Po pošli projeman:
za
*elo leto naprej 26 K — h
ool leta fetrt , mesec
18 L
6,50, 2 ,20,
i upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20K — h
pol leta .'etrt „ mesec
10,-, 5 » - »
1 »70.
Za pošiljanje na doni 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in interats sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 186.
V Ljubljani, v četrtek 16. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Pro ali contra? ii.
Katol. shod, katerega naloge smo označili v prvem članku, je pa tudi skrajno potreben in umesten.
Potreben je in koristen prvič kot manifestacija katoliške zavesti slovenskega naroda.
Vsem nam je v dobrem spominu, ko je pred blizu dvema letoma glavni organ slovenskih liberalcev naravnost tajil eksistenco Boga. V ravno tem listu se je tudi tiskalo, da ima katoliška in protestantska vera isto vrednost, namreč nobene. In glasilo te stranke dan na dan napada katoliške institucije, objavlja škandale o duhovstvu in redovih: sploh ima prozoren namen vzbu jati versko mlačnost, skepticizem, racionalizem in indiferentizem v verskih zadevah.
Ako vidimo na jedni strani namen, iz-podkopavati versko zavest in vzbujati skepticizem ter z nečuvenimi napadi obkladati svečeništvo, potem je z druge strani dolžnost, na svečan način prosvedovati proti takemu brezozirnemu in zlobnemu časništvu, prosvedovati s katoliškim shodom.
D.i, katol. shod je potreben, in upamo, da bodemo na shodu videli zbrano vso Slovenijo. Liberalizem bi seveda rad razdelil Kranjce in Štajerce, Korošce in Primorce. Zato pa poklada svoja kukavičina jajca po raznih dostopnih mu listih ter uganja ne-čuven terorizem v svojem glavnem organu, da bi nekoliko omejil mogočno gibanje, ki je prevzelo vse slovensko ozemlje, ob pripravah za drue:i katol. shod v Ljubljani.
Drugi katol. shod pa ima tudi namen sestaviti obširen organizacijski program za slovenski narod v obče in njega razne stanove posebej.
Prijatelj ali neprijatelj, priznati moraš, da se je od časa prvega slovenskega katol. shoda pričelo močno gospodarsko gibanje na Slovenskem. Slovenci smo začeli kritično misliti in — delati. Marsikaj lepega se je započelo na gospodarskem in socijalnem polju in žo vidimo sadove tega dela.
Marsikaj se je započeti in izvedeni sta-
novski organizaciji očitalo, večinoma po krivici. Drugi katol. shod bode motril uspehe tega dela in sestavil navodilo za bodoče delovanje. Nepopolnosti, ki so se morebiti nahajale v resolucijah prvega katoliškega shoda, bo popravil, pomankljivosti popolnil. Tak go-spodarsko-organizatorični program je potreben, ker zmanjšuje nasprotstva posamnih stanovskih gospodarskih interesov in skuplja vse one, ki so dobre volje, na skupno, složno gospodarsko in socijalnopolitično delo. Seve da onim politikom, ki si pri zublju razpora stanovskih interesov kujejo svoje politične ostroge, je tak shod, ki kolikor toliko pri nese jasnosti v različne in nasprotujoče si interese, in ublaži navidezna in istinita na-sprotstva v gospodarskih zadevah, takim ljudem je kat. shod »neumesten«.
Ta shod pa ne bode samo manifestacija katol. zavesti na Slovenskem in organizacijski shod slovenskih produktivnih stanov, ta shod bode tudi slovenskonaroden shod.
Nečemo navajati, kako smo stiskani od mogočnih sosedov od treh stranij, saj to je znana, očitna istina. Ta shod bodi manifestacija slovenske zavesti in protest proti krivicam, ki se nam gode. Ker se nam pa te krivice goditi morejo, ko smo razkosani in ne jedini v smotrih in sredstvih, bodi ta shod kot pričetek in zasnutek skupnega dela za gospodarsko osamosvojo slovenskega naroda. Z organizatornim slovenskim programom položimo na shodu temelj bolje narodne bodočnosti.
Mi hočemo ostati verni Slovenci, hočemo ustvariti organizacijo slovenskih stanov in s tem dvigniti narodno blagostanje v obče. Hočemo pa tudi ostati Slovenci Slovani in ohraniti svojo narodno individulnost.
O vsem tem se bo obravnavalo na katoliškem shodu.
L;beralni slovenski listi bodo upili o organizaciji klerikalizma in črnega brezdo-movinstva, nemški liberalci bodo čebljali o panslavistiškem shodu. Naj vpijejo, kakor in kolikor hočejo, mi pa delamo in gremo svojo pot. Kdor soglaša z našimi načeli, pridi na shod. Dobro nam došel.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. avgusta.
Ministerski predsednik Koerber v mu. Skoro nad dve uri je trajala v torek avdijenca pl. Koerberja pri cesarju v Išlu. Vsprejem je bil izredno ljubezniv in pokazalo se je, da uživa pl. Koerber isto vladarjevo zaupanje kakor je je užival pri svojem nastopu. Ta splošen utis so dobili vedno zasledujoči ga časnikarji, ki so objednem zvedeli, da ostane v Išlu še do današnjega dne ter da je vladar odobril vse Koerberjeve nasvete glede asanacije parlamentarnih razmer. Pravi Koerberjev načrt je seveda še vedno prikrit javnosti, vendar se pa trdi o njem že sedaj sledeče: Izključeno je za sedaj uveljavljenje jezikovnega zakona in pa sprememba poslovnega reda s pomočjo § 14, nadalje razpust drž. zbora in pa spravne konference. Vse to je vlada opustila radi tega, ker bi so z vsako tako akcijo pomnožilo nasprotje mej strankami. V vladnem načrtu pa je: čim prej se mora sklicati drž. zbor, toda jedino le pod pogojem, da dobi vlada poprej poroštvo za njega mirno delo. Dokler pl. Koerber ne dobi pri raznih strankah zagotovila, da poneha obstrukcija in se prične z resnim delom, tako dolgo se ne skliče drž. zbor. V to svrho povabi Koerber na Dunaj še tekom tega meseca voditelje parlamentarnih strank k tozadevnim razgovorom. Od uspeha pri teh razgovorih je odvisno, ali se snide drž. zbor v prvi polovici oktobra ali ne. — To je torej v glavnih obrisih Koerberjev veliki načrt. Vlada zahteva poroštva za mirno delo, a ni voljna dati strankam nikakih garancij. Brez teh pa dosedaj ni šlo. Ali pojde sedaj ?
Koerber in CJdumeckij. Te dni je bival v Išlu ministerski predsednik Koerber, a objednem je bival tam tudi stari neizogibni Chlumecky. Bil je ta mož pri cesarju v avdijenci, v soboto pa je konferiral z mi-nisterskim predsednikom, hoteč bržkone izvabiti iz njega, kaj je poročal cesarju. Vselej, kadar Chlumeckega senca straši po Išlu, se zbirajo črni oblaki nad strankami, ki ne
simpatizujejo z nemškimi liberalci, in pre vidni politiki uvidijo, da preti nevarnost bivši desnici, s katero niso zadovoljni ne Poljaki, ne Mladočehi, ne vlada, posebno pa ne nemški liberalci. Kaj lahko nas torej presenetijo z zvezo, kakoršno potrebujejo liberalci in vlada Zaupniki desniških strank pozor!
Poslanec dr. Ebenhoch o položa ju. Nekemu časnikarju je posl. dr. Ebenhoch minuli torek odgovoril na sledeča vprašanja: Ali vstopijo Mladočehi v parlamentarno večino, kaj je z združenjem katoliške ljudske stranke s kršč. soc. in kaj se zgodi s parlamentom sploh ? Poslanec je ta vprašanja sledeče pojasnil: Čehi morajo opustiti obstrukcijo, dovoliti razpravo o drž. proračunu, investicijah ter jezikovnem načrtu, in ne smejo nasprotovati že obstoječemu nemškemu kot posredovalnemu jeziku. Samo ob sebi umevno hočemo podpirati Čehe v n|ih opravičenih zahtevah. — Združenju kršč. soc. z našo stranko nikakor ne nasprotujem, a na trajno trdno zvezo ni misliti. Ločijo nas nazori glede antisemitizma. — Parlament bodo morali razpustiti, ker ne bo za delo. Jaz sem sicer nasprotnik novih volitev, ker bo potem nagodba z Ogersko skoro nemogoča. Vendar pa nikar ne izgubimo poguma, naša Avstrija vzdrži ravnotežje in napočijo boljši časi. — Položaj pa vkljub temu še ni po-jašnjen.
Marki Bacquehem predsednik senata. Bivši minister in cesarski namestnik v Gradcu član gospodske zbornice marki Bacquehem je imenovan senatskim predsednikom pri upravnem sodišču. Ta mož je ministroval v času od 1886 do oktobra 1895. Kot trgovinski minister je vstopil v Taalfe-jevo ministerstvo, v "VVindisch - Graetzovem kabinetu pa je prevzel portfelj notranjega ministerstva. V oktobru 1. 1895 je pa kot naslednik barona Kiibecka prišel za namestnika v Gradec, kjer je ostal do 1. 1898, ko jo prišel na njegovo mesto sedanji namestnik grof Clary. Pozneje je stopil v začasni pokoj, dokler ni bilo izpraznjeno zanj primerno mesto. Ko je bil senatski predsednik vitez Bohm Bavverk pozvan v Koerberjevo mini-
LIST E K,
Jetniški paznik.
Majhna oljnata svetilka je razsvetljevala revno sobico, ali bolje rečeno le mizo, pri katerej je sedela mlada žena lepega, a nekako otožnega obraza in pridno šivala obleko. Železna peč v kotu je le za silo ogrevala izbico in pridni šivilji so drgetali prsti vsled mraza.
Cerkvena ura je že odbila sedem; žena vstane, položi delo na stran, pregrne mizo z belim prtičem in postavi kruha, sira in steklenico vina nanjo, potem pa tiho po prstih odide v spalnico, da bi se prepričala, je li sta otroka še skrbno odeta. Ne dolgo na to stopi njen mož, jetniški paznik, v sobo, strese sneg z obleke, postavi sabljo v kot, potem pa prisede k mizi. Pazniku bi se prisodilo kakih 34 let. Bil je mož visoke, krepke postave in malo suhljat. Z resnega obraza je sijala prikupljivost in odločnost ob jednem. Molče in z vidno slastjo sta povžila skromno večerjo.
»Ana, ti si tako bleda, ali se morebiti slabo počutiš?« vpraša skrbni mož svojo ženo. Ali ta mu smehljaje odkima.
»Neprestano šivanje v trdo noč ti razjeda telo, in kako slabo se ti plačuje!«
»Res je tako, Jožef, ali jaz sem vesela, če le morem prislužiti kak novec. Kako naj bi živeli v teh slabih časih, ko je živež, stanovanje, obleka in druge stvari vse tako drago. Ravno sedaj sem dejala zadnje poleno na ogenj. Kaj bo pa potem ? Denarja ni, kuriva tudi ne! Vidiš, kako je dobro, če tudi jaz malo pripomorem.«
Mladi mož je tiho in žalostno strmel pred se.
»Jaz si bom kako drugo službo poiskal,« reče na to po kratkem molku. »To životarjenje v kaznilnici mi je že prezoprno. Vedno občevanje s tatovi in ubijalci, katerim se večinoma že na obrazih bere pritajena zlobnost in sovraštvo, ki vsak trenutek porabijo, da bi se le pravični kazni odtegnili, nadalje vedno bivanje med tem zidov-jem, kjer so nikdar ne glasi vesela pesmica ali prijazen smeh, ampak lo kletve, to ni zame, jaz ne morem dalje prenašati. In meni samemu se zdi, ko sem dan na dan v tem poslopju, da sem tudi jaz jetnik.«
Zena globoko vzdihne, toda kaj je hotela reči, ko je bilo vse to le prebridka resnica.
»Ali nisem prisiljen,« de zopet na to,
»občevanju s poštenimi ljudmi se popolnoma odreči? In kako mi plačujejo to tako težko službo ? 25 goldinarjev na mesec ? S tem naj bi se človek pošteno preživil ? Vse to bi sam že še voljno trpel, ali videti tudi vas stradajoče, oh, to mi trga srce, to mi ne da pokoja ne po noči, ne po dnevi! Kaj bo iz tega ?«
Tiho je bilo v mračni sobi; v peči je še prasketal ogenj in po šipah je šumel Bneg z ledenimi zrni pomešan. Po obledelih licih žene je zdaj pa zdaj zdrsnila solza.
»Trda je tvoja usoda, ljubi Jožef, toda upajva in moliva, da bi ti bilo kako boljše mesto podeljeno.«
V tem hipu potrka nekdo lahno na vrata. Kdo neki prihaja ob tako pozni uri? Morebiti ga kličejo zopet k ponočni službi, kakor se je to žo večkrat zgodilo, če je kdo njegovih drugov obolel? Dveri se odpro in lepo oblečen gospod, živih očij in kratkih črnih brkic stopi v stanovanje.
»Ali bi mogel govoriti z gospodom paznikom,« oglasi se takoj po kratkem pozdravu z zaupljivim glasom.
»Da, gospod,« odvrne paznik, uljudno so priklonivši, »moje ime je K.«
Paznik pomigne ženi, ki takoj molče zgine v spalnico, ter ponudi prišlecu stol.
»Ali smo lahko tukaj nemoteni,« prične zopet tujec, »drugače bi vas povabil na kupico vina.«
»Popolnoma nemoteni, gospod,« ponavlja paznik, nekoliko začuden.
»Jaz sem pl. A. iz trga B.,« predstavi se izvanredni obiskovalec, »in prihajam k Vam zaradi neke zelo resne stvari. Možno, da Vam vzbudim nevoljo, ali vedite, da me je le bratovska ljubezen semkaj privedla. Kaj ne, Vi imate jetnike pod neposrednim varstvom ?«
Paznik, ki se je nemirno pomikal po stolu, pritrdi.
»Dobro! Moj brat je zaradi neke preiskave že več časa v zaporu, kakor je Vam znano, ker je bil tožen radi uboja. On ni nikakor hudoben človek ali pretepavcc, ravno nasprotno, on ima mehko in dobro srce, le prenagle jeze je. Tistega nesrečnega večera je v družbi mladih ljudij pregloboko v kozarec pogledal in ko so čuvaji te veseljake na potu ustavili, se je unel prepir in prišlo je celo do pretepa, pri katerem jo moj brat nekega čuvaja tako nesrečno zadel s palico^ da je ta vsled udarca izdihnil. To Vam je gotovo znano, ali poslušajte mojo prošnjo. Vi bodete peljali brata k preiskavi; če ga
sterstvo, se je tudi njemu izpolnila želja. Marki Bacquehem je star sedaj 53 let in bo torej se dolgo lahko vztrajal na novem mestu.
Zopet tajni ukaz. Politična oblastva na Češkem in Moravskem so prejela tajen ukaz, naj strogo zasledujejo delovanje novodobnega češkega relormatorja husita dr. Iske, ki je v zadnjem času jel zopet nastopati z vso predrznostjo. Njegovo delovanje je naperjeno kajpada v prvi vrsti proti katoli-Čanstvu, in je torej Iska vreden sodrug WoI-fovih protirimovcev. A naši vladi se ne gre za to, marveč tajni ukaz uvidi v nastopanju tega reformatorja veliko nevarnost za poslo-vanjenje Avstrije, ker bodo menda vsi Iskovi somišljeniki člani ruske pravoslavne cerkve i;i torej postali sami Rusi. In vendar uvi dijo v tem vladnem koraku prusolilski listi »uslugo klerikalcem«. Kaj je pač vse usluga avstrijskim katoličanom, če slučajno ni všeč germanskim heilovcem!
Zahteve velesil na Kitajskem. Kaj nameravajo velesile v Kini in kako se hočejo maščevati nad kitajskimi vstaši in kitajsko vlado, je povedal pred par dnevi nemški cesar v nagovoru na nemške častnike. Rekel jim je mej drugim tole: Da bote mogli odgovoriti častnikom drugih držav, vam hočem razodeti svoj politični načrt glede Kitaja : Udušenje upora, eksempla-rično kaznovanje vstašev, ohranitev statusa quo ante, namestitev močne vlade, ki bo mogla dati pismeno poroštvo, da se sedanje razmere več ne povrnejo. Kdo naj bo ta vlada, sedaj še ne vem, saj se celo trdi, da je cesarica že pobegla. Razdelitvi Kine se hočem najodločneje upirati, sicer pa na kaj tacega sedaj niti ni misliti, ker bi delitev dala povod mnogim drugostranskim razpo-rom. Kitajec je že preveč navajen centralne vlade. — S tem načrtom se strinjajo bržkone tudi vse ostale velesile.
Knjige in časopisi.
„Dom in svet" štev. 16 prinaša sledečo vsebino : O lepoti. (Spisal dr. Fr. L.) [Dalje]
—	Sinov sen ? (Zložil Silvin Sardenko.) — Včasi na vasi. (Zložil Silvin Sardenko.) — Vzorom. (Zložila Ljudmila.) — O ta testament! (Novela. — Spisal Podgoričan.) [Dalje].
—	Ali sem res umrl ? (Spisal Kancijan.) — Lužarji. (Slika. — Spisal I. S.) — Socijalni poinenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek.) [Dalje]. Sibirska železnica. (Sestavil A. L.) — Književnost. — .Slovenska književnost Janka Kersnika zbrani spisi. Zvezek I. Sešitek 1.
—	Razlaga drugega lista sv. apostola Pavla do Korinčanov. — Hrvaška književnost. Knjige »Matice Hrvatske« za 1. 1899. Poviest novoga vieka od god. 1453. do god. 1789.
—	Ruska književnost. Mislice — iskrice. (Pregovori, prilike, pametnice. — Nabral in napisal J. V. Suhorski.) — Časopis. — Razne stvari. — Na platnicah : Nekaj pesmij Jurija Vodovnika. 6. Jurij Vodovnik, slavni pohorski pevec in pobožen kristijan skomarske
fare. — 7. Prijatelji Tomažičevi. — 8. Od Ladeškega grada. — 9. Pesem od soldatov.
—	Razpis nagrad. — Slike : A M. Slomšek.
—	Glavna vrata v Pekingu. — Vrata in ulica v Pekingu. — »Visoka cesta« v Pekingu. — Sibirska železnica. — Kitajski cesar Kuang ssii.
„Pučki Prijatelj" prinaša v svoji 16. št. sledečo zanimivo vsebino: Kapitalistiško društvo za rafiniranje i odpremanje ulja. Prijatelji puka, pozor. — Skračivanje kuku-ruza. — Gojenje pomidora. — Je koristno mlade pietle kopuniti i kako se taj posao obavlja ? — Proti klavzuli. — Viesti iz svieta.
—	Gospodarske viesti i sitnice. — Razne viesti.
»Slovenski učitelj", glasilo krščansko-mislečih učiteljev in vzgojiteljev, objavlja v svoji 16. št. naslednjo zanimivo vsebino: Učiteljica in javnost. 7. Nravno dostojanstvo.
—	O kaznovanju. — Pismo s počitnic. — Po Slomsekovi slavnosti. — Dopisi. — Šolske vesti. — Drobtine. — »alov. učitelj« izhaja dvakrat na mesec in stane na leto 5 kron. Naroča se pri uredništvu v Ljubljani.
Dopisi.
lol, 18. avgusta. (Dobro jo je skupil.) Na napačT»Siov. Naroda« pod tem naslovom, z dne 7. t. m. nastopno pojasnilo. Podpisani je prebral z leče (iz škofijskega lista št. IV. 1900), kar prepovedujejo in določujejo presvetli knezoškof zastran cerkvenih shodov. In ker se je bližal cerkveni shod pri podružnici v Beričevem, je še oznanil, da morajo priti kaki 3—4 prvi možje iz Beriče-vega v župnišče. kateri se bodo zavezali skrbeti, da plesa, pretepov itd. ne bo. Ako pa veljavnih mož v župnišče ne bo, tudi sv. maše v Beričevem nebo. Rekel je tudi, namesto da toliko denarja potrosite za nezmerno pijačo in pretirano, ponočno po tri dni trajajoče streljanje, pri katerem se je že brez števila veliko nesreč zgodilo, dajte, prosim, rajši malo več na altar, ko bo darovanje za cerkvene potrebe. Altarji v Beričevem so zelo slabi. Akoravno je torej podpisani oznanil, naj možje pridejo k njemu, jih vendar ni bilo, in ker jih ni bilo, tudi službe božje pr' podružnici bilo ni. To je faktum.
Laž je toraj, kar i iše »Slov. Narod«, da je prišla deputacija k podpisanemu prosit, da bi navzlic plesu, ki se bo vršil »na žeg-nanju« v Beričevem — božjo službo opravil.
Nesramna laž je, da je podpisani rekel deputaciji: Opustite ples in nesite rajši tisti denar, katerega ste namenili za pijačo, jed, godce, k darovanju. Kako bo pa podpisani deputaciji to rekel, — ko niti enega moža v župnišče ni bilo.
Debela laž je, da je deputacija rekla: Dobro g. župnik, mi bomo ples opustili, se postili in šli k imenitnemu darovanju, ko nam Vi obljubite, da bote za nas davke plačali.
pustite na potu, da uteče, Vam plačam ta koj 5000 gld.«
Paznik plane kvišku, kakor bi ga gad pičil, oči se mu zabliskajo in temna rdečica ga oblije.
»Gospod, kako se predrznete to zahtevati ?«
»Le mirno, le mirno,« nadaljuje pleme-nitaš, »dobro vem, da bi bila to nezvestoba, kar jaz zahtevam, ali premislite malo. Brat Vam uide na uličnem oglu. Vi jo uberete za njim, pa ga ne morete doteči. V hiši številka 20 bode on skrbno sprejet in v varnosti pred zasledovanjem. Vse je pripravljeno za beg in dan pozneje bo že v tujini. Niti najmanjši sum ne bo letel na Vas, in če ravno bi bili odpuščeni iz službe, se Vam ne bo treba bati za vsakdanji kruh, ker jaz Vam preskrbim drugo mesto.«
Paznik je molčal in povesil glavo na burno se dvigajoče prsi.
»Njega čaka težka in dolga ječa, ki ga bo duševno in telesno uničila, in moja družina bo morala to sramoto prenašati. Nesreča se je zgodila in mrtvec se ne vzbudi več. V Vaših rokah je sreča njegova, rešite ga in obvarujete mojo družino sramote. Dam Vam deset tisoč goldinarjev, če privolite.«
Plemenitaš obmolkne, ostro opazujoč
in značaj vladnega lovskega bataljona rojak, je imenovan višji realki v Mor.
paznika, ki se je bojeval sam seboj. Paznik vstane s stola ter začne nemirno stopati po sobi, tujec pa potegne zavoj bankovcev in jih razloži po mizi.
»Jaz ne morem in ne smem vsprejeti Vase ponudbe,« pravi paznik, pristopivši k mizi, s tresočim glasom. »Moja vest mi pre poveduje, da bi iztegnil roke po denarju, dasi sem ga potreben in ubog. Častna beseda, ki sem jo zastavil, pa poštenje sta mi dražja, nego vse bogastvo. Obdržite Vi denar in jaz obdržim svojo čast'«
Plemeniti gospod skuša in si prizadeva na vse možne načine pridobiti poštenjaka, JFrico, kakor poročajo najnovejši viri, ali ta ga odločno zavrne:	18. ali 19. septembra, torej ne 8. ali 9
Zato imenujem dopisnika v »SI. Nar « lažnika in obrekovalca, dokler ne prekliče navedenih laži.
Karol C e m e , župnik, iz blejske okolice, 12. avg. Dovolite mi malo prostora v listu! Bil sem, to priznam, nekaj časa pristaš takozvane »narodnona-predne« stranke. Kmet za napredek, hotel sem delovati s stranko, ki povsod bobna na napredni boben. A kmalu sem spoznal, da ni vse zlato, kar se sveti, in da so mnogi »Narodovi« pristaši napredni le v zasmehovanju in zaničevanju vseh onih, ki ne trobijo v njihov rog. S takimi možici ni mogoče sodelovati za javne koristi. Tako so loteli nekateri osrečiti tudi novo občino Ribno s svojim »naprednjaštvom«, a so jako pogoreli. No, možje že vedo, komu naj zaupajo. To naj si zapomni posebno tisti, ki je na vsak način hotel priti v odbor, pa je propadel.
Naprednjaki so imeli smolo tudi s pritožbo proti volitvi. Naravnost zlobni pa so napadi na g. župnika v Boh. Beli. Lažnjivi dopisniki v »Narod« pač zaslužijo usnjate kolajne za svoje lažnjive in hudobne napade. Ako bode napredna stranka delala s takimi sredstvi, mora jej vse ljudstvo obrniti hrbet, kajti s takim terorizmom in hujskanjem škodijo naši narodni stvari več, nego najhujši narodni sovražniki.
Od Sv. Trojice v Halozah, 12. avgusta. Povodom razdelitve državne podpore revnim Maloškim vinogradnikom zahvaljujemo iskreno go->p. poslanca Zičkarja, ki se je tolikanj trudil, da nam je izposloval pomoč. Ob jednem mu izražamo svoje neomajno zaupanje in velespoštovanje, in to tem bolj, čim bolj ga nemilo gledajo, prezirajo in celo napadajo po listih izvestni krogi, ki za prave kmetske koristi nimajo srca. Mi poznamo svoje prijatelje, in teh se bomo držali vsaki čas. Bog živi g. Zičkarja, pristnega kmet skega zastopnika!
Ob tej priliki si štejemo v dolžnost, iz reči srčno zahvalo tudi našemu č. g. kaplanu o. Konradu Stazinskemu, ki je prvi opozoril gosp. državnega poslanca na našo bedo.
Obžalujemo le, da se pri razdelitvi omenjene podpore ni povsem uvaževala naša prošnja do višje oblasti, ker potem bi bili, se ve v manjših svotah, prejeli pomoč skoro vsi potrebni, in vsi bi bili zadovoljni.
Vseh šest občin fare Sv. Trojice v Halozah.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16 avgusta.
Cesarjevo sedemdesetletnico bodo prihodnjo soboto narodi po vsej državi praznovali slovesno in navdušeno, kakor zasluži naš dobrotljivi presvitli vladar. Tako bodo jutri zvečer tudi v Ljubljani razsvetljena vsa javna in zasebna poslopja. V soboto bode vojaška posadka zjutraj cb 8. uri na dvo rišču nove vojašnice udeležila se sv. maše, ob 10. uri bode v stolnici slovesna sv. maša.
Osebne vesti. Obrtni nadzornik dr. V. Pogatschnig v Gradcu je dobil naslov svetnika. — Stotnik 8. Valentin Oblak, naš profesorjem na vojaški Belicerkvi, nadporočnik 17. polka P. W i 1 f a n učiteljem na vojaški šoli v Strassu. — Umrl je v Gamlicu na Štajerskem župnik M. T o m a ž i č, rojen 1. 1842 pri Sv. Petru pri Mariboru. — Vikar M. C o z z a je imenovan kanonikom v Po-reču.
Cesar v Gorici. Cesar pride v Go
okolu sep-
»Pustite me v miru, drugače me ujezite, da Vas naznanim.«
Tujec spravi na to denar, vzame klobuk
Pod tem
tembra.
Vlada in „Slov. Narod"
I naslovom smo imeli pred nekaj~dnevi notico, in molče odide, paznik pa globoko vzdihne liki je vladne kroge silno zbodla. Oglasil se in se spusti na stol: »To je bila ura izkuš- |je takoj drugo jutro g. državni pravdnik s nje! Reven sem, kakor berač na cesti, in j popravkom, da ni na podlagi poročila vsej tej bedi bi se lahko izognil, lahko bi si j »Slov. Naroda« tožil gosp. Belca. To nas opomogel in postal imovit! Pošten sem bil| jako veseli in z zadoščenjem konstatiramo,
do sedaj in pošten hočem ostati, akoravno moram uboštvo prenašati!«
Paznik je ne dolgo potem dobil službo poštnega sluge, kjer se mu ni tudi Bog ve kako izborno godilo, ali on je bil zadovoljen in vesel s svojo družino
da je bil g. c. kr. državni pravdnik znal taksirati vrednost »Narodovih« poročil. Mi bi pa ta način jako priporočali tudi visoki c. kr. politični oblasti. Ta je pa »Narodu« verjela in je takoj odredila komisijonalni ogled v Šmartnem pri Litiji, pri katerem se je od k o m p e-
t e n t n e strani konstatiralo, da je vse v »Narodu« od prve do zadnje črke bilo zlagano. Visoka c. kr. dež. vlada bi si bila lahko prihranila to nepotrebno komisijo, ako bi bila znala taksirati »Narodova« poročila. Ako bi vis. c. kr. vlada tudi v drugih rečeh tako verjela »SI. Narodu«, tedaj bi o naših razmerah imela čisto napačne pojme, zakaj najpoštenejše ljudi opisuje »Narod« kot zločince in gotove individue kot kvalifikovane poštenjake. Upamo, da se v bodoče vis. c. kr. vlada ne bo nikdar več kesala, da je zaupala neresničnim poro- ( čilom »Slov. Naroda« !
Katoliški shod. Zunanje priprave dobro napredujejo. Prostor bo tako pokrit, da bo redno zborovanje mogoče tudi ob najslabšem vremenu. Zastave društev so bodo tako razstavile, da ne bodo trpele in da bodo povišavale sijaj zborovanja. - - Posebno znamenito je, da se oglašajo za vstopnice naj-odličnejsi možje vsake občine, po navadi župan in nekaj občinskih odbornikov z zastopniki vseh društev. Tako ne bodo le posamezniki zborovali, ampak zastopano bo vse ljudstvo po raznih svojih organizacijah. Gospode zaupnike prosimo, da čim prej pošljejo zapisnike, ker le v tem slučaju bomo mogli vsem točno postreči.
Pripravlj. odbor za II. slov. katol. shod.
S potovanja. Portbou, 9. avg. Kje je to? — takoj povem. Ker nama Tom Cook-ova potovalna agentura ni oskrbela pravočasno voznih listkov skozi Španijo, bi bila morala čakati par dni v Marseilli. Toda ni bilo mogoče, in marseillska filijalka je po precej trdem pričkanju vrnila vsakemu 102 Iranka kot oškodnino po španskih železnicah. Zapustila sva Marselj ter se peljala naprej skozi Tarascon, Nimes, Cette, Nar-bonne, Perpignan do Portbou ob vzhodnem koncu Pirenej na špansko francozki meji. Tu so zopet pregledovali prtljago in tudi uro smo morali dejati 20 minut nazaj. Pri vas imate n. pr. poludne, a tu je šele 11.45. Francozki sprevodniki so sami mladi gibčni lantje. Mnogokrat od potnika še karte ne tirjajc, sploh se vedejo prav prijazno z običajnim izrazom »sil vous plait«. Vreme ugodno.
Domači obrt. V izložbenem oknu Bambergove knjigarne so razstavljena krasna knjigoveška dela, katera je izrisal in vezal knjigoveški pomočnik pri Bambergu, g. Fr. D e ž m a n. Krasno sta vezana dva izvoda »Pomladnih glasov«, nekaj posebnega, izrednega pa je vezava Gregorčičevih poezij. To dragoceno delo je izdelano v barvah in risanju po jugoslovanskih motivih. Vezava je povsem ročno delo ter priča o izredni spretnosti domačega knjigoveza, ki dela čast domačemu obrtu. G. Dežman se je izučil v Geri na Nemškem ter je bil na razstavi knjigoveških del odlikovan z diplomo.
Slomšekova zaveza slovenskih učiteljev se v kratkem ustanovi. Pravila so vladi že predložena. Tako javlja vrli »Slovenski Učitelj«.
Iz Žumberka Dne 12. t. m. je bila slovesno blagoslovljena kapela sv. Petke (sv. Petronile 31. V.), katera se ponosno vzdiga na žumberških planinah. Kapela je tukaj bila vže od starih časov, no zadnjih 12 let več se ni v njej maševalo. Sedanji župnik v Kalju dal jo je lično prenoviti in v nedeljo po 12 letih se je prvič v njej zopet maševalo. Ta kapela znana je tudi vsakemu Kranjcu v kostanjeviški in krški dolini. Kapela je sezidana v vasici Budinjah in je od tukaj najlepši razgled (774 m visoko) na Kranjsko. Tukaj se od starih časov radi i shajajo Kranjci in Hrvati na shode in semnje J in tako se je tudi ob veliki udeležbi Slo-1 vencev in Hrvatov ta blagoslov vršil, s Strela. Poroča se nam: Dne 11. avgusta je treščilo v črešnjo Josipa Skubica, hišnika v Javorju h št. 37. Zraven črešnje je hlev, v katerem je bilo 6 koz. Od teh so bile 4 mrtve, dve samo omamljeni. Letos je že drugi slučaj, da je v tukajšnji vasi strela živali pomorila.
Celjski župan je izdal nemški razglas, v katerem prepoveduje na Vel. Gospojnico 15. t. m. nositi vsako narodno znamenje in vsako narodno obleko. Možici na magistratu niso mirno spali, ker so pričakovali nenadnega napada, — zato je morala biti fakinaža na ta način avizirana. Mi smo prepričani, da
/
I
p o s t el
je to navaden manever, s katerim se hoče ljudi razburjati in letovičariem Slovence pokazati kakor zavratne razbojnike, kajti gosp. županu mora biti znano, kaj je politična prepoved, za katero smo vsi Slovenci dobro znali in nam je ni bilo treba vtepati s takimi razglasi. Če pa že kedo tega ne bi bil vedel, vsaj ima župan dobro naučeno policijo, katera proti Slovencem vsikdar vestno svojo dolžnost opravi. Kljub prepovedi pa nemški mladiči vendar nosijo nemška znamenja.
Nemikutarija na dolenjskih železnica*. " SflMmw«i*-''pttfljtrr*'W"v6*«vih .DolenJšETfT^eleznic1 se nahajajo samo v nemškem jeziku sledeči napisi : Es \vird ersucht nicht auf den Fusšboden der \Vagen zu spucken, Torej so sami Nemci taki ostud-neži, da pljuvajo po tleh ; Slovencem pa ne treba tacega opomina. Odlikujejo nas, bi si človek mislil, če ne bi vedel, da se tudi na teh železnicah šopiri zgolj nemškutarija in germanizacija. Le malokje ti razveseljuje rodoljubno oko kaj slovenskega ; skoraj same ,Kundmachung', ,Aviso' itd. vidiš na kolodvorih ,Dol. železnih'. In če poleg tega še pomislimo na deficit, ki ga plačuje slovenska dežela Kranjska, potem se nam zdi tako postopanje upravnega sveta naravnost ne-čuveno. Kak hrup bi zagnali Nemci ali Italijani po svojih časopisih in shodih, bi in-ierpelirali itd., če bi bil kje kak samoslo-venski napis! A kranjski Slovenci ? Oh saj nimajo časa, kdo bi pa klerikalnega in liberalnega zmaja pobijal in krotil?! Kaj čuda potem, da Slovence povsod prezirajo. Kar je, pa je : sami smo krivi, da se nam tako godi! — Istrijan na potovanju«.
Ljubljanske novice. P o s v e č e -vanje praznikov je menda neznana stvar tvrdki, ki gradi mesarski most. Včeraj so morali delavci pri zgradbi novega mostu ves dan delati. Ljubljanski magistrat naj bi pač na to stran obračal večjo pozornost in povedal tvrdki, naj nikar ne žali katoliškega prebivalstva. Ta tvrdka menda tudi ne ve, da ima delo v slovenski Ljublj zgradbi je samonemšk! — na m a g i s t r a t je moral romati od ,Lloydal slikar g. Ž m i t e k , ker se je podpisal, daj je prišel z Ruskega. G. Žmitek, ki je Slo-*' [ venec in se uči v Petrogradu slikarstva, s | ni malo čudil, da so v Ljubljani Rusi celo v postelji javnemu miru nevarni. Radovedni smo, ali slavna policija isto pozornost obrača , na tujce iz »rajha«. Tako postopanje pač . \ odganja goste iz naše dežele.^^T^TTTT^ dvajsetletnico p o Toli e praznuje danes v krogu svoje družine uradnik okr. bolniške blagajne v Ljubljani, g. Fr. Črne. — Stricelj contra Drelse. Danes se je pri dež. sodišču vršila vsklicna obravnava proti razsodbi okr. sodišča ljubljanskega, ki je na tožbo načelnika požarne brambe gosp. Striclja obsodilo g. Drelseja radi razžaljenja časti v znani zadevi glede društvenih sme-rek na 200 K globe. Danes je bil g. Drelse zopet obsojen, a samo na globo 50 kron. — Lov na tatu je imela ljubljanska policija v torek popoludne. Lovila je tatu, o katerem smo poročali, da je na Lavrci poskušal svojo srečo. Ukral tat ni gosp. Lenčetu, pač pa je vlomil v stanovanje Marjete Dimnik v Du-plicah pri Šmarci in ji ukradel 850 kron, potem hranilnično knjižico z vlogo 4600 K, Mariji Pengov pa ravno tam tudi hranilnično knjižico z vlogo 1080 K. Orožništvo je po-izvedelo, da je sumljiv mesarski pomočnik Fr. Zupane, kateri je takoj po tatvini odšel. Zupane je odšel k svoji ljubi na Laverco, kjer je bil že župan obveščen po orožništvu, da naj Zupanca prime, ako pride tje, in res sta Zupanca prijela dva Lenčetova hlapca. Zupane je nakrat potegnil revolver in kričal, da hlapca ustreli, ako ga ne spustita. Hlapca sta prestrašena pustila Zupanca bežati. Ljubljanska policija je bila hitro obveščena, naj pazi na tatu. Franc Zupane je prišel v mesto na dolenjski mitnici ter ušel stražniku po Strmi poti na Grad. Telefonično aviziranie je provzročilo, da je bil nakrat Grad oblegan po policiji in vsa pota zastražena. Nekaj stražnikov je stikalo za Zupancem po Gradu. Ko je Zupane zagledal prvega stražnika, je takoj nameril stražniku z revolverjem, a stražnik ni bil strahopeten ter je s potegnjeno sabljo skočil proti Zupancu, ki pa je zopet pobegnil. Od druge strani je skočil pred Zupanca drug stražnik,
ki je e sabljo mahnil po Zupancu, da bi ga naredil nezmožnega rabiti orožje. Zadel je Zupanca na desno uho, nakar je Zupane obstal in bil prepeljan v deželno bolnico. Zu-pančev revolver ni bil nabasan. Zupane je nevaren tat in bil že večkrat radi hudodelstva tatvine kaznovan.— Štiri kanarčke ukradel je Levcu bivši njegov hlapec Karol Lampič. Kanarčki so vredni 12 K Lampiču so vzeli kanarčke in ga poslali žvrgoltt v rotovško samoto. — Roko zlomil si je mestni polic, stražnik Jožef Osredka r. Stopil je danes po noči pred ploho pod neko streho, a je pri tem padel. Tudi rebra ima poškodovana. — Zgubila je Marija Perko srebrno žensko uro s srebrno verižico vredno 20 K, neka gospica pa je zgu bila zlato uro z zlato verižico.
Za potrjene novince. Letos v vojake potrjeni mladeniči so se razvrstili po žrebnih številkah sledeče: Prvo naborno leto v stalno vojno, drugo naborno leto do žrebne številke 390 v stalno vojno, od 390 do 965 žrebne številke v deželno brambo. Od 965 žrebne številke naprej v drugem nabornem letu ter celo tretje naborno leto pa pride v nadomestno rezervo.
V	tukajšnji bolnici je bilo minoli mesec 949 bolnikov. Od teh je bilo ozdravljenih 312, zboljšanih 197, 29 jih je pa umrlo.
Požar. Na Kalu pri Šmihelu je v soboto pogorelo 16 hiš.
Deželni zbor isterski. O zadnji seji dež. zbora isterskega se poroča: Vsprejela se je resolucija, ki nalaga dež. odboru, da izposluje preklic naredbe o dvojezičnih tiskovinah pri isterskih davčnih uradih. Deželni proračun za 1. 1900, ki izkazuje 1,247.010 K izdatkov in 368.770 K dohodkov, se je odobril. V pokritje nedostatka se bode pobirala dež. doklada po 35 % na izravni zemljiški davek, 45% na izravne osebne davke, 100% na užitnino in doklada po 3'40 K na hI piva, po 20'04 oziroma 13-36 K na opojne pijače. Vladni zastopnik je na neko interpelacijo odgovoril, da ima o izpremembi krajevnih imen določati le centralna vlada. O »slaviziranju« katastralnih map je vladni zastopnik izjavil, da je vlada poskrbela za to, da so se hrvatskim imenom na mapi doJala tudi italijanska imena ter da bode vlada preprečevala vsako samovoljno prenarejanje imen. Ko je posl. Tomasi pokritiziral imenovanje g. Matejčiča ravnateljem in členom okrajnega šolskega sveta in je zahteval, da vlada pošlje v Istro orožnike iz Furlanije in Trentinskega in jim preskrbi konje, zaključil je deželni glavar zasedanje.
Tržaške novice. Po Trstu se je raznesla vest, da so zaprli jako odlične osebe. Aretirani so v zvezi z dogodki povodom žalovanja po laškem kralju. — Polkovnik in zapovednik tržaškega pespolka štev. 5 Ca-milo Obermayer pl. Marnach je imenovan brigadirjem 60 infanterijske brigade v Lvovu. — Mej venci, ki so jih položili na krsto laškemu kralju Umbertu, bil je tudi venec z napisom: Trst svojemu kralju. — Požar je bil v ponedeljek v gozdu Bortoletti na Opčinah. V dveh urah se je posrečilo pogasiti ogenj.
Mandat bode odložil koroški drž. poslanec Ghon.
Električna železnica v Celovcu. Tvrdka Ganz & Comp. je izročila občinskemu svetu celovškemu načrt za električno železnico po Celovcu do Vrbskega jezera.
Sadjarska in vinogradniška šola v Mariboru je 13. t m. zaključila šolsko leto. Letos je bilo koncem šolskega leta v šoli 36 gojencev, od katerih zapusti zavod 16 gojencev. Slovencev je bilo na soli 28 in 8 Nemcev.
Za učitelje. Tečaj za učitelje meščanskih šol se otvori v Mariboru dne 24. septembra.
V	Mariboru se zbero 21. t. m. maturantje mariborske gimnazije iz 1. 1880. Sklicatelja sta vseučiliška profesorja dr. Frank in dr. Murko.
Nesreče. Kmetskemu fantu Kristančiču se je na Bregu pri Krasnem prevrnil voz sena. Kolo je šlo fantu čez vrat, da je fant ostal mrtev na licu mesta. — S senika 3 V, m. globoko je padla 17-letna deklica Kate-rina Manfreda iz občine Deskle nad Kanalom. Prepeljali so jo v goriško bolnico, kjer jo umrla. — V Savi je utonil pri Sevnici
šolar Gabrič, sin posestnika na Žagarskem vrhu. Ženi posestnika Antona Perca je rav-notam razparal vol z rogmi trebuh. — Na Dunaju se je pri stavbi neke hiše podrl zidarski oder ter z zidarji pal tri nadstropja globoko na cestni tlak. Zidar Diviš je priletel na bližnje drevo in mu je neka veja predrla telo. Vejo so morali odžagati, da so mogli spraviti z drevesa Diviša, ki je takoj Umrl.
Ulom. V noči od 8. na 9. t. m. udrli so neznani tatje v prodajalno »Kmetijskega društva« v Leskovcu pri Ptuju. Pobrali so precej blaga za obleke. Denarja niso mogli dobiti, ker je bil dobro shranjen.
Smrt na lovu. Iz Kobarida se poroča, da so 13. t. m. šli na lov pod Kam gospodje zdravnik Votočka, urar Josip Uršič in sodni kancelist Matej Serko. Okolu 5. ure zjutraj sta gospoda Votočka in UrSič slišala strel. Hitela sta na mesto, kjer je stal Serko. Dobila sta 231etnega prijatelja Serka s prestreljeno glavo mrtvega. Ves strel puške je šel Serku v glavo.
*
* *
Zapuščina laškega kralja znaša 22 milijonov mobilnega premoženja poleg mnogih gradov in posestev. Privatno premoženje kralja Umberta podeduje vse njegov sin Viktor Emanuel.
Usmrčen na elektriškem stolu. Iz Sing Sing v Ameriki poročajo: Josip Mullen, ki je umoril svojo ženo, je bil te dni usmrčen v dosedaj najkrajšem času. Zločinec je vstopil v smrtno sobico ob 6. uri 3 minute. Dve minuti pozneje je že bil posajen na stol in privezan, na kar je bil odprt elek tričen tok. Ob 6. uri 6 minut je pa bil že mrtev in jedno minuto pozneje je dr. Jane-way konstatoval njegovo smrt. Električen tok ie bil za trideset sekund močen 1.640 volt, na to je bil znižan, a kmalu zopet zvišan na prejšnjo moč. Obsojenec je sedel cel čas mirno na stolu in ni niti jedenkrat s svojimi udi zmaknil.
Dvoboj z vilami Iz Aberdeena v Ameriki se poroča : Med dvema ruskima far-merjema, živečima v Emmona county, je prišlo do groznega spopada. Za njih imena se ni moglo poizvedeti. Ob času baje ni bilo nikogar zraven, vendar se sodi, da sta se sprla radi neke senožeti in napadla drug druzega z vilami. Njih trupli so našli ljudje v travi ne daleč narazen. Pogled na nju je bil grozen, kajti prebodena sta bila po vsem telesu z vilnimi zobmi in popolnoma oblita s krvjo.
Stalna služba. Kaznilnični čuvaj v prepiru s kaznjencem: »Takoj umolknite!« Kaznjenec: »Kaj, vi se drznete meni pretiti ? Vas vsak čas lahko izpode iz službe, mene pa še le po preteku 20 let!«
Društva.
(Slavnostni koncert) priredi povodom 70. rojstnega dneva Nj. Veličanstva cesarja Fran Josipa I. kamniški salonski orkester s prijaznim sodelovanjem erospice Valentine Karinger, gospice Kristine Kurzthaler, gospe Fride Dereani in g. Adolfa Kordina v dvorani zdravišča v soboto dne 18. t. m. v korist občinskim ubožcem v Kamniku in v Mekinjah. Vspored obsega devet glasbenih točk. Začetek točno ob '/»8. uri zvečer. — Vstopnina 1 K. Preplačila se z ozirom na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo.
(Podružnica c. k r. kmet. družbe v Begunjah) priredi v gostilni gosp. F. Michl-a v Poljčah, v nedelja dne 19. avgusta tombolo s prosto zabavo. Začetek ob 4. uri popoludnev Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Cisti dohodek je namenjen za društvene potrebe.
0 gospodarskem položaju hišnega posestva v Ljubljani
oziraje se sosebno na državno potresno posojilo iz leta 1895.
Predaval društveni odbornik dr. V. G r e g o r i č na shodu I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani.
(Dalje).
Kaki so torej dohodki in izdatki hišnega posestva v Ljubljani in koliko nese povprek hiša v Ljubljani?
I. Stališče.
Dohodki in izdatki brez državnega posojila pri obstoječi oprostitvi od hišnega davka in obremenjene samo z zasebnimi terjatvami :
Dohodki:
1.	od hišn davka prostih hiš 363.880 gld.
2.	od obdačenih hiš . . . 1,153.773 »
Tedaj skupaj . . 1,517.653 gld.
1.	obresti vknjiženih dolgov
2.	hišni davek.....
3.	5odstotni državni davek .
4.	20odst. občinske doklade
5.	40odst. deželne doklade .
6.	15odstotni stroški za vzdr
žavanje . . . . . . Skupni izdatki . . Skupni dohodki . .
326.692 gld. 179.042 » 15.465 » 52.304 » 104.608 »
227.647 .
904.35» gld. 1.517.653 »
Cisti dohodek . . 613.295 gld.
Dohodki in izdatki meščanske bolnice so se pri tem računu tudi vpoštevali, ker ona se udeležuje pri tem kakor vsako drugo poslopje.
Znesek 15 odstotkov se je vzel za poprave, zavarovanje proti požaru, vojaško nastanitev, hišnega oskrbnika, snaženje trotoir-jev, pristojbino za vodomer, event. večjo porabo vode, razsvetljavo stopnic itd. Ta znesek 15 odstotkov sicer gotovo ne zadošča vsem tem potrebščinam in so dotični izdatki večji.
Držati se hočemo vendar te mere, da so strinjamo z mero, katero dovoljuje država. V obče se računa kot vrednost hiše 20kratni znesek čistega dohodka po odbitku davkov in davščin. V sedanjih razmerah se pa ne more vzeti tako visoka vrednost, in računali bodemo le s 16kratnim čistim dohodkom hiše po odbitku davkov in davščin.
Kosmati dohodek vseh zasebnih hiš v
Ljubljani znaša..... 1,517 653 gld.
od teh davki in davščine . 351 419 » ostane torej čisti dohodek . 1.166.234 gld.
16kratni ta znesek predstavlja nam torej povprečno vrednost vseh privatnih hiš v Ljubljani 18,659.744 gld.
Ti 18,659.744 gld. donašajo po odbitku vseh izdatkov, to je obresti, dolgov, davkov in davščin, ter vzdrževalnih stroškov 613.295 gld., ali z d r u gi m i b e se da m i: hiša se obrestuje v Ljubljani po-prek s 33 odstotki.
II. Stališče.
Dohodki in izdatki hiš, obremenjenih z zasebnimi terjatvami in državnimi posojili pri obstoječih oprostitvah od hišnega davka ter pri začetku vplačevanja anuitet za državno posojilo.
Dohodki .... 1,517 653 gld.
Izdatki:
3.
obresti zasebnih dolgov .	326.292 » 6*/j0clst0tna anuiteta državnega posojila v znesku
1,662 070 gld..........110.803 »
65/,odstotna anuiteta 3jd-stotnega dež. posojila v
znesku 284.700 gld. . .	18.974 »
3 ods. od 284 700 gld. .	8.541 »
hišni davek..........179.042 »
5odstotni drž. davek . .	15.465 »
20odstotna obč. doklada .	52.304 »
40odstotna dež. doklada .	104.608 » 15odstotni vzdrževalni
stroški..............227.647 »
Skupni izdatki Dohodki . .
1,043.676 gld. 1.517.653 »
Ostane čisti dohodek . .
(Konec prih.)
473.977 gld.
Telefonska in brzojavna poročila^
[Blej^f). avgusta. V soboto večer hoče"' Fiikaj izvestna gospoda prirediti koncert kar na lastno pest. Ta način prireditve je vzbudil veliko nevoljo v slovenskih krogih, katere so prezrli. Več jutri.	^
Ostrogon, 16. avgusta. Ob najlepšem vremenu se je včeraj vrši'a 9001etnica krščanstva na Ogerskem. Že torek zvečer je došel v mesto nadvojvoda Friderik kot zastopnik cesarjev. Vlado pa je zastopal ministerski predsednik Szell s štirimi ministri. Včeraj zjutraj ob 5. uri so se oglasili zvonovi vseh mestnih cerkva, ki so bile celo noč odprte, in 900 strelov je naznanilo pričetek praznika. Ob G. uri so se pričele v vseh cerkvah sv. maše. V stolnici je opravil slovesno opravilo ob 9. uri kardinai-prirnas Vaszary, katerega se je udeležil tudi nadvojvoda. Škof Remely je imel slavnosten govor. Na prostem se je na tisoče broječa množica udeležila druge maše. Popoldne so se vršili slavnostni obedi. Vojaška godba in razsvitljava sta zaključili slavnost ob 8. uri zvečer. Nadvojvoda Ferdinand je odpotoval o polnoči.
Trst, 16. avgusta. Novo sezidani parni mlin Milosovičev je pogorel. »Škode je 150,000 K. Znana trgovina Brod je ustavila plačevanje.
Dunaj, 16. avgusta. V Margareten se otvori 15. septembra nova privatna češka ljudska šola s penzijonatom za dečke.
Dunaj, 16. avg. Avstrijski poslanik v Pekinu baron Czikan, ki biva že dalj časa na dopustu, je bil včeraj v Išlu pri cesarju.
Praga, 16. avgusta. Agitatorja za češko narodno cerkev, dr.Iska, so aretovali.
Plzen, 16. avgusta. ..Plzenski ob-zor" javlja, da je vprašanje češke univerze na Moravskem dobilo praktično, ugodno obliko.
Belgrad, 16. avgusta. Vodje radikalcev so imeli posvetovanje o novem narodno-dinastičnem programu.
Cetinje, 16. avgusta. Črnogorski knez se je vrnil nepoškodovan ter je slavnost -iOletnice svojega vladanja z oziroru na žalost laškega kraljevega dvora preložil na prihodnje leto.
Lipsko, 16. avgusta. V kneževini Reuss je od včeraj prepovedano nabirati denar za „Los von Rom".
London, 16. avg. „DailyNews" poroča iz Pretorije 14. r. m.: Oddelek podpolkovnika Hvare se je rešil iz Elands-rivera, kjer so ga Buri zajeli, z vso zalogo.
Tojstka na Kitajskem.
Mejnarodne čete se primeroma zelo naglo pomikajo proti Pekinu in ako smemo verjeti poročilom, so oddaljene danes le še nekaj milj od pravega cilja. Ze v soboto so dospele v mesto Hosi\vo ob reki Peiho in pozneje v Wu • Tsing ob železnici, ki je v ravno črti oddaljen le 15 klm. od prvega kraja. Kitajci skoro povsod ovirajo pot Evropejcem, toda do sedaj še vedno brez vspeha. ker njih armada ni tako številna, kakor se je sprva poročalo. Sluti se, da zadenejo mejnarodne čete ob odločen odpor še le pri pekinških vratih.
Tudi v Mandžuriji se Kitajcem ne godi dosti bolje. Rusi prodirajo z vspehom na celi črti in zdi se, da je kitajskim četam že upal pogum in so se ustrašile evropskega orožja.
Huje je pa seveda na jugu, koder misijonarjem in kristijanom manjka vsake vojne moči.
Berolin, 16. avg. Wolffov urad poroča iz Tientsina i 2. t. m., da so mejnarodne čete še 27 milj oddaljene od Pekina. Pri Hoshiwu se je bil 11. t. m. boj s Tungovimi četami, katerim je Tung sam poveljeval. Evropejci so Kitajce premagali in mesto zasedli. Osvojili so si tudi mesto Anping.
Pariz. 16. avg. Konzul v Kantonu brzojavlja, da so v pokrajini navstali novi resni nemiri. Podkralju in obla-stvom manjka poguma. Posebna nevarnost preti kristijanom in misijonarjem v okraju Swatow.
Pariz, 16. avgusta. Zunanji minister je prejel brzojavko poslanika Pichona v Pekinu 9. t. m., v kateri ugovarja, da bi se prej pričela pogajanja z Li-Hung-Čangom, predno so na varnem poslaniki in popravljene krivice. Ako se Li-Hung Cangu posreči preprečiti prodira-ranje mejnarodnih čet, so poslaniki izgubljeni.
Petrograd, 16. avgusta. Ruski poslanik v Pekinu zahteva zadostne pomoči iz Tientsina. ker je poleg posla-
nikov v .Pekinu 800 Evropejcev, mej temi 200 žena in 50 ranjencev.
London, 16. avg. „Daily Express" poroča iz Shanghaja 13. t. in.: V soboto opoldne so dospele mejnarodne čete na kraj, ki je 20 milj oddaljen od Pekina.
Shanghai, 16. avg. (Rent. urad.) Uradno so poroča iz Pekina 7. t. m.: Kitajci so obnovili napade na poslaništva. Živež v kratkem poide.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
Don Rodrigo prijazno odzdravi in vpraša, če je gospod doma. Ko dobi odgovor, da najbrže, stopi s konja in izroči uzde hlapcu Tiradritto;1) potem sname puško in jo da hlapcu Montadrolo,1) kakor bi se hotel znebiti nepotrebnega bremena, da bi lažje šel. Vedel pa je le, da po ti stezi ne sme nikdo iti s puško. Nato potegne iz žepa nekoliko srebrnega denarja in ga stisne hlapcu Ta-nabuso,3) rekoč mu: „Vi drugi me pričakujte in se zabavajte s to druščino!" Nazadnje potegne iz žepa še par zlatnikov in jih stisne glavarju, rekoč mu, naj polovico obdrži za-se, drugo pa razdeli mej svoje hlapce. Nato začne z Grisom, ki je tudi odložil puško, peš iti v breg. Mej tem pa so ostali oni trije bravi in Squintcrnotto,') ki je bil četrti (ah, kako lepa imena so to!), s hlapci neznanca in onim mladičem, ki je tudi rastel za vislice; igrali so, pili in si pripovedovali svoja junaštva.
Se jeden hlapec neznanca kmalu doidc dona Rodrigo. Gleda ga, spozna ga in gre ž njim in mu prihrani trud, vedno imenovati svoje ime in se opravičevati vsakemu, katerega bi srečal, pa bi ga ne poznal. Ko pridejo do gradu, ostane Griso pri vratih, dona Rodrigo pa peljejo skozi mnogo temnih hodnikov skozi sobe, po katerih so obešene puške, sablje, helebarde. Za vsakim oglom je stal bravo. Ko nekoliko počaka, spuste ga v sobo neznanca.
Ta mu gre naproti, odzdravi mu in mu potipa roke, kakor je nehote iz navade vselej storil, če ga je prišel kdo obiskat, naj bi bil tudi najboljši in najstarejši prijatelj. Bil je velik, črn, plešast.
Par las na glavi je bilo belih, obraz naguban; na prvi pogled bi se mu lahko prisodilo čez šestdeset let. A njegovo kre-tanje, gibanje, krepke njegove poteze na obrazu, teman, a živahen ogenj njegovih očij, vse to je kazalo, da je še kot mladenič krepak na duhu in telesu.
^on Rodrigo pove, da pride po svet in pomoč, da je zašel v zagato, iz katere se mora že radi časti rešiti, in pripomni, kaj mu je neznanec obljubil, ki ne obljublja preveč ali zaman. Razloži mu svoj hudobni naklep. Neznanec je že nekoliko o tem čul; posluša ga pazno, ker so mu ugajale take zgodbice in ker je bilo zamotano tudi ime, katero mu je bilo znano in katero je črtil,
') Dober strelec.
*) Hribovec.
3) Jamar. A) Kolobocija.
ime očeta Cristoforo, odkritega sovražnika nasilnikov v besedah in dejanjih. Don Rodrigo ve, s kom ima opraviti; razloži mu natanko težave podjetja, kako daleč je oni kraj, samostan, domina!. . . Kakor bi mu zapovedal skriven demon v srcu, prekine neznanec namah pogovor in obljubi, da prevzame podjetje na-se. Zapomni si ime uboge Lucie in odslovi dona Rodrigo z besedami: „Kmalu izveste, kaj imate storiti!"
(Dalje prih.)
Umrli mo:
11.	avgusta. Fran Steiner, tesarja sin, 1 leto, Veliki Stradon o, Črevesni katar.
14. avgusta. Jožefa Putrieh, posestnika žena, 59 let, Kolodvorske ulice 43, spridenje jeter.
V otroški bolnišnici:
12.	avgusta. Štefan Žele, mizarja sin, 3 leta, jetika in dušljivi kašelj.
V bolnišnici:
10.	avgusta. Fran Jakše, gostiič, 59 let, vsled raka.
11.	avgusta. Jurij Arko, sodar, 67 let, vsled raka.
12.	avgusta. Jera Ključevšek, dninarica, 68 let, srčna hiba.
Meteorologidno porodilo.
yiSina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0mm.
Oas opa-	Stanje	Tempe-
	baro-	ratura
ZGTanjn	metra	po
	» VITI).	Cplzlju
Vetrori
Nebo
14| 9. T.v«<5 | 737-3		18 11 si. jvzh. | oblačno		18
15 7. zjuli 2. popol.	735 9 735-1	16 3 1 si. jvzh. 20 0 1 sr. svzh.	dež oblačno	
15 j 9 zveč.	735 8	15'4 si. jug. | oblačno		9-1
,ft! 7. zjuir. |2. popol	735 1 7354	14 9 j si. jug 19.9 | si. svzh.	oblačno >	
Srednja temperatura torka 18 2°, normale: 19-0". Srednja teinporatura srede 17 2°, normale : 18'9".
Za splošno razsvetljavo dne 17. avg. 1.1.
povodom
cesarjeve sedemdesetletnice
priporočam
napolnjene razsvetilne cašiGe
"20 3-3
Franc Kollmann
v Ljubi ani, Mestni trg.
Poslovodjo
z letno plačo 700 gld. in prostim stanovanjem išče neko kmetijsko-konsumno društvo.
Zahteva se nekaj kavcije. Prošnjiki naj se oglasijo pri uredništvu »Slovenca«.	727 2—1
Duhovski poslovnik,
aH navod za razno aradno poslovane v dušnem pastirstvu ln za oskrbovane oer kvenega ln nadarblnskega premožena. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis.
Broiiran izvod knjig? slane v ,.Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone , trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
Zahvala.
Zahvaljujemo se prisrčno vsem prijateljem in znancem za mnoge dokaze ljubezni in sočutja oh bolezni in pogrebu naše predobre, nepozabne matere in sestre, gospe
Ane Golob.
Osobito izrekamo iskreno hvalo častiti duhovščini za tolažbo med boleznijo in vsem drugim za obilno spremstvo k zadnjemu počitku.
V Škofji Loki, dnč 15. avgusta 1900.
Žalujoči ostali.
vsakovrstni: lak za i^pillllll lll/tl, usnje, lidilni lak, lak za etikete, lak za tla, naravnobarven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 25 11—3
Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja Gr. Picooli
v Ljubljani
dvornega 7airžnika Nj. Svetosti papeža
ima v sebi QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-7 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
XKKXXXXKXXXKKXXK
g likah skrivnost li m
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave na|lineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovttc, češ«i liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevte alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, w
Splznsk' hker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navoja dilo, kako se napravi liker. Prepro-w dajalcem, če naročijo več blaga, mnogo w ceneje.
5 Anton Hukavina,
612 f,o—17 Via Belvedere št. 23.
St. 25.658.
S.
725 2-1
C. kr. deželno predsedstvo v Lj jbljani je z razpisom z dne 30. julija letos, štev. 2303, načelno odobrilo po občinskem s\etu deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenjeno izpremembo numeraolje hiš v Ljubljani in pa Izpremembo Imen nekaterih oest, ulic in trgov, razun imena za prostor pred gledališčem, ki naj bi se namesto Gledališke ulice imenoval Gledališki trg.
To se javno naznanja z dostavkom, da se na podstavi teh izprememb izdeluje posebni načrt in seznam hiš ter da se bo svoječasna razgrnitev teh operatov razglasila.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 10. nvgusta 1900.
1 > un aj 8 k a filial k n Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vred-papirje, menični eskompt, vinkuliranje in
nostne
984 99
menični razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Diiiiafii, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. (glavi. Moravski Ostravi.
_4SSi
> o 11 a j s k a borza.
Dc6 16. avgusta.
Skupni državni dolg v notah ... . .	97-75
Skupni državni dolg v srebru......97-25
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 20
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 40
Ogerska zlata renta 4°/0........115-—
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90-60
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1706-—
Kreditne delnice, 160 gld................662 25
London vista ........ .	242-50
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj	118-35
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini .....
Dn6 14. avgusta.
3-2";0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6"/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tisme srečke 4°/„, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke b°l0 . . .
23-63 19 32 90-40 11 41
171-— 16L- — 195- — 94---139" — 250'50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	94-20
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	412 —
. » južne železnice 3°/0 .	320 50
> > južne železnice 5°/„ .	119 75
» > dolenjskih železnic 4°/0 .	99-50
Kreditne srečke, 100 gld..............384"—
i°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	340-—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42 25
Ogerskega » „ » 5 » .	20-70
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12-60
Rudolfove srečke, 10 gld.......63- -
Salmove srečke, 40 gld........170 -
St. Genčis srečke, 40 gld........190 —
Waldsteinove srečke, 20 gld..............—'—
Ljubljansko srečke........- .	46 - 0
Akcije anglo-avstrijske banke, 20) gld. . .	276- 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. et. v .	6120- —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . .	764 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....109 —
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	155 50
Montanska družba avstr. plan............450 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld	436 —
Papirnih rubljev 100 ..................255 50
&JT Nakup tn prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naro611 na borzi.
Menjarnicna delniška družba
„M K 18 C
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj,
66
aSjT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih ttvarak,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih fg B. ti -v 11 i o.