Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljd; Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld, 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en raesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gl. 20 kr. ve« na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., oe se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YrednlStTO je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja Tsalt dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/«6- iri popoludne.
^tev. SOO.
V Ljubljani, v torek 11. novembra 1884.
Letnik XII.
Literarno delovanje „SIovenskega neiteljskega društva".
,,Na dčlo tedaj, ker resnobni so dnovi, A delo in trud ti nebo blagoslovi!"
S. Gregorčič.
Pri pazljivem čitanji jako zanimivega članka „Narodna šola" in slovenski domoljubi — v štev. 255 „Slov. Naroda" prišlo mi je nehot6 tudi na misel naše „u5iteljsko društvo", ktero se vse premalo giblje, ter šolsko literarno polje skoraj popolnoma zanemarja, akoravno je to pri druzih enakih društvih prva naloga. Sicer se je že večkrat o literarnem delovanji tega društva govorilo, ali do zdaj žalibog še malo storilo. Vplivni možje tega društva naj mi toraj ne štejejo v zlo, ako se tudi jaz drznem in celo javno v tej zadevi nekoliko besed spregovoriti.
Poglejmo le na ^Hrvatski pedagogijski-književni zbor", ki leto za letom izdaja toliko koristnih knjig. Tako so zopet letos dobili hrvatski učitelji sledeče knjige: 1. Pedagogija III. dio, 2. Dragušice. Pri-povedčice i pjesnice za malu djecu. 3. Pučke priče za odrasliju mladež.
Vsacega slovenskega domoljuba veseli, ko vidi, kako naši bratje Hrvatje napredujejo. Tudi slovenski učitelji bi lahko v viši meri napredovali, če bi med njimi ne vladala nekaka mlačnost. Ako bi društvo v tem smislu delovalo, bi mu potem gotovo deželni zbor prišel na pomoč s primerno podporo. Prvo in najpotrebnejše delo pa bi bilo izdaja dobrega prevoda kake izvrstne tuje pedagogike, ker se za izvirno delo ne oglasi noben domač učenjak. Zelo potrebna knjiga, ktero jako pogrešamo, bi tudi bila „Malo domoznanstvo Kranjske in sosednih dežel", ki naj bi obsegala zemljepisni opis, najvažneje zgodovinske dogodke, narodne pravljice in pesmi. Tva-rina pa naj bi se razdelila po posameznih okrajnih glavarstvih. Na dalje naj bi odbor omenjenega društva v roke vzel rokopis o „človeškem zdravji", kterega ima za tisk pripravljenega vrli Gradimir, ki že dalje časa zaman založnika išče. To delo naj bi odbor pregledal in ako je dobro, tudi založil, za kar
bi mu bili vsi učitelji prav hvaležni. Tako bi potem še kdo drug dobil veselje, kako koristno knjigo izdati, ako bi bil zagotovljen, da dobi založnika.
Učitelji na deželi in udje učiteljskega društva bi bili s tem odškodovani, da bi od društva dobivali leto za letom kako koristno knjigo. Na to bi se lahko tudi letnina povišala. Potrebno je, da se začnemo bolje gibati, ter posnemati svoje tovariše — Hrvate, da nam potomci ne bodo očitali, da smo premalo storili za povzdigo ljudske omike.
Konečno dovoljujem si še druge tovariše opozoriti na to preimetno vprašanje z namenom, da bi tudi še kdo drugi svoje mnenje o tem izrekel.
Krški.
Aekaj o naših šolali.
z Dolenjskega, 9. novembra.
Linški škof in Leonfeldski učitelj — to sta junaka najnovejših uvodnih člankov katoliških in judovskih listov. Po vsej pravici pa so posebno katoliški listi pretresovali govor Linškega škofa, ter ga svojim bralcem prevajali v materin jezik — kajti škof Eudigier je zasadil meč v srce sedanje šole braneč katoliško stališče, da le tisti ima pravico soditi o veri, ki je za to od Boga poslan.
Govor Eudigierjev pa ne velja samo Eohrvvecku Leonfeldskemu, ampak on velja tudi Eohrweckom kranjskim. Kajti tudi pri nas se kakor na Ceskem (gl. „(Jech") žalibog najdejo učitelji, podobni Leonfeldskemu, ki ljuliko sejejo med nedolžno mladino. V dokaz le samo en dogodek.
V nekej čveterorazrednici na Dolenjskem je shranjen v šolskem arhivu zapisnik, spisan pri mesečni konferenci tamošnjega učiteljskega osobstva. Tedanji katehet je zapazil, da se v šoli namesto moHtve pred in po šoli poje pesem: „ej, stojaj, stojaj Beligrad". Ker ni opomin nič izdal, moral je katehet pri seji staviti predlog, naj se šolski poduk z molitvijo prične in konča; kajti le tako je mogoče vstreči § 1. šolske postave, ter tudi pravičnim zahtevam starišev.
Debatiralo se je precej časa o tem predlogu, ker navzlic razlogom katehetovim imel je kranjski Eohrvveck svoje protirazloge, kterih najtehtniši (!) je bil, da, če otroci vsaki dan molijo, da potem le iz navade molijo; nasproti pa, ako se le redkokrat moli — je človek bolj zbran pri molitvi! Zato ima tudi on navado le dvakrat na leto z otroci moliti: o rojstnem dnevu in o godu Njih Veličanstva itd.
In pri glasovanji o tem predlogu? — Sreča, da je imel katehet vendar v svojem predmetu votum decisivum, sicer bi bilo na tamošnji čveterorazrednici v zapisniku zabilježeno, da v šoli ni potreba moliti. Kajti predsednik vpraša najprvo kateheta, ali še ostane pri svojem predlogu? Na kar dobi odgovor: da! Vpraša potem prvega podučitelja, ali on glasuje za molitev v šoli? Odgovor je bil: jaz se v6 da ne! Vpraša druzega podučitelja. Odgovor: jaz tudi ne! Slednjič vpraša učiteljico. Za odgovor dobi: Meni je sicer vse eno, naj se moli ali ne; ker pa moji učenci še ne znajo peti, in moram jaz ž njimi tako ali tako moliti: zato glasujem za molitev. Toraj enako glasov za in proti — in g. nadučitelj ima določilen glas. On glasuje za predlog, in tako je Gospodova molitev dobila zopet svoj prostor v katoliški ljudski šoli na Kranjskem (!!) — pa še le na papirji. Kajti, preden se je začelo v resnici moliti — je še tekla otroška kri, in za tem sledila tudi prestava Eohrweckov. — To je resničen dogodek, kterega se gotovo še marsikdo spominja.
Pač se navzlic temu dogodku vriva vprašanje, kaj je v taki šoli katehet, kaj zamore opraviti pri svojih učencih, ko se mora že za „Očenaš" toliko boriti! Kaj se v taki šoli še vse lahko godi pri razlaganji šolskih beril, česar katehet ne izve, in ko bi tudi izvedel, ne more nič storiti, ker on nima v druzih predmetih, razun v svojem, nobenega glasu! Eesnično, pravo je zadel „Vaterland" dne 16. okt. t. 1. ko na vprašanje: „kaj je katehet v ljudski šoli", jedernato odgovarja: „Der Katechet ist ein Find-lingsstein, der zu seiner Umgebung nicht passt, mit ihr nichts Homogenes besitzt, ein inferiores Element, ein untergeordnetes Mitglied des Lehrkorpers, dem nicht einmal, vonEeligionsangelegenheiten abgesehen,
LISTEK.
Dvanajst večerov.
Togovori doktorja Junija s mladim prijateljem.
(Dalje.)
Drugi večer.
,J. Eekel sem zadnji pot, ljubi Mirko, da hočem začeti s kraja.
M. In mislim najbolje s tem, da mi razjasnite idejo o lepem.
J. Da, tudi jaz vem, da govorečemu o lepo-slovji je pred vsem treba jasno razložiti pojem lepote, ako noče prazne slame mlatiti. A prav to je, česar se leposlovec posebno boji in skoro bi rek«l ogiblje: določiti, kaj je lepo. In vendar je prepo-trebno odgovoriti na to vprašanje, vsestransko je razjasniti. Kajti potem, kar odgovorim na vprašanje o lepem, sezida se po.slopjo celega lepoznanstva; ka-koržen je oni odgovor, takošno bo tudi to; je odgovor trdna neovrgljiva resnica, tedaj bo trdno in
neovrgljivo tudi lepoznanstvo. Kaj je tedaj lepo? Tolikokrat to besedo izgovarjamo in slišimo, vendar koliko nas je, ki nam je po vsem jasen njen pomen, tako, da bi bili popolnoma v svesti, kaj ona izrazi?
M. Jaz sem že eden izmed onih, ki morajo priznati, da jim ni jasen ta pojem. Že zadnjič sem Vam omenil, kako so mi naši filozofi in leposlovci glavo zmešali, ker vsak svojo trdi in drug drugemu oporeka. Tudi med nami Slovenci se je zadnja leta sem ter tje slišal kak posamen glas o lepem in o umetnosti; a kolikor se spominam, tudi ti se niso zlagali, da celo močno si prerekali. Zatorej pa toliko radovedniše pričakujem, kaj bote Vi učili o lepem.
J. Lepo? Vajeni smo, ko to besedo slišimo, misliti si nekaj posebnega, skoro bi rekel, neko bitje samolastno. Ne vem prav, ali nam je ta navada vso-jena ah pa vgojena. To poslednje bi znalo biti resnično; kajti obdani smo in presinjeni popolnoma od nemškega idealizma, kteremu je lastno pojmove in ideje povsebljati in celo obožavati. Saj nahajamo nekaj temu podobnega še pri Platonu, kterega smemo nekako imeti za početnika idealizma. On sam govori namreč o idejah, ktero so nekaj, kar je samo na sebi resnično (realno), nezavisno od mislečega
uma; vse ideje so skupaj združene v eno kraljestvo idej; med njimi je tudi ideja lepega. Tako nekako smo tudi mi vajeni si misliti lepoto.
M. In to se Vam ne zdi prav?
J. Nikakor ne. Ideje nimajo samolastne realnosti, ampak nahajajo se le v duhu, kteri jih misli. Prav tako tudi ideja lepega. Zatoraj nam je dobro razločiti med lepim kot samim na sebi in med idejo lepega. Ideje lepega nimamo drugod iskati, kakor v mislečem razumu ali končnem ali neskončnem. Lepota pa sama na sebi ali objektivna, nezavisna od mislečega razuma in tako samolastna ali absolutna, da bi bila kar nekaj samega ob sebi, popolnoma sama za-se, v sami sebi absolutno obstoječa. Ne tako, ampak ta lepota je vedno na kakem subjektu kot njegova lastnost. Lepo more biti le nekaj, ktero je lepo. Toraj le na tem, kar je nekaj, bodisi karkoli, akoprav si tudi ono lepo predstavljamo kot samolastno, brez subjekta, nam je pomisliti, da tako lepo je le v naših mislih, nastalo po abstrakciji z raznih lepih reči; da toraj zunaj naših misli nima objekta. In tako, ljubi moj, vidiš, da lepo je vedno navezano na to, kar je, da je ena izmed lastuagU,
kteresikoli reči.
eia Votum decisivum zusteht, ein armer Verirrter, der die Sprache der andern nicht versteht, und uicht eininal verstehen darf."
„Ako je veliko čudnih reči na svetu, je gotovo najbolj čudna ta, da hoče deželni šolski svet soditi o duhovskih reče". To so besede Linškega škofa, s kojimi obsodi ravnanje Linškega deželnega šolskega sveta v zadevi Rohrweckovi. Da bi bil Eudigier škof Ljubljanski, ne vem, ali bi bil o Ljubljanskem deželnem šolskem svetu izrekel milejši sodbo ali ne? Pač pa mislim, da bi se bil zavzel nad enim odlokom našega deželnega šolskega sveta, ko bi ga bil le v roke dobil, ker še komu drugemu lice za-rudeei, ako ga prebere. To vsaj zamore trditi o samem sebi pisalec teh vrstic, ki je slučajno v roke dobil oni odlok spisan 18. oktobra 1883. Iz njega se namreč razvidi, da je v 2 krajih na Dolenjskem potrjena dvorazredna šola s poludnevnim podukom; on pa tudi prav dobro znači, kako v resnici verskega (!) duha je naš deželni šolski svet. Odlok namreč določuje, da se morajo otroci teh 2 ljudskih šol enako razvrstiti v oddelke, kakor so razvrsteni v enorazrednicah s poludnevnim podukom; in posebej o drugem razredu govoreč, se glasi: „za drugi razred se oziroma na to, da se razdelitev tega razreda vjema z zgornjim oddelkom (Obergruppe) enorazredne ljudske šole s poludnevnim podukom, določi, da naj se poduk v tem razredu vrši po naučnem načrtu za enorazrednice s poludnevnim podukom."
Da bi imel človek samo ta odlok pred očmi, bi si lahko sam sostavil naučni načrt teh dveh ljudskih šol. Kajti iz šolskega zakonika, veljavnega za celo cesarstvo, na kojega se tudi odlok opira, si g. učitelj sam lahko sostavi načrt, in tudi g. katehet lahko ve, koliko ur mu je postavno odločenih za krščanski nauk; saj tam je postavno določeno, da v enorazrednicah s poludnevnim podukom, ima katehet v spodnjem oddelku, ki je ločen v dva pododdelka, v vsakem pododdelku po e n o uro na teden podučevati v krščanskem nauku; v zgornjem oddelku pa, ki je tudi razdeljen na dva pododdelka, postava dopušča katehetu v vsakem pododdelku po 2 uri na teden za krščanski nauk.
Ni moj namen dokazovati, da je to premalo ur za temeljito podučenje v krščanskem nauku; kajti postava zdaj obstoji, in moramo se ji klanjati, dokler je ne bo druga nadomestila. Pač pa bi vam rad povedal, kako logiko ima moja slaba glava. Primerjajoč odlok deželnega šolskega sveta s postav nim naučnim načrtom za enorazrednice s poludnevnim podukom, na kterega se tudi odlok izrecno sklicuje, sem s svojo logiko tako-le sklepal: Ker se te dve dolenjski dvorazrednici s poludnevnim podukom vjemati z enorazrednico s poludnevnim podukom: bode imel g. katehet v prvem razredu v vsakem oddelku po 1 uro na teden; v drugem razredu pa po 2 uri na teden za poduk v krščanskem nauku. Toda ta logika je že preveč stara. Kaj bi tudi ne bila! saj je že precej let, kar se mi je ona vtepala v glavo. Naučni načrt, ki je priložen odloku, koji se mora tudi strogo izvrševati, me poduči druge, novejše logike. Kajti on določuje, naj se krščanski nauk tudi v drugem razredu v L
oddelku le eno uro na teden podučuje, in le v IL oddelku pripušča dve uri na teden za krščanski nauk, pa še to s pristavkom: „Kann nach dem Ermessen (les Katecheten auf eine reduzirt werden". O ubogi katekizem, kam so te potisnili 1 Le še en sam predmet je za tabo — pa še ta samo v prvem oddelku
—	namreč petje, ki se samo Va ure podučuje; vsi drugi predmeti pa, ali so tvoji vrstniki, ali pa
—	in to je večinoma — so te prekosili. Še celo telovadbi je na deželi odmerjenih ravno toliko ur, kakor krščanskemu nauku, kakor da bi otroci na kmetih ne imeli dovolj telovadbe po njivah, travnikih in slabih potih!
Videti je, kakor bi bil tudi naš deželni šolski svet istih misli, kakor je bil štajarski šolski odsek v letošnjem deželnem zboru, ki tudi v svojem poročilu zahteva, naj se verouk nikar ne omejuje na priučenje verskih resnic in katekizma. Ako bi bilo temu tako, potem pač tudi mi zelo potrebujemo poslanca Karlon-a, ki naj bi tudi našim dotičnikom tako osvetil njihovo stališče, kakor ga je osvetil šolskemu odseku v štajarskem deželnem zboru. Kajti tudi njim veljajo besede njegovega govora, kterega je blizo tako-le sklenil: „Saj še pri sedanjem stanji ljudskih šol ni mogoče, da bi se otroci dobro priučili tistih verskih in nravnih resnic, ktere jim je treba vedeti in spolnovati, ako sploh hočejo postati koristni člani človeške družbe, ne pa nji nevarna človečeta. Ravno zato menim, da so naše ljudske šole veliko nevarniši in pogubljivši, kakor pa so šole v sosednjih deželah, posebno na Nemškem. Iz naučnih načrtov, koje ima pruska šolska postava se lahko prepričate, da je tam veronauku odmerjenih 5 ur na teden; in ko so hotli v Hessen-škem šolsko postavo za ljudske šole toliko spremeniti, da bi bili odmerili verouku samo 4 ure mesto 5 ur na teden: tedaj vstane veliki škof Ketteler ter zatrdi, da on nikdar ne more pritrditi takim postavam, ker je prepričan, da si otroci samo v štirih urah na teden ne morejo prisvojiti tistih verskih resnic, ki so jim potrebne za poznejše življenje. Pri nas pa se krščanski nauk podučuje v enem razredu k večemu po 2 uri, velikokrat tudi še celo samo eno uro na teden. Prav ljubo bi nam bilo, ako bi bila v današnji seji pričujoča tudi oba preč. gospoda knezoškofa naše dežele. Hotel bi jima, vpričo visoke zbornice — sicer z vso spoštljivostjo, pa tudi z vso odkritosrčnostjo — zaklieati: Caveant consules, ne detrimenti quid capiat respublica!"
Politični pregled.
Y Ljubljani, 11. novembra
ISTotranje dežele.
Prihodnji maj bo za Slovane tako pomenljiv, da takega meseca ni še do sedaj pratika imela. Združil jih bo na Moravskem v Velehradu, kjer si bodo spominjajoči se smrti velikega in prvega slovanskega aposteljna sv. Metoda roke podali Slovenci, Čehi, Hrvatje, Poljaki, Srbi, Rusi in Rusini. Kar le slovanske besede izgovarja, odposlalo bo svoje zastopnike na Moravsko, da se vsak odrastek veli-
kega in krepkega slovanskega drevesa vdeleži velike slavnosti, ki bo pričala strmečemu svetu, da smo tukaj! Kakor se že sedaj sodi, vdeležilo se bo slavnosti najmanj 300.000 ljudi raznih slovanskih narečij in za toliko se bo tudi prostora pripravilo na Velehradu. Da Slovenci ne bomo zaostali se že samo po sebi razume, kajti, kje pa je še bila slav-nost s avjanska, da bi mi ne bili odposlali svoje •deputacije tjekaj? Res je, da taki možje žrtvujejo mnogo, kar se jim mora hvaležno priznati; če se pa v pretres vzame, kar je naš narod v političnem, javnem življenji vsled tega dosegel, kako se je vspel iz svoje nepoznanosti, v kteri je še pred pol stoletjem spal, do častne stopinje, ki jo ima med Slovani sedaj, smemo reči, da kar so in bodo še žrto-vali za povzdigo naroda našega pri naših bratih, niso zastonj žrtovali — ni zavrženo. Le nemške novine berite. Kjer je govorjenje o Čehih in Poljakih, ondi so kakor tretji v zvezi Slovenci. Kdo pa se je pred petdesetimi leti zmenil za nas!
Delegacije bližajo se svojemu koncu in bodo prej ko ne že na 17. t. m. končale svoje delo, kajti glavna naloga, zarad ktere so se zbrale je dovršena. Budget, kolikor ga spada na obe polovici države in druge iz tega izvirajoče zadeve, kterih smo tii pa tam tudi že omenjali, so dovršene. Kakor vse kaže, velikih in ojstrih debat letos ondi ne bode, ker so se gospodje med seboj prav mirno sporazumeli. Tirjatve niso bile prenapete in so jih vsled tega de-legatje tudi lahko in brez ovinkov dovolili. Tudi radovednosti ogerskih delegatov, ktera tudi letos ni bila kar nič manji memo drugih let, je minister zunanjih zadev dovolil, da se je napasla, kolikor so to le državne razmere in interesi dopuščaU. Da se je minister grof Kalnokj radovednemu izpraševanju o stanji zunanje naše politike tii pa tam z gladkimi besedami ogniti moral, je popolno umljivo, kajti to zahteva državna umetnost, to zahteva politika, da se ne obesi jutri že na veliki zvon, kar se je danes tii in tam sklenilo. Kljubu temu dobili smo pa vendar zadosti pojasnila, da se z mirno vestjo in trdnim zaupanjem lahko zanašamo na mir, kterega ne le Avstrija, temveč tudi naši sosedje Nemci in Rusi, Srbi in Bolgari z nami vred žele in potrebujejo. Opozicija je bila v delegacijah s podanimi pojasnili popolnoma zadovoljna in je sama sprevidela, da se ji več o zadevah pojasnil res ne more brez škode na državne tajnosti podati, kakor kar se je v tem oziru že zgodilo. S tako opozicijo se da delati, se dil storiti, kar so delegacije tudi dokazale. Opozicija je potrebna, toda pametna mora biti, potem je ona ob enem tudi plodna in blagodejna.
šolsko vpraMnJe prišlo bo, kakor se do-tična zagotovila od raznih strani čujejo, v bodočem državnem zboru zopet na dnevni red in se bo večina katoliških poslancev brez razločka narodnosti krepko potczala za to, da se bo poduku v krščanskem nauku odkazal zopet prostor, ki ga je imel tedaj, ko smo imeli še verske šole. Potreba je res skrajna in sila je že do vrha prikipela, ne toliko pri nas, kakor po drugih zlasti po nemških krajih, kjer se marsikje učitelji pečajo s podukom verskih resnic, ki za to nimajo niti dostojne sposobnosti, niti cerkvenega poslanstva in vendar je oboje neobhodno potrebno. Saj se pa tudi sad takega poduka bolj in bolj javno prikazuje v podivjanih značajih, ktere je liberalna šola pri sedanji mladini izgojila.
Cuje se, da se bodo vsi avstrijski škofje zbrali na konferenco, pn kteri se bodo dogovorili o ustanovi JtatoliSke tmiveme v Solnem gradu. Ob enem pa se bo tedaj določilo, kako da se bode potrebni denar skupaj spravil, Splošna misel je, da bodo potem posamični škofje se obrnili do svojih vernikov, naj vsak po mogočnosti pripomorejo z milimi darovi, da se ustanovi za podporo katoličanstva toliko potrebno katoliško vseučelišče, kjer s'i ne bodete
M. Že razumem. Lepoto imamo toraj iskati le na reči, na bitji, ktero je lepo.
•J. Da, le na bitji. Vsako bitje ima namreč tri lastnosti, da je resnično, dobro in lepo; znana ona trojica: das Wahre, Gute und Schone. To troje so v bitji .samem stvarno ne razloči, ampak je prav za prav bitje samo, v kolikor ugaja raznim vzmožno-stim, ktere ima naša duša, v kolikor je predmet, s kterim se zamore duša po različnih svojih vzmožno-stih različno baviti. Eno in isto bitje, v kolikor je predmet našemu razumu, imenuje se resnično, v kolikor pa je predmet naši volji, zove so dobro in v kolikor ima za du.šo neko mičnost, imenuje se lepo. Ena in ista reč, ker jo spoznamo, nam je resnična, ker jo hočemo, je dobra in ker nas mika, ker nam dopade, je lepa.
M. In kako hočete toraj reči, da je lepo, kar dopade. To definicijo sem že večkrat slišal, a reči moram, da mi nikakor ne ugaja, ker prvič bila bi lepota odvisna od subjektivnega mnenja vsakega in bi ne imela nobene objektivne vredno.sti.
.J. Kaj takega v oni definiciji nikakor ne trdim. Ako pravim, da je lepo, kar dopade, hočem reči, da ima bitje nekaj na sebi, kar nas mika, kar nam vzbudi dopadenje; da ima bitje neko posebno last-
nost, po kteri zamore biti predmet našega dopadenja, kakor zamore isto bitje predmet biti našemu razumu ali pa naši volji. Toraj vidiš, ona lastnost vedno ostane na bitji, in tako je lepota sama na sebi popolnoma neodvisna od onega, kteremu dopade ali ima dopasti, kakor je resnica objektivno neodvisna od spoznajočega razuma, in vendar pravimo, da je resnično to, kar spoznamo, prav tako z vso pravico rečemo tudi, da je lepo, kar nam dopade.
M. Prav; vendar pa zdi .se mi ta definicija prekratka in premalo jasna.
.J. To priznam rad tudi jaz. Zatoraj zna biti bolje, ako jo popolnimo tako-le: lepo je, kar ugle-dano dopade, kakor pravijo filozofi, (juod »visum" placet. Ko tedaj kaj ugledamo, in to zbudi v nas dopadenje, rečemo koj: to je lepo. V tej popolnjeni definiciji je objektivna lepota vsaj bolje povdarjena, kakor pred v oni krajši. Tii vidimo, da je bitje že pred nami in brez nas to, kar je, namreč tako, da zamore vzbuditi v nas dopadenje, tedaj lepo; in to dopadenje ali recimo subjektivna lepota se še le po ugledanji bitja v nas rodi.
M. Res, ta definicija mi že bolj ugaja. Vendar pa se mi zdi preozka, ker ne more obseči vse lepote.
J. Kako da ne?
M. Vi pravite, da je lepo, kar „ugledano" dopade; ugledati ali pa videti ne moremo kakor ma-terijalna bitja; po tem takem bi bile lepo le telesne reči; neduhovna bitja?
J. Treba, da se prav razumemo. Ono „visum" se ne sme razlagati le o fizičnem gledanji. Latinski nVidere" naše „videti" nemški ^sehen", kakor grški niSsTv" in prav tako tudi v orijentalskih jezikih do-tični glagoli, kteri značijo videti, ob enem pomenijo tudi nspoznati". In to lahko vemo zakaj.
M. Ker človek pride do notranjega spoznanja po zunanjem gledanji.
J. Prav si rekel. In da si imamo prek vida tudi drugih čutov, po kterih spoznamo reči, vendar jo vid med vsemi najplemenitiši, ž njim zajemamo največ spoznanja in zarad tega se vse spoznanje, ki nam prihaja do duše po peterih čutih, imenuje videnje ali glodanje. Od tod ona zamena besed „videti" ali „gledati'' in ^spoznati". Ako toraj rečem, lepo je kar ^ugledano" dopade, bi ravno tako lahko rekel: kar „spoznano" dopade, quod „cogni-tum" placet.
M. In zakaj se ni toraj „cognitura" sprejelo v definicijo mesto ^visum"?
vediiost in vera nasprotovali temveč se bode prva predavala na podlagi druge in v najtesneji zvezi z njo.
O ieskem Itoletjiji v Itlmu nam je poslednje poročilo še nekoliko popolniti. Zavod se je vstanovi na željo dveh izbornih cerkvenih knezov, grofa Schonborna, škofa Budejoviškega, in škofa Stossmajerja iz Djakovara, ktero sta sprožila že leta 1881, kedar sta bila ondi na veliki slovanski božji poti. Zavod je namenjen za višje duhovske študije najbolj izborriim seminaristom štirih čeških školij: Budejovice, Praga, Litomerica in Kraljevi-Gradec. Papežu Leonu XIII., velikemu prija-, tel ju Slovanov, je misel popolnoma dopadla in ježe pred ustanovo kolegija dovolil, da so se sprejeli leta 1882 trije, leta 1883 štirje in leta 1884 pa že celo sedem najboljših čeških seminaristev v kolegij propagande, da ondi dovrše svoje duhovenske študije. Na svojem potovanji iz Cehov v Eim letos pred Štirinajstimi dnevi je pa grof Schonborn zopet pet bogoslovcev s saboj vzel in le-ti v zvezi z onimi sedmimi, ki so bili že v propagando sprejeti, so )rvi temelj in prvi gojenci novega češkega kolegija. ;)enarni zavod podpira verski zaklad Praške nad-škoiije; za to potrebni dogovori vršili so se pa med papežem, cesarjem Franc Jožefom in Dunajsko vlado po državnih zastopnikih. Prvi rektor v zavodu postal je dosedanji Slovanom in Nemcem sploh jako priljubljeni profesor v propagandi monsignor Lo-renzelli. Tako se je vsejalo seme, iz kterega, Bog daj da bi vzrastlo svoje dni zopet zjedinjenje vseh Slovanov v eno samo cerkev, kakor so iz začetka zedinjeni bili.
Tuauje države.
Jutri bo v Mimtt, večnem mestu vesoljnega katoličanstva, javni konzistorij, v kterem bodo sv. oče, kakor laški listi zopet iz novega poročajo, povzdignili svojo besedo proti brezbožnemu postopanji . novodobnih antikristov — framasonov. Letos je bilo, ko so sv. oče papež Leon XIIL povzdignili opominjajoč in svarilen svoj glas v prepomenljivi okrožnici svoji „humanura genus" (človeški rod) nasproti zlobnemu sovražniku celega krščanstva in sedanjega obstoječega državnega in družbinskega reda sploh, nasproti framasonom. Pokazali so nam to silno nevarno in strupeno sekto ljudi v njihovi popolni nagoti. Lahko rečemo, da so z živo besedo segli prav do živega in to ne le pri katoličanih, temveč tudi pri pravoslavnih, kajti ruski car Aleksander ukazal jo je če tudi iz Eima došlo, po vseh svojih cerkvah brati. Toda še več! Dregnila je tista okrožnica v sršenov meh v pravem pomenu besede pri framasonih samih, kar je nam prav pravo znamenje, da so jih papeževe besede v srce zadele. Saj je znano, da pes tedaj zacvili, kedar se mu na rep stopi in tako je tudi tukaj bilo. Sv. oče papež Leon pa so spoznali, da tisto samo še ne zadostuje; preživo čutijo potrebo, o sedanjem političnem položaji sprožiti krepko svojo besedo jutri, ki se bo razlegala po celem svetu od enega kraja do druzega. Pošten svet katoliški, pa tudi ločencev in protestantov se je sme veseliti.
Na Ruskem so jeli avgijev hlev — birokra-tizem — pometati z veliko in krepko metlo. Posebno v poslednjem času so se jele pritožbe čez politične uradnike, čez policiste in čez sodnike tako silno množiti, da vladi ni nič druzega kazalo, kakor .določiti potrebne komisije, ktere se bode s preiskovanjem tacih zadev pečale. Posebno o samovolji policije se pritožbe silno množe. Vsled tega dobil je vsak guverner po eno tako preiskovalno komisijo. Splošni pregled uradnij se je pa zaukazal po vseh sodnijskih uradih glavnih mest. Odpuščen je zarad tega iz službe zbog podkupljivosti in zanikernosti polkovnik Gerazimov, ki je bil na Šarkovskem za
J. Ker vse naše spgznanje ima svoj početek v telesnem čutenji „nihijj^ in intellectu, quod non fuerit in sensu", ter je in bo vedno resnično, dokler človek ostane človek. In kakor veš, ničesa, tudi najabstraktniše resnice si ne moremo misliti, da bi je telesno ne upodabljfili. Zatoraj pa tudi človek rajši plastično kakor abstraktno govori; in prav zarad tega, mislim, nam bolje ugaja nVisum" kakor „cognitum" v naši definiciji. In res, saj pojem o lepoti posnamemo z naravnim gledanjem, s telesnih reči in v tem življenji ne moremo druge lepote vži-vati, kakor ono, ktero nahajamo v telesnosti, višo lepoto si le domišljamo, kaka bi znala biti in jo le aiekako od daleč slutimo.
M. Potem, kakor Vi razlagate, je pa res ona definicija dobra, ne bi vedel več ničesa ugovarjati J. A še nekaj moram opomniti, kar se pa že samo ob sebi razume. M. Namreč? J. Da mora, kdor hoče soditi o lepoti kake reči, zdrave čute imeti in zdrav nepokvarjen oJjus, Kdor slabo vidi, gotovo ne bo prav sodil o sliki in Icdor slabo sliši, ne bo mogel vredno oceniti glasbe ali petja. A tudi duh mu ne sme biti omehkužen .ali vdan kterisikoli strasti, ker ta onesnaži, kar je najlepšega in najsvetejšega, in kdor v njej gleda, ne vidi nikdar čisto in jasno.	(Dalje prih.)
načelnika, in kakor pravijo, nekaj enaceo^a tudi ge-neralguvernerju Kolpavskemu kaže.
Dinamit je strašanska iznajdba in popolnoma podobna po svoji vsebini starodavnemu bogovu Saturnu, o kterem je tedanji svet trdil, da svoje otroke žre. Prav tak je dinamit glede svojih izdelovalcev. Ni ga skoraj meseca, da ne bi ali iz Angleške ali pa iz Amerike prihajala žalostna poročila, da se je sedaj tukaj, sedaj tamkaj razpočila kaka tovarna ter toliko in toliko delavcev raztrgala. Eavno kar beremo tako poročilo iz Pensilvanije v severni Ameriki. Ondi so imeli v Strondsbourgu največjo tovarno za dinamit v celi Ameriki. Minuli teden vžgal se je dinamit in je tri osobe menda kar na kosce raztrgal. Eazpok je bil tako silen, da se je v neki drugi tovarni, ki je bila poltretjo (?) uro od te oddaljena, dimnik podrl, kteri je ob enem 7 osob ubil in 5 pa več ali manj poškodoval.
Izvirni dopisi.
Iz Horjula, 9. novembra. Vreme je jako krasno, da take jeseni dolgo že ne pomnimo. Letos pač ljudje lahko pospravljajo svoje pridelke pri suhem vremenu, napravljajo si stelje in kurjave za zimo, da se malo odpočijejo in marsiktero uganejo pri topli peči. Za lov pa ni posebno ugodno vreme; je že presuho. Divjačine imamo obilo, zajcov kakor kobilic, in tudi srne se nam kaj rade prikazujejo, pa nas navadno le dražijo, imajo tako srečo, da jim ne moremo lahko do živega. Zdaj ti pripoveduje Tone, zdaj France, tam in tam sem jih videl, a ko se napravimo, da bi jim malo pod nos pokadili, jih ne dobiš na muho, če si pa že tako srečen jih ne zadeneš.
Nekako čuden vtis je naredil na nas predlog in glasovanje manjšine o lastni režiji v blaznici na Studenci. In kako bi tudi ne? Nemški hberalci so usmiljene sestre pri miru pustili, konservativni Slovenci (saj imeli bi taki biti) jih pa preganjajo, dasiravno zastopajo le katoliško ljudstvo in je zavod usmiljenih sester katoliški zavod. Ees pravijo, da so to storili le iz ljubezni do dežele, da bi ji prihranili nekaj tisočakov. Ees blagi namen, kdo bi ga ne pripoznaval! A za tem grmom tiči drugi zajec; poslanec gosp. Detela pa je tega zajca izza grma prepodil ter odkritosrčno kakor mu je vest veljevala „sine ira et studio" dokazal s številkami, da ta dobiček se dtl na bolj blagi način deželi pridobiti ter ni treba take sovražljivosti do usmiljenih sester kazati. Zakaj druzega res ne moremo v tem činu spoznati. Eekel sem prej, kdo bi ne pripoznal in ne pohvalil dobrega namena, dežeh nekaj tisočakov prihraniti. Ali gospoda moja, bi rekel, naj bi bil poslanec: mar li desnica, ki je za sestre glasovala nima enake volje in ljubezni deželi koristiti? Gotovo, saj so bili med temi ravno najbolj značajni možje. Ergo bila je to le fraza in fraza bila rujav zajec za grmom, pa prepoden in vstreljen je bil za zdaj. Vprašam toraj: Je li bilo tega. treba? Gotovo ne; vse bi se bilo lahko na tihem poravnalo. *)
Z Dolenjskega, 8. novembra. Veseli vriš trgatve se je polegel in le posamezni gospodarji prihajajo k svojim zidancam in hramom, pogledovaje in pokušajo, kako se čisti vinska kapljica in kako moč dobiva in slast, in prerokujejo ji prav dobro prihodnost. Pričakujemo le še kupcev, da mu nastavijo primerno visoko ceno, vsaj mora biti blago tudi dobro, vreme mu je v zoritvi jako vgajalo, in trgatev se je. prav z malimi izjemami vršila tudi v lepem vremenu. Le ena žalostna podoba se poleg trtne uši vedno jasneje prikazuje, ki močno spominja na železni judovski obroč na velikem Dunajskem živinskem sejmu, kjer je prodajalec živino prodajal po ceni, vživalec pa meso jedel drago in vendar se mesar pri tem ni debelil, kajti dobiček je ostajal v rokah judovskih prekupcev. Takih krščenih judovskih pre-kupcev se ne manjka tudi tukaj, porabljajo lahko-mišljenost in stisko ubogega kmetovalca mu dajejo na mošt, ali pa precej jeseni ko se potrebuje denar za davkarijo in druge potrebe vino kupujejo po jako nizki ceni z dobrim namečkom; tako (lorenjci kupujete vino drago, veliko vina pa se proda po prav nizki ceni, in dobiček ostaja v rokah malo prekupcev.
Toraj kupci, pozor pred podkupljenimi meše-tarji! Pojdite rajši sami k pridelovalcem vina o. pravem času, kupili boste ceneje in boljšo blago. Ees toliko lepega denarja dohaja k nam in vendar
*) No zamerite, da izpustimo, kar sledi, ker okoliščinam našim zdaj ni primerno.	Vrcdn.
je naša revščina notorična skoraj prislovična. Grdo in kaznivo je na eno stran oderuštvo krščenih judov, kterim bi bilo prav privoščiti, da jih državni pravdnik malo bolj natanko pozna. Obžalovanja vredna pa je na drugo stran marsikterih posestnikov lahkomiš-Ijenost, kteri so še ponosni na to, da ima namošt-nika, kteri mu brž ko spravi v klet, odpelje vse, da revež od vsega svojega obilnega truda nima druzega, če ga je parkrat malo dobil pod kapo. Ako le kje, gotovo bi tukaj posojilnice združene z resnobnim podukom bile na mestu in potrebne, ž njimi bi se našim kmetovalcem zdatno pomagalo na bolje. Bomo videli kaj se bode vganilo in vkrenilo v Krškem in v Leskovcu.
Kupinec, 7. novembra. {Zavod sv. Jcronima v liiniu.} „Kat. Dalm." in za njo „K. L." prinesel je pod rečenim naslovom naslednji spis, ki je prav vreden, da se priobči tudi v slovenskem časopisu. Slove tako-le:
Že pred več meseci razposlalo je ravnateljstvo sv. Jeronima v Eimu okrožnico na škofe cerkvenih pokrajin: Hrvatske, Dalmacije, Bosne, v kteri jim je naznanilo, da se bo v začetku šolskega leta pri sv. Jeronimu odpri zavod za višjo izobražbo hrvatske duhovščine iz napomnjenih pokrajin po želji sv. sto-lice in uprave sv. Jeronima. Kar ste te dve želeli, to se bo, hvala Bogu, v novembru t. 1. vresničilo. S tem dobivamo tudi mi Hrvati svoj zavod v sredini krščanstva, s kakoršnim se doslej dičijo le veliki in bogati narodi; — zavod, v kterem se bodo mladi duhovni mogli izobraževati v bogoslovnih in pravoslovnih znanostih pri čistem izviru, iz kterega teko vrelci čiste in neomahljive znanosti na vse strani sveta. Vsaki škof imenovanih pokrajin bo imel pravico poslati po enega mladega duhovna v novi zavod, kjer bo ostal najmanj dve leti, da se izpopolni v bogoslovnih znanostih, zlasti pa v cerkvenem pravu na Eimskem vseučelišču, kajti cevkveno pravo je dandanašnji, ko si prizadevajo vsako pravico vzeti cerkvi, ter jo podreti do tal, neizmerne važnosti in najpotrebniša znanost, s pomočjo ktere edino se morejo odbijati napadi sovražnikov naše svete cerkve, ter tako osramotiti nje in njih napuh in njihovo spridenost. Tudi grajansko pravo, ktero je v mnogem ozko zvezano s cerkvenim pravom, mogli bodo gojenci zavoda okiskovati ter v njem se izpopolnjevati.
Eim je mesto, kamor se pošiljajo vsi cerkveni prepisi na razsodbo, in kakor se tamkaj odloči, tako morajo verniki držati, in svoje mnenje po onem Eimskem naravnati, zavoljo tega se pravo v Eimu predava bolje nego kjerkoli si bodi, ker iz Eima se morajo voditi vsi narodi v cerkvenih opravkih. Tako bodo odslej naši mladi duhovni zajemali svoje znanje tam, kjer je začetek vsakega prava in omike, ter bodo mogli s svojim znanjem, kadar se enkrat povrnejo v domovino, koristiti cerkvi in državi. Pa tudi ono, kar se bodo teoretično učili, bodo imeli priložnost gledati v večnem mestu, kajti vsakemu, ki se temu znanju posvečuje, je dovoljeno pogledati v cerkvene prepire pri vseh Eimskim sodiščih, in celo posebni oddelki so za slušatelje prava, da morejo preučevati zapletene cerkvene prepire, ter privajati se načina in rabe jurističnih izrazov in rešitev. Po takem našim mladim duhovnom, ki se mislijo v Eimu posvetiti višim bogoslovnim in pra-voslovnim znanostim, ne bo manjkalo priložnosti, da se izpopolnijo v vsakem znanju, za cerkev in državo potrebnim.
Od tega zavoda imamo pričakovati dobrega za cerkev in domovino. Eim je shajališče vseh narodov, ondu se zbirajo mladi duhovni od vseh strani sveta, da se uče pri pravem in negrešljivem izviru, ondu se uče poznavati razni narodi in njihovo mišljenje, ondu se uče, kaj je cerkvi in domovini škodljivo, kaj koristno, tamkaj v našem mladem zavodu shajali se bodo Hrvatje iz vseh naših pokrajin, tamkaj bo imel boljšo in lepšo priložnost poznavati se medsebojno Hrvat iz Banovine, iz skalovite Dalmacije, in iz ponosne Bosne; z znanjem tamkaj dobljenim, upamo, da bomo tudi mi dobivali svojo korist od lastnih sinov. Veseli se toraj Hrvatska sredi današnje žalosti, ako tudi si za trenutek potlačena; veseli se, da še živiš, da še nisi zadnja med narodi, kajti kar so doslej imeli veliki in bogati v mestu svojega duhovnega očeta, vidiš, boš tudi ti dobila v nekterih dneh, in vsaj v tem se moreš prispodab-Ijati velikim narodom. Še so možje, izvrstni in pošteni, ki skrbe za-te in za tvoj blagor. Mi Hrvatje imamo v Eimu tudi svoj kapitel s štirimi kanoniki in nadduhovnom, vsi izbrani, izvrstni, učeni duhovni.
li so domovino svojo že poslavili s svojimi duševnimi darovi. Aico želimo obisiiati Eim, pa nimamo o čem živeti — tudi za to so posljrbeli nasi predniki — moremo tri dni dobivati hrano in stanovanje pri gostilničarju sv. Jeronima. Poleg obstoječih že dveh naših zavodov, odprl se bo te dni še tretji, kteri nam bo, ako Bog da, veliko koristil.
Hudobni in zanikarni ljudje so nam odtujili po-sestrimo Istro od našega zavoda že 17. stoletja; upamo pa, da bo tudi ova kmalu dobila pravico, ktere je bila oropana zavoljo svojeljubja nekterih nevednih in častilakomnih nekdanjih narodnih sirote-jev. Dandanes ima le Krška (Veglia) škofija pravico v tem zavodu; Krk je spadal do najnovejšega časa pod Dalmacijo, druge škofije isterske so bile izključene. Z Istro je bila izključena tudi Slovenija, ki je pa z nami eden narod, in ki je imela do 17. stoletja pravico pošiljati semkaj svoje romarje. Prihodnost bo vse to poravnala, črnogorski in srbski katoličani imajo tukaj pravico.
Pokrovitelj našemu zavodu v Eimu je izbran in po sv. stolici potrjen, kardinal Bartolini, ki se je že poslavil pred slovenskimi narodi, napisavši pred tremi letmi, ko je vladajoči papež razveselil slovanski svet s svojo divno okrožnico „Grande mnnus", znamenito delo o naših ss. apostolih Cirilu in Metodu. Od tega cerkvenega dostojanstvenika in prijatelja našega naroda imamo dobrega pričakovati za naš mladi zavod, kteremu bo zmirom na čelu kanonik iz našega ka-pitelna. Za sedanjega ravnatelja je imenovan hrvatski učeni pisatelj, dr. Ivan Crnčič, kanonik pri sv. Je-ronimu. S takimi in tako učenimi možmi mogel bo naš zavod napredovati, ako bodo le naši škofje umeli potrebo tega zavoda. Na njih je zdaj, bode li ta zavod napredoval, ali se bo moral brž zapreti. Ne išče se od njih da bi ga denarno podpirali, kajti — hvala Bogu in našim nekdanjim dobrotnikom in pobožnim dušam — sv. Jeronim ima dosti dohodka; išče se od njih le, da redno pošiljajo vanj svoje duhovne. Dokler bo kaj poštenih in duševnih gospodarjev v zavodu, ni se bati, da bi zmanjkalo tvarnih po-močkov.
^Katoliški List" prinaša iz Eima novico, da je sv. oče v propagandi vstanovil collegium, v kterem se bodo odgojevali Cehi, ter odločil, da se vanj moreta po dva mladeniča sprejemati iz vsake škofije v Češki. Sv. oče je dal temu collegiju ime Bohemicum, in vsi češki škofje, brez izjeme, so obljubili, da bodo po mogočnosti podpirali ta rešiteljni zavod. Ta toliko željeni zavod je bil slovesno odprt 4. novembra. Eavnatelj mu je glasoviti učenjak, dr. Ben. Loren-zelli, ki bo predaval tomistično - dograatično stroko.
Priobčil sem vam to zato, da bi se tudi za Slovence kaj poskrbelo in storilo, za ubogi slovenski narod, kterega so ga že mnogokrat lastni sinovi v cerkvenem in državnem oziru stiskali in zatirali.
P. H. M.
DomaČe novice.
(Dr. Jakob Misija) bili so včeraj prekonizirani za Ljubljanskega škofa od sv. očeta. Poleg njih doletela je milost božja v Avstriji tudi še Briksen-skega škofa. Dunajski nadškof, dr. .Jožef Ganglbauer, imenovan je pa za kardinala. Pri tej priložnosti govorili so sv. oče o težavnem položaji, v kterem se sv. cerkev dandanes nahaja iu o skušnjah, ktere ji Bog pošilja. Veseli pa jih nezmerno razširjanje katoliške vere po celem svetu. V Ameriki je katoliška vera v najlepšem cvetji in ravno ondi katoliški škofje zborujejo; enako krasno razcvita se sveta vera po Avstraliji, Indiji, po iztoku sploh in posebno pa v Afriki, kjer se je zopet škofijski sedež vstanovil.
(Porešlco-PuljsTci škof) dr. Janez Flapp počastil je danes iz Dunaja grede Ljubljano s svojo navzočnostjo. Zjutraj maševal je pri Frančiškanih, kjer je bil tudi opoludne pri kosilu. Popoludue se je odpeljal.
{^Nadvojvoda Karol Ludovik) bi pač marsi-kakemu gospodu služil za vzor, kakošen mora kristjan biti in kako se mu je obnašati. Klečal je ves čas pri sv. maši, ktere se je v nedeljo ob 9. uri pri nunah vdeležil. Visoki gospod je sedaj v Trstu iz ravno tega namena kakor je bil v nedeljo v Ljubljani. Na kolodvoru so ga ondi sprejeli vsi vojaški odličnjaki, civilni in vojaški načelniki. Nadvojvoda Je nektere gospode počastil z nagovori. Ko se je
bil pred hotel pripeljal, ga je ondi sprejela nešte-vilna množica, ki je preljubljenemu bratu našega cesarja klicala neprenehoma neštevilne „živio" in „evviva", da je od visocega zidovja odmevalo.
(O Besedi), ktero je priredila Ljubljanska čitalnica v svojih gorenjih prostorih v nedeljo, došle so nam iz prijazne strokovnjaške roke še sledeče besede: B. Ipavčev slavnoznani zbor: „Kdo je mar" pel je zbor precizno, ter so solisti tudi častno rešili svojo nalogo. V drugi in peti točki sviral jo na gosli prvikrat tukaj gosp. Sochor, učitelj glasbe pri „Glasbeni Matici", kterega je spremljeval na glaso-viru g. pl. Januschovsky. G. Sochor igral je zelo spretno in fino, a pri „Scenes de ballet" opazili smo nekoliko neuglašenosti goslij. V tej sezoni je tudi prvikrat nastopil čitalniški mešani zbor z Vilharjevo „Domovini". Občudovali smo nežne glasove naših krasotic, kterih bilo je 18. — 4. točko a) iu b) „Pomlad" in „Ne zabi me" izvršila je gospa A. Svetkova jako eksaktno in izborno; tako tudi pri „recitativu" iz opere „Undine". Culi smo tudi gosp. Stamcarja kot solista, kteri je svojo nalogo popolno izvršil.
Predstavljala se je konečno tudi igra „Gluh mora biti". Ker smo jo že večkrat videli in je že marsikomu znana, naj dostavimo samo to, da se prav dobro predstavljala ter zaslužijo igralci gg. Jeločnik A., 0. Pelan, V. Vizjak in gospodična Mi-lohnoja vso hvalo. Priporočali bi gg. pevcem natančno izgovarjanje besed, ker zelo čudno je slišati i namesto u itd. potem ima pesen pravi značaj in vrednost.
(Posojilnica v Krškem.) Prvo izdatno posvetovanje o tem novem denarnem zavodu je bilo v Krškem, kakor se nam poroča, 9. novembra. Došli možje so pritrdili razlaganju ravnatelja g. Lapajna, ki je bil od navzočnega vikarja č. g. Knavsa podpiran. Drugo posvetovanje bode v nedeljo 16. nov. v Leskovci, kjer bode tudi občni zbor kmetijske podružnice. Dokler se društvo ne ustanovi za trdno, sprejemata začasne prijave za vstop v društvo omenjena gospoda, ktera naj bi izvolili drugi domoljubi, toplo podpirati, da se obudi prepotrebni zavod v življenje.
{Trst ho zidal) velikansko državno poslopje, pravo krasoto „bisera ob Adriji", poslopje, v kterem bodo uradovale: c. kr. pomorska oblast, pošta in brzojav. Stroški so preračunjeni na 1,500.000 gld. in se bodo pet let zaporedoma stavili v budget. Stari dosedanji dve poslopji, ktori sedaj pošta rabi, postavili ste se v proračun s 300.000 gld.
{„Novega Brcnceljna'') 11. številka je ravnokar izšla. Obilno mičnega in kratkočasnega berila obsega in prepričani smo, da bodo prijatelji njegovi hitro segli po njem.
Telej^rami.
Budapešt, 11. nov. Budgetni odbor v avstrijski delegaciji dokončal je budgetno razpravo o ekstraordinariji za vojsko in ga sprejel nespremenjenega.
Berolin, 10. novembra. Vojvoda Kumber-landski izdal je manifest na vse nemške kneze izvzemši cesarja samega. Ondi toži, da se stavijo njegovemu vladanju v Braunschweigu sedaj zapreke. Dedna pravica njegova je jasna kakor solnčni dan in jo nihče ne more ovreči, da no bi ob enem porušil državne ustave ter bi h krati tudi ne razpostavil su-ve]'enskega prava drugih knezov v iievai-nost.
Pariz, 11. novemlDra. Svetovna razstava bo tukaj bodoče leto od maja do 31. oktobra. Več o njej bo določil odbor za to postavljen.
Pariz, 11. nov. Od včeraj opolunoči pa do danes 11. ui-e zbolelo jili 152 za kolero, umrlo pa 50.
Tujci.
8. in 9. novembrit.
Pri MallfA: Kellcrmann, Fuelis, John in Grader, trg. pot., /, Dunaja. — Miroslav Tselioll, trgove« iz Oriidoa. — J. liarlii«, trgovec, iz Zagrnba. — Sdivvara, o. le. polkovnik, iz Ljiibljanc. — Zimer, Chcrg in IJonniBch, trg. pot., z Dunaja. — liraun, uradnik, iz Arada. — .lofip MoliorJič, posestnik, iz Vidma.
Pri Slonu: Kvgcn Jiocliner, falirikant, iz Urna. |— V. 'Celligoi, inženir, s soprogo, iz Kiike. — Janez Koiuauch, zasebnik, iz Trliiža. — Janez Ehriicli, c. k. poštar, s soiirogo, iz Žalinice. — Fabiani, Friedmann, Uoainann in Lobl, trg. pot., z Duuaja.
Pri Južnem kolodvoru: Julij Krall, nadzornik I. uradn. društva, iz Trsta. — A. Florianulž, trgoveo, iz Kranja. — L. Kertl, trg. pot., z Dunaja. — Val. Voneina, iz Litije.
Pri Tirantu: Makse Mayor, e. k. uradnik, s liSerjo, ia Škofje Loko.
I>uuai8ka borza.
(Telegrafieno poroC-ilo.) 11. novembra.
Papirna renta po 100 gld. ...	81	gl.	20 kr.
Sreberna „.,„„. . . .	82	° '	45 „"
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	.,	85
Papirna renta, davka prosta . . .	96	40 "
Akeije avstr.-ogerske banke . .	870	—
Kreditne akeije............293	—
London.......122	65 "
Srebro.......—	^^	_
Ces. cekini.......5	„	78
Francoski napoleond......9	„	711;,
Nemške marke......59	„	95 ' "
Od 10. novembra.
Ogerska zlata renta 6% ....	123	gl.	10 kr.
., 4% . . . .	93	„	60 „
papirna renta 5% . . .	89	„	20 „
Akeije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	105	„	—
„ Liinderbanke.....101	„	40 „
avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	574	„	—
„ državne železnice ....	300	„	50 „
„ Tr,amway-društva velj. 170 gl. . .	212	„	75 „
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125	„	25
„ „ „ „ 1860 . .500 „	134	„	75 I
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173	50
„ „ 1864 . . 50	172	„	— I
Kreditne srečke . . . . 100 „	178	„	25
Ljubljanske srečke . . . . ZO „	23	„	—
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	25 „
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	109	„	10 „
Poli-tura
(13) za
lllOlll-
ktere se lahko vsakdo posluži, da si zlika svoje stare mobilije, ki se že po prvem likanji svetijo kakor nove. Cena za vsako steklenico I gl. 20 kr. proti poštnem povzetji razpošilja
L. Epsteiii, Wien, IV., Getreidemarkt 17.
V nobeni hiši naj ne primanjkujejo sledeča

a mm
Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, liroinoti delavnih čutnio, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Piccolijeva esenca za želodec.
Ta esenca je narejena iz rož, in je zato tako priljubljena, ker je ozdravila že mnogo tisoč ljudi, kar se vidi iz pohvalnih pisem in zdravniških spričal, ki jih izdelovatclj dobiva.
To zdravilo pomaga pri boleznih v želodci in v trebuhu, ozdravi Icrc in Ščipanje v črevesu, pre-liodno iu trebušno mrzlico, zaprtje, liemorojide, zlatenico, glavobol itd., ter je najbolje zdravilo za otroke zoper gliste. Steklenica 10 kr., kdor jih več vzame dobi ceneje.
Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo jetrno olje proti mramorici, rhahitisi, pljučnici, kašljn itd. Steklenica 60 kr.
Pastile santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov 60 kr. 1000 ko-ščekov 5 gld.
Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Prave od Xj. c. kr. Veličanstva cesarja Jožefa II. privilegirane lirifistilnc Isrogijice od lekarne Pser-liofer uii Dunaji. Šlatljica 21 kr., jeden zavoj s 5 škatljicami 1 gld. 50 kr.
p. n. občinstvo se svari proti ponarejanji teh krogljie.
Zeliščni prsni sirop,
, , Ijen od G. Piccoii-ja, leltarjti pri Angelju v Ljubljani, na Dunajski cesti. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim vspehoin proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašiju, liripavosti, dušljivemu kaSlju itd. Odraščeni naj vzamejo do 4 žlico vsaki dan, otroci [la toliko žližic.
Xc zamenjati z rudcčim sukom, kterega pod tem imenom prodajajo. ^UC Pravi sok mora temno rudeč biti. Tfclt Steklenica 36 kr.
Saliciliia ustna vcMla,
in salicilni zobni prah lekarja O. Piccoli-ja v Ljubljani vzdržuje dober duh v ustih in ohrani zdrave zobe, okrepča čeljusti in je najbolje sredstvo zoper kostna gnjiloba in vse zobne ustno in vratno bolezni. — Vzame se pol žličice na pol kozarca vode za izplakniti usta po jedi, ali jia nekaj kapljic na mokro zobno krtačico, za čiščenje zob in čeljusti. Steklenica salicilne ustne vode 40 kr., 1 škatljica salicilnega zobnega praha 25 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so zmi-raj svežna za dobiti v lekarni G. Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. (8}
priprav Ljubij