130. številka.
Ljubljana, v soboto 7. junija.
XVII. leto, 1884
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za »vstrij ako-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od deti ris topne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, p(Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, ti j. vse administrativne »tvari.
V LJubljani 7. junija.
Kur se je zadnje dni po razuih italijanskih časopisih čitalo, prepričati je moralo še tako sun-gvinicnega človeka, da je prijateljstvo mej Avstrijo in Italijo ne jako šibkej, opolzlej podlagi. Oni dan proslavljali bo po vsej Italiji od snežnih Planin na severu do najmanjših mest in trgov na Siciliji spomin na narodnega junaka Garibaldija. Teh s toliko narodno navdušenostjo prirejenih in izvršenih svečanosti]' so se skoro po vseh mestih udeleževali tudi uradni krogi kraljestva italijanskega. Le redka bo ona mesta, v katerih se jim bi bili odtegnili uradni krogi in zastopniki.
PovBodi se je mnogo govorilo in Se bolj vriskalo. Boleti pa je moralo vsacega avstrijskega državljana, ko je čul ali čital, kako bo razni govor-niki pri teh svečanostih napadali naše cesarstvo in tako zasajali sovraštvo v nam itak ne posebna naklonjena srca vročekrvnih Italijanov. In tako neao govorili le mnogobrojni irredentovci, ampak tako govorili so možje, ki se vsekdar radi in ostentativno prištevajo k zmernej stranki. In ravno to nam znova priča, na kako slabih nogah stoji politična zveza mej Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Radikalni italijanski listi so poročali, kako se je Bvečanost vršila v Rimu. Nebrojna množica bo je bila privalila tudi pred palačo avstro-ogerskega poslanika, kjer je zabavljivo in razžaljivo kričala:  Abbasso — —1 abbasso —
__I Drugi ministerstvu italijanskemu udani listi
sicer diplomatično molče o teh dogodkih, ki morajo vsacemu previdnemu in miroljubnemu ministerstvu močuo presedati, a že to, da nemajo niti jedne gra-jalne besede za te, mogočno sosedno državo žaleče pojave in izgrede, nam osvetljuje mnenje višjih krogov, kajti ako sploh kje, velja pri tej priliki pregovor: „qui tacet, consentire videtur".
Avstrijo bi taki dogodki morali učiti, kako malo se je zanašati na Italijo, ki bode pri prvej ugodnej priliki razrušila zavezo, katera se itak ne ujema z javnim mnenjem, ter se zjedinila z našega cesarstva najhujšim sovragom. Taki dogodki naj bi jej bili napotek, kako jej je postopati in delovati po primorskih svojih kronovinab, da bi se okrepil slovanski živelj (Slovenci in Hrvati), ter sam z narodnim orožjem branil svojo domovino pred toli pohlepnimi sosedi.
V raznih mestih se je pri tej svečanosti tudi govorilo o še nerešenih  italijanskih pokrajinah.
Zbrana množica se je posebno navduševala, kadar so govorniki kazali na južno Tirolsko, Goriško, Trst in Istro in ponekod spominali so se celo tlačenih svojih bratov v Dalmaciji (!). Noben uradni ali poluradni list ne poroča, da bi bili uradni zastopniki italijanske vlade kje zabranili tako za Avstrijo toli razžaljivo in sovražno govorjenje in de-monstrovanje. Kar se je v mestu Folignu nameravalo, prestopalo je pač vse meje mejoarodne dostojnosti, tako da je celo italijansko sicer jako po-trpno in popustljivo ministerstvo moralo preprečiti demonstracijo, naperjeno proti našej državi. Folignani hoteli so na spomenik napraviti tudi napis, ki bi obsegal oporoko Garibaldija. Po tej naj bi ae Italijani neprestano spominali nerešenih dežel italijun-Bkih: Korzike, Niče, Savoje, pred vsem pa avstrijskih pokrajin: Južnih Tirolov, Goriške, Trsta, Istre in Dalmacije. Res, kakor rečeno, miuisterstvo italijansko prepovedalo je ta napis, ker vender očitno ni smelo dopuščati, da bi irredentovci rušili prijateljsko zvezo mej oticijalno Italijo in Avstrijo. A ministerstva se nikjer toli naglo in nenadno ne menjavajo kot v Italiji. Kar je prepovedalo današnje ministerstvo, utegne priporočati njega naslednik, ko hitro se mu bode videlo koristno. Nam Avstrijcem pa to kipenje in vrenje narodnega duha mej toli nam nevarnimi Italijani znova svedoči, da moramo biti oprezni in pripravljeni na najskraj-neje slučaje, ker prej ali Blej bode pohlepni sosed hotel poseči po rečenih pokrajinah, večinoma p radialnih bivališčih južnih Slovanov ob Ad rij i.
Dal Bog, da bi v očigled tem dogodkom, temu kipenju v sosednej kraljevini naši merodajni in odločujoči krogi imeli dovolj pozornosti, da bi računajoč na bodoče eventuvalitete premenili svojo dosedanjo politiko iu jo uravnali tako, kakor bi bilo vsej državi, posebno pa še nam Slovencem koristuo!
Slavnost v Mozirji.
(Dalje.)
Po blagoslovljen j i zastave. Po dokončanem blagoslovljenji spremila so vsa navzočna društva s svojimi zastavami in z godbo na čelu duhovščino do cerkve in potem ravno v istem redu korakala po trgu nazaj mej burnimi živio-klici do Čitalnice, kjer je bil banket. Vsi prostori Čitalnični bili bo z odličnimi gosti prenapolneni. Prvi
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.)
XXVII. Poglavje. Basmanov.
(Dalje.)
— Grdo delo! — ponovil je Basmenov, premagujoč jezo in skrivajoč jo s tem, da se je delal, kakor bi se Čudil: — ti si pač pozabil, o kom govorim. Mari ti čislaš Vjazemskega ali Maljuto?
— Strela božja naj ju zadene in vso opričino! — rekel je Serebrjani. — Naj mi le car pusti govoriti, odkritosrčno bodem povedal v pričo njih, kaj mislim in vem o njih, a na skrivnem ne bodem nikogar opravljal, tem manj na tvoje besede, Teodor Alek-eejevič!
Strupen pogled zabliskal je izpod trepalnic Basmanova.
— Tedaj ti nečeš, da bi jaz delil s teboj carsko milost?
— Ne, — odgovoril je Serebrjani. Basmanov je povesil glavo, — prijel jo je z
obema rokama, in začel je majati jo z jedne strani v drugo.
— Ob, sirota, sirota seml — rekel je pojoč, kakor bi plakal, —uboga sirota in zapuščena! Odkar me je nehal ljubiti car, vsak samo misli, kako bi me žalil! — Nikdo se mi ne laska, nikdo me ne ljubi, vse pljuje na me! Oj, moje življenje, bridko življenje! Privezal bodem pas na vejo, v zanjko pa utaknil svojo nesrečno glavo!
Serebrjani je z začudenjem gledal Basmanova, ki je plakal in javkal, kakor babe pri pogrebu, samo včasi je na skrivnem zvito pogledal izpod čela, da bi videl, kak utis je napravilo njega javkanje na kneza.
— Fej! — rekel je Serebrjani in hotel oditi, pa Basmanov ga je zopet zadržal za kaftan.
— Oj! — zakričal je, — pevci!
Prišlo je notri nekaj ljudij, ki so najbrž čakali zunaj. Zagradili bo izhod Serebrjanemu.
— Bratci, — zaklical je  Basmanov s prej-
oglasi se k besedi starosta g. Lipold in v navdušenem govoru toastira na presvetlega cesarja ter svoj govor konča s trikratnim živio-klicem, kateremu so sledili burni živio- in slava klici našemu vladarju. Za njim napije g. dr. Vošnjak z iskrenimi besedami na navzočnega kuma in kumico. Starosta „Za-grebškega Sokola", dr. Fon y napije h krepkimi besedami „Savinjskemu Sokolu". Starosta „Ljubljan-skega Sokolau, g. Valentinčič, v krepkem in navdušenem govoru najmlajšemu bratu ^Savinjskemu Sokolu" in novi zastavi njegovi. Iz njegovega govora posnamemo Bledeče: „Ni prvokrat, da je naš „Sokol" priletel v prelepe livade dežele Štajerske, a prvokrat je priletel zdaj k najmlajšemu bratu svojemu, ki je beli dan zagledal tu v narodni pokrajini, v prelepi Savinjski dolini. Radosten je slišal »Ljubljanski Sokol" novico, da dobi na sosednji zemlji štajerski brata, Še radostoeje vsprejel je povabilo h krstu zastave njegove. Ruzpel je svoje peroti in priletel sem čez gorovje, ki nas loči le po meji deželni, a ne po duhu slovenskem. In pot mu ni bil trnjev, marveč slovesen in s cvetlicami posut, to priča zastava naša, to pričajo veseli obrazi, ki so nam sladili pot, to priča živahno vriskanje, ki nam je donelo iz navdušenih bratovskih grl in napajalo nam radostna Brca. Lepa je dežela štajerska, vsaj kar smo je videli mi, a pravo vrednost dajo jej še le njeni prebivalci. In ti! ne želite si drugačnih! Tukaj je naroda korenina, izruval je ne bo še tako silen nemčurski vihar. Vzlasti Mozirje je kraj, kjer ima narodnost zavetje Že od nekdaj. „Sokolu" naloga ni uganjati politike, s to naj si belijo glave le drugi; vendar pa z bistrim očesom zre tudi po deželah slovenskih, in če treba, mora imeti kljun nabrušen za nasprotnike od katere koli strani. Tega ne sme pozabiti noben „Sokol", ne naš in ne Vaš, in kadar bi uri in vežba ude, misli naj, da jih liri za narod svoj. In kadar si uri in vežba ude, uri naj si tudi duh, kajti duševnih borilcev nam bo treba še bolj, kot telesnih. Denašuja slavnost, ko sta se objela Ljubljanski in „Savinjski Sokol", ima še drug pomen, namreč tega, da nehajo predsodki, ki jih nekateri še imajo, češ: Ta je Štajerec, ta pa Kranjec. Dežela ne zda nič, vse velja le rod, in ta je slo-vensk tukaj in onkraj. Bratje smo po rodu, krvi in mišljenji, in to ostanemo, naj pride nad n<is nevihta od severa ali od juga, pomagali si bodemo drug drugemu.   H koncu še par besed Vam vrlim Mo-
šnjim plakujočim glasom, zapojte pesen, pesen žalostno, da bode se užalostila, pokala moja duša in ločila se od telesa!
Pevci so zapeli dolgo, otožno pesen, podobno pesnim, kakeršne se pojo pri pogrebih, ves čas, ko so peli, valjal se je Basmanov po tleh in govoril:
— Le pritegnite, pritegnite! — še bolj pritegnite, tovariši! Odpevajte odpotnico svojemu gospodu, le odpevajte! Tako je prav, tako je dobro! Kaj je to, da duša neče iz telesa! Ali Še ni prišla njena ura? Ali mi je še sojeno, mučiti se po zemlji! Če mi je tako sojeno, pa naj bo! Če mi je odločeno živeti, pa naj živim! — Okroglo! — zakričal je pri tej priči, brez vsakega prehoda in pevci, navajeni takih premen, zapeli so okroglo!
— Živeli! — zaklical je Basmanov in zgrabil je dve srebrni kupici, začel je trkati ž njima, jedno ob drugo.— Živite, sokoli! Živite, vražja deca! Jaz bodem vaš, razbojniki!
Vsa vnanjost Basmanova se je premenila. Nič ženski podobnega ni ostalo na njegovem obrazu. Serebrjani je spoznal tega pogumneža, kateri ae je
zirčauom: V .sprejeti smo bili tu tako slovesno in vender bratovsko, da nam bo Vaš prelepi trg ostal vedno v najlepšem, najprijetnejšem spominu. Id kaj bi tudi ne? Saj tacih trgov s tako vrlimi narodnjaki na Štajerskem ni veliko. V imenu našega društva prosim Vas in želim, da bi tudi Vi nas ohranili v tako dobrom spominu. Novi zastavi pa želim, da bi dolgo plapolala pred vrlimi Savinjskimi junaki in da bi se jih čedalje več nabiralo okoli nje v čast društvu, v čast narodu slovenskemu, v čast domovini! Moj kozarec velja torej bratovekemu „Sokolu Savinjskemu11 i a njegovi zastavi. Naj oba mili Bog ohrani mnoga leta! (Burni živio-klici.)
Vršilo se je še mnogo druzih navdušenih napitnin, katerih pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navajati.
Banket trajal je do 5. ure, — in ko so So-kolci odšli na Lipoldov vrt, kjer je bil prostor za javno telovadbo določen, vrelo je vse za njimi. Najprvo izvrševalo je nad 100 Sokolov (Zagrebških, Ljubljanskih, Tržašaik m Savinjskih) „Kolo" pod vodstvom gosp. Frana Hochmana, učitelja telovadbe v Zagrebu. Prizor ta bil je prekrasen, pohvala občna. — „Savmjski Sokolu" pokazali so potem na bradlji, kako izvrstno so se v tem kratkem času izurili. Potem nastopi na drogu „Ljubljanski Sokol", ki je s svojo izvrstno telovadbo, gledajoče na tisoče broječe občinstvo kar očaral. Zares ponosni smejo biti izvrševatelji in predtelovadca gg. Mul a ček in MagoliČ, kakor tudi celo društvo na tako sijajen vspeb. Burna pohvala je donela krepkim Sokolom od vseh stranij. Slišali smo opazko: „Saj si ne moremo misliti, da bi bili to ies Sokoli, to morajo biti gimnastiki, ki .-o jih nalašč najeli". — Ni bila še končana ta točke, in ravno so si nZagrebški Sokoli" postavili svoj drog, — kur se uiije huda ploha, ki hipoma razpodi vse i/, telovadnega prostora in in ker ni bilo misliti na ugodneje vreme, morale so druge točke programa izostati.
Razkropdi smo se po raznih gostilnah, kjer se je prepevalo mej živahnimi govori.
Ob 8. uri zbrali smo se zopet v Čitalničnih prostorih k »Slavnostni besedi". Vsi prostori so bili prenapolueni in ko zapoje skupni zbor pod vodstvom g. V. Val en te, F. S. VLkarjevo „Pobratimijo14 se je zopet vse gnjetlo okolu naših izvrstnih pevcev ter jim ploskalo. Na to nastopi go.spica Olga Lipoldova ter s prekrasnim  „Piologom" navduAuje vse nav-
zočue.....burma pohvala jej  je donela od vseh
stranij.
Pevske točke so se vse izborno izvrševale, posebno Nedvčuovo „Slovo" jo v/budilo toliko pohvale iu uavdušenosti da se je moralo ponavljati. Odlikoval se je posebuo Razingerjev tenor.
Bilo je že pozuo v noč, ko smo se jeli razhajati v.s.ki v svojo določeno stanovanje, ki nam so jih gostoijubui Mo/.irčdui v izobilji prepuščali, a vsi neso se mugli še ločiti, kajti godba zučela je v spodnjih prostorih „okrogle" svirati in mladi svet jel se je vi ti ti in še le z.utranju „Buduicau opo-miujevala j• h je, da je zvećerne „Besede4 konec. (Dalje prib.)
Dolgovi naše države.
Kraljevine in dežele, zastopane po našem državnem zboru, imele so konci 1882. 1. 3.227,673.222 gold. dolga.
Od te vsote pripada 2.712,179.457 gld. v dobo pred izravnava z ogersko državno polovico.
Ko je 1867. leta znano liberalno ministerstvo vzelo državno veslo v roke, se je prva leta državni, dolg manjšal iu sicer
leta 1868 za.......20,112.141 gld.
.    1869 za....... 11,168.572 „
„   1870 za....... 27,742.720 „
.   1871 pa za...... 24,406.866 „
Take dobre letine pa se je dosegalo takole: 1. Prodalo se je skoraj vse državne domane, to je nepremično lastnino države ; 2. povišal se je naklad na davke od s/a na •/*; in 3. s prikritim državnim bankerotom, s tem namreč, da se je odbijalo pri kuponih državnih papirjev, ker je že samo vsako leto obresti umanjšalo za 19 mil 824.449 gld.
Ko pa je prišlo leta 1872 ministerstvo Lasser-Auerspergovo, začeli smo znova delati dolgove. Tako se je državnega dolga napravilo:
leta 1872 ........ 16,126.217 gld.
i,   1873 ........ 30,689.914 „
„    1874 ........ 60,143 456 „
„    1875 ........ 53,982.407 „
„    1876 ........ 48,234.872 „
„    1877 ........ 112,026.947 „
.    1878 ........ 51,636.957 „
„    1879........ 154,254 155 -
Vsega vkupe v 8 letih    .   .   .   527,094.925 gld.
V letih 1872 do 1878 ni imela država — izimši bosensko okupacijo — nobene vojne, tudi je le malo utakuila v železnice iu druga občila, a ven-der se jej je povprek na leto napravilo dolga 65,886.865 goldinarjev.
Naravno  torej, da naslednje,  sedanje naše ministerstvo z avtonomistov   večino   ni moglo na vrat na nos izravnati dohodkov in razhodkov v zanemarjenem našem državnem gospodarstvu. Vender se je toliko doseglo,  da upravni  primankljaj za 1883 leta iznaša le blizu 9 milijonov in za leto 1884 le še okolo 4 milijone in pol.  Državnega dolga pa je bilo več leta 1880 za 5,600.000 gld., leta 1881 za 47,786.320 gld. (iz tega se je plačalo 20 milijonov za uezaloženi ali viseči državni  dolg iz prejšnjih časov) in leta 1882 za 15,442.985 gld., od katerih je 9 milijonov šlo za preoblaščeuje vstanka v Bosni. Zlovoljno obrekovanje se torej mora  imenovati, če načelni sovražniki  sedanje vlade Dunajske kritiku-jejo ujeuo gospodarstvo v slabem  pomenu in govorijo o financ jal nem proj>adanji države, mesto da bi hvalo vedeli državnikom našim, ki  se z nemalimi uspebaini prizadevajo, gospodarstvo naše spraviti v bolj vesel tir iz zadreg,  ki so jih državi napravili sedanji zabavljivci iz nekdanjih vlad.
Politični razgled.
Hotraii.fr <lcžele.
V Lj u bij ani 7. junija.
V onih deželah, kjer so letos deželni zbori
razpuščeui, se že začenjajo volilne agitacije. Največje važnosti so volitve na Moravskem, a žali bog, ravno tu se Že mej Čehi kaže nesloga, ko bi bilo treba uajvečie složnosti. V mnogih volilnih okrajih se usiljuje po več kandidatov, ki rujejo drug proti drugemu, Čehom v škodo, Nemcem v veselje.
Konferenca obrtnili nadzornikov, ki je bila na Dunaji, je jednoglasno izjavila, da se mora njih število najmanj podvojiti, da bodo mogli svojo nalogo vspeano izvrševati.
Govori se, da se vlada pogaja a severno železnico, da doseže novo pogodbo, po katerej ta železa ca čez 46 let brez odškodovanja preide v državno last, do tedaj bode pa država določevala tarife.
„Kuryer Lwowski" se poteguje ta ruslmko šolo v Lvovu. Poljski list omenja, da je v Kosovu večkrat bil obsojen grško-katoliški župnik, ker je izpise iz matrik in uloge okrajnemu glavarstvu vedno pošiljal le v rusioskem jeziku. Naposled so pa oblasti vender odjenjale in začele sprejemati rusinske uloge. Lvovsketnu mestnemu zboru, pravi ta poljski list, se tudi ne more dovolj toplo priporočati, da sklene mir z Rusini. Zahteva Kusinov, da se ustanovi rusinska šola, je tudi opravičena, ker je prošlo leto 316 za šolo godnih otrok bilo, ki bo želeli rusinski pouk. Ta izjava poljskega lista kaže, da nekateri Poljaki že spoznavajo, da je najbolje, če so Slovani složni.
V hrvatskem saboru je včeraj končana debata o Vojnovićevej adresi. Maicen je zagovarjal adreso, JoBipović je pa priporočal, da se o tej zadevi pivi le na dnevni red. Oo bi bil le za tako adreso, v katerej bi se samo zahvalilo kralju, da je zopet ustanovljen mir in red. Potem je govoril David Starčevic, pa nenavadno mirno, ter predsednik in večina mu nesta nič pretrgala govora. Danes bo govoril še Vojnović, kot predlagatelj, potem bode pa glasovanje.
Vnaiftjc države.
Novi arbakl občinski zakon ima sledeče spremene. Župane v mestih, trgih in vaseh bodo volili zaupni možje, iu pol tična oblast je bode potrjevali; Belgradskega župana bode pa imenoval minister notranjih zadev. Občine bode, kakor dosedaj, same določevale plačo, župunora. Sklepe občinskih zborov 1)0 pa morala politična oblast potrditi, predno bodo stopili v veljavo, in sploh vse delovanje občin bodo nadzorovali vladni organi.
Bolgarsko-srbiki prepir postaja resnejši. Ko se je Srbija pritožila pri Bolgarskej zaradi na-rušenja meje, je Bolgarska zahtevala, da mora Srbija izprazniti neko  stražn co na meji, o katerej se gotovo ne ve,  stoji li na srbskej ali na bolgarskej zemlji.  Ker pa Srbija ni hotela z lepa sprazniti te stražnice,  so je pa Bolgari s silo zaseli.   Zdaj pa Srbija zahteva za to, kukor ona. misli, neopravičeno postopanje zadostenja v treh dneh, če ne, bode pa odpokleala svojega diplomatičnega zastopnika. Bolgarija pa menda Srbiji tudi ni pripravljena ustreči, kajti nedavno je poslal minister notranjih zadev, (Jankov, prefektom ob srbskej meji ukaz, da ne sinejo nobenega Srba drugače izročiti Srbiji, .kakor če to zahteva  pogodba o izročitvi zločincev.   A zato pa mora Srbija vselej, kadar bo hotela, da se jej kdo izroči predložiti sodoijske akte, po katerih je dokazana obsodba in  identiteta  zločinca, bolgarskemu vnanjemu  ministerstvu,  katero jih uroči ministerstvu pravosodja, da je natančno pretrese, ter po« tem da ukaz mejnim oblastim izročiti ga, Če se jej zde ti akti zadostni za dokaz krivde in identitete. Rusija i u Nemčija sti neki svetovali bolgarskemu knezu odjenjati  Srbiji v tej zadevi, in Bolgarska se bode naposled najbrž udala.
Pri občinskih volitvah v Sofiji zmagali so bolgarski radikalci. Županom ni bil imenovan Suknarov, fct je dobil največ glasov, ampak Pešar. Izvolitev Slavejkova in Kura velo va v okrajni svet se ni potrdila, ker nestu bolgarska ampak vzhodno-rumeliiska državljana.
Novi vzliodnorumelljskl generalni guverner, gospod Krestov;č, podal se je v Carigrad, da se pokloni sultanu in so mu zahvali za imenovanje.
Italijanaka zbornica je predvčeraj obrav-novala budget vojnega miuisterstva. Branca je vprašal, je h vojska pripravljena za vse slučaje. Manam je pa izjavil, da je njegova politika, politika Častnega mini. Skušal jo je pospeševati z alijan* cami. Vlada vojsko polagoma dalje orgauizuje. Ko bi bilo treba braniti domovino in nje interese, bil bi on prvi, ki bi apeloval na vojsko, na katero se
zjutraj spuščal v najhujši boj iu gnal pred seboj celo tolpo Tatarjev.
— Tako je prav, — spregovoril je knez in prikimal je z glavo.
Basmanov ga je z veseljem pogledal.
— Kaj ne, ti si mi zopet verjel! Mislil si, da sem jaz v istini začel obupavati! Oh, Nikita Romanovič, lahko te je prevariti. No, pijva zdaj na najino znanje. Ako bova vkupe živela, videl bodeš, da jaz nesem tak, kakor si ti mislil!
Brezskrbno rajanje iu bujno veselje uplivalo je na Serebrjanega. Vzel je kupico iz rok Basmanova.
— Kdo razume tebe, Teodor Aleksejevič! Jaz še nesem nikdar takega videl. Morda si ti res boljši, kakor se kažeš. Ne vem, kaj bi mislil o tebi, pa Bog je naj u združil na vojnem polji, tedaj: na tvoje zdravje!
In izprazn 1 je kupico do dna.
— Tako knez! Tako duša moja! Bog ve, da jaz ljubim tebe! Še jedno kuj>o na pogin vseh Tatarjev, kateri so še ostali v Rusiji I
Serebrjani se navadno ni hitro upijanil, a po drugej kupi so se začele mešati njegove misli. Ali je pijača bila močnejša od navadne, ali jej je pa kaj primešal Basmanov. kuezu je začelo krožiti v glavi, nič ni mogel več prav razločiti; slišal je samo bujno petje, žvižganje in ropotanje, pa glas Basmanova.
— Živite tovariši! Ali v sanjah pojete? Komu pojete odhodnico, tatje I
Ko je Serebrjaui prišel k sebi, so še vedno peli, pa on ni več stal, ampak na pol sedel, na pol ležal je na pcrziiskih blazinah, Basmanov se je prizadeval s pomočjo svojega nadkonjarja obleči mu žensko letno oblačilo.
— Obleci svoj letni plašč, bojar, — govoril je, — zunaj postaja hladno !
Pevci so utihnili.
Serebrjanemu je še vedno vse krožilo prod očmi, misli se mu še ueso bile zjasnile, pripravljen je bil obleči žensko oblačilo, imevši je za svoj plašč, kar se zasliši sredi te tišine glasno cvilenje.
— Kaj je to? — vprašal je jezen Basmanov.
— Pes cvili na Skuratovljevem grobu! — odgovoril je nadkoojar, pogledavši iz šotorja.
— Daj semkaj lok in pušico, jaz ga bodem naučil cviliti, ko se mi z gostom veselimo.
Pa pri iraouu »Skuratova se- je Serebrjani popolnem streznil.
— Postoj, Teodor Aleksejevič, — rekel je, ustavajoč, — to je Maksimov Bujan, ne dotakni se ga. Kliče me na gomilo mojega pobratima; preveč sem se zamudil pri tebi; nikar ne zameri, čas mi je iti!
— Pa obleci poprej svoj letni plašč,, knez.
— Ni zame narejen, — rekel je Serebrjani, spoznavši žensko oblačilo, katero mu je oblačil Basmauov, — nosi je sam, kakor si je dozdaj nosil.
In, ne čakajoč odgovora, pljunil je in odšel iz šotora.
Za njim se je jezil, rogal in preklinjal BaBma-nov; pa ne zmeoivši se za to, odšel je Serobrjani na Maksimov grob, poklonil se je svojemu pobratimu in spremijevan po Bujanu, pridružil se je razbojnikom, kateri so se pod načelstvom Perstnja ulegli, da se oddahnejo, okrog gorečih grmad. (Dalje prih.)
Bjne zanašati Na Comparoalovo interpelacijo je pa Obljubil odgovoriti še le v Bredo, kajti on pričakuje 4e natančnejih poročil iz Tangera. S.cer pa že more ■sedaj zagotoviti, da vlada Že precej Čaea obrača pozornost na marokanske zadeve, in pazi na vse, kar bi utegnilo tam prouzročiti kake..premene.
V fjMMicoAkej) zbornici bila le v četrtek debata,o položaji na otoku Korziki. Bivši policijski prefekt Andri?ux je grajal upravo in, pravosodje oa teni otoku in očital jima strankarstvo Minister vna-njih zadev je pa rekel, da so Andrieuxove trditve pretirane in neresnične, ter obetal, da bo vlada gledala, da prisil' tamošnje prebivalstvo spoštovati zakone. Potem se je odložila -debata na danes. Brat generala Gourcija, mr. Courci, imenovan je francoskim jaiu sterskim residentom v Oboku.
Grški kralj pripeljal se je prevčeraj ob 27i uri popoludne na parniku „Amphilriteu s kraljevičem naslednikom Konstantinom, princema Jurijem in Nikolajem ter prineeziujo Aleksandro v Trst. Potem se je pa kralj z jadernim vlakom od p d al na Dunaj
Vsa «'ni|i<ovHka vojska pdide v Suakim in Vvadibalfo. Tri angleške vojue ladje.tudi odidejo iz Aleksandrije, da peljejo podkrepljenja v Suakim.
V torek se je sešla v Chicagu narodna konvencija, ki ima imenovati kandidate za predsedoUtvo Beveroaraevliklli zJediiift»Mrili držav. Prišlo je 820 poslancev iz raznih držav, tedaj je za imenovanje treba 41L glasov. Ta konvencija izvolila je zamorca Lvncba iz Mi*sissippija z 432 glasi začasnim svojim predsednikom, in njegov protikandidat Clavton iz Arkansasa dobd je sumo ,387 glasov. Clavton je privrženec Blainov, ia iz pega glasovanj* se razvidi, da Blaiue nema dosti upanja biti izvoljen predsednikom.
Dopisi.
Iz Dele Krajine 4. junija, [izv. dop.] ;Mož, ki odgovarja dne 26. maja na dopis z 18 aprila, gotovo ni prenagel, imel je časa dovolj popraviti, kakor pravi -„napačno poročilo" „Slov. Naroda", ker pa tega tudi zdaj storil ni, ve sam najbolje zakaj, kajti to stoji, da murč.jt ne, bode bel, če ga še s tolikimi vodami pereš.
„Slnveuski Narod4 je tedaj resnično poročal, •in ni imel nič druzega obžalovati, kakor kar je naravnost v št. 94. povedal, namreč, da je preiskava-nje zadelo sodišče Metliško, katero je glede slovenskega uradovauja na dobrem fclasu, ni pa niti besedice zinil o tem, komu se to urad-jvanje pripisuje.
Da ne bode zopet kuo ljudem „peska v oči" metal, recimo takoj, da je bil g. Senčar tisti junak, ki je pri našem sodišči slovensko  uradovanje upe-Ijal, ki se tudi takrat ustrašil ni, ko mu je pokojni šef slovenske odloke ua kosce trgal. Pra-..vična stvar je predrla,  iu tisti mož,   katerega zdaj kraška burja hladi,  ima ua tisoče  dokumentov, ki vsi glasno govore, da se naš narod le njemu zahvaliti ima, ako se je pri nas slovensko uradovalo. Narod tudi to dobro ve iu mu je prav iz srca hva-. ležen, zato mu je tudi objavil svojo zaupnico in za-; .hvalnico po vseh večjih slovenskih uovinah.
In temu zaslužnemu, da požrtvovalnemu uzor-j nemu narodnemu uradniku posmehuje se zlobni 'Metliški dopisnik najnovejšega dnevnika, češ, da ga „kraška burja lila dr'. Mi pa mislimo, da še živi stari Bog, ki je res dopustil, da so se pravični ljudje preganjali in obsojali, ali je znal tudi obrniti, da so obsojenci — — ministri — postali.
M< Senožečanom čestitamo, da so dobili tako izvrstnega narodnjaka, tudi okr. sodnik bodi ga vesel, kajti dobil je marljivega izkušenega dealca, tam se ne bo nikdar slišal izgovor „ jaz bi rad slovensko uradoval, pa nemam unožuih pomagačev".
Ko bi bila pritožba župnikova neopravičena, bi bil to minister v svojem rešil u sam opazil, na koliko je bil izid preiskave za okr. sodnika „ časten u, te skrivnosti ve samo dopisnik slovenskega uradnega lista, vender bi nam iu ljudstvu jako ustregel, ako jih da objaviti.
' Zarad besede „tava" bo dobro, da se spora-eumemo. Kdo tava? mar tist, ki se je že v mladosti narodnih idej navzel iu od tiste dobe veduo zvesto z narodom hodi, iu vse kar mu je za napredek poBejouo pa narodna društva duševno in gmotno z veseljem podpira; ali pa tisti, ki je danes čitalnic ar, jutri pa Conversationsvereinar, danes poje „živio, živio, živio", jutri pa „boch soli er leben, dreimal hoch" ia to vse iz same dobička-lije. S takimi nikarmo se meriti, apage satanas!
Na tisti „laudamusM o posojilnici, ki se noter do Črnomlja vleče, pa ne bomo nič druzega rekli, kakor da smo slišali, da je bila jedeukrat preiskava in neki kazaovaui in sicer po razsodbi c. kr okrož. •sodišča Novomeškega. Sumničilo se je že mnogo in intrigiralo,  v tem poslu je dopisuik najuovejšegu
dnevnika prava korifeja ali nazadnje, kedar je treba dokazov, pa jih ni, onda laži, maži!
Tudi mi velimo: Bog živi slogo! ali strah nas je za njo elementov!
Iz Ribnice 4 junija. [Izv. dop ] Danes v jutro zapustil je po štiriletnem tukajšnjem službovanji naš trg obče spoštovani g. Čamilo Murgel, c. kr. Bubst. davkarski kontrolor, da nastopi — premeščen k glavnemu davčnemu uradu v Ljubljani, — le-tam svojo službo.
Za časa svojega  bivanja  v Ribnici,  bil je gospod C - Murgel  marljiv,   vesten  in natančen uradnik, izven urada pa povsod priljubljena in čislana osoba. Vedel si je pridobiti naklonjenosti svojih kolegov,  in spoštovanja pri strankah;  v društvenih tukajšnjih krogih pa, vsprejet bil je vedno kot dobrodošel sogost. — Kdor sploh je ž njim občeval, vedel ga je ceniti  kot uljuduega moža, osobo nesamo-ljubnega značaja. V oiem.izgubili smo častivrednega prijatelja  v  vsakem  oziru. — Kot uradnik bil je miren a zvest narodnjak; svojega narodnega mišljenja ni nikjer in nikoli zakrival,  pač  pa  narodno svojo samozavest očitno kazal,  kjer je je kazati trebalo. Gledćt:tega stavili bj ga lehko nm aknmu v izgled. — V teku celih štirih  let užival je ne le od slehernega, ki je ž njim občeval, zaupanje, marveč vsa-kateri, ki je keduj  v dotiku prišel ž njim, izkazal mu je čast, katera mu je vsekako pripadala. Svest raj i si je in preverjen, da je imel ne le v Ribniškem trgu, ampak tudi v ostalem  delu te  doline lepo število udanih častilcev  in  odkritosrčnih prijateljev na strani, in da vsi ti mu bodo tudi  v prihodnje obranili spoštovanje in ljubezen.
H koncu in sklepu teh vrst kličemo odšlemu še jednokrat: Neka I jena sreča spremlja naj Vas, kjer bivate! In živeli do — svidenja! S.
Domače stvari.
— (Vabilo k LXIII odborovi skupščini „Matice Slovenske",) ki bode v sredo 11. junija t. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXII. odborovi seji. 2. Naznauila prvo-sedstva. 3. Poročilo tajništva. 4.-,Pretresovanje pre-narejenih pravil in opravilnega reda. 4. Poročila gosppdajrskegK odseka. 6. Posamezni nasveti. V Ljubljani 4. junija 1884. Peter Grasselli, prvo-sednik.
— (Gosp. E d. Volčič) napravil je pretekli petek na Dunaji zadnji rigorozum.
— (Vodstvo Ljubljanskega semenišča) izročeno je začasno g. konzistorijalnemu svetniku Janezu Flisu.
-- (V Čitalnični restavraciji) je jutri večer ob l/i 8. uri koncert vojaške godbe domačega pešpolka.
— (Iz Trsta) dobili smo tri dopise, ki vsi izražajo veliko nevoljo, ki je navstala, ker se je g. Dolina rj u služba odpovedala samo zaradi tega, ker je prevzel uredništvo šaljivega lista. No, razlog ta je sm°šen dovolj. Dopise prijavimo, kolikor primerno, v prihodnji številki.
— (Z Reke) sn nam piše: Koliko je bilo zanimanje za Postojinsko jamo na biukostui ponedeljek, razvidno je iz naslednjih podatkov: S 1. vlakom odpeljalo se je z Reke v Postoj i no 375 osob z 2. ulakom 480 osob, ki so dobil: biljete, a 140 tacih, ki so v vagonih plačali. Nad 160 Ijudij pa je moralo na Reki ostati* ker ni bilo več vagonov. Da je dovolj vagouov, bila bi Reka in okolica v Postojiui zastopana po 1155 osebah.
— (Avstrijskih notarjev shod) bode letos v 6. dan septembra meseca na Dunaji ter se bodo razprave na njem vi s le dva dni.
— (Tatvine.) Gospodu Oroslavu Dolencu ukradenega je bilo zadnje dni jako veliko voska, katerega si je prisvojil znani tatinski lopov Dobra-vec. — V živinozdravuišnici na Poljanah pa je ukral neznan lat nekemu kovaškemu učencu mnogo obleke iu srebrno uro z verižico.
— (Teške poškodbe.) Deklica, šest let stara, bila je včeraj popoludne težko poškodovana na sv. Petra cesti. Bruuo * voza palo jej je na glavo. Prenesli, so jo v bolnico. — Na Spodnjih Poljanah pa je bil povožen včeraj popoludne štiri letni deček Kramar, ki je splezal na zadnjo kolo voza s šuto napolneuega. Kolo mu šlo preko prsij iu mu zlomilo nt kaj reber. Zdravniki v bolnici, kamor je bil prenesen, dvomijo, da bi fant okieval.
— (Zastrupiti) se je hotela že stara ženska z Ljubljanskega barju. Odvedli so jo v boluico.
— (Anarhist.) Kakor čitamo v Agramerici, prijeli so v Varaždinu anarhista Frana Keše" ta, rodom iz Ljubljane. Pri njem našli so zabavljico na novodobno državo. Dali so ga na odgnn v domačijo. Ko se mu je ta ukrep naznanil, odvrnil je, tresoč se, da gre rajši v Lepoglavo, nego domov.
— (Duhovenske izpremembe.) GoBp. Fran Dol i nar, kapelan v Horjulu, prestavljen je začasno v Borovnico za pomoč tamošnjemu župniku gosp. J. Oblaku, ki se je pri vožnji nevarno ponesrečil na nogi.
— (Iz toplic.) Dosedaj prišlo je V Varaždinske toplice 450, v toplice pri Laškem trgu 58, v Dobrno 65, ua Slatino 148, v Krapinske toplice 216 gostov.
Telegrami ,,Slovenskemu Narodu":
Trst 7. junija. Slavoj Jenko za Voloski kotar soglasno izbran, jednako za koperski SpinČić in Križanac. Od nasprotne strani prišli 4 volilci, oddali protest, komisija zavrgla. Narod navdušen.
VolQSko 7. junija. Slavoj Jenko jednoglasno izbran narodnim zastupnikom u Porečki sabor.
Koper 7. junija. Zmagali jednoglasno. Istra postaja slovanska.
Zagreb 7. junija. V deželnem zboru pozval je Josipovič Starčevića, naj natančneje pojasni ali pa prekliče včerajšnje, večino žaleče izraze. Starčević odgovori nedoločno. Josipovič izjavi, da si bode po drugem potu dobil zadoščenja. Predsednik dal je Starčeviču ukor za včerajšnje razžaljenje zbornice, s čemer je ta dogodek za sedaj rešen.
Dunaj 7. junija. „Wiener Zeitung" : Cesar podelil je namestniku v Českej baronu Krausu red železne krone prve vrste. Kakor poroča „Vaterland", podeljeno je grofu Egbertu Belkredi-ju in Rihardu Clain-Martinicu dostojanstvo tajnega svetnika.
Dunaj 6. junija. Uradnik pri prvi avstrijski hranilnici je pobegnil, ker se je našlo, da je 16.000 gld. izneveril.
Pariz 7. junija. Pogodba mej Francijo in Antunom podpisana.
London 7. junija. Reuterjev bureau poroča iz Kalkute: Ruskega /.ida Izaka Balabana kot ogleduha prijeli so z obitelj o vred v Lahore. Pall-Mall Gazette protestuje, da bi „Fort-nightly-Review" izražal nazore angleških radi-kalcev ali pa naprednih liberalcev in zanikava, da bi liberalci prijateljstvu s Francosko prednost dajali, pred onim z Nemčijo, kaže na močno, dosledno, vseskozi mirno politiko Nemčije nasproti pa na nemirno, agresivno politiko Francoske in na mnogostransko si nasprotujoče interese Francoske, Angleške in vsega sveta. Zategadelj je dovolj uzrokov, da Angleška naj-skibneje goji prijateljstvo z Nemčijo.
Barcelona 6. junija. Z dinamitom na-polnen peklenski stroj razpočil je včeraj na Rambla-sprehajališČi. Jedna mimo idoča osoba težko ranjena, več poslopij poškodovanih. Zločinec nepoznat, a sumi se, da je eksplozija čin zasobne osvete.
Zahvala.
Slovencem Savinjske doline! Dani sprovedeni n Vašem bratinskom krugu ostat če „hrvatskomu Sokolu" u viečitoj uspomeni. Vašo milo i iskreno susretanje Ufilui nama pored svih osjotlivih nepogodan vremena boravak nc/.aboravno ugodnim. Frimite braćo mila za svu tu nama izkazauu ljubav i čast najusrduijii /.alivalu u/. Sokolski pozdrav:
Zdravi nam bili! Za upravno vieće družtva za tjelovježbu „Hrvatski Sokol": Dr. Jos. Fon, Levin Šlosser-Klekovski,
starešina. poslovodja.
Meteorologično poročilo.
! ° Q	Čaa opazovanja	Stanje barometra v um.	lom-poratnra	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
ti. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. Ive&or	73391 mm. 733T)7 nm. 7J.T51) mm.	+ 12 OC -j- 16*6? C -f 13H"C	b1. szb. si. v zlu si. j«.	obl. d.jas.	4*00 ms. dežja.
Srednji teiuperntura + 140°, za 31)° pod normalom.
XD-vi.n.aJsljra, borza dne 7. junija 1.1.
(Izvirno telugrafićno poročilo.)
papirna ron n..........HO gld. BO kr.
Sreuraa <euta .... .....61   ,   40 a
ZUta r*n.......... 102 gld. —
fV>   marčna renta......... 95 . 85
Akcije narodne banke....... 860 , —
Kreditne akcije........ 310 , —
London.......... 122 . 05
Srebro............ — *
Napol..       ........... y , 67'/,
C. kr. cekini.......... fi P 76
Nemške marke ..... ' 9 „ «0
4*/0 državne .re^ke iz 1. 1854   250 gl.t. 124 . 75
Državne srećke iz I. 1864.         100 gld. 169 . —
4'' .  avstr. alata renta, davka prosu. 102 , 10
Ogrska zlata renta 6°/,..... 122 , 60
•                       .... 91 „ 75
„     papirna renta 5°/0    ..... 88 „ 75
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. ob I ig..   . 104 „ BO
Dunava reg. srećke 5°/,    .   .    100 gM. 115 , 50
Zemlj. ohč. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . 122 H 25
Prior. oOlig. Elizabetine zapad, železnice 108 „ 30
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 „ —
Kreditne srećke......100 gld. 175 , 50
Rndolfove srećke ....        10   „ 19 „ —
A k i je anglo-avstr. banke .   .   120   „ 112 , 50
Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.    . 221 , 80
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja mej boleznijo in ob smrti sedaj v Bogu počivajočega gospoda
JANEZA POTOČNIKA,
pekovskega mojstra, hišnega in zemljiškega posestnika,
za mnogobrojno spremstvo prezgodaj umrlega k poslednjemu počitku, zlasti pa dariteljem lepih vencev, gospodom pekovskim mojstrom za prijazno sodelovanje pri krsti, gospođom pevcem za gjfcn-Ijivo petje, Blavnemu telovadnemu društvu B.So-kolu", vsem znancem in prijateljem tor slavnemu pogrebnemu zavodu Dobcrletovernu za lepo ureditev mrtvaškega sprevoda, izreka najtoplejšo in na j i skrene jšo zahvalo
Marija Potočnik, roj. Dolenec,
(382) soproga.
V Ljubljani, v 7. dan junija 1883.
Št. 9430.
(371—3)
Košnja v najem!
V i>oii«'«l«'li«'li O. dan junija t. I. «lo-poludnc ob O. url se bode košnja mestnih b6-nožetij pod gradom Tivoli po očdtnej dražbi za 1884. leto kosoma oddajala v najem.
Obljubljena najemščina ni pri dražbi, ampak kakor pretekla leta v jeseni pri mestnej blagajni uplačati.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih v Lattermannovem drevoredu poleg vojafike oakrbovalnice.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 28. dan maja 1884.
Pristna sllvovkfsfi
1883. leta »livovka . gl. 39 1878.   „ „        •  , 50
1883.   „    troplnec .  „ 30
1883. leta bel« vinu gl. 10 1879.   „ „     „ 16
Pristni viuski Jeaih  „ 9 prodaja po hI. (224—10)
.Jo*. 14.ravagiia v Ptuji, Štajersko.
MIHA KRAMARŠIČ,
sc"bni ©lUcar, v Ljubljani, »v. Florifana ulice »t. 3*,
priporoča bc čast. občinstvu
za slikanje sob in tabel
po najnižjej ceni in po različnih uzorcih. — Tudi nareja
cerkvene zastave. (367-2)
h Trsta, v Kovi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in pomike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „East -A-an-grlia,", 340O ton, v   5. dan julija. „     „O-ermaiiia",       4200    „   v 2o.   „ „ Potniki naj se obrni Jo na
J. TEEKITILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro (komunale, v Trstu. Kajuta za potnike 800 golti. — Vmesni krov oo gol«l.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na t mili...... il»
Aut. l>ogIayen, generalni agent. (379—2)
V nedeljo 8. junija        l^J |
v čitalnični restavraciji
volilni
Vsa godba c. kr. peš-polka barona Kuhn št. 17.
Vstopnina 20 kr. Rodbina 40 kr.
Začetek ob Va8. uri zvečer.
Za obilno udeležbo prosi
r-t Mm Cesaric,
_LH]  (380) gostilničar. GlL
Zo"bo"bolje
ozdravi takoj
priatiia dr. ■* O P P-ova
Anatherin ustna voda.
Gospodu dr. J. G. POPP-n,
c. kr. <luiniemu zdravnika za zobe, na Dnnaji, Stadt, Begnergasst* Nr. 2.
Ko so me najhuje zobo boleli, poskusil sem rabo Vaše slavne Anatherin uslne vode in pri tej priči so bolečine ponehale.
Jaz moram zato biti Vam hvaležen in Vašo Anatherin ustno vodo vsem trpečim za zoboboljem najtoplejše priporočati. (217—1)
V Zadru, v 4. dan januvarja 1879.
Dr. Anion \ i<-<»(<> Martinov.
Občinstvo se prosi, da vedno zahteva izrecno izdelke c. kr. dvornega zdravnika za zobe dr. Popp-a, in le take vzame, ki imajo mojo varstveno znamko.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoezv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, E<L Mnhr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škof jej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; v Idriji: J. "VVarta, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu • D. Ri',-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Rob'ek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar.
Lek, pripravljen po Romanu Vlahov-u
v Albeniku (v Dalmaciji).
I*o<I<lružnlca: V Trstu, Via della pesa št. 8.
Ta lek je z dekretom od visokih c. kr. oblastij poskusen in od mnogih medicinskih redkosti priporočan.
Patentovala ga je vlada zdrnženih držav Severo-Amerikanskih in odlikovala z zlato svetinjo!!
Kako se je priljubil ta lek v zadnjih desetih letih pri velikem občinstvu, kažejo mnogobrojna spričevala in zahvalna pisma, ki so došla izumitelju.
Ta lek gotovo pomaga pri slabem prebav-Ijenji, koliki, zlatej žili, pomanjkanju apetita, prehajsdnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in vranici in pri morske) bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čiSčenje in sploh jako utrjuje zdravje.
Vsakej steklenici pridana, je brošura z nakazilom, kako rabiti.
Da 8e pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce paziti na to, da je na steklenici samej, na napisnem listku in v brošuri ime Rooianu Vlakov zaznamovano in ravno tako ožgano na zamašku. (340 — 4)
Zaloge imajo: v Ljubljani: H. L. "VVenzel, M. Kirbisch, Ant. Stupan, Fran Erfelt, O. Gnesda, J. Trinkcr, Luka Tavčar, lekarnar G. P ecolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Rud. KOnig, restavrater južne železnice; v Laških Toplicah: Teodor Gun-kel; v Laškem trgu: W. Gedlicka, hotel Flosser; v Celji: Tom. Schuch, hotel Elefant, A. liareck, lekarnar Bauuabaeh, Karol Petricek; v Mariboru: M. Berdajs, Vilhelmina lrstitach, Ivan Pobeschin, Jos. Schibert, sladčiear A. Reichman; v Celovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tur-novskv; v Trbižu: A. Fiebiuger, hotel de Ia Gar.
r^a?seri b e r cr^ri
4 stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec k l slikanih napisov. Lakirnik. ,
^ Lastna fabrlkaelja ^
< oljnatih barv, lakov in flrnežev. ►
^ Prodaja na debelo in drobno. ^
4 I^jvtl>l jana,       (301-6) ►
4     Marijin trg. tik frančiškanskega mostu ►
4 Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. ^
Železna,
kolesa
za vozave
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN & CSSE:
Tovarna strojev za plinske vodne in trombne naprave. (298—6)
Wlen, FiinfliaiiM, OasgaaHe 6.
Zaradi prehajajoče sezone
dobe se
solnčniki
po jako ugodnih cenab.
kr.,
Solnčnike iz kretona ali   satina po 90
1 gld. 15 kr., 1 gld. 40 kr., 1 gld. 60 kr. Solnčniki iz kakor svila finega  satina po
1 gld. 75 kr., 2 gld. 2o kr., z modernimi palicami
in čipkami po 1 gld. 45 kr., 1 gld. 60 kr., 2 gld.
25 kr., S gld. 60 kr., 3 gld. Elegantni solnčniki iz atlasa z mednimi votlimi
žicami 3 gld. 30 kr., jako veliki po 4 gld. 25 kr.,
s čipkami po 4 gld. 15 kr., 5 gld. 50 kr., 6 gld.,
6 gld. 50 kr.
Solnčniki iz surove svile, brokata in polsvile
po 3 gld. 30 kr.( 3 gld. 80 kr., 4 gld. 50 kr., 4 gld. 85 kr.
Otročji solnčniki po 45 kr., 50 kr., 60 kr, 70 kr.,
70 kr., 1 gld 30 kr. Senčniki za gospode iz dvojnitko po 1 gld.,
1 gld. 25 kr.
Senčniki iz podloženega dvojnega blaga po
1 gld. 35 kr., 1 gld. 50 kr.
Senčniki iz nepremočljive jadrovine s potnimi palicami samo 1 g.d. 50 kr.
Dežniki, jako reelni izdelek.
Iz kretona po 85 kr., 1 gld. 50 kr. jako veliki. Iz angleškega klota po 1 gld. 25 kr., 1 gld. 40 kr.,
2 gld.
Iz nepromočljivega kopper-blaga po 2 gld.
15 kr., 2 gld. 40 kr., 2 gld. 70 kr. Iz konjske žime trdnejši kakor svilnati po 2 gld. 85 kr.. 3 gld. 10 kr., 3 gld. 60 kr. (343—6)
LIz konjske 85 kr., 3 j •NMNI
in
O <
fcl m m
W 0
ur"
CD
O CD
& pet
2 1—^
B' CD
Rogačka kislina.
Štajerski deželni zdravilni zavod.
Južno železnična postaja:
Poljčane.
Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ufrotltio bivališče
Saisona od maja do oktobra.
Prospekti in naroobe za stanovanja na ravnateljstvo. (143—7)
¥
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Glavna zaloga naravnih rudninskih voda in studenčic:
Adelaiditi studenec, Biliiinka kisla voda, Carinthiu-stiidenec, Eniski Viktoria-stnđenee, Eniski hrenčeki, Frane Josipov grenki vir, Friedrichs-liallna grenka voda, Gleiehenbergski Konstantinov vir, Sv. Ivana vir, Kinin vir, Klausenski jekleni vir, Giesahiiblerska kisla voda, Hallska jodna voda, Hunvudi-jeva grenka voda, Karlsbadska mlinšica, Gradska voda in vi-elec, Marienbadska križna voda, Preblavska kisla voda, Kron-dortsku kisla voda, Biluaska in Saidschudska grenka voda, Rodanjska kisla voda. Rakoczv grenka voda, Rogatska kisla voda, Rimski studenec, Ofenski Viktoria-studenec, Selters voda, Sv. Lovrenca jeklena kislino, Karlsbadska vrelska sol, Marienbadska in Hallska jodna sol, Emske pustile, ltilinske pustile itd.
Že 26 let obstoječa trgovina z rudninskimi vodami daje ne samo sanitetnemu uradu, nego tudi vsakemu izmej naročnikov izvirno fakturo ua razpolaganje, da se vsakdo lahko preveri, da so sklenice uapolnene s pravimi friš- U ninii imenovanimi vodami.   S spoštovanjem
Peter Lassnik v Ljubljani.   <317"5) g
(Popise o vodah, in "brošure zastonj.) y
ooocooaoooooooocccoooooo
Lastnina in tisk „Naroaue Tiskarne".
3746
092343