Hatoliik cerkven lisi. List 49. V četertik 24. listopada 1853. Tečaj II. Zvonovi. Vivos voco. Mortuos plango. Kulgura frangu. Žive sklicujemo. Mertve obžalujemo. Strele odvračujemo. Zvonovi pojemo Zarano lepo . Ustali velemo K molitvi urno. De spešno vse delo Spod rok hode šlo. Zato tak veselo Pojemo lepo. lepo . lepo. Zvonovi pojemo Veselo glasno. Povabit' vas čemo V daritev sveto. Kjer bo oživelo Še Rešnje Telo. Zato tak veselo Pojemo grlasno. glasno, glasno. Zvonovi pojemo. Ko verni inerjo . Zagrebst jih spremljemo U čcrno zemljo. Kjer bode sognjilo Kristjana telo. Zato v tolažilo Pojemo milo. Zato v tolažilo Pojemo milo, milo. milo. Zvonovi pojemo, Oblak' se ženo. Moliti velemo K Očetu v nebo. Deb' se umirilo Ureme hudo. Zato tako silo Pojemo močno. Zato tako silo Pojemo močno. močno, močno. Poslednja sodba. IV. Prihod Sodnika. Vse to, kar si doslej od sodbe, od velikiga dneva Gospodoviga slišal, je pa še le majhin začetek tistiga, kar bo zdaj prišlo. Naj strašnejši strahota za grešnike je grozovita oseba Sodnikova. Potem ko je Bog šibo nar hujših kazen nad Izrae-lam povzdignil, kakor bi mu bil doslej zanesel, z besedami svojiga preroka prireči ukaže: ,.Potein ko sim ti to storil, se pripravi, Izrael, na prihod svojiga Boga!-4 (Amoz 4, 12.) Kakor bi bil Gospod reci hotel: Dozdaj se ti je bilo z ognjem, gjadam, mečem in zlobo vsih zoper tebe zarotenih življev vojskovati; to je bila le lahka poskušnja. zdaj pa se Gospod sani s svojim škitani nad te vzdiguje, in na boj s tabo vstaja: z Bogam samim, in ne več z Božjimi stvarmi boš zdaj opraviti imel: pripravi se tora j na prihod svojiga Boga! Prazna senca le so štrafe, ktere so dozdaj preti tvojimi očmi niemo šle, v primeri s štrafami, ktere se bodo z bližanjcm Boga samiga godile. Slabe in nezmožne so te s svojo roko le majhno zadele — zdaj pa, o prihodu svojiga Boga iu Sodnika, boš čutil rane, ki jih vsiga mogočna roka vseka. Gospod Bog vojskuili trum je njemu ime! O nesrečni, pripravi se na boj z Gospodam! V kakšni grozopolni opravi, v kakšni prestrašili veličasti se bo prikazal! Jezik zastaja, to izgovoriti, mišljijo je groza, to misliti: „Oginj bo šel prednjim, in krog in krog sovražnike njegove požiral. Oginj se bo razpalil pred njegovim obličjem, in huda ura v okrogu njegovim". (Ps. 96. 3. 4.) V žerjavico pomaka Izaija svoje pero, ki ta prihod Gospodov popisuje: „Ker poglej, Gospod bo v ognju prišel, in kot vihar bo njegov voz; scrdito bo vračeval svojo jezo, iu z ognjenim plamenam svoje groženje. V ognju in s svojim mečem bo Gospod sodil vse meso". (Iz. 66, 15. i. d.) Mem tega evangelisti veličastvo, v kterim bo Bog, Sodnik, z nebes prišel, tako popisujejo, de misliti zamoremo, de bodo angeli, veliki angeli, moči, oblasti, poglavarstva in vse verste nebeških duhov opasani z orožjem Božje pravice kot naznanovavci Gospoda predhajali. Njih sprevod bo veliki angel Mihael z nastavljenim bliska-jočim mečem, kot oproda naj vikšiga Kralja pričel. Za to nebeško trumo pojdejo z resnobnim in ojstrim obličjem sveti apostclni, ne več s svojim mučeniškim orodjem, ampak s slavo svoje sodniške oblasti okinčani. „V dve plati ojstri meči so v njih rokah, v masevanje nad narodi, v kaznovanje ljudstev". (Ps. 149, 9.) Za njimi pride sveta Devica, ki se tedaj nič več mati milosti in pribežališč grešnikov ne imenuje, ampak v škerlatnim plajšu strahovito nastopa, kot na vojsko pripravljena truma. Malahija je v prikazni ta sprevod Gospodov gledal . od groze so mu lasje po koncu vstajali, strah ga je spreletoval do kosti, svoje oči je zatisnil in svoj obraz v stran obernil od grozopolne podobe z besedami: „Kdo bo mogel umeti dan njegoviga pri- hoda? ali kdo bo prenesel njegov pogled? zakaj on bo kakor (oper oginj!" (Malah. 3, '4.) Groza pa, ki se od te ognjenice in strašne veličasti izhaja, bo tolikšna, de Izaija piše: „V pečine bodo bežali, in v sklaninah in votlinah zemlje se skrivali pred strahovitostjo Gospodovo in pred svitlostjo njegoviga veličastva, ko se bo vzdignil, zemljo vdariV. (la. 2, 10.) Kdo se bi ne prestrašil, komu bi se duša v persih ne stresla, ko sliši, kar Job od tega Sodnika pravi: .,0 de bi me v peklu skril in zagernil, dokler tvoja jeza memo ne odide!" (Job 14, 13) Naposled za temi poslanci in predhajniki njegoviga prihoda bo Sodnik iz odpertih nebes stopil. Vso slavnost, v kteri se bo prikazal, so sveti evangelisti, skrivni pisarji svetiga Duha, s kratkimi pa obsežnimi besedami popisali: „ln bodo vidili Sinu človekoviga priti v oblakih neba z veliko močjo in častjo". To ne bodo nobeni taki oblaki, kteri krepčavni zgodni in pozni dež pošiljajo in zemljo poživljajo, ampak eerni hudourni oblaki, viharni oblaki, iz kterih se strele dervijo in plamen šviga, v ic« ko noge Sinu človekoviga, Božjiga Sodnika, v nebeški bllšobi objemajo. In sodui.ski predstol se bo prikazal, ^ker sedel bo na svojim prestolu" (Ps. 9, 5.), kteri bo iz pr»*lepiga opisja oblakov sestavljen, blišče in čudovit za pogled, tako de je tisti prestol Salomonov, ki niii na zemlji enaciga ni bilo, slabši proti njemu, kot revno podnožje, ktero za st upalo ima. In vse trume angelov so mu sprem-msivo. Zdaj se bližajo, neizmerni za človeške oči, neštevilne so njih verste, in od svitlosti in lepote obsijane. Tako tedaj v dau velike vesoljne sodbe cisto noben angel v nebesih ostal ne bo: vsi bodo s Sodnikam v shajali, in v nagujetenim častitljivim društvu s\ojigalioga in Gospoda obdajali. Zatorej pravi tudi sveti Krizostom, de bodo nebesa tisto uro popolnama prazne: nobeniga svetnika takrat ondi ne bo. nobeniga angela, tudi Kristusa ne: le bistvo Božje, ki nebo in zemljo napolnuje, bo v nebesih ostalo. In kakor se hodo angeli v vidnih in svitlih podobah prikazali, tako bodo pa tudi za-terženi peklenski duhovi s svojim poglavarjem Lu-ciferjem prišli, strašni in grozovitui pogledati, s sedmernim preklclstvam Večniga zaznamnjani. Potem bodo angeli Božji svete psalme in hvalo, slavo in češenje Jagnjetu Božjimu, ki sedi na sedežu. prepevati začeli, njih liarpe se bodo glasile, njih usta ga poveličevale in velike dela njegovih svetnikov o/nanovale. Tako jc tedej tisti čas prišel, od kteriga je Zveličar v Kajfovi hiši in prul sodbo velikiga zbora govoril: wPosihmal bote vidili Sinu človekoviga sedeti na desnici moči liozje, iu priti v oblakih neba". (Mat. 526, 64.) Prišla je ura. o kteri se sramotno Križanimu, možu bolečin, ki so ga červu enaciga imeli, naj vikši češenje, naj veči poveličevanje in naj pouiznisi moljciije skazuje, kakoršno se mu od začetka skozi celo večnost nikdar še dajalo ni in dajalo ne bo. Vse bo pred Njim klečalo, angeli in ljudje, izvoljeni in pogubljeni, še clo hudiči bodo svoje kolena uklonili, in trepeta je Kristusa molili za Kdinorojeniga od Očeta, za Kralja kraljev. Gospoda vsih gospodov, velikiga in mogočniga Boga. v čigar rokah je življenje in smert, zveličanje in pogubljenje. Tako se bodo tedej spolnih* liste besede apostelnove, .de se v imenu Jezusovim vsako koleno pripogne teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo'4 (Kil. %4, 10.); spolnil se bo tisti slovesni izrek Večniga: „Kakor gotovo živim, pred menoj se bo Bripognilo vsako koleno, in vsi jeziki bodo spoznali toga-. (Jan. 45, 23.) Kje si zdaj, Pilat, pridi, prikaži se med tiste nesrečne trume pogubljenih, povzdigni svojo glavo, in poglej! Ti si nekdaj v dan, ko si na sodnim stolu sedel, na sodišu v Jeruzalemu pred Judovsko ljudstvo, moža pripeljal, ki je imel roke zvezane, glavo s ternjem razbodeno, život do kerva-viga raztepen in od bičanja razmesarjen, milo obličje neznano ognjušeno, in sramotni terst v svojih zvezanih rokah, ter si proti množici zaklical: „Glejte, človek!- In kakor bi se bile vrata peklenske odperle, je zahrumelo kervoželjno vpitje: „Kri-žaj ga, križaj ga!- Ztlaj le sem oberni svoje oči, sem le poglej! Glejte, človek, kterimu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji! Glejte, človek, kteri je od Boga postavljen za Sodnika živih in mertvih! Glejte, človek! Slišite, vi nezvesti Judje, ki sle, od zlobe pijani, njegovo kri nad-se in nad svoje otroke klicali! Glejte, človek! Cujte vi, hudobni, ki ste ga za Barabam postavili. Zdaj imate per sebi ubijavca in razbojnika Baraba, Kristusa pa za svojiga sodnika! Kričali ste: Nimamo kralja, razun cesarja. Zatecite se toraj ztlaj k svojimu cesarju, naj vam pomaga. Svojiga kralja ste za-vergli, zato ga imejte za svojiga sodnika. Glejte, kako zdaj sedi na vzvišenim sedežu svoje časti! On, ki je v jaslih na seno položen bil, sedi ztlaj na prestolu svoje Božje vsigamogočnosli. Na visokim ohlačju svojiga veličastva sedi, ki je nekdaj kri potil ua Oljski gori, na gori svoje silne smert-ne britkosti! kilur Sodnik >«• hode usedel, \>»-. kiirkolj jr kilo naredil, Celi Mrl •>« tistkrat /vodil. Sveti Bog, sveti mogočni Bog! pred Tabo se tresejo moči nebeške iu trepečejo oblasti večnosti! Kako pa ho človek pred Tabo obstal, ko ga bodo strahote tvoje sodbe obdajale, in mu dušo in kosti groza prešinila! Zatorej Te prosimo, Sodnik sveta, daj nam zdaj še k sedežu tvoje milosti pribežati, ker kot usmiljeni Zveličar na allarjih prebivaš, in nam iz šotora svoje ljubezni naprtiti kličeš: „Pridite k meni vsi, kteri se trudite iu ste obteženi, in jez vas bom poživil!" Od angelov varliov - vsim kersan-skim mlailenecjii. Dragi mladenči! Nevarno je življenje vsaciga človeka na svetu in velikim napoti jejem izpostavljeno: posebno pa se mora mladeneč s priseženimi sovražniki, ki mu po časni in večni sreči strežejo, serčno in stanovitno bojevati, ako se hoče visociga namena do-brotljiviga Stvarnika zvesto deržati in večniga in nehcškiga veselja se vdeležiti. Prav bi bilo, ako bi slednji mladeneč zvestiga prijatla na strani imel, naj bi ga povsod v popotovanju skoz življenje skerbno varoval, ljubeznjivo svaril, mu modro svetoval, in vsih njemu zastavljenih zanj k ga rešil. In glejte, dragi slovenski mladenči, takiga zvestiga prijatla tutli vsi imate — v svojim angelu varliu. Sveto pismo vas tega zagotovi. „Svojim angelam je Hog zavoljo tebe (o mladeneč!) zapovedal, de te varuejo po vsih tvojih potih", je že kraljevi prerok David učil Ps. 90, 11. Kakor je angel Ha-fael mlad iga Tobija v podobi tovarša nekdaj v daljno deželo spremil, na poti ga požertne ribe otel, ga srečno oženil, v njegovim imenu pri Gabelu očetov dolg iztirjal, povsod ga lepo učd, blagoserčne svete mu dajal, in zdraviga nazaj k očetu pripeljal; tako vsakiga zmed vas angel varh od zibelice do pokopališa spremlje, vsako uro in povsod za-nj skerbi ga vedno opominja in svari, in s pobožnimi sveti navdiha, in varuje, de bi mu nihče ne škodoval. Blagor mladenču, kteri se zvesto angelu varhu priporoča in se njemu voditi da! Ali veliko jih jc med današnjimi kristjani in posebno med mladenči, ki pozabivši na svoj visoki poklic in zamctvaje blage nauke in svete svarila predpostavljenih, malopridno žive po neumni šegi iiudobniga sveta in po spačenim lastnim poželenju. Oni cele noči miru ne dajo, kričijo po vaseh in tergih kakor stekli psi, krokajo okoli samotnih hiš kakor černi krokarji, nesramno voglarijo kakor hudičevi najemniki, zapeljujejo in nedolžnost lomijo kakor dereči volkovi, po plesih se vertijo kakor rujoveči levi, po kerčmah pijani razsajajo kakor gerdi divjaki in tako svojo in druge duše peklu prodajajo. Oh kako nesrečni so ti in kako svoje angele varhe žalijo! Nadjam se, de vi, preserčni mladenči, kteri te verstice berete, v številu takih gerdunov niste, in svojiga angela varha z razujzdanostjo ne žalite. Per vaši sreči, ktere v tem in v prihodnjim življenju serčno želite, vas prosim in pei živim Bogu vas zarotiin, neomadežvane se ohranite in spoštujte svojiga angela, de bo tako za vas skerbel, kakor je za nekiga mladenča, od kteriga poslušajte: V mestu Carigradu je živel mladeneč po imenu Falko. Od mladih nog je svojiga angela varha priserčno ljubil, in iz ljubezni do njega je obljubil nikdar zlagati se ne. Prigodi se, de Falkota neki mladeneč na samotnim kraju hudo razžali. V nepremišljeni naglosti potegne meč, in kliče razžal-nika v dvoboj. Falko je bil v mečanslvu silno vajen in razžalnika mertviga na tla stegne. Groza ga je obšla, ves otožin zapusti tihoma kraj mo-ritve, in gre domu. Truplo prehodeniga mladenča se najde, pa živa duša ni mogla morivca povedati; vender je sum tudi Falkota zadel, in kmalo ga pred sodbo pokličejo. Nihče bi ne bil zamogel zoper Falkota pričati, in edina laž: „Nisim umora kriv,<; bi ga bila pred sodnikam opravičila; pa on se je spomnil obljube v čast angelu varhu storjene, in si misli sam pri sebi: naj se zgodi kar se hoče, nočem pregrehe s pregreho pokrili, ter odkritoser-čno vse sodniku razodene. Na to Falkota v smert z mečem obsodijo. Peljejo ga na nioriše in velika množica meščanov za njim gre. Ondi ga rabelj prevzame in na višeji kraj postavi, kjer bi mu imel vpričo vsiga ljudstva glavo odsekati. Falko še enkrat poklekne, svoje roke do nebes pomoli, usmi-Ijeniga Boga odpušenja prosi, se priporoči angelu varhu, naj bi mu zadnjo uro na strani stal, izroči svojo dušo nebeškimu Očetu, si pusti pokorno oči zavezati in čaka zadnjiga mahljeja. Pa kaj se zgodi? — Rabelj potegne svoj meč, vzdigne roko Falkotu glavo odsekati, kar sc neki mladeneč v nebeški blišečnosti pred njega postavi, ga prime za vzdignjeno roko in mu zagrozi: Ustavi se, ne udari, ako ne, si mertev. Rabelj se zboji, pa kmalo v drugič, tretjič in četertič udariti hoče, pa zastonj. Zdaj ga nebeški mladeneč sune. on meč proč verže in odstopi. Vse pričujoče ljudstvo, ki ni vidilo prikazni in tudi nič slišalo ni, se togoti nad rabcljnam, in ga s plašnostjo zmirja. Zdaj se neki vnuk uniga umorjeniga človeka razserdi, plane izmed množice, popade rabeljnov meč, in hoče sam doveršiti, kar rabelj ni mogel. Pa glej, tudi njemu se nebeški mladeneč prikaže, mu zdere meč iz roke, ga sune, de na tla pade, in ostro mu požuga. Vse ljudstvo, to viditi, ostermi. Zdaj Falko vstane, in očitno množici razloži, zakaj de je sodniku vse po resnici povedal, in določi besede, de zdaj ga je angel varh braniti prišel, ker ga ni hotel nikdar razžaliti. Ljudstvo se čudi in sprosi Falkotu popolno prizanešenje. Falko pa stopi v samostan, prevzame novo ime Angela, se do smerti storjeniga greha ondi pokori in prav mirno umerje Glejte, slovenski mladenči. kaj angel varh zamore, kako za svojiga varovanca skerbi in ga ljubeznjivo brani! Vzemite si ta izgled k sercu,*in nikdar svojiga angela, kterimu vas je nebeški stvarnik v varstvo izročil, ne žalite; marveč vsak večer in vsako jutro se mu zvesto priporočite, in kodarkoli hodite, spomnite se njegove pričuijočnosti, tako bo vaš angel varh nad vami veselje imel, na smertni uri bo vas tolažil, in zoper peklenskiga zmaja za vas se bojeval; po telesni smerti pa bo vašo dušo pred Jezusov sodni stol spremil, ondi bo za vas govoril, usmiljenje vam sprosil, in v veselo družbo nebeških prebivavcov vas spremil. Pečan. Družba devic za pobožno življenje pod varstiam Jiarijc, preeiste Device. (Dalje.) IV. Postave družbe. 1. Devica, ki hoče ud te družbe biti, se mora nevarnih perložnost ogibati; zato a. Ne sme hoditi na plese, tudi gledati jih ne. b. Ne sme vesvali, ne kake posebne prijaznosti z osebami druziga spola delati. c. V družbah možkili oseb naj sc brez potrebnih opravil sploh ne zaderžuje - ne sama ne s tovaršicami; če ima po opravilih s kom govoriti, naj to stori s kratkimi in pametnimi besedami; nesramnih možkili pa naj se, kolikor je mogoče, vselej in povsod ogiba, in, če je treba, naj jih resno in ojstro zaverne. d. Naj v lake kraje ali hiše ne hodi, zavoljo kterih bi ljudem perložnost dala, de bi lahko nepošteno od nje mislili. e. Tudi naj ponočni čas brez potrebnih opravil zunej svoje hiše ne ostaja. «. Oe v i ca, ki je ud te družbe, naj bo sramožlji— va v govorjenju in v vsim obnašanju, na skrivnim kakor očitno. a. Nesramne besede ali klafarske pesmi se ne smejo iz njenih ust slišali. b. Nespodobnih norčij ali iger naj se ne vde-ležuje, in naj jih ne terpi tudi med tovaršicami ne. c. Njen život naj bo vselej in povsod pošteno in spodobno zakrit. d. Oči naj skerbno varuje, de nečimernih in posebno za čistost nevarnih reči ne bojo gledale, in ušesa naj zapira, de nespodobnih besed ali govorov slišale ne bojo. — in tako *) P. Segneri II. del. ogovur: „L' amico vero. paoegirico »» onore del santo Angelo custode". c. Naj se hudih misel in gerdih želj varuje, dc sramozljivost tudi v mislih in v sercu ohrani. •I. Devica, ki je ud te družbe, naj bo ponižna — v noši in v vsim obnašanju. — Nečimerniga lispa naj sr varuje, in oblačila nad svoj stan naj si ne omišluje: s čedno in pošteno obleko naj bo zadovoljna, če jc ravno iz domačiga pridelka, in ni po no\i šegi napravljena: ce bo zavoljo ponižnima oblačila od posvetnjakov zaničevana, naj ne bo žalostna, ker ima vzrok se veseliti. 4. Naj bo molčeča, naj raji več posluša, in le malo, za potrebo, govori: družb pa, v kterih se ohrekiijc. opravlja in veliko prazuiga kvanta, naj se ogiba. 5. Naj bo delavna, in svojim predpostavljenim v vsih poštenih in pravičnih rečeh pokorna. 6. Naj bo krotka in poterpe/.ljiva. — Krivični jezi ali sovražlvu naj ne da prostora v svojim sercu: besedvanje, prepiranje, ali celo ziuirjanje in kletva se ne sme od nje slišati. 7. V molitvah naj ho obilna, v jedi zmerna, poste naj ljubi. Povsod naj bo Ir p zgled pobožnosti in pridnosti: sicer pa naj skerbi le llogu dopasti in pametnim ljudem, in hinavšine naj se varuje. Devica. ki jc ml te družbe, naj moli vsak dari eno tVšenasimari.io v časi .Marii Devici, in naj pristavi te le besedice: «0 Devica brez madeža, pomagaj mi zavoljo Jezusa obvarovati nar dražji zaklad !** Tudi naj prejme saj vsakih šest tednov zakramenta svete Pokore in pre-svetiga Itcšnjiga Telesa, če pa bore, posebno o velikih praznikih, tudi bolj pogostama: sicer se ve, de naj v tem po svetu in priporočenju svojiga spovednika ravna. ^ Dc pa zrav en vsakrat t ta • i i popolnarna odpustek zadobi, naj moli po opravljeni spovedi in prejetim svetim obhajilu, kleče pred kako podobo kr -žauiga Jezusa, pobožno iu s skesanim sercani to le molitev: „ Poglej. o moj dobrottji>i in prt-ljubezni iri Jezu.k! pred Trojim nar s relejnim oblic i cm klečim, in Te proxim iz gbdtoeine srojc duše. de mi *ie o r serre rt i* ne* nbcutl/e je rere. upanja in ljubezni, prarn obratovanje mojih grthor. in ter-dniga sklepa Tebe ne rec razgaliti. ker z resni-eno ljubezni jo in pristrenim usmiljen jem Trojih pet srefi/i ran ogledujem. iu premišljujem . de je prerok Itarid od Tebe. o Jezus! gor>ril: Moje roke in moje n vre.lnik : And. rej Za meje. — Zalvžaik: Jožef Blatnik.