p U»£a«a v lakaja vsak torek, «<&*r2©& En sc»&oto. tesna posamezni številki K 1-50. ČASOM« ZA TRGOVINO, II4©USTIltJ© IN OBRT. . ' -■ ? -.' ' llfMMtevi % WJ'l in l ulito It f y>fW—^L Qr*tfj§& Itrv. 17/1. - D«|M se ne vračajo. — Številka pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Številka telefona 552. t* *i»n>(N ‘SIMti titti K 186, " ** p-df l*ta K 95, £* tetri Uta K 50, mesečno K 20, xa Inozemstvo mesečno K 10 več. — Plača hi toSI se v Ljubljani. LETO IV. LJUBLJANA, dne 11. avgusta 1921. ŠTEV. 82. Dopustnost označbe „50 o|o cenejše”. Vsled nestalnosti blagovnih cen v zadnjem času je že- parkrat postalo aktualno vprašanje, ali so dopustne v reklami označbe, kot n. pr. »Za 50°/o cenejše«. Vsled rapidnega padca cen manufakturne in druge robe ter nagro-madenja zalog iščejo trgovci vsa mogoča sredstva za brzo oddajo blaga. Pri tem pride do neizogibnih konfliktov s konkurenco ter do opravičenih in neopravičenih ovadb, vsled česar se morajo s tem vprašanjem pečati tudi obrtna oblastva. V poštev pridejo § 44 obrtnega reda in v zvezi s tem paragrafom stoječa določila o zlorabi obrtnih pravic, ter določila razprodajnega zakona z ^ne 16. januarja 1895, drž. zak. št. 26. Olesom cit. § obrtnega reda so obrtniki opravičeni, posluževati se različnih sred-s ev reklame. Zakon pojma reklame ne °Predeijuje na nedvoumen način in sf P^ttitakem dopustne vse oblike reklame, v kolikor ne kolidirajo z izrecnimi postavnimi in oblastvenimi prepovedmi ter ne posegajo v pravice kakega drugega obrtnika. V tem okviru so dovoljena vsa mogoča reklamna sredstva. Po teh izvajanjih bi bila označba, kot smo jo gori navedli, dovoljena, ker ne zadene zasebnih pravic drugih obrtnikov, kajti vsakdo sme prodajati po cenah, ki jih sam določi in tudi pod lastno ceno. Nastane pa vprašanje, ali pri taki označbi ne obstojajo kriteriji razprodaj-"ega zakona z dne 16. januarja 1895, flrž- zak. št. 26 ter ali ne obstoja tukaj namen obiti njegova določila. Bistveno za Pojem razprodaje je, da dotične osebe prodajo vso zalogo vsled popolne opustitve ali izpremembe obrta. Pri tem ne c l u v P°^ev> £re za opustitev celokupnega obrata, ali pa pri obratih, Kl obsegajo več blagovnih oddelkov, samo za opustitev enega ali drugega Oddelka, oziroma ene ali druge blagovne branše. Tudi ni potrebno, da obrtnik pri napovedi razprodaje izrecno uporablja označbo razprodaje, temveč praksa smatra za razprodajo vsako v gornjem namenu izvršeno prodajo. Razprodajnega zakona na pr. ni uporabljati pri prodajah, pri katerih gre za likvidacijo enega dela zaloge pri istočasni preselitvi v drug kupčijski lokal, ne pa za prodaio vse zaloge vsled opustitve ali izpremembe obrta. Samo kriterij pospešitve prodaje blagovne zaloge torej ne zadostuje, ako ne pristopi kriterij opustitve ali izpremembe obrta. Označba »50% cenejše« je po našem mnenju premalo opredeljena, da bi mogli govoriti o razprodaji, oziroma o namenu, izvesti skrivoma razprodajo, kot si jo zamišlja zakon o razprodajah. Praksa obrtnih oblasti je bila v tem oziru dozdaj seveda različna in je deloma tudi podobne označbe kaznovala kot kršitev gornjega zokona. Tako je v enem primeru bil kaznovan trgovec, ki je uporabljal naslednji reklamni plakat: »Mojim cenjenim odjemalcem! V moji zalogi se je blago zelo nagromadilo. Zato sem prisiljen, del svoje zaloge prodati proti popustu 50%, da tako odpomorem pomanjkanju prostora«. V tem primeru je šlo po informacijah dotične obrtne oblasti pač za opustitev gotove blagovne stroke, vsled česar bi bil moral dotičnik prositi za dovoljenje razprodaje. Ako uporablja trgovec samo označbo »za 50% cenejše«, ter iz drugih momentov ni jasno razviden njegov namen opustiti dotično blagovno branšo, pač še ne moremo govoriti o razprodaji. Naloga obrtne oblasti je v tem primeru, da potom poizvedovanj dožene, ali gre samo za efemerno olajšanje zaloge ali za opustitev. Le v zadnjem slučaju je početje trgovca kaznjivo, drugače gre za brezdvomno dopustno reklamo. Vse to navajamo v informacijo gre-mijem in posameznikom, da ne bo prišlo do neutemeljenih ovadb. Sploh moramo povdariti, da se slični konflikti morajo reševati v okviru gremijalnih odborov ter se mora predvsem skušati doseči miren sporazum, ne pa takoj apelirati na obrtno oblastvo in njene organe. Med cilje gremijalne organizacije spada eminentno tudi poravnava konkurenčnih konfliktov med posameznimi člani v posebnih razsodiščih. Le ako poravnava ni mogoča, naj nastopi upravna oblast. Pravilnik o carinskih posrednikih. (Nadaljevanje.) Postavitev carinskih posrednikov se objavlja v službenem delu »Službenih Novin«. Oni stojijo ozirom na carinsko posredovalne posle pod kontrolo carinarnic in finančnega ministra, odnosno generalne direkcije carin. Trgovske tvrdke in prav.ie osebe, ki hočejo vršiti carinsko posredništvo, morajo dokazati, da imajo uslužbenega vsaj enega kvalificiranega posrednika. Z iztopom posrednika izgubijo tvrdke pravo posredovanja, ako tekom enega meseca ne nastavijo novega. Vsak imenovani carinski posrednik mora tekom enega meseca pričeti izvrševati carinsko posredovanje, ker izgubi pravico do posredovanja. Kavcija je po novem pravilniku določena za ■carinarnico I. vrste 15.000 dinarjev, ll. vrste 10.000 dinarjev, v vseh drugih krajih 5000 dinarjev. Za vsako podružnico carinskega posrednika ali posredništva se mora kavcijo posebej položiti. Kavcija se lahko položi ali v gotovini, ali v državnih papirjih, ali od države kot pupilarno varnih garantiranih papirjih. — Vsi že obstoječi posredniki morajo svoje kavcije dopolniti najpozneje tekom tega meseca in s 1. januarjem 1922 zamenjati za same državne efekte. Kavcija služi za osiguranje kazni, ki jih prisodi posredniku carinama po carinskem zakonu odnosno po pravilniku o carinskih posrednikih. V takem slučaju mora posrednik takoj dopolniti kavcijo, če ne se mu prepove nadaljno poslovanje in po preteku 15 dni sploh odvzame posredovanje. Posredništva smejo vršiti samo imenovani carinski agenti ali osebno ali potom svojih pomočnikov, ki pa ne smejo podpisovati dokumentov. Pomočnike mora posrednik prijaviti carinskemu uradu. Carinski posrednik mora stranki, ki ga je pooblastila v posredovanje, po izvršeni carinski ekspediciji blaga, podati natančen račun, iz katerega mora biti razviden vsak izdatek posebej, kakor tudi nagrade za posredovanje. Višina nagrade se določi v posebni tarifi. Tako tarifo predpiše trgovska In obrtniška zbornica za carinarnice svojega področja v sporazumu z upravnikom carinarnice. Tarifa stopi v veljavo, ko jo odobri finančni minister odnosno generalna direkcija carine. Vsaka zbornica mora v krajevnih listih objaviti odobreno tarifo, ki velja za njeno področje. Ta tarifa mora biti izvešena na vidnem mestu' na carinarnici v vsaki posredniški pisarni. Največji uspeh naših stremljenj, da napravimo konec dosedanji anarhiji je, da smo dosegli po energičnem posredovanju pomočnika ministra financ dr. Kostrenčiča maksimiranje honorarjev carinskih posrednikov. Poživljamo trgovsko zbornico, da nemudoma skliče anketo in izdela tarifo za carinske posrednike. Obenem bi želeli, da se uredi' tudi maksimalna Spedlterska tarifa, ker računi špediterjev zadnji čas tudi že ne poznajo nobenih mej. Zakasnelo blago mora carinski posredovalec na lastne stroške odkupiti od carinarnice in ga oddati po-oblastilcu tekom treh dni, ako je zakasnitev nastala po krivdi carinskega posrednika. Carinskega posredovalca se ^ne kaznovati za sledeče krivde: 1. ako je namenoma in brezvestno povzročil svojemu pooblastilcu večje stroške; Gospodarske razmere v Sloveniji sredi Poteklega stoletja. (Po zborničnih poročilih sestavil 1. Mohorič). I. doba 1850-1855. (Nadaljevanje.) Pivo je bilo takrat, ko se je usta-Pivovarna med navadnim Ijud- £ nn Swk,?f nepoznano in ker se je po Dolenjskem vsepovsod kultiviralo vino, je bila produkcija piva odvisna od vinske letme. Ker je podjetje stremelo za tem, da ,?vari dobro pijačo in jo vpelje^ med ljudstvom, se mu je posrečilo že leta 1837 podati 1152 in leta 1838 pa 1328 veder. Največ piva so konzumirali uslužbenci železarne in steklarne, katere obrat pa so v petdesetih letih popolnoma opustili. Po opustitvi steklarne !e padel konzum piva za 250 do 300 veder. Kljub menjajočemu se konzu-mu, je razen let 1834, 1835, 1836 in 1840 produkcija presegla vsako leto 1000 veder. Od leta 1844 do 1848 se je konzum zvišal že nad letnih 2000 veder. Za zvišano produkcijo je bilo Potrebno razširiti naprave, k čemur se pa vodstvo radi neugodne lege Soteske in težavnega dovoza ni moglo °dločiti. Glavni konzumenti pivovarn so bili razen Dvora, Novomesto, Černomelj, Toplice, žežemberk in Kočevje. Podjetje se je mnogo pritoževalo proti trošarinski kontroli, zlasti proti vpeljavi termometra in sacharo-metra, češ, da je njih uvedba nepotrebna, taka obdavčitev komplicirana in nepraktična, posebno pri malih pi-vovarih, ki si ne morejo držati posebnega kemika. Trošarine je pivovar plačal 1. 1851 2.302 fl. Razen pivovara v Soteski so bili na Dolenjskem še neznatni pivova-ri v Novemmestu, Veršlinu, Kočevju in Ribnici, ki pa niso mogli uspešneje konkurirati s Sotesko. Konkurenca je bila že tedaj občutna, edinole iz Gradca, od koder se je uvažalo tako-zvani »Lagerbier«. Potrebo jermena za izdelovanje slada je krila '-/« do 4/:. z uvozom iz Hrvaške, glavno iz karlovške okoli-ce. Cena ječmena, všetvši' voznino je znašala 63 krajcarjev na mernik. Na Kranjskem, kjer se je nakupovalo le neznatni del potrebe, so bile cene vedno znatno višje. Do leta 1848 se je ječmen nabavljal na Kranjskem, kjer je imela gospojska na svojih do-minijih, ki so imeli pravico na desetino, večje zaloge. Od leta 1848 pa so veleposestva sama imela le neznatne zaloge, od katerih niso mogla ničesar odprodati. Hmelj je dobival pivovar preko Dunaja in Ljubljane iz Žatca. Radi izredno visokih cen je skušal pivovar vpeljati pozneje amerikanski in bavarski hmelj, pa se poskusi niso obnesli in iz njih izdelano pivo ni imelo one kvalitete, kot iz žateškega hmelja. Pivovarna v Senožečah je bila zgrajena tekom leta 1858. Z obratom je pričela 12. februarja 1859. Takoj nato pa je izbruhnila vojna na Laškem, tako da se [ ivovarna ni mogla preskrbeti s potrebnimi surovinami in je morala obrat ustaviti, ker je bila železnica za civilni promet zaprta. Kljub temu je v drugi polovici leta producirala 7500 veder piva, za kar je porabila 5640 mernikov slada, 5640 funtov hmelja, 262 klafter drv, 1200 centov premoga, 70 centov smole in 815 centov ledu. Senožeška pivovarna je bila opremljena z najnovejšimi stroji. — Parni stroj je imel 12 konjskih sil. Leta 1860 se je opremil pivovar še z mlinsko napravo. Pivovarna v Kamni gorici je producirala v letih 1857 do 1860 povprečno 1140 do 1335 veder piva, za kar je porabila 570 do 670 mernikov slada, 760 do 890 funtov hmelja. Obratni kapital je znašal 4560 gld. Pivo se je razpečalo v radovljiškem okraju. Leta 185o se je zgradil na ljubljanskem polju c. kr. priv. parni mlin. Parni stroj je imel 16 k. sil. — Mesečni povprečni mlevski obrat je znašal 2ouv> mernikov pšenice, iz katere se je namlelo ca 1500 centov moke in okrog 360 centov otrob. — Moka se je razprodala po večini na Kranjskem. Za kurjavo se je porabilo mesečno okrog 2000 centov šote. Obratni kapital je znašal 15.000 fl. Mlin je zaposljeval 15 delavcev in je bu last Janeza Pothoma. Izmed ostalih obrtno-industrij-skih podjetij bi bilo v dobi šestdesetih let omeniti v kranjskem okraju sedem kamnolomov, deset opekaren, 2 žagi, napravo za žganje špodija, potašlja, več lončarij in štiri pivovarne. v tržiškem okraju 10 železarskih podjetij, tovarno ra usnje, barvarne in pletarska podjetja, v radovljiškem okraju razen že naštetih železarskih podjetij, 4 opekarne. 7 lončarij, 10 izdelovalcev suknja in odej, 1 milarno in 3 pivovari. Kamniški okraj se industrijsko ni mogel razviti. V kamniškem okraju je bilo sicer nebroj mlinarjev, opekarna, par sekirnih kovačev in žrebljarjev, lončarij, dalje štiri klejarne, smodnišnica in pivovarna v Mengšu. V ljubljanski okolici bi bilo omeniti razen poprej opisanih 14 oljarjev, 4 žagarje, 68 mlinarjev, 9 opekaren, 2 lončarije, pivovarno in milarno. (Dalje prihodnji?.) 2. ako je ponujal ali dal carinskemu osobju nagrade ali darove, na kar carinsko osobje nima pravice; 3. ako ni ustregel pismenemu pozivu carinarnice tekom 24 ur; 4. ako na ustmeni poziv poslujočega uradnika ne prisostvuje pregledu blaga za predložene deklaracije, ali ako prekine že začeti pregled blaga; 5. ako s svojo prijavo in delom oškoduje interese ali blago svojih po-oblastilcev; 6. ako ne izroči svojemu poobla-stilcu blaga najpozneje tekom treh dni po dovršeni ekspediciji; 7. ako svojemu pooblastilcu ne poda pravilnega računa; 8. ako pomaga pri tihotapstvu, ali se ga sam udeleži, ali ako deluje na to, da se carinski predpisi izigravajo; 9. ako se izkaže, da pristransko postopa napram svojim pooblastil-cem, a tem da izvršuje ekspedicije enemu hitreje, drugemu namenoma bolj počasi; 10. ako za svoje delo zahteva ali pobira od svojih pooblastilcev več kakor mu je po predpisani tarifi dovoljeno; 11. ako sporoča drugim poslovne tajnosti svojih pooblastilcev glode ekspediranega blaga, kakor na pr. tvrdke, sklepne pogoje za kupčijske pogodbe, kakor vse druge podatke, ki se jih smatra za trgovske tajnosti: 12. ako brez vzroka odkloni posameznikom carinsko posredovanje; 13. ako s svojim obnašanjem v prostorih carinarnice na kakršenkoli način ovira poslovanje, v kolikor to ni kaznjivo po kazenskem zakoniku; 14. ako noče pristati na razsodišče v spornih zadevah odnosno se ne podvrže odloku razsodišča. (Konec prihodnjič.) Uubllanski »Veliki Semeni »<■ 3.«» u. «»■><• Pojasnila daje brezplačno Urad Ljubljanskega V llkega Semnja v Ljubljani, Turjaški trg it. 6/11. Gospodarska konferenca na Bledu, Dne 30. in 31. julija se je vršila na Bledu konferenca o ustanovitvi trgovsko politične centrale in skupnega zastopstva industrijskih organizacij v Beogradu. Sestanek je bila sklicala Zveza industrijcev v sporazumu s predsedništvom trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Od vseh zbornic in Zvez industrijcev, ki so bile povabljene, so se odzvale trgovska zbornica v Beogradu po častnem preusedniku g. Rizni-ču in podpredsedniku g. Gjuriču, industrijska zbornica v Beogradu po g. Vapi in tajniku dr. Sv. Predicu, medtem ko so ostale zbornice, posebno na Hrvaškem v zadnjem momentu odrekle svojo udeležbo. Za mini-sterstvo trgovine in industrije je bil navzoč šef industrijsko-obrtnega oddelka inž. M. M. Savič, šef oddelka v Zagrebu J. Maksimovič in šef oddelka v Ljubljani dr. R. Mam, za bosansko vlado se je udeležil sestanka jvladni svetnik Komadina, za Ljubljansko zbornico predsednik I. Knez in tajnik dr. Windischer in za Zvezo gremijev tajnik I. Mohorič. Vprašanje osnovanja trgovsko-politične centrale in skupnega zastopstva je že jako staro. Trgovska zbornica v Ljubljani je že leta 1919 sklenila osnovati svoje zastopstvo v Beogradu, pa je iz materijelnih razlogov ostal sklep tedaj neuresničen. Potreba zastopstva pa je postajala vedno bolj nujna, čim je postal položaj naše industrije bolj kritičen. — Ravnokar izdana uvozna carinska tarifa pa je še poslabšala situacijo naše industrije in vnovič prepričala industrijske kroge, da bo le z enotnim nastopom in solidarnostjo mogoče uplivati na vlado, da spremeni tečaj dosedanje gospodarske politike in začne posvečati več pažnje obstoju in snovanju industrije. Glavna naloga trgovsko - politične centrale naj bi bila, da pripravlja gradivo in doseže sporazum med trgovskimi, industrijskimi in polje- delskimi ter konzumentskimi interesi za bodočo definitivno carinsko tarifo, razen tega pripravljanje trgovskih pogodb, obravnavanje prometnih vprašanj, vprašanj oddaje javnih del in javnih dobav, ki so za nas najširše važnosti. O ekspozeju inž. Šukljeja se je razvila obširna debata, v katero so posebno posegli gg. Kiznič, Bertolič, Savič in dr. Windischer. G. Riznič je povdarjal, da je svoječasno kot aktivni predsednik zbornice v Beogradu sprožil to idejo in uvedel pismeno anketo, ki je pridobila večino za to idejo, in da je trgovstvo vselej solidarno nastopalo z industrijo, vpoštevajoč važnost njene gospodarsko-politične vloge. Nova centrala bi bila v naši državi faktor, s katero bi morala vlada računati, ki bi pa tudi vladi olajšala delo in sporazum. G. Savič je posebno važnost polagal v svojem obširnem govoru, v katerem je br^nij delo državnih uradnikov in pojasneval težavno situacijo osrednjih uradov, na proučitev gospodarskih razmer po celi državi, medsebojno spoznavanje in pravilno informiranje. Bilo bi treba ustanoviti centralni gospodarski list, ki bi vplival na širše kroge, da spoznajo važnost industrije in prenehajo s pretiravanjem razrednih interesov. G. dr. Windischer je zavrnil od nekaterih predgovornikov izraženi očitek, češ da se trgovske zbornice ne bi bile obnesle, kot neosnovan, pov-darjajoč, da niso trgovski krogi nikdar šli proti industriji, marveč da je pri nas baš trgovec v največjih slučajih podjetnik, snovatelj in soudeleženec novih industrij. Vseslovenski trgovski shod v Ljubljani je sprejel že lani resolucijo, da se osnuje v Beogradu osrednja organizacija, odnosno eksekutiva gospodarskih korporacij, ki bi posredovala v splošnih vprašanjih med vlado in interesenti. Na podlagi rezultatov debate se je sprejel sklep, da se osnuje osrednji odbor vseh zbornic in Zvez v Beogradu s stalno pisarno. Izvoli se pripravljalni odbor, ki izdela načrt pravil in pozove nenavzoče zbornice in Zveze, da pristopijo k tej osrednji organizaciji. V nadaljnih razpravah se je debatiralo o novi uvozno-carinski tarifi, o izvozni carini in o ostalih aktualnih vprašanjih posameznih industrij. Zastopniki pojedinih industrijskih strok so zahtevali, da ]im da država z zlatim agiom zauostno zaščito proti inozemskem dumpingu, to je prodajo blaga pod lastno produkcijsko ceno v svrho uničenja naše industrije. Dalje je g. Mohorič predlagal, da se zahteva, da vlada čimprej osnuje v ustavi predvideni gospodarski svet, ki naj bo naš bodoči gospodar ski parlament in ki mora biti zaslišan kot strokovni organ o vseh gospodar skih zakonih in ukrepih ter da se pozove vlado, da izdela čimpreje zakon o podpiranju domače industrije, ki ga tudi predvideva ustava in ki bo o mo va novega dela podjetništva in ustvarjanja. Posamezni govorniki, med njimi g. Krejči so zahtevali revizijo do-sedaj izdanih naredb in pravilnikov, ker imajo po ustavi izgubiti veljavnost Popoldanske debate so se udeležili Šuklje, Bertolič, Savič, Stein-burg, Mohorič, dr. Possek in Krejči. V nedeljo se je v odboru, v katerega so bili začasno imenovani Šuklje, dr. Predič, dr. Windischer in Mohorič, razpravljalo o podrobnostih organizacije osrednjega zastopstva v Beogradu in zasiguranju prispevkov za vzdrževanje njene pisarne. Načeto vprašanje reforme obstoječih trgovskih zbornic odnosno pre-osnovanja industrijskih Zvez v industrijske komore ni dospelo do definitivne rešitve. Upamo, da nam bo blejska konferenca kljub neudeležbe hrvaško-vojvodinskih zastopnikov morda vendarle v kratkem času prinesla kot uspeh organizacijo trgovsko-politične centrale. Trgovci, Industrialci In obrtniki udeležite se Ljubljanskega Velikega Semnja i Preskrbljene so vse oiaj-iave za posel. % Koliko znaša gosta-ščina, vodarina itd. v Ljubljani? Dobili smo uredbo o stanovanjih in najemih zgradb. Razglašena je bila v »Uradnem listu« z dne 6. julija 1921, pod 5t. 202. S prvim avgustom t. 1. se poviša najemnina na tri, štiri in tudi večkratni iznos »osno-vne« čiste najemnine. Kot osnovno najemnino je smatrati ono z dne 1. 7. 1914. Čista najemnina je ona, ki ne vsebuje go-staščine, vodarine in stroškov za razsvetljavo stopnjic. K tej, na tak način povišani najemnini pa je računati še sledeče postranske pristojbine in dajatve : ' 1. gostaščino, 2. vodarino, 3. kanalizacijsko pristojbino, 4. stroške za izpraznenje greznic, 5. stroške za ome-tavanje dimnikov, 6. stroške za razsvetljavo stopnjic. Predvsem nam je vedeti, koliko znašajo te postranske pristojbine za sedaj. Ako tega ne vemo, tedaj je vsaka kontrola poviškov ne-možna. GostašČina seje zadnjikrat zvišala z »Uradnim listom« št. 58/»os iz 1. 1920. Odmerna lestvica, ki je vsebovana v tem, »Uradnem listu« za čas od 1. 5. 1920 do 30. 4. 1921. je bila naknadno podaljšana do 30. 4. 1922, in sicer z »Uradnim listom« št,46/n» iz leta 1921. Gostaščina se ravna po čisti najemnini, t. j. po onem znesku, ki tvori tudi podlago za hišnonajemni davek. Obdači se pa z najmarino, ono najemnino, ki ne vsebuje nikakih neobdačlji-vih zneskov kot so vodarina, gostaščina, razsvetljava itd. Gostaščina znaša pri letni najemnini do 200 K 0; od 200 K do 400 K 3°/o od 400 K do 600 K 4»/o, od 600 K do 700 K 5%, od 700 K do 300 K 6°/», od 800 K do 900 K 7°/o, od 900 K do 1000 K 8°/o, od 1000 K do 1200 K 9«/o, od 1200 K do 1400 K 10%, od 1400 K do 1900 K 11°/o, od 1600 K 1800 K 42°/o, od 1800 K do 2000 K 13°/o, od 2000 K do 4000 K 14°/o in nad 4000 K pa 15°/o. Vodarina se sedaj pobira v višini 15%> in kanalizacijska pristojbina pa v višini 2°/o od čiste najemščine. Poročila za ometanje dimnikov, za razsvetljavo stopnjic in za čiščenje greznic se smejo zahtevati le v višini dejanskih izdatkov. Konečno omenjamo še, da se pristojbina za vojaško nastanitev pobira v višini 30/# in sicer tudi od čiste najemnine. P. n. naročnikom! Uredništvo namerava med 3. in 12. septembrom t. I., to je za čas Ljubljanskega velikega semnja izdajati list DNEVNO. Ker bodo posebne izdaje (ob ponedo jkih, sredah in petkih) prinašale poleg zanimivih podatkov o semnju različne priloge, ki se bodo dale izir-zM» v brošure in bodo za trgovce, industrijalce in obrtnike stalne koris'i, kakor: poštne pristojbine, razprave o carini, čas žetve poljskih pridelkov itd. itd., prosimo one naročnike, ki bi na te številke reflektirali, da to < emudoma naznanijo upravništvu. Cona posamezni številki bo 2 K. Izvoz in uvoz. Anketa radi izvoza vina. 30. pr. m. se je vršila vinogradniška anketa Hrv. slav. gospodarske družbe in središčne zadruge v Zagrebu, na kateri se je pretresalo vprašanje, kako bi se omogočil izvoz naših vin v inozemstvo. Anketa, kateri je predsedoval Miroslav grof Kuliner je prišla do sledečih sklepov, katere je predložila merodajnim ministrstvom v Beogradu, kraljevemu namestniku in poverjeniku za narodno gospodarstvo v Zagrebu v rešitev: 1. s čehoslovaško republiko naj :se sklene glede izvoza vina podobna pogodba, kakor jo je sklenila Italija s Ceboslovaš-ko; 2. izvozna carina naj se popolnoma ukine; 3. železniški tarifi naj se znižajo; 4. davčne ugodnosti naj se nadalje dovoljujejo le takim nasadom, ki se urejajo na mestih, ki niso za drugo rabo, kot za vinograd; 5. subvencijonira naj se vsaj ena agentura na zadružniški podlagi, ki bi vršila propagando /.a naša \ina v inozemstvu, posebno na velesejmih; 6. z brzimi transporti in primernimi tarifami naj se o nogočuje čim živahnejši izvoz svežega grozdja. Svoboden iivoz moke na Madžarskem. Madžarska vlada je dovolila svoboden izvoz enega milijona met. st. rr.oke. Povpraševanje Čehoslovaške in Avstrije po moki je veliko, došlo je do večih sklepov. Radi živahnega povpraševanja so madžarski mlini zvišali ceno moki 0 na 2800 madž. kron za 100 kg. Uvoz mesa v Zedinjene Države. Četudi proizvajajo Zedinjene Države več mesa, kot katerakoli druga država na svetu, vendar uvažajo velike količine mesa, katerega potem zopet izvažajo v druge države, posebno v Anglijo. Po poročilih United States Departement of Agriculture je znašal uvoz v preteklem letu 160,000000 funtov mesa raznih vrst, ki pa ni bil največji, ker je znašal uvoz 1. 1914. 323 miljonov funtov. Hnodno gospodarske zadeve. Trgovina. Trgovska sodišča. Praška trgovska zbornica je enoglasno sprejela predlog nemških trgovcev in industrijalcev, da se sestavijo sodišča med nemškimi in čehoslovaškiini trgov-i in industrialci, ki bi sodili v državi toženega in v katerih bi bil od vsake strani navzoč po en zastopnik trgovine in industrije z glasovalno pravico. Govori se, da bodo taka sodišča organizirana med Cehoslo-vaško z ene strani ir Avstrijo, Jugoslavijo, Poljsko, Rumuuijo in Madžarsko 1 druge strani. Cerealije na Dunaju. V privatnem izvenborznem prometu se je pojavila divja hausse, kot posledica konference pri ministrstvu financ, ki je moralo priznati, da vlada nima toliko moči, da bi ustavila špekulacijo. Dolar je dosegel 1110 avstr, kron, marka 13.90, čehoslo-vaška krona pa 14 a. k.Tudi na blagovni borzi so se pokazale visoke cene. Koruzo plačujejo Dunajčani po 7.04 j.-'K, ječmen franko Duuaj po 23 madžarskih kron, oves pa po 45 madžarskih kron franko Wien. Da je k tem cenam mnogo pripomogla suša — ni dvoma. Mednarodni semenj čevljev, usnja in kož. Med 3. in 7. oktobrom se bo vršil kakor navadno v Londonu v Royal Agricultural Hall, mednarodni semenj usnja, kož in čevljev. Industrija. Italianski kapital v Galiciji. V zadnjem času je italijanski kapital prestopil gališko mejo. Družba »Petroli d' italia«, ki se je dosedaj i.avila z vrtanjem v Albaniji, si je prisvojila petrolejske kraje v zapadni Galiciji in jih bo izkoriščala. Denarstvo. Narcdba, s katero se prepoveduje iznašanjc zlatega in srebrnega denarja kakor tudi dinarskih, odnosno dinarsko-kronskili bankovcev. Naredba se glasi sledeče. 1. Dokler se ne odredi drugače, je prepovedano iz države iznašati efektivni zlati in srebrni denar brez razlike, tudi v najmanjših količinah, kakor tudi naš papirnati denar — dinarske, odnosno dinarsko-kronske bankovce. Izjemoma se dovoljuje jemati s se-boj naše bankovce samo potnikom >.a njiu potrebe. Potniki z vidiranim potnim listom za inozemstvo, smejo jemati s seboj največ po 2000 dinarjev za osebo, in sicer samo enkrat na mesec. Da se onemogoči zloraba glede iznašanja naših bankovcev, morajo carinski organi na izstopnih carinarnicah vedno zahtevati od potnikov, naj prijavijo količino bankovcev, ki jih imajo pri sebi. Vsote do 2000 dinarjev se jim dopuščajo za iznos, ostanek pa se pridrži ter pošlje po dotičnih finančnih upravah, odnosno delegacijah, naknadno in najke-sneje v desetih dneh, da se izroče osebam, ki so jim bile vzete. Ako se primeri, da se na ta način odvzamejo vsote dinarskih, odnosno dinarsko - kronskih bankovcev inozemskim državljanom, se pošljejo te vsote glavni državni blagajni, da jih s čeki po ministrstvu za zunanje zadeve nakaže osebam, ki so jim bile odvzete. — 2. Da je mogoče voditi kontrolo o iznašanju zlatega in srebrnega denarja kakor tudi dinarskih, oduo-6no dinarsko - kronskih bankovcev, ob tranzitu, morajo inozemski potniki na vstopnih carinarnicah prijaviti količine, s katerimi razpolagajo. Vstopne cari-• uarnice popišejo ^prijavljene količine ter izdado o tem potrebna potrdila, s katerimi edino jih smejo inozemski potniki iznesti iz države bodisi takoj, bodisi v roku enega meseca od dne, ko so dospeli v državo. — 8. Vsako nasprotno postopanje se smatra za tihotapstvo in vsakdo, ki ne bi na poziv carinskih organov prijavil celokupne količine srebrnega in zlatega denarja in vsot, večjih od ‘2000 dinarjev za osebo, kolikor je dopuščeno iznesti, se smatra za tihotapca, ako bi se ob preiskavi našle pri ujem. Najdene količine zlatega in srebrnega denarja in dinarskih, odnosno dinarsko-kronSkih bankovcev se zaplenijo, z dotičniki pa se postopa kakor s tihotapci po predpisih carinskega zakona. Odločba o likvidaciji centrale za plačila v inozemstvu. Ministrski svet je odločil na seji z dne 22. t. m., I br. 8239, tako-le: Minister za finance se pooblašča, izvršiti likvidacijo centrale za plačila v inozemstvu tako, da se odreče pravici odkupa deviz po vseh starih obveznostih, ki so bile dane omenjeni centrali in katerim so roki potekli, pri-drževaje položene kavcije v korist državne blagajne. Minister za finance se pooblašča, da sme položene kavcije vrniti in njili izdajatelje deloma ali popolnoma razrešiti odgovornosti za obveze, če blago, za katerega izvoz se je zavarovala valuta, ni bilo izvoženo ali če se je iz predloženih dokazil mogoče uveri-li, da oni. ki je izdal obvezo, ni kriv, ako je ni izpolnil. Za obveze, katerim rok še ni potekel, se morajo kavcije vrniti, ker se država izjavlja za desinte-resirano pri nakupu deviz v teh primerih. v. Koliko je vredno zuriško notiranje naše krone. Ne velik( ! Ta odgovor nam daje slučaj, ki se je zgodil pred nekaj dnevi. 100 naših kron velja po zuriškem notirauju 3.40 frankov; ko pa se je našel človek, ki je po tej ceni na zuriški borzi iskal naše krene, ni mogel kupiti ničesar, šele ko je posredovalec limitiral ‘20 centov več, j > mogel kupiti okrog 1000 K, To naj si zapomnijo oni, ki se čudijo, da naša krona slabo stoji, da poženejo zuriške informatorje v Kozji rog, za fin. ministrstvo pa bi bilo dobro, če bi se za ta slučaj malo natančneje po-interesiralo. Definitivno saniranje južne železnice. Odločilna pogajanja o definitivnem saniranju Južne že’ezoice se bodo vršila koncem avgusta ali začetkom septembra. Tem pogajaujem bodo prisostvovali francoski in italijanski člani upravnega sveta Južne železnice. Zamenjava perperjev. Komisija finančnega ministrstva je ugotovila, da je treba zamenjati nad tl milijonov perperjev. Perperji se zamenjajo po določeni relaciji v najkrajšem času. Velikanski deficit ATstrije. Bivši minister dr. Engel konstatira, da je avstrijski budget samo vsled kurznega padca krone izgubil 35 milijard. Polletni proračun ima vsled teh izgub 41 milijard deficita. Veliko avstrijsko posojilo Se ai dovoljeno. Nekateri listi so poročali, da je zagotovljeno mednarodno veliko posojilo Avstriji v znesku petih milijonov šterlingov. Korespondenca »Herway< ugotavlja, da zadevna pogajanja še niso zaključena in da se vodijo še nadaljni podiobni razgovori. Posojilo bo mogoče v jeseni zaključeno in dovoljeno Carina. Pojasnilo glede postopanja z dvo-vlastniki. Ministrstvo za notranje zadeve je priobčilo generalni direkciji carin, da zahtevajo carinarnice, ki so na meji Pr°ti štajerski, ob izvozu proizvodov z dvovlastnih posestev, naj dvovlastniki za vsak izvoz predlože prošnjo s kolkom 2 dinarjev za prošnjo in 5 dinarjev za rešitev. Ker se takšno postopanje ne sklada z določili člena 6. »Začasnega pravilnika o dvovlastniki Ih (C br. 59.866 z dne 18. septembra 1920., »Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. se carinarnicam na- roča, naj izvozno ocarinjanje proizvodov z dvovlastnih posestev izvršujejo po malem beležniku brez plačila izvoznih davščin in brez posebnih prošenj, ako izvažajo te proizvode legitimni dvovlastniki. Na spričevalu o jzvozu ni potreben vizum jugoslovanskega konzulata. — Inšpektor carinarnic Kosta Jovanovič, kakor tudi Avstrijski konzulat v Ljubljani sporočata, da na avstrijska spričevala o izvoru p* obstoječih naredbah ni potreben vizuir jugoslovanskega konzulata. Pristojbine pri earinjenju poštnih paketov. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da znaša ca-rinjalnina za vsal> paket po 3 (tri) dinarje, kolkovina pa po 50 par za vsako priznanico (carinsko pobotnico) ter po 20 par za vsako poštno spremnico. Ca-rinjalnina vsebuje pristojbino za poštno posredovanje pri carinjenju ter dostuv-nitio. Kolkovine s-i pobirajo po določilih zakona o pristojbinah XIII, tarifne postavke 203 do 205. Do nedavno je zahtevala carinarnica pri uvoženih paketih razne certifikate itd., katere je bilo treba tudi kdlkovati. Zaradi tega je prekoračila kolko ina uavadni znesek 70 par. Davki. Davek na poslov mo obrt. S 1. oktobrom t 1. stopi v veljavo nova naredba o davku na poslovno obrt. Promet. Razglas glede vozninskih reklamacij. Na podstavi odloka gospoda ministra za promet z dne 14. julija t. 1. se obveščajo trgovci, naj »svojih zahtev — reklamacij — o preveč pobrani voznini, :;a poškodbo in izgubo prtljage in blaga ne pošiljajo ministru za promet, nego neposredno dotični oblastni železniški, odnosno ladjarski direkciji, pri kateri so plačali voznino; zakaj ministrstvo ne rešuje takih predmetov, ampak jih odkazuje dotični oblastni direkciji v postopanje, s tem pa se provzroča samo nepotrebno pisarjenje v administraciji in trati čas. Samo pritožbe zoper odloke oblastnih direkcij se smejo pošiljati ministrstvu v končno rešitev. Železnica skozi Predil. Italijanska vlada namerava v kratkem predložiti državnemu zboru zak. načrt, s katerim se določa 300 milijonov lir za zgradbo železnice skozi Predil na lastno režijo. Nova železniška proga bi šla iz Trsta skozi Purlanijo na Čedad in od tam ob Adiži, čez Kredo, Bovec, pod Predilom na Trbiž. S tem načrtom bo rešena tudi vezna proga od Sv. Lucije do Krede. Goriški trgovski krogi so protestirali proti temu, da bi šla ta proga skozi Čedad in Kredo, ker bi se na ta način obrnila vsa kupčija, ki jo ima sedaj Gorica z gornjo dolino, na Čedad in Videm. Tržaške parobrodne družbe zvišajo prevoznino. Vsled slabe zaposlenosti so tržaške parobrodne družbe zvišale prevoznino, ki se zviša za čeho-slovaško, avstrijsko in madžarsko blago za 10 do 20 odstotkov. Kmetijstvo. Posledica si'še ua Štajerskem. Polja in travniki so po hribih in na dravskem polju sežga ii. Krompir, fižol in koruza sc silao suše. V malo bol jem stanu so travniki in P'lja v podnožju gora in na močvirni zculji. Mestni prebivalci zelo občutijo sušo; vsi pridelki so za polovico dražji. Edino vinogradi stoje dobro. Razno. Velika elektrarna v Hubju. V Hubju je nameravana nova elektrarna, ki bi obskrbovala z lučjo in električno silo Ajdovščino, Štore, Lakovec, Sv. Križ, Cesto, Vrpolje in Vipavo. Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru. III. Dodatek k že vpisani firmi: Vpisal se je pri firmi J. Mohorko, družba z o. z. za razpečavanje mineral-nooljnih in kemikalnih izdelkov, J. Mohorko, Gesellschaft mit beschr. Haftung zum Vertrieb von Mineralol und che-mischen Produkten, s sedežem v Mariboru, nastopni dodatek k sklepu z dne 1. februarja 1921: Družba je sklenjena neodpovedno za dobo treh let. Po preteku te dobe se smatra družbena pogodba za molče podaljšano za uadaljnih seaem let, ako je tri mesece pred pretekom prvotne dobe noben družbenik ne odpove. Vpis iiprememb pri ladružnih registrih: Vpisale so se izpremembe pri firmah : Kmetijska nabavna in prodajaa n-druga za kamniški politični okraj v Kamniku, registrovana zadruga z omejeno zavezo nastopna izprememba: Izstopil je član načelništva Ivan Mali, vstopil pa je Mihael Kladnik, zadružni uradnik v Kamniku. Živinorejska zadruga na Boninjski Beli, registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopil je član načelništva Anton Rupret, vstopil pa je Anton Zupančič. Trinn poročilo. Poljski pridelki. Os jek 5. avgusta. Dovozi pšenice slabi, povpraševanje živahno, cena 920 do 930 K. Ovda piioo malo na trg, prodajajo ga pa p.) 560 do 600 K. Koruza notira 670 do 720 K franko postaja. — Ječmen je dober, po 900 do 920 K franko postaja, jari ječmen 670 do 700 K. Inozemstvo kupuje fižol, ki stane beli 550 do 600 K, meša>ii 400 do 450 K. — Tendenca prijazna. Tedensko poro-vilo s tržišča poljskih pridelkov. Visiki tečaj dinarja, ki onemogočil je vsak uvoz amerikanskega blaga in slabi izgle-ti na koruzno žetev, vplivajo na naše tržne cene tako, da so se tekom zadnjega tedna znatno zvišale. Pšenica se je podražila v Vojvodini za 40 do 60 K, koruza za 60 do 90 K, n oves za 50 do 70 K, jari ječmen pa za 50 do 80 K; beli fižol se prodaja po 550 do 600 K, mešani pa po 450 do 500 K. Omeniti se mora, da bi cene ne bile tako poskočile, če bi časopisi ne bili poročali o znižanju izvozne carine za pšenico na 10 dni m o svobodnem izvozu moke. Tudi pom x tik mje vagonov seveda ni ostalo bre t osledic, ker prihaja malo blaga na trg Hmelj. I. brzojavno tržno poročilo. Žatoe, 4. avgusta 1921. — Živahno povpraševanje; hmelj lota 19*20 se plačuje po 4000 do 4200 č. K za 50 kg, starejši letniki pa po 1900 dc 2000 č. K za 50 kg, cene rastoče. (Navedene cene veljajo za ža-teški hmelj). — Hmeljarsko društvo. Kolonijalni pridelki. Kava: Newyork: loko 65/lt, za julij 6.20, september 6.34, december 6.76 Amsterdam: Java Robusta W. I. B f- a. g. julij—avgust iz Indije 27 c. cif Holandija, Robusta, loko 27—28 c. fob. Lepa, zrnata, prana kava, srednja kvaliteta 47—50 c, fob. rumena Surinam Liberia 31 c. fob. Hamburg, loko: Santos, Extrapri-me 8.65—9.10 M. Prime 8.10—8.70, Superior 7.50—8.20, Good 6.70—7.40, Regular 6.20, Rio 6—6.70, Minas 6.67 —7.20, Java Robusta 6 50, W. 1. B. 7. Liberia 5.15, Haiti 7.65—8.20, Guate-mala, Costarica, Nicaragua, Columbia, Venezuela 10.50—14, prana Istih vrst 11.80—15.50. * Riž. Hamburg; Siam Garden 1 5.30 —5.90 M. Siam, lomljen A. I. 4.35, isti C. 1. 4.25 Saigon Mr. I. 5.50 Saigon, lomljen I. 4—4.15, Brazilski riž, razto-var. v juliju 5.15, Buroma Mr. II, loko 5.50—5.90, Burma, iomljen A. I. loko 4.90, loko, avgust dostava 4.60. Trst: Burma II. 18.2 šilingov. Koriae. Berlin 1. avgusta (za 100 kg v markah): elektrolitični baker 2238. ra-finadni baker (99 do 99.8 odstotkov) 1825, svinec 685, sirav cink 740 do efe 750, aluminij (98 do 99 ostotkov) 2850, bar.ca dn 4750, cin (vsaj 99 odstotkov) 4500, Čisti nikelj 4300, antimon-regulus 723, srebro v palicah (900 pro mille) 1330 do 1340 za 1 kg. OSloSojte s .Trgovskem listu*! Borza. 9. avgusta Zagreb, devize: Berlin 208 do 208.50, Bukarešta 225, Milan 728 do 734, London 610 do 611, Nowyork kabel 167, ček 164.50, Pariz 1305 do 1320, Praga 210 do 212, Švica 2800 do 2850, Dunaj 15.30 do 15.70, Budimpešta 43 de 43.50, valute: dolar 163 do 164, avstrijske krone 16.75, rublji 17.50 do 19, 20 K v zlatu 540, funti 575 do 585, napoleoni 530 do 535, marke 208 do 210, leji 223, lire 722 do 727. Jadranska banka 1825 do 1850. Ljub. kreditna banka 810. Ljub. strojne tovarne in livarne 860. Beograd, valute: franki 324, leji 55.75, marke 51, napoleoni 128, devize: London 151.90, Pariz 326, Ženeva 690, Praga 52 50, Dunaj 4.63, Budimpešta 51.25, Milan 182. Ztirlch: Berlin 735, Newyork 589, London 2175, Pariz 46.70, Milan 26, Praga 755, Budimpešta 152, Zagreb 300, Bukarešta 762, Varšava 0.30, Dunaj 0.60 av. žig. krone 0.56 i. louov. rou = 11 o. i. = Slovenska Bistrica ■■■ Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu :: s cenami brez konkurence : : Zahtevajte cenike! Prodaja m veliko. SLOVENSKA TRGOVSKA DELNIŠKA DRUŽBA =S 0 LJUBLJANI. ™ Vse cenjene odjemalce vljudno obveščamo, da se nahajajo od sedaj naprej naše pisarne in skladišča v lastni hiši na Resljevi cesti, štev. 32. S Hedžet ri ifr r r i — «-« —■ Na dabalo: Kata. ta), katas. sardine, olje, Mi kis. bohinjski it trapistov-skl sii. salami, sika it stalita. rittmtrsko sttkio-itt vito lettik 1917. Rigajta Slatina. T. MENCINGER Ljubljana, Resljeva cesta 3. Tovarna olja In flrneia Zabret & Ko. Britof pri Kranju (Slov.). Skladllče i Beograd, Novi Sad. iti 380® Kit trgovski in kandljskl ladek, črtan, kariran n kvadriran, pismeni v mapah in škatljah, ubran (Krepp), svileni, klosetni in ovojni razne zvezke za srednje in višje šole, raznovrstne kuverte in razglednice, čipke za stelaže ozke in v polah, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniške in Šolske potreb* Sčlne pri LJUBLJANA, Židovska ullca4. L. PEUALEK, ..•j i NAJCENEJE, i Proizvaja Jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prlma laneni flrnei, lanene tropine In druge vrste oljnih Izdelkov. Brzojavit Z J N J. ,MERKUR* veletrgovina z manu-: fakturo na debelo : Maribor. • o • Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni. izurjenega, v konfekciji upeljanega potnika in perfektno zanesljivo knjigovodkinio išče za takojšni nastop Jugoslovenski Loid tovarna za konfekciio v Mariboru. Ponudbe na naslov: Advokat Miiller, Maribor. NA DEBELO. Veletigovina z železnino Pinter in Lenard, Maribor NA DEBELO. Ustnik: Kensorclj >. isaamj, .Tr«cvske,s List... - Otoni iirrtnlk: Ptter Keetellc. - Odisvoini orrfnlk: Prsnj. Zebli. - Tisk. tisksm. Msksn Hreestin . Littblisni.