148. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. julija 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI MUL Uhaja itak dan mt^fc unmli nedelj* in pn»*uike, ter velja po posti prejetuan a svit ro-o(;«rtk« deieis *a »e ieto 16 <;o., ta pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., r.a jeden meeec 1 gld. 40 kr. — Ž* L j n i» ( j . -u. >.-i\w poftiljar t» na dom *» vse leto I o gld., aa oetrt leta i gld. 30 kr. ea ;odeo mesne i gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. *a oetrt inta. — ta je deeele toliko već. Kolikor pofitnma masa. — Na oarocbe. brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plaču,c *• od stinstopne petit-vrste (M 4 kr . če se osnaniio jodenkrat tiska, po 6 kr Cs M dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi oajj isvoli fra-, k o vat. IV »opisi ae ne /racajo. — Dredmstvo in nprevnistvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravniltva aaj ■* blsmovolijo pošiljati naročnine reklamacije oanazula, t. ) adnxicuu*trativne stvari. Telofoa i&t- Slovenščina pred višjim deželnim sodiščem. IV. Če se ne motimo, je graški senat svoj slovenščini sovražen sklep pred vnem s tem opravi* čeval, da ga ni zakona, ki bi določeval, da naj se prizivne razprave, kadar se je v prvi stopinji slovensko razpravljalo, pri višjem deželnem sodišču tudi slovenski razpravljajo. Ali ljuba gospoda, za to se ne gre. V očigled temu, da je dopustna slovenska razprava pri prvi instanciji, da so dopustni prizivni slovenski spisi, z jedno besedo v očigled temu, da je slovenščina v okrožju vi šjega deželnega sodiica graškega pripoznani sodni jezik, se ne sene vprašati, kje je zakon, ki zapoveduje, da naj so prizivne razprave v Gradcu slovenske; pač pa je v tem ozira dovoljeno jedino vprašanje, kje je zakon, ki prepoveduje slovenke prizivne razprave v Gradcu? Edino to vprašanje je me-rodajno, in pravičen in vzdržljiv bi bil senatov sklep le tedaj, če bi imeli tak zakon. In imeli bi gs brez dvojbe, da je botel zakonodalec pri izdaji nove civilne pravde resno preprečiti slovenske javne razprave pri drugi instanciji. Zdkonodajec pa v vse svoje nove zakone ni sprejel take prepovedi, in za-tegadel smemo sklepati, da ni botel zabraniti slovenskih prizivnih razprav. In taka zabranitev bila bi tud* breznaiselna. Nova civilna pravda je pred vsem oprta na javnost in ustnost. Vsled tega razprava ni kaj tacega, s Čemur bi smeli sodniki po svoji volji disponovati. Javnost in ustnost, ti dve načeli imati vsikdar svoj odločilen vpljiv. Javna razprava ni last sodnikov, do nje imajo mnogo prav.ce tudi stranke. In to je lepa javnost, in krasna ustnost, če se kličejo alo v. stranke samo v ta namen v Gradec, daondiza Svojo pravico ne smejo spregovoriti slovenske besede, in da soondi navzoče pri razpravi, koja jim je od konca do kraja nerazumljiva, kakor kitajska knjiga. Če velja za prizivne razprave posebno načelo, veljati mora za vse prizivne razprave brez izjeme. Veliko takih razprav se ima vsled novega zakona vršiti LISTEK. Gabrijela. Novela. — Spisala Zmagoalava Kr, »Sestrična se bo omožila," pripovedovala je Jerebova Gabrijela nekoč v doli, in koleginje smo poslušale njeno vestno opisovanje Ženinovih vrlin. „Interesantan je, povem vam, interesanten. Zlati ščipalnik se mu koketno ziblje na nosu, a nad ustnicami ima lepo zavihane brke, da se mora človek kar zaljubiti vanj. Seveda brado ima tudi, prav tako, kakorSno nosi nad dolgočasni učitelj Cesnovar". — Hodile smo tedaj malone vse k petju v pevsko društvo in bile vse, od prve do zadnje več ali manj zaljubljene v nafiega plavolasega učitelja ĆeSnovarja, ki se pa, žal, ni prav nič zmenil sa naše obožavanje. .Da, ravno tak je, kakor Ćešnovar, samo da je črn, a to je se bolje," je zatrjevala Se jedenkrat Jerebova Gabrijela, ker smo malo neverjetno zmajevale z glavami/ 1 ' bO, kadar se omožim, vzamem ravno takega," hitela je dalje. „Cm mora biti na vsak način, ti ■o vam vse kaj dražega, nego oni hladni plavo- pri deželnih in okrožnih sodiščih. V Ljubljani, v Novem mestu so te prizivne razprave izključno slovenske; in ali naj sedaj pričakujemo, da jih gra-Ako sodišče v bodoče prepove? Za tako prepoved trebalo bi v istini predrzne odločnosti, do katere se vi£;e deželno sodišče v Gradci pač nikdar pov-speti ne bode upalo. Lopična pa bi bila taka prepoved, ker v tem pogledu ne najdemo nikakega razločka mej prizivno stopinjo v Ljubljani in ono v Gradci. Na dalje se nam poroča, da je višje deželno sodišče v Trstu dopustilo, da se pri njem vrdijo prizivne razprave v slovenskem jeziku. In višjim deželnem sodiščem v Pragi, v Brnu niti v spanji ne bode priftlo na misel, da bi prepovedale češke prizivne razprave. In vender je nemških Le denigov tako pri Praškem, kakor pri Brnskem uad-sodišči v obilici! Uverjeni pa smo tudi, da bi višje d-žel no sodiAče grašk, če bi slučajno imelo svoj sedež v Ljubljani, niti besedece ne bilo zinilo proti slovenskim prizivom in razpravom, in to tudi tedaj ne, če bi dotičnomu prizivnomu senatu nače-loval sara gospod Ledenig ! Naj se torej premetava stvar tja in sem, do druzega konca ne dospe mo, nego do tega, da je senatov sklep, proti kojemu se obrača razburjenost vsega slovenskega naroda, iztekel jedinole radi tega, ker ima višje deželno sodiSče slučajno svoj sedež v nemškem Gradcu. Graški nadsodniki tiče s svojim dubom še vedno v nekdanji centralistični nemiki Avstriji, in — bodi si iz pravega ali pa iz ponarejenega prepričanja, žive v veri, da se s tem, če se vrže pred slovenščino v podobi senatnega sklepa polen ček, reši nemški značaj graškemu višjemu deželnemu sodišču, in tudi nemški značaj graškega mesta. Ali prepričali se bodo, da je za višje deželno sodišče brez vsacega pomena, če tiči ravno v nemškem Gradcu, in prepričali se bodo, da Avstrija ni nemška in ne slovanska, in da ravno zategadelj nam mora privoliti slovenske prizivne razprave \ V 1JIIbi I, 4. julija. Solnegraški konservativci in razpust graškega občinskega iveta .Katoliško politično narodno društvo" v Solnogradu je sprejelo soglasno lasci, o katerih človek ne ve, imajo li zamrzoeno srce ali kali." Nekatere smo seveda dobro vedele, koma je veljala ta zadnja njena opazka. Saj smo vendar mnogokrat opazovale, kako žareče je pogledovala Češnovarja, kako izvrstno se je vedno naučila teorije — seveda vse le njemu na ljubo; — opazili smo pa tudi in ne rečem, da ne z neko tajno radostjo, da se Češnovar kar nič ne zmeni za našo Gabrijelo, ki je bila kljub svojim IG letom izvanredno razvito in lepo dekletce. Zato se je tudi na marsikakem obrazu pri Gabrijelinih besedah o baje tako hladnih in mrzlih plavohiscih pojavil čuden n»smehljaj in komolci so se tajno, a vendar odločno gibali, kakor veje, skozi katere potegne oster piš. Gabrijela seveda ni opazila vsega tega in navdušeno slikala je svoj ideal. „Črn, da, črn bode. Orne velike žareče oči, črne kodraste lase in črne, lepo zavihane brkice — o, jaz imam fin okus!" „ „Če ga dobiš," ugovarjala je jedna izmej nas. „Ha, ha, dobim — deset na vsak prst," in raztegnila je prste, vzravnala se in se izzivajoče ozrla po nas, češ, glejte me, mar se ne bodo kar pulili za me, če tudi bi moji etariši ne bili bogati in ne resolucijo, ki odobrava razpust graškega občinskega sveta ter izreka soluograškemu obč. svetu priznanje, da je odklonil predlog, naj se izreku graškemu obč. svetu simpatije. Zanimiv je ta sklep političnega solnograškega društva zategadelj, ker dokazuje, da je v Avstriji vendar šo nekaj poateno-mislfčih in odločnih Nemcev, ki imajo pogum javno obsojati nelojalno in nepatrijotično rovanje nemških nacijonalcev, ki stoj*' pod komando Wolfa in in Scbonererja. Diference mej hrvatskim banom in oger-Bko vlado. Kadi določitve nagodbe ne kvete mej Hrvatsko in Ogersko ter radi užitninskih davkov je nastala mej grofom Khuen Hedervaryjem in mej ogersko vlado velika napetost. Ban hoče odstopiti« ker se ne uda. „MagyarorssagB meni, da je banu nastali konflikt samo dobrodošel, ker ga izrabi v ta namen, da se vendar oprosti težavnega banstva, katero bi rt d pustil že davno. Novo italijansko ministerstvo, katero je sestavil general Pel Ion x , vzbuja v Italiji najlepše nade. Pelloux je namreč hladen, miren značaj, ki ne išče vzrokov minolih velikih nemirov v republikanskih, klerikalnih in socijalnodemokratičnih spletkah, ampak v zanikerni gospodarski organizaciji ter v premoči veleposestništva in veleobrti. Vsled tega se hoče lotiti Pellouxovo ministerstvo predvsem gospodarskih vprašanj. Tovariši Pellouxi, zlasti F o r-tis, Carcano in Bacceli, so znani reformatorski duhovi, ki bodo imeli sedaj dovelj prilike spremeniti svoje teorije v prakso. Vojna na Kubi. V petek zjutraj ob 8. uri je zgrabila ameriška vojska pod poveljstvom generala Shafterja trdnjave pred mestom Santiago ter se jih je polastila po vročem, sila krvavem boju do 8. zvečer. Spanci so se borili zaJJvsako ped zemlje kakor levi ter so v obupnem boju ranili in pobili do 1000 Amerikancev. Vendar se ameriški premoči, katero so podpirali tudi insurgentje, Španci niso mogli ustavljati dolgo ter so se končno zatekli v Santiago. Pred tem leži sedaj Sh*flerjeva vojska ter se pripravlja na obleganje. Zunanja utrdba v luko, Castillo del Morro, pa se še vedno prav krepko ustavlja Amerikancem, tako da bode minilo bi imela toliko petičnih strijcev in tet, kolikor jih imam.* Tedaj se je zunaj na hodniku oglasil zvonec. Hitro smo se razpršile na vse strani, in ko je mater Severina se prikazala na vratih, sedele smo že vsaka na svojem prostoru in listale po knjigah. — Ko bi bila stroga naša učiteljica vedela, kaki pogovori so ravno prej onesvečali' svete samostanske zidine ! . . . • «■ Predpust je bil. V beli Ljubljani prirejale so se veselice, plesi in maska rade. I mene se je polastila želja, da pogledam nekoliko predpustno življenje. Z neko prijateljsko družino sem šla na Sokolovo maskarado. Nisem bila vajena hrupnih vesele in na maskaradi sem bila prvič v svojem življenju. Nič kaj dobro se nisem čutila v kratkih krilih in razpletenih leseh kot ciganka. Nekako boječe sem gledala krog sebe in mala črna svilena krinka mi je prav neznosno pekla v obraz. A ni dolgo trajalo to čuvstvo; prišle so maske in me potegnile seboj v glasen svoj smeh in živo razposajenost. Bila sem zdaj pri tej gruči, zdaj pri on*, z resnim Japoncem sem se ravno tako izborno zabavala, kakor z šaljivim Španijol- Se nekaj časa, predno bo možno admirala Sampsona vdreti v loko ter bombardirati Santiago. Dopisi. I* ItiImi!<•«'. 1 julija. Kmetijske podružnice imajo nalogo, da odpravljajo zapreke, ki ovirajo napredek zemlj^delstva in da akrbijo za sredstva v prospeh posameznih vrst kmetijstva, da napravljajo dreves lice in trtnice in da dobivajo od c kr. kmetijske družbe v L ubijani za ista semena in sadike in vrh fegi stroje, posodje in orodja za poskušajo. Vsak ud dob va proti letnini 2 gld. list „Kmetovalec" in štiri drevesca in ima pravico dobivati od glavne družbe iruetoa gnojila, razna semeni, sadna drevesca in plemensko žvino po znižanih cenah. Vsakdo mora pritrditi, da so kmetijske podružnice velikega gospodarskega pomena Skerbti je torej, da se število udov od lata do leta množi. S tem se podpira napredek, živino-, sadje , vino- in gozdu-reje m domače obrtni je in se d >s-»že, da se kmet kmetu približuje, in di si ustanavlja gospodarske zadruge, kakor sadjaiske, mit kairske Oglejmo si našo podružnici. Fan Ribnici in Doleojavas štejeti čez 8000 preb valcev. Izmej teh je manjših in ve'jih posestnikov vsaj 1200 — ln na*a podružnica šteju le oŠ udov. To ne časti posebn > našo toli »Uvijeno ribniško dolino. Vzroki tetuu so, ker so imeli kmutjn pred isleznicp veliko tasfnSka pr« vožnji in ker se skoraj vsaka hiša p *ča S rošetarijO, a vožnja je s«dtopnina odpravi, a tetuu se je ngovar j jalo, da odpade potem kmetijski družbi letni dohodek i 500 gld., in da mora obstajati kmetijska družbi le j iz cveta posestnikov, ker le ti ji bodo stalni pod- J perniki. In ker ni nob^der. imel poguma in razsod- j nosti, da bi te trditve ovrgel, se m sprejel stavljeni predlog Ti ugovori so zelo plitvi. — Pomisliti je treba, da se z večjim številom udov pomnoži berilo o kmetijskih stvareh, da se zbudi pri nj^m veselio do umne gozd >•, živino-, vino in sadj^je in do domače obrinijn. Vse to bo naša gospodarstva vsako leto za več tisoč goldinarjev povzdignilo. Nase 1 ud-stvo postane h povzdigo gospodarstev bolj žlahtno mislece in 'no potem tudi z veseljem vstrajalo pri družb1, ker bo spoznavalo, da ima za majhni letni pnspevtk veliko gospodarsko korist. — Tudi zaradi diplome ne sme obstati pristopnina, k'r te naš kmet ne rabi. kdor jo pa hoče imet', ta naj plača za njo toliko, kol kor se zanjo zahteva. Odbor 0. kr. kmetijske družbe naj vse to poj .sni c. kr ministerstvu poljedelstva, deželnemu odboru in kranjski hranilnici in prepričani smo, da se bo jeden ali drugi teh f.tktorjev v čast in veseij^ štel, da podan teh 500 gl. na leto c. kr. kmet. jski družbi. — Časi so resni. Kmetijski stan mora postati sam svoj, ta ne more biti vedno vznemirjen zaradi svojih dolgov in razkosavanja, zemlje, zaradi svojih i.ožb in eksekucij. Omenjeni nasvet stavi letos kmetijska podružnica v Rovtah nad Logatcem. Na vas zborovalci je torej, da se sprpjme dne 7. t. m. ta nasvet pri obenem zboru c. kr. kmetijske družbe — Če bo tudi letos ta nasvet zivržen, ponavljal se bo tako dolgo, dokler ne bo sprejet. V tem obsiiu bomo posnemali državnega poslanca, ki vsako leto ponavlja svoj predlog, da se odpravi državna loterija, ki ljudstvu cem in sklenila sem pravo prijateljstvo tako s široko-hlačnim Turčinom kot z vitkim Poljakom. Krog mene pa se je vrtdo in mrgolelo vse polno najrazličnejših mask. Tu sta Š^tala modri B is in temnooka Crnogorka, ondi se je pogovarjala „zima", katere obleka se je blesketala liki ivju v sol učnem žaru, z vroče krvnim Italijanom, a tamkaj so se prijateljsko dražili r^sni učenjaki z vrtoglavimi clovvni ter se trudili z t naklonjenost porednih, glasno se smejočih dam v kratkih krilih s črnimi nogavicami in svit-limi lakastimi čeveljčki in v visocih, ženijaluih frizurah. Vmes pa jo bučala gedba in njeni polni akordi so mamljivo napolnjevali veliko dvorano in se stap ljali z veselim smehom in razposajenimi klici radostnih človeških grl. Mene je omamljal ta hrup, to neprisiljeno prosto vrvenje, luč električnih obločnic svetlikala ee je v očesih raznobojnih mask, a mene so opo-jali ti klic;, ta godba, ta smeh, — stekla sem mimo par originalnih razposajenih maskinih tipov gori na galerijo, kjer je bilo nekoliko manj živahno. Smuknila sem na prazen sedež ondi v kotu ter si popravljala rokavice, ko zaslišim zadej za stebrom tiho šepetanje. (Dalje prih<) v etično gospodarskem obzira mnogo škoduje. Gotovo pa je, da bo imel ta poslancev trud uspeh. Gr.— Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. julija. — (Cesarica — bolna ) V soboto se je izvedela Žalostna vest, da je cesarica bolna. „Pester Lloyd" je to naznanil s posebno izdajo. Cesarica boleha dlje časa za anemijo, vsled česar časih po več tednov ni mogla spati. Posledica vsega je bila, da se je pred dvema lotoma pojavilo pri cesarici razširjenje srca. Zdravniki so zdij cesarici svetovali, naj se gre zdravit v Namheim pri \Viesbadenu in cesar jo je pregovoril, da to stori. C'sarica je sedaj v Ischlu. Vest o cesarici ni bolezni je užilo-stila vse narode, kateri blago cas.iriuo viioko spoštujejo in iskreno ljubijo. — (Občinski svet) imel bo jutri v torek, dne 5. julij* ob petih popoludne v mestni d/orani redno sejo. Ko bi se ta dan ne mogle rešiti vse točke dnevnega reda, bode se seja nadaljevala v c trtek, due 7. juija t. 1. ob pstih popoludne. — Gospodje občinski svetovalci blagovole naj 89 pDluo-številno udelež ti seje, ker je za sklepa-iie o jedni točki doevnega reda v zmislu § 57. obč rela treba kvaldikovane voImu^. Dnevni red: 1. Prelsedstvena naznanila. U Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjo seje. III Personaluega in pravnega odseka poročilo o spremembi uoeščansk^g i statuta. IV. Finančnega iu stavbnega odseki poročila: o županovem dopisu glede začasnegi pokritja stroškov zi .Gasilni dom"; o nakupu 887*12 m1 sve'a od posestva Sidonije Scbreyeve za stavbišče „Gisilnegs, doma" ; o razpisu zidarskih del za „Gisdm dom". Finančnega odseka poročila: o magistratovem predlogu glede nekaterih poprav in prenareds v mestni pdiotni vojamici; o magistratovem dopisu glede oddaje najema mestne kopelji v Koleziji; o prošnji „Slovenskoga planinskega društva" za prispevek k gradbi pot* za ježo na Kredarico; o prošnji osrednjega odbora za cesarsko jnbilejsko iu peto zvezno streljanje na Dunaju z i dovolitev častnega darila; o ponudbi in i zejskegs kustosa Mii'lnerja, da mu mesto odkupi neki rokopis; o prošnji pisatelja Petra pl. Radicza za podporo v svrho nadaljnih raziskovanj in sestave životopisa barona VVeikharda Valvasorja; o prošnji „Slovenske Matice1* za podporo k izdaji večjegi zemljevida slovenskih p .krajin. VI. Stavbnega odseka poročila: o napravi novega kanala v Gospodskih ulicah od Pongračeve hiše do ^Glasbenega doma" iu o prizivu posestnice M. pl. Pongračeve v zadevi kanala pri njeni hiši; o napravi asfaltnega tlaka v klavnici za goved; o prošnji kranjske hranilnice za stavbne čete onega dela Vodmata, kateri je za hiralnico nakupila; o oddaji naprave kanalizacijskih načrtov z\ ljubljansko mesto; o prizivu hišne posestnice M. Zetinovicheve pr oti magistrato-vftmu odloku v zadevi poprave njenega zidu ob hiši Auerjevih dedičev; o oddaji kanalizacije n<*. Rimski cesti. VI[. Olepševalnega odseka poročili: o prošnji A. Kališa za dovoljenje, da postavi nekaj kijoskov in drugih naprav za plakatovanje na raznh krajih mesta; o predlogih županovih glede vremenske hišice. VIII. Direktor ja mestne elektrarne poročili: o kolavdaciji del pri vodnjaku elektrarniške cent ale v Slomškovih ulicah; o začasni namestitvi še jed* nega monterja pri mestni elektrarni. IV. Samostalna predloga olepševalnega odseka glede olepšave Res-ljeve ceste; občinskega svetnika dr. Danila Maja-rona g I-de ravnopravnosti slovenskega jezika pri višjih sodnih instancah. X. Personalnega in pravnega odseka poročila: o prošnji stražuega vodje Ivana Ižanca, da se mu podaljša dopust; o oddaji služba mestnega inženerja; o oddaji službe pisarniškega praktikanta. XI. Finančnega odseka poročila o prošnjah za podpore in predujme. — (Koncert .Slavca" na korist Prešernovem spomeniku) se v soboto ni obnesel tako kakor je bilo z ozirom na njega prelepi namen že -leti in kakor je p žrtvovalni odbor zaslužil. Vzrok temu je bilo prppičlo število udeležencev ter neprijazno vreme, ki je drugi del koncerta docela pokvarilo. Res je, da se število različnih veselic ln koncertov v Ljubljani preveč kupici ter bi bilo v interesu stvari želeti, da se to število prav znatno omeji, vender pa moramo obžalovati, da prva javna veselica na korist Prešernovemu spomeniku ni bila taka, da bi mogla navdušiti še druga društva, da prirede zabave za jednak namen. Glede koncertnega dela, ki ee je izvajal pod vodstvom gg. kapelnikov F rise k a in Beniška, naj omenjamo le, da je zadovoljil vsakogar. Prekrasno se je pela zlasti velika Zajce v a eklaoba .Moro" s spremljevanjem orkestra. Jako je ugajal Parmin intermezzo iz opere .Ksenija*, pa tudi produkcije g. Benčana in njegovega dečka so izpolnile svoj namen. Ko je začelo deževati, umaknil si je del občinstva v Sokolovo dvorano, kjer je zapel .Slavec* še ostale točke pevskega program ter je svirala godba. Končno se je celo plesalo — (Ođhodaioa koncertnega vodje gosp. Ćerina ) Preteklo soboto zvečer zbralo ee je na povabilo g. Vencajza nekaj nad trideset čenov pevskega zbora ^Glasbene Matice* na vrtu g. Zajca, da bo poslove od svojega pevovodje. Mnogi, ki so bdi zadržani osebno se vdeležiti odhodnice, sporočili so svoje pozdrave pismeno, tako tudi imenom ženskega pevskega zbora njega načelnica gospa dr. Jenkova. Načel n k pevskega zbora, g. Vencajzt je napil pevovodji g. Gerinu, čegar delovanje pri „Glasb. Mat * tvori tretjo pomembno ero v ras vitka njenih pevskih zborov. G. Pucihar zahvaljeval se jo za njega elegmtno in ii 10 postopanje pri skušnjah in sploh v občevanji s pevci. Računski svetu;k g. A Svetek proslavljal je g. prof. Carinu kot komponista, proseč ga, naj se še večkrat Oglaša s .svojimi kompozicijami, v katerih bo velno živel. Imenom mlajšega naraščaja pevskega zbora napil je jurist Hradaška g. pavovodji kot budi telju ljubesoi do petja. G. dr. Foerster ga je vzpodbujal, naj i nadalje deluje kot literat na glasbenem polju, v kateri stroki se je že mnogokrat pokazal kot izvedenca, zlasti kot ureduik .Pesmarice", kije bila letos darilo Matičarjem, Vsem laski vi m n«-pii niču m / ih valil se je g Čerin, obljubljajoč, da ostane zvest s.n Slovenije i v tujini ter da ohrani v najboljšem spominu pevska zbora „G'asb. Mat.", Bosebno pa njiju odbora, ki sta ga vsestranski pndpirda. Slednjič napil je pred so J ui k pevskega zbora, g. I. Veucajz, napredku „Glasb. Mat.", na kar je še jurist Svetek napil vzornemu predsedniku pevskega zbora in njega neumornemu delovanju. — P^tje in vesela, neprisiljena zabava krajšala je udeležencem čas. Pozno šele so se isti razšli, rieleČ svojemu pevovodji v tujini mnogo sreče, v nadi, da se kmalu zopet povrne v Ljubljano, da deluje i naprej tako vspešno mej svojimi rojaki, kakor je dosedaj deloval ! — (Slavnostni koncert v proslavo 50-letnega vladanja cesarja Franc Jožefa I) pri-ređć abiturijeutje obeh c. kr. učiteljišč v Ljubljani dne IG t- m. Vodstvo tega koncerta je prevzel g. Jos. Cerin, bivši koncertni vodja „Giasoene Matice". Vzpored prijavimo v kratkem. — < šemtpaterska ženska in moška po-družnioa sv. Cirila in Metoda) naznanjata, da bode njiju prvomestmk daroval sv. mašo v torek, dne 5. julija ob 10. uri v župnijski cerkvi sv. Petra v Ljubljani v čast blagovestnikoma in vabita k udeležbi vse svoje čestite člene. — (Okrajna bolniška blagajna ljubljanska) imela je včeraj dopoludne v prvi mesni deški petrazrednici svoj občni zbor. Poročila posnamemo, da se revizija blagajničnih knjig z ozirom na def:avdacijo bivšega asistenta Metnitza nadaljuje in da znaša poneverj^na svota — kakor so je do sedaj dognalo — 2110 gld. Služba blagajnika se bode v kratkem razpisala. Namesto vladnega svet. g. dr. Zipanca prevzel je zdravniško službo pri okrajni bolniški blagajni g. dr. Ivan Jenko. Zičasni blagajnik g. Peian poročal je o blagajničnem delovanju. Koncem pretočenega leta je imela blagajna 3916 členov in sicer 3214 delojemalcev in 732 delodajalcev. Rezervni zaklad zvišal se je lani za 2137 gld. 17 kr. Za bolmščin > izdalo pa ee je 18267 gld. 9!) kr., za zdravila in lečila pa 3595 gld. 90 kr. Dolgotrajna in deloma burna debata razvila ee je o predlogu g. dr. F ur lana, naj se blagaj-ničnemu uradniku Trtniku zviša plača za 10 gld. mesečno. Odbornik g. dr. Brejc je naglašal, da upravni odbor pač zasluži toliko zaupanja, da se take zadeve prepusti njemu v primerno rešitev; ako pa občni zbor nima toliko zaupanja do odbora, po* tem je najbolje, ako leta takoj odloži svoj posel. Dr. Furlana predlog sta rezko zagovarjala gg. Turk in Tavčar. Pri glasovanju je bil predlog gosp. dr. Furlana vzprejet, na kar je g. dr. Brejc takoj zapustil dvorano. Potem vršile so se volitve in so bili izvoljeni v revizijski odbor gg : Valentin Accetto, Fran Breskvar, Ludovik Klnn, Vekoslav Pele, Rajko Pirkovič in Fran Tavčar; v razsodišče gg. : dr. Josip Furlao, Josip Turk, Henrik Zirkelbacb, Fran Po-ženel in Ivan Rakovec, v upravni odbor pa gosp. Josip Lapajne. Končno so se pravila premenila tako, da se bode bolniščina od 20. do 40 tedna bolezni izplačevala členom v polovičnem znesku. — (Meteorologično mesečno poročilo. Mi-noli mesec rožnik se ni preveč dobro obnesel, kajii vreme je bilo zelo spremenljivo. —Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsiježih stopnjah: ob sedmih zjutraj 13 9°, ob dveh popoldne 22 0°, ob devetih zvečer 16*3°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 17'4°, za 0.4° pod nor-malom. Opazovanja na tlakomeru dado povprek 734 8 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1*2 mm pod normalom Daževnih dnij bilo je 13, padlo je pa vsega skupaj 217*9 mm dežja. — (Tujci v Ljubljani.) Tekom meseca junija bilo bilo je v tukajšnjih hotelih in prenočiščih 2138 tujcev, torej za 218 več nego v istem meseca lanskega leta. pf"f— (Samomor.) Včeraj zjutraj našli so topni-carja Jerneja Breiovarja v vojaškem za• pora Sentpeterske vojašnice obešenega Brezovar je bil vojaški begun in se je nahajal seda) v z*poru. V soboto popoludne, ko ga je peljal vojak iz Šentpe-terake vojašnice v vojašnico na Radeckega centi po hrano, vrgel je pri znamenju košarico in kapo od oebe in stekel proti ljubljanskem polja, pri železnici pa je zavil v Vodmat in se tamkaj skril v hiši Št. 82, kjer sta ga tudi vojak in poticaj ujela. Iz strahu pred še večjo kaznijo se je najbrži v noči potem obesil. — (Utonil je) včeraj popoludne pri kopanji v Savi prostak 27. p« špolka Simon K o e 1 jr. — (Tatvina.) Kdor se hodi kopat na prosto, mora paziti na obleko. Včeraj popoludne kopali so se štirje fantje v Gradašici „na pasjem brodu* in pustili obleko ob bregu. Pritihotapil se je tat in jim pobral obleko in obuvalo. — (Konsumno društvo v Metliki.) Piše se nam iz Metlike: „Nek«j tukajšnjih klerikalcev snuje — najbrž v zvezi z g. Nadrahom, sedaj kaplanom v Tržiču — konsumno društvo. Bržčas bo to konsumno društvo v zvezi s klerikalno posojilnico, ka tero je prt d dvema letoma osnoval kaplan Nadrah. V Metliki in v celem metliškem okraju ni drugu-rodnega življa. Vsi obrtniki in vsi trgovci so narodni in domačini. Po številu jih je dvakrat preveč. Dokaz temu obrtni davek tega okraja Domača trgovina iu obrtnost ustreza vse.n potrebam, nihče nima vzroka, se proii njej pritoževati, in zato ni konsumno društvo potrebno ter se snuje le v ta namen, da bi imeli nekateruiki orožje proti domačinom in jib mogli — grozeč z materijalnim uničenji m — prisiliti, da se uklon-jo njih gospodstvu, in da plešejo, kakor jim oni godijo. M.men. osno* vati konsumno društvo — morda se bo tudi kako drugače imenovalo — izhaja iz politične sovražnosti. Konsumno društvo, katero se snuje, nasprotuje členu XII. spravne pogodbe mej narodn» iu katoliško-na-rodno stranko in zato prosimo pojasnila, kaj storiti, da preprečimo ustanovitev konsumnega društva, da ne postanemo hlapci treh ali štirih zagrizencev, katere vodita pri njih delovanju samo oavetoželjnost in lakomnost." — Na to pritožbo ne moremo dru-zega odgovoriti, kakor da ima vsakdo pravico ustanoviti konsumno društvo, in da jo ima tudi knto-liško narodna stranka, ako je spravno pogodbo podpisala samo z namenom, da se jene d r ž i , in ako se ji mudi, narediti spravi čim prej konec. — (Strela) je udarila v podružnično cerkev na Malenskem vrhu pri Poljanah in užgala stolp, kateri je zgorel. — Pri ftrni cerkvi v Poljanah je pičil veliki, lepo dneči zvon. — (Ustanovitev brzojavne postaje v Za-gorji ) Dne malega srpana t. 1. odprla se je v Za-gorji, političnem okraju litijskem nova brzojavna postaja z omejeno, dnevno službo, združena s ta mošnjim poštnim uradom; s tem duem opustila se je samostojna brzojavna postaja Toplice Zagorje. — (Osebne vesti.) Gospod dr. Fran Majer, odvetniški kandidat v Olji, znani narodnjak in športsmen, je napravil z izbornim uspehom v Gradcu odvetniški izpit ter se nas-Ii z dnem 15. t. m. kot odvetnik v Šoš tajnu. — Poštni kontrolor gospod Ivan Juttner v Trstu je imenovan višjim poštnim kontrolorjem; zajedno je premeščen višji poštni kontrolor gospod Alojzij A nt on i ch iz Pulja v Trst. — Dosedanji docent na vseučilišču v lernovcah gosp. dr. VI. Milkovvicz imenovan je izrednim profesorjem zgodovine na omenjenem vseučilišču. Dr. Milkovvicz bival je več let v Ljubljani, kjer se je bavil z raziskavanjem zgodovine naše kronovine. Plod teh študij je mej drugim znamenito delo „Die Klotter Krains". —- (Prostovoljna požarna bramba v Žalcu) priredi v nedeljo, dne 10 julija t. 1., veliko tombolo. Tombola vrši se ob lepem vremena na prostem, in sicer v drevoredu glavnega trga, ob slabem vremenu pa v gostilni g. Hausenbichlerja. Začetek ob 4. uri popoludne. Vsaka tablica stane 20 k. Cisti dohodek namenjen je za opravo žalske požarne brambe. — (Spekli so se!) Iz Celovca se nam piše Z dne 1. julija: Znano je, da imajo nemški naci-jonalci graškega vojnega zapovednika Succora tega v želodcu, ker je baje prepovedal jednoletnim prostovoljcem hodti z ljudmi, ki nosijo modri plevelj. Včeraj se je ta vojaški gospod mudil v Celovcu, kjer je ogledaval tukajšnja vojaštvo. Zvečer mu je vojaška godba svirala podoknico, katero so poslušali tudi mnogobrojni, najbolj naduti nemški naci-jonalci, t j. dijaki, ki so švigali s plavicami okrog godbe in „heilah", hoteč s tem dražiti Succovatega, ki je sedel na verandi tukajšnega hotela. Čez dan rotili so se nacijonalci, da bodo temu „deutseh-feindlichen" generalu že tudi v Celovca plačali kar je v Gradcu zakrivil, vsepovprek se je pričakovalo, da se primerijo zvečer demonstracijo. Toda zvečer ni bilo nikjer onih širokoustnih gospodov, ampak videl si samo mlade ljudi, soeeboo dijake, katere so morda najeli. 0 demonstrac;ji niti govora ni moglo biti, ker je bila policija v obližju. Sedaj se je videlo, da so celovški prusaki same šalobarde in ii-tokouetne klepetulje. — (Vojak se ustrelil.) Iz Celovca se nam po* roča, da se je omii v soboto zjutraj ustrelil narednik 17. pešpolka Jožef Stupca, doma iz ribniškega okraja. Pravijo, da ga je strah pred strogo vojaško kazniio tiral v smrt. Stupca je bil vesel, prijazen in miroljuben človek. — (Narodna slavnost v Sežani) se je včeraj sijajno izvršila. U i iežb* je bila ogromna. Sešlo de je mnogo primorskih društev in nebroj naroda z vseh stranij. Sežana je svoje goste prekrasno sprejela. Bil je lep prav slovenski dan, ka teri je tudi prihodn|emu „N trodnemu domu" v Trstu prinesel primeren ustanovni prispevek. — (Potres v Dalmaoiji) V Hoooto smo priobčili kratko brzojavko o potresu, kateri s-i je isti ihn primer.1 v Sinju. 1) b li smo isti dan še drugo brzojavko, a že prepozno za sobotno številko. Ta brzojavka nam je naznanila, da je bilo v soboto v Sinju 42 sunkov io da je potres blizu Sinja ležeči vasi Turjake in Trilj popolnoma porušil, da so bile štiri osebe ubite, ranjenih pa je bilo ktk h 70 oseb. Tudi včeraj zjutraj je bil precej močan suaek v Sinju. * (Žurnalistika in sultan ) Sultan je izrazil željo, da bi bil bodoči mejnarodni žurna lis tiOni kon greš v Carigradu. To sultanovo ž-iljo bo Je predlagal osrednji odoor na prihodnjem mejuaroduem kongresi v Lisabonu. * (Nesrečno mesto.) M-isto Stry je — ki-kor poročajo iz Lvova — 1. t m. grozen vihar skoraj popolnoma razlejal. Utrgal sa je oblak, ki je poplavil mesto in okolico ter napravil — zlasti na polju in na vrteti — velikansko škoda. Strela je udarila v razne Liše ter v vojašnico, kjar je ubila tri infattterists ter jih mnogo rauila. * (Nezvesti ženin.) V Bruslju se je zbralo 29« junija t. 1. pred ondotnim magistratom okoli 500 žensk, tako, da je bil ustavljen ves promet. Neki mož se ;e hotel tistega dne civilno poročiti, česar pa ženska vojska ni hotela dovoliti. Mladi mož je bil namreč svoji prvi nevesti nezvest, dasi je imel že dva potomca. Ko sta se torej pripeljala ženin in nevesta, «u je ženska druhal na oadla ter jima mej silnim krikom zabranila vstopiti v magi stratno hišo. Uboga nevesta se je od strahu onesvestila, ženin pa je utekel v varstvu policistov. Darila i Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Dragotin Žagar, deželni blagajnik, in g. F. Tr.. oba v Ljubljani, vsak po 5 kron. — Skopaj 10 kron. Živela d-irovalca in njiju nasledniki: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. Dragotin Ž a« ar 5 kron, g. F. Tr. 5 kron. — Skupaj 10 kron. Z.vela darovalca! Književnost. — .Učiteljski Tovariš". Št 19. ima naslednjo vsebino: Ćfškemu učiteljstvu! — Prva pot v ljubljanske šole in prvi dan v njih. (Spisal knezo Škof ljubljanski dr. Jeglič.) — OkIic— Fr. hivec: Kako slove krstno ime Njegovega Veličanstvo uradno slovenski? — Lju levit Stiaany: Kako bi se izboljšalo šolsko obiskovanje? — Fr. Orožen: Ustavo-znanstvo. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Listnica uredništva. Teiefonična in brzojavna poročila. Cel;e 4. julija. Okrajni zastop celjski je v današnji skupščini sklenil petič jo na pravosodno miuisterstfo za ustanovitev nadsodišča v Ljubljani ter potrebne naredbe zoper sklep graškega nadsodišča, dalje peti cijo na učno ministerstvo za univerzo v Ljubljani, peticijo na trgovinsko ministerstvo za slovenske napise in tiskovine pri pošti celjski in peticijo na železni žko ministerstvo za slovenske napise in naznanila pri železnicah. Dunaj 4 julija. Nemškoliberalni velepo sestniki so imeli včeraj v Pragi sestanek, ka terega se je udtležil tudi trgovinski minister dr. Biirnreither in na katerem so sklenili ude ležiti se posvetovanj z vlado radi češko-nemške sprave. Privatno se poroča, da hočejo veleposestniki uplivati tudi na nemško napredno in na nemško n a c i j o n a 1 n o stranko, naj se udeležita posvetovanj. Veleposestniki opravičujejo svoj sklep s tem, da udeležba pri neobveznih pogajanjih nikakor ne nasprotuje jedinstvu nemških strank, in da ni možno odkloniti neobveznih informacij, pač pa da je v interesu nemških strank, razpravljati o njih zahtevah na mero dajnem mestu, toliko bolj, ker bi sicer nastalo jako nevarno mnenje, da so nemške stranke načeloma nezadovoljne. Poročila raznih listov, da hoče vlada jezikovne naredbe preklicati, so neosnovane. Z iu pni ki nemških strank izvedo pri predstojećih konferencah, da se jezikovne naredbe ne prt ki čejo, dokler se ne nadomesti z jezikovnim zakonom, s katerim b)do zadovoljni Cehi in Nemci. Dunaj 4. julija. Pravosodni minister Ruber je sodiščem v Sleziji ukazal, da morajo sestavljati vse zapisnike v t ste m jeziku, v katerem so zaslišane stranke izpovedale. Opava 4. julija. Ker je vlada „Uerne-selnicki besedi" dovolila obhod po mestu, so Nemci uprizorili večjo demonstracijo proti dež. predsedniku in proti poslancu dr. Stratilu. Krakov 4. julija. Včeraj je pol cija izvršila tu jako mungo hišnih preiskav. Deželni maršal grof Stanislav Bodeni je skl'cal vse načelnike okrajnih zastopov na posvetovanje. Lvov 4. julija. Policija je aretovala nekega finančnega uradnika, kateri je pri dež. plačilnem uradu dolgo let dobival pokojnino za neceg* deželnosodn ga svetnika, ki je že pred mn- ^imi leti umrl. Sleparstvu se je prišlo na si* d pri odmerjenju 03ebne dohodarine. Moskva 4. julija. Meseca avgusta se razkrije tu spomenik carja Aleksairu 11L Slav-uosti se udeleži tudi car Nikolaj. Wash.lD.gton 4. julija. Vlada je dobila obvestilo, da je S a m p s o n o v o b rodo v je v noči od sobote na nedeljo vse Cerverevo brodovje v zalivu S a n t j a g o uničilo in španske ladje sežgalo. Jedna sama španska ladja je utekla. Pariz 4. julija. (Jervera je v soboto ponoči poskusil s svojim brodovjena zbežati iz Sautjaga. Po ljuti b tki je ameriško brodovje uničilo španske kdje. "VV^shington 4 julija. General Shafter naznanja, da je v nedeljo zjutraj pozval zapovednika Sant aga, naj m uda, sicer da začne takoj bombardirati mesto. Narodno-gospodarske stvari, 0 povzdigi živinoreje na Dolenjskem. (Konec.) Po naših sejmih je od nekdaj naša živina jako cenjena, Be rada kupuje in d.tbro plačuje. Za.-radi tega ni čudno, da želijo Dolenjci tudi iz ozira na nadaljno kupčijo ohraniti euobarvno živino tudi v bodoče. Živinorejcem in kupcem se dopade taka živina, pa ne samo zaradi barve, ampak zaradi dobrih in za naše razmere pripravnih lastnost i j, ki tičijo za to barvo in obstoje v tem, da je naša živina prav pripravna za delo in opiranje, da je dobre mlečnosti, da je malotrebna in trdna. To moram naglašati, ker se Dolenjcem rado očita, da ne gledajo na prav nič druzega, kakor samo na barvo. Ako tedaj vse te okoliščine dobro prevdarimo, utegne priti vendar do tega, da bodimo pri takih vprašanjih računali z naravnimi in gospodarskimi razmerami naše pokrajine in da bode.mo vpoštevali gospodarske potreba Dolenjcev. V tem slučaju bo morda vendar le kazalo, srečno nadaljevati iu dokončati započeto delo in rabiti za zboljšanje domače živine tako pleme, ki je domači živini v vsakem oziru podobno. Morda utegne imeti potem vendar le murbodensko pleme večjo važnost, ker je to pleme sedanji živini po Dolenjskem najbolj podobno in ker je to pleme deloma že samo nastalo po Dolenjskem iz muricodolskega in marijinod vor-skega, oziroma labodsk^ga plemena, ki so ae vpeljav.da tudi že v naše kraje. S tem plemenom, ki se ne redi samo dom.i na štajerskem, ampak se rabi tudi drugod n. pr na Nižje-Avstrijskem, kjer imajo sedaj že 2 ži vinarska zavoda in 5 ž t vinarskih postaj za to pleme, da izboljšujejo ž njimi domačo živino, po mojem mnenju dalo bi se še najhitrejše priti do pravega cilja pri dolenjski živinoreji. To pleme ni sicer tako mlečno kakor je pinegavsko, a je tudi dobro za molžo, če dibiva primerno krmo. Izvrstno je pa v vseh drugih ozirik, kakor nas uče mnogoletne izkušnje okrog Mokronoga in drugod. To pleme ni le prikladno po svoji telesni obliki in barvi, ampak tudi po vseh drugih svojih lastnost h, tako, da bi z njim lahko dosegli v najkrajšem času prav primerne vspehe. Pri tej priliki opozarjati moram še na to, da bi se lakko dobili tudi že doma prav lepi in dobri biki za pleme in da ni iskati povzdige naše govednja le v rabi tujih plemen, ampak tudi v dobri reji domače živine, v dobrem krmljenju in oskrbovanju. Ker pa ne bode mogoče izhajati sedaj še z domačimi biki, naj se rabijo tudi še naprej biki pripravnih plemen. Želeti je tedaj, da bi se merodajni faktorji Čim preje in po pravih načelih odloČili za to, katero pleme je potem najbolj pripravno za izboljšanje govedi po Dolenjskem in da bi izdelali načrt, po katerem bi bilo pospeševati rejo goveje živine po Dolenjskem. Umrli so t ljubijanl: T »ne 28. juniia- Valent n Verhovnik, vrtnar, 74 Tet, \odmat fit. f», naduha. — Ivana Sonc. posestnica, 29 let, Cerkvene ulice fct 2!» nf«a hiba. — Jurij Jeglič, delavec, R2 let. Karolinška /.ml a fit 7. prisad. Dne i!9. junija: Neža Tavaclj, posestnikov* hči, 17 let, FlorjMiske ulice It. 33, jet-ka. V hiralnici: Dne 29. junija: Valentin Jerman, rudar, 18 let, jetika. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 80$*8 m. j (""as opazovanja Stanje barometra v mm. rt r Ut ■ «10 s London viata......... 119 „ 85 , Nemški drž. bankovci za 100 m...-k ... .'X* „ 77', 80 mark............ 11 . 73 . 20 frankov........... 8 „. 61*/» • Italijanski bankovci.....; 44 „ 4o „ C. kr. cekini...... .... 5 . 63 , Doc 2. julija 18 '7 4 1 , državne srećke iz 1. 1854 po 900 gld. L69 gld. 50 kr- Državne srećke iz I. 18»>4 po 100 gld. . li»3 , — . Dunava reg. srećke 5"/0 po 10O gld. . . 1*48 , 75 , Zemlj. obč. avatr. 41/i" 0 zloti zaat. liati . 98 „ *>0 „ Akcije an^lo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 , bO , Ljubljanske srećke......... 22 „ — , Bndolfove srećke po 10 gld...... «17 , — , Kreditne srećke po 100 gld...... 201 , * 5 . Trnmway-drust. velj. 170 gld. a. v. . . . 618 . — „ Papirnati rubelj.......... t. 26V, n Praktikant vzprejme se v neki tukajšnji pisarni. Zm< žen mora biti slovenske«*:! in nemekega jezika. — Naslov v upravniHtvn „Slov. Naroda". (1031-1; Izjavljam, da vsled svoje slovanske vzgoje in slovanskega prepričanj a ne pripadam nobenemu nem- N«eraa ali nemSko-naejoralnemn društvu. V Ljubljani, dne 4. julija 1898. POST) Ivan Gotthart, Trgovski pomočnik i/nč n v trgovini tmčnnegv bi'-* ga, Želi U stopiti takoj v službo. Vt§6 je slovenuket-a in nemškega jezika ter v f»j striki tr,o%ine pop«>mo izurjen. Ponudbe v^prejema l*ove3 Turk, Draga pri Rakuku. (dmi_3 Prvo delavsko konsumno društvo na Jesenicah (Gorenjsko) i£<>«3 (1035-1) trgovskega pomočnika in uradnika. Ponudbe Daj se pošiljajo naravnost društvu. V zalogi premoga Ivane Treo v Ljubljani, cesta na Rudolfovo železnico št. 8 se dobiva tudi (1013—2) lesno oglje (brez prahu). Ako se vzame cel va^on, velja 100 ky le 1 gld. 50 kr.. v vrečah 100 fetj 1 gld. 70 kr. aoooooao«oooe«»ooo q Čutim do^nest, velečastitemu g. pro 4Qr q feoorju dr. k-IVv-lii pl. Valnila ml. q f% za pisrečenje iako težke operne je moje žene, jjjm g- k> sh je le po r>ajvečji brižnosti g. profe- ™ sorja izvršila t ko srečno, izreči najtoplejšo ^ m* zahvalo. > mo ^» 0 Anton VViesinger q (1088) uradnik drž železnice v Line u 00000000000000004 Izvod iz voznega reda ▼•ljATem •. uri 39 m. po poludue v Le8ce-Bled. — f*roie» v Novu iu«tMSo Is v Ho-«•*»%!*■>. Mešani vlao: Ob *i. uri 15 ni. zjutraj, ob 12. uri ■"5 m. popoludne, ob ti. uri 30 n. zvečer — Prihod r l.fubljtono j. k. Profra Im TrblftM. Oh 5. nri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaj* via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heha, Marijinih varu v, Plznja, Bndejevio, Solno<' «> in ob 10. ari 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihodi v L.|ubl|t*uo d. k. la Hsiunlkit Ob 6, uri 56 m. zjutraj, oh 11 ari 8 tu. dopoludne, ob t>. tir 10 na. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—148> Prodajalko popolnoma veščo za trgovino z mešanim blagom. takoj vzprejme (945—9> Tvillj Lena si tt Ijrgr&tcvu Hrastovi plohi suhi, 2 palca debeli in G t močni, no hm produf. Kuici naj se oglasijo: Radeokega vas 6t 1 pri dolenjski mitnici pri hišnem posestnika. 1031 — 1), Kvodno zUru v iltća':o v neposredni bližini mesteca Kamnik žel. m ■ SSSP 'S postaju) na vznožji K;imm4kih planin, dra- |1 V\ TV^ 1 \T *eB*no le*e^8» krasni sprehodi v smrečnih V Lj V m j dkaV^4r^iiAlXJnAih K»zd h, lov, ribarenje postrvi, elegantno m zdraviliško poBlopJH z velikimi verand.imi, t-i. rn u j.«« U «* ni kopeljua bifia z biuijskimi in donche-kopelji, basin za nlaVanje, vodno zdravilišče, pokrito SetuhSče, travnik in telovadni prostor. VSatno individuvelEo zdravljenje po Znalppov.h nai'eltb, po lelji tudi po dru'.ih narav u h zdravilnih nnćinih, pitno zdravljenje elektriciteta, maHaža, zdravstvena <* m- a ■tika. Zdravniški .1 Uuiv. med. dr TTacitonreiter Stanovanja po zmerni ceni. Sobe od 40 kr. do 1 gld. 80 kr. v zdraviliškem poslopju in v l vilah, vse zvezann z Dasadi zdraviliškega parku, izborna restavracija; penzija i. razreda 1 gld. 8*> kr., II razreda 70 kr. na ilan. — Prospekti po zdravHnUtem ravnateljstvu. (502—13 Anton Bizjak mizarski mojster — Marije Terezije cesta štev. 26 (peprej Prane IFM.a.ri.d.er) se priporoča p. n. ćastitemu občinattu za izvršitev vsakovrstnih in pelišiiemli mizarstih flel. Razna popravljanja se lzvriujejo hitro po kolikor možno najnižjih oenah. (1032—1) Naznanilo. Na c. kr. veliki gimnaziji v LJubljani se vrfe v poletnem t broku v/prelomni Ispiti xit «nto|» v I. risare«! Aolnke^ris letu 1M9H89 dne iti |uil|m poćeusl oli H. url *|ulru|. Učenci, ki žele delati ta izpit, naj se spremljani od svojih starifiev ali njih odgovornih zastopnikov oglase due IO. |iiII|m mej 8. m 12 uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prmeso krstni list in obiskovalno. spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko š«.lo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se jim vrne, ako vzprejemuega izpita ne izvrše z-dobrim uspehom. Vnanji nčenci se k vzprejemnim izpitom (odi lahko oglase plMtneiio* ako pravočasno po posti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino. Po naredbi veleslavnega deželnega Aolskega sveta z dne 28. avg. 181)1 Št. 23. 1 smejo ee odslej nće ci ki po svojem rojstvu in po rodbinskih raz« merah pripadajo ozemlju «*. kr. okrn|*il|i glavarsl«v v tDnaomlfli« KrHiijii, Novem .Tlesitii, In It udov I |i<«i in ozemlju oknajtilh Mo«ltK<» v liisKintk n, KoNtatiJe viol. Mokro u oku I ta SRatlćInl^ v ljubljanski gimnaziji vzprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega Aolskega sveta. Zaradi tega se opo/arjajo stariši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si je pravočasno po posebni prošnji preskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem Aolskem svetu. V Ljubljani, dne 28. junija 1898. (1003—8). Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije. vv ® © © ©i© mm ©i©i© hm: Jedino pravo originalno g plznsko pivo I Telefon št. 90. | IIHlfU10Vlj<>IMt 1. 1843. Jedino to je bilo odlikovano na vseh razstavah, kjer je bilo izloženo, z najvišjimi počastnimi znaki. Zastopnik: (951-7) J. Gorup v Ljubljani. ©i©i©i©l©l®l©l©l©l©l©l©l©l©i©.©i@l©l@l©l©i©i©i©i© Izdajatelj m odgovorni treinik: Jobtp JNolli. Ladtuiua in tek BNiirodne Tiskarne*. 63 WB