NOVO MESTO, 7.4.1981 LETO XI.	ŠT. 5
LABOD je glasilo d&lovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan MoSkon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
odgovornejši
pristop
Program aktivnosti pri izpopolnjevanju samoupravnih odnosov in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov v letu 1981
Pravna služba in delavski svet DSSS dajeta pobudo, da bi aktivnosti pri izpopolnjevanju samoupravnih odnosov in sprejemanju samoupravnih splošnih aktov v letošnjem letu potekale organizirano, strokovno in po določenem časovnem razpo-redju.
Že v lanskem letu, pa tudi letos, so bili dani v javno razpravo zelo pomembni samoupravni splošni akti, ki so jih v
TOZD preveč „odrivali“. Razprave so bile premalo poglobljene, premalo prizadevanja je bilo čutiti ob njih, pa tudi premalo odgovornosti.
Osnovna izhodišča za sprejemanje navedenega programa so: nujnost pri urejanju določenega področja; dosežena stopnja pripravljenosti predlogov in čas, ki ga imamo na razpolago. Na tej osnovi lahko opredelimo tri osnovne značilnosti programa in sicer:
1.	področja na katerih že teče predhodna obravnava so:
a)	urejanje poslov blagovnega prometa in kreditnih odnosov,
b)	medsebojna razmerja med TOZD, ki so posledica skupnega poslovanja,
c)	združevanje sredstev in organiziranje posebne finančne službe,
d)	določanje objektivnih osnov za programiranje obsega dela (plan, standardi, kvaliteta in normiranje);
2.	pripravljeni predlogi:
a)	urejanje pisarniškega poslovanja v DO,
b)	urejanje rekreacijsko počitniške dejavnosti,
c)	urejanje delovnega časa;
3.	na novo bi bilo potrebno pripraviti urejanje:
I.	nekaterih področij, kot so:
a)	svobodna menjava dela med proizvodnimi TOZD in TOZD Commerce,
b)	pravilnik o samoupravni delavski kontroli v DO
c)	splošni akt o cenah
d)	izobraževanje in pripravništvo;
II.	sprememba oziroma dopolnitev posameznih obstoječih rešitev:
a)	sprememba samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO Labod,
b)	statut DO Labod,
c)	pravilnika o notranji organizaciji in razvidu del in nalog v TOZD,
d)	skupnih osnov za delitev čistega dohodka, osebnega dohodka in skupne porabe,
e)	delitev čistega dohodka, osebnega dohodka in skupnega prihodka v TOZD.
Takšna razvrstitev temelji predvsem na doseženih fazah pri urejanju posameznega področja, vendar bi bila pomembna še razvrstitev s stališča, ki nam pove ali gre v posameznem primeru za samo-
upravni akt na ravni DO ali pa za samoupravni akt TOZD, kar bo razvidno iz programa aktivnosti, ki bo določal nosilce in roke za posamezne aktivnosti. Program aktivnosti bi usmerjali tako, da bi vse naloge izpeljali v prvem polletju tega leta, razen področje delitve dela v TOZD (sistemizacija - razvid del in nalog) ter delitev čistega dohodka, osebnega dohodka in skupnega prihodka, ki bi ga programirali za drugo polletje.
RAZLIČNA MNENJA O RASTI
Srednjeročni načrt za gospodarski razvoj Jugoslavije in SR Slovenije predvideva nižjo gospodarsko rast kot pa smo jo načrtovali doslej. Na to znižano planirano gospodarsko rast gledajo ekonomisti z različnimi občutki. Nekateri se celo bojijo, da bomo za rzvojem industrijskega sveta še bolj zaostali in težko ujeli vlak svetovne konjunkture, ko bo (in če bo) ta zopet zapeljal s polno paro naprej.
Del trgovine v Novem mestu z vrhnjimi oblačili. Kupcev za enkrat še ne manjka, vse večje pa je zanimanje za izdelke z napakami, kjer so tudi cene primernejše.
* m « 4»'.
Vodje proizvodnje v programu PŠ in VO so se sestali skupaj i razvojno službo in pripravo dela z namenom uskladitve normativov znotraj programa. Na posnetku vidimo vodjo proizvodnje TOZD TEMENICA, tov. Nemeca.
ocena in vabilo
Oceno akcije „Tisoč delavcev - sodelavcev” za našo delovno organizacijo smo v glasilu že objavili. Ne bo odveč, če še enkrat povemo, da je bila uspešno izpeljana predvsem s prizadevanjem dopisnikov iz TOZD DELTA, LIBNA in DSSS, medtem ko so se dopisniki iz drugih sredin oglašali le malo ali pa nič. Kljub akcijskemu načrtu, spodbudam in vsestranskim prizadevanjem, akcija ni zaživela v vseh TOZD. Vzrokov ne bomo iskali v ..prezasedenosti ali nepismenosti”, saj vsi vemo, da so to le borni izgovori. Morda so tisti, ki so se želeli oglasiti, dobili premalo spodbude in podpore v svojih OOS, saj je bila končno to sindikalna akcija. Ob članskih sestankih v mesecu februarju, je v marsikakšnem poročilu samokritično omenjen mla-hov odnos do informiranja, na žalost pa so tudi taka, ki področja obveščanja niti ne omenjajo. Pa je vendar pomemben in velik delež sindikalnih nalog prav skrb za obveščanje.
Kljub naštetemu pa vidimo v lanskoletni akciji uspeh — tako po večjem številu dopisnikov, ki se javljajo še po poteku akcije, kot tudi po vsebinski plati prispevkov. Postali so bolj živi, bolj naši. Uspeh pa je tudi že v tem, da je bilo nujnost po množičnejšem vključevanju v obveščanje slišati, brati in čutiti večkrat, da je bilo neprestano poudarjeno obveščanje kot se-
stavni del nalog OOS, da je akcija premaknila dopisovanje v glasila za dober korak naprej. V upanju, da bomo v našem glasilu vsaj s takim tempom tudi nadaljevali, bomo znak kladiva s svinčnikom še objavljali.
V slovenskem merilu pa je bila akcija uspešna nad pričakovanji. Kar 3000 novih sodelavcev čaka na podelitev znaka, ki ga bo prejel vsak dopisnik v sklopu akcije. Tiskanje le teh se je zaradi nepričakovanega števila zavleklo, tako, da smo v delovnih organizacijah prejeli znake te dni. Na slovesnostih jih bomo predali vsem sodelavcem akcije in ob tem pregledali uspehe, neuspehe in prizadevanja na področju informiranja. V LABODU bodo znake akcije „Tisoč delavcev — sodelavcev: prejeli:
MARIJA MAGDIČ in SILVA PUHAR iz TOZD DELTA; MARIJA ŠTAMFELJ, IRENA STRGAR in ANICA BAZNIK iz TOZD LIBNA, ANICA ZUPANČIČ, ANDREJA KRAŠEVEC in BRANKO BABIC iz TOZD COMMERCE, MIHAELA REVEN TOZD ZALA, MILAN GREGORIN - TOZD TIP-TOP, TONČKA KRALJ -TOZD LOCNA, SONJA GAJIČ, TATJANA MARESIC, UROŠ GORENC, JOŽE BRA-ClKA, NEŽKA GODLER, MAJDA DULAR in ANKA PE-URACA iz DSSS.
Posebna priznanja bomo podelili tudi vsem našim stalnim dopisnikom in sodelavcem, ki so prispevali ne le k večjemu uspehu akcije, temveč tudi k razvoju informiranja v naši delovni organizaciji.
vaša kri, ki rešuje življenja...
Novomeška pokrajinska bolnišnica je lani dobila od 5050 prebivalcev iz občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje 1543 litrov krvi, tega predragocenega zdravila
Odkar je leta 1953 prevzel organizacijo prostovoljnega krvodajalstva Rdeči križ Slovenije, število krvodajalcev in zbranih količin te dragocene tekočine neprestano raste. Tako je leta 1977 dalo 103.999 prostovoljnih krvodajalcev 35.227 litrov krvi, leta 1979 pa je bilo krvodajalcev že 108.938.
Ni treba posebej poudarjati človekoljubnosti in nuje te akcije, saj že geslo akcije „Kri rešuje življenja", samo dovolj pove. Velika je tudi pripravljenost delovnih ljudi, da po svojih močeh rešujejo življenja, saj so se akcijam dosedaj vedno v zadostnem številu odzivali. Seveda pa so potrebe velike in jemanje krvi samo za tekočo porabo ni dovolj. Potrebne so večje rezerve za primer hujših prometnih nesreč in naravnih katastrof. Tekoče potrebe in nujne rezerve pa lahko zagotovimo samo z načrtovano in stalno akcijo, v kateri bodo zagotovljene stalne in že vnaprej znane količine.
V tako stalno akcijo so se nekateri delovni kolektivi na Dolenjskem že dobro vključili, nekateri pa le formalno. Špora-zum med Splošno bolnišnico v Novem mestu in občinskim odborom Rdečega križa Novo mesto je za leto 1980_ določal, da bo v občinah Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje zbranih 1300 litrov krvi. Ker so bile potrebe večje, je bil tudi plan presežen, tako da je bilo zbranih 1543 litrov. Kri je lani dalo za pokrajinsko bolnišnico 5050 občanov, od tega iz novomeške občine 4686.
Med krvodajalci je bilo 4648 zaposlenih delavcev, 35 kmetov, 90 gospodinj, 9 upokojencev in 268 dijakov srednjih šol.
Prvič je prišlo lani na odvzem 878 krvodajalcev.
V delovnih organizacijah zavzema plan krvodajalstva 20 odstotkov zaposlenih, iz letnega poročila občinskega odbora RK pa je razvidno, da so ta plan nekatere delovne organizacije krepko presegle, nekatere pa ga niso dosegle niti do polovice. Med večjimi organizacijami, ki v krvodajalstvu izstopajo, je treba omeniti predvsem NOVO-GRAD, kije plan izpolnil z 224 odstotki, in LABOD, kjer so plan izpolnili z 210 odstotki. Med delovnimi organizacijami, ki se ponašajo z visokim številom krvodajalcev, so že vrsto let IMV (lani: 678 krvodajalcev), tovarna zdravil KRKA (624), NOVOLES iz Straže (595) in novomeška tekstilna tovarna NOVOTEKS (469). Med delovnimi skupnostmi ali DO, kjer so se posebej zavzeli za krvodajalstvo, naj omenimo tu še Medobčinske inšpekcijske službe, Javna skladišča, Krojač, Knjigo-tisk, Novomontaža, ISKRA iz Bršljina, ELA, BOR iz Dol. Toplic, Interevropa in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Novem mestu.
Uresničevanje plana je vsekakor odvisno od dobrega delovanja aktivov Rdečega križa v posameznih organizacijah. Da bo delo potekalo še bolj načrtno in uspešno, prosijo delavci v občinskem odboru RK, da bi po delovnih organizacijah napravili podroben načrt za izvajanje krvodajalstva. Za vsako organizacijo naj bi tako vnaprej zanesljivo vedeli, kdaj in s koliko krvodajalci lahko računajo.
Šele tako bodo življenja rešena načrtno in brez kampanjskih akcij, na zalogi pa bo vedno dovolj te, za življenje tako zelo potrebne tekočine.
N. S.
Naša delovna organizacija, s sedežem v Novem mestu, se je do sedaj zelo dobro vključevala v akcijo krvodajalstva. V naši sredini imamo enega krvodajalca, ki je daroval svojo kri že 48-krat, štirje delavci so dali kri več kot 20 krat, devet jih je, ki so se v akcijo vključili nad 10-krat, od enkratnega darovanja, pa do desetkratnega odvzema krvi, pa je med nami 37 krvodajalcev.
Aktiv RDEČEGA KRIŽA v novomeškem delu Laboda se bo sestal v aprilu. Pregledal in ocenil bo dosedanje delo ter sprejel program za tekoče leto. O uspehih aktiva bomo pisali v naslednji številki, kjer bo podan tudi pregled krvodajalstva po vseh naših TOZD.
zaključna akcija NNNP in alarmni znaki
Odbor - komite SLO in DSz je na svoji zadnji seji (30. 3. 1981) razpravljal o oceni dosedanjega poteka akcije „NNNP - 80/81“. Za pospešitev izvajanja akcije je koordinacijski odbor OOZ S Novo mesto izdelal konkretni skupni načrt ki vsebuje 21 konkretnih skupnih nalog za TOZD Ločno, TOZD Commerce in DSSS.
Iz načrta so razvidne naloge, datum, časovna opredelitev, izvajalci in sodelujoče strukture. Za realizacijo načrtovanih nalog je določena skupina od 52 izvajalcev na čelu z vodstvom TOZD.
Med te naloge sodi vsebina alarmnih znakov za nevarnost v izrednih razmerah.
Ko govorimo o razmerah, mislim:
a)	na obdobje miru,
b)	na obdobje morebitnih zaostritev,
c)	ob naravnih ali drugih nesrečah,
d)	ob neposredni vojni nevarnosti in
e)	seveda, tudi na samo vojno.
Izkušnje so pokazale, da s premišljenim ravnanjem ob naravnih in drugih hudih nesrečah lahko v znatni meri zmanjšamo ali celo preprečimo škodo in žrtve. Zato je nujno potrebno, da vemo, kako naj se ravnamo ob takih nesrečah in se izognemo panike, ki utegne povzročiti le še več škode in nove nesreče.
Takšno stanje terja ustrezne ukrepe za varstvo prebivalstva in ljudskega premoženja. Hkrati je potrebno, da so ljudje o tem vsestransko obveščeni. Da bi delavci naše OZD vedeli, kako naj se ravnajo v času nesreče ali grozeče nevarnosti objavljamo ta navodila:
na vsako izredno stanje, ki ga bo povzročila nesreča ali grozeča nevarnost, bodo opozorile alarmne naprave z ustaljenimi znamenji. To so:
1.	Za neposredno nevarnost zračnega napada: zavijajoč enominutni zvok sirene.
2.	Ob naravni nesreči (ob poplavi, potresu, požaru): 3-krat po 20 sekund dolg enakomeren zvok sirene v presledkih po 20 sekund.
3.	Ob požaru manjšega obsega: enakomeren 3-minutni zvok siren.
4.	Za prenehanje nevarnosti zračnega napada: enominutni enakomerni zvok sirene.
5.	Za preizkušanje siren vsako soboto ob 12. uri: enakomeren enominutni zvok siren (kakor znak za prenehanje nevarnosti).
Priporočamo, da upoštevate ta navodila, ker boste tako največ pripomogli k učinkovitosti reševalnih akcij. V primeru potresa:
potresi nastanejo zaradi notranjih zemeljskih sil in se razlikujejo po jakosti. Običajno spremlja potresne sunke močno
bobnenje v notranjosti zemlje. Brž ko začutite prvi potresni sunek, se podvizajte med podboje vrat, k visokemu pohištvu ali v manjši prostor (stranišče, ozka predsoba. Odpeljite s seboj tudi otroke in druge člane družine. Ne kratite časa z oblačenjem ali iskanjem raznih reči. Bodite mirni in prisebni ter z besedo in zgledom vplivajte pomirjevalno tudi na okolico. Zavedajte se, da je vaša rešitev in rešitev vaše družine odvisna predvsem od vaše prisebnosti in hitrega ukrepanja.
Brž ko minejo prvi potresni sunki, po najkrajši poti zapustite vaše delovno mesto oz. stanovanje in hišo, ne glede na morebitne posledice. S seboj odnesite le najnujnejše (denar, obleko, odejo, radio aparat, knjigo itd.) in oddidite na zbirališče evakuacijske enote, če ste član CZ. V primeru povodnji. Ob vsakem daljšem deževju, neurju ali hitrem taljenju snega skrbno spremljajte poročila.
Pravočasno umaknite na varno živila in vse predmete, ki bi jih voda lahko uničila. Umaknite se tudi sami z družino, vendar prej izklopite elektriko in zaprite vodovod. Preskrbite se z zadostnimi količinami pitne vode. V primeru požara:	požari nastanejo iz
različnih vzrokov, ki so subjektivne in objektivne narave.
Vedno si je zapomniti, da bi že z odstranitvijo subjektivnih vzrokov zmanjšali število požarov na najmanjšo mero. Zato moramo vedeti in storiti naslednje: okvar na elektronapeljavah ne popravljajte sami, če niste zato usposobljeni. Ali je s plinom vse v redu? Ne uporabljajte vnetljivih čistil pri pranju ali v bližini grelnih naprav!
Če je nastal požar, ga skušajte pogasiti s priročnimi sredstvi in preprečite širjenje požara. Pokličite gasilce na telefon št. 93.
Če vam vzrok požara ni znan, se gašenja ne lotevajte sami, posebno ne okrog napeljav. V primeru zračnega napada sledi alarmni znak. Ob alarmnem znaku za zračni napad odidite po najbližnji poti in čim hitreje v najbližje zaklonišče. Brž ko se zmrači, zastrite okna s temno prevleko, ki ne prepušča svetlobe. Če vas je zračni napad presenetil zunanj zaklonišča, se izognite odprtih mest. poiščite si kritje, tako da ne boste vidni iz zraka. Če se vam je vnela obleka, se povaljajte po tleh. Vod po zračnem napadu ne uporabljajte. Če je odrejena evakuacija prebivalstva se ravnajte po objavljenih navodilih.
Referent obrambe ILIČ MILAN
usklajevanje
norm
V obeh programih to je v programu perilo šport in v programu vrhnjih oblačil - se je v posameznih fazah doseganje norm zelo razlikovalo. Vzroke za razkorak v doseganju norm med posameznimi TOZD, je kaj težko navesti, vsekakor pa je bilo potrebno ta odstopanja zbližati. Z namenom uskladitve norm so se v sklopu razvojne službe zbrali vsi vodje proizvodnje — za vsak program posebej — in priprava dela. Skupno so v svojem programu pregledali vse operacije dela in s precejšnjim prizadevanjem in trudom uspeli norme tudi uskladiti.
Vsebina posveta je bila predvsem v uskladitvi normativov že zaradi same neusklajenosti norm in pa v raznih tehnoloških izboljšavah. Za izpeljavo zastavljenih nalog ob uskladitvi norm je bilo potrebno, kot je to že omenjeno, veliko truda, rezultati pa bodo gotovo prinesli zadoščenje, saj pričakujemo, da do odstopanja ne bo več prihajalo v taki meri kot seje to izkazovalo doslej.
TRDNEJŠI ODNOSI Z ITALIJO
Italijanski izvoz v Jugoslavijo se je lani povečal za 2 odstotka, naš izvoz v Italijo pa za 27 odstotkov. Razlika v naraščanju izvoza je vsekakor pozitivna in pomaga k stabilizaciji našega gospodarstva, pa tudi k bolj enakopravnemu in trajnejšemu gospodarskemu sodelovanju med sosednjima državama. Tudi letos se gospodarstveniki obeh dežel dogovarjajo za nove skupne naložbe. Tako naj bi italijanska družba ANSALDO dobavila Jugoslaviji tri termoelektrarne na lignit, Jugoslavija pa bi v zameno izvažala v Italijo električno energijo. Dogovarjajo se tudi o sodelovanju pri iskanju podmorskih naftnih in plinskih nahajališč v Jadranskem morju. Ozko grlo v jugoslovanskem sodelovanju z zahodno Evropo postajajo prometne zveze. Zato so tudi Italijani obljubili, da bodo pomagali pri zagotovitvi kreditov za modernizacijo jugoslovanskega cestnega in železniškega omrežja.
ZVOČNI ALARMNI ZNAKI
1	neposredna nevarnost 1 minutni zavijajoč znak sirene zračnega napada
2	Nevarnost napada z je- 3 X 20 sekund zavijajoč znak sirene z drskimi, biološkimi ali vmesnim presledkom 15 sekund kemičnimi sredstvi
3 Požar
(velja tudi v miru)
3 X 20 sekund enakomeren znak sirene z vmesnim presledkom 15 sekund
4	Naravne nesreče (po- 20 sekund enakomeren znak sirene,
plava, potres, obsežen 20 sekund zavijajoč znak in 20 sekund požar)	enakomeren zaključni znak sirene
5	Prenehanje nevarnosti t-minutni enakomeren znak sirene (preizkus siren vsako
soboto)
širina
sindikal=
nega
dela
Osnovne organizacije sindikata v naših temeljnih organizacijah, so po zaključnih obračunih potegnile črto tudi pod svojim delom v letu 1980 in hkrati sprejemale programe dela za tekoče leto.
Širina dela sindikata, ki ni samo socialna, temveč tudi družbenopolitična organizacija, zajema številna področja in prav osnovna organizacija sindikata je najpomembnejši vir in dejavnik v vsebini dela in delovanja celotne organizacije. Torej zajema osnovna organizacija sindikata vso širino dela in življenja na svojem področju.
Prva je izpeljala članski sestanek osnovna organizacija ljubljanske enote TOZD Commerce.
V njihovem poročilu so točke, ki zajemajo delovanje na področju uveljavljanja načel delitve po delu in rezultatih dela, obravnava smernic srednjeročnega programa, stabilizacijska prizadevanja, delovanje na področju SLO in DSZ, letovanje delavcev, izobraževanje in tudi nekaj kritike predvsem na račun premajhnega delovanja na področju kulture. V sklopu razprav srednjeročnega plana 1981-85 je izvršni odbor podal oceno glede smeri nadaljnega razvoja programa vrhnjih oblačil s poudarkom na organiziranosti in položaju enote TOZD Commerce iz Ljubljane, ki je bila vse od sanacije izpostavljena nenehnemu preoblikovanju in iskanju novih organizacijskih rešitev. V času, ko je potekal članski sestanek so bili rezultati gospodarjenja in stabilizacijskih prizadevanj že na dlani in z veseljem so prisotni ugotovili, da smo v ostrejših pogojih uspešno zaključili poslovno leto.
Stabilizacijska prizadevanja bodo v naših sredinah še prisotna in še poglobljena. Program ljubljanske enote Commerca narekuje skrajno stabilizacijsko obnašanje. Pripravljeni moramo biti na zaostrene pogoje gospodarjenja, ki bodo v tekstilni in še posebno konfekcijski industriji, še občutnejši. Izrazita rast življenjskih stro-
škov pogojuje upad kupne moči občanov, zato se moramo na tovrstne pogoje temeljito pripraviti. Do večjega dohodka moramo priti z večjo produktivnostjo in za to se mora boriti sindikat.
Tudi uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih tega je zahtevno področje, ki ga mislijo v letošnjem letu poglabljati in dograjevati, vsebina dela pa sega seveda še na številna druga področja. Med njimi naj naštejemo le nekaj: priprave na volitve delegacij in delegatov SIS za naslednje mandatno obdobje, priprave na tretji kongres samoupravljalcev, nov zakon iz področja SLO in DSz, nudenje različnih oblik pomoči sodelavcem itd.
Čutiti pa je bilo tudi težnjo po večji povezavi z novomeškim delom TOZD Commerce. Prav sindikat naj bo tisti, ki bo stike poglabljal in skrbel, da bo kljub prostorski oddaljenosti, trdna vez znotraj TOZD kot tudi znotraj delovne organizacije.
TOZD COMMERCE -NOVO MESTO
Poleg nalog, ki so si jih zadali kot prioritetne — spremljanje stabilizacije, gospodarjenja . . .
— je osnovna organizacija sindikata v novomeškem delu Commerce posvečala veliko skrb idejnopolitičnemu izobraževanju. Seminarja republiškega sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije se je udeležila namestnica predsednice izvršnega odbora, svojega člana pa so imeli tudi v šoli samoupravljanja. Na pobudo sindikata je ponovno zaživelo tudi športno društvo, nadaljevali so z zbiranjem papirja, izkupiček pa je namenjen za obisk Hiše cvetja. Zastavljene akcije so bile v večini realizirane, le vključevanje v informiranje in pa morda akcij, kot je zbiranje papirja, bi morali v bodoče še bolj spodbujati.
V programu za tekoče leto so upoštevali težje gospodarske pogoje, poudarili nujnost doslednega izvajanja stabilizacijskih nalog, poudarjena pa je tudi skrb za negovanje in razvoj humanih medsebojnih odnosov. Nadaljevali bodo z idejnopolitičnim usposabljanjem, in izobraževanjem za delo negovanjem športnih dejavnosti, dograjevali informiranje . . . skratka, delo v letošnjem letu bo še aktivnejše in še širše.
DSSS
Tudi v DSSS je bila aktivnost osnovne organizacije sindikata zelo pestra, saj jo je bilo čutiti na tekorekoč vseh področjih našega življenja in dela. Širina,
ki jo je zajela, sega od sprotnega spremljanja gospodarskih gibanj, izkoriska delovnega časa, skrbi za izobraževanje, do sodelovanja pri oživljanju športnega društva, dela na področju SLO in informiranja.
V programu dela za tekoče leto je opredeljenih deset tem. Med temi je posebna pozornost posvečena delitvi dohodka in čistega dohodka ter rasti osebnih dohodkov. 10 sindikata v DSSS si je zadal tudi nalogo analizirati planske dokumente glede vsebovanja določil Družbenega dogovora iz omenjenega področja. Pozornost velja tudi boljši organiziranosti dela, izobraževanju, kulturi, oddihu ... Med nalogami pa je tudi oživitev konference sindikata na ravni delovne organizacije.
TOZD LIBNA
Poročilo o delu in uspehih tega v 00 sindikata v Libni, je zelo samokritično. Prizadevanja so bila na različnih področjih različna. Zadovoljni so s spremljanjem in ocenjevanjem rezultatov gospodarjenja, saj je delo v zvezi s to temo potekalo zelo aktivno tako po sindikalnih skupinah, kot tudi na zborih. Lepi rezultati so bili v Libni doseženi tudi v sklopu akcije „1000 delavcev - sodelavcev", čeprav z ativnostjo na področju informiranja v svoji sredini še niso zadovoljni. Kritično pa so ocenili delo delegacij SIS in vključevanje v izobraževanje, kjer so bili uspehi le skromnejši. Velika skrb je v preteklem letu veljala solidarnostnim ackijam. Te bodo tudi v bodoče nadaljevali, kot prvo nalogo pa so si zadali izpeljati skupaj s socialno službo DO in občinskim socialnim skrbstvom kriterije in pogovore s socialno—šibkejšimi delavci. V Libni se tudi lahko pohvalijo z že utečeno akcijo klimatskega zdravljenja, ki so ga v letu 1980 omogočili trem delavkam.
Iz načrta aktivnosti 00 s TOZD Libna je treba omeniti skrb za načrtnejše zaposlovanje ob vzporednem uresničevanju sprejetega dogovora o kadrovski politiki ter zagotavljanju večje socialne varnosti delavcev, kot tudi skrbi za kulturo, strokovno in družbeno izobraževanje, itd. Še posebno pa si bodo prizadevali za družbenoekonomsko stabilizacijo - težili k realizaciji sprejetih planov, dosledno upoštevali delitvena razmerja, se borili za vse večjo produktivnost ... Na vseh področjih pa se bodo borili za razvoj samoupravnih odnosov.
TOZD DELTA
Osnovna organizacija sindikata šteje v TOZD Delta 546
članov, ki so organizirani v štirinajstih (14) sindikalnih skupinah, v teh pa je štiriinpetdeset (54) poverjenikov. V sklopu 00 sindikata pa deluje tudi komisija za socialna vprašanja, nadzorni odbor in komisija za nadzor nad bolniškim staležem. Ob letnem članskem sestanku so delavke v Delti z veseljem ugotavljale, da so programske usmeritve v celoti izpolnili. Poleg že znanih in tekočih nalog 00 sindikata so se v Delti uspešno vključevali v povezavo na ravni občine, skrbeli za izboraževanje, sodelovali so pri dopolnitvi varnostnopolitične ocene, vodili priprave na razprave o periodičnih in o zaključnem obračunu. Sindikalna akcija je tudi izbor najboljših delavcev in samoupravljalcev, pa še in še bi lahko naštevali. Naloge, zastavljene za tekoče leto, zajemajo aktivnosti in prizadevanja za povečanje dohodka, delitev po delu in rezultatih dela, velika skrb bo posvečena izobraževanju pa tudi kulturno—športnemu delovanju. Stalna naloga je tudi skrb za delovnega človeka, za njegovo zdravje, za zmanjševanje invalidnosti ter izostankov iz dela. 00 sindikata se bo tudi v bodoče aktivno vključevala v gradnjo družbenega standarda, v področje kadrovske politike in zaposlovanja. Stalna skrb velja tudi informiranju, SLO in DSz, spremljanju dela ,SIS in seveda nenehnim prizadevanjim za stabilizacijo. Več povezave si želijo s krajevnimi skupnostmi. Posebna skrb na je posvečena
tem področju še vedno premalo storili, zato si bomo ob sodelovanju z občinsko telesno—kulturno skupnostjo prizadevali, da se bodo naše delavke bolj vključevale v rekreacijske dejavnosti tudi na področju občine.
Ob organizaciji KS novoletnega praznovanja smo sešili v Zali 14 kostimov za gledališče. Vse to smo opravili v popoldanskem času, za kar so šivilje prejele tudi pohvalo KS."
Teh nekaj odlomkov iz poročila kaže na plodno delovanje OOS, ki si je v programu zastavila še veliko konkretnih akcij.
tudi osebnim dohodkom, ki so — glede na druge industrijske panoge — na dnu. Pri svojem delu pa 10 OOS ugotavlja, daje delo često tako zahtevno, daje potreba po usposabljanju in dograjevanju znanja vse izrazitejša. V sklopu tega pa niso zanemarili tudi samoizobraže-vanja.
TOZD ZALA
OOS je pripravila letošnji letni občni zbor skupaj s proslavo dneva žena in praznovanju DO.
Le nekaj kratkih odlomkov iz poročila o delovanju 10 OOS v nreteklem obdobiu:
„Naša 00 se je v preteklem letu aktivno vključila v vse oblike delovanja TOZD s posebnim poudarkom na tekočem spremljanju gospodarjenja in spremljanja stabilizacijske politike v TOZD. Ob periodičnih obračunih in ob ZR smo organizirali razprave po delovnih skupinah, kakor tudi na zborih delavcev z namenom čim boljše informiranosti.
Poskrbeli smo tudi za rekreacijo zaposlenih, saj so se nekatere naše delavke udeležile plavalnega tečaja - organiziran je bil v novem bazenu v Cerknem, koncem leta pa še smučarskega tečaja na Črnem vrhu. Zavedamo se, da smo na
TOZD LOČNA
Pregled dela v lanskem letu kaže na širino področij, v katera je posegala OOS in z rezultati tega dela je gotovo lahko zadovoljna. Hkrati pa je članski sestanek priložnost, za temeljitejšo analizo, ki pa pravi, da vse naloge vendarle niso bile izpeljane v takih okvirih, kot so bile pred sindikat postavljene. Aktivnost je bila velika ob spremljanju planskih dokumentov za srednjeročno obdobje, zadovoljivo je sodelovanje z drugimi DPO, pravih rezultatov pa niso dosegli pri širjenju in poglabljanju informiranja. V programu dela za leto 1981 je prav temu področju posvečena posebna pozornost, seveda ob stalni skrbi za dvig produktivnosti, za stabilizacijska prizadevanja. Področje družbenega standarda, kulturnega življenja delovne sredine, športa, preventivnih zdravstvenih ukrepov, je tudi zajeto v programu. Naloga vseh članov pa je aktivno sodelovanje pri izpopolnjevanju samoupravnih odnosov in organiziranosti ter aktivno sodelovanje pri prizadevanjih za izboljšanje položaja tekstilne pa-
Ob prazniku naše delovne organizacije in dnevu žena je bila v TOZD ZALA prijetna slovesnost
TOZD TEMENICA
10 OOS je imel v tej TOZD precej dela, ki pa zaradi kadrovskih težav in drugih odsotnosti iz dela ni mogel vedno delovati tako kot bi želel. Kljub temu pa je delo potekalo po zastavljenih programih. Pomembna naloga sindikata je bila mesečno spremljanje plana in sprotno opozarjanje na nujnost dodatnega dela, ki je često poseglo tudi v proste sobote. Tako so v Temenici uspeli pravočasno pripraviti izdelke za trg, čeprav je bila v letu 1980 bolniška in porodniška precej visoka. Redno so obravnavali poslovne uspehe. Sto—odstotna realizacija plana je pripomogla tudi k boljšemu finančnemu uspehu. V skromnejšem obsegu je delovanje na področju informiranja, pa tudi delo v SIS ni bilo deležno prave pozornosti. Zamujeno bodo gotovo popravili in dogradili v tekočem letu, saj že akcijski načrt kaže na to. Poleg širših akcij, ki bodo glede na celotno situacijo prisotne v vseh delovnih sredinah, so si v Temenici zadali še nekaj točk. Te zajemajo družbeni standard, predvsem stanovanjsko politiko, uresničevanje določil o dodeljevanju nagrad in priznanj, skrb za zdravstveno šibke delavce in otroke naših delavk, aktivno delovanje ob pripravah na tretji kongres samoupravljalcev ter spremljanje in izvajanje smernic za kolektivno vodenje v DPO.
TOZD TIP-TOP
Izvršni odbor osnovne organizacije TOZD TIP—TOP kritično in samokritično ugotavlja premajhno delavnost v osnovni organizaciji. V bodoče bo potrebno aktivirati širino, saj je delo sindikata delo nas vseh. Tudi kadrovske težave so „bremzale“ aktivnost, ki pa jo je bilo - kljub zelo samokritičnim besedam — čutiti tako ob spremljanju stabilizacijskih prizadevanj, analiziranju poslovanja, kot tudi širše. V tekočem letu si je zadal sindikat za nalogo aktivno poseči v dograjevanje družbenega standarda, še posebno na področju stanovanjske politike. Na novo bodo spodbudili vezavo stanovanjskih sredstev, kar štejejo za svojo pomembno akcijo, posvečali bodo vso pozornost tudi osebnemu standardu delavca in seveda borbi za čim boljšo produktivnost. V TIP-TOP-u čutijo veliko potrebo po oživitvi konference sindikata na ravni delovne organizacije. Redni sestanki družbenopolitičnega aktiva so dobrodošli, toda potrebno bi bilo povezati tudi sindikat, ki ima tudi na ravni delovne organizacije velike naloge.
iz programa
našega
glasila
Naše glasilo naj bi bilo polno aktualnih prispevkov in nikakor ni cilj to, da je le ..zapolnjeno” s kakršnokoli temo. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je naša dolžnost informirati, poročati o svojem delu.
Vsebinski program našega glasila zajema deset področij, ki jih bomo spremljali skozi leto 1981. V teh temah bo sleherni med nami našel svoje področje dela in informiranja. Program smo zastavili sledeče:
GOSPODARJENJE V DO-letna in trimesečna informacija, stabilizacijska prizadevanja kot stalna naloga, redna poročila posameznih služb kot so nabavna, prodaja, izvozno uvozna itd.
SAMOUPRAVNE DEJAVNOSTI področje, ki vsebuje precej rubrik, vse pa naj bi bile naša stalna%naloga. Širina tega delovanja omogoča številne teme od delovanja delegatov, spremljanje realizacije sklepov, izpolnjevanje določil samoupravnih splošnih aktov in tako dalje do rubrike, ,,Kako nas naši delegati zastopajo”.
DPO — poročanje o delu družbenopolitičnih organizacij, njihove smernice, pobude . . . — stalna naloga.
SLO in DSz — tudi to področje ni le zadolžitev strokovnega delavca, ampak nas vseh, naloge pa so sprotne in
staine
VARSTVO PRI DELU
Občasne informacije o gibanjih nesreč pri delu, napotki in priporočila ter realizacija sklepov iz tega področja naj bi bila vsebina, vezana na varstvo pri delu.
DRUŽBENI STANDARD
smo tudi doslej redno spremljali in pisali o dosežkih in ovirah. Odslej bomo morali več pisati in vplivati na razvoj športa in rekreacije, pa tudi o stanovanj-
Narava dela v fakturnem oddelku je taka, da ne dovoljuje nobenega popuščanja, saj bi se znalo to krepko maščevati. Stanje števila faktur koncem leta 1979 je bilo 49202 kom., koncem leta 1980 pa je to naraslo že na 65898 kom., torej je index na 134,1 %. Ob povečani prodaji, ki je tudi vse bolj razdrobljena, se število faktur veča in kaj težko bi tako maso obvladovali ,,peš''. Že peto leto teče avtomatska obdelava faktur, za katero lahko rečejo delavke v fakturnem oddelku vse najboljše.
ski politiki, o družbeni prehrani ter počitniški dejavnosti.
INTERESNE DEJAVNOSTI naj bi zajemali vsebino iz izobraževanja, kulture, zdravstva, skrb za lep jezik, RK, predstavitev naših delavcev in služb . . .
STROKOVNI SESTAVKI IN NOVOSTI V NAŠIH PROGRAMIH — bi morali biti v bodoče tudi pogosteje na straneh našega časopisa. Približevati bi morali novosti doma in v svetu, opozarjati na kvaliteto naših izdelkov, predlagati itd. Novosti v naših programih, težave in uspehi, ob nabavi, prodaji, kreacijah.
DOGODKI — v tem področju smo že poročali o sejemskih prireditvah, obiskih pri nas, obeležja posameznih datumov, več pozornosti pa bomo morali posvetiti dogodkom v naših posameznih delovnih sredinah, sprejemanjem novih aktov itd.
Glasilo pa naj bi prinašalo tudi pomembnejše dogodke v republiki in federaciji (posamezni sklepi, vezani na naše delo in našo sredino), podatke iz tekstilne industrije doma in po svetu, take in drugačne zanimivosti itd.
IZ NAŠIH TOZD
Celoviti prikazi dela in življenja posameznih delovnih sredin. Okvirni program, podan v najkrajši možni obliki, odpira širino tem, v katere bomo posegali in s tem pripomogli, da bo naše informiranje vse širše in boljše.
L. J.
ali res že vse znamo?
Od 26. I. do 9. 3. 1981 je v naši delovni organizaciji potekal nadaljevalni seminar za usposabljanje delegatov.
Seminar je organiziral v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL Zavod za produktivnost dela Novo mesto. Udeležili naj bi se ga delegati samoupravnih organov, evidentiranih je bilo 99 delegatov iz TOZD LOČNE, COMMERCE in DSSS, vendar se je posameznih predavanj udeležilo največ do 30 slušateljev.
Delegati so absolvirali 4 teme:
Sistem samoupravnega socializma, predaval je tov. Vladimir Bajc
— Uresničevanje samoupravljanja v naši praksi, predaval je tov. Milan Bratož
- Analiza delovanja subjektivnih sil v občini, predaval je tov. Jože Škufca
Družbeni razvoj SRS in občine, predaval je tov. Roman Raj er
Pomembnosti in nujnosti tovrstnega usposabljanja nam ni treba posebej poudarjati, saj nam delegatski sistem v praksi ne deluje tako, kot si ga vsi želimo kar čutijo tako v bazi
delavci kot tudi delegati sami.
Dalj od te ugotovitve pa ne pridemo. Ko je nudena pomoč v izobraževanju za lažje in kvalitetnejše delo, se branijo tega znanja s številnimi izgovori.
Brez splošnega znanja pa ne bomo mogli reševati problemov v naši delovni sredini oziroma ne bomo mogli razvijati samoupravne prakse.
Vendar pa bi se morala tudi baza zavzeti za to, da bi se njihovi delegati izobraževali, da bi bilo njihovo delo s tem uspešnejše in kvalitetnejše, če že sami ne čutijo te potrebe.
TATJANA MARESIČ
BOMO TUDI LETOS KORUZO UVAŽALI?
Zaradi skrajno neugodnih vremenskih razmer pri spravilu lanske letine je na poljih ostalo še približno 160.000 ton koruze. To v primerjavi s skoraj 10 milijoni ton pridelka sicer ni katastrofalno, najbolj gospodarno pa tudi ne, saj se že zdaj slišijo zahteve po uvozu te žitarice. Nihče pa tudi ne zna pojasniti, zakaj na trgu koruze primanjkuje, saj se je pitanje živine zmanjšalo, pa tudi cena je v primerjavi s tisto iz leta 1977, ko je bilo koruze največ in je stala le 2,05 din za kilogram, precej višja, saj stane kilogram danes 7,70 din. Prav verjetno je pomanjkanju koruze kriva tudi špekulacija.
kaj nam prinaša
koln
V Koelnu je bil od 22. do 24. februarja eden najpomembnejših sejmov moške mode. Na tem sejmu sodeluje preko 860 konfekcionarjev iz različnih dežel. Poleg domačih - nemških proizvajalcev, je na sejmu kar 40 odstotkov tujih predstavnikov, ki prihajajo iz ZDA, Italije, Francije, Anglije in Švice. Prikazovali so moško modo za jesen — zimo 81 82.
MODNE TENDENCE
lov«it*a mili.«
labod
Mrvo mišjo
TOVARNA rinil «
labod
NOVO MESTO
©labod
NOVO MIŠI O
M TOV1HVI PI IUI 1
iplabod
IVOVO MK.STO
TOVARNA PIRHA
(d) labod
novo Misro
Moška moda za jesen — zimo 81-82 je elegantno-športna. Materiali so mešanice z volno ali čista volna. Med vzorci izstopa v prvi vrsti Prince de Galles karo od najbolj diskretnega za obleke do izrazitega za suknjiče. Barve so elegantne, usklajene in se med seboj prelivajo.
Ramena pri suknjičih so normalna, ne več tako poudarjena kot prejšnjo sezono, reve rji pa so malo širši (od 7,5 do 8 cm). Pas je rahlo nakazan. Enoredni suknjiči so pogostejši od dvore-dnih. Pri slednjih - dvorednih - je skoraj obvezna „špic” fa-zona, na hrbtni strani pa se vse več pojavljata dva razporka. Hlače so čez boke še vedno nekoliko širše, proti gležnju pa se rahlo zožujejo(48cm). Tudi manšete se vračajo! Blazer oziroma suknjič se kombinira z različnimi hlačami. Zopet so aktualne široko rebraste žametne hlače v kombinaciji s karo suknjiči. Novost pa so usnjene hlače. Pri plaščih ni večjih sprememb. Največ je klasičnih trench plaščev in kombinacije poliester — tvved (plašč, ki se nosi na obe strani). Veliko je plaščev na bubi ovratnik, skrito zapenjanje in pas.
V športnem programu prevladujejo bluzoni. Materiali so usnje na prvem mestu, malo plastificirani puplini podloženi in prešiti, razni tweedi, temno modra čoja. Kroji so pri
bluzonih še vedno ohlapni balonasti in tudi ramena so še vedno poudarjena.
Moške srajce imajo relativno majhne ovratnike. Veliko je modelov z gumbi na ovratniku. Prevladujejo modri toni, črtice, oksford platno.
Kravate so nekoliko širše (7
-	8 cm). Materiali — čista svila, volna in precej pletenih. Barve
—	bolj intenzivne.
JANUAR V SLOVENIJI NEUSPEŠEN
Kot je že v navadi, je tudi v letošnjem januarju proizvodnja v slovenski industriji upadla. Letos je padec celo zelo občuten, saj ni manjši samo v primerjavi z lanskim decembrom, ampak tudi v primerjavi z lanskim januarjem. V delovnih organizacijah so izdelali za 7,4 odst. manj industrijskih izdelkov od lanskoletnega letnega poprečja in za 11,6 odst. manj kot lani decembra. K januarskemu upadu proizvodnje pripomorejo nekaj tudi inventure, remonti in zimski dopusti, vendar se je kljub temu vredno vprašati, kam je januarja splahnel stabilizacijski zagon, ki ga je bilo čutiti ob koncu lanskega leta. Žal po zadnjih podatkih tudi februar ni dal boljših rezultatov.
BARVE za jesen — zimo 81—82
Grupa modrih tonov temno modra v kombinaciji s camel
drap, bordo, rumena, živahnejše modre pa za dodatke.
Grupa olivno zelenih tonov
v kombinaciji z medeno rumeno, bledo rumeno, dodatki pa so v bordo barvi.
Grupa rjavih tonov — vse nianse lešnik rjave v kombinaciji z umazano belo ali sivo- modro, do temnejših kava rjavih tonov.
Za pomlad - poletje pa v koelnskih izložbah prevladujejo svetle — sveže barve. Predvsem dajejo prednost beli barvi, ki je kombinirana s temno modro — mornarski stil, bledo rumeno, olivno zeleno povratek safarija, cimet rjavo in kot modni hit pri ženskih oblačilih, bela z zlato.
Elegantne moške obleke so svetlo sive barve, svetlo olivno zelene, sivo - modre z bledo rumenimi, rdečimi in svetlo modrimi kombinacijami. Mnogo je temno modrih blazerjev s srebrnimi gumbi. Poleg sodijo bele platnene hlače. Skratka za to pomlad in poletje prinašajo Koelnske izložbe mnogo svežih, lepih barv v ženski in prav tako tudi v moški modi.
PETRA BRECELJ
revija
obzornik
V sklopu Prešernove družbe, ki je bila ustanovljena na pobudo glavnega odbora Osvobodilne fronte, izhaja - poleg redne zbirke, s katero smo vas že seznanili — tudi revija OBZORNIK. Tudi ta revija izhaja že od leta 1953. Prinaša članke in sestavke o širini dogajanj, širi bralčevo obzorje, nudi pa tudi branje za sprostitev. V slovenskem kulturnem prostoru je ta revija trdno zasidrana, saj s svojo kvaliteto in skrbno odmiijenim in izbranim gradivom nudi vsakemu bralcu in ljubitelju dobrega čtiva, obilo užitka.
Na revijo se lahko naročite po telefonu — 061—21—440 ali pismeno na naslov: Prešernova družba, revija Obzornik, Opekarska—Borsetova 27, 61000 Ljubljana. Letna naročnina (12 številk) je 300 din, polletna pa 150 dinarjev. Posamezna številka pa stane 30 dinarjev.
JE KRŠKO:
REDNO OBRATOVANJE LETOS OKTOBRA
Od krške jedrske elektrarne, naše najbližje ..energetske velikanke", pričakuje naša skupnost veliko: z močjo 632 megavatov naj bi nam dajala na leto 4 milijarde 200 milijonov kilovatnih ur električne energije. Strokovnjaki iz Kanade in naše države so na nedavnem skupnem sestanku ugotovili, da se bo prvo polnjenje našega jedrskega prvenca začelo konec marca ali v začetku letošnjega aprila. Uransko gorivo bo med prvim polnjenjem težko 49 ton, vsako leto pa bodo zamenjali pribl, tretjino goriva.
V začetku letošnjega julija naj bi začela jedrska elektrarna delovati, redno obratovanje pa naj bi steklo v začetku oktobra. Kaj nam pomeni jedrska elektrarna, naj pove še tale primerjava. Termoelektrarna na premog bi potrebovala za proizvodnjo enake količine električne energije 5 milijonov ton tega trdega goriva. Pri tem bi samo za prevoz premoga do kraja porabe potrebovali 500.000 vagonov.
Pokukajmo skozi police v TOZD Libna
COMMERCE, TOZD LOCNA
kako smo bili delavni
V	letu 1980 je imela 00 Z K 6 sestankov, sekretariat pa seje sestajal po potrebi. Sestanki so potekali po akcijskem programu, ki smo si ga zastavili v začetku leta. Vzporedno smo sprejeli tudi stabilizacijski program in s tem v zvezi sprejeli več priporočil in stališč.
V	začetku leta smo se vključili v priprave za volitve v samoupravne organe, ter za novo kadrovanje v komite SLO.
Predavanja, ki smo si jih zastavili v akcijskem programu niso v celoti izvedena.
Poslušali smo predavanje tov. Suhiya iz OKZKS Novo mesto. Tema je bila: Naloge članov ZK v SLO, Religija in naša družba smo prestavili za letošnje leto. Predavanje je bilo organizirano za člane 00 ZK TOZD
in DSSS.
V letu 1980 smo predlagali enega člana za sprejem v našo organizacijo, nismo se pa dovolj potrudili, da bi akcijo v sprejemanje novih članov resneje in številčno izpeljali.
Vključili smo se tudi v izobraževanje mladih komunistov, ki sta se ga udeležila tov. Franc Košak in Milan Zupančič.
Aktivno smo sodelovali pri periodičnih in zakljunih računih. V letu 1980 se je dvakrat sestal družbenopolitični aktiv naše delovne organizacije in obravnaval težak položaj tekstilne industrije, gospodarska gibanja in stabilizacijska prizadevanja.
Beseda je tekla tudi o osebnem standardu delavcev v tekstilni industriji, in da je naloga komunistov, da se borijo za izenačitev položaja tekstilnih delavcev z drugimi gospodarskimi panogami.
V mesecu marcu smo obravnavali obrambne priprave. Skupaj z ostalimi DPO v našem TOZD smo izdelali varnostno in politično oceno, predelati pa moramo osnutek načrta ukrepov v izrednih primerih, ki je pripravljen po občinskih pravi-'
lih.
Ocenili smo tudi aktivnost članov naše OOZK. Ta ocena pa ni ravno dobra, saj se še vedno niso vključili v delo 00 določeni člani. Zato bomo v letošnjem letu sprejeli program dela in porazdelili naloge tako, da bodo vsi člani aktivno delovali, saj se zavedamo, daje danes v času kriz partija tisto, ki ima največjo nalogo, da resno in trezno uresničuje besede, katere nam je govoril tov. TITO.
Tovariš TITO mi se ti zaklinjamo, da s tvoje poti ne zavijemo!
MILAN ZUPANČIČ
Delta je naš najštevilnejši kolektiv, zato je tudi delo poslovne sekretarke široko in pestro.
varčujmo
tudi
pri
telefonu
Telefon je postal v našem vsakdanjem življenju nepogrešljiva pripomoček. Predvsem na delovnem mestu skorajda ne bi mogli več brez njega. Hitro in neposredno nam omogoča reševanje tekočih zadev, zato se ga poslužujemo vse več in več. Toda ali znamo preceniti kdaj je klic zares potreben in ali se znamo po telefonu pogovoriti kratko in jedrnato? !
Osnovni bonton ob tele-foniadi zahteva, da se ob klicu predstavimo in da na kratko povemo s čim v zvezi telefoniramo. Na ta osnovna pravila pa vse češče pozabljamo. Kaj rado se zgodi, da glas na drugi strani žice kar „pade” v problem, sogovorniku pa ostaja, da razreši kdo to kliče, skratka, da poišče „valovno dolžino". Na drugi strani žice pa je očitno nekdo še vedno prepričan, da je v naših mislih le on (ali ona) in „tista“ zadeva, kar je - ne le za telefon - precej prevzetna misel.
Toda kakor zna biti taka situacija celo smešna in zabavna, zna biti okoli tele-foniade marsikaj tudi zelo dragega. Zato si, še predvsem v službi, ne moremo in ne smemo privoščiti maratonskih pogovorov, ki vključujejo številne potrebne, često pa tudi nepotrebne fraze in slepo govoričenje, kar obema sogovornikoma krade čas, telefonskemu pogovoru pa prišteva nove in nove dinarje.
Čeprav je postal telefon tako zelo naš in vsakdanji, si moramo ponoviti, da je vloga in smisel telefona v jedrnatem in hitrem pogovoru, nikakor pa ne v dolgih razpravah ati celo klepetanju za kratek čas. Zato se ob ponovnem klicu prilagodimo temu komunikacijskemu sredstvu in omejimo pogovor na najnujnejše. V tem je, kot je že rečeno, smisel in vloga telefona.
• L. J.