PoStn na plačana v gotovim Maribor, torek 27. avgusta 1935 Ste v. 193 L01O »A. (AVI) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo In uprava, Maribor, doapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 3440, uprava 24*6 lahaja razan nadalje In praznikov vsak dan Ob 16, url / Valja masafino prajamaa v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din / Oplaši po eenlku / Oglasa sprajama tudi oglasni oddalak »Jutra" v Ljubljani i Poltnl čekovni račun It 11-400 JUTRA” Ha MusiScu jdaauuA Motitika Novo vznemirienje Zopet pregrupacije občin iz strankarsko-političnih vidikov? - Sz velikih zopet male občine? - Velika odgovornost Ko sc jc sredi 1. 1733. na osnovi sedanjega zakona o občinah izvršila komasacija občin po predlogih sreskih političnih oblasti odnosno kr. banske uprave, se je marsikje pojavljalo nezadovoljstvo. Toda - veliki večini slučajev to nczadovoljsto ni izviralo iz morebitnih pogrešk pri komasaJiji, ampak večinoma iz tradicijonalne konservativnosti ljudstva. Ce jc občina bila še tako mala in nesposobna za vsakršni gospodarsko-soclalni, tehnični in kulturni napredek, vaškemu lokalnemu patrijotizmu je ustrezalo in laskalo. Odtod tudi največ ne-volje in nezadovoljstva povodom komasacije. Znano pa je in tega dejstva ne more osporavati nihče, da so se oblasti potrudile, da - po zaslišanju merodajnih krajevnih činitelje.v — grupirajo nove občine čim najbolj odgovarjajoče gospodarskim in terenskim prilikam. Da so se pri tem morale ozirati prvenstveno tudi n1 določbo zakona o velikih občinah (§ 3, ki določa za vsako občino najmanj 3000 prebivalcev, v zvezi z določbo istega člena, ki dopušča tudi pod 3000 prebivalcev v izjemnih slučajih, kjer t zahtevajo terenske prilike ali pa kak šni drugi povsem upravičeni razlogi!!), je samopbsebi umevno. Zakonodajalec, v tem, slučaju bivša Narodna skupščina in senat, je imel pri donošcnju tega novega zakona pred očmi, da je treba z zakonom naloge občin postaviti na mnogo širšo podlago, nego so to določili razni zakoni, ki so dotlej veljali v posameznih delih države. Kdor je vestno prouči! določbe § 76 in 77 sedanjega zakona, ki stavijo na občine težke zahteve v pogledu prometnih sredstev v občini, v pogledu kanalizacij, v pogledu ubožnega skrbstva in skrbstva za osirotelo deco, v pogledu zdravstvene oskrbe, pobijanju kužnih bolezni, skrbi za zdravo vedo, za zdrava stanovanja, v pogledu podpiranja narodnega gospodarstva in v pogledu podpiranja na-rodnoprosvetnega dela, si bo na jasnem, zakaj je zakonodajalec hotel velike občine. Izkušnje desetletij so pokazale nesposobnost malih občin za najmanjše izmed navednih nalog, kaj šele, da bi mogle vršiti povrh še naloge, ki jih nalagajo občinam poleg tega še zakon o gasilstvu. zakon o telesni vzgoji naroda, zakon o vojski in še razni drugi zakoni. Namen zakona o občinah je bil. ustvariti velike delovne občine v vsakem pogledu, zlasti delovne na gospodarsko-social nem, tehničnem, prosvetnem polju. Kjerkoli se občine odnosno občinski odbori svojih nalog zavedajo, in so šli po intencijah zakona takoj po občinskih volitvah jeseni 1. 1933 na delo, povsod tam se je narod polagoma uživel v novonastalo stanje. To tem bolj, ker so v večini slučajev občinske doklade novih velikih občin manjše nego so bile poprej občinske doklade malih občin. Izjeme so po večini samo tam, kjer so pri občinskih volitvah ostale neizpolnjene kakšne stran karsko politične želje po oblasti v občini, iti kjer se nezadovoljstvo z novim stanjem tudi še od zuntj z izvestnih strani podpihuje skladno s takšnimi političnimi interesi in apetiti. Zdi se mi, da je to slu-čaj tud v nekaterih občinah mariborske širše okolice na levem bregu Drave, kjer so neki gospodje iz Mariboba v novi situaciji takoj začeli zbirati gradivo in pod pise za pregrupacijo občin, zlasti v šent-lenarškem sodnem okraju. Seveda so, po onem starem načelu »Držite tatu!«, v glavnem slovenskem glasilu JR Z naprtili Jugoslovanski nacionalni stranki nov greh: da je ona Izvršila 1. 1933 grupacijo občin iz vidika svojih političnih interesov. Ne smatram za potrebno, odbijati to insinuacijo, prvič ker so brce levu, ki jc po izjavah Istega glasila JRZ že kadaver, zelo poceni-in nečastne, drugič pa, ker vsi poznavalci prilik vedo, da je kr. banska uprava izdelala in predložila komasacijski načrt ne na osnovi zaslišanja službenih predstavnikov JNS, ampak na osnovi zaslišanj zastopnikov bivših občin, ki pa so bili do 75°/» pristaši bivše SLS. Akcija gotovih gospodov pomeni po mojem prepričanju v veliki večini slučajev nepotrebno novo vznemirjanje in beganje naroda. Kako se na kako polo dobijo podpisi magari vseh 10Jlo/o prebivalcev, vemo vsi prav dobro, če se je kjer- MIT'■■■" koli res zgodila kakšna krivica z vidika gospodarskih ali kakršnihkoli drugih (samo ne strankarsko-političnih!) interesov, dobro, jaz sem prvi za to, da se krivica popravi. Ali danes, ko so se nove občine v narodu vživele in po veliki večini dobro poslujejo, samo iz strankarsko-političnih razlogov ustvarjati zopet popolnoma nove občine in jih mesto dosedanjih recimo 18 gospodarsko jakih napraviti zopet kakih 30 gospodarsko slabejših, to bi smatral naravnost za neodpustljiv zločin nad našimi narodnimi in gospodarskimi interesi. In misli, da se bo g. minister dr. Korošec, ki je že enemu svojih bivših pristašev in sedanjemu narodnemu poslancu čisto pravilno izjavil, da ni postal minister zato. dahi odstavljal sre-ske načelnike, tudi v tem vprašanju zavedal svoje velike odgovornosti In svoje ga dostojanstva ter ne bo lahkoverno nasedal prišepetavanjem s katerekoli strani. V. S. Rojstni dan Nj. Vel. Kralja Petra II. BEOGRAD, 27. avgusta. Letošnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. se bo praznoval na zelo svečan način. Sestavil se je poseben odbor, ki bo vršil vse predpriprave. Narodni poslanci so se pozvali, da se udeležijo zahvalne maše, ki bo 6, sept., na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., v saborni cerkvi v Beogradu. Odmevi zamotane situacije: reorganizacija španske vojske MADRID, 27. avgusta. Vojni minister Gil Robles je izjavil, da jc potrebna hitra in temeljita reorganizacija španske vojske. Ta vojska je danes namreč v takem stanju, da ne bi mogla s sigurnostjo braniti neodvisnosti in nevtralnosti Španije v kakem evropskem zaplatljaju. Španija želi kakor v svetovni vojni, ostati povsem nevtralna. Prav zaradi tega pa mora biti španska vojska v najkrajšem času najmodernejše reorganizirana. Pred 25 leti je praznovala Družba sv. Cirila in Metoda svoje četrtstoletno delovanje na narodno obrambnem polju tako svečano, da ne štejemo v zgodovini našega uacijonalnega pokreta nobene slične večje proslave. Ves narod se je bil zganil. Takrat je Ljubljana doživela naj-večji in najpomembnejši ljudski tabor, ki je odločno zahteval svojo svobodo in narodne pravice. O takratnem navdušenju za narodni obstoj je najlepši doka/ neprimerna nesebičnost udeležencev, ki so darovali v ta namen 23,000 zlatih kron, valorizirano sedaj 345,000 Din. .Letos praznujemo 15. septembra polstolet-nlco delovanja CMD dobo vročih bojev za narodov obstanek. Proslavimo ta zgodovinski dogodek v slogi in enodušni ljubezni do obrambe naroda pred grabežljivimi tujci. Ponovi naj se ljudski tabor 25letnega jubileja in ž njim nesebična požrtvovalnost četrtstoletnsga jubileja. Prelom v odnošajih med sovjetsko Rusijo in Zedinjenimi državami Zedinjene države prekinejo odnošaje s sovjetsko Rusijo: radi boljših odnošajev z Japonci in komunistične propagande v vojski Zedinjenih držav - Skrivnostno letalo, ki je trosilo komunistične letake LONDON, 27. avgusta. Po vesteh iz Washingtona bo imel protest ameriške vlade v Moskvi zaradi vmešavanja tretje internacionale v notranje zadeve Zedinje nih držav dalekosežnejše posledice kakor se je prvotno mislilo. Zedinjene države so popolnoma razočarane radi rezultatov trgovskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo, pa bodo sedaj Izkoristile priliko da prekinejo diplomatske odnašale s Sovjetsko Rusijo. Preklnjenje diplomatskih odnošajev bi se moralo izvršiti v najkraj šem času. Trdi se da ie ameriški posla- Huuiimki mitmi nik v Moskvi že dobil vsa navodila, naj se pripravi za odhod in naj likvidira vse, kar je v zvezi z njegovim delom v Sovjetski Rusiji. Nadalje se navaja, da bo vlada Zedinjenih držav poduzela te mere proti Rusiji zaradi tega, da dobi proste roke nanram Japonski. Poslabšanje odnošajev med Zedinjenimi državami in Japonsko se pripisuje temu, ker so Zedinjene države priznale Sovjetsko Rusijo ter vpostavljo diplomatske odnošaje. Če bodo Zedinjene države zopet prekinile diplomatske odnošaje z Rusijo, potem bo mogoč sporazum z Japonsko glede Pacifika in Kitaiske. NEWYORK, 27. avgusta. Za časa manevrov tretjega kora je neko letalo raztrosilo komunistične letake. V prvem hipu nikdo ni mislil na to, da gre za komunistični avion, ker je bil sličen vojaškemu letalu. V letakih se pozivajo vojaki, da odrekajo pokorščino. Vojaške oblasti so napravile vse korake, da se v bodoče prepreči komunistična propaganda .v vojski. če se bo pojavil še kakšen avijon, se bo takoj obstreljeval. Maribor dobi samostojno niiio irealno «5?mna*' o Dolgoletna prizadevanja so se uresničila - Posebno toplo se je zavzei za ugodno rešitev senator dr. Kramer - Movl zavod je za Maribor velika pridobitev in se bo nastanil v poslopju trg. akademije jen zavod. S tem je Mariboru zajamčena samostojna nižja dekliška realna gimna BEOGRAD 27. avgusta. Minister prosvete je odobril predloge kr. banske h-prave v Ljubljani glede postopnega po-državljenja mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani in glede ustanovitve nižje ženske realne gimnazije v Mariboru. Nižja realna gimnaJja v Mariboru se formira z oddvojitvijo dosedanjih ženskih vzporednic od državne realne gimnazije ter bo tvorila v bodoče samosto- zija. Že v prejšnji Narodni skupščini so se poslanci zavzemali za rešitev tega važnega vprašanja naše prosvete. V novi skupščini se ie ta akcija ponovila. Posebno toplo se je kakor znano zavzel za ugodno in čim hitrejšo rešitev senator dr. Kramer v svojem govoru v senatu ob priliki proračunske razprave. Z izredno velikim zadovoljstvom je Ma ribor sprejel veselo vest o ustanovitvi nižje dikliške realne gimnazije. Že nekaj leto so si merodajni činitelji belili glave s tem perečim srednješolskim problemom, ki pa je bil oživotvorjen po vse-hvalevrednih prizadevanjih senatorja g. dr. Alberta Kramerja, ki se je, kakor znano, v specielni debati'v senatu med drugim tudi toplo zavzel za šolske potrebe obmejnega Maribora. Njemu se mora zahvaliti naš Maribor, da je bilo to nujno pereče šolsko vprašanje rešeno že letos v veliko zadovoljstvo. Prosvetni mi nister je včeraj odobril predlog banske uprave glede ustanovitve nižje realne gimnazije v Mariboru. Mestni šolski svet je to potrebo občutil že pred leti, ko se je pričel velik naval na mariborsko realno gimnazijo. Občinski vodilni komunalni krogi so zadnja leta z velikim razumevanjem v celoti podpirali to akcijo. ki se je končno uresničila v veliko zadovoljstvo staršev in otrok. Na drž. realni gimnazij: V* dijakinj. Kmalu po vojni je stopilo v ospredje vprašanje šolske vzgoje ženske mladine. Vzporedno z drugimi napredki se je tudi mlademu ženskemu rodu odprl nov svet, staršem pa so se nudile možnosti, da duhu časa primemo vzgojijo tudi svoje hčer ke. To se je kaj kmalu opazilo na raznih srednješolskih zavodih in je število učenk raslo od leta do leta. Po ukinitvih prvih letnikov državnega učiteljišča v Mariboru se je pričel naval na obe mariborski gimnaziji. Z ukinitvijo so bile hudo prizadete učenke in starši, k ista jim za višjo zofo raz bo svojih hčera ostali na raz polago samo obe gimnaziji. Poseben naval pa je nastal na realno gimnazijo, kjer tvorijo tretjino vsega dijaštva učenke. Iz 7 razredov 25! Poslopje državne realne gimnazije je bilo zgrajeno za sedem realonih razredov. Zaradi navala so. morali na zavodu otvoriti paralelke za posamezne razrede, tako da .ie bilo na realni gimnaziji zadnja leta nad 25 razredov. Nižji razredi so imeli po pet in še več paralelk. Zaradi po manjkanja prostora so bili nekateri razredi nastanjeni v drugih šolskih zavodih. Nekaj razredov je bilo v poslopju bivšega ženskega učiteljišča na Zrinjskega trgu. nekaj pa v »Vesni«. Pouk se je moral vršiti dopoldne in popoldne in je zaradi tega in pomanjkanja prostorov vsa leta hudo trpel. Še hujše pa je bilo, ker so bili zlasti nižji razredi prenatrpani učencer. V zimskem času se šolski prostori ne morejo niti pošteno prezračiti radi vse-dnevnega pouka. Vse popoldneve so mo-rali otroci presedeti v slabo prezračenih šolskih sobah in ni čuda če je dobila realna, gimnazija v mariborski javnosti naziv: tvornica amonijaka. V strahu za zdravje svojih otrok, so jih starši pošiljali v šolo. Rešitev. Štirje razredi realne gimnazije so že lani dobili svoje prostore v prvem nadstropju bivšega ženskega učiteljišča na Zrinjskega trgu. Ker v današnjih izrednih časih merodajni činitelji niso mogli računati z zgraditvijo novega poslopja, so našli prav v poslopju tia Zrinjskega trgu 1 v II. nadstropju primerne prostore, kjer bi se mogli nastaniti oddeljeni ženski razredi realne gimnazije. V skrbi za vzgojo ženske mladine je mestni šolski svet izdelal podrobni načrt za oddeljene razrede nižje dekliške realne gimnazije in ga predložil banski upravi. Na predlog banske uprave pa je sedaj prosvetno ministrstvo predlog odobrilo in so na ta način dani Mariboru vsi pogoji za samostojno dekliško realno gimnazijo. Z ustanovitvijo samostojne nižje realne gim nazije bo zelo razbremenjen sedanji zavod, deklicam pa se bo nudila popolna in potrebna ženska vzgoja. Važna pridobitev. Omenili smo že, da je bila tretjina deklic vsega dijaštva na mariborski realni gimnaziji. Njih število je doseglo v lanskem šolskem letu okrog 500. Po ustanovitvi oddeljene nižje deklrke realne gimnazije pa bo njili število raslo od leta do leta. Starši bodo radi pošiljali svoje hčerke na realno gimnazijo že iz pedagoških ozirov. V Maribor jih ho prišlo vedno več, kar bo nedvomno velik plus tudi za mariborske dijaške gospodinje in po membna pridobKev za Maribor vobče. Ohm v st/el Prekinienle odnošajev med Ita-liio in Abesiniio? Italijansko poslaništvo se je preselilo iz Addis Abebe v Djibuti - V Addis Abebi je ostal samo poslaniški uradnik s slugo avto, da se lahko v danem trenutku odpeljeta. To pomeni, da smo tik pred pričetkom vojne. Inozemski trgovci zapuščajo v veliki paniki Ahesinijo. ADDlS ABEBA, 27. avgusta. Po nalogu iz Rima se je včeraj s posebnim vlakom spravil ves arhiv in del pohištva italijanskega poslaništva v Djibuti v francosko Somalijo. Danes je odpeljal drugi vlak pohištvo poslaniškega urad-ništva. Jutri zapusti italijanski poslanik in z njim vred vse osobje Addis Abebo ter se nastani Djibutiju. V Addis Abebi je ostal samo en uradnik poslaništva in sluga, katerima se je dal na razpolago V ELVSEJU SE POSVETUJEJO. PARIZ, 27. avgusta. Jutri se sestane v Elyseiu min. svet k važni seji. kjer se bo pod vodstvom predsednika Lebruna pretresala napeta situacija v Vzhodni Afriki. Prva znamenja bliža jače se nevihte: italijanski državljani morajo iz Abesinije skandinavskim misionarjem, ki so ADDIS ABEBA. 27. avgusta. Italijansko poslaništvo je naročilo vsem italijanskim državljanom, da takoj zapuste Abe-sinijo. Angleško in francosko poslaništvo doslej še nista izdala slične odredbe, ven dar pa je angleški poslanik priporočal pod njegovo zaščito, naj se čimpreje vrnejo. Nekateri belgijski in švedski vojaški inšpektorji, ki se niso odzval? pozivu svojih vlad, naj zapuste Abesinijo, bodo izgubili državljanstvo svojih držav. Albanske puntarji ne miruieio Riza Cerov ubit - Dr. Zora je pričel gladovno stevko Mtm itdmUm, ms up JMgfo&lotjensScš heroj w*ec8 našo v Mladinskem domu kralja Aleksandra v Bakru TIRANA, 27. avgusta. Po vstaji v Fier ju je uspelo bivšemu kapetanu Rlzi Ce-rovu, da je z nekaterimi vstaši pobegnil v južno-vzhodno Albanijo. Včeraj se je vladnim četam posrečilo, da so njegovo družbo našli v bližini mesta Muci, kjer so se vstaši skrili v nekem gozdu. Prišlo je do bitke, v kateri je bil Riza Cerov in nek? drugi ustreljen, dočlm so ostali vstaši pobegni)}. Cerov je bil do nedavnega emigrant in se je šele pred nedavnim vrnil v Fieri, kjer je aktivno sodeloval pri nedavni vstaji TIRANA, 27- avgusta. Pred nedavnim je bil aretiran dr. Hajdar Zora, ki ie baje v zvezi z vstajo. Zora je eden najuglednejših zdravnikov v Albaniji. V nekaterih krogih trdijo, da je dr. Zora nedolžen.— Pred tremi dnevi je pričel dr. Zora v zaporih gladovno stavko. V imenu zavedne slovenske mladine m jadranskih stražarjev smo 17. t. m. pozdravili v svoji sredi visokega gosta —. junaka hrvatske zemlje in globokega 'ugoslovenstva, podpolkovnika g. Lujo Lovriča. To ime nam je sveto, ker vključuje v .sebi izraz nezlomljive vere v ju-goslovensko bodočnost. Pred naše mlaje generacije stopa kot simbol herojske ljubezni do domovine in naroda. Takrat, '■<0 je še ležala globoka senca nad usodo j ugoslovenstva in ko je še rožljala sovražnikova sablja po naši sveti zemlji, iakrat se je on kot pravi sin svojega, naboda boril kot lev proti sovražniku. Prebiral je smrt, trpljenje in nevarnost, v njem j p plamtela ljubezen do domovine ;n globoka vera v pravično in zasluženo ?,mago. Mi smo ga nagovorili kot dolžniki svo-e domovine. dolžniki, da posvetimo s\0ja mlada življenja Njej, ki je edini smoter resničnega in zavednega življenja v narodu za narod. Obljubili smo tem ljubim ugaslim očem. ki so se za-orle za večno na razvalinah strelskih parkov v trenutku bojnih strasti in sovraštva, da ne bomo pozabili onih vrlih sinov, ki so šli pred nami v smrt kot glasniki edinstva in zmage, ker oni so večen simbol odrešene domovine. Tu na obalah sinjega morja in ob sivih stenah mogočnega Velebita smo izustili svojo obljubo, ki nam je bila ukradena iz srca. V njej je vse, kar je mlado in odločno, vse kar ustvarja in lomi. Kakor orkan, ki poira bregove, da obdrži svojo smer, v njej je mladost, ki kipi v razmahu in slavi svojih sil. Lepo se nam je zahvalil za prisrčen in spontan sprejem in solze v očeh prisotne dece in odraslih so nam najboljše jamstvo, da je segla beseda globoko in da je bila resnična in sveta, ker je prešla iz srca v srce. Mi mu pa obljubljamo, da ne bomo pozabili svetlih trenutkov, ko 'jo bil on med nami, ker vse, kar je bilo na njem, je bilo v naših očeh poduhovljeno in je žarelo kot simbol večne in neumrljive domovine. L. B. Izvozniki sc opozarjajo, da morajo imeti vse pošiljaitve jabolk v Poljsko fi-topatološka potrdila od kmetskih kontrol n ih in preskusnih postaj, ki so določile službo svojih organov na vseli nakladalnih postajah v Mariboru in v Subotici. Za grozdje tako potrdilo ni potrebno. Odlični nogometaši v Mariboru Ob priliki svečane otvoritve novega stadiona SK Železničarja ob Tržaški cesti ho SK Železničar priredil tudi nogometni turnir, na katerem bodo sodelovala moštva Haška iz Zagreba, ASK Primorja in SK Ilirije iz Ljubljane ter SK Železničarja, 'furnir, ki bo trajal dva dni, se bo pričel v soboto 7. septembra. Vsa moštva bodo nastopila v najmočnejših postavali. Podrobnosti o tem zanimivem turnirju bomo še priobčili. Mariborčani so zmagali 1SSK Maribor:§K Mura 6:3 (3:2). Kom binirano moštvo 1SSK Maribora je preteklo nedeljo gostovalo v Murski Soboti, kjer je odigralo proti SK Muri prijateljsko tekmo, ki se je končala z zmago Mariborčanov v razmerju 6:3. Jubilejna medklubska kolesarska dirka SK Železničarja. SK Železničar priredi v nedeljo S. septembra v okvirju jubilejnih športnih prireditev tudi medklubsko kolesarsko dirko na progi Maribor—Konjice—Mari- bor (68 km). Start bo v nedeljo 8. septembra ob 8. uri izpred igrišča ob Tržaški cesti, kjer bo tudi cilj. Obratna točka je v Slov. Konjicah pri km 104. Nagrade prejme prvih šest plasiranih in to: I. pokal, 11. darilo. 111. darilo, IV., V. in VI. pa kolajne. Splošna določila: Vozi se na lastno odgovornost, po pravilniku Koturaškeg-k. Saveza kraljevine Jugoslavije ter veljajo predpisi cestno-policijskega reda. Pravico starta imajo samo člani klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem Savezu kraljevine Jugoslavije in ki so v posesti licence za 1. 1935. Eventuelne proteste ie predložiti na licu mesta najkasneje 15 minut po končani dirki s kavcijo od 30. Din. ki pa se v slučaju upravičenosti protesta vrne. Prihod na cilj z nedostojnimi kretnjami se kaznuje z diskvalifikacijo. Prijavnina znaša Din 10 za "vsa-; kega dirkača. • Vsak dirkač plača tudi kavcijo od Din 5 za startno številko; katera se pa po vrnitvi iste vrne; Prijave 'je poslati na naslov SK Železtrear. Maribor, Delavnica drž. želez, v roke Fischer Josipa. V vsake slovensko liso MmakdUm Rušani so uprizorili „Voc!o n V nedeljo je bila otvoritev četrte, se-iOne stalnega letnega podeželskega gledališča v Rušah, ki predvaja svoje igre ia prostem. Kraj, kjer se te predstave vršijo, je idealno izbran in nudi enotno zaokroženo in zaključeno prostorno ce-oto. z edinstveno lepim ozadjem. Nedeljska predstava Vombergarjeve »Vode« je prinesla predvsem tri ugotovitve .in opajanja. Prvič: Vombergarjeva »Voda« e za uprizarjanje na prostem prav pti-nerna. Drugič: vsi sodelujoči imajo eliko veselja, ambicije in zanosa. Pripravili so se z redko temeljitostjo in pridnostjo. Tretjič: gledališka družila, ruškega Sokola razpolaga z^ nekate-imi odličnimi talenti in sijajnimi močmi, i so glede uspehov na prvih stopnjah poklicnega igralstva. Ta sriu-joča skupila hi se s svojo igro in spretnostjo lahko jostavila na kakršnemkoli odru. Režiser g. Janko je vseh teh IS sodelujočih strnil v čvrsto celoto in ji dal neki okvir, kjer ta celota homogeno deluje in ustvarja, toda tako, da preostaja v okviru te ustvarjajoče skupnosti poedincu še dovolj možnosti za individualne akcije in domislice. Ravno to pametno načelo je omogočalo mnogim, da so iz te celote uspešno in učinkovito izstopali. Razen tega je režiser dal poudarka tudi naglemu, brezhibnemu poteku igre, tako da so si slike in dejanja sledila v nemoteni vrstitvi. Pri presoji detajlne izvedbe je treba podčrtati, da je med izvajajočimi v načinu predvajanja ter kvaliteti ustvarjanja kolikortoliko neko ravnovesje, ki je veliki uspeh nedeljske predstave vidno pospeševalo. Ravno ta izglajenost iti uravnovešenost dajeta ruškim odrskim umetnikom — kot takšne jih smemo na- zivati — veljavo in visoko kvalitetno oceno. Tomo Stani je v župana Rebernika položil obilo' resnobne županske dostojanstvenosti,. ki se giblje na liniji zavestne usmerjenosti. Njemu ob strani je stala z lepo igro M. Ozimova kot žena Franca. Ljubka, za spoznanje malce plaha in obotavljajoča se, je bila županova hčerka Ana v kreaciji Rezike Bečelove. Korajžen je bil Lesjakov Joško, razgibana in vigrana Katrica Ivanke Preserjeve. Tip podeželske gospjidovalke in straho-valke je izdelala Jožica Bečela kot Mana* Hribarjeva. S svojimi akcijami, kretnjami in fintami je našla pri številnem občinstvu, ki je ves prostor dodobra zasedlo, prav živahen odziv. Pečarjev pre-lestnik (Kopriva) je bil vseskozi prepričevalen. V gibih, mimiki, govoru in vseh ostalih igralskih okoliščinah verodostojen. Zej je v tajniku Jakopiču našel primerno podobo za izživljanje vseh svojih odličnih odrskih sposobnosti, domislekov in spretnosti. Polnokrven občinski tajnik in "diplomat:! Dolinškov Ažman ii; Martin Stanila mlajšega sta bila krepka predstavnika podeželskega trgovstva.. skupini kmetov, bajtarjev in občinskih odbornikov je svojim ostrim opdiicio-nalnim duhom načeloval Frldolina Janka. Toplakov Jeran, Spin Alberta Ro-mastnika, Robas Alberta Ko. uze, Pod-leskov Šimen, Lužar Alfonza Roitiastni-ka in predvsem neznansko skopi in venomer godrnjavi Soraikov Primožek'. ki je bil sredi vseh teh sila markantna 'figura, so se izborno usoglaševali v svojih vodovodnih in občinskih obravnavanjih ter drugih perečih vprašanjih visoke »vaške politike in diplomacije«. Primeren dodatek k vsej tej sliki je bil muhasto tepčevski Hribarjev Tinče v podajanju Franca Knupleža. Jugov poštar zaključuje vrsto teh izvirnih ih imenitno naštudiranih ter dodelanih likov, ki pri* čajo o dobri šoli, požrtvovalni prizadevnosti, goreči vnemi ter nesporni nadarjenosti ruških ' -ralcev, ki so se v nedeljo popoldne tako imenitno postavili na letnem gledališču delavnega in iniciativnega ruškeg". Sokola. Ne bi bilo' napačno. ko bi nas Mariborčane malo obiskali s to svojo rečjo. Ne bi manjkalo priznanja in hvale. —c.. LjOBl ANSKI VELESE EM |ADRAKSKA RAISTAVA — n*t . ,»«■*% Tt»; SV' V IfV:a. r. i boru, dett 37. VIII. 1935. CTIBWIBIIWyPliPllll.f>v«;7irgaiMlT«lirrrwllWIII||>|||MMWBIMMM fkattiatske movua In ie mvt zasadil lopate v zemiio... Ob včerajšnji ^ slovesni blagoslovitvi začetnih del za gradnjo spominske cerkve Lazarice - Pomemben nagovor prote Trboje vica Mariborski »V e č e r n 1 k« Jutra ■HHBHBHKLJ IHTO«aK«g»U-,:,i STO Včerajšnji dogodek, ko je prota gosp. Irbojevič blagoslovil začetna dela za gradnjo monumentalne spominske cerkve Lazarice, bo ostal vsem vernikom pravoslavne vere v trajnem spominu. Na Jugoslovanskem trgu, kjer bo stala nova pravoslavna cerkev so se že popoldne, ko so inženerji in polirji zarisali tloris cerkve, zbralo precej ljudi. Točno ob napovedani uri blagoslovitve pa je prispel zastopnik mestnega poveljnika polkovnik g. Radovanovič, kateremu je iskazala razvrščena častna četa 45. pešpolka pozdrav. Nato je zaigrala pozdrav in molitev vojaška godba. Med prisotnimi smo opazili poleg odličnih predstav- Pre.ieli smo s prošnjo za objavo: »Naša Kalvarija se olepšuie. Temeljito »e popravlja pot. izgotovljen je že mostiček. (betoniran in posut). Popravljajo se stare jn napravljajo se nove železne betonske ograje ter se snaži celo glavna pot. Že to nedeljo pa bodo nedeljski poset-niki Kalvarije prijetno presenečeni. Na vrhu simbol Kalvarije, doslej predstavljen v že zanemarjenih slikah ob robu gozda pred cerkvijo, se v mojstrsko izvršeni skulpturi nahaja sedaj na pročelju cerkve. To res umetniško delo je delo našega priznanega mojstra g. Sojča. Nova slika Kalvarije pride seveda šele do pravega izraza po odstranitvi odra in izvršitvi: ostalih del pri preureditvi cerkve. Temu novemu simbolu se je moral umakniti sv. .Tožef. ki je dosedaj kralje- nikov srbske' pravoslavne občine tudi razne predstavnike mariborskih nacional nih organizacij, nadalje svečenika staro-katoliške cerkve g. Šegulo in druge. Blagoslovitvene obrede je opravil prota g. Tr bojev i č. Pel je pevski zbor pravoslavne cerkve. Po končanih obredih je imel na vse navzoče prisrčen nagovor prota Trbojevič. Med svojim govorom je prvi zasadil lopato v zemljo, na kateri bo stal pravoslavni božji hram. V svojem nagovoru je poudarjal tudi pomembnost nove cerkve in prosil vse vernike ih Mariborčane, naj z vidno ljubeznijo pomagajo pri gradnji. val kakor znano v posebni vdolbini nad vratmi. Od slej bo kraljeval na zadnji steni cerkve, kjer je bil do sedaj strelovod, ki se je prestavil na zapadno stran cerkve. Seveda izginejo dosedanje podobe Kalvarije in pridejo v muzej. Slavnostno posvečenje se bo izvršilo najbrže v nedeljo 15. septembra. Potrebne so pa tudi doslej brezuspešno zahtevane klopi na vzhodni in za-padni strani cerkve, ki prihajajo v poštev zlasti v jesenskem Času. Ena klop je premalo! Na Kalvarijo pa čaka že pred leti izneseni načrt vegetaričnega sanatorija ->Marijin dom«. Potrebna že sedaj pa je končna preureditev spomenika padlim junakom. Najpotrebneje pa ie takoj napraviti temeljiti konec skritim leglom ter osebno varnost ogrožujočim mladim elementom. ki se podijo tod okoli.« — Kal-varijski sprehajalec. Nov grob. V starosti 38 let je umrla v tukajnšnji bolnišnici posestnica Marija Zorčičeva. Prestalim naše sožalje! Usoda Viherjeve hiše, o kateri smo poročali, da jo je na dražbi kupila mestna občina, se bo doko-nono odločila jia prihodnji seji občinskega odbora, ki bo v teku prihodnjega tedna. Mestna občina namerava, kakor smo že poročali, urediti na teni prostoru centralne mestne delavnice, kar je zelo ugodno, ker se v bližini nahaja mestno skladišče. Košare za odpadke bomo dobili tudi v Mariboru. Gre za razloge higiene in estet skega okusa. Neka zagrebška tvrdka je odpravljena, dati mestni občini na razpolago zadevne košare brezplačno pod pogojem, da je na košarah v reklamne svrhe označen naslov imenovane tvrdke. O zadevi bodo na prihodnji občinski seji razpravljali občinski odborniki. Podpore mestne občine. Na torkovi seji mestnega upravnega odbora se je po delila podpora in sicer: gostilničarski nadaljevalni šoli 5000 dinarjev, Muzejskemu društvu izredna podpora 1000 Din, Društvu za podpiranje revnih učencev 5000 dinarjev. Kolonija Jadranske straže iz Mladinskega doma viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja iz Bakra se vrne v petek dne 30. avgusta tl. z vlakom, ki prihaja v Maribor ob 'A na 12. Vsi oni, ki so poklali svojo deco v to kolonijo, se s tem pozivajo, da pridejo na kolodvor, da prevzamejo otroke od vodstva kolonije. Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franc-Jožefove grenčice. Registrirano od ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. »Hermes«. Enoletni trgoski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru vpisuje vsak dan od 10.—11. ure. Zrinjskega trg 1. Zahtevajte prospekte! Sprejemajo se tudi pismene prijave. Avtobus in avto. I< zadevni notici v včerajšnji številki smo obveščeni, da ne gre za mestni avtobus, marveč za neki privatni avtobus. Pred otvoritvijo nove železniške postaje. Med Poljčanami in Ponikvo je že zgrajeno čedno novo železniško postajališče. Tudi železničar-uslužbenec že daje na tem mestu svoje signale, le vlaki še ne postajajo na novi železniški postaji, dokler se ne izvrši formalna otvoritev nove postaje, ki bo nosila naziv Lipoglav. Anonimni požigalci naznanjajo svoja grozna početja pismeno! O nedeljskem požaru pri posestniku Petru Trinku v Razvanju smo izvedeli naslednje: Nekaj tednov sem so prejeli razni posestniki, med njimi tudi župnišče v Hočah in Peter Trinko, grozilna pisma brez podpisa. Po prejemu grozilnega pisma, in sicer preteklo sredo, je Trinko v strahu tak6139. BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. Maribor, Gosposka ulica 25. Tudi „mali Moric" ... DUNAJ, 27. avgusta. V raznih delih Avstrije se vršijo v zadnjem času številni manevri avstrijske vojske. Ti manevri se sicer vršijo v manjšm obsegu, vendar pa so zelo značilni. Tako so se končali pred dnevi v okolici Bregenca, na mej! Švice in Bavarske, in to s takšnimi cilji, da Je bilo očitno, zakaj se manevri prav tam vršijo. Razen tega se doznava, da se bodo manevri te dni nadaljevali na področju Brennerja — izgleda kakor nadaljevanje velikih italijanskih manevrov — tudi v okolici Dunaja. Tu se bodo tudi prvič angažirali v večjem obsegu moto-rizirani oddelki avstrijske vojske. Mane-vri se bodo vršili od Linča po dolini Donave do Dunaja. Pri teh manevrih bodo sodelovale tudi preurejene donavske ladje ter mnogo specialnih čet. Prednost nemih filmov. Zakaj hodiš tako rad v kino? Ker me veseli, ko vidim na platnu ženske, ki odpirajo usta, pa ne slišiš niti besedice. Sirar. j.—zazz. MARIJ SKALAN ROMAN Sida Silakova Na hodniku je stal arhitekt Dobnik in čakal priložnosti, da bi se priključil Sidini družbi, a ta ga je pozdravila kratko: »Lahko noč, gospod Dobnik! Na svidenje!« »Kam?« je vprašal Borlak pred gledališčem. Martinc je pogledal na uro. »Pojdimo enkrat v »Bristol«, je predlagala Danica. »Kaj bi tam?« je ugovarjal slikar. »Pojdimo rajše v »Veliko kavarno«. In vi, gospodična Silanova? Niste za »Veliko«?« »Če želi Danica v »Bristol«, grem tja.« »Meni je vseeno«, je menil Martinc. »Torej v „Bristol”«, je razsodila Danica. »Dame odločajo.« »Potem seveda ni priziv#«, je smeje se pritrdil Borlak. V »Bristolu« je bila v zadnji sobi zbrana že vesela družba, da so Martinc, Danica, Borlak in Sida komaj še našli prostora. Sedli so v kot pri klavirju, po katerem je igralec divje naganjal »Špan ski tango«. Pri sosedni mizi je sedela družba časnikarjev. Crnolasec je lovil z neubranim glasom melodijo: En španski le tango in dekle kot si ti, o prelepa madona in ljubezenski sni . . . V nasprotnem kotu kavarne je pa dru gi, že docela pijan, spremljal z nemškim besedilom: Ein spanischer Tango und ein Maderl wie du . . . Martinc je naročil buteljko muškatnega silvanca. Sloki mladenič pri mizi časnikarjev se je zamišljeno zagledal v Sido, nato pa segel po vodi in izlival vase kozarec za kozarcem. Družba je vzhičeno opazovala njegovo vodopivsko spretnost. »Saj je vseeno . . .«, je dejal potem, segel v žep in položil pred sebe na mizo nabiti samokres. »Če je ne pozabim in mi zmanjka poguma, se ustrelim. Natakarica, pol litra vermuta!« Črnolasec je segel po samokresu in ga vtaknil nazaj v žep: »Za take stvari je še vedno dovelj časa. Tudi mene prime včasih, pa kaj bi. Pijmo!« »Eks!« je dejal debeluh in sc smehljaje diplomatsko namuznil. »Zopet eden«, je pomislila Sida. »Saj nisem sama. Bog ve, koliko tragike je v njegovi ljubezni? Duši jo v pijači in z nabitim samokresom. Se bo kdaj res ustrelil? V pijanosti?« »Ta bo še dolgo živel«, je dejala Danica. ko da bi bila uganila Sidine misli in hotela odgovoriti na njeno zadnje vprašanje. »Morda bo nekoč ljubil prav tako vroče drugo . . .« r;iko je življenje,« je filozofiral Bor-la i. Včasih se mi zazdi, da tavamo vsi neprenehoma po temni noči in pridemo le včasih do svetlobe. In tedaj vidimo, kako čudno je vse naše početje in nehanje. Pa vendar, gospodična Sida, ljubezen je vseeno lepa. Živela ljubezen, srečna ali nesrečna, vesela ali žalostna! Brez nje ne bi bilo umetnosti.« »Živela umetnost!« je nazdravila Danica iti se zasmejala z vso svojo zvonko iskrenostjo. Nagnila je čašo k ustom in koketno pomežiknila debeluhu pri časnikarski mizi. V sredi nekje se je oglasila črnolaska: Creola, dalla bruna aureola, per pieta sorrida ml, che I’ amor masal . . . Njena družba se je lovila za njo v italijanščini, hrvaščini in nemščini, ona pa je prevpila vse s svojim strastnim izbruhom: Strazzia mi, rna di bacci sazzia mi... Igralec je znova udaril po klavirju in od nekod se je oglasil prijeten tenor: Man liebt nur einmal, in der Jugend und im Mai, und alles andere — ist nur Scherz und Libelei... Sida se je zamislila in ni slišala slikarjevih dvorljivil: bcsccJ. »Ljubimo le enkrrj, v mladosti in v ma ju, vse drugo je samo šala in ljubimkanje ... Vse to je že bilo, torej nikoli več.« Pogledala je dolgina pri časnikarski mizi in srce sc ji je skrčilo. Obšlo jo je neskončno hrepenenje, da bi skočila k njemu, mu vzela samokres, si ga nastavila na srce in sprožila ... »»Neumnost... je slišala kakor v gosti I megli sredi hrupa slikarjev glas. Beda-j sta popevka. Kdo bi ljubil samo v mladosti in v maju? In zakaj prav v maju? .laz bi si. na primer, rajše izbral oktober ali november, ko list.ie rumeni in odpada, ko je vse v naravi tako melanholično razpoloženo. Ni takrat najlepši čas za ljubezen? Ali pa sedaj, sredi zime, ko leži zunaj sneg, ko je vse belo in škriplje pod nogami. Mi pa sedimo v topli kavarni med veselimi ljudmi. In smo veseli n se ljubimo, marine, gospodična Sidn.J-Občutje melanholije jo je zapustilo. Za mahnila je z roko. ko da hoče odpodit’ vse mračne misli, in se zasmejala: (?e bo PMriske MGu'u& Lepo gasilsko slavje v Muretincih, Preteklo nedeljo se je vršila v prijavni vasi Muretinci otvoritev gasilskega doma in blagoslovitev gasilnega orodja. Tej lepi slavnosti je prisostvovala velika množica ljudi od. blizu in od daleč. Gasilska četa v Muretincih se je ustanovila oktobra preteklega leta. Zgradili so prav lep in okusno izdelan gasilski dom. Gasilska četa v Muretincih šteje trenutno ,32 mož, ter naraščaj 12 mladeničev, ki so nastopili s sekiricami in izvajali dovršeno tehnične vaje. Pokrovitelj tega lepega slavja je bil vpokojeni računski ravnatelj g. Boltavzer Iz Maribora. Kumovala pa sta in sicer gasilnemu domu g. Antolič Alojz, trgoveq v Celju, brizgalnici pa g. Vinko Prelog, posojilniški uradnik v Celju. Cerkvene obrede je opravil župnik duhovni svetnik g. Ivan Šketa ob asistenci kaplana g. Jožefa Kuha iz Sv. Marjete niže Ptuja. To lepo slavje bo ostalo udeležencem v najlepšem spominu. Kmetijska in obrtna razstava v Ptuju. Ob priliki kmetijsko obrtne razstave v Ptuju, ki se vrši od 28. septembra do 6. oktobra t. 1., je finančno ministrstvo znižalo takso za vizum za inozemske poset-nike na 20 'papirnatih Din. Falsiflkati M dinarskih kovancev. V ptujski okolici so.se pojavili falsifikati 50 dinarskih kovancev. Oblast je uvedla preiskavo, du izsledi razpečevalce. Nezgoda. Franc Pulko, posestnik pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, je po nesreči padel pod voz in se nevarno poškodoval, zlomil si je tudi levo nogo. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Najmlajša lugoslovenska dirkačica. Dne fS. avgusta t. 1. so se vršile na Cvenu pri Ljutomeru konjske dirke, pri katerih so sodelovali tudi Ptujčani. Te dirke se je udeležila tudi naša najmlajša Jugoslo-venslka dirkačica, komaj 13letna gospodična Crescenija Pernat, hčerka veleposestnika in mesarja g. Vinka Pernata. Pri , spominski dirki na pok. Joška Rajha, katere so se udeležile samo dame, je Izmed 13 dirkačev kot prva dospela na cilj gdč. Crescenija Pernat.' Vozila je z 9 letno »Baisto« in s 51eino »Ohelljo« ter prevozila progo 1 kilometra v 1 minuti 36 sekund. Za ta krasen uspeh je dobila nagrado Din 3.000 in bila deležna vsestran fckih čestitk, katerim se pridružujemo tudi mi. ddrte m jk&tu usm Meto Opici - detektiva OPICI, PRIČI ROPARSKEGA UMORA SVOJEGA GOSPODARJA, STA ALARMIRALI POLICIJO, IDENTIFICIRALI MORILCE IN JIH ODVEDLI NA KRAJ ZLOČINA. PRIZNAVANJE NAD GROBOM ŽRTVE. Po obeh opicah razkrinkana morilca. Debeluh pri zdravnik«. Debeluh, ki bi rad shujšal, pride zdravniku in ko zagleda v stekleni omari Človeški Okostnjak, vpraša radovedno: »Ali je bil tudi ta pri vas v zdravnišk negi?« Pri razkritju roparskega umora, ki je bil pred nedavnim izvršen blizu Kalkute, sta pomagali dve opici, ki sta se izkazali kot izvrstna detektiva, V sodnih zapiskih sta omenjeni obe kot glavni priči, kar je nedvomno redek primer živalske modrosti. Dva smrtna strela. Indijski cigan Nalio Benda se je udeležil neke svečanosti na deželi blizu Kalkute. Pot ga je vodila iz mesta skozi samotno pustinjo. Na svečanosti se je Benda produciral s svojima dvema opicama, ki sta plesali po akordih gospodarskih gosel. Zaslužil je toliko, da bi mogla živeti z ženo teden dni. Ko pa se je Benda vračal domov, sta ga napadla dva razbojnika. Krogla je ubogemu ciganu prevrtala srce in poslednje misli je posvetil svoji mladi ženi, ki ga je že željno pričakovala. Roparja sta mu odvzela ves težko prlsluženl denar, truplo pa zakopala v zemljo. Kdo naj bi jima dokazal zločin ko ju ni videla živa duša!? Edini priči... Na drevesu blizu zločina sta čepeli o-pici, ki sta edini priči groznega dejanja, katerega žrtev je bil njun gospodar. Ko sta slišali strel, sta preplašeni splezali na drevo in opazovali, kako sta roparja o-ropala gospodarja, njegovo truplo pa zakopala v zemljo. Čim sta izginila morilca za grmovjem, sta jo opici urnih nog u-brali brez gospodarja proti domu, kjer je pred vratmi sedela ciganova žena. Judo se je prestrašila, ko je opazila, da sta se opici vrnili brez gospodarja. Opici spremljata ciganko na policijo. Opici sta bili silno zbegani in nemirni. Pričeli sta kričati in dregati ciganko, ki je bila prepričana, da se je možu pripetilo nekaj strašnega. Podala se je na policijo in prijavila mučno zadevo. Opici sta ju spremljali vsepovsod in spretno kazali uradnikom kriminalne policije pot v pu stimjo, kjer je našel grenko smrt cigan Benda. S potjo so se uradniki, ki so sle dili opicama, pokrepčali v neki gostilni. Tu pa se je dogodil primer, ki je edinstven v kriminalni zgodovini Indije. Opici sta sedeli na klopi. Ko sta zagledali gosta, ki sta sedela pri drugi mizi, se jima je pričela ježiti dlaka. V naslednjem trenutku pa sta obe hkratu skočili gostoma na glave in pričeli vriščatl na vse pritege. Ciganka, ki je poznala živali, je menila, da morata ta človeka vedeti nekaj o njenem možu. Policijski uradniki so takoj aretirali oba sumljiva moška. Pri njih so našli denarnico, ki jo je spoznala ciganka za denarnico svojega moža. Aretiranca pa sta odločno zatrjevala, da sta denarnico našla in skoro bi se jima bilo posrečilo dokazati alibi, če ne bi bila prinesla v tacah opica samokresa, ki ga je bil v kritičnem trenutku odvrgel starejši aretiranec. V spremstvu policije sta morala oba na kraj zločina. Opici sta kazali pot In privedli policijo na kraj, kjer je bil plitvo v zemlji zakopan njun gospodar. Takoj je bilo ugotovljeno, da sta oba aretiranca prava morilca cigana Nahe Benda. Ofi-cijelno tudi v Indiji ne nastopajo živali kot priče, toda v danem primeru je moralo sodišče dopustiti izjemo. Hame vesti Službo išie Izučen, marljiv in pošten VRTNAR išče kjerkoli zaposlitve. Naslov v upravi lista. __________3662 Iščem službo BLAGAJNIČARKE. Naslov v upravi »Večernika«. 3696 Stanovanje SOLA3EDRAGA mi vam pomagamo s svojimi nizkimi cenami otroških oblek: Din t-. f-, 110-, 150', 170'- TIVAR OBLEKE za vse otroke! GOSPODA sprejmem na stanovanje in dobro hrano, Cena zmerna. Sodna ulica 30, II., vrata 5. 3658 Prodam_________ UGODNO PRODAM prepleskano spalnico z garancijo. Vprašati v Scherbaumo-vi podružnici, Dvofakova 4. 3696 Razno SPREJMEM TRI DIJAKE ALJ DIJAKINJE do četrtega razreda na stanovanje ter vso oskrbo, posebne sobe, strogo nadzorstvo. Naslov v upravi »Večernika«. 3647 SOIIMI življenskega zavarovanja : Judje mečejo kamenje samo na ono sadno drevje, ki rodi plemenito sadje. 3684 )arč In Kuzmič Važno za posetnikc letošnjega ljubljanskega jesenskega velesejma. Poset-niki velesejma imajo 50 odst. popust na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseli železniških postaj po 5 Din za komad. Vsak posetnik kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico za 5 Din in celo vozno karto do Ljubljane, številko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povratku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek po isti ali krajši poti. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 31. avgusta do 16. septembra zaključno, za povratek pa od 5. do 21. septembra zaključno. IZJAVA. Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredila moja žena Frančiška Zuzi. Alojz Zuzi, Maribor. 3694 PLETILJE in učenke sprejmem. M. Vezjak, Splavarska ul. 6. 3697 Soomnite se CliD l tzdaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; RADIVO.1 REHAR v izaaja Konzorcij »jim« ^ STANKO DETELA v Mariboru, Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik