Inserati ae sprejemajo in veljA tristnpna vrsln:
8 kr.,	če se	tiska	lkrat, D
ti	n n	n	• n
t® n	n u	n	*l
Pri večkratnem tiskanji se »ena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo administracija i in ekspedieiia ra Starem trgu h. »t. 1«
Polilicbii lisi za
im
ilomikl narod.
Po pošti prejeman	velia:
Za ceio ieto . . 10	gl. —	ar.
ta pol leta	6	.. —	,
ta četrt leta . . 2	„ 50	„
V administraciji velja:
/a eelo leto . . 8 gi. 40 kr. ta pol letu .	4 „ 20 ,, «
ta četrt ieta . . 2 „ 10 „ V l.jnliliani na dom pošiijsu velja 60 kr. več na ieto. ' V
Vredništvo je ua Bregu hišna šiev. 190.
Izhaja po trikrat ua teden inuieer v torek . četrtek in soboto.
■ • .v '.V
s- i
Meščani!
Dve leti naši zastopniki zopet sede v mestnem odboru, kterega smo se 8 let, ogibali. Nesrečni nasledki od tako zvane liberalne stranke tolikanj hvalisanega „gospodarskega napredka" pripravili so nas do tega, da smo se jeli zopet dejansko vdeleževati mestnih volitev in oskrbovanja občinskih zadev.
mestnem
v
se
Kdor je pazljivo prebiral poročila o sejah mestnega odbora, se je lahko prepričal , da so naši zagovorniki svetu sijajno opravičili zaupanje, ki smo ga v nje stavili. Marljivo so se vdeleževali odborovih sej ter krepko potegovali, kadar koli je šlo za prave srenjske koristi, za ugodna pohujšanja ali za napravo meščanom potrebnih in koristnih reči. Ce njihovi dobrohotni predlogi niso vselej obveljali, tega pri sedanjih razmerah niso bili oni krivi, ker jih je bilo samo osem proti d v a i n d v a j s e t e r i 111 stranke nasprotne, ki pa politično stališče strankarsko stavijo jo nad blagostanje celega mesta.
Z zadostenjem pa smemo reči, da si naši nasprotniki več ne upajo tolikanj se šopiriti in samopridnih reči zahtevati, ker naši možje odločno zavračajo vse take mestnemu blagostanju škodljive zahteve.
To se bo pa še tem laglje zgodilo, če se bode število naših zagovornikov pomnožilo; in ravno sedaj imamo naj ugodnejšo priliko to število za nekaj vrlih in neprestrašenih mož zopet pomnožiti.
Zopet, nam je namreč voliti 10 novih odbornikov za mestni svet in sicer 4 v prvem, 4 v drugem in 2 v tretjem volilnem razredu.
Dasi se pri sedanjih razmerah ne moremo nadejati, da bi pridobili vseh K) zagovornikov, ker je zlasti v drugem volilnem razredu pri sedanjih okoliščinah zmaga za. nas še nemogoča, in se zarad tega volitve v tem razredu
r t j e in razredu, če se vsi naši lskem prevdarku in premisliku
"'"gvui luiiiuviu	(/•.	unuiauiihiu iiiki^ii ujm oc iicnioyuiui, m »e Kriiau icg
še vdeležili ne bomo, za,moremo vendar brez posebnih težav zmagati v prvem in tretjem razredu, če se vsi naši someščani volitve vdeležijo in vsi enoglasno volimo tiste može, ki smo jih po vsestranske
svojega zaupanja vredne spoznali in za kandidate odbrali.
Komur jo tedaj vsestranski blagor našega ljubega mesta pri srcu, naj stori svojo dolžnost; nobeni strah naj ga od volitve ne odvrne, zlasti pa ne ozir na tiste, ki za nas tudi nimajo nobenega ozira. V zgled si vzemimo nasprotnike naše in z enako neprestrašenostjo in složnostjo, kakoršno pri njih vidimo, se vdeležiino volitve vsi in svoje glasove oddajmo od večine narodnih volilcev izbranim kandidatom, ne zmenivši se za to, ali so nam osebno priljubljeni ali ne!
I*rvi razred voli v (orcii, '27. marca, in priporočamo mu te-le kandidate:
Gospod Henrik \U iiinn
hišni posestnik.
Gospod Mihael Pakit,
hišni posestnik.
Gospod Franc IVterca,	Gospod Josip Strzclba,
hišni posestnik.	hišni posestnik.
Meščani, naše geslo na j bo : ,,Viribus unitis", z druženimi močmi!
(Id nioseansko - narodnega volilnega odbora.
Bibljija.
I.
Res! neka posebna zbirka knjig je ona, ki začenja s Geneso in končuje z Apokalipso, ki se napoveduje z naj jasnejšim zlogom, a sklepa z naj nenavadnejšiin. Ne more li se reči. da je v Mosesu vse veliko in priprosto, kakor ustvarjenje sveta in nedolžnost prvega človeka, katero nam opisuje; in da je vse strašno ter nadnaravsko pri poslednjem proroku, kakor spridjene družbe in konec sveta , ki nam ga predstavlja?
Proizvodi, našim običajem najbolj ptuji, svete knjige nevernih narodov: Zend-Avesta Perzijanov , Veda Bramanov, Koran Turkov, Edda Skandinavcev, Pregovori Konfucija, pesmi Sanskritske nas ne osupnejo; mi najdemo v njih navadni red človeških idej; te knjige imajo v sebi nekaj enakega. Le samo biblija ne da se ničemu prispodobiti: ona je spomenik, ki se loči od vseh drugih. Razlagaj jo Tartaru, Kafru, Kanada; daj jo v roke kakemu boncu ali dervišu: občudovali jo bodo enako. Istina, ki se dotika Čudeža I Dvadeset
pisateljev, ki so živeli v različnih dobah, izdelovalo je svete knjige, in če tudi so se posluževali dvadeset raznih zlogov, vendar se ne nahajajo ti vedno neposnemljivi zlogi v nijednem drugem delu. Novi zakon, tako različen po tonu od starega , deli vendar s tem ono čudežno izvirnost. A ni le samo to iz-vanredno, kar ljudje soglasno v svetem pismu najdejo: oni, ki nečejo verovati na pravost biblije, verujejo vendar v lastno nejevoljo na nekaj v tej bibliji. Deisti in ateisti, veliki in mali, prisiljeni od neke nepoznane moči , ne morejo opustiti: neprenehljivo prebirati to delo, katero edni občudujejo , drugi pak zaničujejo. V življenju ni položaja, za katerega ne bi se mogla najti v bibliji vrsta, ki je kakor za-nj izključljivo napravljena. Prepričal bi nas kdo težko, da so vsi mogoči dogodki, srečni in nesrečni, z vsemi svojimi nasledki vred zapopadeni v knjigi, pisani od človeške roke. A vendar gotovo je, da se nahaja v svetem pismu:
Začetek sveta in napoved njegovega konca; podlaga človeških znanosti; državne ustave od vladarstva družbiuskega očeta do despotizma,|
od veka pastirstva do stoletja popačenosti; nravne postave, prikladne za srečo in nesrečo, za najviše in najniže stanove; naposled vse vrste zlogov; zlogov, ki napravljajo iz sto različnih kosov edno celoto, pa vendar nimajo nikake sličnosti s človeškimi zlogi.
II.
Med temi božjimi zlogi se odlikujejo posebno trije:
1.	Zlog zgodovinski, n. pr. v prvej in petej knjigi Mosesovi in pri Jobu itd.
2.	Sveta poezija, kakor jo najdeš v psal-mih, prorokih in nravstvenih knjigah itd.
3.	Zlog evangelijski.
Prvi teh treh zlogov posnema z večo mi-lobo, kakor se povedati more, sedaj pripovest epopeje, kakor v zgodovini Jožefovi, sedaj si izposodi perutnice ode, kakor po prehodu skoz rdeče morje ; tu izdihuje elegije svetega Arabca; tam popeva z Ruto nežne pastirske pesme. Ljudstvo , katerega stopinje so vse zaznamovane s čudnimi prikaznimi; ljudstvo, za koje se ustavi solnce, pečina vode kipi, nebo mano deli: tako ljudstvo ni moglo navadnih leto-
Tudi Rusiji ne more biti dosti mar, kaj poreko in počno druge vlade, če je le mogočna Nemčija na njeni strani. Z njo združena se zamore v bran postaviti celi dokaj jalovi Evropi. Vse pa priča, da ste te dve državi tesno zvezani in o knezu Bismarku so novine celo poročale, da je generalu Ignatievu svoje veliko začudenje izrekel, da Rusija toliko časa cinca in omahuje.
Sedanja tišina je res tako nezdrava in neprenesljiva, da bo ves svet veselo vzdihnil, ko enkrat temni oblaki vkup treščijo in se prevelike svoje elektrike znebijo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. marca. Avstrijske dežele. Državni #J»oi* se te dni razide na počitnice, ter se še le 19. aprila zopet snide. Najglavnejši reč, ktero bode obravnaval, bode pogodba z deželo Ogersko, ki se bo pa težko gladko in brez hudih ugovorov rešila. Na Ogerskem so namreč zopet začeli agitirati zoper pogodbo in tudi v Cisli je mnogo neza-dovoljnežev. Celo med liberalci začelo se je prijateljstvo zopet krhati in se je znova pri kazal razpor med neodvisnimi liberalci. Tudi južni Tirolci, ki so se od vladajoče stranke nadejali velikih dobrot, kterih pa niso prejeli, začeli so vstavovercem obračati hrbet.
Ma Tirolskem so 21. t. m. pri vo litvah za deželni zbor v kmečkih občinah v 33 okrajih zmagali konservativni kandidati, in le v enem okraju je bil izvoljen lah on.
V nanje države, {'niouor^ki knez nikakor noče od jenjati od pogoj, ki jih je Turkom stavil zarad sklenitve miru iu je pripravljen rejši nadaljevati vojsko, kakor pa po zgledu kneza srbskega iz bojazljivosti pred Angleži in Madjari skle uiti mir, ki bi škodoval reči slovanski in Rusiji vzel priliko izvršiti svoj sklep in osvoboditi Slovane turške. Dokler se Črnogora s Turčijo ne pomiri, zauiore vsaki čas Rusijo poklicati na pomoč , ktera bode tej želji tem raji vstregla, ker ji bode to vabilo ugodna prilika pričeti voj.-ko, ktero že toliko časa odlaša. Da Rusija išče prilike za vojsko, pri čajo tudi poročila iz Belgradu. Knez Milan se namreč brani sprejeti poslanca turškega in J pomirno pismo, ker se Turki iz nekterih po-
krajin srbskih še niso umaknili. Tudi poslanec turški , Pertev Effendi, zahteva, da se mora omenjeno pismo brati vpričo vseh vnanjih poslancev in ministrov, kar pa knezu zopet ni po volji. Ta odločnost sicer bojazljivega kneza priča, da neki mogočnejši stoji za njim, kteremu bi bilo jako vstreženo, če bi se zopet pričel boj med Srbijo in Turčijo. Novejše novice pravijo, da se bode pomirno pismo kneza izročilo brez sijajnosti, s Črnogoro pa da se je premirje podaljšalo do 12. aprila.
V ISaTisiji liberalci nabirajo radovoljne darove za brezverske šole. Pravilo se je, da je tudi kralj sam v ta namen daroval 500 fr. Vradni listi pa temu oporekajo, rekši, da je kralj to svoto daroval za mestne reveže, ne pa za brezverske šole. Predrzni liberalci so se bili lotili tudi kraljevega brata, grofa flan-drijskeg«, da bi jim kaj podaril za brezverske šole. Pa grof, izvrsten katoličan, dal jim je potepeno pismo. To je liberalce tako razka-čilo, da so grofa zarad tega javno psovali, kar je pa kralju, ki se je liberalcem dosedaj ukla-njal, menda odprlo oči, da sprevedi, kaj liberalci prav za prav nameravajo. Posebno grdo je ta druhal razsajala o pustnih dnevih, ter smešila cerkvene obrede, duhovnike in redovnike katoliške. Psovala je celo najsvetejše srce Jezusovo, pod čigar podobo je bila zapisala tako grde in bogokletne besede, da si človek kaj tacega še misliti ne upa. Turški poslanec in poslanec neke protestantovske vlade, ki sta nekoliko časa to rogoviljenje gledala, obrnila sta se s studom od tega prizora rekši, da bi se v njihovih deželeh kaj tacega nikdar ne, zgodilo. Katoličane je to psovanje hudo žalilo, in minister notranjih zadev je bil zarad teh dogodkov v zbornici že interpeliran. Sprva se je delal, kakor da bi ne vedel, kaj da prav za prav hočejo, nazadnje pa je vendar poslancem dal natančno poročilo. Kdor ni slep, mora pa takih dogodkih sprevideli, kaj da liberalizem namerava in kaj se bode še zgodilo, če bode tako silno napredoval. Da bi razžaljeno srce Jezusovo prosili odpuščenja iu milosti, napravile so se bile v razuih cerkvah v ta namen posebne službe božje, nadškif mehlinski pa je v posebnem pastirskem listu oporekal zoper tako zasmehovanje in psovanje svete vere, kteremu je gosposka potuho dajala.
Pusto diplomatiziranje.
Iztočno vprašanje postaja čedalje bolj pusto in dolgočasno, odkar ga je začela razpravljati lažujiva diplomacija, ki s svojimi omoticami duhove mori, bolnega moža pa drami in leči. Sedanje stanje ni vojska, ne mir, teži pa celo Evropo bolj kakor vojska; za to si že ves svet želi rešitve iz tega neprijetnega stanja; pa diplomacija le prede in prede, samo da zdrave slovanske elemente zadržuje in mami. Mesec za mesecem preteče s temi dogovori, bolnemu možu pa se še ni obrnilo na bolje, in vsa Evropa z njim čuti bolečine. Srbijo bo res preprečili, da se je stisnila v svoj kotiček pri Donavi nazaj, sedaj hočejo potlačiti še Črnogorce, in konečno nazaj potisniti še mogočno Rusijo in zamašiti jej usta, ter opresti noge, da se ne bo mogla premak niti; ko bo pa Slovan zvezan, potem je ljubljena Turčija zopet za nekaj let rešena, in sitno vzhodno vprašanje odloženo. Turek bo v svoji nemarnosti še nekaj let naprej gospodaril ter Slovane tri in rubil; a kaj se zmeni Evropa za slovanske bolečine, samo da angleška kupčija škode ue trpi, samo da se čr-tena Rusija ue stegne proti jugu! Ni še znano, kaj se je dogovoril Ignatiev z angleško vlado, a mnogo prida ne pričakujemo, ker ves svet pozna smisel angleške politike, ktera hoče, da se v Turčiji kolikor mogoče malo, ali pa nič ue spremeni. To pa je čisto nemogoče, in če bi imelo ostati pri starem, bi bila bolja vesela vojska, kakor pa tako neplodno, pusto diplo-matiziranje.
Slabeje kakor doslej sc Slovanom ne more goditi, če bi bili prav premagani. Saj je bila Rusija tudi v krimski vojski premagana, iu kje so sedaj tiste uveti, in tisti mirovni pogoji, s katerimi so hoteli Rusijo za vselej de-jati ob moč?
Rusi bi bili Turka že davno lahko ugnali, ko bi se toliko ne obotavljali in ne ozirali na Evropo, katera svojo moč najbolj razodeva v jezikovanju in diplomatiziranju. Radostno se svetu naznanja, da so se vlade o protokolu od Ignatieva nasvetovanem porazumele iu da se je tudi vdala Angleška, ki se je dolgo ustavljala. Mogoče; toda koliko časa bo to porazumljenje trpelo, iu kaj bodo kristjani od tega imeli, če vlade mazinca ne bodo ganile, da bi zboljšale njih dosedanji žalostni stan ?
pisov imeti. Poznane podobe morajo se glede tega ljudstva spremeniti : njegovi prevrati se pripovedujejo zaporedoma s pomočjo trobente, lire in piščalke ; in zlog njegove zgodovine je sam nepretrgan čudež, ki svedoči resnico čudežev, kojih spomin je povekovečil.
Človeka sprehaja osupnjenost od ednega konca biblije do drugega. Kaj te da prispo-dobiti začetku Genese? Priprosti jezik v na-sprotnej razmeri z veličastnimi dogodki zdi se nam posljednje mogoče delo veleuma.
„V začetku je ustvaril Bog nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna in tmina je bila nad brezdnom; in duh božji se je razprostiral nad vodami.
In rekel je Bog: Bodi luč. In bila je luč. In Bog je videl luč, da je bila dobra ; in ločil je luč od tminc."
Ni mogoče dokazati, kako da je taki zlog lep; pa če bi se drznil kdo ga kritizirati, ne bi znali, kaj mu bi odgovorili. Mi se zadovoljimo z opazko, da Bog, ki vidi Juč, in kakor človek zadovoljen se svojim delom, si sam dopada ter luč dobro najde, je eden onih znam-kov, ki niso vvrsteni med človeške reči; kaj
takega ne pride človeku saino ob sebi na] pamet. Homer Platon , ki tako vzvišeno go-1 voriia o bogovih, nimata niče.-a, kar bi bilo slično tej veličastnej priprostosti: Bog sam je, ki se poniža do človeškega jezika, da stori svoje čudeže razumljive, a vedno Bog ostane.
Ako pomislimo, da je Moses najstarejši zgodovinopisec sveta; če vidimo, da svojim povestim ni primešal nikakih bajk; ako ga opazujemo kot osvoboditelja mnogobrojnega ljudstva, kot začetnika najlepšega izmed poznanih zakonodajstev ter kot naj veiičastnej-šega pisatelja, ki je kedaj živel; ako ga vidimo, kako plava v svojej zibelki po Nilu, kako se potem več let po puščavah skriva, a na to nazaj vrne, da razgrne morje, izvabi pečini vodo, se z Bogom v megli pogovarja, in da naposled zgine na vrhu gore, polasti se nas veliko strmenje. Ako pa premišljujemo raz krščanskega stališča, da zgodovina Izraelcev ni le istinita zgodovina davnih dni, nego tudi podoba novejših časov; da ima vsaki dogodek dvojni pomen, ker ima v sebi zgodo-j vinsko resnico in skrivnost; da je torej ljud-Istvo židovsko simbolični načrt vsega človeštva,
ker predstavlja v svojih dogodkih vse, kar se je na svetu ali že zgodilo ali se še bode; da se mora Jeruzalem vedno še za kako drugo mesto, Sion za drugo goro, obljubljena dežela za kako drugo deželo, Abrahamova izvolitva za kako drugo izvolitvo vzeti ; ako se spomnimo, da je v tej zgodovini za fizičnim človekom še moralni skrit; da se kaže Adamov greh, Abelova kri, Noetova oskrunjena nagost in prekletstvo tega očeta proti ednemu njegovih sinov še dandanes v porodnih bolečinah žene, v revščini in napuhu moža, v potokih krvi, ki močijo zemljo od časa Kajnovega bratomora v prekletih potomcih Kamovih, ki bivajo v najlepšem delu zemlje; konečno ako vidimo, da je Davidu obljubljeni Sin ob do-ločnem času prišel, da zedini ljudstva, nadomesti krvavo žgalua darovanja z darovanjem notranjega človeka — po tem nam primanjkuje besed, ali pa smo pripravljeni vsklikniti s prorokom : „Bog je naš kralj od veka."
V knjigi Jobovi vzeme zgodovinski zlog biblije, kakor rečeno, glas elegije na se. Ni-jedeu pisatelj ni povzdignil dušne bolečine do one stopnje, do katere jo je povišal sv. Ara-
Izvirni dopisi.
■z KJublJniie, 23. marca. (Nekaj o volitvah.) Prvo pravilo, če hočemo zmagati, je, da gredo na volišče vsi narodni volilci. Mnogi pravijo: „Saj bodo tudi brez mene opravili." To je napačno; ko bi vsak tako rekel, potem bi nobenega ne bilo, in nasprotniki zmagajo gotovo. Marsikteri zopet govori: „Jaz nemam časa"; to pa ni res; za volitev mora vsakdo imeti čas, ker volitev je važna reč. Ravno tisti, kterim je volitev malenkost, navadno celo leto javkajo čez visoke doklade, ki jih morajo plačevati, čez to in uno, tega pa ne pomislijo, da ima o tej reči mnogo govoriti mestni zbor, in da torej ni vse eno, naj sedi ta ali oni mož v zboru. Mnogi zabavljajo čez nesnažne ulice in ceste, čez to in uno mestno potrato; še ni dolgo, kar je moral vsak hišni posestnik dva goldinarja plačati za vsako novo tablo hišne številke, kterih so nekteri dobili po več. Kdo pa je to naredil? Mestni Izbor. Slovenskim odbornikom stare številke in stare ulice niso bile na potu, ter bi bili radi mestu prihranili 5000 gld., pa večina nemškutarjev je zmagala in ugovarjanje odbornikov narodnih je bilo za stonj. Slovenski odborniki tudi za nemško gledišče niso hoteli nič dati, in za nemške „nordpolfahrerje"; pa nemškutarji imajo večino, in delajo, kakor hočejo oni. Vsakdo mora tedaj spoznati, da je treba k volitvam iti in voliti Slovence, ne pa izgovarjati se „ne mam časa", ,.naj drugi naredijo" itd. Mnogi se boje tudi zamere pri nemškutarjih; pa to je prazen strah; mi ne živimo, od nemškutar jev, ampak oni žive od nas; oni nam zamorejo vzeti le malo zaslužka, in bodo vse žuganje tudi opustili, če bodo videli, da se nihče zanj dosti ne zmeni. Ko bi mi le tako skupaj držali, kakor nemškutarji, bi bilo v Ljubljani vse nemškutarije kmalo konec. Ne plašite se toraj, iu pridite vsi volit, kar vas je naših.
Drugo pravilo je to, da naj tisti, ki so bolj vneti in podučeni, razložijo pomen volitev takim, ki jim reč ni popolnoma jasna, ter jih pripravijo, da pridejo \olit. Vsak narodnjak naj pripelje seb.j tiste, ki jih pozna, tako da nobeden doma ne ostane. Ni treba misliti, da nam je zmaga v tretjem razredu že gotova; nasprotniki naši na t liem delaio, in morda več delajo, kakor mi; storimo tedaj
tudi mi svojo dolžnost, da se ne bomo pozneje jezili in kesali, češ, nismo mislili, da bomo propadli; se ve, da nismo mislili, pa če nobeden nič ne stori, potem ni čnda, če nasprotniki zmagajo.
Ko bi mi tako odločno postopali, kakor ne, zmagali bi lahko tudi v prvem razredu. Res se v njem šopiri nemškutarski „kapital"; pa ni treba misliti, da je nepremagljiv; vsak, kdor ima, hoče še več imeti, in se bo bal zgube ali propada svoje kupčije. Čehi nam služijo v tem oziru lahko v izgled. Praga je bila pred pol stoletja tako nemškutarska, da so češki narodnjaki nalašč skozi mesto procesije napravljali, da so kmetje glasno v češkem jeziku po mestu molili, samo da se je zopet enkrat slišala češka beseda. In dan danes je Praga slovansko mesto; to stori neumorna delavnost in odločnost. Ako ima slovenski narod kako bodočnost, in upamo, da jo ima, potem ni mogoče, da bi se središče Slovenije zamoglo ustavljati celej deželi; abotno in brezumno bi bilo, ko bi glavno mesto drugače čutilo, drugače govorilo in mislilo, kakor vsa druga domoviua. Pripomorite volilci ljubljanski, da se to kmalo izvrši!
■ k k podili o Idrije. (Škodljivost živega srebra.) V „Laibacher Zeitung" od 1. sušca t. 1. štev. 49 je bilo brati: Vpliv sopare živega srebra v Idriji: „Zarad pojasnenja v zadnjem času iz Idrije dohajajoči)) pritožb, o vplivu tukajšuih peči, v kterih se živo srebro žge, na živalsko življenje, je visoko c. kr. ministerstvo poljedelstva v zvezi z minister-stvom notranjih zadev zaukazalo temeljito pre iskovanje, kako bi se tej škodljivosti v okom prišlo. To preiskovanje se bode pričelo meseca maja t. 1., in se ga bodo vdeležili tudi stro kovnjaki izvedenih društev, posebno profesorji visoke tehniške učilnice."
Morde zamorem bralcem „Slovenca" z nekterimi vrsticami o tej reči vstreči, ker preveč ogromno in preobširno bi bilo delo, če bi hotel vnovič pretresati vse škode, pravde, pota v Ipavo; Ljubljano, in pisanje zarad škodljivega dima in smradu peči, v kterih se žge živo srebro. Po večletnem preziranju pri tožb naših ubogih posestnikov, nam je božja previdnost večkrat poslala pravičue profesorje in kemike v Idrijo (zadnjikrat v letu 1873) kateri *o se po kemijskih poskušnjah in preiskavah prepričali, da v 24 urah včasih živega
bec; še Jeremija ne, ki edini zamore po besedah Bossuet-ovih napravljati bolečinam primerne žalostinke. Res je, da so podobe vzete od narave na jugu: pesek puščav, zapuščena] palma, strmo gorovje, jako primerne jeziku in j čutstvu nesrečnega srca; a v Jobovi otožnostij je nekaj nadnaravskega. Pojedini človek, daj še taki revež, ne more takošnjih izdibljejevj izvabiti svojej duši. Job je podoba trpečega j človeštva, in od Boga navdahnjen pisatelj je| našel dovolj žalostink za premnogo število; med človeškim rodom razdeljenih nesreč. Še več, ker je v svetem pismu vse nekako v ko-' nečni dotiki z novo zavezo, mogli bi misliti, da so Jobove elegije pisane tudi za poznejše^ žalostne dneve cerkve Jezusove: Bog je dal po svojih prorokih zlagati mrtvašnice, dostojne krščanskim mrličem , ki so še le 2000 let po tem večno življenje dosegli.
„Pogine naj dan, ob kterem sem bil rojem in uoč, v kterej se je reklo: Človek je rojen! (3,3)."
Izvanredni način zdihovati! Ni ga, kakor sv. pismo, ki bi bil kedaj tako govoril.
,,Spal bi in molčal ter počival v svojem
spanju (3,10)." Ta izraz: ,.počival bi v svojem spanju" je ginljiv, sega živo do srca. A postavimo : v spanju in vse je proč. Bossuet skoro enako pravi: „Spavajte svoje spanje bogatini zemlje, in ostanite v svojem prahu (Nagrobuica kancelarju Le Tellier.)
„Zakaj je bila luč daua revežu iu življenje onim, ki so v dušnej bridkosti? (3,20)"
Nikdar niso izdihnila človeška prsa ža-lostnejžega glasa iz svoje globočiue.
„Človek, rojen od žene, živi kratek čas in je obdan od mnogih nadlog". (14,l.)
Besede: „rojen od žene" so čudapolu pri stavek: mi vidimo vse slabosti človeka v onih njegove matere. Naj boljši zlog ne bi mogel uečimurnosti življenja narisati s tako močjo kakor te kratke besede: „On živi kratek ča ter je obdan od muogih nadlog".
Naposled pozna vsakdo one besede, kterimi se je Bog poaižal svojo oblast proti Jobu opravičiti: osramotivši človeško pamet zato ue govorimo dalje o tem.
(Dalje sledi.)
srebra izpuhti 317 funtov, in da to naši živini in sadnim dresom silno škoduje.
Kako veliko škodo da sadonosnemu drevju prizadeva, pokazalo se je leta 1875, ko so bile češplje prav obilo polne , tako da je bilo na nekterih več sodu kakor listja, pri treh kmetih v spodnji Kanomlji pa, kateri so blizo peči, prav nobene češplje na drevesih videti ni bilo. o je enega izmed njih tako razsrdilo, da je etošnjo zimo čez 60 češpljevih dreves, katera so lepo po vrsti pod njivami stala, skopal in za drva porabil. Temu kmetu soparica živega srebra nar bolj škoduje, ker ne more svoje živine prav nič pasti, pa tudi rediti si ne upa več ko 2 kravi in 2 vola, dasi so njegovi predniki redili po 4 vole 7 krav, četvero telet, 15 koz in okoli 50 ovac; ali ui to zanj silna škoda? Zapisoval sem od leta 1868 do 18. novembra 1876, kedar je kako živinče poginilo, ali se kako tele zvrglo, in našel sem, da so v tem času pri 47 posestnikih poginili: konji, 4 voli, 11 krav, 3 junci, 175 telet, ki so bila ali mrtva storjena, ali so potem poginila; 69 koz in 204 ovce; če bi bili ovce še kupovali, bi jih bilo poginilo še desetkrat več. Sedaj naši ljudje prav nič ovac redit ne morejo, od Idrije ob vodi Idrijci do Primorskega , in še na Primorskem v Masorah ob Idrijci se trije kmetje pritožujejo, da ne morejo več ovac rediti, drugi pa tarnajo, da jih jim poleti zavoljo smradu veliko pogine.
Navdaja nas tedaj trdno upanje, da se bodo iskrene želje naše že skoraj enkrat spol-nile, in peči vsled preiskave profesorjev in kemikov postavile tje kam v hribovje. Ce jc namreč dim hladen, se živo srebro strdi in pade na tla, kakor je bilo natančneje popisano v „Novicah" od 5. maja 1875. (Poslano na-ročuino smo prejeli, ker pa nam reč ni bila prav jasna, dopisa od 18. jan. nismo objavili. Vredn.)
Iz liovic^a. 20. marca. (Hudodelstvo.) Pretekli petek (IG. t. m.) ponoči so tako imenovane Zeleznikove stope, na polu poti med Dovjem in Jesenicami pogorele. Vse znamenja kažejo, da je bilo nalašč zažgano, ker so hudodelci tudi v neki ne daleč proč stoječ magazin vlomili, brž ko ne, se vina dobro napili, potem pa iz 5 ali 6 sodov pipe iu čepe i/ruvali, da je vse vino izteklo in je še v soboto jutro za čevelj visoko po tleh stalo. — Poskušali so enako hudobijo tudi še izvršiti pri nekterih drugih sodih, kakor se na ranjenih čepih vidi; pa jim že ni liotlo hitro spod rok iti in so jo prej odtegnili. Stope ali prav za prav mlin, v kterem so gips mleli, o pogorele do tal in tudi dva težka vozova. Koliko je vina izteklo, se ne da natanko določiti. Vsa škoda se ceni ua tisuč goldinarjev ali pa raji še več. — Žalostno je pa tudi to. da so železniški čuvaji ogenj kmalo zapazili iu da so tudi na Dovjem ogenj vidili, pa nihče gospodarju ni prišel pravit. Ko bi bili precej ponoči šli na kraj nesreče, bi se bilo še kaj rešilo. — Nekega človeka, ki je hudodelstva zelo sumljiv, so v nedeljo na Ilrušici prijeli in sodniji izročili. Pa kaj pomaga, ko bi prave hudodelnike tudi dobili, storjeno škodo bo težko kdo popravili
Domače novice.
V Ljubljani, 24. marca.
(h seje dež. odbora 17. dne t. m.) Sklepom dotičnih šolskih občin je deželni odboi pritrdil, da se trirazredni ljudski šoli v Ratečah ua Dolcuskem iu pa v Krškem na štiri-razredni pomnožite ter da se 3. učitelju v Ra-
tečah določi 400 gld., učitelju za 4. razred šole v Krškem pa 450 gld. letne plače, — da se učiteljema ljudske šole v Trnji in v zgornjih Gorjah povekša letna plača od 400 ua 450 gld. — Za zidanje šole v Lozicah je deželni odbor privolil v vaseh Lozice, Podgrič in Otošče pobiranje 20"/,, priklade na direktne davke za 1. 1878. — Dopis deželne vlade, da je e. k. ministerstvo naklonilo stradajočim na Notranjskem 700 gld., stradajočim Kočevskega okraja pa 300 gld. podpore iz zneska 10 000 gld., kterega je neimenovan dobrotnik mini-sterstvu v razdelitev med stradajoče izročil, je deželni odbor z zahvalo na znanje vzel. „Nov."
(Namesto društvene besede), ki se ima vršiti še le po velikonočnih praznikih, bode v nedeljo 25. t. m. v Čitalnični restavraciji koncertna soareja, pri kteri tudi iz prijaznosti sodeluje čitalnični moški zbor.
Odbor čitalnični.
Razne reči.
—	Nenavaden pogreb je bil pri sv Ropnu v slovenskih goricah 15. t. m. Osem odraščenih otrok je pokopalo mater, ki je 4 let na enem posestvu služila kot viničarica sinovi so jo nesli, hčeri pa svetile do groba
—	Porotna sodnija v Celju je Franca Unuka, posestnika v Črešnovcih pri Slov. Bi strici, obsodila na 6 let v težko ječo, ker je lani svojo ženo tako neusmiljeno stepel, da je umrla; Janeza Kresnikav Laporju, glasovitega lupeža, ki je v Studenicah gospej Otiliji Tan šičevej mnogo denarjev ukradel, pa je obso dila na 3 leta v težko ječo.	„Gosp."
—	Duhovske spremembe v Krški škofiji. Č. g. Centrih Fr. fajmošter na Visoki Presnici, je dobil faro Št. Peter pri Vašinjah in č. g. Jerman Juri, provizor v Slovenjem Št. Mihelu, faro Borovljc. Č. g. Štembal Mart pride iz Gorjan za provizorja v Čače in bode oskrboval tudi kuracijo v Št. Pavlu ua Žili Gorjansko faro bode na njegovo mesto oskrboval č. g. Vavtišar Luk., fajmošter na Ziljski Bistrici. Kuracija v Gorenčah je razpisana do 25. marca — Umrl je dne 13. t. m. č. g, Wilenpart Raimund, duhoven na Šentjanski gori. It. I. P.
—	Cecilij a nsko društvo za dežele nemškega jezika je v svojem organu: Flie-gende Bliitter, Nr. 2, 1877 izjavilo to le prošnjo : Visoko častitim in presvitlim škofom avstro-ogerske monarhije. Dne 30. in 31. avgusta pret. leta je prvikrat v Avstriji zborovala občna skupščina ,,Cecilijanskega društva za vse dežele nemškega jezika" in sicer z jasuo izrečenim namenom, da bi društvu in njego vim tendencijam za reformacijo cerkvene glasbe v deželah avstro-ogerske monarhije pot odprla. Kakor sploh, se je tudi pri tem zborovanji in pri njega produkcijah nameravalo, deležnike s pravo cerkveno glasbo seznaniti in jim podati poskuse dobre cerkvene glasbe iz starega in novega časa. Skoro soglasno priznavanje in odobravanje teh produkcij tudi od onih, ki so bili do tedaj društvu oddaljeni ali celo nasprotni, je vzbudilo v seji društvenih členov željo in zaupanje, da bi se generalni predsednik v imenu društva do vdečastitih škofov avstro-ogerske monarhije s prošnjo obrnil, da bi presvitli dostojanstveniki društvo v svojih škofijah dovolili in sprejeli*) in da bi
*) V ljubljanski Škofiji sc je podružnica Coc. društva pod pokroviteljstvom veleč, kneza iu škofa žc vutanovila, in tudi v lavantinaki škofiji, kakor jc razvidno iz zadnjega „Go8p.", ui prizadevajo povzdigniti petje cerkveno.	Vred.
njegovemu delovanju bili varuhi in pokrovitelji. Globoko spoštovaje pokladamo torej to prošnjo k nogam velečastitih in presvitlih škofov s prepričanjem, da more in sme društvo le se soglasjem ordinarija dotične škofije reformacijo začeti. Na drugi strani nas k tej prošnji navdušuje priznavanje in potrdilo, ktero je društvu podelila rimska stolica dne 19. dec. 1870 odobrivši društvena pravila. Vsem, kteri tej reči svoje moči posvetijo, so dobro znane vse težave in zapreke, ktere ovirajo reformo cerkvene glasbe, a prepričani so, da ako bode cerkvena glasba v središči Škofije, pri stolni cerkvi po pravilih ceeilijanskega društva, ktero ne samo čisto vokalne nego tudi instrumentalno muziko v svoj delokrog jemlje, reorganizirana — se bode po tem od tod preosnova (reformacija) lahko dalje širila. Da se pa to delo zvrni, je treba muzikalno dobro izobraženih mož, kteri so v duh in razumljenje prave cerkvene muzike prodrli; zaradi tega je društvo na spodbujo prejšnjega generalnega predsednika g. Dr. Franceta \Vitta v Ratisbouu vstanovilo šolo za cerkveno muziko, ktera bode tem potrebam vstrezala. Ako bi presvitli škofje za dobro spoznali, take, ki so vže v potrebnih prvih muzikalnih študijah izobraženi, (bodi si posvetni ali, kar bi bilo še bolje, duhovni) k izobraženji v muzikalno šolo v Ra-tisbonu poslati, bi ne bilo težko reformacijo cerkvene glasbe kmalu začeti in tako delovanju Cecilijanskega društva trdno podporo podeliti.
Ponižno podpisani .se po nalogu šestega občnega zbora Cecilijanskega društva tč zgoraj omenjeno prošnjo velečastitemu episkopatu avstro-ogerske monarhije približati drzne in ostaja z odličnim spoštovanjem Nj. knezoško-fijske milosti najponižnejši sluga.
France Koenen, stolni kapelnik in nadomestujoei generalni predsednik Cee. društva.
—	S sekiro ubil je v soboto zvečer Matija Ilodej svojega soseda P. Priberšeka v Globokem pri Brežicah.
—	Strašna nesreča, piše se iz Konjic „SI. Gosp. ', se je v noči 19. t. m. v Oplot-nici prigodila. Roparji so vlomili v hišo Leopolda Magerlna, deklo, ki je bila sama doma, zaklali ter okoli 500 gld. srebra in zlata odnesli. Ko gospodar z gospodinjo po noči domu pride, najde vrata odprta, deklo, Ano Gaj šekovo po imenu, mrtvo, hišo oropano, po noči se je nesreča c. k
Konjice naznanila. Vse si prizadeva zločinom na sled priti. Bog daj uspeha! Uboga dekla, vedno lepega obnašanja, bila je še včeraj 19. t. m. pri sv. obhajilu. Bog ji daj dobrot Če se kaj takega godi v sredi velike vesi, — kaj bodo ljudje ua samoti počeli?
— Družba sv. Mohora. Odboru je došlo iz Ljutomera od gosp. nadučitelja Iv. L a p a j n e -1 a sledeče pismo: „Med slovenskim narodom razširjeno je že bilo slovenskih knjig o raznih strokah kmetijstva. Teh pa malo izobraženi kmetje največ radi tega zadostno ne umejo , ker jim manjka znanja temeljnih načel in kemije (ločbe). Po mnenji podpisanega bi slavni odbor našemu narodu skoro z nobeno knjigo ne mogel bolj vstreči, nego s tako popularno pisano knjižico, kakoršna je Bern-stein-ova, od koje hrvatski prevod (Pogled v lučbo) tu priložim. Ako bi slavni odbor kdaj naklonil to knjižico svojim udom podeliti, pripravljen bi bil podpisani prosti in lehko uin-Ijivi slovenski prevod preskrbeti." Ker je priporočena Bernstein-ova knjiga po jako ročni osnovi povsem pripravna, tudi priprostega kmeta sezuaniti s kemijo in njenimi glavnimi pravili, sprejel je odbor ponudbo g. Lapajne-ta tem rajši, ker družbi dosedaj ni bilo mogoče, o tem zanimivem predmetu posebne knjige spraviti na svitlo. Pisatelju se je naročilo, da rokopis do 1. 1870 odboru pošlje.
V spisovanjskih polah, ki vedno še dohajajo, nahajam > letos med drugimi opazkami semtertje tudi vprašanje: , Ali ne bi bilo mogoče, da bi se farnim bukvarnicam knjižnicam ljudskih in srednjih šol, kaznilnicam, posilnim delavnicam, bolnišnicam in drugim enakim zavodom primerno število dosedaj izdanih knjig brezplačno podarilo?" Odkar družba živi iu dela, je njen odbor takim željam vselej rad vstrezal; po §. 4 opravilnega reda bode enake prošnje z veseljem spolnoval tudi v prihodnje; kar pa želi, je to, da se predstojniki ali podpiratelji imenovan:!) zavodov z dotično prošnjo neposredno obračajo do odbora, in da se stroški, ki jih pošiljatev darovanih knjig prizadeva, družbi povrnejo.
Na razna vprašanja bodemo odgovorili po prihodnji odborovi seji.	„Bes."
Telritrnllciii' <1 vniirn«. »en* 23. marca.
Papirna rent« «4.60 — Srebrna r.;uta 6H.60 — Zlata renta 77 70. — lt>«Oletuo državno posojilo 100 60 Bankin« akcije — Kreditne akeije 160.80 -London še 1123.90 — Srebr,, 107 60.— Ces. kr cekini 5 73 -20-
žandarmeriji jv|'»«>kov 971-
Žitne cene preteklega tedna.
(Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili sino, koliko bi reči veljale po stari meri. l hektoliter znaša 3att/io» mernikov.
V Ljub-	V Novem-	V Kranj i	V Mari-	V Ptuju	VOrmužu	V Trstu	V Celovcu	V Zagrebu
R c £ j Ijani	mestu	boru
gl. kr.	gl. kr.	gl. kr.	gl- kr.	gl. , kr.	gl.	hr.	gl.	kr.	gl.	kr.	gl.	kr.
i
p. . C hektoliter 10 i 45	10 50	12 35	9 10	9 10	7	32	—	' —	10	10	9	—
(mernik 3 22	3 i 22	3 78	2 79	2 79	2	25	-	j —	3	10	2	76
,, v. (hektoliter 0 80	6 90	8 94	6 60	6 20	6 18	—	—	8	10	8	—
• • (mernik 2 9	2 12	2 .74	2 4	2 12	1	89	—	' —	2	48	2	45
, v pnn (hektoliter 5 20	5 30	5,4	5 20	5 —	5	70	-	—	5 I	60	3	80
(mernik 1 60	1 63	1 54	I 60	1 60	1	75	—	—	1	72	1	16
;	]
... (hektoliter 6 I —	5 1 90	6 50	5 20	5 , 20	4	88	—	—	5	56	5	80
J ' ' (mernik 1 84	1 83	2 J	l 60	1 60	1	50	—	—	1	70	1	54
p (hektoliter 6 4	5 1 80	5 84	5 20	5 20	7	80	—	—	4	46	6	30
. £mornitc 1 05	1 78	I 30	1 60	1 60	2	40	—	—	1	37	1	85
,, v. (hektoliter 6 80	C ! 70	7 «0	5 30	5 30	4	80	—	—	5	16	5	10
(mernik 1 78	2 6	2 3	1 63	1 60	1	47	—	—	1	58	1	47
~ (hektoliter 3 90	3 50	4 32	3 70	3 60	2	92	—	—	3	58	3	70
' (mernik l 19	18	1 30	1 13	1 10	—	90	—	—	1	10	1	13
!	lil