LETO-YEAB XXIV. CLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uesdullkl ta uprava liki ' MIT I LnwnSels 4 va Offlsa al Pnblleatloai MST South UmxUU Ava Talaphon* Euokwell 4904 » tft. Mlle M «h* »te ▲« « omsnm ^ Ëmdi kli ■■■ I na ist •inflo vstajo panje na mir izginja, ko ss vaditelji nacionalistov izrekajo za nadaljevanje kampanje civilne nepokorščine Aliahahad, Indija, 2. fsbr. — Wakovanje indijske vlade, da ►ride do premirja, ko bo mahat-na Gandi s svojimi tovariši vred zpušoen iz zapora, jo včeraj plavalo po vodi. Gandi in ostali ani odbora vseindij&kega na-onalnega kongresa so včeraj borovali v Allahabadu in sogla-do zaključili, da ae kampanja Musivne revolte nadaljuje. Od-»r je brezpogojno zavrgel po-ludbo angleške vlade glede pogojne dominijonske forme za odi jo; zavrgel je tudi pogajan-zSielegati londonske konfe-ence. S tem zaključkom se je Gandi epostavil nevarnosti nove areta- ije in vrnitve v ječo. , Resolucija odbora, ki razgla-a nadeljevanje pasivnega odbora, se v ostalem glasi, da mo-ajo biti izpuščeni vsi politični etniki v Indiji preden se kon-res spusti v razgovore z vlado, evolucija poziva indijske naro-e, naj nadaljujejo bojkot tuje-a platna — ne samo angleške-;a, temveč tudi ameriškega in seh drugih deiel — naj nada-je piketirajo prodajalnice alko-olnih pijač, naj nepostaVno lz-elujejo sol toliko časa,, da ljud-tvo dobi pravico do svoje soli ■da vlada odpravi vse represiv-ie ukrepe. ■S temi zaključki so voditelji acionalističnega kongresa ja-no jwvedali, da ne bodo imeli obenih JpiS¥ŠSJ» a1 4WS| erenco pri okrogli mizi, ki se rti v Indiji in da bodo forsirali voje zahteva s civilno vojno. ■Edini žarek upanja, ki še oata-e, je nameravana konferenca oditeljev kongresa in zastopnl ov federacije indijskih trgov-kih zbornic, ki se vrši ta teden Bombaju. Gandi ae je odzval ovabilu na to konferenco in votel j i trgovski) zbornic bodo |r«l lagali Gandi ju, naj priatane a premirje, dokler niso končali m ugajanja pri okrogli mi-^Koliko uspeha bo imela ta onferenca, se pokaže šo tat* en. Hawliy zahteva embargo aa sovjetski avoz Njegova žslja je, da kongres o-dobri nekatere spremembe postave glede avoca is stva Waahingtoa, D. C. — (FP) — Kongresnik Hawley je naznanil, da bo uvedel zaslišanje glede Kendellovs predlogo, ki določa, da se izdelki iz Sovjetske unije ali od drugod, o katerih se dokaže, da so produkt kaznilgiškega ali prisilnega dela, ne smejo u-vaiati v Združene države. d Rekord topli zima vsem zapado je gorko in cve-(je Kili na dan, sano na vzhodu je sneg < hicaga. — Letošnji januar '"I najtoplejši v zgodovini čl-pkega vremenskega biroja. Ta pkord velja za ves srednji za- pl*&vsl po 12 tedanja kakor na spomlad Vsi iko- v tn*ki Proporciji so bili a- sosirani tudi drugi delavci v svrho, da Hoover nabere dsaet milijonov dolarjev za Rdeči križ — največ aeveda od delavccv, kot pokazuje ta s kiča j. irnvki *i>orti, za katere sU po-tfnu sneg in led, počivajo, v Minnespollsu Je bilo zadnjo ^ Ijo V» nad ničlo, česar ne «nnijo že 50 let; po vaej Mtn-¡*ot' je bilo okrog 50. Is Kall-knije izročajo o električnih r »Kah. toči in poplavah. ■Kdino na vzhodu je še zima. j,- »,i| zj^nje dni velik ane-vihar, ki Je pokrU Novo An-New York s dSbdhn i «me jc tudi krivo, da 1 »dno množe avtne nesreče. U-| M ne otrok in gneča vo-P* c< "tah je abnormalno ve- I ker m j« "eprT »Mi-čsika ^Unv.iic. va. — Edward F¡Jtl«ff. tikati)m atavkar, je bil na 125 globe In «0 dni Trr* krr j« argumentiral _ E? "»»Eikern radi œke evi- Vaška rovotadja V Bolgariji Sofija, 2. fsbr. — V vsai Ui-kovici v ssvsrnoaapadni Bolgariji jo zadnji pstek nenadno Izbruhnila boljše viška revolucija. Val kmetje'so pobarvali avoje hiše a rdečo barvo, razobesili rdefo zastavo na cerkvenem zvoniku in nad vrati cerkva ao pribil! napis "Leninov kldb". To je trajalo le nekaj ur — namreč toliko čsss. da so prišli v vas žandarji in odpeljali voditelj«! v sapor. Nava I Solan. Gffka. 1. fMw — Za atopalki šestih balkanskih detel so es tq seftli s namenom, da rešujejo skupne socialne, ekonom te in Kako jsstica deli pravico v Pitta-burgitu Pitteburgh, Pa. — (FP) — Brezposelni v Pittsburghu so pričeli čutiti težko roko policije v teh mrzlih zimskih dnevih. Zgradili so si svojo kolonijo blizu pristaniščs in na to kolonijo je navalila policija in aretirala 32 revežev. Potem so prišli ga-silci, ki so jim zažgali kolibe, brezposelni so obtoženi potepu-štva in sodnik je obsodil vsakega na en mesec dni v prisilno delavnico. Naslednji dan je policija spet navalila na kolonijo bresposel-nih v drugen) dolu mosta in jih 62 aretirala. Obtoštni so bili pohajkovanja na tuji lastnini in da so kurili ognje. Od teh jih je bilo pozneje 46 oproščenih, ker se je izkazalo, da so se par dni prej registrirali sa delo in ker niso imsli svojega stanovs-nja, so se morali pač potikati okvog. Ostali so bili obsojeni v zapor. Slučaji, ki pridejo pred kriminalno sodišče, nudijo dober kontrast in pokazujejo, kako ju-stlca v Pittsburghu deli pravico. Neki raketir, ki jo oalepa-ril večje število ljudi in je bil že prej trikrst obsojen radi raznih zločinov, je bil obsojen n» tem sodišču ns dva meseca zapora. Otto Krieger iz McKeesporta, mlad brezposelni delavec, pa je ukradel nekaj svedrov sa vrtanje skal in jih prodsl, ds nakupi živila za svojo ženo, ki je v blagoslovljenem stanju, za svoje otroke ln pohabljenega brata, in sodnik ga je obsodil na tri leto zapora. Krleflpr je bil brez dela deset mesecev in ni bil prej še nikdar kaznovan. Bol aroli ohnikana dala seva pi vil vii vaavnni evia Soc. stranka poslva delavstvo ga boj proti Izkoriščanju otrok Chicago. — (FP) — Ratifikacija zveznega amendments za odpravo otroškega dela po državah Je najnujša potreba, prodno zamore kongres storiti nadaljne korake ln sprsjeti minimalno zvezno postavo glede tega vprašanja. Radi tega Je socialistična stranka pod vzela korake za demonstracije, ki naj zainteresirajo delavstvo, da postane glas protesta ln zahteve po ratlflkarijl tako velik, da fa bodo slišali v postavodaj ne zbornice. S tem v zvezi Je zahteva stranke: ratifikacija zveznega a-mendmenta v državah, kjer še ni bil odobren; minimaltio plačo za otroško delo; isboljšenje delavskih postav glede inšpekcije; zvišanje državne podpore mate-ram-vdovam in končno skrb za revne otroke potom iol, kjer naj prejemajo hrano, obleko, proste šolsko knjige in prosto šolnino v višjih šolah. Ker Je vprašanje otroškega dela zvezano z vpraianjem pomanjkanja, se bo ksmpsnjs s «t rs ni aoc. stranke vršila obenem sa »prejetje brezposelnost-nega zavarovanja In za penzio-nlranje starih delavcev. Pobijanje I v Ijm Los Angelca, Cel — Na ženske klube v Ix>s Angeleau. ki imajo nad 30,000 članic, je bil pred dvema tednoma poalan apel, naj preskrbijo nekaj slušb za brezposelne ženske In moške, ki se nahajajo v potrebi. Odziv K bilo zelo slab. kar Je razvidno Is izjave načelnika mestnega komiteja za pobijanje brezpoarl noeti P. Vlsels, v kateri pravi, da so v dveh tednih samo dve ženski dobili delo Visel si je privoščil U dame in jih neuamiljeno kritiziral, ker ao pokazale tako tnalo volje, kooperacije in sočutja do bffzpo-selnih. ____________ Cfclejjo, 111.. torek, 3. februarja (Februar> .1), 1W1. jFBSg at spadal tata of poatage secttaa lioa. Act af Ost. I, Iftlt, autkartaad on Juas liHST Policija preqanja brezposelne Subscription |S.OO —lasi_ STKV.—NUMBER 28 ZA SOCIALNO KONTROLO t a nos T RIJ M Biblijo v roke, k| kolena in mo- lite", urgira prodatavnlk vete- biznlaa lot tztyod Is sedanje krize v j Washing^*, D, C. - (FP) — Ako se kapitalizem v kratkem času ne prilagodi novim potrebam Uko, dà bodo delavci imeli garancijo prod miaarijo in brca-poselnostjo, poten ss mora u-makniti boljšemu družabnemu sistemu, in tô čimprej tem boljo za Človeštvo. " \ Tak sentiment Jo prevladoval na zadnji soji dvodnevnega zborovanja Konferedoe sa odpravo brezpoeelnoati, katero tvorkjO razne verako organizacijo. Dr. Harry F. Ward, načelnik Union Theological àeminary, rev. John A. Ryan, prodatavnik National Cstholic Welfare konferenco in rabinec Edward L. Israel iz Bal-timorja ao bili glavni govorniki na tej seji, na katorl jo bilo navzočih več ato aaatopnikov rasnih cericvenih in drugih organizacij. V obsojanju dansšnjih razmer in kapitalizma je bil najbolj goreč dr. Ward, ki je odgovarjal Jamea E. Edgertonu, predsedniku National Ass'n. of Manufacturers, katorl je bil na popoldanski seji svptoval Ameri-kanoem, "naj so éjprsvljo na kolena, upro oči v noto in s povz-dignjenimi rokami držijo v eni roki biblijo, v drugi pa ustavo Združenih držav") kot adravilo zoper krioo, brezposelnost in mizerijo. ^Dr.' Ward jo rekel, da so je trebs takih svetovaloev kot jo Edgerton ie posebno vsrovati, oziroma biti aa nje pozoren, ker imajo oči vedno uprte na kolek-to (profith Največji probleifi je ne samo, kako dvigniti življen-ski standard naj nitjih slojev, smpsk tudi sniftsnjs visokih dohodkov na vrhu družabne lestve. Dokler ss radikalno no znišajo profiti ameriških bogataiev, toliko čaaa Ja nemogoče pričakovati večjega blagostanja msd revnsjšlml sloji, je izvajal dr. Ward. Največja naloga cerkvenih funkcionarjev, po njegovem mnenju, Jo pa porušen jo "boga mašine, ki jo ismed vssh laži-bogov, ki so bill forni rani ljudstvu, najbolj krivičen in tiranaki." . Rev. Ryan je pa obsojal "plitke teorijo o svetosti prostovoljne pomoči" In rekfcl, da so vodi* tel jI ameriškegs veiebizniaa Intelektualno in moralno bankrotirani. Izvajal je tudi, da bi se lahko takoj upoeliio pol milijona brezposelnih, ako bi ae vlada zavzele ¿a javna dela. Zahtevsl Js izredno zasedanje kongress in pozi vsi Hoover je vo administracijo, da je ie skrajni čas, ds prevzeme odgovornosti za odpravo krize ln olajianje velikega trpljenja in mizerije, v kateri se nahajajo brezpoeelnl In drugI sloji. Rabinec Israel patje zahteval Življenjsko plačo, garancijo dela vsem delavcem, izenačenje bo-gastvs potom visokih davkov na bogatine in socialno kontrolo Industrije. Ženske v makih ssvjstih ae Moskva, 2. febr. — Rezultat pravkar končanih eovjetakih volitev v I*nlngr» Izvoljenih 46 odstotka ko-munletov In II odatotkov kom-somolosv. V Moskvi je 7S od-alatkov komunistov, 19 odstotkov žensk In tri odstotke kom-Izvoljenih. Delavski voditelji in Mooney Senzacionalne obdolšltve nekaterih unijsklh voditeljev, ki ao pomagali pri omrežonju Mooneyja In ao soodgovorni, da jo Ao v sapora San Franc kačo, Cal — (FP) ^Labor Leaders Botray Tom Mooney", pet()eaet atranl velik pamflet, ki ga Je iadal Tom Mooney Moulders Defonse Com-mittee, je najnovejša senzacij« v dolgem boju za oavoboditev Mooneyja in Billlngss. Spisal ga je Mooney sam in v nJem dol ti, da so ss nekateri unijski voditelji, katere imenuje s imeni, zarotill proti njemu in ao v veliki meri odgovorni, da so nahaja Šs v zaporu. Mooney pravi v pamfletu, da so nekateri unU«kl voditelji v Callfornljl, predvsem pa prejšnji car gradbsi\lh delavcev P. H. MoCarthy is San Francisca, delali roko v roki s Javnonaprav-niml korporacljami, da ao ga omrošill, poslali vaapor ln nasprotovali njegovi oavobodltvi. Nsmen tega ja bil, da ao so radi svojega raketi rs tva ln nelegalnih činov v zvezi a destruk-cljsko vojno, ki so jo v prodaad-nJem desetletju vršila med tamkajšnjimi podjetniki In unijami, rešili sapora. Ker so pa potrebovali nekoga, na katerega rame bi odložili vao odgovornosti sa nepoatavno čine in na U način odvrnili pozornost od sobo, so si Isbrali sa žrtev Mocmejrja. Nadaljnl voditelji, katere Mooney obtožuje soaarote in isdajstvs, so: John 0'Connoll, tajnik Delavskegs sveta v San Franciscu in A. W. Broulllat, ki je bil predsednik to orgaaiaaoijo v dobi omrešonja; nadalje Mi- chael Casey, podpredaednik u- nije voznikov; Jamoo W. Vol-len, urednik "Labor Clariona" v San Franciscu, ki je bil po sedanjim governsrju Rolphu i-menovan drtavnim delavskim komisarjem in končno * Paul Scharrsnborg, tajnik drftavne delavske fsdorselje. Mooney je posegsl v 20-lotno zgodovino odnoiajev mod temi voditelji In Javnonaprfcvnlmi korporacljami. Obdolftil Je tudi William Greena In Matthew Wolla od Ameriške delavska fs-derscije. Pravi, da sta porini ls na stran vse zahteve konvencij federacije sa njegovo oprostitev. Nasproti vssm tem voditeljem Si prikazuje EU. Nockohaa od ikaške delavske federsolje ln druge dslsvske voditelje, ki se borijo za njegovo oavobočjHev. Hvali tudi rusko delsvitvo, ki je s svojimi demonstracijami leta '1&17 pripomoglo, da je bil pomi-loičen v dosmrtno Jsčo in ne o-bašen, kot se je glasila aodni-kovs razsodba. Delavstvo pa poziva, najae isnebi korumpirs-nih delavskih voditeljev Ia končno urgira bojkot kalifornijskih prod uktov. _ Cerkveni odbornik prisnal pon« New York. — Alfons Eber ling, direktor pasijonsko igre, ki Jo uprisarja katoliška cerkev sv. Drušlne v Union CltyJu, N. J., in uradnik Central Hanover Bank A Trust Co., Js prignal na policiji, da je poneveril fil.000 bančnega denarja. Bbariing Js špskullral na borzi In Izgubil ves avoj denar. Osem v Ko ubitih pri volitvah lemMji Bogota, Kolumbija, 2. fObr — Včeraj so bile volitve pofalancx za kolumbijsko zbornico In na üsnelju uradnega poročila jo bi' In oaem oseb ubitih ln 14 ran je nih v beanl volilni kampanji Ntrvršdno pa poročajo, da ¡9 bilo ubitih 14 Ifcsaei mrtvih vslsd saslmpijt-•js Graf Um. N. D. — Deast oseh je umrlo sa zastrupljenjem, ko ao pred nekaj dnevi jedil doma mtmnlnm 'JlÊoI pri farmarju Kdwardu Melau, kl je priredil partijo. Dve druftint eU uničeni Genoral Butler zahteva javno obravnavo Braz|Kiealaotl je narast- hH laaaafla ; g |SSSSI |W Green satlmira, da jo v Ameriki 9.700,000 delavcev broapoool-nih. To število no uključitje poljedelskih la pisarniških do-lavcov Vlada bo SMgoče hotela imeti tajna raapravo prod vojnim sodiščem. Obtožnica še nt se-stavljena. Mnsaollni prisnava, da je bil Vanderbllt njegov Washington, D. C — (FP) "BrespossUiost so jo povečala od meseca decembra ln po poročilih, kt so doopsla v Urad Ameriške delavske fodsraclje, jo soditi, da jo število brosposolnih ns-rastlo na 5,700,000, kar je. 100,-000 vaČ kot v prsjšnjem mesecu. To število pa na uključuje farmskih delavosv ln pisarniških usluAbonoev." To Izjavo Jo podal William Groon, predsednik Ameriško delavske federacije. Ta nevfaols vsst Js bila objavljana par dni potem, ko Jo Hooverjeva administracija Izjavila, da število brespoaelnlh no piMssga štiri milijone in po-blja sagotovHve republikanskih voditeljev glede poftivljenja ln-duatrijsktk aktivnosti. "Narast itevlla brezposelnih," pravi Gratn, "so lahko tolmači a dejstvom, da so mnogo firmo, ki so zaposlile večje število ds-lavoev v praznikih, Jih sedaj pričelo odsiavljati. Veliko število unij ja poslalo taka poročila ;' večje odslovltvs saznamujs-Jo oblačilna, kovinske In stavbin-ska industrijo. Več kot »0% uposlsnlh ttnUakik delavcev dela le dva ali trldnl v tednu. "To večanja brezposelnosti jo svarilo smorlškemu blanlsu in bilo bi dobro, 60 bi o tem ras-pravljal ln Iskal solucijo tega problema, fitovllo brezposelnih je za 2,800,000 višje v i primeri z Istim časom prejšnjega lota. "SIcer slišimo napovsdl o poti vi jsn ju industrljs, ki pa ss nočejo uresničiti. Potrsbna jo odpomočna akcljs, ksr nI upanja, da aa pol<*aJ liboljia pred spomladjo. "Ako ss osremo sa itlri lota naaaj In proučujemo Številko, bomo našli, da Ja narastek broa-posslnosti od docembrs do sredo januarja lotos bil večji v primeri a drugimi lati. "Odpomočno akcljs, ki Jih vo-dljo mestne In državne vlade, so nedvomno olaJéa|e mnogo gorja mod brezposelnimi, toda nadalj-na pomoč Jo ssdaj bolj potrebna kot kdaj prej. V vssh vsllklh Industrijskih mestih slišimo In čl-tamo o evlkcljah dslsvskih družin, ki ne morsjo plačati stanarine, o podhrsnjevanju In stradanju. Ts kriza Js direkten poziv vsakemu driavljanju, da stori svoj del, da ss zmanjša trpljenje brezposelnih, ki so zabredli v delo radi Industrljsks depresije." Washington, D, C. — Obravnava proti generalu Smadloyu D. Butler ju, ki so vrši ta mosoo prsd vojnim sodMčsm v Philsdel-phiji, bo mogoče tajna. Vaaj teko namerava mornarični depart-ment. ObtoAnloa proti bojevitemu generalu, ki jo storil'Zločin" s tem, da jo obdoMll diktatorja Mussolinija, da jo povoail do smrti otroka 1 n ga pustil pa cesti, ia ni aaatavljena. Pravsa-prav še no vsdo, Česa bi ga ob-tošlll, vendar pa nameravajo ba-alratl obtedbo na pravilu, da ja Butler krilil rad in dlaolpllno v fnornarici. Vprašanja pri raa-pravi prod sedmimi generali no bo, da 1! Je Butler Jeva lapovod o MussoUnljtu resnična ali ne, temveč, da 11 sms čsstnik v ar madi ali mornariei Javno govoriti o sunanjlh zadevah in kri-tklratl tuja oflclslns osebe. Gen. Butler smatra, da Ima vsak «morilki uradnik, vojaški ali civilni, pravioo krltisirstl kogar hode. 8 tega stališča ga bo tudi sagovarjal njegov glavni sagovomik msjor-gsneral Hsnry Leonard. Gen. Butler bo tudi aa-hteval Javno obravnavo, pri kateri bodo navnoči čaatnikarski poročevalci. Kolikor ao Jo iavodok), bo Cornelius Vanderbllt glavna priča v prid obtožencu. Vanderbllt Js Bultlsr ju ssupal Incident o Mus-soMnlJsvi avtnl voftnjt. Bfl js v Italiji kot poročavaleo ln jo tudi poročal v ameriških llatfti, da Jo bil Mussollnljsv gost. Dasi adaj molči o stvari, namrsč o vošnjl g Mussolini jem in Inoidsntu na osati, Js upati, da bo povedal vso, kako ja bilo, pri obravnavi. Ko Jo prišla sadnjo dni vaat ia Rima, ds Js Mussolini lajavll, da Vandeitollt ni bil nikoli pri njom in da gs on sploh no poana, so Ja Vanderf»(lt takoj oglssil v A-rtaoni, kjer so adaj nahaja, da ao Muaaolinl lato. Rim, 2. febr, — Italijanski au-nanj l urad Ja včeraj popravil svoje prejšnje poročilo, ki aa jo glasilo, da prsmijor Mussolini ni nikdar videl Vendetta in da ga sploh ns posna. Popravljeno iK>ročilo ss glasi, da Muasollnl nI rekel, da se nI nikdar ssstal a VandeifcUtom, pač pa da ao ni nikdar vosil z njim v avtu; Mus-aollni Js govoril s Vsnderblltom. Phoenlz, Aris. — Cornelius Vanderbllt Js a velikim vssoljom vzel na snsnjs novo vest Ia Rima, kl sq glsal, da Mussolini prknsvs, da ga js sprejel v svoji pnlačl in govoril s nJim. Raksl je, ds to poksaujs, da ss dtes počasi umlče In "morda bo še kaj prianal." Vzroki bančaega kraka New York. — Preiskava o vzrokih skrshlrsnjs Bank of United HUtes, kl Jo bila ena največjih bsnk v Ameriki, je do- Kkeploslja saičlls oljne tenke (Jhlcago. — Hllna rsastrelba v rafineriji Blnslalr Oll kompanl Je v East Chicagu, Ind., Je sad ____________I...... M njo soboto uničila tri oljne tan- gnala, da so njeni uradniki tako ke, ki so driali po lOOfiOO gakm.! hitro usUnovljall podružnice Akuda jo ogromna. Eksplosijs je zazibal» vao okolico, kakor da Je bil potrss. Sprva ao poročali, da ao trije delavci izgubil! življenje, toda kasneje ae Jo v eat aa neoenuvsno. Kinetein odpstnjs prihodsjl Paaadens, Cal. — Nemški u-čenjak Albert Klneteln «alpotu-Je proti New Yorku '¿M. t*bru-arja in f. mami ae uknea na pandk. ki ga povadr nase J v NirrWijo Krvavi apa^adl v Nemčiji Berlin, t. fsbr. — Pri nadalj. njih spopsdih med fašbtl ln ko-munleti je bile včeraj ena Ubita In Itlri ranjene. katerih je bilo 60, da niti bančni direktorji niso znali sa vse. Na primer u eni podružnic! so di-rektorji prvič /vedeli, ko je dol-govaltt U 112,000,000 banki, Za krah Je odgovorno džengllra* nje s bančnim premoženjem, ki nima para v bančni zgodovini dežele. Vlagatelji ao izgubili okrog 1260,000,000. Hk rehiran Je New York Radi »krahlra-rija privatne miloščine v sedanji krtei v tem msatu, js blU prsd-loAena milnem budšstnem svetu resolucije ss apropriacijo deset milijonov dolarjev, katerega vsota bi ae rabila sa odpomoč 000,001) l>respoeelnlm delavcem v Now Yorku. # PROSVETA THE EN LIGHTENMENT Ol LA9TKIMA IUIVIMU M. MS JSONOVS UM m WmTT ^m ***¡ » i» ohn «iM m Mto m* HM m 9+ m»> m imm- Glasovi iz naselbin (Jm. II. IMI) If I «M 4m—om Prohibicija tega in onega Mi smo navajeni, da • prohibicijo mislimo is prepoved opojnih pijn¿. V mejah smsrišklh razmer je to razumljivo. Prohibicija je po tvojem latinskem izvoru betede prepoved, ki lahko pomeni prepoved vsofa. Beaeda in pomen tU fte sUra; tudi praktt raznih prohibi-dj je že atara. Navsdno je vtaka prohibicija verskega značaja. Mohamed je prepovedal svojim vernikom piti vino, Judje ne smejo uiivati mest mnogih ftivtli, Hindu ne trne ubiti nobene žl-vtli, katoličan ne sme jesti mastnih jedi ob gotovih dnevih — tploh je pri vttkem nt rodu in vsaki verski družbi kar mrgolelo in At dtnes mrgoli isznih prohiblclj. ki tt naslanjajo na ukoreninjeno praznoverje. Katoliška cerkev je imela i o ác una otto v rato prohiblclj. Na primer "Index librorum prohíbitorum" ali seznam ¿»icpovsdsnih knjig, ki jt prohibicija cerkvi nsljubtfa čtiva» Urez malega v vseh slučajih to bile prtpo-vedane rasne oaebne navade, ki to mtlokdtj šk< dljive, če to zmerne, druge pt tploh ne morejo škoditi. Razumen človek mora vtdstl, ds prepoved Ae ne spremeni človekt, ki jt ntvtjen tega sli onega In ds regulacija oatbnih navad ne ni Ae nikdar obnesla, vendar pa prohibicija bazirajo na naduti misil, da bodo spremenile ali "poboljšala" ljudi In preprečllt neko zlo. 1'riihibicijc so delo ftnttikov, ki sl*nc dtjo nič d<»povedtti ln hočejo nabiti vet tvet nt tvoj t kopito. Fanatiki tl domišljajo, da so oni absolutno v prsvem In ds so oni najboljši ljudjs pod solnoem, rato as mors ves svet ravnati po njih in sprtjeti njihove ntvtdt in ntsort. Pro-hlbiclonlsti vsaka vrste nsstopsjo proti osttllm ljudem kakor napram otrokom, katera je trebt hraniti t šlico njihovega odmerka In Jih prisiliti s šibo, če se nočejo pokoriti zlepa. Ako je št kaj osebne svobode v Ameriki, tikajoča se oeebnlh navad in potreb, bi moralt biti vtaj ta, da človtk tvobodno jt in pije kar boša in tvobodno mitll kar hoče. Srednjevtški nator, da Je ljudatvo čreda, ki potrebuje pastirja, da jo paas in mitll ntmetto njt, spada Voditelji katoliške cerkve v Ameriki ao proti prohibiciji alkoholnih pijač; v tem to liberalni. Na drugi strani pa bi radi usllill Ijud-stvu naj ogabne jšo prohibicijo svobodnega ti* aka In govora. Na jprlmer Francis X. Talbot, Jesuit In sden od urednikov katoliškega pro-pagand i stičnega tednika "America", piše, da bi on satrl vse smeriške ztkone, ki "Ignorirajo Krlsta," In bi zttrl vse knjige in čaaoplae, ki "UJe eksistenco Bogs". Ts fsnstlčni Jesuit pravi, ds je tmerISkt svobods tisks "hudičeva svoboda" In poziva ameriške katoličane, naj vatanejo in uvedejo "katoliško kulturo". Kaj U "kultura" pomeni, vidimo danes v Italiji, ftpanljl In nekaterih dešelah Srednje in Juftne Amerike. Kaj Je razlike med prohibicijo alkohola, ki ao Jo usillll protestantski fanatiki In med prohibicijo, ki bi Jo radi usllill katoliški fanatiki? Drugi kot prvi bi radi usllill ljudem svo- ie nadute nasore i nasiljem. # ' e Prava demokracija Je proti vsaki prohibiciji osebnih nsvad in svobode iarašanja misli. Nezmerncet Je lahko škodljiva v vsskem ozlru pessmernikom in drušbi, tods načelo de moktacije jt, da sila ne odpravi nesmernoati. /a to je potrebna dobra ln prsktična vzgoja In izobrazba Potrebna Je nova. moderna In znanatvena šola. Vsaka taka prohibicija Je reakcija, ki šene ljudstvo nszaj v nižine barbsrizms ln moralne propaatl, v globine hlnavatva in korupcija. Staro dejstvo Je. ds prohibicijs ne prohibiting — In niti njeni avtorji te Je ne drle. Pr*!b|. clje, ps nsj bo kakršnakoli, nihče ne apoštuje; vse. ksr Je uslljeno. Jt mrtko Is gnusno, Za-kon, ki ne bazira ns razumnosti In prepričs-njn IJtsdi, ds Je dober in potreben, je terorisem TVmokrselJa ne potrebuj»» pastirjev, ki bi s tllčleami prri»oveora-bila v drogi namen, in s tem bi bila za elektraraki trust odpravljena nevarnost lastne mestne električne centrale. Torej, v kratkem refceno, kapitalistična večina v mestnem odboru hoče napraviti trust u veliko uslugo a tem, da porabi do-tično zemljo za druge, nepotrebne avrhe in prepreči, da bi ljudstvo dobivalo ceneno električno ailo. V tem je velika zvijača in to Je tisto, za kar gre v tem boju. Omeniti ps js potrebno še to: Mestns uprsvs proizvaja v svoji elektrarni električno ailo zs Scents kilowst hour, medtem, ko plačuje ljudstvo trusts 6'/, ceaU ' za kilowst hour. Torej osemkrat toliko. Nsmen socialistične manjšine v mestnem odboru je, ds se na omenjenih 28 akrih zemlje zgradi mestna e-lektrična centrala in ljudatvo t tem reši iz krempljev trusts. Koliko milijonov bi ljudstvo prihranilo in koliko milijonov mestna trprava sama, je pač lahko izračunati in tako razumeti velikanski pomen tega boja, katerega pa zakriva tukajšno kapitalistično časopisje z raznimi la-žnjivimi frazami. Naj omenim še to» da bodo leta 1488 zapadli prvi bondi od o-nih 82 milijonov, ki ao bili porabljeni za zgraditev kanalizacijskih naprav na Jonst Island u Sedaj plačujejo davkoplačevalci letno po . $1.50 obresti od teh bondov. Ko bodo bondi postali tBplačlJivi, bodo davkoplačevalci morali plačati pa po $4 na vaekih tisoč dol. vrednosti njih posestva. Torej, ako je posestvo cenjeno $8000, tedaj bo lastnik plačal $32 posebnega davka Socialisti so se že«pod prvim uocitflstičnhn županom borili proti zgraditvi teh naprav in zahtevali čistilne naprave za vodo ki bi stale tamo $8,000,000. Jo-d % takrat niso imeli potrebne večine, kakor je nimajo sedaj. Se daj, ko je denar zapravljen, hočejo potom lastne električne cen trale prištediti davkoplačevalcem tiste milijone ln še mnogo več ter rešiti nas in naše potomce verig, v katere naa je u-klentl elektraraki trust. Toda hlapci kapitalizma, za katere ao žal glasovali delavci sam K hočejo zagotoviti trustou še nadalje neomejeno ropanje ljudskih žepov. Ker se hlifajo županske ln druge mestne volitve, se ks-pttallstične hijene borijo z vsemi silami, da preslepijo ljudstvo in mu zskrijejo resnična dejstvs. To sem napisal, da sposnajo tudi alovenaki, oziroma jugoslovanski volile! zadevo talks kot je. Omeniti ps je tudi potrebno, da bi bila sveU naloga tukajš-nega Cenetovega žurnala, da bi o takih atvardi poročal in podučil "ljubi narod" v teh zadevah. I a» i» je govoriti o narodu in prirejati razne "beauty kon-taste" ln druge komedije, tods to ne prinese kruha in ne iabo-ljašanja razmer. Ničesar nimam proti dotičnim, kateri prirejajo Uke stvari, toda a tem ni rečeno, da morama pozabiti na naše laatne interese, na naš kruh in na bodočnost mladine. Mislim, dt to časi dovolj resni zs resmejše ln pomembnejše stvsri kot so predpustne šale. Tt vrste pa nsj bi prečiUll posebno tisti, kateri a Uko gore čo ljubeznijo zagovarjajo Centov žurnallnspoanall bodo, kaj je prsv za prav naloga čssopisa, ki js poklican, da deluje za intere-se Uuristvt ln ljudstvo tudi uči| Namesto dt list rsrflrja in po. glaiblja odurne in nadvse škod IJtve apore v naselbini, naj oi posvetil avoje kolone reanlm problemom In skušsl privesti ljudatvo do spoznanja. HUvblasks la possjllas dr*tva North Chicago. IU. — Zsdnje čase je opaziti nekoliko več zanimanja ta aU\4>tneka in posojilna društva, kar je hvale vred-no. SUvhinsks in pasojilns dru štva ao tako velike vsšnostl. po-sdmo ta delsvaki razred, da je vredno, ds ae še bolj tslnteresi-ramo tanje. Ta dnaštvs obhajs-Jo Istos stoletnico, od ksr je bilo prvo društva ustanovljeno. Torej nobena novost Vendar je ps šs veliko delsveev. ki sploh ne vedo. ds taks društvs <*»ie tirajo; nekateri J Hi ps presirs-M Vredno j t, da pogledamo v to vse hvale vredno delo, katerega so U društva izvršila v zadnjih ato letih. Koliko domov je bilo zgrajenih ali kupljenih in koliko tissčakov prihranjenih potom aUvbinakih in posojilnih društev, katerih bi se drugače ne bilo. Iz moje večletne izkušnje kot uradnik enega teh dnSttev mi je znano delo in vrednost stav-binakih in posojilnih ustanov in moram reči, da je ni nobene u-tUnove, katera bi bila boljša at delavski razred kakor so U društva. Ta društva so največja o-pora in prijatelj revnega delavskega ljudstva, posebno asdaj v teh slsbih časih, ko banke odklanjajo vsako posojilo. Veliko slučsjev sem imel, kqxmi je bilo povedano, da je banka odklonila posojilo. Torej banka vas pozna samo takrat, kadar ji prinesete denar. Vse drugače te pa zavedajo tUvbinska hi posojilna društva O tem mi nI traba govoriti, ker to vedo oni, ki se poslužujejo tfeh društev. Velika priložnost hraniti je pri eUvbinskih ln posojilnih društvih posebno sa mlade ljudi. Tukaj si n*b*viš toliko dshilc, ds jih lahko odplačuješ vsaki teden po velikosti tvoje plače. Delnice po 2Sc na teden se vplačujejo 6 let in tri mesece;, delnice po 12Vi na teden se vplačujejo 12 let. Ko pa delnice dozorijo, dobiš aa vsako delnico $100. Ravno Uko se dobijo delnice po $100 enkratno vplačilo. Te delnice notijo obresti po 4 in pol od dneva, ko ku pite te delnice, pa do dneva, ko jih odpokličete. Torej tukaj dobite 1 in pol odstotka več obresti kakor na banki in vam ni treba čakati prvega januarja ali prvega julija. Varnost pri sUvbinskih in posojilnih društvih je tudi veliko večja kakor na bankah. Potom bank je bilo zgubljenih že milijone dolarjev, ker banke špekulirajo z vašim denarjem. SUvt>inska in posojilna društvs pa posojuje valk denar na prvo vknjižbo tako, da je vaš denar varno naložen. Ako pogledamo uspeh našega aUvblnskega In posojilnega dru-Stvs, vidimo krasno napredovanje v teku 9-letnega obstanka Veliko rojakov je prišlo do tvojega lastnega doma in veliko tisočakov je bilo prHiranjetlh potom tega društva. Društveno premdženje znaša 760,000 ali tričetrt milijona. Ako bi ne bilo tega društva, kje bi bilo to premoženje 7 Gotovo y banki ali pa pri kakšnih drugih denarnih zavodih. Torej tukaj sem vam v kratkem opisal pomen in vred nost teh usUnov. Rojaki, kjer nimate še teh društev, ustanovite ai jih, ker to je v vašo lastno koriat Ne dajajte vašega denarja bankam ali kakšnim drugim špekulantom, da bi lati špekulirali t vašim trdo zasluženim denarjem. Naše sUvbinsko in posojilno društvo bo lsdak> 40. aerijo svojih delnic prvo soboto februarja. Rojaki, ako hočete sami sebi dobro, pridite omenjeni dan v dru štveni urad in vzemite si ksr največ morete delnic; s tem bo-dete storili sami sebi dobro, kakor tudi splošnotftl. John Zalar, predsednik . ■ » ZaprU prosperltets Milwaukee. Wis. — Proaperi-teU roma okrog sveU že nad leto dni, s je že vedno ni nszaj. Mogoče Je kje zgublls pa h port in so jo zaprli. Tekom zadnje predsedniške kampanje sem čeatokrat slišal, da bo mr. Hoover najboljši president, ker je "pt-perienetd" In da bomo imeli medene čase, ako bo on izvoljen. Well, njegovi agiUtorJl ps ao ae zmotili, kskor tudi le neštetokrat prej in se bodo še tudi v bodoče, namreč propagator j i kapitalističnih strank. Bratje in aeetre, aedaj je čas. ds si zavihamo rokave, gremo ns dalo In se politično orgtnizi-rsmo. To je edini ishod iz kapi-talintične aužnosti. Naj omenim, da nsš soc. klub št. 87 JSZ dobro napreduje. Pri vsaki seji pristopi več novih članov obojega spola. Na prihodnji seji bomo imeli par dobrih govornikov, «sto ao vabljeni val člani in drugi rojaki, ds a TOREK, 3. FEBRUARJA ^ ti zemlje Naše oeolnčje šteje — kakor je zna* | vsakemu šoUrčku — planete Zemlja, MerJ Venera, Mara, Jupiter,. Saturn, Uran in tun. Onkraj Neptuna ao lani odkrili na fj grafski plošči sliko še nekega planeta, obstoj je bil računsko že prej dognan T» ^ net so začasno krstili Trananeptun, ned*n pa je bil dobil dokončno ime Pluton. Toda < še niso vsi planetje našega osolnčja. Slove ski zvezdoslovec dr. L. Cermelj pite v m pravkar ifcišli "Ljudski astronomiji" ng str. 1 naslednje: "Med Martom in Jupitrom je mmeronu velik presledek. Ta presledek pa ni* pov* prazen. V njem kroži ogromno Število mi| planetov, ali, kakor jih splošno nazivi jejo, j>|» netoidov ali asteroidov. Danes jih poznaj« | okoli 1200. Največja planetoida Ceres in Vei imaU premer o 800 o 400 kilometrov; najnm ši pa le nekaj kilometrov. Njih skupna m* pa je kljub velikemu številu silno majha Cenijo jo na malo več kot tisoči del Zemlji mase. Le Uko nam je jttno, da krožijo pii netoidi po tvojih tirih, ne da bi se medseboji ovirali Omeniti hočemo le še, da nosita izn* planetoidov eden ime Iatra, drugi pa.Croatii Tudi Eros, ki pride zadnje dni "januarU zelo blizu naše Zemlje, spada v to drobno drJ žino našega oaolnčja. Erosa je odkril 1. lgfc berlinski profesor Witt. Spada med najmaitf ša nebesna telesa, ki so nam znana; njega velikoat cenijo po svetlobi, ne da se pa nat« čno izmeriti. Zvezdoslovci računajo, da zna njegov premer 20—82 kilometrov. Eros paii pred drugimi planeti to prednost, da lahko i svoji poti po osolnčnju zaide najbližje nafte« planetu. Računajo, da lahko pride v bliiii 21 milijonov kilometrov. To je za vsemin razdalje dobra soseščina. Pomislimo, da m najbližje Zemlji doslej primaknil plai Mars, vendar je U "bližina" še vedno pree oddaljena, vsaj za človeške pojme: znaials namreč 56 milijonov kilometrov. Eros bo 4 koncu jtjiuarja 26 milijonov metrov od Zei lje. To bo največja bližina, kar si jo je bil k volil, odkar ga astronomi poznajo in zanledi jejo; samo v letu 1900-01 je prišel v bližino t milijonov kilometrov. O tej majhni ladjici našega osolnčja 1 vemo nič več in — kaj bi nam naposled lahk povedal takle relativno neznatni košček mik rije, ki — ravnan po večnih zak&iih vserainl mehanike — hodi avojo pot po otolnčju?! ti da dejstva, da prihaja Uko blizu Zemlji, vzbsj ja astronomom nekoliko let veaelje in jih il k temeljitim pripravam za U dogodek v zvaj doznanstvu. Zakaj vse to? Prof. dr. Pa Kirchberger nam pripoveduje o tem naslednji Tiste dni, ko bo Eros najbližje Zemlji, se H poeebno natančno določila lega vseh zvecd.1 katerih bližini se bo gibal. Vsa nebesna ohj lica njegove poti se bo fotografirala in vii ti posnetki z mikroskopom preiskali ter se bodi znova z največjo naUnčnostjo preračunile prostorne razdalje med Erosom in osUlimi pl* neti. Lajiku se vse to dolgotrajno in naporfl preračunavanje vidi nekam malenkostno, tdj za aatronomljo ima velik pomen in prsv a osnovi tega merjenja z Erosom v dneh, ko najbližje Zemlji, te bodo dobili znsnst važni podatki. Ce je namreč natančno dok na ena aama oddaljenost v planetnem sU in primerjana z zemeljsko, se druge razd «toženej o že mnogo lažje in preprostejše. Ta bo dobra posledica Erosovega obiska to, ds 1 bo dala oddaljenost Zemlje od Solnca natad čneje določiti, nego ao jo mogli doslej. Dsljea bo mogla boljše preračunltl masa Zemlj« '4 sicer po privlačnosti, ki jo bo Zemljala iz^ jala na Erosa in bi se bo kazala v motnja njagove poti. Tako bomo nemtrt prav ponj slugi tega majhnega planete še boljše spozsal planet, ki na njem sami bivamo. Vsekakor so torej zadnji dnevi januarja« astronome pomemben "datum. Z vseh konej našega sveU se bodo v teh dneh upirali ns m ločeno mesto nebesa veliki teleskopi; težavsi in zapletena merjenja, fotografiranj in dol« trajni računi bodo brez dvoma obrodili znsiH sti o osolnčju kos dobrega plodu. (2lv. In svet) 50 letnica električne cestne j železnice SUrejši ljudje, ki jih je pot kedaj z*r kam v tujino, ae morebiti še spominjajo cestno železnico, kjer so vtgončke vozili Dandanes pa je konje povsod pregnsl eli nI motor. Tudi U iznajdba se Je morals boritj velikimi težavami, predno Je prodrla. N» ! ^ so se ljudje smejali in se rogali IznajditeljuJ iznajditelj je moral prebresti nttkonine M ve, predno se je uveljavil in predno Je čal ljudi, da tisti "peklenski stroj" ni prtjj nevaren in da bo ravno U stroj vtliko hitr*l ravnal ves velikomestni promet LtU 1880. Je hotel Werner von SiemH od nJega sesUvIjeno električno lokomotivo v Berlinu v obrat Oblasti pa so te njego^J načrtu uprle. Sele 1. 1881. je mogel svoj n^J uresničiti, ps ne v samem Berlinu, smpsn predmestju Lichterfelde. Takrat Je biltdj trična cestnt želetnics eeveds šs teh-tlvns in trsčnics to tlnžilt aa dovtjsn^ triks. /Voziti pt se spočet kt skoro nihče nI t novim votllom; ljudje to mnogo bolj zs konjem. Počasi pa to tt ljudje prlvsdili na to novoUrijo in polagomn tl Je eettns šeletnlcs osvojila vsa svet TOREK, 8. FEBRUARJA pkosveta Vesti iz Jugoslavije j (Poročevalski biro Prosrete ? Jagoalavijl.) ïEMARQUEOV FILM "NA ZAPADU M C NOVEGA . . PREPOVEDAN TUDI V JUGOSLAVIJI , Zakaj je bil prepovedan? Ljubljana, 15. jan. 1931. Pred dvema dnevoma je aižja en/urna komisija notranjega ainistrutva izrekla prepoved fll- ia "Na zapadu nič novega ...", i Ka je ameriška filmska pro-ukcija izgotovila po romanu emškega pisatelja Ericha Maie Remarquée. Včeraj pa se je udi višja cenzurna komisija lz-ekla proti filmu ter ga prepo-edala. S tem je film v Jugosla- iji definitivno prepovedan. • Razlogov, zakaj so prepovedali , film v naši državi, ne javlja- [. Prepovedali so ga še predno e bil za javnost sploh predva-■Cenzura s prepovedjo tega iltna se je v Evropi kar nekam domačila. Remarque se je kot nemški ojak udeleževal vojne. Odtod jegov roman, v katerem nasto-ajo pač vojaki nemške armade, oda prav tako bi bili to lahko ojak i francoske armade, angle-ke, italijanske, srbske, ruske rmade itd. Iz romana govoril amo vojna z vso svojo grozo, ki Kija v čitatelju vsako navdu-■nje za vojne pohode, vsako na-dušenje za patriotično smrt na ojiAču, iz romana govori vojna, ■vojne groze zveni krik po IJu-&ni med ljudmi. Roman je — ■če je to ' pisatelj Remarque otel ali ne — antimilitariati-|n, dasi ni v njegovem delu ni-jer očitnih parol in agitacije roti vojni. Dovolj je, da je po-azal vojno, kakršna je, pa da |človek zgrozi nad njo ter po-tane antimilitarist. * |Ta Remarqueov roman je o-loril sezono vojnih romanov. Takor hitro je imela njegova njiga-velik uspeh že radi snovi, ■preplavila nemški knjižni trg la kopica knjig z vojno snov-■Treba je bilo deset let, da so Ifoili pisatelji potrebno razda-o, doživeti v sebi znova vso voj Iter jo apkati. Le Henry Bar fese s svojim 'Ognjem* in nem ■i pisatel Andreas Latzko s mojimi "Ljudmi v vojni" sta stopila že za časa vojne. Bar-■'ov roman so pošiljale levi. pke organizacije za propagan-■proti vojni vojakom v fronto, atzkov roman pa je moral iziti ■unimno v Zurichu (v Švici), pncem vojne je Jiaplaal tudi |màki pisatelj Leonard Frank [oje vojne novele, ki jih je Irai v knjigo "Človek je do-■r" ter izdal kmalu po zaključil vojne. (Dve noveli iz te zbir-"Oče" in "Vojna vdova" |priobčila Prosveta lanskega p! Prevedel jih je Mile Klop-f ) Več in bolj važne vojne 11-f ature menda vpojni in tik po lini ni izšlo. Po Remarqueu pa ■literatura v zadnjih dveh le-I producirais celo vrsto voj-ln romanov. * ■Remarque pa je odnesel naj-p»* uspehe. To radi dokumen-■rične in umetniške vrednosti jegovega romana "Na zspsdu ■novega", ki mu bo idaj ale-II roman MPot nazaj" istega av. >rja. Roman so prevedli v vse ■•i .Mi, jezike in celo 8rbi I-ajo svoj prevod In Hrvatje ki prevod. (Tadva prevoda ni-P bila prejKivedana.) Z a roman ae je začela zani-r' »meriška filmska produkta. -i zagotovila pravice ter p'tovila film "Na zapadu nič ' »"tov je bU Že lani pola v Kvropo je prišel šele "'»neu lanskega leU. Ko je pri-■I v Nemčijo, ae je začela gon-1 K«»ti fiimu. Nacionalisti. F-fci fašisti, ki jih vodijo blv-■ oficirji bivša aemško-avstrij-v°j*ke, so začeli razgrajati. * P* ukazu od zgoraj, po uka-vodrtHjev, ki-so bili in so mi J»™tl Mare nemške bele. Oni j1 pojmlll, da je film s »" umetnostjo moi na protl-H11 arktična propaganda, naš-' »je člane, zelene po-cl» »o demonstrirali pro-: nnaAall v kino miši. r be in Mlu*eN-alep> i'mi zbujali panike ' »1-lalci. Razbijali ao okna. L «ašfs kiao — aplek, delali so kravale ter rušili "red in mir"..Na vlado pa so pritisnili preko svojih poslancev ter desničarjev, naj prepove film, ker bo sicer nered in nemir trajal daije. V interesu javnega miru' naj film prepovedo. In s čim eo utemeljevali to zahtevo? S trditvijo, da film žali nemško vojsko in Nemce sploh. To je bila pretveza. Posamezne scene res niso bog ve kako prijazne za nemški militarizem, ki je bil pač vzor sirovega militarizma, toda to so scene, ki razgaljajo militarizem na sploh, in prav figa je, ali je to nemški ali avstrijski ali francoeki militarizem. Pravi vzrok pa je bil prav to, da je film vestno pokazal o-chirno sliko militarizma. Kaj takega pa ni da bi kazali ljudem, ki jih lahko že jutri pokliče "domovina v obrambo svoje zemlje in svetih zakladov itd.!" In so v Nemčiji prepovedali fihn, izdelan po romanu nemškega pisatelja' Remarqquea, ki je dosegel med nemškimi pisatelji največji uispeh zadnja leta in ki je z njim Nemčija zaslovela znova po vsem svetu. Film je prišel v Astri j o, na Dunaj. Še preden so začeli s predvajanjem, so nacionalisti hajmverovci začeli z demonstracijami proti filmu. (Fašistični bratci Nemčije, Avstrije, Italije in drugi kaj dobro "držijo Skupaj". V Italiji so prepovedali že roman, o filmu pa sploh ni misliti, da bi smel v Muaaolinijevo kraljestvo.) Radi tega je dunajski kino prodal vse vstopnice za predstave tega filma za 14 dni socialno-dfemokratski prosvetni organizaciji, ki jih je prodajala spet samo svojim Članom. S tem so hoteli preprečiti, da bi ne prišli v dvorano ter ne delali hrupa in napadov nacionalisti. Kino samo pa je policija strogo zaStražila, odganjala z gumijevkami demonstrirajoče pobaline, aretirala nfsjcaj mladičev, ki ao hoteli kino zažgati, predstave pa so se dokaj mirno vršile. Toda v parlamentu so začeli desničarski poslanci, ki so organizirali izgrede teh poballnov, zahtevati od vlade, da prepreči te izgrede s tem, da film prepovedo. In vlada je fihn prepovedala! V Jugoslaviji je šlo to gladke je in hitreje. Pri nas funkcl-jonira vse naglo in kot namazano. Ni bilo treba niti predvajati filma, ne čakatj kakih iz gredov, ki bi jih nahujskana mladina, ki vojne sploh videla ni, uprizarjala pod vodstvom teh in teh — pri naa je šlo gladke-je. Cenzurna komisija je film kratko in malo pogledala in prei povedala. Višja cenzurna komisija je film potrdila in^— prepoved je definitivna. Smo mili-taristična država, fihn pa je sn-timMtariatičen — zadeva je jasna, dol s filmom o vojni. Sovjetska Rueija pa ga je ž* naročila in ga bo pomladi začela predvajati. V Češki je prav tako dovoljen in z Dunaja ae vozijo celi vlaki anUmilitsrietov v bližnjo alovsško Bratislavo, da si film, ki rszburjs vse vlsde, ogledajo. Prepoved films "Na zapadu nič novega" je eden velikih kulturni ."spehov" tako naprednih držav, kakršni ata Nemčija in Avstrija. Pridružila se Jim je tudi Jugoslavija. Zaostati ne maramo. ZA VZPENJAČO NA POK-UUKO Na Bledu nameravajo zgraditi žično železnico, ki M vezala Bled S Pokljuko oziroma Mrzlim Studencem V krsjih, kjer je zelo rszvit zimski aport. skušsjo promet povečati še s tem, ds zgrsdijo nsj-krsjšo zvezo In ren ter moč elektrarne Završ-nica. Železnica naj bi šla od Za«, ke čez Kokošmco na Pokljuko. Stala bi 12 do 1« milijonov Din. Proučili so tudi rentabilnost železnice ter dognali, da bi ao Železnica rentirala, če bi vsako leto naredila vsaj 86,000 voženj Toda upoštevati je tudi, da bi dotok tujcev na Bled prav tako narastel. Ca primerjamo številke tujcev na Bledu iz leta 1926, ko jih je bilo le 6190, a številko tujskega prometa 1980., ko jih je bilo blizu 20,000 tujoev-leto-vifcčarjev, potem je verjetno, da bi se promet — ki je sdaj omejen v glavnem le na poletno sezono — še povečal. Banska uprava se je zavezala, da prevzame 6% stroškov, belj-ska Občina 2% in pdtem še posamezniki. Sestavil se Je odbor, ki bo vprašanje pokljuške vzpen-jače obravnaval ter skrhal, da se zasigura denarna podpora in da se načrt uresniči. A. Garden: Radi prekinjena teh opsso-vanj zadnjih par tednov imam celo verigo beležk o stvareh, o katerih bi rad komentiral. Ker v uradnih urah ni Časa za to, je stvar pač odvisna od "proaUga" časa, ki pa sem pa tam onemogoči ta luksus. Toliko na znanje tistim, ki ao me apoaorili, oziroma vprašali, kaj je na stvari. • Ravno prej sem imel v rokah "American Minerja", v katerem je poročilo o zadnji sodnijeki bitki med 1«. diStriktno organizacijo in J. L. Lewiaom glede njegove kršitve sddnijake prepovedi. Sodišče je Lewisa spoznajo krivim prestopka injunk-cije in odločilo, da mora plačati $600 kasni. To ps ni tsko važno, dssi bi irnr človek privoščil 600 let ječe radi kriminalnih Činov, ki jih je svršll nad rudarji. Po-membneša je lajava sodišča, da springfieldaka rudarska konvencija nI ustanovila dualne unije, pač pa reorganizirala staro unijo. Z legalnega stališča je atave in fizično še dobro ohranjena, ampak ekspreaija na njiju obrazu je tudi povedala celo bol brezposelnega človeka. • t Vendar pa v Chfcagu ni pomanjkanju, oairoma je za vse dobro preskrbljeno. Vaaj kon-greana zbornica je bila tako informirana zadnji petek po predstavniku čikaških zamorcev v 'kongresu. Rekel je, kot so poročale '«Chicago Daily Newa", da represent Ira najbolj tlačeni, izkoriščani in najrevnejši del a-meriškega delavstva, namreč črnce, je pa proti uetaoovitvl "dole" sistema v Ameriki. Pobijal je predloge, da kongrea dovoli 26 milijonov dolarjev Rdečemu križu v pomoč strsdajočim farmarjem. Tega 'ljudskega' zastopnika ao izvolili čikaški črnci, ker je,tudi on njihove raae In republikanec, v kongresu pa sa-atopa privilegirane interese in ne "najbolj izkoriščane mase." Kako ae v Chicagu pomaga bednim črncem, ki faktično umirajo gladu, bi aa bil edini zamor-ski kongreanik lahko prepričal, predno je plunll cel koš gnoja ne samo na svoje poltne rojake, Požar v Semiču. — V nedeljo zjutraj je izbruhnil požar. v Setmiču v Skalovl Ivlši. Nenadoma je bila vsa streha v plamenih. Ljudje so bili tadaj v cerkvi. Ko pa je udaril plat zvona, so se vsuii iz cerkve, prihiteli so gasilci z brigalno ter loka-lizirali požar ter preprečili predvsem, da se ogenj ni razširil na druge hiše. Na žitno razatavo v Kanadi, ki se vrši julija In avgusta, so povabljeni tudi jugoslovanski pridelovalci žita, ki se bodo udeležili razstave in konference. Z razstavo je namreč zvezana tudi mednarodna konferenca pridelovalcev ž Ha. "Tam, kjer vlada vara , . ." Ljubljanski klerikalni dnevnik "Slovenec" prinaša tole brzojavko: 'Tam, kjer vlada vera . . . Strassbourg, 12. jsn. Po zsdnjlh podatkih se je francosko prebivalstvo v Akaciji Lore ni po vojni več kot podvojilo." — Tam, kjer vlada vera, tamkaj se torej ljudje hitro množijo. Zaradi pobožnc*ti ne marajo poznati "bele kuge". Ce pa bi cerkev dovolila avojim svečenikom, da aa amejo Ženiti in spočenjati o-troke, bi se pa prebivalstvo še bolj množilo. Ponarejevalec sa boljšo slaž bo. — Pred beograjskim prvostopnim sodiščem je bil 14. t. m. obsojen na tri leta rcfcije biv ši uradnik finančnega miniatrst va Vladislav Nikollč. ki je pona redil srednješolsko spričevalo, da bi dobil boljšo alUfoo. Izgovarjal se je, da Je storil to zaradi tega, ker ae je bal, da bc sicer reduciran. Umrljivoot v Trbovljah. — V Trbovljah Je lani umrlo 195 owb. Največ smrtnih primerov je bilo v otroški dobi do 16 leta in aicer 91. Torej Je Skoro polovico lani umrlih Trbovljčanov bilo aamih otrok. Med boleznimi, ki ao zahtevale največ žrtev, so otroške bolezni, tsko želodčni in črevesni katar kot posledica ^labe prehrane ter življenjska alabost kmalu po rojatvu. čemur so gotovo vzrok slabe socialne razmere. — Od vseh lani u-mrlih 196 oaeb jih je umrlo za ta starost le 12. vse druge osebe ao umrle od bolezni ali ne-areč! / V Kara jeva Je izvršila samomor alovenska delavka Frančiška Albertova. Popila j« veliko količino oteove kisline. Vzrok — ta izjava treh prišivnih sodnikov'»»rveč tudi na vse ameriško de-torej važna, ker so zadaj še dru- ' ge tožbe nanašajoč, se na to vprašanje, ¡t. • Nesmiselno bi pa bilo misliti, da bo rudarje rešilo sodišče, četudi bi bili do zveznega vrhovnega sodišča val sodniki na strani reorganizirana UMW of A, kar je aeveda /dvomljivo. Končno ao vsi ukrepi sodišč, pa bili taki a-11 taki, majhnega pomena, kar ako se rudarji na bodo ponovno organizirali in atvorili boljšo organizacijo kot ja Lewiaova, jim ne bo pomagalo ne sodišče, ne Bog in ne hudič in tudi ne Ho-wat kljub usej njegovi poštenosti in dobrimi nameni za rudarje. Ne mislim, da igrajo voditelji majhno vlogo v organizaciji, naaprotno; ampak dejstvo je, da je še vsako močno in vplivno organizacijo zgradilo članstvo — ranik and file — ki je neumorno agltlralo, šlo preko zaprek In šl-kan, se borilo ln žrtvovalo, da je prišlo do avojega cilja. In dokler se med rudarji ne pojavi močnejša volja Ncksteri njegovi kritiki prs vijo, ds nims hrbtenics, da ne pozna političnih trikov in Je aploh vsestranski novlnse. Ker nisem v kritiki "ekspert", j mehi vidi, da JO ims, In slesr spredaj. Teško al Je namreč predstavljati predsednika Združenih držav, ki bi bU bolj kratkoviden a političnega atališča kot je ravno Hoover. Veslo je njega samega, da js dešsll dokassl, ds ■o bili vsi slavoapsvl o njegovi amožnoatl in človekoljubnosti največji burtk. Kje ja pradaed-nifc, ki bi ae v takam času boril pnati ušivim 26 milijonom do-larjev za odpomoč strsdajočim farmarjem, katere Je senat do-ločil v ta namen in katere je nižja zbornica aa povelje Hooverja vehementno odklonila? Kje je predssdnlk, ki bi al ISbral slabše politične svetovalca kot je Hoover? V avojl ogkoarčnl alepotl do vladajoče kaate ln za topljen v svoje politične ambl clje do ponovnega predaednlšt va si kople grob "Največji in ženir" sodobne Amerike. In to Je dobro. 0 Ze večkrat sem Imel namen izraziti svoje misli napram tistim. ki pravijo, da ja njih bog dolar, njih cerkev dolar In njih vara dolar. Ker aa o tsksm miš IJenJu ds spregovoriti vsč kot par besed, naj ssdsj končam K predmetu se vrnem enkrat v bo-doče. Henri Ballon: Na hudičevem otoku Komas lati pridržani aa dspor-taci jo Portland, Ors. — Deva* komunistov, ki so bili nedsvno a-retirsnl v sveži s demonstra« i/ jami brezpoeelnih, js bilo izročenih, Imigrseljaklm oblastem, ds uvedejo postopanje sa de-portarijo. Unija sa amsrisk«-civilna avobodščins ss ja asvzs-la sanje In bo v odi Is legalno obrambo. Fraac Hanri JMIon, ki Js pra-šivsl saajat 1st v UsporUcijl in a» J* avdavno vrnil v Francijo, poi»i»uja v naaMnJsm at rain o iivljanj» na Huditsvsm otoku. Svet je.menda Že pozabil, da so še vedno Hudičevi otoki, odkar je bil pred tridesetimi leti pomiloščen kapetan Dreyfusa. V sramoto človeštva je treba povedati: ti otoki ao še vedno in prav nič se ni spremenilo na njih. Mislite si osek skalnat otok, 800 m dolg In 200 m širok a nekaj kokoaovimi drevesi na re-l>Hh — In neanosna vročina, ki privede človeka na rob blaznosti. Poleg tega surova pašnike, slabo hrano, črni obup na dosmrtno Ječo obaojenlh. Vae to al mislite in dobili boste približno sliko o strašnem življenju na otoku. Vedeti je treba, da je glavno kasnilnlško poslopje, v katerem Je proatora sa nekaj ti-aoč jetnikov, več milj oddaljeno na glavni planoti sa Cayenne, glavnim mestom in prlstanlščsm francoske Guyane. Le Isdajalcl in nekaj morlloev, ki so obsojeni na dosmrtno ječo, ostanejo na otoku. Ko sem dospel jas, ki so me po nedolžnem obsodili sa-radi iadaje, s ladjo na otok, Ja bilo tam 88 aločlncev. Ko sem se po letih vračali v domovino, jih je bilo tam aamo še deset. Kmalu pa jih bo samo devet, kajti en^ga so sojetniki "obaodlll na smrt", ker ja Isdal tovariše, ki ao skušali pobegniti. Nekega dne bodo našli moša v koči s nožem v srcu mHvega. Imel sem "arečo", da ao mo zaprli v celico, kjer je avoje čase bival Dreyfuss, pozneje pa Ullmo. Slednji je bil mlad francoeki mornariški častnik, ki Je sapadel uživanja opl/a ter Je po naroČilu lape pustolovka "La Belle Liaon" ukradel kapitanu na ladji tajni kodeks ln ga skušal prodati. Ta oelica ja imela» kakor vaa druge, stana is betona Ur Ja me-rtla 18 kvadratnih čevljev. Od ostalih proatorov 'Jo je ločila močna šeleana mroža. Ko ja bival v tej solid Dreyfusa, ao ga v sosednjem prostoru noč in dan strašili pašnik in trije Hajni u-radnikt, vsi oboroženi s samokresom. PoatslJa v njegovi celici Ja bila pritrjena k stani, kakor Jf ša dansa in vsako noč ao Drayfuaau priklenili noge s lisicami Ur Jih privesall sa žele-sen drog, Celtes je obtfana s 18 čevljev visoko ograjo. Kadarkoli ja prišel tod mimo Čoln, so Deyfusaa priveoall, kar ao aa bali, da ga na bi odvedli: Dovo-lili ao mu la, daje amal v družbi štirih oborošenlh paznikov Iti če« a kale. Kdlno kar Ja smel, Ja bil njegov aprahod v oboroženi drutbl do akrajnaga konca o-toka, kjer ai ja posUvll nekako klop is kamenja, ki sUJI še da-naa. Nesrečni mož je preživel tu strašne ure. Za vsako malen-koat Je bil kruto kasnovan, sa-aramovan In zaničevan. Vsa to Je zabelašeno v službenih spisih JetniŠnloa. Dreyfusaova afera js nekoliko Isboljšsls razmere na otoku. Ze Ullmo, čigar krivda Ja bila vsaj tako težka kakor domnevna krivda Dreyfuaaa, J* bil deležen milejšega poatopka. Smel Je aprejematl denarne po-šlljke z doma, smel jf negovati vrtlč In se bevKI s kurjerejo. Po tri najetih letih je poskuail o-bupanl mornariški čaatnlk stav-katl s gladom. Znani bandit Beboe In kaznllniškl zdravnik dr. Rouaaeau sU ga negovala messes In meseca, prsdsn si Js nekoliko opomogel. HUri duhovnik Kobre je Imal a Ullmom toliko sočutja, da js ispsslovsl zanj pri guvernerju ugodnost zakona Is l 1878., ki dološa, da as Jetnik po petih letih dobregs vedenja lahko premesti v Chay-en ne. Ne to ugodnost Js moral čskstl Ullmo 18 lat. Zsdnjih pet lat Js zaposlen v neki veletrgovini v Cayenne. ulove, morajo računati, da bo njih jetniška doba podaljšana in poostrena. Lahko bi sešteli na prstih ene roke vse one, ki so v zadnjih petdesetih letih pobegli a otoka. Po moji sodbi ao in\ki stokrat slabši od jetnl-(v. Ponašajo ae a naslovom lovcev na ljudi in se bahajo a postavno dovoljenimi umori. Poznam paznika, ki je srečal tri jetnike, katere je poslal guverner s hrano do kopalcev alata. Paanik Je oropal nesrečneše. Vzel jim je 600 frankov in ko ja opazil, da imajo pri sfbl ša nekaj drobiža, jih ja pustil, da ao odrinili a čolnom od brega; nato pa jo strfljal v hrbet in ustrelil vse tri. Mrtvim Ja vse! še tlsU beliče, se vrnil domov In se ponašal s svojim "činom". Ne mislim. da so Jetniki sami angeli. Večina njih ao morilci ln raa-bojniki, izmeček človeštva. Krajšajo al čaa s igranjem, popivanjem in pretepanjem In kadar ae vaaga naveličajo, aa ropajo In mora med aeboj. .Toda ne govorim o večini. Um več o o-nih. ki niao zaslutili tako hude uaode. Boston. — V primeru a prej SnJHn mesecem v državi Masaa-chusetts znMala ae je za po« k nost v deeembru ss štiri In pol odstotka. Mkepas plača pa so se znižala v decembru v primeri s a 8.1',*. In lieg T Ne mistiU, da je mogoče is tega pekla pobegniti živ! Mnogim aa sicer posreči, da pobegnejo s otoka — a ti posU najo .pozneje žrtve viherJev ss morju sil ps jih požro morski psi. Jetniki, ki ssujsjo pobeg, ns-vadno ne mislijo na ovire. Ceee Jim beg ponesreči In jih Primorski aovlot InovI goriški prefekt Tiengo js poaetll Tolmin, kjer Je bil selo slovesno sprejet. Navzočega Js bilo mnogo slovenskega ljudstva. Tolminski župsn dr. Maraan ja p«**ilravil prefekU v Imenu pro-bivak*ve in vseh, k» delajo aa u-trditev fašizma ob mejah domovine. Prefekt aa Je poUm Infor-mlral o potrebah tolminakih kra-jev. V Paalnu ao otvorili "uvod sa fašiatfčno kulturno". Tam se bodo vršila rasna predavanja., Prvo Je imel ananl tržaški novi-nar Marlo Nordlo, ki je raalagal mladim poelušalosm, kako Ja Bal-kan nevarno vmsmtrjsn. Na poaUJi v Carovljah v Istrh ja padel železničar Fran Peček pod vlak, ki ga ja raunssarll. iPsčsk js kot "drugorodac" moral alufelti dalje časa v aUrih pro-vlncsh, slednjič Ja vendar doae-gal, da Je prišel sopet domov, kjsr pa ga Ja ugrabila emrt. Fašistični tlak sahtova, da mo. rajo prihajati v obmejne državna alušbe samo taki uradniki, ki aa bodo obvaaali, da ostanejo s svojimi družinami v novih krajih v avrtio razvoja nacijonalnegs jezikovnega «le men ta vzdolž gra-niče. Uradnikom aa mora sagoto-viti določeno alufteno napredovanje in pomagati sa Jim mora v vsakem oalru, da bodo mogli na-moteno vnšlti avojo misijo. Zgraditi bi aa morale za nje tudi primerne hiše. "To bodo lUlljanske družine, ki ns sapuste več Uh krajev, marveč bodo tvorila In širile v njih v bodočih generacijah krajevni nacljonalno perfekt-nI element". Sedaj ja tako, da dobri uradniki selo neradi prihajajo v služb« na mejo In s'!*dajo, da as Ob prvi priliki preselijo ao-pet v svoje domale kraje. V vladni palači na Roki je bilo zadnje časa več aej, v katerih ae ja raapravljal problem avtomobilska oasU Raka—Trst. Navzoči so bili ssstopnikl obeh pokrajin, ki ao se Izrekli soglasno sa nujno pot n4xj zgradba U eaaU. O stvari se bo razpravljalo v kratkem še na vseh kompstentnih me-stih. V Trstu Je sedaj v prometu avtomobilov okoli 4000, to je pri prdblvalatvu 260,000 oseb 1.8 aa vsakih stii oseb. Na dašall Je av-tomdbilov 600. Kako na Vipavskem Slovenci ne marajo italijanščina, pričajo tudi dogodki krog bošiča. Na aveti vačar je v Dubravljah maš*v»l neki kapucin od Sv, Križa Ko Je sašal pridlgovati v Halljanakam jeziku, ao verni Slovenci vaUll Ur aa pustili r«rk«v, V Skriljsh Jf prav tako neki ks* pur in pridigoval iUlijanako, na as js bajs oglasil neki starec v cerkvi Ur dejal: "Predragi, mo-I lato slovensko r Začel je moliti rožni venec naprej, drugi ps so glasno ponavljali za nJim, pater ps Je utihnil, kar so ga pre-glasili. Naročile Mladinski Hit, najboljši mesečnik n gl» mladino! m PROSVETA Cafar: ljubezenska pisma delavca in delavke A Je vendar lahko. Se v manjših nevarnostih kot Je tvornlško delo ae dogode nezgode. Zato ne smatraj mojegs svarila za negod-no otročarijo. V srce si ga zapiši, da boš vedno in povsod pazljiv. Veruj mi, da Ti hočem le dobro, da mi Je Tvoja zreča vse, zato skrb ni nikdar prevelika in se Ji ne smej. Morda izgledam v svoji brigi kakor nebogljena punčka, ki se miške zboji. Ce bi tuoi izgledala tako, se za to ne menim, ker ae nisem nikdar zmenila za zunanji videz, kadar Je srce spregovorilo. Ko bi se, bi moralo molčati. A da molčalo ni, veš Ti najbolje. Ti tudi veš, da me zvoki oddaljene muzi-ke speljejo v sanjsko daljavo. Glasba mehča in zazibava. Vsaj mene, ker Jo le poredko slišim. Dsnes mi Je pe namenjena v obilni meri. Zvoki klsvirjs me obiskujejo. Tu v hiši ga igra gospodičns, ki nima drugih poslov, s se ne čuti zadovoljno. Z igranjem še zapoje zraven. Pa vendar ne poskakuje od veaelja. Ce bi z menoj menjala, bi te cenila tako proste dneve kot so njeni. No, pa kakor hoče. Meni je prav, da Igra. Zastonj mi nudi koščsk lepega. Je res, dg ss to lepo rado spremeni v nezaželjeno muko, a vedno ns. Kadar boš ti prišel, bo morala Igrati. Kakor sem Ti zadnjič pisala, bo treba, da bova sama v teh naših sobah. In če se goepodični zljubi h klavirju sesti, nama ne more biti lepše. A zdaj, ko na Tvoj prihod šele mislim in ga bom morala čakati, se s klavirjem obuja v meni vsa žalost po pokojni mami. Oboje, kla-vir in Tvoj prihod jo drami. Tvoj prihod zato. ker si zame spet ošivel in se vrneš. Ko Je nama zatisnila oči, ni bilo nobenih več odprtih, ki bi zrla name z ljubeznijo, s toplino domačnosti. TI bi mi moral ostati, ko ss nje ni več moglo ohraniti, pa nisi ostal ob meni, temveč krlšarll svoja pota. Zgubljen si bil, a glej, usoda Ts js prsdms pripeljala in ml vrnila oči, ki hranijo zame poslsd-njo dobroto. Mojs bitje se ml povrne, zato se Je spomin na materin pokop oevešll. Grob noče vrniti, kar Je vzel, TI boš pa prinesel, kar imaš. In tisto, kar prineasš, bo dslo solnca In pomladi. Obojega sem bila oropana, zato vem ceniti, kar nudiš. Meni se večkrat zgodi, da se zalotim v trenutkih najgloblje samlšljenoeti. Ko po more-čih dnevnih skrbet, opravljanju poslov In bri-ganju za tisočere stvari, najdem aH pa največkrat le ukradem bežne hipe s* pomenek same s seboj, grem s mislimi nazaj In naprej. Prav sedaj ss to godi, ko je dana vsa gotovost, da prldsš In ko poslušam klavir, ki Js sama tudi večno ohranljlv spomin. Kakor Tvoj prihod, istotako ml on jača klic po ljubljeni mami. Neprisiljeno vodi moje misli v tisti čas, ko Je obolela ln zaman upala, da se posdfavl. Obo sva zaman upali, obe zaman čakali odrešenja. Baš v tovarno sem hodila takrat. Z mamo sva stanovali v razdrti podstrešni Izbi. Najini uboinostl je bilo samo podstrešje na razpolago, ker v klet radi mame nisvz mogli. SzJ veš, da Je tam še manj sraka. Pa solnca nič nI, a nesnage dovolj. Cestni prah in večna vlaga dsvita ljudi v kleteh. Marsikaj morajo požreti, kar na podstrešjih ni trebs, dasl tudi v podstrešjistrsšijo nsprillke vseh vrst. Posebno v zimskih mesecih, ko fckosi stene cvill, da je groza. Ko ss ne ogreje! sa nikako ceno, zlasti, če kuriva primanjkuje. Janko, nI me sram priznati, ds med kletjo .ln podstrešjem ni bilo ia naju prostora. Tebi to lahko priznsm, drugi bi tega ne umeli. Vsaj vsi ne, tisti, ki pUvsjo le na površju ln §4 ne znajdejo nilodar v iivljenakem dnu. Tam, kjer Je suh krtih dragocenost ln topla soba višek ugodja. In kakor v vročem poletju ne mora biti snsgs, tsko ni lepe muzike ne v kleti ne ns podstrešju. Vmes, med kletjo in podstrešjem, ps jo Je povsod dovolj. Človeški domovi so tam ras človeški, zsto js ljudem prijetno, ps si zaigrajo in zapojejo. Pod najinim stanovanjem so skorsj vsak večer Igrali. Iz klavirja eo vabili melodije, kakor jih vabi naša gospodična. Pri nama revščina ln bolezen, pod nama pa brezskrbna godba. Ko sem se v večerih vračala iz tvornlce vsa zaskrbljena, da bi z mamo ne bilo še slabše, me Je igranje le drašilo. Najino ssmotno ubožnost je povečevalo. Venomer sva bili opozarjani, da je drugje drugače. Da so ljudje lahko veseli in si smejo zsbsvo privoščiti. A nsju ni mikala poskočna razigrznost, nI ss nama hotelo razkošnega uživanja, vso zadovolj-nost bi našli v maminem zdravju. Tega pa nikakor nI hotelo biti. Veruj mi, ds sem se trudila na vso moč, da sem zanjo vse storila. Morda bi ,ne prišlo najhujše, ako bi ona pravočasno potožila, pa Je samo odlašala in šsjKrteln, ko je že obležala, nI o zdravniku kar nič hotela čuti. V tvor-nlcl sem slabo zaslužila, komaj za mene Je bilo, zato ss je bala stroškov. Zdravnik ne pride zastonj, zdravila so draga, denarja pa nI. Podstrešna samota js ubijala še moj pogum. Sama sem tipala sa dobrimi rešitvami, iskala virov, nasvetov, storila vsa pota in vzlic nevarnosti upsls, da se mama pozdravi. Neznoani so bili tisti dnevi usodne negotovosti. V tovarni kar prestajati nisem mogla. Doma je mama ležala, potrebna postrežbe In tolašbs, mene pa nikjer. Tvorniški stroji so ms tlrjali, službe nisem smela pustiti, ker bi potem še tistega zaslužka ne bilo. Včasih me je zgrabilo za pobeg Iz hladtoih prostorov, ki ga ml je Is trezen premislek zabranil. Samo predstavljaj si, kako krute so bile ure dela, ko je vsaka misel romala k njej, ko so se skrbi kopičile, da sem omahovala pod njimi. Čeprav Je bila ta ali ona ženska naprošena na pomoč, so Vendar le nerade pogledale v najino stanovanje in kaj malega storile. Pa tudi poslabšalo st je lahko med mojo odsotnostjo, se zgodilo kaj nepričakovaneša, kar bi utegnila preprečiti ter se Izogniti nsdaljnih težav ln grenkega tesanja. Saj bi si sagrešeno in zamujeno vodno očitala. Toda v tvornico sem morala, brsz nje nI bilo niti podstrešja, niti ns tistega, kar sva vsndarle imeli. O zdravniku in zdravilih bi se potem še sznjzti ne smelo. Glej, predrzgi, še dsnes Je zame nekako Čudo, kje sem tedaj črprfla drobtino utehe. Vse, ksr Jo Je Maj mogoče dati, bi le ob Tebi našla. O, TI bi omilil marsikako uro, mi dal zavetja In pomoči. Cuj ms, nika; ss ne Unenadl, ko zveš, da je neki stari hlapec edini resnično sočustvoval z nama. Med igubljence so ga prištevali, žganje je častil ln pil, zavoženo življenje vozil, a sraven delal na vse pretege. Koliko tisoč vos js naložil, koliko drugega opravil. Prenočeval je v podstrešju In kakšen večer sa pol ure ali tudi več possdel pri nama. Nsjvsčkrat tresen in za prav pametne pogovore dostopen, parkrat pa tudi napol okajen ln Ss šegavostjo oborožen v pravi meri. Kdor Je hotel, Je slahkrto našel v nJem dobrlčlno, poštenega, toda onearečsnega Človeka. (Dal)* srikešajlS.) * ns zahtevani znesek. Ulj ud no vas prosim, ds mi takoj pošljete potrdilo, da ste denar sprejeli, sicer bom moral proti vam uvesti postopanje radi sleparije. Sprejmite Izraze .. Roda Roda je znan nemški pisatelj. Rodom Je nekje z Banata Ur je postal oficir. Znan je kot pisatelj humoriatičnih stvari, mojster kratkih anekdot. Pa Je tudi aam vea mojster, če treba kje kaj zafrkniti ali zabavati. Med vojno Je bil vojni poročevalec nekega dunajskega dnev nika. Od fronte do fronte je prenašal U mojster anekdote v nahrbtniku avoj pisalni atroj, ki mu ga je dala na razpolago re, d akcija dnevnika. Ko je bilo vojne konec, se Je Roda nastanil z ženo In otrokom Monakovem, Pa prejme nekega dne od redakcije dunajskega dnevnika pismo, naj pisalni stroj takoj vrne. Roda je odgovoril z dopisnico: "Vrniti stroja ne morem, pisslni stroj ml Je granata pod rokami razbiiz!" Umetnost iii vwkil®iiji ■____a. krin Anekdote Med iiejiniki Jih Je bilo le ma-lo, ki »o imeli z rožami posuto pot. Tudi nemški pisatelj Lud-wig Anzengruber Je živel ielo slslm. Nekoč je oblaka! svojega bolje »itulranega prijatelja. Po (Mizdravu Je začel Anzen-gruber: "Prišel nem ti le pove-dat. «is ti l>om (»etdeset kron vrni! sigurno prvega prihodnjega meacrca." Prijatelj »e je začudil: "Kakih 60 kron?" "No! Teh &o kron. ki ml jih zdajle posodil," je odgovoril An*« ngruber. Klahund, znani nemški pea-nik, ki je predlanskim umrl za Jetlko, m ki je napisal več romanov, novel, zhlrk pesmi ter \*< dram in ki je bil med Nemci %n*n tudi kot prirejevalac ln pretajalec kitajskih pasmi in dram. je m<»raJ nekoč ostati dol. tan v kavarni. Pesnik Js nosil roieus očala. "Pu«tlm vam *voJ noftlček za jamutvo." Je dejal Klabund na-1 takarju, "ničesar drugega ni-mam pri sebi." "Pa mi dajte rajši «voja oče la. Te boete pr*J potrebovali."« je odgovoril prijazni nstaksr; r Peter Attseberg. dunajski pisatelj. Je zadal sa svojo stalno mlso v nskem dunajskem lokalu. Govorili eo o moški modi. "Jas ne vem." Je dejal Alten-berg, "moj krojač ml vedno pravi, da je zame zelo telko delati obleko/' "Kako to?" "Ker nič ne plsčsm." Tudi sedanji ugledni nemški drsmstlk Geerg Kaker Je bil nekoč mlad sačetnlk.* 9al si Je napraviti smoking, a a plačeva nJem je šlo težko. Krojač ga Je vedno terjal in mu pošiljal pl sma. Lepega dne pa se Js Kal ser nenadoma odpeljal v Benet ke. Tamkaj Je kupil navadno razglednico trga svetega Marka ter Jo odposlal krojaču s tole vsebino: "Zelo spoštovani gospod. prilašeno pošiljam 150 mark ss 1 smoking. S spoštovs-njem Georg Kaiaer." Kmlle Zote Je pogosto teiko plsdsval najemnino za svo-Je majhno stanovanje v par!-Akem umetnlAkem msstnem de-lu, v Quarttsr Latín. Nekoé gs Js gospodlnjs opo-sorila: "Jai vale najemnlije ne morem ve* saplaovsti. prevsé Js le tegs." Zola je suho «dgovoril: "Ja. goaps. sil ps boste lahko ves oh drtall kar tako v giaviT Je neko noč zbudil ro. ter videl, kako Je neki vlomilec brskal in odpiral njegovo pfasalno mizo. Pesnik je prišgal svečo ter se začel krohotatl. Prestrašen Je od revene! vlomilec. ''VI se peč čudite, da se tako krohočem," je dejal Balzac, "če js pa tako smešno: v temi Išče te pri meni denarja, ko ga jaa še leta in leta s vso težavo iščem ob solnčncm svitu, pa ga ne naj dem." Vlomilec Je odšel ne da planil _ Dva pisstslja sta ossbno prosila nekega bankirja sa posojilo 'Toda trebs Js, da začneta delati," Je dejal bankir, "produk tlvno delo. Ce hočeta, vam pre-ftkrblm dalo. Zakaj mislite na to: le kdor dela. je šlvel." "Pojdivs," Je dejal eden od prosilcev, "k drugemu j jaa ne prenesem mrtveeov,** Dramstlk Cenrtellao je preje nrkegs dne od sodnegs Izvrševalca svojega okraja tako-le pi sanje: "Monsieur! Od ftlvtno-sdravnika K. imam nalog, da is-terjam od vaa 16 frankov za ob-lak pri vašem bolnem psu. Ulj ud no vas prosim, da ml paš-ljete U zneeek v 4S ursh. slesr bom moral uvesti proti vam j*>. •topenje .. prejmite fzreae., ( ourteiine Je odgovoril: "Blagorodje» V odgovoru na vaše pl- daj no hač*da Ljubljančan ve, kdaj bo pričelo oddajanje. Nato uravna valj, odpre luč ip fotografija se začne vrteti pred fo-oelektrično celico, ki pretvori fotograffcčne vrednosti v električne. Prenos fotografije 10x15 cm traja 7 minut. Dogodek, ki je bil pred dvema urama fotografiran v na j oddaljenejšem delu države, pride a telefonom in novim izumom v najkrajšem času v časnike. Ko je oddajalec uravnal oba aparata na iste tresljaje, je sprejemalec pripravil sprejemni vslj. Se prej je uredil premikanje svetlega čopiča na svoji barven! leatvloi. Ko ae prične odda-anje, odpre sprejemni valj, katerem Je navadna fotografska plošča ln ko je prenoe končan, jo razvije kakor vsako drugo. Sedaj imajo novi izifm dnevniki "Mztht", T Intraaigeant" in veliki športni tednik "Match". Za rei«a so govorce zakonu. Nekdo se Je («mil k Bernardu Shaws tsr dejal: "Mož, ki slabo ravna s svojo ženo, zasluži, da bi mu hišo zažgali had glavo." Shaw, kl js tega moža dobro poznal, se je nasmehijal: "No, mislim, da imate svojo hiše vi soko zavarovano." Jerone K. Jsroms se j« pogovarjal z pekim znanstvenikom. Ta mu razloži: če bi kdo zemljo zvzljal v ploskev, bi bila zemlja približno dve milji visoko pokrita z vodo. Nakar ga je Jerome plaho prekinil: "Ce pridete kdaj s takim tičem skupaj, ga takoj ubljte, na mestu.' Jaz namreč ns znam plavati." mm^mmm Egon Erwin Klsch je eden naj večjih sodobnih reporterjev publicistov. Zadnje leto je Ime velik uspeh zlasti s knjigo, kjer opteuje svoje vtise is Amerike ki - jo je predlanskim obiekal (Knjigi teh vtisov je naslov "Egon Erwin Kisfh si šteje R čast, da vam predstavi para diš Ameriko.") J* jia tudi prebrisan ln o njem kroži polno anekdot Med drugim ta