j Leto 1X1. itev. 17. v liddim v ponew z. opmo iszb. Cena Din F Izhaja vsak dan popoldne, izvzema nedelje io praznike, — loaeratl do 80 petit i 2— Din. do 100 vrst 2.50 Din, večji Ineeratl petit vrsta «.-» Din. Popast po dogovora. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.«. Din, ca Inozemstvo 420.— Din. v UpramlitrO: Knaffora alTca li B, Drftnčle. « Telefon 2304 Uredništvo: fCneflova aflce 1L 5, L nadstropje. — Telefon 2034. telil zavoženo nuno Energičen nastop dr. Stojadinovica proti vladi Novi proračun je fiktiven, ker zakon amandmane, po katerih Visoko pasivna Beograd, 2. aprila. Vsi današnji beograjski listi posvečajo največjo pažnjo borbi med vlado in radikalnimi nezado-voljneži, ki so z včerajšnjim dnem pričeli pravcato ofenzivo proti g. Vukiče-viču in to na vseh frontah. V Velikem Bečkereku je bi\ši zunanji minister dr. Ninčić strahovito obsodil vlado radi njene protinacijonalne politke v Vojvodini, v Beogradu pa sta istočasno gosp. Boža Maksimović in bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič priredila zelo dobro obiskan shod v hotelu «Na-tionaN, na katerem sta prav tako odločno nastopila proti vladi. Veliko pozornost v vseh političnih krogih je vzbudila zlasti strokovna kritika proračuna s strani dr. Stojadinovica. Dr. Stojadinovič je v svojem govoru uvodoma naglašal, da je stabilizacija dinarja, s katero hoče vlada maskirati svojo pogubno gospodarsko politiko, v sedanjem trenutku ne le povsem nepotrebna, marveč na bazi, kakor si jo zamišlja vlada, tudi povsem nemogoča. Dr. Stojadinovič je mnenja, da forsira finančni minister dr. Bogdan Markovič to vprašanje izključno le pod pritiskom velebank, ki bi se hotele okoristiti tudi pri tej akciji. Govoreč o državnem proračunu, je dr. Stojadinovič naglašal, da je proračun povsem fiktiven in visoko deficiten. Navidezno ravnotežje v proračunu je porušeno že s samimi amandmani, ki j h je vlada naknadno vtihotapila v finančni zakon, ker nalagajo in omogočajo ogromne izdatke preko proračuna. Med drugimi je navedel slučaj priči. 385., ki oblega nič manj kakor 90 točk, na podlagi katerih, lahko vlada izda 750 milijonov dinarjev. Ta člen nikdar ni bil pred finančnim odborom in zanj sploh je vlada vtihotapila v finančni lahko izda še 750 milijonov« — trgovinska bilanca nihče razun najožje okolice vlade ni ve. del. ker ga je vlada mimo finančnega odbora in Narodne skupščine naravnost vtihotapila v finančni zakon. Takih slučajev je še cela vrsta tako. da znaša proračun faktično nad 15 milijard Din izdatkov, dočim je kritje zelo nesigurno, ker državni dohodki spričo propadajočega gospodarstva, radi povsem napačne politike vlade stalno in rapidno nazadujejo. Obširno se je bavil dr. Stojadinovič tudi z našo trgovinsko bilanco ter ugotovil, da je pasivna za nad 800 milijo* nov. Največja zmeda pa vlada v vpra» šanju naših državnih dolgov. Danes sploh nihče ne ve, koliko smo prav za prav dolžni. Tako n. pr. ne vemo, ali dolgujemo Franciji 4 ali pa 20 milijard Din, ker trdi francoska vlada, da dol* gujemo zlate franke, naša vlada pa. da gre samo za papirnate franke. Dr. Stojadinovič je zaključil svoja izvajanja s konstatacijo, da je proračun najboljše zrcalo pogubne in škodljive politike sedanjega režima ter da je zato dolžnost vsaega pravega patrijota, da pomaga zrušiti Vukičevlćev režim, da pride na krmilo sposobna in zmožna vlada, ki bo končno rešila pereče in življenjsko važne probleme naše dr* zave. Bivši notranji minister g. Boža Ma» ksimović je v svojem govoru zelo ostro kritiziral notranjo politiko vlade, pre* ganjanje nacijonalistov in protežiranje naših narodnih nasprotnikov. Zboro* valci so obema govornikoma prirejah viharne ovacije. Pašičevci in centrumaši napovedujejo tudi za prihodnje dni serijo javnih shodov zlasti v Vojvodini, Srbiji ter v Bosni. __ Radikali sami rušijo g. Vukićevića Ljuba Davidović ne gre v vlado. — Strah pred opozicijo.^ — Energična akcija dr. Ninčiča proti hegemonističnemu režima. — Beograd, 2. aprila. Dočim ie vlada z naglo odgoditvijo Narodne skupščine hotela pridobiti na času in preprečiti na-daljno ofenzivo opozicije, ki ie vedno bolj ogrožala njeno stabilnost, so včerajšnji dogodki pokazali, da je nastopilo baš nasprotno in da postaja akcija nasprotnikov sedanjega režima od dne do dne odločnejša. Včerajšnji dan je bil za vlado dokaj neprijeten, ker je znova potrdil, da se g. Vu-kičevič ne bo mogel izogniti spremembam, ki jih pričakujejo vsi politični krog takoj po velikonočnih praznikih. Mnogo komentarjev je vzbudilo imenovanje radikala Bogoljuba Kujundžiča za ministra pošte na mesto umrlega dr. Koči-ća. Dasi se je to imenovanje že deli časa navajalo in pričakovalo, je politične kroge vendarle iznenadilo, ker Je g. Vukičevič še prejšnjega večera novinarjem zatrjeval, da Kujundžić ne bo imenovan na to mesto. Kakor pa se sedaj doznava, pomeni to imenovanje prav za prav neuspeh g. Vukičevića. On si ie namreč vse do zadnjega prizadeval, da bi pridobil g. Davidoviča kot šefa demokratske stranke za vstop v vlado, računajoč, da bi na ta način dal svoji vladi značaj stabilnosti in bi demokrate tesneje priklenil nase. V pretežni večini demokratskega poslanskega kluba pa se ie pojavil proti temu odločen odpor, ker računajo s skorajšnjim padcem sedanje vlade. Pa tudi g Davidović sem je to zahtevo odločno odklonil, ker smatra, da kot šef stranke ne more biti resorni minister v vladi, ki ji predseduje mož, ki ni šef stranke. Se včeraj dopoldne, predno je g. Vukičevič prišel na dvor, da predloži kralju v podpis ukaz o imenovanju, se je vršila v vladnem predsedstvu konferenca med gg. Vukičevičem in Ljubo Davidovičem, na kateri ie skušal g. Vukičevič še v zadnjem trenutku pregovoriti g. Davidoviča, da pristane na njegov načrt. t Po povratku g. Vukičevića z dvora se Je vršila v vladnem predsedstvu dolgotrajna konferenca med gg. Vukičevićem. notranjim ministrom, dr. Korošcem in oredsedni-kom Narodne skupščine dr. Perićem. Razpravljali so o situaciji ter o korakih, ki jih namerava podvzeti vlada. rl;» prepreči akcijo opozicije in radikalskin nezadovoljne- Žev proti sedanjemu rešimu. Po tej konferenci je odšel dr. Korošec na dvor, kjer ie bil sprejet v avdijenci. Z največjo nervoznostjo pa so vladni krogi pričakovali poročil o shodu dr. Ninčiča v Velikem Bečkereku. Po zadniih izjavah uglednih voditeljev radikalskin nezadovolj-nežev ie bilo pričakovati, da bo dr. Ninčić nastopil proti vladi, vendar pa je vse politične kroge presenetila nenavadna odločnost, s katero je dr Ninčić, ki velia za enega najzmernejših in najtrezneiših radikalskin politikov, obsodil sedanii režim, obtožujoč ga, da ruši temelje države in s svojim protežiranjem nacijonalnih nasnrOtnikov ogroža narodne interese na državni meji-V političnih krogih pripisujejo nastopu dr. Ninčiča v zvezi z neizogibnimi izpremem-bami veliko važnost n ga splošno smatrajo za pričetek ofenzive centrumašev iti paši« čevcev proti g. Vukičevfću. Proti davku na poslovni promet — Beograd, 2. aprila. Včerai dopoldne se je vršila plenarna seja beograiske trgovske zbornice, ki je med drugim obširno razpravljala o namenu vlade, da zastavi davek na poslovni promet za nameravano investicijsko posojilo. Vsi govorniki so se najodločneje izjavili proti tel nakani vlade, poudarjajoč, da bi pomenilo to uveljavlie-nje tega davka za nedogledno dobo. Skoraj vsi govorniki so ostro kritizirali vlado in zlasti žigosali dejstvo, da se vlada popolnoma nič ne ozira na predloge, želje in nasvete gospodarskih krogov, marveč vodi politiko, ki našemu celokupnemu gospodarstvu neizmerno škoduje. Končno je bjl sprejet sklep, da se uvede sporazumno t vsemi ostalimi gospodarskimi korporaclja-ml akcija proti založitvi tega davka ta vzporedno s tem akcija, da se davek na poslovni promet sploh odpravi, ker predstavlja največje breme za naše gospodarstvo. Velikonočna prodaja modernih oblek za gospode ob najnižjih censh. FRAN LUKlč. Stritarjeva uf. V zalogi le obleke iz najboljšega blaga in elegantnih krojev. 7 milijard odškodnine tujcem KDK je pokrenila akcijo, da se uredi zadeva odškodnine državljanom bivših sovražnih držav. — Zločinska malomarnost dr-* žavnih oblasti — Beograd, 2. aprila. Pred odhodom na parlamentarne počitnice ob priliki velikonočnih praznikov je imel poslanski klub DKD več sej. na katerih je med drugim razpravljal tudi o neuspehih naše države pred mednarodnim sodiščem v liaa^u. v zadevi tožb za odškodnino. Ugotovljeno je. da je vloženih proti naši državi nad 200 odškodninskih tožb. ki predstavljajo odškodninske zahteve v višini nad 7 milijard Din. Večina tožb se sklicuje na to, da je bila z zavlače-vajem potrebnih rešitev s strani naših državnih oblasti in vsled zavlačevanja ukinitve prisilnih odredb in sekvestrov nad imetjem podanikov bivših sovražnih držav povzročena lastnikom škoda, ki jo je še v posameznih slučajih povečalo nesposobno gospodarstvo komisarjev in sekvestrov. Ker preti naši državi nevarnost, da bo morala radi nemarnosti državnih oblast in partizanskega postopanja v vprašaju sekvestrov plačevati ogromne odškodnine, je klub KDK sklenil pokre-niti akcijo, da se to vprašanje končno razčisti. Izvoljen je bil poseben odbor, ki naj preišče vse te zadeve in ugotovi, kdo nosi krivdo in r^ovornost za povzročeno škodo. KIubTvDK bo po-k'renil akcijo, da se vsi krivci pozove jo na odgovor. Klub pa se ie bavil tudi z načinom zastopstva naše države pred mednarodnim sodiščem v Haagu Kot pravni zastopnik naše države fungira bivši minister pravde in sedanji pred-sednik kasacijskega sodiša v Beogradu dr. Dušan Subotič. Ugotovljeno ie. da sklepa na svojo pest poravnave, po katerih mora država plačevati zelo velike odškodninne. Klub KDK se bo za to vprašanje še posebei zanimal in ga ilustriral tako s političnega kakor z go* spodarskega stališča. Francija za večni mir Nota francoske vlade ameriški. — Preprečiti je treba v prvi vrsti agresivne vojne. — Sporazum mogoč Pariz, 2. aprila. Današnji listi obširno ko* mentirajo besedilo francoske note ameriški vladi v zadevi sklenitve pakta za večni mir. V zadnji noti izjavlja Briand, da sprejme ameriški predlog za sklenitev splošnega pak* fa. ki bi obsojal vsako vojno brez razlike, toda le pod pogojem, da pristanejo na ta pakt vse velesile, ki se morajo obvezati, da priskočijo na pomoč, če bi bila ena izmed podpisnikov tega paketa s katerekoli strani napadena. Nota opisuje potek dosedanjih ameriško* francoskih pogajanj in naglasa potrebo, da se v prvi vrsti preprečijo agresivne vojne, dočim bi bila Francija v slučaju, da ostane ca pakt omejen zgolj na Francijo in Amen* ko, pripravljena, da postavi vojno izven zakona. Po-zivajoč se na resolucijo ameri* škega kongresa v Havani, izjavlja Briand, da pristane Francija na to, da se vse vojne brez razlike stavijo izven zakona, misli pa, da bi ta splošna formula lahko pripomogla do razorožitve, če bi vse države erakoprav* no sodelovale pri sklenitvi in izvajanju tak* snega pakta. Predvsem pa smatra, da bi morale podpisati to pogodbo vse one države, ki so izpostavljene nevarnosti oboroženih konfliktov. Vse države, ki bi pristale na ta pakt, bi morale izključiti vsako mož* nost vojne kot sredstvo svoje politike ter se medsebojno obvezati, da druga druge ne bodo nikdar napadle in da bodo vsak spor rešile mirnim potom. Končno bi morala po* godba vsebovati klavzulo, po kateri bi bile vse ostale države rešene prevzetih obvez* nosti napram državi, ki bi kršiJa pogodbo. Iz Washii)gtona poročajo, da se Kcllog še ni izjavil o tem francoskem predlogu, da pa je naletela francoska nota v ameriških uradnih krogih na splošno odobravanje, ker se je Briand znatno približal stališču Ame» rike. Sodi se, da bo na tej osnovi sporazum mogoč. ■tSSh Katastrofalen potres Angora, 2. aprila. V noči od sobote na nedeljo Je nastal v Anatoliji močan potres, o katerem poročajo sledeče podrobnosti: Epicenter potresa ie bil v okolici Smime. V Smirni sami Je porušenih nad 20 hiš in je Katastrofa zahtevala 50 človeških žrtev. Nad 100 oseb ie težko ranjenih, nad 200 jih pa še pogrešaio. Oblasti fzražaio boiazen da se bo število mrtvecev še povečalo. V Torbaliju je ostalo 200 družin brez strehe V Erzertrmu rn Trapezuntu so prekinjene vse zveze io ustavljen ves promet. Mnogo hiš ie porušenih Potres so čutili tudi v Atenah iti na otokih Noxos, Samos in Corigo. (Glej tudi poročilo na 3. strani) ODSTOP RUMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA —> Rim, 2. aprila. Po poročilih Iz Ženeve Je rum unski zunanji minister Titulescu brzojavino sporočil ministrskemu predsedniku Brarianu, da podaja ostavko na polo. Žaj zunanjega mhij-stra. Ta korak je v zvezi z nedavnimi izjavami Mussolmija lordu Rothermeru glede revizije strianooske pogodbe. VOLITVE V NEMČIJI — Berlin, 2. aprila. Novo volitve so razpisane za dne 20. maja. Von'lna kampa, ntfa je pričela že včeraj. Strankarsko orijentiram" listi so že začeli delati volilne prognoze. Večinoma se strinjajo v tem, da bodo IzSle iz volitev desničarske stranke precej oslabil ene, opomogli pa si bodo socijalist! tn cen trum. Novi letalski rekordi Letalstvo hitro napreduje. Zopet sta bila postavljena dva nova rekorda, rekord vztrajnosti in rekord hitrosti. Vztrajnostni rekord so postavili Američani. m V soboto se je dvijmif ameriški letalec Heldeman v spremstvu letalke Edite Stinson z letalom v zrak, da postavi nov vztrajnostni rekord. Startal je v Jacksonvillu v Floridi in je krožil nad tamošnjo okolico 53 ur in 37 minut S tem ie potolkel svetovni rekord, Id sta ga lani postavila Nemca Edzard in Ri-stič. Njun rekord je znašal 52 ur. 11 minut in 8 sekund. Ko sta ameriška letalca pristala, sta imela v tanku še 25 litrov bencina. _ ,L__„ Med Angleži in Italijani pa vlada huda rivaliteta radi rekorda letalske hitrosti. Večkrat so si hitrostni rekord že priborili Italijani, toda Angleži so jim vedno prekrižali račune in baš lani povodom velikih mednarodnih letaiskih tekem v Benetkah so si Angleži znova priborili hitrostni rekord. Brjzina. ki jo je dosegel takrat neki angleški kapitan, je bila naravnost fantastična, kajti letalo ie doseglo nad 450 km na uro. Kljub temu, da je bil ta rekord fenomalen, je v primeri z novim rekordom, ki ga je v soboto postavil italijanski major Bernardi, skoraj brezpomemben. Major Bernardi je na svojem vodnem letalu drvel nad beneško ravnino s srednjo hitrostjo 513 km, dosegel pa je pri kroženju še večjo brzino, kajti aparat je registriral 561 km na uro! To se pravi, da je letalo letelo s hitrostjo 9 in pol km na minuto. Nedavno smo poročali, da pripravlja nemški kapitan dr. Eckener polet okoli sveta v Zeppellinu. O tem je nedavno predaval v zbornici za trgovino in industrijo v Frankfurtu. Med predavanjem ie omenil, da bi bilo treba za polet okoli sveta zgraditi dve oporišči, odnosno dve postaji, kjer bi se lahko zrakoplov založil s potrebnim gorivom. Ena taka postaja naj se zgradi v Vladi-vostoku, druga na severni obali Amerike. Kapitan Eckener pa Je dobil nevarnega konkurenta, in sicer v osebi znamenitega letalca Lindbergha- Listi namreč poročajo, da se Lindy resno bavi z mislijo poleta okoli sveta. Lindbergh namerava ponoviti svoj polet v Pariz, od tu poleti preko Evrope in Azije v Tokio, kjer se pripravi za start preko Tihega oceana. NOVA ŽRTEV MAKEDONSKIH KOMITOV — Beograd, 2. aprila. Včeraj opoldine le bil v Ptllepu iz zasede ustreljen ugledni meščan Ivan Bajadžijevič v neposredni bližini tanjoSndega -rfidrskega doma. Napa. da let so pobegnili. Splošno se sodi, da gre za maščevanje makedonstvujuščih. Ali ste se že naroČili na »PONEDELJEK"? & Težka nesreča na glavnem kolodvoru Na tiru najdeno truplo krneč* kega fanta Davi okoli 5.30 ]e kretnik Urban jja zaipajil nt V. tiru nasproti tovornega skladišča popolnoma razmesarjeno človeško traplo. Že po zunanjosti je bilo takoj Jasno, da je moral biti ponesrečenec kmečkega stanu. KretnA Je takoj obvestil dežurnega železniškega uradnika. O dogodku je bila obveščena tudi poMcija. Iz pomunkljivib listin in knjižic k.f so jih našH pri ponesrečencu so ugotovili, da gre za Antona Zaporo, stareca približno 20 let in doma najbrž iz kake vasi litijskega okraja. Policijski zdravn;k dr. Avramovič Je pozne« je adredil, da so truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Knšfofu. Zapora ima močno prebito lobanjo iti ran« po vsem životu. Kako se je ponesrečH, niso mogli ugotoviti. Najbrž Je med vožnjo padel pe nesreči iz vagona ter ga je pri tem še kak drug vlak povozil. O nesreči na glavnem ko'odvoru smo dobifc še naslednje pojasnilo. Anton Zapora je bi! rojen L 1908. v Sv. Križu pri Litiji. Že nad dve leti je bil zaposlen ko< sluga v kavarni »Evropa«. Bi! Je zelo priden in soliden mladenič. ?noči je bil celo noč po konci in se Je hore!.kolikor Je mog'a Uijoto-viti policijska komisija, danes zjutraj odpeliat? v Liti;o. Kako Je padel ie vagona ni bilo mogoče dognati. Samomor je izključen. Iz ljubljanske kronike Trije samomorilni poizkusi Policijska kronika beleži včeraj kar tri samomorilne poizkuse. V invalidskem domu, v nekdanji šentpeterski vojašnici ob Lipice* vi ulici so itneli suoči mnopo opravka z mladim invalidom. 34!etnirn Francetom B., ki ga je med vojno zadel granatni drobec v glavo in ne sme piti alkohola, ker #a popolnoma zmeša tako, da ne ve, kaj dela. Oskrbnik invalidskega doma Vinko Poljšak je snoči okoli 19 15 obvestil policijske^ stražnika Frana Draščeka, da se je invalid France B. na stranišču I. nadstropja obesil na jermen. Stražnik je nato poklical rese* valno postajo, ki je bila z rešilnim avtom takoj na mestu Invalida pa ni bilo treba prepeljati v bolnico, ker je med tem že pri# šel k zavesti m zbežal od doma. Hitel ie za bolnico ter se poskušal obesiti na kostanj ob Ljubljanici. To mu je preprečil straž* nik DraSčck, na katerega se je potem in# valid jezil iu je protestiral, da ga ovirajo pri njegovem poslu. Mož je godrnjal: — Zakai mi ne pustite umreti? Sem žc ist tega življenja. V vesribulu na glavnem kolodvoru je snoči stražnik zapazil mlad zaljubljen par* ček, ki se je vedel zelo sumljivo Oba sta bila nekoliko zmedena in nista znala pra* vilno odgovarjati na razna vprašanja. Od* vedel ju je v policijske zapore. Na policiji pa sta 211etni rudarski delavec Polde Za» krajšek, doma iz Loke pri Zagonu ob Savi, in 221etna Katarina Zupančič, delavka iz Semenika pri Aržišah, izpovedala, da sta sklenila izvršiti samomor, ker jima doma branijo, da bi se poročila. V soboto okoli 18. sta pobegnila od doma in prišla čez Tro* jane pes v Ljubljano. Sklenila sta skočiti v Savo ali Ljubljanico. Denarja nista imela pri sebi. Kakor pravi Polde, je imel s seboj 150 Din, pa jih je moral med potjo iz* gubiti. Oba pravita, da Save nista mogla najti in sta končno zabredla nevede v Ljubljano. Danes so ju na policiji pogostili in na* to popoldne odpremili s prisilnim potnim listom v domači kraj. ■ ■ Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.895, Berlin 13.58—13.61 (13.595), BruseH 0—7.9385, Budimpešta 0—9.933, Curih 1093.5—10965 (1095). Du-nafl 7.9S55—8.0155 (8.0005), London 277.07 do 277.87 (277.47). Newyork 56 735—56.935). Pariz 0—223.8. Praga 168.1—16S.9 (168.5). Milan 299.32—301.32 (300.32). Efekti: Investicijsko 87 den.. Ajfrarne 58 den«, Ljubljanska kreditna 135 den., Praštedlona 802.5 den„ Kreditni zavod 157 do 175, Vrvče 135, den.. Ruše 265—2S0, Stavbna 56 den„ šešir 125 den. Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih plohov, žamanih, ostrorobih, paralelnih, 3S —100 m, od 2 m dolžine naprej. I, II, franco vagon meja po 750. Deželni pridelki: Tendenca ne-spremenjena. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunal 800.05, Berlin 13.595. Milan 300.32, London 277.47, Nevvvork 5o.835. Pariz 223.80, Praga 168.50, Curih 10.9.5. Efekti: Vojna škoda 438. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13. Dunai 73.05, Berlin 124.20. Praga 15.395. Milan 27.43, rJari2 20.435, London 25.34, Newyork 519.10. ..fran 2. «SCO V E NS FCI RAffO D» 3ne 2. aprila 1928 Sfer. 77 Razširitev mestne vodarne v Klečah Odgovor prof. dr. Vidmarja na članek ing. Guliča pod istim naslovom V številki 74 »Slovenske*« Naroda« z dne 29 marca brarr %■ inž Uulič" *< vedno lajkojinjo elektrifikacijo mestne vodarne. Umaknil se Je sicer It v zadnjo obramnoo črto, priznava, da sedanja oerazš rjeoa elektrarna ae more uspe* no izvajati njegovega oačrta, priznava celo, da tr se moralo za enkrat letno doplačevati IOG.000 Dva v obratu centrifugalnih sesa'k. vendar pa z vnemo trdi. da bo pozneje. Se pride torbogene-rator v mestna elektrarno, izdatno boljše Umik g inž. Qu>:5a je za široko publiko ne-ko'tko maskiran. Lojalno potrjuiem. da p-rizna va odkrito, da s sedanjo elektrarno ne gre Toda velik del njegovega članka je posvečen stvarem ki nimajo z najinim problemom nobene zveze. Ka] ima opravit: oa primer sesalna visina z rentabilnostjo naprave? K a i ne-ukusni osebni napadi, katere k sreči lahko Ignoriram Pred 20 leti sem. Če se ne motim, kot prvi sestavi! teorijo centrifugalni sesalk S to teorijo sem si pridobil naslov doktorja jnienjerskih ved Številni članici v nemških strokovni Ča sopisih so mi prraobiH dobro rnie tudi v panogi centrif ugalmh sesalk Moja knjiga o teorij1 :entrifugalnib sesalk Je doživela v Nemčiji lepe kritike. Eksperimentiral sem s temi stroji silne veliko. Mogoče torej vseeno ni izključeno, da ne potrebujem pouka g. kiž. Guliča v dnevnem časopisju. Pa pustimo vse to. Problem stoli sedaj takole. O Inž Gulič pravi: plačaimo 1.000.000 Dio odškodnine ki storniralmo naročeno bamr sesalko. doplačujmo letno 100.000 Din toliko Časa, da steče v elektrarni rvvi turbogenerator Za vse žrtve bomo bogato odškodovanj, ker prihranil! bomo potem letno 431 000 Din Seveda vse to ni res G inž računa na tri suha to na 12 bogatih let V boja tih letih pa upošteva samo odpis in obrestovanie centrifugalni sesalk, kar mu znese 'etno 130 000 Din m pa porabo premoga turbogenatorja. kar cen: na 390.000 Din. Pozabi pa prvič, da bo v 12 letih potrebno obrestovat' hi odpisati odškodnino, k.j bo prvih treh suhih 'etih narasla nj 1.150.000 D:n in pa obratni deficit teh treh let, katerega sam fiksira na 330.000 Din In ker kna že smolo, računa vrhu tega napačno, da bc dalo letnih 431 000 Di-n v 12 ?etih priranka 8.700.000 Dki Pozabi pa drugič, na kar sem že radniič opozoril da ne more zahtevati od elektrarne toka po 35 para za kilovatuo uro Začetni bremen elektrificirane vodarna se v 12 letih pri obcestni meri 5% znebimo z letno kvoto 166.000 Dm Letni prihranek za onih 12 let se radi tega zn;ža od 431 000 na 265.000 Di E!ektrarni bi torej e'ektrificirana vodarna mogla plačati poleg efektivno porabljenega premoga še 24 para za kilovatno uro. če aaj batna sesal-ka ne postane cenejša. Kratko in malo, več kot 35 + 24 = 59 para za kilovatno uro elek-trifrkacHa vodarne po načrtn g. inž ne prenese Kakšen interes ima mestna občina na elektrifikacije vodarne sploh? Očividno ta. da obes' na omrežje elektrarne stalnega konzumenta, ki bo pomagal nos;ti splošna upravna bremena električnega gospodarstva, k! bo pocenil proizvajanje lekt-ričnega toka, ki bo torej koristil obrti in indnstrni. Nihče ne trd!, da mora prodajati električnega toka, ki bo torej koristil obrti In no ceno mora elektrarna doseči, drugače bo obrtnik in industrijalec, bo vsak privatnik v ceni električnega toka plačeval stroške vodarne Pred menoj lefcf letn; obračun mestne elekt-tTrarne. Stroški kuriva .premoga in nafte znašajo samo nekaj več kot eno četrtinko vseh obrat-ai stroškov. Plače, mezde, vzdrževanje, odpisi, obresti. Ud so glavna stvar. Skozi leta vodim družbo za prodajo električ-tega toka Tudi tam prekašajo splošni stroški dierektne proizvajalne stroške v teti meri. Vsaka industrija pozna slične slike Moral bi po /sem tem namesto 35 par za Kilovatno uro. kakor Hn izračunava g mi Gu liČ postaviti več kot 1 dmar. Opozoril sem že da bo vodarna ponoči za novi tur bo generator na prijeten konzument Ce se hoče g wž. . Gultf temu dejstvu izmuzniti z novim rezervoarjem mu moram pač nkalkulirati v tokovo ceno en del odpisov rezervoarja Mislim da sem sforil več kot b: Drav-?anrav «;mei če sem zadni'č pribil ni stroške Dorah-iieneea premoga samo 100 Dro-cenrov In zahteval 70 par za kilovatno ure yČ vodarne Računal sem čez mero kulant no Sicer oa ne ho n hče dvomil da elek trarna na mah lahke oroda vso razpnložlii vo energijo turbocpneratorja po 70 para. Dejstva se ne dajo izoremlndaM Pp taki, zelo nizk? ceni stane elektrif;cJrana vojarna ietno I20O00 Din več kr>t oarn' obrai kakor ga ie zamislilo ravnatelistvo mestne vodarne Ce nride kasneje hidroelektrična cen trala, se bo seveda situacija izprpmenila. T* Čas b( že veliko obratnih let poteklo ir bremena 'akoi^nie eleKtrifikaciie tr bila ta ko ve>ika da bi iih tud hidrocentrala m mogla oremagati. Interesantno ie dejstvo, da ni mogoče očiri gospodarsko evenUielne elrktrarne v Medvodah in oarne naprave mestne občine Obe skupaj tvorita šeie nreaničoo celote s skuon mi stroški ;n skupnim1 cenam, tcv ka Ze rad: teea ie 10 oara za kilovatno kot jo za Medvode izračuna g. inž Gulif fantastična cena Ali je znano g Inž Ouliču da ?2 Pale aii iz Krania ozir Fužin ni m^gnče dobit toka rxKJ ceno 60 oara? Al: mu te res tuie Ja moderte name naprave soloh že oreka šaio vodne naorave s svoiinr oroizvajal nini] cenami? Pred meseci je ravnateljstvo mestn* vodarne stalo ored vprašanjem: batna se ^alka g parnim pogonom ali centrifugalna z električnim. Na magistratu te sede ko misar ki ni sme« misliti na razširitev elek trarne. Več let obč'nsk* svet ie rrt de!a Prognoze za bodočnost so bile žalostne. — Račun ie kazal da takoiš.iia elektrifikacija ne gre. Več kot krivično ie očitati ravnate!istvt-vodarne, da takrat ni nostopaio pravilne. Nihče b ne bi mogel odločiti se drugače Ce Pa vrhu tega račun sedai kaže da nit črtan.je odškodnine 1.000.000 Din ne upra vi£i»:e iasno rakoisnie elektrifikacije čemv p<*tem vsa burna debata. Problemi, koht je naš tu. ea ne samo teh ročni, temveč tudi gospodarski m politični Kie bi bil rurbngenerator da se rw zgodM čudež da sta se stranki v našem občin skem svetu r»botali v soiošno veselje vse Liubi.ia.ner1 "lorei da zaključni: sedai elektrifikaca-ia ne gre ne gre tudi če v treh cdo če v dveh letih steče turbogenerator Ne gre ker kalkulacija to iasno ka/e in ne ker s< sesalne višine take in fake Nai sesalo cen trifugalne sesalke ki imajo mrnogo več fi-nes kot misli g inž Gulič še tako 'epo. ne izplačajo se za enkrat Prof dr. M'-lan Vidmar. S tem zaključujemo polem ko o razširjenju mestne vodarne v Klečah. ker smatramo da ie zadeva obojestransko dovolj pojasnjena in da tehnična stran tega vprašanja itak ne zanima širše lavnosti. — Op ured Pisane zgodbe iz naših krajev Krvavo ugrabljen)e vaške lepotice — Samomor po policijskem pregledu — K filmu sta pobegnili — Še en Prpičev tovariš aretiran — Obsodba na smrt obsojenih Iz Mostarja poročajo, da se je v vasi Prisojah pri Mostarju v soboto pripetilo ugiabljenje kmetskega dekleta s krvavim izidom. Alija Nujić. 201etni mladenič iz bogate rodbine, se je v Proboju seznanil z mlado Zeino Dumi-šičevo in med njima je nastalo ljubavno razmerje. Alija je od tega dne postal popolnoma drug človek. Začel je popivati in je popolnoma zanemaril svoje posestvo. Z lepo Zeino se je shajal vedno na skrivnem, ona mu je pa vračala ljubezen. Alija je dal svoji ljubici tudi zaročni prstan, ki ga ie ta skrbno skrivala, da ga niso videli starši, ki so dekle svarili pred nepridipravom in pazili na vsak njen korak, da se ni shajala z Alijo. Alija se je pa navzlic temu ojunačil in stopil pred očeta ter zaprosil za hčerkino roko. Oče ga je seveda zapodil iz hiše. češ, naj si poišče devojko drugje. Alija je žalosten odšel in nekaj dni popival po gostilnah. V tem času je zapravil nad 15 tisoč Din. Sestal se je tudi z Zeino in jo pregovarjal, naj pobegne z njim, nakar se bosta vzela. Zeina se je bala očetovega prokletstva in ni takoj privolila. Alija je pa med tem koval načrte, kako bi odvedel lepo Zeino. Našel je končno dva tovariša ki sta bila pripravljena pomagati mu pri ugrabljenju Zeine. Predsnočnjim so vsi trije napadli oboroženi s puškami hišo Zeininega očeta in zahtevali devoiko. Zeinin oče in njen brat sta se postavila odločno v bran in nikakor nista hotela izročiti devojke. Nastal ie prepir in nato pretep. Končno so padli tudi streli. Oče Meno je pograbil sekiro hoteč udariti Alija po glavi, ta ie bil pa spretnejši in ie sprožil samokres. Krogla ie Meho zadela naravnost v srce. da se je zgrudil mrtev na tla. Borba se je §e nadaljevala in ranjena sta bila tudi Aliia in Zeinin brat. Tovarišema ie pa vendar uspelo, da sta odvedla devojko v hišo Alijinih staršev. Včeraj zjutraj se ie hotela zastrupiti neka Angela Mravlje. 27let stara rodom iz Gradca. Pred 14 dnevi je prišla v Zagreb in se je nastanila v Palače hotelu. Kakor običajno, je policija tudi včeraj pregledovala prijavnice v hotelu in našla med gosti tudi Mravljetovo. Po liciji so tudi zaupali, da Angela ni poravnala računa in to je vzbudilo sum da je Angela potepenka. Zato so policijski organi stopili v njeno sobo da bi se legitimirala. Imela ie svoje dokumente popolnoma v redu, vendar je ta obisk napravil na njo tak vtis, da je po odhodu policije vzela večjo dozo raztopljene sode in jo popila. N'a njene obupne klice na pomoč ie v sobo prihitelo hotelsko osobje in takoj poklicalo rešilno postajo. Samomorilko so odpeljali v mestno bolnico, kjer so ji zdravniki iz-prali želodec. Pridržali so jo v bolnici, vendar njeno življenje ni v nevarnosti. ★ Poročali smo že o begu dveh mladenk iz Sombora, ki ju sedaj policija pridno išče. Novosadski dnevnik objavlja podrobnosti o pustolovščini obeh mladenk, ki dokazuje, kakšne sadove rodi tako zvana kinopsihoza posebno pri mladini. Dve učenki meščanske šole sta v četrtek nenadoma izginili. Njune tovarišice so izpovedale, da sta begunki vedno sanjali o filmu in svetu in sklenili pobegniti v svet in postati slavni filmski zvezdi. V četrtek dopoldne sta še prišli v šolo in sta sošolkam izjavili, da sta zadnjič v šoli. Ljudmila je ukradla svojemu očetu ki je premožen posestnik, večjo vsoto denarja in odšla v stanovanje svoje prijateljice Mitičeve, kjer se je sestala z Branko, ki jo je prej pregovorila k begu. Popoldne sta mladi pustolovki nakupovali po mestu fazne potrebščine in se še sprehajali po mestu. Nato sta zopet odšli v stanovanje Mitičeve. Ker Radmile ni bilo ob mraku domov, so ic začeli domači iskati. Povpraševali so po nji tudi pri Mitićevi. ta je pa ni izdala in je izjavila, da je ves dan ni videla. Ko je Mitičeva povedala obema pustolovkama, da Ju iščejo, sta se takoj odpravili na pot. Ob petih popoldne sta zapustili stanovanje Mitičeve in od tedaj ni duha ne sluha za njima* Najbrž sta odpotovali z jutranjim vlakom bodoči sreči naproti Policija je bila o begu obeh mladenk takoj obveščena in ju pridno zasleduje. Zanimivo je, da ie Radmilin oče bogat posestnik in ima milijonsko premoženje. Iz Subotice poročajo, da je bil te dni v okolici Vršca aretiran nekronani kral vojvodinskih ciganov razbojnik Laso Lakotoš, ki je letos in lani izvršil niz roparskih napadov in umorov v Subo-tici in okolici Odpeljali so ga uklenje-nega v beograjsko giavnjačo. Kakor se ie sedaj dognalo, je bil Lakatoš tudi Prpičev drug in te pripadal njegovi roparski tolpi. Ko ie orožnik Kuga s svo-fimi tovariši nolovil Prpiča in njegovo tolpo ie Lakatoš u uspelo pobegniti. Odšel je v Vojvodino in tam nadaljeva svoje zločinsko početje. Policija je i-go-tovila. da sta Lakatošu pomagali pn ropanju tudi njegova mati in sestra. Ti dve sta nedavno sami napadli in oropali nekega posestnika pri belem dnevi v okolici Subotice. Tudi kradli sta. kje; sta le mogli. Nekega dne sta prišli v neko hišo in mati je prerokovala doma či !6!etnj mladenki iz kart. Ko sta raz bojniki videli da ie devojka sama io-ma sta io napadli zvezali in popolm>ma izroDali h:šo Prpičev drug Lakatoš bc sojen najprej v Beogradu, potem pa št v Zagrebu. ★ Te dni se fe v Bihaču vršila raznra va proti na >mrt obsojenemu Milu Tom-Jjenoviču in Mehmedu Buljubašiću. k« #ta pobegnila iz kaznilnice v Bmaču in med begom izvršila več težkih ztoči nov. Državni pravdnik iu obtožuje urno ra stražnika lankoviča ki sta ga urno rila pred kaznilnico ko sta pobegu^ tatvine raznega državnega blaga oro oanja stanovanja učitelja Gruboria i? Majkič Japre in umora orožnikov D'*on-ke in Kulanzoviča. s katerima sta se spopadla pri Majkič Japri. Toml:eno-vić ie priznal vse zločine, dolži pa ubi rega Kazanoviča. da je bil iniciiatoi zločinskega početja oo begu in ie tud: jmoril orožnika in stražnika. Priča >ropani učitelj Grubor Je izpovedal, da se je Tomljenovič pri napadu prav mirno vedel, le Kazanovič ie bil izredno nasilen. Posebno še zato ker ie našel \ blagajni samo 40 Din in ne 300.CH30 ka kor ie upal. 171etni Buljubašič trdi. da ie pobegnil z ostalimi zločinci, Ker sc ga v to prigovarjali in ga zapeljali. Buljubašič se je sam javil oblastim po Le-gu. Zanimiva razprava proti zločincem, ki so bili že pred begom obsoieni na smrt. ie bila odgođena, da senat ugotovi še nekatere podrobnosti Jočinov Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Pondeljek 2 narca I N. R I Izven. Torek 3 mare 1. N. R L Izven. Sreda 4 marca I. N R. I. Izven. Četrtek, 5. aprila: I N R 1. Izven. Petek 6 aprila: ob 16 l N. R L Izven Sobota 7 aprila: Zaprto. Vel. nedelja 8 aprila: ob 15. I. N. R L Izven. Ljubljanska drama GREGORIN EDVARD: J. N. R. J. Igralec Edv. Oregorin Je po »pisih cvangeH-stov Mateja. Marka, Luke jo Janeza pod kon trolo p dr. R. Tominca priredil za oder jeruzalemske dogodke v velikonočnih dneh t 33. po Kr v treb delih ta 14 slikah Prvi de! obsega §est $lik; Vhođ ? Jeruzalem, posvetovanje si-nedrija, » BctaniJU sklep snnedrUa, zadnja ve-*erla in Oetzemant; draži del pet slik: Peter /.atajuje Učerrka. sodba sinedrija. pred Pilatom, v sodn: palači in »Glejte, človek I« TretM del >bseea le tri slike: pot na Golzoto, smrt oa OoIsrMi ts pogreb Da Je manjkalo Uudstvn le joveličaola vstajenja, se Je pokazalo v tem, da so vsi poslušalci obsedeli is čakali zaključne stike, ki ie ni bilo. Nase gledališče se i naraščajočo krizo vrača h ljudstvu in sploh k masi- S 1 aorilom nastopa za Narodno gledališče v LJubljani moment, ko se odloča nadaljnja usoda Pasijonske igre so menda sploh prve, ki lih pozna zgodovina slov gledaUSča Kapucini v Skoji Loki so od L 1721 prirejati baje prve slovenske pasifotiske igre in tako položiK temelj narodne slovenske dramatike. V LJubljani so igrali pasijoo od L 1598 dalje v latinščini, nato v nemščini, a naposled pač tudi v ljudskem Jeziku In potem so Jih igrali tudi po drugih naših mestih; na KoroSkem pa Je slovenski kmet Andrej DrabosnJa.k pisal, pri--ejal »v rajmah« (stihih) ki uprizarjal pasijonsko komedijo »od zeliga grenkiga terplenja ino smer-ri Jesusa Kristusa nashiga ljubiga Gospoda« od l IS II dalje Ljudski odri po vsem svetu so uprizarjali in uprizarjajo še dandanes pasijone in n. pr. bavarski A.mmergauci so slavni po osrednji Evropi zaradi svojih vsakoletnih p a si jonskih predstav z igralci in igralkami iz ljudstva Tudi v LJubljani so ljudski odri uprizarjali po raznih nemških priredbah take predstave, zdaj pa sta Gregorin ki dr. Tomioec spisala po evangelistih izvirno igro, ki smo jo videli prvič v dramskem gledališču. Uprava Je avtorjema lahko hva'ežna, ker odziv ljudskih slojev je bil velikanski ter Je zanimanje za vse nadaljne predstave prav izredno. Predstava, pri kateri so sodelovali vsi naši igralci od prvega do zadnjega statista, nekateri celo v dveh, treh ulogah in katero Je prav slikovito, okusno, žrvo uprizoril g. prof. O. Sest z novimi dekoracijam: po osnutkih g. Iv. Vavpo-tiča ter t orkestralnimi predigrami in spremlja* vanjem med dejanjem. Je bila prav izborna, dasi bi bili nekaterih morali svoj tekst bolje memorirati. Glasbo je priredil g. višji kapelnik dr Jot. Cerla po Bachovem »Pasjjonn« ter se Je •zvajala pod vodstvom g- St. Svetla. Avtorja nista hotela astvartti drame s ju-fHkti in t razvijanjem značajev, nego sta podala le kronoloSko razvrščen niz dogodkov * lz zadnjih časov Kristove za Uvljeola ra starti Nekateri prizori pa so vendarle naravno prav drama tski. napet! in učinkoviti. Najboljši so sine-drtjski In pred Pilatom, ostal so M;Iski. slovesni aii toplo verski. Vsi pa segajo po srcu in Velikonočna številka SLOVENSKEGA NARODA bo izšla v večji in pomnoženi nakladi Oglase sprejema uprava do petka 6. t. m. Te'effon St 230« !tl3&. /.aio ie pilo mco gledalci opetovano aino-križanih razbojnikov. Glavno osebnost .Knsta le predstavljal gosp i. Gregorio jako čustveno iskreno, mehko m s >rmierno vzdržnostjo Zunanle Je docela ustrezaj »reds^vam. Id lih ima ljudstvo ter Je zato nočno uguial Izvrstno osebo Je postavil s Pi-atom i Le var, s Kalfo g Rogoz, g Ano g g ^esar. z Marijo ga Marija Vera. z Judo Iskari-otom g Skrblnftek :n t A'-helajem g. Prvin. V nanjšin vlosrah so se odlikovali gg. Lipah, Jer-nan. Peček. Za^ar. lan. Drenovec. Kralj. Povbe, ledven in Kosič Ženske imajo neznatne v!ično Judovskim gestikuliraniem ki eovorjenjem N pr g Cesar G PTvin, ki Je nastopa! prvič, ie podajala krutega fanatika z naturalistično silo, ■ 'orsirano na drastičen efekt. Marila Magdalena ie govorita pretihc in je skrivala obraz. Izgre-Seno masko Je imel Peter, čegar govorTca se Je natikala. Med slikami Je čital odlomke lz evangelija g. ^est Jasno in lepo. Predstava je ljudstvo močno zadovoljila. f r. G. ★ Trbovlje. V soboto zvečer le priredilo delavno oevsko društvo »Zvon« v dvorani Sokolskeea doma rzvrstno obiskan koncert pod vodstvom svoieca Devo vodje g. Oskaria Molla V zboru ie nastonMo okoli 50 pevcev in Devk. soored le prinesel starejše, po večini na noveiše zborovske «k ad be. naiveč iz »Zborov« in izdal nevskega društva »Liublianski Zvoru. Prvo izvajanje te doživela Adamičeva skladba »Oče naš* za moški zbor. Dosebno so ueatali Istesa skladatelia ženski dvosoevl s soremlleva-niem orkestra »Poi oetelin zoro mi nazna-ni<, »Kie si dragi, da te ni<.< »Zeodal vstala mlada ie devoika«. narveč oriznania uo-■slušalcev Da ste bili deležni Pavčičeva »Lenka« fn Adamičeva »Svatba na poli.ini< za mešan ćbor t orkestrom ' Trbove iski Zvon štejemo danes med najpri»ine'?a pevska društva izven Liubliane Sobotni koncert le to potrdil v obilni meri. smotreno delo pevovodie z. O. Molla In nle^ovega zbora zaslužita priznanje in pohvalo V imenu Ljublianske župe JPS in oevskeea društva »LjubHanski Zvon< se ie koncerta ude-ežil pevovodia e. Zorko Prelovec. Izredno zanimiv koncert v Ljubljani. V četrtek dne 12. L m se vrši v uniooski dvorani koncert katereea priredi dunajski deški pevsk? zbor. ki le po vsei srednji Evropi znan pod imenom: Oie VViener SSngerknaben« Zbor le brez dvoma poleg rimskega naiboliši de^ki zbor cele Evrope Na sporedu ima več večelasnih zborov s soli In klavirskim soremlievaniem in pa Havdnovo komično enodeiansko ooero »Le-kamar< (Der Aootheker) Predprodaia vstopnic bo od srede dalie v Mationi knii-earni. Kranjčane In celo Oorenisko opozar-iamo na koncert, ki se vrši na velikonočni ponedeliek popoldne v kraniskem Narodnem domu. Spored izvaja pevski zbor Glasbene Matice lniblranske pod vodstvom ravnatelja Mateja Hubada. Na sporedu so slovenski moderni zbori Gallusovi madrieali ter ju-goslovenske narodne oesmi. Podrobnosti na letakih ki so razširiem do celi Gorenjski. —\ Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V ponedeljek 2 aprila ob 8. zvečer vala m važen sestanek mešanega zbora. Brez izjeme vsi! — Odbor Potresna opazovalnica na naši univerzi V soboto smo priobčili pod tem naslovom članek, ki je pa izšel v naglici nekorigiran in brez zadnjega odstavka. Tiskovne pomote so bile večmoma take, da so jih mogli či* tatelji sami popraviti (n. pr. lougru* dinalni namesto longitudinalni itd.) Pač pa moti smisel članka dejstvo, da je zadnji odstavek izostal. Zato g apriobčujemo danes. Ob vsakem potresu se pojavijo najprvo takozv lociKiturŠnabiii valovi, potem sledijo transverzalni in končno površinski Časovna diferenca med prihodom longitunai. nih tri transverzalnih valov le merodajna za oddaljenost potresnega centra. Cim večja ie časovna diferenca, tem oddaljenejši je potres. Z zato pripravljenimi tabelami se določi za vsako časovno diferenco odgovarjajoča oddaljenost. Središče aH izvor potresa se Imenuje hipocenter temu najbi-žja zemeljska točka le pa epicenter, ki ob potresu največ trpi. Vsak seizmograf ma svoje konstante, s katerimi se določi, kako poveča zemeljsko valovanje na papirju S temi konstantami se določi potem resnično višino vala. — G asistent, ač je mogoče določiti vnaprej potresne sunke? Resen seizmolog se z napovedovanjem ootresov ne bavi Pač pa so nek4 znan. stveniki po^ktrsiit ugotoviti vnaprej potres s pomočjo magnetografa, ki beleži spremembo elektromagnetičnh tokov v zemeljski skorji pred potresom. Te spremembe pa povzročajo tudi izvenzemeljski vzrold 'n Je torej ta način napovedovanja potresov nezanesljiv. Zanimiva pa ie vporaba seizmografov vj praktični tehniki Seizmograf Je tudi edini aparat, s katerim se da sklepati, kakšno je stanje v zemeljski notranjosti Kajti raz-'ični zemeljski slogi prepuščalo različno potresne valove in iz tega se sklepati, kakšni so rJ sloM. Gradbenemu inženjerju služijo podatki seizmologa pri gradb' stavb v potresnenri ozemliu Moderne hiše na Japonskem so vse zgrajene po navodilih seizmologov. Zato se te stavbe ob priliki velikega potresa na Japonskem I. 1923. niso porušile. Pri raziskavanju rudišč se uporabljajo umetni seizmični valovi, k! jih povzročijo z eksplozijami Seizmografi beležijo te valove, ki gredo skozi rudišča in skiepajo potem na kakovost rud v zemlji. — Kedai je bila osnovana potresna opa* zovalnica na ljubljanski univerzi? — V Sloveniji ie prvo seizmološko po* staio zgradi! prof Beiar na reaiki. Po prevratu so jo zanemarili in univerza Je z lastj nimi sredstvi postavila nov seizmograf sistema VVicchert z maso 200 kg. Odkar )6 odšel prof. Gavazzi v Zagreb, upravljam aparat sam. žBeležnica KOLEDAR. Danes Ponedeljek. 2 aprila 1°2S kitoJk čani: Fran; pravoslavni: 20. marca, GojmiT. Juri: Torek, 3. aprila 1923. katoličani; Abundij; pravoslavni: 21. marca. Riko. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »INRU. Kino Matica: »Sijaj in beda kurtizane*. Kino Dvor: »Pod jarmom strasti<. Kino Ideal: »Izpoved vojnega kuratac. Kino Union: »Tarzanovo htnaŠtvo«. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar* črč. Sv. Jakoba trg. KIJ D t najboljše, najtrajnejše zato Dajcen ejše! Samomor princa Lobkovvica V slovitem francoskem letovišči Cannes je v soboto izvršil samomor 26» letni princ Jurij Lobkowic. O tej trage. di ji, ki je silno razburila vse mesto, po* ročajo: Princ se je očividno v sa momo ril. nem namenu vrgel pod vlak. Stroj mu je odtrgal glavo tako, da je bil nesrečnež takoj mrtev. Nesreča je popolnoma izključena, nihče pa ne ve, kaj fe gnalo princa v smrt. Samomorilec j*e sin kneza Ferdinanda Zdenka Lobkowica. Star je bil kot rečeno šele 26 let. Zdi se, da j'e izvršil samomor radi nesrečne ljubezni, ni pa izključeno, da je skočil pod vlak v duševni depresiji. Pred meseci se je princ zdravil v nekem avstrijskem letovišču, ker je bil živčno precej izčrpan, vendar je pa zapustil zavod popolnoma zdrav. Trenira se. — Kaj pa to pomeni, prijatelj? Čemu imaš to debelo vrv za vrah i? — Kakšno vrv. novo kravato imam! Jutri se oženim, pa se m a U treniram. Štev. 77 •SEOVENSKI NXROD» Hne 2. aprila 1928 Strto 1. Dnevne vesti. — Iz državne službe. V višjo skupino »ta pomaknjena profesor realke v Ljubljani Fran Vrhovnik m pomočnik koarisara Že-lezniške in obmejne policije v Mariboru Karlo Suša. — Vpokojltve v železniški službi. V področju železniške direkcije v Ljubljani so vpokojeni Aleksander Hovanski, Alojzij Vališ, Karol Osorelc, Miha Skrlovnik, Jakob Enci, Andrej Bajec, Anton Tominc, Ludvik Kaspcr, Josip Markon, Josip Ekert, Karel Pfaf, Matija Bevc, Anton Vogler, Franc Karner, Matevž Zagorec, Ivan Dovgan in Peter Sare. — Osebne vesti s pošte. Napredovali so ra telefonistke 3. skupine III. kategoriie: Pavla Anžič v Trebnjem, Marija Drobnič v Gornji Lendavi, Erna Korenini v Metliki, Pavla Štok v Ptuju. Nada Tomažič v Ljubljeni, Boleslav Horvat v Slatini - Radenci, Anica Krašovic v Poljčanah in Zofija Ma-jer v Mariboru, vse pripravnice 4. skupine III. kategorije. —- Premeščeni so pb. ur. Marija Rabič iz Celja v Konjice, Danica Gc-strečar iz Beograda v Maribor, pa Hilda Đenedek \i Šoštanja v Slovenj gradeč. — Iz poštne službe je stopila pb. ut. Edita Deželak, roj. Šimenc v Ljubljani. — Iz finančne službe. Vpokojen je upravitelj davčnega urada v Brežicah Rudolf Vrvod. — Umestna odredba. Narodna banka le naročila vsem svojim podružnicam, naj za-tnenjajo raztrgane in slabe novčanice, zlasti novčanice po 10 Din. Podružnice Narodne banke sprejemalo tudi dinarje, kjer jih |e preveč v prometu. S tem bo olajšan će-riami promet. Narodna banka pa opozarja občinstvo, naj v lastnem interesu bolj pazi ra denar, da ne bo toliko raztrganih in umazanih novčanic v prometu. — Prihod naših podmornic. Naši prvi podmornici »Hrabri< In »Neboiša« prispeta v Boko Kotorsko 4. t. m. Svečanega sprejema se udeleži tudi poveljnik naše mornarice admiral Priča. — Medparlamentarna pogajanja v Prag!. Poslanec dr. Uhlif je poda! po medpaTla-jrentamih pogajanjih v Pragi dališo izjavo, k kateri pravi med drugimi, da se počutijo fugoslovenski zarlamentarca v Prag:, kakor kar je država več let zadržavTa. — Odprava vizuma z Avstrijo. Avstrijska vlada se je začela poga aii z našo, da te vizum med obema državama odpravi. — Poljaki na grobu neznanega vojaka. V soboto dopoldne so posetili poljski prc-fesoTji In dijaki grob neznanega vojaka na Avali, kjer je položil prof. Janovski lavor-fev venec s poljskimi in Jugosloversk'mi trakovi. Prof. Janovski je imel na grobu ne-rnanega junaka daljši nagovor, v katerem Je naglašal simpatije In solidarnost obeh narodov. Včeraj dopoldne so se odpeljali Poljaki v Sarajevo, od koder krenejo v Dalmacijo. — Načelnik japonskega ministrstva narodnega zdravfa v Beogradu. V Beograd je prispel načelnik japonskega ministrstva narodnega zdravja dr. Taki Ivahara, da se seznani z delom naših šolskih poliklinik. Dr. Ivahara je bil zadnje leto v Ženevi pri higijenski sekciji Društva narodov, zdaj pa prihaja v Jugoslavijo kot delegat Društva narodov. Iz Beograda odpotuje v Novi Sad, potem pa v Zagreb in v Ljubljano, kjer po-setl vse ustanove šolskih poliklinik. — Novo poslopje ministrstva narodnega rdravja. Ministrstvo narodnega zdravja dobi v kratkem veliko moderno poslopje v ulici Miloša Velikega blizu splošne državne bolnice. Poslopje bo trinadstropno in bo fmelo 78 oddelkov. Gradbeni stroški so preračunjeni na 6,000.000 Din. — Obvestilo novinarske loterije. Da ustreže onim, ki so kupili srečke novinarske loterije, je uprava podaljšala Izdajanje dobitkov do vštetega 15. t. m. Srečke, ki ne bodo do tega dne predložene, izgube svojo vrednost. Seznam izžrebanih srečk se dobi pri Jugoslovenskem novinarskem udruženju, sekcija Sarajevo. Priložiti je treba 2 Di-n v poštnih znamkah. — Šikaniranje naših Izseljencev. Tzselje-nfški nadzornik nas naproša, da z ozirom na sobotni članek »Šikaniranje naših izseljencev« ugotovimo, da je zdravnikom predpisano najstrožje pregledovan ie vsakega izseljenca, za kar so tudi osebno odgovorni. Tako mora zdravnik v Ljubljani na dan odhoda kljub zdravniškemu spričevalu okrajnega zdravnika, ki je seveda staro že veC mesecev, točno ugotoviti, če nima izseljenec trahome. škrofuloze, srčne hibe, rotie, kile, krčnih žfl, napihnjenosti vratu, botfifh pljuč Itd. Po kanadskih predpisih so ossbs s takimi hibami izključene od vspje- vanja v Kanado in če bi Jih zdravnik v Ljubljani ne zavrnil, bi to storil kanadski zdravnik v pristanišču vkrcavanja. Poleg zdravniške preiskave izprašuje izšeljeniški nadzornik še vsakega izseljenca posebe, ako morda nima kakšne skrivne od zdravnika neopažene bolezni ali kake druge hibe. Ako jih izseljenec zataji, si mora potem sam prrpisati stroške, ko ga v pristanišču zavrnejo. Pri tej priliki ugotavljamo, da je v primeru naših zavrnjenih izseljencev še mnogo več izseljencev zavrnjenih od onih skupin, ki so bile namenjene v druge prekomorske države. V nedeljo ie bilo iz Ant-werpna vrnjenih 8 izseljencev. — Energičen nastop proti bolgarskim emigrantom v Beogradu. Beograjska policija je izgnala nedavno bolgarskega emigranta Stanoje Stajanova, ki ie pripadal frakciji Aleksandra Popova. Preiskava je dognala, da je deloval Stojanov proti interesom države. Mož se je napotil v galijo, kjer so ga seveda z veseliem sprejeti. V zvezi s to afero je bila izvršena v petek v pisarni bolgarske emigrantske delegacije hišna preiskava in policija ie zaplenila mnogo dokumentov. Preiskava se nadaljuje. — Almanah »Jadranske Straže«. Po obvestilu ministrstva z dne 5. marca t. 1. izda Jadranske Straže v prvi polovici meseca aprila t. I. Almanah Jadranska stmša za leto 1928. V tem almanahu se obravnavajo vse panoge našega pomorskega življenja. Almanah bo stal v predplačilu 120 Din. Kdor hoče Almanah naročiti, naj pošlje ta znesek glavnemu odboru Jadranske straže v Beogradu, Miloša Velikega ul. 14. Glede na veliko važnost morja in narodnega gospodarstva bo almanah našim trgovcem »n obrtnikom dobro služil. — Informativna služba »Putnika«. Društvo za tujski promet je uvedlo letos no-vost, ki bo mnogo pripomogla, da se bo tujski promet uspešno razvijal. Doslej se ?e vsako sezono dogajalo, da so se mnogi tujci brzojavno ali tefefonično obračali na društvo za tujski promet glede informacij o vremenu v naših kopališčih, o števnl-u gostov, posetu poedinih hotelov itd. Drus:vo pa ni imelo potrebnih podatkov, da o! odgovarjalo na ta vprašanja. Od 1. t. m. bo pa dobival »Putnik< vsak teden dvakrat ali trikrat iz vseh kopališč in letovišč w naši državi poročila z vsemi informacijami, ki zanimajo tujce. V teh poročilih bodo označene poleg meteoroloških beležk vse prireditve v pokopališčih, število praznih sob v hotelih itd. — Kranj. Jugoslovenska Matica podružnica v Kraniu bo imela svoi redni letni občni zbor z zanimivim in poučnim dnevnim redom jutri 3. aprila ob 8. zvečer v gostilniških prostorih ori Peterčku. Prav uliudno so vablieni vsi člani in oriiatelii društva. — Pevske zbore, včlanjene v ljubljanski župi JPS ooozariamo. da se vrši redna letna župna skupščina v nedelio. dne 15. aprila ob 10. uri dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice v Liubliani. Vsak zbor nal pošlje na sktroščino svoia dva delegata s pooblastili. Vabimo tudi pevske zbore mariborske oblasti, da pošlieio na to skupščino svoje zastopnike. 2uoni odbor J1?S Ljubljana. — Smrtna kosa. Včeraj zvečer le preminul v Ljubljani vpokojeni predmetni uč;tel; Srednje tehnične šole g. Ivan B e r n o t- Pokojni je bil mož dela in kremenitega značaja. Kot izredno vesten, marljiv in simpatičen učitelj je bil med stanovskimi tovariš: in dijaki splošno priljubljen In tad« v zasluženem pokoju so mu ostali številni prijatelji zvesti. Pogreb bo jutri ob 4. popoldne rz Bohoričeve ulice št. 3. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno so-žaljel — Vreme Danes le postalo oblačno. Tako vreme vlada skoraj po vsej državi. Na črti Ljubljana-MariboT prihajajo lahki zapadni vetrovi, ponekod ie mirno, a na Jugu prevladujejo jugovzhodni vetrovi. Morje je precej razburkano. Včerai ni nlkier v državi deževalo. Bilo je lepo pomladansko vreme. Barometer zopet pada, kar je znak, da se bo vreme kmalu poslabšalo Davi ob g. je kazal barometeT 749.2 Temperatura se dviga. Včeraj ob 14.30 je bil dosežen maksimum 14.8°, davi ob 7. minimum 7.3* C nad ničlo. Relativna vlaga je ob 8. znašala 80%. Iz Ljubljane —H. Jubilej trnovskega župnika. Danes je minulo 10 let, od kar je bil imenovan za trnovskega župnika pisatelj g. Fran Pinžgar. Jubilantu so župljani snoči priredili lepo podoknico. Več pesmi je jubilantu na čast zapelo pevsko društvo za Krakovo m Trnovo pod vodstvom g. Premelča. Župnik g. Fran Finžgar uživa med vsemi trnovskimi župljani največje spoštovanje in splošne simpatije. —lj Cvetna nedelja. Na tradicijonaleo način je včeraj Ljubljana praznovala cvetno nedeljo. Po nekaterih cerkvah, tako v frančiškanski in v okolici, je bilo prav mnogo butar. Cerkve ljubljanske okolice so bile skoraj izpremenjene v pravcati gozd butar, ki so glede visokosti kar tekmovale med seboj. Velike butare so okoličanski kmetje po večini kupili na Cankarjevem nabrežju, dočim so se ljubljanske gospodinje zadovoljile z malimi. —lj. Protestni shod proti ukinitvi staoo-novanjskega zakona. Prvotno so socijalisti nameravali prirediti protestno zborovanje proti ukinitvi stanovanjskega zakona v Narodnem domu.^Tja je tudi dopoldne prišlo prav mnogo najemnikov, ki so pač morali oditi. Dejansko se je zborovanje vršilo pod milim nebom na trgu pred Mestnim domom. Udeležba Je bila prav minimalna, frsr kaže, da v Ljubljani ni pravega zanimanja za to pereče socijalno vprašanje. Zborovanje Je orvoril predsednik SSJ g. Fran Skerlj, na kar sta poročala tajnik OUZD g. Likar in g. Vencaiz. Zbor, ki je potekel mirno in disciplinirano, je sprejel resolucijo, ki zahteva, da se zaščita stanovanjskih najemnikov podaljša najmanj do L 1935, dalje naj se državi, državnim oblastem, občinam in drugim korporacijam, naloži, da v tem času zgrade stanovanjske hiše, a Narodna skupščina naj prične takoj razpravljati o znanem predlogu posl. Petejana, —lj Uspešno delo Kola jugoslovanskih sester. V unionski beli dvorani je bil včera; popoldne redni letni občni zbor Koia iugo-skrvenskih sester pod predsedstvom dvoine dame ge. Franje Tavčarieve. Udeležba je bila prav lepa in so bile navzoče zastopnice posamnih podružnic Iz cele Slovenije. Gospa Franja Tavčarjeva je v toplih besedah pozdravila delegatinje, spominiala sd je tudi umrlih članic Umrlo je preteklo leto 12 članic, med njimi tudi podpredsednica ga. Milena Žerjavova. Neumorna in agilna tajnica ga. Mira Engehnanova je podala nato zanimivo in pregledno poročilo o delovanju dništva na socijalnem, kulturnem in humanitarnem polju. LJubljana šteje 1230 članic v podruž. in poverjeništvih je 5727 članic tako, da šteje Kolo v Sloveniji 7134 čianic. Nekatere podružnice so zelo agilne, zlasti ona v Kranju. Kolo je vodilo razne akcije za zgradnjo Dečjega doma. Lepa svota je bila za ta dom nabrana povodom 601etn?ce predsednice ge. Tavčarieve. Tajnica je za svoje poročilo žela odobravanje in pohvalo Občni zbor je nato vzel na znanje in odobril še poročila ostalih društvenih funk-cijonark, nakar so se vršile volitve novega odbora. Z vzklikom in viharnim ploskanjem je bila ponovno izvoljena za predsednico ga Franja Tavčarjeva, kakor tudi Z\ od-bernic, Na predlog predsednice }e občni zbor poslal kralju in kraljici vdanostno brzojavko. Pozdrave so zborovalke poslale tudi Kolu srbskih sester in pa boTni sestri Maši Gromovi, na kar je bil občni zter zaključen. —lj Vrtnarska diskusija. Članstvo sadjarske in vrtnarske podružnice v Ljubljani se obvešča, da se bo v torek, dne 6 aprila 1928. ob 20. v šoli pri Sv. Jakobu nadaljeval razgovor o raznih perečih vprašanjih rz vrtnarstva, ki bo obenem nekak zaključek letošnjih predavanj, katere je prirejala podružnica. — Vabijo se člani in tudi nečlani k obilni udeležbi. — Tajnik. —lj. Mestna ženska podružnica Ciril Metodove družbe v Ljubljani priredi zbirko v Ljubljani dne 14. aprila t. 1. popoldne in dne 15. aprila t. 1. dopoldne. Na ta dan bodo prodajale po cestah in trgih deklice in dečki pod nadzorstvom ljublianskrh dam bon-bončke in razglednice. Čisti dobiček prireditve je namenjen kot podpora revnim Šolskim otrokom ob jezikovnih meiah, potem za nakup šolskih in mladinskih knjig in Šolskih učil. —lj. Modne zapestnice so samo široke. F. Čuden, Prešernova ulica 1. 32 T — Male tatvine. Upravitelj hiše št. 13 na Gosposvetski cesti je policiji prijavil, da je včeraj popoldne neznan uzmovič ukradel v prvem nadstropju vodovodno pipo ter pobegnil. Voda je curkoma tekla in poplavila hodnik. Pipa je vredna 100 Din. Pravijo, da je morala to storiti iz maščevanja ena izmed strank, katerim ie bilo zi 1. junij stanovanje odpovedano. — V Marmon*ovi ulici stanujoči delavki tobačne tovirne Elizabeti 2van je neznan tat včeraj z;u:raj ukradel vrč z 2 litroma mleka. —Ij Premetena tatica. Zelezničarjsva hčerka Alojzija Treven iz Borovnice je prišla v soboto v Ljubljano, da pri železničar-ski nakupovalni zadrugi kupi razne potrebščine, kakor rozine in drugo za velikonočne potice. Na glavnem kolodvoru v ve-stibulu je naprosila neko neznano žensko, naj sprejme zavoj za neka! časa v Tć»rstvo, ker mora sama kupiti vozni listeK. Trevno-va je listek kupovala, a med tem je neznanka z rozinami in drugimi stvarmi pobegnila iz vestibula. Trevnova trpi 180 Din Škode. —lj Drobiž policijske kronike. Policija le zaprla 4 osebe, 2 radi tatvine in 2 radi splošnega suma. Policiji sta bili prijavljeni 2 manjši tatvini. Razgrajači so bili snoči povsod zelo agilni, zato bodo prejeli od policije primerne nagrade. Radi kaljenja nočnega miru, nedostojnega veden*a in razgrajanja ie bilo prijavljenih 10 oseb. Prijavljena sta 2 lastnika psov radi pas'ega kontumaca in 7 voznikov radi eestnooolicij-skega reda. Chinofsrrin" kina^vfno s železom najučinkovitejše sred« *tvo proti slabokrvnosti — Dobiva se f vsaki lekarni 37/T Iz Celja —c Cvetna nedelja ie bila po dolgih tednih zopet ena brez dežja. Solnca sicer ni bilo, pa vsaj deževalo ni. Dopoldne je bilo zelo živahno Ljudje so hiteli z butarami in oljčnimi vejicami v farno cerkev k blagoslovu. Slomškov trg ie izgledal kot mali gozdiček. Na trgu se ie vršila živahna prodaja butar oljk in druzega zelenia. Popoldne se je v Celjskem domu vršil koncert pevskega društva »Maribor«. Predvajal se je Havdnov oratorij »Vstajenje«. Koncert, ki se je vršil pod okriljem celjske Glasbene Matice, je lepo uspeL —c Vseslovenski obrtniški zlet se vrli letos o Binkoštin v Celju. Siovensko obrtno društvo praznuje takrat svojo 35 letnico. Iste dnj se bo vršila v gornjih prostorih Narodnega doma večja vajeniška razstava. Za prireditev se vrše že priprave. —c Celjski mestni magistrat je preje vedno objavljal razpis oddaje del potom razglasov v lokalnem in drugem časopisju. To se sedaj ne vrši več In se oddaja del razglaša le na uradni deski Obrtništvo je vsled tega razburjeno, ker $e to najbrže godi namenoma, da pridejo do del samo sedanjim mestnim mogotcem simpatični ljudje. —c Lova na Svetinj In §t Jurij trg je rzdražbala novo ustanovljena lovska družba iz Celja. Katastrofalen potres v Smimi Prof. dr. Belar nam poroča, da so potresomeri v observatoriju pod Triglavom v soboto ob 1.33 zaznamovali katastrofalen potres, čigar ognjišče je bilo oddaljeno okrog 2.000 km. Ker mnogi, različno občutljivi potresomerji observatorija pod Triglavom to pot niso kazali nobenih sledov beleženja, dočim so zadnje tedne zelo dobro beležili potrese iz perijadranskega ozemlja, je jasno, da je šlo v soboto za daljni potres, ki nas nikakor ne more vznemirjati. Iz Prage poročajo, da so v soboto ob pol dveh zabeležili vsi evropski potresomerji močan potres, čigar ognjišče je bilo oddaljeno od Budimpešte 1.000, od Dunaja 1.400, od Hamburga pa okrog 2.200 km. Največje nihanje na potreso-merju je bilo na Dunaju, kjer je znašalo 150 mm. V Budimpešti je znašalo 71. v Segedinu pa 130 mm. Potresni sunki so trajali skoraj eno uro. Iz Carigrada poročajo, da je zadel katastrofalen potres, ki so ga zabeležili vse evropski potresomerji, mesto Smir-no. Ker so bile vse zveze z zunanjim svetom pretrgane, ni bilo mogoče dobiti podrobnih poročil o potresni katastrofi. Pač pa je iz radiobrzojavk razvidno, da je trajal potres 3 minute in da je povzročil ogromno škodo. Trdnjavo blizu mesta in nekatera predmestja je potres popolnoma uničil. Po prvih poročilih je bilo 20 oseb ubitih in 30 težko ranjenih. Bati se je pa, da je zahteval potres več žrtev, kajti točnih poročil kot rečeno še ni. Na mnogih krajih mesta je izbruhnil požar, toda gasilci niso mogli stopiti v akcijo, ker so bile vse ulice zasute. Oblasti so takoj poslale po mestu vojaštvo, da bi potegnilo izpod razvalin ranjence. Potres je povzročil ogromno škodo tudi v pristanišču. Mnogi parniki so se odtrgali in zadeli drug ob drugega tako, da so se znatno poškodovali. V najbolj prizadetih delih mesta je prišlo do pretresljivih prizorov, kajti potres je nastal ponoči, ko so prebivalci že spali. V kraju Torbali se je porušilo 200 hiš. 21. maja 1896 (po novem koledarju) je prispel zadnji ruski car Nikolaj II. v triumfalnem sprevodu v Moskvo, da bi si po običaju vseh ruskih carjev v uspenski katedrali sam posadil krono na glavo. Moskva se je že več dni pred carjevim prihodom pripravljala na kronanje. Ulice, po katerih se je imela pomikati svečana povorka, so bile na novo tlakovane in posute z drobnim peskom. Na vseh križiščih so postavili tribune, hiše in okna so bila okrašena z girlandami, dragocenimi preprogami in cvetjem. Opoldne so zapeli vsi zvonovi v znak, da se bliža car. Zagrmelo je 71 topovskih strelov in ogromne množice so komaj čakale, da se pokaže car. Na čelu povorke je jahala stotnija kozakov, za njo car v uniformi preobraženskega polka na krasnem konju, za njim pa v pozlačenem vozu carica v ruski narodni noši. Kronanje se je vršilo po ruskem koledarju 13. maja. Lahkoverni ljudje so govorili, da je to slabo znamenje. Uspen-ska katedrala je bila divno okrašena. Med štirimi zlatimi kipi sta stala na estradi dva pozlačena stola. Desno in levo so stali člani carske rodbine, cerkveni dostojanstveniki, višji častniki, višji uradniki in plemstvo. Ob tri četrti na 10 je stopil v katedralo car s carico. Carsko dvojico je pozdravil moskovski metropolit, petrograjski metropolit ji je dal poljubiti križ. kijevski jo je pa poškropil z blagoslovljeno vodo. Točno ob 11 je vzel car krono in si jo posadil na glavo. Nato ie pokleknila carica pred njim na pozlačeno pručico. car je snel krono z glave in se dotaknil z njo cari-činega čela. Nato je vzel car drugo manjšo krono in jo posadil carici na glavo. Končno je petrograjski metropolit pomazal carja s svetim oljem na čelu, očeh. nosu, ustih, ušesih in roki. Drugi dan se je vršil v Kremlu velik dvorni ples, naslednjega dne so se pa začele zbirati množice na Hodinskem polju. Že Boris Godunov je uvedel običaj, da je bilo rusko ljudstvo povodom carjevega kronanja pogoščeno in obdarovano s spominskimi pokali. Vsako carsko kronanje je bilo obenem velik ljudski praznik. Na kronanje carja Aleksandra III. ie prišlo toliko ljudi, da so morali deliti pokale in jestvine na Ho-dinskem polju, ker v mestu ni bilo prostora. Takrat je prišlo na Hodinsko polje po carska darila 400.000 ljudi. Na kronanje carja Nikolaja II- ie pa prišlo okrog 800.000 ljudi. 29. maja so se pomikale v Moskvo nepregledne množice ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev. Od vseh krajev matuške Rusije so romali v Moskvo siromaki in bogatini, rrmžiki, meščani in berači. Vlaki so bili prenapolnjeni, mužiki so se vozili v L razredu, bogati trgovci so se pa morali stiskati na hodnikih ali pa celo na stopnicah. V Moskvo so prispeli ljudje celo iz Sibirije in s Krima. Nekateri so prišli nad 200 km daleč peš. Na moskovskih ulicah so prenočevali možje in žene, deca In starci, obrtniki, kmetje In delavci. Moskva je bila podobna taboru beguncev odnosno obleganemu mestu. Ta čarotvorna ustna voda odstrani vso ne- snago iz ust in nudi popolno varnost pred bakterijami, ki so v stanu uničiti tvoje zobovje. Po izplaknjenju ust z Odolom postanejo čista in zdrava. Uničene so vse nevarne zahrbtne klice, sovražnik* zob, ki močno in slabo up liva j o na prebavo. Izmivaj usta In snaži zobe z Odolom, p redno ležeš k pokoju. Tvoja usta in tvoje zobovje je zavarovano pred nevarnimi klicami, katere bi ponoči drugače nemoteno uničevale tvoje zobovje. «OD07* se dobtva po vseh lekarnah, dro* gerijah, parjumerijah in brfvnicah. Največ ljudi je taborilo na fiodinskem polju. Vsak udeleženec svečanosti je mo* ral dobiti funt belega kruha, zavoj slaščic in orehov, kolač, emajliran pokal z začetnimi črkami carja in carice s krono in letnico ter pisan robec z napisom »V spomin na ljudsko svečanost leta 1896.« Toda za kronanje so pripravili samo 400.000 zavojev s slaščicami in 400.000 pokalov. Dobavitelj je računal pokale po 5 kopejk in si izgovoril pravico, da sme nadaljnih 400.000 nabaviti po rublju. Zvečer je policijska straža obvestila dvorno pisarno, da je na Hodinskem polju ogromna množica občinstva in da se je bati panike. Uradnik v dvorni pisarni je telefoniral policiji in ji ponudil vojaško pomoč, ki jo je pa policijski ravnatelj odklonil. In tako se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Nestrpnost množice je postajala vedno večja. Straža je zaman napenjala vse sile, da bi pomirila ljudi. Na tisoč ljudi je prišel komaj en redar. Zadnje vrste so začele pritiskati na sprednje in ko je zjutraj nekdo zaklical, da bo pokalov premalo, je nastalo nepopisno prerivanje. Množice so podrle ograjo in navalile na stojnice, kjer so bila pripravljena darila. Ko so zadnje vrste videle, da so nekateri že dobili darila, so še bolj navalile na prve in posledica je bila, da so nad 3.000 ljudi pohodili do smrti. Pohojeni so bili večinoma otroci, starci in ženske. Za carsko darilo so se ljudje borili na življenje in smrt. Carja so obvestili o katastrofi na Hodinskem polju. Kljub temu je prispel s carico na polje, da zadosti stari tradiciji. Svoje kronanje je slavil med živimi in mrtvimi. Uradno poročilo je navajalo, da je bilo pohojenih 1.138 oseb, v resnici je pa našlo smrt nad 3.000 oseb. Štiri dni so vozili tnrpla s polja na pokopališče. To je bil največji pogreb, kar jih pozna zgodovina. Tako se je končalo kronanje zadnjega ruskega carja. za praznike po najnižjih cenah. Najlepše obleke, plašče, površnike, modne in knicke - bocker hlače, perilo, modne potrebščine itd. Zglasite se pri Drago Schwab, Ljubljana. Zakonsko življenje, s— Čudno ie, da me tvol mol, ki ve za najine zveze, še ni nahrulil? — Ne boj se, bo že še vse prišlo. Dejal mi je, da te bo zaprosil za 2000 dma-njev. Dvomljiva ljubezen. «— Gospodična, tako vas ljubim, da kar norim. — Če norite, kako me morete resno ljubiti? Slab uspeti. Mati hčerki, ki se je vrnila od tenisa: — No, ati si imela pri igri uspeh? Hčerka: Ne, njega danes sploh nj bilo. Katastrofa pri kronanju carja Nikolaja II. Na kronanju carja Nikolaja II. se je zbralo 800,000 oseb. — Na Hodinskem polju pri Moskvi je nastala gnječa, v kateri so pohodili nad 3000 žensk, otrok in starčkov 9 •SITO VE MS KT NAROD» 3ne 2. aprila 1°2S Stev. 77 G. VV. Appleton. Skrivnost stare vojvodinje — Seveda, gospod doktor. Odnesla sem jih takoj sama gori in na lastne oči sem videla, kako jih je vzela. Ležala je že v postelji in bila je silno razburjena. Rekla sem ji: Ne razburjajte se tako, milostiva, prinašam vam praške, ki jih pošilja gospod doktor po mojem možu. Nalila sem v kozarec vode in ga postavila na nočno omarico. Po teh praških boste imenitno spali, a jutri zjutraj boste zopet zdravi in sveži. Vojvodinja je sedla na posteljo in vzdihnila. Praške je vzela brez najmanjšega odpora. Voščila mi je lahko noč in pustila sem jo samo. Ko sem prišla danes zjutraj v njeno sobo. sem mislila, da jo najdem popolnoma zdravo. Ko sem pa zagledala prazno posteljo in ko sem se prepričala, da je vojvodinja brez sledu izginila, sem zadrhtela po vsem telesu. Lahko mi verjamete, gospod doktor, da sem se silno prestrašila. Noge so se mi tako tresle, da bi me lahko z mezincem podrli na tla. In kar je najbolj čudno, je posegel v pogovor Mimms, je to, da so bila vezna vrata zaklenjena in zapahnjena tako. kakor sem jih zaklenil snoči, ko sem se vrnil od vas. Zaklenjena so bila tudi stranska vrata. Vojvodinja tudi skozi okno. ni mogla pobegniti, ker so vsa okna zaprta od zunaj. Vrag vedi, kako je mogla zapustiti našo hišo. Lahko mi verjamete, gospod doktor, da se mi kar vrti v glavi. • — Da. tudi jaz se čudim, — sem odgovoril. Ali niste ponoči ničesar slišali? — Ne, jaz spim vedno kakor ubit. Moja stara pa pravi, da je nekaj slišala. — Samo zdi se mi, — je pripomnila gospodarjeva žena. Morda se mi je sanjalo, toda zdelo se mi je, da se nekdo seli iz hiše. Vendar pa misiiin. da se mi je samo sanjalo, kajti tudi jaz navadno zelo trdno spim. Prebudim se običajno šele ob še stili zjutraj. — To je čudovito. — sem dejal. — Kaj če bi stopili gori in si ogledali stanovanje? — Saj res, gospod doktor. Gospa Mimmsova je hitela naprej, midva sva ji pa sledila. Tudi Ana se je nam pridružila. Odšli smo naravnost v voivodinjino spalnico, kjer je bilo vse razmetano. Pernice in žimnice so bile raztrgane. Predalčki omarice v steni so bili odprti. Na tleh sta ležala dva odprta kovčega. Vsa vojvodinjina obleka je bila razmetana po tleh. Nočni gost je moral stanovanje temeljito preiskati. A vendar sem takoj opazil, da iz stanovanja ni izginilo nič. kar bi predstavljalo večjo vrednost. Brokatasta obleka, ki k> je imela vojvodinja prejšnji večer na sebi. je visela na obešalniku pri vratih. Pod njo sem opazil dra- gocen kožuhovinast žaket. Na toaletni mizici je stala šatulja z dragulji, ki je bila nedotaknjena. Kraj nje je ležala zlata ura in usnjena denarnica, v kateri sem našel osemdeset soveregnov. Ob vznožju postelje sem našel par elegantnih čevljev, okrašenih s starinskimi srebrnimi zaponkami. Takoj sem se spomnil, da je nosila vojvodinja te čevlje prejšnji večer, ko sva se seznanila. Vse to se mi je zdelo tem bolj čudno, ker je bilo jasno, da je ponoči nekdo vlomil v stanovanje. Vlom sam je bil zagoneten, pač pa je bilo jasno, da je moral nekdo stanovanje temeljito preiskati in da je odstranil vojvodinjo v nočni obleki na način, ki je spominjal na pravljice iz »Tisoč in ene noči«. Takoj mi je bilo jasno, da je veljal nočni obisk in temeljita hišna preiskava zapečateni kuverti, ki je ležala zdaj na varnem pri mojem bankirju. Ni mi pa šlo v glavo, kako je mogla vojvodinja ponoči neopaženo izginiti iz hiše. — Strašna copernija. kaj ne gospod doktor? — je dejal Mimms. — Da, priznati moram, da imamo opraviti s pravo čarovnijo. Svoj živ dan nisem kaj takega slišal. Kaj če bi si ogledali še sobo? — Prav pravite, gospod doktor. Z ženo sva že bila tam, pa nisva opazila nič posebnega. — Res ie. — je pritrdila gospodinja. — Kar sami si oglejte sobo. gospod doktor. Kakor sem že omenil, je bila soba zelo majhna. En pogled ie zadostoval, da sem si jo ogledal. V peči je bil še pepel od prejšnjega večera. Rdeče žaluzije so bile skrbno spuščene, kakot prejšnji večer. Miza je stala kakor običaino sredi sobe. Petrolejko je moral nekdo ugasniti, ker je bilo v nji še dovolj petroleja, da bi lahko gorela ves dan. Niti naslanjač, niti dva navadna stola nista bila premaknjena. Nizka omara ie stala ob steni kjer te bila peč. na drugi strani je stala mizica, na kateri je bilo pod steklentrn pokrivalom voščeno sadje. Tu ni bilo videti nobenega znaka nereda nobenih sledov čudnega nočnega poseta. ■— No. kaj sodite o tem, gospod doktor? — je vprašal Mimms in njegove radovedne oči so pri tem še vedno iskale po sobi sledove, ki bi pomagali pojasniti to zagonetko. — Odkrito rečeno. — sem odgovoril, meni ne gre vglavo. kaj se je zgodilo. Iz tega labirinta presenetljivih dogodkov ne vidim nobenega izhoda. Nekdo je moral biti ponoči tu. Preiskal in prebrskal je vse stanovame, potem ie pa pograbil vojvodinjo in od'etel z njo skozi zid. Kaj takega bi niti mačka ne mogla storiti. Mimogrede omenieno — kje je pa mačka? Snoči, ko sem odhajal, je ležala na preprogi pred pečjo. — Aj. aj! — se je oglasila gospa MJmmsova. — Kje neki je? Ali si jo videl, BiH? Morda si jo pa videla ti, Ana? Oba sta odkimala in gospa Mimmsova je nadaljevala: — Nu, jaz je tudi nisem videla. Davi sem bila tako razburjena, da nisem niti opazila, da mačke ni nikjer. Ta ljubka Popsie — tako ij je bilo namreč ime, gospod doktor, — je zeio ljubila vojvodinjo in je vedno spala pri nji. Vsako jutro, ko sem prinesla čaj. je šla Popsie za menoj v kuhinjo, da je dobila skodelico mleka. Davi je pa ni bilo nikjer. Vem dobro, da ni šla za menoj v kuhinjo. Kaj porečeš na to. BiH? — Prav nič, — je odgovoril mož. — Ce so odnesli vojvodinjo skozi tla ali strop, so lahko odnesli tudi mačko. Ta storija je tako zapletena, da je živ krst ne razume. Ce bi bil sam v hiši in če bi se ga zvečer pošteno iiažehtal, bi mislil, da sem ugrabil in odnesel obe, vojvodinjo in mačko. Toda tu stojite vi. gospod doktor, tu stoji moja stara in tu je Ana. Vojvodinja je izginila in zdaj pravite vsi, da je tudi mačka izhlapela. To je neka vražja čarovnija. Ne vem, kaj poreče na to hišni posestnik in kaj naj mu v tem primeru, povem. Ali bi ne bilo najpametneje. da se obrneva na policijo, gospod doktor? Pomislil sem. Spomnil sem se pro-kletega dokumenta s pečatom in pomislil sem, kako lahko bi se zapletel v afero z neprijetnimi posledicami že glede na svoj poklic. — Ne, — sem odgovoril. — Vsaj za enkrat še ne. Saj nimate nič skupnega z viomom v vojvodinjmo stanovanje. Ce bi bil jaz na vašem mestu, bi sestavil inventar vseh njenih stvari. Ce pride policija, vam ne bo težko dokazati, da ste nedolžni. Jaz bi vam pa pomagal sestaviti inventar in pred policijo bi potrdil, da je pravilen. Nato bi prenesli vse v vašo spalnico in prepustili vso zade-vo njenemu naravnemu razvoju. Ce se pa vojvodinja v dogiednem času vrne, najde vse v najlepšem redu. Ako se pa ne vrne. imate pa še dovolj časa, da obvestite o tem oblasti. Kaj porečete na to. dragi Mimms? — Strinjam se z vami, gospod doktor, če mislite, da bo tako najbolje. Pač bi pa želel, da bi se čarovnije v mojem stanovanju ne ponovile. Veste, težko bi bilo potegniti mojo staro skozi strop, toda priznati moram, da bi ne pomišljal dolgo, marveč bi razbil glavo tistemu, ki bi se ie dotaknil. Kresnil bi ga tako pošteno, da bi nikoli več ne stikal po tujih stanovanjih. Kar se pa glave tiče — v moji se že vrti in — Ana, kaj je pa tebi? Ana se je nenadoma vrgla kakor je bila dolfca in široka na tla in je potegnila izpod omare nekaj svetlega. Nato ie naglo vstala in nam pokazala z briljanti in satiri okrašeno naprsno iglo. Mož s tremi zarodki V torek. 27. marca so napravili zdravniki v Budimpešti izredno zanimivo operacijo. Neki 301etni mož je prišel pred meseci v bolnico in tožil, da čuti silne bolečine v boku. Zdravniki niso mogli ugotoviti, kakšno bolezen ima. Kmalu se je začela delati možu na trebuhu bula. ki so mu jo operirali. Pri operaciji se je izkazalo, da so pod bulo trije kot pest debeli zarodki, na katerih so se poznali celo lasje. Po operaciji je možu takoj odleglo in zdravniki upajo, da bo popolnoma okreval. Neki dunaiski zdravnik je izjavil, da pri tej biološki senzaciji ne gre za nosečnost, marveč za primer tako zvane teratome. Teratoma obstoja v tem, da nosi človek v svojem telesu že od rojstva embrijonnlne zarodke, na katere nalete zdravniki navadno šele pozneie pri operaciji. V takih bulah tiče koščki kože z lasmi, deli kosti, zohie ali pa celo celi deli organizma. Primer v Budimpešti je zanimiv v toliko, da so pripadali deli organizma trem zarodkom, doči-m gre običaino samo za organe nerazvitega dvojčka, ki jih nosi moški v svojem organizmu. Mož. ki so ga operirali v Budimpešti, je imel v trebuhu zarodke že ob rojstvu in jih je nosil 30 let, preden so se začeli organično razvijati. Zvezda je eksplodirala Iz observatorija v La Planti v Ar-gentiniji poročajo, da je zvezda Nova Piktoris eksplodirala, ker postaja vedno bolj nejasna tako. da se zdi, kakor da se izpreminja v ob'ak. Omenjena zvezda se je pojavila na južnem delu nebosklona 1. 1925. Vsled notranjega pritiska je postajala vedno vedno večja in od 27. maja do 9. junija 1925 ie nara-st!a hitrost njenega napenjanja od 140 kilometrov na 340 milijonov kilometrov v sekundi. To ie eksplozija, ki si ie mi zemljani sploh misliti ne moremo. Lajiki se boje da utegne imeti katastrofa v sveto v ju težke posledice za naš solnčni sistem. Toda številke nam povedo, da se posledic takih katastrof ni treba bati. Prof. Hartman, ki uprav'ja zdaj observatorij v La Planti. ie namreč Izračunal, da se je omenjena zvezda razletela pred 4.500 leti. Ta zvezda je namreč oddaljena od naše zemlje 4.500 svetlobnih let, a eno svetlobno leto znaša 9 in pol bilijona kilometrov. Gospodarstvo Naš izvoz v februarju Po podatkih generalne d:rekcije carin je znašal naš izvoz v februarju 294.760 ton v vrednosti 43*962 ^čH papirnatih ali 40 milijonov 89.369 zK.tih dinarjev V primeri s februariem lanskega leta ie nazadoval naš izvoz za 26 968 ton. odnosno 16.412.360 dinajev Celokupni izvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta je znaša; 6(>6.94S ton v vrednost- 869.261 R03 Din d-rč i m ie znn-šal lani 636.140 ton v vrednosti 939.189.079 dJinarjev. Nazadovanje znaša torej po teži 4.69. do vrednosti pa 7 39 odstotkov. Na prvem mestu ie bil v februarju po teži in vrednosti »radbeni les. ki smo za izvozili za n9 246.5T6 Din Na dnivrem mestu so jaica s 66 412.100. na tretjem živa teieta s 35.901 860. na četrtem živa goveja živina s 25.937.200. na ne-em sirovi baker 25.400.000 na šestem suhe slive s 17,886.514 dinariev itd Naša zunanja trcovina stalno nazaduju, kar ie na'hrviši dokaz, da gosoodnrske krize v doslednem času še ne bomo premagali. Na en- stram vidimo, da naš izvoz rap^dno r>^(\3 na drugi stran5 na uvor stalno narašča Če poiie tako dalje, se bo gospodarski položni v naši državi tako poslabšal, da bodo celi stanovi gmotno uničeni. —g Trošarina In rakse. V 11. meseciK poračunskega teta 1927-28 so znašali dohodki od državne trošarine 660.100.805.31 dinarjev, dočim je bilo v proračunu določeno 692.184.166.74 Din. tako da znaša primanjkljaj 32.083 361.43 Din. Dohodki od tak«; so znašal'' 99s.620.965.91 Din, v proračunu ie bilo pa določeno 973.481.666.60 Dn, tako da znnša nrebltek 25.139.299.31 Din. —g Carinski dohodki od 10. do 20. marca so znašali 48.414.658 Din Od teen od-Dade na carinarnico v Beogradu 12.235.209. v Zagrebu 11.556.823. v Novem Sadu 10 milijonov 96 492. v Ljuoliani 8,320.462. v Dubrovniku 3 348.103 v Skopliu 1.717 629 in v Smitu 1.127.070. Od 1 aprila 1927 do 20. marca 1928 so znašali carinski dohodki 1.627.377.955 Din V proračunu je bilo določeno za ta čas 1.441.694.424 Din. Danes samo 2 predstavi ob pol 8. in 9. uri! Monument al en velefilm po istoimenskem Balsacovem romanu Sifaj in beda kurtizane V glavnih vlogah prvovrstni umetniki P. Wegener, Andree La Fayette, W. Fuetterer Predstave danes samo ob pol 8. in 9. uri. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Upravni svet in nadzorstvo Učiteljske tiskarne javljata tožno vest, da je mnogoletni predsednik in upravni svetnik naše zadruge, gospod Ivan Bernot strokovni učitelj srednje tehn. šole v pokolu po dolgotrajni težki bolezni preminul dne 1. aprila. Pogreb se bo vršil v torek. 3. t. m., popoldne ob 4. uri izpred hiše št. 3 v Bohoričevi ulici. Za našo zadrugo prezasluženemu možu ohranimo časten in neminljiv spomin. V Ljubljani, dne 2. aprila 192S. Orehova jedrca in orehe — lepa, poceni tt Geršak & Co., Pretila ulita« lltn. /329 Šiviljo za pletenine sprejmem takoj. E. GOSTI N* CAR, Sv. Petra cesta 38. 609 Blagajničarka z večletno prakso zanesljiv« moč — išče službo v večjem podiefju, izurjena tudi v vseh pisarniških delih — Ponudbe pod Blaga imćarka/590» na upr «Slov. Naroda*. Zahvala. Vsem ki so spremili našega ljubljenega papana. gospoda Frai.ca Schiffrerja na njegovi zadnji poti in ga obsuli s krasnim cvetjem, izrekamo s tem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni, preč. gosp. prof. dr. Kotniku za njegovo tolažbo za časa bolezni, g. dr. Jugu za njegovo neprekosljivo požrtvovalnost, gospej in gospodu Hinku Kornu. gg. pevcem za ginljivo petje. Sokolu za častno spremstvo, kegljaški zvezi »Edinost<. društvu trg. potnikov, ča-stitim sestram Leonišča, gosp. Seljaku ter vsem. ki so se nas v tej težki uri spomnili. jl - , ~. m Žalujoči otroci. .PLANINKA (A7, prenavlja cisti ki osve* žuje kri, izboliša slabo prebavo, slahotno delo* vanje čreves, oapihova* vanje, obolenja mokraćne kisline, jeter, žolča io žolčni kamen. Vzpodbuja apetit ts i zborno učin* kuje pri arteriosklerozi — «PLANTINKA» čai le pristen * plombiranih pa« kerih po Din 20— z na* pisom proizvajalca: LEKARNA BAHOVEC LJubljana, Kongresni trg (Dobi se v vseh lekarnah) Šivilja dobro izurjena — išče shižbo v Ljubljani — Ponudbe pod «Štvi-ja 578» na upravo »Slov Nar.». Nakup zlata, srebra, platina, bakra, medenine, cinka itd. — Tovarna za »očenje dragih kovin. LJubljana Vil. «8'T Popolnoma suha drva poceni. — *t 4 Prečna ulica 51* Dva sostanovalca sprejmem v Gosposki ulici — Naslov v upravi «51 ov. Naro» da*. 598 Pazite na obleke ker si veliko, veliko lahko pri« hranite če jo daste čistit ir Sa vat v kemično nralrt*eo kjer ie cena rainižia m najbolj solidna postrežba, Anton Boc, LJT'FLJANA «eit?nhurgova oi «t 6'I — tovarna Vič.Glince Dr. IVAN PINTAR strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo se Je prtselil in ordinira Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna ul. 2) II. nadstropje Telefon 3051 RAST BRADE PRI DAMAH io vse nadležne kocine na tilniku, pod pazduho ta na obrazu odstranite sami na najpripro-siej§i način z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak. — — Kompletni samo Din 60. franko, ako pošljete denar napre]. Kosm laboratorij W. ECKHARDT, Augsburg, Deutscbland, Ravenspurgerstr. 12.91. 41-T i L Mikal \mum VESTNI TIS 1h vnffftttsifir aiiot ton'-iw m silntr-lit tir sir* hijuliili MIh iziržiiai ttftfl in stiMiP Za dom I trn štvttfr kruimč* csv/Jar/e Ha STOEVVER šivalni stroj Le ta Vicd pulef šivanja eotla (oblivaj, vete (stika), krpa pe* rito to nogavice Brci vsakega premio tanj« pioSc » drugo j« «trojf v minuti pripravljen aH sa vezenje m ravno take hitre topel sa osvadno tivanje — Polet vseb prednosti ki jih sa* vsema livarni vtnoi STOEWER h tudi nmteftmm Ne sam udi te ugodne prilike to oglejte al to izrednoat pri Lod Baraga« L tub t lan* $*/en6