taued daily Saturdaju. Sundajt and Holidajs. PROSVETA • » GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Urednliki tn upravniikl prostori: 1657 South Lawndala Ava. 0 - Office of Publioation: S6I7 South Lawndala Ava. Tslaphona, EockwaU 4004 jjto-tea* Cana lista ja $6.00 fetaraS m Mcond-claM mattor Januar? 1«, m, at Um •t Chicago. IlUnoJa, under tha Act ot Congrse ol Marali 1 itn. epi CAGO 23. ILU PETEK. ti. APRILA (APRIL SI). 1944 SubscrlpUon $6.00 Yearly STEV.—NUMBER 10 Bojne ladje bombardirajo japonske baze na Sumatri Acccptanca for mailing at ipecial rata of postafa pfovidad for in secUon 1103, Act of Oct. I, 1017, authorUad on Juna 4, 1016. Bitka za posest Se vat topol a, mornarične baze na Krimu, zavzela značaj obleganja. , Rusi zavzeli vec trdnjavskih točk v nemški črti, ki ščiti dostope do mesta. Bombe potopile sest nemških vojaških transportov. Nemška armada v ofenzivi v južnovzhodnem kotu stare Poljske.—Cez sest tisoč zavezniških letal metalo bombe na Hitlerjevo evropsko trdnjavo. —Ljute bitke med zavezniki in Japonci na indijski fronti K«ndy. CeJlon, 20. apr.—Enote zavezniške bojne mornarice in letalske sile so začele bombardirati japonske mornarične baze na Sumatri, otoku holandske Vzhodne Indije. V akciji so oklopne Udje, križarke, rušilci in bojna letala. To je prvi zavezniški napad na otok, odkar so ga Japonci zasedli v marcu 1. 1942. Poveljnik zavezniškega brodovja je admiral James Sommerville. Bombe in izstrelki, ki jih sipajo bojne ladje, so razdejale pomole, električne centrale, radiopostajo in vojaške barake pri Sabangu na severni konici otoka. London. 20. apr.—Bitka za posest Sevastopola, velike mornarične baze na Krimu ob Črnem morju, je zavzela značaj obleganja. Nemške in rumunske čete ie drže mesto. Moskva je naznanila, da sta ruski armadi, katerima poveljujeta generala Andrej L Jeremenko in Feodor I. Tol-buhin, zasedli več trdnjavskih točk v nemški črti, ki ščiti dostope do Sevastopola. Prej je bilo naznanjeno, da so Rusi zasedli 2300 naselbin na Krimu v ofenzivi, ki se je pričela pred enajstimi dnevi. Nemško čete so uprizorile več naskokov na ruske pozicije ob cesti, kl vodi iz Simferopola v Sevastopol, a so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. . Ruski letalci bombardirajo nemške transporte v sevastopol-vski luki. Bombe so potopile šest transportov z vojaki vred, sedem pa poškodovale. Moskva poroča, da so Nemci začeli ofenzivo v južnovzhodnem kotu stare Poljske, da rešijo Lvov, železniško in komunikacijsko središče. Kontrola nad me-rti na južni in vzhodni strani Stanislava je bila večkrat izmenjana. Sovjetsko poročilo je prvič po enem tednu omenilo nemške naskoke na ruske pozicije na t«'j fronti. Pot »Kilo priznava, da je nemška ofenziva dobro organizirana. CilJ te je ustavitev prodiranja rufcke armade maršala Gregori-J* K Žukova proti Lvovu, kakor tudi prodiranja skozi bivšo če-hoslovasko mejo, do katere so ruske kolone dospele zadnji teden Nove nemške in ogrske čete s" bde vržene v ofenzivo. Lvov leži 70 milj severozapad-n" od Stanislavs. Ruski letalci Vt""j metali bombe na Lvov, «*l'/niške proge in vlake, nalo-'i bojnim materialom. Pr-v" ruske vojaške kolone so kon-<*ntrirnhc na ozemlju 45 milj Vhodno od Lvova. Moskvs je pred dvema tednoma naznani-* "kupacijo Kolomija in Ns-^ rn, Obe mefti ležita južno " k" Dnjester in severno od **rpatskB škimi in zavezniškimi vojaškimi stražami. Ameriški letalci so bombardi rali nemške komunikacijske zveze v bližini Rima. V spopadu zraku so sestrelili devet nemških bojnih letal. Nemško vojaško letališče pri Vidmu v severovzhodni Italiji je bilo tarča ameriških bomb. Napada na to letališče se je udeležilo več ameriških bombnikov. London. 20. apr.—Do 6500 zavezniških letal se je udeležilo napada na Hitlerjevo evropsko trdnjavo od Francije do Poljske. To je bil največji bombni napad na to trdnjavo v tej vojni. Zavezniki so vrgli čez 9500 razstrelilnih in zažigalnih bomb na nemška industrijska središča in nacijska oporišča v okupiranih državah. Skoro dva tisoč ameriških letečih trdnjav in bombnikov je metalo bombe na nemške letalske tovarne v Kasselu, Orannie-burgu in Wittenbergu. Ameriške izgube v napadih na ta mesta so znašale samo sedem bombnikov. Kalkuta. Indija. 20. apr.—Britske čefce so začele prodirati v smeri Kohime, da navežejo stike z britsko in indijsko silo tamkaj, katero so obkrožili Japonci. Poročilo s fronte pravi, da so bili japonski napadi na to silo od->iti. Ljute bitke divjajo pri Imp-halu, vzhodna Indija. Britske in indijske čete so odbile japonske napade na svoje pozicije. Imp-hal, važna zavezniška vojaška jaza, leži 60 milj severno od Kohime. Bitke divjajo tudi v bli žini železnice Bengal-Assam. Po tej železnici dobivajo ameriške nn kitajske Čete v Bprmi orožje, strelivo in druge potrebščine. oku "Ra gorovja. Berlin ie naznanil re- ■parijr, Nadwome in več dru-ft ■ 'vlbin na južni strani reke J" Dalje je naznanil, da bii, vrzeli v nemški bojni čr-" J fronti zamaiene f N,*p»1. Italija. 20. apr.—Nem-. " "v'iill nove naskoke na ' • km bt!, *omoč, katero dobiva na podlagi immo-ilno-najemninskega zakona. Ta se je v zadnjih mesecih povečala in omogočila intenzivne vojne operacije proti japonski oboroženi sili na Pacifiku. Laval vidi nevarnost invazije Francije London, 20. apr.—Pierre Laval, predsednik lutkarske francoske vlade v Vichjftu, je v svojem govoru po radiu opozoril francosko ljudstvo na nevarnost zavezniške invazije Francije. "Masne formacije angleških in ameriških padalcev bodo spuščene na francosko ožfemlje," je dejal. "Te bo do skušale navezati stike s fran coskimi partizani in izbruhnila bo civilna vojna." Seja evropske posvetovalne komisije London, 20. apr.-Državni mi nister Richard Law je oaznant sejo članov evropske posvetovalne komisije, ni ps rszkril predmetov diskuzij. « Mnenje previs duje, da bodo razpravljali < vprašanjih, nanašajočih se ns priznanje francoskegs narodnega odbora, čigsr predsednik je general Charles de Gsulle. Nemci ustrelili 70 italijanskih civilistov Bern. Svics, 20 apr.-Nemški list Deutsche Adris Zeitung kl izhaja v Trstu, poročs, da je bilo 70 italijanskih civilistov ustreljenih v Opčini nad Trstom zars-di umora treh nemških podčast- Šoedska vlada sestavlja odgovor Portugalska zavrnil« zahtevo zaveznikov Stockholm. Švedska, 20. apr. — Švedska vlada sestavlja odgovor na noto, katero sta ji poslali Velika Britanija in Amerika. Ta je vsebovala zahtevo, da mora Švedska ustaviti pošiljanje materiala v Nemčijo, katerega slednja uporablja pri izdelovanju orožja. Odgovor bo predložen švedskemu parlamentu v odobritev, ko se sestsne v tajnem zasedanju. Če ga bo odobril, bo izročen Victorju Mallettu, britske-mu poslaniku, in Herschelu Johnsonu, ameriškemu poslsnl-ku, ds ga pošljets v London in VVashington. Lisbona. Portugalska. 10. spr. — Premier Antonio de Oliveira Salszar je zavrnil zahtevo zaveznikov, da mora ustaviti pošiljanje kovin v Nemčijo. Zavzel je stslišče, da zahteva ni v soglasju z nevtralnostjjo portugalska. Armada prevzela vojne tovarne Kompanija se uprla odloku odbora * Waahln0ton. D. C.. 20. spr— Vojaške čete so na podlagi odredbe prodsednika Roosevelta prevzele kontrolo nad tovarnami Ken-Rad Tube Co. v Indiani in Kentuckyju. ki so udeležene v produkciji vojnegs materiala. Izvsjsnje odredbe Je Roosevelt poveril vojnemu departmentu. Izdana je bila. ker se Jr kompe-nijs uprla odloku vojnegs delsv skega odbora, ds mora zvišati plače delavcem. Tovarne, katere Je prevzela zavezniška vojaška vlada v franciji Tj®«' Vprašanje priznanja De Gaullevega odbora bojazen pred masno čistko London, 20. aSr.—Iz zanesljivih virov se doznaVa, da je pred-log predsednika Roosevelta glede ustanovitve civilne administracije v Franciji po osvoboditvi prišel v obm^dje zavezniških vojaških avtoritet To pomeni, da bo moral gerttfral Dwight D. Eisenhovver reševati poleg vojaških tudi politični probleme, ko bo zavezniška otyfožena sila in-vadirala zapadnd, Evropo. Trdi se, da Roostveltova navodila ne predvidevajo ustanovitve zavezniške vojaške vlade v' osvobojenih francoskih pokrajinah, temveč le kqntrolo francoskega odbora, kateremu načelu-je general Charlet de Gaulle, po zavezniških vojaških avtoritetah v civilnih zadevah. Dalje se trdi, da so šld komunikacije iz VVashingtona dietno skozi zavezniško poveljstvo, ne pa skozi roke diplomacijo. Procedura doluzuje, da bo armada izvajala kontrolo tako kot jo je v severni francoski Afriki v prvih meseeih po zavezniški invaziji. Voditelji armsde so takrat sklenili kupčijo z admiralom Darlpnem in generaldfn Gi-raudom, kar je tavalo ostre kritike. Ko je general De Gaulle dospel v Afriko, širje Izvršil pre-okret. Hooaeveltov predlog so ni na* našal na priznanje De Gaullovc-ga odbora kot začasne vlsde. Stvar je prišla v status quo. Pričakuje se, da bodo odnošajl med odborom in zavezniškimi vojaškimi avtoritetami v osvobojenih francoskih pokrajinah sloneli ns vojaški podlagi. Program izključuje vse kupčije z Lavalovo vlado v Vichyju, pušča pa dodprto pot pogajanju med zavezniki in voditelji francoskega podtalnega gibanja. Nedavna eksekucija Pierra Pucheuja, bivšega notrsnjegs ministra v Lavalovi vladi, je povzročila bojazen pred masno čistko in civilno vojno v Franciji, ki lahko zavre zavezniška vojna prizfdevanja. . Poso jilni zakon podaljšan i Kongres si pridrial oblast VVaahington. D. C.. 20. apr.— Načrt* da se podaljša veljavnost posojilno-najemninskega zakona /a nadaljnje leto, je bil sprejet v nižji kongresni zbornici s 334 proti 21 glasovom. Proti so gls sova I i republikanski kongresniki iz srednje/apadnih držav, Načrt Je bil potem poslan se nstu, kjer bo tudi sprejet. Na podlagi posojilno-nsjemnlnskega zakona dsje Amerika pomoč za vezntškim državsm v obliki orožja, strelivs, živil in drugih potrebščin. Nižja zbornica je sprejels smendment, ki prepove duje Roosevdtovi administrsclji prevzrtje obligaeij drugih držav brez odobritve kongresa, ker pomeni. da si jo kongres pridržal oblast v tem o/iru. Pred enim letom, ko je prišlo Domače vesti Ia Clovolanda Cleveland, O.—Naglo je umrl Jernej Krebel, star 65 let, Član društva 142 SNPJ in doma is Ostrožnega Brda pri Košani na Notranjskem. Zadela ga je srč-na kap. Tukaj je bival 40 let. Zapušča enega sina, tri hčere, dva vnuka in več sorodnikov,—Po dolgi bolezni je umrla Pauline Valent, roj. Hočevar, stara 63 let in doma iz Žužemberka, odkoder je prišla v Cleveland pred 47 leti. Zapušča tri sinove, eno hčer in več drugih sorodnikov. Ickes zavrnil apel rudarske unije Bojazen pred novo krizo % * Waahlngton. D. Cm 20. apr.— Notranji tajnik Harold L. Iekes, ki je tudi administrator za kurivo, je odbil apel ln zahtevo rudarske unije United Mine Work-ers of America, naj prisili operatorje v plačltev $40 vsakemu rudarju kot zaostalo plačo. Ii-gleda, da je s tem ustvaril pogoje postanku nove krize na polju mehkega premoga. Končna odločitev zavlai od vojnega delavskega odbora. John L. Levvis, predsednik UMVVA, je zadnji teden obdolžil premogovne kompanije, da skušajo oslepa-riti rudsrje za vsoto $18,000,000. To bi morali dobiti na podlagi dogovor«, ki določa plačo od vtat*4? Vrat, sa čas, ki g« rudar ji potrošijo, ko odhajajo na delo ln ae vračajo t dela. Za to vsoto so bili rudarji prikrajšani v aprilu, msju In'juniju preteklega let«. t /, - n. ■ jlŠ , Ickes je dejal! da nintiToblattl odločityc ,y tej zadevi, ker unija in opfršidrjl niso podpisali pogodbe, kl nsj bi krila zahteve rudarjev. Zborovanje delavskega urada Države zastopane po svojih delegatih Philadelphia, Pa.. 20. apr.—Jutri se prične v tem mestu konfe-renes mednsrodnega delavskega urada. Ts je ena izmed Ligi narodov pridruženih grup, kl še funkcionirsjo. Štirideset držsv je poslalo svoje delegate na konferenco. Ho-bmt J. VVatt, reprezentant ameriških delavcev, se je izrekel za odcepitev urads od Lige nsro-do v On Je izrszil upanje, da bo zadevni predlog sprejet ns konferenci. "Mednsgpdni delavski urad bi morsl biti popolnoma neodvisna mednarodna organizacija," Je rekel Watt "Kot tak naj bl le ko-operlrsl z drugimi modnar času velike rudarske stavke^v South VValfsu in Yorkhlni u. Delavski minister Ernest He-vin Je dobil večjo oblast v ukcl-Jah proti tem elementom, On ji tudi sestavil nova ukrep«* in regulacije |xi posvetovanjih z voditelji strokovnih unij in orgs-nlzaeije delodajaleev. Odslovitev delavcev izzvala stavko Columbus, 0, 20, spr —Okrog 4000 delavcev je prizadetih zaradi stavke, ki J«* nastala v tovarni Curtiaa-VVrlght Co, ki izdeluj«* bojna letala. Stavka je bila okli-cana v znak proteats proti kompanijl, ker Je odslovila 119 unio-nistov V tovarni te kompanije je upoalenlh 17,000 delavcev Kongresnik Fish zanika obdoliitve VVashington, I). C , 20 apr — Kongresnik Fish, republikanec U New Yorka, Je zanikal obdol-žitve, da je pošiljal tiskovine t govori drugih po pošti proste poštnine kot kongresnik. Edina izjema Je bila govor bivšegs predsednika Hoovrs. Obdolžitev, da Je Fish zlorabljal pošto, Je »z rekla pofftojanka Ameriške legi Je v Los Angelesu, Csl. goebbels apelira za lojal-^nost hitlerju Nemiki ljuditvo opozorjeno na potmkkoi* doba velikih preizkušenj London. 20. aprila.—Joaeph Goebbels, minister nacijske propagande, je v svnjem govoru po radiu apeliral na nemško ljudstvo, naj bo lujalno Hitlerju, ato-Ji za njim in ga podpira v vseh ozlrih, zaenu pa Je poudarjal, da največji voditelji v zgodovini nalete na ovire in doživljaju pura-ze. Goebbels je govoril v zvezi s proslavami v počasi Hitlerju, ki praznuje svoj petinpeldesell rojstni dan, v poslopju državne opere v Berlinu. • "V tem momentu ne moremo imeti točne slike ln ns ideje o razpletu vujnih dogodkuv in odločilnih faktorjih v tej vojni, do-kler ne bo končana," je rekel Goebbels. "Le lavešbano oko vidi smernice zgodovinskega razvoja, ko divja vojna. D«set let po sklenitvi miru ne bo ostalo skoro nobeno znamenje poruše-nja in razdejanja, ki g« j« povzročil sovražnik i terorističnimi bombnimi napadi." Goebbels je dalje rekel, "da so naši vojni cilji Jasno začrtani ln nespremenljivi. Vsi smo ud«l«-šenl v Hitlerjevi zgodovinski misiji. Za dusegn ciljev Je potrebna popolna lojalnost Hitlerju In njemu moramo slediti skosi vso viharje sedanj« vojn«. N«mčlja Ja v borbi za svoj obstanek in življenje. Bil sem s Hitlerjem v srečnih in kritičnih urah. On se ni spremenil in prevedrll je vse vihsrje. On nam nl bil nikdar tako priljubljen kot nam Je sedaj v dobi največje nevarnosti in preizkušenj." Maršal llermann Goering je tudi govoril. Kakor Goebbels, je tudi on spellral na nemško ljuditvo, naj bo lojalno Hitlerju. "Naše darilo Hitlerju naj bo zaobljuba da ne bomo odložili orožja, dokler ne bo zagotovljena bodočnost Nemčiji," je dejal. "Pred nami Je na tisoče nevarnosti DoprinsAstl bomo morali nadaljnje žrtve v krvi In življenjih, kar pa nas ne straši. Lojalnost Hitlerju je garancija svo-bodi« ln zmage." Hitler ]e molčal na svoj rojstni dan. Zadnji govor je imel 19, novembra preteklega leta. Nadaljnji rudarji obto* ieni krkenja zakona Pittsburgh, Pa , 20 spr —Nadaljnjih šest rudarjev je federalna veliporota obložila kršenje provizij Conrially - Smithovege prot Ihta v kovnega zakona. Obtožnica jim očita, da so podžigslt stavke in s tem zavirali produkcijo premoga, Vsi obtoženci so člani rudarske unije UMVVA. Unija CIO zmagala pri volitvah , Chicago, 20 apr.—Unij« United Automobile, Atrcraft it Agri-rultural Irnplement VVorkers, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij, je smagala pri volitvah, k t sg se vršile v tovarnah Dodge Motor Corp. Dobile je večino glasov in s tem postal« predatavnica vaeh delavcev pri kolektivnih pogajanjih, Volitve so s« vršile pod nadzorstvom federalnega delsvskegs odbor«. Argentinski j ust U ni minister resigniral lluen4 4 Advartlsing ratos on agraoment.—Manuscrlpts of communlcaftona »md «nsoiicitod arlioios wUl not bo roturnod. Otbor manuscripls. .uch as tlorios. playt. pootns. •te.. wtll bo roturnod to seoiof only wh«n sccompanlod by solf addrossod and statnpod onvelopo. Naslov no vso. kar ima stik s listom i PROSVETA 2657-59 So. Lawndalo Ave., Chlcago 23. IlUnOle MEMBER OF THE FEDERATED PRESS tis Kampanja strasenja... \z naselbin !Ta članek bi lahko naslovili tudi; "Dvotirnost na razpotju? ..." Oba naslova se tlčeta iste stvari: gonje proti našemu SANSu in osvobodilni fronti v starem kraju. Lahko bi dodali še Adamiča, Kiistana in Mirkota Kuhlja. Vsi trije so "boljševiki" najbolj hudičevega kova, partizani v starem kraju pa največji, najbolj krvoločni in najbolj brutalni roparji, morilci, lopovi, požigalci in sploh uničevalci slovenskegu naroda v Jugoslaviji. Kdor te dni čita Ameriško Domovino, se mu mora jo Jeziti lasje. Ce bi A. D. imela še svojega kartunista, da bi njeno kampanjo strašenja z boljševizmom še ponazoril v risbah, pa bi bfla popolna replika ostudne gonje ameriškega žoltega tiska pred 25 leti proti luškim boljševikom. Zdpj se morajo ti farizeji zadovoljiti samo z besednim slikanjem jugoslbvanekih, predvsem pa slovenskih partizanov, kot najbolj ostudne, barbarske kriminalce, ki ne počenjajo diugega kot more nedolžne Ijud«, požigajo domove in vasi in ropajo na debelo. # V U lavni kolovodja te umazane kampanje je pater Ambrožič, tajnik Zveze slovenskih župnij, ki prejema svoje "dokumente" o ''barbarski" osvobodilni fronti iz Ulerofašistične kvizlinške kovač-nice laži v Ljubljani in Londonu, kjer se tudi dibro razumejo na falsifikacijc ali enostavne potvorbe. To je londonska skupina jugoslovanskih čaršijevcev in klcrofašistov dobro demonstrirala zadnja leta v zadevi MihajloviČa in osvobodilnega gibanja pod vodstvom Tita. In kar v teh klerofašističnih kovačnicah ni dobro obdelano, izpilijo na še njih klerikalni glasniki v Clevelandu. Rezultat vsegs tega je najum izanejša časnikarska kampanja pioti edinemu gibanju v Jugoslaviji, ki se 1) junaško bori proti okupatorju in kvizlingom ter doprinušu nadčloveške žrtve; 2) proti edinemu gibanju, kl razumeva narodnostne in politične probleme Jugoslavije in ki je sredi vojne in civilne vojne pokuzalo zmožnost in storilo toliko za zgraditev resnično nove, federalizirane, demokratične države. Tretjič Je to ljudsko gibanje tako demkratično in bojevito za ljudske pravice kot ni bilo še nobeno gibanje na Balkanu od časa kmetskih puntov. Vendar ga pa ta blasfemičnu klerikalna gonja, ki za svoje umazane namene izrablja Boga, vero in krščanstvo, dasi nima nobene zveze z nJim In Je fukttčno negacija in teptanje vsega, kar Je dobrega in lepega v krščanstvu—vendar pa ti elementi temne reakcije piika/ujejo osvobodilno gibanje kot nekaj najstrašnejšega, kat je zadolo slovenski narod v vr»j njegovi trinajststoletni zgodovini robstva in podložnlštva. T«) umazano gonjo Ameriške Domovine proti osvobodilni fronti, proti Adamiču In drugim voditeljem SANSa bi lahko Ignorirali, kajti jc preveč prozorna in ostudna in se mora gotovo gabiti tudi vsakemu trezno mislečemu in poštenemu katoličanu. Gabiti se mu jpora tudi vsled tega. ker je v osvobodilni fronti tudi vse, kar je resnično krščanskega in zdravja v katoličanstvu—ali pa med ptavoslsvniki, mohemedand etc. Dejatvo je, da je ta boj med preteklostjo In bodočnostlo prckli 1 nu dvoje tudi pripadnike vseh ver v Jugoslaviji. Dn sc trgu dotikamo, Je vzrok nt kaj drugega. Odkur Je SANSov izvifcni tajnik br. Mirko Kuhel od govoril nu to uma/.ano kampanjo pioti osvobodilni front« s citati lz liubljanskega Jutra—s citiranjem R upnikovega gdvora ob priliki nji govega "ustoličenja" kot Hitlerjevega kvizlinga za Slovenijo, pri kateri slavnosti Je prisostvoval tudi h ubljanskl Škof—m* je v kl< l ikalnem taboru pričela odprta vojna proti—SANSu. Tej vojni se je pridružil 14. aprila tudi do zdaj nevtralni Ameri-kanski Slovenec, ki je omenjenega dne priobčil uvodnik proti vo ditcljcm SANSa m proti Prosveti ker Je v uvodniku komentiralu Itiipnik« »vo izdajstvo mi oči vidno ^odcloMunje ljubljunskegu škofu s kvizlingi. Iz tega tabora m» /daj /agnali krik. da je SANS zajadral v napačno vode. da se je odstranil od smernic, kl so bile začrtane na Slovenskem kongresu v Clevelandu, ki mu Je dal življenje, ln du njegovi voditelji—Adamič. Kiistan, Kuhel in drugI j»odpirajo par-t iranske—"ritorllce", "bandite", "I tpnve" etc., etc. Zahtevajo, da mota biti SANS kot skupna organizacija vseh »mrliških Slovencev, "popolnoma nevtralen", kazati nobenih slm-l»atij do osvobodilne fronte. Ua s> mora Lou's Adamič odstraniti k. t rastni predsednik ln sploh lir lotiti tz SANSa tn da se moru slednji odcrpm od Združenega odmira C/OJSA). Zates čudna logika! Klerikalna klika okrog Ameriške Domovine lahko počenja, kat hoče; lahko vod« Ae bolj Umazano ln topovsko kampanjo uioti osvobodilni fronti. proti voditeljem SANSa ln pioti gibanju samemu Po mnenju teh Itudt. ki so pred desetimi it ti nloskali kletofašistu l)oll(us>u ko w- moril avstrijske socialist?, . lipovi razbijal krasna in cenen » delavska stanovanje, ki lih jc zgladita dunajska občina; po mnenju teh ljudi, ki so ploskali špun-ski-mu kl< tof.tštsiu Francu, k« les uontmjo Hitlerja »n Mussollnlja dvignil cK'lino vojno pioti dem* kratični vladi, moril lojalistc -vi*. tudi lojalističnc duhovnike n nune ti ljudje okro^ A D. lali ko zlivajo nujam i d 1)1 vej šo jjnojmeo in žvrplo na največje in i ajU»lj demokiatično tri veliko obet ■)<*«• ljudsko giboni* v starem ktuju toda voditelji SANSa—in vsi dtu«.t- morajo molčati! Totej «?i»a mri« zame, diUtfa nins zotn' m I iHrtnvnik«' 'dovenskerfa kletikahsma \ Ameriki boli najbolj S Imic SANSov 1/vtln' tainik notkrfcel s citati 'z ljubljanskemu Juite da sktvtnska javnoet v tn deftoli sdaj ve. kaj ke pnav ra p av de«aia v ljubi lanski provinci". k.o govore kvizlingi in kdo jih podpira CV b* bd Kuhel črtal v»at tisto u Jutri, ker ae Je fiena^sfrV ns škofa Itotmena, os li» bilo tlobro' Vsal Am«*nkonski ■ Sl«>vem « bi mo^iK-e »e oate| "t* vtralcn". Mo'f(t)če Ampak Kuhel |r stottl neodpustljlv greh. ker le ponatisnil v originalu tisto poročilo tz Jutra o "ustoličen)uN slovenskega kvizlinga Rupnika, O tem se bomo ie pogovorili. O Jontesovl drami in izdajalcih ChUffcetaa, iMtnii___Pri nas se igralci pridno pripravljajo na uprizoritev zelo pomembne dra me "Z vero v vstajenje," katero je spisal Ivan Jdntez. Pri nas bo ta drama uprizorjena v nedeljo, 30. aprila v High School Audito-riumu. Želeti je, da bo veliki avditorij zaseden do zadnjega sedeža, kajti ves prebitek te igre gre za pomožno akcijo in za osvoboditev starega kraja Izpod nacifaši-stične sužnosti. Dolžnost nas vseh je, da zbiramo prispevke za pomožno akcijo ln za SANiS na ta al! oni način. Torej zad njo' nedeljo ? aprilu se vsi udeležimo te igre, ki bo podana dober namen. Naša naloga bo tudi, da bomo zbirali obleko in obuvalo po vseh naselbinah te dežele, da jo pošljemo bratom in sestram v staro domovino. Mogoče bomo lahko kaj poslali še prej predno bo vojna popolnoma končana, kajti nihče ne ve, ka)co se bo položaj razvijal. Zato je priporočljivo, da se naši ameriški Jugoslovani že sedaj pripravljajo za to nalogo — da očistijo vso obleko, ki jo bodo lahko darovali za naše trpeče v stari domovini. In kadar bomo dobili povelje od naših glavnih odbornikov, bomo potem toliko hitrejše spravili skupaj. Ne smemo pozabiti, da so ljudje v rodnih krajih v velikem * pomanjkanju bbleke ln obutve in povrhu jih še pritiska glad. Priporočljivo je tudi, da se vsi ameriški Jugoslovani zanimajo za osvobodilno gibanje, katero vodi Jostp Brož (Tito). Torej je treba, da podpiramo voditelje kot so Adamič, Kristan, Kuhel, Cainkar in drugi. Deti jim moramo vso pomoč, da bodo lažje delovali za osvoboditev naroda v starem kraju. S tem bomo poi' kazali, da smo proti povratku prejšnjih alt sličnlh režimov. > Obenem je priporočljivo za naše ljudi v Ameriki, da mislljoi s svojimi možgani in ne nasedajo onim, ki imajo zamrznjeno srce za vsako dobro in napredno stvar in rujejo proti osvobodilni fronti v Jugoslaviji. Povejte jim, da so izdajalci našega naroda. Mi smo srečni, da imamo nekaj odličnih in poštenih mož, ki nam od časa do časa poročajo v listih, kaj sta general Leon Rupnik ln ljubljanski škof Rožman. Br. Kuhel je storil žejo dobro, ker Je objavil lz ljubljanskega Jutra Rupnlkov govor ob "vsto-llčenju" kot Hitlerjevega kvizlinga za Slovenijo, kateremu je dal svoj blagoslov tudi ljubljanski škof Rožman. Tudi v Ameriki je ie veliko duhovnikov in drugih ljudi, ki branijo kvizlinško postopanje škofa Rozmana. S tem seveda ni rečeno, du so vsi duhovniki enaki; nekateri so naprednega mišljenja tudi v tej deželi kot v stari domovini in javno povedo, kaj mislijo o položaju v starem kraju. Zavedajo »e tudi, da narod trpi in bi mu radi pomagali. Takim duhovnikom, katerim je več ljudstvo kot pu Rim, lahko damo priznanje, Pa tudi ljudstvo v Jugoslaviji dobro ve, kdo je z njim in kdo proti. Ljudje niso več tako sleol kot so bili nekoč ln večina /<»lo dobro vidi. Ni dolyo. ko mi je dal neki rojak Ameriško Domovino, v kateri aem č»lal, kako se kanonik Oman In oovrhu še urednik za- letujeta v Lousa Adamiče. Taka izzivdnja ae nikakor ne prilezejo ljudem. Raacvidnp ,je, da se ne morejo oprijaeniti s človekom, ki ima pošteno delo za seboj. Mogoče se bodo še kesali, kajti prišel bo 0in, ko bodo narodu morali dejatl odgovor za svoje umazano delo. Frank Klun. Slovo od prijateljice Wankegan, IH^-rDne 12. apri la sem čitala v Prosveti, da je žena Franka Barbiča naglo umrla. Pokojno Anno Barbič sem dobro poznala, zato nisem mogla verjeti očem, ko sem brale vest o njeni nagli smrt. Vedno sem mislila, da se bove še videle. Pokojna Anna Barbič je bila zadnjič na obisku v Chicagu in pri nas leta 1940 Takrat me je prišla obiskat v VVaukegan, kajti med ve sva skupaj doma, namreč iz Mokronoga in sva si imeli mnogo povedati. Takrat sem ji nbljublla, da jo bom enkrat obiskala v Clevelandu. Spremila *em jo na postajo. Takrat si pač nisem mislila, da se zadnjič vi-dlvc. Smrtna kosu ne pozna usmiljenja, ona vzame ženo ln mater, mlade in stare. Draga Anna Barbič, hitro si se poslovila od nas. Usoda ji ni bila mila, da bi ijen sin od -vojakov prišel, čim bo vojna končana. Pozneje sem :itaia, da je prišel iz Alaske na ijen pogreb, bil pa je pozen in jo je zadnji^ videl šele na pokopališču. Želim ji mirnega počit-'ta, njeni družini pa izrekam moje globoko sožalje. Joetplna Proeen, 1F9. Prispevki Zoisu Chlcago. IU. — To poročilo sc je malo zakasnilo, bolje pa je pozno kot nikoli. Nekaj vzroka 'e p t^m, ker so prišla imena )rlspevateljev pozno, nekaj pa je kriva zaposlenost., To se tiče shoda, ki se Je vršil 19. marca, katerega so priredile organizacije Združenega odbora iugošld-van&ih AmeHčano^.: 11 Kakor je bilo že poročano,'je bil ta shod velikanski uspeh v vseh ozirih. Shod je s primernim nagovorom od^rl predsednik lokalnega odbora Joseph N. Baz-darič. Govorniki so bili Louis Adamič, rev. Strahinja Maletič, Žarko Bundič, Zlatko Balokovič in Sava Kosanovič. Povedali so nam mnogo zlasti o delu Zojsa, o hrabri borbi partizanov. Njihove govore so navzoči navdušeno odobravali, in kakor se je v neki grupi po shodu govorilo, jim Jc ves narod hvaležen za njihovo požrtvovalno delo. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, kajti navzočih je bilo okrog 1200 ljudi. Med govori je bilo par pevskih točk, Mato Brzovič pa je apeliral na i "navzoče za prispeevke v prid tega gibanja. Skupna vsota prispevkov je znašala $2221.34, stro-ski so zanašuli $««.22. Od te vsote jc bilo $2000 poslanih centralnemu uradu Zojsa. $135.12 pa jc v domači blagajni za morebitne tekoče stroške. Na naših prejšnjih sejeh je bilo sklenjeno, da bodo Imena vseh prlspivsteljev objavljena v liatih. Ker pe Je lista posameznikov, ki so prispevali po eden. dva ln več dolarjev, toda manj kot pet dolarjev, dokaj dolga in bi vsled tega vzelo precej prostora v listih, se Je to opustilo. Boljše ie. da se prostor porabi za podučno gradivo, seznam vseh imen prigpevateljev pa ima ta odbor v arhivu. Upamo, da boste s tem vsi zadovoljni. Priobčamo pa imena onih, ki so prispevali po $5 ali več. * Na shodu so prispevale orgar nlzadje in posamezni kot sledi! $200 je prispeval klub Šotla, $100 društvo 202 HBZ, po $50 pa podružnica St. 2 SANS, podružnica št. 60 SANS, IWO št. 446 in hr-vatsko pevsko dfijštvo Matija Gubec; $37 Ženski klub Zmage z južne strani; po $25: društvo"32 HBZ, John Herceg, Marian Alu-jevič in druitvo Prijatelji jugoslovanskih brača; po $20: Anton VlastaMca, Stanley Fumič, Ivan Hlad-Tvornica Tambura; po $18: IWO št. 4309; po $15: Julia Cur-' cibašič; po $10: Joseph Oblak, Anton Krapenc, Avdo Pirich.i Marko Vukovič, August Tomič, Marin Klarič, Alois Mavric, Martin Katič,- 'Itiomas Babič-Brent, Milan Krcivoj, Louis Kružič, Anton Mitrovič, mr. int mrs. N. Vukelič, Milan Hrstič, Max Pavešlč, Stanley in Anna Yumick, John Ivaniševič, Grgur Krajačič, Math Ttikušič in Maih Kolar. Po $5: Chas. Banovič, Rose Arbanas, Val. Cuci, J. Klarič, I. Matkovič; Anton Golenko, G. Arbanas, A. Patrick, E. KriSko-vič, J. Puževič, I. Babič, Helen Belajec, J. Cuculič, S. Hlad, D. J. Kuchan, A. Harlič, I. Delaš, Kardun, N. Taleff, M. in K. Eli-zovič, Ilija Todorovič, J. Hujan, M. in S. Filipovič, Ž. Pavletič, F. Zbančik, J. Urbanac, M. in A. Šarič, M. Matovac, A. in M. Gru-nič, Tomo Koren, M. Milanovič, S. Mitičič, mr. jn mrs. Beskavac, F. Ruich, J. Kuplna, T. Jakosa, R. Jakšič, M. Novak, J. Rabetz, J. Gribanac, M. Strunjak, A. Krskor, J. Kordlsh, J. Krillč, M. in S. Krilič, A. Koščič, Ph. Roje, J. Domzet, Z. Haberle, M. Kalu-šič, M. Mrnjec, I. Franko, A. li> A. Rožič, H. Demlt, J. Kočevar, A. M. Jevič, S. Majnarič, B. Cul-jak, P. Barič, P. Matkovič, G. Jugič, S. J. Kush, A. Bučan, G. Mladar, K. "Vučičlvič, J. Prgis, A! Pervinič, G. Jadič, N. D. Bi-strow, F. Bonifatič, D. ^aich, mr. in mrs. A. Leto, S. Petrič, F. C. Japič, V. Zemam M. J. Mare-tič, S. Vrančlč, J. Šuktenlca, L Grublšič, A. Palčič, J. Bbrič, A. Akečič, F. Barič, S. Gudič, G. Kutinac, Amer Avdich, B. Ba-sich, B. Stepušln, P. Doljanin, M. Stiglič, F. Krašič, A. Virovac, F. Jurjevič, J. Wukič, M. Maleš, G. Bošnjak, D. Bakovič, M. BaŠič, mr. in mrs. H. Busano, M. Bra-skič, J. Bruketa, M. C. Kutinjac, mr. in mrs. P. Soso, P, Kulasu, F. Rendulič, L. Todorovič in društvo 778 HBZ. Poleg imen prispivateljev, ki so darovali manj ko $5, je bilo v kuvertah $192.05 brez imen,, kar je seveda uključeno v gori navedeni vsoti. Poleg M. Brzoviča in drugih so veliko dela pri ko-lekti izvršile žene in dekleta v narodnih nošah pod vodstvom Helene Kušar. > Da smo skupaj spravili to vsoto, je pač lep dokaz zavednosti, zakar gre zahvala vsem, ki so prispevali in pomagali do tako lepega rezultata. Ampak to naj bo samo začetek. Delati, agltirati in prispevati moramo še naprej. Naši ljudje V starem kraju trpijo in se borijo vsak dan in prav gotovo ne za plače. V primeri z njimi sc nam prav dobro godi. ZatQ je dolžnost vsakega rojaka, da nekaj prispeva. Pofcg nekaterih drugih naselbin in posameznikov v raznih krajih, lahko vzamemo za zgled San Francisco. Kakor Jc bilo poročanj je 95 prispivateljev darovalo $1160! — eden svojo tedensko plačo, sedem po $60 itd. Naš odbor apelira na vse ro- ( jake in rojakinje, da opustijo mlečnost in da se zglasijo s kakimi prispevki, bodisi na sejah ali kjer koli. Sedaj je čas za nujno pomoč! Naša dolžnost je, da pomagamo zdaj, kajti baš sedaj je pomoč najbolj potrebna in zato ho tudi najbolj efektivna. Publicijski odsek postojanke Odbora jugoslovanskih Američanov za Chicago in okolico: John Turk. Sorodni priimki ImperlaL Pa. — Pravkar sem zopet prejela jusmo iz Avstralije od sina 2ova. V pismu nam piše, da je v kratkem prejel 20 pisem iz Amerike. Veselo je bil presenečen, ko je prejel pismo Caro-lin^Gorence iz New Yorka.'Ona mu piše, da mislijo, da smo si v sorodstvu. To je presenečenje tudi za nas, kajti moj mož ni doslej vedel, da ima v Ameriki sorodnika. Moj mdž Martin Gor^nc je imel več bratov, ki so bili v ''zadnji svetovni vojni. Od doma so mu pisali, da so njegovi bratje padli v boju za domovino. Ako pa je kateri od njegovih bratov prišel v Ameriko, iskreno želim, da nam piše. Družini Gorencle v New Yorku pa pošiljam v ta namen naš naslov: Mr. and Mrs. Martin Gorenc, R. D. 1, Box 16, Impe-rial, Pa.' V Prosveti z dne 7. marca je bilo< poročano v Domačih vesteh iz Clevelanda, da je umrla Marija Rudlih, stara 52 let in rojena v vasi Travne pri Št. Ruper-tu na Dolenjskem. Bila je članica društva 442 SNPJ in zapušča moža in sestrično. Tudi jaz sem doma iz šentru-pertske fare. Pisala sem v Salem, Ohio, Ani Ospeck in jo vprašala, kdo je Marija Rudlih. Odgovorila je, da to je ona, ki sem jo tudi jaz dobro poznala, v Domačih vesteh pa je bilo malo pomote. Pokojnica je bila doma iz vasi Ravne, ne Travne, njeno dekliško ime pa je bilo Marija Kusel, po domače Kordanova Micka. Z njo sva bili dobri prijateljici in sva skupaj v šolo hodili. Njen oče je bil čevljar in je svojim ter drugim pomagal, da so šli v Ameriko, namreč s tem, da jim je denar posodil. Ko sem se pred 30 leti odpravljala v Ameriko, sta se njen oče in mati prišla poslovit in mi naročila, naj v Ameriki pozdravim ostale Ravenčane, tako seveda tudi njihovo hčer in sina. Do sedaj sem se v Ameriki sestala samo s sedmimi Ravečnani izmed petnajstih. Nekateri teh so že pomrli. Blag jim spomin. Anna Gorenc. Filmska Igralka Marilyn Max-weU. • Medvešček. Frank Gerbik in Frank Sabotin sta dala vsak 75e. Po 50c so prispevali F. Kodei, Martin Dugar, Anton Hren, frank Železnik, Mike Duf{ar, George Luzar? Francem Adam«, Jakob LekŠe, Frank Markič, Antonija Kus ln Mary Veseli; po 30c, Jernej Hvolica; po 25c: Joseph Gerbik, Jennie" Gerbik, Jakob Stergar, Martin Mausar in Frank Ura j nar. . Prihodnja seia naše postojanke bo v nedeljo, dne 23. aprila, ob 2. popoldne. Pridite, da kaj koristnega ukrenemo za nas narod. S. Škorjanc, tajnik. Poročilo podružnice JPO Sheboygan. Wle. — Tukajšnja društva, ki so priključena lokalni podružnici Št. 4 JPO-SS, so se žavzela, da zberejo sklad, iz katerega s^bodo krili stroški za pošiljanje obleke našemu narodu v Jugoslaviji, čim se bo to lahko izvršilo. Odborniki podružnice so v ta namen prispevali 10 daril ln razprodani listki so prinesli čistega dobička $201.-45. To vsoto je blagajnik vložil v hranilnico, da se porabi, kadar bo čas za to. Zadevna darila so dobili sledeči: Joseph Renusha, Daniella Povsic, Martin Jelene, Anton Berce, Johanna Gorenz, Clara Suscha, društvo Bratje' zaveze, akupina pri J. C. Rupniku in Anna Modez. Podružnična predsednica Maric Prisland se iskreno zahvaljuje vsem za trud pri prodaji listkov, tako gre tudi najlepša zahvala priepevateljem daril. Tu je nov dokaz, kaj vse se lahko doseže v skupnosti in z dobro voljo v tako kratkem času. Jetianna Mohar. tajnica. Člani Ironceake podtalno gnt^e Motula' ao pohodu v OyonnoKu. Poročilo postojanko SAITS Indlanapolla. Ind__V tem poročilu postojanke št. 61 SANS so navedena imena in prispevki za december 1943 ter za Januar in februar 1944. Društvo 166 ABZ je prispevalo $6. Valentin in Man Stroj $4, Steve in K Škorjanc $3, samostojno društvo Ns prednost $2.50, Joaeph Oečnik $2 Luka Cwnik $2. Andrej Gabrljelčlč $1.50. Joseph Matkovič $130 in Pavel Platiša $r.l0. Po $1 so prispevali LouU Ster. V. Kuhel, LouJs Ptfko.^rank Skufrs. društvo'« ABZ Alojz Andrulje, Ludvik Stanič, Joseph Tušner, Frank Duzelan. Ana Mausar. I^uis Ur-bančič. Ana Urbančič in RnnsiH Koncert češke Lire Chlcago.—Češki pevski zbor Lira priredi svoj običajni pomladanski kpncert v nedeljo, dne 23. aprila, ob 3. popoldne, v avditoriju šole Sterling Morton, W. 25th St. in Austin Blvd. Glavna atrakcija na tem koncertu bo nastop češke sopranistke Thelme Votipke, članice Metropolitanske opere. Poleg nje bodo sodelovali drugi solisti. Thelma bo pela arije iz Smetanove operi "Prodana nevesta" in Dvorsko-ve "Rusalke". Iz Minneapolisa pride skupina mladih čeških godbenikov, med tem ko bo na programu tudi lepo število cika-ških umetnikov. Zbor Lira je bil ustanovljen leta 1890, torej pred 54 leti. Zborovodja je Frank Kubina, ki vodi tudi slovenski pevski zbor Prešeren. Vstopnice h koncertu stanejo od 60c do $1.80. Lira uljudno vabi vse, ki se zanimajo zn lepo tfla* bo, da se udeležijo. Lira. Malo pojarnila Belllngham. Wash. -V mojem dopisu z dne 10. aprila .sc m pw vilno glasil stavek, ki sc nanaša na posestvo moje matere. Zapisano je bilo, da si jc "izposodi-la" 900 gld. 'in odkupila |**e-Stvo. Nihče, ki jc to čita!. ši n» mogel razrešiti te zadevo. K ito neki naj si žena izposodi toliko vsoto, kdo je t«sti, ki Hi tvej!3' Uko vsoto v tistih časih, to rfa namreč dve vprašanji, ki nista v soglasju. Vsled tega se bi moralo pravilno glasiti, da je bila nmja ti vknjižena za 900 gld. in tak" je za svojo vknjižbo odkupila a 1 zlicitirala na javni dra/bi v M« ' liki sadovnjake in poboja. bi bila to stvar prej dtibru pr*u darila, bi tega ne odkupila, u r-več bi pustila. Deveti nar jev bi oni, ki bi bil moral izplačati, oko l pognati iz hiše. Na t» postala moja mati la>t ga posestva, ki pa je bi zadolženo, da se bi V nekoliko letni (Jt * -1» Slovenska narodna zavest y Vidmu pred 500 leti (Se nadaljuje.) vse bratovščine organizirane po teml Slovenci sta morala jftem na^lu tako tudi že orne-Med umi o j njena hrvatska bratovščina sv. S" vladati močan duh skupnosti in močna narodna zavest. Le tako je razumljivo, da so se tako povezali med sabo in imenovali svojo cerkveno bratovščino po ^ Hieronimu, ki jd že tedaj veljal za narodnega svetnika južnih Slovanov, zlasti Slovencev ia Hrvatov. Našim prednikom je tola vodilna misel ohraniti svoj nacionalni živel in ga med seboj povezati tudi gospodarsko vzajemno pomočjo, ki je v omenjenem statutu tako daleč pravno in gospodar Ao razvita, že lede velikega števila zavarovalnih panog, da lahko smatramo to bratovščino kot predhodnico ilovenskega in jugoslovanskega varovalstva sploh. Nacionalni Uloment je igral veliko vlogo, oleg cerkveno-vzgojnega in ka-ritativnega značaja te cerkvene bratovščine je bil Važen tudi nacionalni moment. Slovenci V Vidmu, verjetno skupaj s Hrva-i, ki so romali preko Vidma V lim, so morali imeti izredno močno narodno postojanko, saj se rekrutirali iz premožnej-ih slojev: trgovcev, hišnih popotnikov, le premožni Slovenci bili tako izvoljeni v dvajset-Hanski odbor. Bratovščina je ngajala svoje člane k čim višji »otranji kulturi. Njeno delova-ije na vzajemni pomoči (zavarovalnem polju) pa seveda nima ličesar opraviti z modernim cer-ivenim zavarovanjem. Organizacija bratovščine. Bra-ovščina je imela dobro izgraje- 10 organizacijo na demokratič-lih osnovah. Bila je organizi-ana kakor vse cerkvene bratov-fine. z deloma posvetnimi cilji astran zunanje organizacije po rrkvenem pravu. Bratovščine i b«le pravne osebe (personae lorales collegiales). Voditelji jntovščin so bili vedno duhov-ki. Pobožnosti so se oprav-jale, ako bratovščina ni imela ivoje lastne cerkve, v kaki kali al' pri določenem oltarju lavne cerkve. Naša bratovšči->a je imela svoj oltar v cerkvi (Petra mučenlka (oltar sv. Antona) in pozneje v večii cer-tvi (stolnici) pri oltarju sv. Hie-onima, patrona bratovščine. )bčni zbor je bil vselej na božič->e kvatre v Domu bratovščine: brali so se sami bratje: ženske imele volilne pravice. Na točnem zboru se je izbral oskrb-lik-blagajnik (chamerari) in »edsednik (prior). Za pomoč redsedniku in blagajniku sta se volila še dva prisednika ali pomnika (astanti), ki morata tov tako prihajati v urad kot fcdsedmk in blagajnik. Oskrb-lk-bla^ajnik mora napraviti »ko leto za "vesoljni zbor" na-»čno poročilo in obračun. Od-* K' štel 20 članov. Funkcio-arj' bratovščine so se volili leto: pasivno volilno pra-IC(> so imeli samo oni, ki so ime- Hieronima iz XV. stoletja v Rimu. Moralna vzgoja članov bratov ščine. Po statutu slovenske bratovščine sv. Hieronima v Vidmu je bilo kartanje prepovedano pod kaznijo 1 lire za olje. V primeru tožbe je bratovščina posredovala mir in opravo; brat, ki je imel tožbo, je moral prav tako dati liro za olje. Dokler tožba ni bila končana, je bil izključen iz bratovščine. Članom bratovščine je bilo ukazano obiskovati bolnike in udeleževati se pogrebov in procesij. Zavarovalni elementi v atstu tu. Treba je strogo ločiti prostovoljno dobrodelnost, do katere človek nima pravice, ker ni dana protidajatev v obliki prispevka, in pravico do določene dajatve s strani zavarovatelja (zavarovalnice pomočne blagajne, bratovščine itd.). Šele ko name sto prostovoljne dobrodelnosti in podpore nastopi pravni zahtevek, torej subjektivna pravica, govorimo o zavarovanju. Mnenja sem, da predstavlja statut bratovščine sv. Hieronima prve, četudi še ne povsem jasne konture modernega zavarovalstva in ima prispevek že značaj premije, ki naj zasigura članu zavarovalno zaščito. V bratovščini niso samo člani neke obrti, kakor je to pri cehih: član bratovščine je lahko.vsak: trgovec, posestnik, delavec, moški, ženske ali dekleta. Bratovščina pomeni združitev vseh narodnih slojev in ima narodno obeležje in to na osnovi prostovoljnega pristopa. Zavarovalni prispevek: Clani-možje s premoženjem so plačali 12 soldov kot letni prispevek: ravno tako žene in dekleta, delavci in sploh člani brez lastnega premoženja pa dvojni prispevek. V tej določbi statuta je videti že moderno ocenitev rizika. Bratovščina je bila dolžna sobra-ta za primer bolezni sprejeti v svoj dom (stvarna zavarovalna dajatev). Jasno je, da se pravice premožni trgovec ali hišni posestnik ni posluževal, zaradi tega je članstvo trgovca v bratovščini predstavljalo za isto manj nevaren riziko: odtod njih nižji prispevek. Če bi imela bratovščina zgolj karitativen namen, bi bilo ravno narobe! Vrste zavarovanj: Zavarovanje (preskrba) je bilo po statutu predvideno za primer bolezni (bolezensko zavarovanje) in pokojninsko zavarovanje: vdovske in sirotinske podpore (druge živ-ljenske neprilike); statut je vseboval tudi omejeno zavarovanje pogrebnine; končno je predvideval statut tudi zavarovanje za doto. "Zadnje je najbolj zanimivo in najbolj pomembno, to tem bolj, če upošetvamo, do je bila bratovščina ustanovljena letu 1452! Gotovo jc to najbolj drzna Domača fronta »voi, premoženje in določeno in daljnosežna zavarovalna mi toMvanj*. da ne bi bil podan' sel v statutu. Četudi morda to urn da zaradi uboštva varajo1 odredba še ne predstavlja mo- ^ovšri,,,,. Zlasti se v odbor ne P* "v- hti kockar, kvartopivec ra*sirmik. Izvoljen naj bo do-dnižmski oče. ki ima svojo femo/enje in tfvojo hišo na ™ 'ArUn0 ameriške vojaške bolnišnice na Italijanski fronti po podlagi omenjenih 300 milj in kolikor pač mpire porabiti v to svrho svojega normalnega bencina osnovnega odmerka "A". Vojna administracija hrane je zopet poudarila neobhodno potrebo dodatnih 2,000,000 vrtov zmage za leto 1944. Onih 2,000,-000 vrtov, ki so bili obdelani la ni, je dobavilo deželi skoro polovico vse sveže zelenjave: OPA n oglaša potrebo paipje ns knjlšlce odmerkov OPA nujno svetuje gospodinjam, naj pazijo ns svoj War Kation Book 4 in da spravijo ns varen kraj svojo War Kation Book 3. Odkar se je začelo racioniranj«, se zdaj prvič vrši vse nakupovanje na podlagi ene same knjižici —War Kstion Book 4—in U knjižica bo ostala veljavna približni) trikrat tako dolgo kot prejšnja, War Kation Book 3. kstere nu potrebujete voč za na kupovanje, pa bo še služila zu odmerke za čevlje, in razen tega tudi ni nemogoče, do bo še kakšna druga znamko stopila v veljavo za po* sebne stvari. "Cene koruse ne bodo svtšane" V teku letne žetve, ki se konča v mesecu oktobru, OPA nima namena zvišati ceno koruze, Je objavil upravnik cen. Chester Bowles pretekli teden. "To objsvo dajem, da preprečim zmešnjavo, ki je nsiitsla vsled neutemeljenih govoric, da ae ho cena koruze dvignila," je dejal Howles Nobenega vzroka nI, da se povišajo cene krm«*, dokler bo vladalo sedanje ta/nu rje med cenami krme »n živine,H je dodal Bowles. Trgovska mornaric* lŠ*e M»šlh mornerjev In radiotel*7r*foitlt'n»m napadu. un tudi najmanj 500 trgovskih od strani bratovščine zo primer bolezni, smrti ali možitve hčerke. To je povsem moderna zat varovalna pravna zamisel. Povdariti je treba še s stališča pravne zgodovine, da vsebuje statut pravni institut zapa-losti (kaduciteta). Jnstitut zapa-losti priča o veliki medsebojni povezanosti članov bratovščine, ki je bila nekaka centralna organizacija Slovencev v Vidmu. Povdoriti po je trebo, de Je slovenska bratovščino sv. Hieronima zavzemala med podobnimi bratovščinami verjetno izjemen položaj, kar se tiče zavurovalno-pravne misli in v tem Je njen pomen. Mnenja sem, da pri slovenski bratovščini sv. Hieronima lahko že govorimo o prvih početkih zavarovanja, ker jc obstojalo subjektivna pravico članov do zavarovalne dajatve. Na kratko je ugotoviti, do vsebuje slovensku bratovščino sv. Hieronima v Vidmu važne zavarovalne zomisli, ki Jih srečamo danes v modernem zavarovalnem pruvu. Opraviti imamo torej s prvo slovensko pomožno blogojno, ki jc bilo v Sloveniji in Dalmaciji uvedena z zakonom o pomožnih blagajnah Iz 1. 1802— Isir*. * KONEC . rsdiotelegrafistov prvega in dru gega razreda, ki imajo svojo licenco od Federal Communicatiun Commission. "Več kot dovolj je častnikov, inženirjev in mornarjev, ki so zapustili morje, bodisi da ne delajo, ali pa da so prevzeli drugačne jposle. Zahtevano število je lahko najti," je izjavila vojna administracija za plovbo. Poleg zadovoljstva, katero jim bo da jala zavest, da so prevzeli delo, ki je prepotfebno za dosego zma ge, bodo uživali še naslednjo ugodnosti: 1. Služili bodo na najboljših ladjah na svetu. Dobro bodo stanovali, dobro hrano bodo imeli, svežo zelenjavo in meso, kruh In močnate Jedi—vse pripravljeno od prvovrstnih kuharjev. 2. Njih častniki so spretni strokovnjaki. Njih tovariši Ameri-kanci. To je nova in izvrstna trgovska mornarica. 3. Čedalje več varnosti pod zaščito mogočnih topov bojne mornarice ln letal ameriških matičnih ladij. 4. Plačo od 200 do 250 dolarjev za mornarje, 250 dolarjev in več za inženirje, neglede na prosto hrano, zdravniško ln zobo-zdravniško nego. Možnost povl-šanja na mesto častnikov, ki imajo Še večje ugodnosti. Vsak častnik,>nženir ali mornar, ki ima spričevala ali jih je imel kdaj prej. se more prijaviti. Vsakdo, ki pripada tem kategorijam, in vsak radlotelegrafist prvega ali drugega razreda, je nujno pozvan, da se takoj telegraf Ično prijavi na naslov: Mer-chant Marine, Washington, D. C., z navedbo imena, čina in podatkov, kdaj bo na razpolago. Ako ni mogoče poslati brzojavko, bo zadostovalo pismo ali dopisnica, poslana na isti naslov, Vsakdo, ki bo poslal brzojavko ali pismo, bo takoj dobil odgovor, Hia U je sprejet ali ne, ter kje in kdaj ae ima prijaviti. Navodila glede ravnanja a kev- čukom sa konservne kosam Ves kavčuk zo kozarce za konzerve bo Izdelan iz sintetičnega sli prenovljenego kavčuka—kot Isnl. Imel bo več duha in msnj elastičnosti kot pa kavčuk iz mirne dobe, Tako pravijo stro kovnjaki za konzerviranje iz de-partmenta agrikulture, ki obenem priporočajo naslednje ravnanje: Da odstranite duh in prah, krtačite kavčuk v vroči vodi z milom. Nato kuhajte 10 minut v vodi s praškom za peko, ln sicer Vzemite za kvsrt vode eno žlico tega praška za 12 teh ob-ročev iz kavčuka. Za vssk tu-cal obročev je treba pripraviti svežo vodo.. Ne vlečlte teh obročev, ker niso tako elastični kot normalni. Poatsvlte jih ns svoje kozarce, ko so Še mokri in vroči. Pravi kavčuk je mnogo bolj elastičen Obroči bodo dobavljeni v dveh velikostih: v manjši obliki, ki pokriva kozarec kot ovratnik, In v večji, ki pokrije kozarec sam Lani je mnogo ljudi, ki so domo dolali konzerve, poskušalo s silo potegniti mali obroč preko kozares, ker jim ni bilo jsano, da je zamašek sestavljen iz treh delov—pokrivalo iz stekls, ob-ročiz ksvčuka in obroč Iz kovine. Konzerviranje jajc doma Ker je produkcija juje prekoračilo vse rekorde in so cene j nizke, sporoča War Kood Admi-' nietraiion, tis eo štiri možnosti | za konzervirsnje jajc doma Hladilnice, vložitev v mineralno oljf, isitopina natrlum Sillkutu j (wetergfass — tekočino, katero i kupite v apoteki), stl pe, da Jth spravite v kozan-u /a sadno kon-1 zervo, napolnjenih s plinom ogljikovega dfcriutda Ta plin oddaja t ako/vari I suhi led. Deportacijm E$tonc*v v Nemčijo Stockholm. švedska, 20 epr. — Sem dospela poročila se gls-se, ds so neeijek* avtoritet«- v K* toni ji de poi tir* U« več tipič pr«bivalrev v Nemčijo, Tam friotnjar garati v vojnih industrl* jeh Estonci so nadomestili nrmtke delsvre. ki so bili v po kJicsni v vojaško sltišbo Uvrtai Fg&gSrtt-f .......... st s? s «LAWHKNl'K OHADINHKK. Umik bol ^d »U7 S m ip^VmilVVN1K' U,r"M Ml S. III!JP OODINA. upravitelj „I..Uu MUff So ANTON OANUCN, u..Un.k |£lZ 5J? Z ■■■^^■■■MHil Slovenska Narodna Podporna Jednota 1117*89 Bo. Levrndale Aee. Chicego 13. Illinois GLAVNI ODBOR Lawndal« L« w itd« le I.AWudul1, III. Clti««eu n. II«. Chicago »3, III. ChlcAe« t3. III. Chicago aa. III, Chicago >3. III. Chicago 13. lil. SSiŽS .'»»IZS, rii.^ DUtvIkial milpmSMSelkl 4?": P«™ «IT Woodtand Av«., Jolu».<«wn. Pa. ------------------D, No 1. Oakdultv Pa. V!»*a Muidl«poinU, Daerhorn. Mlc»i. ^..... »ti Itandall St, st. Loul« f. Mo. ------l..i*,.,lBiami Pl«rv« at, Kvctoui. Minn. ---------aaa w. m s»., w«i»» ni»uig. coio. OoapAdarsSI »SMS predaednlk ,M E 19Ul t. deveta* 10. Ohlo i uijvnn, i>i vo ol JANUa MAUUUi. drugo «*rwtl« havmonp travnik, t.m« okruij« john apfUJCR. trto okrvk^^ZZ uršula ambkozk 11. p«u» oktoij« KOwako tomsic, nau. okr^i!!^ VINCRNT CMNKAH -------------- MIRKO O. KU1IKL JACOB ZUPAN ...______ (GNALO J. LOTHU U RUDOLPH LtSCIl ANTON BHULAR. predsednik »hank vkatakicii.................. PRANK BARBIČ _______ AN1>HKW VIORICH h. JOSEPHINK MOČNIK prank saitc, predaednlk MILAN M(U)VR*KK........... AN1)REW UltUM ................ JOHN OLIP_____________________ rRKO MALA AL.............. fmtal edaek So Lewndai« Ave.. Chicago 83. lil SM7 So Uwntfal« Ave, Clilntgo U. lil ... mi Ho Utendale Ave, Chkego «3. lil. —.....I«« So. Lom hard Ave . Berwyn, Ili. .... 1D3T So. TrumDuil Av«, Chicago M, lil. TOO K. MOth St, Kuglld 17. O. DR JOHN J. ZAVKliTNIK General Spaatz Divizijski general Carl Spaatz je pred kratkim prerokoval, da, ako bodo naslednjega polulja dobre vremenske prilike, "bodo nemške srečne moči zelo potol-ČeneM. Ta lajava je zelo pomembna, ker prihaja od komandanta strategične tračne sile Združenih držav. General Spuutz je že od svoje rane mladosti pravil o važnosti zračnega orOljs. Bil je eden od onih 25 prvih mladeničev, ki so, ko so končali West Point, šli v ftolo v San Diegu ter postali piloti. Leta 1924 je dobil odlikovanje Križa za izredno letenje radi svojega dolgega leta. Preletel je preko kontinenta Severne Amerike v letalu, ki se Je imenovalo "VprušaJ". Tokrat Je njegov drug, sedsj gencrsl Ira C. En ker, letel nekaj Čevljev nad nJim in go zalagal z gasolinom. Ko je enkrat v tem svojem letu naen krut podel v prazen zrsčni pro stor, go Je vsega pokropil topel gasolin. Takoj si Je slekel oble ko, se stisnil lz odprtine letalu ter poskušal zopet uloviti cev t Kssolinom. Končno Je le ulovil cev zo svoje letslo in ostal v /ru ku 150 ur in 40 minut, največ, kur je do tedaj kdo ostal nepre trgano v zraku. Pred tem svojim podvigom po Je Hpoatir. še zmagal v prvi tianskontinental-ni tekmi: proletel je od zahoda na vzhod v nekaj več kot 22 urah, Za časa pi ve svetovne vojne je Spaatz kot kupetun bil v Franciji z ameriško vojgko kot vodnik zračne čete. No njegovo veliko žaloat je tokoj po prihodu dobil nologo pripraviti šolo zu nuše letulce. Barake na letališču so bile samo do pol končane, nu polju pa premalo letal za učence, Zato Jc Bpuatz nujprej uku* zul svojim učencem dokončali gradnjo letališča; radi trga so ga smatrali zu zelo strogega, toda Hpasti smstis, da je trebu vedno prve stvari najpfej napraviti. Nekaj časa zs tem, ko mu Je bilo ukazano, naj se vrne v Ameriko, Je prosilr naj gu pošljejo v borbo. Pod vrgel se Je oficirjem munjšega stanu In Itt dni pilotiral ris letališču Ht Miehel v kraju Mruse-Argoft*. H svojim herojstvom al je zaslužU meds-Ijo Krlžs za l/redno službo. Zu človeka, ki Je »rečen semo ledsj, ko je visoko v zruku, je Hpuetz piebll mnogo čaau v šolah In uradih, Bil Je v zrični lektični 4«ili v Vlrglnijl, v uradu komandante zračne s* le v Washlngtonu, v gcneralštabnl --—"-'■-——*• — Rok IT. Arma, Kanaaa « I. *?15 T*n*C ,l ' t*u»»rndr Pa. IMI1 Muakoka Av«., CleVriantl 1«. An«. •—r..-------** r^real Av«. Johna(own. Pa -ni K. IMUt Mil nt. Cleveland 10, Ohio NadaouU «daek —-------------- Mol ao, l4wndale Ave, Chicago 13. III. ...........I*W» Up«on Av*.. Cleveland 10. Ohlo ait„wdvn. 1)«-1 roti II, Mlch. --------- »31 So. Proapvcl Av«, ClarenUon llllla. lil, ———————----------------m Wm(c1o« Ave, Paru. III, O lavni adtavnUi —--------------Mil So. RldS«way. Chicago 13. III. Šoli v Kunsosu, ter zopet nazaj v Washingtonu kot pomočnik komandanta zračne sile z nalogo priprave načrtov za jMivcčanjc števila ljudi v avlacijl od 1500 oficirjev in 18,000 vojukov oo število vojnih potreb. Pomagal je tudi generalu H. H. Arnoldu, komandantu vojnega letalstva v borbi zo denarne fonde rti graditev štirimotornih bomborjev. Po japonskem nopadu na PearI Harbor Je cele tedne spol v svojem ursdu, ker je imel toliko opravka s zračnimi vprašanji daljnega vzhoda, Aluuke, Havajev ln Paname, da ni Imel niti časa iti domov. Rojen je bil v Bayertonu. Njegovi predniki so živeli v Penn-sylvunlji sedem generacij. Pred nekaj leti po si je kupil hišo v Alexandrljl, Vlrginia, kjer živijo njegove žena in tri hčere. General Spaatz je drugače zelo miren ln tih Človek. Po njegovem ozkem obrazu in globokih oČoii se vidi, kuko telo je nervozen. Bere ne mnogo, in v mirnem čusu sc tudi včasih zubavo s šahom, kartami ali gledanjem nogometnih tekem, Na Angleškem jo bil v času, ko je leta 1040 bilo tom najhujše bombardiranje. Nuslednjegu letu je poatul šef zračnega štaba. Njegova novs dolžnost je bilu osredotočiti vso delovanja v glavnem stsnu zračne vojne sile ter določati o načrtih zo vse naše |hj-stojonke zračnih moči. Leto 11142 Je Kpaatz zopet odšel no Angleško, da pripravi načrte za udeležbo Amerikancev v bombardiranju Nemčije. H povišanjem v brlgadnego generalu Je postal komondunt ameriške zračne sile ns evropskem bojišču ter dvakrat obiskal fronto. Februarju letu 104.'i jo dobil še komando nad zručno silo v Severni Afiikl. lili Je tudi glavni zračni svetovulec generulu Eisenhovvor-ju ter vedno poudorjol vužnoel koordinacije med zračno, suho* ženino ter pomorsko silo. Ker je generalu Kisenhower]u bi Is dodeljenu komanda vojake za invazijo, z glavnim stanom v Londonu, je Spaatz odšel z njim Jud komandant ameriške strategične zračne »iie /a bombardiranje Nemčije. Ameriška 15. zračna sile v Si«kuže točnost svojih dolgoletnih teorij o važ-nonti /tečne moti,— Flie. MsJsaneslJIveJše dnevna de* lavske veati so v dnevniku "Prosveti." Ali Jih čllate vsak denT ^ nočem rutin nt kot 1; Minili uMONf cenei I NEKEM trn. m NE SftEJMEM IAOONMANNI 2ML ANO NC OBOAM ZNAMK! SANIN Poslovenil SUm Krilovtc (Nadaljevanje) Samo to mu je bilo žal, da ne bo nikdar več videl ničesar. Ko so ga peljali,z izvoščkom v bolnico, je s široko odprtimi očmi, polnimi solz, gledal naokrog ter skušal z enim samim pogledom objeti vse; mučilo ga je, da ne more do najmanjših podrobnosti obdržati v spominu vsega sveta z njegovim nebom, z ljudmi, z zelenjem in z modrikastimi zračnimi daljavami. Enkko neizrečeno drago in ljubo kakor vse tiste malenkosti, ki jih ni prej nikdar opazil, mu je bilo tudi tisto, kar je smatral za važno in krasno: zatemnelo, jasno nebo z zlatimi zvezdami, suhi hrbet voznika v modrem, raztrganem suknjiču, Novikov z žalostnim, prestrašenim obrazom, prašne ceste, hiše, ki ao v njih eno za drugo prižagili luči, ki so se potem bliščdle po oknih, temno drevje, ki je molče teklo nazaj, ropot koles in večerni topli veter, sploh vse, kar je videl, slišal in čutil. Potem v bolnici pa je strastno preletel z očmi poslopje, opazoval in si zapomnil vsako kretnjo, vsak obraz in vsako stvar, dokler ni začelo fizično trpljenje izganjati vsega, kar ga je obdajalo, in ga pokrivati s samoto. Vsi njegovi občutki so prešli nekam globoko v njegove prsi, k viru trpljenja. Čisto po malem se je začel od življenja nekam odmikati. Kadar se je kaj pokazalo pred njim, se mu je že zdelo tuje in nepotrebno. Začel se je zadnji boj med življenjem ni smrtjo, ki ga je prevzel popolnoma in oblikoval svoj posebni, osameli svet omahovanja, vzplamtevanja življenja, otrpnjenja in obupnih naporov. Včasih je nastopil trenutek, ko se je vse razjasnilo; muke so se polegale, dihanje je postajalo globlje,, mirnejše in skozi beli zastor so bolj ali manj jasno prodirale slike in glasovi. Vendar so se mu zdeli neznačilni in slabi, kakor da bi prihajali od daleč. Semjonov je jasno slišal glasove, toda bilo je, kakor da bi jih ne slišal in kakor da bi se postave premikale brez glasu, čisto tako kot sence v kinematografu: včasih so se pojavljali na obzorju znani obrazi, a so bili, kakor da ne bi bili znani in niso ničesar vzbudili v spominu. Zraven sosednje postelje je bral človek s čudnim, obritim obrazom časnik, a Semjonovu že ni prišlo več v glavo, da bi vedel, čemu in komu čita. Razločno je slišal, da so volitve v parlament preložene, da je izvršen atentat na velikega kneza, toda besede so bile nekako prazne In so se kakor zračni mehurji porajale in zopet razprševale v praznini. Ustnice so se premikale, zobje so se pokazovali in skrivali, okrogle oči so se obračale sem in tja, list papirja je šuštel, svetil j ka je gorela na stropu enakomerno in bilo je videti, kakor da bi brez glasu in brez prestanka letale okrog nje nekakšne usodepolnc črne muhe. Nekaj se mu je porodilo v možganih, vzklilo kot svetla točka, se razgorelo in jelo vedno bolj osvetljevati okolico. In hipoma si je Semjonov popolnoma jasno in zavestno mislil, da sedaj vse skupaj ni več zanj potrebno ln da ni moglo vse to vrvenje, kl se Je vršilo na svetu, navrečt niti urice življenju Semjonova, ki moril zdaj umreti. In znova se je Semjonov pogreznil v zibajoče se valove črne megle in zopet se je začel nemi smrtni boj med dvema strašnima, skritima silama. ki sta z neopaženimi napori hoteli drugi drugo uničiti, a sta objemali z mrzličnim drhtenjem ves njegov svet. Drugič se je Semjonov povrnil k življenju, ko so se nad njim zajokali in zapeli, kar je bilo IMipolnoma nepotrebno in ni bilo v nobeni zvezi s tem, kar se je vršilo v nJem. To Je pa za hip l>orodilo v njem svetlo točko, Jo razširilo in Semjonov je zagledal in razumel do dna ta vzvišeni in žalostni obraz človeka, ki ni bilo Semjonovu do njega in njemu do Semjonova prav nič mar. To je bilo zadnje od življenja, nakar je že nastopilo nekaj popolnoma drugega, česar si ljudje ne morejo predstavljati ne pojmiti. XII. "Pojdimo k nam in ae spomnimo v Bogu poči vajočega!" je rekel Ivanov Saninu. Sanin je molče prikimal. Stopila sta v prodajalno po žganje in mrzle jedi. Ko sta šla naprej, sta došla Jurija Svaro-žiča, ki je s povešeno glavo hodil po drevoredu. Smrt Semjonova je napravila na Jurija medel in težak vtis, ki se mu je zdelo neobhodno potrebno in obenem nemogoče sprijazniti se ž njim. "Dobro, vse to je zelo enostavno," je skušal Jurij potegniti v mislih ravno in kratko črto: "človeka ni bilo poprej, ko se je porodil, in to se nam ne zdi grozno in nerazumljivo . . . človeka ne bo potem, ko umre, in to je prav tako enostavno in razumljivo . . . Smrt je popolnoma razumljiva in v njej ni groze, če jo smatramo za popoln zastoj stroja, ki je proizvajal živ-ljensko moč. Bil je nekoč deček Jura, kl je hodil v gimnazijo, razbijal nosove sovražnikom iz drugega razreda in sekal koprive, živel je in namesto njega hodi zdaj tu in misli popolnoma drug človek, študent Jurij Svarožič. Če bi ju pripeljali skupaj, potem ne bi mogel Jura razumeti sedanjega Jurija in bi ga zato celo začel sovražiti kot floveka, ki končno utegne postati še njegov inštruktor in mu napravi-ko-pico neprijetnosti! . . . torej je med njima prepad, torej je deček Jura v resnici umrl . . . Umrl je Jura, umrl sem jaz sam in tega nisem zapazil niti do sedaj. Tako se je zgodilo. To je enostavno in naravno! . . . Sicer pa, kaj izgubimo, kadar umremo?—Kaj je to prav za prav? . . . V življenju je na vsak način več hudega kot prijetnega . . . Res, prijetno na vsak način je in izgubiti ga je težko, toda ta oddih od kope hudega, ki ga prinese smrt, mdra vsekakor dati plus. Da, to je zelo enoatavrio in prav nič strašno!" se je oddahnil in glasno rekel Jurij. Vendar mu je oster občutek.silno neznatne duševne bolečine prekinil ta tok misli: "Ne! To, da ae cel svet, živ, nenavadno droben in kompliciran, v enem samem trenutku izpre-meni v nič, v bruno, v zamrzlo poleno . To nI več preporod iz dečka Jure v Jurija Svaroži-ča, ampak neokusno in zoprno gnusno in zato pa grozno in nerazumljivo! . . ." Mrzel pot je lahno stopil Juriju na čelo. Začel je napenjati vse sile svojih možgan, da bi razumel tisti položaj, o katerem se zdi vsakemu človeku, da ga je nemogoče preživeti, ki ga pa kljub temu vsakdo preživi, kakor ga je pravkar tudi Semjonov. "On je pa umrl od strahu!" si je mislil Jurij in se nasmehnil tej čudni misli. "Nasprotno, on se je celo še norčoval iz nas, iz tega popa, petja in solz." Zdelo se mu je, da biva tu ena sama točka, ki bi hipoma razsvetlila vse, če bi jo mogel videti. Bila je pa, kakor da bi stala topa in nepremagljivo stena med njegovo dušo in to točko. Že je drsel po neopisno gladki površini proti vrhu in tisti trenutek, ko se mu je dozdevalo, da je smisel že blizu, je zdrsnila misel zopet na tla. In kamorkoli je zadela mreža najtanjših misli in predstav, sta vedno padli vanjo eni in isti topi in do bolesti zoprni besedi: grozno in nerazumljivo! ... (Se nadaljuje.) Mož z brazgotino l Jack London ' 2 "To mi je prizadejal tovariš na ladji. No, sedaj ko si prišel k sebi, bi te pa vseeno rad vprašal. kaj te to briga. To bi rad vedel—kaj te to briga* Hudiča vendar—kaj ti je na poti? Ali m /adrnti dobra za takemu go-s|KNla kakršen si ti* To bi rad vedel!" "Ne. ne," je. odgovoril Jakob K« m t in se je s krčevitim smehljajem sesedel na stol. "Mislil .vem samo . " "Si h* kdaj videl kaj slične-^,u■," je nepovabljenec nadaljeval / /H jo j m i prepiru "Ne!" f Ali ni lepa?" "l>a.M Jakob Kent jr pritrje-valno pokimal in je sklenil, da n vsem ugodi svojemu čudnemu K»»stu—ni pa bil ptipravljen na i/bruh. ki k« Je povzročil a poskusom b«ti prijazen. "Ti prekleti kašo>er. sin morskega )e*a' Kaj ti pade na pa met^ziniti. du je ta *Va/a, s ka kr&tio ie m pustil bog letati no-lM*nega človeka «»kro«, lepa* Kako to misliš, ti . ." In potem se je vrgel ta razkačeni morščak v pravcati vrtinec orientalskih bogokletvic in je zmušil vse v en koš: boga in hudiča, ljudi, pošasti, in to na tako primitiven način, da je bil Jakob Kent kar ohromel. Z iztegnjenimi rokami, kakor du se je hotel bruniti udarcev, je skočil nazaj. TakO betežen je stal pred njim, da je ta sredi veličastnega stavka obstal in popadel ga je silen smeh. Ko se je oddahnil od smeha, je dejal mož z brazgotino: . "Solnce je popilo s tal stezo za sani in upam, da boš znal ceniti priliko, ki ti je dala občevati z možem, ki je takšna spaka. VISITS HUSBANPS GRAVE IN AFRICA IN NOftTH AMIICA as a member of a USO camp «how unit, Mrs. Jack Feiustata of Quecns, N. Y, stopped off to visit tha grave of her husband, vvho (Sad In action at Kzarmetzour, in Tunisia. Mrs. Feinatein, whosa atage name iS Edith Delane?, is ona of the flrst American war widows to visit ker huaband's grave on forelgn soli. . Sedaj pa le pripravi nekaj pare ga (drugače pač ni mogel skle-v omari tamle, ki jo menda ra- pati) je sedaj prišel ta mož s Zamllavtd balkanakth dršav. a , t« ■ iwuia du mu atevuite inve mi go pripovedovale o njegovih z činih. Jim Carde&ee pa, ki biš za ogenj. Jaz moram izpreči pse, potem pa morajo dobiti jesti. Ne bodi skop z drvmi, predragi! .Kjer si jih posekal, bodo zrasla druga in za sekiro sukat imaš časa na prebitek. Če pa si že tam, tedaj je najbolje, če pri-neseš tudi škaf vode. Tako, pa le hitro, drugače ti bom podkuril pod nogami, hudič!" Zgodilo se je resnično nekaj nezaslišanega: "Jakob Kent je zakuril, nasekal drv, prinesel vode, bogme, vse tisto delo, ki bi ga moral drugače izvršiti gost. Predno je Cardegee zapustil Dawson, so mu napolnili ušesa do vrha s seznamom grehov tega cestnega hajduka in tudi spotoma so mu številne žrtve mno- zlo- J® znal, kakof vsi mornarji, ceniti šalo, je aklehil, da si bo prav pošteno privoščil t(?ga skopuha. Da se !piu je to posrečilo nad vse nepričakovano, je kaj kmalu spoznal, dasi ni niti slutil, da je le brazgotina na licu opravila poglavitno delo. Tega ni spoznal, vendar pa je opazil strah, ki ga je povzročila njegova brazgotina in zato sklenil, da izrabi to brez usmiljenja, kakor pač moderen trgovec s svojim izbranim blagom. "Moram reči, da znaš marsikaj, če te kdo prisili," je dejal čudeč se, kako dela njegov gostitelj. "Nikakor ne bi smel priti semkaj po zlato, res, nikakor ne! Tebe je bog ustvaril kakor nalašč za krčmarja. Velikokrat sem slišal pripovedovati o tebi druge zgoraj, pa tudi ob spodnji reki, vendar pa nisem verjel, da si takšen dečko, nak, prav zares ne!" V Jakobu Kentu pa je vrela divja sila, da bi poskusil svojo puško na šibre nad njim, todu čar brazgotine je bil prevelik. To je bil resničen mož z brazgotino, mož, ki ga je tolikokrat v njegovih fantastčinih sanjah oropal. To Je bilo utelešenje bitja, čigar astralno telo se mu je prikazovalo v sanjah, to je bil mož, ki je tolikokrat hlepel po njegovem zakladu in zaradi te- strašno brazgotino sam, v lastni osebi sem, da mu ukrade zaklad. In ta brazgotina! Ni mogel strgati pogleda z nje, niti se mu ni moglo umiriti srce. Če se je še toliko trudil; njegove oči so iskale le to eno točko, tako neizogibno kakor magnetna igla severni j>ol. "Ali te moti?" ga je naenkrat vprašal Jim Cardegee, ležeč na kocih, ki jih je pogrnil po tleh; opazil je namreč njegov otrpel pogled. "Menim, da je najbloje, če zapreš čeljusti, upihneš luč in se skobacaš v posteljo, če imaš tak strah pred brazgotino. Na, le gibaj, stari lopov. Ali hočeš, da t$ podrezam, tristo hudičev!" Jakob Kent je bil tako neroden, da ie moral trikrat pihniti luč, preden je ugasnila. Potem' se je zaril v svoje koče, ne daj bi sezul mokasine. | Pomorščak je na svojem tr-! dem ležišču kmalu veselo zasmr-cal, Kent pa je držal puško ln strmel v temo in se zavzel, da ne bo vso noč zatisnil oči. Niti časa ni imel, da bi skril svoj zaklad, ki je sedaj ležal v omarici za municijo ob vznožju njegovega ležišča. Pa je vendar zaspal, četudi se je Še tako trudil ostati *buden in na srcu mu je ležala ogromna teža skrbi za zlato. Če ne bi tako nepričakovano in v takem stanju zadremal, bi ga gotovo ne popadla Vneseč-nost in Jim Cardegee ne bi mogel prati v ponvi njegovega zlata. Ogenj se je obupno boril, pa je zamrl in mraz je silil skozi z mahom zamašene špranje med debli, da je zrak v sobi postal ledeno mrzel. Psi so nehali tuliti. Zvili so se v klobčič, se zarili v sneg ter sanjali o deveti deželi, v kateri je polno lososov in nobenega vodnika za sani, niti ne drugih strogih gospodov. V hiši je nepremično ležal matros, gospodar pa se je nemirno premetaval v krempljih čudno fantastičnih sanj. Ko se je približala polnoč, je v hipu vrgel s sebe odejo in vstal. Čudovito je to, kaKo je mogel storiti kaj takega, ne da bi prižgaMuč. Mo- goče ga je vodila tema, da je mogel hoditi z zaprtimi očmi—mogoče } tudi strah pred strašno brazgotino na licu svojega gosta. Naj je bilo že karkoli, resnica je, da je z zaprtimi očmi odprl skrinjo za municijo ter nabasal obe 'cevi svoje puške z veliko množino zlatega prahu. Niti prašek mu ni padel na tla. Zlato je potlačil še z betičem, potem pa je odložil orožje in zopet zlezel v svoje ležišče. Komaj se je dnevni svit s svojimi svinčeno sivimi prsti dotaknil pergamenta na oknu, se je Jakob Kent že zbudil. Obrnil se je na stran, uprl se na komolec, odprl pokrov skrinje in ostrmel. Kar je sedaj videl, je povzročilo neobičajno pojavo v njegovem nervoznem temperamentu. Opazoval je gosta, ki je spal na tleh, previdno zaprl pokrov in se prevalil na hrbet. Nenavadno mirne so bile poteze na njegovem obrazu. Niti mišica ni zatrepetala ln niti najmanjšega znaka razburjenosti ni bilo opaziti na njem. Dolgo je tako ležal in razmišljal. Potem pa je mirno vstal in pričel hoditi po izbi tiho in sigurno, brez naglice in ropota. Prav po naključju pa je bil nad Jim Cardegee-jevo glavo zabit v stropno bruno močan lesen čok. Silno previdno je Jakob Kent zazankal okoli tega čoka pol colarsko vrv tako, da sta oba konca segala do tal. En konec je ovil okoli sebe, na drugem koncu pa je napravil zanjko. Potem je napel petelina na puški in jo položil v svojo bližino ob kup jeljenih jermenov. Združil je vso moč svoje volje, da je pogledal brazgotino, položil spečemu zanjko okoli vratu in jo zadrgnil na ta na čin, da se je zaletel z vso svojo težo nazaj. Istočasno pa je zgra bil puško in jo nameril na mornarja. Jim Cardegee se je na pol za valjen zbudil in je zmedeno str mel v obe jekleni cevi. m "Kje je?" je vprašal Kent 1 popustil vrv. "Ti prokleti, uh. Jakob Kent se je zopet otw za vrv tako da bise Jim ^ zadušil. "Ti prekleto prase, uh. . •• "Kje je?" je ponovil Kent "Kaj?" je vprašal ko je prišel do sape • "Zlato." "Kakšno zlato?" ga je 0supl vprašal pomorščak. Cardegi M "Saj prah." dobro veš! zlat (Dalje prihodnjič.) Ali ate naročeni na dneva« "Proeveto"? Podpirajte avoj li* Razni mali oglasi KOVAŠKI POMOČNTK-SR" skušnje na strojnem kladivu jn delo na nakovalu. Stenberg Foribl 0t>„ 3717 Milwaukee Ave. MERVARJEVO HARMONIKO nov ga izdelka, tri ali štiri vrstno harm, niko želim kupiti. Pilite ceno druga pojasnila na moj naslov Johi Pilny, 3611 West 26th St., Chicaii 23. «1- —-(Adv ********......•--rrrr« .......... TRINERJEVO GREN KO VINO IN PODLAGA ZDRAVJt Čistoča prebavnih organov je glav na podlaga zdravja. Glavna zaprek pa je: mi govorimo o pravi čisti p< litiki, mi hočemo naš avtomobil čii —ampak vse premalo se brigamo čistočo našega telesa. In posledica Slab apetit, zapeka, plini, glavobi in neredno spanje. In kaj je na boljša pomoč temu? Trinerjevo grei ko vino z Vitaminom B-l. Vživajt ga kot je predpisano in prepričali i boste, da je ta zanesljiva želodčni« in milo odvajalno sredstvo; oči« vaš sistem in ga drži šistega. Poč« tili se boste dobro in močnega. Vsa lekarnar ga ima na prodaj; če ga ne morete dobiti v vaši soseščini teh dneh, pišite na: Jos. Triner Coi poration, 1333 S. Ashland Ave., Cfc cago 8, IH. —(Adv TISKARNA S.N.P.J. v tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELHLA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • . • • Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljeko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ P Rl N TER Y 2657-59 8. Lawndale Avenue • - Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnk prosveto Pe sklepa lt. rodne konvencije se lahke naroči aa lisi Proavete Is m. dva. tri štiri ali pot članov la one društee k eni naioi-Ust Proeeoia stene aa vee enako, ae tlene ali m*I«»* M u notnima. Ker pa člani Ae plačajo pri —snatu 91-20 m ee Jim io prištele k naročnini. TetoJ sedaj el varoke. re& da Je Sat prodre* aa člane SNPJ. Ust Prosveta Je vaša lastnina la Je e vsaki druilsd nekdo. Id U red tttal Sat vsak dan. KUHARSKA KNJIGA: Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV .50 Pejeanflet—Vselej kakor hitrokaterl teh članov preneha biti «an SNPJ, ali če se preeeli proč od druiine in bo zahteval sam tvoj lift tednik, bode moral tisti član is dotično druiine, kl je tako akupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, (n obenem doplačati -dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega o« stori, tedaj mora upravni!tvo sniiaU datum sa to vsoto naročniku. Za Chleeve In okolioo Je VM 1 tedniki.------** t tednika In__________*lf 9 tednika In ZZZZH------** i S2&V*!. ~ S NOVA IZDAJA STANE SEDAJ 219 Weei 19th Street m r Knjiga je trdo vezana in ima 82! strani Recepti ao napisani v angleškem )odira; ponekod pa ao tudi v Jealku naroda, ki mu Je kaka Jed pooobno v nevedL Ta knjiga je nekaj posebnega za one. ki ae zanimajo sa kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibeti in izpopolniti. Naročite pri KNJI6ARNISLOVENIC PUBUSHIN6 CO. New Toek 11. N. ^