Posamezna številka Din 1-—. ŠTEV. 88.
V LJUBLJANI, petek, 15. maja 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO n.
NARODNI DNEVNIK
Sfes ©poldne, isvseiaSž In praznikom.
aasočoin*: V Ljnbltani in p«
£fc SEJ*—* iaossemgtvo Din
Beodvfsen polten list
CBBDNI3TT9 DT EPRATKISTVO* W£MW GfcEOOKČJCIiVA. ULICA ŠTEV, 1* c,	TMJBF03I	3EEV.	S5&
BctropM m m vraža Jo. — Oglasi po tarife,
vprašanjem naj s* priloži
za odgovor.	'
pst pofitaem ček. orada fitev. 1&S3&.
MMI
»ste
Drugod in pri nas. j Boijševiki pripravljali atentate v Beogradu, j Seja skupščine.
Dobro politiko ima narod le tedaj, kadar vodijo politiko sposobni možje. To je tako jasna in enostavna resnica, da je ni treba niti dokazovati in niti pojasnjevati. Zato tudi vidimo, da se po-vsodi narodi po tej resnici ravnajo in da samo pri nas ne uživa prav nobene veljave. Dva primera:
Vsled svojega pacifizma je bil Cail-laux obsojen kot veleizdajalec in buržu-azna Francija je videla v njem svojega največjega nasprotnika, proti kateremu se je borila naravnost s fanatizmom. Vlada Herriota je popravila Caillauxu storjeno krivico in bil je amnestiran.
V	vladi Painleveja postane CaiUaux finančni minister in najmercdajnejša oseba, ki se pripravlja, da s sanacijo francoskih financ postane vodilni mož Francije. Caillaux nastopi nato' v parlamentu, ostane zvest vsem svojim idejam ter razvija svoj program. Suho in brez olepšav in napoveduje nove davke. Najbolj nepopularno stvar. Opozicija molči in nobenih izpadov ni proti njemu. Toliko, a II1U ne ploska, ker več kot strankarsko nasprotstvo je tehtnost argumenta ^ več ko partizanski interes je vsedr-žavni.In opozicija se pomiri tudi z dejstvom, da je njen največji nasprotnik kajut idat za prvo mesto Francije in ne mede mu polen pod noge, ker se zaveda, a je sposoben, da ga Francija rabi. Drug primer: Trockij je nastopil proti mogotcem v stranki. Izzval je skoraj razkol v njej in govorilo se je že, da bodo mogotci ž njim krvavo obračunali. Sedaj zboruje kongres komunistične stranice in Trockij je izvoljen zopet na vodilno mesto, pa čeprav ni svojih na-rajc>V pre^ic • *n s°drugi argumenti-
Če se je mogla francoska buržuazija pomiriti v kritičnem trenutku in pove-najvažnejši portfelj finančnega ministra možu, ki so ga še pred nedavnim imenovali veleizdajalca, pa zakaj da bi bili potem mi, realni in gibčni politiki, o trdoglavi, da ne bi revidirali svojega prejšnjega sklepa, ki je zadel enega naših najbolj sijajnih in najbolj sposobnih ljudi.
In Trockij je dobil zadoščenje, postal J© zopet vodilni mož sovjetske Rusije, Pa čeprav bo marsikomu neprijeten in čeprav hodi svoja pota.
Zakaj sposobnost nad vse, je reklo narodov, ki napredujejo, pri nas?
Ko je prišla delegacija Hrvatov v Beo-^a.d’ je vzbudila splošno zanimanje. Kaj bodo povedali, kako bodo nastopili, kake ljudi imajo, so bila vprašanja, ki so zanimala vse.
Ia optimisti so bili iznenadeni, tako bUa delegacija, tale o odličen *• t ^ ,in tehtni nje argumen-
Vsi argumenti so bili bob ob steno m ostali ^ na krmilu ^
ki so preprečili, da bi sposobni ljudje sodelovali pn gradnji države.
Ko so se obravnavale ob enih ponoči dvanajstine in je bila vsa skupse^ že izmučena, je vendar dosegel dr. Krajač s svojim suhim in samo stvarnim govorom, da je vsa skupščina oživela in ga z zanimanjem poslušala. In efekt? i>uti en njegov predlog ni bil uvaževan. Pri debati o načrtu zakona o kmetijskih kreditih ista pesem. V vseh podrobnostih je dokazal Krajač, da je načrt vzorno slab, nihče ni mogel niti poskusiti dokazati nasprotno, toda obveljal je vseeno načrt in vsi popravki so bili odklonjeni.
Beograd, 15. maja. V zadnjem času je napravila policija med Bolgari in ma-kedonstvujuščimi, ki bivajo v Beogradu, več preiskav. Ugotovila je, da po atentatu v Sofiji pripravljajo boijševiki slične atentate v naši državi, v Češkoslovaški in Rumuniji. Atentati na predstavnike režima bi se imeli istočasno izvršiti v Beogradu, Pragi in Bukarešti. Atentatorji se baje že nahajajo na našem ozemlju.
Policija doznava, da se pripravlja pod-
miniranje predsedništva vlade, zunanjega in notranjega ministrstva, dalje atentat na bivše rusko carsko poslanstvo, ki je središče ruskih emigrantov. Atentat bi se v prvi vrsti izvršil na Nikolo Pasica, predsednika vlade.
Predsedništvo vlade, kakor tudi druga ministrstva so močno zastražena z žan-darmi in detektivi. Pojačane so tudi straže pred stanovanji posameznih ministrov.
Ideja sporazuma prodira.
Beograd, 15. maja. Situacija se je zelo popravila v pogledu sporazuma. Samostojni demokrati in drugi nasprotniki sporazuma so včeraj z največjo agilnostjo skušali to idejo omalovaževati. Oni radikali, ki zagovarjajo sporazum, so včeraj odkrito nastopali v tem smislu v samem radikalnem klubu in so pripravljali teren za sporazum pri ostalih radikalnih poslancih, zlasti dr. Laza Markovič je hotel razbiti domneve, ki so se pojavile pri nekaterih radikalih, da bi se megla pokvariti situacija radikalne stranice v parlamentu in v celi državi, s tem, da bi se napravil aranžma z radičevci. Nasprotniki sporazuma so sugerirani cd samostojnih demokratov, ki govorijo, da bi radikali po sklenjenem sporazumu mogli postati odvisni od radičevcev in da
bi tako moglo priti do zmešnjave v političnem življenju.' Laza Markovič je odgovarjal, da ta bojazen ne obstoji, ker bi se mogel vedno vpostaviti nacionalni blok, kadar bi prišlo do kakih ovir z radičevci. Na drugi strani pa bi se mogla situacija popraviti tako, da bi se radikali mogli složiti s kako drugo stranko v skupščini.
Samostojni demokrati so včeraj na sestankih z radikali zahtevali, da se seje skupščine odgodi do 15. junija, ker se skupščina nahaja v težkem položaju in ni potrebnega gradiva za delo. Izgleda, da te želje samostojnih demokratov radikali niiio iprej&Ii in da jo je Pa.šič odbil. Tudi v dvoru ne bi to ugodno delovalo, da se odlaga sporazum.
Laza Markovič o delovanju anketne komisije.
Beograd, 15. maja. Predsednik anketnega odbora Laza Markovič je sprejel včeraj popoldne novinarje in jim dal sledeče informacije o delu in stališču anketnega odbora: Narodna skupščina ni imela potrebnih podatkov o nekaterih poslancih HSS, da bi mogla vedeti, ali je treba njih mandate verificirati ali pa razveljaviti na podlagi čl. 18. zakona o zaščiti države. V Zagrebu smo zbrali vse tozadevno gradivo, ki smo ga sploh mogli najti. Preiskava je potekala v dveh smereh: 1. kako bi bilo njihovo vedenje na seji od 3. avgusta 1924 in 2. kakšni so bili njihovi odnošaji z ozirom na sklep o vstopu v seljačko internacionalo.
Na drugem mestu smo preiskovali, kakšno je bilo njihovo delo po teh zaključkih med narodom. Glavni material smo našli v sodnih aktih. V dveh dneh smo te akte pregledali, ker smo hoteli najti ono, kar bi služilo skupščini y ocenjevanje tega vprašanja. Ko smo pregledali to gradivo, smo pričeli z zasliševanjem oseb, o katerih smo vedeli, da bodo najbolj verzirane v tej stvari, v Prvi vrsti Pavla Radiča. Dalje smo zaslišali še disidenta Lovrekoviča in Jal-zabetiča, ki sta bila proti sklepu za vstop v selj. mternacijonalo in za to, da se ne odobri delo Stjepana Radiča. Smatrali smo namreč, da bi nam oni mogli dati mnogo podatkov o samem poteku seje
in o njenih sklepih. Dr. Horvat, ki je bil enako proti vstopu v seljačko internacionalo, je bil v Rimu in ga nismo mogli zaslišati. Končno smo videli, da ne moremo o tej zadevi nič več dognati. Žal nam je samo, da nismo mogli zaslišati dr. Hrvata.
Drugi del našega razsojanja je sesta-
tjooV Pre‘s^avi 0 ponašanju poslancev HSS po sklepu z dne 3. avgusta. Na razpolago smo imeli dve poti. Mogli smo voditi preiskavo po vseh volilnih okrajih, kar bi trajalo več mesecev. Smatrali smo, da je dovolj, ako preiščemo samo nekatera volilna okrožja v Hrvatski. To smo tudi storili. Na potovanju pa nismo mogli ugotoviti, da se je delalo na ustvaritvi komunistične ideje in programa. K on stat ir ali smo, da je delovanje teh poslancev v pogledu vstopa v selj. internacionalo obstojalo samo v sprejemu sklepov na seji z 3. avgusta 1924. Danes smo izročili poročilo skupščini z upanjem, da bo zadostovalo za rešitev tega vprašanja. Mislim, da se bo moglo ob-javiti v celoti, ker ni več nobena tajnost.
trifkovič PRIKRALJU.
Beograd, 15. maja. Ob 18. je bil v dvoru predsednik skupščine Trifkovic. Av-dijenca je trajala eno uro. Doznava se, da je Trifkovic govoril s kraljem o poročilu anketnega odbora.
Beograd, 15. maja. Včerajšnja seja se je pričela izjemoma v napovedanem času. Na dnevnem redu je bila interpelacija posl. Agatonoviča o postopanju vlade pri odkupu tobaka. Obširno in stvarno je dokazal posl. Agatonovič, kako napačno je postopanje finančnega ministra proti sadilcem tobaka. Produkcija je vsled tega za 50 odstotkov padla, in sicer ravno v krajih, kjer se sadi najboljši tobak. Posl. Agatonovič je nato predlagal, da se odkupninske cene zvišajo in enako tudi dnevnice dninarjem.
Agatonoviču je odgovarjal finančni minister, ki je poudarjal, kako lepi uspehi da so bili doseženi. Samo na Poljsko je bilo prodano-tobaka za 201 milijon dinarjev, na Čehoslovaško pa 1,230.000 kg. Postopanje finančne uprave je bilo kajpada korektno in zato si je pridobila zaupanje tudi v tujini, kar dokazuje angleško posojilo v znesku 1 milijona funtov. Ko sta še govorila posl. Agatonovič in Kujundžič, je bila dopoldanska seja zaključena.
Na pop. seji je govoril najprej posL Žebot. Grajal je, da je v Sloveniji saditev tobaka prepovedana in da je vsled carinskih šikan nemogoče pošiljati sadje v Avstrijo. Za njim je govoril posl. Smodej, ki je enako ostro grajal finančno upravo, zlasti zaradi njenega postopanja do ljubljanskega tobačnega delavstva.
Finančnega ministra je zagovarjal poslanec Vučkovič, ki je ostro napadel poslanca Agatonoviča. Ko je stavil še posl. Agatonovič svoje predloge, je predlagal rad. Miladinovič prost prehod na dnevni red, čemur je vladna večina pritrdila.
Prihodnja seja bo danes popoldne z dnevnim redom: Poročilo zakonodajnega odbora o stanovanjskem zakonu.
SESTANEK PAVLA RADIČA S PAŠIČEM.
Beograd, 15. maja. Po povratku anketne komisije iz Zagreba je nastalo zelo živahno politično ozemlje. Včeraj ves dan, četudi je skupščina okupirala poslance, so se vodili razgovori. Popoldne sta se sestala najprej Pavle Radič in Nikola Pašič v ministrski sobi skupščine. Govorila sta o verifikaciji anketiranih mandatov. Trdi se, da je Pavle Radič zahteval, da se verifikacija izvrši v najkrajšem času; to začasno stanje ne more več dolgo trajati, ker je anketni odbor že izdelal svoje poročilo in podal svoje mnenje.
Neposredno za tem se je Pašič sestal s Pribičevičem in govoril o politični situaciji.
Ne velja sposobnost, ne velja argument, velja samo partizanstvo in strankarski interes.
V	takih okoliščinah pa je napredek našega naroda nemogoč. Državo se more dobro izgraditi le, če se morejo vsi sposobni ljudje uveljaviti, pa naj pripadajo tej ali oni stranki. Kakor hitro pa se postavimo na stališče, da je treba izločiti vse Hrvate, vse Slovence, sploh vse opozicionalce od sodelovanja pri grad-nji, potem smo že tudi reducirali število
delavcev in napredek naroda mora zastati. Sporazum je ključ, ki odpira vsem sposobnim in delavoljnim možnost do sodelovanja. Preprečenje sporazuma pa pomeni privilegiranje nesposobnih, zmanjšanje števila delavcev in zastanek dela.
V	tem je efektiven pomen sporazuma, ki ga drugod razumejo, pri nas pa nočejo razumeti in vsled česar drugod napredujejo, naša država pa stalno pada. Kako dolgo še?
VAŽNO POSVETOVANJE BEHMENA S STJEPANOM RADIČEM.
Zagreb, 15. maja. Včeraj se je nenadoma vrnil dr. Behmen, član anketne komisije iz Beograda v Zagreb in se nastanil v hotelu >Esplanade<. Ob 11. je dr. Behmen odšel k Stjepanu Radiču in je ostal pri njem nad eno uro. Behmen o svojem posetu ni hotel dati nobenih informacij. Jasno je, da je njegov poset v zvezi s političnimi vprašanji. On je razpravljal v imenu ožjega bloka s Stj. Radičem o nekih zelo važnih in aktualnih vprašanjih v pogledu daljnje politike in taktike.
RUSKO PRODIRANJE V AZIJI. Dunaj, 14 maja. Kongresa sovjetov se je udeležil tudi poslanik Mongolije. Pričakuje se, da bo tudi Mongolija vstopila v SSSK.
Nacionalistom — v preudarek.
Istočasno, ko so se peljali člani anketne komisije mimo Nove Gradiške v Beograd, se je dogodilo v Novi Gradiški, kakor piše radikalni stranki prijazni »Obzor«, sledeče: Orožnika Janko Krasoje in Gjorgje Bra- ■ kovič sta hotela posiliti devojko Marijo Bra- ; lic. Njen stric Luka Bralič in njegov rojak Mile Bralič sta se vsled tega navalila na orožnika. Nastal je pretep, v katerega so po- I segli tudi sosedje in je bil orožnik Branko- ; vič smrtno ranjen, Krasoje pa večkrat pre- ' boden.	!
Mile in Luka Bralič sta iz strahu pred orožniki pobegnila v gozd in še danes nista ; bila odkrita.
Do tu je vse razumljivo in moglo bi se pri- j petiti v vsaki deželi.
No, sedaj pa pride oblast, ki ima nalogo, i da očuva red in da izroči krivce sodišču. : Pride sodnik, pride številna žandarmerija . pod vodstvom narednika Trboviča, da iz- , vede preiskavo.
Kaj stori oblast in ta žandarmerija? Ponoči obkoli vas, kakor da bi bila vojna in kakor da bi bilo treba naskočiti sovražne j, utrdbe.Žandarmerija vdre ponoči v vaške hiše (nedotakljivost hišnega praga je zajamčena po ustavi!) in aretira deset kmetov.
Ta beseda: »aretira« ne pomeni, da so nekoga v imenu zakona mirno odpeljati v za- j por, kakor bi to storili, recimo v Beogradu j temveč pomeni, da so med vriskom žen in * jokom otrok tepli, zvezali, mrcvarili in s j kopiti bili aretirance.
V	ječi je pričela inkvizicija, kakršne po- ( zna samo Španska in Balkan. Fizična tortura, ki človeka pohabi za večno, če ga sploh ne ubije, in to vse z namenom, da bi aretiranec priznal zločin in povedal v našem slu- • čaju, kje se nahaja obtoženi Bralič.
Pri tem mučenju, v dvajsetem stoletju, v ' Hrvatski in v času, ko se ima rešiti hrvat-sko-srbski spor in ko je anketna komisija na j poslu, v tem času umre v najtežjih mukah j pod udarci orožniških kopit kmet Anton j Škoverljan, v resnici pravi narodni muče- ; nik.	.	.
Od drugih kmetov so težko ranjeni od . žandarjev Branko Filič, G juro Vidakovič in j Martin Klepič, vsi iz vasi Mašič. Tu ne gre j niti za hrvatsko-srbsko vprašanje, ne za re- ; publikanstvo, sploh za nobeno politiko, tem- j več »le za vprašanje človečnosti«.	j
Tako poroča list. ki odločno propagira • sporazum med radikali in radičevci ^ in ki ne skriva svojih simpatij za vlado. Njegovo '! poročilo je zato verodostojno in vsi drugi j hrvatski listi to potrjujejo.
Da je dogodek v novi Gradiški škandal, >
nezaslišan škandal, mora potrditi vsak, kdor ni na barbarizem ponosen.
Enako mora uvideti vsak, kdor ni prodal svojega prepričanja ali ni umstveno zaostal, da se s takim postopanjem ne more pridobiti hrvatskega kmeta za državo in da so zato orožniki zakrivili najhujši zločin proti državi.
Vsled tega mora biti enodušna zahteva vseh nacionalistov, vseh, ki ljubijo svoj narod in ki spoštujejo pravice človeka, da se morajo krivci dogodkov v Novi Gradiški eksemplarično kaznovati. In jasno je tudi to, da so krivci edinole tisti, ki so se pregrešili proti državljanski svobodi, in ne kmetje, ki so jo branili. To tem bolj, ker so kršili zakon oni, ki so od naroda plačani, da čuvajo zakon, da mu pridobe spoštovanje.
Bili bi pa površni če bi se ustavili pri teh zaključkih in poiskati je treba globlji vzrok, ki je kriv, da je do dogodkov v Novi Gradiški sploh priti moglo.
Tudi ti vzroki so jasni, da ne morejo biti bolj. Ljudje, ki so učili, da je treba hrvatskega kmeta magari s silo pripraviti do tega, da se odreče svojim pravicam, tisti ljudje so krivi, da sta imela orožnika Krasoje in Brankovič pogum oskruniti čast hrvatskega kmeta. Propagatorji sile so bil končni vzrok, ki so dali organom vlade pogum, da so ponoči vpadli v privatne hiše, poteptali ustavo in mučili na smrt kmeta Škoverljana.
Ker tudi s tem si je treba biti na jasnem. Dogodek v Novi Gradiški ni prvi, sličnih dogodkov se je odigralo že vse polno in krivci niso bili kaznovani in zato mislijo nekateri da jim je vse dovoljeno. In da niso bili krivci kaznovani, je zopet »zasluga« onih, ki so propagirali silo, ki niso smeli kaznovati teh, ki so bili le njih — poslušni služabniki.
Propagatorji sile, oznanjevalci politike trde roke, kar je samo evfemizem za brutalno nasilje — pa so vodilni možje »nacionalnega« bloka.
In na te pade glavna krivda za dogodke v Novi Gradiški, ki so sramota za našo državo, zločin nad ujedinjenjem in oskrumba spomina onih stotisočev, ki so dali življenje — za svobodo Jugoslavije!
Takoj za njimi pa pade krivda na one, ki vzdržujejo te brezvestne politike nasilja, ki zaslepljeni od raznih fraz nočejo priznati in videti resnice niti tedaj, kadar ljudska kri kriči po pravici.
Nobena fraza, nobeno geslo in tudi nobena antipatija zato ne izbriše resnice, ki pravi: Sokriv je, kdor molči na prelito ljudsko kri, kdor se pomiri z dogodki v Novi Gradiški.
! vse denarno poslovanje iste vršilo potom \ klerikalne banke, res pa je, da se je skle-S nilo na odborovi seji, da se denar naloži v Zadružni Gospodarski banki.
<	6.	Ni	res,	da	je predsednik čakal najbrže,
da mu pošlje g. minister dr. Žerjav celo ho-sto v dar za Martinov večer, res pa je, da je pričakoval predsednik, da g. minister — rojak nakaže zadrugi »Bajtar« sličen kon-. tingent lesa, kot ga je dobila zagrebška za-j druga in .sicer 34.500 m3 jelovine.
;	7.	Ni	res,	da	je novi odbor pod istim pred-
: sednikom sestavljen tako, da uživa vse za-: upanje nasproti predpostavljeni oblasti, ; odbor popolno zaupanje zadrugarjev. j 8. Ni res, da je predsednik čital neokusne 1 in neoficijelne zapisnike raznih sestankov, s ; katerimi se med železničarji vzbuja neza-
■	upanje nasproti predpostavljenimi oblasti, ; res pa je, da se predsednik ni udeležil nobe-i nega sestanka in tudi ni čital nobenega zapisnika.
Kleveta kot argument.
Včerajšnji »Slovenski Narod« je napisal t koncem svojega uvodnika sledečo kleveto na naš naslov: »V družbo teh klerikalnih klevetnikov so v zadnjih letih zašli tudi neki i »napredni« politiki! Bog ž njimi! Naj hodijo ; po potih, ki jih jim kažejo klerikalci! Naj : se poslužujejo v borbi klerikalnih metod, : bo tem preje obračunala ž njimi napredna j javnost, saj presedajo te metode in manire že velikemu delu klerikalcev samih.Jn pride čas, ko tudi pri nas zavlada politična strp- ■ nost in toleranca.«
Vse to je pisal »Slovenski Narod«, ^gla-silo teroristične mladinske klike na naš na-
Najprej naš klerikalizem! — Vsak naš bralec ve, da smo od nekdaj pisali v smislu politike g. Davidoviča, šefa demokratske stranke. Z vso simpatijo smo pisali o delu Samostojne kmetijske stranlfe in ravnotako je našla Narodno-socialistična stranka pri nas vedno prostora za svoje objave. Od kdaj ie Davidovičeva demokratska stranka klerikalna, od kdaj so klerikalni samostojni kmetje, od kdaj narodni socialisti? Lažnivec od . »Slovenskega Naroda« ima besedo.
Odločno smo branili vedno stališče Her-riotove vlade in niti najmanj nismo skrivali svojih simpatij za vlado Painleveja. Enako smo vedno pokazali razumevanje za demokratsko nemško politiko. Vprašamo: Od kdaj so Herriot, Blume, Painleve klerikalci? Klevetnik od »Slovenskega Naroda« ima be-
6In končno! Kdaj smo mi napisali kak sta-•vek ki bi bil v nasprotju z naprednimi m svobodomiselnimi načrti? Nastopili smo proti 'uradniški persekuciji, pa čeprav so bili od nje prizadeti v prvi vrsti klerikalci, toda persekucija uradništva je reakcionarstvo in konec! Nastopili smo proti kršitvi občinske avtonomije in v tem oziru smo bili v resnici enega mnenja s SLS. Toda kršitev občinske avtonomije je protisvobodomiselna in škandal za laži-naprednjake, da je SLS v tem vprašanju bolj svobodomiselna ko naša ofi-cielna napredna stranka. In dijaške štipendije? In druga nasilja? In razne afere? In gospodarsko propadanje Slovenije? Ali so mar to stvari, ki so v skladu z naprednim in ifvobodomiselnim programom?
Naj odgovori na to klevetnik in lažnivec od »Slovenskega Naroda«!
Mi da se poslužujemo klerikalnih metod! Laskamo si, da smo bojni časopis in vendar priznava vsa javnost, da pišemo tako zmerno, tako decentno, ko skoraj noben drug list. Kdaj smo prešli meje objektivne kritike, kdaj smo bili subjektivni? Kdaj smo brskali po privatnem življenju svojih političnih nasprotnikov? Kdaj smo se spozabili do nefair-nego boja? Naj odgovori klevetnik in lažnik od »Slovenskega Naroda«.
Ker tako in nič drugače ga moramo imenovati. Izmislil si je laž in jo objavil. Drugi dan pa je to svojo lastno laž citiral kot argument nove laži proti nam. Od vseh njegovih laži pa je bila glavna, da smo klerikalci, oziroma od njih plačani!
Druga taka laž pa je bila, da vodimo boj proti mladinom iz osebnega sovraštva in iz zavisti. In zato da smo tudi nestrpni in netolerantni. Bodi najprej konstatirano, da smo bili predmet vsakodnevnih napadov, še preden je naš list izšel. Vsi naši bralci nadalje vedo, kake težkoče smo imeli, da smo premagali ovire, ki so nam jih potom policije in drugih neprijateljev delali naši nasprotniki. Ko smo se branili in ko smo nastopili s protinapadi, ker je napad močnejši od obrambe, pa hinavsko zdihujejo, da vodimo boj iz osebnega sovraštva.
Ne, gospodje! Proti vam vodimo boj le iz načelnih vzrokov in vsa naša polemika dokazuje to! In ta boj bomp vodili proti vsakomur, ki bo vodil tako škodljivo, tako sramotno politiko, kakor jo vodi SDS pod vodstvom mladinov. V tem oziru je vsak kompromis izključen, ker bi pomenil izdajstvo do napredne misli, ker bi bil istoveten s kapitulacijo pred reakcionarstvom. Vsak naš bralec ve, da je temu v resnici tako in oprti na podporo pravih naprednjakov bomo vodili svoj boj dalje — ter končno tudi zmagali. Zakaj ni se še rodil tisti narobe-junak, ki bi zrušil pravico, ki bi premagal resnico.
Zato bo tudi pri nas zavladala politična strpnost, katero propagiramo mi in katero ubijajo »Slovenski Narod« in njegovi šefi, ki smatrajo persekucijo uradništva za politično modrost!
= Bolgarska. Smrtna kazen nad »atentatorji« bo izvršena v soboto ob osmih dopoldne na trgu pred porušeno katedralo. — Vsi sofijski časopisi odobravajo drakonične kazni. Njih pisava je z ozirom na vladajoči teror razumljiva. — Novi procesi. Sofijskemu prekemu sodu je izročena obtožnica proti Ivanu Perčimilijevu, gospej Adeli Nikolovi (rojeni Francozinji), Legu-u (roj. Francozu) in Gjorgju Malevu. Nikolova je obtožena, da je imela na svojem domu ranjenega Frid-mana in ga negovala, Legu da je skril Min-kova in Jankova, ki mu jih je pripeljal Per-čimilijev. Ta je med vojno dezertiral k Francozom in postal njihov špion. Državni pravd-nik zahteva za vse, razen za Maleva, smrtno kazen. — Nova zarota je bila odkrita v Vrači. Zarota je bila zelo dobro organizirana in so dobivali njeni člani visoke plače. Vsi so prijeti in izročeni prekemu sodišču. Za vse je predlagana smrtna kazen.
^Program Caillaux-a. V svojem program-nem govoru je označil Caillaux kot prvo dolžnost vlade, da se odpravi deficit za leto 1925. Ta deficit znaša dejansko skoraj 4 milijarde frankov, pri čemer se ne upošteva izdatkov za obnovo porušenih pokrajin in pa izdatkov za nove železnice. Prvi se bodo plačevali iz prejemkov po Dawesovem načrtu, drugi pa so investicije, ki ne spadajo v reden proračun. Zavezniški dolgovi se bodo odplačevali iz dohodkov po Dawesovem načrtu. Po urav-novesenju proračuna je treba rešiti problem valute. Pereče vprašanje so nadalje državni dolgovi, ki znašajo 280 milijard frankov. Od teh"je kritih samo 150 milijard, dočim so za ostale milijarde izdani kratkoročni državni zakladni listi. V tem je največja nevarnost, ki mora biti odklonjena. — Kljub vsej težavnosti finančnega stanja pa ga more Francija ugodno rešiti. Zato pa je potrebna požrtvovalnost naroda. Državna bremena se morajo takoj povečati za tri in pol milijarde frankov. V ta namen bo predložil Caillaux več novih davkov. Dohodnina bo povečana, toda šele za dohodke nad 25.000 frankov. Davek na dediščine bo zmanjšan, vseeno pa bo njegov dohodek večji, ker se bo preprečilo, da bi se še naprej v sedanji meri sleparilo državo. Indirektni davki ne bodo povišani, razen davka na tobak, kar je bilo sklenjeno ze preje. Zavarovalnice bodo morale plačati državi 50 odstotkov svojih premij. Dalje se bo država udeležila na presežkih pri monopolu. Zboljšanje in ureditev francoskih financ je dosegljivo, samo narod mora imeti zaupanje i v se in storiti svojo dolžnost. Jasen in od-
■	kritosrčen govor je napravil tudi na desnico najboljši vtis in vse priznava, da je Caillaux mož na svojem mestu.
— Briandov odgovor na nemški memorandum je bil sporočen zavezniškim vladam. Odgovor je pisan v dobrohotnem duhu m je napravil pri vseh vladah dober vtis. Ko predpogoj za pogajanja zahteva Briand, da vstopi Nemčija v Zvezo narodov in šele. potem je mogoča razprava o nemških mejah. Načeloma se ne pripušča nobene ratiiiuacije nemške meje. Nemčija mora jasno precizirati svoje stališče k vprašanju vzhodne meje. Istočasno se zahteva jasna izjava gtede stališča Nemčije glede priključitve Avstrije k Nemčiji. Na noben način ne smejo biti oškodovani interesi Poljske, čehoslovaške in Av-striie.
1 Prisega Hindenburga. V okrašeni dvorani parlamenta je položil v torek Hindenburg prisego kot predsednik nemške republike. Besedilo prisege se je glasilo: Prisegam, da bom vse svoje sile posvetil nemškemu narodu, da bom množil njegovo korist, odvračal škodo od njega, ustavo in zakone države spoštoval, svoje dolžnosti vestno izvrševal in da bom pravičen proti vsakomur. Nato je podal roko predsedniku parlamenta socialnemu demokratu Loebeju. (Leta 191
Hindenburg predsedniku parlamentarne komisije ni hotel dati roke, ker je bil sodalm demokrat.) Loebe je nato pozdravil Pr0°s™' nilca republike s kratkim nagovorom in izrekel nado, da se bo pod Hindenburgovim
i vojnega ministra, ki je bil tudi v civilni ob-j leki, udeležil vojaške parade. V palači dr-■ žavnega predsednika je nato začasni pred-j sednik Simons izročil Hindenburgu pred-j sedniške posle. Hindenburg je izdal nato i kratek oklic na prebivalstvo. V oklicu po-i udarja svoje nadstrankarstvo in zagotavlja, i da bo pravičen proti vsem.
|	=	Poljska	in	konferenca	Male	antante,
t Zadnja konferenca Male antante v Bukarešti ! je zainteresirala poljsko javnost in žurnali-| stiko, kakor doslej še nobena. Varšavski li-i sti so natrpani s članki, dopisi in razprava-j mi v tej temi, ki je danes ena izmed najbolj j popularnih na Poljskem. Posebno zanima ’ vprašanje, kako se bodo razvili v bodoče ; odnošaji med Malo antanto in Poljsko in, če | se bodo sprejemali na tej konferenci tudi j novi člani. Obe ti dve vprašanji stavlja polj-j ski tisk javno, in kaže pri tem za Malo an-: tanto mnogo večje zanimanje, kakor dosedaj,
| ter govori o njej v zelo simpatičnem tonu. ; Ugled Male antante se je na Poljskem ne-I dvomno zelo povečal, posebno od obiska dr. i Beneša v Varšavi.
j — Zakon o zaščiti Poljske republike. Po ; številnih atentatih in zločinih, ki so bili iz-| vršeni v zadnjem času. je začela poljska jav-, nost vedno energičneje zahtevati zakon za 1 zaščito republike. Posebno se je začela za-! vzemati za tak zakon krakovska, lvovska in poznanjska javnost. Potrebo takega zakona ' motivirajo s političnimi prilikami, ter se ! sklicujejo pri tem na razne druge države, j kjer se prakticirajo taki zakoni, ne da bi se moglo govoriti o kakem reakcionarstvu.
Prosveta.
Zadruga „Baitar“ in Jutro".
Na napad »Jutra«« z dne 13. t. m. je poslala »Železničarska stavbna zadruga Bajtar« uredništvu »Jutra« sledeči popravek, ki ga »Jutro« ni objavilo. Naprošeni ga priobčujemo mi, da vidi javnost praktično ljubezen »Jutra« do železničarjev. Popravek se ■glasi:
1. Ni res, da je bil občni zbor stavbne zadruge »Bajtar« napol politična prireditev, res pa je, da je bil občni zbor popolnoma gospodarskega in nepolitičnega značaja.
2. Ni res, da se pišem Gottlieb Waldemar
Haz9lakiewicz, res pa je, da so glasi moje ime Waldemar Haszlakiewicz-Gottleb.
3. Ni res, da sem prav zelo hvalil bivšega ministra Sušnika, res pa je, da sem stvarno konštatiral, da se je g. Sušnik zanimal za^ našo zadrugo in da je obljubil svojo pomoč.
4. Ni res, da sem obžaloval padec-Davido-vič-Koroščeve vlade, res pa je, da sem konštatiral, da je bil vsled padca te vlade naš trud zaman in da smo morali vse delo začeti na novo.
5. Ni res, da sem stavil g. Sušniku glede financiranja zadruge ponudbo, da naj bi se
Pri koncertu pevskega zbora »Glasbene Matice« v ponedeljek 18. maja sodeluje poleg zbora in velikega orkestra še 6 solistov in sicer: gospe Pavla Lovšetova, Vilma Thierry in Mila Wohinz ter gg. Svetozar Banovec, Julij Betetto, Hugo Zathey. Imena teh solistov nam vsekakor jamčijo, da so vse solistične partije v najboljših rokah ter da bodo v vsakem oziru umetniško podane. Poleg solistov ima lepo in hvaležno vlogo tudi mešani zbor. Spremljevanje sta prevzela orkester Dravske divizije in pa_ orkestralno društvo Glasbene Matice. Dirigiral bode to znamenito delo, ki se prvokrat izvaja v naši državi, zborovodja Srečko Kumar. Vstopnice v Matični knjigarni.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama zaprta.
Opera.
Četrtek, 14. maja: Ob pol 8. uri »Carmen«. Red E.
Petek, 15. maja: Ob 8. uri »Glumači«, »Cvetice male Ide«. Red F.
Sobota, 16. maja: Ob pol 8. uri. Gostovanj® Hudo»o»tvonikov vNn dnu«. Izven.
Nedelja, 17. maja: Ob pol 8. uri. Gosi«’’”'-nje Hudožestvenikov »Ženitev«. Izven.
Ponedeljek, 18. maja: Zaprto.
Torek, 19. maja: Ob pol 8. uri. Gostovanje Hudožestvenikov« »Medeja«. Izven.
Gogoljeva komedija »Ženitev« nam s pristnim ruskim humorjem slika ženitev starega fanta Podkolesina. Dvorni svetnik v najboljših letih, ki bi se rad oženil s krepostno trgovčevo hčerko, se zaupa ženitovanjski posredovalki in svojemu prijatelju z namenom, da bi mu ta dva pripomogla do neveste. Predno pa pride do ženitve, nastane tonita zamotanih zmešnjav in komičnih prizorov, da je ubogi stari fant čisto razdvojen in se končno iz vseh teh zagat ne more rešiti na drug način, kakor da tik pred poroko, ko je zn svatbo že vse pripravljeno, skoči skozi okno, zbeži pred nevesto in vso družbo s trdnim namenom, da ostane i v naprej samec in živi zadovoljno dremajoč na svojem divanu kakor doslej. Podkolesina igra g Pavlov, posredovalko Grečova, prijatelja Kockarjova-Masalitinov, teto trgovko Tokarskaja, ostale vloge pa Krasnopolskaja, Baksejev, Štorov, Vazilijev in drugi. Rezijo vodi pa g■ Masali-
^Dancs ▼ petek zvečer ob 8. uri se pojejo v operi Leoncavallovi >GlumaČi« v dosedanji zasedbi, le mesto g. Popova nastopi prvokrat v ulogi Silvia gospod Jug, ki se odlikuje P° jaho lepem baritonu. Za opero se pa vprizori balet »Cvetice male Ide«, ki je dosegel pri premijeri v sredo prav lep uspen. Predstava se vrši za red F.	.
Uprava gledališča opozarja občinstvo, aa bo začetek opere »Glumači« in baleta »Cvetice male Ide« vsakokrat ob pol 8. uri zvečer tako tudi jutri dne 15. t. m. ob pol 8. uri’ in ne ob 8. uri kakor je bilo prvotno
**Gostovanje Hudožestvenikov se vrši v sledečem redu: v soboto drama »Na dnu«, v nedeljo komedija »Ženitev«, v torek klasična igra »Medeja« z gospo Germanovov glavni ulogi Pri tej predstavi sodeluje tudi celotni onerni orkester. Prodane vstopnice veljajo J iste predstave, kakor s0 bile kupljene,
spremeni se le datum predstav. Torej veljajo prvotno za petek kupljene vstopnic0 za
rekel nado, da se bo pod tunaeuuuiBuviui	jjajo pivoino za	M
predsedstvom z uspehom Pri6el° P°\'tično	!	soboto, sobotne za nedeljo	m	niti	na
pomirjenje Nemčije nadaljevalo. Nato je od-	torek. Datum se je moral	sprem	niti
J	tt• . .i i.   _	frnvnrrtm	Pri*
govoril Hindenburg s kratkim govorom. Pri segel je na republikansko ustavo m svojo besedo bo držal. Parlament in predsednik republike spadata skupaj m oba skupaj predstavljata suvereniteto naroda. Dočim pa je parlament kraj, kjer se medsebojno bore in tekmujejo stranke, mora biti predsednik nad strankami. Zato smatra kot svojo dolžnost, da bo zbiral in družil narod. Upa, da bo tekma strank prožeta s takim duhom, da do narodu v korist. Po njegovem govoru je pozval predsednik parlamenta Loebe vse navzoče, da zakličejo:	»Nemška	država	m	v
nemški republiki združen nemški narod naj živita!« Pozivu so se vsi odzvali. Nato se je Hindenburg v civilni obleki in spremljan od
ime.iv.. uan****	~	t'-'	---
zahtevo Hudožestvenikov samin.
SLOVENSKO planinsko društvo
javlja, da so otvorjene, ozironja da se otvo-rijo sledeče postojanke:
Hotel Sv. Janez loletna oskrba.
Ilhtel Sv. Janez ob celoletna oskrba.
Koča v Kamniški
°SKoča na Veliki planini, celoletna oskrba. Križka koča na Krvavcu, 15. maja t. 1. Spodnja koča na Golici, 17. maja t. 1. Kadilnikova koča vrh Golice, 17. maja t. I-
Bohinjskem jezeru, Bohinjskem jezeru, Bistrici, celoletna
Umm vesti.
# fanatiki strankarstva.
Glavni odbor NSS so posetili tudi Čehi in zlasti toplo nastopili za naše brate tam preko. Med drugimi je govoril tudi g. Šole,
.generalni tajnik češke socialistične stranke.
V prisrčnih besedah je pozdravil našo državo in poudarjal, kako je treba storiti vse, da se odnošaji med Jugoslavijo in Čehoslo-vuško poglobe. In nato je pripomnil, da bi se morebiti komu čudno zdelo, da on kot pristaš čehoslovaške vladne stranke po--zdravlja jugoslovensko opozicionalno stranko. Toda med čehoslovaško in jugoslovensko vlado je velikanski razloček. Ceho-stovaSka opozicija hoče čehoslov. republiki zadati smrtni udarec, dočim jugoslov. opozici-. la ljubi svojo državo in se ne straši nobenih žrtev, da jo reši. Jugoslovenska opozicija samo ne soglaša s slabim sistemom in hoče boljšo, res demokratično Jugoslavijo.
Gospod Šole je torej samo izrekel svoje mnenje o opoziciji in ni nikogar napadel.
Kljub temu se je čutilo »Jutro« zadeto in odgovorilo je z uvodnikom, ki je bil zidan na tem, česar g. Šole ni rekel, temveč, si je *Jutro< mislilo. Za »Jutro« sicer običajna
metoda.
Mislili smo, da bo s tem stvar odpravljena.
Toda temu ni tako. V Mariboru so se našli fanatiki strankarstva, ki ne morejo opustiti mti ene prilike in neprilike, da ne bi paradirali s svojim strankarskim fanatizmom, ftot fanatiki so seveda »Jutrove« izmišljotine vzeli za suho zlato in nato zanesli strankarsko politiko v mariborsko »Jugosloven-sko-ceškoslovaško ligo«, kjer so, ne vemo s kakšnimi sredstvi, dosegli, da se je liga v posebni resoluciji pridružila »Ju*™«-, s tem le mariborska »Jugoslovensko-češkosiovaška liga« zašla na strankarska pota in da ji to ne v korist, dokazuje vsa zgodovina našega strankarstva.
Kamor stopi mladinska noga, tam zacvete strankarstvo. Kaj zato, če vsled tega propade tako koristno društvo! Partizanstvo nad je bojni klic fanatikov strankarstva, ki Jo zal dobili odločilno besedo tudi v mariborski Jugoslovensko-Seškoslovaški ligi.
— Pokroviteljstvo letošnjega Ljubljanskega vzorčnega velesejma je z zadovoljstvom in »ajvečjo dobrohotnostjo blagovolil sprejeti »i- Vel. Kralj Aleksander I. Kar ustvarja-
v Sloveniji je ustvarjeno za celo državo, jo izklešemo v granitno stavbo trde go-*Podarske sile na bregovih Jadranskega -aiorja in ob cestah, ki peljejo v Orient. Zato I!Qa Ljubljanski velesejem vsedržavni gospodarski pomen in visoka čast, da je pokro-®j'telj tega velesejma Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander I., ne velja samo Slove-Kiji. ampak vsem silam širom naše lepe dr-1,0 na delu, da iz povojnih razvalin Vlgajo gospodarsko življenje v srečo lastne-haroda in države, katero naj priznava in sPoštuje širni zunanji svet.
Kdaj prične objavljati »Jutro«, da so ožili samostojno-demokratski poslanci svoja upravna mesta, kakor je bilo v »Jutru« in ^Slovenskem Narodu« obljubljeno?
— Očitki gospoda Lumirja. V »Naši Stra-je izšel dne 11. maja pod naslovom
■rivako ,državotvorci‘ goljufajo državo« čla-Bek g. Antona Lumirja. V tem članku opi-g. Lumir prodajo križevške opekarne . ‘ razno čudne manipulacije, ki so se pri f^^.ddigrale. Med drugim poroča tudi g.
-Saji k’-*a ie bila državna blagajna pri pro-fclšžno «r^v®ke opekarne oškodovana za pri-Pranrni m000 dinarjev. G. Lumir omenja gg.
‘-aprotmlm Antona Kristana, Lovra Peto-
dr- Andrejčiča. - »Naša Straža«.*
. . d- maja nadaljuje svojo kampanjo in siri-	edino na naslov g. Antona Krista-
Ako hoče ™lde^Kekrakl'iU^ie 2 beSedaTh
i,, ..r	"	g- kr. minister za pisca teh
Ul prihodn ih vrsh se naj blagovoli oglasiti ^ uredništvu »N. S.< - Očitki »Naše Straže«
,f5> tako konkretni, da jih ni mogoče bagate-fizirati in mislimo, da ni nihče tako vzvi-da bi jih smel prezirati. Zato pričakuje-i3sw>. da bodo prizadeti gospodje nastopili
"®%ar Itice Burroughsi:
Tarzanovi doživljali v džungli.
I-arzan.Kai S6 ^ Pravzaprav zg°dilo? — je vprašal
_ Teeka je zmajala z glavo. — Vrgla sem tole v bje samce, — in pokazala je pest bleščečih kovi-Uh valjcev s temnosivimi, koničastimi konci. iglav5TarZan jih je pogledal in se popraskal po
— Kaj je to? _
— Ne vem, —
• *eni jih.
Mala si\ olasa opica se je ustavila šele miljo JJ1®8 v drevju m se prestrašeno stisnila k veji.
»tnogla vedeti, da je Tarzanov pokojni oče, segajoč ^^teklosti za dvajset let naprej, rešil svojemu življenje.
dn Tarzan, lord Greystoke, o tem prav tako ni imel pojnia
Džungelska pustolovščina.
Redkokdaj se je zgodilo, da Tarzan iz dolgega 'Pasa ne bi vedel, kaj početi. Celo, če se vse ponavlja, navadno ni enolično, če je ponavljanje v tem, da se »dovek umika smrti enkrat v eni, drugič v drugi ob-■ » flR Pa v tem, drugim pripravljati smrt. V takem
sodno pot in dokazali neupravičenost očitkov. Molk v tej stvari bi bil priznanje in bomo temu primerno uredili tudi svoje postopanje.
— Iz sodne službe. Za namestnika upravnika kaznilnice v Stari Gradiški je imenovan preglednik centralnega sodnega zapora v Novem mestu Julij Tischler; vpokojena sta višji pisarniški oficijal v Ljubljani Karel Nemec in višji pisarniški oficijal v Kočevju Anton Cetinski.
— Iz prosvetne službe. Za rednega profesorja za slovansko literaturo na ljubljanski univerzi je imenovan dr. Ivan Prijatelj, za profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani pa Janko Lenarčič.
— Iz državne službe. Za arhivarja finančne prokurature v Ljubljani je imenovan Josip Zupančič.
— Iz učiteljske službe. V 3. skupino so postavljeni: Viktor Pirnat, učitelj v Novem mestu; Alojzij Ivanetič, učitelj v Novem mestu; Slavko Vuk, učitelj na Vrhniki in Andrej Flajs, šolski upravitelj v Zelimljah; v 4. skupino: Fran Peček, učitelj v Št. Jurju pod Kumom; Fran Vladimir Tončič, učitelj v Metliki; Josip Groznik, učitelj v Hrastniku; Fran Buzdon, učitelj v Kastvu; Marta Gradišarjeva, učiteljica v Moravčah; Ida Jesihova, učiteljica v Zapotoku; Leopoldina Faganelova, učiteljica v Studencu pri Krškem; Ana Mahuljeva, učiteljica v Kranju; Bogomila Tevševa, učiteljica v Št. Jerneju in Alma Turkova, učiteljica v Čatežu.
— Promocija. Te dni je promoviral na univerzi v Varšavi za doktorja medicine Leopold Mejač, sin višjesodnega svetnika Mejača v Ribnici.
— Socialno zavarovanje novinarjev. V sredo dopoldne je poročal minister za izenačenje zakonov ministrskemu predsedniku Pašiču o tiskovnem zakonu. Vlada priloži tiskovnemu zakonu. — ki se sicer bistveno ne izpremeni — amendement glede socialnega zavarovanja novinarjev.
—■ Francoski dnevi v Jugoslaviji. Od 27. junija do 14. julija se vrše po celi državi »francoski dnevi« v znak hvaležnosti za srbski dan, ki ga je priredila pred 10 leti Francija. Vršile se bodo slavnostne občinske in druge seje, po šolah in vojašnicah bodo predavanja, po mestih ljudske veselice. Najbolj slovesno se proslavi 14. julij, francoski narodni praznik.
— Epidemija črnih koz na Angleškem. Na Angleškem se črne koze nevarno širijo. Doslej je ugotovljenih 147 slučajev, in sicer ne gre za lahko temveč za izredno nevarno vrsto te bolezni.
— Novi smrtni žarki. Iz Washingtona poročajo: Trgovinski departement je dobil te dni dopis amerikanskega trgovinskega komisarja v Nemčiji, Williama Daughertyja, v katerem poroča Daugherty o novih »žarkih smrti«. Ti novi X-žarki se imenujejo po svojem nemškem iznajditelju »Heliotraub« in bodo baje neprimerno učinkovitejši, kakor Matthevvsevi »žarki smrti«, ki je prodal, kakor znano svojo iznajdbo »Zedinjenim državam«. V poročilu ameriškega trgovinskega komisarja se trdi, da Imajo heliotraub-žarlti tako moč, da uničijo sovražne aeropla-ne v poljubnem številu v zraku do višine 10.000 metrov. Potem takem bi bilo mogoče uničiti vsako sovražno zračno flotilo z absolutno sigurnostjo. Amerikansko vojno ministrstvo se, kakor pišejo listi, živahno zanima za nove »žarke smrti«. Pripominjamo, da se producira momentano te dni na Dunaju v cirkusu neki bivši kapitan z Matthevv-sevimi žarki, o katerih trdi, da jih je našel pravzaprav on, da pa je Matthewsu iznajdbo zaupal, nakar se je ta sam okoristil ž njo. Ta kapitan proizvaja res čudovite stvari n. pr.: Zgolj s pomočjo žarkov požone ali pa ustavi avtomobil, ugasne in prižge električno svetilko itd. Predstave so se vršile vpričo znanstvenikov, niso nobena mistifikacija, ampak, aprašan, če imajo žarki res lastnosti, vsled katerih so dobili ime »žarki smrti«, je odgovoril kapitan: »Oh not«.
1— Predenica. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju predeni-ce, ki je nabit po mestu.
— Nemške gledališke predstave v Božena prepovedane. Bozenski prefekt je prepovedal nadaljne predstave neke nemške gledališke družbe, ki je gostovala v Bozenu že nad 2 meseca. Prepoved so dosegli frontni bojevniki, fašisti in invalidi, ki so zahtevali protimere v Bozenu radi protiitalijanske agitacije Andreas Hofer-Bunda na Nemškem.
— »Dr.« Vasiljevič Efremov pred preiskovalnim sodnikom. Radi pegavice, ki se je pojavila v zagrebških policijskih zaporih se je zaslišanje Efremova za nekoliko dni zakasnelo. Znano je pa že danes, da bo vsled njegove afere kompromitiranih še več drugih oseb. Efremov je prinesel namreč, ko je prišlo na dan, da ni doktor, na policijsko ravnateljstvo dopis patološko anatomičnega inštituta v Zagrebu, s katerim se potrjuje, da so vsi dokumenti Efremova pregledani in preiskani na dekanatu zagrebške fakultete ter da je dognano, da so pristni. Glede na-daljnih informacij naj se obrne policija na medicinsko fakulteto. Ta dopis je bil pisan na uradnem papirju instituta ter podpisan od prof. Dr. S. Saltykova, predstojnika tega instituta, štampilke pa ni imel.
— Osiješka »cronique scandalcuse«. Osiješka javnost se bavi že nekaj dni z afero ljubezenskega četverokotnika. Gre za tovarnarja K., njegovo tipkarico J., odvetnika F. in trgovca Z. Afera je povzročila toliko hrupa, da sta morala končno poseči vmes policija in sodišče. Tipkarica je ovadila trgovca radi nevarne grožnje, trgovec pa njo radi odprave ploda. Tipkarica, interesantna in zanimiva Slovenka, je baje izvabila svojim častilcem naravnost bajne svote. Ugotovilo se je, da bi bilo živelo od teh svot lahko večje število brezposelnih.
— Sceno ljudskega ogorčenja zoper policijo v slovaški občini. V Modernu pri Požunu 'je bil dne 12. t. m. v neki gostilni ustreljen 221etni Bojkovski od	policijskega straž-
nika Baxe, ki se je sprl ž njim. Ker stražnika zato niso	aretovali, se je
polastilo prebivalstva	silno razburjenje.
Razširila se je govorica, da je izdal okrajni glavar Wanek policaju potni list, da mu omogoči pobeg v inozemstvo. Dne 11. t. m. po pogrebu žrtve policijske podivjanosti se je podala velika množica ljudstva pred mestno hišo, kjer je dva stražnika pošteno namlatila. Okrajnega glavarja, ki je skušal množico pomiriti, so potegnili ljudje iz avtomobila in ga strašno pretepli. Nato je vdrla množica v policijsko vojašnico, ter pretepla tam tri stražnike. Prišla je žandarmerija ter oddala v zrak salvo, nakar so se ljudje razpršili. Telefonska zveza z Modemom je prekinjena. Policaj Baxa je bil predvčerajšnjim aretovan, okrajni glavar pa prestavljen.
— Nezaslišan incident v dunajski državni operi. Dne 12. t. m. je prišlo v dunajski operi med predstavo »Walkure« do mučnega incidenta. Pevka 01szewska se je iritirala, ker je govorila za kulisami gospa Jeritza glasno z gospo Kitter. Gospa 01szewska je pljunila zato v velikem loku za kulise ter zadela gospo Kitter. Ko je nato izjavila, da je to veljalo gospe Jeritzi, se je ta silno razburila in ni hotela dalje peti. Treba je bilo mnogo truda :n precej časa, predno se je posrečilo direkciji, da je pomirila razburjene duhove, in se je predstava nadaljevala.
— Verski fanatizem v Siriji. Vas Alilat v Siriji je bila pred kratkim pozorišče zločina verskih fanatikov. Eden izmed prebivalcev, Ali po imenu se je proglasil za preroka nove verske sekte. Pridružila se mu je vsa vas, samo dve rodbini ga nista hoteli priznati. Alijevi pristaši so zato v svojem verskem navdušenju zažgali hiši »krivovercev« ter preprečili prebivalcem beg in rešitev. Ko je prišla policija, je našla na pogoriščih njihova zogljenela trupla. Pri spopadu med policijo in fanatiki je bilo 39 oseb ubitih, 27 pa ranjenih.
— Zanimiv valorizacijski proces. Te dni se je vršila pred sodnim dvorom v Beli cerkvi zanimiva obravnava. Leta 1913 je najela občina Kovin pri Donavski hipotečni banki investicijsko posojilo v znesku 260.000 avstr, kron. Pogodba je bila stilizirana izredno previdno. Predvidene so bile vse mogoče eventualitete, med njimi seveda tudi vojna in devalorizacija. Za vse te slučaje je prevzela popolno jamstvo občina. In tako je pri-
šlo, da je morala plačevati od konca do začetka leta 1917 občina mesto v papirnatih kronah, v holandskih goldinarjih. Meseca oktobra 1917 pa je zahtevala banka nadaljevanje odplačil v zlatu. Ker je bil izvoz zlata takrat prepovedan, to ni bilo mogoče in vsled tega občina od onega časa dalje sploh ni ničesar več plačala. Zato je dobila po prevratu od banke opomin na plačilo 6,200.000 Din. Ker ni hotela plačati, je prišlo do tožbe, in te dni je bila občina obsojena na plačilo zahtevanega zneska. Zoper to sodbo je oglasila obtoženka priziv, zato' pride stvar pred prizivno sodišče v Novem Sadu.
— Usmiljeni brat — verižnik f ženskimi nogavicami. Celjska »Nova Doba« poroča: »V nedeljo 10. t. m. se je peljal iz Gradca preko Maribora z jutranjim vlakom, ki pride ob Vt na 7. v Celje, neki usmiljeni brat iz Vrbja pri Žalcu. Poleg sebe je imel ročni kovčeg in nahrbtnik ter blagorodno sedel med ostalimi potniki. Prišla je revizija vlaka, in tuli frater je moral pokazati službujočemu komisarju finančne kontrole iz Celja svojo ročno prtljago. Frater pa očivid-no ni samo božji služabnik — kajti komisar je na veliko začudenje ostalih potnikov našel v fratrovem ročnem kovčeku in nahrbtniku — vtihotapljeno carinsko blago; večjo količino tobaka za nosljanje in za pipo, ter vžigalic — in 6 parov finih ženskih flor-nogavic... Nesrečni frater z ženskimi nogavicami je bil ves čas do Celja predmet hudomušnih opazk s strani sopotnikov. V Celju je bil tihotapec v kuti iztovorjen in izročen pristojni oblasti v nadaljno postopanje. Vsekakor dragocen lo- !<.
— Pijan financar v skladišču municije. V noči od 11. na 12. t. m. so prestali miroljubni prebivali mesteca Horgoša pri Subotici mnogo razburjenja in strahu. Puške in bombe so pokale, kakor ob ofenzivi. Incident je izzval pripravnik finančne straže Isa Dragosa-vac. Mož je prišel totalno pijan v vojašnico. Zato so ga vtaknili v luknjo. Tam je popolnoma pobesnel. Izdrl je omrežje na oknu, planil na ulico, tekel v skladišče rezervne municije, pograbil puško in pričel streljati skozi okno, kakor besen. Izstrelil je 720 ostrih nabojev. Tako je alarmiral vso žan-damerijo in financo, ki sta obkolili skladišče ter ga pozvali, da se preda. V odgovor je pričel metati bombe. Cule so se silne detonacije, in vsa žandarmerija in financa se je urno poskrila v bližnjih hišah ter čakala, dokler se ni pobesneli financar umiril, nakar je bil seveda aretovan in predan sodišču. Naravnost čudež je, da pri vsem tem streljanju ni bilo nobene človeške žrtve.
— V čebru utonil. Te dni so našli v VrS-cu ob petih zjutraj 831etnega meščana Karla Lenharda mrtvega v kadi, v kateri se je namakalo grozdje. Preiskava je dognala, da je zašel starček v temni noči po nesreči v kad.
— Velika tihotapska afera a avstrijskimi zlatniki. Carinske oblasti so opažale že dalj časa, da kurzirajo v državi nežigosani avstrijski zlatniki. Na podlagi obširnih informacij cenijo njihovo množino na 500.000. Ker bi bilo treba plačati za zlatnike, kot luksuzno blago carino, je država odškodovana za več milijonov. V ponedeljek so poizvedovanja dozorela tako daleč, da je aretirala beograjska policija večje število bančnih uradnikov in večjih trgovcev ter zaplenila pri njih 3500 takih zlatnikov. V afero je zapletenih tudi več zagrebških in sarajevskih bančnih zavodov in večjih trgovcev. Policija začasno noče dati nobenih pojasnil.
— Umor i* pohotnosti. V brandenbur-škem gozdiču pri Berlinu je zagledal v soboto zvečer neki pasant globoko v grmovju žensko truplo. Obvestil je o tem pristojno oblast, ki se je podala nemudoma na fiee mesta. Iz pozicije trupla se je sklepalo takoj, da gre za umor iz pohotnosti. Mrtva deklic* je ležala na hrbtu in je imela na glavi i* hrbtu krvave poškodbe, ki pa so bile lahke narave in ne bi mogle povzročiti smrti. Pač pa je bila deklica zadavljena s tenko vrvico. Komisija je ugotovila, da je umorjena identična z 28 letno hčerko hotelirja Mistereka. Deklica je odšla v petek zjutraj iz Oranien-burga. Ljudje so jo videli v gozdiču v spremstvu starejšega gospoda. Policija je bila takoj mnenja, da pride ravno ta gospod v po-
56
- je vprašal Taug. je odvrnil Tarzan.
Našel
življenju je dosti začimbe. A Tarzan je še pri teni življenju razvijal z veliko iznajdljivostjo razne inačice lastnega kova.
Sedaj je bil že popolnoma dorasel, gibal se je z eleganco grškega boga, imel je mišice kot bik in bi moral biti po šegah opičjega plemena skisan, mrk in zaprt, pa to se ni zgodilo. Njegova dobra volja se ni starala — v jezo svojih tovarišev je bil še vedno igračast otrok. Njega in njegove narave niso mogli pojmiti, kajti sami so z leti in dozorelostjo pozabili na mladost in igre. Pravtako jih Tarzan ni mogel popolnoma razumeli. Čudno se mu je zdelo, da je šele pred par meseci ujel Taugovo nogo v zanko in ga potem kričečega vlačil po visoki džungelski travi, dokler se mladi samec ni osvobodil in se v dobrovoljnem boju ž njim valjal po tleh. In ko je danes skočil odzadaj na istega Tauga — priplazil se mu je skrival za hrbet — se je postavila mesto igrave mlade opice renčeča, velika bestija v bran in mu skočila na grlo.
Tarzan je z lahkoto ušel napadu in Taugova jeza se je hitro polegla, ne da bi se umaknila prejšnji igravosti. Opičji človek je opazil, da Taug nima užitka od zabave in da tudi sam ni zabaven. Mogočni opičji samec je bil menda izgbil ves smisel za humor, ki ga je nekoč imel. Z razočaranim godrnjanjem se je lotil mladi lord Greystoke drugega opravila. Črn pramen las mu je padel čez oko. Z
roko in kretnjo glave ga je vrgel nazaj. Dogodek mu je dal nekaj opravka. Poiskal je svoj tul, ki ga je bil skril v duplini od strele zadetega drevesa, vzel puščice iz njega, obrnil tul in izpraznil vsebino — svojih par dragocenosti — na tla. Ploščat kos kamna in školjka, ki jo je pobral na obrežju pri hišici svojega očeta, sta bila med njimi. T
Z veliko skrbnostjo je drgnil rob školjke na ploščatem kamnu, dokler ni postal mehki rob popolnoma tenak in oster. Prav tako, kot brusi brivec britev in z enakimi kretnjami je Tarzan opravil to delo. A njegova spretnost je bila posledica dolgoletne vztrajne vaje. Brez pouka, čisto sam je znašel metodo, napraviti iz školjke klino — celo njeno ostrino je poskušal na palčevi mišici — in ko je ostrina zadostovala njegovim zahtevam, je prijel pramen, ki je štrlel čez oko, s palcem in kazalcem levice in ga tako dolgo žagal z nabrušeno školjko, dolder ga ni odrezal. Tako je napravil s celim svojim čopom las, dokler ga ni pristrigel v neke vrste zamotano pony-frizuro. Za lice se je pri tem prav malo brigal, a za varnost in udobnost je bila stvar pač prevelike važnosti. Koder, ki je ob nepravem času padel čez oko, je mogel odločiti med smrtjo in življenjem, dolge, čez hrbet padajoče grive pa so bile neudobne, posebno, kadar jih je rosa, dež ali pot ovlažil.
(Dalje prih.)
SflBSl
IStev kot morilec. Nadaljnja poizvedovanja so dognala, da je imela deklica razmerje z 58 letnim brivskim mojstrom Viljemom Schiitzom, ki je imel svojo brivnico v^ hiši njenega očeta. Aretovali so ga in možakar je strašni zločin takoj priznal.
: skega gradu in celjskih grofov. Opoldne je j ) skupni obed v Celjskem domu. Povratek z ’ večernim vlakom.
5	— Utopljenec, ki so ga potegnili včeraj
i iz Ljubljanice, je vendarle identičen z Banov-I cem. Dasi je truplo že precej razkrojeno, je j to ugotovila njegova žena.
la HBjm za is
-vedno na skladišču.
A. LAMPRET, Ljubljana
KREKOV TRG ŠT. 10. — TELEF. 247.
— Novost letošnjega velesejma bo Športna razstava, ki bo prirejena v najširšem stilu. Da bo razstava čim najbolje uspela in v ■vsakem oziru dosegla svoj namen se je konstituiral ožji odbor, ki bo vzel delo v svoje roke, in kateremu bodo stali ob strani vsi športni krogi Slovenije. Odbor je konstituiran tako-le: Predsednik dr. Hubert Souvan, namestnik Joso Goreč, tajnika Lavoslav Stanič, Vladimir Vrančič, odborniki ing. Pre-lovšek, dr. Bleiweis, dr. Senekovič, Rado Hribar, Anton Pintar in Viktor Naglas; namestnik dr. Košiša.
  Jugoslovensko Češkoslovaška Liga v
Ljubljani. — Izlet v Celje. Jugoslovensko Češkoslovaška Liga v Ljubljani poživlja svoje člane, naj se v čim največjem številu udeleže dne 24. t. m. kongresa v Celju, ki ga prirede Ljubljanska in Mariborska Liga ter češkoslovenska Obec in Češki klub v Mariboru. Udeležniki naj se blagovolijo pismeno ali ustmeno prijaviti tajniku Lige dr. Breleju (magistrat) najkasneje do 18. t. m. Spored prireditve je sledeči: Izletniki se odpeljejo dne 24. t. m. ob 5. uri 28 minut v Celje, kjer je skupni zajutrek. Nato se tekom dopoldneva vrši zborovanje in izlet na grad, kjer bo g. profesor Kovačič iz Maribora v kratkem predavanju orisal zgodovino celj-
(Mk Lndoa:	(84)
Burni doživljaji.
loman b |u«ne«j« mori«.
— Toda jaz nočem oditi — je rekla z otožnim obrazom.
— Pa morda gardedama...
— Ne, tudi družabnice nočem.
— Toda vi vendar ne boste zahtevali, da ustrelim vsakega opravljivca na Salomonskih otokih, ako odpre svoja usta? — je ■vprašal mračno.
— Ne, tega ne zahtevam — je odgovorila bistro in z živahno vnemo. — Veste, kaj napravimo? Vzamete me in s tem jim zavežemo jezike. Takol —
Pogledal jo je osuplo in bi gotovo bil mislil, da brije norce ž njim, če ji ne bi bila topla rdečica zalila obličja.
— Ali govorite resno? — je vprašal negotovo. — In čemu to?
— Da napraviva konec vsem tem ogabnim klevetam na obrežju. Mar ni to dovolj tehten razlog?	_	.
Omahoval je že, kajti skušnjava je pnsla nenadoma in je bila silno močna; toda zdajci je aaopet začutil ono nejevoljo, ki se ga je
LJUBLJANSKA BORZA, dne 14. maja 1925.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 62, bi. 63.50; Loterijska 2 državna renta za vojno škodo den. 175; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana ! den. 225, bi. 260; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 110; Prva hrvatska štedioni-ca, Zagreb den. 805, bi. 812; Kreditni zavod za’ trgT in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 133; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 378, bi. 386; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 118; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
Blago: Les: Smrekovi hlodi od 25 cm prem. napr., različne dolžine, fco nakl. postaja den. 250; hrastovi frizi, 4—10 cm, od 25 do 60 cm, I. in II. vrsta, fco meja den. 1400; cerovi krlji od 25 cm prem. naprej, od 2 m dolž., fco nakl. postaja 10 vag., den. 18, bi. 18; zabojne glave (Testale), 20 mm, 28 X 34 cm, eno- in dvodelne, fco meja den. 630; bukova drva, suha, 1 m dolž., fco meja den. 25. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, rinfusa, par. Ljubljana bi. 490; pšenica' avstralska, rinfusa, par. Ljubljana bi. 485; pšenica Hard Winter št. 2, rinfusa, par. Ljubljana bi. 500; otrobi pšenični drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza promptna, fco Ljubljana den. 225; rž, Canada, \Vestern 2, dob. junij, fco Ljubljana bi. 460; krompir beli, fco dolenj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco dolenj. post. bi. 115; krompir rdečkast, fco dolenj. post. bi. 135.
BORZE.
Zagreb, 14. maja. Devize: Zurich 11.91 do 12.01, Praga 182—184.40, Pariz 322.50 do 323.50, Newyork 61.20—62, London 298.25 do 301.25, Trst 251.75—254.75, Berlin 14.60 do 14.75, Dunaj 0.0861—0.0873.
Curich, 14. maja. Predborza:	Beograd
8.375—8.425, Pariz 26.90—26.95, London
bila polastila takrat, ko je ležal v travi, se boril s komarji in preklinjal pustolovščine. Zato ji je odgovoril:
— Ne, to bi bilo hujše, kot popolni ne-dostatek vsakega pametnega razloga. Nočem se oženiti z vami, ker bi bilo to primerno sredstvo. —
Vi ste pa res strašno smešen človek — ga je prekinila in njen stari gnjev je zopet izbruhnil. Najprej govorite o ljubezni in zakonu in to povsem proti moji volji in tavate teden za tednom po plantažah, ker vas nočem, in me opazujete, kadar mislite, da vas ne vidim. Jaz pa se ves čas' sprašujem, kdaj ste pač imeli zadnjič zadostno hrano, ker izgledate tako izstradani, in zakaj kradoma ogledujete moj revolverski pas, ki visi na žeblju, in zakaj se radi mene spuščate v dvoboje in vse ostalo — sedaj pa, ko vam rečem, da vas hočem vzeti, me počastite s košaro.
— Vem, kako sem smešen, in zato me ne morete osmešiti še bolj — je odgovoril ter zamišljeno pogladil oteklino na^ čelu. — Če ste si v svojih romantičnih možganih zasnovali spored tako, da plane dekle po dvoboju zmagovalcu v naročje — potem pač ne bom tako gorostasen norec, da bi to neumnost odobraval.
25.07—25.08, Newyork 516.50-517, Praga 15.275—15.325, Dunaj 0.00727—0.00729.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. maja t. 1. ponudbe za dobavo mehkih desk (pogoji na vpogled pri ekonomskem odel en ju te direkcije).
— Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 20. maja t. 1. ponudbe glede dobave vijakov z maticami, direkcija državnih rudarskih preduzeea v .Sarajevu pa do 30. maja t. 1. ponudbe glede dobave jamskih tračnic. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 2. junija t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 55,000.000 škatljic švedskih vžigalic. — Dne 5. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave borovih desk.
— Dne 6. junija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave firneža.
— Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja raznih odpadkov (od kovin, blaga, usnja itd.) se bo vršila dne 26. maja t. 1. pri upravi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške, zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
; je vrata zaprl ter truplo razsekal. Prizna da j sta potem skupno z njenim možem nesla ; razsekano truplo v kovčekih v Donavo. Le-l derer je prvotno izjavil, da je ravnal iz lju-i bosumnosti v polzavesti. Tudi njegova žena j pripoveduje, • da jo je Koudelka nadlegoval : z ljubezenskimi ponudbami. V splošnem ho-| četa naprtiti krivdo drug drugemu. O izida i bomo poročali.
D*anx:i.«
RADIOPROGRAM
PROCES LEDERER V BUDIMPEŠTI.
Kakor znano, sta obdolžena žandarmerij-ski nadporočnik Gustav Lederer in njegova žena Mici, da sta dne 7. januarja umorila in oropala prekajalca mesa Koudelko, nakar sta razsekala njegovo truplo na kose, ga spravila v kovčeke in vrgla v Donavo. Sedaj se vrši zoper Ledererja pred budimpeštanskim vojaškim sodiščem obravnava. Da ne trpi oficirska čast, so preoblekli možakarja v civilno obleko. Na vprašanje, se li čuti krivega, je Lederer odgovoril:	»Sem kriv, toda
ne roparskega umora. Vem, da je za moj greh samo ena kazen in to je smrt. Toda ne bojim se, tisočkrat sem že gledal smrti v obraz. Zato bom vse odkrito povedal.« No, pozneje si je stvar premislil. Delal se je nervoznega in zmešanega ter začel na vsa vprašanja odgovarjati stereotipno: Ne vem ničesar, se ne spominjam ničesar. Njegova žena se dela tudi popolnoma nedolžno. Vprašana, kako je bil umor izvršen, je dejala, da ne ve. Zakaj v tistem trenutku se je nahajala v kuhinji. Slišala je samo strel, takoj na to je prišel njen mož ves razburjen v kuhinjo ter ji povedal, da je Koudelko ustrelil. Nato sta nesla truplo umorjenega skupno v kuhinjo, ona mu je dala sekiro. Mož
j	za 15. maj 1925.
j	Bournemouth (385):	20—23 ruski večer.,
! vse druge angleške postaje: 20—23 koncert... i	Zurich (515): 12.30	koncert, 20.30 opera,
>G6tterdammening«.
Paris-Radio (1750):	12.30 koncert, 20.45
t kom. opera >Mad. ChTysantheme«. i	Bruxelles (265): 17,	20.50, 20.45 koncert,
j	Rim (425): 14—15,	17.40, 20.30 koncert
j (Sibeiius: Finnlandia, Brahms: Unniitze Serenade in An die Nachtigall, Restighi: gre-•gorianske melodije, Rameau: tambour Ri-goletto, Favoritka, Potovanje po Maroku., Wagner-Rienzi, Beudik: ples dervišov, Chopin, Girgano, Verdi, Thomas: Mignon.
:	Dunaj (530): 18.10—19.30 za otroke, 20.30:-
Kleinkunstabend (Wann mir altern — Bun-; te Biihne).
Berlin (505): 11—12.50, 16.30—18, 20.3» ■ koncert.
Breslau (418): 12.50—12.55, 17—18 koncert 20.30 komorna glasba.
Frankfurt (470) in Cassel (288): 16.30—18,, 20.30—21.30 koncert, 22—23 lokalni pesniki.
Hamburg (395), Hannover (296) in Bremen (330): 12.25, 14, 16.30 koncert, 20 igra »Meister omer Meister«, 22.30 plesna glasba.
Konigsberg (463): 16.30-18, 21.15—22.15. (mandoline), koncert, 20—21: opera >Caval-leria rusticana«.
Leipzig (454) in Dresden (202): 20.15 kon-1 cert »Aus der Seele des Kindesc.
Miinchen (485) in Nurnberg (340): 18.3» : do 19.30, 20.30—22 (Mozart, Paganini) koncert.
Miinster (410): 16, 20.45 (vojaška godba)'
koncert.
Stuttgart (443): 17—18.30, 20—21 (Smeta-! na — solisti) koncert, 21.15—23 melodrama; Der Geiger von Gmund.
Mazuran.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksande#:.-Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
— Mislila sem, da boste takoj sprejeli to ponudbo — je priznala z naivnostjo, ki se mu je dela takoj sumljiva, zlasti, ker je v njenih očeh zabliskal poreden sijaj.
— Potemtakem pač nimava istih pojmov o ljubezni — je dejal. — Hočem, da me vzame žena iz ljubezni, ne pa iz nekega romantičnega občudovanja, ker sem imel srečo in sem s pomočjo nevidnega smodnika prevrtal ramo svojega tekmeca. Vedite, da sem se tega koprnenja po pustolovščinah in podobnih norčijah pošteno naveličal. To mi krat-komalo ne ugaja. Tudor je vzor pustolovca — začne z menoj spor, se obnaša kot opica in nato si vtepe v glavo, da se bo boril z menoj »na življenje in smrt«, kakor se je izrazil. Vse skupaj je spominjalo na krvav roman. —
Joana je grizla svoje ustnice; čeprav so ji bile oči hladne in iskrene kot sicer, je vendar rudečica na njenem licu izdajala, da se sijdi.
— Seveda, če me nočete vzeti. —
— Pa saj vas hočem — jo je naglo prekinil.
— Ah, vi hočete. —
— Ali res ne vidite, draga moja, da si že-
lim vaše ljubezni — je nadaljeval hitro. — Brez nje bi bil zakon je polovičen. Nikakor pa nočem, da bi me vzeli za to, ker hočete-ljudem na obrežju zavezati jezike, in ravno-tako nočem, da bi me vzeli radi kakšne bedaste romantične predstave. — V tem primeru vas... ne bi hotel. —
Ah, če je tako — je rekla s prevdarkom in zopet bi lahko priseg®1* je videl oni razposajeni nasmeh — torej hočete uvaževati mojo ponudbo, potem ml dovolite, da še nekaj pripomnim- -Predvsem se ne smete posmehovati pustolovščinam, ker živite sami sredi med njimi- In prav gotovo ste tičali v njih, ko sem vas našla tu, trepetajočega od mrzlice n? samotni plantaži, v družbi par sto ljudožrcev, ki so vam stregli po življenju. In prišla sem k vam. — — Kaj pa vi, ki ste pripluli semkaj v nevihti — jo je prekinil, — naravnost od brodoloma in ste se izkrcali iz ribiškega čolna, polnega slikovitih tahičanskih pomorščakov vi, ki ste prišli v bungalow v mornarskih Čevljih, z Baden-Powellom na glavi in Coltovim revolverjem za pasom —- *a Boga, ge vi niste bili poosebljena pustolovkinja,, mi lahko vzamete glavo. —
(Konec sledi.)
Suhe mavrohe ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Vera in Rolpha.
Ser je bil zadnji sestanek, kakor mano, radi vremenskih neprilik nemogoč, prosiva za novega če še re-flektirate. Odgovor z vajinim naslovom na upravo »Narodnega Dnevni-> ka< pod »Kastor in Polto*.
Trgovci zaslutijo
dobro pri patentiranih javorjevih Bralnikih 28 X 81 cm kot slonoko-fefani, trpežnejši od pločevinastih, 50 komadov 400 Din povzetjem. Vreško, Polsela._______________________
Gospodična
ve*ia vseh pisarniških del išče službe «a takoj ali pozneje. — Gre tudi sekaj mesecev brezplačno. Ponudbe pro«i na upravo pod >Delo<.
Abadic
■Uaretnl papir a o p e t »talno na {■Slogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
pohištvo za pisarno (večjo amerik. omaro, stole, event. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo lista pod šifro >1. B.<
kateri je celi dan odsoten išče sobo z separatnim vhodom, najraje v bli-lini opere. Ponudbe do 21. maja na j upravo lista pod »Soba<.	|
Instrukcije
v vseh predmetih daje dijak gimnazije. _ Naslov se izve v upravi.
Ntajboljšl Šivalni stroji ln kolesa so edino le
Josip Petelinc-a
znamke
GRITZNER. PHi)NIX in ADLER
, za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
Pouk v vtienju breiaUfen. Večletna qar>ncljit Delavnica asa popravil*-Na veli*10- Telefrn SHS Naroolo
Upokojenec
bivši skladiščnik, zmožen več jezikov in pisarniških del, išče mesta kot hišnik, skladiščnik, sluga, inka-sant ali kaj sličnega. Zahteve nizke. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Vesten«.
Šivalni stroj
dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na upravo pod »Tako j<.
Kupi se
dobro ohranjeno moško kol. Ponudbe na upravo pod Šifro »Kolo«.
Za
zeio
—iHurairmiiiiiii
Maršnerovi
mm
■si
©
drtttt
Bohoričevo til. S124 f ; q	'	it**.	*<•	®
				
najboljši pravi Šumeči limonadni bonboni »B ra us e«. Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo,
JOSIP VITEK
Ljubljana, Krekov trg 8.
Znanja želi
MODNI salon MINKA HORVAT, tjubljana
STARI TRO ŠTEV- 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske in dekliške slamnike in klobuke. - Žalni klobuki vedno v zalogi ‘	Popravila	se	sprejemajo.
j GMFOVO
umetno gnojilo za cvetlice
ie izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno
VRTNARSKA	V	KRANJU.
gospod iz krogov inteligence. Poznejša ženitev ni izključena. Reflektira „ » -    — ——	v
na dame do 40 let. Ponudbe pod.	Herzmansky,	Korsika,	Adria, Bajc. Urbanlč. Kanc.
»Izobrazba in samostojnost«:. 1	---------------------------
Širite in naročajte »Narodni Doevnik"!