IZDELKI URARSKIH DELAVNIC V 19. STOLETJU Vesna Bučič, Ljubljana Prva razstava u r v Sloveniji leta 1961 v N arodnem m uzeju v Ljubljani je im ela nam en prikazati razvoj merilcev časa nasploh in eksponati, zbrani v m uzejskih zbirkah, so bili razstavljeni brez ozira na izvor. Ko sem pripravljala gradivo, pa sem našla nekaj prim erkov u r s signa­ turam i dom ačih m ojstrov, predvsem iz Ljubljne, in to me je spodbu­ dilo, da sem se lotila iskanja podatkov po arhivih. Rezultati so bili pre­ senetljivi in tako se je izpričanim zahtevnejšim obrtnim dejavnostim v Sloveniji pridružilo še urarstvo. V arhivskih virih se v Ljubljani om enjajo u rarji že od leta 1582, seveda kot izdelovalci ali popravljalci javnih u r na grajskem stolpu in na zvo­ niku stolnice.1 Iz 17. stoletja poznamo že hišno uro arhivsko izpričanega u rarja, ki je žal v privatni lasti v Rimu.2 Ko se je v 18. stoletju prebi­ valstvo Ljubljane številčno povečalo, je bilo tudi več urarjev, bogato arhivsko gradivo in razm erom a več ohranjenih u r s signaturam i do­ m ačih m ojstrov pa nam pričajo o sorazm erno visoki ravni ljubljanske obrtne dejavnosti, ki jo odlikujejo zahtevnejše oblikovalske naloge; kajpak ne m erim toliko na mehanizem, temveč na videz, obliko in okras u r ozirom a njihovih ohišij. Leta 1718 so v Ljubljani zgradili nov rotovž s peterostranim stolpičem, m estno uro na njem pa je izdelal u ra r B althasar Hoffman, nestor ljubljanske urarske rodbine, ki je ok­ rog 200 let delovala v našem m estu. Njegov potom ec, tudi B althasar Hoffman, je eden od štirih urarjev, ki so delovali v Ljubljani ob koncu 18. stoletja, njegovo delovanje v začetku 19. stoletja pa nam izpričuje em pirska ura iz pozlačenega lesa, okrašena s štukiranim frizom na m odri podlagi (sl. 168).3 Med štirim i belimi stebriči, ki nosijo ohišje z m ehanizmom ure, je pozlačena figu- rina Herkula, za njo pa reliefna m avčna ploščica. Na belo em ajlirani številčnici je izpisana signatura Balthasar H offm an in Laybach. Ura im a repetirni mehanizem, poleg u r in m inut pa kaže še datum e v me­ secu. Oblikovana v duhu dunajskega em pira in delno okrašena še z elem enti sloga Ludvika XVI časovno popolnom a sovpada z delovanjem 1 Vesna Bučič, Razvoj slovenskega urarstva, Kronika, XII/2, 1964, pp. 100 — 120 . 2 Vesna Bučič, Priloži poznavanja urarstva u Sloveniji, Zbornik muzeja pri- menjene umetnosti, 9—10, Beograd 1966, pp. 106—107, sl. 3. 5 Ura je v Narodnem muzeju v Ljubljani, inv. št. 17362 (od tod citirano NM inv. št.). m ojstra B althasarja Hoffm ana, ki naj bi — sodeč po arhivalijah — de­ loval od leta 1791 do približno 1820, ljubljanski meščan pa je postal leta 1797. Ob prihodu novega u ra rja Antona Regallyja je prišlo m ed njim in dru­ gimi ljubljanskim i u rarji do velikega spora. In prav ta spor med pri­ šlekom in starim i u rarji nam daje zaradi številnih m agistratnih aktov, ki govore o njem , mnogo razlogov, da verjam em o, da so ti m ojstri sami izdelovali svoje ure, da so se borili proti novim prišlekom in da v teda­ njih ljubljanskih razm erah urarstvo nikakor ni bilo donosno. Ko je Anton Regally, urarski pom očnik p ri m ojstru Andreju Zupan­ čiču, leta 1801 pri m agistratu zaprosil za dovoljenje, da bi smel sam o­ stojno opravljati urarsko obrt, je naletel pri ljubljanskih u rarjih na m očan odpor. Očitali so mu, da so njegove izjave o uku pri ljubljan­ skem m ojstru Zupančiču netočne, enako kakor tudi njegovo delo pri u ra rju F rischerju na Dunaju. Več ko leto dni je Regally zasipal m a­ gistrat s svojimi prošnjam i, od katerih v prevodu citiram nekatere najpom em bnejše odlomke: »Da dobro poznam urarsko obrt, m orem dokazati z uram i, ki sem jih izdelal zase; ena izmed njih je ura z ni­ halom, ki jo m orem predložiti kot m ojstrski vzorec. Nihče od tukaj­ šnjih urarjev, niti B althasar Hoffm an, ne bi znal napraviti take ure. Če kdo dvomi v resničnost m ojih izjav, sem pripravljen napraviti tako uro za zaprtim i vrati.« V drugi prošnji priznava Regally sposobnost sa­ mo B althasarju Hoffm anu, ki zasluži ime dobrega u rarja, toda on sam je prem alo za vso Ljubljano. Končno je okrožno glavarstvo izdalo magi­ stratu naročilo, da podeli Regallyju m eščansko pravico in izda obrtno dovoljenje. Zgodnejše Regallyjeve ure, čeprav izdelane na prelom u stoletja, so zasnovane še popolnom a baročno, v duhu časa pa so sam o njihovi se­ rijsko izdelani pozlačeni okrasi, ki jih v obdobju klasicizma že m no­ žično uvažajo. Naj lepši prim er m ed njim i in nasploh med domačimi izdelki je vsekakor em pirska ura iz m ahagonija, katere ohišje nosijo tri pozlačene ovnove glave, na belo em ajlirani številčnici pa je izpisano ime izdelovalca: Anton Regally in Laybach (sl. 169).4 V erjetno ura ni v celoti Regallyjev izdelek in gotovo je pri izdelavi njenega ohišja sode­ loval kak dobro izurjen rezbar ali pozlatar. Lepo oblikovano nihalo z Avroro na trium falnem vozu je vsekakor uvoz, kajti iz arhivalij je raz­ vidno, da so nekateri deli in okraski na ohišju in m ehanizm u uvoženi iz sosednjih dežel, k jer so bile že dobro razvite m anufakture. Ta uvoz se je okrepil predvsem ob koncu 18. ali na začetku 19. stoletja, ko je bilo na pohištvu nakopičenega mnogo bogatega klasicističnega okrasja, pri urah pa to velja predvsem za pozlačene reliefne aplike in nihala. Med spisi ljubljanskega m agistrata zasledimo podatek, po katerem je razvidno, da je leta 1790 dobil ljubljanski m agistrat od neke ženevske tovarne spisek im en švicarskih proizvajalcev, ki so po izredno nizkih cenah ponujali precizno izdelane posam ezne dele m ehanizma. Tri leta kasneje je pokrajinsko glavarstvo izdalo okrožnico, s katero je zvišalo uvozno carino za »spiralna in gonilna peresa«, da bi tako podprlo — m išljeno je gotovo zaščitilo — domače obrtnike. 4 NM inv. št. 10706 Ali je bil Regally izdelovalec tudi žepnih ur, res ne m orem o z gotovostjo trditi. Očitno pa je z njim i trgoval in, sodeč po njegovem podpisu na številčnici, bi m u skoraj gotovo lahko pripisali, da je izoblikoval drob­ no stensko urico s tem, da je m ehanizem žepne ure vdelal v alabastrni okvir v obliki m alteškega kriša (sl. 170).5 M orda je prav ta urica dokaz o p rehajanju od lastne proizvodnje v položaj, značilen za drugo polo­ vico 19. stoletja, ko so urarski m ojstri svoje delo om ejili v glavnem na popravila in na trgovanje z izdelki velikih urarskih industrij. Leta 1804 je prišel v Ljubljano urarski pom očnik Leonhard Heichele ter poskušal kupiti od u rarja Andreja Zupančiča obrtno dovoljenje, ker pa je bil še zelo m lad — bilo m u je kom aj 25 let — so ljubljanski urarji menili, da je njegovo spričevalo o spretnosti verjetno pretirano. Napi­ sal m u ga je nam reč njegov brat, pri katerem se je izučil obrti, potrdilo o uku pa bi m oralo biti po vseh predpisih podpisano od predstojnika ceha. Leto kasneje, 1805, ko je postal ljubljanski meščan, je Heichele tudi kupil obrtno dovoljenje od u rarja M oserja. Ljubljanski ceh — verjetno ceh obdelovalcev kovin, ker u rarji v Ljubljani niso imeli svo­ jega — je od Heicheleja zahteval, da napravi predpisani vzorec ure iz domačega m ateriala. Ali je bil Heichele tudi naprej izdelovalec hišnih u r ali pa samo trgovec z njim i, je težko ugotoviti. Ura v obliki portala z njegovim imenom Leonhard Heichele in Laibach (sl. 171)6 se niti najm anj ne razlikuje od u r sodobnih m ojstrov z Dunaja ali Gradca. Splošne značilnosti em pira so nam reč močno zaznamovale tudi arhitektonsko zasnovo in opremo ur. Na ohišjih so se kopičili dekorativni dodatki, m edtem ko je bila sam a zgradba ohišja strukturalno jasna in opravičljiva. Najbolj obi­ čajne em pirske ure v obliki klasicističnega portala im ajo za alabastr- nimi stebrički vstavljena ogledala, na vrhu portalne konstrukcije sloni ohišje z m ehanizmom ure, nekakšen sklep ohišja sta najbolj pogosto ali napoleonski orel z razprtim i krili ali pa klasicistična vaza. Signature na številčnicah bi lahko bile samo znaki urarjev trgovcev, ki so s podpi­ som jam čili za dobro kvaliteto in si hkrati ustvarjali reklam o. Po drugi strani pa vemo, da so naši u rarji zvesto kopirali dunajske in graške mehanizme, katerim so sicer ustrezali posamezni uvoženi deli, pa tudi pravila cehovskih organizacij niso dovoljevala signiranja tujih izdelkov in so nadzorovala domačo proizvodnjo. Vse to velja tudi za domiselno koncipirano Heichelejevo em pirsko uro z delfini (sl. 172).7 Mogoče je po njegovem naročilu eden izmed ljub­ ljanskih rezbarjev izdelal prav zanimivo in razgibano ohišje z delfini, u rar Heichele pa mehanizem in m orda v še baročni ornam entiki pre­ drte kazalce. (Redka stvar, ki jo u rarji še danes izdelajo sami, ko po­ pravljajo stare ure, so prav dekorativno oblikovani kazalci.) Čeprav nisem pregledala arhivskega gradiva v drugih središčih po Slo­ veniji, po ohranjenih urah iz 18. in 19. stoletja sklepam, da je bil tam položaj enak kot v Ljubljani. Uro v obliki klasicističnega portala s si­ gnaturo J oh: Fischer in Marburg (sl. 173) zaznam uje prenatrpanost an- 5 Ura je v Muzeju za umjetnost i obrt v Zagrebu, inv. št. 214 1941 (od tod citirano MUO inv. št.). 6 NM inv. št. 19329 7 MUO inv. št. 758/41 tikiziranega pozlačenega okrasja, ki prav v času em pira pogosto pre­ krije vse ohišje.8 Prav te aplike, uvožene iz dunajskih delavnic, so m anj­ še urarske delavnice pritrjevale na svoje dom ače izdelke in tako lahko tudi pojasnim o raznolikost ob sicer vedno enaki osnovni stru k tu ri ohišja in identično uporabo okrasnih motivov. B iderm ajersko uro, signirano Nie. Rudholzer in Laibach, (sl. 174),9 bi lahko imenovali avstrijsko varianto em pira, ker v osnovni obliki na­ daljuje tradicijo prej om enjenih em pirskih ur, sam o da je mahagonij ali im itacijo le-tega zam enjal črno poliran les, pozlačene aplike pa so nadom estili izrezljani ornam enti iz biserne matice. V atiki nad m eha­ nizmom so pogosto cvetlični šopki z obveznim labodom ali koloriran bakrotisk in akvareli, za stebriščem je nam esto ogledala pozlačena sti­ lizirana lira. Na obm očju avstrijske m onarhije, k jer je bil prav ta tip biderm ajerske ure nepogrešljiv uporabni predm et m eščanskih stanovanj, so jih izde­ lovali od leta 1830 naprej. V arhivalijah se z urarjem Rudholzerjem sre­ čamo šele leta 1850, na učnem spričevalu urarskega pom očnika Johana Levičnika iz K am nika leta 1872 pa je Rudholzer podpisan kot njegov učitelj (sl. 175).1 0 Odprto ostaja vprašanje, ali je bil Rudholzer sam o urar, ki je poprav­ ljal ure, na uvoženih avstrijskih urah pa je sam o dodal svojo signa­ turo, ali pa so ob sodelovanju kakega rezbarja v njegovi delavnici na­ stajali novi izdelki. Industrializacija je nam reč povzročila, da se je produkcija u r v sredi­ ščih m onarhije naglo povzpela in dom ači m ojstri v svojih m ajhnih de­ lavnicah niso mogli več tekm ovati z njihovo m ehanizirano proizvodnjo; s tem se je delovanje dom ačih urarskih m ojstrov om ejilo zgolj na pro­ dajanje in popravljanje ur. Ker pa se je v m estih povečalo število pre­ bivalcev in so ure postale vedno bolj uporabljan predm et, se je število urarjev popravljalcev naglo povečalo. V Ljubljani je bilo leta 1806 pet urarskih m ojstrov, nepolnih 30 let pozneje pa že 15. V davčnih knjigah 19. stoletja najdem o im ena urarjev, ki so sam o enkrat zapisani, da so plačali davek, potem pa se njihovo ime ne pojavi več. Zaradi velike konkurence so se verjetno selili iz k raja v kraj. Tako se u ra r Lorenz Pehr pojavi v tretjem desetletju 19. stoletja v Ljubljani, 1840 im a delav­ nico v Zagrebu, 1851 pa v Karlovcu. Secesijska u ra s signaturo Friedrich Hoffm an in Laibach je že popolni tovarniški izdelek, kajti skoraj na vseh delih m ehanizm a in na ohišju im a francoske tovarniške žige. Za Friedricha Hoffm ana, verjetno zad­ njega potom ca te stare ljubljanske urarske družine, vemo, da je imel leta 1903 trgovino z uram i in optičnim i izdelki in da je redno oglašal v Laibacher Zeitung. Če na kratko povzamemo, lahko trdim o, da so u rarji na prehodu iz 18. v 19. stoletje še resnični izdelovalci ur, da se poslužujejo v glavnem le uvoženih serijsko izdelanih okrasov, da v teku prve polovice 19. stoletja ” MUO inv. št. 214/1941 9 Ura je v Mestnem muzeju v Ljubljani, inv. št. 1579. 1 0 Spričevalo je v lasti urarja Milana Levičnika v Kranju in se mu za poso­ jen dokument lepo zahvaljujem. začnejo opuščati izdelovanje mehanizmov in da so v drugi polovici urarske delavnice v glavnem le še popravljalnice in trgovine z izdelki velikih urarskih industrij, zlasti švicarskih. ZUSAMMENFASSUNG Den archivalischen Quellen nach gab es bereits seit 1582 Uhrmacher in Ljub­ ljana. Allerdings waren es Meister, die Turmuhren herstellten und reparier­ ten. Aus dem 17. Jahrhundert kennen wir aber auch schon eine Hausuhr, die ein Erzeugnis eines durch Urkunden bezeugten, in Ljubljana ansässigen Uhrmachers war. Als während des 18. Jahrhunderts die Einwohnerzahl in Ljubljana anstieg, waren auch mehrere Uhrmacher hier tätig. Ergiebigeres Quellenmaterial sowie mehrere Erzeugnisse mit Signaturen ansässiger Mei­ ster bekunden ein verhältnismässig hohes Niveaua der Handwerker in Ljub­ ljana, die zu dieser Zeit recht anspruchsvolle Aufgaben durchführten. Auch die im 19. Jahrhundert in Ljubljana und Maribor ansässigen Meister sind archivalisch bezeugt. Ihre mit Signaturen versehenen Erzeugnisse be­ finden sich im Narodni muzej (Nationalmuseum) und im Mestni muzej (Städtischen Museum) sowie im Muzej za umjetnost i obrt (Museum für Kunst und Gewerbe) in Zagreb. Es sind dies Uhren mit klaren, architekto­ nisch konzipierten Mahagoni-Gehäusen, sogenannte Portaluhren, mit einer unverkennbaren Anlehnung an das Wiener Empire: sie unterscheiden sich auch nicht im Geringsten von den Arbeiten der Wiener und Grazer Uhr­ macher. Anhand von Archivalien ist ferner erwiesen, dass die Uhrmacher in Ljub­ ljana: Balthasar Hoffman, Anton Regally und Leonhard Heichele auch tat­ sächlich Hersteller der von ihnen signierten Uhren waren und dass nur einzelne Teile der Uhrwerke und einige Verzierungen aus den Manufaktu­ ren der Nachbarsländer bezogen wurden. Für das nur wenig jüngere Erzeugnis, eine Biedermeier-Uhr des Meisters Niko­ laus Rudholzer aus Ljubljana stellt sich jedoch bereits die Frage ob die Signatur nicht lediglich eine Garantie für die Güte des Erzeugnisses und eine Reklame für die Werkstätte Rudholzers ist. Konnten doch bereits zu dieser Zeit die heimischen Meister mit der handwerklichen Fertigung in ihren bescheidenen Werkstätten nicht mehr mit der mechanisierten Produktion der grossen Hersteller Schritt halten. Sie waren somit gezwungen sich auf Handel und Reparatur umzustellen bzw. beschränken. 168 Balthasar Hoffman in Laybach: Empirska stoječa ura, pozlačen in bar­ van les, začetek 19. stoletja, Ljubljana, Narodni muzej 169 Anton Regally in Laybach: Empirska stoječa ura, mahagonij in pozlačene aplike, okoli 1810—1820, Ljubljana, Narodni muzej 170 Anton Regally in Laybach: Žepna ura v alabastrskem okvirju, okoli 1820—1830, Zagreb, Muzej za umjetnost i obrt 172 Leonhard Heichele in Lay­ bach: Empirska stoječa ura, pozlačen les, okoli 1820, Za­ greb, Muzej za umjetnost i obrt 171 Leonhard Heichele in Lai­ bach: Empirska stoječa ura, mahagonij, alabaster in po­ zlačene aplike, okoli 1820, Ljubljana, Narodni muzej 173 Joh: Fischer in Marburg: Empirska stoječa ura, maha­ gonij, alabaster in pozlačene aplike, okoli 1810—1820, Za­ greb, Muzej za umjetnost i obrt 174 Nie. Rudholzer in Laibach: Bidermajerska stoječa ura, črno lužen in pozlačen les, alabaster in obarvani papirnati šopki, okoli 1840, Ljubljana, Mestni muzej LEHRBRIEF