Prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 26. junija 2003, 99. Številka Natalija Juhnov Pred nami sta dva meseca, ki za večino pomenita čas dopustov, oddiha, potovanj in nasploh vsega prijetnega. K vsemu temu (pa tudi tistim, ki si ničesar od tega ne morejo privoščiti) bomo v četrtek, 31. julija, dodali novi Pen. junij 2003 Pe" 26 VESTNIK Gasilski slavolok novoporocencema H »Slišali smo, da sta se v LOGAROVCIH vneli dve srci in gasilci nismo prišli, B da ju pogasimo, ampak da plamen ljubezni ohranimo v vajinih srcih ...♦ Tako sta poveljnik in podpoveljnik GZ Križevci(pri »Lotmerki") pričakala svojega predsednika in ženina Marjana Kolarja. Pred vaško kapelo v Logarovcih je 0» Družinska tradicija: balonarstvo To mi delai! -- J pripeljal svojo izvoljenko Ta-■ njo. Gasilci (v ; glavni vlogi so ' bili tisti iz PGD i Vučja vas) so I »mladoženca« I presenetili z I vodnim slavo-I lokom, pri če" mer so »mlado« zaščitili z »marelo«, Mar- jan pa je bil de-Ml ležen nekaj m vodne megle. Pionirji balonarskega letenja v Pomurju so pravočasno poskrbeli za prav tako navdušene letalske naslednike. To velja tudi za ponosnega očka (tasta) ŠTEFANA BERTALANIČA, ki je ondan oddal sina BOŠTJANA (med drugim glasbenega redaktorja na Murskem valu) Za nedoločen čas ga je vzela v zakup MIRELA. Seveda poroka ni minila brez poskusne balonarske vožnje obeh mladoporočencev - prvi pomurski pilot Pišta ob tem ni imel pomislekov, saj je že prej ves čas trdil, da nad 300 m nadmorske višine ni greha! Vesna grofica, Ivan Grof, Filip pa njim pisar I Naj se zn (in vidi)! Komur ni jasno, kaj je to možnar, naj se odpravi v PINCE - MAROF. Možnarist LEON RUBIN vam bo zaupal vse njegove skrivnosti in vam ga seveda pokazal (možnar). Nekateri Leonovi znanci pa namigujejo, da je možnarist pripravljen popotovati po vsem nam dragi Sloveniji, da • bi vesoljnemu občestvu pojasnjeval možnarske skrivnosti. Seveda pa ne zastonj! 1^ Šampi(nj)oni Real S. V. Dvorec RAKIČAN je pravšnje okolje za vse, ki se počutite »srednjeveško^. Če ne verjamete, vas lahko prepričata fotografiji. Na prvi je dvorni pisar, ki je v enem od naslednjih življenj (tam nekje ob prelomu tisočletja) postal novinar, predvsem pa poznavalec romskega vprašanja. Če ga niste spoznali: gre za Filipa Matka, priložnostno tudi starega dobrega dedka Mraza. Na drugi pa se bohotita graščakinja, sicer prva dama Izobraževalnega centra Rakičan, Vesna Laissa- š ni in človek, ki mu v tem primestnem kraju že dolga leta pravijo graščak (in to očitno povsem upravičeno); Ivan Karoli. zabar Medtem ko so v prvi ligi komaj ostali med najboljšimi 1 (Mura) in so v drugi ligi neslavno propadli (Križevci, Naf- I ta), se na obronkih goričkega poraja šampionska ekipa, | ki podira vse rekorde. Že drugič zaporedoma so prvaki (občinske malonogometne lige + pokalni) in nihče jim ne more do živega! Gre za »fuzbalerje« KM N SUHI VRH, kot REAL S. V. I I Njihove tekme so I I podobne onim v Cha- B I mpions League (dim- ■ I ne zavese ipd ), ki ob | I igralcih navdihujejo ■■ I tudi trenerja BRAN- k I KA HORVATA (roke | d t v bokih, kot se spodobi za pravega gospoda). Za prepričljiv uspeh so zaslužni vsi, ki jih vidite na gasilski fotografiji, njt ' hov predsednik BE- • LA BANFjO (čepi, in b to sam) pa je dejal, da I jih bo (»čoporativno«) I prodal v novo Muro! Suban ponuja milijone. Real S. V. pa spila za bonbone! VESTNIK 27 Pen junij 2003 Džuban Rudi je pozabil, kdaj se je poročil , Pentutarska nadaljevanka Na nedavnem reliju starih vozil v Soboti je bilo tudi nekaj promi-nence. S fotoaparatom smo presenetili ponosno sedečega poslanca v DZ, GEZO DŽUBANA. A tokrat je poslanski stolček zamenjal za sedež džipa iz leta 1955, ki ga je nekoč uporabljala ameriška vojska. Geza je rekel, da bo končno lahko počel, kar si je vedno Sedma sila I ^4 Želel - tu in tam malo »šrajfo". lanše že ve! Ocenjev p®" junij 2003 Živimo v svetu besed, številk, formul in najrazličnejših informacij, s katerimi nas z vseh strani zasipajo časopisni in vizualni mediji. Mnogim se je težko znajti med dobrimi in slabimi vestmi, političnimi obljubami, filozofskimi nerazumljivostmi, bahavimi političnimi izjavami, novinarskimi lažmi in vsesplošnim pretiravanjem o boljši prihodnosti, lepših dnevih ...Besede so izgubile svojo vsebinsko vrednost, fraze so nas oblekle v sive pomene, skoraj nihče se več ne spomni kakšne lepe misU, pesniške metafore, izreka, ki bi bil prelomnica v človeški zgodovini; besede, ki so kot svečava, svetloba razblinile mrak neznanja, skrivnostnega. 'pAISZ.jr Ste si zapomnili kakšen zgodovinski rek, drzno misel še bolj drznega osvajalca, znanstvenika, preroka? Na primer: KOCKA JE PADLA? Kdo jo je izgovoril, ob kakšni priložnosti? To je ena od Cezarjevih misli, ki se še danes pogosto citira. Zgodovina trdi, kako je dolgo okleval, da bi z vojsko prestopil reko Rubikon, kar je rimski senat prepovedal vsakemu vojskovodji, ki bi se vračal iz Galije, vendar je Cezar slednjič izustil: »Alea iacta est!« (Kocka je padla!) Z vojsko je prestopil reko Rubikon in tako povzročil 29. leta pred Kristusovim štetjem odprt spopad z Republiko. Kocka je padla! mnogi še danes izgovarjajo pri sprejemanju kakšne pomembne, usodne odločitve. JJI I; jf m? I Kdo je oče misli: »SPO- \ r\uu |c ' ►-'i. ^AJ SAMEGA SEBE. Sokrat. Njegovi učenci so ga cenili, ker ni bil samo filozof, marveč človek Bil je amater modrosti,, delfsko preročišče ga je imelo za najbolj modrega Grka, morda tudi za to, ker je rekel: »Vem le, da ničesar ne vem.« Ni nobenega pametnega razmišljanja brez razmišljanja o samem sebi. Filozofija se začne, ko se človek nauči dvomiti, Vsekakor so od tu dalje posamezniki resnično poskušali spoznati samega sebe in svet. Od Cezarjevih besed so postale še boj znane besede, ki jih je izgovoril Galilejo Galileji. Čeprav se je italijanski fizik in astronom 1633, leta pred inkvizicijo odrekel Kopernikovemu nauku o gibanju Zemlje okrog Sonca (če tega ne bi storil, bi končal na grmadi!}, pa kljub temu ni mogel zatajiti znanstvene resnice. Ko je zapuščal sodišče, je Zamrmral zgodovinsko nesnico: »KUUB TEMU SE VRTI!« (Eppur si muo-ve!) Mogoče je HEUREKA! najbolj znan vzklik v Zgodovini človeštva. To t^nsedo je, kot vemo, radostno izrekel grški matematik in fizik Arhimed iz tretjega stoletja pred Kristusom. Takrat je planil gol iz korita, v kate-nem se je kopal. V tem Besede. Vesna Laissani, vodja Izobraževalnega centra Rakičan planil na sovražnika, sledili so mu poveljniki drugih ladij in britanska flota je zmagala! Tako je tudi strateška laž prišla na seznam znanih zgodovinskih izjav. V zgodovino so se zapisale tudi besede črnskega političnega voditelja Martina Luthra Kinga, izrečene 1963. leta: »I HAVE A DREAM.« (Sanjam ... kako bo nekega dne ta narod vstal in ugotovil resnico, da 50 vsi ljudje enaki. Sanjam, da Slovenija je lepa, zelena, d^ia prijaznih ljudi, je majhna, pa vendar velika po svojih naravnih danostih. Spomin me zanese 12 let nazaj. Vletu, ko smo se osamosvojili, sem ravno pisala diplomo na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Pisala sem o nadarjenih učencih, o tem, kako moramo paziti na njihove talente, jih odkrivati, spremljati in negovati. Diplomo sem pisala v »vojnih razmerah-^, od daleč so se slišali streli in tanki. Spominjam se občutkov strahu in negotovosti ter tega, kako nisem mogla razumeti, da se to lahko zgodi v mirni in zeleni deželi kot je Slovenija. Na srečo se je vse hitro in uspešno končalo. Bilo pa je kot v filmu, večer, poln veselja, strasti, evforije, naslednji dan pa vojne razmere, tanki na cesti, strah, negotovost. Najbolj sem skrbela za mamo, kije z otroki letovala v Ankaranu. Ko sem jo poklicala, mi ni verjela, kako resno je videti pri nas. Štirideset otrok se je ponoči srečno vrnilo v svojo Prlekijo in k staršem. Mama pa je potem, ko je oddala vse otroke, dcživela lažji šok. Ko sem diplomirala, je d/žava že rasla. Iz novorojenčka je bodo nekega dne sinovi postajala malček in z njo je rasla moja poklicna pot. ki je posta- nekdanjih lastnikov sužnjev in sinovi sužnjev sedeli za isto mizo bral- Stva.) Čeprav je postal izobraževanje odraslih. la zelo zanimiva. Kot vsak diplomant sem verjela, da vsi samo čakajo na mene. Pa ni bilo tako. Pripravništvo sem dobila na Ljudski univerzi v Ljutomeru, eno leto sem skrbela za pet let kasneje M. L. King žrtev atentata, so se njegove besede uresničile: ameriška družba je do danes odpravila številne J krivične zakone. In ne misli, izreki trenutku je namreč odkril temeljno pravilo hidro- samo zanj, tudi za mnoge druge še danes velja misel, ki jo je izrekel izumitelj telegrama Samuel Morse, ki je oddal 6. januarja v svet prvo brzojavko s stavkom: »Tisti, ki statike, da telo, potopljeno v tekočino, na videz izgubi potrpežljivo čaka, niče- toliko svoje teži, kolikšna je teža iztisnjene tekočine. Prijatelji so presenečeno zrli golega znanstvenika, sar ne jzgubi!« »Kako se počutim V obleki slovenske '1 države?« Za strokovni izpit sem imela nalogo z naslovom Funkcio-. naina pismenost v okrožju k .■ ■ Spomnimo se besed Murska Sobota. Imela sem po- kako je gol tekel po ulici, in niso niti slutili, da bo klic ameriškega predsedni- NAŠEL SEM! (Heureka!) prišel v zgodovino kot radostni vzklik pri vseh naslednjih odkritij, spoznanjih ali rešilnih misli. Natanko pred petdesetimi leti je novozelandski ka Kennedyja, ki je v Berlinu, ko je berlinski zid še čvrsto stal, izjavil: »ICH BIN BERLINER! « planinec Edmund Hillary izrekel stavka, ki sla obšla Ta isti Kennedy je kas svet: »DALJE NE MOREVA ... NA VRHU SVA« To je neje rekel, kako je vse bilo ob pol dvanajstih 29. maja 1953. leta, ko je alpinist človekove probleme ust- skupaj s šerpo Tensingom stopil na »streho sveta« Bila sta prva alpinista, ki sta se povzela na Mont varil človek sam, a samo govore z mladimi, ki niso kon- čali šolanja, in nisem mogla verjeti, da je toliko mladih ljudi nepismenih, brez načrtov in brez denarja. Po izpitu in opravljenem pripravništvu pa me je čakala preizkušnja brezposelnosti. Poklicalasemvse znancev Ljubljani, se javljala na razpise, hodila na razgovore. Grozno sem se počutila, tako brezciljno in brez moči Pa sem dala na tehtnico - grem v Ljubljano, kjer bom imela več možnosti, ali.ostanem doma. Sklenila sem, da se moram boriti doma, ne morem pozabiti človek je tisti, ki jih lahko zelenih gozdov, neskončnih žitnih polj, ptičjega petja zjutraj. In Everest, 8848 metrov visoko goro, na vrhu razvila tudi sam reši. Mnogo let britansko in nepalsko zastavo ter zastavico Zdru- pred njim je pesnik Char- Ženih narodov. Šerpa je zakopal v sneg in led nekaj les Swinburne napisal bonbonov in keksov v znak zahvale Čomolungmi skoraj podobno misel: (boginji Materi zemlji), kot Nepalci imenujejo najvišjo »Slava človeku na viša- goro na svetu. vah!« Človek je gospodar KOPNO, VIDIM KOPNO!« je zaklical okrog dveh vseh stvari! Sir Julian » zjutraj 12. oktobra 1492. ieta mornar Rodrigo da Huxley pa je imel veliko Triana, stražar na krmilu karavele Pinta, ko je ' zagledal na obzorju obrise neznanega otoka. Z ladje ■ njim obvestili o zaupanje v človeštvo: »Človek je poslednja vršo takoj oddali topovski strel in z njim obvestili o sta življenja na zemlji, ki odkritju admiralsko ladjo Santa Maria in poveljnika vlada svojim okolišem, in ekspedicije Krištofa Kolumba. Takrat so bili vsi edino gibalo njene daljne v bistvu pa so evolucije.« Shakespear- prepričani, da so prišli do Indije -odkrili celino, ki je dobila kasneje ime Amerika. edino gibalo njene daljne jev Hamlet pa se je čudil Mornar Rodrigo je dobil za svoje odkritje za nagrado človeku »Kakšno izjem- svileni plašč in dosmrtno pokojnino španskega kralja no delo je človek! Kako v višini 10,000 marevedov. Ko smo Ž6.ma morju - in to je čas, ko nas lahko ohladi samo morje omenimo še avanturo britan- plemenitega uma! Kako neizmeren v svoji sposobnosti! ...Kako je po- skega viceadmirala Horatia Nelsona. Bilo je 1801. V doben angelu na delu! .. bližini Kobenhavna so se britanske ladje spopadle z Lepota sveta!« Pri tem pa Danci, Poveljnik flote lord Parker je zaslutil, da bodo _ bitko izgubili, zato je dal svojemu ladjevju signal za Gordon Chile: »Človek umik. Ukaz pa Nelsonu ni bil všeč. Prinesel je ustvarja samega sebe!« daljnogled k desnemu očesu - ki ga je zgubil v bitki Heureka! pri Korziki in je bil tako slep na desno oko - ter 1 ekel svojim častnikom: »Ne vidim nobenega znaka za umik!« Na svojem jamboru je dal znak za napad, je bil najbolj natančen ustvarja samega sebe! sem ostala in se bonla. Ko sem imela Že vse urejeno, da grem za šest mesecev pazit otroke v London, sem bila izbrana za animatorko v hotelu Radin v Radencih. Tam se je začelo moje »poklicno kaljenje«. Ampak počasi se človek utrudi. Dela z gosti ne moreš zreducirati na osem ur. Pridejo družinske obveznosti, vožnja te zdela... Pot me je zanesla v prodajo, v kongresni turizem, v izobraževanje in na koncu v Rakičan, kjer sem združila vse naučeno. Sprašujem se, kakšni smo Slovenci med sabo in kakšni do tujcev? Ljudje bi morali več potovati, se seznanjati z drugimi narodi, spoznavati njihovo kulturo in navade - ne iz hotelov, ampak iz njihovih hiš da bi lahko razumeli. Nam manjka sproščenosti, preveč se ukvarjamo z drugimi in ne s sabo in svojimi najdražjimi, A naj se sliši še tako smešno, sami smo svoje sreče kovač. Vsi imamo enake možnosti, življenje nagradi pogumne. Z državo je enako, kako se mi obnašamo do sebe, tako se bo ona obnašala do nas. Država potrebuje voditelje, potrebuje podjetniški duh, da nas ne bo sram prodajati svojega dela in izdelkov. Potrebuje zadovoljne prebivalce, ki bodo znali vzgajati svoje otroke, ki bodo znali izklopiti, ko čutijo, da bodo pregoreli, ki bodo znali biti poceni do sebe. Naš dom, naš partner, naši otroci, naše delo, sodelavci, sorodniki in sosedje so naše ogledalo. Se kdaj vprašate, kakšni bi si želeli biti, kakšni bi se želeli pokazati drugim? Življenje nam polaga na pot izkušnje in ljudi, ki si jih zasluzimo. Vsi delamo napake, a se lahko spremenimo, če si to želimo, in popravimo storjeno. Najlepše od vsega pa se je naučiti gledati pozitivno na sebe, družino, okolico, delo, državo. Takrat bomo lahko rekli, da je naša Slovenija zelena, lepa in Branko Šomen da ima prijazne ljudi! junij 2003 Pen 30 »Km« Podobe na pročelju njune hiše v Gorici, bumerangi, plišasta koala, različne fotografije in glasbeni instrument aboriginov, ki se mu pravi didjeridu, spominjata Franca Šiftarja in njegovo ženo Ano na dvainštirideset let življenja, ki sta ga preživela na drugi strani zemeljske oble, natančneje ^tam spodaj«, kakor pravijo Avstraliji. Zdaj je njun dom v Prekmurju, kjer sta si zgradila hišo, kljub temu pase vsake toliko časa odpravita v deželo f kengurujev, da obiščeta svoje otroke in vnuke. »Toda ne ostaneva dlje kot mesec ali dva, kajti potem začneva pogrešati deželo ob nam je povedala Ana. Avstralija je doma tudi v Gorici Doma sta bili mlatilnica in parna lokomotiva Tudi Ana je navajena na prekmursko ravnico, čeprav po rodu ni iz Prekmurja. Po njenih žilah se pretaka slovaška kri, s starši pa so živeli v Vojvodini, preden so odšli v Avstralijo. Franca v deželo »tam spodaj« ni gnala želja bo boljšem zaslužku. V Gorici so imeli vehko kmetijo, doma sta bhi tudi mlatilnica in parna lokomotiva. Pri hiši kajti na drugo stran sveta mu ni bilo stanovanje, da bi tako izboljšali svoje , M treba pluti z ladjo. Skandinavska življenje, »Dela ni bilo težko dobiti,« se letalska družba jih je z majhnim letalom, ki je potovalo tri dni in vmes je spomnil Franc, Ker je imel izpit za traktor, so ga v campu takoj zaposlili. 4 i-i »■ / moralo šestkrat pristati, dostavila v Skrbel je za okolico in kosil travo ter avstralski Darwin, kjer se je Franc vozil kamion. Pozneje se je pridružit vkrcal na vlak in nato še en dan potoval v Melbourne. Spomini na domači izvir Od prvih avstralskih vtisov je ostala so bili trije sinovi, vse dokler se Franc Francu najbolj v spominu vročina. in njegov brat nekega dne nista odločila, da bosta odšla v širni svet. Naprej sta »V sako krat, ko so temperature narasle, vode pa je primanjkovalo, sem se Ana in Franc Šiffar sta $e po 42 letih vrnila iz Avstralije v Gorico, v zgornjem delu fotografije lahko vidite na pročelju hiše Šiftarjevih sliko, na kateri so kenguruji in stara avstralska hiša. delavcem, ki so gradili elektrarno. Delo je bilo težko, vendar dobro plačano. Franc je ostal eno leto, nato pa leta 1938 odšel v Sydney, kjer se je srečal s predsednikom slovenskega kluba v Wollongongu, ki mu je ponudil delo v tamkajšnji železarni. Naš sogovornik ni okleval. Že naslednji dan se je odpravil z vlakom v omenjeno mesto v Novem Južnem Wehsu, ki je znano predvsem po svoji industriji. Najprej je delal v železarni, nato v tovarni, kjer so izdelovali cevi in kable. Tam je bil zaposlen 34 let. Podaljšana leta Več kot štiri desetletja so bila v nasprotju z obljubo, ki si jo je dal na začetku, da v Avstraliji ne bo ostal več kot dve leti. Okolje in čas sta njegove načrte spremenila. Med svojim živ- B prebegnila v Avstrijo, nato še enkrat s spomnil domačega izvira mrzle vode v > ki ■j f i - •’\l » f ■ > - P 9^ Z a* - : % A.’ f S j I Franca spominjata na Avstralijo tudi plišasta koalo*-in insfrument aboriginov, ki se mu pravi didjeridi' kjer je bha njuna hiša. Tudi tam sta ime- Ijenjem v Avstraliji je Franc spoznal tudi la namreč majhen vrtiček, kjer sta pri- Ano, skupaj sta namreč hodila na delo. Še prej je poznal njeno sestro in svaka, saj se je veliko družil s Slovaki, ki so bili njegovi sosedje. »Poroke so tam delovala zelenjavo, in tudi doma na štedilniku se je kuhala predvsem prekmurska hrana. Na vprašanje o avstralskih kulinaričnih dobrotah pa je Franc oci skromne, ni toliko hrane, čeprav Av- govoril, da je meso kengurjev po okusu stralci pojejo vehko mesa, manj krom- podobno govejemu in ni mastno. Kar se pirja in vehko več buč, je pa poleg tega pa tiče družabnega življenja, smo iz-še veliko govorov,« je odgovoril Franc na vedeli, da imajo Avstralci veliko klubov, vprašanje o njuni poroki. Poroka je bila v angleščini in tudi Franc in Ana sta se morala hitro naučiti kolesi v Nemčijo. Nameravala sta v Gorici,« je dejal Franc, Ob prihodu so tujega jezika, saj sta oba delala v okolju, Kanado, toda prijavljenih v tisto smer ga najprej poslali v tako imenovani kjer ni bilo veliko delavcev iz njunih dr- je bilo preveč, zato je Franc izbral Avstralijo, brat pa je ostal v Nemčiji. camp, kjer je bilo še veliko drugih ljudi, ki so se v času emigracije priselili v Tu± pri potovanju je imel Franc srečo, Avstralijo in čakali na zaposlitev in žav, ki bi govorili njun materni jezik. Ana je bila najprej zaposlena kot čistilka, nato pa je delala v cvetličarni. Bilo je ■ da so navdušeni golfisti in da s prav takim navdušenjem tudi balinajo. V vsakem klubu imajo tudi igralne aparate, za katerimi sedijo predvsem starejši člani, ki se nad igralno srečo navdušujejo kakor majhni otroci. Poleg tega so klubi tudi kraj pogovorov in pitja piva. .r ■A' ii ii __ Dejan Fujs i .3 »Ves črn sem od sonca, ko stojim ob jezeru,« je zopisol Franc na eno od svojih prvih fotografij iz Avstralije. Iz tistega obdobja sta tudi preostali fotografiji, kjer je Franc na traktorju in z mehiškim klobukom. ! 4/ i 1 A veliko ljudi različnih narodnosti, zato so morali najti univerzalni jezik za sporazumevanje, V Gorici danes govorita prekmursko narečje. Naučila se ga je tudi Ana, čeprav sama pravi, da ji včasih »uide« še kakšna slovaška ali angleška beseda. IVidi v Avstraliji sta imela vrt »Avstralsko življenje je tako drugačno od življenja v Sloveniji,« sta povedala Ana in Franc, čeprav oba priznavata, da se domači dogodki ne razhkujejo od tistih, doživetih v kraju Albian Park, Spomini so prišli z zabojnikom. Leta so minevala, želja po vrnitvi pa je ostajala. Prvič po odhodu v Avstralijo je obiskal Franc Slovenijo leta 1975. Z ladjo jg plul osem tednov okoli sveta. Naslednji obisk je bil leta 1991, leta 1996 pa se je odločil, da bo v Gorici zgradil hišo, najpomembnejši datum v njegovem življenju pa je 18. avgust 1998, ko sta se z ženo Ano dokončno poslovila od Avstralije in se preselila v Gorico. Z ■ njima je prišel tudi del Avstralije, saj sta nekaj najljubših stvari prinesla s sabo. »Naročila sva ladijski zabojnik, vanj naložila naše pohištvo, slike, štedilnik in spomine ter vse prepeljala v Prekmurje,« je razložila Ana, Dodala je še, da je na začetku pogrešala Avstralijo, predvsem zaradi otrok in vnukov, toda zdaj se je že navadila. Franc nikoli ni obžaloval, da sta se vrnila. Z Avstralijo so ostali prijateljski stiki, tudi s Slovenci, ki delujejo v tamkajšnjem slovenskem klubu v Wollongongu. Obiskala jih bosta spet prihodnje leto. ; VESTNIK 31 P©" junij 2003 r Velika TRIPENKETA I šestim znanim prebivalcem tukaj- o Slovenija je stara 12 let. Kaj bi ji podarili za rojstni dan? šnjih občin smo zastavili tri pe-novska vprašanja. Zahvaljujoč njihovemu sodelovanju imamo tako 18 odgovorov, vi pa ugotovite in ocenite, ali zadeli žebljico na glavico. @ Vaš sosed hoče odpreti javno hišo. Za to potrebuje tudi vaše soglasje. © Kaj naj bi se vam zgodilo na dopustu, da bi se znebili stresa? ■ r Aleksandra Gabor Zlatko Gabor samostojna podjetnica, Cafe bar Tržnica, Murska Sobota pomočnik Čira Blaževlča na trenerski klopi Mure: I ^^Podarila bi ji dve videokaseti. No prvi bi bile posnete I obljube naših politikov - predvsem v predvolilnem I Času, ki nom že 12 let obljubljajo raj na zemlji. Na I drugi kaseti pa posneto reolno stanje v naši državi: j dolge vrste brezposelnih ljudi, socialno ogrožene l družine (ne po svoji krivdij in obubožani kmet, ki go I poleg namišljenih afer v mlekarstvu in živinoreji pe- I sti še vreme. p G S sosedi imamo zelo dobre odnose. Ce bi bile I javne hiše legalizirane in bi moj sosed želel to I dejavnost legalno opravljati, BI MU DOVOLILA, j in sicer iz več razlogov: ■ določeno število ljudi bi rešilo svojo eksistenco, ■ država bi od tega tudi imela korist, ■ tudi zdaj se to dogaja, žepe pa polnijo le zvodniki. GPodariti ne morem nič, zofelim pa lahko mir in veliko sreče v NATU in EU. G Moje soglasje dobi pod pogojem, da bom v njegovi hiši »šejk«. 0 Kaj je to dopust? Že štiri (4) leta ne vem zo ta pojem, saj nisem bil na dopustu zarodi nogometa -trenerskega poklica. Fifi Ir .1 'v O Na dopust odhajam vedno z namenom, da se odpočijem in si napolnim baterije za nadaljnje delo. I Stres na dopustu pa lahko doživim ob ostronomskih cenah gostinskih storitev. Če bi mi ostalo kaj . . . I Hi V ■ I ■ ■ n_i L- -t—-_______ I Mag. Peter Polanič denarja, bi poskusila srečo v |i igralnici. Poln zadetek bi odpravil stres za naprej in nazaj. r' f v v s* Iztok Trček ; direktor IMO-REN, d. o, o, ? Murska Sobota »Malo« več zdrave »kmečke pameti«. i\ h -I komandir policijske postaje Lendava; O Vsaj ki naftne vrelce! Po predhodnem lastnem izboru bi soglasje podpisal G Trideset dni lova v kanadskih gozdovih. 11 Oj; ■T’ |i ta-' Dam mu go. ■’ 0 dopustu se vedno znebim stresal Mirko Lebarič Predsednik pomurske pokrajinske zveze Društev upokojencev, Murska Sobota 1. 1 |- ' -i J GUspešno vodenje in taksen razvoj, da bodo državljani v njej srečni in zadovoljni. G Predvsem mora priti k meni kot A 1 Cecilija Samu direktorica Integrala, d. d., Lendava G Državi Sloveniji bi za njen rojstni dan podarilo sod sosedu, upoštevati primeren 0 Prijetno počutje na dopustu uničuje stres. I lendovskego vina, čeprav je še mladoletna, iz dveh razlogov: - ker ga imamo v Lendavi dobrega in na pretek, - mnenja sem, da bi se država po izpraznitvi soda vsaj enkrat streznila, G Moj prvi sosed sicer ne želi odpreti javne hiše, lahko po hišo proda novemu lastniku, ki bi to želel. Moje soglasje bi dobil brez pomisleka, prepričona sem, da bo javno hišo'kmalu zaprl, ker ne bo rentabilna. 0 Upam, da se bo dopust kmalu zgodil. Oditi iz okolja za nekaj čosa na morje, zaužiti sonce in še kaj, seveda z družino, je prava priložnost, da se znebiš stresa, hkrati pa nabereš novih moči za nadaljnje uspešno delo. I .-.i viaMNaarai junij 2003 Pen 32 VESTNIK IV so še tiste ceste n 9 h, ^'1 J: Fr »s 'V It!; V 1 . i .^1F il T,!-; I - Ib Slavnostno oprovijena huzarja z začetka 19. st. ki so včasih bile... ■A .1 vojaškega pohoda Obdobje vlodavine kralja Franca I. je bilo polno konfliktov in vojaških spopadov tudi zorodi nenehne francoske nevornosti. No sliki je upodobljen dunajski vojaški svet z začetka 19, st. V času Napoleonovega na naše Igraje in ob nevarnosti upora madžarski deželnih stanov so odredili popis VDUNAJSKEM VOJAŠKEM ARHIVU JE POMEMBEN DOKUMENT IZ LETA 1810/12, KI NE RAZKRIVA LE CESTNIH POVEZAV AMPAK TUDIŽnOJENJE V KRAJIH OB NJIH vseh vojaških cest in obcestnih naselj ter kartografironje ogrske dežele Ko dneve m dneve preždiš v arhivih, se na blazinici kazalca in mezinca nabere debela plast prahu (jaz ji pravim patina naše preteklosti), zaradi Listanja po več sto let starih dokumentih že skoraj ponoriš, ker ni nobene uporabne informacije, potem pa sežeš po navidez nepomembnem svežnju dokumentov in se za z zgodovino okuženega odprejo rajska vrata Tokrat so to viri, ki se nanašajo na cestne povezave v zgodovinski Žalski županiji oziroma Szalski, kot so jo imenovali na koncu XVIII st Prvi uradni popis prebivalstva in imetja (1785), predvsem pa vojaški popis cest (1810/12), ki so ga po odredbi kralja Franca I. Habsburškega opravili vojaški mženirji, spadata v čas vojaških konfliktov z Napoleonom, za nas pa sta dragocena vira iz naše preteklosti. Zelo natančen popis vojaških poti in nasehj ob njih je pomemben dokument, ki ga hranijo v dunajskem Vojaškem arhivu (Krigsarchiv, Kartensammlung) skupaj z bogato zbirko kart. Poleg tega, da so natančno opisane glavne vojaške poti, ki vodijo od radgonske, ljutomerske, soboške, medžimurske in madžarske strani v Lendavo, najdemo še uporabne zapise o naseljih v letih 1785,1810/12 ter 1828 med Rakičanom- Beltinci Lendavo, Mursko Soboto Bogojino SKOZI DOLJNJE PREKMURJE SO POTEKALE ŠTIRI VOJAŠKE CESTE Dobrovnikom, Rakičanom-Lipovci-Dobrovni- -------------------:--------------------------------------—--------- kom-Genterovci-Lendavo ter Lendavo-Pincami. Popisi razkrivajo število hiš, prebivalstva, konjev, vprežne živine in ovac, kar je bilo pomembno tudi z vidika vojaške oskrbe Za proučevanje lokalne zgodovine je pomembna trasa Bedeinecz-Bratonci-Beltinci-Lendava, saj opisuje naravne in gospodarske značilnosti naselij ob (današnji) magistralni cesti. Če upoštevamo prve podatke do leta 1500, ki jih je 1894 leta strnil v knjigo Dezsd Csdnky (po njegovih sledeh pa pozneje Ivan Zeiko za Phekmurje)**, vidimo, da so to naselja z osem-in večstoletno zgodovino. Ob trasi, ki ji je dal avstrijski vojaški inženir oznako 32. cesta od Bedeinecz do Lendarve, so stara naselja, ki obstajajo še danes Po vojaških zapisih je cesta prihajala iz smeri Petanjci-Tišina-Murska Sobota [Železna županija) in za Rakičanom prestopila županijsko mejo Kraj Bedeinecz je neznan Prva postaja na omenjeni trasi v Žalski županiji je vas Bratonci, ki po nastanku datira v XIV. st, ko jo listine omenjajo kot Bro-thoninc, vilia Brathonych . Štiristo let kasneje, ob prvem popisu, pa je Bratonez, Bratonitzi z 29 hišami in 197 dušami v lasti grofovske družine Csdky Po vojaškem popisu 1810/12 je bilo v vasi 25 hiš in 20 hlevov, domačini so redili 30 konjev m 50 glav vprežne živine, za vojaške potrebe pa so morali zagotovili mesta za 250 mož in 40 konjev Vaščani, ki so bili Slovenci, so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo V vasi, ki leži na odprtem, kjer m naravnih ovir, so 1828. leta ob velikem državnem popisu evidentirali 34 hiš in 294 ljudi. Andrets Vdlyi, ki je v letih 1796/99 v treh knjigah objavil Opis ogrske dežele, za Bratoneze navaja, da so tod rodovitne njive, pašniki, travniki in gozdovi ter da je kraj oddaljen od Dolnje Lendave tri ure hoda Naslednje naselje ob cesti so Beltinci, po listinah iz 1332. leta imenovano Belethfahva, pozneje paBelothafalua, Belaticz, Belathynz. Odštetju v 1785. letu so z 80 hišami in 583 prebivalci, ki so Csakyjevi podložniki, naj večja vas. Vojaške evidence 25 let pozneje navajajo, da šteje Be-llatincz, Bellattncze 73 hiš s 50 hlevh, in kot se za središče grofovske posesti spodobi, ima 140 konjev, 150 glav vprežne živine in 550 ovac, v času vojne pa lahko sprejme na hrano in stanovanje 800 mož in 150 konjev. V vasi, ki leži na odprtem, je sorazmerno velika gosposka palača z gospodarskimi poslopji Ob popisu 1828 leta v listinah Bellatincz vodijo kot trg (oppidum) s 94 hišami in 717 prebivalci, od katerih je 5 protestantov, 44 pa Judov Valyi navaja, da je gospodarsko m upravno središče grofije s srednje rodovitno zemljo, ki leži v bližini štajerske meje. Poštni leksikon iz 1804 leta (C Chrusius: Topografische Post-Lexikon von Ungarn ) pa pravi, da je Mura prt Beltincih plovna, trg pa je dve uri in pol hoda oddaljen od Lendave. Odranci so tretje naselje po vrsti. Listine z začetka XIV. st na tem mestu omenjajo vas Ad-rvanch, Adrianch, 1785. leta pa prebiva v 85 hišah 586 ljudi. Pri popisu iz 1810 leta vojaški inženirji za vas, kjer živijo tlačani beltinskih grofov, navajajo ime Odrianecz. V 43 hišah in 40 hlevih je mesta za nastanitev 400 mož in 60 konjev, vaščani po imajo skupaj 60 konjev in 100 glav vprežne živine. 1828 leta so tu popisali 90 hiš s 678 katoličani. Naslednje večje naselje ob tej cesti so Črenšovci, ki ga prvotni viri iz 1332. leta označujejo kot Chremsouc, Cheremsochv^cz. Če preskočimo štiri in pol stoletja in se ustavimo pri prvem uradnem popisu prebivalstva, vidimo, da živi v vasi z 90 hišami 555 Csakyjevih podložnikov. Po Valyiievih navedbah je Cserensocz, Csrencsovetz. ki je podružnica turniške župnije, narodnostna mešana vas s slovenskimi m madžarskimi prebivalci. Njihova zemlja je odlične kvalitete ter "razpolagajo z drugimi dobrinami« in do Lendave morajo pešačiti «o in pol. li kr Huzorji so že od Čosa Marije Terezije prekmurski fontje so tudi po deset in več let služili v njihovih vrstah Avstrijski voja^ inženir, ki je leta 1310/12 za cesarjeve potrebe določal vojaške poti, ime kraja zapiše fonetično; Tsernschowce. Naštel je 89 hiš in 60 hlevov, kjer morajo ob 140-glavi konjski in 160-glavi drugi lastni čredi za vojsko zagotoviti 100 privezov za konje ter fevartirza900 vojakov To je še en dokaz, da so predstavljali v začetku XIX st. vojaški davki za prebivalstvo hujšo obremenitev od fevdalnih dajatev. Ob popisu 1828. leta je v vasi 90 hiš s 668 prebivalci, od katerih je 6 Judov. Ob cesti med Črenšovci in Hotizo je vojaški inženir zabeležil ime gostilne, čarde Gallay, ki jo po lokaciji in drugih zgodcvinskih virih lahko poistovetimo z Jula (Cyula} marofom, ki je bil v lasti lendavskih Bdnffy!ev, Nddasdyiev in knezov Esterhdzyjev. Naslednja v nizu vasi ob vojaški cesti Bratom ci-Lendava v Žalski županiji je Hotiza. Prvi dostopni pisni vir iz 1339. leta jo omenja kot cu-ria Hotyza (manjši dvorec) 1785. leta so navedli krajevno ime Hottieza, Hotise, kar nakazuje na izvor imena (hotiaa, hotišče, prehod - peš ali za živino prek neke vode, tokrat prek reke Mure). Vas je štela 64 hiš, kjer je prebivalo 375 podložnikov kneza Nikolaia Esterhdzyia. Četrt stoletja kasneje so avstrijski inženirji zabeležili 39 hiš m 36 hlevov s 160 glavami živine, kjer lahko vojski zagotovijo 60 konjskih privezov ter hrano in stanovanje za 400 mož. Valyi in poštni leksikon navajata, da je vas v neposredni bližini Mure ob pogostih poplavah skoraj odrezana od sveta in Hotizanl takrat težko prihajajo v matično cerkev v Lendavi, ki je oddaljena uro hoda Šesta postaja ob magistralni vojaški cesti je Kapca, vas s skrivnostnim imenom, ki jo hstine 1291. leta - petdeset let pred drugimi naselji na območju - omenjajo kot Capcha, iuxta Ca peham in ki-«pada pod lendavsko gospoSvo Več kot '^1 H S Oi me ■Jjl".' veljali za najbolj elitni del vojske v habsburški monarhiji in mnogi petsto let pozneje, ob prvem splošnem popisu prebivalstva na Madžarskem, je v vasi 48 hiš s 447 dušami, za katere Valyi pravi, da so katoličani in živijo od kmetijstva ter so z drugimi obmurskimi vasmi Izpostavljeni pogostim poplavam. Ob vojaškem popisu je v vasi 47 hiš in 40 hlevov s 84 konji, 100 voli in kravami, v času vojaških pohodov pa morajo na stroške prebivalstva nastaniti 450 mož in 60 konjev Z vojaškega stališča je pomemben podatek, da sta na cesti skozi vas dva močvirna predela, ki sta v času velikega deževja in poplav težko oziroma sploh nista prehodna. Gaberje ■ Gyertyanos je naslednja vas ob cesti, ki naj bi se od XIV do XVII. st. imenovala Inesfalua, Inesfalwa, kasneje pa je opustela in šele v vizitacijskem zapisniku arhjdiakonata Be-xim iz 1693 leta najdemo kraj z imenom Gyer-tydnos (Gaberje). Ob prvem popisuje to srednja velika vas z 48 hišami in 447 podložniki lendavskih grofov Valyijev popis in poštni leksikon navajata, da leži ob cesti, ki vodi iz Lendave v Medžimurje na plodnem in poplavnem območju v bližini Mure. Vaščani imajo vinograde in vino lahko ugodno prodajajo Vas je od Lendave oddaljena le tri četrt ure hoda. Na razpredelnici za Gyertyanos so navedli oznako Giirga, ki pa ni madžarski sinonom za kraj, kjer so 1810 leta popisali le 21 hiš, 15 hlevov, 80 glav lastne živine, po potrebi pa so morali vzeti na kvartir 100 mož in 30 konjev Gaberju sledita Gornji in Dolnji Lakoš, naselji, ki sta dobivali v zgodovini različne statuse. V listinah iz XIV. st. najdemo Ribichlacos (13221379), toda iz njih ni mogoče razbrati, ali je to naziv za isti kraj ali za dve naselji. Pozneje za kraj navajo ime Halazzokhaza, villa Haiazukha-za (1381-1389) in v XVI st Halazokhazo prištevajo k iudicatusu Lakos, kar je nedvomni dokaz, da sta Ribich oziroma Halazokhaza in Lacos dve naselji. Čeprav še danes v Lakošu obstaja ledinsko ime Halasz (ribič), je bolj verjetno, da je Ribich oziroma Halazokhaza staro ime za Kot, Lakoš pa je bil samostojno naselje ali del Lendave. Ob prvem popisu iz 1785. leta obe naselji obravnavajo kot Lendvalakos, kjer je živelo v 37 hišah 627 podložnikov kneza Esterhazyja Valyi v svojem popisu omenja tri vasi: Cserta Lakos, Lendva Lakoš m Kis Lakos, del Lendva Lakoša je ležal ob pomembni magistrah, ki je vodila v Medžimurje. Vojaška tabela iz 1810. leta navaja (Jnter (Dolnji) Lakos, kjer je 54 hiš in 50 hlevov za 220-glavo čredo, v času vojaških pohodov so morali nastaniti 500 mož in 80 konjev. Ober (Gornji) Lakos je veljal za manjše naselje z 29 hišami in 25 hlevi Pri domačinih so našteli 115 glav živine, po potrebi pa so morali oskrbeti 300 vojakov in 56 konjev To je opis krajev ob eni najvažnejših vojaški poti na ozemlju Dolnjega Prekmurja od Brato-nec do Lendave, vendar to ni edina pomembna trasa, saj je veljala za vojaško pot tudi cesta med Lipovci m Dobrovnikom, torej trasa, ki postaja ob gradnji nove avtoceste jabolko spora. (Na- daljevanje prihodnjič) EUa Pivar VESTNIK 33 junij 2003 Naše živalsko bogastvo ----Pe"--------- Tisti, ki je dal Velika senčica (Umbra krameri) Mag. Valika Kuštor Schumacherju Človek, ki Ifubi vse, kar brni Med 24,500 vrstami rib na svetu je tudi riba, imenovana velika senčica (L/mbro feromeri). Laiki , je skoraj ne poznajo, in to ne samo zato, ker je majhna, ampak predvsem, ker živi v vodah, ki izginjajo. V Avstriji in na Slovaškem je že popolnoma izginila, pri nas pa so jo strokovnjaki odkrili šele leta 1980 v mrtvicah povodja Mure. Njeno sorodstvo je majhno, saj obsega družina senčic (Umbridae) le pet vrst; štiri so razširjene v Srednji Ameriki, velika senčica pa v Evropi, v vodah črnomorskega bazena. Senčice so najbolj sorodne ščukam (družina Esocidae), ki jih je tudi le 5 vrst, in včasih so oboje združevali v eno samo družino; toda če pogledamo shko velike senčice, lahko vidimo, da se že na zunaj zelo razlikuje od naše ščuke (£sox lucius}. Po zunanjosti ni senčica pravzaprav nič posebnega. Vzdolž bokov ima svetlo progo, vendar to m pobočnica (čutilna linija za zaznavanje premikov vode); poboč-nice ta riba sploh nima. Thdi glede velikosti ni kakšen hrust, saj zraste redkokdaj do 17 cm (večinoma le do avtogram Zelo sem nevoščljiv Milanu Muhiču z Maistrovega trga v Gornji Radgoni. Pa ne zato, ker je mlajši od mene; tudi ne zato, ker ima mlado ženo, ampak, ker ima veliko motorjev starodobnikov, jaz pp nobenega. No, pa šalo na stran, ker si ^lim, da to pisanje izpade resno, saj gre za tehniko, kjer ni ^mučk^ja->^. Milan Muhič med nekaterimi svojimi starodobniki. 'j Sl Na Muhičeve motorje oldtajmerje oziroma po slovensko starodobnike sem postal pozoren na nedavnem šovu motoristov na sejmišču v Gornji Radgoni, kjer je bilo veliko brnenja, nemalo novih motorjev ..., ampak meni so vzbudili zanimanje predvsem stari »prdaši«, kot smo v mojem rojstnem kraju (najbrž pa tudi še kje drugje) rekli 10 cm), pa še to le samica, kajti samec je manjši (kar bi včasih prišlo prav tudi človeški vrsti.,.). Velika senčica plava v jatah (5*6 osebkov) med gostim rastlinjem manjših in hladnejših stoječih ali počasi tekočih voda, kjer išče ličinke žuželk, rakce in druge drobne nevretenčarje. Zobe ima samo v spodnji čeljusti (torej njen nasmeh ne bi bil ravno filmski), toda pri prehranjevanju je to očitno ne ovira. Sicer pa večina vretenčarjev z zobmi plen le Zagrabi, nato pa ga celega ali po kosih požre, edino sesalci uporabljajo zobe tudi za mletje in žvečenje. Plitve vode in močvirja se kaj radi izsušijo, toda velika senčica je na to prilagojena, saj s pomočjo plavalnega mehurja lahko diha tudi atmosferski zrak. Z razmnoževanjem se ji kar mudi, tako da samica spolno dozori že v prvem letu življenja m odloži do 2000 iker. Če ima srečo, lahko živi 4-5 let, povprečno pa le 3-4 leta. V preteklosti je bila velika senčica veliko bolj razširjena, danes pa je reliktna vrsta (ostanek prej veliko bolj razširjene vrste), ki izumira. Najbrž je celo glacialni relikt, saj se lahko razmnožuje tudi v vodah z 10-13 °C, njena naselišča pa med seboj niso povezana. Obstoj velike senčice je ogrožen, saj je usodno Vezana na plitve hladne vode (5-24 “C), te pa skupaj 2 močvirji, ki jih človek izsušuje, in regulacijo voda izginjajo Vode, ki ostanejo, so pogosto kemično onesnažene, ljudje pa vlagajo tudi tuje vrste rib, ki domače izpodrivajo. Tako pestrost življenja upada in planet se počasi spreminja v puščavo monokultur ip betona.. V rdeči seznam Svetovne zveze za ohranjanje narave (lUCN) je velika senčica vključena kot ranljiva vrsta (V), po Bernski konvenciji pa je strogo Zavarovana. Njen obstoj bi učinkovito zavarovali le z ustanavljanjem rezervatov, kjer bi imela prvo besedo ^lovs^o: narava. M. & Skel B., 1990. Naie sladkovodne ribe MK, Ljubljano. 370. str. Šket B. et al, 2003. Živalstvo Slovenije TZS, Ljubljana. 664. str I^HpZ/v/vAv.fishbase.org. to .1 Ih ti- ,.•1 I I H je na častnem mestu avto Opel, letnik 1934, ki sem ga podedoval po pokojnem očetu Jožefu, Bil je obrtnik, ki pa je tudi slovel po avtu, ki ga je skoraj sam naredil Na šasijo Opla Super, letnik 1935, mu je kolar Pirš iz Podgrada naredil skelet iz lesa, nakar ga je oče oblekel s pločevino, za kar je porabil dve leti, Žal se tisti avto ni ohranil. Zdaj motorjem, ki so redko peljali skozi vas in za seboj dvigali že nekaj mesecev obnavljam že omenjeni Opel, star skoraj goro prahu, (Drugače je bilo ob sobotah, ko smo pometli 70 let, dokončan pa bo šele čez dobro leto,« je povedal kolnik in ga poškropili z vodo.) In na razstavi v Gornji Milan Muhič, s katerim sem se najprej pogovarjal v dnevni Radgoni so imeli motorji znanca z Maistrovega trga sobi, kjer so razstavljena njegova odličja s tekmovanj v kartingu, nato pa sva nadaljevala v prostorih, kjer so poseben prostor. MdanMuhič, rojstno leto 1943, se je poklicno ukvarjal z vodoinštalaterstvom, gradnjo vaških vodovodov, pa s strojnimi izkopi.. Zdaj se počasi odpravlja v pokoj. Močno si želi, da bi v domačem kraju ustanovil društvo, saj je motorji starodobniki. Seveda bi bil prikaz preglednejši, če bi bili v enem in večjem prostoru, kar si lastnik sicer tako zelo želi. Na novinarjevo željo, naj pove, kateri motor je morda Gornja Radgona znana po motoristični tradiciji. Če mu nekaj posebnega, je odgovoril; bodo finance dopuščale, bo uredil razstavni prostor svoje motoristične zbirke, ki bo na ogled širšemu občinstvu, kar »Morda 50-kubični s štiritaktnim motorjem (običajno so dvotaktni, op. p), potem 19-kubični dizel, kar je prava bo nedvomno poživilo turistično ponudbo obmejnega redkost. Tu je sicer še vrsta drugih motorjev z izrednimi mesteca. tehničnimi rešitvami, ki se danes ne uporabljajo več, so »Skoraj vsak ima kakšen konjiček: eni so ribiči, drugi pa nadvse zanimive za ljubitelje motorjev, na primer lovci, tretji zeliščarji..., nekaterim pa je hobi poizvedovanje motorji: Motom, Pegasso, Bianchi, Lohman ..in tudi vozila in hodijo naokrog ter sprašujejo, kaj delaš, s čim se ukvarjaš . .« Ni mislil na novinarje, saj naša radovednost ni toliko konjiček, ampak predvsem poklicna »deformacija«. V živem spominu mu je ostal 14 maj 1961, ko je začel prleškega izumitelja in tovarnarja Janeza Puha.« Nekaj motorjev je registriranih. Z enim od njih (50-kubičnim moto morinijem, 4 KM, iz leta 1956) sta se Milan Muhič tn njegov Martin, ki pravkar končuje osemletko, lani podala na osemdnevno pot, prevozila 1 400 kilo- tekmovati v kartingu (saj veste: tisti »otroški« štirikolesniki) metrov in obkrožila Slovenijo. Povzpela sta se tudi na Vršič in na prvih takih dirkah v Jugoslaviji, ki šobile v Ljubljani, zmagal. Pozneje je nadaljeval kariero v kartmgu v YU-reprezentanci in sodeloval na mednarodnih in svetovnih prvenstvih, kjer je dosegal različne uvrstitve. TUdi prva mesta je zasedal. Iz tistega obdobja ima 70 odličij: pokali, in bila deležna pozornosti hribolazcev »Vesel sem, da gre sin, kar zadeva motorje, po moji poti, saj se navdušuje za motorje starodobnike in nekaj jih je z mojo pomočjo čelo restavriral, zdaj pa jih sam vzdržuje,« je izjavil oče Milan. Ponosen pa je tudi na svoji hčerki: plakete, diplome ... Tekmoval je skupaj s fanti, ki so zdaj Mojca, ki je končala likovno akademijo, vodi znano celo tekmovalci formule 1: Sena De Silva, Ricardo Petrese, Olio De Angelis in drugi. Posebno drag spomin pa mu je dirka v Kerpen-Horemu v ZR Nemčiji, kjer je lastnik dirkališča oče dirkačev Schumacherjev, ki so kot mladi fantje želeli imeti (in tudi dobili) avtograme od YV-tekmovalcev, pa tako tudi od Milana Muhiča. V njegovih (tekmovalnih) letih šport ni bil skomercializiran in • tekmovalce je resnično povezovalo tovarištvo. Petinštirideset let je bU star, to pa je bilo pred 15 leti, ko se je umaknil iz aktivnega športa in se posvetil zbiranju in restavriranju motorjev starodobnikov. »Predvsem me zanimajo motorji z malo kubičnimi metri. V nekaj letih se jih je nabralo več kot 35, med njimi pa picerijo Strmina v Gornji Radgoni. Lokal je tudi sama oblikovala in, kot je povedal oče, »vdahnila kulturo«. Hčerka Mateja pa je tudi v posl obrnem svetu, saj je pri IBM v Ljubljani prodajna referentka za Vzhodno Evropo Prav ima Milan Muhič, ko trdi, da ima vsakdo kakšen hobi. Mislil je seveda na delo, ki ga najrajši opravlja. Vse to tudi nekaj stane, odvisno pač, kaj zbiraš, kje si aktiven .. Njegov konjiček je drag, saj zahteva denar m čas, saj prav vseh motorjev ni našel na odpadu. V zadovoljstvo pa mu je, ker se ljudje zanimajo na njegove motorje m tu in tam mu je najbrž kdo celo »fauš«. Taki pač smo! Štefan L. Sobočan Sad ne pade daleč od drevesa: sin Marko gre po očetovih stopinjah. Odličja dokazujejo, da je bil Milan Muhič nekoč veiiki mojster kartlnga il 34 TDIRIIl junij 2003 I I If I I Ciro si je po prihodu no štadion in stisku rok svojim privržencem, ki so ga že prej dočakali 2 ovacijami, ogledol slačilnice in klubske prostore. Prov lahko bi si tukaj tudi sam vedno obuval nogometne čevlje, kar je pozneje dokazal s spretnim žongliranjem, preigravanjem in podajo z boka, ki je s pomočjo Obilinovičeve glave našla pot v mrežo. 1=^ -41^ ,r M m -------Ke"------------------- 1500 gledalcev na prvem treningu Mure! Vedel sem, da bo tako. Nekako sem že čutil, da bo v nedeljo, ko bo prvi trening nogometašev Mure, videti tako, kot da bi bila kakšna tekma, Sam sem krenil proti stadionu kakih dvajset minut pred začetkom treninga in takrat so ljudje že v velikem številu prihajati po Razlagovi aU Kopališki ulici in skozi Fazanerijo. Toda tega, kar je sledilo, nisem pričakoval. Ljudje so se kar valili, gledalcev je bilo vedno več, parkirnega prostora pa vedno manj. Še redarska služba je bila organizirana tip top v uniformah, kar se doslej ni zgodilo še na nobenem treningu. Občutek, da bo tekma, je bU tako močan, da me je skoraj začudilo, da se ne pobira vstopnina. Ampak vsi smo vedeli, zaradi koga smo predvsem prišli, kdo bo glavna zvezda treninga. In res, malce je trajalo, potem pa se je pojavil: vrhunski strateg, Atila, veliki motivator alias Miroslav Blaževič, ki ga vsi poznamo pod vzdevkom Čiro, in zaradi katerega se Murska Sobota še zdaj ščipa in sprašuje, ali se ji vse skupaj morda ne sanja. Čiro je odbil dvakratno ponudbo arabskega šejka in raje prišel v Prekmurje! Nekaj nezasLšanega, kar se doslej še ni zgodilo. In zaradi česar se na Hrvaškem sprašujejo, ali se mu ni zmešalo. Vse, kar se je dogajalo potem, lahko vidite na naših posnetkih. Tomo Koles Jure Zauneker ... in potem je prišel ON trener vseh trenerjev . 'V 'J ? 54 -* tu li ’ M R ti- a Čiro je najprej še v civilni obleki prišel do robo tunelo, ki vodi na 'It ga čakali številni novinarji - eden med njimi je, Prvi je iz tunela prišel novi ■ . t.. ’ igrišče in kjer so pomislite, samo zaradi treninga prišel kar iz Ljubljane -, nato po se je obrnil z besedami: »Kje je predsednik?« Sledil je interni pogovor z igralci, nato po se je Ciro na njihovem Čelu v Murinem dresu sprehodil do igrišča in zmagoslavno dvignil roke. Toko je Še bolj »obnorel« publiko, ki je po aplavzu začela skandirati: »Muro, Mura!« Ciro je že takoj na začetku po-kazol svojo trenersko naravo in le malo minut je bilo potrebno, da smo iz njegovih ust slišali prve kletvice, ki jih poznamo še iz časa, ko je bil v Mo- i Glavno tribuna je bila dodobro napolnjena, v velikem številu pa je bila zosedeno tudi južna tribuna. Na vzhodni strani je bila pod močnim soncem večina gledalcev slečena do pasu, nekaj nojbolj vnetih navijačev pa se je znašlo celo na severni tribuni. j predsednik Mure I Georg Suban in I požel aplovz , celotnego stadiona, kor je malce presenetilo še njega samega. I To je Človek, ki je I omogočil, da ! ljudje v tej I pokrajini spet I sanjajo o časih I zmagoslavja. I Gotovo je, do bo I po Cirovem I prihodu, ki je I zasenčil vse I druge, spet J »udaril« s kako I zvenečo ■ okrepitvijo. ravskih Toplicah |f»(’ na pripravah PL z reprezentanco Irana. Poz- I neje je priznal, da je bil nalašč I ' malo bolj grob, do igroicem fe I na začetku pokaže, da jih ča- ■' ka resno delo. Zanimivo pa je, da je publiko njegove ostre besede, namenjene igroicem, sprejela z odobravanjem. O novih okrepitvah v igralski vrsti na drugih straneh našega časopisa podrobneje piše kolega Milan JerŠe. So pa igralci hitro spoznoli, zakaj Blaževičo kličejo tudi Atila, bič božji. To sta med prvimi občutila Kož ul in Dominko, ki sto morala preteči kazenski krog, ker sta se dotoknila žoge takrat, ko Čiro tega ni želel. -V. I i e.'-' l[ ‘tl N . I Stori in novi trener: Zlatko Gabor in Ciro Blaževič gledata v doljovo. Kakšen bo Murin horizont? In še dva trenersko pregovora, ki ju je »Žico« na tiskovni konferenci v šali zoupal novinorjem, in sicer do ima pameten trener vse v glavi, dober po si piše in da na svetu obstajata samo dve vrsti trenerjev: tisti, ki so že bili zamenjani, in tisti, ki še bodo zamenjani. J A, 1 -J ! Feri Cifer, ena od legend soboškego nogomefa, je moral takoj na prvem treningu pošteno delati in obvladovati žogo, saj je bil Čiro vedno v njegovi bližini, Zo zdaj kaze, da so dosedonji igralci Mure brez problema sprejeli prišleke iz Kopra in Dravograda. »Povrotno žogo je osnova našego koncepto,« jim je na uho kričal zagrebški strokovnjak. I I + VESmiKss junij 2003 Trener Mure ----------------------Pe"-------------- Veliki mag^ se je v Mursko Soboto pripeljal z avtomobilom Mercedes CL 500 z ženevsko registracijo, kar je posledica njegovega delovanja v Švici, ko je bil trener Grashoppersa iz Zuricha, s katerim je osvojil naslov državnega prvaka. Ko je dobil prvo mesečno plačo, je mislil, da je letna: »Ženi sem rekel, da morava nesti venec na grob prejšnjemu trenerju, ki je z istim klubom osvojil naslov, saj sem zahteval isto plačo, kot jo je imel on.^ Kljub temu Čiro ni materialist, saj je ne glede na svoj veliki avto pred kratkim izjavil: »Prave dame ne impresionirajo veliki in elegantni avtomobili. In tisti, ki misli, da bo zapeljal kako žensko s takim avtom, je lahko prepričan, da ta ženska ni prava zanj.^ f ■V'-'?'. .< r A: ■K 'A'’ ra I »V življenju nisem spil niti kapljice alkohola Kako vas lahko sprašujem, slovensko ali...? »Lahko francosko ali hrvaško, slovensko ne znam (smeh).« Kakšni so prvi vtisi po prvih treningih v Murski Soboti? »Pa, predvsem se zahvaljujem publiki, ki nas je prišla podpirat m ki nam je dala vedeti, da v tej sezoni ne bomo sami in da bo občinstvo po že stari tradiciji naš dvanajsti igralec. Zadovoljen sem tudi z vsem drugim, kar sem videl, vendar menim, da moramo rešiti vprašanje vratarja in kupiti še dve do tri okrepitve, če želimo realizirati ^predsednikove ambicije.« ji Igralski kader ste sedaj malce bolje spoznali. Še kakšen stavek o prvem moštvu Mure? »To je evidentna koncentracija talentov in moja naloga je, da uvedem tako metodiko dela, ki jim bo omogočila, da svoj talent v neki normalni obliki tudi razvijejo.« Mursko Soboto ste verjetno izbrali tudi zaradi številnih ljubiteljev nogometa, ki so vas prišli pospremit že na prvi trening? »Kot sem že rekel, se jim lepo zahvaljujem m bom naredil vse, da jih ne razočaram.« Ka] bi za začetek rekli igralcem? »Ambicije tega kluba so velike. Prihod tolikšnega števila navijačev na trening je neke vrste hipoteka za vse nas, prav tako tudi prihod tako pomembnega človeka, kot je naš predsednik, ki je pripravljen narediti tisto najbolj bistveno, to pa je, da bosta vaš napor in trud tudi ustrezno pa kaj sem ti naredil?« (Hrvofsto slovo, 13 (umja 2003) “Jaz človeka, pa mi ne odzdravi, □ ulici pozdrovim znanega ijim po ulici in kričim: Človek, sem zelo občutljiv č poplačana. V veliki krizi, ki vlada na svetu, je zelo težko najti takšnega človeka, ki vam bo omogočil sredstva za normalno življenje m za nujne napore, ki vas čakajo, če želimo realizirati ambicije tega kluba. Očitno je - in tukaj si ne moremo lagati da so te ambicije popolnoma drugačne, kot so bile tukaj pred našim prihodom. In zato bom ponovil to, kar sem rekel že na začetku: tukaj lahko obstanejo samo ambiciozni, ki se zavedajo, da bodo morali žrtvovati absolutno vse za tisto, kar pričakujejo navijači tega kluba in naš predsednik. Zato na začetku nalašč nisem bil zelo simpatičen, ampak je bistveno, da bom konkreten in vas opozarjam, da se od tega ne bo odstopalo. Ker formulo za uspeh ta stari človek (tukaj je pokazal nase, op. p.) pozna, in to je predvsem pripravljenost za samoodrekanje, pripravljenost, da boš ne samo v tekmovalni formi, ampak da boš v super tekmovalni formi Po prvih treningih imam veliko razlogov za optimizem, ker je evidentno, da ste ambiciozni in pripravljeni na učenje. Vendar se morate učiti hitro, ker bo zelo velik hendikep za vsakega od vas, če ene lekcije ne boste obvladali, jaz pa vam bom ponudil že drugo Od elementarnega bomo šli k vse bolj kompleksnim lekcijam, ki bodo na koncu morale ustvariti neki stroj, ki bo lažje realiziral svoj cilj Upam, da bom ob priložnosti, ko realiziramo rezultat, lahko govoril malo bolj sproščeno in simpatično.« Treba bo torej pošteno zavihati rokave? »Rokave bomo mi že zasukali, to je gotovo. Imeh bomo sistemsko in načrtno delo, ampak naš končni rezultat je odvisen od tega, kakšne zmožnosti so v moštvu. Zato poudarjam, da moramo dobiti določene okrepitve.« Lahko vas vprašam še nekaj, kar niso čisto konkretn.o Moja srečna številka je npr. 13, ki je večini ljudi nesrečna* povezano z vašim delom v Muri? »Kaj? Pa saj si že vse izčrpal.« Eh, imam jih še polno. »Samo da ne bodo kaka neumna, prosim te. Ajde, daj.« Ste že kdaj doživeli takšen sprejem v vaši trenerski karieri, kot je bil nedeljo v Murski Soboti? »Vidiš, vedel sem, da bo neumno vprašanje (smeh) Ne, brez heca, sem, sem« Kje? »Pa predvsem v Teheranu, kjer je bilo na prvem trenmgu 50 tisoč ljudi. Vendar tam to ni nenavadno, ker pride na tekmo iranske reprezentance 120 tisoč ljudi, 100 tisoč pa jih ostane zunaj, ker ni več prostora. Tudi v Prištini sem imel podobno situacijo. Leta 1982 sem imel pri Dinamu enako situacijo. To v Prekmurju me spominja na moje najlepše dni in zahvaljujem se občinstvu za takšno zanimanje.« Vendar so Teheran, Zagreb in tudi Priština velika mesta, medtem ko pa Murska Sobota nima niti 15 tisoč prebivalcev. »Glede na to bi Kitajci morali biti svetovni prvaki v nogometu (smeh). To je en dokaz, da je Mura nogometno mesto (tukaj je Čiro že drugič v enem tednu povedal Mura namesto Murska Sobota, s čimer želi poudariti povezanost mesta s klubom in obratno, op. p). Hkrati mi je to tudi potrdilo za vse, kar sem slišal, m moja obveznost do teh navijačev je toliko večja, ker je očitno, da tukaj ne bo kakih velikih motenj in da na m bo nogomet pomenil vse. Ravno zato si ta publika zasluži, da dobi svoje zadovoljstvo « Ste..,? »Sem (smeh) .« Ste se ze odločili, kje boste živeli? »V Murski Soboti« Prav v mestu? »Ne, v teh ,., kako se jim že reče? - Moravskih Toplicah, Ne nameravam se voziti vsak dan iz Zagreba v Mursko Soboto in nazaj.« Se zavedate, da vas bodo Ijudie vsakodnevno cukali za rokav? Ste pripravljeni na to. da vas bo vedno kdo trepljal po ramenu.,.? - »Ali pa tudi kritiziral. To je pač fenomen vsakega nogometnega trenerja, vsakega javnega delavca na splošno, vsakega politika, veš (smeh). Na to sem že navajen in resnic na ljubo še nikoli nisem nikogar odvrnit od dialoga z mano in odgovorim na vsa vprašanja, tudi če niso najpametnejša Vendar si jih ti vse pametno postavil (smeh)« Je res. da imate vsak mesec rezerviranih tisoč evrov ravna za take »prijatelje«, ki hočejo z vami »na kavo«? »Vendar to v Sloveniji ni tako očitno. Imaš še kakšno vprašanje?« Imam. »Daj, povej.' Lahko bolj osebno vprašanje? »Lahko.« Kaj ste po nebesnem znamenju? »Vodnar« Verjamete v astrologijo, v horoskope? »Ne, ne verjamem. Verjamem v Boga. Sem pa vraževeren. Znani ste kot strasten kadilec. Ali to še vedno drži? »Na žalost, da. Vendar malo manj kot prej.« Kaj pa kava? »To pa ne. Nisem 'kofetar’. In v življenju nisem spil niti kapljice alkohola.« Nikoli? »Nikoli, niti enkrat Moj oče je pil za pet generacij skupaj. zato sem prisegel, da sam ne bom nikdar pil (smeh) Na seminarju v Lendavi ste rekli, da igralci ne smejo imet radi svojega trenerja, ampak ga morajo sovražiti, da mon biti diktator. Bo tako tudi tukaj? »A, ne, ne, ne. Najboljša sinteza je ljubezen in spoštovanje Sovraštvo ni dobro Igralci se morajo bati svojega trenerja to da In ga spoštovati Če tega ni, je na horizontu tisto najbolj nevarno, kar se imenuje anarhija.« Tudi če je najboljši igralec moštva začetnik te anarhije, se ga mora...? »Takoj eliminirati. Pod nujno« Tudi pil Muri boste imeli isti princip? »Isti To je formula uspeha.« Hvala vam za vaš čas. »Dobro. Bil si pameten, zelo (smeh)« Imam še sto vprašan/, če hočete. »Oh, ne, ne več, prosim te (smeh).' a Tomo K6ks Jure Zauneker junii 2003 pe" 36 vismiR Boštjan Bertalanič; uni. dipl. gosp, inž., zaposlen kot konstrukter/ programer v podjetju Transpak, d. o, o., v tem primeru po službeni dolžnosti v Ruandi; skušam vedno združevati prijetno s koristnim ter spoznavati nove dežele in ljudi. Potovanja so izkušnje, ki človeka bogatijo, mu sirijo obzorja in prinašajo nova spoznanja. Dežela, katere velikost zaleže za dobro Slovenijo in ima kar 9 milijonov prebivalcev, je prav v srcu črne celine -Afrike, Na dobrih tisoč metrih nadmorske višine jo obkrožajo Tanzanija, Demokratična republika Kongo (nekdanji Zairej, Uganda in Burundi. Bogovi -katerih množico tam častijo - so ji bili vedno relativno nenaklonjeni, kajti ko je niso pešale vojne, so ji prišle do živega bolezni, izneverja se jim tudi narava in življenje malega črnega človeka je čedalje napornejše. i* '■ M k'p. -r^/. Lokalna postaja taksija ... Iznajdljivejši na kolesih in svoje sposobnosti pridno unovčujejo. Otroci so pri provlje ni prav manekensko pozirati, seveda za uslugo pričakujejo kakšen drobiž ... Lokalna, v tem primeru protestantsko cerkev. Moljev in pridige ic prep;eta!a ; VBielim peljem in plesom. Kor naenkrat pa vse skupaj ni bilo več zonimivo, saj se je celotna pozornost usmerila na »muzunguja«, ki se je potikal naokrog s fotoaparatom. Na tleh spet strjena lava ... ■ ,fe, M z > - «.=3C so kar oblazinili prtljažnike Ruanda ' & J Jezero Kivu daje velik zaslužek ribičem, ki gredo dvakrat dnevno na ribolov. Zjutraj zgodaj in zvečer z obrednimi pesmimi w Ul le^ veslajo ulovu naproti. Le tega potem prodajajo tržnici ... na I t Iz bližnje preteklosti nam je Republika Ruanda znana predvsem po največji humanitarni katastrofi od II. svetovne vojne naprej: po genocidu iz leta 1994. Tedaj se je zaradi že nekaj desetletij trajajočega konflikta med plemenoma Tutsi in Hutu zgodilo nekaj prav nepredstavljivega: v stotih dneh je umrlo na skrajno brutalen način približno milijon ljudi. Takrat trenutno vladajoči Hutujci so skušali pomoriti vse Tutsije in zmerne pripadnike svojega plemena Mednarodna javnost je pač glede na lokacijo in status države reagirala prepozno, mnogo trupel še dandanes ni pokopanih, država je v razsulu, korupcija na vrhuncu, bolezni na čelu z aidsom pa zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v popolnem zagonu Vladajoča hunta je po mlačnem odzivu Združenih narodov pobegnila v sosednje države in tudi tam zanetila kar nekaj lokalnih vojn, zaredi katerih ljudje še danes umirajo. Med mojim bivanjem v Ruandi je v sosednjem Burundiju dnevno umrlo po ducat ljudi, s sosednjo Demokratično republiko Kongo pa so ravno takrat celo uspeli podpisati nekakšen mirovni sporazum Njihov (DR Kongo) nekdanji diktator Laurent Kabilla (nekateri se ga spominjamo kot enega od »neuvrščenih« skupaj z našim J. B Titom) je namreč ponudil zatočišče vojnim zločincem iz Ruande (sedaj se imenujejo borci »Intera hamwe«). njegov demokratični predsedniški naslednik, seveda sin Joseph Kabilla, pa se je odločil izkoreniniti po gozdovih potepajoče in teroristično obnašajoče se upornike Tudi v zelo gričevnati in poraščeni Ruandi se od časa do časa najdejo kakšni borci, ki nase opozorijo tE Glavna ulica »mesta« Gisenyi. Ceste so prekrite s strjeno lavo, tako do je vožnja otežena, če se že voziš s kakšnim avtomobilom - priporočljivi so te renči! enostavno tako, da pokoljejo prebivalce kakšne vasi in se s tem odkrito posmehujejo prav vsem prizadevanjem za mir na območju. Zapori so polni zavedenih, ki so si mazali roke za idejo etnično čiste države, več kot 200 000 pa jih je zaprtih po zaporniških razvalinah Pobegnili bi lahko, a ne upajo, saj meč maščevanja nad njihovimi družinami visi nad glavami Lokalni veliaki so izračunali, da bi do, konca njihovih sojenj minilo 200 let, in ker tudi posebej za njih ustanovljenega mednarodnega sodišča ne priznavajo, so se vrnili v zgodovino: vzpostavili so vaška sodišča, ki jim pravijo gacaca (beri gačača, kar pomeni sedeti na trati), kjer z umnejšimi vaškimi prebivalci na čelu kar ljudje sami obsodijo kaznjence in sodbo tudi izvršijo Čeprav so mi zatrjevali, da jim je dovolj nasilja, da se zaporniki kesajo in da bodo sodbe na ta račun mile, se je kar bati novih in novih valov nasilja. Sam sem najprej - seveda je to mogoče le z letalom - prispel v glavno mesto KigaU, prvi idis ■ pa je bil pozitiven, kar razvito, sicer obupno prenaseljeno mesto z veliko revnimi in nekaj zelo bogatimi .(vojno dobičkarstvo?) prebivalci Bosi in lačni otroci se s tovorom na glavah potikajo okoli zastraženih vil, vsak skuša kaj naprositi od belega človeka Ko to redkost zagledajo, lahko takoj zaslišiš pozdrav »Salama muzungu- (v svahiliju to pomeni pozdravljen beli človek), potem ti naklonijo belozobi nasmeh, pomahajo m že iztegnejo dlan, saj je za njih belec vedno tisti, ki jim nekaj prinaša. A v ta začarani krog se ne smeš ujeti: če enemu podariš prst, jih zadaj sto že čaka na celo roko ... Poleg Kigalija obstaja še nekaj mest, ki so to L*** f / .j^»e*setT T^3' Vegetacija je izredno bujna, tropsko podnebje, malce višja nadmorska višina in lavo poskrbijo, da ljudje niso lačni. Na sliki bananovci tik ob jezeru Kivu. r VESTNIK 37 Pen junij 2003 - ranjeno srce črne celine bila oz. ki bi to naj bila: Gisenyi, Ruhengeri in Butare Sam sem poleg Kigalija največ časa preživel ravno v Gisenylju, ki je bilo svojčas lokalno letovišče, saj je ob ogromnem jezeru Kivu, in marsikatere starejše knjige so obljubljale promenade m nekaj hotelov ter celo vodne športe V resnici je čisto drugače: česar nistauničilavojnainkonfliktzle nekaj kilometri oddaljeno DR Kongo, je v preteklih dveh letih uspel opustošiti vulkan Prav vse ceste so zasute z lavo, veliko ljudi pa še danes prebiva v šotorih m improviziranih blatnih kolibah, skeptično pogledujoč proti še vedno rahlo pokašljujočemu vulkanu. Celotna trgovina se dogaja na tržnicah, valuta ruandski frank je relativno uspešno vzdrževana in dokaj visoko stabilna in ljudje živijo skromno, a zadovoljno Revni so, a najhujše bede ni. Imajo namreč srečo, da je zemlja zelo rodovitna in jih uspe nahraniti. Na 1000-1800 m nadmorske višine, upoštevajoč lego tik pod ekvatorjem, je mogoče srečati karseda nenavadne kombmacije rastlin: na eni strani ceste poganjajo drevesa z avokadi, bananami m ananasi, takoj čez cesto pa srečamo pravcate iglavce. Globoko v gozdovih je mogoče videti tudi ogrožene gorske gorile, ki pa so strašansko redke in tudi dokaj nevarne. Če uspeš uživati razgled in pač nisi zgrožen nad za sicer redkimi avtomobili in tovornjaki bežečimi in z njih visečimi otroki, lahko vidiš iznajdljivost domačinov, novejše »hiše« gradijo že iz opek, ki si jih seveda naredijo sami, lava, ki leži praktično vsepovsod, jim je kar v pomoč, hiše iz blata oz. zemlje prav tako niso redkost, strehe pa so velikokrat kar nekdanje vreče paketov pomoči 'Združenih narodov. ll Beli ljudje so redki: poleg množice misijonar- Nedelja je pravi praznik, v cerkvah se veselijo, plešejo, molijo. Tudi sirotišnice in šole vodijo cerkve. Ker ni prav nobenega znaka načrtne gradnje zgradb, je mogoče zgradbe in s tem tudi ljudi srečati vsepovsod Če se pelješ z avtomobilom, lahko^ pričakuješ človeka izza vsakega drevesa, iz vsake jame, praktično od vsepovsod Pravijo, da v Afriki lahko umreš od aidsa, malarije ali prometa. In prav promet se mi je zdel najstrašnejši.. Tista redka vozila, ki 50 se še uspela premikati po cestah, nikakor niso bila v popolnem stanju Če so jim manjkale zgolj luči ali vrata, je bilo to še najmanj skrb zbujajoče, bolj sem namrdnil čelo, če so mi rekli, da kakšno nima zavor aU pa da je enostavno prestreljeno in da je kak človek pred časom v njem krvavo umrl... Genocid iz leta ’94 je pustil neizbrisen pečat na odnosu med Tutsijl in Hutujci. Oboji se namreč že fizično razlikujejo med seboj: Tutsiji so sloki in visoki [najvišji narod na svetu, v Gisenyiju prebiva mož, ki je visok več kot 2,20 m’), ljudje podolgovatih obrazov, Hutujci pa manjši, močnejši in okroglejših obrazov. Se vedno se veliko zbirajo med sabo in karseda nezaupljivo zrejo drug drugega. Siti vsega nasilja in konfliktov želijo iti naprej, a preteklost je znova in znova potrdila, da je to zelo težko: vojne in pokoli se vsakih nekaj let ponavljajo: pred tremi leti je avtobus peljal mešano skupino delavcev na delo v pivovarno, kjer sem tedaj tudi sam delal. Ustavila jih je oborožena skupina Hutujcev, zahtevala, da njihovi odidejo iz vozila, in preostale hladnokrvno poklala Vodja obrata, sicer Nizozemec, že zna zaigrati na njihove emocije in ponos in jih prav diplomatsko zmeraj vodi kot vrvohodec nad breznom nesmiselnega konflikta 'N >! •’ [Kjl J I > ■l '****- JulV Praktično edina javno ustanovo posameznega mesto jet. i. tržnico, prodajo se praktično vse, kar si domačini lahko privoščijo: hrano in oblačita. Dome na sliki mi niso zaupale in so me nemudoma pregnale, ko so uvidele, do jih imam namen fotografirati ... II a n t jev raznih ver, ki poleg nacionalnega zelo uspešno netijo še verski nemir, je mogoče videti Še kakšnega zdravnika ali pripadnika huma^ nitarnih organizacij ter sodelavce pogumnejših evropskih podjetij, ki si drznejo poslovati v Ruandi. Tudi sam sem bil s kolegom Francem ravno Turizem je v Ruandi neznan pojem. Redki ■hoteli« premorejo komaj kakšno sobico, njihove IZ teh vrst pogumnežev Ker so jih v zgodovini podjarmljali tako Francozi kot Belgijci, je poleg svahilija, kinvarvande in angleščine uradni jezik še francoščina. Navezati stik z domačinom je pravo veselje, kar pp.nosni so, če se lahko pogovarjajo z bebm človekom, saj jim naša moderna družba, katero so lahko videli le na slikah m bogatejši na televiziji, predstavlja visoke sanje. Otroci bi kar šU z nami v Evropo, starejši pa ti v popolni vnemi povedo kar celotne življenjske zgodbe. Ko so fantje opazili, da imam fotoaparat. sem jih moral še fotografirati, s pravim manekenskim pristopom so se postavili pred objektiv in poznavalsko pričakovali bliskavico. Z željo, da fotografiram še ženske, ki so na hrbtu nosile po dva otroka, na glavi celo nosilko piva, v roki pa še kaj, pa nisem prišel do fotografij: dame na tržnici so me dobesedno odgnale Pozneje so mi rekli, da tujcem pač ne zaupajo Katoliki, protestanti, metodisti, jehovove priče, muslimani... Cerkev ob mošeji, tempelj ob cerkvi Mnogim je ostala le še vera, in ker je vera v boljši jutri na trhlih nogah, jim preostane le še vera, ki jo je prinesel »muzungu«, saj beli ljudje vedno prinašajo le dobre in lepe stvari, ali ne? restavracije zgolj kakšnega piščanca ali ribo, promet ni naklonjen udobnim vožnjam, že nekaj let zakopane mine pa kar prežijo na ljudi. Še celo navadnih razglednic ni mogoče dobiti, posamezni iznajdljivi domačini jih delajo kar sami - iz papirja in posušenih bananinih listov. S svetom pa je bilo mogoče komunicirati le prek satelita; nam tako samoumevna elektrika je , tam razkošje, ki si ga lahko privoščijo le najbogatejši, podjetnejši, ki premorejo | kakšno kolo, pa oblazmijo prtljažnik in delajo I kot taksisti... Prav celotna »črna« Afrika, tako zelo z me- I raj na robu, ogrožena od vojn, narave, bolezni, belega človeka... pada iz slabe v slabšo izkušnjo. Globalizacija )im ne prinaša niče- | sar dobrega, naravne spremembe spreminjajo njihove pokrajine v puščave, zmanjkuje jim hrane, bolezni jih redčijo ... Le kako so lahko kraji, kjer toliko ljudi verjame v toliko ■ različnih mogočnih bogov, od teh tako zelo v, pozabljeni? Sam jih nikoli ne bom pozabil, saj so me opozorili, da so kraji in ljudje na svetu, katerim stvari, ki so nam tako samoumevne, ne predstavljajo niti najvnšjih sanj, kaj šele razkašja ali celo vsakdanjika Šele ko posameznik vidi, kako trdo in naporno nekateri živijo, začne ceniti tisto, kar imasam in za čimer se tako peha iz dneva v dan ... I 'M Mestna mesna tržnica ... Za HCAAP oli podobne pogruntavščine še niso slišali, smrad in na stotine muh so kar nočenjali močno razpodajoče meso, zaradi katerega pa -zanimivo - pn domačinih ni nobenih bolezni = 11 Hm s •10 IH 3! t ll' 't f! rc K ••i ■ J ! I ssf? i .J; i"’’ Revnejši so iznajdljivejši in potrebujejo malo, da se znajdejo. Samokolnice, kolesa in igrače si kar sami naredijo doma: le les, kakšna odpodna žica in vrv so potrebne sestavine in že je življenje lažje in srečnejše ... Povprečno domovanie ruandske družine, BDP znašo borih 200 USD, konflikti, vojne in skorumpirana država so pač neusmiljeni vplivni faktor na življenje malega črnego človeka 5, ll Kigalil glavno mesto, za lokalne razmere hipermoderno, prenaseljeno in polno v oči bijočih razlik, nekaj vojnih dobičkarjev si je ustvarilo prave gradove, navaden človek pa životari iz dneva v dan ... junij 2003 38 VESTNIK --------------------------------- Imate svojo gostilno in radi prihajate tja zaradi osebe, ki vam streže? Ali pa ste si zapomnili kakšno dobro in prijazno natakarico oziroma natakarja? Prvi del akcije, v kateri izbiramo naj... natakarico in natakarja, se je končal. Dobili smo po pet finalistov, zdaj pa bo šlo čisto zares, kdo bo najboljši. To bo seveda odvisno od števila glasovnic iz Vestnika, ki jih bomo objavljali do konca julija, rezultate pa bomo razglasili 16. avgusta na prireditvi ob koncm akcije Gostišče osvežišče 2003. Pa spoznajmo nekoliko pobUže tiste, za katere ste doslej poslali največ glasovnic. Glasovnica dolinska Glasujem za naj... natakarico Ime in priimek: Glasujem za naj... natakarja Ime in priimek: A ali polž v solati (6) Izbiramo naj... natakarico in natakarja Urška Bagola, gostilna Ajda, Cankova Za točilno mizo je začela zahajati že kot otrok, saj bi rada videla, kaj delata tamkaj njena mama in oče. Ko je bila nekoliko večja, je prala kozarce, včasih pa natočila tudi kakšen »špricer'^ ali gostom postregla s čim drugim. Očitno je postalo, da jo delo v gostinstvu zanima iji veseli, zato se je po končani osnovni šoli odločila, da bo nadaljevala izobraževanje v Srednji šoli za gostinstvo m turizem Radenci. Vpisala se je v 4-letm program gostinski tehnik m ga tudi uspešno končala. Bila je tudi vekipi, ki je osvojila zlato medaljo na gostinsko-turističnem zboru v Kranjski Gori Lahko bi nadaljevala šolanje, no, zaenkrat se je odločila za delo v družinskem »podjetju- kot natakarica; če je potrebno, pa skoči tudi v kuhinjo. >Delo z gosti me zelo veseli. Če je čas, se rada pogovarjam z njimi, zlasti pa z mojimi vrstniki. Gostje mi večkrat izrečejo pohvalo in tega sem seveda zelo vesela. Medtem semkončala tudi tečaj za barmanko. Starša pa sta mi zaupala vodenje sistema HACCP. kar pomeni opisovanje stanja hrane, t.j. časa priprave, temperature idr,- Miran Magdič, slaščičarna Tamara. Radenci ' Ima enajstletne izkušnje, v glavnem v slaščičarni Tamara Pravi, da je > prednost dobrega natakarja, da ima dober m korekten pristop do gostov, da je prijaze n in vljuden in da zna vsakemu gostu posebej sveto vati. »Imamo j .y Dušanka Ciglar, okrepčevalnica Gol, Serdica Ob koncu osnovne šole je želela, da bi se šolala za trgovko, pa tudi gostmstvo jo je zanimalo, a so jo pregovorili, da bo bolje zanjo, če se vpiše v tekstilno šolo in se zaposb v tovarni Mura. Kazalo je, da bo res zašla med Murine delavce, a je bila tamkaj samo kot pripravnica. Ko se ji je ponudila priložnost za zaposlitev v gostinskem lokalu Golf blizu njene domačije, pa je takoj zagrabila za to priložnost. »Kot natakarica sem že prej večkrat delala na veselicah, ki so jih pripravljali gasilci aU nogometaši. To delo mi je bilo zelo všeč Ge gostje želijo, se igram z njimi igro človek, ne jezi se ali pa mečemo pikado. Ob petkih ponudimo gostom kruh z zaseko ali ocvirki, in to brezplačno. To časti šef Branko Košar, s katerim se dobro razumeva. Zdaj sem tu že osmo leto in vesela sem, da lahko opravljam ta poklic.-« Simona Serdt, gostilna Mencigar. Krama Končala je 3-letno tekstilno šolo v Murski Soboti in vse je kazalo, da bo delala kot šivilja. Nekaj časa je res šivala pri stricu oziroma teti Viktoriji v Filovcih. No, tam se je lahko preizkusila tudi kot natakarica, saj imajo poleg šiviljstva še bife Pred petimi leti pa je naneslo, da se je lahko zaposUla v gostilni Mencigar na Krajni, kjer se zelo dobro počuti. | Šef Robi jo podpira tudi pri njenem izobraževanju ob delu. Tako že | končuje 3-letru program usposabljanja za natakarico 1 »Delo v gostinstvu me veseli, ker srečujem in spoznavam veliko ljudi j in ker se dogaja marsikaj zanimivega Še posebej velja to za gostije, j praznovanja abrahamov in razne pogostitve. Domačini so dobri in 1 družabni gostje. Z njimi se dobro razumem. Veliko se pogovarjamo in ’ šalimo. Sicer pa se poskušam vedno prilagoditi gostom, tako da se pogovarjam tudi o resrdh zadevah« stalne goste, ki jih poznam in vem, kaj naj jim ponudim. Glede na svoje izkušnje pa znam svetovati tudi novim gostom Rad jih pozdravim z Lepo vas je spet videti ali Lepo da ste prišh, kajti če si prijazen, je odziv gostov dober in so zadovoljni Pri meni so vsi gostje enakovredni, zame ni bogatašev in ne siromakov, pri meni so vsi enako postreženi. Pri tem poklicu mi je najbolj všeč komunikacija z gosti in ljudmi, ki jih spoznavam, držim pa se pravita, da ima gost vedno prav. Neprijetnih gostov nimamo, če pa je morda kaj narobe, opravičilo gostje lepo sprejmejo Najlepša pohvalami je, če je gost zadovoljen s postrežbo in ponudbo in se rad vrača.-« H J r r*, *, (•rt Goran Kološa, gostilna Marič. Sebeborci Po izobrazbi je gostinski tehnik Kljub trem letom delovnih izkušenj se dobro spozna na svoj poklic. »Ni dovolj, če samo odložiš kozarec in greš, z gostom se moraš znati pogovarjati.- Do ljudi je odprt in rad pravi: »Moraš jih pustiti k sebi, da te tudi sami pustijo zraven.- Je na strani veseUh ljudi, vedno nasmejan in Izredno hiter. Gost ne sme lačen in žejen čakati tri dni. To delo ga veseli, ker dela z ljudmi in ima pri tem ' priložnost, da spoznava nove ljudi Rad ima ta poklic, prav tako’ neverjetno rad pa igra na bobne. Pri delu z ljudmi pozabi na vse drugo •Vse goste jemljem enako ne glede na to, ali je kmet ali direktor« Ob spoznavanju novih ljudi rad kaj pove, se pošali ter gostom priporoča ali svetuje pri izbiri jedi. Na delovnem mestu se zgodi marsikaj, vedno pa se moraš hitro znajti, pravi. Pred kratkim je opravil barmanski seminar in obvlada tudi mešanje koktajlov. Pohvalila ga je celo inšpekcija, najboljša pohvala pa mu je bila, da je hiter, kot bi delal na rolkah Robert Šipoš, gostilna Ratnik, Vinogradniški center Ivanovci: »Tojetisti,prijazen,visokin‘brbrav’,«namgajeopisalaenaodgostij. . Ima dober odnos do gostov, je prijazen, priljuden in vedno uglajeno oblečen. Svoje goste pozdravlja z dober dan. Od strukture gostov pa je odvisno, kako z njimi ravna Čeprav moraš biti do vseh vljuden in prijazen, se delo z družinami ali pa s kakšnimi veselimi družbami razlikuje, pravi. Rad se z njimi pogovarja in se pošali, a je z njimi redko oseben Vedno najde čas, da z njimi spregovori kakšno besedo ali dve. Z vsakim gostom delam tako, da je zadovoljen, in jaz tudi Če pa se kdaj zgodi kakšna neprijetna situacija, jo rešuje z opravičilom in nasmehom. Zelo rad ima svoj poklic in po je izobrazbi natakar »Ko začnem delati z našimi gosti, me mine tudi slaba volja, ki jo včasih ljudje prinesemo s sabo,- dobro vzdušje celotnega kolektiva pa se zazna tudi v gostišču, zato se njihovi gostje radi vračajo. P Mari ana Kiianec, Prekmurska iža, Ižakovci Bila je zaposlena v prosenjakovskem Pletilstvu, kjer se ji je še kar dobro godilo. Napredovala je celo v kontrolorko Žal je prišlo do stečaja in znašla se je na cesti. Vključila se je v program Zavoda za zaposlovanje l! za prekvalifikacijo in bila je pripravljena poprijeti tako rekoč za vsako , delo, samo da ne bi bUa brez službe Zdaj jo ima in pravi, da je zelo ■ 1' zadovoljna. »V Prekmurski iži sem začela delati decembra. Tri mesece je bil moj mentor natakar Damir, ki mi je res stal ob strani in mi veliko pomagal. Tudi šef Mirko je dober. Zdaj lahko že samostojno delam v svoji Izmeni, Strežem pijače m hrano. Delo me veseli, saj se rada družim z ljudmi K nam zahaja tudi precej gostov, ki obiščejo Otok ljubezni v Ižakovcih Tako imam priložnost srečati in spoznati znane ljudi. Med drugim sem stregla tudi pisatelju Feriju Lamščku, Presenečena m vesela sem, da so gostje tudi mene predlagali za naj,,, natakarico,- Boštjan Nemeš, Desperado, Murska Sobota Po izobrazbi je gostinski tehnik in ima tri leta delovnih izkušenj. O tem, kai pomeni biti dober natakar, bi lahko govoril tri dni, pa ne bi prišel do konca. Svojo odličnost pakaze s svojo postrežbo in odnosom do gostov Moji gostje so kot moji prijatelji in ga nagovarjajo s TVson. Rad se prilagodi strankam in se dobro zaveda, da imajo mlajši gostje radi bolj sproščene natakarje, do starejših pa je še vljudnejši in spoštljivejši. Veliko je stalnih gostov, katerim postreže, ne da bi jih vprašal, kaj bodo. Z vsakim se zna pošaliti in najti skupno temo, če pa kdo pride na pijačo sam, ostane še kakšen trenutek dalje pri njem, da se ne počuti osamljenega Pravi, da bi lahko imel glede na to, koliko ljudi mu zaupa svoje težave in ga zaprosi za nasvet, hkrati zakonsko posvetovalnico. Ko dela, dela hitro in ima rad vse pospravljeno in na svojem mestu, V drugem poklicu se sploh ne vidi in tudi lokal, v katerem dela, mu je s svojimi strankami pisan na kožo Marija Kerčmar, bife Metuljček, Hodoš Leta 1981 je odprlo nekdanje podjetje Potrošnik na Hodošu samopostrežno trgovmo in bife Marija je dobila službo kot prodajalka, končala pa je tudi tečaj za natakarico. Leta 1994 je vzela vse skupaj v najem, lani pa je stavbo odkupila m tako postala lastnica. Čeprav je torej tudi šefinja, dela skoraj tako kot prej ali še več. Je tudi zelo družabna, »Poleg domačinov radi prihajajo k nam tudi delavci in uslužbenci, tako naši kot madžarski, z železniške postaje na Hodošu, Poleg pijače dobijo lahko navadno kavo ali kavo metuljček (z viskijem, smetano in čokoladico), ledeno kavo, sladoled, sadne kupe in drugo. Domačini, ki me bolje poznajo, me večkrat pregovorijo, da igram z njimi karte ali mečem pikado za rundo Med pomembnejšimi gosti se spomnim, da sem stregla tudi Lojzetu Peterletu, ki je pohvalil naše ocvirkove pogače in povedal, da se pri nas lepo počuti.- Jure Hodnik, hotel Jeruzalem, Ljutomer Po izobrazbi je natakar in ima šest let delovnih izkušenj Pravi, da hitrost ni ravno njegova največja vrlina, a vseeno vse goste hitro in korektno postrežene. Pri svojem delu je umirjen, vljuden in spoštljiv, zato mu delu v hotelu najbolj ustreza Imajo stalne in dobre stranke, ki jih pozna, mnoge tudi po imenu, zato mu ni treba veliko spraševati, kaj si žehjo. »Točno vem, kohko pozornosti potrebuje kakšen gost, in z veseljem, če si kdo zaželi, ostanem pri njem še kakšen trenutek - Če pa se zgodi, da je kakšen gost slabe volje, zna s svojo umirjenostjo in vljudnostjo gosta razvedriti Delo in komunikacija z ljudmi sta tista, ki ga spravljata v dobro voljo, in če bi še enkrat moral zbirati med poklici, bi se ponovno odločil za ta poklic in še enkrat bi si želel delati z ljudmi v hotelu. Nadvse je zadovoljen tudi s sodelavci in nadrejenimi, skupaj ustvarjajo dobro vzdušje. Zanj pravijo, da kljub umirjenosti zna poskrbeti za dobro vzdušje in tudi odlično zapleše. VESTNIK 39 -P©" junij 2003 Kje se zbira naša k Tam, kjer »densa« mladina simpatija Mogoče smo preveč oddaljeni od večjih si v družbi izpovejo novosti, ki so mestnih centrov, kjer tai se vrstile dobre zabave, ki bi bile primerne prav za vse, ki uživajo v dobrih glasbenih zvrsteh. Vsekakor pa si mladi v obmorskem delu privoščijo razhčna druženja, pa naj si bodo to športna ali klepet na kakem »drinku« in pokajeni cigareti (pri tem ne mislim dž-ointa ah marihuane - sta že iz mode) Ob druženju je najbolj pomembno, da so to ljudje, s katerimi si imaš kaj povedati, še posebno v času, ko gre šolski pouk proti kočnico, ampak to je vseeno slovenska koncu Mogoče se kdo potoži, da bo imel glasba. Vendar taka glasba, ne narodno- »popravca« pri tem in onem predmetu in da mu starši težijo, včasih pa kdo še zagrozi samemu sebi, da bo naredil samomor ali odšel od doma Vendar vse to so samo besede, ki nikoli ne zagledajo površja, razen popravnega izpit, katerega rešitev pa je, da se naučiš snov Mladostniško obdobje je najpegosteje veliko mladih ob petkih in sobotah zvečer, povezano z nagonom, da mladostnik ne sme zamuditi nobene dobre »žurke", še posebej tiste ne, na kateri je glasba primerna njemu ali pa kjer »densa- tvoja simpatija. Na novejših zabavah za mlade ali za mlade po srcu je pomembno, da znajo »didžeji« izbrati dobre »komade«, mislim na CD-je, primerne mladim »šoparjem«. Da ne bom omenjal samo raverskih partyjev, kajti vsi ne zahajajo na takšne vrste zabave in raje posedijo v lokalih, kjer kateri še odločijo, da bodo šli iz lokala v \ Da je zabava dobra, mora biti izpolnjenih kar nekaj osnovnih pogojev. Prvi je ta, da se zbere čim več mladih in vrstnikov, da je dobra družba, še najbolje pa je, da je med njimi tudi tisti ali tista, ki ti je všeč. Najboljša zabava se ponavadi začenja okoli polnoči, še bolje pa je, ko gre ura proti jutru. Evforija in zabava se približujeta vrhuncu in bolj je družba ; vesela, težje se je odpraviti domov. Pa saj pravijo, da moraš domov, ko je najlepše. Hočeš ali ne. treba se je držati tudi ure, ki jo določijo starši, sicer naslednji teden ne bo zabave. In pomislite samo, kaj vse lahko zamudite. Sprehodili smo se med mladimi in jih po-vprašali, kako in kje se zabavajo, kdaj je na »žuru< najlepše in kdaj je čas, ko se morajo odpravili domov. Jure iz Murske Sobote:_____ Saj veste, kaj mladi delajo ob koncu tedna. Pijejo’ Hodijo ven, tisti ekstremi hodijo v posebne klube v Celje in Ljubljano, tisti malo manj ekstremni pa v gostilne, v Diano ali pa kar v park. Radi pa gremo tudi na koncerte. V Ljubljani je le proti polno- *■ ■ ”* ■ či. Zato bolj kar nekaj dobrih klubov - Skelet, KMŠ in drugi, veliko jih je. Tam je dobra muzika in za nas mlade je glavno, da se »stanca«. Tam si potem najdejo tudi družbo. Sam grem tja, kjer so dobra družba in prijatelji. Ponavadi smo v Soboti, včasih pa gremo tudi ven. Dobro je, če ima kdo avto, če ne, pa gremo s taksijem, vlakom ali pa se drugače znajdemo. Tisti, ki vozi, pa ne pije, tako ima zapovedano. Res je, da se straši bojijo za nas, ko gremo ven, in nam določijo tudi uro, ko moramo domov. Včasih se je jaz ne držim. a me samo zaradi tega ne kaznujejo. Če pa pridem domov ob šestih zjutraj, pa me Vprašajo, kje sem hodil in kaj sem delal. Plešemo, pogovarjamo se, vse te običajne se zgodile pred kratkim njim ali komu tretjemu. Na vaseh so kake gostilne ali bari, kjer se zbira večina mladine iz vasi, saj tam lahko popijejo^kako pivo ali dve, saj če bi bili z avtom, ne bi smeli popiti alkohola. V večini teh manjših vaških lokalov pa najpogosteje vrtijo hrvaško I l glasbo, včasih pa še kakšno alpsko pos- zabavna ne hrvaška, ne ustreza vsakomur, zato se marsikdo iz vasi raje usede v avto in se odpelje do Murske Sobote, kjer se dogovori s ”frendi«, pa tako in tako je v malo večjem središču, kot je Sobota, zvečer vedno polno »folka«, in to na enem mestu. Lokali v Murski Soboti, kjer se druži zelo so: Desperado, Winter, Elvis bar, Cafe-Cafe in drugi Nikakor pa ne smem izpustiti soboške Zvezde, kajti gostilna v nekdanjem meščanskem slogu je v’notranjosti nabito polna z mladimi gosti, tja do trideset let. kjer se ob kaki gostojoči glasbeni skupini veselijo s kako kapljico nulatrija. Ko pa glasbe ni v gosthni, pa je, posebno zdaj v poletnih mesecih, zunaj pod kostanji, kar pa da čar romantike. Vseeno pa se ne Bolj proti jutru gre, boljša je zabava o si zunaj, čas 1 'tako hitro mine stvari.. in ko si v klubu ah na koncertu čas tako hitro mine. Saša iz Melinec: Ker pri nas nimamo nič oganizirano, mladi niti ne vemo, kje bi se zbirali, zato nam ne preostane nič drugega, kot da gremo kam v disko Kamor koli pa gremo, potrebujemo prevoz. Ponavadi nas kdo, ki že ima izpit in dobi avto, kam pelje. Pri nas ni navade, da bi nas vozili ah hodili po nas starši Mislim, da ni nevarno, če mladi gremo ven in znamo paziti nase. Tisti, ki vozijo, se ponavadi držijo in ne pijejo, se pa najde kakšen, ki zna popiti kakšen koze-rec ali dva. Škoda je, da se diski pozno odpirajo, ker se mladi začnejo zbirati še- proti jutru, boljše je. Nekateri že v petem razredu osnovne šole začnejo hoditi v disko in mnogi med njimi lahko ostanejo zunaj tudi do druge ure zjutraj. Jaz moram biti doma ob pol treh zjutraj. Če zamudim pa dobim kazen, m to je, da naslednjič ne smem iti v disko, TiJen iz Gornje Radgone: Jaz ne hodim ven, ker me to ne zanima. Rajši sem doma in igram igrice, včasih pa gledam televizijo. Ne, ob večerih pa se res ne T •>^1? < f • • '#■ kT v disko, v disko Diana ali v M3 v Beltince, kjer se naplešejo na glasbo sodobne mladme. Nekateri so v disku do konca, to je predvsem do tretje ure zjutraj, nekateri pa gredo prej. To so predvsem tisti, večinoma mlajši od osemnajst let, ki morajo biti doma do določene ure. največkrat je to do ene ure zjutraj. Med temi pa so tudi malo starejši mladostniki, ki gredo iz diska prej, ker imajo zjutraj kakšno športno obveznost, seveda je to športna tekma. So pa tudi takšni, ki »žurajo« zjutraj do šestih, ob devetih dopoldan pa že imajo nogometno tekmo. Naporna noč, vendar se vseeno splača, če si s tisto osebo, katero imaš rad ali pa kaj več. Pogosto si mlad človek, ki želi okusiti mladost, reče, da je mladost samo ena, zato jo je treba dobro izkoristi. Seveda drži, da je mladost ena, toda zapravljaj jo s pametjo, vsaj tako pravijo moji starši meni. Bojan Zadravec k f ► L k učim. Škoda se | mi zdi denarja, I da bi vsak te- j den hodil ven. . Moji kolegi » bolj hodijo ven, j po gostilnah, v i mladinski klub I in še kam. Mo- , ram povedati, I da se <■ v Gor- I nji Radgoni z I novim župa- I nom veliko ob- I ■milo na bolje in se dogaja več, kot se je prej. Jaz grem rad na kakšne koncerte, še posebno, če so kje v bhžini m nastopajo glasbeniki, ki so meni všeč. Najraje imam metal in rock kot moji prijatelji Jaz grem bolj redko, ampak ko grem, mi starši nikoli ne določijo ure, do kdaj moram priti domov. Pa saj niti nikoli ne pridem pozno, najpozneje ob dveh, treh. Jaz nisem za to, da bi bU dolgo zunaj. Če bi v kakšnem lokalu ali klubu vrteli dobro glasbo, pa bi morda pogosteje hodil ven. A. Nana Rituper Rodež Jure Zauneker Pišite, pišite, pišite! Na Vestnik nam pošljite kakšne zanimive fotografije z vaših •žurov«, zabav, koncertov in trenutkov, ko ste se imeli lepo. Radi bi objavili nekaj vaših najbolj norih trenutkov mladosti. Veseh pa bomo vseh vaših pripomb, mnenj, pisem o vaših čustvih ter vsem, kar vam leži na duši. Naš naslov je: Vestnik, Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: Nana.RR@p-inf,si. Rubriko uredila: A. Nana Rituper Rodež Vaše pesmi Tvoja bom vsa___________________ Bo kdo potrkal na moja vrata ali bom spet ostala sama, bo kdo prestopil prag srca, da bom zopet ljubljena, nočem več prevar, laži in zmot, umazanih nog - pojdi od tod, ne boš teptal mojega srca in mi lagal, da sem tvoja vsa, jaz le tvoja žrtev sem naivna, ki je prav tako ranljiva, zato potrkaj na vrata srca, čistih nog in zvestega srca, da bom potem tvoja vsa. Sonja Nebo, zakaj? Skrila sem se pred svetom, da bi se izjokala, da bi iz srca izprala bolečine in trpljenje. Sprašujem nebo, kaj z menoj tako narobe je bilo, da tako kaznuje me. Nisem dovolj trpela? Ni bilo dovolj srca? Zakaj toliko hudega? Zakaj toliko žalosti? Zakaj? Nebo, zakaj? Alenka Nekomu ____________________ Poznala sva se iz otroštva, ljubila sva se kot prijatelja. Potem njemu prijatelj bel prah je postal. Nisem spraševala ga, zakaj, samo prosila sem ga, naj neha. In obljubil mi je, prišla je jesen in morala sem oditi. Poslovila sva se v upanju, , da se kmalu zopet srečava. Spomladi, čez nekaj let, sem se vrnila in ga obiskala, prižgala svečo - nekomu, kiga nisem nikoli dobro spoznala. ________________________Ttrmrtrina Vaša čustva Zaman! Bilo je takrat, ko prvič spoznala sva se. Se spomniš? Takoj, ko sem te zagledala, sem si te zaželela. Tvoje zapeljive oči so me zadele naravnost v srce. Bil si mi najbolj všeč, ker si bil drugačen od drugih. Sploh nisem mogla odvrniti oči od tebe in niti za sekundo od takrat nisem pomislila na koga drugega. Moja misel je bila namenjena le tebi. Od tistega dne te ljubim. Ti so moj žarek sonca. Tvoj nasmeh in tvoj pogled pa sta nekje globoko skrita. V mojem srcu. Tebe pa ni. Zato živim s spominom nate. Zaman te ljubim ter ob tem le trpim. A mi ni pomoči. Mateja H. | I I junij 2003 40 ■ 9 O Prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič Da bi lahko začela pisati, potrebujem podnaslov: to sem jaz Ne morem pisati' o sebi v tretji osebi. Upam, da to ni I hudo narobe, tudi v prvi osebi je težko, ampak mislim, da to znam bolje, 1 Kdo sem jaz? Hvaležna m začudena ženska. Globoko j hvaležna za življenje, ki ga živim, in začudena, ker ne morem | verjeti, da je minilo že več kot šestdeset let. Hvaležna, da | sem zrasla v družini, ki mi je dala na pot izkušnjo ljubezni | in temeljm dober občutek lastne vrednosti v sporočilu, da | sem vredu. Hvaležna, da imam svojo družino - Gezo, Mateja | m Ano, najpomembnejše ljudi v mojem življenju. Rada sem I profesonca na Fakulteti za socialno delo. Rada živim. In । začudena, da sem tu že dvainšestdeset let, vsa jih sprejmem, I moja so, samo neverjetno se mi zdi vedno znova, da so že 1 minila. ’ Študirala sem psihologijo, ker so me vedno najbolj , zanimali ljudje. Odločila sem se pri trinajstih letih, ko sem | prvič slišala besedo psihologija, in da obstoja veda, ki se I ukvarja s človekovo notranjostjo, z vedenjem in doživljanjem. | Zdaj vidim, da sem imela že takrat v mislih to, čemur danes | rečemo psihologija za vsakdanje življenje: zanimalo me je | L .^4 r 't To je ona (zg'odba. z naslovnice) psihološko znanje, ki ga lahko podelim z ljudmi. Na ravnanje s psihologijo je usodno vplivalo socialno delo, skupaj raziskujemo, kaj bi bilo zanje uporabno. Za socialno Takoj po diplomi, leta 1966, sem nastopila prvo službo na takratni Višji šob za socialno delo Prevzela sem predmet delo sem odkrila posebno področje, ki me še danes fascinira - psihologijo družine in pozneje družinsko terapijo, saj sem psihologija za socialno delo in s tem prvo delovno nalogo v tudi družinska terapevtka. Vse življenje učim na socialnem obeh strokah, ki sta oblikovali moje poklicno življenje: psihologija in socialno delo. Ko sem izbirala psihološka znanja, ki jih potrebuje socialna delavka, socialni delavec, da bi dobro opravila svoje delo, pomagati ljudem pri reševanju kompleksnih psihosocialnih težav, sem odkrha. da ne gre le za dobro izbiro tistega, kar psihologija ponuja, dostojanstvu. delu. Zdaj vidim, da sem vedno bolj osredotočena na to, da dobro opremim študente, da bodo z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, znali vzpostaviti in vzdrževati delovni odnos, da bodo znali vzpostaviti učinkovite projekte pomoči, da bodo znali prispevati k njihovi moči, samospoštovanju in temveč tudi za vprašanje, kako to znanje uporabiti pri delu z ljudmi. Socialno delo me je naučilo, kako pomembno je, Nočem izgubiti upanja, da se bomo v Slovemji odločili za socialno državo, za takšno, ki bo vsem omogočila dostojno da znanje podelimo z ljudmi, da potem skupaj z njimi življenje, za tako, ki bo varovala solidarnost. ustvarimo varne prostore za dialog in sodelovanje, da Rada živim v Ljubljani, to je mesto po moji meri - vse je pri roki: knjigarne, galerije, gledališča in koncerti, Cankarjev dom. Tu je nas dom. A ostala sem povezana s Prekmurjem. Prekmurje me je zaznamovalo, v dobrem, v lepem. Zdi se, da je v temelju oblikovalo moje doživljanje lepote, sreče in hrepenenja Najprej nebo do tal: ljubim to odprtost, polno neba. Spomnim se, kako je sonce vzhajalo prav iz polj, izza našega vrta v Rakičanu ali za španskim bezgom pri možu doma, v Soboti. Zame nikoli ni dovolj neba, če ga ni toliko nad mano kot v Prekmurju. In potem polja, z maki in »modriši« na robu. Svetli, sončni gozdovi in široki travniki. Rakičanski drevored, ki je spremljal mojo pot v osnovno šolo. Še vedno mi zaigra srce, ko prestopim Muro, tam sem doma. Na spominski razstavi Ludvika Vrečiča me je njegova-slika z naslovom Vas med drevjem tako ganila, da je ne morem pozabiti: vsa lepota Prekmurja je v njej. In potem hrana. Tbdi prekmurska hrana iz kuhinje moje mame - in to je najboljša možna prekmurska kuhinja - je zame za vedno kriterij dobrega. In pesmi: Vsi so venci vejU je zame najlepša pesem na svetu. Rada imam pesmi Vlada Kreslina, Pa tiste knjige Miška Kranjca, ki govorijo o Prekmurju, m knjigo Beatrice Baboš Logar Grlica, ki obuja meščansko Soboto, ki jo prepoznavam v mojih spominih in spominih moje mame Prekmurščina mi je dala posebno toplino in mi pomagala odlično znati vse druge jezike, ki sem se jih učila pozneje. Doma smo vedno govorili - in govorimo - prekmurščino Včasih sera celo malo žalostna, da se na predavanjih ne sliši prekmurski naglas in me prekmurski študentje ne prepoznajo več kot Prekmurko. Lep pozdrav v Prekmurje - ljudem in pokrajmi' Namesto na Pertočo s kolesom i-. •• i K žz\.r' Stara šola na PertoČi. Danes je tu obnovljeno župnišče. Anice Gorenšek, devetnajstletne učiteljice iz Frankolovega, dekret I* k HT več mi ni prišlo na misef da bi avanturo ponovUa.« . Usodno srečanje_______________________ Po tem dogodku se je Anica na tiste redke obiske Sobote odpravljala samo Če zamudiš avtobus____________ Na PertoČi je Anica stanovala v ministrstva za šolstvo, s katerim je bila majhni, zelo majhni sobici. Domačini so poslana na Pertočo, ni presenetil. Tako jo sprejeh prijazno, spoštljivo, učenci so kot mnoge druge pred njo se je usedla na vlak in se odpeljala v neznano. »Ko sem prišla v Mursko Soboto, so mi na takratnem okraju povedah. da jo »obrajtali«. Delovni dan je bila sestavljen iz učenja in znova učenja, izleti v Mursko Soboto so bili namenjeni sestankom in potem morda, če je čas z avtobusom in pazila na vozni red. Na enem od takšnih, potovanj je spoznala tudi svojega moža Štefana. »Bdo je prav zabavno,« pravi, -ko sem vstopila na avtobus, sem za vsak primer še vprašala, kdo gre do Pertoče. Oglasil se je mladenič, za katerega se je izkazalo, da je prav tako učitelj, poslan na Pertočo, sicer Prekmurec, ki pa je zadnji letnik učiteljišča obiskoval v Celju,« Srečanje na avtobusu je bUo usodno, Anica in Štefan sta se poročila, se preselila v malo večjo sobico in kmalu zatem dobila tudi prvo hčerko. Bilo je težko, vendar lepo. Mladi, z obilico dobre volje, so srečni shajali tudi brez elektrike in vode. Na PertoČi je ostala Anica osem let, potem pa so se preselili v Mursko Soboto, kjer je najprej poučevala na drugi, kasneje pa na tretji osnovni šok drugi razred vse do upokojitve pred petnajstimi leti. »Ka ste noseči?« Vendar ima Anica najlepše spomine prav na Pertočo. To so bili začetki neizkušene devetnajstletnice, ki se je kakla daleč od doma, med drugačnimi ljudmi. Tudi romski otroci so bili njeni učenci. »Zgodilo se je tik pred mojim odhodom v Soboto,« pripoveduje med smehom, »Vaški odborniki so dejak, da se morajo tudi Romi izobraževati. Tako sem dobila njihov razred in v njem učence, stare od 7 do 15 let. Moj program je bil za vse enak, saj sem jih očka abecede in prvega matematičnega znanja, sami pa so se, seveda zaradi razkke v letih, med seboj močno razlikovali. Nejkega dne mi je bilo slabo in morala sem oddrveti iz razreda. Ko sem se vrnila, so me otroci, tisti starejši, vprašak, ak sem šla bruhat in ak sem imam pravzaprav srečo, da grem na dopuščal, tudi kakšnim ženskim potem Pertočo, saj tja vozi avtobus dvakrat »Takoj na začetku mojega učite- dnevno,« se spominja Anica Čahuk, Ijevanja je bilo,« pripoveduje, »imela sem simpatična in vitalna upokojenka. sestanek, ki se je končal hitro, tako da 1 »Sicer pa sprevodniki učiteljic - potnic je do odhoda avtobusa na Pertočo .L L'ii niso bili najbolj veseli, saj so menih, da naj raje učimo, kot se vozimo. Vendar za to tako ali tako ni bUo časa, saj sem učila cele dneve. Kot novinki mi je bil ostalo nekaj časa za obisk frizerke. Ta mi je obljubita, da bpm zagotovo gotova do odhoda, vendar ni bilo tako. Kaj zdaj? Nič, enostavno. Frizerka mi je ■l.r :i A dodeljen peti razred, učila sem tiste ponudila kolo in odpeljala sem se proti učence, ki niso šli na višjo stopnjo v Rogašovce, in vse predmete. Pouk sem imela popoldne in verjemite mi, da sem PertoČi, tako sem vsaj mishla vse dotlej, dokler me nista ustavila policista in vprašala, ah želim v Avstrijo. Si lahko V. 1 ' 1 dopoldneve porabila za učenje, saj kot mislite, kakšen šok je bil to zame, ? razredna učiteljica številnih predmetov, Prijazno sta mi pojasnila, kje je prava J a ki sem jih učila, na učiteljišču nisem imela.« pot do mojega kraja, Polna strahu sem vanj ponoči tudi prikolesarila in nikoh Aničin zadnji razred leta 1988 J I KSmiK« Pen junij 2003 * I ct r'J Pred kratkim smo v tej rubriki obdelali pomursko atletiko od njenih začetkov pa vse do druge svetovne vojne. Zanesljivo je bil kakšen atletski dogodek tudi med vojno, vendar čas takšnim zadevam ni bil naklonjen. Kot vse druge športne zvrsti, tako se je po vojni na novo rodila tudi atletika. Na osnovi spominov in zapisov nekdanjega aktivnega atleta Mirka Šeruge - Mimija in pripovedovanj lahko zapišemo, da je bil leta 1946 v Murski Soboti dosežen najboljši čas v državi. In sicer v teku na 100 metrov. Dosegel ga je že pred vojno Leta 1954 je bil v Murski Soboti v sklopu Festivala telesne kulture atletski miting na stadionu NK Mura. Tam je bila namreč edina atletska steza v Pomurju (ni je bilo fiiti v Radgoni in Ljutomeru). Na njem so nastopili kot gostje aktiven Milan Šušteršič. Rezultat je uradno re- tudi tekmovalci Atletskega kluba gistriran z opombo, da je merjen ročno: 10,6 sek. Mladost iz Zagreba, Gledalcev je Omeniti moramo tudi Milico Šumak iz Ljutomera, bilo za takratne razmere never-ki je kot študentka tekmovala za Atletski klub jetno veliko. Prišli so z vseh krajev Mladost iz Zagreba v disciplini tek z ovirami. Po vojni, Pomurja. Miting je bil propagand-pred letom 1950, je bila razglašena za najboljšo nega značaja, saj se je po njem športnico Jugoslavije, kar naenkrat pojavilo veliko novih atletov, izmed katerih so v povojnih letih se je pojavilo več mladih nadobudnih navdušencev, ki so trenirali na lastno pest pozneje postali uspešni tekmoval- ali v sklopu takratnega Partizana: Vlado Sagadin -kopje, Evgen Titan - šprint, skok v daljino, Franc Pucko - kopje, disk, Alfred Matiš - dolge proge, Herman Tanacek - kopje idr. Čez leta so se pojavili novi atleti; Marjan Velnar - ci: Janez Kovač (v svoji dolgoletni atletski karieri je nastopil kar 12-krat za reprezentanco Jugoslavije), Emil Miloševič, Oto Žunec, Gabika Kbnye, Metka Rous, Vera Doma, Mirko Šeruga idr. Oto kratke proge. Bela Sever - met krogle, Jože Šumak -Joco šprint, skok v višino idr. Ti športniki so dosegli Žunec je bil med najboljšimi tekači na Balkanu v mladinski na tekmovanjih po Sloveniji in Jugoslaviji dokaj pomembne rezultate. Med njih lahko štejemo 3, mesto v državi v štafeti 4 x 100 m z rezultatom 46,7 sek. v Avstrijo kategoriji. To je bilo obdobje, ko je Pomurska atletika v Sloveniji nekaj pomenila. Za takšen razvoj atletike v tem obdobju so bili predvsem zaslužni ^starP, pred- Aničin prvi razred iz leta 1953 noseča. Bili so zelo prisrčni, mnogi med njinu, čeprav v prvem razredu, so bili odrasli.« Po 35 letih samo še babi____________________=--------- Ko je Anica dopolnila 35 let delovne dobe in izvedela, da bo dobila v varstvo vnuka Marka, se )c zanjo začel nov svet. »Odločila sem se, da ne bom Več učiteljica, ampak samo še babi. Po Marku sem pazila tudi Mojco in izpolnila svojo obljubo iz preteklih let, da bom storila vse, da moji otroci ne bodo imeli takšnih težav z varstvom, kot sem jih imela sama.« Štajerka, doma iz Frankolovega, pravi, da je postala prava Prekmurka. Na rojstni kraj jo vežejo Samo spomini, vse, kar ima, je tukaj. 35 let je svoje znanje m izkušnje prenašala na prekmurske rodove in postala del njih. Ob koncu prijetnega klepeta pod senčno in prepolno češnjo je Anica Čahuk dejala: »Prekmurci so prekrasni ljudje. Dobri, pridni, potrpežljivi in skromni. Prav zaradi slednjega pa imamo veliko kak so nas hrvati lipou povabili Pa so s puščave ob Nili napravili ona nika nemo giičali, ka se tak na njuf Jadran. F Kranji na vaterpolo prvenstvi. Se načine so nan pokazali ka de se godilo šteri slučajno nebi ščel iti k njinvAipo najnaprednejšen obdobji, da so se njiivo«. Ali dobiš stolec v glavou, naši glavni socializem pitali bile ali te šteri redno na goubecfčesne, fejst moderne melioracije. Se je pa tak dale, ka de ^oj ščel. Po želji, ali kak gostinci pravijo »ala cart«. • Batine nikomi nedo računali letos na Jadram. Slavimo pa glij f ton časi, 12 letnico naše odcepitve od Balkana. Se pravi zaj že pokojne Jugoslavije, ges računo. Se te milijarde ka deželico - na sončni strani Alp. bi je dosta falej prišlo. Kraj smo šli od tej čevapčičogedcof država lejtno za sujšo davle, bi lejko Unije. Pa mo pa si veselo čepavčiče Ka mo meli svojo malo lepo davala za namakalne naprave. Pa geli, kak če se nika nebi zgoudilo. Začala se je ^Zgodba o uspehu«, kak ništerni pravijo. Enin je rejsan uspelo. Se so pod sebe skopali, pa še nika so nej krijvi zatou. Ka f kak tej ka je mamo pri nas. Sloveniji nemarno lidij ka bi se manj kot v preostali Sloveniji. Spominjam se, ko se je gradnja dela avtoceste bližala h koncu, nas je veliko prihajalo gledat in občudovat »debelo cesto«. Poslušala sem ljudi, ki so se tem prvim skromnim kilometrom veselili tako kot siromak, ki dobi razmili na gopodarski kriminal NATO-ja. Po letalonosilki, ,se zaj f Mura - najnogometniji grad u pa na korupcijo. Več ji nanč ne koperskon zalivi prevaža jedrska Sloveniji. Kruja pa iger. Tou trbej nucamo.ka prej ka toga f Sloveniji podmornica. Ameriška. Pred re- nega. Samo je atiji nej jasno od kec nešternin kuče za sto pa več mili- drobtinico z bogato obložene mize. Samozavestnejši m zahtevnejši bi morali biti, druge vrline pa naj le jonof, ka si od avtojof za dvajsti mogle iti v vojsko. Če mo pa za , pa oštarijo menjo, zaj pa tresti milijonof nanČ ne guči- mo.Sejetousadnjuvipridnirouk. pa malo nači. Tak naraji nan prle, kašo nouvo ostanejo takšne, kot so.« Renata Ficko Če pa slučajno li koga zgrabijo te pravijo, ka tou ka bi Slovenija samo kelnarco doubili. !4' *■: fr f** v * r* J J Ji tano mešamo tako dolgo, da se sir razpusti. Po okusu še začinimo in vroče postrežemo. pa prav tako nisem ostala dlje časa. Z od- j prtjem lekarne v Puconcih aprila letos sem odšla v to krajevno središče. Ker sem se že prej preselila v ta kraj, sem se povsem pri- lagodila novemu okolju. Tu sem si ustvarila fe 3^. družino. V isti stavbi je tudi zdravstveni dom, zato pacienti pridejo tudi k meni Na vprašanje, kaj ji sploh pomeni poklic in kako je delati z ljudmi, ki imajo različne potrebe, odvrne; »Tu prevladujejo kmečki prebivalci in starejši ljudje, katerim je še ka- vet in dobijo odgovor. Naš naslov je; www.pomurske-lekarne.sl. Ta naslov lahko ko pomembno, da se z njimi nekdo pogovori, zasledite tudi v Vestnikov! rubriki Pomurske ne pa, da bi samo govorili o njihovih zdravstvenih težavah. V pogovoru se ljudje sprostijo in jim je takrat lažje pri srcu.« Znanje, lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti.« Seveda nas je zanimalo, kakšni so njeni načrti na poklicnem področju. »Želim si še ki si ga je pridobila v času študija, s pridom naprej delati v lekarni, in da bi imeli far- Sesekljan telečji zrezek s kumarično omako Sestavine: 600 g mlete teletine, 80 g belega kruha, lOclmleka, 30 g drobtin, 2 jajci, 15g česna, sol, poper, šopek peteršiljevih vejic. Sestavine za omako: 60 g masla, 150 g čebule, 15 cl belega vina, 300 g kumaric, 6 cl kisle smetane, sol, mleta kumina. Priprava; Bel kruh narežemo na kocke in namočimo v mleku Meso damo v skledo, mu dodamo jajca, sesekljan česen, sesekljan peteršilj, solimo in popramo Dodamo namočen bel kruh in tri četrtine drobtin. Vse skupaj dobro premešamo, da dobimo gladko maso. Pustimo počivati 15 minut. Orehov zavitek s čokolado Sestavine: 200 g vlečenega testa, 40 cl mleka, lOO g čokolade, 60 g praška ta čokoladni puding, 3 jajca, 70g sladkorja, 150 g mletih orehov, 3 cl olja, maslo. Priprava: Vlečeno testo razprostremo po deski, pokapljamo z oljem in premažemo z nadevom. Zvijemo in položimo v pomaščen pekač. Zavitek premažemo z raztopljenim maslom. Pečemo 55 minut pri 175°C. Pečenega in malo ohlajenega potresemo s sladkorjem v prahu. Priprava nadeva: V 35 cl mleka skuhamo nastrgano čokolado V preostanku mleka uporablja pri svetovanju. »Med drugim lahko svetujemo glede sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka, debelosti in o drugem Prav tako se pogovorimo o načinu pravilne prehrane. Če imajo kakršnekoli težave, se lahko vedno obrnejo na farmacevta v lekarni. Za zdaj sera v tej lekarni macevti še večjo vlogo pri svetovanju in v preventivi. V mislim imam predvsem to, da naj bi ljudje živeli zdravo in da ne bi bili prevečkrat bolni. Le tako so lahko zadovoljni in srečni,« je z vedrim nasmeškom dejala Miranda Koren. MUanJerše Potem na deski s pomočjo preostanka ' razmešamo prašek za puding ter ga med drobtin oblikujemo zrezke. Maslo v ponvi razpustimo in na njem zlato rumeno spečemo zrezke. Preložimo v drugo posodo in postavimo na toplo. Na preostanku maščobe prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezane kumarice, premešamo in zalijemo z vinom. Začinimo stalnim mešanjem vLjemo v vrelo čokolado. Dobro prevremo, odstavimo in ohladimo. Rumenjake in sladkor penasto umešamo, ko rumenjaki dobro narastejo dodamo mlete orehe in ohlajeno čokoladno maso Gladko razmešamo. Beljake stepemo v trd sneg ter ga narahlo primešamo masi. Kužni klopi KLOPNI MENINGOENCEFALITIS so pri nas prvič zasledili in opisali pred približno 50 leti. V Evropi je znanih več naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa. V Sloveniji so okuženi klopi predvsem v gozdovih Gorenjske m Štajerske, nekoliko manj na Notranjskem, Kočevskem in novomeškem območju. Okuženega območja ne moremo natančno začrtati, saj v zadnjem času opažamo okužbe tudi na območjih, ki v preteklosti niso veljala kot posebno okužena. Bolezenski znaki - Klopni menmgoencefali-tis je virusna bolezen možganske ovojnice in osrednjega živčnega sestava. Virus potuje po limfi m krvni poti do cehe monocitno-makro-fagnega sestava, kjer se razmnoži in čez nekaj časa ponovno vrne v kri. Na mestu klopovega vboda praviloma ni opaziti bolezenskih znamenj. Bolezen poteka v dveh stopnjah Prva faza se začne približno sedem dni po klopovem vbodu in poteka podobno kot pri gripi, z glavobolom, bolečinami v mišicah m slabim počutjem. Po stmptomatskem predahu, ki lahko traja cela dva tedna, sledi druga faza Začne se akutno z visoko telesno temperaturo, glavobolom, bruhanjem in včasih celo nezavestjo Nastale težave se lahko lajšajo le v bolnišnici, zdravljenje pa traja različno dolgo, in sicer Poznamo tri kužne bolezni, ki jih prenašajo klopi. Najdlje je znan klopni meningoencefalitis, mlajša je lymska borelioza, pred nekaj leti pa se je pridružila še erlichoza. Največ je bolnikov z boreliozo. Na sto bolnikov z boreliozo pride približno deset okužb s klopnim meningoencefahtisom in en primer erlichoze. V slovstvu ni bUo zaslediti podatkov, da klop prenaša dve ali kar tri bolezni hkrati. bolezni. Borelioza se pri nas pojavlja po vsej državi. Okužene klope najdemo povsod in niso omejeni na posamezna endemična žarišča. Bolezenski znaki - Potek bolezni je zelo raz- glede na to, kako zelo in kje je prizadeto nolik m le redki bolniki imajo vsa značilna zna-osrednje živčevje, Terapevtični izid je ponavadi menja. Običajno poteka v treh obdobjih. Začne dober, vendar bolezen lahko pusti trajne se z značilnimi spremembami na koži, kjer posledice. Za 1-2 odstotka odraslih bolnikov je klopni meningoencefalitis smrtna bolezen, LYMSKA BORELIOZA je razširjena v Evropi in severni Ameriki kot naj pogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Ime Lyme je dobi- nastane na mestu vboda klopa po 2 do 32 dneh neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži Sprva je enakomerna, nato začne osrednji del bledeti in razvije se obročast izpuščaj, ki se postopno veča Po tem znamenju bolezen najlažje la po kraju v ZDA, kjer so jo prvič odkrili pred m najzanesljiveje prepoznamo. Rdečina lahko približno 25 leti, borelioza pa se imenuje po baktenji boreliji, ki bolezen povzroča. V ZDA povzroča lymsko boreliozo pri ljudeh le ena borelijska vrsta, v Evropi pa najmanj štiri. izgine brez zdravljenja, vendar okužba prodira dalje. V drugem in tretjem obdobju bolezni, celo več mesecev in let po okužbi, se pokažejo znaki prizadetosti na številnih organih Poleg ljudi lahko zbolijo tudi nekatere domače ali organskih sestavih - koži, sklepih mišicah, živali, kot so psi, mačke, konji m govedo, medtem ko divje živali ne zbolijo, so le rezervoar živčevju.. Torej, če opazimo rdečino, ki se širi navzven ter postaja v sredini svetla, se čimprej posvetujemo s svojim zdravnikom, da bo predpisal ustrezno antibiotično zdravljenje. Zgodnji začetek zdravljenja v večini primerov prepreči nadaljnji potek bolezni. ERLICHOZA ke najmlajša bolezen, ki jo prenaša klop. Od leta 1987 dq 1995 so v ZDA našteli 400 primerov erlihoze, 5 odstotkov obolelih je umrlo. Pri nas je na ljubljanskem območju od 3 do 5 odstotkov klopov okuženih z bakterijo erlichijo in nekaj ljudi na leto za erlichozo tudi zbok. Bolezenski znaki - Inkubacijska doba je sedem dni Pojavijo se bolečine v sklepih, vezeh in mišičju, glavobol, zelo visoka temperatura, prebavne motnje, kašelj, pri otrocih pa še drobni rdečkasti izpuščaji po vsem telesu. Če takoj ne poiščemo zdra\TiiŠke pomoči, se obolenje stopnjuje in prizadene notranje organe. Zdravi se z antibiotiki. .—- Miranda Koren, mag. farm- junij 2003 VEsmio tftoAe če se želimo sprostiti, pomagajo tudi lahka oblačila, ki nas smejo v tej vročini le hladiti. Noge so razvajeno bose ali v sandalih. Težko je verjeti, da so se le-ti pojavili zopet prav v devetdesetih letih, ko so jih modni oblikovalci začeli kombinirati kar s poslovno obleko. Njihova priljubljenost je zelo narasla prav pri moškem spolu. Zgodovina sandalov sega daleč nazaj, posebno mesto pa so zavzeli pri Hermesu oz. Merkurju, kjer so bili tako imenovani sandali s perutmi, simbol mistične privzdignjenosti in zračne hitrosti Pri Hebrejcih pa je pomenila zamenjava sanda- lov med kupci in prodajal- v šestdesetih letih so bili cem poroštvo za sklenjeno sandali oblikovani tudi iz pogodbo I Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja Biološki efekti na motilnih pasovih Gospa Irma pravi, da z zanimanjem prebira moje članke. vendar še vedno ne razume, zakaj in kako lahko sevanja {neškodljivih doz ni!), je pomembno opozoriti na posledice ■ sevanja, ki mu je izpostavljeno človeško telo. Kakor smo videli, vplivajo na zdravje. Tokrat bom za boljše razumevanje opisal biološke efekte na motilnih pasovih, ki bodo podkrepili dejstva in morda povečali razumljivost. Mreže, o katerih sem že pisal [Curryeva, Hartmannova, tretja), sevanja, kot so vodni tokon, tehnična sevanja, so nevarna mesta zaradi povečanega sevanja, ki so še posebej v centrih križišč. Tokrat bom omenil, da je dr. medicine E. Hartmann poročal o izjemnih uspehih zdravljenja - posebej pn kroničnih boleznih, ki jih je dosegel s premikom ležišča z ogroženega mesta (Škodljive cone). Narejenih je bilo mnogo poskusov, ki naj bi dokazali Škodljivost geopatogenih mest za ljudi. Tako se npr. spremmja človekovo oddajanje infrardečih žarkov, če je le-ta na patogeni coni ali blizu nje. Dr. Petsche je z mnogimi poskusi dokazal zvezo med rezultati sedimentacije krvi in geopatogenimi conami. Poiskal je tri mesta, na katera je namestil Westegreenove pipete s krvjo iste osebe: prvo mesto je bilo nevtralno, drugo na motilnem pasu, tretje pa v križišču mreže Pri 62 poskusih, ki so trajali najmanj 8 ur, pri čemer je zabeležil prek 5000 odčitkov, je opazil naslednje: hitrost sedimentacije je bila na motilnih mestih bistveno drugačna od Curryjeve mreže, pribUžno TO.odstotkov bokaikov pa še. dodatno tiste na nevtralnem mestu Na obeh motilnih mestih so imeli rezultati paralelni potek: sedimentacijska reakcija je pokazala tudi na vodnih žilah. tako hitrejšo kakor počasnejšo tendenco sedimentiranja. O podobnih poskusih je poročal tudi dr. Hartmann Deščico* rak na dojkah, jetrih, debelem črevesu, želodcu, pljučih in na s pipetami krvi je namestil prek mesta v postelji v nekem stanovanju, kjer sta za rakom umrli dve generaciji. To kritično mesto so mu določili radiestezisti. Nad tem mestom je bilo nekaj mestu, so zabeležih kostni sarkom Čeprav so prizadevni iskalci geopatogenih sevanj skoraj pipet, druge so bde zunaj te nevarne cone. Sedimentacija je na kritičnem mestu potekala izrazito drugače kakor na drugih brez izjeme dokazak, da so ta sevanja zdravju škodljiva m da lahko izzovejo tudi mutacije dednine, medicinska znanost le iz Na takih kritičnih mestih so bili opravljeni tudi poskusi daljave opazuje te ugotovitve in se dela, kakor da ne more kaljenja semen kumaric, graha, fižola, redkvic in koruze. Na kritičnih točkah več kot polovica semen ni vzklila. Kakor je videti, se kritična mesta, izpostavljena ionizirajočim sevanjem, precej razlikujejo od tistih v neposredni okolici, kar je gotovo zelo pomembno. V dokaz takih ionizirajočih sevanj je ScheUer izdelal poseben test Raziskave krvi so, odvisno od mesta, pokazale, da so se na mestih novečanih sevanj v normalni krvi začeli pojavljati izključno na ugodnih mestih, saj je na ta način zdravljenie veliko , ..... .1- ___1 * rtj-l-irtn m rt"? TTn i i ra č m A Cdih Pl 7 51 H11Č AVTI P zrnca, kroglice, mehurčki in nitke, ki jih prej ni bilo opaziti. Te spremembe so se pokazale v eritrocitih, kar dokazuje. da ima sevanje vidni biološki efekt v eritrocitih kot naioo čutljivejšem organu na sevanje Po Schellerju vpliva torej ionizirajoče sevanje na eritrocite in jih spre nuni a, dokler ne nastane rak, kar do sedaj ni bilo Znano. To je lahko dokaz za patogenih mestih nastanek rakavih tvorb na Pc" jega usnja, kakor jih je oblikoval Ravne. Danes lahko vidimo, da so poleg naravnih materialov prisotne tudi umetne mase. Modna oblikovalka Alberta Ferretti letos prisega na nizke natikače, okrašene s kovinskimi bleščicami, pasovi ali petljami. Ni sandala, ki letos ne bi bil pretirano okrašen, zato se mogoče splača, da še sami popestrimo kakšne iz naše stare zakladnice. Poleti nas barve svežijo, saj so veliko udarnejše od zamegljenih zimskih. Moč v rumeni, oranžni in rdeči morajo umirjati odtenki kakija, peščene sivine in behna. Ni vseeno, ali smo doma pred televizorjem ali s pogledom sledimo gladini morja. Celo Oscar Wilde je povedal nekako takole: "Pri individualnem razvoju je občutek za barvo pomembnejši kot občutek za to. kaj je prav in kar ni« belega telečjega in antilop- JTatjana Kalamar M. Ker se doze radioaktivnega sevanja v življenja sumirajo gre tukaj predvsem za gama žarke oz ionizirajoča sevanja, ki imajo lahko naslednje posledice: - mutacijske: poškodbe dednine, kar pomem: mrtvorojenost, anomalije novorojenčkov, splav, - teratogene: prirojene bule - teratomi - z zakrnelimi organi v sebi, poškodbe plodu v materinem telesu, anomalije novorojenčkov, rak v otroški dobi, - karcinogene: nastanek in pospešitev rakastih tvorb, predvsem levkemije, kostnega in pljučnega raka, raka ščitnice. Navajamo nekaj prepričevalnih ugotovitev škodljivosti ionizirajočega sevanja. Decembra 1980 sta v okviru elektrotehniškega kolokvija na Teh maki univerzi Erlangem v Nurnbergu dr. Schweitzer in dr Hubner poročala o raziskavah ležišč (postelj) več kakor 50 rakastih bolnikov Rezultat raziskave je bil povsem enovit: pri vseh 54 primerih raka so bolniki ležali na močno geopatogenih mestih. V večini primerov so bila to križišča globalnih mrež in mikrovalovna sevanja nad vodnimi žilami. Starost bolnikov je bila med 45 in 65 let, postelje pa so imeli na Škodljivih mestih od 2 do 10 let Brez izjeme so vsi bolmki ležali na žariščih na žariščih Hartmarmove mreže. Velika večina je imela posteljo Pri navedenih bolnikih so zabeležili naslednje vrste raka. prostati Pri 5-letnem otroku, ki je ležal štiri leta na tako škodljivem razumeti Škodljivosti geopatogenih sevanj. Tisti redki znanstveniki med zdravniki, ki gledajo na medicino s širokega obzorja, so pokazali na nesporno odvisnost med škodljivimi sevanji in zdravjem človeka tako v fizičnem kakor psihičnem pogledu. V svetu ne zanemarjajo ugotovitev radiestzije in na primer moderne bolnišnice gradijo tako, da so postelje pacientov uspešnejše ali celo edino možno. To velja še posebej za duševne bolnike. Iz navedenega lahko sklepamo, da je ukvarjanje z radiestezijo potrebno tudi na znanstvenem nivoju in da bodo znanstvene ugotovitve odkrile še veliko tistega, česar do sedaj nismo poznali ali pa smo na to enostavno pozabili, ker za to nismo imeli znanstvenih potrditev ali razlag. Prihodnjič bom odgovoril na vprašanje o vplivih sevanj na vegetativni živčni sistem. Na lekarniški tehtnici Zdravila in nosečnost Samo zdrava ali pravilno zdravljena nosečnica lahko donosi zdravega otroka. Zdravilsko zdravljenje med nosečnostjo naj zato vodi zdravnik, saj se odsvetuje uporabiti katerokoli zdravilo brez tehtnega razloga. Ginekolog najbolje pozna fiziološke spremembe pri nosečnosti in seveda tudi z njimi povezane spremembe, ki jih ni smiselno zdraviti. Če pa je zdravilsko zdravljenje upravičeno, je vsako kronično ali akutno bolezen treba zdraviti z učinkovitimi zdravili. Najprimernejša so starejša zdravila z dokazano neškodljivostjo Nosečnost kroničnih bolnic naj bo načrtovana, saj se mora preveriti obstoječe zdravljenje v novi luči m zdravila po potrebi zamenjati z varnejšimi. Ko materino zdravje pretehta nevarnost za plod, se lahko nosečnici z jasno indikacijo predpiše tudi zdravila, za katera sicer obstajajo podatki o tveganju iz raziskav pri ljudeh ali živalih ali obojih Za hitro oceno varne uporabe zdravil v nosečnosti pri nas upoštevamo razvrstitev zdravilnih učinkovm po FDA (Urad za živila in zdravila v ZDA), ki jo povzema tudi slovenski register zdravil. Glede na tveganje za plod so zdravila razvrščena v skupine A, B, C, D in X Zdravilska skupina A je brez utemeljenega tveganja. Pri skupini B je tveganje zelo malo verjetno Pri skupim Č ga ni mogoče izključiti. Pri skupim D obstaja o njem pozitiven dokaz, Skupma X pa je za zdravljenje povsem neprimerna, ker s prevelikim tveganjem ogrozi plod. Zdravila, ki se dobijo brez recepta in mso v Registru zdravil RS, zvečine sodijo v skupmo C, pri kateri tveganja za plod zaradi primanjkljaja podatkov ni mogoče izključiti. Pomislek velja gotovo za jemanje zeliščnih zdravhl pa tudi aromaterapija m varna, saj se lahko eterična olja pri vtiranju v kožo vsrkajo v kri. Iz navedenega sledi poduk, da nekritično zdravilsko samozdravljenje med nosečnostjo ni primerno. Zdravnik se mora prepričati pred predpisom zdravila ženski, da ni noseča. Pri tem naleti na težavo, ker nekatere nosečnost skrivajo. Varnostni ukrep velja tudi za rentgenske preiskave, ki niso nujne. Nekatera zdravila so tako škodljiva za plod (teratogena), da se morajo bolnice zaščititi pred zanositvijo s pomočjo učinkovite kontracepcije. Teratogen je denimo izotretionin, ki se uporablja za zdravljenje hujših oblik aken. Če ga jemlje nosečnica, pri plodu povzročijo okvare osrednjega živčevja, glave, obraza, srca in timusa. Tretjina nosečnic zaradi tega samodejno splavi. Sorodni retmoidi z zelo dolgo razpolovno dobo se zadržijo v telesu več let, zato se jih ne sme dati ženskam v rodni dobi. Nekatera zdravila pa so za nosečnost nepogrešljiva. Takšna je folijska (folna) kislma Od nje sta odvisna zarodkov razvoj in plodova rast. Ob pomanjkanju tega vitamina nastanejo okvare vpredelu glave in hrbtenice, mnoge so nezdružljive z življenjem Če pa se otroci z njimi rodijo, največkrat niso sposobni normalno živeti ali so tudi telesno ali duševno prizadeti. Jemanje 400 mikrogramov folijske kisline na dan od zanositve do tretjega meseca nosečnosti prepreči nepravilnosti. Ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, naj začnejo jemati folijsko kislino že tri mesece pred načrtovano zanositvijo, epileptične in sladkorne bolnice, ženske z vnetnimi črevesnimi boleznimi ter vse, ki so že rodile otroka z omenjenimi okvarami, pa potrebujejo praviloma desetkrat večji odmerek. Razvrstitev zdravil v nosečnosti po FDA A: Ni tveganja za plod v kateremkoli trimesečju nosečnosti glede na ustrezne in dobro kontrolirane raziskave pri nosečnicah B: Obstaja zelo malo verjetno tveganje. Prvi razlog: Ustrezne raziskave pri ljudeh sicer niso bde opravljene, raziskave pri živalih pa niso pokazale tveganja za plod. Drugi razlog: Neugodni stranski učinki pri živalih sicer obstajajo, a ustrezne in dobro kontrolirane raziskave pri nosečnicah mso pokazale tveganja za nastanek napak na plodu C: Tveganja za plod ni mogoče izključiti. .Prvi razlog: Raziskave pri živalih so pokazale tveganje za plod, a ne obstajajo ustrezno kontrolirane raziskave pri ljudeh ki bi dvom potrdile ali ovrgle. Drugi razlog: Ni nikakršnih raziskav o tveganju za plod. Kljub mogočemu tveganju se zdravilo med nosečnostjo daje, če korist odtehta tveganje. D: Obstaja pozitiven dokaz o tveganju Raziskave pri ljudeh so dokazale tveganje za plod, vendar korist dajanja zdravila lahko vseeno odtehta tveganje v določenih okoliščinah, X: TVeganje za plod je preveliko. Glede na raziskave pri živalih ali ljudeh je zdravilo v nosečnosti prepovedano (kontraindicirano) dajati, ker bi bUa Škoda za plod nedvomno večja, kot je mogoča koristjza nosečnico. Janez Špringer, mag. farm. junij 2003 P<>n 44 VESTNIK Nagradna križanka Od 26. junija ’ do 31. julija HOROSKOjRBV I AVTO« ŠTEFAN HAJDINJAK SPREGATEV NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDMH [MARRV) VESELJE RECNO KORITO ,1 I I AMERIŠKA IGRALKA THURMAN GERMANU I BESEDNA UGANK* PEN OKTOBER SANITETNI ' MATERIAL V KOSMIH RADUSK* SPIKERKA KOROSeC T SKUPEK LAS. Mm ALI VLAKEN TEKOČINA VŽIAH I TTOP^Kl SADEŽ ZMES SNOVI, IZ KATERE SE PRIDOBIVA KOVINA I POATEU FLEMING NASPROTJE PASIVE I TOVARNA POSODE VCEUU POSLOVNA ENOTA IGRANJE LETOPBr ANALI DELOVNA NAPRAVA I SLOVENSKI SLIKAR (MAKSIM) TV NAPRAVA MA «TP?HI - j-J ha STREHI t L v-'" ■■ "I. 4- I drobec PRAVLJIČNO 'ŠLdVENŠKI 1 NOVINAR . ^TEV^O. (BOJAN) ZAGPglA _ I j POLJSKA REKA, PRITOK VISLE 1 PETI GLASBENI INTERVAL TEKOČA VODA A. »a POKRAJIN* V VIETNAMU Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen T OVEN (21. III. - 20. IV.J I Tveganje bo skoraj neizogibno, zato ugotovite, kje bo morebitna izguba najmanjša. Kjerkoli, kakorkoli, nekoliko poskušajte upočasniti tempo. Da so sodelavci včasih sltm kot komarji, se bo treba navaditi in jih »omehčati" z razumevanjem, ne z zoperstavljanjem. Bodite pripravljeni na čustveni izbruh zaradi skrivnosti, ki ste jo dolgo zadrževali v sebi Srečna roka pri nakupih in ugodno obdobje v odnosih z mlajšimi. BIK (21. IV - 21. V.) Pripravlja: Agencija Hogod ■ PEHTNIC S (23. IX. - 22. X.) Izjemne priložnosti, ki se vam ponujajo, zagrabite z vsemi štirimi, m ne dopustite, da vam uhajajo. Nekemu naključju boste posvetili več pozornosti, kot si dejansko zasluži. Dogodki se bodo hitro vrstili in vmes se bo ponudila priložnost Proti koncu meseca čustvena napetost, ki bo vidna tudi navzven. Na splošno prijeten mesec s pomenljivimi pogovori in druženjem, ki ga lahko skali ljubosumje. Gibanje in prehrana! L ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) NEMŠKI PESNIK Cit. STOLETJA ŽIRAFI SORODEN AFRIŠKI KOPITAR sviiltiiEir GREZILO jUeiKiv TIBETU VEČJI KOS POHIŠTVA TANTAL OTOČJE v i 8ENGAL. I ŽALMJ ' AH PISEC I DANTE AbOHIERI k SET PESNIC* SEIDEL Trenutno ni čas za malodušnost in tudi vedeti je treba, da vse, tako dobro kot slabo, ne traja večno, predvsem pa ne dovolite, da bo razpoloženje drugih vplivalo na vas. Določene stvari so lahko zelo enostavne, če jih sami brez razloga ne zapletete Do enajstega morda nova, velika ljubezen pa tudi nestrpnost in prenagljenost. Pozneje konstruktivno obdobje, ko boste z lahkoto reševali probleme. tJOHN) PROSTOR zaha$topa. JOČE IGRALKA GARDNER ™»oin NAJVEČJO PIRAMIDO I INDU DRŽAVNA BLAGAJNA PREMIK I NOGPRI HOJI i PEN ; DELAVEC V I MREŽA I STEKLARNI PfiOTl I-------------- LISTAVEC Z BELIM LUBJEM KRASTAČA ČLOVEK. KI tIVIV I ' KOMARJEM ' PROSTOR ZAIKEMJE ■n-------- NOTRANJOSTI OEUHE OUiEVNA UNAKNJE. NOST I VAS V BAŠKI GRAPI I ORANŽADA I I PbSJNIK MERMOUA azijska i DRŽAVA , ORGAN VIDA (MN.) 1----SBt-----1 1 ItEKDANJI I MINISTER I M {BAGDAD) I 4 I LOJZE StAlT ČLAN VblDE HRVAŠKI NOGOMETAŠ BOKŠIČ I RUDNMA z AVALE DENARNA SREDOZEM ZAČIMBNI ___SBH___ RADON ORAHMI dKOVJfi VSEVERHI SLOVENUl PRAVOSLAL VERSKA _f>oooeA S0D08NKI KELTOV SRBSKI IGRALEC (DRAGAN) SPONA 5RBOHRV. MoSKO IME KRAVIC* STARIH JSAlUVi I I ZAPONK* HA VZMET I RT HA PORTUGALSKEM SUKAR anma. PEN STANISLAVA IKRAjiE) “ffiUlW(3i“ OORAV _TU^I^ tu MESU T I i -J. I PISATELJ FRANC MEŠKO JAPONSKA LUKA NA JpNšUJU I GOROVJE NA SZ. BOSNE NOČNA PTICA + 'PRANCOSKJ KOMIK (JACOUESI KRILO POSLOPJA DOKAZILO ZAiilTNI PREMAZ DEPARTMA V VZHODNI FRANCIJI I TJBEBeS-5VETL0 PIVO GRNELLA lem VRBE ŠPORTNA NAIMIIED TRAVNIŠKA RASTLINA S PERNATIMI LISTI NEKDANJI MINISTER (ANDREJ) SOBO-KRVNEZ i Ižrebanci Vestnikove nagradne križanke REŠITEV: PETNAJST LET. RAZSTAVA f. nagrada«vrednosti 10.000 SIT Gabnjela Petek. Panonska 36. 9233 Odranci - 23526173 2, nagradB kuharska knjiga Boug žngnjaj: M(5jca Tarnaš, 6. Bistrica 130a, 9232 Črenšovci - 21244847 3. VESTMIKOVE MAJICE: Aljaž VučkiC, Veščica 17, 9000 M. Sobota Franc Kovačik, Lemerje 46a, 9201 Puconci Vera Mikola, Bodonci 109, 9265 Bodonci Julija Časar. Mačkovci 19. 9202 Mačkovci Franc Lucu. Ulica arh. Novaka 19, 9000 M. Sobota NEKDANJA , JAPONSKA PRESTOL' I NICA II?. A Timi Hagraj«nc«m čestitamo. Potrdila z« nagrado bodo prajoli po pošti. P^n I DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) Nekomu boste morali nekaj odreči, čeprav vam je všeč in bi mu radi šli na roko. Prav imate in to lahko tudi dokažete Pozornost zdravjul V prvi polovici meseca več energije - kar bo treba temeljito izkoristiti - tudi zato, ker vam bodo dali proste roke. V drugi polovici meseca veliko hrupa za nič, kar pa ne bo zastonj. Priložnost za iskalce ljubezni. Odločitev sprejmite v sredo, vendar ne v zakajenem prostoru. RAK (22. VI. - 22. Vil.) Imeli boste slabo vest, vendar se dejansko ni dalo narediti drugače Čas bo pokazal, da je bilo vaše ravnanje pravilno. Najprej dve, potem se I bodo pokazale tri možnosti. Če ne bo kazalo drugače, se odločite za prvo varianto, ker bo H na j bližje vaši duši. + Delovni zagon bo velik, pa še moči in volje za več boste imeli. Nekaj zastoja v odnosih, saj vas bo motilo vtikanje drugih v vaše zadeve, m to boste tudi povedali. LEV (23. VII.-22. VIII.) Malo več koncentracije, ker vam misli prevečkrat uhajajo ali so negativne. Nekaj časa lahko stvari prikrivate s prijaznim obrazom, trajno pa ne. Hitra sprememba vas bo vrgla iz tira, vendar se boste nekako znašli. Bodite pripravljeni na novosti ali celo na novo poglavje V srddini meseca stresne razmere v odnosih, pozneje pa možnosti za poškodbe pri športu, vožnji ipd. Pestro družabno življenje in novi prijatelji. Igrati se s čustvi drugih lahko postane nevarno. To je eno. Drugo: poslali ali pošiljali boste sporočila, in ko se bo začelo dogajati m se bo kazal rezultat, boste prenehali Še bo čas za premislek. Na delovnem mestu se ne bo hitro obrnilo v vašo korist, kot boste pričakovali, kar pa, kot se bo pozneje pokazalo, sploh ne bo tako slabo. Na splošno bolj negotov mesec z nekaj napetosti. Se najbolj spodbudno bo v ljubezni, če jo iščete, pa sploh! STRELEC (22.X1. - 2i. XII.) Ne razdajajte se preveč, ker boste to energijo kmalu zelo potrebovali. Pet dni zapored se boste slabo počutili in zmanjšali aktivnosti (v zadnjem času vpliva na vaše počutje vedno več dejavnikov, kar bo treba razčistitij Na srečo tega v okolju nihče ne bo izkoristil, V prvem tednu pazite, da ne boste nosili glave v oblakih, in se ' še enkrat prepričajte, ali so vaši načrti stvarni. Družabno življenje bo pestrejše, proti koncu meseca pa sploh. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) Napeto vzdušje v vašem okolju vpliva, da ste v drugem, za vas pomembnem okolju, premalo pozorni Pazite na dokumente V začetku meseca nekaj večjih ovir in tudi težave v partnerstvu. Kljub temu bo to obdobje precej sproščeno in zadovoljni boste. Pozneje se bo vse skupaj začelo hitreje vrteti, pojavljale se bodo novosti, tako da jim boste s težavo sledili. Ugodno za uveljavljanje osebnih ambicij in -osvajanje. VODNAR (21.1. - 19. II.) Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitev na osenčenem polju pošljite samo na dopisnici (skupaj z davčno številkoj na uredništvo Vest, nika, Ul arh. Novaka 13, M. Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka, do vključno petka. 4. julija 2003. Pet reševalcev bomo nagradib, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, kuharsko knjigo Boug žegnjaj. knjigo Zgodovina Prekmurcev, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. Če vam bo delal težave kakšen zemljepisni pojem, je dovoljena uporaba atlasa Veliko užitkov! DEVICA (23. VIII.-22. IX.) Samokritičnost je del življenja, pretiravanje z njo pa prej škodi kot koristi V drugi polovici bo začela samozavest rasti, čeprav Jo bodo nekateri iz vaše bližine poskušali potlačiti. Ne bodite preobčutljivi na pripombe iz vaše okolice, ki se bodo nanašale na vaše delo. Končno pa ni nič narobe, če tu in tam naredite kakšno napako in jo tudi priznate Stopajte počasi in previdno, nikar se ne prenaglite in ne razmišljajte, ko se bo treba odpreti. Pen je. kratko rečeno. Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Vsiaiiovljen je bil. da bi. v skladu z jmenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnaloj in penetrantnež (prodlralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Ne pomehkužite se preveč, ker Je vseh užitkov enkrat konec. Prihod oziroma bližina neke osebe vas'bo vrgla s tira, nekdo iz vaše bližine vam bo odprl oči. Zadnji čas, da začnete z dokončanjem zadev, ki so že dalj časa nerešene. Sicer prijeten mesec z živahnim dogajanjem, z vehko energije, moči in strasti. Do 18. nevarno, da zaradi prenagljenosti storite napako. Trenutno so v največji nevarnosti gležnji 1 RIBI (20. II. - 20. III.) Treba si bo vzeti čas za počitek in ne dovolite, da bodo drugi govorili, kaj je dobro za vas. Nekomu dajte še eno priložnost. Treba se bo zbrati in tisto, kar ste si zamislili, tudi realizirati, čeprav bo to zahtevalo precej fizičnega pa tudi umskega napora Pomagali vam bosta živahnost in komunikativnost V tem času se bodo pokazali rezultati prejšnjega napora, na kar boste posebej ponosni. Konec meseca je lahko divji. Izdaja ga Podi«M^ za informiran|e.Odgovorni urednik maUčnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Pe^k. Jože Rituper in Irma Benko. Oblikufe ga Endre Gonter, za fotografije skrbita Natala Juhnov in Jure Zauneker. lektorira Nevenka Enui. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne tiaročnIneJ P^n VESTNIK 45 junij 2003 Pen I Marjan Elemir Rožman bo dolgo razmišljal o svojem gnusnem zločinu OSTE BAKAL XVI Lastno mater je ubil in zakopal pred hišo Morilca, ki se je na sodišču vseskozi branil z molkom, je sodišče spoznalo za krivega in mu prisodilo še leto več {14j zapora, kot je predlagal okrožni državni tožilec; ‘Morilec frdamani,^ je bilo edino, kar je zavpil njegov oče čeprav se je eden najhujših in najbolj in oktobra leta 2001 lahko spet potekala gnusnih zločinov v Pomurju v drugi ponovljena glavna obravnava. TUdi ta- polovici prejšnjega stoletja zgodil na krat je bilo kar nekaj težav in preložitev predvečer božiča leta 1998, je dobila glavne obravnave, saj je obtoženi, čep- zadeva, o kateri je tokrat beseda, končni rav se ni želel zagovarjati, postopek sku- sodni epilog šele jeseni leta 2001. Pred šal zavlačevati. Obtoženi, ki sploh ni »ve velikim senatom Okrožnega sodišča v del, kdo so njegovi starši«, potem drugič Murski Soboti, ki mu je predsedoval ni vedel, kje ima stanovanje in celo kdo sodnik Branko Palatin, se je namreč pravzaprav je, se je branil z molkom. sredi oktobra 2001 končala ponovljena Enkrat je obtoženi trdil, da ima težave glavna obravnava zoper takrat 42-letnega Marjana Elemirja Rožmana, ki z glavo in da zaradi zaužitja velikega števila tablet sploh ne more slediti ga je obtožnica, katero je zastopal tistemu, kar kdo bere-ali govori. Zato okrožni državni tožilec Bojan Mišja, bremenila gnusnega umora lastne matere. Tožilstvo je dokazalo, sodni senat pa z visoko zaporno kaznijo potrdil, da je omenjeni Marjan Elemir Rožman 22. decembra 199^ v večernem času v stanovanjski hiši umorjene na Gibini, občina Razkrižje v Prlekiji, z neznanim trdim predmetom (menda je šlo za večjo baterijsko svetilko) po glavi Večkrat udaril svojo mamo, takrat 62-letno Anuško Klenar Rožman, potem jo je z neznanim strelnim orožjem ustrelil v predel glave, na koncu pa jo je z bagrom, katerega so imeli doma, pokopal v neposredni bližini hiše. Po omenjenem gnusnem umoru naj bi se obdolženi z osebnim avtomobilom znamke Golf, potem ko je vanj odnesel veliko različnih predmetov (videokamere, pištole, puške, zlatnino, razno orodje in veliko drugih vrednih predmetov), odpeljal proti Ljubljani, kjer je živel že vrsto let pred tem dejanjem. Med na čakanjem na obravnavo pobegnil Umorjeno pa so šele dober mesec naj se ne bi mogel zagovarjati in slediti ali na KC Ljubljana, ker mu je obtoženec tako vedno zatrjeval Zato je tudi poklical omenjenega zdravnika in ga vprašal, kdaj bo njegova mama zapustila bolnico. In takrat je vse postalo sumljivo. Že naslednji dan pa so osumljenca zaprli in se je klobčič začel odvijati. Brat obtoženega: »Mati se je nečesa bala« Vmes je Jožko mislil, da je njegova mama odpotovala očetu, ki je delal v tujini, ali pa, da je pri sorodnikih v Avstraliji, žal pa je bila že nekaj časa zaslišanju prič. Tako sodišču ni ostalo zakopana pred domačim pragom. Kot nič drugega, kot da ponovno odredi, da rečeno, je bilo v ospredju pričanje ga pregleda izvedenec nevropsihiatrič- mlajšega obdolženčevega brata Jožka. ne stroke. In ko je ta znova ugotovil, da je obtoženi sposoben slediti glavni ob- Slednji je vedno najprej potrdil svojo izpoved iz preiskave, pozneje pa je 5.7 »"'■fr 7 n ■d pozneje v dokaj nejasnih okoliščinah J našli zakopano ob hiši, kjer je živela । skupaj s sedaj 22-letnim sinom Jožkom, I sicer študentom Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki je v času | dogodka še obiskoval ptujsko Srednjo ekonomsko šolo. Za omenjeni gnusni : _ __ _ .... . zločin je bil obdolženi poleti leta 1999 ponovljeni obravnavi je sodišče zasliša- odvetnikov in tožilca, na koncu pa tudi spoznan za krivega in obsojen na ll let lo 12 prič, med katerimi sta bili najpo- bratova vprašanja. Nekako največ zapora, a je pritožbeni senat Višjega membnejši mlajši brat obtoženca Jožko vprašanj se je nanašalo na njegovega snHiSčav Mariboru menit da so bile v in oče Elemir. Oba sta ponovUa enako očeta, pokojničinega moža Elemirja ravnavi, potem težav ni bilo več. Na odgovarjal tudi na nekatera vprašanja ponovljeni obravnavi je sodišče zaslišalo 12 prič, med katerimi sta bili najpo- sodišča v Mariboru menil, da so bile v in oče Elemir. Oba sta ponovUa enako kot tudi v predhodnih zaslišanjih, da Rožmana, o njegovem prihodu domov celotnem postopku nekatere procesne napake, in zadevo vrnil v ponovno obravnavo. Ponovno glavno obravnavo so začeli konec leta 1999, toda med nihče drug ni mogel storiti takšnega v kritičnem času, o njegovih odnosih s zločina, kot samo obtoženi Marjan. Brat pokojno soprogo, o tem, zakaj naj bi bil obtoženega je dobro uro govoril o čakanjem na nadaljevanje ponovljene poteku dogodkov v času, ko je mama že bila pokopana, in do takrat, ko so jo glavne obravnave je obdolženi Rožman 23. decembra 1999, torej natanko leto odkrili in osumljenca prijeli. Oče obtože dni po zločinu, pobegnil iz psihiatrične nega Elemir, ki je bil v času umora v v preteklosti zaprt v Sloveniji in ali lahko neovirano pride v Slovenijo, saj že več let dela nekje v tujini in uradno naj nihče ne bi vedel, kje in kaj dela. Domov je prihajal poredko, a je družini vseeno tujini, je po končanem pričanju, potem finančno pomagal, ko pa je prišel bolnišnice v Ormožu. In šele po natanko , , dvajsetih mesecih v začetku (7.) avgusta ko se je obrnil proti Marjanu, samo domov, kot je zatrdil Jožko, je prihajalo leta 2001 so ga »z novo identiteto« v dodal: »Morilec frdamani.« Zanimivo je do prepirov med njim m pokojno okolici Žalca povsem naključno prijeli bUo tudi pričanje dr. Adolfa Lukanoviča soprogo, menda predvsem zaradi tega, policisti PU Celje, čeprav je bila kar 20 s Kliničnega centra v Ljubljani, ki je ker naj bi pokojna zapravljala preveč mesecev za njim razpisana tudi med- ko se je obrnil proti Marjanu, samo dodal: »Morilec frdamani.« Zanimivo je s Kliničnega centra V pokojno zdravil in ki je tudi opozoril denarja Mlajši sin je tudi zatrdil, da je Jožeta Rožmana, da naj nemudoma dobil občutek, da se je njegova pokojna narodna tiralica . . Po prijetju so obdolženega pripeljali pokliče policijo. Mlajši srn pokojne je • namreč menil, da je mama nekje v tujim se je vedno zaklepala in ob postelji je mati v zadnjem času nečesa bala, saj v soboški pripor tako da je septembra imela puško. Priča je tudi zatrdil, da je bila njegova mama v nekem času nepriljubljena v kraju, kjer je živela, in to zaradi nevoščljivosti, ker so bili premožnejši, in tudi, ker si je ves čas prizadevala za slovenstvo, zato naj je tisti drugi, ki so bUi nagnjeni k nekdanjemu hrvaškemu župniku na Raz-križju, ne bi spoštovali. Tudi sploh naj bi bila umorjena nekako bolj zaprta vase in naj se ne bi preveč družila z ljudmi, zlasti ne s sosedi. Slišali smo tudi, da naj bi pokojna verjela v »črno magijo«, s katero naj bi se ukvarjali nekateri krajani Gibine, vasi, ki naj bi bha po pričanju Jožka Klenarja Rožmana »zaostala«. Nekega dne je njegova pokojna mati našla pred svojo hišo zakopano sMnjsko glavo, ki jo je shranila v garaži, in šele po njeni smrti je sam odvrgel že strohnelo glavo, kar je, kot je dejal, narobe, saj bi jo »po izročilih oz. prekletstvu« moral zažgati. Še veliko zanimivih reči smo slišali med pričanjem obdolženčevega brata, v nadaljevanju pa je sodišče zaslišalo še nekaj prič, ki pa so bolj ali manj samo potrdile tisto, kar je bilo že dalj časa, znano oz. so povedale že na prejšnjih obravnavah. Sodišče je potem zavrnilo še dva dodatna dokazna predloga odvetnika Alojza Horvata, ki je po službeni dolžnosti zagovarjal obtoženega, med drugim je predlagal, da bi izvedenec nevropsihiatrične stroke pregledal dokumentacijo in pripravil mnenje o Rožmanu za nekaj let nazaj. • Sodišče je namreč sledilo tožilcu, da naj upošteva izvedensko mnenje, ki ga je že med prvo obravpavo pripravil v tistem času že pokojni Marjan Pregelj, dr. med., nekdanji direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož. Epilog zgodbe na Dobu_____________ v nadaljevanju smo slišali zaključne govore obeh strani. Tožilstvo je enako kot ves čas postopka trdilo, da je nedvomno dokazano, kako je Rožman umoril svojo mater, zato je okrožni državni tožilec Bojan Mišja predlagal 13-letno zaporno kazen. Po drugi strani je obramba vztrajno trdila, da ni nobenega dokaza, da bi njen varovanec storil očitano mu kaznivo dejanje. Vse skupaj je obramba povezovala tudi z zdravstvenim stanjem svojega varovanca, zato je odvetnik Horvat zanj predlagal oprostilno sodbo. Toda sodišče je sledilo tožilcu, ob tem pa je še dodalo eno leto zapora, tako da je Rožmanu za umor matere prisodilo natanko 14 let zapora. Ob izreku sodbe so mu tudi podaljšali pripor do pravnomočnosti obsodbe, saj je enkrat že pobegnil. Takrat pa mu to ni več uspelo in tako Marjan Elemir Rožman že nekaj časa na Dobu razmišlja (in to bo počel še nekaj let) o svojem gnusnem zločinu. 22’ junij 2003 Pen 46 VESTNIK I Kurja polt in solze »Takšna glasba, takšno vzdušje, neverjetno, enkratno! Med koncertom sem dvakrat dobila kurjo polt,« je na koncu navdušeno komentirala dogajanje filmska diva Gina Lollobrigida, ki pri svojih 75 letih še vedno vztraja na filmski sceni in vzbuja pozornost fotoreporterjev. Navdušil jo je dobrodelni koncert tenorista Luciana Pavarottija. Ta znani pevec je že desetič po vrsti organiziral dobrodelni koncert v mestnem parku v italijanskem mestu Modena. 17.500 gledalcev je uživalo in sodelovalo z dvignjenimi rokami in s prižganimi vžigalniki, ko so se na odru izmenjavali umetniki svetovnega slovesa, kot so na primer Ricky Martin, Bono IZ skupine U-2, Simona Ventura, Lionel Ri-chie in podobni. Ne samo Gina Lollobrigi-da (svojčas poročena z Mariborčanom), tudi drugi gostje so bili navdušeni nad programom Pavarottijeva spremljevalka Nicoletta Mantovani je povedala, da so ji med programom kar nekajkrat privrele solze iz oči. Bi verjeli, saj sta s Pavarottijem v zadnjem času preživela kar nekaj hudih časov. Ob porodu, med carskim rezom, ja- Dve svetovni imeni na odru - Pavarotti in Ricky Mortin - sta v duetu zapela Martinov najnoveisi hifjaleo. Gina Lollobrigida, sicer dolgoletna Pavarottijeva prijoteljica, je na koncert priletela naravnost iz Cannesa. nuarja jima je umrl eden od dvojčkov, hčerka Aliče pa je preživela, »Aliče je najino soncel« rada pove o svoji hčerkici. Zadovoljna z vsestransko uspešnim koncertom sta se odločila, da bosta letos organizirala še enega: za pomoč iraškim beguncem. 5 > i % i.-.t v ■W- K i-s' 'V •\ Hltt le r virgtnih' Dekle meseca je ■ p^-iačJ]o ■“ probleme m jedo. Rada jaha, se vozi- g^^ostavne stvar , življenjsko vodilo. Jabolko ne pade daleč od drevesa Otroci dosežejo večkrat tisto, o čemer lahko starši samo sanjajo. Tokrat to zanesljivo drži za Amelio Vega (18), ki si je med 71 lepimi konkurentkami priborila laskavi naziv miss univerzum. Lepotice so letos izbirali v Panami. Postavno, 183 cm veliko dekle je rjavolaska z rjavimi očmi, doma pa je iz Dominikanske republike. Tbdi Ameiijina mama se je nekoč -leta 1980 - potegovala za takšen naslov, vendar je imela manj sreče. No, zdaj je naziv lepotice vesolja vendarle v družini. Skaljena očetovska sreča v r Paul McCartney bo postal četrtič očka. Njegovi trije otroci iz prvega zakona in že odrasli se bojijo, da J bo podmladek razdvojil družino. Ni bilo rož, nobenih čes- ' A' ■■ |i Ž**'. / v ■/ r A* titk in sladkih besed v stilu »srečni smo, očka«, ko se je zvedelo, da pričakujejo. 31-letna Stella McCartney, druga hčerka po starosti, je sprejela novico o prirastku pri McCartneyevih zadržano in brez komentarjev, čeprav so vsi vedeli, kaj si misli. Paulova soproga in Stellina mačeha Heather, ki bo prinesla na svet četrtega Mc Cartneya, in Paulova hčerka Stella ■ stari približno istih let - se gledata samo s stisnjenimi zobmi. Očka Paul se sicer z odnosi med hčerko in mačeho ne obremenjuje in pravi, da je z novo soprogo ravno tako srečen kot kakšen srednješolski zaljubljenec Nekdanji biti se raje, kot zatrjuje, ukvarja z glasbo in koncerti. Tudi prirastek ga veseli, saj je bilo poleg zunaj maternične no-sečnostiv zvezi zdravjem soproge še nekaj problemov in precej dolgo je trajalo, preden so zdravniki z gotovostjo lahko zatrdili, da je vse v redu in da ne bo zapletov. Kaže, da je nad novorojenčkom še najbolj navdušen Paulov brat Mike: »Čudovita novica. Otrok bo prinesel v Paulovo družino nov veter« Bo to nov veter ali vihar? Za sestre Marv (33) in Stello ter brata Jamesa (25) je Heather samo lovka na očetovo bogastvo, ki ne more nadomestiti leta 1998 umrle matere Linde. Trojica se tudi boji, da bo novi otrok zrahljal vezi med njimi in očetom. Paul ima rad novo soprogo, ravno tako otroke, zato se ne more delati, kot da ga to ne zanima. Zadeva ni enostavna. Stel la McCartney 1 ne deli t sreče z I očetom. 1 Novica, da I je Heather I noseča, jo ’ je prizadela. Heather McCartney se je že skoroj sprijaznila z tram Mški. Hi ko deptvom.da : nioški. ki le On ne bo mogla ' le enostavne imeti otrok, zato je zdaj zelo srečna. I VESTNIK 47 Pe" Ko ji je Clinton priznal razmerje s pripravnico Moniko Lewinsky, je zajokala, nato pa začela kričati nanj____________________ junij 2003 Stari Obračun užaljene soproge V začetku tega meseca je izšla knjiga spominov nekdanje prve dame Združenih držav Amerike Living History (Zgodovina v živo), v kateri na 580 straneh opisuje osem let življenja v Beli hiši z nekdanjim ameriškim predsednikom. Najbolj udarne in brane so strani, ko Hillary Clinton razodene svoje občutke ob soprogovem priznanju, da je imel razmerje z Moniko Lewinsky. Ta del knjige je pricurljal v svet, še preden je knjiga izšla, in sef ga povzeli vsi večji časopisi. Prve govorice o tem so se pojavile že januarja 1998, a jih je predsednik vse po vrsti zanikal. Tudi tako, da je po televiziji ameriškemu narodu povedal, da ni res. To laž so mu pozneje Američani najbolj zamerili, čeprav so mu ves čas škandala pravzaprav stali ob strani. Dva dni pred sodno obravnavo, ko je Clinton že vedel, da bo resnica prišla na dan, se je odločil, da svoje grehe prizna soprogi Bilo je zgodnje nedeljsko jutro, 15. avgusta 1998, ko sta še oba poležavala v postelji »Situacija je mnogo bolj resna, kot sem bil pripravljen priznati,« je začel brez uvoda in vstal. '•Že prej je bilo čutiti med hama napetost in bala Sem se, da bo povedal tisto, kar sem pravzaprav že vedela Težko sem dihala in bruhnila v jok, nato pa zakričala nanj, naj pove, kaj je mislil s tem. Številna vprašanja v zvezi s tem so kar vrela iz mene in postajala sem vse bolj besna. On pa je le stal ob postelji in ponavljal: Žal mi je, tako mi je žal. Vaju s Chelsea sem hotel obvarovati,« je opisala prve trenutke, ko je izvedela, da je bila prevarana. v Vesela In iprot ispij; Hlllary OhUm danes. Zakonsko krizo je prebolela in zdaj gresta mošm vsak svojo pot. Trenutno je senatorka zvezne države Nev/ Vork, Bogve, ali ne bo na naslednjih volitvah leto 2006 postalo prva predsednica ZDA (doslej je bil to privilegij moških). Do takrat je kljub številnim podrobnostim verjela. da gre za politično zaroto nasprotnikov, konservativcev. Po^ tisiem dogodku sta začela spati ločeno. On je spal spodaj, v dnevni sobi, ona v spalnici. Zakon in družinski odnosi uspešnega politika so se začeli vedno bolj krhati... Zakonski par zdaj redko stanuje pod isto streho Idila, ki se je začela njena nova pot, za katero so že zdaj mnogi prepričani, da se bo spet končala v Beli hiši r . r ;r V davnih študentskih le- tih, ko se je Hillary zaljubila v vikinškega tipa s suhimi, lepimi rokami, kot je nekoč zapisala, je končana Začenja pa se 1 V 1 f I, ^Hočem boljši svet, ” sta bila osnovna misel in sporočilo nekdanjega bitla bobnarja Ringa Starra ob predstavitvi njegovega novega albuma Ringo Rama, ki ga je izdala nemška firma Polydor. S skladbami na CD-ju se hoče na neki način povrniti v stare čase, ko je skupina vplivala ne samo na glasbo, ampak tudi na obnašanje, politiko in pogled na svet. Poleg vedrih pesmi lahko poslušamo tudi skladbe s kritičnimi besedili o načinu življenja ali potratnosti angleške kraljice (Elizabeth Reigns) na primer. S pesmijo Never Withhout. You je izkazal posebno 'E)' T 1 i Skok za ■5? r i* Id Brazilce in sandale ii Ta radostni skok, ko se manekenka Gisele Biindchen (22) neizmerno zadovoljna smeje v zraku, gleda vsak dan po televiziji okrog 170 milijonov Brazilcev. Za tem sproščenim smehom pa je trdo delo z bogve koliko poskusi Brazilka, ki je že dolgo zaročena z Leonardom DiCaprijem (vmes je fant sicer malo skočil drugam, zdaj je pa spet redu), je skočila v zrak zaradi plastičnih sandal, ki jih vidimo na nogi. Le-ti so zdaj v njeni domovini strašno v modi in tudi s pomočjo e Ringo zgodovino in odnose v ansamblu The Beatles, Ringo Starr je pravzaprav vedno živel v senci preostalih treh, pravzaprav predvsem Johna Lenona in Paula McCarthyja, ki sta bila po glasbeni in idejni plati vodilna v skupini. Po razpadu, ko so šli vsak po svoji poti, je Ringo potegnil najkrajše. Neuspešno je pos- čast pred letom in pol preminulemu kušal z igranjem v filmu in tudi glasbem članu skupine Georgu Harrisonu. »S to pesmijo bi samo rad pokazal, kaj'je Georg vedel in ljubil, z glasbo bi mu rad sporočil, da v mojem spominu še vedno živi,« se je raznežil, ko se je povrnil v poskusi v nekaj bendih so ostalr brez" večjih odmevov. Obdobje alkohola in mamil je srečno prestal in vse kaže, da zadnji album, ki ga je neda^vno predstavil, ne bo njegovo zadnje delo. Drži se je smola Ob vseh uspehih na poklicnem področju ima igralka Halle Berry v življenju veliko smolo. Ob snemanju filmov se je igralka, ki je letos prejela oskarja, doslej že Štirikrat ponesrečila. Začelo se je leta 1992, ko je pri snemanju TV-serije Queen padla s konja in si močno poškodovala trtico S Dve hujši nesreči je imela pri snemanju dogodivščin agenta 007 v filmu The Ano-ther Day. Najprej ji je priletel v oko drobec kamna, da bi ob tem skorajda oslepela. Pozneje pa bi se v nekem prizoru skorajda zadušila (ko se je dušila, I so ljudje v snemalni ekipi mislili, da igra vlogo in ji niso šli takoj pomagat Najhujšo nezgodo pa je imela zdaj, ob snemanju filma Gothika v Montrealu. Halle Berry, trenutna spremljevalka Jamesa Bonda: Le kaj vse se še lahko ,, zgodi do konca filmske kariere? Pri nesrečnem padcu si je zlomila desno roko in tako za najmanj štiri tedne prekinila snemanje. Lenny Kravitz od leta 1981 do 2003 2001 ll vse v I t- 1998 2003 Začel je v sedemdesetih letih s soulom Tudi zdaj, pri 36 letih, mu je ostal zvest. Kot 'vtUKllUVlIU &U cl&lfM v iriv0' ' tega 1 eKlamnega tv-spota, oz -----------------------G^jeline dolgenoge so pripomogle, da najstmk je bil Še najbolj podoben enemu od bratovske skupine Jackson Five, iz katere v zraku, so jih doslej prodali že 117 milijonov parov. Spot so posneli v Rio de Janeiru na Znameniti plaži Ipanema. so prodali HZ milijonov parov plostičnih sandalov, ki niso nič kaj posebnega. je izšel Michael Jackson. Takrat je bil Lenny še priden fantek in je pel v cerkvenem deškem zboru California Boys Choir I luni] 2003 48 VESmiR ralci Pena se predstavljajo Ce je glava neumna, Marsikateri bralec Pena bo ob pogledu na fotografije hitro prepoznal današnjega gosta zadnje strani. Res je: predstavlja se nam Ernest Pintarič iz Šalamenec. Tisti, ki je marsikomu položil »kakce« oziroma keramične ploščice, in to že tedaj, ko še ni bilo tako kakovostnih lepil, kot jih imamo danes. •Predstavljam se na željo spodaj podpisanega novinarja, To se mi zdi potrebno poudariti, da ne bi kdo mislil, da se sam želim izpostavljati. Res pa je, da sem tudi sam vešč pisanja in velikokrat sem se oglašal v časopisih in opozarjal na določene probleme, zlasti v kmetijstvu Sicer pa, pojdimo po vrsti! Rodil sem se 3, januarja 1935. leta mami Rozaliji in očetu Karlu Pintariču, ki sta mi dala ime Ernest. Pozneje sta se rodila še brata Gusti in Karči V otroštvu sem bk razigran in menda tudi nagajiv, a večjih težav ni bilo. Tri leta sem bil star, ko sera bil za leto dni brez mame, saj je odšla na sezonsko delo v Nemčijo, da bi nam kaj prislužila. Prvi razred osnovne šole sera začel obiskovati 1941. leta, za časa madžarske okupacije, ko je bil pouk v madžarskem jeziku. Na prva šolska leta nimam lepih spominov, ampak grenke, kajti velikokrat sem bil zmerjan m tudi tepen. .Ti pes slovenski! Madžarski kruh znaš jesti, madžarsko j I Ll s I O spomin no služenje v JLA 1957. leta v Nišu. 1 I .1 J, ■u .1* govoriti po ne,' so v šoli kričali name. Stanje se je izboljšalo, ko so katoliški duhovniki dosegli, da smo se lahko učili verouk v slovenskem jeziku Obiskoval sem ga pri sv. Sebeščanu v Pečarovcih. Nekako smo se prebili skozi vojno obdobje m Rdeča arma- S.:;,,.. ................ j Slovo od sodelavcev laboratorij. # J 1^1 Majda l« ■s I, telo trpi Zakaj je prišel navzkriž z nekdanjo Tovarno mlečnega prahu? da nas je skupaj s Prekmursko četo 1945. leta osvobodila Bili smo srečni, zadovoljni in veseli Nihče me ni več zmerjal ali pretepal V šoli smo dobili partizanske pesmarice. Leta 1947 sem nesel štafeto tovarišu Titu." Osnovno šolo sem končal 1948 leta z odhčnim uspehom, in to pri izredno strogem, a r J na gradbišču, ko sem odhajal na delo v ■ I' 1 p '.'.-J J ■■ ‘>1' .■■■«. .'0 - ‘S* • •' ■ I Slavko Ravno takrat sta bila brez dela, zato sta se lahko družno napotila na kavico v hodoški bife Metuljček. Oba pa sta sicer delovno vezana na isto stavbo v soseščini - pošto. Majda ima tam frizerski salon in pravijo, da dela zelo dobre frizure. To je dokazala tudi pred nedavnim, ko je >sfrizirala< šalovskega župana in njegovo Izvoljenko, Slavko pa je pismonoša in zanj velja, da je prijazen, vesel... Še najboljše volje je takrat, ko raznaša pokojnine. J - 01^ i; J”* 4 poštenem učitelju, ki mi je hotel vse dobro. Kar trikrat je prišel nagovarjat starše, naj me dajo naprej v šole. Ker pa smo bili revni in nam je vsega primanjkovalo, se nisem mogel šolati. Leta 1949 sem se zaposlil pri krajevnem ljudskem odboru kot vaški kurir. Prvo plačo sem dal očetu, da je lahko plačal zidarje, ki so nam sezidali dimnik na s slamo kriti hiši in postavili krušno peč. BiH smo srečni, da smo naposled imeli kuhinjo, po kateri se potem ni več kadilo. V tistem času je na pobudo OF začel izhajati Ljudski glas (predhodnik Vestnika o p.j. Zanj sem zbiral naročnike, sam pa sem ga nekaj časa dobival zastonj Po enem letu službe sem se vseeno šel izobraževat: 1950. leta sem postal zidarski vajenec pri dobrem, poštenem in sposobnem mojstru iz Bankovec Naučil me je delati in tudi misliti Imel me je rad, marsikaj mi je zaupal in večkrat poudarjal: ,Če je glava neumna, telo trpi!’ Leta 1952 sem se zaposlil pri gradbenem podjetju Slovenija ceste. Znal sem delati in tudi rad sem delal, zato so me imeli tako šefi kot delavci radi. Bilo je ravno v času, ko so uvajali delavsko samoupravljanje, tarifne pravilnike... Ker sem se zavedal, da Izhajam iz revne, a poštene družine, sem se tako tudi obnašal, zato so me opazki in izvolili v organe samoupravljanja Če se je kateri od delavcev pritožil, češ da ima drugi delavec višjo tarifno postavko, sem ga potolažil in spodbujal, naj se še sam dokaže Obljube sem izpolnil in vsi smo bili zadovoljni. Pozneje sem delal v Dalmaciji, kjer smo bili prekmurski delavci zelo spoštovani Rekrutacijo sem opravil na otoku Braču. Sprejet sem bk v inženirijo Vojaški rok sem služil v Nišu Nisem bil ravno bleščeč vojak; kot gradbenik pa sem bk večkrat nagrajen z dopustom. Po vojski sem se zaposlil v Zagrebu, kjer sem delal dve leti, nakar sem se na željo staršev vrnil nazaj v rodne Šalamence. Po naključju itfj d r ■L ’ ^3^ to IS* 'V? S® i* I % d? S Z ženo sva obiskalo Hišo cvetja v Beogradu in spominski park v Kraguljevcu. — J I Od leve proti desni; brata Karči in G usti ter jaz ob mrtvem očeti? Karlu sem spoznal Vero iz Bokračev, s katero sva se kmalu zatem poročila. Najina zakonska zveza traja že 43 let Imava dve hčerki: Betka )e trgovska pos-lovodkinja, Bernardka pa profesorica zgodovine in geografije. Kadar se z ženo skregava, upoštevava pregovor, da pametnejši vedno popusti Sicer pa kar dobro shajava. Štirikrat sva bila poročni priči pravim parom, enkrat pa na borovem gostovanju. In če se še povrnem k mojemu delu v gradbeništvu, potem moram vsekakor povedati, da sem po dveh letih zapustil mlado ženo, ki je potem skrbela za ostarele starše in majhno kmetijo, kjer je morala poprijeti za vsako delo, jaz pa sem šel iskat boljši kos kruha in se spet zaposlil pri podjetju Slovenija ceste Ker sem dobro opravil prvo nalogo, sem postal visoko kvalificiran zidar. Ko pa sem moral opraviti dano nalogo skupaj s sodelavci, je o meni razpravljal delavski svet takrat 2.800-članskega kolektiva in sprejel sklep, da se me kot najboljšega zidarja sprejme v laboratorij za raziskovanje umetnih mas. Potem se obiskoval tečaj za polaganje umetnih mas. Po dobro opravljenem delu na letališču Brnik so me predlagali za specializacijo v švicarskem podjetju Sieber. Odklonil sem, ker sem imel doma družino in starše ter se za stalno vrnil ter 1966. leta zaprosil za obrtno dovoljenje. Dejavnost je bila pionirska, ker v začetku ni bilo veliko-materiala Vzdržal sem 29 let, nato pa sem se povsem posvetil kmetijstvu Povečal sem stalež živali, predvsem krav molznic, In oddajali smo mleko. Ker pa smo v tistem času dobivali za oddano mleko le 25 odstotkov od prodajne cene mleka v trgovinah, sem prišel navzkriž s tedanjim direktorjem Tovarne mlečnega prahu Murska Sobota. Pustil sem krave in kmetija se je preusmerila v rejo plemenskih svmj. Imeli smo jih več kot 20. Pujske smo seveda prodajali Zdaj z dejavnostjo nadaljujeta hčerka in zet, saj sva 2 ženo upokojenca in živiva mirno in spokojno življenje. Ko pa sem bil še mlajši, sem se angažiral v nekdanji SZDL in v gasilskem društvu, kjer sem bil nekaj časa član nadzornega odbora. Priznam, velikokrat sem javno, tudi prek medijev, opozarjal na določene napake. Resnica je marsikdaj boleča, zato sem bil nemalokrat preganjan. Nisem se sekiral, ker vem, da resnica prej alt slej zmaga. Hvala, ker ste mi dali možnost za to izjavljanje!« Štefan L. Sobočan 't; '1 K? fi* Taksen pa sem danes, ko sem upokojenec in živiva z ženo spokojno življenje. Dovolj sva se nagaralo! Rad sem bil v družbi, tudi ko se je bilo treba šaliti. Na borovem gostovanju sva bila poročni priči - boru seveda. I I