Ce je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. Murska Sobota, 16. februar 2006, leto LVIII, št. 7, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,30 evra) Tanja Šimonka, direktorica Zavoda za kulturo in Promocijo Lendava Kulturna ponudba ustvarja kulturno središče Foto: N. J. str. 8 - Pomurski vodovod je prednostna naloga države Slovenije, trdi Podllpnlkova Vreme Spremenljivo bointo Dvakrat podčrtano izredno stanje Za Belokranjci in Haložani bo celovito vodovodno omrežje gradilo tudi Pomurje, a brez ljutomerske občine - Prednost ker je državni projekt srn. 2 - Beitinka Beltinci Foto: J. Ga. Nepreslišano Slovenija na seznamu držav s ptičjo gripo Ni razlogov za paniko Do včeraj v Pomurju prejeli in dali v analizo štiri labode in dve čaplji, vendar prve analize niso potrdile suma na aviarno influenco Veliko dela za pomurske može pos S tičem v roki iz grmovja Puški, digitalni fotoapar; nasilništvo, maščevanje, koruza, bomba... NAROČNIK Med ustvarjalkami hetiških vezenin v Centibi Vbod za vbodom.. Lansko poslovno leto je bilo eno najtežjih Bojan Belovič: »Če se pred šestimi leti ne bi odločili ra proizvodnjo izdelkov lastne blagovne znamke, Beltinke več ne bi bilo. Imamo znanje in opremo, sposobni smo celo ra butično proizvodnjo in v tem je naša prednost in prihodnost.« snt, 4 - Kdo želi v novo občino Apače in kdo ne »Naredili bomo vse, da se bo upoštevala naša volja« Prvi podpis na listi je bil župnikov 2 AKTUALNO 16. februar 2006- vEsnui Veliko dela za pomurske može postave S tičem v roki skakal iz grmovja Puški, digitalni fotoaparati, nasilništvo, maščevanje, koruza, bomba... Damir Ivančič in Branimir Šijanec - pomočnika komandirja na soboški in ljutomerski policijski postaji - sta na redni novinarski konferenci policijske uprave predstavila uspešno končane akcije. Ivančič je povedal, da so med hišno preiskavo pri osebi iz okolice Murske Sobote zasegli dve puški. Med drugim tudi lovsko potezno puško kalibra 12 mm, drugače znano kot »pum-parica*. Kot smo neuradno izvedeli, so policisti morali z nalogom za preiskavo na silo vstopiti v hišo osumljenca, orožje pa so našli ob njegovi postelji. Možje postave poizvedujejo za nepridipravom, kije 4. februarja v Panovcih iz krmišča za divjad ukradel oluščeno koruzo. Ko seje želel odpeljati z avtom, je obtičal v snegu. Avto, v katerem je ukradena koruza, je zaklenil in pustil na mestu. Sam je nato peš odšel. Poizvedujejo še za moškim, kije 7. februarja poklical na policijo, in dejal,'da je v disku podtaknjena bomba. Možje postave so takoj po klicu uporabili ukrepe za zaščito gostov. Po natančnem pregledu prostorov (na srečo) so ugotovili, da je šlo za neslano šalo. Preiskavo so naredili tudi pri »izdelovalcu« orožja. Veliko dela so imeli še z moškim in žensko, ki sta v nakupovalnem središču v Nemčavcih kradla digitalne fotoaparate. »Osumljena sta v treh dneh ukradla deset fotoa paratov. Škode je za 530 tisoč tolarjev. Kradla sta takole: najprej je prva oseba z vrečko vstopila v trgovino, nato druga. Fotoaparate sta vzela iz škatel in jih dala v vrečko. Trgovine nista zapustila skupaj,« je še povedal. Aparatov policisti še niso našli. Eden od storilcev je tako imenovani specialni povratnik, ki ima na grbi že več kaznivih dejanj in tako tudi obširno policijsko kar toteko. Branimir Šijanec je predstavil primer 38-letnega moškega iz okolice Ljutomera, ki je več časa nadlegoval dekleta in ženske. Slediti so mu začeli Jani novembra. »Dobili smo informacije, da med avtobusno in železniško postajo v Ljutomeru ter še na nekaterih drugih mestih moški nadleguje mlajše ženske, tako da ji otipava. Dni ga oblika nadlegovanja je bila, da je stopil iz grmovja in sc pred njimi samozadovoljeval , Njegovo početje je trajalo od oktobra do decembra. Sicer sumimo, da je to počel že prej,« je po jasnil Šijanec. Moški je - dekleta na poti v šolo in ženske na poti v službo - nadlegoval zjutraj, preden je tudi sam šel v službo. Dve žrtvi sta ga prijavili policistom, za druge žrtve so sami zbrali obvestila. Proti njemu so napisali osem ovadb zaradi nasilništva. Zagrožena kazen je do treh let zapora. Tožilstvo lahko njegova dejanja prekvalificira v spolno nasilje. Petrovski policisti pa so spisali kazensko ovadbo proti zakoncema z območja Goričkega, ki sta v zadnjih dveh mesecih grdo ravnala s 84-Ietno žensko, s katero živita skupaj v isti hiši. Kot poročajo, sta prizadela njeno telesno celovitost, ker sta jo iz maščevalnih nagibov pretepala in nista dovolila, da bi si kuhala. Za nameček ji nista niti dopustila, da bi si kurila, kar je pomenilo, da je morala stanovati v hladni sobi, medtem ko so bile temperature krepko pod ničlo. A. B. Komentar Beltinka Beltinci Premik table Henier prestavlja table in se na ta način na dokaj nizkoten in poniževalen način do slovenske manjšine poskuša izogniti postavitvi dvojezičnih krajevnih tabel. S tem očitno krši avstrijsko ustavno pogodbo. Očitno je manjšino izbral za paravan svojega političnega preživetja. Ali se mu bo izšlo, bodo pokazale volitve. Morda bo kdo rekel, da pa je manjšini veliko dal, kot je nekoč že izjavil eden od naših visokih politikov. Po drugi strani pa, če se boste pogovarjali s preprostim koroškim Slovencem, vam bo ta povedal, kako težko je biti v tem okolju Slovenec in koliko energije in boja je bilo vloženega v to, da so preživeli in se ohranili. Podobno sc dogaja s Slovenci za italijansko mejo, kjer kljub sprejetemu zakonu o zaščiti manjšine sedanja oblast ne kaže nobenega posluha, da bi ga spravila v življenje. V Furlaniji - Julijski krajini imajo to srečo, da imajo drugačnega deželnega glavarja, ki zadevo rešuje na deželni ravni. O tem, kaj in kako je z našim delom slovenskega življa v Porabju, smo lahko prebrali v izpovedi enega od ključnih intelektualcev v pogovoru za naš tednik. Dejstva, ki skrbijo. Skrbijo tudi zaradi tega, ker se zdi, da je odnos matičnega naroda do svoje nacionalne biti zunaj meja države v veliki negotovosti, na kar opozarjajo prav predstavniki narodnosti. Ravno položaj naših narodnosti za našimi mejami ponovno sili k razmisleku o Prekmurcih. To, kar počno z zamejci na italijanski in avstrijski strani, pa so kljub vsemu ohranili svojo nacionalno bit, nam lahko samo potrdi trdoživost in nacionalno zavest slovenskega naroda. Nekoliko drugače je z zamejci ob reki Rabi, ki odkrito priznavajo, da so bila zanje ključna petdeseta leta, ko jih je madžarska tortura skorajda izbrisala z zemljevida narodnih manjšin. Hkrati ta ugotovitev dovolj nazorno pove, ne glede na režim v tej državi, da je nekdaj v zgodovini potekala dosledna asimilacijska politika, ki bi jo doživela večina Prekmurcev, če takoj po vojni ne bilo Triano-na. To je toliko pomembnejše sedaj, ko je država pokrajini priznala priključitev k matici kot praznik. Priključitev je res vredna praznika, še toliko bolj, ker smo ponovno priča rahlemu oživljanju revizije Trianona, in ko potekajo nekatere aktivnosti, tokrat ne v obliki znanstvenih simpozijev, ampak na lokalni občinski ravni. Gre za projekte medregijskega ali medobčinskega sodelovanja, ki potiho tudi z našimi partnerji oživljajo popravek »zgodovinske krivice« Trianona. Vse to gre mimo, ob tem, da nas še vljudnostno opozorijo, da če bomo že praznovali, naj praznujemo »bolj tako«, da ne prizadenemo njihovih čustev. Ne vem, ali nimajo zgodovinskega spomina in se zaradi tega ne zavedajo, koliko časa so bila pri-zadevana naša čustva in kako se nas je sistematično radiralo z zemljevida. Žal tega spomina in zavesti tudi ni v pokrajini, še toliko bolj, ker se na praznik ne gleda kot na pomembno zgodovinsko prelomnico, ki je zagotovila nacionalno preživetje temu prostoru, ampak se ga poskuša izkoristiti za kratkoročne lokalne politične koristi. Ponovno se namreč lomijo kopja, kje praznovati. Ali so to Beltinci ali Murska Sobota. Če se na praznik ozremo kot na spomin »nacionalnega preživetja« in kot na spomin in zahvalo tistim ki so zaslužni za priključitev Prekmurja k matici, potem se ne sprašuje in tudi ni dileme, proslava sodi v Beltince in tega se končno morajo zavedati tudi soboški politični veljaki Praznik je predragocena vrednota, da bi se ga uporabilo za nabiranje volilnega kapitala pred lokalnimi volitvami. Če ni tako, potem nismo daleč od He ide rja. J. V. Lansko poslovno leto je bilo eno najtežjih Usoda Beltinke, ki je v stoodstotni lasti nemške firme Rabe Moden, je še vedno negotova Za preživetje na globalnem trgu je treba iskati najustreznejše rešitve in tudi v Slove ni ji je vse več podjetij, ki proizvodnjo selijo na trge s cenejšo delovno silo. V Bel-tinki v Beltincih, ki je v stoodstotni lasti nemškega partnerja, so se za selitev proizvodnje odločili pred poldrugim letom. Doma so ohranili le pletilnico, šivanje pletenin pa so v celoti preselili. Po ukinitvi šivalnice so to proizvodnjo prenesli na Hrvaško, Madžarsko ter v Srbijo in Črno goro, nove partnerje pa iščejo v Bolgariji in Ukrajini. Hrvaška in Madžarska sta vse manj zanimivi, saj tu delovna sila postaja dražja, medtem ko je tržišče nasičeno s poceni izdelki. Tako na Beltinko na eni strani pritiskajo partnerji, ki tu naročajo dodelavne posle, na drugi strani pa tržišče, kjer prodajajo izdelke lastne blagovne znamke. Po besedah direktorja Bojana Beloviča je bilo lansko poslovno leto za Beltinko eno najtežjih, saj je bil njihov nemški lastnik pred dilemo, ali bo tu še nadaljeval proizvodnjo. Rabe Moden je namreč postala globalna fir- Bojan Belovič: »Če se pred šestimi leti ne bi odločili za proizvodnjo izdelkov lastne blagovne znamke, Beltinke več ne bi bilo. Imamo znanje in opremo, sposobni smo celo za butično proizvodnjo in v tem je naša prednost in prihodnost.« še pred slabimi desetimi leti, so z naročili nemškega lastni zapolnjevali osemdeset ocbtot kov proizvodnih zmogljivosti. Takrat izdelkov lastne blag0'’ ne znamke še niso delali, saj se zanje odločili šele pred mi leti in zdaj ugotavljajo, e- J bila odločitev pravilna. Če n« ' imeli lastne blagovne znato^' Beltinke več ne bi bilo, pravi rektor Belovič. Lastne izde^ prodajajo v Sloveniji ter na" vaškem in v Bosni in Hercegda n 5 ni, povsod pa imajo težave s P čilno nedisciplino. Ko so v letu 2004 šivanje p1'" tenin v Beltinki opustili, je os^ brez dela petinsedemdeset vcev, do katerih so obvezni1 glavnem izpolnili, v podjetju P je ostalo dvanajst invalidov, ■ so oblikovali manjšo ekipo ; najstih delavcev, ki so še ost^1 šivalnici. Je pa ta proizvodnja ■ ‘ nemarljiva, saj je v Beltincih °’ la le pletilnica, ki je zdaj najv^J v državi. Imajo ustrezno npfL‘' . im, ki ima sicer lastno proizvodnjo, vendar v državah s cenejšo delovno silo, zato Slovenija ne spada v njen koncept. V Beltinki polovico proizvodnih zmogljivosti zapolnjujejo s proizvodnjo izdelkov lastne blagovne znamke, preostalo polovico pa z dodelavnimi posli, trideset odstotkov teh pa prav za svojega nemškega lastnika. Ta jim je lani naročila prepolovil in izpad je bilo težko nadomestiti. O na- daljnji usodi beltinskih tekstilcev se njihov lastnik še vedno ni izrekel, zato ostaja prihodnost šestinštiridesetih zaposlenih še naprej negotova. Čeprav odgovora na to še nimajo, je zaenkrat vzpodbudno vsaj to, da jim jc poslal naročilo za proizvodnjo, pravi Belovič, ki se zaveda, da predstavlja Beltinka le desetino v skupni proizvodnji firme Rabe Moden, zato zanjo niso posebno pomembni. So pa bili pomembni in znanje, znajo se prilagodi bilo bi Škoda, če bi vse to < neizkoriščeno. To spoznaj tudi nekateri njihovi partneO1' , množično proizvodnjo države s poceni delovno , zahtevnejša naročila pa zafp" Beltinki. Tu so sposobni zelo majhne serije, celo T:l’ mezne izdelke, in prav v tet® dijo v Beltinki svojo predno*1 prihodnost. j Ludvik VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji), Nataša । (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Roberti. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 53817 10,538 17 40 (novinarji Ves® Venera (trženje) 538 17 10, št telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3 900,00 sit (16,30 evra), letna naročnina 15.600,00 sit (65 evrov), letna naročnina za naročnike v tujini 37 500,00 sit (157 naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500,00 sit (48 evrov), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,30 evra), celoletna naročnina za Internetno Izdajo 12 400,00 sit oz. 52 evrov. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi bankiZ 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju f'f* Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik©p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnMp-ilrf.si, ww*-stran: http://wv«Kestrt VKTNIK-16. februar 2006 AKTUALNO 3 Slovenija na seznamu držav s ptičjo gripo Ni razlogov za paniko Do včeraj v Pomurju prejeli in dali v analizo štiri labode in dve čaplji, vendar prve analize niso potrdile suma na aviarno influenco Potem ko so pri poginulem ■abodu, ki so ga prejšnji te-našli na mariborskem «*močju( potrdili, da je oku-z virusom ptičje gripe Pa H5, se je tudi Slovenija °vrstila med države, kjer so to bolezen. Seznam tlJtSl|ih držav se tudi v Evropi Sln 'n vse kaže, da epidemija Ptičje gripe dobiva vedno razsežnosti. Slovenske veterinarske oblasti Po odkritju razglasile tri- in Petkilometrske pasove, kjer ve-^Jo posebni zaščitni ukrepi, mi-•^trstvo za kmetijstvo pa je pre-kraj v Uradnem listu objavilo Ptentembe pravilnika o uvedbi . epov v zvezi s ptičjo gripo. Z ',m ie celotno območje Slove nije razglasilo za območje tveganja, razširilo pa je tudi območje z izrazitim tveganjem, kjer je treba perutnino rediti v zaprtih prostorih, vodo za napajanje iz zajetij, kjer bi bil možen stik z divjo perutnino, pa prekuhavati. Spremenjeni pravilnik, ki je začel veljati včeraj, določa, da je treba perutnino na območju vse države gojiti v ograjenem prostoru, ograda pa ne sme segati do odprtih voda, v katerih se zadržujejo prosto živeče vodne ptice. Vodna zajetja na prostem je treba zaščititi pred divjimi pticami, perutnine pa ne smejo napajati z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje ptice, če ni prekuhana Perutnino je treba s krmo in vodo oskrbovati v zaprtih prostorih, do katerih divje ptice nimajo dostopa. Tak režim velja seveda tudi za Pomurje, kjer do včeraj opoldne ni bilo informacij, da bi odkrili primer ptičje gripe. Na območni upravi Vursa v Murski Soboti smo izvedeli, da so na območju Pomurja do včeraj prejeli in dali v.analizo štiri labode in dve čaplji. Analize - sekcijski izvidi Nacionalnega veterinarskega inštituta v Murski Soboti niso potrdili suma na aviarno influenco, kljub temu pa so bili odvzeti brisi sapnika in kloake ter poslani v nadaljnje preiskave v Ljubljano. Kot so povedali, to območje zaenkrat ne spada med območja z izrazitim tveganjem, zato posebnih ukrepov ne izvajajo, medtem ko vsa dogajanja na terenu redno spremljajo Oglasila se je tudi sekcija zasebnih veterinarjev praktikov, ki sporoča, da ni razlogov za paniko. Kljub začetnim težavam pri obveščanju javnosti so vse pristojne institucije in veterinarske službe uspešno zaščitile zdravje ljudi in živali ter prenos bolezni z divjih živali na domačo perjad. Vse službe delujejo v smislu največje strokovnosti in previdnosti na način, da se zaščiti zdravje ljudi in Živah. Zanimalo nas je, ali posledice novega pravilnika Čutijo v soboškem Agromerkurju, kjer so nam povedali, da je njihova reja že ves čas ustrezno zaščitena in proizvodnja teče nemoteno. Odkritje ptičje gripe v Sloveniji zaenkrat ne vpliva na prodajo perutninskega mesa, kar je dokaz, da slovenski potrošniki zaupajo v kakovost in neoporečnost njihovih izdelkov. Ludvik Kovač Ptičja gripa je bolezen ptic Človeka ogroža tesnejši stik z obolelo živaljo ^hišnica je pripravljena c|. ^rskosoboški bolnišni-decembra sprejeli načrt de< i?*1’ morebitni pan- id ,clH katerekoli vrste gripe, tria' Pripravila ga je Ha anska delovna skupi ^rn *'° imenoval direktor Uirv St ^r' • **elo pa je usk-sPec 11Vin Prc,°g’dr- med., ’antologije. Imenova-lajj' tU<^ komisija za usk-tniw.aD^c aktivnosti na ob-dclt Pon‘nrja. v njej pa so-‘,eta strokovni direktor In pomočnica stv« <"r^a 74 področje zdrav-^a^|?e ne8e Emilija Kavaš. 1 bodo glede na aktu'.^ doP°lnjevali, zaradi t*sk( . ra2mer pa so ga na vili konferenci predsta ^d' javnosti. pe gi'?!’”0'50 ob pandemiji gri-nosti C. str°kovne pripravlje-tni,nj . a*šnice lahko povsem šnjCe strdil direktor bolni-nc^ Bore. Ob morebit-*toiniir 'r*lu gr’Pe bodo pred-cinsk/ ’^^ 'kov glavne medi-j?lil,rc 'n vodje služb pri-Or8ani2acijo dela, 'k'daij 'Ca pa bo poskrbela za ^Vnav* strokovno ob-Pre<|. ' °°lnikov ter zaščito )e.n’cm okužbe in povil Potrebnih zdra- krat, Piljen imajo tudipro-'^'Ijiini^111 "b* m aktiviranja P^Zornj' ^^s^enih delavcev, - b°do tudi na dobro aU|" med zaposlenimi, "'•Mpj |r'" SVojci, lokalno skup-^atK^^nu ustanovami. ^tlar ie realna grožnja, * poiava in obsega VjH Pf - av>deti, je opozoril ’i(Tja 1. U Prišlo je že do mu-H?1'/1,1 h.i potic gripe n 1. ki povzroča Pn človeku, pandemijo pa bi lahko povzročil ta virus ali njemu podoben. Virus se je torej že pojavil pri ljudeh, vendar ni dokazov širjenja med ljudmi. »V tem trenutku se virus ne prenaša s človeka na človeka, kar pa je seveda osnovni pogoj za pandemijo/ je dejal Ivan Prelog. Pandemija torej pomeni, da v zelo kratkem času, v dveh ali treh mesecih zboli veliko število ljudi na vseh celinah. Znano je, da človeška gripa ponavadi prizadene starejše ljudi in kronične bolnike, pri ptičji gripi pa zbolevajo mladi in otroci. Svetovna zdravstvena organizacija je trenutno v tretji fazi priznavanja pandemije, kar pomeni, da gre za stadij budnosti. Ob predpostavki Svetovne zdravstvene organizacije, da bo v primeru pandemije ptičje gripe zbolelo petindvajset odstotkov ljudi, bi to v Pomurju pomenilo trideset tisoč obolelih. V dveh mesecih, kolikor naj bi trajala pandemija, bi v bolnišnico sprejeli od šeststo do osemsto bolnikov, kar bi terjalo sedemdeset do devetdeset dodatnih postelj. Najbolj bi bili obremenjeni oddelki inter-nistične obravnave, in sicer interni, pljučni in infekcijski oddelek ter seveda otroški oddelek. Bolnike z gripo bi ločili od preostalih bolnikov že pri sprejemu, ležali pa bi predvidoma v drugem nadstropju internega oddelka, po potrebi pa še na drugih. Če popolna ločitev ne bo mogoča, bodo kar najbolj upoštevali ukrepe, ki preprečujejo prenos kapljičnih okužb. In kako ravnati sedaj, ko so obolele ptice že v našem okolju? Direktorica zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota Teodora Petraš, dr. med. spec., je dejala: »Virus ptičje gripe tre- »Pomurci so ob pandemiji gripe glede strokovne pripravljenosti bolnišnice lahko povsem mirni,« je zatrdil direktor bolnišnice Ernest Bore, nutno še ne predstavlja dodatne ogroženosti za zdravje ljudi.« Ob znanih dejstvih panika ni potrebna. Ta dejstva pa so, da je ptičja gripa bolezen ptic in perutnine in da se izjemoma prenaša na človeka, oziroma je za to potreben najtesnejši stik z obolelo in poginulo živaljo. Kot tesnejši stik pa se razume stik v krogu enega metra. Prvo pravilo je torej, da nimamo stikov s sumljivimi pticami, ta čas predvsem z vodno perjadjo, o njih pa je treba obvestiti pristojno veterinarsko službo. Za preprečevanje prenosa virusa z živali na človeka je bistvenega pomena izvajanje in upoštevanje higienskih ukrepov. Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota pa je tudi pravi naslov, kjer dobijo ljudje tudi vse podrobnejše informacije o bolezni in nevarnosti za človeka ter navodila, kako ravnati, če mislijo, da so prišli v stik z okuženo ali obolelo živaljo. Majda Horvat (Pre)urejanje medijskega prostora ali medijev? Društvo novinarjev Slovenije je pred dnevi javnost seznanilo z nestrinjanjem zaradi prevelikega poseganja v avtonomnost dela novinarjev in uredniške politike medijev. V pripravljenem predlogu Zakona o medijih, v katerem so sicer na Ministrstvu za kulturo upoštevali nekatere predloge stanovske organizacije novinarjev, je brez njihove vednosti vključenih nekaj novosti, ki pregloboko segajo v novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo. Sloveniji grozi, da bo medije urejal zakon in ne odgovorni urednik, zato, se v Društvu novinarjev Slovenije bojijo, da se ponovno vrača kršenje temeljnih načel svobode izražanja. Opredelili so se do štirih sklopov zakonskih določil.' do spremenjenega načina financiranja (sofinancirati bi se moralo predvsem redno zaposlovanje novinarjev), do spremenjenega dostopa medijev do informacij (sedem delovnih dni je predolg rok, slovenska uprava je tako razvita, da bi lahko zapisali, da so organi dolžni informacijo posredovati nemudoma ali najkasneje v petih dneh), do razširjene pravice do popravka (večina držav dovoljuje pravico do popravka le na informacijo, ki je hkrati bistveno napačna in škodljiva, v Sloveniji pa se ta pravica širi v pravico ekskluzivnega dostopa do medijskega prostora) in do sprememb določil, ki omejujejo koncentracijo na področju medijev (na tem področju še ni bila narejena resnejša analiza, zato po mnenju društva predlagana ureditev ne more biti povsem pravilna). Bernarda B. Peček Direktorica zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota Teodora Petraš, dr. med. spec., je dejala: »Virus ptičje gripe trenutno še ne predstavlja dodatne ogroženosti za zdravje ljudi.« Simona Zadravec nova v. d. direktorice Art centra Na seji sveta zavoda Art centra iz Središča v moravskotopliški občini, ki je bila v ponedeljek, so razrešili dosedanjega v. d. direktorja Mirana Žilavca. Na funkcijo v. d. direktorice Art centra so imenovali Simono Zadravec iz Beltinec. Zadravčeva je bila na to mesto imenovana za določen čas treh mesecev. Vse nadaljnje informacije bodo javnosti posredovali na tiskovni konferenci, ki bo sklicana v najkrajšem možnem času. T. K. Majhen na pogled, v resnici velik. FordFusion ......................................................—-------------------- Avto Rajh Avto Rajh PE Murska Sobota Jeruzalemska 1, Ljutomer, Tel.: 02/584 99 60 Bakovska ul. 2, Murska Sobota, Tel.: 02/522 39 40 S*ke > »ImbdnB. Ponurtn velja do 31 marca 2006 Porab« • kombiniran način vožrj« 4.3 - 6,61/100 km, EmlsjeCO/ 114 -167 LOKALNA SCENA 16, februar 2006 - VESTNIK Kdo želi v novo občino Apače in kdo ne »Naredili bomo vse, da se bo upoštevala naša volja« Prvi podpis na listi je bil župnikov Referendum o ustanovitvi novih občin, ki je potekal zadnjo januarsko nedeljo, je spremenil tudi meje gornjerad-gonske občine. »Nova občina Apače je odnesla agrarni del. Gornja Radgona z 9000 prebivalci še vedno ostaja med petimi najbogatejšimi občinami v Sloveniji,« je povedal gornje-radgonski župan Anton Kampuš. Sicer pa je beseda o novi občini Apače, natančneje o tem, kdo želi biti v njej in kdo ne, stekla že na začetku zasedanja občinskega sveta, ko so njegovi člani soglasno podprli pobudo podžupana Dušana Zagorca, da mora državni zbor pri odločanju o novih občinah upoštevati že pred referendumom izraženo in s številnimi podpisi potrjeno zeljo prebivalcev Lutvercev, da bi radi ostali v občini Gornja Radgona in se ne želijo priključiti občini Apače, Za to da bi Lutverci ostali v sedanji občini, ni teritorialnih ovir, saj so na robu novonastale občine Apače. Referendum, na katerem Lutverčani skupaj s prebivalci Plitvic niso podprli nove občine Apače, je bil poizvedovalni, kar pomeni, da ni niti pravnih ovir. Po besedah Dušana Zagorca naj bi Lutverčani, če državni zbor ne bo upošteval njihove volje, zahtevali še presojo ustavnega sodišča. Kaj pomeni neuspeh referenduma, se sprašujejo tudi prebivalci Podgorja, ki pa so na popolnoma drugem koncu zdajšnje občine Gornja Radgona Članom občinskega sveta je svetnik Andrej Ritlop povedal, da so na območju Podgorja, Pogleda, Spodnjega in Zgornjega KonjiŠča, Vrat je vasi, Vratjega Vrha in Grab že pred referendumom zbrali 135 podpisov proti novi občini, »Mi želimo ostati v tej občini, v kateri smo sedaj. Mislimo, da je to okolje, v katerem se bomo hitreje razvijali. Toda državni zbor je spregledal naše podpise in zahteve, upošteval pa je dvajset podpisov iniciativnega odbora za ustanovitev nove občine. Upam, da bosta občinska uprava in seveda tudi župan proučila vse morebitne pravne možnosti, da bi to krivico odpravili, ker mi ne želimo v novo občino. Naredili bomo popolnoma vse, obrnili se bomo tudi na evropske institucije, če bo potrebno, da bi se upoštevala naša volja « Hkrati je Ritlop še povedal, da je pri predstavitvi argumentov za novo občino pogosto prišlo do zavajanja ljudi, saj Apaško polje po njegovem mnenju v sedanji občini gospodarsko in razvojno ni bilo zapostavljeno: »Pri tem se je zelo angažiral tudi apaški župnik, sedaj pa trdi, da to ni res, čeprav je bil na listi članov iniciativnega odbora za občino Apače prvopodpisani,- Vanja Poljanec Pomurski upokojenci o gospodarskih, ekonomskih in socialnih reformah Spremembe so nujne, vendar ne na račun padca življenjske ravni Izhajajoč iz sklepa petnajste redne seje upravnega odbora Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev in v dogovoru z vodstvom Zveze društev upokojencev Slovenije so pripravili v hotelu Di ana v Murski Soboti širšo razpravo o predvidenih gospodarskih in ekonomskih reformah. Poleg predsednika in podpredsednika ZDUS-a Vinka Gobca in Mirka Bernharda so bili navzoči tudi predsedniki pomurskih upokojenskih društev. Uvodni nagovor je imel predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev Mirko Lebarič, ki je poudaril, da upokojenci načeloma sprejemajo reformo, vendar se mora le-ta na gospodarskem in socialnem področju izvesti tako, da ne bo prizadela ne upokojencev in ne zaposlenih v pokrajini ob Muri. Zavzel se je za konkretnej- Po marcu nadzorovano osvetljevanje Svetlobno onesnaževanje Nova okoljska uredba naj bi prinesla številne novosti s področja osvetljevanja ulic, nakupovalnih centrov in stavb V bolnišnici osemindevetdeset milijonov tolarjev izgube Polovica zaradi slabo popisanega dela Varčevanje obvarovalo pred še večjim primanjkljajem Murskosoboška bolnišnica je po znanih podatkih lansko poslovno leto končala s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 98,5 milijona tolarjev. Glavni razlog izgube je odtegnjen denar Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini skoraj 49 milijonov tolarjev, saj bolnišnica ni dosegla tako imenovane povprečne uteži pri skupinah podobnih primerov. To pomeni, da naj bi po tem, kako so beležili opravljeno delo, v regijski bolnišnici zdravili predvsem bolnike z lažjimi bolezenskimi Stanji. Ob murskosoboški in ptujski bolnišnici so vse druge dosegle pomembno višjo utež, kar je seveda dvignilo slovensko povprečje. Obračun storitev je pokazal, da je povprečna utež murskosoboške bolnišnice tako nizka, da bi ji ZZZS lahko odtegnil 334 milijonov tolarjev, vendar jo je doslej pred tem varovala posebna varovalka. To naj bi kazalo na nepopolno popisovanje opravljenega dela, ki pa se v murskosoboški bolnišnici nadaljuje iz leta prej. Na ta račun je namreč predhodno poslovno leto že izgubila 34 milijonov tolarjev. Drugi razlogi za izgubo so po poročanju Štefana Vučaka za interno glasilo bolnišnice prevelika poraba zdravil in medicinskega materiala. Materialni stroški so v primerjavi z letom prej poskočili za dobrih sedem odstotkov, priznana rast življenjskih stroškov pa je dobra dva odstotka. Te stroške so obrzdali s prejetimi ukrepi varčevanja, zaradi knjiženja nekaterih računov pa so ti spet poskočili decembra. Sprejeti varčevalni ukrepi, ki jih je uprava z novim direktorjem sprejela sredi lanskega leta, so bolnišnico obvarovali še pred večjo izgubo, predvidoma bi znašala 170 milijonov tolarjev. M. H. Do konca marca naj bi Vlada Republike Slovenije sprejela novo Uredbo o svetlobnem onesnaževanju, ki bo določila obliko uličnih svetilk, omejila osvetljevanje spomenikov, panojev, fasad in okolice stavb, prav tako bo prepovedala svetlobne snope proti nebu in določila obliko svetilk javne razsvetljave. V Sloveniji so največji problem nezasenčene svetilke ulične razsvetljave (95 odstotkov je neprimernih) in pretirane osvetlitve cerkva. V Sloveniji je okrog 9000 kulturnih spomenikov, od tega 2760 cerkva. Večina jih ima nočno osvetlitev, toda v kar 80 odstotkih neprimerno. Cerkve naj bi bile osvetljene celo desetkrat močneje kot v sosednji Avstriji. Nc le, da sc zaradi tega Proračunska seja tišinskega občinskega sveta »Finalni proračun« Tako je župan Jožef Poredoš poimenoval proračun občine Tišina za leto 2006, ki so ga prejšnji petek prvič obravnavali na seji občinskega sveta. To pa predvsem iz dveh razlogov, prvi je ta, da je to zadnji proračun v štiriletnem mandatu občinskega sveta in župana, letos so namreč lokalne volitve, drugi pa je ta, da gre za zadnji proračun, kjer bo skoraj vsa investicijska sredstva »požrla« kanalizacija. Proračunska postavka za kanalizacijo je bila zadnja leta zelo visoka, nikoli pa tako visoka kot letos, ko znaša skoraj 420 milijonov tolarjev. Čeprav s tem obveznosti do izgradnje kanalizacije še ne bodo končane, te naj šo opredelitev zadev v gospodarski reformi. Nikakor pa nc soglašajo s predlagano enotno davčno stopnjo, ker bo povzročila padec življenjske ravni. Življenjske potrebščine so namreč zdaj obdavčene z 8,5 odstotka, po novem pa bi bile kar 20-od-stotno. Kakor je bilo slišati, bo to povzročilo dvig cen in s tem poslabšanje življenjske ravni prebivalstva. Razpravljale! so se strinjali, da se bo z ukinitvijo davka fia plače okrepila ekonomska in gospodarska moč, s tem pa bodo ustvarjene možnosti za večjo konkurenčnost gospodarstva. Hkrati je bilo postavljeno vprašanje, V drugem delu pa sta j ih predstavnika hotela Delfin v Izoli, d i rektor Bran ko Simonoviči!1 glavna receptorka Katja Ogris, seznanila z delovanjem tega posodobljenega hotela slovenskih upokojencev in o možnostih oddiha v njem. Ob sprejemljivih cenah je med pomurskim1 upokojenci precejšnje zanimanje za letovanje na tem delu slovenske obale. Vodni sklad porabi veliko električne energije, ampak premočna osvetlitev ogroža številne žuželke -najbolj jih ogrožajo svetilke, ki svetijo tudi v ultravijoličnem spektru svetlobe. Uredba bo določala tudi količino svetlobe, ki bo lahko sevala v bivalne prostore ljudi - tudi svetloba premočnih reklamnih tabel ali bližnjih nakupovalnih centrov lahko moti nočni počitek ljudi. Pri takih ljudeh je povečano tveganje za srčno-žilne in črevesno-želodčne bolezni, po zadnjih raziskavah pa se pojavljajo tudi motnje v izločanju nekaterih hormonov in s tem večje tveganje za obolelost za rakom. V Sloveniji lahko v najtemnejših predelih na nebu vidimo okrog 5000 zvezd, v mestu z 10 tisoč prebivalci vidimo iz temnega kotička le do tisoč zvezd, v bi se vlekle vse do leta 2008, bodo postavke v naslednjih letih mnogo nižje, pravi Poredoš. Ker je treba pokriti šc obveznosti po zakonu in druge tekoče obveznosti, proračun v višini 846 milijonov tolarjev tako dopušča Je malo prostora za druge investicije. Kljub temu pa velja omeniti nekatere, kot so: izgradnja avtobusnega postajališča v Ranko-vcih, izgradnja in obnova cest v romskem naselju, obnova mostu na K uč niči, ulična razsvetljava v nekaterih vaseh ipd. Seveda so imeli svetniki ob razpravi glede takšne razporeditve sredstev nekaj pripomb. Nekateri so menili, da je premalo sredstev namenjeno kmetijstvu, saj gre za pretežno kme kakojbodo predvidene reforme vplivale na odpiranje novih delovnih mest. Skrb vzbujajoč je podatek, po katerem je v Pomurju od skupnega števila okrog 116.000 ljudi nezaposlenih 9.870 oseb, še zlasti v starostnem razponu med 15 in 40 let starosti. Kot rečeno, pomurski upokojenci niso proti gospodarski reformi, ki jo sprejemajo kot pogoj za blagostanje in socialno kohezijo. To velja tudi za omogočanje solidarnosti in kakovostnega življenja. Prav tako se zavzemajo za dostopnost do izobraževanja in zdravja, zato so za vlaganja v študij in večji prenos večjih mestih pa lahko vidijo le okrog sto najsvedejših zvezd. Če se bo pretiravanje z osvetljevanjem nadaljevalo, bomo čez kakih 25 let videli le št pol toliko zvezd kot zdaj. Nova uredba bo določala, da osvetlitev velikih objektov ne sme biti moteča za soseščino, reflektorji pa ne smejo v nobenem primeru svetiti mimo stavbe v nebo. Svetlobni stolpi, ki res ne koristijo nikomur, ampak le zbujajo pozornost, bodo povsem prepovedani (npr. v Andrejcih), reklamni panoji pa bodo lahko osvetljeni le od zgoraj navzdol, v naravnih parkih in v okolici astronomskih postaj pa bodo povsem prepovedani. Nove svetilke bodo morale takoj po marcu zamenjevati stare potratne in neprimerne ulične svetilke. B. B. P. tijsko občino. Drugi pa so bili mnenja, da se premalo sredstev namenja požarni varnosti, kulturi, Športu in sorodnim dejavnostim. Do druge obravnave proračuna bodo odbori pripravili svoje predloge, vendar, kot je opozoril župan, je manevrskega prostora zelo malo. Želi pa si, da bo proračun dokončno sprejet marca, tokrat so ga namreč sprejeli le v prvi obravnavi. Na osnovi tega proračuna bodo namreč dobili kredit v višini ISO milijonov tolarjev, ki so ga načrtovali že v lanskem letu in je namenjen za izgradnjo čistilne naprave v Murskih Črncih. Ta pa brez kredita ne bi bila pokrita. C. K. znanja v gospodarstvo ter tudi za varčevanje na vseh podrti jih. So pa proti plačilu šolni* kajti prizadeti bodo nadarjen študenti iz revnejših slojev perstavljajo se tudi enotni obdavčitvi dohodnine, ki bo vplivi na življenjski standard ljudi! nižjimi prejemki. Odločno50 proti takojšnji privatizaciji zdravstva, kajti nemogoče je, dat" se naenkrat vse privatiziral0 ker bi to lahko imelo nepred*1, dljive posledice. Opozorili so111 tudi na to, da ni jasno opred£ Ijeno, kdo bo v tem primer11 prevzel funkcijo javnih zdr^ stvenih zavodov v občinah. Milan Vodni sklad v prvo!11 obliki ni bil namenjen $ financiranje vodovode*' to je bilo vpeljano šele letu 2005, in sicer pred* sem za financiranje pf° jektov za izgradnjo vod° voda v Pomurju. S sredsb Vodnega sklada Republ^ Slovenije se ta čas finali rata vodovoda v Hal«z* in v Črni na Koroškem V letu 2006 bo iz tega*^ financiran vodovod na kovi, v letu 2007 in 200$ v šc vodovod pri Sv. Juriji ' točasno pa se pripravljajo črti razvojnih programo'4 dva manjša vodovoda, ki sr data v to lokalno mrežo, i*1 1 1V cer v občinah Moravske 1 plice in Puconci. Iz Vodn^ sklada pa se bo do leta 201° primarne vode v Pomud11 I nanciralo od 200 do 300 f' lijonov letno. Ker pa je v . koou o vodah predvideti se s sredstvi Vodnega skl*" । financira predvsem drž3*^ infrastruktura, bodo Pot^ ne tudi dodatne spremen1 in dopolnitve zakonski!1 °. ločil. »Ne samo zaradi . v Pomurju, ampak tudi , vseh drugih gradenj po niji,< je povedala Bernarda dlipmk z Ministrstva za ek* in prostor Republike nije. _ a B. P- POMURSKO DRUŠTV0 ZA BOJ PROTI RAKL Murska Sobota, Ulica Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na . računu pri Novi LjubljaO’g banki: 02340-00192324?° ZA DAROVANA SRED^ SE ZAHVALJUJEM^ Vse informacije lahko dobite po tel- 031 512 9H. VESTNIK -16. februar 2006 LOKALNA SCENA Svetnik Boris Vlaj se sprašuje »Plačujemo takse, pa še nimamo cest, vodovoda in kanalizacije!« ' TEMPIRANO Svetnik v puconskem občinskem svetu trdi, da ima dovolj razlogov za glasovanje proti predlaganemu proračunu Pravzaprav se vprašanja, ki jih postavlja Noriš Vlaj, porajajo mnogim v Pomurju, pre-l!ysem na tistih gričevnatih predelih, kjer še nimajo ne vodovoda, ne kanalizacije in ne OtH, in seveda v vaseh, kjer so morali vaščani sofinancirati gradnjo vaških cest, mrliških vežic, vodovoda, kanalizacije in še prej gradnjo telefonskega omrežja. Vsa leta plačujejo velike zneske, da bi imeU končno enak stan-^rd, enako komunalno urejenost kot ljudje v testih. Čeprav ne živijo v enakih življenjskih izmerah, pa imajo kot državljani prav vsi rnake dolžnosti: vsi morajo plačevati takse. Itoris Vlaj je svetnik v občinskem svetu v Pucon-■ >•'- Razlog, da se je obrnil na naš tednik, je njegovo Nezadovoljstvo z odgovori na vprašanja, ki jih je po-^kavil tudi na seji sveta. Rad bi, da bi tudi drugi ve-drli, zakaj je glasoval proti proračunu. Čeprav v občini Puconci svoje komunalno podjetje s '■ lezem v Bodoncih, dobivajo vse položnice iz ■rske Sobote, za vodo jim pošilja položnice Ko-'lunala Murska Sobota (čeprav še nimajo zgrajene-■ •' vodovodnega omrežja in niso priključeni na vo-1 v°d s Črpališčem v Krogu), za odvoz smeti pa jim ; °®Hja položnice podjetje Komunala & Sauberma-L -':r Zakaj imajo potem svoje občinsko komunal- Podjetje? Koliko provizije jim plačujejo, kdaj jim "^Jzu|e|o sredstva. Vlaj se ne strinja s takšnim 0 ^cunavanjem odvoza smeti: »Vasi Puconci in ' *ca ne plačujeta odvoza smeti, ker je v njiho-'m kraju odlagališče odpadkov. V redu, toda zne- sek okoljske takse, ki se plačuje glede na celotno stehtano količino odpadkov iz občine, plačujemo mi, torej to takso za Vanečo in Puconce plačujemo vsi preostali občani.« S sklepom občinskega sveta iz 1999. leta bi morali za izgradnjo kanalizacijskega omrežja plačati po 6 tisoč mark, toda v vasi Puconci so plačali le 1800 mark, saj so preostali znesek dobili iz sredstev, ki so jih dobili zaradi izgradnje železniške proge -sprememba namembnosti. »Tudi to se-mi ne zdi prav. Ta ‘železnica’ ni samo puconska Vsi smo v tej občini in obremenjeni zaradi proge, zato bi od tega denarja morali imeti koristi vsi, ne le krajani Puco-nec,< je prepričan Vlaj. Podobno je s takso za obremenjevanje vode - ne ve, zakaj in komu jo plačujejo. Vadarci še nimajo vode iz črpališča v Krogu, za vodovod bi morali plačevati 3500 mark po gospodinjstvu, občina pa po njegovem nima denarja, da bi jim ga zgradila do konca. Na položnici za vodo plačuje trikrat na leto tudi takso za odpadno vodo. Ker nima števca za vodo, mu pošiljajo na položnici pavšalne zneske (pri hiši je šest ljudi). Moral bi si priskrbeti dva števca - za gospodinjstvo in za hlev. »Zanima me, kdaj bomo imeli mi Goričanci kaj od te takse. Ko bo v puconski občini narejena ta kanalizacija - temu se reče razbremenitev okolja -, potem te takse ne bomo več plačevali ali pa bo znesek manjši?! Ko imaš narejeno kanalizacijo, razbremeniš okolje! Tega denarja Goričanci ne bomo več videli.« Najbolj banalno pa je, da poleti nimajo dovolj »V Vadarcih še nimamo asfalta na sedmih kilometrih cest, vložili smo že za pet tisoč mark prostovoljnega dela, nimamo še vodovoda, ne kanalizacije, vse plačujemo sami... pa me zanima, koliko je kdo v mestu prispeval za osnovno komunalno urejenost svojega doma,« se spraševal g. Vlaj izVadarec. Vlaj ježe predlagal, da bi krivično obremenjevanje Goričancev z okoljskimi taksami Predal v razsodbo na ustavno sodišče. To namero bo verjetno kmalu uresničil. vode in morajo plačevati še vodo, ki jim jo gasilci pripeljejo s cisternami. Čeprav je v občinskem svetu, ne more ničesar izvedeti in ne doseči. Zato tudi ni in ne bo glasoval za proračun. Bernarda B. Peček, foto: Nataša Ju h nov Metka Lipič Baligač: »S svojim trpljenjem, pričakovanji in upanji se me dotakne vsak bolnik. V njem poskušam videti nekoga, ki mi je drag, in potem tako doživljati njegovo stisko. Bolnika pa sp- Ml a Elektro Maribor bo bolnišnici vrnil Preplačilo Maribor bo murskosoboški bol-nat |K 2,5 milijona tolarjev kot do-Monik ' ° preostalih osmih ml- delnv Pa *1,0(10 v poslovnega soje nav tem *etu dogovarjali. Toliko ča| nrc^ murskosoboška bolnišnica pla-obračunane električne ener-d0 Hektro Maribor v obdobju 1997 bol*■ Svet zavoda je namreč vodstvu □av] n . “afočil, da po sklenjeni porav-2004 z vodstvom Elektra plačil r Veodarle doseže dogovor o po- Med Zncska* ške Jw)|U.U1.t,,lvt^,ni’ novicami iz murskosobo-n' pa sporočilo, da za potrebe pe- Porodn ln raziskovalnega dela ginekološko-hui|c . oddclk. kupujejo sistem za sprem- ' *'* Opcradie v sosednjem prostoru po je ",1 "llJ razpis naročila male vrednosti 7,5 milij^Vl1 C Cn Ponudnik s ponudbeno ceno no dnje ne bo več lir/1 ’'leto- zasejani evro'f ' 1 r'liu d°b*val po 360 l»hk ' 0:1 lC^ P°vršinah pa bo >n? pri<*e,oval druge poljščine nie dobival tudi subvencije. Ker je bila usoda ormoške tovarne po sprejemu reforme sladkorja v Evropski uniji negotova, so se v združenju pridelovalcev sladkorne pese pripravljali na obe možnosti, na ukinitev in na nadaljevanje proizvodnje. Več so stavili na to, da bodo letos peso še sejali, in temu so prilagodili tudi pogoje pridelovanja. Prednost pri setvi bodo imeli tisti, ki so peso pridelovali v zadnjih dveh letih, povprečje površin v teh letih pa bodo le- tos lahko povečali za štirideset odstotkov. Če določenih površin na ta način ne bodo dosegli, bodo lahko posamezniki posejati večje površine, za setev pa se bodo lahko odločili tudi drugi kmetje. V tovarni sladkorja pravijo, da bodo letošnjo sladko kampanjo organizirali le, če bodo pridelovalci do 15. marca zagotovili dovolj površin, če tega ne bo, pa pese sploh ne bodo sejali, je povedal direktor tovarne Jurij Do-gsa. Zmanjšana kvota sladkorja, ki jo je v lanskem septembru Sloveniji določila Evropska unija, znaša 49.191 ton sladkorja, ali jo bodo letos še znižali in za koliko, pa še ni znano, pa čeprav bi bilo za sklepanje pogodb nujno. Lani so namreč kvoto zmanjšali tik pred spravilom, kar je imelo za posledico, da so morali presežne količine uvrstili v kvoto C, za to peso pa so pridelovalci dobili mnogo nižjo ceno. Poljedelci se ob morebitni opustitvi pridelave sladkorne pese že pripravljajo na prestrukturiranje pridelave, vendar upajo, da bodo peso Še sejali tudi v prihodnjih letih Po mnenju poznavalcev pa je to le malo verjetno, saj takšnega preobrata v Evropski uniji skorajda ni mogoče pričakovati. Če bo letos pesa na slovenskih poljih še rasla in bodo iz nje v Ormožu izdelovali sladkor, bo morala tovarna v evropski sklad za prestrukturiranje plačati skoraj 6,7 milijona evrov, ki bodo namenjeni prestrukturiranju tovarn, ki jih bodo zaprli. Če bi s proizvodnjo nadaljevali še v prihodnjem letu, bi znašal ta prispevek 9,2 milijona evrov, v letu 2008 pa še 6 milijonov evrov. Takšnih bremen pa bo besedah direktorja Jurija DogŠa ormoška tovarna ne prenese, saj mora denar za to zagotoviti sama. Ludvik Kovač Končno imenovana ravnateljica OŠ Beltinci Naposled zelena luč za Marico Horvat Po številnih peripetijah okrog imenovanja ravnateljice Osnovne šole Beltinci, ko sta kandidaturo v d. ravnateljice Marice Horvat podprla tako kolektiv kot svet staršev, nasprotoval pa je beltinski občinski svet, je zadeva končno dobila svoj epilog. Minister za šolstvo in šport Milan Zver je namreč dal v drugo soglasje k ponovnemu imenovanju Marice Horvat za ravnateljico beltinske osnovne šole. S tem je končana približno eno leto trajajoča lokalna politična igrica, v kateri so se križali interesi posameznih predstavnikov političnih strank. - M. J. Zaradi širitve poslovanja in dviga kakovosti svojih storitev, vezanih na opremo bivanjskih prostorov, razpisujemo delavno mesto I. SVETOVALCA - PRODAJALCA (m/ž) Za razpisano delovno mesto pričakujemo: « ustrezno izobrazbo vsaj V. stopnje, ■ izjemno motivirano osebo z odličnimi lastnostmi, • samoiniciativnost, natančnost, poslovno naravnanost in komunikativnost, ■ pripravljenost na izobraževanje, ■ večletne izkušnje v prodaji, ■ aktivno znanje nemškega jezika. Ponujamo: zaposlitev za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, nadpovprečen in stimulativen OD, stimulativno delovno okolje v mladem in ambicioznem kolektivu, stalen stik s svetovnimi trendi najkakovostnejše pohištvene industrije. Ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi oglasa na naslov: RNANDER Trgovina in storitve, d. o. o., PE Pohištvo IL AMBIENTI, Obrtna ul. 11,9000 Murska Sobota, ali finander@sioi.net ^Četek del za podvoz v Lendavski ulici Bo avgusta rušitve in premostitveni objekti Pomgrad in podizvajalec Komunala Slovenske gorice začela s prvimi deli, ki so potrebna za gradnjo podvoza v Lendavski ulici 4iz\ j ^brim tednom je po-AMh si P°dietic Komu-Prv« J/gorice podrlo M ur%.. v Lendavski ulici v / ^’boU, ki so bile že »Um,.'3'0"' odkupljene in rit »»Senju. V okvi-’illiin °Uhe v rednosti 320 °V tolariev bo Pomete j avgusta zgradil nekake P00’ mani' *host ^^stitvene objekte in ° 2el«znico, ki je po-prestavitve Pu-p8’ M 8ra(j|?ni®rad kot eno največ-P°djetij v srednje- ^06, i,. " Prostoru tudi v letu 'ri' veČ gradbiščih; tr- p,: v tom letu celo "a 9 odstotkov in do- seči 24 milijard prihodkov. To pa je odvisno tudi od tega, ali bodo še naprej na gradbiščih avtocest, in od njihove uspešnosti na razpisih za ekološke gradnje. Lani so zgradili čistilne naprave v Ljutomeru, Dobrovniku, na Petanjcih, Murskih Črncih (še gradijo) in kanalizacijo v Lendavi, začeli pa so tudi graditi veliko čistilno napravo z delom kanalizacije v Dravogradu, medtem ko je odločitev o gradnji čistilne naprave v vrednosti 1,2 milijarde tolarjev v Piranu v revizijskem postopku, prav tako je bil razveljavljen razpis za izgradnjo regijskega odlagališča v Pir concih v vrednosti okrog 2,2 milijarde tolarjev Dobršen del prihodkov ustva- ri Pomgrad v domačem okolju (npr. apartmajsko naselje Vivat, sanacija gradu na Goričkem, gradnja nasipov ob Muri), sem pa spadata tudi gradnja podvoza v Lendavski ulici in gradnja Severne obrtno-industrijske cone v Murski Soboti (SOIC). Ker se je v času razprave o načrtovani gradnji podvoza v Lendavski ulici pojavilo tudi vprašanje, ali je treba graditi tako globok usek zaradi interesa izvajalcev, da pridejo zastonj do velikih količin gramoza, je direktor Tadej Ružič že pred časom odgovoril, da takega interesa nimajo oziroma da gramoza ne potrebujejo, saj imajo na območju Bakovske ulice koncesijo za črpanje gramoza na 20 hektarjih površin oziroma za 3 milijone kubičnih metrov gramoza. Poleg tega je SGP Pomgrad tudi solastnik družbe NOGRAD GM iz Dobrovnika, ki ima koncesijo za črpanje 1,5 milijona kubičnih metrov v dobrovniški gramoznici. V okviru pogodbe o gradnji premostitvenih objektov v Lendavski ulici bo SGP Pomgrad skupaj s podizvajalcem Komunalo Slovenske gorice porušil obstoječe objekte (podizvajalec mora ves odpadni gradbeni material deponirati ali uporabiti v skladu s predpisi), zgradil nekatere dovozne poti, Štiri manjše premostitvene objekte in most pod železnico zaradi prestavitve Puconskega potoka Bernarda B. Peček, foto: N. J. (IZ)BRANO 16. februar 2006 - VESTNIK Barometer Bojan Belovič, direktor Bel-tinke, kljub zmanjševanju naročil lastnika podjetja Raba Moden uspeva zagotavljati delo zaposlenim in se uspešno bori s poceni konkurenco. Marko Slavič, lastnik številnih podjetij in posrednik pri nepremičninskih poslih nekdanjih Živil, je zašel v poslovne težave, saj je eno od podjetij - MS Ključarovci - v prisilni poravnavi. Zdravko Pravdič - Pec je po dolgoletnem obvladovanju središkega Art centra razrešen kot programski vodja. Ivan Camplin, duhovnik in publicist, ki je dolga leta skrbel za slovensko bogoslužje v Porabju, je bil imenovan za častnega kanonika. Bernarda Mataj, cvetličarka tz Murske Sobote, je na sodišču dokazala, da je bil podpis o njenem soglasju za nadstrešek prt lokalu na soboški tržnici ponarejen. Pomurski vodovod je prednostna naloga države Slovenije, trdi Podlipnikova Dvakrat podčrtano izredno stanje Za Belokranjci in Haložani bo celovito vodovodno omrežje gradilo tudi Pomurje, a brez ljutomerske občine - Prednost, ker je državni projekt Z gradnjo regionalnega sistema oskrbe prebivalcev s pitno vodo, v katerega je vključena tudi zaščita vodnih virov, naj bi v Pomurju začeli leta 2008. Ves ta čas, torej skoraj dve leti, potrebujejo za pripravo potrebne dokumentacije za pripravo državnega lokacijskega načrta in za vlogo za pridobitev sredstev iz kohezijskega skla-' da v Bruslju. Do poletja 2006 mora država najprej sprejeti državni razvojni program, še prej pa je treba sprejeti vse sektorske operativne programe, povezane z oskrbo s pitno vodo, zavarovanjem območij izvirov pitne vode, od Po seji sveta za spremljanje priprave projekta regionalnega sistema oskrbe z vodo v Pomurju v gradu na Goričkem so Bernarda Jurič, Bernarda Podlipnik in Janko Halb podali osnovne informacije za pomurske župane in javnost. vajanjem, čiščenjem in ravnanjem z odpadki (vlada jih mora sprejeti do konca marca). Iz tega se potem naredi generalni BK STUDIO ali EKO LES Šalovci »Prav ta trenutek urejamo sodobno zobozdravstveno ambulanto v veznem hodniku med hotelom Ajda in hotelom Termal v Moravskih Toplicah. Zelo težko smo našli zobozdravnika, kar pet let smo ga iskali oziroma sem ga kar sam štipendiral. Zobozdravnik je iz Makedonije, do sedaj pa je že pet let delal v Ljubljani. V dveh tednih bo vse nared za otvoritev. Zaradi te ambulante smo tudi ustanovili novo družbo z omejeno odgovornostjo z imenom BK STUDIO, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D. O. O.,« je povedal lastnik družbe Karel Krajcar. Nova družba, kakor trdi Krajcar, ima zabeležen datum vpisa v register 7. 2. 2005, njena matična in davčna številka pa sta popolnoma enaki kot pri družbi EKO LES ŠALOVCI. D O O Krajcar je pojasnil, da so se preimenovali zato, ker se bodo v Moravskih Toplicah ukvarjali z zobozdravstvom, zato bi bilo ime družbe EKO LES neprimerno. Še vedno pa načrtujejo tudi gradnjo zdravstvenega doma v Šalovcih (v sodelovanju s šalovsko občino), zato bo tam še naprej delovala družba EKO LES (ki ga bo ustanovila družba BK STUDIO). B. B. P. Kakšna bo izvedba gradnje preko ozemlja občine Ljutomer, glede na to, da ta ni podpisala pristopa, mora pa izdati soglasje za posege na njenem zemljišču, poleg tega pa je predviden en vodni vir na njenem ozemlju, je zanimalo udeležence javne predstavitve. Ravno zato, da ena občina ne bi bila ovira, je potreben za pomurski vodovod državni lokacijski načrt, so pojasnile predstavnice z MOP-a. referenčni dokument (vstopnica za financiranje), ki se bo poslal v Bruselj. To bo prvo preverjanje ustreznosti dokumentov. Na osnovi tega se pripravlja vloga za Bruselj. Iz Bruslja naj bi pridobili največ 80 odstotkov vseh potrebnih sredstev (7 milijard tolarjev), preostalo naj bi prispevala država, 10 odstotkov pa tudi občine. Že do sedaj so pomurske občine za pripravo dokumentacije prispevale 50, država pa 35 milijonov tolarjev. Sistem oskrbe s pitno vodo in zaščite vodnih virov za tako veliko, razvejeno in raznoliko območje je zelo zapleten. Hkrati z načrtom velikega regijskega si- sterna oskrbe s pitno vodo poteka tudi načrtovanje lokalne mreže, ki se bo predvidoma financirala iz Vodnega sklada. Vse je še bolj zapleteno, če se morajo dokumenti pripravljati za pridobitev sredstev iz evropskih kohezijskih skladov. Pridobili naj bi najmanj polovico ali največ 80 odstotkov potrebnih sredstev od (ocenjenih) 35 milijonov evrov, ki bi jih črpali v letih 2007-2013S tem so se najprej ukvarjali pri-pravljalci načrtov za izgradnjo regijskega odlagališča odpadkov v Puconcih Ker pa je izgradnja vodovodnega omrežja državni projekt, bo treba najprej narediti državni lokacijski načrt - še prej V zelo obiskanem prostoru veznega hodnika med hoteloma Ajda in Termal (prvotno so bili ti prostori namenjen1-* trgovinam) bo kmalu odprta zobozdravstvena ambulanta. Upajmo, da direktorji zdaj že vedo, kdo je novi najemi’* Državna podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, od' govorna za oskrbo z vodo, Bernarda Podlipnik: »Če želim0 začeti z gradnjo v letu 2008, imamo največ tri mesece časa H izbor izvajalca in nasploh zelo natrpan termin. Imamo dvak® podčrtano izredno stanje, kar se tiče hitrosti, brez zares celovite zavzetosti tako države kot občin tega ne bomo mogli reali rati. Sektorji, ki morajo podati svoja mnenja, bodo morali delati hitreje, prav tako pa od občin pričakujemo maksimalno angažiranost pri pridobivanju soglasij in zemljišč. Že v vlogi za Bruselj morajo biti priloženi okoljevarstveno soglasje (ki se podobi že pri pripravi državnega lokacijskega načrta), finančna konstrukcija in še drugi administrativni dodatki. Odgovor0 odobritvi zaprošenih sredstev pride v pol leta in potem je tre&a Bruslju predložiti gradbeno dovoljenje. To naj bi se zgodilo* začetku leta 2008. Torej je treba marca objaviti javni razpis# izbor izvajalca za gradnjo primarnega voda.« bo treba pridobiti kar štirideset podpisov raznih soglasodajalcev. Na šesti seji sveta za spremljanje projekta o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega sistema oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ki je potekal v četrtek, 9. februarja, pri Gradu na Goričkem, je predsednica sveta in državna podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Bernarda Podlipnik povedala, da lahko le s intenzivnim delom tako države kot občin pričakujejo začetek gradnje v letu 2008. Do sedaj so se uskladili glede postopka državnega lokacijskega načrta (narejene so skice poteka trase) in soglašali, da se bodo občine maksimalno arigaži-rale pri pridobivanju soglasij, prav tako pa so določili, da so glavni vodni viri ob Muri, da se bo hkrati in usklajeno gradilo sekundarno vodno omrežje po občinah in da bo prva prostorska konferenca 7. marca v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Župan Občine Črenšovci Anton Tornar je opozoril, da naj pri pripravi državnega lokacijskega načrta upoštevajo že zgra jeno vodovodno omrežje in * narejene raziskave, medtem je župana Občine Grad Dani®* Kalamarja zanimalo, kolikor država že do sedaj namenila« pripravo dokumentacije. 1^ deli smo, da je bilo za dosedanji dela treba iz Vodnega sklada^ šteti 35 milijonov tolarjev, dtem ko bo izvedba celotne kumentacije stala od 400 do" milijonov. Visoki so predvs£l11 stroški za geologijo in geo^ zijo, za pripravo načrtov za 0,1 rog petsto kilometrov omr™' pa je treba pripraviti tereni meritve in hidrološke raziskal Vprašanje je tudi, kaj od že * rejenega se bo vključilo v H,A načrte in kaj ne. Kakor je dej*. Podlipnikova, se vodni viri, * so manjši od deset litrov na *• kundo, niti ne vključujejo, so praviloma ti vodni viri t* oporečni Kar imajo občinc* narejenega, se bo uporabilo k omrežje, kar pa bodo delale 0 novo, pa naj poskrbijo, da »sinhrono« z novimi načrti, 10 . I da ne bo premajhno ali naf* no. Zato se za stalno komun1* ( cijo z občinami dodeli posel’11 strokovna pomoč, občine pa . rajo določiti posebnega ko°f' ( natorja, ki bo vedno na volj0' potrebe izdelave projekta , Bernarda B. P00* VESTNIK -16. februar 2006 CZ)BRANO Za gradnjo doma starejših so se potegovali tudi v Beltincih Vloga je bila zavržena Zapisnik o javnem odpiranju vlog dokazuje nasprotno rečeno, da bo v začetku leta objavljen naslednji razpis ministr- Ministrstvo za delo, druži-ao h* socialne zadeve je drugega februarja predstavilo rezuhate podelitve koncesij na področju institucionalnega varstva starejših. Na razpis je Pnspelo devetnajst vlog, popolnih naj bi bilo le osem, oncesijo pa bodo za tristo 0$krbnih mest dodelili šti-“n‘ sWcp o zavrženi vlogi je 1t atumono šestnajsti decem** Prejel tudi Zavod sv. Ciri-a Metoda Beltinci, katere ^^^noviteljlca je župnija «inci, v obrazložitvi pa je vedeno, da ponudba ni bia Popolna, ker da ponudnik ' priložil priloge finančnega Crta pri obrazcu cene. *ltinski župnik Alojz Benko-in član gospodarskega sveta r*nc Žižek, ki sta pripravljala okumentacijo, trdita, da je bila /m popolna, strokovno pripra-ler>a in pravočasno oddana, ob- 1 'n priloge pa so bile oštevi-v 5* natanko tako, kot je zahte-razpis. Sklicujeta se tudi na |PUnik z javnega odpiranja °8’ ki je bilo 30. septembra. V em le pod številko devet o vlo-/(v41'"1(-i™1'1 m Metoda nada ta vsebuje v razpisu ' ^vano dokumentacijo. O - > da je bila vloga sprejeta kot f Polna, je Beltinčane takoj po o^nem Javnem odpiranju • predstavnica Slovenske en/*5 h novico P3 50 petem še . ' ’1 preverili pri pomurskem jjIJancu Jožefu Horvatu. Slednji K tudi povedal, da se je pri uljeve vloge res p, "1 Staknilo, saj so prilogo k Dri|n^.nernu načrtu glede cene Otu 1 drugemu vsebinske, r , Pu, vendar so jo že na ja-ponudb pripeli ,akJreZnemu P°8,aviu in vlogo Otu kol popolno. V Bel-skje 1 so tako pričakovali le še sjm? čekovne komisije o izbiri, 1 Pa so si po pravilniku o toč- kovanja izračunali, da bi zaradi pomanjkanja oskrbnih mest v domovih za starejše v murskosoboški upravni enoti, in ker so pridobili vsa potrebna soglasja, tudi podporo občinskega sveta, zbrali visoko število točk, po lastnih izračunih okoli devetdeset od sto možnih točk. Toda bolj ko se je približeval šestdeseti dan od odpiranja vlog, ko bi z ministrstva vlagatelje morali uradno obvestiti o tem, ali je bila njihova vloga sprejeta ali ne, se ključni možje na pristojnem ministrstvu in Slovenski Karitas, ki je tudi Beltinčanom strokovno pomagala pri pripravi dokumentacije, na telefonske klice niso odzivali. Kmalu po tistem, ko so po poizvedovanju vendarle zvedeli, da je njihova vloga zavržena kot nepopolna, so prejeli tudi uradni sklep, ki pa je bil dokončen in se nanj ni bilo mogoče pritožiti, lahko pa bi sprožili upravni spor. Za to pa se niso odločili tudi zato, ker jim je bilo stva, na katerem se Zavod spet lahko poteguje za koncesijo. Generalni direktor direktorata za socialne zadeve Štefan Kociper je na tiskovni konferenci, kjer so predstavljali rezultate prvega razpisa, res napovedal, da bo nov objavljen konec marca ali v začetku aprila, v telefonskem pogovoru pa je na vprašanje Ve- Iz Pom uija so se za koncesijo potegovali Občina Roga-šovci, Ladislav Kollar iz Gorice, občina Puconci, Zavod sv. Cirila in Metoda Beltinci in DOSOR, Dom starejših občanov, d. o. o., s sedežem v Ljubljani za gradnjo doma v Radencih. Vlogi Občine Rogašo-vci in Ladislava Kollarja sta bili zaviženi kot nepopolni že na prvem odpiranju ponudb. Barometer ^tomer Beltinski župnik Alojz Benkovič in član gospodarskega sveta Franc Žižek, ki sta pripravljala dokumentacijo, trdita, daje bila vloga popolna, strokovno pripravljena in pravočasno oddana, obrazci in priloge pa so bili oštevilčeni natanko tako, kot je zahteval razpis. Čeprav minister Janez Drobnič zatrjuje, da država v sedanjem proračunu za zidove domov nima predvidenega niti tolarja, že tečejo dogovori o graditvi novih z javnim denarjem, njim pa bo seveda dodeljena tudi koncesija. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na svoji spletni strani 14. februarja objavilo poročilo (z datumom 12. januar 2006) strokovne komisije za pregled in presojo ponudb za pridobitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše. Zanimiveje, daje komisija odpiranje prispelih ponudb opravila v dveh delih. Na prvem odpiranju 30. septembra je, kot piše v poročilu, ugotavljala le formalno popolnost poslane dokumentacije vlagateljev, na drugem, ki je bilo 17. in 21. okto- bra, pa so vloge pregledovali še po ustreznosti posredovanih dokazil. Prvič so ugotovili šest formalno nepopolnih vlog, drugič pa so glede ustreznosti posredovanih dokazil zavr- V zapisniku o javnem odpiranju vlog je pod številko devet o vlogi Zavoda sv. Cirila in Metoda navedeno, da ta vsebuje v razpisu zahtevano dokumentacijo. stnika, ali tokrat v Beltincih lahko računajo na koncesijo, odgovoril, da se zanjo lahko potegujejo, vendar bodo tokrat možnosti manjše. Povedal je, da je v Sloveniji še vedno sedem upravnih enot od dvainšestdesetih, ki nimajo še nobene domske postelje, in bodo v novem razpisu prednost dali tem območjem. Prav o tem, da so se o delitvi koncesij na ministrstvu vnaprej dogovorili že ob prvem razpisu, zaradi česar so potem večino vlog zavrgli kot nepopolne, je prepričan Franc Žižek, kljub temu pa upa, da bodo s svojim predlo- nili še pet, med njimi tudi vlogo Zavoda sv. Cirila in Metoda Beltinci. Komisija je pri tem ugotovila »da pet ponudnikov ni predložilo dokazil, ki bi ustrezafa zahtevam javnega razpisa«. Razlika med zapisanim v poročilu komisije in pojasnilom sklepa o zavrnitvi viog, ki ga je prejel Zavod sv. Cirila in Metoda, je torej očitna. V nadaljnji postopek seje potem uvrstilo osem ponudb, za katere sije komisija morala po zakonu pridobiti tudi mnenje Socialne zbornice Slovenije, ki pa je bilo za vse negati- vno. Komisijo je vodil Davor Dominkuš in je štela sedem članov, stem da seje 17. oktobra, torej takrat, ko so začeli z drugim krogom izbire, izločil Član komisije Alojz Štefan. gom enkrat vendarle uspeli. Že sama priprava dokumentacije jih je namreč stala skoraj milijon in pol tolarjev pa tudi z objektom stare šole, kjer naj bi na novo sezidali dom za starejše, bo treba nekaj ukreniti. Toda cilj se jim vse bolj odmika tudi z objavo informacij, da je župan Naklega Ivan Štular svetnike pomiril, »da je neformalno že vse dogovorjeno in da na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ni pričakovati zapletov. (Delo, sobota, 11. februarja). Gre za dogovor o podelitvi koncesije Domu upokojencev Kranj, ki naj bi upravljal dom v Naklem. Zgradili naj bi ga že do leta 2008, sedemdeset odstotkov naložbe pa naj bi poravnala država. Po takšnih izjavah je namreč mogoče sklepati, da že tečejo dogovori - čeprav minister Janez Drobnič zatrjuje, da država v sedanjem proračunu za zidove domov nima predvidenega niti tolarja - o graditvi novih z javnim denarjem, njim pa bo seveda dodeljena tudi koncesija. Koncesija je namreč ključna, saj ne glede na to, ali je dom zgrajen z javnim ali zasebnim denarjem, pomeni, da bo za toliko oskrbnih mest Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačal zdravstveno oskrbo stanovalcem, kar pa je pomembna postavka v poslovanju doma. O državnih načrtih širitve mreže javnih domov za starejše, ob tem da je v pomurski regiji pomanjkanje postelj za domsko oskrbo največje, možnosti za pridobitev zasebnih vlagateljev pa manjše, smo se pri pristojnih na ministrstvu pozanimali tudi z Vestnika, vendar od tretjega februarja zaman čakamo na pisni odgovor, brez odgovora pa so ostala tudi druga vprašanje, med drugimi, ali ob tolikšnem številu nepopolnih vlog na prvem razpisu ponudnikom ni bila dana možnost dopolnitve vlog. Majda Horvat Marica Horvat je bila potrjena za ravnateljico šole v Beltincih. S tem je povoženo nasprotovanje občinskih politikov. Kristjan Malačič, kemik in biolog, je postal naravovarstveni nadzornik v krajinskem parku Goričko. Mag. Janko Slavič, predsednik Kasaškega kluba Ljutomer, je s podpisom dveh pogodb z Zvezo društev kasaške centrale uspel urediti razmere v kasaškem športu. Mesto potrebuje temeljito obnovo Rih h jvas meni 55 odstotkov vpraša-kav-. s^upno 467 sodelujočihvrazis-•1^ '' mnenja, ki smo jo v Klic-*♦4^ ltriJ izvedli v zadnjih dveh bob °^mo^iu pošte Ljutomer. vas je mnenja, da bi bilo l>a ’lese ' C $e "^i rnanjših posegov, sla-UreKno *fta meni> da je mesto lepo - 4 v Parku morala biti ob koncu ^irj p, "/OT *n varovanje, vas je menilo kar ^euj, ' vPrašanih. Tretjina vas je celo ^lovic'''|f nadzor nujno potreben, slaba Mi, Pa. da bj bilo dobro. Zanimivo je '16 odstotkov celo meni, da to ni ženite n • Mivid ’ "a ltnfl ’M0™6’ dovolj zemljišč za Ua|no stanovanjsko gradnjo? S • M '»»% DA 41.«% N-46 7 Menite, da bi v parku moral biti čez vikend uveden nadzor in varovanje? ne vem ni potrebe ie% da nujno 33% dobro bi bilo 46% N-467 Ste zadovoljili s sedanjo ureditvijo mesta Lju- tomer? potrebuje obnovo 55% Ja topo J« urejeno potrebno J« *e manjtlh posipov 36% N-467 potrebno. Mnenja glede možnosti za individualno gradnjo oziroma ali ima občina dovolj gradbenih parcel, pa so neodločena. Skoraj enako število vprašanih vas meni, da je parcel dovolj, enako pa tudi obratno, da jih primanjkuje. V Klicnem centru slepih nam tudi sodelovanje s časopisom Vestnik omogoča nadaljnji razvoj in možnost zaposlovanja novih sodelavcev. Smo invalidsko podjetje in v tej smeri imamo prilagojena delovna mesta za invalide. Med sodelavce bi tako radi sprejeli še koga, ki bi ga delo v telefonskem studiu veselilo in drugje težko najde službo. Več o nas si lahko pogledate na www.kUcni-center.com. Vsem, s katerimi smo se dogovorili za ponoven klic, pa bomo hvaležni, če nam boste ob ponovnem klicu odgovorili še na nekaj kratkih vprašanj, kako lahko izboljšamo časopis. Hkrati ponujamo možnost tudi drugim bralcem te rubrike, ki še niste naročniki časopisa, da nas pokličete po telefonu v Klicni center slepih (04 517 00 00) in se na časopis naročite ali si pri nas naročite zastonj tri številke časopisa. Ludvik Orban, župan Hodoša, s »stražniškimi potmi« oživlja čas pred letom 1918. Matevž Pintar Popravek V članku z naslovom Strojna sečnja razburila Goričance v 6. številki Vestnika dne 9. februarja je prišlo do neljube zamenjave: odkazila opravlja Janko Vojko, medtem ko je Anton Lej-ko gozdarski inšpektor Za napako se opravičujem. B. B. P. VEČER | Jtiamkn norice BOTBa T | vsak torek Rajko Siročič, predsednik uprave Darsa, še zmeraj ni premaknil z mrtve točke pat pozicije pri oddaji del na odseku Pince-Lendava. 10 OSEBNI PEČAT 16.febiuar2006-VESTNI Enajsti februar, svetovni dan bolnikov Bolnišnica bi potrebovala svojega duhovnika Duhovna oskrba je pravica verujočega bolnika Pogovor s Kristjanom Malačičem Gorički »ranger« Iz študijskih klopi v osrčje krajinskega parka - idealno, vendar zelo zahtevno delo V začetku februarja so ob svetovnem dnevu varstva mokrišč v parku Škocjanske jame s podpisom sporazuma ustanovili Zvezo nadzornikov Slovenije, ki se je takoj vključila v Mednarodno zvezo nadzornikov (International Ranger Federation). Tudi v severovzhodnem delu Slovenije imamo svojega prvega »rangerja« ali nadzornika, to je Kristjan Malačič iz Kan-čevec, ki je kot nadzornik pripravnik zaposlen v Javnem zavodu Krajinski park Goričko. Lani oktobra je končal študij kemije in biologije na Pedagoški fakulteti, zagledal razpis in se prijavil. Ko bo končal šestmesečno pripravništvo, bo verjetno zaposlen za nedoločen čas. Kaj pomeni ta uradni podpis sporazuma? »Vsi naravovarstveni nadzorniki smo podpisali sporazum. Poleg so bili seveda tudi direktorji. To je pravzaprav pogodba o medsebojnem sodelovanju parkov, pomoči, izobraževanju. Da bomo lažje sledili razmeram. Na ta način smo se tudi lahko včlanili v svetovno zvezo naravovarstvenih nadzornikov, kajti kot posameznik se ne bi mogel včlaniti« Ste se že prej ukvarjali z varstvom narave? »Tako direktno, da bi imel kakšne rezultate, se nisem ukvarjal. Poskušam pa živeti čim bolj v skladu z naravo pa tudi na to navajam vse ljudi okrog sebe. Odkar se zavedam, se trudim v tej smeri, veliko se gibljem v naravi in jo imam zelo rad. Tudi med študijem smo imeli veliko terenskih vaj, veliko pa sem hodil po terenu še sam. Tudi moja diplomska naloga je bila taka, da sem jo delal doma oziroma v Mot-varjevcih. Proučeval sem ogroženost in migracijski potencial dveh vrst metuljev.« Kako poteka usposabljanje nadzornika? »Tu je še manjša težava. Sicer uredbe v Sloveniji že obstajajo, vendar je to dokaj nova zaposlitev. Triglavski narodni park je imel nadzornika, tudi park Škocjanske jame ima to dokaj dobro urejeno, toda na državni ravni to še ni vse urejeno. Treba bo opraviti izpit, še prej pa bomo imeli predavanja in izobraževanja.« Koga morate bolj poslušati, direktorja parka ali ministra? »Mislim, daje direktor vseeno prvi, posredno pa tudi ministra « Kaj si osebno želite, da bi kot nadzornik uspeli narediti? »Moja osebna želja je, da bi Goričko ostalo vsaj približno takšno, kot je sedaj. To je težko doseči. Razlog je predvsem ta, da se kmetijstvo opušča, kmetov ni več, vse se zarašča. Zaraščanje sicer niti ni problem, ampak je večji problem to, da se je v zadnjih sto letih sem preneslo veliko tujih invazivnih vrst, ki so pri zaraščanju veliko uspešnejše kot domače. Goričko se torej za-rašča-s tujimi vrstami. Ce bi se zaraščalo s prvotnimi gozdnimi vrstami, ne bi bil tak problem. Po drugi strani pa izginjajo tudi te vrste, ki so vezane na travnike, tako rastline kot živali. In prav ta problem se močno opazi pri metuljih. Verjetno bom moral biti včasih tudi ‘policaj’.« Kako bo to videti? »Večinoma bom opozarjal, v skrajnih primerih pa bom moral poklicati inšpektorje ali policijo.« Sami ne boste mogli kaznovati? »Tudi to Še ni točno določeno na državni ravni, ali bom imel pravico do mandatne kazni ali ne.« Kaj bo prepovedano delati v krajinskem parku, v katerih primerih boš nastopal kot policaj«? »Tudi to še ni točno določeno, toda nekaj primerov lahko povem. Velikokrat sem v preteklosti videl, da nekdo pripelje škropilnico do potoka in jo tam izpira. Prav tako je točno določen čas, kdaj lahko vozijo gnojnico na njive, nikakor pa ne v gozdove in potoke. Zadnje čase je tudi popularno, da to, kar na travniku počistijo, kar je pozitivno, potem na koncu po vsem travniku zakurijo. S tem naredijo več škode kot koristi. Kdaj naj kdo kosi, ne bomo strogo določali, saj gre za zasebna zemljišča in vsak kmet ve, kdaj mora kositi. Pozornejši bomo na onesnaževanja, zavarovanje ogroženih vrst itd. Sicer pa pri nas nimamo tako strogo varovanih rastlin.« Imamo na Goričkem že določena območja, ki bodo volj zavarovana? »Ne, trenutno še ni določeno, je pa bilo povedano, da se bodo določila. Zdaj smo v ta namen začeli zbirati podatke. Že med raziskovanjem z gospodom Kaligaričem so bila nekatera območja označena z najvišjo oceno 4 in 5. Ta območja se bodo morala ščititi, ker jih ni veliko.« In kateri predel Goričkega je za vas najlepši? »Pravzaprav... težko vprašanje. Ne vem, težko povem. Včasih sem imel en tak predel doma v vasi, ko sem imel dovolj šole in vsega, sem šel tja in se pomiril. To je bil travnik sredi gozda, malce na hribu, tam je bila tudi opazovalnica. Tam sem lahko preživel tudi po ves dan. Ko pa sem začel malce bolj spoznavati Goričko, pa tega ni več, vse je zanimivo.« Kaj bi storili, če bi začel nekdo na veliko sekati goričke gozdove rdečega bora? »Nihče ne more trditi, da je gozdov preveč, gozdov ni nikoli preveč. Res je, da jih je veliko, da niso ogroženi. Prav rdeči bor sc je pod vplivom človeka močno razširil. Sem proti golosekom « Torej, če bodo ljudje na Goričkem menili, daje narava kje ogrožena, se lahko obrnejo na vas? »Lahko. Maksimalno se bom potrudil, da bom skrbel za naravo« Bernarda B. Peček Enajsti februar je svetovni dan bolnikov. Uvedel ga je papež Janez Pavel II. in je bil letos že štirinajstih na praznik lurške Matere božje, ki ga katoliška cerkev v spomin na prikazovanje Marije v Lurdu praznuje od leta 1907. Namen svetovnega dneva bolnikov je, spodbuditi ljudi k razmisleku o zdravju, smislu bolečine, trpljenja in smrti, tema letošnjega svetovnega dneva bolnikov pa je Z bolniki in ob bolnikih se učimo. Papež Benedikt XVI. se je v svoji letošnji poslanici še posebej spomnil duševno bolnih. Metka Lipič Baligač: »Vse bolj se nam potrjuje, da ljudje, ki imajo upanje in voljo doživlje^1 lažje premagajo bolezen, saj je duša tista, ki okrepi telo. Verujočim je zato duhovna osW^ bolnišnici zelo pomembna, saj tako lažje najdejo duhovno ravnovesje.« Svetovnega dneva bolnikov so se spomnili tudi v slovenskih bolnišnicah, že šesto leto pa tudi v murskosoboški bolnišnici. V bolnišnični kapeli povišanja Sv. križa je mašo daroval prelat Martin Poredoš, bakovski župnik, s petjem pa je sodeloval odranski cerkveni pevski zbor. Svete maše so se udeležili bolniki, svojci, zdravstveni delavci in dijaki prostovoljci, ki so bolnike pospremili do kapelice. Za duhovno oskrbo bolnikov v murskosoboški bolnišnici in za sodelovanje z verskimi skupnostmi prostovoljno skrbi vodja zdravstvene nege na področju in-ternističnih dejavnosti’ Metka Lipič Baligač, diplomirana medicinska sestra. - Kako ob vsakodnevni skrbi za bolnike sami doživljate njihovo bolezen, trpljenje pa tudi upanje na ozdravitev? S svojim trpljenjem, pričakovanji in upanji se me dotakne vsak bolnik V njem poskušam videti nekoga, ki mi je dragjn potem tako doživljati njegovo stisko. Bolnika pa sprejemam kot človeka, ki nima samo telesnih, ampak tudi duševne in duhovne po trebe. V bolnišnici se trudimo, da bi prisluhnili tudi tem potrebam, še posebno medicinske sestre, ki se dodatno usposabljamo, kako pristopiti k človeku. Trudimo se po svojih močeh, čeprav vedno ne uspemo. V obilici dela in preobremenjenosti nam dostikrat zmanjka časa za pogovor z bolnikom kot sočlovekom, I - Svetovni dan bolnikov pa je tudi priložnost, da se bolnikov spomnimo tudi drugi, ne le zdravstveni delavci. To je tudi priložnost, da se ovrednoti njihovo trpljenje, poudari povezanost med bolniki, svojci in nami zaposlenimi ter poudari pomen prostovoljnega dela. Ravno prostovoljci, ki niso obremenjeni z izvajanjem terapevtskih in diagnostičnih posegov, bi glede duševnih in duhovnih potreb lažje vzpostavili stik z bolnikom. - - Kako je organizirana duhovna oskrba bolnikov v bolnišnici? Pri nas delujeta dve večji verski skupnosti in z obema dobro sodelujemo. Ker je bolnišnica na območju murskosoboške župnije, za duhovno oskrbo katoliških bolnikov skrbi tukajšnji župnik g. Mariin Horvat, vključujejo pa sc tudi drugi duhovniki. V bolnišnični kapeli je vsako nedeljo ob 18 uri maša, ki jo darujejo menjaje se župniki pomurskih župnij, ob božiču in veliki noči pa organiziramo spovedovanje bolnikov po oddelkih, septembra pa praznujemo tudi bolnišnično pro ščenje, ki seveda ne mine brez potic, Evangeličanski verniki lahko sodelujejo pri evangeličanski službi božji vsako drugo in četrto soboto ob 14. uri. V duhovno oskrbo se vključujejo vsi pomurski evangeličanski duhovniki, njiho ve obiske pa usklajuje g. Vili* rčmar. - Kaj bolnim pomeni dt^ na oskrba? Vse bolj se nam potrjuje, da dje, ki imajo upanje in voljo življenja, lažje premagajo bok zen, saj je duša tista, ki okte" telo. Verujočim je zato duho*111 oskrba v bolnišnici zelo pom^ bna, saj tako lažje najdejo duho*' no ravnovesje. Še najpometitbikf ša je v najtežjih trenutkih, kor izid bolezni slab in se medicini stroka umakne, ob njem pa^i nemo le Še medicinske sestri ‘ ga negujemo. Takrat bolniki n« bolj potrebujejo duhovnik** jim da novo upanje in potnih Ravno duhovnik je tisti, ki P naša ta notranji mir. $ Duhovna oskrba pa je tud* novna človekova pravica m • [ moramo omogočiti tistim MI in Občino Turnišče ort ■ j natečaja. V kulturnem pro-Ptvskj C na$t0Pd' turniški mešani ■ ,r in šolarji tamkajšnje osno- vne šole. Avtorji pa so tudi prebrali besedila, ki so zmagala na natečaju. Komisija je med literarnimi deli šolarjev nižje stopnje za najboljše izbrala kratko pripoved Tamare Majerič s Hotize, drugi je bil Miha Denša iz Turnišča, tretji pa Matej Magyar iz DOŠ1 Lendava. Med literarnimi deli šolarjev višje stopnje je bila prva Sara Terčon iz Ljubljane, druga Nina Janža iz Turnišča in tretji Boštjan Petučnik iz Grabšinec. Med literarnimi deli odraslih so priznanje za prvo mesto podelili Ivanki Klopčič iz Murske Sobote, drugi je bil Franc Cigan iz Lipo- vec, tretja pa Lara Turk iz Loža. Med otroškimi likovnimi deli razredne stopnje je bila prva Rebeka Sabjan iz DOŠ I Lendave, druga Veronika Vida iz Lendave, tretje mesto pa sta si delila David Gjerkeš iz Nedelice in Tadeja Vučko iz OS Črenšovci. Pohvale pa so prejeli še Mateja Horvat, Iva Kramar in Iris Zver, vse tri iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, in Marko Štihec iz Trimlinov. Med otroškimi likovnimi deli učencev višje stopnje so prvo nagrado podelili Alešu Tivadarju iz OŠ Turnišče, drugo Tamari Zver iz OŠ Turnišče in tretje Tadeju Žaliku iz OŠ Turnišče. Podelili so tudi dve pohvali, in sicer Srečku Horvatu in Alešu Horvatu iz tumiške osnovne šole Med odraslimi likovniki je bil pr-vonagrajen Vlado Sagadin iz Murske Sobote, drugi Karel Kosednar iz Ve-ščice, tretje mesto pa sta si delila Janez Grauf iz Mežice in Marinka Zadravec iz Kobilja. V kategoriji odraslih so podelili tudi pohvalo Tilki Kreft iz Kroga. J. Ga. Nekaj dni pred slovenskim kulturnim praznikom je bila v galeriji gor-njeradgonskega kulturnega doma otvoritev razstave grafik goričkega likovnika Mateja Giderja. To ni njegova prva samostojna razstava, je pa ena prvih v pomurskem prostoru. Pred tem je imel namreč kar nekaj samo- , stojnih razstav v Mariboru, kjer je tudi končal študij likovne pedagogike. Gider je pomurski javnosti mogoče manj poznan ustvarjalec, saj v zadnjih letih nekoliko manj razstavlja. Po desetih letih ustvarjanja pa se je znova odločil za razstavo. Kot pravi, predvsem zaradi tega, da vidi določen izbor lastnih del na zbranem mestu in vse to primerja z deli pred leti. Njegove zadnje razstave, ki so bile pred desetletjem na različnih lokacijah v Mariboru (pedagoška fakulteta, novinarski klub ...), so zajemale različne tehnike likovne umetnosti. V zadnjem času pa se največ ukvarja z grafičnimi tehnikami. Med njimi sta predvsem suha igla in ko-lografija Pri prvi išče mehkobo, globino in ritme, ko vrezuje črte v podlago. »Črte zarisujejo oblike, ki lahko pričarajo zgolj ^.Razkrižju obnovljena Knjižnica in čitalnica «e pr .11 Homa kulture v občini Razkrižje je bilo več prostorov, ki so h« Pfh za skladišče. Občina se je lotila projekta preuredi- kot vej 1,1 Potrebe knjižnice in čitalnice, ki bodo hkrati tudi deja^^^nski prostor, kjer bodo lahko poleg osnovne knjižnične 0^ . razna kulturna srečanja in likovne razstave. vhoSti n ' ^etne prostore bodo tako poslej namenili razvoju kulturne deja-^iižni ' knjižničnega fonda si bodo med drugim pridobili iz matične i v Mutomeru in od različnih donatorjev. V obnovljenih prostorih ' Knjižnica in čitalnica prostor za dnevni in periodični tisk, računal-r'k. V j k skladišče in sanitarije. Vsa potrebna oprema je že v novih prosto-h| P^rior 'n talnici bo občanom vsak dan na voljo knjižni fond in dnevno ' kii lahko pa si bodo pridobili tudi brezplačno znanje in dostop P^e^^J^kega medija. Na voljo bo tudi računalniška oprema in internetna * Y^nost projekta je 13 milijonov 800 tisoč tolarjev, ministrstvo za skupno prispevalo 6 milijonov 300 tisoč tolarjev. J. Ž. Prireditev v Radencih Občina Radenci je pripravila v kongresni dvorani hotela Radin slovesno prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Pred kar lepim številom obiskovalcev je slavnostna govornica, pisateljica Karolina Kolmanič, povzela Prešernova prizadevanja za uveljavitev slovenskega jezika in književnosti v primerjavi z današnjim časom. V kulturnem programu so nastopili mladi učenci (Jaka Prelog, Špela Betic. Valentin Avsec, Katarina Mir, Evita Drvarič) Glasbene šole Gornja Radgona - dislocirani oddelek klavirja v Radencih, ki so pod mentorskim vodstvom prof. Berislava Budaka, zborovodje, korepetitorja, dirigenta in ustvarjalca filmske glasbe, s svojimi izvedbami na klavirju dokazali, da imamo odličen podmladek. Nastopila je tudi tamburaška skupina KD Petra Dajnka iz Črešnjevec, ena redkih zelo dejavnih kulturnih skupin v Občini Gornja Radgona, ki s svojim delovanjem in nastopanjem ohranja tradicijo naših prednikov in tako predstavlja svoj kraj doma in v tujini. - D. M. Matej Gider, prvi z leve, se tokrat predstavlja z grafikami. razpoloženje. Oblike pa mi navdihuje narava in jih lahko najdemo v kamnu, lesu in zemlji,« razlaga Gider. Podobno je tudi s fotografijo, kjer gre za nanašanje različnih materialov na podlago in njihove odtise, ki so lahko vedno nekaj nepričakovanega Omenjeni tehniki mu omogočata več možnosti za izražanje v črno-beli tehniki, v kateri najraje ustvarja. Prav v teh dveh tehnikah so v lanskem letu nast ala dela, ki so razstavljena v radgonskem kulturnem domu. Tudi pri teh gre za detajle iz narave, kot so posamezni deli dreves, korenin, kamenja ipd., ki pa jih interpretira po svoje. Izhaja namreč s stališča, da stvari in dogodke iz narave nikoli ne moremo upodobiti takšne, kot so, ampak so takoj, ko jih upodabljamo, le podobe, ki jim vtisnemo del svoje podzavesti Tako je tudi avtor ob otvoritvi razstave sebe in svoja dela predstavil z besedami: »Mnogo je stvari, ki jih ne razumemo Zaradi tega jih vnaprej odklanjamo. Podobe so tu že od nekdaj. Tudi besede, lepe, tihe, jasne. Pa vseeno v neki tuji dimenziji, ko zvoki več nočejo biti pesem. So samo še abstrakcije...« Razstava je na ogled do 26. februarja Nekaj njegovih del pa je bilo predstavljenih tudi v decembrski številki Razgledov, slovenskem strokovnem časniku za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo. Gider načrtuje še kakšno razstavo, saj se mu je v zadnjih letih nakopičilo kar veliko del. Tokrat naj bi šlo za slikarsko razstavo, ki bi bila na ogled meseca maja, najverjetneje v soboškem gradu. Besedilo in foto: C. K. 12 INTERVJU 16. februar 2006 - VESTNIK -- Tanja Simonka, direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendava Kakovostna kulturna ponudba ustvarja kulturno središče Zadovoljni z obiskom prireditev, manj s financiranjem kulturnega doma Ko je po desetletju težav z njegovo gradnjo 18. septembra 2004 končno bila otvoritev lendavskega kulturnega doma oziroma gledališke in koncertne dvorane, so mnogi dvomili o njegovem funkcioniranju in zanimanju obiskovalcev za prireditve. Vendar pa so že prve prireditve dokazale, da ljubitelji kulture iz Lendave in njene okolice oh kakovostni ponudbi napolnijo dvorano s 444 sedeži Letno je v dvorani okrog sto prireditev, ob večjem številu zaposlenih v Zavodu za kulturo in promocijo Lendava pa bi jih lahko bilo še več. Največ zaslug za to, da se napovedi najbolj črnogledih niso uresničile, ima gotovo direktorica Zavoda za kulturo in promocijo Lendave Tanja Ši-monka, ki skrbi za organizacijo prireditev in upravljanje zgradbe. Kako bi ocenili prvo leto in pol delovanja lendavskega kulturnega doma?Je bilo tako, kot ste ob prevzemu te funkcije pričakovali? Neko približno predstavo sem seveda imela, čeprav ne jaz ne nihče drug ni imel jasne slike, kako bo. Takrat je bilo veliko vprašajev, precej skepse, kar se tiče odziva občinstva glede na velikost dvorane in majhno kupno moč prebivalstva. Ta projekt je veljal v očeh marsikaterega za vnaprej izgubljeno bitko. Te bojazni so se na srečo izkazale kot neutemeljene, potrdile pa so se napovedi o izjemno zahtevnem in dragem upravljanju in vzdrževanju hiše. Na leto imamo v povprečju sto prireditev, gre za zelo različne zvrsti od klasičnih gledaliških predstav, koncertov pa do prireditev za Šole, obletnice, proslave ob praznikih. Dvorano lahko najamejo tudi drugi zavodi, inštitucije ali podjetja in združenja za skupine, koncerte glasbenih šol, Javni sklad za kulturne dejavnosti organizira v dvorani različna območna in medobmočna srečanja in podobno. So možnosti, da bi število prireditev še povečali? Med vsemi prireditvami v koncertni in gledališki dvorani je prireditev našega zavoda okrog Štirideset odstotkov, okrog šestdeset odstotkov pa jih je v naši soorganizaciji ali gre za uporabo oziroma najem dvorane Nas osnovni program so abonmajske predstave, torej slovenski in madžarski abonma, otroške predstave, organizira mo pa tudi mednarodni lutkovni festival, božično-novoletni in druge koncerte ter prireditve, ki sodijo k pogodbenim obveznostim do Občine Lendava (kulturni in občinski praznik, konec leta) in podobno. V danih okoliščinah tpremalo zaposlenih in neurejeno financiranje) se bo,ta številka ohranila, drugačna bo kakovost oziroma zvrst produkcij. Tendenca jc, da bi bile še kakovostnejše, še iz-jemnejše, takšne pač, kot nam to omogočajo dobre tehnično- scenske možnosti. Manevrski prostor je še v kongresno-semi-narski dejavnosti, vendar smo v vseh hotenjih po intenzivnejši, kakovostnejši, pestrejši dejavnosti hendikepirani prav zaradi pomanjkljive kadrovske strukture. Organizirali ste tudi nekaj koncertov, ki so bili precej odmevni. Katerega bi posebej omenili? Najodmevnejši je bil zagotovo koncert stočlanskega ciganskega orkestra iz Madžarske. Organiziral ga je Studio madžarskih programov RTV Slovenija, ki ga je posnela in tudi predvajala no-nacionalni televiziji. Koncerta takšnega cenovnega razreda si naš zavod iz danega proračuna seveda ne bi mogel privoščili. Pri tem se mi zdi pomembno, da je bil ta dogodek v naši dvorani, kar potrjuje tudi kakovost dvorane. Dejstvo je, da ima naša dvorana zelo dobro opremo in akustiko tako za solistične kot tudi velike produkcije. Prav o obisku prireditev so pred otvoritvijo kulturnega dotna mnogi precej dvomili. V Lendavi in Pomurju nasploh je torej precej potrebe po kulturni ponudbi? O tem ni dvoma, saj imamo enake potrebe kot prebivalci večjih mest, le da je njim raznolika kulturna ponudba nekaj samoumevnega. Vendar pa ljudje danes pretehtajo, kaj bodo kupili in kaj bodo vzeli v roke. Znajo presoditi, kaj je dobro in kaj slabo. Imajo pa tudi vedno manj KuItumi dom je pomemben v arhitekturno-estetskem, turističnem in kulturnem pa tudi v sociološkem pogledu, saj se s tako zgradbo in dogajanjem v njej tudi spreminja način življenja ljudi v okolju. prostega časa in ta čas želijo čim kakovostneje izkoristiti. Precej je ljudi, ki čutijo potrebo po tovrstnih prireditvah. Mislim pa, da je še manevrski prostor med ljudmi, ki niso navajeni hoditi na kulturne prireditve, ker jim pač to ni bilo privzgojeno ali pa do sedaj niso imeli te možnosti - te moramo še pritegniti in seveda mlajšo populacijo Lendava dejansko postaja kulturno središče, v katero prihajajo tudi ljudje iz bolj oddaljenih mest Zelo sem vesela, da je tako, in to je tudi en od naših ciljev, da bi čim več ljudi prihajalo tudi od drugod, saj se število obiskovalcev iz Lendave najbrž ne bo bistveno povečevalo. Med madžarskimi abonenti imamo tako od sto osemdeset abonentov štirideset iz Madžarske, med slovenskimi pa jih je od tristo devetdeset abonentov sto štirideset takih, ki niso iz Lendave, in delež teh se bo najbrž tudi v prihodnje večal. Gotovo je Lendava začela utripati v zadnjih nekaj letih nekoliko drugače kot prej. Tu ne gre samo za kulturni dom, ampak gre za nekaj drugih investicij v Lendavi. Kulturni dom je pomemben v arhitekturno-estet-skem, turističnem in kulturnem pogledu pa tudi v sociološkem pogledu, saj se s tako zgradbo in dogajanjem v njej tudi spreminja način življenja ljudi v okolju. Tudi v staro mestno jedro Lendave, kije v bližini kulturnega doma, se življenje vedno bolj vrača. Zagotovo se je z nekaterimi ključnimi potezami - otvoritev Centra Banfly, turistične pisarne, prenova nekdanjega hotela Krona - začelo vitaliziranje starega mestnega jedra in upam, da še ni konec. V Sloveniji pač ni veliko mest, ki bi imela tovr sten ambient neokrnjenega starega mestnega jedra, in to moramo znati spoštovati in seveda ustrezno izkoristiti. Ko pa bo urejena še okolica, torej trg pred Sinagogo in Kulturnim domom, poletni oder, okolica poletnega odra v povezavi s par kom, bo to gotovo eden privlač- nejših in zanimivejših ambien-tov v širši okolici. Načrtujete v programskem delu kakšne spremembe ali boste nadaljevali z enakim konceptom? Naš zavod ima dve temeljni nalogi. Eno je ponudba programov, vsebine, drugo pa upravljanje zgradbe. Z visokimi režijskimi stroski in investicijskim vzdrževanjem zgradbe ter pomanjkanjem kadra imamo kar velike probleme, kar ovira tudi programski del. Zato smo tudi prisiljeni oblikovati programe v polletnih intervalih, čeprav bi morali imeti to že načrtovano za leto ali dve naprej. Za programe dobivamo subvencije pa tudi sponzorji in donatorji prispevajo k proračunu svoj delež. Jedro programa, ki ga imamo, bo ostalo, a s tendenco, da ohranimo in višamo kakovost in se do neke mere izognemo skrajno ko merci ali zi-ranim in populističnim produkcijam, ki pač ne sodijo v takšno dvorano. Program želimo še to leto obogatiti z zvrstmi, ki so bile na našem odru do sedaj izjemne ali pa še niso bile predstavljene, za katere pa imamo ustrezno scensko in tehnično opremo. To so opera, muzikal, simfonični in big band orkestri pa tudi o lastni produkciji razmišljamo. Konec lanskega leta smo uspeli s pomočjo podjetja Lek in drugih donatorjev kupiti kakovostni koncertni klavir, ki sodi med osnovno opremo podob nih kulturnih prireditvenih hiš. Z namenskimi finančnimi sredstvi Ministrstva za kulturo RS za nakup opreme in nekaj investicijskimi posegi smo uspeli kupiti stopnice na odru za’nastope zborov in večjih orkestrov, predelno zaveso, notna stojala, stole za orkester, brezžične mikro- ter zvišalo kakovost posameznih zvrsti kulturne ponudbe. fone in drugo, kar nam sedaj Lendava še Pomurska mad^1 omogoča temu ustrezne produkcije. Čeprav zgradba funkcionira šele leto in pol, je stara že deset let in opazi se, da je kar nekaj časa nedokončana propadala, in kar nekaj neprijetnih in seveda nepričakovanih presenečenj smo doživeli v preteklem letu - puščanje strehe, zamenjava cevi v sanitarijah - in morali smo temu ustrezno ukrepati. Po drugi strani pa je res, da kulturni dom deluje šele leto in pol in da je pri tako raznoliki dejavnosti in veliki zgradbi potrebno več časa, vsaj dve ali tri leta, da se stvari utirijo in da najdejo pravo mero in pravo pot. Poudarili ste premalo zaposlenih glede na količino dela. Koliko bi jih potrebovali? Nujno bi potrebovali še tehnično osebje, vsaj enega, ki bi delno prevzel tudi hišniška opravila. Prav tako bi potrebovali nekoga za finančno-marketin-ške storitve, saj je to pomemben del naše dejavnosti ob dejstvu, da smo močno odvisni od odziva obiskovalcev. Trenutno smo trije zaposleni in moji sodelavci delajo z veliko entuziazma in odgovornosti. Naš nemogoč položaj do neke mere rešujeta dva zaposlena preko razpisa Evropskega socialnega sklada in dva preko javnih del. Vendar je to začasna rešitev in te ljudi pogosto izgubiš prav takrat, ko začenjajo maksimalno obvladovati neko delo. Večinski lastnik zgradbe je občina Lendava, manjšinski delež, okrog sedem odstotkov, pa je od Pomurske madžarske narodnostne skupnosti glede na vložek v investicijo. Ustanovitelji Zavoda za kulturo in promocijo Lendava pa so ob občini ska samoupravna narodnosU1 skupnost in Madžarska sata011 prava občine Lendava, Obein< Lendava je doslej svoje obveza® sti do doma poravnala in gal,h vzdrževala, V času, ko je šla gr' dnja h koncu, so bili sicer doS® vori, da bi polovico sredste^ vzdrževanje prispevalo tudi nistrstvo za kulturo, vendar " sničitve tega še ni. Nobena® ustanoviteljic zaenkrat ne d^ sredstev za funkcioniranje da, razen Pomurske samonpf3 za manjšinske programe. Občina Lendava že ifč^ časa načrtuje večje pov^ vanje kulturnih zaradi racionalizacija kak način? Ideja o enem večjem zav°* je bila že pred ustanovitvijo 11 šega zavoda, vendar taWat ” več razlogov ni bilo pOgUR1^ to potezo. Dejstvo je, da iR1®^. t v Lendavi pestro in razn0^ kulturno ponudbo, ki pa 11 J bilo treba nekoliko profibr’ kakovostno narediti še odlic* Šo in razdrobljeno ponudbo1 vzven nekoliko poenotiti. ” ‘f že obstoječih kulturno tvenih prostorov v Centru fy, gradu, sinagogi in kultur® domu se namreč odpirase,,, rana v novi mestni hiši, njem hotelu Krona Smisel0® bilo, da bi imeli za likoVRO-’ stavno dejavnost neki jasR°1 ( blikovan, manj razdrobljen*’ cept, obenem pa bi vsaka o® ‘, javnosti ohranila svojo a’ । nomnost in imidž. Povczovf bi omogočilo tudi racionS cijo kadrov ter lažje pridoPL nje sredstev na evropskih r,".? sih. Vendar spremembe .o* , komu niso simpatične, JS menijo prilagajanje, doda j obveznosti in izgubo neka privilegijev in samovlade Jože G0 VESTNIK-16. februar 2006 KMETIJSTVO 13 Iz Pomurskih mlekarn Zakladi slovenskega mleka Kmetijska zadruga Gornja Radgona Lanski odkup večji od predlanskega izdelki so iz domačega in posebej izbranega mleka, zato porabniki radi posegajo po njih Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so se tudi v Pomurskih mlekarnah srečali s številnimi problemi. Nekatc-1' so sicer pričakovali, zato 50 se jim morali prilagoditi. _ o ukinitvi izvoznih spodbud je postala prodaja na tujih tr-nezanimiva, na domačem •rgu pa se je pojavila močna konkurenca mlečnih izdel iz tujine. v Pomurskih mlekarnah so Proizvodni program prestruktu-omli tako, da so prenehali pro-^jati izdelke za izvoz, ukinili 50 Proizvodnja masla v rinfuzi 'r močno zmanjšali izdelavo •mečnega prahu in sira ementa-Hkrati so vložili vse napore v Prodajo na domačem trgu in že v *tu 2005 jim je uspelo prodajo ermentiranih izdelkov povečati * štirideset odstotkov, prodali ? • J sto ton več pakiranega ma-11 Prodajo svežega mleka so Povečali za enainšestdeset od-lotkov, kljub naraščajoči konku-enci pa so uspeli ohraniti trzne T*26 pri prodaji skute in steril-nfga mleka. Aktivnosti pri osvajanju slo-^kega tržišča so v Pomurskih "e*mrnah predstavili na včeraj-I' tiskovni konferenci, ko so Odstavili tudi skupino novih ie 2e muRU^e iti na policah slovenskih tr-Ideja o njih se jim je poro-a že pred poldrugim letom, ko ! odločili, da domačemu trgu mudijo prepoznavne sloven-*8 izdelke. ^murske mlekarne kljub odli-s,ovenskega mleka v tujino svoje izdelke še vedno izde-odk ' ■' domačega mleka, ki ga "Pijo na širšem območju se- Slovenije. Ker po-kritiki iz domačega mleka bo| .S,Ovcnskimi potrošniki vse ti 50 na trg uvajanj. skuPn0 blagovno Wet Zakladi slovenskega delfa'4 ' sJ " Sl»rkolj, in Kasaški klub Ljutomer, ki ga je zasto-X 'ri^ Janez Slavič, podpisala Pogodbo o so-Slovenj- ^r' kasaških dirk v letu 2006 na območju ^Hular e’S ^*mer sta omogočena enotna organizacija in koleg ' Vse^ kasaških tekmovanj v Sloveniji. pogube je bila podpisana tudi Pogodba o zbi-^erski k °V 11,1 tekmovanjih s kasači tradicionalne pasme Iju-Vemje s tem pa so postavljeni temelji Kasaški zvezi Slo-■|,JMni| statusa priznane rejske organizacije za tradi- '* ^htan;^ ljutomerski kasač in posledično izpolnjeni pogoji । ^In VV’''P^me. r 'r vka r?^' se je končalo večletno obdobje raz || 1 športu, so zapisali v sporočilu za javnost v kme-mtnistrstvu. L. K. V Pomurskih mlekarnah so na včerajšnji tiskovni konferenci predstavili dmžino novih izdelkov iz slovenskega mleka. slovensko kmečko mleko s 4,2 odstotka mlečne maščobe in slovensko kmečko mleko z 0,5 odstotka mlečne maščobe. Vsi ti izdelki so rezultat znanja Prodaja kakovostne hlodovine Za kubični meter 924 tisoč tolarjev Prvega februarja je potekala v sosednji Avstriji v kraju Grofiwilfersdorf (blizu Gradca) že šesta javna prodaja kakovostne hlodovine z zbiranjem ponudb. Prodajo sta pripravili gozdarska zveza avstrijske Štajerske in štajerska kmetijska zbornica. Prvič so takšno prodajo pripravili leta 2001 z namenom, da lastniki gozdov čim več iztržijo za svojo najkakovostnejšo hlodovino. Nekateri hlodi imajo posebno estetsko vrednost, in če so že redki, je prav, da dosežejo tudi primerno visoko ceno. Najvišja dosežena cena za kubični meter gorskega javorja s posebno rebrasto strukturo (javor rebrač) je letos dosegla rekordnih 924 tisoč tolarjev. Marsikdo bi si želel takšno hlodovino tudi v svojem gozdu. Dosežena cena je presenetila tudi lastnika oz. prodajalca hloda, ki je bil z izkupičkom več kot zadovoljen. Pri prodaji lesa ne gre za dražbo, ampak za prodajo lesa z razpisom. Takšen način prodaje je v Avstriji že uveljavljen in z njim so seznanjeni lastniki gozdov ter tudi potencialni domačih strokovnjakov, izdelani pa so iz posebej izbranega in v vseh fazah nadzorovanega mleka, kar jim zagotavlja visoko kakovost. Kot pravijo v Pomurskih mlekarnah, je to le eden od nači- kupci. Že v oktobru lanskega leta je potekalo informativno ocenjevanje in prijavljanje količin večvrednostnega lesa ter posredovanje delnih informacij potencialnim kupcem. Ti lahko dobijo na osnovi izkazanih informacij osnovni pregled o kasnejši ponudbi hlodovine. Novembra in decembra potekata posek in spravilo lesa. Če ima hlod visok vrednostni potencial, je smiselno, da se ga ustrezno zavaruje pred posekom, mnogokrat se deblo ob poseku razpolovi oz. poči. Izmera, krojenje in klasificiranje poteka ob pomoči gozdarskega strokovnjaka, ki priporoča najugodnejšo krojenje glede na trenutne trende in povpraševanje. Januarja se začne hlodovina zbirati na zbirnem mestu, kjer je zložena vzdolž ceste in si jo je mogoče ogledati. Na letošnji javni prodaji lesa je sodelovalo 206 prodajalcev, ki so pripeljali na ogled in prodajo 954 kosov hlodovine oz. 665,5 kubičnih metrov lesa. Na vabilo organizatorjev se je odzvalo 28'kupcev iz Avstrije in drugih evropskih držav, tudi Slovenije. Kupci so morali po ogledu oddati zaprte pisne ponudbe in te so 25. januarja Predavanja kmetijske svetovalne službe pri KGZS - zavod MS 17. febr. 2006 G. Petrovci Gostilna Zlatice Horvat 9.00 KOLOhranjanje kolobarja - nadaljevalni tečaj 17. febr. 2006 Veržej Kulturni dom Veižej 10.00 Prašičereja - Kako naprej? 17. febr. 2006 Ivanovci Vinogradniški center Goričko 17.00 Vinarstvo - kletarska delavnica - Pogovor o vinu in ob vinu 17. febr. 2006 Rakičan Srednja kmetijska šola 16.00 Čebelarstvo - preloženo 18. febr. 2006 Rakičan Srednja kmetijska šola 9.00 Čebelarstvo - preloženo 20. febr, 2006 G. Radgona Gasilski dom 9.00 REJ Sonaravna reja domačih živali 20. febr. 2006 M. SobotaDvorana KGZS - Zavod MS 9.00 Dom, družina, dopolnilne dejavnosti 21. febr. 2006 G. Petrovci Gostilna Zlatice Horvat 9.00 ZEL Ozelenitev njivskih površin - nadaljevalni tečaj 21. febr. 2006 Grad Dvorana občine Grad 10.00 FFS - Varstvo rastlin - obnovitveni tečaj 21. febr. 2006 M. Sobota Dvorana KGZS -Zavod MS 16.00 1VG Integrirano vinogradništvo - Prehrana vinske trte in smernice gnojenja 22. febr. 2006 M. SobotaDvorana KGZS - Zavod MS 9.00 Prašičereja 23. febr. 2006 M. SobotaDvorana KGZS - Zavod MS 9.00 Prašičereja 23. febr. 2006 G. Radgona Gasilski dom 9.00 IVG Integrirano vinogradništvo - Prehrana vinske trte in smernice gnojenja 23. febr. 2006 Radmožanci Vaško-gasilski dom 14.00 Dom, družina, dopolnilne dejavnosti nov, da ohranijo proizvodnjo in s tem tudi zagotovijo dolgoročni obstoj pridelovalcem mleka, hkrati pa pomagajo pri ohranitvi in razvoju slovenskega podeželja. Ludvik Kovač Najvišje dosežene cene Vrsta lesa Dolžina (m) Premer (cm) Cena/ m3 gorski javor 4 56 924.000 SIT oreh 2,6 60 565.000 SIT oreh 2,5 63 379.920 SIT gorski javor 3,5 41 384 400 SIT gorski javor 4,5 61 378.000 SIT črni oreh 4 64 359.760 SIT odprli. Interesenti, ki so za posamezne hlode ponudili največ, so jih lahko tudi kupili. Vmesnih spreminjanj ponudb ni. Zanimanje za nakup je bilo veliko, saj so prodali skoraj vso hlodovino po povprečni ceni 88.320 tolarjev za kubični meter lesa. Najvišje cene so dosegali hlodi gorskega javorja, oreha, češnje in hruške. Letošnjo prodajo so si ogledali tudi predstavniki Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in slovenska društva lastnikov gozdov Iz Pomurja sta si prodajo ogledali društvi lastnikov gozdov Prekmurja in Prlekije. Razmišljanja o podobni prodaji se porajajo tudi pri nas, saj imamo dobro organizirano in prostorsko učinkovito javno gozdarsko službo - Zavod za gozdove Slovenije ki bi že Kmetijska zadruga G. Radgona, ki deluje že od 1949- leta, odkupuje tržne presežke pretežno z območja občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, delno pa tudi še z nekaterih drugih območij Pomurja in Slovenskih goric. V tukajšnji zadrugi, ki jo sestavlja 264 članov in v kateri je zaposlenih 42 ljudi, je odkup predvsem odvisen od vremena in okoliščin, ki vplivajo na pridelavo kmetijskih pridelkov. V lanskem letu je bil zabeležen nekoliko povečan odkup v primerjavi z letom 2004. Kmetijska zadruga Gornja Radgona je lani odkupila 2.565 ton pšenice, leto prej je ta odkup znašal 2.328 ton; lani je bilo odkupljenih 1.908 ton koruze, leto prej je znašal odkup 1.075 ton, lani pa je radgonska zadruga odkupila tudi 547 ton grozdja, leto prej pa je bilo odkupljenih 517 ton grozdja. V lanskem letu so kmetje Kmetijski zadrugi Gornja Radgona prodali še 11.424.000 litrov mleka, leto prej pa 10.954.000 litrov mleka. Kmetje, ki na radgonskem območju gojijo govedo in prašiče, so lansko leto prodali 1.617 govedi oziroma 1.014.000 kilogramov. Leto prej je bilo odkupljenih 1.522 govedi. Le odkup prašičev v lanskem letu, ko so kmetje prodali 8.336 prašičev oziroma 959 ton, je bil nižji od leta prej, ko je znašala skupna teža odkupljenih prašičev 1.294 ton. Sicer pa je Kmetijska zadruga G Radgona lani še odkupila 4.529 pujskov in 160 telet. Poslovanje Kmetijske zadruge Gornja Radgona kaže, da je pozitivno, o njem pa bodo razpravljali in - odločali člani na svojem letnem občnem zboru, ki bo verjetno marca. Ob tem naj dodamo, da je vsak član Kmetijske zadruge G. Radgona ob pristopu v zadrugo prispeval po 500 mark, kar je danes vredno nekaj vec 200 evrov, vrednost vloženega denarja posameznega člana pa je ta čas že okrog 800 evrov. Franci Klemenčič pri odkazilu lahko svetovala o potencialnem večvrednostnem lesu. Prav gotovo je tudi v Sloveniji mnogo kakovostnega lesa, predvsem plemenitih listavcev. V primerjavi s sosednjo Avstrijo je delež listavcev v lesni zalogi mnogo višji. V Pomurju je bilo v letu 2005 v zasebnih gozdovih posekanih skupno 65 000 kubičnih metrov lesa, od tega 73 odstotkov listavcev, med katerimi bi prav gotovo nekaj 100 kubičnih metrov doseglo višje cene. . V povprečju so bile najvišje cene dosežene pri črnem orehu, in sicer 238.000 tolarjev za kubični meter, sledi navadni oreh, 205 tisoč tolarjev, in gorski javor po 109.440 tolarjev. Daniel Zorko Zavod za godove Slovenije Gornja Radgona V kleti Pod slapom več kot sto tisoč gostov Delniška družba Radgonske gorice iz Gornje Radgone namenja po letu 1986 veliko sredstev za obnovo kleti, predvsem tistih, ki so pod radgonskim grajskim hribom. Tovrstne kleti so: buteljčna klet Pod slapom, velika degustacijska klet Pod upravo, šampanjska klet Pod skalo in šampanjski tunel ob polnilnici vina. Med obnovljenimi kletmi je za številne domače in ruje obiskovalce daleč najlepša in najzanimivejša buteljčna klet Pod slapom. Nekoč, ko še ni bilo hladilnikov in zamrzovalnikov, so v tej kleti shranjevali led, ki so ga pridobivali v zimskem času iz reke Mure. Led se je v tukajšnji kleti ohranil tudi do konca avgusta. Poleg tega so v preteklosti v tukajšnji kleti shranjevali tudi vina in druge kmetijske pridelke. V levem delu tukajšnje kleti so nekoč gojili tudi gobe. V rej kleti je izvir bistre vode, kar spominja na kraško jamo. V tem delu kleti je vzidanih 147 polnih steklenic radgonske penine, kar spominja, da je leta 1997, ko so klet dokončno obnovili, preteklo 147 let, odkar so bile v Gornji Radgo ni polnjene prve steklenice s penino. Poleg tega pa v kleti Pod slapom hranijo še 120.000 steklenic različnih vrhunskih buteljčnih vin. Zanimivo klet Pod slapom, ki je odprta za javnost od leta 1998, si je doslej ogledalo že več kot 100.000 ljudi. Med obiskovalci so poleg domačinov in obiskovalcev širšega slovenskega prostora tudi številni tuji turisti. Ogled kleti Pod slapom je povezan z degustacijo kakovostnih vin družbe Radgonske gorice Franci Klemenčič 14 IZ NAŠIH KRAJEV 16. februar 2006 - VESTNIK Pri Tonetu Kosmajerju v Stanetincih Petje je del njegovega življenja Z negovanjem slovenske ljudske pesmi dvigajo zavest in pripadnost slovenskemu narodu Pred kratkim, ko smo se odpravljali na obisk k Tonetu Kosmajeru v Stanetince, ki sodijo v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, je termometer kazal 23 stopinj pod ničlo. Najrajši bi ga odložili, a ker smo bili dogovorjeni, smo se kljub mrazu podali na pot. Splačalo se je, kajti v topli dnevni sobi smo zvedeli marsikaj zanimivega. Beseda je največ tekla o petju. Tone je namreč predan petju vse od otroštva, najbolj pa zadnja leta, ko je član Kapelskega kvarteta Njegova življenjska pot se je začela leta 1946 v Kocjanu, v Stanetincih pa si je ustvaril družinski dom. V letih 1965-1968 se je pri mojstru Francu Markoviču izučil za mizarja, tako kot še šestintrideset drugih vajencev. Usoda je hotela, da ni dolgo ostal v svojem poklicu, pač pa si je večino delovnih let za upokojitev »nabral« kot prodajalec na bencinskih servisih v G. Radgoni in Radencih. Kot smo omenili, je velik del njegovega življenja vezan na petje. »Res je, s petjem sem povezan iz otroštva. Peli smo doma v družini pa tudi ob raznih delih na polju in vinogradih. Zborovsko petje so negovali tudi na šoli. Prvič sem pel v šolskem zboru na Kapeli. Vodil ga je učitelj Ivan Vrbančič. To je bilo pravzaprav šolanje mojega pevskega glasu. Pel sem tudi v Mešanem pevskem zboru Svoboda Kapela, ki je deloval v okviru Turističnega društva Kapela, vodil pa ga je znani pevovodja Rudi Lilek iz Radenec. Tam sem spoznal odličnega pevca Ludvika Kneza, ki me je povabil k petju v cerkvenem pevskem zboru na Kapeli. Nazadnje sem pel še v Mešanem pevskem zboru DU Sv. Jurij ob Ščavnici,* je na kratko opisal svojo pevsko pot moj sogovornik. Danes poje pri Kapelskem kvartetu, ki ga tudi vodi. O njegovem nastanku in delovanju nam je povedal: »Do ustanovitve Kapelskega kvarteta je prišlo čisto po naključju. Nekaj »Čehov« (fantov), ki smo peli v cerkvenem zboru, je tedanji direktor VG Kapela Alojz Vogrinčič povabil na prvo božično trgatev na Kapeli leta 1993- Tedaj smo spontano zapeli nekaj vinskih ljudskih pesmi in popestrili prireditev Kaj hitro smo ustanovili Kapelski oktet, ki ga je eno leto vodil Tomi Vočanec. A ni deloval dolgo, ker člani niso mogli redno prihajati na vaje. Ker bi radi peli, smo štirje - jaz, Jože Miki, Ludvik Knez in Milan Markovič - ustanovili kvartet. Nekaj časa smo peli pod imenom Kapelski fantje, sedaj pa kot Kapelski kvartet. Bili smo zagnani, zato so nas vabili na številna srečanja in slovesnosti. Naše petje je odmevalo tudi v tujini. Tako smo zastopali Slovenijo na Svetovnem festivalu ljudskih pesmi.« Ob tem da fantje (po smrti Jožeta Mikla se jim je pridružil Marjan Korelc) radi pojejo, so želeli, da bi ohranjali ljudske pesmi, kakršne so nekoč peli fantje na vasi. »To počnemo z nastopi v živo, poskrbeli pa smo tudi, da se pesmi ohranijo na nosilcih zvoka. Doslej smo izdali tri kasete in zgoščenke. Želimo pa si, da bi posneli pesmi na video, kjer bi predstavili slikovito pokrajino Slovenskih goric in Goričkega v Prekmurju, kjer raste vinska trta.* Tone je tudi oče odraslemu sinu Dominiku in hčerki Mojci ter dedek vnukinji Ani. Veliko podpore pri svojem pevskem ustvarjanju ima pri ženi Zinki, ki je, kot se je pošalil in v tem je nekaj resnice, glava družine Njegov konjiček je tudi obdelava manjšega vinograda, ki daje dobro vino, s katerim si pevci »mažejo« grla, ko imajo vaje v njihovi hiši. Besedilo in Foto: Ludvik Kramberger Klena kmečka ženica Ana Ulen iz Lipovec stopa proti stotemu letu življenja Zmerno delo in domača hrana Turistično društvo Brod Melinci Prav gotovo sodi Turistično društvo Brod Melinci, kije bilo ustanovljeno leta 1997. med najbolj dejavna tovrstna društva v občini Beltinci in tudi širše. Njihova osrednja prireditev so Ciglarski dnevi. Pred kratkim so imeli letni občni zbor, na katerem so razrešili dosedanjega predsednika Roberta Forjana in to funkcijo zaupali Štefanu Petku.Zadali so si tudi dokaj bogat program dela za letos. Med tem se že pripravljajo na pustni sprevod po vasi, ko bodo med drugim prikazali stare običaje. Veliko aktivnosti bodo namenili lepemu in urejenemu bivalnemu okolju. Tako bodo pripravili spomladansko očiščevalno akcijo v »ciglarskem« naselju ob obrežju reke Mure, vključili se bodo v očiščevalno akcijo OŠ Beltinci, sodelovali bodo na razstavi ob dnevu Zemlje v osnovni šoli Beltinci in »legalizirali* električno napeljavo v naselju. Sprejeli so tudi sklep, da nikakor ne podpirajo gradnje elektrarn na Muri, saj bi bil to prevelik poseg v krajinski park Mure, ki bi prizadel tudi njihovo dejavnost. J. Ž. Rada telefonira, pometa, Ob obisku devetindevetde-setletne Ane Ulen iz Lipovec smo bili nadvse presenečeni nad njeno skromnostjo in vedrim pogledom ter življenjskim optimizmom. Gre za preprosto kmečko ženico, ki se je rodila 20. maja leta 1907 v kmečki lipovski družini kot drugi otrok. Danes je kljub starosti še vedno čila in zdrava ter dobrega spomina, pa čeprav pri hoji uporablja palico, le sluh ji malo peša. Še vedno se sama uredi, ima svoje »norme« reda in vzgoje, kar prenaša na mladi rod. Predvsem poleti rada poprime za manjša dela na vrtu, rada pometa in čisti dvorišče. Najrajši pa ima rože, ki jih zaliva in skrbno neguje. Ko gre k nočnemu počitku, popije manjši kozarec belega vina, ki ji daje moč. Spominja se težkih časov iz prve in druge svetovne vojne, ko je bilo veliko pomanjkanje. Doživela je več preobratov, voditeljev in držav. Po drugi svetovni vojni ni bilo industrije, ampak sc je večina ljudi preživljala s kmetijstvom. Vajena je bila tež- Martin Maroša iz Ižakovecseje tedni sprehajal ob reki Muri, blizu Otoka ljubezni v Iža kovnih, in zagledal v vodi tole čudo. Najprej se mu je zdelo, da je pes, potem pa je pomislil, da bi bila lahko tudi kakšna ptica velikanka. In Mura je bila videti neverjetno čista. Njegova želja je, da bi takšna tudi ostala, daje morebiti ne bi zaradi gradnje elektrarn spremenili v kanal. 1. G. Kuharski tečaj v Radencih Društvo upokojencev Radenci je v minulih dneh organiziralo kuharski tečaj, katerega seje udeležilo dvajset član c. Tečaj je vodila upokojena učiteljica kuhanja na STGŠ Radenci Ida Mir, poudarek pa so dali pripravi zdrave hrane iz zelenjave. Kotje povedala predsednica društva Breda Žnidarič, je za kuharski tečaj, ki ga prirejajo že več let, vsako leto veliko zanimanja. Za potek izobraževanja v društvu po letnem programu skrbi Anica Kondrič: »V našem društvu je veliko zanimanja za izobraževanje. Tako imamo ob kuharskem tečaju še tečaje oziroma študijske krožke tujih jezikov, računalništva, krožek o spoznavanju gradov, krožek o zdravilnih zeliščih in tečaj ročnih del, predvsem klekljanju. Kot ugotavljamo, si naše članice in člani želijo novega znanja, obenem pa se na ta način tudi družijo.« L Kr. zaliva rože in dela na vrtu kega kmečkega dela, kajti nekoč so zemljo obdelovali ročno in s pomočjo kravje vprege. Doma je naredila različne izdelke iz mleka in jih potem peš ali s kolesom hodila prodajat v Mursko Soboto, da je lahko preživljala družino. Spominja se tudi časov »Črnih kuhinj«, kjer so kuhali tako za družino kot živino in prašiče. Hrane v njenih mladih letih ni bilo na pretek, saj so imeli meso na jedilniku le ob večjih praznikih. Niso poznali zamrzovalnikov, ampak so hranili krompir, belo repo, zaseko, meso in drugo v kletnih prostorih. Pri šestdesetih letih življenja je bila po pripovedovanju še na vrhuncu življenja in moči. Rodila je dva otroka. Sin Štefan še živi, drugi pa je umrl v rani mladosti. Vdova je že od leta 1983. Še zdrava kot dren Živi skupaj z vnukinjo Mileno, njenim možem Romanom in pravnukinjo Tino, na katero je še posebno navezana. V veliko veselje sta ji tudi vnukinji, en vnuk, pet pravnukinj in en pravnuk. Kot nam je dejala ob obisku, je zdrava kot dren, kajti pri zdravniku ni bila že dolgih deset let, od zdravil pa občasno vzame le lekadol. Drugih ne pozna. Skratka, počuti se dobro in zdravo, je vedno dobre volje, zgovorna... Rada telefonira in se zanima za gospodarski razvoj občine Beltinci in Širše pomur ske regije. Njen recept za življenje jc sicer preprost: b vati je treba predvsem doif^ hrano, še največ mlečne izde^ Ob koncu pogovora Ana Ulen zaupala, da si . eno, in sicer da bi bila še zdrava, da ne bi bila nikornbf veliko napoto. Besedilo Inr?' Jože VESTNIK -16. februar 2006 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Podali smo se v Police v KS Črešnjevci - Zbigovci Ime ni pomembno, ampak reševanje potreb Občutek lahko večkrat va-Tako je bilo tudi v prime-kraja Police v gornjerad-gonski občini, in sicer se 'n ie zdelo, da je to eden °" manjših krajev, saj se ga Sakeje omenja, ker tam ni '"I’ in ne vrtca ali kašnega -rugega pomembnejšega ob" v resnici pa je vas prevelika. Po glavni cesti se °znjo vozite kakšna dva ki-ftmetra, domačije pa so raznesene Še po okoliških hri-, neke vrste naravnih Policah. ostalo vse po starem. Za vodstvo krajevne skupnosti se to sploh ne zdi pomembno, saj imajo veliko drugih potreb in problemov, ki jih morajo reševati. Ceste, avtobusna čakalnica »Če vas posebej zanimajo samo Police, naj povem, da imamo tamkaj, kot še v skoraj vseh drugih predelih naše krajevne skupnosti, vsako leto največ dela in skrbi z vzdrževanjem lokalnih makadamskih poti. Tako smo morali lani navoziti naje od 600 do 700 kubičnih metrov gramoza. Vsak močnejši dež jih namreč precej poškoduje. Poleg navažanja gramoza jih moramo tudi strojno poravnati. Vse to veliko stane, tako da težko načrtno skrbimo še za druge potrebe,« je med drugim povedal Janko Kralj. Kljub temu se pripravljajo, da bodo letos, ko bo nekoliko topleje, izvedli odmero cestišča v razdalji okrog 600 metrov čez Polički breg, ki ga nameravajo potem, ko bodo podpisane še pogodbe o sofi- Zlatoporočenca Vakaj iz Lešan Pred kratkim sta v krogu domačih in prijateljev praznovala zlato poroko Klara in Roman Vakaj iz Lešan. Petdesetletni zakonski stan sta potrdila tudi v cerkvi v Apačah, kjer sta oba več kot petdeset let pela v cerkvenem pevskem zboru. Med zahvalno mašo jev čast zlatoporočencev na koru na flavti zaigrala skladbo Ave Marija njuna vnukinja Milena Pfeifer. Zakonca sta se rodita 1926. leta, Klara v Nasovi, Roman pa v Zgornji Ščavnici. Otroštvo in mladost sta preživljala v Nasovi. V zakonu, poročila sta se leta 1957, so se jima rodili otroci: hčerki Amalija in Marija ter si n Roman, ki so ju obdarili s petimi vnuki. Svoje življenje sta zakonca posvetila delu na zemlji. Najprej pri teti v Žibercih, nato sta si kupila manjšo posest v Lešanah. S skrbnim delom in odrekanjem sta dokupovala zemljo in se posvetila modernemu kmetovanju. Tako sta leta 1975zgradila veliko gospodarsko poslopje, katerega so si ogledovali strokovnjaki in kmetje od blizu in daleč. Sedaj že petnajst let na posesti kmetuje sin Roman z ženo Marijo. L Kr. transformatorja in vaške kapele na Policah bodo letos postavili avtobusno čakalni-,tako da predvsem šoloobveznim otrokom ne bo treba več stati na dežju in snegu. Predsednik KS Črešnjevci-Zbigovci Janko Kralj je na tej funkciji četrto leto in tako kot mnogi drugi ne vidi razloga, da bi jo preimenovali. nanciranju gospodinjstev ob tej cesti (prispevek naj bi znašal okrog po 17 000 tolarjev), tudi asfaltirati. Prav tako pričakujejo, da bodo lastniki zemljišč, za katera se bo v postopku odmere izkazalo, da je cesta speljana po njih, podpisali tudi izjave o brezplačnem odstopu le-teh. Asfaltiranje je predvideno prihodnje leto, že letos pa nameravajo postaviti v Policah avtobu sno čakalnico pri transformatorju, tako da predvsem šoloobveznim otrokom ne bo več treba čakati na avtobus na dežju in snegu. Ob odseku javne ceste proti domačiji Vučinovih, kjer so že skopali jarek za odtekanje meteorne vode, pa bodo namestili betonske koritnice (»kanalete«). Poleg tega jih čaka v Policah še posodobitev cestnega odseka Stranjšek-Preindl, ki je bil nekoč dokaj prometen, v zadnjih letih pa se zaradi slabega stanja tamkaj vozi vse manj ljudi. Na srečo pa v Policah nimajo večjih problemov pri oskrbi z zdravo pitno vodo, saj so leta 2004 uspeli zgraditi povezavo z občinskim vodovodom Besedilo in foto: Jože Graj _______________________________ Zakonca Režonja iz Odranec zlatoporočenca Po petdesetih letih zakona sta si v odranski cerkvi te dni ponovno rekla »Da« Jožef in Pavla Režonja, ki sta se svojčas preselila na Gorenjsko in živita v vasi Zgoša pri Begunjah. Jožef (letnik 1929) se je sicer rodil vTumišču, otroštvo pa je preživljal v Odrancih. Žena Pavla, rojena leta 1936, pa se je rodila v Mojstrani. Kot mladenič in mladenka sta se spoznala v Ljubljani, kjer je Jožef delal kot zidar, žena Pavla pa je delala v otroški bolnišnici v ljubljani kot strežnica. Dve leti po poroki sta živela v Odrancih, kjer se jima je rodil sin Silvo. Ker v domačem kraju ni bilo dela, sta ponovno šla iskat delo na Gorenjsko, kjer se jima je rodila še hčerka Jožica. V veliko veselje so jima tudi njuni vnuki Vesna, Mateja, Eva in Tine. Na jesen življenja se rada vračata v Prekmurje, če jima čas in zdravje dopuščata. J. Z v imenu ^kvne skupnosti sti ^^dnik Krajevne skupno 'lue C'" ' ' ZWgovci (kamor i^. ' ""J-Police) Janko Kralj ^•Čn ' l zapi$an stati-4^. Pw,a"‘k. da živi v Policah °fenjl*,>l Najbrž jih je zdaj že kaj nr bistveno, tako da so j^vni । i*r na mestu v kra- ^vali • P™Če bi torej upo-kraje': 1 Poimenovanju njihove valce- T s'0 ‘P’10®!! število prebi-v ’ bile namesto Zbigovec .ii ''' i Nekateri papre-enostavno Potem P°iftlenovanju. No, želeli vi i-Se na$*' še drog*. bi staiii, tr". , n,lJl ‘mena preo-Oreh ' ' *raiev (Ptujska Cesta, najbolj/,' Vrhi še tia odo, če bi bila krajev-kraju k/ ' Poimenovana po lc-ta Palev _____Ampak verjetno bo Na batko RMSona ul,TUnf Somjeradgonske ,, n' i" sestavljajo Jnrij ob J '»ma Radenci ih Sv. ^’tkih .. Kn.nh' ^v’ po zadnjih ^bhke / at,stičnega urada Re. ■ 20.649 ljudi, ^ilo tv, daljevank, raje smo vezle. 1° ste - ob vezenju res pozab”^ vse. Takrat napravim načrL bom delala na vrtu, da je očistiti okna, premislim o ° cih, o denarju ... Zelo rada šivam, ko je \ Najraje delam z belo nitjo« ;j liko vzorcev pa sem izvezli1 ’ z volno,« je povedala Magd-1 Vsaka ima svoj način del a' ( je barve in vzorce, ki jih 011 veze. V njihovih hišah so ne v vsaki sobi, na stenah' posteljo, na foteljih, družf0 redijo komu vse potrebo . krst... So stvari, ki naredij0 prepoznaven, mu dajo <*s » ročno narejene vezenine , I gotovo tiste, ki so imele v teklosti veliko vlogo pri1 < J vanju doma. Danes le V večini hiš se danes kitij0 , pljenimi in večkrat brezosit* mi stvarmi, ki jih vnuki | dujejo, ampak končajo * ’ teh. u Bernarda B- WSTMIK-16. februar 2006 KRONIKA 17 Bernarda Mataj razkrila manipulacije na soboški tržnici Kultna nadstrešnica in epilog na sodišču Oo nadstrešnice pred lokalom Kult s ponarejanjem podpisov in spravljanjem v zmoto upravno enoto ' Dr. Stefan Ščap: »Raje pustite vse skupaj, ker imam zmeraj prav in na sodišču zmeraj dosežem vse, kar si zastavim.« Najprej dovolite, da našle-»njo zgodbo naslovimo Kultna nadstrešnica. Na soboškem ukrajnem sodišču so Natašo - lastnico lokala Kult na “■»iici v Murski Soboti - spoz-“»H za krivo ponarejanja in overitve lažne vsebine. PreProsto: s ponarejanjem podpi-it upravno enoto spravila ’zmoto, da ji je izdala dovo-Knje za postavitev nadstre-Snw pred lokalom. Tako smo **ili (ne)pričakovan razplet ^°dbe, ki smo jo že predstavi-“ Mvnosti. ■. 'kličimosi v spomin članek u na prodaja lokalov in nadstre-' Vestniku z dne 2. oktobra * 1 j avtorice Majde Horvat Del Prispevka (Do nadstrešnice s po-^rejenim podpisom) v grobem "''‘n lino Bernardo Mataj maja 7? 2 v njeni prodajalni in cvet! " Gloriosa v Kocljevi ulici 1 a lastniki potk>v«iK prosincev v poslovnem objektu, ki atoji ns p«rc Ji. 1)24 od vi- St. 310? k.o. M Sobota oz. na pare Ji. 1)2) ■n I3Ž&2 od vf h. JUL« M Sobota oz- im pore-. Ii. 1)2 J/l od »t. ti. loot k-o- M. Soboto, dovoljujočo, do ti inveitiiM Kav« b«t Koit. N«t*9« $č«p s .p.. Ob progi 33. N- Sobam »redi letni (ostintll vrl r «M4«tre{nlco pred svojim lokalom, tlontfto Vtlikofti 4,45 « ra. pr »d južno (asodo poalovn«t« objekt« le kal«, na zcaljiSCc p«ie II 1324 k. o. M Sobota, brez kekrJnib koli eatevmb »Ij dra^tb omejitev Munta Srtnu. dne l?.«4»2 n. SOBOTA CENTER «1OP KVSČ Drago T sikhih Nužt (inc) tfai«ih Itslalknv: i huzjaKmtrko 1 SUKIČ RADOSLAV 1 DanCmakua 4- žtŽDCANTOfJ S. IVAN tč ŠTEFAN «l ŠČAP NATAŠA ' ŠČAP ERIKA t MATAJ BERNARDA ». VRŠEUllMI 19. VAWT ENROL) il.SABOLTCXAo.o. IEriki .C) VM>kEr*U> Fotokopija izjave, ki sojo podpisovali lastniki sosednjih prostorov in ki so dovolili ureditev poletnega gostinskega vrta z nadstrešnico pred lokalom Kult. »Sporna« sta podpisa pod zaporedno številko pet - Štefan Ivanič in pod številko osem - Bernarda Mataj. »Ko sem v mestu srečala Štefana Ščapa, mi je rekel, naj raje umaknem predlog za kazenski pregon in vse pustim, ker ima on zmeraj prav in na sodišču zmeraj doseže vse, kar si zastavi,« je med sodnim postopkom izjavila Bernarda Mataj. lok pase je sprejel 2001. Tedaj je bil v našem članku eden od naslovov Za legalizacijo nadstrešnice novo poglavje odloka. Sodni razplet o Kurtovi nadstrešnici Terezija Cipot, sodnica okrajnega sodišča v Murski Soboti, napiše sodni epilog k naši zgodbi Kultna nadstrešnica. Ščapovo obsodi na pet mesecev zaporne kazni pogojno za dobo enega leta. »Mnenje grafologa je jasno. Podpisa sta ponarejeni Dokazani sta obe kaznivi dejanji,« še pove sodnici Pred razsodbo na procesu Matajeva naniza podrobnosti Ponovi že znano maja 2002 jo obišče dr. Štefan Ščap in ji v podpis ponudi izjavo. Matajeva je ne podpiše. Čez Čas prejme odločbo upravne enote, da se dovoli gradnja nadstrešnice. Ko sama prosi enoto za dovoljenje, ga ne dobi Pri tem ji pridejo v roke dokumenti, na katerih opazi lastnoročni podpis. Prepričana, da je ponarejen, zato sproži ustrezne postopke. Sicer z njimi počaka štiri mesece, ker Še upa, da dobi dovoljenje. Med sojenjem obramba (odvetnik Igor Vinčec) debelo uro izprašuje grafologa in na koncu zahteva novo mnenje oziroma izvedenca. Mimogrede: grafološko mnenje je v zadevi ključno Sodišče predlog zavrne. Tožilec Karel Vogrinčič predlaga pogojno obsodbo pet mesecev zapora Pisni zagovor obtožene: Matajevo je obiskala v njeni prodajalni. Le-ta podpiše izjavo na mizi. Podpisu sta priča še dve osebi. Vincenc in varovanka izreku sodbe ne prisostvujeta. Namesto sklepa Ponovimo, aprila 1999 Matajeva tako odpre cvetličarno Glo-riosa. Poleg nje svoja vrata odpre tudi lokal Kult, čeprav so njej, tako trdi, povedali, da prostori poslovnega objekta Tržnica nišo namenjeni gostinski dejavnosti. Kult postavi še nadstrešnico. Za to potrebuje podpis Matajeve, vendar ona izjave ne podpiše. Upravna enota izda dovoljenje. Matajeva tudi poskuša dobiti nadstrešnico, a ne uspe. Maja 2003 zgodba z nadstrešnico pride v roke preiskovalnim organom. Januarja letos se zgodi epilog na sodišču. Podpis Matajeve so ponaredili, sklenejo. Zgolj spotoma: imamo le en gostinski lokal in le eno nadstrešnico v Kocljevi ulici 1 a. A. Bedek, foto: N. Juhnov Po naših znanih poteh, Turistične prireditve Sotina - V soboto, 18 februarja, ob 10. uri se bo začel pri gostilni Veleč v Sotini sedmi Valentinov pohod na Kuglo. Murska Sobota - V ponedeljek, 20. februarja, ob 9- uri se bo začelo v dvorani Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije v Murski Soboti predavanje Tradicionalna peka. Predavanje bo potekalo Štiri dni. Murska Sobota - V soboto in nedeljo, 18. in 19. februarja, organizira Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote dvodnevni zimski vzpon na Vršič in Malo Mojstrovko, ki ga bo vodil Ivan Prša. Puconci - V sredo, 22. februarja, ob 19. uri bo v večnamenski dvorani v Puconcih v okviru projekta Živimo zdravo predavanje o zeliščarstvu. Lendava - Ker se bliža sezona vodenih kolesarskih izletov, vabi Turizem Lendave vse, ki vas zanima in veseli vodenje organiziranih kolesarskih izletov, da se oglasijo na pogovor v turistični pisarni v Lendavi. Pogoji so znanje nemškega jezika, komunikativnost in veselje do kolesarjenja Murska Sobota - V Pokrajinskem muzeju si lahko do aprila ogledate razstavo ročnih del z naslovom Hetiške tkanine in vezenine. Negova - Ob nedeljah organizira Turistično društvo Negova -Spodnji Ivanjci pohode Za zdravo življenje po Negovi in okolici. Zbirajo se ob 14. uri pred gradom v Negovi in se odpravijo na pohod, ki traja dve uri. Rakičan - V soboto, 18 februarja, ob 10. uri bo na Kmetijski šoli Rakičan informativni dan o visokošolskem strokovnem študijskem programu management v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki ga razpisuje Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru. dejavnik turizma Neizkoriščene mnoge podjetniške priložnosti Cikečka vas - Motvarjevc: - Pordašinci Preplet modernega in tradicionalnega Značilni drevored v Motvarjevcih, ki vodi tudi mimo tamkajšnje cerkve. lesen zvonik, ki je etnološki sp povečini madžarske narodno?11 Narava, ki obdaja Pordašin^^ podobna kot pri Motvarjevcih'' vasi pa je največja znamenit0’ A / s \ * Lepo obnovljena hiša v Motvarjevcih ■ DOBMkbriSLI UDVOZOLVUK Pohod ob kulturnem prazniku TD Vrtanek V sončnem dnevu seje letos šestintrideset članovTuristicnega društva Vrtanek iz Gornjih Petrovec zbralo na pohodu v počastitev kulturnega praznika. Pohodniki so se odpravili iz Gornjih Petrovec v Adrijance, kjer sta j ih na domačiji Karla Lainščaka čakali topla malica in pijača. Od tu so se odpravili mimo adrijanske kapele naprej po vasi do domačije Ernesta Kerčmaija. Vsekakor niso mogli mimo njegove kleti, kjer hrani dobro kapljico. Pot jih je vodila dalje na staro turistično postojanko Pindžo in pod evangeličansko cerkvijo. Nato so se odpravili po Olabah in po Grškovju do žganjame Aleksandra Bagarja, nato pa nazaj do Gornjih Petrovec. Veselo razpoloženje je spremljala tudi vesela pesem. kjer Prešernove Zdravljice vsekakor ni manjkalo." Izletnistvo je pomemben Izletnistvo je bilo v Pomurju in tudi drugje po Sloveniji vedno pomemben del tu rističnega gospodarstva, ki ga je spodbujala potreba lju di po rekreaciji, zabavi, izobraževanju in kulturi. Zato je tudi Turistična zveza Slovenije pred nedavnim v Postojni pripravila posvet z naslovom Stanje, izkušnje in perspektive razvoja izletništva v Sloveniji. Gre za eno najstarejših pojavnih oblik turizma, ki je klub globalizacijskim trendom v turizmu in izrednem povečanju daljših potovanj ohranila pomembno mesto v celotni turistični dejavnosti v Sloveniji, ugotavljajo v Turistični zvezi Slovenije. Strategija slovenskega turizma omenja izletniški turizem kot pomemben turistični proizvod tudi za trge sosednjih držav, ki prav tako dajejo močan poudarek tej obliki turizma. Med pomanjkljivostmi boljšega razvoja izletniškega turizma pa poudarjajo premajhno izkoriščenost podjetniške priložnosti v izletniškem turizmu, premajhno vključevanje turističnih društev, premajhno pozornost šolskim izletom in preslabo upoštevanje specifičnih potreb različnih tipov in kategorij izletniških gostov. Mnogo izletniške dejavnosti se dogaja brez posebnega usklajevalnega vpliva, načrta ali pristopa turistične politike oziroma panoge in je tako običajno prepuščena »raziskovalnim vzgibom« izletnikov. Po izračunih ekonomskih učinkov izletniškega turizma iz leta 2000 znaša poraba enodnevnega domačega obiskovalca v Sloveniji okrog 49 milijard tolarjev, kar je okrog 45 odstotkov porabe domačih turistov v Sloveniji. Do Sela zna danes priti že vsak Slovenec. Znana vas na Goričkem se je že tako dobro zarezala v naš zeml jevid turističnih znamenitosti, da je postala stalnica pri obiskih turistov iz drugih delov Slovenije v teh krajih. Povsem drugače je s Čikečko vasjo. Do Čikečke vasi pridemo, če na najpomembnejši cesti skozi Selo zavijemo na desno in se držimo kažipota za Motvarjevce. Čikečka vas oz. ves leži že na dvojezičnem območju, zato je njeno drugo ime Csekefa. Gre za obcestno naselje, ki leži v široki dolini Kobiljanskega potoka, vas pa je zelo tesno povezana z bližnjim središčem Prose- Tuji enodnevni obiskovalci pa so porabili 152 milijard tolarjev, kamor so vključeni tudi tranzitniki, kar pomeni 68 odstotkov vse porabe tujih turistov in obiskovalcev. O pomenu izletniškega turizma torej priča podatek, da lahko v Sloveniji govorimo o ekonomskih učinkih okrog 200 milijard tolarjev, kar je enainšestdeset odstotkov turistične porabe v Sloveniji. Okrog 950 tisoč državljanov Slovenije letno obišče najbolj znane turistične točke v Sloveniji. Po podatkih Združenja turističnih agencij Slovenije so te v letu 2004 organizirale izlete za 114.952 enodnevnih izletnikov po Sloveniji in 98.591 v tujino. Število dvodnevnih izletnikov v Sloveniji je bilo 73-809, v tujino pa 576. 573. Najpogostejši cilj dvodnevnih izletov v tujino je Hrvaška (40 odstotkov), enodnevnih pa Italija (46 odstotkov), Avstrija (28 odstotkov), Hrvaška (13 odstotkov) in Madžarska (pet odstotkov). J. Ga. Cikečka vas s svojo lično pozdravno tablo se kepa v dopoldanskem zimskem soncu. Leseni zvonik v Pordasincih je bil obnovljen leta 1995, elektrifikacija in nakup zvona pa sta se zgodila leta 2004. njakovci. Čikečka vas, ki se v pisnih prvič omenja že leta 1208, se deli na Zgornji konec/Felso-veg, Spodnji konec/Alsoveg in Čikečki vrh/Csekehegy. Vredna ogleda sta kapela in gasilski dom, ena od zanimivosti Čikečke vasi pa je tudi pozdravno-odjavna tabla ob makadamski poti. Če nadaljujemo po omenjeni poti, pridemo v Motvarjevce. Motvarjevci ali Szentlaszlo so večji in imajo mnogo več prebivalcev kot Čikečka vas. Gre za večinoma obcestno obmejno naselje, ki ga v dolinskem dnu obdajajo travniki, na vzhodu njive, najvišji predeli ob meji z Ma Ljudski pevci in godci Nemam časa Skupina ljudskih pevcev in godcev iz občine Velika Polana Nemam časa je že ob ustanovitvi pred šestimi teti pritegnila pozornost, še posebej zaradi tega, ker se pri petju ob harmonikarju spremljajo tudi s tradicionalnimi doma izdelanimi inštrumenti. Igrajo domačo ljudsko glasbo pa tudi ljudsko glasbo iz drugih slovenskih pokrajin ter po n a rod el e skl a d be, kot so Bila sva mlada oba, Prijatelji si bodimo in Kam le čas beži. Ime Nemam časa so si nadeli, ker so vsi člani v skupini tudi člani društva upokojencev Velika Polana, v okviru katerega delujejo, in je, kot pravijo, ta fraza pogosto pozdrav upokojencev. V skupini je šest žensk, ki nastopajo v tradicionalnih oblačilih kraja, spremlja pa jih harmonikar. Prejšnja teta jih je na harmoniko spremljal Ivan MatajiČ, ker pa je ta nekoliko bolan, si ob nastopih »izposodijo« koga drugega in ob zadnjem nastopu je bil to Matej Pucko. Ob petju igrajo na inštrumente kot »ribez«, »šejf«, boben iz vedra in podobne. Skupina je pogost gost na prireditvah v domači občini, nastopala pa je že v Kobilju, na Hotizi in drugje. - J. Ga. džarsko in na zahodu pa so porasli z mešanimi gozdovi. Zanimivosti je kar nekaj: Voglerjeva koča, farma, žaga, zahodno nad vasjo pa je več antičnih gomil, Od leta 1930 je tu edina kalvin-ska župnija v Sloveniji. Mnogo hiš je lepo obnovljenih, nekatere velike kmečke domačije pa imajo bogato obokane vhode. V vasi deluje kulturno društvo, popotnik pa lahko tukaj tudi prespi, saj imajo v Motvarjevcih gostišče s prenočišči. Če se iz Motvarjevec odpravimo proti severozahodu, pridemo do Pordašinec ati Kisfaluja. Vas se prvič omenja v zapiskih leta 1376. Tukaj živi Še manj prebivalcev kot v Čikečki vasi, so pa menik. Mogoče pa bo svoje stna turistična zanimivost tR napaka na spominski tabli, s»l I na njej namesto »elektrifik«*^ pomotoma napisano »elek(tl fikacija«. Poleg gasilskega do10' ne smemo pozabiti še na derno obcestno razsvetljavo, je tako kot v Motvarjevcih pred leti vzbujala zavist dri^ vasi. Čikečka vas, Motvarjevci । Pordašinci so tako lep zgled Pf plctanja modernega stila intf dicionalnega načina življenj? Ob meji sto dvajset pohodnikov V počastitev slovens^ kulturnega praznika je P pravilo Planinsko druŠi*0. Lendave pohod ob slo* sko-madžarskl meji. Udeležilo se ga je sto pohodnikov iz Slovenije, ke in Madžarske, med np011 } bili tudi dijaki Dvojezične 'p vne šole I iz Lendave. Pohod'1 so opravili pet ur pohod? zelo prijetnem vremenu z ■ , razgledom po hribih in dob , Pot jih je najprej Lendave do Čcntibe in da*l madžarske meje. Nato je' ■ ob meji do DolgovaŠkih JI nazaj do najvišjega vrha v I davskih Goricah pri Pif? £|;i Start in cilj sta bila na isti10 pri Rudarski ulici v Lend«'? VESTNIK -16. februar 2006 SPORT 19 Odbojkar Tomaž Horvat, po rodu Ljutomerčan, zaznamoval januar »Svojega življenja si ne znam predstavljati brez odbojke!« Na sklepnem turnirju za pokal dbojkarske zveze Slovenije v analu je v dresu moštva Prevent ''tadnje IGM iz Maribora zable-Tomaž Horvat, ki je bil iz-ran tudi za najboljšega napadak • turnirja. S tem je odločilno pri-P°mogel k osvojitvi prvega našlo-Va Mariborčanov v slovenskem Pokalnem tekmovanju. ‘Prva lovorika - upam, da ne 0 zadnja! Za obe tekmi še danes 1 Prav jasno, kako smo zmagali ° mojem smo zmagali predvsem jradi tega, ker smo bili bolj po-na igrišču pa smo pusti-•dušo,* je dejal 25-letni Tomaž orvjt, po codo Ljutomerčan, ki e navdušil odbojkarske stroko-njike. Da v mariborski ekipi vla-obro razpoloženje, dokazu-na vsakem koraku. Igralci se ^lijo vsake točke, v kritičnih itnutkih pa drug drugega bo-njo. »Ze lan, smo bili dobro mo-0J°’ letos pa so v ekipi še boljši n°si. Skupaj živimo tudi zunaj 'Orane, kar je po mojem najbolj-rečept uspeh. V bistvu živi-,samo za odbojko.« J,Srednje Bistrice vMutomer , Oniaž Horvat se je rodil 3- fe-jjurji v $rednji Bistrici, M 1 Preživel prva tri leta, nakar 'c z •numn preselila v Ljuto-io‘ sem obiskoval osnov-Se ’h gimnazijo, nakar sem j študija angleščine in *’Uahkc na Pedagoški fakulte-v Maribor, ker namera-pq Postati učitelj. Ko sem bi na red praksi in stopil v raz-g ' me učenci sprva debelo U - T vi^no merim kar dva Pte *,n fri cenl'metre, in so se str0 r>^' čeprav sploh nisem 8 Ko pa so me malo bolje dasi^a’’’50 ugotovili, da se za to človek** P°vsem normalen ftajc prišlo do navdu-Ja in igranje odbojke? na skupščina SD Jezero Dobrovnik Zgodovinski uspeh jih zelo spodbuja let, strelci 50 doseg*' 5 zgodovinski uspeh, saj s P^aki v 2. državni ligi i arc*00 Zračno puško in se stj j ( r “rzavno ligo. Uspeh iter's n'la 'r najbolj3* strelca >hest " ' s skupnim prvim Moj. 'n drugouvrščeni Franc tiirjih k *e na sedmih tur-'tga S(>ar šestkrat zmagalo. Poleg fiedn prednjačili na številnih s« Za^°dnih turn'rjih, maja pa streiA.Z Senjem mednarod Na e, ma,okalibrske lige. ropskem prvenstvu s sa- Benkovič, Franc Kološa, Peter Somogy, Daniel in Darko Hoivat. »Šport mi je bil vedno pri srcu, sprva košarka. Ker v mojem okolju ni bilo kakega pravega kluba in je bila v Ljutomeru odbojkarska igra bolje organizirana, sem najprej kot gledalec obiskoval odbojkarske tekme Razmišljal sem, kako bi bilo lepo, če bi na njihovih tekmah pobiral žoge. Šele v sedmem razredu osnovne šole sem se začel ukvarjati s tem športom v ljutomerskem klubu. Čez nekaj časa so me povabili v kadetsko reprezentanco, začel sem igrati za prvo ljutomersko ekipo, pozneje pa sem pristopil v mariborsko ekipo, kjer igram že peto leto. Zdaj se že počutim kot Mariborčan, četudi po srcu še vedno ostajam Ljutomerčan. Rad pravim, da Prlek v Mariboru mora vleči ekipo. Na ta račun se večkrat pošalimo v slačilnici. Ko je mostrelom je Peter Somogy v dresu madžarske reprezentance osvojil naslov evropskega prvaka v posamični in ekipni konkurenci. Zlatima medaljama je dodal še srebrno in bronasto v posamičnih nastopih, vpisal pa se je tudi med svetovne rekorderje v stoječem položaju. Somogy je bil tudi naj športnik leta v občini Dobrovnik, SD Jezero pa najboljša ekipa. V novi sezoni tekmujejo v 1. državni ligi, kjer je Somogy po 4. turnirjih na prvem mestu, ekipa za nas igral še Grega Horvat in sva se pogovarjala po prekmursko ali prleško, so se soigralci smejali. Moja žena je doma od Svetega Jurija ob Ščavnici, spoznala pa sva se v Ljutomeru. Tudi ona študira v Mariboru, kjer sva si ustvarila dom in imava sedemmesečnega sina Aneja, ki je vsak dan bolj živahen in bo velik kot njegov ata Mislim, da bo športnik in bo šel po moji poti (smeh).« Kaj menite o svojem trenerju Dragutinu Baltiču, kije znan kot strog in zahteven? »Na treningih zahteva dosti, ampak tudi on se počasi spreminja, kajti vidi, da v odbojko prodirajo novi trendi. Ni več toliko dela, ampak moraš precej pozornosti nameniti tudi psihološki plati in igralce pripraviti na težke pa na odličnem četrtem mestu. V 3- državni ligi z zračno pištolo so prvi tako ekipno kot posamezno (Avgust Horvat). Tekmujejo tudi v mednarodni ligi treh dežel, kjer je Franc Kološa četrti, in mednarodni first ligi, s serijsko zračno puško pa z žensko in moško ekipo v regijski ligi. Ob finančni pomoči občine Dobrovnik, sponzorjev in donatorjev si želijo ustrezne prostore za treninge in tekmovanja, saj nimajo lastnega strelišča za zračno orožje. Na skupščini so za predsednika znova izvolili Tomaža Benkoviča, ki že dvanajst let zelo uspešno vodi dobrovniške strelce. Podpredsednik je Ernest Bedek, tajnik Sebastjan Vajda, tehnični vodja Franc Kološa, blagajnik pa Daniel Horvat. V soboto, 25. februarja, bodo organizirali odprto mednarodno tekmovanje za pokal Dobrovnika s standardno zračno puško. Na 22-steznem montažnem strelišču v telovadnici DOŠ Dobrovnik bo nastopilo več kot 200 strelcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Naslednji dan bo še regijsko prvenstvo za vse kategorije z zračnim orožjem. Milan Jerše, foto; M. J. tekme Trening pomeni zelo veliko, toda ni vse, Baltic počasi spoznava, da moraš ekipo vsestransko pripraviti. To se je pokazalo na pokalnih tekmah, ki jih je zelo dobro vodil. Točno je vedel, kdaj nas mora spodbuditi. Pred tem smo z Varaždinom igrali prijateljske tekme po šest, sedem setov, s čimer smo bili pripravljeni na dolge in težke boje « Slišati je precej kritik na sistem tekmovanja. Se vam zdi primeren? »To je velik problem, ker se mi ta sistem tekmovanja ne zdi pravi. Interligaške ekipe igrajo za sebe, pozneje pa se nam pridružijo na prvem in drugem mestu. Pred nami so naporne tekme, na katerih moramo zmagati, če hočemo imeti dobro izhodišče za končnico. V njej pa bo odločala dnevna forma Hit sezone je gotovo Pomurje Ga-lex Mir, kar je presenetilo prav vse, saj nihče ni pričakoval, da bodo igrali tako dobro Upam le, da bodo vzdržali do konca.« Kakšni so cilji vašega kluba? »Letos so bili cilji sicer nekoliko manjši kot lani, ko smo računali na uvrstitev med štiri ekipi, kar nam ni uspelo. V letu 2006 smo si zadali za cilj tretje mesto, s pokalnim naslovom pa smo naše cilje v bistvu že izpolnili. Tako lahko gremo v končnico prvenstva manj obremenjeni. To ne pomeni, da se bomo predali, ampak želimo biti prvi. Če bomo tako trenirali tudi v prihodnje in bo razpoloženje v ekipi dobro, mislim, da lahko pridemo v finale in tudi tam zmagamo.« Mor da razmišljate o igranju odbojke v M. Soboti? »Pred to sezono so potekali pogovori, če mi v Mariboru ne bi šlo, bi obstajata ta možnost. Pustimo se presenetiti.« Katera Je najbolj smešna stvar, ki se vam je zgodila na igrišču? »Ker igram na poziciji korektorja, meje žoga že nekajkrat zadela zunaj igrišča. Vloga korektorja je namreč nehvaležna pozicija, ko se moraš izogibati servisom in ga sam v bistvu ne sprejemaš, zato se je zgodilo, da je žoga letela v avt, mene pa nesrečno zadela, ko sem si ji poskušal umakniti. To je vedno zelo smešno.« Kateri je vaš drugi najbolj priljubljen šport? »V prostem času zelo rad igram košarko. Poleti velikokrat hodim v Ljutomer, kjer igram košarko z mojimi nekdanjimi sošolci. Čeprav je rekreativno, je tudi zanimivo. Dogovarjam se, da bi po koncu odbojkarske kariere igral v pomurski košarkarski rekreativni ligi-« Kaj je najlepšega o vas kdo rekel ali napisal? »Potem ko smo zmagali v pokalnem tekmovanju, mi je selektor Članske reprezentance Iztok KŠeia dejal, da sem jaz z zadnjim servisom odločil pokalno zmago To se mi je najbolj vtisnilo v spomin, kajti če ti to reče selektor članske reprezentance, mora nekaj pomeniti.« Vaši največji cilji v tem športu? »Nimam kakih posebnih ciljev, ne vleče me tudi v tujino Rad bi na vsaki tekmi igral čim boljšo odbojko. Imam sicer reprezentančne cilje in bom reprezentanci pomagal po svojih najboljših močeh. Ker se počutim zelo dobro v svoji družini v Mariboru, nimam kakih velikih ciljev, da bi šel v tujino.« Se nagibate k trenerskim vodam? »Zna se zgoditi, da bi se spustil v trenerske vode, kar ne bi bilo nezanimivo. Toda nekaj časa nameravam še igrati.« Milan Jerše Šahovski kotiček 31-letni bolgarski velemojster Veselin Topalov, rojen 15. marca 1974 v kraju Ruse, je ob koncu minulega leta nadvse ugodno presenetil šahovski svet. Kot udeleženec svetovnega šahovskega prvenstva 2005 je namreč brez izgubljene partije osvojil naslov svetovnega šahovskega prvaka. Vedeti je treba, da je bil Topalov oktobra lani z ratingom 2782 tretji na lestvici mednarodne šahovske organizacije FIDA (takoj za Anandom in Kasparovom). Iz njegove uspešne šahovske poti omenimo, da je bil leta 1989 svetovni prvak v kategoriji do 14 let, leta 1990 pa pod prvak v kategoriji do 16 let. Velemojster je postal leta 1992. Mojstrstvo v španski otvoritvi Izbrali smo partijo, ki jo je 4. oktobra 2005 v argentinskem San Lu-isu odigral z madžarsko velemojstrico Judit Polgar, ki spada med vodilne svetovne šahiste. O tem dokazuje tudi njen visoki rating 2735. Judit Polgar - Veselin Topalov 1. e4 e5,2. SO Sc6,3- Lb5 Sf6l (to je berlinska varianta Španske otvoritve, ki je dobila naziv po nemških mojstrih iz 19- stoletja), 4. 0-0 Sxe4,5- d4 Sd6,6. Lxd> dxc6,7. dxe5 Sf5,8. Dxd8+ Kxd8, 9. Sc3 Se7(!) (te poteze stari mojstri niso poznali, našel pa jo je 'Madžar Almasi, črni odpira pot lovcu c8, s skakačem pa želi na g6, od koder bo nadziral kmeta e5), 10. h3 Sg6,11. Se4 h6,12. b3 c5 (strategija belega je dokaj preprosta, saj se ji je težko zoperstaviti, precej slabše je 12. Ke8,13. Lb2 a5,14. a4 Sf4,15. Tfel Lb4,16. c3 Le7,17. Tadl Se6,18 c4 Lb4,19- Te3 in beli je bil boljši v partiji Karjakin - Kramnik, Dortmund 2004), 13, Lej (novost, ne sicer nova zamisel, zato pa vrstni red potez... klub vsemu pa bolj logično deluje razvoj lovca na b2, od koder brani kmeta e5 in osvobaja skakača f3), 13- b6 14.Tadl+ Ld7 (pomemben trenutek, bela bi sedaj lahko izbrala 15. h4 Kc8 ali 15. h5(?) 16. Seg5(!) in morebiti 16. h5 Se7, bi si pa s tem nakopala le težave z obrambo predrznega kmeta), 15. Sc? Kc8,16. Sd5 Le6, 17. c4 Kb7,18. Lel »50,19- a4 (bela seveda ne želi dopustiti poteze a5-a4 z močno protiigro na daminem krilu, ima pa poteza a4 tudi slabo stran: odslej bo kmet b3 večna slabost), 19. Td8 20. g4(?) (groba napaka, po kateri je bela praktično takoj izgubljena, nastop na kraljevem krilu je terjal še precej priprave), 20. h50,21. Se? Te8(!) (črni seveda beži pred menjavami), 22. Tfel Sf4,23. Sg5 Le7,24. Sxe6 fxe6,25. gxh5 Sxh3+, 26. Kfl Txh5,27. Sg4 (Topalov ima kmeta več, pa še pobudo je zadržal) 27. Lg5 28. Lxg5 Txg5,29. B Tf8,30. Kg2 Sf4+, 31. Kg3 Th5,32. Kf2 Sg6,33- Td7 Th3,34. Te? Sh4,35. Tdd3 Kc6,36. Tc3 Thl, 37. Ted3 Sf5,38. Se? Sd4 (od tod skakač napada obe beli slabosti), 39- Sfl Th5,40. Te3 Tf4,41. Tcd3 g5,42. Te4 Kb7,43. Kg3 Txe4, (majhna netočnost, po 43- Sf3(l), 44. Tf4 Se5 bi črni zmagal še prej, 45- Tff3 g4,46. Tfe3 Th?, 47. Kg2 Sd3 itd.) 44. fxe4 Th4. 45. Sd2 Kc8,46. Te3 Kd7,47. Tel Ke7, 48. Sf? Sxf3, 49. Kxf? Kf7, 50. Tdl Tf4+, 51-Ke? Kg7 52. Td7+ Tf7, 53. Tdl Kg6,54. Td8 g4,55- Tg8+ Kh5. 56. Th8+ Kg5,57. Tg8+ Kh4, 58. Tg6 Tf?+, 59- Ke2 Kg3, 60. Txe6 Kf4, 61. Te8 Te3+, 62. Kf2 g3+, 63. Kg2 Kxe4,64. e6Kd3 0:l Osnovnošolsko ekipno prvenstvo Pomurja ŠD Radenska - Pomgrad je organiziralo v OŠ 1 v Murski Soboti osnovnošolsko ekipno prvenstvo Pomurja. Pri fantih do 9 let je zmagala DOS Lendava s 5 točkami pred OŠ I MS, 4, in drugim moštvom OŠ I MS, 2. Za Lendavčane so nastopili: Dorotea Pozsonec, Matija Dolenčič, Ladislav Pucko, Marcel Virant in Aleksander Kovač. Pri fantih do 12 let je slavila OŠ III MS (Adrian Gomboc, Dominik Scdonja, Blaž Lebar, Aljaž Škalič, Dominik Ficko) z 20,5 točke. Sledita OŠ I. Cankarja Ljutomer, 18, in OŠ II MS, 16. Pri fantih do 15 let je bila najboljša OŠ I MS (Matej Titan, Uroš Žižek, Domen Serec, Matej Grah, Grega Donša), 23,5, pred OS Turnišče, 17,5, in OŠ II MS, 15. Pri dekletih do 15 let pa je bila prva OŠ Beltinci (Lea Voroš, Sabina Novak, Jana Perša, Niki Hiill) pred OŠ dr. Antona Trstenjaka (obe po 4 točke, Beltinčanke boljše v »meč* točkah), in OŠ I MS, 0. Kovač za Supančlčem ŠK ZM Branik Maribor je pripravil finale serije za leto 2005 Nastopilo je 18 igralcev, zmagal pa je domačin Darko Supančič z 9,5 točke iz 11 partij. Drugi je bil Boris Kovač (Radenska ‘Pomgrad), 9, Jože Vučko (ŠD Lendava) pa deveti (5,5). Milan Jerše Smučanje - Pomursko prvenstvo v veleslalomu Na Arehu je bilo pomursko prvenstvo v veleslalomu za osnovne in srednje šole, ki sta ga skupno izvedla ŠZ Murska Sobota in SK Branik, vodja tekmovanja pa je bil Peter Juteršnik. Rezultati - ml. deklice: 1. Anja Gomboc (OŠ Sv. Jurij), 2. Urška Juteršnik, 3. Špela Hegar(obe OŠ 1 MS); st. deklice: 1. Nuša Žohar (OŠ Kuzma),2. Urška Kurbus (OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), 3. Tjaša Geč (OŠ IMS); ml. dečki: l.NejcVer-tič (OŠ I MS). 2. Nino Celec (OŠ Kuzma), 3. Ervin Železen (OŠ Puconci); st. dečki: 1. Gabrijel Janič (OŠ Sv. Jurij), 2. Jan Nemec, 3. Tilen Barbarič (oba OŠ H MS). Ekipno - st. dečki in deklice: l.OŠSv.JurijobŠčavnici,2.OŠIMS,3. OŠ II MS; ml. dečki, sl dečki in deklice: 1. OŠ IMS, 2. OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, 3. OŠ IIMŠ; ml. dijaki: 1. Primoz Obal, 2. Miha Holsedl, 3. Bine Barbarič (vsi Gimnazija MS); st. dijaki: 1. Tim Fridlih, 2. Nejc Juteršnik (oba Gimnazija MS), 3. Vasja Nekrep (SŠGT); dijakinje: 1. Andreja Holsedl (Gimnazija MS); ekipno dijaki in dijakinje: 1. Gimnazija MS, 2. SPTŠ MS, 3. Gimnazija Ljutomer. Milan Jerše 20 SPORT 16. februar 2006 - VESTNI! Badminton Zlato in bron v Lendavo! Denis Pešehonov (desno) in Miha Horvat Lendava, z bogato in dolgoletno tradicijo v badmintonu, je v slovenskem prostoru eno od središč tega športa, predstavniki BK Mladosti, predvsem v nižjih starostnih kategorijah, pa posegajo po visokih uvrstitvah. Krona vsega pa je vselej tisto, kar se najbolj ceni, medalje v članski konkurenci. Igralci Mladosti s kar nekaj slovenskimi reprezentanti so imeli na nedavno končanem državnem prvenstvu veliko razlogov za slavje Denis Pešehonov, Ukrajinec s slovenskim potnim listom in hkrati selektor slovenske članske reprezentance, je s klubskim kolegom Miho Horvatom osvojil naslov državnih prvakov pri moških dvojicah. Lendavčana sta po dramatičnem boju v finalnem obračunu premagala par Andrej Pohar - Miha Šepec (Olimpija). Uspeh sta dopolnili Nika Koncut in Iva Lukač, ki sta v kategoriji ženskih dvojic osvojili bron. F. B. Tenis Zoran Golubovič na južnoameriški turneji Zoran Golubovič (Winner klub Hotiza) je s svojim trenerjem in spremljevalcem Markom Golubovičem odpotoval na serijo petih močnih mladinskih teniških turnirjev v Južno Ameriko. Že v soboto bo tekmoval na turnirju 2. kategorije v urugvajskem mestu Punta del Este. Nato ga pot vodi v argentinsko Mar del Plato, tretji teden bo igral na turnirju v glavnem mestu Paragvaja Asuncionu, zadnja dva tedna pa v Braziliji (Sao Paulo in Porto Alegro). Tu se bo zbrala smetana svetovnega mladinskega tenisa, kar bo dobra preizkušnja za 18-letnega Zorana Goluboviča, ki se je na naporno turnejo dobro pripravil. Osnovni cilj turneje je pridobiti zadostno število točk za nastop na mladinskem grand slamu v Parizu. Pričakuje, da se bo povzpel med sto najboljših mladincev na svetu (trenutno je okrog 250. mesta) Lani je bil že 118. na tej svetovni lestvici, vendar ga je poškodba gležnja onemogočila pri nadaljnjem napredovanju Več kot dvomesečne kondicijske priprave, ki jih je opravil v Čakovcu, so zagotovilo za uspešne igre v Južni Ameriki, saj mu ne manjka znanja in sposobnosti. Hkrati bodo ti turnirji zelo dobra priprava na tekmovanja v članski konkurenci. Po vrnitvi čaka Zorana Goluboviča igranje na turnirju ITF 1. kategorije v Umagu. Bo 13 M prvak? V nadaljevanju 1. PŠZTL je 13 M s 3:0 odpravil Relax, Forming pa je odščipnil točko Casinu (1:2). Tri kola pred koncem prepričljivo vodi 13 M, ki si je praktično že zagotovil naslov prvaka. V modri skupini 2. PŠZTL je Zavarovalnica Triglav s 3 : 0 premagala Falke Rebel in si na široko odprla vrata za napredovanje v končnico. Vitomi je z 2.1 premagal AMM MB. Milan Jerše Tenis Tomislav Ternar na finale EP Na kvalifikacijskem turnirju 5 skupine igralcev, starih do 16 let, za nastop v finalu evropskega prvenstva je v Carigradu za slovensko reprezentanco uspešno nastopil državni prvak med 16-Ietniki Tomislav Ternar. član Branika, doma iz Beltince. V Turčiji je Slovenija premagala Ukrajino s 3 :0 Ternar je zmaga! v posamičnem nastopu in v igri dvojic z Rokom Bovi-nom. Rusija je premagala Slovenijo z 2 : 1, edino zmago pa je dosegel Ternar. V finalu v Pragi bosta med osmimi najboljšimi evropskimi reprezentancami nastopih Rusija in Slovenija T. G. Odbojka Sobočanke na koncu izgubile V 15. krogu 3- DOL za ženske je bilo najzanimivejše v Murski Soboti, kjer sta se pomerila drugouvrščena ekipa Kajuha Šoštanja in tretjeuvrščena DŠR Murska Sobota. Sobočanke so začele odlično in dobile dva niza, nato pa so tretji niz izgubile na razliko. Tudi v četrtem in petem nizu so po ogorčenem boju slavile Šoštančanke, ki so na koncu slavile s 3:2 (-17, -15, 24,22,12). Druga rezultata Pomu- Rokomet Poraz Radgončanov V zadnjem krogu 2. DRL vzhod je Arcont Radgona gostoval pri drugouvrščenem Črnomlju in izgubil s 25 : 28 (14 : 13). V prvem delu je bila igra izenačena, na odmor pa so Radgončani odšli z zadetkom prednosti. Drugi polčas so začeli zelo slabo, saj so prvi zadetek dosegli šele v 9. minuti nadaljevanja in domačini so povedli za 5 zadetkov. Strelci za Arcont: Zorko, 10, N. Klun, 5, Žinkovič, 4, Kar-net, 3. L. Klun, 2, Petras, 1. Arcont Radgona bo 25. februarja nadaljeval tekmovanje za uvrstitev od 9. do 15 mesta. N. K. Namizni tenis Derbi Lendavčanom V 1. krogu 1. SNTL za člane je bil v Puconcih izredno zanimiv in kakovosten derbi med Pucončanj in Lendavčani, ki so veljali za izrazite favorite. Do zmage so prišli mnogo težje, kot so računali, saj so se jim domačini dostojno upirali. Če bi Horvat izkoristil žogico proti Plohlu, bi bil lahko potek srečanja drugačen. Horvat je sicer v svoji prvi partiji premagal doslej še neporaženega igralca v ligi, Hrvata Šurbka, vendar je bil na drugi strani Plohl junak tekme, saj je premagal vse tri Pucončane in četrto zmago prispeval še v dvojicah Mitja Horvat (desno) je premagal Šurbka. Foto: J. Z. s Šurbkom. Unger je tesno izgubil s Plohlom in premagal reprezentanta Lasana, vendar je bil Stojanovič preslab za kakovostnejše goste. V naslednjem krogu gostujejo Lendavčani v Kočevju, Pucončani pa na Ptuju. Sobočani se tokrat na gostovanju v Križah niso dali presenetiti, saj so v prvem srečanju z njimi izgubili točko. Zaigrali so dobro in povedli s 4 : 2, potem nepričakovano izgubili igro dvojic, najboljši domačin Jazbec pa je dosegel svojo tretjo zmago v srečanju, ko je premaga! Ropošo in rezultat izenačil. Sobočani pa so zanesljivo dobili zadnji dve partiji in s tem tudi končno zmagali. V naslednjem krogu igrajo doma z Edigsom iz Mengša Kerna Puconci - LM-KO 3:6 (Unger - Plohl 1: 3. Horvat - Šurbek 3 : 0, Stojanovič - Lasan 0 : 3, Horvat -Plohl 2 : 3, Unger - Lasan 3 : 2, rk: Vuzenica - Sonimex Radenci 3 : 1 (23,-21,13,10), ŽOK Puconci - Prebold 3 :0 (20,14,16). Na lestvici vodi Nova KBM Branik II s 44 točkami pred Kajuhom Šoštanjem (40). Sobočanke (33) so tretje, Pucončanke (19) sedme in Radenčanke (14) devete. Pari naslednjega kroga: Kajuh Šoštanj - ŽOK Puconci, Sonimex Radenci - Črna, Ecom Tabor H -DRS Murska Sobota. Stojanovič -Šurbek 1 : 3, Unger-Horvat - Šurbek- Plohl 0 :3, Horvat -Lasan 3:1, Stojanovič - Plohl 0 : 3); Križe - Sobota 4 : 6 (Mrak - Koščak 1 : 3, Jazbec - Kocuvan 3 :2, JazbiČ -Ropoša 0 : 3, Jazbec - Koščak 3 : 0, Mrak - Ropoša 1:3, jazbič - Kocuvan 0 : 3, Jazbec ■ Jazbič - Koščak -Kocuvan 3:2, Jazbec - Ropoša 3:1, Jazbič - Koščak 1:3, Mrak - Kocuvan 0:3). Ker je igral Maribor Finee le neodločeno 5:5 s Ptujem, imajo vodilni Lendavčani (22)’že 4 točke prednosti pred Mariborčani (18), tretja je Krka (16), Sobota in Kerna pa imata 14 točk. Šest naslovov Pomurcem Na prvenstvu severovzhodne regije za kadete in najmlajše kadete v Petrovčah so Pomurci osvojili od 9 možnih kar 6 naslovov prvakov. Med kadeti je Žibrat s Cvena v finalu premagal Slodeja (Muta) s 3 : 2, tretji je bil Maček, med osmerico pa sta se uvrstila Nerat in Pelcar. V dvojicah sta nepričakovano slavila Pucončana Pelcar - Horvat, Nerat -Rose sta bila druga, prva favorita Žibrat - Maček pa šele tretja. Pri kadetinjah je V ukan o va zasedla tretje mesto, v dvojicah je zmagala skupaj z Zupančičevo (Muta), Ljutomerčanki Matjašič ■ Lupša sta bili tretji. V mešanih dvojicah sta zmagala Žibrat ■ Vukan, Maček - Matjašič in Horvat - Garmut pa so si razdelili tretje mesto Pri najmlajših kadetih so imeli največ uspeha Pucončani, saj je zmagal Sukič, M. Pelcar pa je bil tretji Skupaj sta zmagala Pričakovana zmaga Odbojkarji Pomurja Galexa Mira so v 18. krogu 1 DOL za moške s 3 : 1 odpravili zadnjeuvrščeno Olimpijo. Po dveh gladko dobljenih nizih je kazalo, da bodo Sobočani tako nadaljevali tudi v tretjem, toda v ljubljanski vrsti se je tedaj razigral Pokeršnik, ki je v tekmi dosegel kar 25 točk, in Olimpiji je pripadel niz. V četrtem pa so Sobočani stvari zopet postavili na pravo mesto. Pomurje Galex Mir: Dačovič 14, G. Horvat 14, Flisar 13, Novitovič 1, Ko-vačec, Čeh 9 Marič 9, B. Gnit, A.Grut, P. Horvat (libero). Drugi rezultati: Cal-cit Kamnik-Fužinar Metal Ravne 0:3, Krka - Prevent Gradnje IGM1:3, Mar-chiol Prvačina -Salonit Anhovo 3:2. Prevent 20 16 4 47 Salonit 19 15 4 44 Pomurje 20 13 7 38 Prvačina 20 9 11 29 Krka 19 7 12 24 Fužinar 19 9 to 20 Kamnik 20 6 14 18 Olimpija 20 1 19 6 M. J, tudi v dvojicah pred parom Dolamič - Kolbl s Cvena, Pucončanka PrelČeva pa je bila tretja. M. U. Križankar vodi 6. kolo 1. medobčinske lige Ljutomer: Cven I - Križankar 3 : 6, Partizan II - Kamenščak Breza bar 6 : 4. Vodi Križankar, 8, pred C venom II in C venom I, po 6. Izidi 2. lige: Bioterme Mala Nedelja - Partizan III 2 : 6, Partizan IV -Labod Podgrad j e 5 :5. Prvi je Partizan IV, 8, pred Biotermami Mala Nedelja in Cvenom IV, po 6. N.Š. Turnir Antonu Ropoši NTK Meho Bakovci je organiziral 3- memorialni turnir v spomin naJožefaMeolica-Meha. Sodelovalo je 30 igralcev. Med profesio- naici je zmagal Anton Ropoša pred Jožetom Žekšem in Vikijem Tkalcem, pri rekreativcih pa Davor Dervarič pred Marjanom Fri-drichom in Janijem Sinicem, ki je bil najboljši med domači igralci; za njim sta bila Jože Husar in Sandi Flegar. M. J. Vodijo Kemlni veterani 12. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Jelenov hram - Animus Markišavci 6:4(10. krog), Diana - Animus Markišavci 4 : 6, Jelenov hram - Zenkovci 7:3, Sebe-borci - Rekreativci 2 : 8; 13-krog: Rekreativci - Jelenov hram 4:6, Zenkovci - Meho Bakovci 7 : 3, Animus Markišavci - Kerna veterani 2 : 8 Vrstni red: Kerna veterani (-1) in Jelenov hram, po 22, Zenkovci, 15, Rekreativci (-1), 12, Animus Markišavci. 11, Diana (-2), 10. M. J. Atletika Uspešni nastopi v Ljubljani V Ljubljani sta bila drža'* dvoransko prvenstvo za "L mladinke in mladince tera^ ski miting za člane in Sta*? mladince. Predstavniki AK^ murje so se zopet izkazali .S® fan Maučec je zmagal mladinci na 60 m z ovira®1 (8.79), Denis Hamler (8.87)P je bil z osebnim rekordom^ gi. Jan Filipič je bil med ml. dinci v B-finalu četrti na 60 $ (7.48), skupno pa deseti,v’ nika Trost, ml. mladinka,» '■ sedla 5. mesto na 60 m (83^ skupno pa deseto. Peta je r tudi st. mladinka Marinka H vat v B-finalu na 60 m z nim rekordom 8.27 (skup®0 11). Na mitingu je bil D3*1' Aster 15 med člani na 60 ' osebnim rekordom 7.40. De®* Hamler pa je bil 18. v teku1’ 60 m z osebnim rekordom 7‘' Kegljanje Debakl Ra denčanov V J3. krogu 1 slovenske J lige za moške so igralci nec doživeli polom v igri s K njicami, ki so zmagale z $' (3384:3139). Radenčanis^ vedno zadnji le z 8 točkami, j di pa mariborski Konstruk* (21). Nič bolje šeni godil0 denčankam v 13. krogu 1 venske B-lige za ženske, saj F je Izola ugnala s 6 : 2 (32* 3068) Zmagali sta Stil*' (490) in Kaučič (525). Tudi^ denčanke (2) so zadnje R® tvid, prvi pa je Miroteks H ■' 13. krog 2. slovenske lige vzh®^ moške: Nafta - Šoštanj (3310:3151). Zmagali so: 2ELr. vec (555), Simon (610), (571) in Radakovič (525)-temu so Lendavčani (7) vodi pa Slovenj Gradec (22)-1 krog 3. slovenske lige % moške: Radenska - Lokom®11 1,5:6,5 (3170:3234). Zrna« Gjergyek (528), neodločen rež*1 pa je dosegel Marinič (557)- , M-'' VESTNIK 16- februar 2006 ŠPORT Nogomet Certifikat za Cipota Lendavčani so si oddahnili, ,J Je prispel dolgo pričakovani ^ftifikat od NZ Katarja, s kate-ff® so lahko reprezentanta Fa-Njana Cipota registrirali. Imel 50 pravico nastopa že v prvem srečanju spomladanske sezone. Po vrnitvi iz Medulina po-tesajo priprave igralcev Nafte v n°vi športni dvorani v Lendavi >n na igrišču z umetno travo v redanovcih. V soboto bodo gostovali pri ZTE-ju v Zalaegersze-Mer bo srečanje na umetni Dan za tem bo igrala Nafta ' '^venski vesi z lokalnim klu-^fr1 porabskih Slovencev. F R Sloboda - Mura 051: 2 Bralci ND Mura 05 so gosto-'a' * Varaždinu, kjer so se na 'Bnsču z umetno travo pomerili hrvaško tretjeligaško Slobodo. igralci Mure so prikazali 0 9 solidno igro in zmagali z . 1' Prelca sta bila Mario Zla-',nBoštjan Puhar (11 m). M. J. Mali nogomet Jmaga Marincev kroB3 2. sloven-'St vzhod: Benedikt - Na-’ntelsat Pernica 5:11, Slo-Gorice - Bioterme M. u^ia 10:6, Cerkvenjak G. Oj * Živec Loka 1:7, Marin-titr-x J 5: 2, Mar- yr Codex - Miklavž 3 : 4. ^red^ivexLoka.Jl.Mik-Uj y $0, Pernica, 29, Cerkve-ju’y1 Marinci Veščica, 17, u Gorice, 16, Hrastnik, •"^čci ode.vir Benedikt, Bioterme M. Nedelja, 8. NKt . nS’ ' urn Išče ni nastopilo lišfa krogu zimske lige Tur-žal. 1*° v ' $trek>: Žajdela (Pe- 25. ' Mertuk (Rock'n’roll), ' Veterani MBA), 22. M-J- N.? za dečkeU42v d 14 ekipami 1. Mu nJ ^del Veržej. V četrtfi-^'hah li >“nrnl Gradec,v ^3 H' Akumulator II (oba-1''' ’U iv? ^lna*u Pa so bili z 2: 'M^Minarja. Najboljši > ^iT, nk°vitejši strelec pa M'djji. 115 8°lov). Na 11,1 M |e '1,J Vl nastopili dečki ^ovsu^tiin zasedli 3-skupini. N. Š. Pikado Gorjak povečal prednost ŠD Biser iz Gornje Radgone je pripravilo 7. rang turnir za izbor slovenske reprezentance, na katerem je sodelovalo 52 tekmovalcev in 22 dvojic. Vse bolj se približuje konec lige in že so se začele priprave na finale, ki bo 29. in 30. aprila v Mariboru. V izvrstni formi so igralci ekipe Top-Gun iz Grlave, saj je v disciplini 501 DO zmagal Andrej Gorjak pred klubskim kolegom Leopoldom Slaničem, tretji pa je bil Goran Jezernik (Siko team Po-dgradje). Sledijo: Damir Lukač (F1 Dokležovje), Mitja Habijan (Top-Gun) in Jernej Magerl (Strela Velenje). V dvojicah (501 MO) sta slavila Leopold Slanic (TopGun) in Igor Bahč (Posavje) pred Judo Kavčič, Apšner in Kerečeva prvaki (z leve); Uroš Kavčič, Karin Kerec, Tilen Apšner, Urška Oogar V Kranju je bilo državno kadetsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 109 tekmovalcev iz 29 klubov. Soboški judoisti so bili izjemno uspešni, saj so osvojili tri naslove državnih prvakov. Zmagali so Uroš Kavčič (do 50 kg), Tilen Apšner (do 66 kg) in Karin Kerec (do 52 kg). Urška Dogar (do 63 kg) je bila tretja, Luka Barber (do 60 kg) pa peti. Bronaste medalje so osvojili tudi Lendavčani, in sicer Katja Rudaš (do 44 kg) in Jon Jerebic (do 90 kg) iz KBV Lendava ter Katja Kavaš (do 48 kg), Andrej Pohajda (do 60 kg) in Goran Varga (vsi JK Lendava) nad 90 kg. Peta mesta pa so pripadla Gloriji Skledar in Lauri Prendl (obe KBV Lendava) ter Tadeji Hozjan (JK Lendava). . . M. J., F. B, Košarka Težko do zmage V18. krogu 1. B SKL so igralci Radenske Creativa Sobote na domačem parketu premagali Celjski KK z 88: 80 (20:17,20:15,14 : 31,34:17). Potem ko so ob polčasu vodili s 40: 32, je prišlo do preobrata v 3 četrtini, v kateri so gostje iz Celja zmagali kar z 31:14. Na srečo so domačini v zadnjem delu tekme prikazali boljšo igro in zanesljivo zmagali proti moštvu z dna lestvice. Strelci za Sobočane: T. Novak, 20, Šuran, 18, Želj, 12, Karlo, 11, Pok, 9, Maje, 6, A. Novak, 5, Bratkovič, 4, Juteršnik, 3. Na lestvici vodijo Hopsi Polzela s 34 točkami pred Triglavom (33), Radenska Creativ Sobota (26) pa je šesta. Uspešni so bili tudi kadeti Radenske Creativa Sobote v 6. krogu drugega dela v 1, SKL vzhod, saj so s 86 :82 premagali Elektro. Najboljši strelci: Barbarič, 20, Kolbl, 17, Šiftar, 16. Starejši dečki pa so postali prvaki slovenske zimske lige, kar je izjemen uspeh. V polfinalu so z 59 : 43 ugnali Maribor, v finalu pa Pivovarno Laško z 59:51. Najboljši strelec turnirja je bil Uroš Pavlovič (55). M. J. Hokej Moravske Toplice premagale Triglav Na mednarodnem turnirju v dvoranskem hokeju v Murski Soboti so hokejistke Moravskih Toplic premagale slovenske prvakinje, igralke Triglava, in za hrvaškim Zrinjevcem zasedle drugo mesto. Najboljši strelki pri slovenskih ekipah sta bili s 4 zadetki Sandra Buček (Triglav) in Senta Domjan (Moravske Toplice). Rokomet Keting zmagal V zaostali tekmi 14. kroga 1. B-lige so v Radencih rokometašice Milleniuma izgubile s Ke-tingom iz Ajdovščine z 22:27 (10:12) Domačinke so celo povedle s 17:16, toda gostjam je pomagalo tudi pet dosojenih sedemmetrovk, gostiteljicam pa sta sodnika dosodila le eno najstrožjo kazen. Strelke: Sever in Rajh, po 5, Ajlec, 3, Sijanec, 4, Kurbus in Litrop, po 2, Neubauer, 1. T. G. Košarka Lendavčani klonili po podaljšku Lendavčani so v izredno pomembni tekmi pomurske lige proti Beltincem nastopili oslabljeni, saj sta v moštvu manjkala Sijarič in parom D. Cegnar (Tropic bar) -Sandi Kocet in Srečko Vučina (Biser) - Anton Titan (Bandoleros). V skupni razvrstitvi ima prvouvr-ščeni Andrej Gorjak 341,5 točke, drugi je Jože Vautar, 215, tretji pa Jernej Magerl (oba Strela Velenje), 180. M. J. Šarlka ne Izpušča vodstva V 12. krogu lendavske lige je v derbiju Malibu presenetljivo lahko ugnal Tropicano in se približal vodilni Šariki, kije zanesljivo premagala Tiffani. Izidi: Tiffani - Šarika 0 : 3 (4 : 12), Malibu - Tropicano 3:0(11 : 5), Mladost - Kvatro Gal 1:1 (8 :8), Kiki-B.W.C. 0:3(4:12). F. H. M. Peter Antolln občinski prvak V Dokležovju je organiziralo ŠD Pikado klub Fl 1 turnir občine Beltinci Udeležilo se ga je 20 tekmovalcev. Rezultati - posamezno: 1. Peter Antolin (Ižakovci), 2. Daniel Duh (Melinci), 3. Anton Žalik, 4 Sebastjan Vohar (oba Dokležovje), 5 Zlatko Tarnaš (Melinci) in Roberto Farič (Dokležovje) Dvojice: 1. Matej Šebjan (Dokležovje) • Dejan Škafar (Ižakovci), 2. Matjaž Gyorek (Dokležovje) • Matej Kavaš (Lipovci), 3. Zlatko Tarnaš • Daniel Duh (oba Dokležovje), 4. Sašo Tkalec (Dokležovje) - Štefan Smej (Bra-tonci). M. J. Karlo (8) v boju s Celjani. Foto: J. Z. Rezultati: Zrinjevac - Triglav 10 : 2, Zelina - Moravske Toplice 2 : 7, Moravske Toplice - Triglav 3: 1, Zelina - Zrinjevac 2 :8, Zrinjevac - Moravske Toplice 9:2, Triglav - Zelina 8 : 3 Vrstni red: I. Zrinjevac, 9,2. Moravske Toplice, 6,3- Triglav, 3,4. Zelina 0. Na mednarodnem turnirju inter lige v Budimpešti pa so ho- kejisti Plive iz Lipovec zasedli šele sedmo, predanovski Triglav pa osmo mesto. Rezultati: Rosco - Triglav 7:5, Pliva - Epitok 1: 2, Pliva - Senkvice 4:1, Jedinstvo -Triglav 5:5, Pliva - Mladost 3:4, Triglav - Senkvice 5 :6 (po 7 m), Jedinstvo - Pliva 5 : 2, Pliva - Triglav 4:0. Tonček Gider S turnirja žensk v Murski Soboti. Foto: J. Z Hokej na ledu Poraz in sumljiva zmaga V 3- kolu MHL so Ledene strele doživele visok poraz z 1:15 v igri s favorizirano ekipo Transport Rojko. Edini zadetek za Sobočane je dosegel Petrič. Bolj kot poraz je soboto zaznamovala tekma med Bee teamom in Črnim presenečenjem, ki je kandidat za prvaka in ima že dovolj točk ter je tekmo zaradi premajhnega števila igralcev predal brez boja, S tem je Bee team prehitel Ledene strele. Zato so Sobočani vložili pritožbo, čeprav bodo težko uspeli. Ostane le še zadnje kolo, v katerem bi se s točko prebili za mesto višje Z. Z, Hozjan. Še tri minute pred koncem so vodili z 10 točkami naskoka, nakar so gostitelji izid izenačili in po podaljšku zmagali z 80:67 (23: 17,10: 12, 8: 2, 21; 11, podaljšek 18:5). Največ košev je dosegel Cor (34), pri gostih pa Balažič, 27. F. H. M. Strelstvo Hreščak in Markoja na EP V Zagrebu je bil dvoboj Hrvaška - Slovenija. Pri članih so z zračno puško zmagali Slovenci s 1773 krogi (Hrvati 1761). Posamezno; I. Rajmond Debevec, 596,2. Izidor Hreščak, 589,3. Blaško Jurič (Hrvaška), 4. Robi Markoja, oba po 588. Pri članicah je slavila Hrvaška (1176) pred Slovenijo (1175), posamezno pa Hrvatica Snježana Pejčič (395) pred Slovenko Zdenko Stolnik (394). Pri mladincih je bilo 1761 : 1735 v korist Hrvatov, ki so zasedli prva tri mesu (zmagal je Petar Gorša, 592), četrti pa je bil Tadej Horvat (583). V skupnem seštevku vseh osmih kategorij (člani, članice, mladinci, mladinke; puška in pištola) je bil izid 5 : 3 za Hrvaško. S pištolo je bil Aleksander Ciglarič (564) tretji. To je bila zadnja in odločilna kvalifikacijska tekma za nastop na EP z zračnim orožjem, ki bo v začetku marca v Moskvi Člansko ekipo z zračno puško bodo sestavljali: Debevec, Hreščak in Markoja. Barve Slovenije bodo branili še ekipa mladink s puško, 1 članica s puško in 1 mladinec s pištolo. Bakovci premagali Sebeborce 5. krog regijske lige s serijsko zračno puško: Strelec Andrejci - Ali Kardoš 1091:982, Domajinci - Jezero 1054:1001, J Jurkovič - Radgona 1065:1076, Cankova - Dobrovnik 1049:1056, Sebebord II - SCT-TKO 985:1014, Bakovci - Sebeborci 1084:1061, Gederovci - Gančani 1082; 1023- Vrstni red: 1. Sebeborci, 5412,2. Bakovci, 5401,3. Andreja, 5361,4. J. Jurkovič, 5341,5. Gederovci, 5337,6. Radgona, 5312. Posamezno: 1. Jože Terplan (Andrejci), 1849, 2. Robert Čontala (Sebeborci), 1839, 3- Goran Maučec (Bakovci), 1816,4. Milan Kreft (Gederovci), 5 Boštjan Grof (Sebeborci), oba po 1812,6. Simon Farkaš (Bakovci), 1807. Milan Jerše MULARIJA 16. februar 2006- VESTNIK ŠPORTM MN 'oro ‘ padi'? j n se mat o p Misli in Večer Ko nas je > spiral vrečami j Lopatam' m Šok OŠ KAPELJ Kaj veš zanimivega o Francetu Prešernu? Da je bil v šoli vedno odličen in napisal himno. (Matej) Daje napisal zelo veliko pesmic in bil doktor, (Žan, Marko C.) Da se je v šoli pridno učil. (Evelin) Da je naslikan na bankovcu za 1000 tolarjev. (Amadeja) Da je napisal slovensko himno. (Rok, Tina) Da je napisal Zdravljico. (Domen) Da je bil naš največji pesnik. (Mateja, Mihaela, Melita, Anja, Marko K., Nejc, Blaž, Denis, Katja, Matic) Da je bil slaven in živel v stari hiši, napisal himno. (Dorotea) Učenci 3. b-razreda OŠ Križevci pri Ljutomeru Sneg Sneg pobelil je bregove in veselje prinese) na domove. Babica Zima nas je obiskala in pisana darila nam poslala. Otroci se veselijo, kepajo in smejijo. Pišite: joze.graj@p-inf.si XT aO£/2£i s^c^a^. v r t oz oZd&S} h c t Zajček v vrtcu Anov očka je prinesel v vrtet zajčka. Otroci so ga z zanimanjem opazovali In ugotovili, da ima črno dlako, dolga ušesa if kratek rep. Želeli so ga božati-Zapeli so mu tudi pesmici Nyusz« ul a tube in Didel, didel dajček. Dvojezični vrtec Lendava sanje Slonim na oknu in z mislimi potujem v deželo neuresničenih sanj. Sanje, te sanje, S smučmi po bregu drvijo in snežake naredijo. Hiše polne so veselja, na oknih lučke hrepenenja. Srca polna so radosti, mladina pa norosti. Ksenija Černjavič, 8./9, OŠ Bakovci Temno je, črno je... Edina luč, ki še sveti, je teta Luna. A kako dolgo bo še svetila? Kdaj bo ugasnila? Tega ne ve niti čarodej. Valentin Avsec, 3. a, OŠ Radenci Tudi nekoč so praznovali Zima je, dnevi so kratki, hitro se stemni, zato smo več doma, posvečamo se drug drugemu, razmišljamo... Pa tudi praznujemo. Petošolci OS Grad so se v mrzlih decembrskih in januarskih dneh spraševali, kako so ljudje praznovali nekoč. Življenje Je bilo trdo, odvisni so bili od narave, zato sojo spoštovali in proučevali. Učence je torej zanimalo, kako so njihovi dedki in babice praznovali miklavževo, kaj pomeni zaklepna MardŽa, kdo je bila in kako je staršem pomagala vzgajati otroke, česa ne smeš oz. kaj moraš početi za božič, kako blagoslovljena sol in voda varujeta živino, da ne zboli, kdaj mora Človek poravnati dolgove in izpolniti obijubp, kaj pomeni prihod ženske v hišo, kako pregnati uroke ... Zbrane običaje in vraže, povezane z decembrskimi in januarskimi prazniki, so učenci predstavili na odru. Vse zbrano so izdali tudi v zgibanki z naslovom December in januar praznujeta. Učenci 5. razreda OŠ Grad z mentorico Marijo Steši Izgubljena denarnica Lani, ko smo bili z družino na morju, sem izgubila denarnico. Bili smo na Rabu in Šli v mesto. Hotela sem si nekaj kupiti. Zelo všeč so mi bile ogrlice. Vprašala sem mamo, ali si jo lahko kupim. Rekla mi je, da lahko. Ogrlic je bilo zelo veliko. Ko sem si eno od njih izbrala, je mama rekla, da naj plačam. Imela sem neko torbico in bila sem prepričana, da imam denarnico v njej. Ampak denarnice nisem našla. Vprašala sem mamo, očeta, brata in celo sestro! Sploh niso vedeli, o čem govorim. Žal si ogrlice nisem mogla kupiti. Še pred tem pa smo bili v neki trgovini, ker smo bili žejni. Ko smo si kupili sok, smo se usedli na neko ozko klop. Denarnico Sem imela v zadnjem Žepu, zato sem bila prepričana, da mi je tam padla iz žepa. Ko sem šla z družino žalostna iz mesta, smo se ustavili pri tisti klopi. Denarnice žal ni bilo, Nato smo končno prišli v našo hišo, kjer so me zunaj čakali moji prijatelji. Povedala sem jim, kaj se mi je zgodilo. Bili so zelo prijazni do mene in me tolažili. Seveda nisem bila več tako žalostna. Vprašali so me, ali grem z njimi k morju lovit rakce. Rekla se, da je ideja super! Gremo! Ujeli smo jih veliko. Zelo sem bila presenečena. Kar dolgo smo bili skupaj. Ko smo bili že zaspani, smo se odpravili spat. Prišla sem v hišo in mama mi je rekla, da mi da še nekaj denarja, da si bom lahko kupila ogrlico. Tudi to meje presenetilo! Ker sem bila res že zaspana, sem se odpravila spat. Lahko noč! Urška Kozar, 7. a, OŠ II M. Sobota Moj dedek Mojemu dedku je ime Duro. Piše se Horvat. Doma je v Veržeju, Ulica Frana Kovačiča 4. Rojstni dan ima četrtega aprila. Njegova rojstna vas je Legrad. To je na Hrvaškem. Star je triinšestdeset let. Ima močne črne lase in modre oči. Zaposlen je bil v Nemčiji, nazadnje pa v Mle-koprometu v Ljutomeru. Sedaj je že nekaj mesecev upokojen. Zelo ga imam rada in on mene tudi. Dedek ima rad tudi živali, za katere skrbi. Ob sobotah in nedeljah grem rada k njemu in seveda k babici in stricu Ivanu, ki živita z njim. Zelo sem srečna, da ga imam. Želim si, da bi bil še dolgo živ in zdrav med nami. Patricija Škafar, 3./9, OŠ Odranci Zima Zima je letni čas, ki prinese v deželo mraz. Zunaj vse je belo, v naših srcih je veselo. Ves sosedov breg pobelil je že sneg. Otroci se oblečemo, sani za sabo vlečemo. Niki Hull, 3. raz. PB, OŠ Beltinci Tačko Doma imam mucka Tačka. Je zelo lep. Ima dolgo dlako oranžne barve. Včasih je poreden. Rad lovi muhe in sence. Najraje spi na moji postelji. Tla Šalamon, 2. b, OŠ II M. Sobota k) vedno pobegnejo neznano kam. Sanje. Premišljujem, kako bi bilo, če bi se vse sanje uresničile. Ko bi vsaj bilo moje življenje, kot je življenje tistih zajčki' ki veselo se skrivajo za grmom. Vem, da nikoli tako ne bo, vendar premišljevati ih sanjati ni greh. Danijela Cigler, 9. b/9, OŠ Cankova Moje sporočilo odraslim Kaj brez vas bi mi bilk če vas imeli ne bi? . Nikogar na svetu ne bi če tudi vas ne bi biloNa vas stoji ves svet, zato vsak vas prosi za Kako je treba to naredit^ Ali je še treba kaj postob^ Z vami se srečujemo vsep0^ doma, v šoli in Še drug0^ V šoli se z vašo pomočjo . v trgovini pa od vas kaj dob' $ Prenesite dobre lastnosti ha. saj to od nas zahteval bo & Ko pošle vam bodo mo mi prevzeli bomo vaše delo in skrbi-Tako ponavlja se ta zato lepo je res život ■ Ko mine dan in pride T'?'' »Potrebujemo vas1-* zakričim na vso moO- Marija Sarjaš, 8. a/®’ , OŠ F. Prešerna Črenšo* VESTNIK -16. februar 2006 NA SCENI 23 Priporočamo v naslednjih tednih - Marca v kinu Park Murska »obota. George Clooney je že daleč igralca, ki je nastopal v osladnih romantičnih komedijah, ampak je iz v film boljši, s svojim izborom pa pogosto preseneti. Dokazuje * tudi kot režiser. Tako je bil dobro Ocenjen njegov izdelek Izpovedi ne-tatnega uma (Confessions of a Dangerous Mind), George pa je že pred tasom Šokiral svoje oboževalke, ko je ^opil v psihološki znanstvenofantastični drami Solaris, posneti po uspešnici avtorja Stanislava Lema, in " ' je na platno že pred tem spravil roški kultni režiser Andrej Tarkovski. ' looney pa ne zahteva vedno glavnih ampak je najraje, če igra stran-sl ° ’logo. V katerih pa je, moramo odličen. Navrgle so mu že ne*ai nominacij za nagrade Nekako 03 Pol, tako je tudi v najnovejši poli-°*n’ $rhljivki Siriana, ki odpira oza-'11 boja proti svetovnemu teroriz- Dlu’ le-ta pa ima pogosto za svoj vzrok igrice okoli bližnjevzhodne aj*e. Dobra partnerska zasedba, Cooper, Matt Damon, Chri-'lopher Plummer, daje svoj pečat fil-k vas sili k razmišljanju Še dolgo PO ogledu Siriana se je nekako pol' ° Priplazila k drugim letošnjim ^ndidatom za oskarja, osvežilna 00 filma pa je tudi v tem, da se ne |^1ia samo v -good old United Sta' ampak tudi v imaginarni zalivski ^avi, kj pa ima ^1^0 aju2jj na to, ahko sami uganete, katera je. Če 11 '■ še kaj na svoje sive celice, po-l,n je ta ogled obvezen. Kakor tudi ooneyevega filma Na svidenje in no (Good Night and Good Luck), rud* sam igra v drami o mccar-J^vski gonji na ameriških ra-postajah. Nasploh so politič-^Jfhljivke in drame dober obet za izi* °e broške ocene. To nas učijo r ^uje s filmi, kot so Salvador, Skri-ni^ Arlington, Vsi predseduj °vi možje in navsezadnje tudi 'Uchen. Nas pa veseli, da je George namesto ZDA za svoj dom J ' iJo ub Comskem jezeru v Ita-” 4 mii-r je navdušil že nekaj kolegov in kolegic Če bo tudi cvroPski zrak koristil tako kot 'u' up3010 na še več po-H,/'?1' filmskih poslastic. ’»e« 7 fMtfvai - io. marca v k0. 1 P:',o fc nevcrjetno! Potem Ig fla,n organizatorji v preteklih lif J^roursko prestolnico pripeljani; iz ZDA, Avstralije, špa- Vc|aPrancijc> Italije, Švedske, Češke, ’ke n lk,unib Madžarske, Portugal-ijc’ 'j' zbolln mn°9°kra^ 9'a‘ novic । pa je, da si lah-nadležnih simptomih ^*#0 pomagamo. sploh nastane nahod? (infekcijski) nahod ra«ič wrč kot dvesto n,h virusov. Zelo težko se '"rus? pred f*00-"Stn ' 'lr° nalez*j|V'- S k'ba-hitrost sto petde-' "etrov na uro in potujejo no o^® ^leč. Tako s kapljič-(vdihavanjem drobnih ’= Vsebujejo viruse) zlah-hii žrtve nahoda, rij, Se prenašajo z roka-11 Ut. r"’,n6r z drgnjenjem oči s Prsti, ki so okuženi z ', arti sUra z bolnikom, s ■ '-’(oo n'®'Tl okuženih predme-.■i./^lrik, telefonov). 'n PQZ"ni' ko mraz in kujeta našo obrambno sposobnost, bivanje v pregretih stanovanjih pa dodatno izsušuje nosno sluznico, virusom zlahka uspe premagati prvo obrambno črto organizma, nosno sluznico. V njej se razširijo in povzročijo vnetje - nahod. Zveča se pretok krvi v nosu, zato sluznica oteče, posledica pa je zamašen nos. Dihanje skozi nos je ovirano, prizadeta sta tudi vonjanje in okušanje. Sluznica se skuša znebiti virusnih vsiljivcev z izločanjem obilnega vodenega izcedka in kihanjem. Po nekaj dneh se začne izločati gosta sluz, ki je običajno rumeno zelene batve. Kako si lahko pomagamo? Ko iz nosu stalno teče in je ponoči tako zamašen, da skozenj ne moremo dihati, je hitra in učinkovita pomoč zdravilo z nosnim dekongestivom. Zdravilo zmanjšuje nabreklost nosne sluznice in zavira nastajanje sluzi. S tem odmaši nosne prehode in vhode v obnosne votline ter tako zmanjša napetost in občutek polne giave. Takšno zdravilo je OPERIL®, ki je na voljo v obliki pršila in kapljic za nos za odrasle pa tudi otroke. To zdravilo začne ke na zdravje. Zato je treba opozorilo, naj se obiska v savni izogibajo tisti, ki imajo slabo nadzorovan krvni tlak, nenormalen srčni ritem, nestabilno angino in napredujočo koronarno bolezen oziroma bolezen srčnih zaklopk, vzeti resno. Seveda pa morajo tudi zdravi uporabniki savne upoštevati nekaj osnovnih navodil: pred savnanjem in po njem naj ne uživajo alkohola in zdravil, ki bi ovirala znojenje. V savni naj ostanejo 15 do 20 minut, nato naj se postopoma ohlajajo, po vsakem izhodu iz savne naj popijejo dva do štiri kozarce hladne vode. Seveda pa savne naj ne uporabljajo, če niso povsem zdravi. delovati takoj, neposredno na mestu težave, njegov učinek pa traja dolgo. Z njegovo pomočjo ponoči lahko dihamo skozi nos in spimo z zaprtimi usti, podnevi pa lažje prenesemo tegobe nahoda. Hkrati lahko zmanjšamo možnost razširitve bolezni na spodnji del dihalin preprečujemo razširitev vnetja nosne sluznice na obnosne votline (sinuse) in srednje uho. Zamašenost sinusnih vhodov in evstahijeve cevi lahko povzroči hude bolečine. Zato svetujemo pravočasen začetek uporabe zdravila, kot je Operil*, ki vse te boleče zaplete lahko preprečuje. Kako se lahko obvarujete nahoda? Izogibajte se neposrednemu stiku z množico ljudi na avtobusih, javnih prireditvah in nakupovalnih središčih. Prehlajenemu se ne približujte, priporočljivo pa je, da si po stiku z njim umijete roke. Privoščite si dovolj spanja, telesnega in duševnega razvedrila. Uživajte hrano, ki vsebuje vitamine in minerale, ter vzdržujte primerno vlažnost zraka v stanovanju. Po čiščenju kožo umijemo Med velike kozmetične napake prištevamo tudi čiščenje obraza s čistilnim mlekom, ki ga nato ne umijemo z obraza. Mleko za čiščenje namreč ni hidratantna krema, ki se vpije v kožo. Njegove ostanke z vati-rano blazinico, ki smo jo prej navlažili z vodo, termalno vodo ali tonikom, nežno odstranimo. Mleko vse buje snovi, ki pomagajo odstraniti ostanke ličil, umazanije in odmrlih celic, če pa ga pustimo na koži, bo z njim vse to ostalo na obrazu. V tem primeru je učinek približno takšen, kot da bi pulover oprali in ga obesili, da se posuši, ne da bi ga prej splahnili v čisti Vodi. Ko roka ponoči »zaspi« Če vam roka ponoči »zaspi«, se z drugo roko primite za prste prizadete roke. Če jih ne občutite dobro, obenem pa v celoti čutite mezinec, obstaja velika verjetnost, da imate sindrom zapestnega prehoda. To je pogosto obolenje, ki največkrat prizadene ženske med tridesetim in petdesetim letom starosti. Mrtvenje rok je posledica nekaterih poklicev, pri katerih posamezniki opravljajo ponavljajoče se gibe zapestja in prstov (na primer tipkanje). Sindrom zapestnega prehoda je obolenje, ki nastane zaradi prevelikega pritiska na živec, ki vodi v zapestje skozi odprtino, imenovano zapestni prehod. Združenje potresni-kov Pomurja svetuje Odstop od pogodbe Potrošnica je na letovanju sklenila pogodbo o nakupu posteljnih vložkov, za kar je plačala deset odstotkov are. Po vrnitvi domov se je po temeljitem premisleku odločila, da omenjenega izdelka le ne potrebuje tako nujno, in je od pogodbe odstopila. To je storila v desetih dneh od podpisa pogodbe Ker pa ji podjetje vplačane are ni hotelo vrniti, nas je prosila za pomoč. Po pregledu dokumentacije smo ugotovili, da so določila v pogodbi v nasprotju z zakonom o varstvu potrošnikov, Še posebej določilo, ki govori o odstopu od pogodbe. Ta namreč pravi, da lahko potrošnik od pogodbe odstopi v petnajstih dneh po podpisu pogodbe, prodajalec pa ima pravico vplačano aro zadr žati, prav tako pa mora kupec prodajalcu plačati pavšalno odškodnino v višini 15.000 do 75000 tolarjev. Svetovali smo ji, da ponovno zahteva (pisno) vračilo vplačane are, saj niso upoštevali določil zakona o varstvu potrošnikov, ki govorijo o pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. Pri omenjeni prodaji lahko potrošnik brez navedbe razloga odstopi od pogodbe v petnajstih dneh po prevzemu blaga, podjetje pa mora najkasneje v petnajstih dneh potrošniku vrniti vsa prejeta vplačila. Čez nekaj dni nas je gospa obvestila, da so ji denar že nakazali. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13-ure, v petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Andrej Čimer, vodja pisarne 26 O TEM IN ONEM / OGLASI 16. februar 2006 - VESTNIK Ustanovitev Podružnice društva Bravo v Murski Soboti Pomoč otrokom in mla- dostnikom s specifičnimi učnimi težavami V torek, 21.2., v Pokrajinski in študijski knjižnici V Murski Soboti bomo ustanovili Podružnico društva Bravo - društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami s sedežem na OŠ IV Murska Sobota. Ustanovni občni zbor bo v torek, 21. februarja, ob 14. uri v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice. 1^1 Mercator Plese 1 Murska Sobota ' J JWIW 1 TEB TCARu O 2C« Sobota. 18. februar od 10. do 14- ure Vsi smo bili otroci Vabljeni na otroške delavnice, ki so del dobrodelne akcije, s katero bomo tudi letos. z vašo pomočjo pomagali socialno ogroženim družinam VEDEŽEVALKA ZORA, ZNANA PO SVOJIH NADNARAVNIH SPOSOBNOSTIH, VAM BO POMAGALA RAZREŠITI VAŠE TEŽAVE. ODKLANJA VPLIV ČRNE MAGIJE IN PREKLETSTVA. POKLIČITE TAKOJ. NAROČILA PO TELEFONU 031 828 675 ali 02 528 14 43 Zorica Horvat, s. p.. Ob kapelici 15. Pušča. Murska Sobota Investirajte varneje. Trikrat varneje! Uravnotežen vzajemni sklad Capital Invest Guarantee Basket 2013 investira v najboljše vrednostne papirje na kapitalskem trgu Vzhodne in Srednje Evrope. Zaklenite svojo glavnico s trojno garancijo Bank Austria Creditanstalt AG Dunaj in si pridobite priložnost za rast svoje naložbe. Vplačila v sklad so možna do 29. septembra 2006. lntfKticijik& sklade Capital Invest upravlja Capital invesi GmbH, die Kapitalanlage^esellschafr der Bank Austria Creditanstalt Gruppe. Trženj distribucijo in vplačila irN«;itipkrh skladov Capital invest izvaja Bank Austria Creditanstalt d.d, Ljubljana. Investicijski skladi rtiso bančnr produkt in niso 'vključeni v sistem zajamčenih vlog, ki '/efja za depozite, investicijski sklad nima statusa depoja po slo venskem Zakonu o bančništvu. Banka ne jamči za donosne# naložbe v sklade. Reatoani pretekli donosi niw zagotovilo za donose v prihodnosti, Zaradi gibanj tečajev vrednostnih papirjev obstaja možnost, da vlaganj v primeeu izstopa iz sklada pred njegovo zapadlostjo dne 30.09.2013 ne dudi povrnjenih vseh sredstev, vloženih v investicijski sklad, Tekoči podatkj o gibanju vrednosti točke posameznega sklada so dnevno objavljeni v časnikih Olo in finance. Prospekt vzajemnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, izvleček prospekta, dodatek za Jagaielja ter zadnje objauijeno letno in polletna poročilo s& brezplačno dostopni na spletni strani ww.ba-ca.si in v postavnih enotah banke. Vstopna provizija masa 3 % vplačanega zneska. Upravljavka provizija znaia na letnem nivoju največ ir2 %. Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, Smartinska 140, Ljubljana Specialne in rehabilitacijske pedagoginje, ki smo zaposlene na OŠ IV Murska Sobota, se že vrsto let vključujemo v vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah v okviru mobilne specialne pedagoške službe. V tem šolskem letu opravljamo specialno pedagoško obravnavo v kar osemnajstih pomurskih šolah in v nekaterih vrtcih. Ker se zavedamo nujnosti nenehnega izpopolnjevanja in nadgrajevanja znanj, hkrati pa poznamo potrebe otrok, staršev, strokovnih delavcev in drugih posameznikov po svetovanju, vodenju in izobraževanju, smo iskale nove možnosti za tako delovanje v naši regiji. Po posvetu smo se odločile, da v Murski Soboti ustanovimo Podružnico društva Bravo - društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami. Društvo Bravo je bilo ustanovljeno 31 januarja 2002 v Ljubljani, predsednica pa je dr. Marija Kavkler, izredna profesorica Pedagoške fakultete v Ljubljani na oddelku za Specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Namen društva je, pomagati učencem, dijakom in študentom s specifičnimi učnimi težavami. To je heterogena skupina otrok in mladostnikov, ki ima povprečne ali celo nadpovprečne intelektualne sposobnosti in pomembno večje težave na posameznih področjih učenja: na področju pozornosti, pomnjenja, mišljenja, komunikacije, koordinacije, branja, pisanja, računanja ter socialnega in čustvenega dozorevanja. Čeprav ti otroci in mladostniki vlagajo mnogo več truda kot vrstniki v učenje, dosegajo nižje izobrazbene dosežke, dokler se ne odstranijo ovire, ki onemogočajo učinkovito učenje. Specifične učne težave v različnih oblikah lahko posameznika ovirajo vse življenje. Specialne pedagoginje se zavedamo, da lahko s takim delovanjem v naši pokrajini omogočimo otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, da njihova šolska in poklicna pot ne bo ovirana ali celo prekmalu prekinjena. Prav tako se zavedamo potreb po ozaveščanju javnosti o izobraževalnih potrebah otrok in mladostnikov s specifičnimi učnimi težavami ter po svetovanju in aktivni pomoči otrokom, staršem in strokovnim delavcem pri njihovih dejavnostih. Vabimo vas, da se nam pridružite na ustanovnem občnem zboru, nas o svojih potrebah in željah obvestite ali pa se nam pridružite na naših srečanjih Mihaela Mataič Šalamun, specialna In rehabilitacijska pedagoginja BankVVustria Creditanstalt Veržejski občinski svet Svetniki kritični do podražitve vrtca Na prvi letošnji seji občinskega sveta v Veržeju so bili svetniki precej kritični pri obravnavi predloga sklepa o določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcu v Veržeju, čeprav so ga na koncu vendarle soglasno sprejeli. Kot je dejal župan Drago Legen, ga najbolj moti, ker v minulih dveh letih niso dobili nobenega zahtevka za povišanje tovrstnih cen, kar pomeni, da so v tem času uspeli poravnavati vse stroške, zdaj pa ni več tako. Ob prizadevanjih za višjo kakovost dela z otroki različnih starostnih skupin bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti tudi sistemizaciji delovnih mest. Občina namreč zagotavlja denar za nemoteno delovanje vrtca, zato ji ni vseeno, koliko sredstev se porabi iz občinskega proračuna. Ob upoštevanju petdeset otrok in doslej veljavni ekonomski ceni 72 000 tolarjev Je ver-žejska občina v letu 2005 pokrila 43,2 milijona stroškov delovanja te javne ustanove. Pri tem je poravnala za 35 vključenih otrok iz te občine približno 80-odstocni delež, 20 odstotkov pa starši. Upoštevajoč pravilnik o metodologiji za oblikovanje cene programov v vrtcih, ki izvajajo jav- j/ p^ksiL/. KJE-K POM* Akcijo podpirajo aJaveruke mlstcftrnei in pndalovaJcl mUkA. e HTriDJimi flarl rngaTTii v sodelovanju z Minij^rst-vom meujsLVD, gozdarstva In prehrana. Zaupam mleku iz dežele, kjer sem doma. Zaupam pridelovalcem, ki tradicijo in dolgoletne izkušnje bogatijo z najnovejšimi dognanji. Zato zaupam tudi domačim mlečnim izdelkom, saj so kakovostni, hranljivi in zdravju koristni. S tem, ko posegam po ryih, zagotavljam delo številnim, hkrati pa pomagam ohraniti domače podeželje. *A£>/ /M*M0 MLE.K0! wwwTadiiniamcim teko. vam Na seji so se seznanili s predlogom pogodbe o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za Prlekijo, ki predstavlja enoten geografski in kulturni prostor, dovolj homogen in motiviran z močno potrebo po iskanju skupne »prleške« identitete. Zajemal bi občine Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Ormož, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci in Veržej. no službo, bo v letu 2006 ekonomska cena za prvo starostno skupino (od 1 do 3 let) 79.200 tolarjev, za drugo in tretje starostno obdobje (od 3 do 6 let) pa 78.357 tolarjev. Razliko med ceno programov in plačilom staršev iz občinskega proračuna zagotavljajo sredstva za plače in prejemke ter davke in prispevke za zaposlene v vrtcih in za materialne stroške v skladu z normativi in standardi. Občina pokriva razliko med polno zmogljivostjo vrtca (petdeset otrok) in dejanskim Številom otrok v posamezni skupini, zato bodo za vsakega manjkajočega otroka v vrtcu zagotovili sredstva neposredno iz proračuna. Nato so v drugi obravnavi trdili predlog Pravilnika o nf lih za določitev podaljšanem obratovalnega časa gostinstf obratov in kmetij, na katerihs opravlja gostinska dejavnost^ novem bodo restavracije, go^ ne, kavarne, okrepčevalnice, ščičarne, bari, izletniške k(tW in vinotoči obratovali ob p011' d el j kih, torkih, sredah, četrti in nedeljah najdlje do 24. ob petkih in sobotah pa ure naslednjega dne. Za gost>4 ske terase in poletne vrtove p so določili obratovalni čas^ 23. oz. 24. ure. Izjema je le dJ1 pred prazniki, določenimi ’u konom, ter ob pustovanju in l?L tinovanju (vsakič po enkr^ Sprejeli so tudi predlog odl^n o komunalnih taksah v prvi ravnavi, ki ga bodo dali v e^ mesečno javno razpravo. Milan J«'5' POMURSkO DRUŠTVO 24 CEREBRALNO prostovoljne prispevke nekRiujte 1,3 02496-009239396’ BARABA ORIS, PRIKAZ ŠVICARSKI DRAMAT* (ARNOLD) NAŠA JUDOISTKA (RAŠA) PRITOK SAVEPW ZIDANEM MOSTU LJUDSTVO NA NOVI GVINEJI KOLESARSKO DKKABŠČE NASA PESNICA (ANA PRAČEK-J ŠTEFAN HAJDINJAK ANGLEŠKI ROCK GLASBENIK OBČNO IME NAŠ SKLADATELJ »Bstkik ZDRAVILO KAREL OŠTIR PREBIVALEC GRŠKE POKRAJINE RUSKO MESTO 06 MEJI zestomjo AMERIŠKI ALMSKI REŽISER sbanje-«OSVOeo. OfTEV Vhodne -SAHARE velkan, GIGANT ŽIVAL Z ROGOM NA GLAVI MAGMATSKA KAMMNA SRBSKI ŠAH 1ST (BORA) IZGUBA VDA DELOVNA ŽUŽELKA MLM5K0 KORITO NO-ZELANDSKJ DOMORODEC ROMAN H. HABEJA ŠOLSKI MMSTER AMERIŠKA ZVEZNA država RDECENOSI HRV. ROCK SKUPKA K ČLOVEKOVA NARAVA ITALIJANSKA IGRALKA (SOPHIA) GOVORNIK PREGOVOR OlEG VDOV MITOLOŠKI LETALEC PR MORSKA BABICA PRVI DEL BIBLUE PRI JUDti MESTO V IZRAELU ^EHA °*ja *«10. aaed Hij "»Uka ««B| »AS NA S AjilOTl HOŠKI Z NAOČNIKI SPORTMK Z ROLKO AMERIŠKI REŽISER I LAWRENCE) EDEN 00 ČUTOV KONRAD ADENAUER NORVEŠKI PISATELJ DUUN OKOLICA ROMARSKA POT PRI NOVI GORICI PERZIJSKI KRALJ IZREZ FILMSKE SIME ODMEV, EHO ANTIČNO MESTO VSIRUl HOMS STADION V BUDIMPEŠTI JAMA ZA STROJENJE KOŽE PRITOK SAVE V MEDVODAH METKA ALBREHT STIKALNA NAPRAVA URADNO SOGLASJE GL MESTO PERUJA VNESEN PODATEK B0|je je takoj nehati kaditi! rcsn'čno radi opustili kajenje, potem to kri i britanski raziskovalci so ugotovili, da so , k'se odločijo, da takoj prenehajo kaditi, ’toril' " načrte, kako in kdaj bodo to 190o\ kot drugi. V raziskavi so Pta- *n nekdanjih kadilcev v Angliji pov-d " ^’hovih prizadevanjih, da opustijo to Posk ° Ugotovili so, da je bila skoraj polovica cih kUS°V °Pustitve kajenja spontanih. Pri kadil-staj^ 40 *c takoj odločili in nehali kaditi, je obi. Za do 60 odstotkov večja verjetnost, načrt" ° ^r’tem usPešni- S tem ni rečeno, da so Ovani poskusi opustitve kajenja zaman. TAJDA LEKŠE RTV ČRNEM MORJU REKAMA KOPRSKEM AH KENK. NOBELOVEC |LARS> ENOTA ZA ELEKTRIČNO KAN BOŠKI POLIT* MENIČNO JAMSTVO ZABAVNA ZGODBICA AMERIŠKI IGRALEC (BRAD) ČISTA TEŽA SREDINA RIMSKEGA KOLEDARJA GR MUZA POEZUE NEKDANJA NEMŠKA DENARNA ENOTA ZADNJI, ZGORNJI DEL TRUPA BAS NENAGLA. ŠENE BESH)E ARIAS STRAH PRED NASTOPOM JUTRANJA PADAMNA UDAV NAŠA MLADA PISATELJICA (NEJ KAJ OLIVER IGRALKA MIRANDA KILOMETER ZAPREKA GROBA BESEDA MAJHNA MARIJA V PREKMURJU NAGLASNO ZNAMENJE RADKO POLIČ BOROV STORŽ PRISTAŠI JAHA HUSA Čakovec NAŠ SLKAR | BOŽIDAR) AMERIŠKA IGRALKA GARDNER ORENTAL-SKO BARV1L0ZA LASE *7 d? ONA: Drzno in odločno se boste lotili J novih izzivov, ki se bodo pojavili v vašem življenju, pa četudi bo začetek pre-Ce* tvegan. Prav vam bo prišla pomoč prijatelja, ki vam bo omogočil pomemben poslovni sestanek. ON: Pričakovali boste nekoga znanega, pri-sel Pa bo nekdo povsem drug. Toda kljub prese-necenju se boste kaj hitro znašli in izkoristili nastali položaj, ki konec koncev sploh ne bo tako slab. ONA: Prijatelji vam bodo priporočali neki precej tvegan posel, saj bodo prepričani o vaših sposobnostih. Poskusi- Se tudi na tem področju, saj so vam trenutno več kot naklonjene. ON: Vaše življenje po-aja vse bolj dolgočasno, zato vam bo spre-emba življenjskega ritma le koristila. Vendar ne pre'iravajte preveč, saj nekdo samo čaka na ^^nepremišljeno ljubezensko potezo. ® ) ONA: Ko boste že na robu uspeha, se I j) । vam bo le-ta nepričakovano oddaljil. In . ponovno bo treba začeti vse od za-•WKa. §e dobro, da se bo pojavil stari prijatelj, ki ' ti bo pri vsem skupaj kar precej pomagal. ON: ' j*0 ’^že vse predolgo odteguje od družine, ° se lahko nadejate neljubih scen tako s stra-Partnerke kot tudi prijateljev. Izprezite iz jarma jirp Skrl>’ 'n se posve1:ite svojim najbliž- rAK ONA: Uspelo se vam bo sporazumeti glede poslovnih nesporazumov, ki c so vam zadnje čase povzročali kar pre-“lirijEtn^.i Tak0 boste končno dobili pro-sii i '"/ pn uresničevanju vaših poslovnih zami-n 5^- Vw b”lahkn št veliko bolje, kot so vaša P optimistična pričakovanja. Na prijetnem ,. P|Vaniu s Prijatelji boste spoznali osebo, ki v prihodnosti še mnogo pomenila. ONA: Prihodnji dogodki bodo zelo ču-1 stveno nabiti, šaj se boste znašli pred odločitvijo, ki bo spremenila vaše življenje, predvsem v ljubezni. Nikar se ne ustrašite odločne poteze. ON: Včasih je najtežje začeti, potem pa še sami komaj verjamete, kaj vse ste sposobni narediti. Tudi tokrat bo tako, vsaj kar se tiče poslovnega življenja, kjer ste zadnje čase kar nekam preveč zanemarjali svoje obvez-M"j nosti. ’ ONA: Treba bo razčistiti <*>fočene zade *' ve na poslovnem področju, saj imate počasi že dovolj zavlačevanja sodelavcev. Zahtevali boste pojasnila in pri tem trmasto vztrajali. ON: Prikrito vas bodo obtožili za zadevo, pri kateri nikoli niste sodelovali. Zaman boste skušali razložiti, dokazati bo treba! Pri tem vam bo obil no pomagala vaša partnerka, kije veliko sposobnejša, kot si mislite. ONA: Ponovno boste obnovili vezi s prijatelji, s katerimi ste bili še pred kratkim na precej bojni nogi. Tokrat boste našli kompromis, ki bo zadovoljeval vse, pa še zelo konkretno korist boste imeli. ON: Ravnajte tako, kakor čutite, in vse se bo uredilo. Preveliki telesni napori bodo slabo vplivali na vaše zdravstveno stanje, zato se pazite. Odpravite se raje na oddih - koristil vam bo. ONA: Če se boste preveč sukali okoli sumljivih stvari, se vam lahko zgodi, da boste na koncu prav vi potegnili najkrajši konec. Nikar se ne zapletajte s popolnimi neznanci, ki sicer lepo govorijo, a ponavadi kaj malo storijo! ON: S tveganjem in prodornostjo boste prišli do velikega uspeha, ki ga na tihem že dolgo pričakujete. Pa saj je tudi že skrajni čas, da tudi vi končno poberete sadove svojega dela. Le tako naprej! ONA: Na delovnem mestu se pripravljajo spremembe, ki bodo na neki način odločilno vplivale na vaše prihodnje življenje. Temeljito opazujte zadeve okoli sebe, saj se vam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da boste marsikaj zamudili. ON: Kolo sreče se vrti neodvisno od vas, zato se ne jezite, če vam sreča od časa do časa obme hrbet. Samo pomislite, kako dolgočasno bi bilo življenje, če bi imeli le srečne dni in bi se vam ne bilo treba za nič bojevati. ONA: Imenitno se boste zabavali, pa še l korist boste imeli od tega. Prijatelj vam bo prišepnil novico, ki jo že dolgo čakate, vendar bo učinek nasproten od pričakovanega. Toda vseeno si ne delajte nepotrebnih skrbi. ON: Skrajni čas je že, da se posvetite partnerki, ki ste jo dalj časa zapostavljali. Potrudite se in ponovno bosta odkrila stvari, ki so vama nekoč prinesle toliko lepih trenutkov, kijih še vedno pomnite. VODNAR ONA: Z ljubosumnostjo ne boste dosegli prav ničesar, pa četudi vas bo nekdo prepričeval o popolnoma na sprotnem. Raje se prepustite trenutnemu utripu in si privoščite tudi tisto, čemur ste se ponavadi izmikali. Uspelo vam bo! ON: Nikakor se ne boste uspeli znajti v novem položaju, ki vam bo nakopal več nevšečnosti, kot ste pričakovali. Sedaj pa se nikar ne obotavljajte, ampak raje poskrbite, da se bo vse skupaj čimprej ugodno razpletlo. ONA: Obkroženi boste s kopico prijateljev, zato vam resnično ne bo prav nič dolgčas. Zapletli se boste v prijeten po govor o svoji nekdanji simpatiji, ki vam bo ponovno dal vedeti, da vsega skupaj še niste pozabili. ON: Uspeli se boste postaviti zase in za svoje interese, s tem pa si boste pridobili odločilno prednost pred konkurenti. Časi omahovanja so za vami in videli boste, da boste sedaj povsem drugačna oseba. Brat Džouži Par dni po tiston, gda tak veselo proslavlamo obletnico smrti našega najvekšoga pesnika, smo dočakali nouvi svetek Valentinovo. Te den naj bi nas zbiijdo k torni, ka nas libezen gor drži. Pri ton Bela misli, ka rejsan libezen gor drži človeški rod. Brez libežni ne bi gratala deca pa bi naš rod hitro fkraj prišo. či bi pa k torniprpomogla kakšaptičja gripa poleg rakasti bete-gof te bi komando na zemelj Skoj krugli ešče hitrej prejk zeli po Belekovon mišlenji ljubljenčki človeškoga roda - psi pa mački, šteri je sigdar več. No, pa vseeno je za nas, šteri ešče slovensko- mislimo, kulturni svetek vekši kak Valentinovo, šterije itak kopija svetka z lučki krajo/. Tou smo potrdili s ten, ka smo meli nekaj proslav v domači krajaj, ge majo kak še kulturne domove. Najvekšije itak Cankarofdom, za šteroga se Bela spouti, kak smo eti na periferiji tudi pejneze fkup poberali, za domačoga ji pa zdaj nemre-mo fkup spraviti. Najbole množična proslava kultur-noga svetka Slovencof je pa bila v sousidnoj Avstriji po bautaj, se pravi po trgovinaj. Udeleženci, med šteri-mi je bitu tudi Bela, pravijo, kaje lekarpou Slovenije bilou na Koroškon, kak či bi ščell gospoudi Heideri pa njegovin pomagačon pokazati, ka zoupston table s krajevnimi napisi se pa ta prestavla, posebno zdaj, gdaje po našon vstopi v EU itak vse naše. Tildi tisti knježji kamen lejko prestavla se pa ta, pa njemi nika nede pomagalo. Lejko njemi samo naškoudi, či njemi medprenasanjon na kireče okou spadne, pravi Be-lekof sousid. 28 O TEM IN ONEM/OGLASI 16. februar 2006-VESTNI! Pomembni dogodki in delo v občini Dobrovnik Največji projekt je kanalizacija V občini Dobrovnik se zelo pospešeno dela na vseh področjih gospodarstva, kulture in izobraževanja ter v organih občine Ob dokončanju del in obveznosti je naj večja investicijska pridobitev začetek priključevanja gospodinjstev na kanalizacijsko omrežje. Čeprav je bilo veliko težav in dvomov tudi pri občanih, saj se je podpisovanje pogodb sredi leta 2005 ustavilo, se je pred kratkim pospešeno podpisalo veliko pogodb. V nadaljevanju se planira se dokončanje v manjšem delu Dobrovnika ter naseljih Strehovci in Žitkovci. Na eni redni in dveh izrednih sejah so bili sprejeti naslednji sklepi in opravljeni naslednji Turniški gasilci o svojem delu Gasilci PGD Turnišče so se v soboto zbrali na letnem občnem zboru. Ob tem so ugotovili, da so bili v preteklem letu zelo aktivni tako pri delu v društvu kot tudi na prireditvah in drugih aktivnostih v občini. Tudi na tekmovalnem področju so bili us- Vandali Pred kratkim so imeli svoj pohod spet potomci plemena Vandali, ki se še vedno zadržujejo v naših krajih. Na ovinku Ulice arhitekta Novaka in Slovenske ulice so razbili steklo, znotraj katerega so napovedi kinoored-stav, o huliganih pa poročajo tudi iz Vrtne ulice, kjer so novodobni »vandali« izruvali nekaj manjših dreves. Škodo je bilo opaziti tudi na nekaterih drugih mestih. Omenjeno divjanje je seveda zelo razburilo nekatere meščane, ki že razmišljajo, kako bi lahko sami preprečili takšno početje v prihodnje. Mogoče pa bo pomagal minuli kulturni praznik in bodo pod njegovim vplivom tudi »divjaki« sprejeli v svojo nemirno kri ščepec kulturnega in civiliziranega vedenja. T. K,foto: N.J. postopki: sprejet je bil Odlok o javnih gospodarskih službah, kar je osnova za pripravo naslednjih aktov in dokumentov v zvezi z vzdrževanjem, upravljanjem in koncesijami za javno komunalno infrastrukturo in storitve, sprejet pa je bil tudi rebalans oziroma Odlok o spremembi proračuna za leto 2005. Prihodki so planirani v višini 565 milijonov 530 tisoč tolarjev, odhodki pa znašajo 630 milijonov 649 tisoč tolarjev. Odhodki so večji in presegajo načrtovane za 65 milijonov 118 tisoč tolarjev, kar se planira kot zadolžitev in prenos v proračun- pešni. Klub vloženemu trudu je skrb zbujajoče, da je med osnovnošolskimi otroki premalo zanimanja za delo v gasilskem društvu. Za letos so si zadali nalogo, da bodo v svoje vrste skušali pritegniti otroke iz nižjih razredov, da bi tako lahko sestavili ekipo sko leto 2006. Predlog proračuna za leto 2006 je bil posredovan v obravnavo v začetku februarja. Po sklepu župana je bi) izdan Sklep o začasnem financiranju proračuna 2006, Sprejeta je bila vrednost točke za izračun za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidana stavbna zemljišča, stanovanjske in poslovne površine, in sicer 0,010 tolarja na kvadratni meter, ter za nezazidana stavbna zemljišča, in to0,025 tolarja na kvadratni meter. Občinski svet in nadzorni odbor sta naložila županu in ob- za tekmovanja. V lanskem letu je moralo društvo kar nekajkrat posredovati pri gašenju požarov v naravi in pn gašenju požara, ki ga je zanetila strela. Ob avgustovskih poplavah pa so bili aktivni pri utrjevanju nasipa Ledave, prečrpavanju vode iz kleti in dvorišč ... činski upravi, da glede na nekontroliran in nepopoln pretok informacij - domnevno iz občinske uprave - ravnajo v skladu z varovanjem podatkov. Vsi dosedanji ukrepi, ki so jih sprejeli občinski svet, nadzorni svet, občinska uprava in župan, so bili posredovani na Ministrstvo za finance Republike Slovenije. V izvajanju so projekti s področja razpisov in financiranja evropskih sredstev, po mesecu kulture, ki ga je ob petdesetletnem uspešnem delovanju pripravil KUD San-dorja Petofija, pa je bilo še veliko dogodkov in prireditev. T. K. Aktivno SO se tudi vključili v akcijo, ki je ob poplavi potoka potekala v sosednji občini Dobrovnik. Članom, ki slavijo okrogle obletnice članstva v gasilskem društvu, so na občnem zboru podelili značke. V prihodnje si bodo prizadevali kupiti opremo in tudi novo cisterno, saj je sedanja stara že petindvajset let. Ja. Ž. Hladna zemlja te obdaja, rož nešteto grob krasi, dih v prsih nam zastaja, v srcih pa zelo boli. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 16. februar 2005, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Štefan Rajh iz Murske Sobote Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ah položite wet. Vs/ tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat Dezider Kovač iz Lončarovec 48 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za prispevke v dobrodelne namene. Žalujoči vsi njegovi V 84. letu nas je po dolgi in težki bolezni zavedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Vugrinec roj. Bukovec, iz Kobilja Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem, prijateljem in vsem, ki ste Jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala darovalcem cvetja, sveč, darov za svete maše in vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Lepa hvala gospodoma župnikoma iz Kobilja in Tišine za pogrebni obred, pevkam in pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogreb niš tvu Banfi, Vsem še enkrat iskrena hvala! motorna vozila PRODAMO Volkswagen sharan 1,9 TDI, letnik 1997, prevoženih 316.000 km, izklicna cena je 382.000 SIT. Javna dražba bo 20. 2.2005 ob 12. uri v sejni sobi Mirala. Varščina 20 % od izklicne vrednosti vozila. Ogled možen 1 uro pred dražbo na parkirišču hotela izvir. Terme Radenci, d. o. o., Zdraviliško naselje 12, Radenci. m24693 JUGO 45, letnik 1987, prodajo. Tel.: 523 12 16.rn24730 KUPIJO RABLJENE TRAKTORJE, Obračalnike, cisterne, kosilnice BOS in trosilnike hlevskega gnoja. Tel.: 041 579 539. m24663 živali TELICO, brejo 7 mesecev. A P-kontrol e, prodam. Partizanska 30. Bakovci. m24716 posesti KUPIM vseljivo hišo, staro do 30 let, na relaciji Murska Sobota-Turnišče. Te!.: 041 758 893. m24672 OPREMLJENI GOSTINSKI LOKAL v Prosenjakovcih damo v najem. Tel.: 544 10 18. m24681 HIŠO, nedokončano, na Goričkem, prodam. Tel: 041310 729. m24691 VINOGRAD S SADOVNJAKOM, 16 arov, prodam.Tei.: 548 18 82. m24706 kmet, mehanizacija TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA Krpan 35 prodam. Tel.: 041 600 258. m24692 KOMBAJN FAHR 1300. s pšenično in koruzno opremo prodam. Tel: 041 551 273. m24697 SADILNIK KROMPIRJA, dvoredm, avtomatski Kramer, podrahljalnik Lemke, širina 2 m, predsetventk, 2 m, 2 obračalna pluga, mehanični in hidravlični, 10-in 12-colni, škropilnico holder, 4501, širine 10 m, trosilnik umetnega gnojila, 300 J, in avto prikolico prodam. Jože Sever. Pečarovci 91 b, tel: 55180 53.m24699 ČELNO KOSO 270. zgrabljalnik310, silo-kombajn Vikar, silažno nakladalko Krone in obračalni plug prodam. Tel:. 041 357 368. Tel.: 041357 368 m24701 7RAKTOR STEYR 1108 A, 105 KM. letnik 1979, cena 1.960,000,00, prodam.Tel.: 031363 986 ali 557 11 62. nr>24704 KOMBAJN ZA ŽITO KLAS DOMINATOR 108 SL. maksi, letnik 1994, in traktor TORPEDO D 7506, vse v odličnem stanju, pro dajo. Tel.: 720 74 03 ali 041 634304. m24707 KMETJE POZORI Kupim sadilnikza krompir, tračne grablje, cisterno, trosilnik, traktorje vseh vrst, balirke in vso drugo kmetijsko mehanizacije. Plačilo takoj. Tel.: 040 676 557 m24709 brano, širine 2,25, prodajo. Tel.: 031548 O51.m24711 TRAKTOR FIAT 95 KS 4 x 4.1.1984, ogrevana kabina, in balirko za okrogle bale 120x 120 cm, ohranjeno, prodam. Tel.: 031 778396. m24712 VISOKOTLAČNO BALIRKO Z-224, silažni kombajn Lifam, malo rabljeno, prodam. Tet.: 559 10 70. m24722 OBRAČALNI PLUG 2+1, peresast, znamke Landberg, star 5 let, in predsetvenik, širine 2,40 m. prodajo. Tel.: 041543 684, m24724 razno delo ZARADI POVEČANEGA OBSEGA DEL zaposlimo samostojne stavbne kleparje -krovce in tesarje. Mulec & Co., družba za storitve, proizvodnjo in trgovino, d. n. o., Zimica 51, Stanko Mulec. 2242 Zg. Korena, m24640 STROJNIKA z delovnimi izkušnjami za delo z bagerjem takoj zaposlijo. Janez Krajnc, s. p,, Vinlčka vas 4,2230 Lenart, tel.: 02 720 7403 ali041 634 304, m24713 VOZNIKA C- IN E-KATEGORIJE. za vožnjo po Sloveniji, zaposlim. Benko-teh-na, Puconci, d. o, o., tel.: 545 96 50, m24725 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI,«.p.,veščicai7. Žalujoči vsi njeni TEL: 02 S3 48 080, FAKS: 02 32 53 170, 9000 MURSKA SO»OTA TRAKTOR, lahko z okva ra, kombajn Zmaj 133, cisterno in kmetijske priključke kupim. Tet.; 041579 539. m24503 TRAKTOR MS, prednja hidravlika, kardan, tip 274,4 x 4, trosilnik hlevskega gnoja SIP, prikolico za prevoz živine in rotacijsko GUME, rabljene, ohranjene, od 12 do 19‘, zimske in letne, kos od 2,500 SIT dalje. Boh, d. o. o, Pokopališka 39. Ljubljana, tel.: 01 540 46 77 ali 040 234 969. m24565 SLAMO, SENO, URO 3000, obračalnik Sip, balirko, poljsko, prodamo. Tel.: 041 328247. m24688 Preklicujem veljavnost mesečne vozovnice na ime Tadej Ivanič, št. 1349, Avtobusni promet M. Sobota. m24695 IMATE AVTO, čas In sl želite izboljšati svoje finančno stanje? Sene bojite novih izzivov, dela na terenu z ljudmi in prodaje? Pokličite 040 573 455. Zdenka Pajtler, s. p., Šober 18,2351 Kamnica m24733 storitve ZELO UGODNA CENA PREMOGA Z DOSTAVO. Tel: 041 279 187. Prevozništvo Vladimir Pernek, S, p., Sedlašek 91, Podlehnik. m24732 KOMUNALA Javno pi>dd. c. o., KiHialiJha ul. 2, Muraya Scrbcla KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA D. E. POGREBNIŠTVO 02 5213700 UREDITEV DOKUMENTOV OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZElENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631443 IN UROANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA, 9231 Tel.: 02/542 22 40, GSM 041/641 148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/5231?0’ Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske pf"06, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita|P marmorja Tel: 02 54210 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORIT^ UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENI^ Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tei.: 02 55 69 046, GSM: 04] 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIK^ BELTINCI VESTNIK -16. februar 2006 29 Zapustila nas je draga VIDA ŽNIDARIČ Iskrena hvala vsem, ki ste ji bili v pomoč in tolažbo Njeni najdražji ZMWAUL V 59. letu starosti nas je zapustil Emil Prelec iz Šalovec 104 boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. "’Kebej hvala osebju doma Lukavci za dolgoletno oskrbo. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnEvu Banfi. Žalujoči sestri in brata z družinami Če bi te naša ljubezen, žalost in solze obudile, te ne bi med cipresami črna zemlja krila. 5. februarja mineva leto žalosti in bolečine od takrat, ko je 1 ' nehalo biti plemenito srce našega dragega sina, moža, očeta, dedija, brata, strica, tasta, zeta, bratranca in svaka Alojza Gorze iz Panonske 52 v Rakičanu ^vala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu, položite nanj svet ali prižgete svečko. Z ljubeznijo tvoji najdražji Dedi, kako pogrešamo tvoj nasmeh, besedo, topel objem! Tv°i’ sončki Klavdija, Matej, Benjamin in Luka Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj... ZAHVALA V 66 letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in zet Jože Gjergjek iz Motovilec 46 v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, trem,,[ 2ln ^^dom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih Pris . ^^Qtkoli pomagali, darovali cvetje, sveče in denarne '116 ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji Poseh. P°U obre(| ' * zahvaljujemo gospodu duhovniku za pogrebni ■ govornici gospe Marjanci Ferko Omahen, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnEtvu Banfi _ Žalujoči: *ena Terezija, hčerka Silva z Antonom, ^Jakob, tast Anton in drugo sorodstvo Ni te na pragu niti v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot vodi nas tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. V SPOMIN 19- februarja mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Karel Šeruga iz Radovec 65 Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje se je naučiti živeti brez njega po šestnajstih letih skupnega življenja. Hvala vsem, ki se z molitvijo ali iepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči Elek z družino Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN Minila so že tri leta od takrat, ko ni več med nami naše drage mame, orne in sorodnice Marije Cipot iz Lukačevec 9 in minili sta dve leti od takrat, ko ni več med nami našega dragega očeta, dedija in sorodnika Viktorja Cipota iz Lukačevec 9 Hvala vsem, ki se ju še spominjate! Njuni najdražji Ni te na pragu niti v hiši, nihče tvojega glasu ne sliši. Zato pa pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. ZAHVALA V 74. letu nas je 1. februaqa 2006 zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Vrečič iz Sodišinec 56 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, vaškemu predstavniku za besede slovesa in pogrebnEtvu Banfi Žalujoči: hčerke z družinami, sin, vnuki, vnukinje, pravnukinje in pravnuk V naših srcih vedno še živita, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine mimo spita, kjer tihi dom le rože vama krasijo in sveče v spomin gorijo, V SPOMIN Mineva žalostno leto od takrat, ko sta nas za vedno zapustila naša draga Marija Jerič in Anton Jerič iz Doktežovja Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spomnite, postojite ob grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi, ki smo ju imeli radi V tihem grobu mirno spis, a v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom ti rože krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 15. februarja sta minili dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Gizela Groza iz Kukeča 39 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in prižigate sveče v spomin. Žalujoči sin Odon z ženo Marijo ter vnuk Josip z družino Bolečina da se skriti, tudi solza zatajiti, le tebe, dragi, nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 11. februarja mineva leto tihe žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji Emil Peček iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga spominjate, se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prižgete svečko ali položite cvet. Vsem iskrena hvala! Njegovi najdražji Čeprav je veliko poti, je življenje samo eno. Nanjo stopiš, hodiš, upaš in veš, da se nekje konča. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Zrim roj. Kozar Iz Trdkove 66 Z žalostjo v srcu se Ekreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter v dobrodelne namene. Hvala župnikoma g. Ficku in g. Kuharju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Skaliču za poslovilne besede in pogrebnEtvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Hvala tudi vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo in postojite ob njenem grobu! Njeni najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Kercsmar s Hodoša 67 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene Hvala g duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Orbanu za besede slovesa, pogrebnEtvu Banfi in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma G. Petrovci, rehabilitacijskemu centru v Ljubljani in internemu oddelku ' bolnišnice v Rakičanu. Lepa hvala vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in tolažili. Žalujoči otroci z družinami, vnuki, pravnuki in sorodniki 30 OGLASI 16. februar 2006 - VESTNI! Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Murska Sobota objavlja prosto delovno mesto nadzorni zdravnik I v OE Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - doktor medicine z dokončano specializacijo splošne medicine ali druge ustrezne smeri, - 3 leta delovnih izkušenj, - poznavanje dela z osebnim računalnikom, - znanje enega tujega jezika, - strokovni izpit iz upravnega postopka po ZUP oz. vključitev v izobraževanje o ZLT m opravljanje strokovnega izpita (oboje bo organiziral Zavod) po sklenitvi delovnega razmerja. Glavna področja dela: - določanje pravic zavarovancem, - izvajanje nadzora izvajalcev, - opravljanje izvedenskega dela. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečmm poskusnim delom. O izboru bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku. Za dodatne informacije lahko pokličete po tel. (02) 536 15 10, z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi na naslov: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Murska Sobota, Slovenska 48, 9000 Murska Sobota. MEDIAFIN KOM, d. o. o.. Dunajska 21, Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715,031 589 448 --------------;---------- Servisiranje m prodaja akumulatorjev Banner 041 505 707 Adosiektrikg Marian H»n»t s. ViiilH 23 a Opel. Nove ideje, boljši avtor Astra je klasičn Astra Classic II že za 2.360.000 SIT SlfijfD ‘a Apt O |7O 1 .■oltili OpejL Pafbj^i i-a nOr vn j-a KMG BlntMtV 5, S.'ttbiulcai) u. 117. Mad; Astra Classic H je prostoren in zanesljiv družinski avtomobil s trajno vrednostjo in fantastično ugodno ceno. Z varnostjo, varčnostjo, udobjem in zanesljivostjo izpolnjuje pričakovanja Še tako zahtevnega uporabnika. V ponudbi sta bencinska motorja 1.4 16V in 15 16V Ecotec Twinport ter novi varen, dizelski motor 1.7 CDTI z 80 KM. Avtohiša Kolmanič & Dokl d. o. o., Industrijska ulica T, Murska Sobota, tel. št: 02 530 46 50 KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! KJW5 ■ UBOZ Mm biM, L k l tenu Sl, KU it I« IM AHR Dm Fundgrube ■SECOND HAND SHOP' KOMISIJSKA TRGOVINA Hiigrtplatz 7, 84MB»dkwrtwi sUaeil»jltk4, rjcmoWid, nakit. se#rt»t hWzKI Brezplačna tel. Številka: 080 19 55 PON.-pn.: 9"-12” in iSMS"1, SOB.: ' ir Robert Kozar, i. p, Mladinska 13 9250 Gornja Radgona tel./faks: 02 561 11 32 GSM: 041 539 204 5UHOMONTAZNA GRADNJA SISTEMI KNAUF, RIGIPS, ARMSTRONG ADAPTACIJA MANSARD SPUŠČENI STROPOV! ZASTOPSTVO ZA ARCOHT PRODAJA IH MONTAŽA PVC OKNA - VHODNA VRATA - GARAŽNA VRATA Zidarstvo - Fasaderstvo in Izolacije zidov, strojni ometi Jože Horvat, s. p. T ' A - R Z A Rimi 110, 9222 Bogojina, tel., faks: 02 547 10 14. GSM: 041 631 193 tel. stanovanje 02 547 13 00 Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. ■ j- • l.i MuiG । ti'ml i B U K E Al hitite pomlad! _3i _ / POMLADANSKI POPUST za pohištvo p masivnega less ■ I program Tara in La Piazza, ter notranja vrata bukev softli^^ Prodajna akcija bo potekala od 9. do 23. februarja 2006 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL | S ‘ O ’ F ' T ’ tio razprooaje 5 DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV NA OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠEGA VOZILA I ___________________________T ___ ____ ____ J PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL: 02 52130 00 Bonafin, i o. o., Slovenska 27, 10Q0 ijuWjana MURSKA SOBOTA, Šavel center, Cvetkova 2, tel.: 02 52138 72 lipbled ■ Pesem gozda v vašem dO54 07 priznane vedeževalke POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 s. p., Brwovd 69a< 9201 Puconci EKOLOŠKO KURILNO OLJE Prostovoljno gasilsko društvo Turnišče namesto cvetja za pok. člana Martina Škafarja -10.000, Mirko Tropenauer, Apače 88, namesto cvetja za pok. Alojza Ratnika iz Lešan - 5.000; družina Sinic, Vanča vas 46, namesto cvetja za pok. Ano Benčec - 10.000; Gorazd Bertabnič iz Nuskove 75 namesto cvetja za pok. Jožeta Klemarja - 7.000; družina Evgena Ciguta iz Borejec namesto cvetja za pok. Ano Benčec -10.000; Cvetkini sodelavci iz Mure FRS namesto cvetja za pok. tasta Štefana Fariča iz Kupši-nec - 13 000; Okrožno sodišče v Murski Soboti namesto cvetja za pok. Margareto Križan -15.000; Oton Bernik, Rožna dolina, namesto cvetja za pok. Mariko Križan ~ 50.000; Ema Abraham s Hodoša namesto cvetja za pok. Mariko Križan - 5 000; Karel in Darinka Knaus iz Noršinec namesto cvetja za pok. Franca Jančarja iz Noršinec - 5.000; družina Štefana Vučkiča iz Noršinec namesto cvetja za pok. Franca Jančarja - 5.000; družina Kovačič, Vanča vas 55, namesto cvetja za pok Ireno Kerčmar iz Vanče vasi - 10.000; Julijana VoroŠ, Ledavsko naselje, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Irmo Pap - 5.000; Franc Toplak namesto cvetja za pok. Kristino Gerenčer -3.000; družina Branka Mesariča namesto cvetja za pok. Vero Mesarič - 10.000; družina Jožefa Kovača namesto cvetja za pok. Vero Mesarič - 10.000; družina Alojza Varge namesto cvetja za pok. Vero Mesarič - 6 000; Alojz Serec, Plečnikova 47, Krog, namesto cvetja za pok. Alojza Ratnika - 5.000; Marija Abraham z družino iz Moščanec namesto cvetja za pok. Gizelo Kovač iz Prosenjakovce - 5 000; Karolina Horvat z družino iz Doline namesto cvetja za pok. Gizelo Kovač - 5 000; Zdravstveni dom Lendava namesto cvetja za pokojnega dr Mikloša Tomko - 15.000; Jožef Rajtar, Nedeli-ca 1, prispevek za porodnišnico - 1.000; prija- telji in sodelavci Pomurja namesto cved’ pok. Štefana Norčiča Akija iz Gančan - 3 . namesto cvetja za pok. Ireno Kerčmar iz $ če vasi so darovali: Dušan Novak z druži*10 Sodišinec - 5 000, družina Norčič -Ljubljane in Zagreba - 15.000, družina izKupšinec - 5.000, družina Majcen iz Rankovec - 5 000, družina Flegar s I i'1^ 6.000, družina Šeruga - Lesic s Tišine - 1 družina Serdt s Tišine - 5000 in druži na ■ , iz Vanče vasi - 10.000; Jože Burnik z iz Nemčavec namesto cvetja za pok. Bel° p' skega iz Moščanec - 5.000; kolektiv Lendava namesto cvetja za pok. dr. M 1 j Tomko - 5.000; Ignac Toplak, prispe^* opremo porodnišnice - 5.000 sit. Darovalcem se iskreno zahvaljuješ' Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska so,,‘ VESTNIK -16. februar 2006 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648 KHz pETEK 17. februar- 00.00 SNOP - 05.00 Dobro jutro, ■unona, Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž -°815 Petkova tema - 09 00 Poročila - 09.10 TV As, Re- - 09.45 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Po- I* - 10.30 Madi oglasi -11,00 Poročila - 11.15 Zamu-tKnct -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 13-00 Poročila 11 11 1 Oicba ednine - 12.30 Od petka do petka -^■20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14 05 Obve-a‘ 14.30 Romskih 60 minut - 1530 Dogodki in odme-Li - Hi l 5 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila -’7 M 4! oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje - 18.30 "adijsk, knjižm sejem (Nevenka Emri) -19.15 Mladi val ’ j3 mlade, vaša razmišljanja (Maja, Staša) - Zadnja poročila - 20.05 Ugasni televizor, večno r: lem Bojan Peček - 24.00 SNOP SOBOTA, 18. februar - 05.00 Dobro jutro! - 08.30 Mali njusj. is lhi u hutu h. d । ,< Bistrica -10.00 Poročila ■""tJrthvi-uih- 10.30 Potepanje- 11.00 Poročila -115 Potepajte se z nami -12.00 Poročila - 12.05 Obve-® ~ । * 3U Od petka do petka, ponovitev oddaje -12.45 Na«; ut, tedenskega sponzorja - 13.00 Poročila - 13 15 1 "talne - Rw Poročila - 14.05 Obvestila - 14.15 ^■'-ja irdmi: Intervju Nataše Brulc Šiftar s Teodo *• 15.D0 Literarni drobci - 15 30 Dogodki in . 16.15 Napoved sporeda - 17 00 Osrednja po-m burski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - Poročila • 19.15 Najlepše želje s čestitkami in 1 - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Pa ra ra ra parn (Bogdan Lemut) - 24.00 SNOP ^EDELJA, 19. februar - 05.00 Dobro jutro! 07.00 *"8* mrrin.j kronika! - 07.30 Panonski odmevi, od- 0 porabskih Slovencih (Silva Edry) - 08.00 Misel n duhovna misel pomurskih duhovnikov - 08.30 ^murjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Sre-nie a Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 1Pnročilj - 12.35 Obvestila - 13 00 Minute za umovalce (Silva E6ry) - 1330 Čestitke, šport - 17.00 pJ Orodni farmi: Ansambel Harmonija - 19.00 Ih • 201 m Zadnja poročila - 20.05 Samo za vas! oddaja pevca in violinista skupine Posodi ^iwrja Sama Budne- 24.00 SNOP '^EDELJEK, 20. februar - 05.00 Vedro v dobro ju-0 lr,»a, Boštjan - 07 40 Pismo iz Porabja, Marjana Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz NARODNOZABAVNE GLASBE , ^NAŠEGA SRCA 2 jo rad - Štirje kovači U’ m - kiloton - Štrk i 11 lt| Mubljen sem - Dori 5, ‘n babici - Založnik Evropa - Igor in zlati zvoki ^LOGA; Upravi fukiil I ■ bciokraujke - Ans. Tonija Verderberja I 0BmURSKE zabavne glasbe 2, mJ* ^pa moja ljuba - Torpedo Band čird&š- madžarski ples št. 5 - 3 I P?1?3 Hkrgj * Maja Seršen ier boža deklico - Halgato Band Daniel E P°niniš dotika - Marko Horvat J 1 (kaseto) glasbene založbe Man-■ Marinu jz Ljubljane prejme MUadln ®blFMetodova ul. 6, Ljutomer. iria 2qJ" pošljite do ponedeljka, 2®. febni-’b' 1J, ifp * Murski val, Ulica arhitekta No p ’ Murska Sobota, za glasbene lestvice. ^5“ 7 - glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Viggo Mortensen je filmski igralec, ki je nastopal v filmih, kot so Senca preteklosti. Gospodar prstanov, Popolni umor, 28 dni, Svetloba in Hidalgo. Našo nagrado dobi Mateja Podlesek, Gorica 50,9201 Puconci. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Alije George Clooney letos nominiran za Oskarja? Da ali ne? '•■Slov- Sukič - 09 15 Internetna anketa - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 11.00 Poročila -1115 Oaj, kak san zlufto! Drugi športi... - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 10.00 Poročila - 19 15 Krpaqke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je inda fajn bilou (Milna Zrinski) - 24.00 SNOP TOREK, 21. februar - 05.00 Vedro.v dobro jutro! Vida, Bojan - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09 00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.15 Kratki stik -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12-30 Potrošniški nasvet, Andrej čimer - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila • 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila ■ 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 22. februar - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo -09-15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Župan na obisku -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju -13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19 00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Spindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 23. februar - 05-00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič -09-15 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila - 11.00 Poročila - 11 15 Reportaža tedna - 11 45 Šport za vse -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila -13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.B Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 16. februarja: ob 19 00 ameriška zgodovinska akcijska drama Munchen (Eric Bana, Geoffrey Rush, Matthieu Kassovitz, r.: Steven Spielberg) Petek, 17. februarja: ob 18 00 ameriška grozljivka Megla (Tom Welling, Maggie Grace, r.: Rupert Wainwright), ob 20.00 Miinchen Sobota, 18. februarja: ob 19.00 Miinchen Nedelja, 19. februarja: ob 17.00 Munchen, ob 20.00 Megla Ljutomer Sobota, 18. februarja: ob 18.30 ameriška vojna drama Marinec (Jake Gyllenhaal, Jamie Foxx, r.: Sam Mendes) Nedelja, 19. februarja: ob 17.30 britanska družinska animirana komedija Wallace in Gromit: Prekletstvo strahouhca (Glasovi: Ralph Fiennes, Helena Bonham Carter, r.: Steve Box in Nick Park), ob 19 30 ameriška komična kriminalka Cmok cmdk, bang bang (Robert Downey Jr, Val Kilmer, r.: Shane Black) Gornja Radgona Petek, 17. februarja: ob 19.00 ameriška romantična komedija Kot v nebesih (Reese Witherspoon, Mark Ruffalo, r.: Mark Waters) Napoved prireditev I^KPL^MPTlI “vr— LENDAVA 17. februar ob 19. urh SNG Maribor: Tango (balet), slovenski abonma in izven 23. februar ob 18. uri: Moj teater: Sarmica, komedija (odkupljena predstava ob dnevu prosvetnih delavcev) OTVORITEV RADENCI V soboto, 18. februarja, ob 17. uri bo v Muzeju - Galeriji otvoritev razstave del Ervina Kralja in Nade Zidarič. V kulturnem programu bo nastopila glasbena skupina Zadnji moment. Razstava bo na ogled do 18. aprila vsak delavnik med 13- in 15. uro. MORSKA SOBOTA V ponedeljek, 20. februarja, ob 17. uri bo v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice otvoritev razstave del likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota. KONCERT MURSKA SOBOTA - V četrtek, 16. februarja, ob 16. uri bo v MIKK-u Hip hop Praksa vol 3 - V soboto, 18. februarja, ob 19. uri bo v Galeriji letni koncert Ženskega akademskega pevskega zbora Vugaš ob njegovi peti obletnici delovanja. - V soboto 18. februarja, ob 21. uri bo v MIKK-u promocijski koncert skupine Bilk (Zagreb, drum’n’bass/ breakbeat; reggae/postrock/noise). Po koncertu bo Diskoteka M 1 K. K. vol. 6. Glasbo vrti DJ Temnovid. »Disko maske- imajo prost vstop. KAPELA V soboto, 18. februarja, ob 17. uri bo v telovadnici OŠ medobmočno srečanje tamburaških skupin. Strokovni spremljevalec bo mag. Damir Zajec. SPODNJI KAMENŠČAK V soboto, 18. februarja, ob 20. uri bo v Mladinskem centru Prlekije rock koncert z multimedijsko predstavo Rock Otočec. Nastopili bodo: Živi zid (Drobtin-ci, he punk rock), Cosa Nostra (Sladki vrh, punk rock) in Prostozidarji (Črnci, CZD cover band). GORNJA RADGONA - V nedeljo, 19. februarja, ob 17. uri bo v dvorani kulturnega doma koncert Simfoničnega in godalnega orkestra iz Logatca - V ponedeljek, 20. februarja, ob 18.30 bo v dvorani glasbene Šole večer filmske glasbe. LJUBLJANA V petek, 17 februarja, ob 21. uri se bo v Menzi pri koritu na Metelkovi mesto začel Dobrodelni festival za Danija KavaŠa in njegov prizidek, kjer bodo nastopili: Marko Brecelj (Koper), Žoambo Žoet Wor-kestrao (Razdrto), Bast (Kolektiv), Ruins Matador (duo) in MM Chekman (dj). DOGODEK MURSKA SOBOTA - V soboto, 18. februarja, ob 10. uri bo v avli centra Mercator velika prireditev in otroška delavnica Vsi smo bili otroci, ki omogoča vsako leto brezplačna letovanja in zimovanja za tristo otrok iz vse Slovenije - V soboto, 18. februarja, ob 10. uri bo v Galeriji likovna delavnica za starejše osnovnošolce. - V torek, 21. februarja, ob 14. uri bo v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice ustanovni občni zbor Podružnice društva Bravo - društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami v Murski Soboti. - Ob torkih s pričetkom ob 1915 in ob sredah ob 9. uri poteka v gasilskem domu začetni tečaj joge, ki ga pripravlja Društvo Joga v vsakdanjem življenju Maribor. RAZKRITJE V nedeljo, 19. februarja, ob 14. uri se bo začel pred kulturnim domom 5. letošnji pohod v okviru programa Živimo zdravo. Napoved prireditev GLEDALIŠČE SVETI JURIJ V nedeljo, 19. februarja, ob 15. uri bo v telovadnici OŠ premiera predstave 70 let po smrti,, ki jo izvaja dramska skupina Močnikovi iz KPD Rogašovci. MURSKA SOBOTA V ponedeljek, 20. februarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Vse o Ženskah avtorja Mira Gavrana v režiji Barbare Hieng - Samobor in v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana. Ponovitev predstave bo v torek, 21. februarja, ob 19 uri. LITERATURA MURSKA SOBOTA - V četrtek, 16. februarja, ob 18. uri bo v Galeriji PAC predstavitev novih knjig Karoline Kolmanič Čakam te, Dolores in Alba. Knjigi bo predstavil Ludvik Sočič, zaigral pa bo Halgato band. - V ponedeljek, 20. februarja, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavitev knjige Shojene poti Literarne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V sredo, 22. februarja, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi Mirko Rajnar - Slike in predstavitev kataloga. FILM MURSKA SOBOTA - V petek, 17 februarja, ob 20. uri bo v grajski dvorani premiera filma Vinopiri - Blutvajnšpricar saga, izdelka Plana 9 iz Ljutomera Sledi modna revija Suzane Rengeo. Pripravlja MIKK. - V torek, 21. februarja, ob 18, uri bo v MIKK-u Mikkov filmski brlog. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Galeriji Murska Sobota je do 28. februarja na ogled samostojna razstava Slike (2000-2005) akademskega slikarja Mirka Rajnarja. - V Galeriji PAC je na ogled razstava Ultra Light avtorja Dareta Birse iz Lendave. - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled Stalna muzejska razstava in Hetiške tkanine in vezenine (slednja do aprila). - V MIKK-u je na ogled razstava plakatov, ki so naštah ob napovedih koncertov in predavanj v MIKK-u. GORNJA RADGONA V galeriji kulturnega doma je na ogled likovna razstava ob slovenskem kulturnem prazniku. PUCONCI V večnamenski dvorani so do konca zime na ogled dela 225. samostojne pregledne razstave Štefana Horvata. LENDAVA - V sinagogi je na ogled spominska razstava Impresije ... Slikarji Srečku Kosovelu. Razstava je odprta do 4. marca vsak delavnik med 12 in 16. ter ob sobotah in nedeljah med 9- in 13- uro. - Na gradu je na ogled razstava Zgodovina topništva od 15. do 17. stoletja. - V hotelu Lipa je na ogled razstava Lipa skozi čas, ki je nastala v sodelovanju z Galerijo - Muzejem Lendava, akademskimi slikarji in ljubiteljskimi slikarji Društva upokojencev Murska Sobota. LJUTOMER V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba KRPUVNIK V etnografskem muzeju je poleg stalne na ogled tudi razstava Kmečka opravila na fotografijah in značilna vinska klet s stiskalnico. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je na ogled razstava Kovček/Der Kof-fer. Projekt sta koordinirala Emil Krištof in Gerhard Pilgram. JESENICE V Kosovi graščini je na ogled razstava Na prelomih tisočletij, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej M Sobota. IJUBLJANA Na Veleposlaništvu Republike Madžarske (ul, Konrada Babnika 5) je na ogled razstava cikla Štirje letni časi likovnega umetnika Zoltana Gaborja iz Lendave. ŠOŠTANJ V Mestni galeriji (Trg bratov Mravljakov 7) je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Dubravka Baumgartnerja iz Lendave. ZAGORJE Do 20. februarja je na ogled razstava umetniških del likovne kolonije Izak Lipovci 2005, ki jo je pripravilo Društvo Aquila Lipovci. Kupon št 7 - Odgovore pošljite do torka, 21, februarja, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno. koles@p-inf.si Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomuqu. j 32 ZADNJA STRAN 16. februar 2006- vestni VESTNIKOV KOLEDAR 16. februar, četrtek JULIJANA 17. februar, petek SILVIN 18. februar, sobota SIMEON 19. februar, nedelja JULIJAN 20. februar, ponedeljek LEON 21. februar, torek IRENA 22. februar, sreda MARJETA 16. februarja bo sonce vzšlo ob 7, uri in 3 minute, zašlo pa ob 17. uri in 30 minut. Dan bo tako dolg 10 ur in 26 minut. 21, februarja ob 8. uri in 18 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 15. februarja 2006 država o in. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 0'8 1 238,8613 239,5800 240,298'’ Hrvaška HRK 191 1 32,7028 32,8012 32,8996 Madž. HUF 348 1 0,9497 0,9526 0,9555 Švica CHF 756 1 153,3817 153,8432 154,3047 V. Brit. GBP 826 1 348,3466 349,3948 350,4430 ZDA USD 840 1 200,7744 201,3785 201,9826 Igrajte se z Vestnikovo SESTAVLJANKO Vsi, ki boste 2., 9. ter ta teden In 23. februarja zbrali po štiri sličice (skupaj 16 sličic) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika, kjer jo do 2. marca lahko zamenjate za knjigo VANEKOVI VICI. Ano Kotnik še iščejo Murskosoboškim policistom je bilo v ponedeljek povedano, da je od doma neznano kam odšla Ana Kotnik, Stara 79 let, iz Črešnjevec 151 a. Visoka je med 155 in 160 centimetri, suhe postave in sivih kratkih las. Na glavi je imela raznobarvno ruto, nosila je rjav plašč, obuta je bila v črne škornje. S seboj je imela starejši cekar. Policisti vse, ki bi karkoli vedeli o Kotnikovi, prosijo, da to sporočijo na telefonsko številko 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. Do sklepa redakcije Kotnikovo še pogrešajo. A. B. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: številka: pošta: Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno Smučarski skoki Matjašič novi rekorder ŠD Mladost Pertoča je pripravilo tekmovanje za prehodni pokal Krajinskega parka Goričko. Pred okrog tisoč gledalci je nastopilo 33 skakalcev, prireditev pa so popestrili ptujski kurenti. Najmlajši udeleženec je bil 7-letni Rok Potočnik iz Dolnjih Slaveč (14 m), najstarejši pa 36-letni Rafko Čontala s Pertoče (22 m). Stari rekord (26,5 m) je bil izboljšan Rezultati - kadeti: 1 David Ke-rec (G. Slaveči) 25,5 m, 2. Uroš Potočnik (D. Slaveči) 23 m, 3-Rok Potočnik (D. Slaveči) 14 m. Mladinci: 1. Goran Drvarič (Mačkovci) 27,5 m, 2. Danijel Ferjanič (G. Slaveči) 25,5 m, 3. Danijel Ficko (G. Slaveči) 25,5 m. Člani: 1. Boštjan Matjašič (Polenšak) 29,5 m, 2. Aleš Gomboc (Sv. Jurij), 3 Zvone Čuš (Polenšak), oba 28 m. T. G., foto: J. Z. NI Štirje biseroporočenci in osem zlatoporočencev V dvorani občine Velika Polana so podelili v nedeljena prireditvi plakete občine in Društva upokojencev Velika Polana štirim občanom, ki so v zadnjem letu dni slavili biserno poroko, in osmim, ki so praznovali zlato poroko. Biserno poroko ob šestdesetih letih zakona sta tako slavila Ana in Štefan Žerdin iz Velike Polane, ki sta se podelitve udeležila, ter Ana in Štefan Horvat iz Velike Polane, ki se zaradi bolezni podelitve nista mogla udeležiti in jima bodo priznanja podelili na domu. Zlatoporočenci, ki so skupaj preživeli petdeset let v zakonu, so bili Katica in Ivan Škalič iz Male Polane, Elizabeta in Štefan Voh Iz Velike Polane ter Jožef in Marta Pucko iz Velike Polane, ki so se podelitve udeležili, zaradi bolezni pa ni bilo Elizabete in Jožefa Tivadarja, ki jima bodo priznanja podelili na njunem domu. Priznanja sta podelila župan občine Velika Polana Damijan Jaklin in podpredsednik društva upokojencev Jože Tompa, v kulturnem programu pa so nastopili ljudski pevci in godci Nemam časa, ki delujejo v okviru društva upokojencev. V nadaljevanju so imeli še občini zbor društva upokojencev, ki ga vodi Katica Škalič, ki je bila prav tako med zlatoporočenci. V društvo so vključen: upokojenci iz Brezovice, Hotize ter Velike in Male Plane, na zboru pa so spregovorili o delu v preteklem letu in načrtih za letos. Nato je bila še pogostitev vseh članov društva in gostov. J. Ga. WN3IUVICI Tabletke »Janez, kaj lije rekel zdravnik, kako se jemljejo te tabletke?« »Rekel je rektalno. ■ »Kako je to?” »Ne vem.« »Butec, pokliči ga in vprašaj!« Janez telefonira v ambulanto, vpraša zdravnika, kaj to pomeni, in pravi ženi: »Rekel je analno.« »Vprašaj ga, kaj je to!« Janez vpraša in pravi ženi: »No, zdaj sem ga pa pošteno razjezil, rekel je, naj si jih vtaknem v rit!« Groza Mujo se ponoči vrne domov, pijan kot svinja. Navali na Fato, a Fata ima menstruacijo in se močno brani. Mujo gnjavi in Fata le popusti. Zjutraj se Mujo zbudi sam v postelji in vidi, da je vse krvavo. Postelj#, vzglav- c} po položnici - trimesečno nik, pižama. Pravi si: »O Mujo, kaj si storil, ubil si Fato!« Gre v kopalnico, da bi se malo zbral, in se pogleda v ogledalo. Zgrožen pravi: »Kaj ubil, pojedel!« Poročna noč Po poročni noči nevesta pravi žen in u: Nisi izpolnil mojih pričakovanj!« Ženin: »Pa kaj morem... Obljubil sem, da bom izpolnil praznino v tvojem življenju, a nisem imel pojma, daje tako velika!« Dolgočasnež Prijateljica vpraša blondinko, kakšen je njen novi fant. »Strašno je dolgočasen. Včeraj mi je spet cel večer pripovedoval o Sofoklesti, Platonu in Aristotelu, pa sem mu že nekajkrat rekla, da se na nogomet ne razumem!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. izvedelo, da so P raj. wdi Škofiji določen ■ škof, nekaten P^^W^ S**’‘*l nje zaceii s obnovo. # * * izšalovskihg^^^ macesnoma. Na^ migovalo, da 1° P ruje)°novp; Nafte. ki naj bi mel d. vojni projekciji tudi oziv nem energetsk . opOfnW' cesne bi uporabil za op jaških.^ nekoč ponašal sedanj gozdov. * * * Za ta teden je napoved^ novm občni zb ^i'1 razvoj. Obcm Zbor bona * * * 'J začasne deponije nacioe hidroelektrarn _ S« infrastruktun.ee se itl odprli mitnice na kivodijovVeržej- * * * J v Radgoni s° trarnaminaMu na pomoč Krožancann * * * Velika delegacija metropole se je eit> m«..."«**«"®!" ' ' del ,a>* WIS»Sl "a .»cMUP’ J krajšem možnem cas> d.i tekstil, in se podrob z možnostjo bren Opozorili pa so. ^«0^ vleke visoka moda, ta konfekcija * * * V napeči npm gigantu «hhHk turitetnih ’^^^anjšo je glavni razlogza ( dajo podhranjenost^ , K.roiBe«"’aoe EESEOtkl KOfW J m