PoStntnfl dTsCimis f gotovini. ' Leto XVIII., št. 278. Ljubljana, nedelja 28, novembra I937 Cena 2 Din upiavuistvo Ljubljana, tvnaiijeva Ulica 0 - ieietoo St (JI22, 312% 3124 3125. 3126 Lnseratm addeieK: Ljubljana, delen* burgova ul 6 — Tel. 3392. 3492. Podružnica Manbor: Grajski trg 7. Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova uL št. 2 Ieietoo St 190 Rakuni pri pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11 842. Praga Cislo 78.180, Wien §t 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2440, Celje, Stros8mayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Jugoslovenska ideja in komunizem Beograjsko glavno glasilo JRZ se je nedavno s citatom enega izmed odličnih članov današnje vlade ostro zagnalo v vse tiste, ki trdijo, da so Srbi. Hrvati in Slovenci trije narodi. Podčrtalo je, da je to načelo čisto komunistično, in je torej obdolžilo vse tiste, ki ga sprejemajo da zavestno služijo komunistični razdiralni taktiki. Mi tako daleč ne gremo in vemo, da so med protivniki narodnega edinstva mnogi iskreni in pošteni ljudje, ki nikakor ne mislijo služiti komunističnim načrtom. Toda pri vsem tem je res: borba komunizma je vedno tudi naperjena proti močnim nacionalnim edinicam. in njihova oslabitev je eden od njegovih glavnih taktičnih ciljev. Čim bolj se zrahljajo nacionalne vezi. čim bolj šibka je nacionalna ideja, tem lažie opravljajo razvratne misli svoj pogubni posel. Zato vidimo, da komunistična agitacija v v vseh narodih in v vseh državah z vnemo podpira vsako separatistično stremljenje. Dogodki zadnjega časa so dali tajnemu komunističnemu vodstvu povod za upanje, da bo separatistična misel v Jugoslaviji doživela nov razmah. In že so izdali parole komunističnim agitatorjem. Kjerkoli nanese prilika, naj ščuvajo na nadaljnji razdor, in se vneto udejstvujejo pri vseh akcijah za razbijanje našega narodnega edinstva. Zato so komunisti naibolj vneti glasniki nauka, da Slovenci. Hrvati in Srbi nismo eno. Kjer le morejo, podpihujejo medsebojno nezaupanje in nezadovolistvo. Da se njihov razdorni posel olajša, je celo dosedaj enotna ilegalna komunistična stranka Jugoslavije (vsaj na pam'riu> izvršila reorganizacijo ter se razdelila v tri stranke slovensko, hrvatsko in srbsko. V tajnih okrožnicah ra7^cra komunistično vodstvo, da se je odločilo za preureditev organizacije zato. da podpre »-politiko obrambe in interesov slo-venskePa. srbskega in hrvatskpga naroda v borbi nroti fašizmu in za narodno ncvnVinienie . . .« Pod fašizmom razume komunistična aVn'ia vse kar ie ob*e narodno in nacionalno. Jugoslovenski nacionalizem ji je »poiav nacionalne reakcionarne bur-žuaziie«. ki ga sma+ra za svojega Ti^pa sovra7Tv'Vq. V tem ima prav Po-r^vno smo že ugotovili npiTrmrHv+nn d^ictvo da ie zdrava nacionalna misel naimorrieiša obramba proti boiiSoviške-rrm razvratu Vedno na novo lobVo onq-z-ii^mo. da ie r>ar skromnih le+ siste-ma+ičrip nacionalne vzgoje v šolah imelo ra^veseHive posledice v raT-položeniu na?e mlade generacije. Nekoliko doslednega in gosi o venskega sokolskega dela je zatrlo nenrimerno več komunističnih gnezdišč kakor najodločnejši kazenski ukreni. Kdor se torpi bori proti ideii nagega narodnega edinstva. ta hote ali nehote uničuje orožje, s katerim branimo ne le našo državno celoto, temveč tudi socialni red in krščanski kulturni razvoj. Trditev, da narodnega edinstva ni. ie natančno to kar smatra tajno komunistično vodstvo za naiboljše sredstvo, da se oslabi odporna moč našega naroda proti prevratnim idejam. Tako se najdeta separatizem in komunizem na skupni poti. Separatist morda misli, da bo s svojo politiko ojačal silo svoje neposredne narodne sredine, komunist pa ve. da bo ta politika, ako bi zmagala, odprla na široko vrata razdiralnim silam. ki služijo njegovim skrajnim ciljem. Še posebej vidimo pri nas v Sloveniji komunistično akciio vedno na strani vsakega separatističnega podviga. Kjerkoli v našem javnem življenju se pojavlja samoslovenstvo kot negacija ju-goslovenske misli, povsod so vse simpatije =kraino levičarskih elementov in vsa njihova pomoč na njegovi strani. Oni ki iz sVritega ozadja vodijo komunistično taktiko in ki so jim slovenski interesi tako tuji in ravnodušni kakor srbski ali hrvatski imajo pri tem še pocphne namene. F"1 oveni j a je siromašna dežela in ne daje mnogo prirodnega bogastva Nien obstanek, razvoj njenega prebivalstva, njene prosvete in njenega socialnega napredka je odvisen od zaslužka slovenske roke in slovenskega uma Slovenci, ki smo s proizvodi svoje delovne sile toliko navezani na svobodno udeistvovanie v široki jugoslovenski nacionalni državi, mi, ki izhaiamo za silo, ker naša industrija, obrt in trgovina šteieio med svoie odjemalce vse dele našega naroda in vse niegove pokrajine. in ki imamo okoli 80 000 svojih sinov. to ie več nego desetino celokupnega našega za delo snosobnega rodu. zanocionih ir>7no d Kolpe in Sotle sirom Jugoslavije, bi postali prva žrtev one slovenske samostojnosti, o kateri znaio dprosg^gi tako ognievito govoriti in pisati Tu pa se začenia veliko upa-nie boljševiške kominterne 2e danes Slovenci težko živimo Odrezani od vse narodne skupnosti in potisnjeni, če tudi v Jugoslaviji, v svoj slovenski kot. bi nezadržano stopili na beraško pot po- , SCHACHTOVO SLOVO OD POLITIKE Hitler je sprejel Schachtovo ostavko kot gospodarskega ministra in ga imenoval za osebnega gospodarskega svetovalca Berlin, 27 novembra, b. Že dolgo napovedana in od dr. Schachta samega naiav-Ijena odložitev funkcije gospodarskega ministra je končno izvršeno de:stvo. Kan-celar Hitler je Schachtovo ostavko sprejel in ga o tem obvestil v posebnem pismu, v katerem mu izreka svojo najglobljo hvaležnost za odiično opravljeno delo z željo, da bi še dolgo let vodil nemšiko državno banko, katere predsednik ostane, ter s posebno prošnjo da bi mu v bodoče stal ob. strani kot njegov »osebni svetovalec« v gospodarskih zadevah. Hitlerjevo pismo nadalje poudarja, da je dr. Schacht v zadnjih letih ponovno izrazil želio, da bi bil rešen svoje funkcre kot gospodarski minister Sedaj, ko se uprava nemške gospodarske štiri'etke združuje z referatom gospo darskega ministrstva, je bilo tej želji lah ko ustreženo. Prav zaradi te spojitve ie . namreč kancelar Hitler upošteval razloge, ' ki jih je dr. Schacht navedel v opravičilo svoje ostavke. Dr Schacht je vodil nemško gospodarsko ministrstvo od 30. julija 1934 To mesto je tedai prevzel prav za prav samo kot začasni komisar namesto nenadoma obolelega prejšn;ega gospodarskega ministra dr. Schmidta S Schachtovim odsitopom nastaja vprašanje preureditve gospodarskega ministrstva v skladu s potrebami načrta o nemški gospodarski štiriletki. Za Schachtovega naslednika je s potekom od dne 15. januarja 1938 imenovan dosedanji državni podtajnik v propagandnem ministrstvu in tiskovni šef dr. Funk, ki prihaja na to mesto takorekoč neposredno iz novinarskih vrst ker je hil pred svojim imenovanjem za tiskovnega šefa tretjega Japonska uprava v mednarodni naselbini Japonci so zasedli vse poštne urade in se polastili tudi kitajske carinarnice šanghaj, 27. nov. o. Dopoldne so japonske vojaške oblasti prevzele upravo vseh poštnih, brzojavnih in radijskih postaj v šanghajskih mednarodnih koncesijah. Za sedaj so odstavile vse višje kitajske uradnike, dočim so nižji ostali še nadalje v službi. Vsa glavna mesta so prevz li japonski oficirji. Odstavljeni so bili tudi kitajski carinski inšpektorji. Tudi v pomorski carinarnici v šanghaju, ki je imela izredno velik promet in je donašala nan-kinški vladi izredno lepe dohodke, so vodilna mesta zasedli japonski uradniki, ki jih je imenoval general Macui. V šanghaju se sedaj širijo govorice, da bodo Japonci zasedb vse glavne dele šanghajskega pristaniška, ki bo izključno na razpolago japonski vojski. Japonci teh vesti doslej še niso demantirali. Po vesteh s fronte kaže vse, da se je tudi najnovejša japonska ofenziva na šanghajski fronti končala z uspshom. Kitajci se na obeh straneh jezera Tajhu umikajo dalje proti severozapadu. Na za-padni strani jezera so se umaknili že na hribovito ozemlje, na katerem pa jun bržkone ne bo uspelo ustaviti japonskih motoriziranih sil. Grožnja z okupacijo mednarodnih naselbin Tokio. 27. nov. w. Min. predsednik knez Konoje je snoči sprejel japonske novinarje in jim podal daljšo izjavo o napetosti, ki je nastala zaradi mednarodnih koncesij v šanghaju. Naglasil je, da Japonska ne misli popustiti od svojih zahtev ter bo vztrajala na tem, da se tudii nad tem ozemljem prizia suverenost Japonske. Japonska je odločena poslužiti ee tudi sile, da uveljavi svoje stališče. Kako se bo položaj razvijal dalje, je odvisno od stališča, ki ga bodo zavzele ostale zainteresirane države, predvsem Anglija. Ce se bodo te države sklicevale na vvashing-tonsko pogodbo, jo bo J?ponska takoj odpovedala. Nova pogodba bi se seveda moala skleniti le, če zainteresirane države v celoti upoštevajo stališče Japonske in ji priznajo pravice, ki ji gredo. Angleški protest v Toki ju London, 27. novembra. \v. Reuter poroča, da je danes angleški poslanik v Tokiju Crai-gie izročil japonskemu zunanjemu ministru v zelo ostrem tonu sestavljeno protestno noto angleške vlade zaradi kršenja določb o mednarodni koncesijah v Šanghaju, kjer so Japonci zasedli vsa važnejša mesta s svojimi uradniki, si prisvojili kontrolo nad carinami, pošto in drugimi javnimi ustariovami ter začeli izv-jati poštno im telefonsko cenzuro. Angleška vlada smatra to za kršitev polne proletarizacije, ki je za komunistične sejalce pripravljena in pognojena njiva. Tudi te ugotovitve je bilo potreono enkrat napisati v očigled ciničnim in brezvestnim napadom na jugoslovensKO idejo in na ljudi, ki jo neomajno nosijo in zastopajo. Ideja narodnega edinstva je nam Slovencem rešila življenje. Dala nam je svobodo, pripeljala nas je v lastno državo in iztrgala iz rok mednarodnih sil, ki bi nas bile sicer porabile kot drobiž za izravnanje svojih računov. Jugoslovenska ideja je Slovencem v lastni državi omogočila v kratkih letih razvoj, ki presega uspehe naših narodnih naporov skozi stoletja. Ista ideja nas je v državi napravila za del državnega naroda in nam zagotovila možnosti enakopravnega soodločevanja o politiki in usodi Jugoslavije, obvarovala nas je, da bi bili v Jugoslaviji potisnjeni v položaj narodne manjšine z vsemi posledicami, ki iz take pozicije izvirajo. In jugoslovenska ideia končno je — na to smo hoteli v gornjih vrstah opozoriti — tudi naša glavna obramba proti razkrojevalni sili komunizma, ki v svoiih posledicah ograža naš obstoj a tudi tiste dobrine ki "iih marsikateri separatist meni naiboli?e braniti, kadar zasmphuje in napada jugoslovenske nacionaliste. mednarodnih dogovorov m pogoJb in zahteva. da japonska vlada vse te ukrepe takoj prekliče. V merodajnih londonskih krogih opozarjajo. da je angleška vlada podvzela ta korak v sporazumu s Francijo in Ameriko, ia pa nima značaja kolektivnega protesta. Tudi Amerika protestira Uashington, 27 nov g. Danes je bilo objavljeno uradno poročilo, da je vlad' Ze-dinjenih dižav po svojem poslaniku v Tokiju vložila pri japonski vladi najostrejši protest proti kršenju pravic v med n i rodni koncesiji v šansjhaju. Zunanji minister Hull je izjavil novinarjem, da ameiiška vlada budno zasljc m je postopanj japonskih oblasti na Kitajskem. zlasti v Sangh.-ju tei bo z vsnni sredstvi bran la pravice A me ibe. V tem smislu sta dobi'a navodila tm i poslanik v Tokiju in gener.-^Ini konze e svojimi prijatelji in zavezniki nedotaknjene. O čem bomo razpravljali v Londonu Pari«. 27. nov. o. Po seji vlade so se v dobro informiranih kronih razširile naslednje kombinacije o razpovorih v Londonu. Razpravljali bodo: 1. o rezultatih Halifaxovih razgovorov v Berlinu, 2. o nemških zahtevah po kolonijah. 3. o nemškem 6tališču glede na razvoj srednje-evropskih odnošajev, 4. o povratku Nemčije v Društvo narodov, čegar statut bi se moral vsekakor prej še redigi-rati, 5. o likvidaciji španske državljanske vojne in normalizaciji odnošajev na Sredozemskem morju, in 6. o vzhodno-afriškem sporu. Nadalje zatrjujejo, da bodo angleški državniki v Londonu skušali pridobiti francoska ministra za skupno stališče glede spora na Daljnem vzhodu in zlasti glede obrambe mednarodnih interesov v Šanghaju. Chamber lain bo skušal tudi pregovoriti Chautempsa in Delbosa, da bi Francija po angleškem vzgledu poslala svoje diplomatske agente v Francovo Španijo. Flandin za politično premirje Pariz, 27. nov. w. Bivši min. predsednik Flandin je imel snoči v klubu veleposlanikov predavanje, v katerem se je spričo mednarodne napetosti zavzemal za notranje politično premirje v Franciji. Naglasil je, da je prišla ura, ko se mora francoski narod zavedati, da je treba strankarske, politične in socialne prepire in nasprotstva položiti na stran, da bo Francija dorasla veliki nalogi, ki jo čaka. Kar se tiče zunanje politike, se je izjavil Flandin za realno presojanje, ki mora obsegati tudi reviziio francoskih obveznosti. Vojna ni neizogibna, da pa se prepreči, mora biti Francija močna na zunaj in znotraj. Ribbentrop se je vrnil v London London, 27. novembra, b. Nemški poslanik na londonskem dvoru Ribbentrop se je včeraj iz Berlina vrnil na svoje službeno mesto v angleško prestolnico. Poljski glas o nemških kolonij skih zahtevah Varšava, 27. nov. o. »Dennik Narodni« razpravlja o splošnem položaju v Evropi in naglaša, da je treba brezpogojno podpreti nemške zahteve po kolonijah, ker naroda s 70 milijoni prebivalcev ni mogoče stisniti na tako majhen prostor v Evropi, kakor ga ima sedaj. Kar se tiče srednjeevropskih vprašanj, pa Poljaki ne morejo pristati na nemške aspiracije nasproti Avstriji in Češkoslovaški. Sleherna ugoditev Nemčiji v tej zadevi bi imela za prvo posledico, da bi se pričeli ozirati tudi na vzhod. Schmidt ostane Dunaj, 27. novembra, b V zvezi z vestmi, ki 60 jih objavila inozemski listi o odslo-vitvi državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta prišel l'/y svojg domovine n ied nas. Miklavž hodi po Ljubljani Pred godom sv. Nikolaja in pred praznikom božjega rojstva se mesto vsako leto razgiblje v posebno živahnem prometu. Na ulici, v razkošno opremljenih izložbah, v gneči po trgovinah in iz razgovorov med materjo in otrokom doma občutiš, koliko nemira, hrepenenja in upanja je za malega in velikega človeka združenega s temi svečanimi 'dnevi, ki dajejo življenju poudarek najvišje lepote in radosti. Da tudi mi vsaj nekaj malega prispevamo k poživitvi prometa, da pomagamo tistim, ki jim je iz množice vsega dobrega težko izbirati najprimernejših daril za svoje drage, z nevsiljivim napotkom, smo se odločili, da bomo v teh dneh objavili vrsto propagandnih reportaž, ki naj opozore kupca na posamezne tvrdke. Miklavž v Šelenburgovi Časi, ki jih preživljamo nam nalagajo štednjo in stroge račune, in zato sta se sv. Miklavž in božiček tudi letos zarekla, da bosta nosila samo praktične, koristne reči. Po Ljubljani že hodi veliki dobrotnik z dolgo, belo brado in škofovsko mitro na glavi in na tihem nakupuje, da se mu bo kmalu nabrala zvrhana vreča daril. Ko ga je pot zanesla skozi Šelenburgovo ulico, se je dolgo pomudil pred lepimi, z umetniškim okusom urejenimi izložbami tvrdke V Lesjak, ki že nekaj let zavzema vodilno mesto v svoji stroki. Tudi njega je za-mamila bogata izbira, ki vabi človeka iz oken, potem je vstopil in izbral najboljše od dobrega. Kaj boste v resnici poklonili za Miklavža svojim dragim, če ne tistih stvari, ki so jim za zimo in za sezono večernih prireditev najbolj potrebne? Gospodu je treba kravat, nogavic, rokavic, šalov, svilenih rut, dami je troba poleg nogavic, rokavic, šalov in rut še torbic, svilenega perila in najfinejših pletenin. Kam boste hodili drugam po te reči, če ne tja. kjer imajo zmerom samo prvovrstno blago na zalogi? Že za naj-skromnejše zneske — od dvajsetaka dalje — si lahko omislite lepo Miklavževo ali božično darilo iz vseh iiašterih in še drugih vrst blaga pri V Lesjak. Šelenburgova. Miklavž na Mestnem trgu Častitljivi Mestni trg, najstare še, večno živo središče trgovskega prometa v naši metropoli, predstavlja — v dnevih pred Miklavžem in pred božičnimi prazniki že od nekdaj utelešenje vseh skritih hrepenenj in plahih želja, kar se jih more v te,._ prazničnem času poroditi v srcih verujoče mladine in vsega upojačega sveta. Krasno urejene, z vsem dobrim založene in v večernih urah bajno razsvetljene izložbe privabljajo male in velike ljudi, da si od daleč izberejo vse, česar jim ie treba za dušo in telo. in potem v pismu snoroče Miklavžu in božičku, kaj naj prineseta. da bosta obdarovancu najbolje ustregla. Tu sredi trga pričakuje Miklavža ena naših najstarejših in najuglednejših trgovin, manufakturna tvrdka Franc Ksav. Souvan da mu prijazno razkaže svojo bogato, neizčrpno zalogo vseh vrst blaga. Kar se tiče damakega sveta, pravijo, da bo Miklavž, ki ima priznano odličen estetiki okus, letos s posebno pozornostjo izbiral svilene in volnene čipke v apartnih vzorcih in naj- novejših modnih odtenkih. Posebnost teh čipk je, da se v kombinacijah z različnimi krepsateni da o z eno in isto čipko dosc-zati vedno novi, nepričakovani efekti. De-viza letošnje mode so svilene tkanine, prepletene z zlatom in srebrom Človek bi mislil, da so cene tem bogatim, razkošnim tkaninam visoke, da jih ne doseže izlepa skromen zemljan. a kako se bo čudil Miklavž, ko bo pri Souvanu izvedel, da se dobe čipke in z melalom prepletene tkanine že meter od 80 din dalje. Če mu bo proračun tesno odmerjen, pa bi vendarle rad nekomu napravi! veselje, bo pri Souvanu lahko kupil ščst finih damskih robcev že za 12 din. A če bo lahko nastopal z malo prešernejšo gesto, bo lahko izbral kolekcije najfinejših robcev v zlatih in srebrnih škatlicah za damo in gospoda in še vseh drugih prečudnih reči, ki bodo obdarovancu v radost in v korist. Da, tako je rekel sv. Miklavž: če bom lahko razsipen ali če bom moral biti skop, darila pojdem izbirat k Souvanu na Mestni trg. ' Miklavž kupuje knjige Vse je prav, človek mora biti stvaren in šitedljiv. imeti mora predvsem vodo in kruh pa streho nad glavo, a narobe bi bilo, če bi ob skrbi za telo čisto pozabil na dušo. Sedemkrat drži ta resnica, kadar je beseda o mladini Leta gospodarske krize so izmaterializiraia ljudi, mlade generacije, ki prihajajo, so vržene skoraj samo na to še, kar se da z zobom odgrizniti in s pestjo doseči. Zato je za Miklavža pač ena prvih dolžnosti, da med darili, ki jih bo v noči pred svojim godom odlagal na krožnike in peharje, ne bo pozabil tudi najdragocenejšega vodila, ki ga lahko damo otroku na pot akozi življenje: lepe knjige. ^ Mladinski Matici v Ljubljani, ki je zrasla iz plemenitega prizadevanja našega uči-tel;stva, nuditi mlademu čitaiočemu občinstvu lepo, izvirno knjigo, dobro in poceni obenem, gre zasluga, da so cene na trgu mladinskega -slovstva tako ohčutno padle, da je danes lepa knjiga dostopna že. tudi otroku iz najbednejše koče. Nič več ko za 22.50 din lahko naročite nri Mladinski Matici za svojega otroka redne publikacije, ki obsegajo 10 številk skrbno ureievanega, bogato ilustriranega mesečnika »Naš rod«, pri katerem sodelujejo pod uredništvom Josipa Ribičiča naši najboljši pesniki, pisatelji in vzgojitelji, in štiri knj:ge izbrane vsebine in polnovredne kvalitete na leto. Brez dvoma si ne morete misliti plemenitejše geste, kakor če bi svojemu otroku nied Miklavževa darila položili tudi izpolnjeno naročilnico za te kn„ge in za »Naš rod«. Prav gotovo pa ne sinete dopustiti da bi na krožniku ali peharju, ki ga bo na večer pred Miklavžem nastavil vaš malJek manj-kan »Palčki«, prečudežna zgodba iz kraljestva fantazije, ki jo je spisa' Josip Ribičič 111 je izšla bogato ilustrirana na čvrstem kartonu, da jo lahko daste v roke tudi tistemu najmanjšemu, ki doslej še ni izpričal prav svetega re pekta pred knjigo in tiskano črko. »Palčke« dobite v vsaki knjigarni za 30 din. Prav za god velikega nebeškega dobrotnika je napisana Ribičičera »Miklavževa noč« z vrsto slikovitih Bam-bičevih ilustracij. Za velikonočne praznike ie izšla, a je primerna za obdaritev ob vsaki priliki zbirka bolgarske mladinske proze »Pirhi«. Iz domačega slovstva priporočamo za Miklavževo darilo še Seliškarjevo »Bratovščino Sinjega galeba« z ilustract-jami Alberta Sirka in Lovrenčičevo »Tiho življenje« s serijo Jakčevih risb. En starček DOd Gorjanci ždrahar sv. Jožef — Rlat-kova prisega — Zgodba o Martinovi gosi — Vrag, polšji pastir — Kamen debelosti Lepa far a šentjerneiska — tri ure glih od Novga mejsta Še koroški furman vej za ta precartcin krt j. Št. Jernej, konec novembra. En starček jc živel .. tam doli na lepem Dolenjskem Izdam vam skrivnost, da še vedno živi. V Ratičevci in Sončniku ga najdete, pa v Drči in Skrivnem, če pogledate v nastežaj odprte hrame in zidanice. Sode val' sem in tja. pripravlja novo posodo za pretakanje in pospravlja nered, ki je nastal ob trgatvi. Vse leto je imel posla dovolj, sedaj po trgatvi pa ga opravlja z neko posebno slovesnostjo, saj misli na bližnji krst Ne opusti dneva, da se ne bi mudil v svoji zidanici, čeprav uro in več oddaljeni od doma. Saj je najbolj zadovoljen, če neprestano nadzira dozorevanje mošta in prisluškuje kipenju v polnih sodih. pa šteje dneve, ki mu bodo končno mošt očistili in mu dali v zameno za sladkor »moči«. Pri tem pa ga po malem pokuša, požirek za požirkom Ko pa se zve-čeri, se še enkrat ozre po zidanici, izprazni zadnji kozarec in poišče že pripravljeno dolgo palico, s katero potem odkrmari z višin v polje. Vsak večer ga lahko srečate v zadovolinem samogovoru na potu domov, ko bolj ali manj spretno uravnava s palico svoj korak. Če hi mogli prisluškovati njegovemu samogovoru, bi videli, da izraža zadovoljstvo. Doma so na delu krepkejše, mlajše roke. sam se j>a tolaži s svojim v »pisanju« izgovorjenim užitkom ki mu je vse na svetu in ki ga tako blaženo vtaplja v spomine na lepše dni. »Ko smo bili še mladi ..« Kdo se naj pa sicer še navdušuje za današnji čas, ko je vse narobe in dolže celo sonce, da ni več kakor je bilo, češ da se ga je lotila nekakšna pegavost, od koder da izvirajo vse naše nesreče: neprestano deževje, bolezni pri ljudeh in živini. pa morda tudi višji davki. Da se bo poznala sončna pegavost letos tudi moštu in vinu, so prerokovali učeni ljudje, oni menda, ki tudi pratiko delajo. V našem prigorju vladajo še patrijarhal-ne razmere Vsi vinogradniki imajo enega samega, skupnega viničarja. ki opravlja zvesto in brez puške svoj posel že kdove kolikim rodovom Sv Urbana mislim, ki si je izbral svoje bivališče na višini vrh polja odkoder z lahkoto pregleda vse zaupane mu vinograde in kamor se nasprotno tudi vsak vinogradnik med delom včasih zagleda s tiho željo Preljubi sv. Urban, ti dobri naš meiaš v gorici ti stanuješ, in žlahtno grozdje imaš. Le zori ga in medi gs boš dal nam dober mošt. Grozd je v našem prigoriu še prav posebno sveta in nedotakljiva tu-a lastnina in še celo vinogradnik ti ga bo s prav težkim srcem utrgal če ga boš prosi! zanj. Ni to skopost. saj te bo s svojo »kapljico« sicer pogostil do dobre volje in še čez če te je volja. Za grozdje pa velia pod Gorjanci poseben, neoisan zakon, ki ga danes domala še vsi snoštujejo in ima zato sv. Urban s ooverjenim mu varu^tvom lahko veselie Toda nikari me ne razumeti, kakor da v drug'h stvareh nismo tako natančni Še s'ab zgled drugih nam doslej ni mnogo škodil Se na primer čisto odkrito zgražamo nad nekim bližnjim kraiem — da ne bo zamere. ra'ši ne povem imena — kjer so svoi čas začeli kar r.a glas govoriti da ni razen sv ložefa v oltariu domače cerkve niti e^eaa edmeatega no-štciaka '*eč Seveda ie to domnevne močno u;ezilo MisKlt «o da mera z volkov? t»t"ti. kdor se z volkov- druži in so sv Jožefu obesili na ramena koš ter nastdi va^i ukradene koruze. če= kdor žake'i fin za koš velja prav isto) drži, je prav tako tat. kakor oni, ki žakelj aH kos s tatvino polni. Tako so ooravili z izjemo sv Jožefom in so bili ootem z njim zadovoljni. Pod Gorjanci ie to vse drugače Prioo-vedova'i so. da še ni do'go, ko podgorci skoro niso poznali sitnosti zarad' nostav in so imeli le redko ooravka s sodnijo. Prisege. da na primer mnogi soloh niso poznali. Rajnki Ra h je pripovedoval to zgodbo, sai ste ga poznal'. Leta so ga že težila, vendar pa svojega humoria ni nikdar zgubil. Le včasih je zmajal z glavo ;n ugibal: »Čudno je to. vsi vrstniki so že odšli na oni svet. jaz se pa tako dolgo mudim. Kaj si !e tam mis'ijo. da me toliko časa ni, najbrž, da sem zaprt.« Rajh je znal prav zabavno opisati tudi Matkovo prisego. Pripovedoval je kar v Matko vi osebi: — Nikoli nisem imel opravka na sodišču in mi je bilo zato nekoliko tesno, ko sem stal pred sodnikom Pa ni bilo nič hudega. Pomenkovali smo se ln povpraševali so me to in ono. Sila radovedni so se mi zdeli Najbolj veselo je bilo pa pri prisegi k: sem si jo čisto drugačno predstavljal. Sodniku sem povedal, da prisegati prav nič ne razumem pa me je prijazno potolažil, da naj le nanj pazim, njega posnemam in prav natančno za njim ponovim vsako besedo, ki jo bo on povedal Prižgal je dve sveči »n s fem se je začelo. Sodnik je naredil resen obraz in dvignil tri prste. Tudi jaz sem pogledal resno in dvignil prste Sodnik: »Sedaj pa pazite!« Jaz; »Sedaj pa pazite!« »Sodnik: »Kaj je to?« in se ozre na mene. Jaz: »Kaj je to?« m se ozrem na njega Sodnik: »Ne norču te se« in povesi roko. Jaz tudi spustim roko: »Ne norčujte se!« Sodnik me gleda z vedno bolj hudim pogledom: »Vtaknil vas bom v keho.« Tudi jaz sem skušal gledati vedno huje: »Vtaknil vas bom v keho « Zaključila sva pa prisego takole: Sodnik: »Molčite že enkrat vi tepec kako se pa obnašate a Pri tem upihne levo svečo. Hitro priskočim upihnem desno svečo in tudi rečem: »Molčite že enkrat, vi, tepec, kako se pa obnašate.« Sodnik je nato hitro odšel skozi zadnja vrata, jaz sem pa krenil skozi sprednja, vesel, da se je vsa prisega tako gladko iztekla. — Bog ve. kdaj se je učil Matek prisegati. Bili so to še oni dobri staii časi, ko ti ni še vsakdo zabrusil v obrat, če si mu stopil na kurje oko: »Se bova že nekje drugje videla«, s čemer se danes napovedujejo pravde. ★ Če podgorec rad počasti sv Urbana, ki vsako leto poskrbi za grozdje mu je pa sv Martin še mnogo bolj pri srcu, saj mu je poveril tako svečano opravilo, kakor je krst vina Po sv Martinu je šele mogoče prav presoditi kakovost novega pridelka, ko ga zapuste mušice in pokaže svojo pravo barvo Pravijo tudi, da mo?tu še ni mnogo zaupati, da je presladek Veseli in praktični Ribničan, ki je pred leti prikro-šnjari! v podgorje m tu suho robo zameni! z zakonskim jarmom, pa še pravi, da je pregost in da ga kaže zato previdno pre-cejati skozi zobe. Manjkajoči zob si je zato kar sam naredil iz božjejiotne sve-tinjice in ga prav svetlo izgladil. Da bo le do sv. Martina, pozneje ga itak več ne potrebuje, ko se bo vino ucistilo. Sam je tako dejal. Na krst smo se pripravili in gosko lepo pitali za to slovesnost. Brez gosi ali po perju kaj njej sorodnega ne sme ta praznik mimo nas, saj je to že stara zakoreninjena navada, ki je ne kaže kar tako odpraviti. Obrajtal jo je že svoje dni Matek, ki smo ga preje videli prisegati. Naj vam povem, kako je prišel nekoč do tolste in lepo zapečene Martinove gosi. Bil je to res čuden. vendar pa skozi in skozi pošten način: Po maši sta stopila iz cerkve hkrati vsak skozi svoja vrata gospod župnik in Matek Gospod so se radi pošalili z Matkom, kateremu so se že mnogokrat nasmejali od srca. Takrat pa je bila Martinova nedelja in gospod so se spomnili pečene gosi, ki jih čaka z* kosilo, pa so si izmislili prav posebno šolo »Mstka so povabili s seboj, ga posadili za mizo pred lepo dišečo gos in mu dejali: »Matek, kar boš storil ti z gosjo, to bom jaz s teboj« in so mu dali še nož in vilice. V zadrego so ga hoteli spraviti in se nasmejati, pa eo se ušteli. Matek je odrinil nož in vilice, obrnil previdno' gos n« hrbet, potem pa začel vtikati prst skozi znano prirodno odprtino in ga s slastjo oblizovati. Gospod župnik svoje grožnje seveda niso izpolnili, Matka so pa prav imenitno pogostili, česar ni mogel nikdar pozabiti Jesen pomeni pod Gorjanci poleg mošta še marsikaj. Na primer, kar daje mostu posebno »lasi — tolst polhi.. Naši podgorci love to živalco, odkar jo je vrag, pastir vseh polhov, prignal iz krakovskih gozdov preko Krke v pašo na Gorjance. Po'h je bil že od nekdaj zagonetna in nekam skrita žival. Saj je preko zime in poletja nevidna, le jeseni prileze n« dan ali bolje v noč, če je kaj žira, ali kakor pravijo podgorci: bukvice. Lovi se le ponoči in nič čudnega ni, če je polharjeva domišljija na preži pri ognju v jesenskem gozdu iztuh-tala, da je polh varovanec samega vraga V Ribniški dolini pa pravijo, da vrag posebno čuva ono vrsto polhov, ki 10 imenujejo »lišček« po rumeni lisi na čelu. Če se nameri polhar na liščka, si bo vrag zelo prizadeval da svojega varovanca reši. Okrog polharja bo padalo v temi kakor težki otepi slame 's čemer hocc vrag polharja premotiti in mu pozornost obrniti drugam. Tedaj da je najbolje, da se polhar vrne in pusti vse skupaj pn miru. zakaj če bi le vztrajal, bi ga prav gotovo doletela kakšna nesreča. Da je prignal vrag polhe v Gorjance iz Krakovega pripoveduje nekje Valvazor V prav zgodnjem jesenskem snegu so ljudje že večkrat opazili sledove celih čred polhov, ki so v eni sami noči premerih ve like razdalje in jih tudi voda ni zadržala Niso to redne selitve, marveč le beg za hrano, ki je narava ne trosi povsod enako gosto Prav kakor da bi pastir odgnal svo-io čredo na nove pašnike Tako se je ljudem vsaj zdelo. Pa so si mislih še: nič pri da ni tega pastirja ki se boji dneva, sam vrag tiči v njegovi koži. Podgorec zna pripraviti pečenega polha na dva načina Odere ga, kadar je krzno dobro, če pa kožušček ni dovolj gost pol ha poparijo da se »osopa«. Polhova mast teče kakor olje in je staro priznano zdra vilo za slab želodec, uporabljajo ga pa tudi za zabelo namesto »laškega« olja. Okusa ni zoprnega, prej skoro prijetnega Letos so polharji žalostni. Samo sline bodo cedili in pripovedovali, kako so se lansko leto polhi mastni in lepo pečeni svetili poleg sklede krompina in ob poliču mošta. Letos bukev ni obrodila in se bodo polhi razočarani vrnili v svoja dupla kmalu potem, ko se bodo prikazali. Pa nikar ne mislite, da bodo morali sestradani počakati, da bo bukev drugič obrodila. Ka dar ni žira, da vrag oblizniti svoji čredi poseben kamen in polhi se na mah odebele. da potem lahko v prav zadovoljnih sanjah prespe zimo. Tako bo moralo biti tudi letos. Polhov torej ne bo, še krompirja malo, v poliču pa kislica da se bomo prilikam in časom primerno držali. Namesto polhov bodo polharji skušali najti vsaj oni kamen debelosti, ki bi ga obenem s polhi tudi polharji in nepolharji letos prav radi obliznili, da bi potem lahko brez strahu pred zimo z zadovoljstvom zabrusili vsem zvezdogledom in pratikarjem v brk- »Poj'-te se solit s svojimi sončnimi pegami, s katerimi ste nam vse štrene zmešali!« Če pa onega kamna ne bomo našli, se tolažimo vsaj s tem, da bo sedaj po sv. Martinu v vinu že dovolj sile pozabljenja. Če tudi vas kaj tare, vas pa za nedeljo povabimo. Pa sodček pripeljite s seboj, da vam ga bomo natočili. — č. Elektrifikacija Brežic Zakaj še ni prišlo do sklepa pogodbe med banovinskimi elektrarnami in brežiško občino Velecenjeni gospod urednik! Ker je ne iti dopisnik v »Slovencu« z dne 12. 11. 1937 pod naslovom »Elektrifikacija Dobove« netočno in tendenciozno skušal informirati javnost o elektrifikaciji Brežic in o okolnosti, da še do danes med »Kranjskimi deželnimi elektrarnami« (KDE) in med občino mesta Brežic ni sklenjena elck-trifikacijska pogodba, smatram kot predsednik te občine za svojo dolžnost zadevo pojasniti, Vas prosim za objavo naslednjih ugotovitev. Akcija za elektrifikacijo Dolenjske in spodnjega Posavja se je pričela že leta 1935. Občinski odbor brežiški je akcijo toplo pozdravil ter takoj stopil v stike z merodajnimi činitelji in se pričel z njimi pogajati glede elektrifikacije mesta. Bil Je pripravljen, da za tako elektrifikacijo doprinese občina tudi velike žrtve; zlasti je bil tudi pripravljen sopodpisati jamstvo za nameravano 7 milijonsko elektri-fikacijsko posojilo. Seveda se je pa odbor zavedal, da ne more brez vsega pristati s KDE na enako pogodbo, kakor so jo druge občine pavšalno in po enotnem obrazcu sklenile s KDE, saj se nahaja brežiška Občinski odbor, ki je ugotovil, da so kalkulacijski računi KDE gled druge variante netočni, je obe varianti preizkusil po svojih strokovnjakih in se nato z vsemi glasovi večine odločil za drugo varianto, to je za ono, ki predvideva oddajo električnega toka s posredovanjem občine. Kakšna je razlika med obema variantama in zakaj se je občinski odbor odločil ravno za drugo, je razvidno iz sledečega: Po prvi varianti bi dobavljale KDE električni tok neposredno strankam po 3.25 Din, k čemur pridejo še prispevek za dalj- i novod in trošarine, kar vse bi zneslo najmanj 5.85 Din za kw uro, za obrtne motorje 2 Din itd., občina bi pa morala jamčiti pri Pokojn nskem zavo u v Ljubljani za elektrifikacijsko posojilo v znesku 7,000.000 Din in sicer z vsem svojim premožen jem in z vso svojo da čno moč,o. S tako obremenitvijo bi občina za dog e-den čas izgubila vsako kreditno sposobnost, če bi rabila kako posojilo za druge svoje investicije. 7a celo sedanje električno lokalno omrežje pa so KDE nudile občini le 50.000 Din, za nakup Diesel-mo-torja z generatorjem in za uporabo elek- najmanj po istih, če ne celo po nižjih cenah kakor KDE, obdržala pa bi pri tem svojo lastnino na celotnem omrežju, strojih in elektrarni, poleg tega pa bi lahko še nadalje zaposlila sedanje uslužbence, katere bi deloma itak morala obdržati radi vodovoda tudi, če bi se odločila za I. varianto. V tem primeru pa bi seveda ti režijski stroški upravo vodovoda nesorazmerno podražili, dočim se po n. varianti ti režijski stroški porazdelijo na vodovod in elektrarno. Upoštevajoč vse te zgolj gospodarske momente, se je večina občinskega odbora odločila za drugo varianto in jo na plenarni seji sprejela. Da nudi občinski odbor možnost tudi interesentom kot takim, da zavzamejo k tej važni stvari svoje stališče, sem povabil na tozadevni plebiscitni sestanek vse občane, ki imajo mesečno več kot 10 kw potrošnje električnega toka in sem podal pred njimi podroben in izčrpen referat o obeh variantah. Pri odrejenem glasovanju se je izkazalo, kar je tudi z zapisnikov ugotovljeno, da od vseh prisotnih (poudarjam, da so bili prisotni tudi pristaši JRZ!) ni niti eden glasoval za L varianto in so le trije izjavili, da se vzdrže glasovanja, češ da še niso dovolj preštudirali celega problema, da bi se zamogli na eno ali drugo stran odločiti. Vsi ostali so glasovali za H. varianto, to je za ono, za katero se je odločila tudi večina občinskega odbora. Dasi je občinski odbor podal garancijo, da v nobenem slučaju ne bo zahteval za tok višjih cen. kakor ga bi zahtevale KDE pri svoji direktni dobavi pa KDE na enkrat o tej varianti niRo hotele ničesar več slišati, temveč so vztrajale in vztrajajo še danes na tem, da sprejme občinski odbor brezpogojno I. varianto, to je ono, ki ima v mislih dobavo električnega toka neposredno po KDE, češ, da je to za brežiške občane najugodnejše, da pa KDE tudi iz principa ne morejo pristati na II. varianto. Glede teh argumentacij naj omenim le ivole. Občinski odbor brežiški ima gotovo več interesa, pa je tudi po zakonu in vsled dejanskih razmer (vsi člani tega odbora so tudi davkoplačevalci!) bolj poklican presoditi, kaj je za Brežičane ugodnejše in koristnejše, dočim priznam, da so KDE pač bolj pozvane soditi o tem kaj ie za nje, to je KDE koristnejše. Baš radi zamenjave teh koristi morda ne more priti do elektrifikacijske pogodbe. Kar se pa tič° orincipa, vsled katerega KDE ne morejc pristati na drugo varianto se pa spominjam. da sem bral pred nar dnevi v ne^em dnevniku, da so fste KDE z občino Novo I mesto sklenile elektrifikacijsko pogodbo baš na ta način, kakor želi brežiška občina, da bodo namreč KDE tok dobavljale občini po enotni ceni, občina ga bo pa prodajala naprej svojim občanom. Iz tega sledi, da je princip tukaj zlomljen, pri čemur seveda ne maram trditi, da morda radi tega, ker je večina novomeškega občinskega odbora JRZ. večina brežiškega občinskega odbora pa — ne JRZ. Le ako kdo, kakor »Slovencev« dopisnik, skozi politična očala motri ta strogo gospodarski problem in ako ne upošteva gospodarskih razlogov, pa tudi ne volje občanov, se more povzpeti do trditev, da »se marsikdo upravičeno Čudi ravnanju občinske uprave v Brežicah, ki pri svojih odločitvah o gospodarskih vprašanjih ne upošteva zadostno gospodarskih vidikov, in da bodo občani, ki ne bodo hoteli trpeti škode zaradi neuvidevnosti nekaterih, že našli pot, da bodo prišli do cenejšega električnega toka.« Res je, z vsemi režijskimi streški. s trošarino in ob majhnem konsumu električnega toka stane kw ura iz brežiške občine centrale 8 Din, kar je vsekakor mnogo. Pa tudi 5 Din 85 p, kolikor bi stala k\v ura z vsemi dodatki po I. varianti, bi bila še previsoka cena in ravno radi tega se je večina občinskega odbora odločilo za II. varianto, ke. bo ta druga varianta dopuščala še večje znižanje cen, obenem pa bi v tem slučaju občina obdržala lastnino na celem omrežju, centrali itd., kar je v pogledu gospodarske samostojnosti in neodvisnosti vsekakor jako važno. Večina občinskega odbora se je dobro zavedala in se zaveda, da se elektrifikacijska pogodba ne bo sklenila za par let, ampak za cele generacije. Ker hočejo KDE občini Brežice diktirati I. varianto in grozijo, da bodo v nasprotnem slučaju pač izpeljale tok mimo Brežic, ni moglo priti do pogodbe. Krivda za to ne zadene občinskega odbora hrežiške-ga, ki tako pogodbo slej ko prej želi in odklanja san*t> diktat, temveč one fak torje, ki bi bil) zadevo že davno lahko rešili, ako bi hoteh razumeti, da sta v pogledu pogodbe KDE.' in ob<"na Brežice enakopravni pogodbeni stranki in da je edino s tega vidika tako pogodbo motriti. Takšna je tedaj ta za -jrc-s? > 3 je po dobrih treh tednih izsledilo tato\a občina v bistveno drugačnem položaju. Do- trarne. v kateri bi se uredila transforma- čim druge občine — menda z izjemo dveh — do sedaj sploh niso imele električne razsvetljave. je brežiška oblina imela in ima še danes svojo lastno elektriko, s svojo centralo, s svojimi Diesel-motorji, s svojim lastnim električnim omrežjem, ima v to svrbo nastavljeno posebno strokovno usluž-benstvo, med njimi nekatere celo pragmatično itd. Tudi ni prezreti, da ima brežiška občina svoj lasten vodovod, za katerega rabi električno strujo, da Črpa s črpalkami vodo v rezervoar v vodovodnem stolpu. Z ozirom na vse te posebne okol-nosti, je moral občinski odbor vsekakor dobro prekalkulirati. kakšna pogodba bi interesom obCanov najbolj odgovarjala. V poštev sta prihajali dve varianti: 1. da KDE občanom Brežic direktno dobavljajo tok in ga s konsumenti tudi direktno obračunavajo, ali pa 2 da ga od KDE pavšalno in po enotni ceni sprejema brežiška občina sama, ki ga potem oddaja naprej svojim občanom in pri čemur tudi sama diferencira ceno posameznim vrstam toka (privatni, obrtni, industrijski itd.). KDE so še letos v marcu ponudile občini obe varianti in jo pozvale naj se pač- odloči za eno izmed njih, nakar bi se sklenila pogodba, torska postaja, pa le 40000 Din, skupaj tedaj 90.000 Din. Ta znesek so sicer KDE kasneje zvišale na 125 0000 Din, kar vse pa še daleko ne odgovarja pravi protivrednosti za navedene dajatve. Razven tega pa bi morala obCina prispevati še okroglo 500.000 Din na tangenti ki odpade" na njo pri celi elektrifikaciji. Posebej in na svoje stroške bi morala občina preurediti tudi še vodovodne črpalke (ki bi morale biti zmen.iane), dalinovod do njih (2.5 km). Poleg tega pa bi ostali vsi sedanji uslužbenci občinske elektrarne s svojimi družinami na cesti, ker so KDE izjavile, da jih ne morejo prevzeti. Po H. varijanti bi oddajale KDE občini električni tok na transformatorju po obljubljeni ceni 1 Din za kw uro, občina bi pa obdržala lastno omrežje in elektrarno, v kateri bi zgradila na lastne stroške transformatorsko postajo. Seveda bi tudi sama preuredila vodovodne črpalke in dopolnila lokalno omrežje, nabavila bi nove števce in bi plačala tudi primerno tan°en-to za elektrifikacijo, ki pa bi v tem s'uč mu znašala le okroelo 170 000 Din Vse te :n vesticije bi občina krila iz dohodkov prodaje električnega toka. ki bi ga zamogla glasom kalkulacijskih računov oddajati ža novembra. Dr. um pozaj p. ioči ie b'la izvrša:a v cu drz.ia tatvina pri gostil-ti.čarju in r*ku g. Makru Se.iici. Nezn n lat so je splazil v spalnico kjer je ukradel žetezao ročno blagajno, v kateri je b -lo okoa 10.000 din gotovine, razna potrdila. plačan- trgovinski računi in tri hra-nllii'; knjiži oe. Z no;ne omare pa so izginili papi nata vreča s 1600 din, 19 raznih ključev in dobro ohranjen moški suknjič. G. Sen ca je tatvino prijavil žalskim orožnik jih • k. so uvedli temeljito poizvedovanje. Ko je pred dnevi zvedela žalska oiožiiiška postaja aa aretacijo cbveh sumljivih ti/pev, ki sta bila aretirana v Mariboru. kjer sta v neki gostilni popivaia in na deb lo opravljala denar, katerega izvora nista mogla pojasniti mariborski policiji, sta se odpeljala v Maribor komandir žalske orožnlške postaje g. škraba in kaplar g Marn, da doženeta, ali nista morda aretiran ca v kakšni zvezi s tatvino v Žalcu Po temeljitem zasliševanju in na podlagi zbranega dokaznega materiala je obema oroin koma u3pe:o, da sta dosegla pri ar^ti.ancih priznanje tatvine. Na vprašanje, kje je blagajna, sta zpove-uala aietiranca, da sta jo zaKopala v nekem goziu v bližin- Žalca. Na prošnjo /žalskih orožnikov jima je izročilo mariborsko sodišče oba aretiranca, ki sta bila privedena v Žalec v svrho ugotovitve dejanskega stanja, v petek dopoldne je odvedla žalska orcžmška patru'ia uki njena zločinca z žs*ca v r. ' '* ' lrtnv oi-aijen: gcaa. kjei st i -'v . skan.e 5e-ezne blagajne, ki je bilo zelo težavno, ker sta oba* aretiranca tujca in se nista mo- gla spomn:ti. kam sta jo zakopala. Po poldne/nem iskanju s? je naposled posre-č lo vrl?.m žalskim orožnikom, ki jim je pomagal pri iskanju tudi Žalski redar A'ojz Kovač, najti v neki luknji pokrito z mahom in že zarjavelo železno ročno blagajno, v kateri so bili še vse listine, h.-aj/ilne knj.žiee, ključi in drugo razen gotovine. Po skoro enomesrčnem neprestanem zasledovanju je zdaj pojasnjeno, kako je bila izvršena ta drzna tatvina, o kateri v intei-esu preiskave nismo poročali. Oba arefranca sta skrajno nevarna tatinska tipa, ki sta bila zaradi vlomov in tatvin že Cesto kaznovana. Sta to železnik Franc in CzJnrč Ludvik. Prišla sta v Žalec 30. oktobra in napravila načrt za vlom pri g. Maksu Sen:ei Ozimi* je ostal zunaj na straži, ž.leznik pa je odšel v mraku skozi vežna vrata po stopnicah v prvo nadstropje, kjer se je vtihotapil v spalnico ter skril pod posteljo. Ko so odšli gostje iz gostilne in so vsi v h ši zaspali, je zleze' izpod postelje, uk:adel železno ročno blagajno z mize in papirnato vrečo z denarj m in ključi z nočne omare ter izginil v temn noč. Plen sta si razdelila ter se napotila proti Mariboru, kjer sta bila naposled aretirana. Vse priznanje požrtvovalnim žalskim orožnikom, da je drzni vlom pojasnjen. Pnstoni ln c s t a ni član Vodnikove družbe! Spusniitfajmo se naše krvi sta tujem! Današnja nedelja je posvečena izseljencem, deseti banovini Nar.«i. lii ima tretjino p p .d i ov izvei. svojih me/ bi mora, dan m.siiti naiijC. vzgoja m.auine l>. morala biti urejena da oi vsak otror. vedei, kje živ« ijmije ri„egavega jezika. Po.jaki, k j;h je -ij milijonov, ima/) svoj. zag^nionj oi-gamza.ijo u.ejeno taKO, la &e ne izgubi ue en |k)ijski uiiok. Kako .niamio to varstvo urejeuu mi. ki naj> je u pokluug milijon? Ali .inanio urej-eiie »talne zveze med našimi naselbinami in domu v.nor kdo jiih vodi m ka^o? ALi skrb; za to samo »iiafaeiova družba«, ali i.sel.;eni3ki urad? Kaio prišli tja konec preteklega stolerja. To so že popolni Američani in Amerika želi- da pustane;o enakovredni državljan. USA. Znano je. da je v I e tih kr ze. ko je Amerika zaprla vrata novim pr se-ijencem. nas ei izseljenišk urad. Vse trp je jt- j teh naših izseljencev bi morali v domo.iii ' zasiedova i in jim pomagati. C i at.ste juhi lejno šte\i ko »Kafaeia«. Tam se boste prepričala. ali visimo v tem pogledu svojo do ž nost. Tretji del naših izseljencev ivorijo naši rudarj. in deiavc; na Wes>'f 6'? Tu je tre-ba smotrnega dela pod vo"Vvon ka e vse-narodne organizacije, ki bi skrhat ja to. da bi; kar se iče st e s ev za i~obra br> našp mladine v materinskem :.e"iku. n l-j3' n ■ česar ne primanjkovn-o. 0»e za tn di naš mladi zavod ne izgubi ;veze z d">imovno fo pa more ustvarjati le dober mla/ inski fsk. Najtežje delo izven naših meja je v nnši so^e^čini. A tam ni=mo r-seljenei tam smo doma Vsako leto na izselensko ne'eljo si mo- ram« izpraševati vest, al- smo storili vse. i kar je v naš h inočeh da naši izseljenci ču-I t i jo našo ljui^z^n in skrb zanje, še bolj pa. da storimo vse. kai je treba, Ha piejmejo iz domov.ne duševne hrane. listov in l njig. ki naj vežejo vsakega slovenskega čoveka. posebno -pa mladino e staro domo/mo in r"imša.;o v \pe kraje pr. svetu, kjerkoli živi naš č ovek. pozdrav v domači beseda. Tako de'o mo amo po I pirati vsi. ki smo v svobf* ni domovini n mm vsaj te dušene hrane ne manjka. Ako gre za to, da ohra-n-mo naš ro'. raztresen pc svetu, ne sme b:ti vprašanja, kje so sredstva za rešitev. rf p * /># v • Jicticcu MlfinM^ts P R. O I IVOO UNION* ZAGB-E 8 gorelega obraza, pa je švigal in nadzoroval delavne sokolske čebele. Svoj govorni organ je imel vselej potrebam primerno na mestu in za vsakogar primerno besedo ali napotek k zaposlitvi. Trotov ni trpel! V razmeroma kratkem čisu je bilo nepotrebno podrto, odvoženo in očiščeno. To so bile le priprave za resno prezidavo, ki so jo na začudenje mnogih takoj pričeli zidarji. Po odobrenih načrtih, ki so bili članstvu na razpolago, novi dom ne bo obsegal samo staro kupljeno stavbo temveč bo zazidan skoro v vsem kupljenem prostoru, ki ima ca 450 m*. Med tekočim delom so sc vršile razne nabiralne akcije in je društvo v ta namen izdalo tudi obveznice brezobrestnega društvenega posojila in se obrnilo jia druge prijatelje, kar ni ostalo neuspešno. Vse težkoče v prezidavi, ki niso bile majhne, so se pod spretnim strokovnim vodstvom br. Debelaka s precejšnjo lahkoto premostile. Stavba je na znotraj dobila že povsem drugo lice, zrastli pa so tudi prizidki, ki so jo napravili impozantnejšo. Pri tem delu tudi nikdar ni dnevno manjkalo izrednih nadzorovalnih komisij, ki so rastoči stavbi pomagale z raznimi vprašanji in govori. Danes je dvorana razen slikarij skoro povsem gotova in društvo nas namerava v njej presenet-ti s svečano akademijo že 1. decembra z nastopom vseh zelo številčnih svojih oddelkov. Da se bo to khko zgodilo, je predvsem zasluga br. Debelaka, ki je oskrbel,, da je bila kupljena stavba v kratki dobi s skromnimi sredstvi predelana in dozidana. Dokončna in do potankosti izvedena adaptacija sokolskega doma pa bo v prihodnji pomladi. 1. december 1937! Naš dvojni praznik bo najsvečanejše proslavljen s prvo akademijo v lastnem domu — prvim delom v okviru »Petrove petletke.« Drago Bitenc. Sebe in mater je hudo obstrelil Gornja Radgona, 27. nov. Ko je pregledoval svojo lovsko puško 25 letni posestnikov sin Alojz Vaupotič v Hrastju-Moti, je ravnal tako neprevidno, da se mu je sprožila. Dobil je občutne poškodbe po prsih in rokah. Raz3n tega je bila obstre-ljena njegova mati Marija, ki je bila v kuhinji, kjer je sin pregledoval orožje. Sin ima obSjitae poškodfe, da je bil prepeljan na zdravljenje v bolnišnico v Mun=*ko Soboto. Tudi mati ima poškodbe na desnem stegnu in na pesti desnica 4 rane. vendar se v skrbi za domačijo noče podvreči zdravniški negi ter se zdravi sama doma. Ako okreva, se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi nepravidnega ravnanja z orožjem in povrhu še zaradi neupravičene posesti orožja. Nova sokolska trdnjava na Fosavju Sokol v Krškem bo 1. decembra otvoril v lastnem domu s svečano akademijo novo urejeno telovadnico Krško, 25. novembra Začetek sokolskega društva v Kr-"kem sega v leto 1906. Še pred njegovo ustanovitvijo je v Krško zaha al redno br. Josip Holly iz Brežic in vodil četico navdušenih mladeničev v telovadbi To je zakipelo v mladih dušah, ko se je rodila v njih vrstah splošna želja po lastnem soko'skem društvu! S krepko voljo in požrtvovalnostjo, ki je bila v takratnih časih dvakrat potrebna, so priredili podjetni organizatorji v gostilni Lavrinška Franca v Leskov-cu veselico s pestrim pevskim programom. Čisti dobiček te prireditve je tvoril fond za ustanovitev Sokola. Že kmalu nato je bil sklican ustanovni občni zbor na Križ- Kuluk sokolskega naraščaja je pripomogel, da je bila streha prizidka v 45 minutah pokrita. manovi verandi, kjer je bil kot prvi starosta izvoljen br. Vinko Zener, tajnik obč. hranilnice v Krškem. Mlado društvo je pričelo delovati in postalo središče iz katerega se je širila sokolsko ideja, ki je ni bilo več mogoče omalovaževati še manj pa za-treti. Čas je koval in preoblikoval ljudi, sokolska zavest pa z živo silo osvajala bližnjo in daljno okolico. Pravilno sokolsko vadbeno delo, ki sta ga zasnovala prvi načelnik, strokovni učitelj br. Marinček Franc in prva načelnica str. Vanič-Zirer Pavla, učiteljica v Krškem, je dalo trdno podlago zmagoviti poti, po kateri je krepko napredoval Sokol. V kratki dobi komaj treh let se je krški Sokol z žilavo vztrajnostjo razvil že tako daleč, da je zmagonosno delo krstil z razvitjem prvega prapora dne 1 avgusta 1909 ko je društvu starostoval strokovni učitelj br. Drago Humek, ki je bil duša sokolskega gibanja v Krškem. Prvo delo je bilo vidno blagoslovljeno, saj je rodilo uspeh za uspehom Delavci, sedan-i krški obrtniki in mešrani. so bili prvi naraščajniki društva. Mnogim se še danes pozna izredno dobra sokolska vadbena šo.a. katere je bil v Kr;kem deležen tudi poznejši sokolski prvak br Peter Sumi. Odločilna vloga pa je bila tedaj poverjena učiteljstvu in dijaštvu, ki sta najzve-stejše spremljala m razvijala vso aktivno delavnost v Krškem, v bližnjem Vidmu in Leskovcu. V zadovoljstvo vseh je Sokol napredoval od dne do dne. Ker takratni Sokol ni imel svoje telovadnice, se je telovadba vršila sprva v šolski telovadnici iz katere pa se ie moral kmalu nato na pritisk oblasti umakniti v nove prostore. Nepozabljenih zaslug si je v tistih časih pridobil tedanji župan br dr. Tomaž Romih, ki je z ostalimi brati pravočasno preskrbel Sokolu novo zavetišče v prostorih stavbe takratne »Vinarske zadruge«, kjer je bil postavljen oder, dvorana pa se je preuredila v telovadnico. Sokolova moč je rasla ... Poslopje te vinarske zadruge je nato prešlo v last posestnika g. Gregoriča in njegovega naslednika, ki sta tudi nadalje oddajala zgornje prostore (dvorano z odrom) Sokolu proti najemnini. Zaradi tesnih prostorov je bil Sokol prmoran k obstoječi zgradbi pristaviti še malo leseno, ki je v sili služila kot gledališka garderoba in orodjarna 2e zgodaj se je zbudila v članstvu želja po lastnem domu. Več let se je zbiral fond za zgraditev sokolskega doma v katerega so se stekali vsi Žohodki gledaliških predstav, vendar do realizacije ni prišlo. Nastopila so za sokolovo neugodna leta 1935/36 in dalje, a dru|Svo žaradi velikih bremen in velike najerrtnihe ni moglo pokazati na zunaj onega poleta, ki si ga je samo želelo. Z novo upravo od maja letos /a so se pogledi na realizacijo želje po lastnem domu popolnoma predrugačili. Zavednost v članstvu je vidno rasila, kar je oila tudi najlepša opora novim društvenim funkcionarjem, da so malo smeleje pogledali resnici in potrebam domačega Sokola v obraz. Ze na vsem lepem smo sredi ;ulija čuli, da je sokolsko društvo postalo lastnik stavbe, v kateri je imelo doslej najete prostore. Kljub temu, da smo vedeli in videli posameznega brata hoditi z metri okoli stavbe, in je nekega dne vladala tudi precejšnja živahnost v ze-mljeknjižnem uradu tukajšnjega sodišča, je bilo še dolgo časa precej neievernih Tomažev. Toda ostalo ni »pri starem«, ker je postalo vidno tudi izna-anje so-kolskega inventarja Po obli-gatnih ogledih komisi' je zakipelo v članstvu novo življenje. V svesti si lastne moči in lastnega hotenja, so stopili na plan agilni sokolski delavci, bratje, sestre, naraščaj iin deca, in se z ljubeznijo ter s trdno vero v bodočnost oklenili društvenega ku-luka. Skoraj vsi so poprijeli za delo. Brez izjem je pomagal vsak s svojim kulukom. Obrtnik, delavec, zdravnik, učitelj, trgovec, vsak je doprinesel nekaj. Dvigali so se krampi, vihtele lopate in zidarska kladiva in v oblakih prahu se ie gradilo novo. veliko sokolsko ognjišče. Tudi nežne roke niso počivale in ne ušle žuljem in prahu. Glavni nadzornik, male lepe postave in za- Večkrat gleda „on" njen obraz iz neposredne bližine Ali je lice vedno tako negovano, da ne izda Vaših let? Ima polt vedno medel blesk, živo in zdravo barvo? ■MI • ■ . ■* ■ ' m j. .-.A., •*.*V- -»viv -/ -t ■ C.»-»■«. •• Za nego lepote rabimo dobro dnevno kremo: Elida kremo IDEAL. Ona obnavlja kožo, jo napravi gladko, polt ostane vedno mladostno čista. Ako redno uporabljamo to kremo, tedaj bo „on" rekel za Vas: to je negovana žena! * V L ' 'Sj- J.- VRNITE UMAZANIM IN OBOLELIM ZOBEM NARAVNO BELINO! KOL. k iN Ob odstrani naglo madeže tn brezbarvnost in napravi zobe blesteče bele. Poskusite KOLVMOS in imejte pred očmi njegov uspeh. SEJS? Peter Zlebir: Finis coronat opus Tik pred drugo konferenco sem s tresočo roko odpiral latinski zvezek Petra Žlebirja ml. in z veseljem ugotovil, da je v nalogi le še več črnega nego rdečega. Doslej je v njegovih zvezkih rdeči princip vedno zmagoval tiaci črnim, s čimer nikakor ne nameravam cikati na sedanjost ali bodočnost borbe, ki pretresa vesoljni svet — pereutit totum orbem terrarum. V ostalem teh dveh časovnih pojmov za naju dva, to je za Petra Žlebirja Een. et jun. sploh ni. Midva že mesece živiva samo v odmišl.ienih slovničnih časih, za naju ni banalne sedanjosti, marveč samo vzvišeni »praesens«, bodočnost pa priznavava le v toliko, v kolikor spada v okvir šole, kjer sta znana samo futurum in futurum exactum. Praviio. da Anglosasi mislijo v kontinentih, nu, midva misliva samo v kon-jugacijah in deklinacijah. Slednje je gotovo težje, nego komodni angleški način, mehercle! Ko je zapadel prvi sneg, nama niso hodile po glavi razne prazne sentimentalnosti iz šolskih čitank na temo prvi sneg. Suho in slovnično pravilno sva ugotovila: »Prima nix cecidit.« Nate sva isto povedala v imperfektu in pluskvamnerfektu. zapregla nežno belo padavino v futurum in preskočila na koniimktiv. ki nama je obema nux — fr(j Sve+o no- magavka, kako težko so živeli stari Rimljani! Tako priprost prirodni pojav, kakršen je prvi sneg, jih je eilil, da so morali spregati komplicirani gla-gui cadere, vedno pazeč, da niso zašli v caedere, pehal jih je v globokoumna etimološka razglabljanja, da je nix ostalo iz nigv+s, potem so morali čakati, da je skrivnostni digamma izpadel, preden so dobili femininum tretje deklinacije nix. V nasledniih sklonih se je digamma zopet pojavil nekoliko degeneriran, tako da je Rimljan lahko sklanjal nivis, nivi, nivem itd. In ta nesreča je zadevala Rimljane vsako leto z nova, če so se bogovom zamerili, da so jim poslali sneg. Eno je čudno: Kdaj so Rimljani našli še toliko časa, da so si osvojili svet, pri tolikih deklinacijah in konjugaci-jah, konjunktivih in drugih grozotah? Imeli so znamenite vojskovodje, pre-slavne pravnike in prevejane finančnike, da bi pa bili vsi ti tako podkovani v strahotah latinske slovnice, kakor naš prof. Paradigma, tega mi ne bo nihče dopovedal. Scipio Africanus Major, ki je tudi kot maršal rimske vojske ohranil skromni maiorski naslov, je znal nedvomno dobro razpolagati z manipuli, oenturijami. kohor-tami im legijami. Imperativ je gotovo dobro obvladal, v koniunktivu oa je najbrž močno šepal ^'ncinnatus. ki so ga ^-~qvnopt r»d ri'tir? orivl°V1i na krmilo države, kdo naj. vetjame, da bi bil ta vrli kmetovalec kos vsi subtilni finoči konsekucije temporum? Cesar Vespazijan, ki se je tako genialno igral z milijardami rimskega budžeta, pa je vladal redno brez dvanajstin in pri-mankljaja, ta skopuh in zarobljenec na cesarskem prestolu da bi bil obračal posebno pažnjo na konstrukcijo nomi-iiiativi cum infinitivo? Praktični mož si je stekel nevenljivo slavo s tem, da je prvi sezidal v Rimu zelo potrebne hišice, take, ki v Ljubljani stoje najraj-še nasproti spomenikom naših velikih pesnikov. On je že vedel, kaj tišči njegove podanike in slednji so iz gole hvaležnosti imenovali te hišice templa Vespasiani — Vespazijanove kapelice. Tudi za boljševika Katilino ni verjetno. da bi bil ta razuzdani mladec s posebno vnemo gojil latinsko slovnico, saj je brezbožnež pljuval še na drugačne svetinje rimskega naroda. Kaj ni ča-stitim senatorjem očital, da ljubijo samo polne mošnjičke — saculos ple-nos? Ciceron, o, to je pa druga reč! On si je svoj sloves ustanovil ravno z deponentnikom, ki ga je tako spretno vporabil v svojem teatralno-votlem vzkliku na naslov že omenjenega mo-lojca Katiline. Zakaj je tedaj rekel abu-tere, kar ni v skladu z našimi današnjimi latinskimi slovnicami, o tem so učeni profesorji napisali že šumo komentarjev. Mladež pa je le toliko zdrava, da jih suvereno prezira. Težko si je tudi predstavljati, da bi bile rimske devoike s tedanjimi DetošolH govorle o poljubih, spregajoč odurni depoaent- nik osculari. Ali bi ne bilo višek banalnosti, ako bi črnooka Tulliola dejala: »Papae, o, papae, Marcellus me osculabatur — ah, ah, Markec me je poljubil«. Lepši izrazi za ta posel — basio, basiationes, basiare — se najdejo v Katulu, Tibulu in Propercu, ali ti nimajo dostopa v naše šole. Toda vrnimo se k nalogi Petra Žlebirja jun. Ocenjena je bila slabo. »Če bi imel dve napaki manj, pa bi bil pisal dobro,« je dejal mladi optimist. Vzrojil bi bil, pa mi je pogled padel na naslednji stavek: »V časih cesarja Avgusta so Rimljani že nosili hlače«. Moj Latinec je prevel takole: »In tempori-bus imperatoris Avgusti Romani jam portaverunt braccas,« prof. Paradigma pa mu je prečrtal »in« (z dostavkom na robu: ablativus temporis!), v besedi Avgusti pa je ista usoda doletela črko »v«. Dve glavni! Oprijel sem se rešilne bilke. »Sal-vati sumus, mi fili, rešena sva sinko,« sel zaklical, pograbil zvezek in jo mah-odl po Poti na Rakovo jelšo. Tam namreč ima cestra aestiva et hiberna — stanovanje — prof. Paradigma. »Salve, doctissime — pozdravljen ve-leučeni,« sem začel ad captandam be-uevolentiam v ciceronščini. Nato sem se lotil zadeve — irrui in medias res. »Quale latinum subministras discipu-lis tuis: antiquum, mediooevale vel ecclesiasticum? Explices mihi, rogo te. — Kakšno latinščino pa toči? svojim učencem: starodavno "redni- xko ali cerkveno? Razloži mi, prosim te.« _ j »Latinum purum ciceronianum. — — Cisto ciceronščino.« »Id est: Latinum paganum, non chri-stianum? In his temporibus? Non in-tellego te et timorem maximum habeo per te, nam amici veteres sumus. — To se pravi: Pagansko, ne krščansko latinščino? Pa v teh časih? Ne razumem te in zelo se bojim zate, saj sva stara prijatelja.« »Non dicas in his temporibus, sed his temporibus. — Ne govori in his temporibus, Latiinec tu nima predloga.« »Saj zato sem prišel. Glej,« mu ka-žem nalogo,« in temporibus non potest esse vitium cardinale, — to ne more biti glavna napaka.« »Est, est,« me je prekinil mili Paradigma. »O hominem infaustum! Non fre-quentas ecclesiam! Apud missam po-tuisti audire haruspicem vel sacerdo-tem, legendum seripturam sanetam: In illo tempore... — O nesrečnega človeka, v cerkev ne hodiš! Pri maši bi lahko slišal, kako svečenik bere sv. evangelij: In illo tempore...« »Ecclesiastici corruperant veram latinum, quod illi loquuntur, non me cu-ro. — Cerkvenjaki so pokvarili pravo latinščino; kar oni govore, me ne briga.« »Taceas, audax ac infelix homo! Mox periturus es! Procul negotiis paterna rura exercebis bobus suis! Hodie lo-queris haec imoia verba. hodie, cum offiria civitstis obruta strnt viHupe/ b elektronk, ? krogcu Generalno zastopstvo za Slovenijo RADIO-DVHhllLr/l a.zo.z.. L,ubl)o!ico. z novim mostom je zaključen del mednarodne cersle Pančevo-Beograd-Novi Sad, ki to v kratkem izročen prometu. Stroški za zgradijo važnega mosta so znašali okrog 2,800.000 din. * Ob jadranski obali je vedno manj rib. Nekatere vrste rib v naših vodah naglo izumirajo. Najtolj se to pozna v kotorskeni in bakarskem zalivu in ie zdaj direkcija i>o-morskega prometa v Splitu izdala naredbo o omejitvi ribolova v bakarskem zalivu. Vzroke izuinvranja rib preiskujejo strokovnjak; oceanografskega institrrta. Ali so plfušne bolezni ozdravljive? ro nad vse važno vj» išanje zanima očitno vse. Ivi trpe na astmj. Katarju pljučnih vrhov, zastarelem kašlju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in itripi. a doslej še niso našli zdravila Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba je pisati samo karto (frankirano z 2 dinj s točnim naslovom na: PUHL.MANN & t o.. Bcrim 614 .Vluggelstrasse Nr. 'i5-25a. Oflnbreno od min. soc. pol. s-an-u-tsko odduljenje S. br 2-llo od 12. XII. 1933 ♦ O direktnih vlakih iz ČSR. Avstrije in Madžarske na Jadran je razpravljala pri zagrebški železniški direkciji mednarodna železniška konferenca. Konferenci je predsedoval pomočnik direktorja zagrebške direkcije. Udeležili pa so se ga visoki funkcionarji češkoslovaških, avstrijskih in madžarskih železnic, zagrebške železniške direkcije. predstavnik^ Jadranske in Zetske plovbe. pomorskih oblasti, mednarodnega drust va za jedilne in spalne vozove, oficielnega turističnega urada na Dunaju, Putnika in mestnega turističnega urada. Enaka konferenca je bila že nedavne v Splitu, a ni imela uspeha. Tokrat pa je bilo med predstavniki železnic doseženo popolno soglasje, samo predstavniki Jadranske in Zetske plovbe še niso mogli dati končno-veljavnih izjav ker čakajo na obnovo pogodb z državo. V NOVI ZIMSKI SEZONI za popoldan In večer: d* souvan FAKTURA, MESTNI TRG 24 F.KS * Zračno progo Rim-Beograd-Bukarešta so uvedli Italijani že lani in italijanska letala letijo na poti v Beograd in nazaj v Rim mi mo Splita, kaka dva do tri kilometre jugovzhodno od mesta. Že ko 'e bila proga uvedena. so razmišljali o tem, da bi se z njo zvezal tudi Split. Ker pa Split nima letališča legala tam ne morejo pristajati. Italijani pa so pripravljeni uvesti na progi tudi amfibije. če bi jim naše oblasti dovolile pristanek v splitskem pristanišču. To zadevo morejo rešiti merodajni faktorji. Spomladi bo Češkoslovaška državna zrakoplovna družba uvedla redno zračno progo Praga-Za-greb-Split-Dubrovnik-Tirana in če T>o Italijanom dovoljen pristanek v Splitu, bomo imeli poleg zračne zveze z Zagrebom in Prago še drugo zračno zvezo z Beogradom in Bukarešto v eni in z Rimom v druffi smeri. Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in /gagi, povzročeni po trdi stolici. ie najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrehljanie črevesja Ogl reg. S. br. 15. 485/38 * Domoljubje albanskih izseljencev. V Dubrovniku je pristal prekooceanski parnik »Saturnia«. Z njim potuje blizu 700 albanskih izseljencev iz Amerike, ki hočejo sodelovati pri proslavi 2o-letnice albanske neodvisnosti. Vsi ti albanski izseljenci bodo izkrcani v Braču, kjer jim bodo rojaki priredili slovesen sprejem. * Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec sozarec navadne Franc Jožefove grenčiee. + Promocija. Na ljubljanski univerzi bosta v torek proniovirana za doktorja prava gg. Jan branko iz Hrastnika in Strchovec Stanko iz Ribnice. Čestitamo! * Naša pisateljica. Na pedološkem kongresu v Ljubljani se nam je nudila v oddelku mladinske knjižne razstave zanimiva statistika. Učiteljstvo je zbralo po točnih podatkih seznam vseh mladinskih knjig šolskih knjižnic v dravski banovini. Ugotovilo se je, da imajo knjižnice nad 2000 raznih knjižnih del. Poleg tega pregleda so zaoeležili šolski knjižničarji tudi stanje z ozirom na vrsto učencem izposojenih knjig. Iz tega so sestavili izbor 80. knjig, katere mladina najraje čita, ker si jih največkrat izposoja- Poleg pisatelja Rapeta je na prvem mestu naša ljudska pisateljica Manica KOmanova s svojo zbirko »Narodne pravljice in povesti«, v častnem izboru se vrstijo mladinska pisatelja Marija Jezernikova s svojimi prirodopis-nimi povestmi »Medvedov godrnjavček«, »Princesa Iza«, »o Kresničku, ki je izgubil lučko« in Marija GrošJjeva s svojo knjigo »Mladi rod za god«. Kakor čujemo, pripravljata Manica Komanova in Marija Jezernikova za Miklavža dve novi knjigi, na katere opozarjamo že danes starše, vzgojitelje in prijatelje mladine. Komanova bo zbrala novo, pestro zbirko »Stric s košem«, Jezernikova pa je napisala čudovito lepo povest iz ptičjega sveta »Beli bratec«. — Ko kupujemo Miklavževa knjižna darila, ne izbirajmo knjig samo z ozirom na ceno in vnanjo opremo, temveč predvsem s kritičnim pogledom na vsebino. Knjigi bosta na prodaj po vseh knjigarnah. * Društvo »Narodni dom« v Zagrebu priredi 4. decembra »Miklavžev večer« v gornjih prostorih Novinarskega doma na Wilsonovem trgu z naslednjim sporedom: Nastop sv. Miklavža s spremstvom. Nastop slovenskega pevskega okteta »Slok«. Prosta zabava s šaljivimi točkami in ples. Glasba prvorazredni jazz. Začetek točno od 20 30. Darila se sprejemajo od 18. do 20. ure v Novinarskem domu. — Društvo vljudno vabi vse prijatelje in ostalo občinstvo na to prireditev. Nastop Miklavža za otroke v društvenih prostorih Kraljice Marije ul. 3 v nedeljo 5. decembra ob j pol 6- popoldne in se za iste sprejemajo darila ves dan v društvenih prostorih. + Rojaki na Holandskeiu nastopijo v ta-mošnjem radiu. Dne 5. decembra bodo nastopili naši holandski rojaki pred mikrofonom radijske postaje Hilvensum I. od 14. do 14.40 srednjeevropskega ča6a (po amsterdamskem času pa od 13.20 do 14.). Omenjeni program bo prenašala tudi radijska postaja Ljubljana. Tako je rojakom v domovini dana prilika, da bodo lahko poslušali slovensko pesem in godbo svojih rojakov s Ho-landskega. * Število radio-abonentov v Jugoslaviji se je letos precej zvišalo in čeprav še niso znani točni podatki, Lahko rečemo, da bomo imeli ob novem letu preko 100.000 abonen-iov. Po pregledu v začetku letošnjega leta ie bilo 95.968 a bon en tov, mesečne prispevke pa jih ie imelo v redu plačano 92.613. Po poštnih direkcijah so bili aboienti razdeljeni takole: Ljubljana 13.781, Zagreb 21.275, Beograd 16.667, Novi Sad 29.558, Sarajevo 4.077, Skoplje 5.208- Split 3.823 in Cetinje 1.537. Abotnentje so razdeljeni na tri radijske postaje tako, da jih odr>ade na Beograd 60.000. okrog 20.000 na Zagreb, ostali pa na Ljubljano. * Sneg v Južni Srbiji in Sandžaku. Od petka je ves Sandžak pod snegom. Največ ga je na cesti Prijepolje-Sjenaca, kjer je ves promet prekinjen. Poštni avtomobil, ki je v petek zjutraj prispel do Nove Varoši, ae je moral zaiadi snežnih žametov vrniti. Tako je Sjenica popolnoma ločena od drugega dela Sandžaka. V Skoplju in drugih delih Južne Srbije že nekaj dni dežuje in kakor Var-dar naraščajo tudi vse ostale reke. V samem ■koplju je hladnejše, kakor je bilo druga leta v tem času. Vse gore so zasnežene. * Strašen orkan na Jadranu. V četriek je na obmorskih krajih močno dežtvalo, naslednji dan pa so zadivjale ?© sredmjem in severnem Jadranu hude burje. ki so presegale 100 km na uro. Ponekod tuli najstarejši mornarji ne pomnijo tako silnega orkana Burja je premetavala po pristaniščih manjše in tudi večje ladje ter nekatere znatno poškodovala. Parniki so imeli dolgotrajne zamude, nekateri sploh nis,' mogli zapu-titi pristanišč. Poškodovane so fudi štivilne telefonske in brzojavne proge. V samem Spli- + Ne samo za Miklavža in za božič, temveč za sleherni din je napisana knjiga »Zgodbe brez grozen ki izide te dni v založbi «Cesta« v Ljubljani. To je zbirka D. llavljenovjh črtic, novel in satir. Tiskana bo na enako dobrem papirju, kakor letošnje knjige Vodnikove družbe. Obsegala bo 128 sirarni štiva to.-ein tiskovnih pol), veljala pa bo okusno opremljena samo 10 din, vezana 15 din. Naročila sprejema: Založba »Cesta«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. * Lastni interesi velevaio vsakemu bol- pohištvo. posebno stole zn STANOVANJA, KAVARNE, RESTAVRACIJE, KINEMATOGRAFE nabavite pri domf-čj tovarni kvalitetnih stolov tiEMEC & Co., DUPLIt A-KAMNIK Zahtevajte naše izdelke v vseh trgovinah s pohištvom! tu je bilo pretrganih preko 40 telefon-kib I niku, ki se ~eli rešiti astme, bolezni pljuč prog. Po mestu je burja napravila do-ti ško- in podobnega zla, da se posluži ponudbe * Nezgoda velikega italijansk g;> aviona. Pri Bitolju je moral pristati velik italijanski tromotorni potniški avion ki opravlja službo na progi Atene-Brindisi-Rim. Avion je letel proti Tirani, a je zaradi snežnega meteža in goste megle moral iskati primerno mesto za pristanek. V avionu so bili o«l posadke dva pilota, en mehanik in en uslužbenec italijanskega zrakoplovnega društva ter 5 potnikov, med njimi poslanik Sovjetske Rusije v Atenah. Na našem jugu in v Albaniji so zdaj nevihte in snežni meteži. Od viseh strani je dobival šef-pilot italijanskega letala po radiu slaba vremenska poročila in zato je letalo pristalo v Bitolju. Potniki so nameravali nadaljevati potovanje z avtomobili, a tudi fp jim ni bilo zarr| snežnih metežev takoj mogoče. Šele naslednji dan so se z avtomobilom odpeljali preko Korče v Tirano. Pri pristanku se letalo ni poškodovalo, zaradi slabih vremenskih razmer pa bo moralo še nekaj časa počakati na bitoljskem letališču. / veam ibis. — Molči predrzni in nesrečni človek! Pogin ti preti! Danes govoriš take brezbožne besede, danes, ko so vsi uradi natlačeni z zelo pobožnimi ljudmi! Ob službo boš in v zapor poj-deš!« »Quid faciam, — kaj pa naj napravim?« »Sume stylum et corrige errorem tuum, — vzemi pisalo in popravi svojo zmoto!« »Nec volumus, nec possumus, sicuti solebant dicere pontifices maximi, si pia Slavorum gens Romae sua jura po-poscerat. — Nočemo in ne moremo, kakor so vedno govorili papeži, kadar je pobožni rod Slovanov zahteval v Rimu svoja prava.« »Nec vis, nec potes, amice? Valde bene, sed ego lavabo manus meas et super nivem dealbabor. — Nočeš in ne moreš, prijatelj? Prav, toda jaz si umijem roke. Appellabo ad magistratu m sholasticum superiorem. Si mavis ita: volenti non fit injuria. — Napravim priziv na višjo šolsko oblast. Če ti je tako ljubše: kdor sam hoče nesrečo, se mu ne godi krivica.« »Si corrigam vitium illud, manent semper multa altera et census erit: male. — Če popravim to napako, jih ostane še dovolj drugih, red bo še vedno: slabo.« »Errasti etiam in verbo Avgusta. Ve- J)/vg ar far: Op o s ar jam o na našo oeliko izbiro zimskega Mag a t A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA * Gospodar hiše, v kateri je bilo skladišče orožja, za Petra Mrkonjiča je umrl. V Sisku je umrl popularni meščan Djuka Pavlica, gospodar zgodovinske domačije. Njegov oče Stevo je bil zaupnik in pomočnik Petra Mrkonjiča, poznejšega kraJja Petra Osvoboditelja. Ko je prišel Peter Karadjordjevič iz Francije, da bi organiziral vstajo, ki je izbruhnila v Hercegovini leta 1875., se je nastanil v Capragu, v hiši Steve Pavlice v Sisku pa so napravili tajno skladišče municije in orožja za hercegovske vstaše. Kakor vedno, tudi takrat ni manjkalo ovaduhov in nekega dne je prispel v Sisak odposlanec turškega poslaništva na Dunaju s pismom bana ter se javil takratnemu županu Siska Lovri-ču. Zahteval je, naj se preišče domačija Invito te ad lagoenam vini. Mavis vi- 1 Pavlice, ker je ugotovljeno, da je tam skri-num an cerevisiam? Caupo ad Stellam i ta municdja za bosanske vstaše. Turški od-habet bonam cerevisiam optimumque * ------- vinum. — Prav lepo te zahvaljujem za tvojo dobrohotnost. Vabim te na steklenico vina. Imaš rajši vino ali pivo? »Zvezda« ima oboje dobro. S Petrom Zlebirjem ml. to konferenco ne bova imenovana. teres Romani seripserunt ita: AVGV-STi, sed non Augusti. — Tudi pri besedi Avgusti si se zmotil, stari Rimljani so pisali v.« »Rationem habes, da mihi stylum! — Prav imaš, daj mi pisalo.« »Multas gratias tibi ago, domine propter magnam benevolentiam tuam. ZVOČNI KINO SOROLSKI DOBI V SISK1. Telefon 88-87 Shirley Temple, ljubljenka celega sveta, pleše in poje v filmu DETE SREČE V dopolnilo zvočni tednik in šaloigra: OTROCI DVORIŠČA Predstave: v nedeljo ob 3, 5, 7. in 9.; v ponedeljek ob pol 9. uri Prihodnja predstava v nedeljo 5. Xn. Boris Karloff Tajna črne sobe poslanec je slabo naletel, zakaj župan sam je bil tudi v vstaški družbi. Na skrivaj je župan poslal nekega človeka k Pavlici z naročilom, naj takoj prenese m uničijo na varno mesto. Od turškega odposlanca pa j je zahteval legitimacije, jih dolgo pregledoval ter naposled izjavil, da ne more verjeti papirjem, ker so se že tolikokrat pripetile sleparije. Turški odposlanec je sicer protestiral, a župan ga je kratkomalo interniral v nekem hotelu. Pred vrata njegove sobe je postavil stražo in šele, ko so iz Zagreba brzojavno potrdili identiteto turškega funkcionarja, se je straža umaknila. Zupan Lovrič se je spoštljivo opravičeval, uslužno spremljal turškega odposlanca, municija za hercegovske vstaše pa je bila med tem seveda že davno dobro skrita. • Ce sklpl mleko, se nikakor ne vznemirjajte, to se lahko pripeti vsaki gospo-spodinji. Plošča štedilnika bo takoj spet čista, de vzamete VIM, univerzalno čistilno sredstvo. VIM čisti temeljito vse predmete v gospodinjstvu ter je v uporab! zelo varčen. * Obledele obleke barva v različni!) barvah ln pllstra tovarna JOS. REICH, L de. ko je metala s streh opeko ter odnašala reklamne table. Na Znnanji je nmi-no snežilo med hudo ourio. še hujši sneženi meteži pa so bili po vseh bosanskih planinah. * Avstrijski rabelj kot gost in špeku'ant v Jugoslaviji Nedavno si je vzel v Zemunu življenje nemški rojak inž. Stolin- ki je imel v Vinkovrih manjšo te2i-de danes v 3.600 izvodih me 1 slovenske obrtnike, da jim bo služil kot be^ežnik priročnik in adiresa-r za vse ponovne interese. Okusno ga je natisnila Narod-na t iskrim v Ljubljani. Koledarček, k: stare sairo \z din lahko vsakomur truplo priporočamo. * Iz naših gora. Pod tem naslovom pripravlja Slovensko planinsko društvo v Ljubljani izdajo drugega albumi plaminskrh slik. Imena naših fotografskih umetnikov Janko Skerlep. prof. Ravnik Janko. Fran Krašovec, Smolej Slavko in številnih drugih jamčijo, da so posnetki na višku današnje fotografske umetmosti. V albcumu eo obdelane vse lepote in zanimivosti naših planin. Vsi fotografi so z mojstrsko slikovitostio podali naše planinske pokrajine v najefektnejših razsvetljavah. Album bo na razpolago od prvega decembra dalje v pisarni SPD in v knjigarnah. Subskripcija traja le do konca tega meseca ter imajo subskribentje znaten popust. Za Miklavža in ob božiču bo navedeni album najlepša darilo za planince. Vsaka planin sika dmžiaa si naj omisli ta album planinskih slik. + Izšla je nova (11.) številka revije »Misel in delo« in priinaša uvodnik »Narodno in državno edinstvo*. nadaljevanje stitis*ič-no zgrajene razprave dr. Lava Čermelja »Julijska Krajina«, članek Gustava Šiliha »Poenotenje našega šolstva; Ln dr. Gorazda Kušeja prispevek »Nova ustava Zveze sovjetskih socialističnih republik«. V obzorniku so objavijead: zunanjepolitični članek dr. Branka Vrčona »Sredstva im namen v igri velesil«, dalje notranjepolitični pregled iz peresa Verka, B. Borka referat o knjigi češkega sociologa inž. Arnošta Blahe »Sociologie inteligence«, članek »Učiteljstvo v zrcalu glavne skupščine«, dr. S. M. prispevek o novem zadnuSnem zakonu. Med poročiti (piše B. o knjigi Milana Marjanoviča »Stisnem Radič«, Inko ma o dveh slovaških brošurah V. Mčr-ke, tičočih s« dr. L Lata. Zveziek zaključujejo Drobtiraa. ♦ V dr. I. Lahovem »Miklavževem pozdravu« bo letos naša mladina takole prosila Sv. Miklavža za deco onstran mej: »Ti, ki velik si svetnik in darov dovolj imaš. daj jim šol in daj jim knjig, čuvaj sveti jezik naš!« — V igrici »Božič gre« pa bodo otroci molili: Naj zvonovi sivetonočni pojejo do daljnih dalj, doni v njih odmev mogočni: »Narod, domovina, kralj:« Vzgojitelji, prosvetarji. društveniki, starši in domoljubi, 6egajfte po obeh igricah, ki s tantijenami vred staneta samo 10 dinarjev. ♦ V Gorico—Tr®t z avtom (po Vipavski dolini): 2, 3 in 4daevni Miklavžev in božični izlet. Prijavite se takoj za brez plačna napodila na naslov: »Družisvet«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. ♦ Živinski sejfem ▼ Ljubljani bo zaradi državnega praznika dne 1. decembra dan poorej. t j. t torek 30. t m. Pisalne ln račnnske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Dvofakova uL 3, telefon 24-07 tvrrike Puhlmann & Oo, Ber.in 614, Mug-gelstrasse 25'25a, ki obstoja že ni.ogo let ter razpošilja brezplačno poučno brošuro 3 slikami. Pazite na oglas na strani 3. IIC l-i M* V ž bo najbolj ugodno kupoval v Frančiškanski ulizl! s m Priporoča se trgovina Iva« Krivic Tvrdka osnovana 1873. -^^.ijsko, Kolonijalno in materijalno blago — Telefon 39-15, Frančiškanska ul. 10. Krzcarstvo Krašnja nudi prekrasno izbero kožuhovine iz svoje velike zaloge vseh vrst krzna. Izvolite si ogledati! SSašcičartta Grablovic priporoča veliko izbero finih slaščic in zajamčeno vedno sveža močnata jedila. Tvrdka „Nada" je predstavnica odlične parfumerije, kozmetike, umetne obrti in galanterije. Cvetličarna „Boža" ima vedno veliko izbero svežega cvetja, vencev aranžmajev in prevzema cvetlične dekoracije. MODO ZA GOSPODE in dame zastopa odlični modni salon K. Pučnik, Velika izbera blaga za vse! MOCCA MOCCA MOCCA MOCCA MOCCA nudi krasne košarice nudi luksuzne bonboniere nudi čokolado in likerje nudi bonbone in kekse nudi najboljše pecivo Vas najbolje postreže Frančiškanska ulica 4 Tvrdka Lončar, Haška, Stare se je založila z manufakturo naj-odličnejše kakovosti. — Vzorci blaga bodo ustregli vsakemu okusu. Božič—Bazel| Briljanti, zlatnina, ure, srebrnina in sodobni nakit. Specijalna delavnica za popravilo ur. Strokovna postrežba. Glasbila dorjath jakob specijalna delavnica in zaloga vseh potrebščin, popravila in uglaševanje klavirjev. Graverstvo Sitar & Svetek, izdeluje stampilije, etikete in vse v stroko spadajoče predmete. Tvrdka „Jelka" je nova odlična modna trgovina, zlasti za prvovrstno moderno perilo za gospode. Tvrdka Perko Vam nudi čevlje najmodernejših oblik, prvovrstnega izdelka, veliko izbiro rokavic in nogavic. V hotelu Slon nemoteno dbratujejo hotel, kopališče in buffet. — Vhod v Frančišanski uL .............................................................................................................mu« ♦ »Miklavžev pozdrav« in »Božič gre . . je naslov dveh ljubkih in izredno lahko uprizorijivih igric za Miklavževe in božične prireditve. Naš znani, neumorno snujoči pisatelj prof. dr. Ivan Lah je poklonil ti svoji najnovejši delci našim nacionalnim društvom in šolskim vodstvom, ki že delno pogrešajo tako pomembnih in posrečenih prizorčikov in se bodo gotovo zdaj s pridom okoristili z njima. Obe igrici sta pisani v zvonkih, lahkih a globoko zajetih verzih. Lepo je vanju vpletena nacionalna in narodno-obrambna misel. Igrici sLevu« 100 din. Društvo 6e velikodušnim darovalcem za veliko plemenitost nasproti ubogim slepim najpri-srčnejše zahvaljuje. Usmiljena srca, pomagajte tem največjim revežem Ln posnemajte zgoraj plemenite darovalce. Zdaj ko se bliža zima, so ti reveži najbolj potrebni srčnega razumevanja in pomoči, za vsak tudi najmanjši dar vam bodo slepi iskreno hvaležni. u— Ogenj na Mirju. Včeraj opoldne so bili mestni gasilci klicani v Murnikovo ulico na Mirju. kjer je izbruhnil ogenj v hiši št. 18. Dimnikar je zažigal dimnike, pa so se iskre prenesle po neki cevi, da je zagorel strop. Gasilci so bili s terenskim avtom na srečo takoj na kraju požara, da so ogenj v kratkem omejili in zadušili. IIIIIIIIIIMIIII11IM U B E BUDILKE SREBRNINA ZLATNINA v veliki izbiri pri H. SUTTNER - Ljubljana 5 Prešernova ulica 9 — (poleg glavne pošte) Zahtevajte brezplačni cenik! iiuniii^ o— Dandanes se mora vsakdo dobro in lepo obleči, če hoče imeti v življenju kaj uspeha. Ni treba za to. kakor marsikdo misli veliko denarja. Znati se mora samo pravilno kupovati. Pojdite v tako trgovino, kjer vam nudijo moderno in trpežno blago za ceno. katero plačujete po navadi za manjvredno. kratko trajajoče blago. Opozarjamo vas na eno izmed takih redko posejanih trgovin in sicer na tvrdko Manufakturo kom. dr. na Mestnem trgu 17. Danes velika razstava Miklavževih DARIL! NOVOST PROJEKCIJA barvanih SLIK ! Ob 6. zvečer bo delil MIKLAVŽ otrokom nebeške dobrote pri Foto Touristu, Lojzu Šimicu Aleksandrova cesta 8, Ljubljana u— Združenje mesarjev in klohasifarjev. obvešča cen j. občinstvo, da bodo mesnice in mesarske stojnice na dan 1. decembra ves dan zaprte. u— Pred boži i 'ni izlet na Dunaj z vlakom nriredi »Putnik« od 11. do 16. decembra. Cena vožnji II razreda din 490. III. razreda din 320 — Prijave in informacije pri vseh biliet srnicah Pntrnka tI Avto pnevmatika Continental Nafta Din 2.70 Bencalko A* Goreč družba z o. z. u— Plesni zavod »Jenko« — šola za družabni ples v Kazini sprejema novince-dame in gospode v posebni zafetniškj tečaj vsak ponedeljek ob 20. uri. Vsako nedeljo popoldanski ples od 16. do 20. ure. Vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalna tečaja. Vpisovanje proti legitimiranju. Dijaštvo ima popust. RAZSTAVO radijskih aparatov priredi tvrdka »RADIO« r. z. z o. z. iz Ljubljane v Trbovljah v restavraciji Forte v času od torka, dne 30. novembra do petka 3. decembra 1937. Razstavljeni bodo aparati znanih znamk Radione, Telefunken, Orion in Schaub. TVRDKA OROSLAV DOLENEC, Ljubljana — Wolfova 10, prosi SV. MIKLAVŽA naj ne odlaša nakupa sladkih daril za zadnji dan. M. DRENIK volna za ročno pletenje, smyrna, perzer in kelim. LJUBLJANA, Kongresni trg 7. Za kino podjetje v Murski Soboti so pod zelo ugodnimi pogoji na razpolago prostori v centru. Informacije Ing. Kham, Gajeva 3 — Telefon 36-36 ASTRONOMSKA TOČNOST! LONGINES IZŠEL JE Slovar strokovnih izrazov za panoge tiskarstva, knjigoveško stroko in reprodukcijo Slovar ima nemško-slovenski in slovensko- ' nemški del in pojasnjuje preko 9000 stro- | kovnih izrazov O Ose ga 226 strani v forma- 1 tu 12X17 cm. Cena v platno vezanemu izvodu 45 din, po pošti 3 din več. Naročila sprejema: Fran Savinšek, Ljubljana, Cesta na poštni pretinac 54, Sušak. a SARG0V :n m pozna zoboboki.. Ker Je pravočasno spoznal nevarnost zobnega kamna 1 neznosne bolečine, Izpadanje zob. On je začel pravo« časno uporabljati pravo sredstvo: redno čiščenje zob S nSargovim KALODONTOM proti zobnemu kamnu*. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugojla-vijl, ki vsebuje sulforicin-oleat dra Braunllcfia. S čiščenjem se odstrani polagoma zobni kamen — povzro. čitelj mnogih obolenj zob — in prepreči njegov« ponovno tvorjenje. KALODDI PROTI ZOBNEMU KAMNU u— Sveti Miklavž je obvestil društvo »Kneginja Zorka«, da bo obiskal naše pridme otročiče v nedeljo 5- decembra že ob 4. popoldne v veliki dvorani Kazine. Prišel bo v spremstvu mnogih lepih angelov, a parklje bo pustil v peklu, saj ve, da je vsa naša deca dobra. Prijave in paketi se sprejemajo 4. decembra od 15. — 19. in 5. decembra od 10. —13. u— PleSna šola na Taboru. Drevi ob 20. redna plesna vaja. Vodi prof. Trošt. V »MENZI«, KOLODVORSKA 8, dobite izborno, ceno hrano. Bodite usmiljeni z živaljo! Posetite 1. dec. razstavo v prostorih tvrdke M. Tičar Ljubljana, šelenburgova ul. u— V petih urah se naučite vseh družabnih plesov edino v plesnem zavodu »Jenko« v Kazini. Posebne ure in informacije vsak dan od U. do 13. in od 15. do 19. ure. u— France Prelc je podlegel poškodbam. Včeraj smo poročali o hudi nesreči, ki se je pripetila v Dukičevem kamnolomu pri Verdu in katere žrtev sta postala 32-letni France Prelc in 26-letni Pavel Kern z Brega pri Borovnici. Na kirurškem oddelku so ugotovili, da ima Prelc poleg vidnih zunanjih ran strt prsni koš in hude notranje poškodbe, Kernu pa je ostro kamenje, ki ga je nepričakovana eksplozija vrgla z vso silo v zrak, razparalo trebuh in ga poškodovalo tudi po nogah in obrazu. Medtem Zimsko-sportno blago Smuči Sanke Drsalke >ri A. Goreč družba z o. z. ko Kernove poškodbe niso bile smrtno-nevarne, Prelcu v bolnišnici kljub vsej pozornosti niso mogli več pomagati. Ponoči je podlegel poškodbam. V zvezi z nesrečo je direkcija državnih železnic, v katere eksploataciji se nahaja Dukičev kamnolom, odredila strogo preiskavo in včeraj dopoldne je na kraj nesreče odšla preiskovalna komisija. u— Nova kokainska afera. Pred nekaj dnevi se je v Ljubljani pojavil podjeten neznanec, ki je navezal stike z nekim prekupčevalcem živine in ga angažiral, da mu spravi večjo količino kokaina v denar. Prekupčevalec je spretno in naglo organiziral okrog sebe še cel kader zaupnikov in agentov, ki so začeli raznašati vzorce belega strupa na vse strani. Neznani prodajalec je medtem izginil brez sledu, pa so se začeli njegovi posredniki bati za denar, ki so ga bili vložili v kupčijo. Zadeva je prišla policiji na uho in detektivi s kriminalnega oddelka so našli pri enem izmed njih nekaj sumljivega, prepovedanega blaga. Doslej so bili aretirani že štirje zastopniki neznanega trgovca. Policija je zaplenjeno blago izročila v analizo carinskim organom, da se ugotovi, ali gre za resničen strup, ali pa samo za kakšno malovredno potvorbo. u— Nov program miklavževanja za de- co. Sokol I. priredi v nedeljo 5. decembra ob pol 16. v veliki dvorani sokolskaga doma na Taboru za dsco miklavževanje z novim ljubkim sporedom, ki bo gotovo popolnoma zadovoljil deco kakor tudi odrasle. Na programu je — petje deklice Miklavžu, — rajanje nebeških krilatcev v preddvorju nebes — kaznovana malopridneža v plesu s parkljem — rajanje deklic v pričakovanju Miklavža, — nastop Miklavževega pisarčka. gospodarčka. vra-tarčka in poštarčka, — nastop sv. Antona s petjem pesmic za deco. — nastop Miklavža s spremstvom angelov in parkljev — obdaritev dece. Vstopnina: sedeži din 5, stojišča din 2, otroci v spremstvu staršev din 1.— Darila se sprejemajo v nedeljo od 8. do 12. in od 14. do pol 16. ure v ženski gard'robi na Taboru (vhod nasproti vojašnice ). Iz Hrastnika h— Proslava zedinjenja bo na državni praznik 1. decembra ob 20. v dvorani Sokol-skega doma. Na sporedu bo 15 točk. Vablje-ui! h— Zadružna elektrarna mora predložiti vsakih 5 let števce v uradno žigosanje. Tudi letos je morala naša zadruga poslati v Ljubljano nad 100 števcev, od katerih bo treba plačati s stroški okoli 30 din, za nekatere pa še stroške popravila po 15 din. Mnogi člani napadajo zaradi tega monterje in zadrugo, češ da denar potrebujeio. pa ga skušajo na ta način dobiti od svojih članov. S tem se pa dela zadrugi, odnosno njenemu upravnemu odboru velika krivica. Zadruga ima samo z žigosanjem silne sitnosti, ker je morala števce pobrati in jih poslati v Ljubljano. Posestniki, ki pa s tem pojasnilom niso zadovoljni, naj se zglasijo pri načelniku zadruse ali pri njenem blagajniku, ki jim pokaže račun državne preskuševalnice v Ljubljani. h— Zvočni kino Sokol bo predvajal danes film »Zasledovanje Vse za Vaš avto in zimski šport pri A. Goreč družba z o. z. Viliju Levcu v spomin fZa obletnico smrti) Minilo je leto dni, odkar je za zmerom šel od svojih dragih, od vseh nas. ki smo ga ljubili in spoštovali. Kako veder, kako vesel je odhajal z vojaškim kovčegom služit kralju in domovini tja v Novi Sad. Poslovil se je od svojih dobrih, ljubljenih staršev, od svojih dveh sestric, se še enkrat ozrl na zaskrbljeno, žalostno svojo mamo in prešerno dejal: — Zbogom, mama. zdaj grem in ne bo me več nazaj. Ali je morda res slutil ta pridni, dobri fant, kako blizu n,u je usoda? Kakor je bil povsod priljubljen, tako so Vilija na-mah vzljubili njegovi tovariši — vojaki. Že sedmi mesec je služil domovini, domov je pisal vesela pisma, same vesele vesti, a o zavratni bolezni, ki ga je bila napadla, ni nikoli črhnil besedice. Zmerom je bil tako čudežno potrpežljiv in nikdar ne bi bil rad svojim dragim prizadejal kakšne skrbi. Strašne muke je trpel, a jih je voljno prenašal. Bolezen je dosegla svoj kritičen vrh. Zaskrbljeni starši so se odpeljali k sinu-edincu in glej, jelo se mu je vračati ljubo zdravje, vsi so se že veselili, da se kmalu vrne zdrav in vesel A kmalu se mu je bolezen spe* obrnila na hujše, nobene rešitve ni bilo več. Dragi Vili! Kruta usoda Ti je namenila. da si trpel in dotrpel daleč, daleč od svojega doma. od staršev m sester, ki si jima bil tako dober brat Izmučen in vdan si šel svoj križev pot Težko je, umreti komaj 21 let star A vsi. ki smo Te poznali in ljubili, bomo v svojih stcih na veke ohranili Tvoj spomin. Z h DAMI: eleganten plašč, obleko ali haljo [Z VELIKE IZBIRE PO NAJNIŽJIH CENAH pri GOSPODU: modno suknjo, obleko, črn paleto F. LUKIč, Stritarjeva nI, Za svojega otroka dobite lepe in močne _ _ _ S8I1ICC igračne vlake gugalne stole, v naši poslovalnici REMEC-Co Duplica Kamnik LJUBLJANA — KERSNIKOVA 7. Iz Celja e— Proslave praznika zedinjenja v Celju. Sokolsko društvo Celje bo priredilo na predvečer državnega in sokolskega praznika, v torek oh 20. v Mestnem gledališču slavnostno akademijo z zanimivim in pestrim sporedom. Dne 1. decembra bo služba božja ob 8. v opatijski, nato v pravoslavni in evangeliski cerkvi, ob pol 9 pa v sta-rokatoliški kapeli. Sokolski društvi Celje-matica in Celje I pozivata svoje članstvo, da se udeleži službe božje v kroju. Zbirališče ob pol 8 pred Narodnim domom. Ob 10.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma sokolska proslava praznika zedinjenja s slavnostnim govorom, deklamacijami, zaobljubo članstva in razdelitvijo diplom tekmovalcem. To proslavo bo priredilo Sokolsko društvo Cel ie-matica. proslava Sokolskega društva Celja I pa bo ob 10. v dvorani Sokolskega doma v Gaberju. Udeležba v kroju, ostali v civilu z znakom. Ob 18 30 bo krenila slavnostna povorka po mestnih ulicah. Sokol poziva članstvo, da se udelež' povorke polncštevilno. Zbirališče članstva ob 18 na dvorišču pri mestni telovadnici. Udeležba obvezna Kroja-ši v krojih, ostali v civilu z znakom. Ob 20. se bo priče! v veliki dvorani Narodnega doma koncert Celiskega pevskega društva v proslavo praznika zedinjenja. CPD bo izvajalo 7 mednih in 3 moške zbore. Sodeloval bo tudi znani čelist g. Čenek Sedlbauer, ravnatelj Glasbene Matice v Ptuju, ob spremljevanju odlične pianistke ge. prof Mirce Sancinove. e— Sestanek krajevne mladinske organizacije JNS v Žalcu se bo priče' danes ob H v Zagodetovi restavraciji v Žalcu. Vabljeni so vsi člani OJNS in tudi starejši člani stranke. NAZNANILO! Cenj. strankam vljudno naznanjam, da preselim podružnico iz Prešernove ul. 20. v KOVINARSKO ul. 10, GABERJE. Najtopleje se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam ŠTEFAN TURK. mesar. Spod. Hudinja 71 — CET^JE. e— Na Hud tkem vseučilišču bo nredaval jutri oh ?0 prnt lan Sedivv iz Maribora oh predavanju mnooih skioptičnih slik o temi »Križem po Rolgariji« ter seznanjal poslušalce s pokrajinskimi lepotami in zgodovinskimi znamenitostmi bratske Bolgarije e— Kn jige Vodnikove družbe se dnbijo v podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. e— Emigracija in njeno si blišče do notranjepolitičnih vprašanj je naslov predavan ia ki ga bo imel g. dr Dekleva iz Ljubljane danes ob 10 dopoldne v tnali dvorani Narodnega doma Na to zanimivo predavanje opozarjamo vse emigrante in ostalo občinstvo. KINO METROPOL prinaša danes ob 16.15. 18.15 in 20.30 »NEITSTR \ ŠE\I SNUBEO« (Der Mann von dem mann spricht. ..«) V glav rni vlogi Heinz Riihmann, nepozabni krojač iz filma »Lumpacij vaeabund«. — Theo Linpren, Hans Moser. Ob 10.15 in 14. matineji: ' POSLEDNJI TRGOVEC S SUŽNJI«. c— Zanimiva frizerska prireditev Celjski klub damskih frizerjev bo priredi! danes ob 16.30 v klubskih prostorh v gostilni »Pri zelenem travniku« prvo tečamo zaključno friziranje \wenk Sodelovali bodo tudi pomočniki in pomočnice, ki bodo predvajali moderne dnevne frizure. Moderni stil večernih frizur bosta predvajala iz prijaznosti dva znana zagrebška strokovnjaka Opozarjamo občinstvo in vse frizerje na to zanimivo prireditev KINO DOM, TET,TE 28. — 29. nov. »POTEMKIN« 30. nov. — 3. dec. »PATRIOTI« 4. — 6. dec. »SAMOSTANSKI LOVEC« c— »Seviljski brivec« Ljubljanska opera je vnrizorila v petek v polnem celiskem gledališču Rossmijevo komično opero »Seviljski brivec« Orkester jc bi! siccr skr;en. a je pod vodstvom dirigenta g Neffata kljub temu zvenel sočno in polno. Škoda samo, da je mora' dirigent nadomestiti manjkajočo harfo s nianinom. Opera je bila podana zelo zadovoljivo Gdč. Aida Nollijeva v vlogi Rosine se je kot koloraturka 7. zelo simpatičnim ;n temeljito šolanim glasom zelo leno uveljavila s koloraturami pa je žal štedila Rasist g Rus je s svo;im bogatim glasovnim materialom in odlično igro navdušil vse občinstvo. Izvrstno pevsko in igralsko kreacijo ie podal g. Janko. Zelo jc ugajal tudi g. Zupan, zasedba tenorske partije grofa Almavive r>a ni ustrezala kvaliteti ostalih solistov. Občinstvo jc pnreialo gostom in dirigentu navdušene aplavze. R. P. c— Velike mednarodne rokoborbe za prvenstvo Jugoslavije za 1. 1938 bodo od danes naprej dnevno ob 20.30 v Unionski dvorani v Celju. Razpisana je nagrada 5 000 din Nastopili bodo sloviti šampijo-ni iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Avstrije. Nemčije in Madžarske s prvakom Jugoslavre Perom Kopom Kako- v Mariboru. kjer so rokoborci v zadnjih dneh nastopali, vlada za prireditev tudi v Celju in oko!ic; veliko zanimanje. e— Identiteta neznanega ponesrečenca, ki je umrl v četrtek v ce'iski bolnišnici, še vedno ni ugotovljena. Neznanca, ki je bil najbrž kak berač so položili včeraj popoldne na bolniškem pokopališču k zadnjemu počitku Neznanca je v torek okrog 14 45 med Šoštanjem in Paško vasjo povozil osebni vlak. ki prihaja v Celje ob 15 35, in mu zdrobi! lobanjo. Mrtveca so včeraj fotografirali da bi mogli ugotoviti njegovo identiteto. Pol stoletja že deluje CMDt darujmo Se za pol stoletja l Iz Maribora Jubilejna sokolska razstava v Mariboru, ki jo prireja Sokolsko društvo Ma-ribor-matica v okviru proslave 301etnice svojega obstoja, bo dostopna občinstvu od nedelje 28. t. m. do vključno srede 1. decembra, in sicer vse dni nepretrgoma od 9. do 18. ure. Slavnostna otvoritev razstave bo v nedeljo 28. t. m ob pol 11. dopoldne. — Vstopnina znaša samo 2 din za osebo. Za skupine sokolskih pripadnikov in šolsko mladi io ali dijaštvo pod vodstvom znaša vstopnina 0.50 din za osebo. Jubilejna sokolska razstava se nahaja v mali dvo*ani Narodnega doma. a— Prvi podstarosta SKJ brat Engelbert Gangl pride v Maribor. Kakor doznavamo. sP udeleži jubilejnih prireditev mariborskega sokolskega matičnega društva tuli prvi podstarosta SKJ brat Engelbertl Gangl, ki pride v Maribor že v torek 30. t. m. in to imel na svečani seji slavnostni govor. Sokoli mu pripravljajo topel sprejem. a— Nagrade igralcem in skladateljem ob Umetnostnem tednu. Kakor smo že poročali, so bile v okviru I. Umetnostnega tedna v Mariboru, razpisane tudi nagrade Od igralcev so prejeli nagrade: režiser loško Kovic, potovalno nagrado v znesku 3000 din. prvo nagrado gdč. Elvira Kraljeva, drugo pa Pavle Kovic. Od glasbenikov so prejeli: matični ravnatelj prof. M. Kozina potovalno nagrado v znesku 3000 din, prvo nagrado je prejel prof. Karol Pahor za predloženi godalni kvartet v Štirih stavkih, še ostali dve nagradi pa Drago Cvetko za svojo klavirsko sonato ter prof. U. Vralec, ki je razen tega prejel nagrado tudi za koračnico, dočim je nagrado za najboljše besedilo h koračnici prejel R. Rehar. a— Na dan Uedinjenja priredi Jadranska straža v sporazumu z narodnimi društvi v Mariboru svečan ples v veliki unionski dvorani. Vstop prost. Obleka temna. Narodno zavedni Maribor naj ta dan pokaže, da zna ceniti svobodo v Jugoslaviji. a— Umetnostni teden—koncert. V petek zvečer je bil v okviru Umetnostnega tedna velik koncert. Prvi del je obsegal tri stavke D. Gvetkove nagrajene sonate za klavir in K. Pahorjev tudi nagrajeni godalni kvartet v štirih stavkih. V drugpm dplu so bile na sporedu skladbe R. Ipavca. U. Vrabca. K Pahorja, A. Srhvvaba, O. Deva. V. Mirka in R Savina, ki so jih izvajali zbori -Jadrana. Glasbene Matice, Drave in Maribora pod vodstvom zborovodij M. Kozine. A. Horvata. U Vrabca in J Gašpariča. Triumf večera so odnesli člani ljubijanskega kvarteta (Pfeifer. Stanič, šušteršič in Miiller), ki so odlično izvajali Paborjevo skladi o. Koncertni večer ie nudil prvovrsten glasbeni užitek in predstavlja tretji pomenil mi prireditveni uspeh v okviru Ume!nos'nega tedna. a— Pevci Ipavreve župe iz Maribora ln okolice se zl«ro za proslavo uedinjenja v sredo 1. decembra točno ob po1 18. na verandi za union^ko dvorano k skupni vaji: Slovenec. Srb Hrvat. Oh 18 uri se podajo pred sresko načelstvo k uvrstitvi v sprevod. a— Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi oortništvo in naraščaj k proslavi 1. decembra ;n obrtn;šk<*ga trdra. Udeleži naj se ob 8 v stolni cerKvi «lužbe božje Po službi b^žj-" bo razd°Mtev diplom 1 pomočnikom in nagrad vajencem, ki so razstavili svoje izdelke na ob~tni raz^vi j mariborskega tedna v dvorani kina Apo-la. a— Ustanovni občni zbor pod ni ž-v ee Zvfze gospodinj v Mariboru bo 11. deeem-bra ob 20 v prostorih Venne. članice so vabljene k številni udeležbi. a— Potujoča prot?pl"rRka razstava zopet v Mariboru. Protiplinska razstava je ponovno prispela v Maribor, kjer ostane do 30- t. m. Razstavo s bo ogledalo to-pot vojaštvo ter osnovne šole v mestu in okolici. Za ostalo občinstvo sta reze-vi-rani sobota popoldne in nedelja ves dan. Priporočamo, da si jo vssrodo ogleda Razstava je nahaja na tovornem kolodvoru na tiru 24a, dohod j« skozi viadukt po dovozni cesti, kj pelje na tovorni kolodvor a— šahovske novice. V kavarni Central se je v petek zvečer odigralo 8. kolo kvalifi- , kariiskega šahovskega turnirja Mariborskega šahovskega k kuha in bili rezultati naslednji: Stoinšek: K rezini k 1:0 Nosan: Mi-šura 1:0. Kukovec: Lu>e5 st 1:0. RHolič: prof Sila 1:0 Bien: Šetinc remis. Partiji Rupar: inž. Prek in L"ikeš iun ; Senika s',a bili prekinjeni. Stanje po 8. kolu: Kukovec 8. inž. Prek o in pol (1). prof Sila 5. Stojn-5e>k 4 in pol (2). Bien 4 in tx>! Cl). LukeS st. 4 in pol. Nosan 4, Sen i ca 4. Mišura 3 in pol, Rupar 3 (1), Šetinc 2 im nol Rado!1? 1 in pol, Lukeš iun. 1. Kresnik po! to^ke. Deveto kolo se bo odigralo v 'orek 'J0 t. m. a— K drugi realni gimnaziši dndcliene učne moči. K včerajšnjemu poročilu o drugi realni gimnaziji dodajamo še sledeče: pouče. vali todo tamkaj profesorji, oziroma profesorice Ivan Prijatelj, Srečko Baraga, Franc Borko, Dragoslava Erdeljanovič. Tomaž Cajnkar, Angela Mijucil. Erne=ta Nemanič. Milica Ostrovška. Franc Ravnikar. Branko Rudolf. Silva Vogelnik. Lad;^!av Vu!Wič, Mavricij Zgonek, dr. Pavel Gustineič i i To-manija Sambolič. Nekatere učne moči bolo poučeiale deljeno na obeh zavodih in na ta način dopolnjevale svojo učno obveznost. Novemu zavodu je dodeljenih 407 učencev (102 dečka in 395 deklic) z 10 oddelki (2 deška. 1 mešani ter 7 dekliških). V stanem zavodu ostane 840 učencev (679 dečkov in 170 deklic) z 21 oddelki (5 dekliških in 16 dečkih). a— Kako je na Puhoriii. Vremensko poročilo pravi: Ruška koča —7 C mirno. 10 cm prši ča na stari podlagi 20 cm. Seniorjev doni. —9 C. malo vetrovno. 26 cm pršiča na podlagi 40 cm. Ribnica na Pohorju 4 C. 3 cm novega snega. Izgledi za nedeljo najboljši. Smuka idealna do 1000 m. a— Mesarskih stojnic ne bo v smislu določb uredbe o zapiranju in odpiranju trgov-skih in obrtnih roslovalnic na praznik uedinjenja. Radi tega naj si občinstvo preskrbi svole mesne DotrebSeine dan preje. a— Pletene jopice, rimsko perilo, rokavica, nogavice, perje, dobite najceneje pri LIA, Maribor, Aleksandrova 19. »— Dva okostnjaka na Aleksandrovi cesti. Pri kopanju temeljev za povečanje bencinske črprnke na Aleksandrovi cesti pred kavarno ».laJranc so izkopali delavci dva dobro ohranjena človeška okostnjaka, ki sta po mnenju stroko\njakov stara najmanj 150 let Na tem kraju ja bilo pred 130 leti pokopališče. Iz Krikega k— Ko popravljajo kolodvorsko poslopje postaje Videni-Krško, bi morda ne bilo odveč opozoriti in prositi merodajne činitelje, da bi se tudi na postajo napeljala elektrika, ki že domala lelo dni sveti v restavraciji tik kolodvora. Na tem imata vendar tudi interes občini Krško in Videm. Slednja pa naj bi poskrbela, da bi zagorelo vsaj nekaj javnih svetilk na cesti s kolodvora do mo«ta. Od -tu naprej je krška občina orav dobro oskrbela javno električno razsvetljavo. Najbolj blatni del ceste je ravno e kolodvora, točneje od prelaza do mofita. Na tem predelu sta tudi dve gostilni, stanuje zdravnik, dela več obrtnikov in bi prav resno potrebovali vsaj nekaj razsvetljavo, zlasti ob železniškem prelazu. k— Mrtvcr r mlaki. V petek zjutraj so našli vaščani v obcestni mlaki ? Maiem trnu mrtvega posestnika Martina Bizjaka iz Gornje lepe va«i. Ni še znano, ali gre za nesrečo ali za zločin. Krški orožniki vodijo preiska vo o vzroku smrti. k— Ugotovljera neznana mladenka. V ljubljanski umobolnici je bilo ugotovljeno, da je neznanka, ki so jo nedavno prenesli na Vidmu z večernega vlaka nezavestno in io je oživil^ zdravnik dr. Bogataj na Vidmu, kuharica Neža Potekel, doma v Grižah pri 2/ lcu. ki je pobegnila iz ljubljanske umobolnice. 1. XII. ob 2030 VSTOPNICE V MATIČNI KNJIGARNI OBISKOVALCEM KONCERTA JE TRAMVAJSKA VOZNINA ZNIŽANA NA 1 DIN Iz Gornjega grada gg— Odlikovanje 22 gasilcev. Lepa gasilska proslava je bila v nedeljo ropoldoe v Mikuševi gostilni, kjer so se zbrali številni gasilci in gasilski prijatelji, da prisostvujejo odlikovanju 22 gasilcev domače gasilske čete. Prejeli so 3 gasilci za lOletno, 6 gasilcev za loletno- 4 gasilci za 201etno. 5 gasilcev za HOietno. 3 gasilci za 401et.no in en gasilec za 501etno nesebično delo v korist bliž-nemu bronaste, srebrne, odnosno 1 zlato medaljo. Zlato medaljo je dobil edini še živeči ustanovitelj čete, 85 letni uglxlni gornje-grajski meščan g. Špende Franc, podomače Muhovec. 10 gasilcev bo odlikovanih še pozneje. Pri slovesnosti kino Ptuj bo predvajal drevi ofc 19 in nol 21 film »Karneval in ljubezen«, za dodatek pa kulturni film ter film o naši državi. Vremenska Dozdevno vreme v novpmbm po stoletnem koledarja Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut ln se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. N 28. Gregor III P. 29. Saturnin lepo. sončno ^SEzaaoM Najnovejše odkritje ljubavne dvojice Lillan Harvey — Willy Fritsch v duhoviti m zabavni komediji T ZAUŠNIC Danes ob 10.30 uri izredna predstava pc znižanih cenah. Film prekrasnih prirodnih slik SAMOSTANSKI LOVEC po znamenitem romanu Ludvika Gangho-ferja — pisatelja znanega dela »Grad H ubertus«. V nedeljo ob 10 30 po znižanih cenah od Din 2.50 dalje Predstave danes ob 15, 17, 19. in 21. uri eksplodirala. Mirko je bil ubit, njegova sestra nevarno ranjena. Dečka so v petek pokopali, dekletce pa še tistega dne popoldne prepeljali preko Kromberga v goriško bolnico, kjer ga zdravniki skušajo ohraniti pri življenju. Nesreča v gozdu. V gozdu blizu Divače se je v sredo pripetila huda nesreča 36-Iet-nemu kmečkemu posestniku Viktorju Dolencu. Podrl je neko visok > smreko Velika veja ga je pri p*dcu tako močno oplazila, da je obležal s hudo poškodovano hrbtenico in še drugimi poškodbami. Prepeljali so ga v tržaško bolnico Požar v f-ezsoči. Na domu posestnika Andreja Krovata je preteklo sredo ponoči nastal požar, ki mu je uničil hišo in hlev, iz katerega so rešili živino, a je na njegovem podu pogorelo 30 stotov sena in razno orodje. Tudi hiša je pogorela do tal. škoda znaša preko 10.000 lir. BB"5a KINO IDEAL Gustav Diesl — Isa Miranda v prekrasnem filmu Ljubezen maharadže V filmu sodeluje največji violinski virtuoz VASA PRIHODA* — kateri igra grandiozni koncert od Paganinija. Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri T. 30. Hrnbroslav vetrovno Andrej ap. Poročilo rUeteoroln^sepu zavoda na tinlvem 27. novembra Ljubljana 7. 763.9. -2.8. 89. NEl. megla, Maribor 7. 761.4. —2.0. 90 S\V2. O, —' —• Zagreb 7. 763.4. —1.0. 90, 0. 5. —. —; I Beograd 7. 764.0. 2.0. 80, O, 5, —. —; Sarajevo 7 765.0. 0.0. 95, O. 10. —, —; Skopi je 7. 764.6. -1.0. 90. 0. 2. dež ■ n sneg, 15.0 Temperature-. Ljubljana 5 5. —H 4. Mari bor 90. -3.0. Zagreb 6.0. -10. Beograd 4.0, 1.0. Sarajevo 3.0, —2.0; Skopije 5.0, I -2.0; Split 9.0, — [ Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih kn]ig journale, strace, blagajniške knjige, saldakonte Se vedno po prejšnjih cenah pri A. JANEZ 16 — Ljubljana Na debelo ! Flori janska al. M — Tel. 82—20 Na drobno l Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah. Iz Julijske krajine 40 ur dela na teden Pred kratkim je sGazzetta Ufficiale« objavila zakonski dekret z dne 29. maja 1.1., s katerim je bilo za industrijsko delavstvo vobče uveljavljeno načelo o 40 urah dela na teden. Dekret določa seveda tudi neke nujne izjeme, tako glede na posamezne obrate, vrste dela in podjetij. Izjeme veljajo predvsem v primerih višje sile, v primeru kakšnih pripravljalnih ali zaključnih del itd. Splošno pa dekret ne velja za državne in samoupravne uslužbence, za mehanike in druge industrijske delavce, ki so zaposleni pri kmetijskih podjetjih in še v nekaterih takih primerih. Ce nastane nevarnost za narodno gospodarstvo ali neodvisnost države, se sme dekret takoj razveljaviti, v vseh izjemnih primerih dopušča dekret zaposlitev do 52 ur na teden, a tako, da na dan ne odpade več kakor po 10 ur dela. O dosedanji zaposlitvi industri;skega delavstva v Julijski Krajini podajejo mesečni statistični bilteni uradnega lista podrobne podatke, ki jih v naslednjem povzemamo. Vseh industrijskih podjetij je v deželi okrog 4000. Omenjeni podatki se nanašajo na 915 večjih podjetij, pri katerih je bilo od maja do avgusta t.l. zaposlenih povprečno 104 do 115 tisoč ljudi. Pri teh podjetjih je bilo v zadnjih tednih omenjenih mesecev zaposlenih: v času pod 40 !0-45 45-48 4g8yr število delavstva v tisočih: 17. — 22 5. 22,8 39.8 20,8 11.8 21. — 26.6. 22.6 51.2 19.2 12.1 26. — 31 7. 22.2 52.9 18.9 10.3 23 — 28.8. 25.9 61,1 17,8 10,8 Glavni namen dekreta je, omogočiti zaposlitev večjega števila brezposelnih delavcev. Sodeč pc zaposlitvi delavstva, kakor ga kažejo omenjeni podatki za Julijsko Krajino, bo to v smislu določb dekreta vsekakor zlahka mogoče doseči. Drobne novice Promocije. Na tržaški univerzi za trgovinske in gospodarske vede je bilo v preteklem letu 791 slušatel ev, med njimi 37 tujcev. Promoviranih je bilo v obeh rokih 55 visokošolcev. V letošnjem jesenskem izpitnem roku je bilo promoviranih 50 kandidatov Med njimi so bili Vladimir Bcr-ginc iz Trsta, Stano Baša iz Grnic na Vipavskem. Radovan Scljak iz Idrije, Mladcn Marangunič iz Milne v Dalmaciji in Lojze Toni iz Lanišča pri Škofljici v ljubljanskem srezu. Poslednji je predložil za izpit kot glavno tezo razpravo o lesni industriji, čestitamo! Božični izlet v Slovenijo Goriško tu sko-prometno podjetje Appiani namerava za božič organizirati večji izlet v Slovenijo. Najelo bo poseben vlak. ki bo vozil izletnike v Ljubljano in Maribor. Cena je določena na 65 lir, s katerimi bodo plačani vožnja do Ljubljane, prispevek za kolektivni potni list in pristojbina za konzularni vizum. Vlak bo krenil iz Gorice 24. decembra ob 9. dopoldne in se vrnil 28 de-ccmbra zvečer. Prijave za izlet se sprejemajo le do 30 t. m Izpred sod šča. Goriško sodišče je obsodilo na 150 lir glebe in plačilo vseh sodnih stroškov goriškega, podjetnika 34 letnega Nikolaja Tarantina, ker ni izpolnjeval svojih obveznosti do nameščencev po določbah kolektivne delovne pogodbe. Oblasti so dognale, da sta prejemala njegova uslužbenca Friderik Merijak in Mihael Fraina manjše plače, kakor je določala sredi preteklega leta uveljavljena pogodba. Javna deja na Kvarnerskih otokih. V Malem Lošinju so se pred dnevi sestali zastopniki upravnih oblasti z otokov Velikega in Malega Lošinja ter Cresa. Razpravljali so o najnujnejših javnih delih. Sklenili so, zavzeti se pri višjih oblasteh predvsem za regulacijo cest iz Osora v Nerezine in okrog Lošinov, za zgraditev javnega kopališča v Cigalih in še za nekatere druge manjše naprave, s katerimi naj bi se pospeši zlasti tujski promet na otokih. Spomenik V Lokvi na Krasu so pred kratkim odkrili spomenik vojaškega kurata Giulianija ki je bil v Abesiniji ubit. Na iniciativo oblasti so sredstva za spomenik zbrali med obvezniki predvojaških vaj. Nov most čez Vipavo. Med Prvačino in Gradišlem so zgradil nov most čez Vipavo Vse izdatke so krili s sredstvi, ki so jih zbrali med domačini Pri gradnji so poleti pomag.a'e inženirske čefe. Sedaj jc vlada prispevala 5000 lir za dovršitev del na mostu. Za tajnika krajevne fašistične organizacije v Izoli je bil po imenovinju dosedanjega tajnika Pa^heria zn podestata im novan Pietro Depangher, ki je vodil organizacijo že v let h 1927 do 1932. Smrtna nesreča Na Reki se je pretekli torek smrtno pone-rečil mestni uslužbenec elektrotehnik Pavle Kučič. Z nekaterimi tovariši j? imel opravka v transformatorski kab'ni. Pri delu je nenadomn z glavo z?.del v neizol'ran vod. Ker je bil v niem tok visoke napetosti, je delavca pri priči ubilo. Nova žrtev granate Kljub vsem varnostnim ukrepom in prepovedim nabiranja sta-r h Tat, so nesreče z granatami in bom-b'mi skoraj vedno češče Tako sc je na Sv Gabrijelu v sredo dopoldne ponesreJil šele 10 let stari M -ko Plesničar Skupno s 14-1 e t" o sestrico Marije je na e! vrhu hriba 2ra a to ki sra io takoj poizkusila razrav fi Kakor zmerom, je tudi tokrat Sokol Akademija Sokola I Tabor. K našemu poročilu o lepo uspeli telovadni akademiji članstva in sokolske mladine se nam je vrinila neljuba pomota. Vaje na visoki gredi, ki jih je izvajal ženski naraščaj, niso bile vaje članic za berlinsko olimpija-do, marveč jih je sestavila načelnica sestra Mica Kržetova. Viški Sokol krepko na delu. Požrtvovalni bratje in sestre se v polni meri zavedajo svojega poslanstva na vseh poljih udejstvovanja. Glavno delo je seveda osredotočeno v telovadnici, kjer si uri mladina svoje mišice in utrjuje značaje. Izredno razveseljiv je poset telovadbe pri Jeci in naraščaju, kar nas navdaja s posebnim zadovoljstvom in zadoščenjem. Ta naša mladina bo pokazala sadove svojega dela v telovadnici na akademiji, ki jo bomo priredili v sredo 1. decembra ob 20. v sokolski dvorani. Drug važen činitelj je gledališki odsek, ki nam je v letošnji sezoni vprizoril Senečičev »Slučaj z ulice« v režiji br. Bronija Battelina in veseloigro >Karijera kanclista Winziga« v režiji br. Justina Obe predstavi sta dosegli velik uspeh, saj je občinstvo mnogokrat pri odprti sceni nagradilo icralce in igralke. Pohvalno moramo omeniti lepo soglasno delovanje tehničnega in prosvetnega od bor t. ki bosta skupno nastopila pri akademiji I. decembra. Uprava društva je določila nastopni spored: v torek 30. t. m. se udeležimo polnoštevilno skupne proslave na Taboru ob 20.30, v sredo 1. decembra ob II. bo slavnostna seja in zaobljuba novega članstva, ob 20. akademija s pestrim sporedom, članstvo, ki ima kroj, se udeleži seje in akademije v kroju, ostali z znakom. cita it« in širite »J U T R O«! Sokol Ljubljana, šte"anja vas pros'avi 1. december v sredo ob 1 15 ^ sokolskem •'emu. Udeležba za vse člans-vo obvezna. ObVka civilna z znakom. — Up~ava. Sokol-k« drnštvo Žirovnica —Breznjpa is dogradilo svoi novi sokolski dom. ki stoji na letnem telovadiščij *ik ob železniški Postaji v Žirovnici. Dom. je res i.mpozantna stavba, napravi ja na vsakogar krasen vtis. Dom ie gradilo gradbeno poljel.je • Bidovc ViKo, Kranj, z domačimi ziuar-kimi močmi in s kuiukom naših sokolskih bratov pod vodstvom gospodarja br Prešerna Mnogo tru la in znoja leži v tej pono ni stavbi zalo upravičeno pričakujemo, da na* bratje in sestre ter vsa nacionalna iavno.-t poleti in se z n?-mi radute o! otvoritvi soko!-'.-p živce mi gre Cf Tkalci svete Ena najvažnejših izlocnin v človeškem organizmu — Kako nastane zlatenica - Duševna razburjenja današnjega človeka 2o1č zmore nekaj, česar ne zmore nobene druga izločnina človeškeea telesa. Mogoče ji je namreč spreminiati smer svojega toka. Zdaj lahko teče v smeri od jeter. Kjer nastaja proti črevesju, zdaj v nasprotni smeri. Ta nje »promet« urejujejo živci in ti so spet odvisni od duševnega stanja. Na tei podlagi je mogoče pojasn;ti tudi znano razmerje med žolčem in razpoloženjem. iz 'ega je tudi umljivo da predstavljalo žolčne poti nevarno »prometno vozlišče« v organizmu, kjer ne gre brez nezgod. Narava jc tu >ač izjeiroma nmistila svoie načelo enosmernih tirov. Pri tem moramo še pomisliti, da je promet na žolč-nih poteh nad vse,živahen. Na dan se po n jih pretoči poldrug liter tekočine. Toliko žolča izločijo namreč vsak dan jetra, toliko žolča pride iz jeter naj- Jrvo v žolčni mehur in od tod v črevje. jer ima žolč važno vlogo pri prebavi maščob. In večji del teg-a poldrugega litra se potem vrne, da se more igra pričeti na novo Zastoj prometa, ki je mogoč po kakšnem krču v žolčnih poteh, vodi tu do posledic za ves organizem. Jetra Izločujejo namreč žolč neprestano, ne glede na potrebo. Dokler je ta obrat v redu, tega niti ne občutimo. Če pa nastane pastoj, tedaj se mora ustavljeni žolč vra čati in ker se niti vračati ne more. si poišče tekočina pač prepovedane stranske poti. izliva se v kri. S krvjo prihaja v vse organe. Kamorkoli pride, pobarva s svojim barvilom vse rumeno, posebno očitno sc kaže to m beločnici, nohtih in koži. To je potem prosiula zlatenica. Takšno izlivanje žolča v kri se lahko do- ?odi po duševnih afektih: st.ahu, zavisti rumena zavist!) jezi. gnevu 2e naši predniki so vedeli marsikaj o teh zve'ah med žolčem in duševnim stanjem. Njih o/.načb3 dveh temperamentov z »melanholičnim« in »ko!eričn'm« ima nekaj pravilnega na sebi. v kolikor izvaja duševno razpoložen e iz žolča (ch de) Razmerje med žolčem in razpoloženlcm ie namreč tudi povratno. Motnje v žolčnih poteh učinkujejo na možgane in s tem na razpoloženje na temperament Melanholikc lahko označimo za ljudi, ki so nagnjeni do zastojev v žolčnih poteh Počasni utrip, lena presnova utrujenost m zaspanost, pohitost, boječnost. duševna ovi-ranost in vse. knr spada med takšne znake melanholikov. lahko smatramo za znak zastrupitve z žolčmmi snovmi. Pendant k niclanholikom predstavljajo koleriki. Stari so dobro opazili, da učinkuje pri teh tipih ra/poloicnjc, razburjenost na žolč in da ustvarajo po drugi strani krči v žolčnem mehurju jez-norih tempe rameni. Temperament ko-lcrikov bi ustrezal torej tistim, kt trpe za žolčitimi kamni Koleriki so vedno razdraženi, ker je tudi njih žolčni mehur razdražen in njih žolčni mehur je spet neljubi barometer, na katerega učuikujejo duševne nevihte. Novejša raziskovanja je bistveno . pogubilo naše spoznanje o medsebojnih vplivih žolča in možganov. Tako poznamo možgansko obo- KVALITETNO BLAGO Je radi velike tipežnosti NAJCENEJŠE l Modne novosti za zimske suknje, ulstre obleke Itd - pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana — Aleksandrova cesta Št. 7. Gotove obleke, suknje ln druga oblačila vedno v zalogi. Lastni Izdelki. Moderni kroji. lenje, ki se očituje z zoženjem zenic in krči in ki izvira prav ze prav iz motenj ▼ jetrih. Nekateri raziskovalci celo domnevajo, da izvira tako zvana možganska hripa, epide-miono možgansko vnetje, iz ognjišča povzročiteljev bolezni v jetrih Spalna bolezen pa je isto tako delno v zvezi s strupenimi žolčnimi snovmi. Od svetovne vojne sem so se žo'čna obolenja nenavadno pomnožila. Gotovo imajo tu svoj vpliv duševna razburjenja. razdraženi živci, duševne potlačenosti, ki so v zvezi z današnjim življenjem Prav gotovo pa učinkuje nekaj tudi napačna prehrana Tu bi bilo pred vsem omeniti, da se Je poraba kruha r vojnem ta povojnem 6a-I »u zelo skrčila, kruh pa je eden najbistvenejših pripomočkov, ki spravlja žolč v prtrl tak. Prav tako važne kakor kruh so maščobe, ki so ▼ dobi vitke linije prišle ns slab glas. Ma$čobe pa žolčni mehur maže jo. da se more žolč bolje pretakati skozenj. In večine ljudi pije tu4i premalo vode. ki skrbi za to. da se vsi organi pošteno očistijo nezdravih snovi Če se žolčn« obolenja po-sebno med ženskami tako množijo, je gotovo iskati vzroka tudi v tem, da smatrajo vodo za 9nov. ki dela človek« debelega. V resnici pa nam je za notranje č&Senje telesa prav tako potrebna kakor za zunanje. Henrik VIII. — Ana Boleyn Igra dvajsetletnice proti snubljenju trinoga na vladarskem prestolu Henrikovega zakona z Ano Boleynovo jo je naravno bolj zanimala nego nje tragični zaključek. 2ivo opisuje premišljeni odpor, ki ga je deviška Ana ka/alp pet let napram surovemu trinogovemu suubljenju. Bila je nevarna igra k' jo je igrala dvajsetletnica, da bi se nad kraljem maščevala za to. ker ji je preprečil poroko s prhate!jem iz mladih let. Toda igra je uspela. Meščanka :e postala kraljica S tem pa si je zapečatila usodo. Na dan ko so jo obglavili. je bila Jane Seymourjeva že kraljeva ljuhica ... Knjiga se odlikuje po irborni karakteri-zaciji vseh oseb, ki v njej nastopajo. qe samo Ane in kralja, temveč tudi dvorjanov in njegovih kreatur med njimi Tomaža Cromvella, ki je splel smrtonosno intrigo proti Ani Boleynovi. Henrik VUL Pet dolgih let se je Henrik VIII. potegoval za lepo Ano Boleynovo. Zgodovina piše da ie bil Henrik VIII., reformator in Sinjcbradec Angle.^ke, neukrotljiv, gospodovalen in nasilen človek. Dolgo časa se je potegoval za ločitev od svoje prve žene. Katarine A ragonske. tete Karla V Papež zakona ni hotel ločiti in tudi ne priznati za »pravno neveljavnega«, da bi hčere Marije Tudoneve ne napravil za »bast-ardko« Na zadnje je Henrik škofa Cranmerja prisilil da 2a je ločil, da bi se mogel poročiti z Ano Boleynovo. Rodila mu je Elizabeto, poznejšo kraljico Henrik se je dal proglasiti za poglavarja anglikanske cerkve, uzurpiral je v duhovnih zadevah Anglije papeževo mesto in je zahteval, da mu priseže o kot neomejenemu gospodarju vsega Potern je razpustil samostane, zasledoval pa ]c papis*e in luterance z isto grozovitostjo. Svojega kan-celarja Tomaža Morca in čuvarja državnega pečata je dal usmrtili. Njegov absolutizem je bil golo tiranstvo. Divjal je tudi proti žrtvam svoje čutnosti. Ano Boleyno-vo je dal usmrtiti i. 1536. zavoljo domnevne nezvestobe. Jane Sevmourieva mu je rodila zaželjenega prestolonaslednika Edvarda in je umrla Od Ane Clevske se je dal ločiti in se je poročil s Katarino Ho-vvardovo. ki je zavoljo »nezvestobe« isto tako izgubila glavo Scle njegova šesta žena. Katarina Parrova. je imela srečo, da je razuzdanega trinoga preživela . Sedaj s' je francoska pKo smo stopili v cerkov, nas je duhovnik že čakal in zgodilo se j5, da so me postavili poleg neveste. Imel sem občutek, da «pada tja prav za prav ženin, n:.rm pa bil porol-noma siguren in $e nisem upal vprašati. Iz mleka delajo volno i J? 'TM* 4* 1 > • .S. . .,:«.. O ■ .r , f£r ■.: .• »• . v- "jjt r • vr % H is '; ■ IV : U: f Tn- stroj, ki ga uporabljajo v Italiji, predeluje kazein, temeljno sestavino mleka, v . vlakna ca blago, Iz katerega izgotavljajo volnene obleke novega tipa Ubežnikova drama Ena in dvajset let v prostovoljni ječi brez okna... >Jaz sem d szerter iz svetovne vojne 11 S ■ bi obiska! svoje starše v svoji bližnji rojstni temi besedami je po poročilih francoskih j vasi. Rana se mi ni biLa se zacelila, imel listov 6ivolas moški stopil v pisarno orožni-ške^a poveljstva v Beaumontu. Orožniki eo menili, da imajo opravek s kakšnim ponorelim človekom. Mož, ki se je skušal držati strumno pred njihovim poveljnikom, se je tresel po vsem telesu, njagove oči so gorele na nenavaden način. Nenadno je zakričal: »Naprej!«, kakor da bi Slo za naskok na nevidnega sovražnika. Potem pa se je pomiril in je sporočil v vojaškem tonu: »Go-spod poveljnik, pokorno javljam, jaz sem Louis Delcourt 51. pehotnega polka.« Orožniškii poveljnik je moža, ki je bil očitno zmešan, prijazno nagovoril: »Toda dragi prijatelj, kaj hočete prav za prav? Saj imamo vendar že devetnajst let mir!« Tedaj je mož povedal svojo zgodbo, ki zve.ii fantastično kakor kakšen kolportažni roman. Sprva mu niso niti verjeli, pot^m, pa. ko so stvar malo preiskali, so ugotovili, da je povedal resnico: »L. 1916. som po neki bitki v bližini Mou-ya dazertiral. Bil sem malo ranjen Ln sem se odstranil brez dovoljenja iz lazareta, da seon hudo vročino, ko som prispel tja. Očeta 6em našsl hudo bolnega, umrl je dva dni po mojem prihodu za legarjem. Ko so ga pokopali, sem se hotel vrniti v la žaret, toda moja mati me je rotila, naj ostanem pri njej. Bal sem se že itak, da nu bodo tirali pred vojno sodišče, in tako se.n se odločil, da se vdann prošnjam moje matere in da se skrijem v prostor, ki mi ga je bila pripravila. Ena fcj dvajsdt let sem prebil v tem prostoru brez okna. Mati mi je prinašala hrane in je skrbela zame. Pripovedovala mi je o dogodki h'zunaj in tudi o tem, da me imajo za mrtvega. Iz strahu pred smrtno kaznijo, ki mi je pretila kot vojnemu ubažniku, sem ostal v svoji prostovoljni ječi. Sedaj j>a je moja mati umrla in mi je vse °>no, kaj se zgodi z menoj. Javiti se hočem sodišču*.« Pri tem pripovedovanju s i je mož tako razburil, da se je zgrudil nezavesten. Cez nekoliko ur je umri. N!so mu mogli več povedati, da so bili za vojne ubežnike ža zdavnaj izdali amnestijo in da mu ne grozi nobena kazen. dediči Abdnila Hamlda so zmagali Sodna odločitev, ki bo lahko Imela dalekosežne posledice Ze dolga leta se ja pted okoli zaipuščine zadnjega turškega sultana Abdule Hamida trdovraten proces. Sedaj se je sodišče v Jafi odločilo v prid dedičem. vBaj kar se tiče nekdanjih sultanovih posest sv v Palestini, in palestinska vlada jim mora te posesti izročiti. To ni malo. kajti dediči so zahtevali ni« manj nego pol milijona angleških juter, to je 2.000 štirjaških kilometrov zemlje. Čeprav k šlo za fantastične vrsdnosti, ni palestinska vlada prav za prav dedičem nikoli odrekala pravice do njih. ugovarjala je le na popolnoma drug način: njeni zastopniki so trdili, da so sultanove pravice zavoljo zakonov, ki eo med tem izšli, že davno ugasnile. S tem pa o ugasnile tudi njegove pravice do zemliišč. Sorišod pa se je nazadnje le drugače odločilo. Ta odločitev bo imel« bržkone Se velike poMadioe. kajti dediči zahtevaio, da jim izročijo še dosti večje posesti po drucrih deželah. Sultan je imel ftiraa zemljišča tudi na Cd- Duhovatk g. Duncao, me je očitno smatral za žsnina in ceremonija se je začeila. Nisem se počutil dobro in sem upal, da se bo vse skmpaj na zadnje le dobro izteklo. O podrobnostih cerkvene poroke nieem vedel dosti, prav tako nisean vx)el, kaj naj prav za prav storim. Zato 6ein napravil vse, kar eo dozdevno od nieine zahtevali. Nenadno pa je g. Duncan vprašal: »Ali hočeš to žensko za zakonito žano>< v tem trenutku sem bil pojolnonm nebogljen, pa sein za-jecljal: »Da!« Nevesta ni oporekala m pirav tako tudi ne ženin. Potem sem ji nataknil prstan na roko. Nato smo šli vsi v zakristijo in g. Duncan nas je vprašal po naših osebnih podatkih, da U jiiih vpisal v cerkveni register. »Ali ste Christophsr Craig?« me je vprašal. »Ne,« sem odgovoril po pravici, »imenujem se Albert Mukloon.« Tedaj ee je začel na ves glas smejati in ji menil, da se j3 moral zmotiti, pa da mora Cunninghanio-vo še enkrat poročiti. Nato so ee začoli smejati tudi drugi in eo trdili, da sedaj prav za prav nisem več samec. Toia to ni res, saj poroka ni bila veljavna. Ves čas sem si m tel i l, da bo nastopil ženin in dejal, da nI vs3 v redu, ipa da je on pravn. Stal pa je ves čas ob strani in ni spregovoril besedice. Ko smo 6topili v cerkev, mi je dal prstan in ko sem ga natakni! nevesti na prst, sta oba molčala Menda sta mislila, da je vse v redu.« Stvar s3 Je poitem uredila seveda tako, kakor se je morala urediti, samo mister Muldoon ne bo več za dr,uqa pri poroka, ne da bi se prej podrobno poučil, kaj mu je storiti v takšnem položaju. Ako hočete prati z dobrim milom, potem uporabljajte vedno HUBERTUS domače, slovensko milo. — BoljSega za Vaše perilo ne boste našli! pru, ▼ Iraku (kjer so mu pripadala tudi vsa petrolejska polja okrog Mosula), v današnji Turčiji in drugod. Kako ho navsezadnje, pa tudi nihče ne ve. kajti tudi pa'?stir.-ska vlada se noče zadovoljiti z razsodbo v Jafi to bo vložila priziv. »Leteči avt^Ml" Ameriški konstrukter Marr G\vinn je »gradil »leteči avtomoVl«, ki se da uporab ljati tako ca cestah, kakor v zraku. Ta leteči avto tehta poliirugo tono in se odlikuje po malem nrostoru. ki ga zavzema, po nreprosti strežbi in po razmeroma nizki ceni. Po štlriletn'h pripravah ga je te 4ni zna ni letalec rekorder Hav.kes prvi; predvajal v javnosti. Njegova razpetina znaša osem, dolžina pa pet metrev. V zraku razvija povprečno brzino 175 km. Poskusne "ožnje po kopnem in v zraku so se dobro obnesle. ANEKDOTA Mark Tvvain je vodil nekoč mlado damo k mizi. »Čudovito ste lepi,« Je načel pogovor. — »Skoda, da ne morem Istega trditi o vas,« je dejala dama, ki je bila znana po svo£ pik rasti. »Potem storite tako kakor iasz in se malo zlažite,« jo je zbodel pisatelj. VSAK DAN ENA »Prosim vas, potrpite maJo, sem okujAraa na drugi progi!« trenutno Krallesfvo mode Velika moda čipkastih oblek Kakorkoli ae je moda v teku zadnjih desetletij izpreminjaia, vedno so se čipke zmagovito vračale v modno sliko, čipkasta obieka nikoli ni prenehala biti elegantna, vedno je ohranila avojo očarljivo ženskost, d asi sta se linija in kroj menjavala. Seveda pa so sledila modna obdobja, ko je bila čipkasta obleka na vižku mode in zopet druga, ko je stala nekoliko v ozadju. Letos na primer igrajo čipkasta tvoriva zopet veliko vlogo v večerni modi in ni je elegantne ženske, ki bi se povratka k temu starinskemu in tako nežnemu tvorivu ne razveselila. 2e lani nam je moda volnenih čipk na-rnanjala, da se bliža nova doba priljubljenosti čipkastih tvoriv. Preko volnenih čipk in raznih čipkasto tkanih svil letošnjega poletja je moda potem prešla k svilenim c.pkam in kakor dih nežnim čipkam na tilu za zimske večerne obleke, ki učinkujejo tako dovršeno elegantno in vendar zopet tako dekliško nežno, da so si namah osvojile vsa ženska srca od Evrope pa do Amerike. Bolj kakor barvaste čipke pa so v modi ftrne in tudi še temnomodre čipke, to pa zaradi barvnih efektov, ki si jih lahko privoščimo pri temnih, nevtralnih čipkah. Le- Vezeni telovniki tošnja moda, ki tolikanj ceni kontraste, si Je namreč izmislila originalno sestavo temne čipke z živobarvno podlogo. Tako nosimo temnomodro čipko na Hvorožnatl ELITNA KONFEKCIJA 77lcU>t£Jl> MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! ali ciklamni podlagi iz bleščečega satina ali cirčja, kajti tudi med motnim tkivom Čipke In bleščečim tvorlvom svile Išče moda kontraste. Pri črn1 čipki pa Je izbera barvnih kontrastov seveda še večja. Slikovito učinkuje tudi, če bleščeča podloga ni enobarvna, temveč sestavljena iz raznih prog« tx žameta aH satena «11 pa todl la t tla in sicer po okusu lz enako barvnega ali kontrastnega tvoriva. Letos dopuSča moda tudi kratka veter* ne obleke, če so Izdelane lz lepega, večernega tvoriva. Za kratko večerno obleko pridejo v poštev tudi lepe čipke, zamišljamo pa si Jo seveda s kratkimi rokavi. Jako zanimiv zgornji del života ima kratka večerna obleka na prvem mestu naše skice. To Je nekakšno »sedlo«, vdelano v Život z velikimi zobci, na ramenih pa prehaja v kratke, prekrižane rokave Tudi kratko krilo je z enakimi zobci tesno vdelano v život, pas torej odpade (1. skica). Redna »Io lica 0*1«« rct- S Br. 31410 dot 24. XII. «34. Dolga čipkasta obleka z dolgimi rokavi spada prav za prav tudi med takozvane »male« večerne obleke, kl Jth lahko nosimo tudi v gledališče in na koncepte. Takšno obleko na naši skici si zamišljamo iz Lem-nomodrih čipk, spodaj pa Je obrobljena s Široko ln v kratkem presledku tudi z ozko progo iz temnomodrega satina. Zanimiv je ozek pas lz enakega satina, ki Je dvakrat povit okoli života in spredaj zavezan v pentlijo (2. skica). Naslednja slika predstavlja nekakšen večerni kostum iz čipk. Kostum Ima dokaj dolgo jopico, po sredi zapeto z gumbi iz štrasa in rahlo nadrgnjeno. Okrogli, drapi-rani vratni izrez se odpira nad vložkom iz rožnatega tila (3. skica). Krilo velike večerne obleke iz čipk Je Široko ln zvončasto in učinkuje kakor krilo iz romantičnih časov, ko je vladala v Parizu cesarica Evgenija. širok, nežno na-datnjen pas iz žameta In- velika cvetlica pod vratnim izrezom dopolnjujeta to elegantno in enostavno obleko (4- skica). Letošnje velike večerne obleke Imajo globoke hrbtne izreze. Tako Je ukrojena čipkasta obleka na naši skici, na ramah pa jo spenjati dve naramnici lz drobnih biserov, široko krilo te črne, čipkaste obleke je obrobljeno z dokaj Širokim, plisi-ranim volanom iz rožnatega tila (zadnja skica). PERGAMENTNI Di RHODOID SENČNIKI po najnovejših osnutkih pri M. T I C A R, Ljubljana. — Posebni oddelek za senčnike. barvastih prog, ki skozi črno čipkasto krilo zabrisano, torej jako decentno proseva-jo. Pri takšni sestavi pride predvsem v poštev t.elivajoča se barvna lestvica mavrice Lahko pa je tudi samo spodnji rob enakobarvne, torej črne ali temnomodre spodnje obleke obdan s Široko, živobarvno progo, ki proseva skozi čipke. Pa tudi v čipkastem krilu samem dovol Ji Je moda razne vdelave, n. pr. zobčke, Širše ali ožje Nekaj mora vedno biti moškega v tej modi, ki stalno povdarja svojo ženskost. Takšen kos moške garderobe, ki ga vidimo na mnogih ženskih zimskih oblekah, je telovnik. Ne smemo pa se čuditi, da je ta telovnik izgubil svojo prvotno, moško resnost. kakor hitro se je jela z njim ukvarjati ženska moda. Ostala je samo oblika, drugo se je spremenilo. Tako so športni ženski telovniki živc> irvni, popoldanski in večerni pa iz brokata, žameta ali cirčja, torej tako razkošni, da skoraj več ne spominjajo na svoje skromne moške vzornike. Športni in elegatni telovniki pa imajo nekaj skupnega: izvezeni so z lepimi ornamenti ln sicer športni z barvasto volno ali klobuče-vinastiml aplikacijami, večerni ln popoldanski pa z zlatom, srebrom ali biseri. Znižane cene kožuhovini Pri L. EOT LJUBLJANA Mestni trg 5« llHIlliinillllllllll Zdravniška posvetovalnica Srbečica: Na daljavo vam ne morem s sigurnostjo podati prave diagnoze. Na podlagi dejstva pa, da trpi v vaSem kraju več ljudi za Isto boleznijo, domnevam, da gre mogoče za garje. Ta bolezen pa zahteva drugačnega zdravljenja, kot navajate v vašean pismu. Obrnite se osebno na vašega zdravnika, kl vam bo predpisal odgovarjajoče zdravilo. Po najnovejši metodi je mogoče oodraivlti garje v enem dnevu. H. A.: To je eden tamed znakov nevra- stenije. Oslabeli so vam živci in vsled tega. se porajajo tu čudni pojavi. Svetujem poniiirjevaina sredstva (brani, valerijano in slično). Razen tega bi vam priporočal, da zmerno gojite šport, zlasti turistiko ln smučanje. Tu Je treba pogosto močne volje in odločnosti. S tem dobite zopet rsjupamj« v samega sebe, nakar se bo^"> opisani nevšeini pojavi porazgubili. M. O. IJ., V vaiem pridnemu bi raim taval, da greste k zdravniku. Stvar sicer ni zelo nujna, vendar Je bolje, da greste prej, ker Se lahko zgodi, d? bd preveč osla^cfli, ln b? bila pomoč težja. Mozolj pa, ki ga opisujete, verjetno ni nič drugega, kot zamašena žleza lojnica ln nuna z vašo boleznijo ničesar skupnega P. I. Zapuže: Povsem verjetno je, da so se vam zamašila Izvodila žlez lojnic, kar vodS do taMh nevšečnih pojavov. Najbolje je, da dotična ne^ Iztisnete. Poleg tega čistite kožo z milnim alkoholom. V poStev pridejo Se razna maz'la, ki vsebujejo žveplo. Te vam predpiše pa strokovnjak za kožne bolezni, na katerega se obrnite, ako vam priporočena navodila ne bi koristila. Drava: Ako vam razni Specialisti v bolnicah niso mogli ugotoviti nobene bolezni, odnosno, ker smatrajo, da vsem vaStm te- Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srd. Trideset minut Misel mu Js kar sama od ssbe Sinila v možgane in Ralf Donald je bil nenavadno presenečen od tega. Zadnjih osem let je lil v službi pri mr. Salesburyju in ves ta čas ni zagrešil niti najmanjšega prestopka. Zdaj pa... Mr. Salesbury fe pozval Ralfa Donalda v svojo pisarno ter mu izročil ček za tisoč funtov z besedami: »Pojdite v banko in dvignite ta znesek iz mojega tekočega računa! Denar mi prinesite sem. počakal vas bom tukaj!« Rald Donald se niti vprašal ni, čemu rabi mr. Salesbury toliko denarja. Menil je pač, da je po sredi kakšna velika transakcija. Kakor ie v navadi pri solidnem uslužbencu, ni Ralf Donald niti pomislil, kaj bo počel mr Salesbury e tisoč funti Šel j3 v banko, čakal, da je prišel pri okencu aa vrsto in izročil ček službujočemu uradniku. »Prosim vas. podpišite ček na drugi stra-Dil« ga ie prosil uradnik. Ralf Donald je vzel pero v roke in podipisal svoje imj. Uradnik mu je nato dejal, naj se vrne čez pol ure k blagajniškemu okencu št. 10. Imel ie torei pol urj Ča«=a . To priložnost je hotel izrabiti, da se pošeta malo po veliki cesti in si ogleda izložbe. Sonce je 9ijalo jesensko poševno, v zraku je smrdelo po bencinu. v izložbenem oknu neke potoilke pisarne je visel kričeč plalkat. V vabljivih barvah je čaral pred oči tuje mesto. Od sonca ožgani Evropci Ln eksotični domačini so korakali čez velik most. Pod mostom je stalo zapisano: »Oglejte si Bombay .« V duši Ralfa Donalda se je tisti čas zbudilo neznano hrepenenje. Ah, če bi mogel odpotovati v Indijo... Če bi imel denar za takšno potovanjeJ... In prešinilo ga je dotlej neznano Survstvo: Saj ga lahko dobil... Celo v najkrajšem Času!... Najpozneje v tridesetih minutah mu bo blagajnik v banki vnovfil ček za tisoč funtov. Cenar si lahko pridrži in se odpelje z njim po svetu ... Toda kaj! Saj to ne bi bilo mogoče! Naj-pozneja v eni uri bi prišli poneverbi na sled! Sale«bury ta ga ovadil policiji, ki bi ga prijela še preden bi smuknil čez mejo. Kaj bi si utvarjal potovanje v Indijo! A preden je to stvar dobro premislil do kraja, mu ie šinila v možgane nova misel: Mr Salesburyja, ki je bil edina ovira uresničenju njegovega hrepenenja, bi se dalo za nekaj časa storiti neškodljivega. Ne t ubojem, niti t umorom, bog vari kaj takega! V Donaldu se je zbudila hudičeva iskra: Kaj ko bi mu poveznil na obraz uspavalno masko, ki bi ga omamila za več ur? ... Peklenska misel je dobivala v Donaldovi domišlijji od trenutka do trenutka določ- nejšo obliko... Tako si jo je bil sugertral, da se mu je videla že čisto uporabna in izvedljiva ... In zgodilo ee je, da Je moški, bi Je dvajset minut pozneje stopil k blagajniškemu okencu v banki zaradi izplačila tisoč funtov, bil samo še na zunaj podoben mirnemu, skromnemu knjigovodji Raliu Donaldu, ki je malo prej podpisal ček za vnovčenje pri uradniku za tekoči račun. Na znotraj se Je v tem človeku vse spremenilo. Z enim mahom ie vrgel raz sebe verige, ki eo uklepale njegovo svobodo. Odstranil je vse ovire, ki so g« vezale na karkoli- Mu. Salesbury J a lm.»1 na obrazu masko, napojeno $ kloroformom in je mirno ležal na zofi. Zbudil se bo Sele naslednje jutro, ko bo Ralf Donald že daleč odtod... Ko ga bodo našli ali pa ko ee bo sam zdramil, bo Rald Donald daleč po svetu. ponašal se bo s tujim imenom in bo zaživel novo drugačno življenje... * S skrajno napetimi živci je »topil Ralf Donald k Magajniškemu okencu St. 10. lin je cedložil odrezek od čeka zaradi izplačila tisoč funtov. Pogled na uro mu je povedal, da se ie važna izprememba v njegovem življenju izvršila natančno v tridesetih minutah. »Prosim vas. podpišite se 5e enkrat!« ga ie naprosil blagajnik. Donald se je tedajci zdrznil, rekoč: »Saj sem podpisal že prej! Čemu naj podpišem še enkrat?* Ustnice, ki ugajajo... dobivajo poljubčke. Gospe, ogibajte se, da bi Izgledale V a Ae ustnice, kot da b( bOs natminkane, debele, vio letne, tako grde. Take malo privabljajo, nasprotno celo odbijajo. Uporabljajte moderno rdečilo — r d* čilo »G UIT ARE« — poljubčki brez sledov (je neizbrisno) ker daje Vaflim ustnicam tako naraven ln prlvabljiv sijaj, da ne bost« več hoteli drugega. Poleg tega drži rdečilo »GUITAKE«, v katerem je »Kisseffx«, ves dan ln daje ustnicam mladeniško svežost Prodaja se v vseh trgovinah te stroke. — Cena — poskusni komad, zadosten za eromesečno rabo din 9.—, večji ln luksuzni din 28.— in 45.—. — Labor, Valdor, Parls-France. Generalni zastopnik LJudevlt Schčn, (odd. GJ3) Zagreb, Jelačičev trg 1. Uspeh zajamčen, sicer se Vam vrne denarl tavam al pripisovati večjega pomena. J5m morate to peč verjeti. Na drugI strani [ Imate vi seveda pravico, da vprašate Se j drug« sdraivnlke za svet. Mislim pa, d& je to popolnoma nepotrebno, zlasti, ako se vade stanje m med tam časom spremenilo. Ako se vam Je pa stanje poslabšajo, oziroma v slučaju, da bi se vam stanje poslabšalo, pojdite aopet k va&emu dosedanjemu zdravniku, ki vas že več aH manj pozna ta ki bo na podlagi prejšnjega pregleda hitreje mogel ugotoviti vado bolezen, (kot pa zdravnik, kl vas pregleda Sele prvič. Ambulantni pregled je na kliniki za siromašne sloj« zastonj. — S A V tekmovanju za klubsko prvenstvo Beograda so v 3. kolu Slovenci premagali Pan-čevački S. k. s 6% : 1% in stoje sedaj na drugem mestu, za Beograjskim š. k. V matehu za svetovno prvenstvo je bilo stanje po 20. partiji ln drugi tretjini mat-cha 11:9 za dr. Aljehina Pred dvema letoma v prvem matehu je dr. Aljehin v tej fazi tudi Se vodil, toda samo z eno točko razlike Položaj je torej zanj še vedno ugodnejši nego takrat, vendar še ni izven nevarnosti, ker dr. Euwe vso svojo moč običajno pokaže šele v finishu. — V 19. in 20 partiji je prišel v otvoritvi dr. Euwe v prednost, pozneje pa si Je v obeh partijah dr Aljehin s taktičnimi manevri pridobil premoč Obakrat je dr. Euwe končno še rešil remis. Obe partiji sta bili otvorjeni z Nimcovičevo obrambo. Končno se je torej še tudi dr. Aljehin izneveril slovanski obrambi! — Program mateha za prihodnji teden Je: 23. partija v torek, dne 30. t. m., 24 v četrtek, dne 2. decembra, obe v Rot-terdamu; 25. partija v soboto, dne 4. decembra v Haagu. DAM8KI GAMBIT Bell: Dr. Aljehin Črni: Dr. Euvre (18. partija mateha, Haag, 16. ir 17. t m) 1. Sgl—f3 d7—d5 2. c2—c4 e7—e6 Začetek kaže Retijevo otvoritev. Tu pe dr Euwe ne igra riskantnega d4, kar je • poskusil proti meni v Stockholmu. 3. d2—d4 Sg8—f6 4. Sbl—c3 c7—c5 Partija je prešla v Tarasrhevo obrambo damskega gambita. Do 11. poteze teče se- f daj identično s partijo Keres-Fine iz le- • tošnjega turnirja v Ostendu. 5. c4 : d3 Sffl : dS 6. e2—e4 Sd5 : c3 r 7. b2 : c3 c5 : d4 w 8. c3 : d4 Lf8—fc,+ ^ 9. Lcl—d2 Lb4 : d2+ 10. Ddl : d2 0—0 11. Lfl—c4! To novost Je v omenjen' partiji vpeljal Keres mesto preje običajnega L»»2 ali LdS. U. . . . Sb8—c6 Fine Je 'akrat odgovoril Sbd7. Katera poteza Je boljša. Je težko presoditi. Ena bolj zaposli belega v središču, druga zopet pušča dlsg -aalo črnega lovca odprto. 12 0—0 L7— 13. Tfl—dl Lc8—b7 14. Dd2—f4 Tipična poteza v tej varianti. Bell Igra ns napad. 14..........Ta8—c8 15. d4—d5! Zelo ostro nadaljevanje, kl rx spravi Črnega v veliko nevarnost 15..........«8 t d5 16. Lc4 : dS Dd8—e7 17. Sf3—g5 Grozi žrtvovati na f7, končno pa ■ šahom na d7 osvojiti Lb7. 17..........Sc6—e5! 24. ... . T?S—e6 25 —a4 Te8—e7 28. d5—d6 TeT—d7 27. Tal—dl Sg6—f8 28. Da4—f4 Dc8—c6 29. SgS—e4 Dc6—c2 30. Tdl—cl? Beli nekoliko precenjuje svoje Izgledi za napad In riskantno žrtvuje kmeta. 3 solidnim Td2 bi bil ostal v prednosti. 30..........Dc2 : al 81. h4—h5? Tudi to s« '-kaže rame kot slabitev pozicije. Beli sicer grozi 32. SfC + , gf6:, 38. Dg4f, Kh3. 34. h6 toda črni to grožnjo a lahkoto krije: 31..........h7—h8 Bedaj ima črni kmeta več ln konsoMdl- rano pozicijo, tako da pač stoji na zmago, 32. Se4—g3 Sf8—e6 83. D14—e5 Da2--e6 34. Sg3—f5 De 6—d3 35. Kgl—h2 Kg8—h7 3G. Tel—c-3 Dd3—dl 37 f2—?3 Ddl—d2 38 Tc3—c4 Dd2—g5 39. Tc4—h4 Dk5—f8 40. De5—e4 Sefl—c5 41. De4—c2 To potezo je dr. Aljehin ob prekinitvi kuvertiral. V zadnjih potezah je dr. Euw« samo še bolj utrdil svoj položaj. 41..........a7—«5! Črni začne prodirat! g svojim prostim kmetom v pravilnem spoznanju, da §ahi belega skakača itak še niso nemarni Na takojšnje Kh8 bi bil beli lahko Igral 41 Tg4, Se9, 43. Tc4 z grožnjo Te7 ali Tc8. 42. g2—g3 85—84' Sedaj pa je bilo le treba igrati najprej solidno Kh8. Na potezo v partiji je pripravil dr. Aljehin krasno kombinacijo. 43 Th4- g4 — 44. Sfo—h4! Df6 : d6 45. h5 : g6+ h7 : g8 46. Tg4—d4I! Neprekosljivi taktik dr. Aljehin je t svojem elementu! Na Dd4: drži namrej beli remis: 47. Dg6: + , Kh8, 48. De8 + , Khf (ne Kg7?, 49. Sf5+) 43. DgS+ Itd 46..........Dd6—e8 47. Td4 : Č7 -h Sc5 : d7 43. Dc2 : a4 Beli se je fzr.ebil najnevarnejšega kmS» ta, še vedno pa je najbrž izgubljen. 48..........h6—h5 49. D-4—-c2 So 7—e5 50 Kh2—g2 Se3—c4? Z-r,pet gprtrnieda dr. Etnve taktično fl-neso nasprotnika. Z Dc4 bi bil Imel rad! ! močnega prostega kmeta izvrstne izgledi l na zrnato. 51. Sh4 : gCI! Po tej presenetljivi sljajrd p.-»t«d Je po-{ nudil dT. Euwe remis, kar 'e dr. Aljehin takoj sprejel. Po Se3 + , "2. Kf2, Sc2- sledi namreč 53. Sf8 + , Kgl 54. Se8:+ t tsnako končnico. Ttidi damska končnica po 51... Dg6:. 52. Dc4: J a remii, na 51... Kg7 p« sledi 52. Ef4, zopet z remijem. — K ub neodločenemu izidu cajzaz^mlvčjolh partij mateha! Vasi» Ptra. Priznano najbolJSe DAMSKE KROJE PO MERi za ceno Di*^ 14.— do 80.— naročite na Dvornem trgi: 3 (poleg unlv-rze). — 2urnali ra Izbere na razpolago. Poučujemo tudi krojno r sanje. MODNI E A L O N R O Z h A F, Ifojna pFoti volkovom na Aljaski Amer!9ka v:a/!a Je kupila pred kratkim ogroanne čreae jelenov, kl so prtp^ Izvrstna obrambna poteza. M^go~"slabše j ^^ Eskimom ter Indijancem na Aljaža bi bilo Tc7 ali Sd8. ! Vlada hoč« ocganizirati & njimi pravo 4 " j vojno proti največjim sovražnikom teto j čred, proti volkovom. j Njiiiovo Število j« narpJSaK; od let* do ! leta. Zaikonodajna skupščina AljaJIks je na ( s o jem zadnjim zasedanju do-"o!iLa večje i vsete za istrebljenltr volkov. v>" iovcJ do- 18. Ld5 : b7 Se5—g8 Ta vmesna poteza Je poln ta obrambe črnega. 19. Df4—f5 De7 : b7 20. Tdl—d7 Db7—a6! Zopet Je že izgledala situacija slabo za črnega, pa zopet najde dr Eu-sve edino obrambo Na 21. Tf7: pride namreč sedaj Da2:M, 22. Tf8:+, Sf8: in črni stoji z dvema prostima kmetoma na zmago. 21 h2—h4 Tc8—c5 22. Td7—d5 Tc5 : d5 (?) Po tej potezi dobi beli močnega prostega kmeta ln pride zopet v prednost Bolje Je bilo Dc8. 23. e4 : d5 Dafl—c8 24. Df5—e4 Po zamenjavi dam bi postal beli prosti kmet slab. be poleg pi^k ostre sekire, ki so običajno orožje za pc-bijanje volkov, reaesn toga ao oblasti naročile pasti najmodernejše konstrukcije. Značilno je, da so bili volkovi na Alja^ Ski 5e prfd nekoliko leti redek porjav. Potem so se n.3množili na nepričakcrvaai način. Spomladi 1. 1935. so raztrga.il nad 400 severnih jelenov, potem pa vsako leto več, dosti več. Ameriška vlada, ki je investirala milijonske vsote za črede severnih. Jelenov, je nastavila tudi posebne bo ves i na volkove z visokimi plačami. »Nu, prav zaradi tega. Potrebna Je kontrola. primerjava obeh podpisov zaradi istovetnosti.« Z opravičilom, da bi bil na to skoro pozabil, je vzel pero v roke in se po lpisal na listek kot Ralf Donald. Naj bo, si je dejal v mislih, saj je to zadnjič... Uradnik se je odstranil. Donald Je Čakal, da se vrne. v vročični razburjenosti. Nijasne podobe bodočega življenja so mu švigale skozi razgrete možgane. Naposled se je pojavil nekdo, ki je izrakel besede: »V imenu zakon« ste aretirani!« Donald Je obstrmel. Detektiv je položil roko na njegovo ramo. »Kakšen vzrok imate, da se vam zdi gospod sumljiv?« je vpraša] tajni policist uradnika pri blagajniškem okencu. »Imam ga na sumu zato. ker to ni tisti mož. ki je prenesel Ček v banko.« »Kaj, jaz da nisem, ena in ista oseba?« ee je začudil Ralf Donald. Uradnik Je suho skomignil z rameni in nadaljeval: »Poglejte tus»m! Podpisa nista enaka. Prva pisava kaže sigurne poteze «=olidne in mirne roke. Drugi pedps pe je od nervozne roke razstrojenega človaka. Ta podpiš priča, da ol«vladuie podpisnika nemir in strah pred nekimi zasledovalci...« Postani in ostani član Vodnikove drnibe! Deček in mesec Večer je dal pokukati mesecu li svojega svilenega plašča. Ob oKnu je stala mati, ki je držala v naročju svojega cinka, »Glej«, mu je govorila, »um plava dobri, zlati mesec! Prihaja, da poerefbri nočne po-Ijajne s evojLm sijem.« »Oh«, je dejal einko. »-kadar bom zelo bogat, bom kupil mesce in si ga pritrdil z zlatim žebljem nad posteljo.« »Fant govori kakor pesnik.. se je čtt-dila maii v svojih mislih. Mesec pa ee je ovil kmalu v temnopiav, srebrno obrobljen oblak in je mrmral: »To bo nekoč velik uenarni mogotec na zemlji! Že zdaj misli Da denar iD si hoče za svoj bo'oči d ena i kupiti tudi mene. ki eem tako star in nič manj dober...c Odgovor Živela je nekoč lepa ženska, ki je dejala svojemu vitezu: »Kakorkoli mi izkazujete svojo ljubezen, dragi vitez jaz < obro vem. da me ne boste vekomaj ljubili. Mogoče bo^te že jutri pozabili name. .« In zgoiilo g« ie, da ni vite? pavrdignil svojih oči k nebu. da ni začel besedičiti o nežnosti da je ni rotil pri svoji ljubezni... Marveč je pobesil elavo teT žnlosten dejal potem ko je nekoliko pomislil pol o ž al: »Mogoče imate prav..^ i P O R T Z motorji na Grad Popoldne ob 14. bodo na tradicionalni grajski progi od dolenjskega mostu na Grajsko planoto pomeriti svoje moči najboljši zastopniki našega motociklizma. Med udeleženci bodo tudi štirje Zagrebčani. Trening bo še dopoldne od 9. dalje. Pri organizaciji bodo sodelovali zastopniki Avto-kluba in pa prireditelja — ŽSK Hermesa, ki prireja to dirko v spomin na ponesrečenega klubovega dirkača Seuniga. Vstopnina bo po 4 Din. Prvenstveni spored LNP Pet tekem od Jesenic do čakovca 4 Današnja prvenstvena nedelja ima v sporedu še naslednja srečanja: ,.v Ljubljani: na igrišču Ljubljane ob 10.15 Svoboda—Reka in na igrišča Ilirije ob 14.15 Slovan—Hermes, v čakovcu; na igrišču ČSK ob 14.15 CSK—Mura, na Jesenicah: na igrišču Bratstva ob 14.15 bratstvo—Mars in v Kranju: ob 14.15 Kranj—Jadran. V Celju se bo pričela danes ob 14.15 na Glaziji z napetostjo pričakovana prijateljska nogometna tekma med kompletnim liginlm moštvom &K Ljubljane in SK Celjem. Tekmo bo sodil g. Veble. Ta izredni športni -dogodek bo gotovo privabil zelo mnogo gledalcev na Glazijo. — Dopoldne ob 10.30 bosta tudi tam igrala prijateljsko tekmo Slavija (MariborJ : Jugoslavija (Celje). Ostali nogometni spored tudi ni posebno bogat. V Zagrebu bo igrala dunajska Austrija, v Beogradu imata prijateljsko tekmo domača ligaša BSK in Bask, beograjska Jugoslavija pa bo igrala z Vojvodino v Novem Sadu. Medmestna tekma Marlbor—LjisMjana JNa praznik, dne 1. decembra zanimiv nogometni dvoboj Prvenstveno tekmovanje smo takorekoč že pospravili. Ligaši so že dva tedna na odmoru, v podsavezu igrajo še danes kompletno zadnje kolo v ljubljanski skupini, pa še par podsaveznih prvenstvenih tekem je v zaostanku. Potem pa bo prvehstva do spomladi konec. Ali naj naša moštva preko zime mirujejo? Naj se zopet, kot vsako leto doslej, udajo zimskemu spanju in športnemu le-nuharjenju ? Da bodo potem v zgodnji spomladi drugi pripravljeni in pobirali prve prvenstvene točke? S to prakso je vendar treba prenehati! Nekaj govorijo o zimskem pokalu liga-ških klubov. Nekaj se — za bodoče čase — pripravlja v savezu, da bi uvedli sa-vezno pokalno tekmovanje. Prišli smo do spoznanja, da so vrzeli med poedinimi prvenstvenimi sezonami le prehude in predolge. Treba bo povečati tekmovalne skupine fo ligi pravijo, da jo bodo podaljšali na 12 klubov, treba se bo ozreti za drugimi prireditvami Ce bo šlo vse po sreči bo 12. decembra piva tekma v ligaškem pokalu. Zaenkrat igra danes naše liga-Sko moštvo v kompletni postavi proti Celjanom. Na praznik pr-\cga decembra pa je določena medmestna tekma med mariborskimi in ljubljanskimi nogometaši. Zakaj Ljubljana—Maribor? Nekaj boli Ljubljančane že nepozabljeni nedavni poraz v Mariboru 0:4, pa bi ga prav radi »izbi lsali« 7 bolj svežim in ugodnejšim rezultatom. Potem pa bo mariborska enajstori-ca dokaj primeren partner ljubljanski. V Mariboru so trije precej izenačeni klubi, ki lahko postavijo močno reprezentanco. Ljubljansko bo po vsej priliki v glavnem oskrbelo ligaško moštvo Bo kar prijetno srečanje. Sicer pa bomo videli! Vsakoletna š^ort"* mn «S?estacl: po ljubljanskih ulicah Kakoi vsa k o leto go- e pokroviteljstvo n in eatet-ninj predsedt-tvoui pooa». ;ii že f va. u-ciouaino eporiiiu nacionalno manifestacijo >ie<\ Lednijeiijia« ua naš tiaro.ni p.iuuik 1. decembra najvišji ;>, eiibta vniki obUst v dravski banovini: gg ban dr. Natlačen ko-man ta&t dravske divszije genera, Touič in piedsednik mestne obt.;n.> dr. A e ic Tekmovanje, ki se bo pričelo in k ričnlo pred Narodnim domom, bo n.> dve! raziio-uih ; ro.ah. in je razdeljeno na 10 tekmovalnih kaiego.i„: vojaku smuč,!rji, ne verificirani a lw>td do 1. lil r.evt\ i'i ira-iii atleti od 1. 1916. do 1919. ueverifieinini atleti 1. 1010 do 19-2. juniorji l 1919 dn 19-0. juniorji 1. 1922 do 1:24, s^nio-rj že plasirani na prouah pel o 800 m in seni-orji neplasirani na prog h preko 80 m ITIO V .'o1- p Poka! (preholno 'a i'o) i ge pioae brani Kes (ASK P imoijp . pokal za zmagovalca na kiatki p .-->■•.• p K > nik (Iiirija). Prireditev bi- zbrala ji oijše aie dol geprocraše :n siedrre^ro aše iz vse dravt-kt banovine razen tega tudi iz drug h kr; jev pa piiliaj . io prijave o'>ea Ijar. niil nas biti ena najlepši?. Po Irobnosti bo mu- diva ve. e nvo^sn; f»-b.i.!^ il" v •>.V a * Ljub- p ihod- fro'.inej;a teka Razpis tekmovam /.» nrje, JZSS. SK Ilirija Sni kiub Ljubljana in SK Rek« bodo \ nedeljo 5 decembra priredil Skupen gozdni lek s startom točno ob 9o0 izpred strelišča v Rožni do! n;. Startati r-me o samo tekmovalci, ki so verificirani pri JZ<*S. Tekmovalci bodo razdeljeni na tri skupine, in sicer tekmovalce, slare od 14 do 16 let na 2 km o l 10. -do 18 let na 3 km in od 18. let starejše na 6 km. Prvi tr.j-e v -vsaki skupin? bodo prejeli diplome. Tekmuje se po pravilnikih IZSS V primeru slabega vremena bo tekma preložena. V nekaj vrstaJa V zadevi trboveljskih dogodi, o v na tekmi Amater—Celje, ki so dali že toliko gradiva obema prizadetima taboroma, je po včeraj objavljenem po aEii;,u SK Amaterja prišel se<'aj tudi takratni službujoči odbornik, predsednik LNP dr Kosti. Amaterjevci so naprosili predsednika za izjavo ali je bil res na* a-'en v Trbovljah in na i še kaj reče za javnost o tej nesrečni igri. Da bi ustregel njihovi želji, se je g. predse^n>k včeraj zglasil v našem uredništvu in izjavil, da more navedbe Ama-er-ja glede svoje osebo samo potrditi. Nje dotaknil. Pristavil je še, fl? ' ' • o prekinitve popolnoma f.- r r. Ee .or- : vidno izogibali vsakega incidenta. Takrat sta v čisti poziciji trčila drug ob drugega Slamič in šuster, pri čemer je slednji obležal. Med ljudmi, ki so hiteli šusterja dvigat, je vdrla na igrišče peščica hujska-čev. ki se je dejansko lotila najprej igralcev, nato pa še sodnika. Ko je videl te ljudi, ki so preskočili bariero, je g. Jordan igro odžvižgal. Toliko še k vsemu, kar 3mo že morali napisati o tej tekmi. »Sportista«, službeno glasilo JNS, objavlja sklep upravnega odbora, po katerem je biia zavrnjena pritožba celjskih Atleti-kov proti verifikaciji prvenstvene tekme s SK Celjem na dan 12. septembra t. 1. — Za prvenstveno tekmo CSK—Mura je določen osiješki sodnik g. Mirko Habdija, za nadomestnika pa g. Josip Petraelo. Občni zbor Gradjanskega, ki je bil 25. t. m., se je vršil to pot v odsotnosti novinarjev in je klub o njem izdal poseben komunike. ki pravi med drugim, da se bo ob^ čni zbor odločno postavil zoper zagrebški nogometni podsavez, če ne bo dovolj hrvatski; če noče delati z Gradjanskim, naj Morda ne veste — kaj bi kupili svojemu malčku ZA MIKLAVŽA ? Oglasite se pri nas, kjer v razprodaji nudimo pod lastno ceno presenetljivo in trajno igračo za cen Din 60.—. „M O C C A" FRANČIŠKANSKA ULICA takoj skliče izredno skupščino, ki bo rešila to vprašanje, člani kluba, ki so v tem podsavezu, morajo takoj odstopiti ali pa bodo črtani iz članstva. V JNS klubovi člani ne bodo sodelovali, zahtevajo pa, naj v bodoče uvede popolnoma enakopravno prakso z Beogradom, število ligaških .tiubov naj se poveča na 12, ustanovi pa naj se tudi druga liga z dvema posebnima skupinama. Predsedstvo kluba je tudi za prihodnje leto obdržal narodni poslanec dr. Josi Torbar Gradjanski hodi v svoji športni p litiki pota, ki jih očividno ne narekujejo samo športni inteiosi. Srce ustanovitelja modernih olimpijad Pierra de Coubertina, ki je letos umrl, bo? do koncem marca prihodnjega leta na željo grške vlade res prenesli v Olimpijo ir ga tamkaj pokopali. Pri tej priliki bo tam kai velika svečanost pri kateri bodo nav-zočni vsi člani mednarodnega olimp"ske ga odbora, ko se bodo vračali s kongresi v Kairu. Službeno iz I.NP. Za medmestno tekme proti Mariboru dne 1. decembra t. 1. dolo čam naslednje igralce: Pogačnik, Hassl BertonceM I., žitnik T, Vovk, Bonnelj. Ja- nežič. Repotočnik. T.nh T., S'a par. Tičar, II - - <3 V ,re VSI r: d ter, cembra { s sevoi Ljubljana, Brodnik Kranj. Vsi • naštet5 1. ob 13.3Q na :gr - šrr 0-o nrir-esti obu i?. IA"!3 . "ai "r oi " ods : t a n e c r .n •a medmestne tekrao .ine 1. c-ece bir: t. 1. gg.. škrajnar štre-'' -: šftvs, Sigm Gu-ki naj Tugov-Ja- BertcnoeV Herroes, naj bodo *či; L^ub' tev — V Ljubljena se določajo *iRP'e 'celi \ rit/, sina Blažita, vsi odborniki LNP -e jsv:jo ob 12.^0 :• '-io^emu g. cu. Začetek predtekr-e LjubMana II dran se določa nb 13. Tajnik I. Tab)e-ten;.$ka h * S- 1 'i-mr^a je 7jOpet p; čela ?, rednimi trening-; - dvo-ani Frankopanskega dvora v š^.ški (v Frankopanski ul.c; poleg gostilne Keršič). Vabimo vse prijatelju tega športa k sodelovanju. Tablete^i-ška sekcija im? v leto-nji sezoni na sporedu nekaj 'epih prireditev, med drugimi srednješolsko prvenstvo prvenstvo dravske banovine, vsakoletni vel ki propagandni turnir itd- Igralo S; bo dopoldan in poippldan. Novi člani se lahko vpišejo ob vsakem času pri dežurnem. Sli. Ilirija (lahkoatletska sekcija). Redni zimski treningi so se že pričeli. Treningi bodo vsak torek ob 18.30 v telovadnici na državni klasični gimnaziji. Vodstvo treningov je poverjeno odličn mu trenerju g- prof. Dobovšku. Dolžnost vsakega atleta je, da se treningov redno udeležuje. Atleti, ki jih ne bodo redno pose-čali, ne bodo prišli v postav za nastope prihodnje sezone. To velja zlasti za ju-niorie, ki imajo že zgodaj spomladi re-vanžno srečanje z juniorji Concordije v Zagrebu. Atleti, izrabite to ugodno priliko. Prinesite s seboj copate in hlačke. Po vsakem treningu sestanek članstva. Seja sekcijskega odbora bo v ponedeljek ob 18. v klubevem lokalu. Frosimo polnoštevilno udeležbo. Važno zaradi 1. decembra! SK. Ilirija (smučarska sokolja). Zaradi bližnje sezone j« potrebno, da dobi vsak smučar dobro kondicijo, kar je dosegljivo samo na kotndJcijskih treningih. Zato bodo vsak torek ob 18.30 redni treningi Skupno z lahkoa tleti v telovadnici na klasični gimnaziji. Kdor ne bo posečal teh treningov, ne more računati potem na razne tečaje, ki bodo na terenu. Zato prosim, da se teh treningov sigurno udeležujete in pripeljete s seboj Se nove tovariSe. Smuk. Tajnik. SK Reka. Danes ob 10. igra 1. moštvo prvenstveno tekmo proti Svobodi na igri-šču SK Ljubljane. S. K. Slovan. — Vsd igralci I. moštva naj bodo danee najkasneje ob 14. na igrišču Ilirije. Vsi naj pridejo sigurno in točno. Kdor bi bil zadržan, se mora pravočasno opravičiti. Načelnik. Vremenska poročila po stanju i dne 27. t. m. Rateče—Planica: —7, jasno, mirno, 40 cm suhega snega, srež. Kranjska gora: —8, barometer pada. jasno, mirno, 20 cm srenja. o Vršič: 80 cm pršiča. Komna: —8, jasno, sever, 10 csm pršiča na 140 cm podlage. Velika planina: —3, jasno, sever, 30 cm snega, na robovih spihan, v dolini suh. Kremiarjev vrh: —0, jasno, sever, 12 cm suhega snega na 30 cm podlage. Zapletena zgodba Ko je davi stopal stric Matic po zaspanih ljubljanskih ulicah in premišljal, kakšno uganko naj zastavi ta teden Metlar-jem, je iznenada zapazil na tleh listič, popisan s čudnimi znamenji. Pobral ga je in ga začel ogledovati od vseh strani. Kaj naj pomenijo ču 'ne črke in številke na njem? Seveda ni hotel dolgo tavati v temi. Takoj je šel skrivnostni napis reševat in ga je reševal tako do'go, da je naposled še službo zamudil. Pa je le razkril njegovo vsebino in ker se mu je zdelo, da bi se morda zgodila kakšna tragedija, če oseba, ki ji je hstek namenjen, ne bi za vsebino zvedela, ga zdaj objavlja v Metlar-skem kotičku. Napis se glasi takole: 2č3č5b5a5b, 5cla, 4člb4čldla5ctb2c, 3d, Idlč3člb2c, 2člč2člč3c5a5clb, 3d, 2cla3d laSčSclfi. i Razrešite ga fn pošljite rešitve do petka na dopisnici. V kotu pripišite »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic razdelil spet lepe knjižne nagrade. Brat in sestra To pot so Metlarji pokazali, da jih je res cela legija. Poslali so toliko rešitev, da se je stric Matic kar prepotll, preden je vse prebral. Seveda jih je šlo precej v koš, a večji del rešitev je bilo le pravilnih. Zadeva je prav preprosta. Brat je imel 24 let, sestra pa 16 let. Med reševalce je stric Matic po vestnem žrebanju razdelil deset nagrad, ta sicer jih dobe naslednji reševalci: Mira Majdičeva iz Kranja dobi roman »Tigrovi zobje«. Ferdinand Cuder iz Cezsoče 58. p. Plez-zo, Gorizia, dobi roman »Onkraj pragozda«. „ . Dana Stibernik, Zagorje ob Savi, Kiso-vec, dobi roman »Misterija«. Josip Podbregar, Homec pri Kamniku, p. Radomlje, dobi roman »Lucifer«. Helena Modic, Trieste, via Fontana 4, dobi roman »Ugrabljeni milijoni«. Po eno knjigo revije »življenje ln svet« dobe Joško Lapajne, Idria, via Sabotino 4, Marica Vajda, Središče ob Dravi, Peter Kozina, Ljubljana. Sv. Petra cesta 31, Iv-ka Megličeva, Hrastnik in Julka Kenda, Trieste, via Tigor 21. A D I 0 Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani. Knafljeva ulica 5. NedePa, 28 novembri Ljubljana S- Prenos slovesnega bogoslužja z mestne dek. cerkve v Kočevju. — 8.40" Vars-ki govor. — 9: Cas, poročila, spored. - 9.15: Angleške pesmi in skladbe (plo-iče) — 10- Koncert Radijskega orkestra. — M OtroHra ura: Preno- iz Otroškega vrtca in I. razreda osnovne šole v Kočevju — 12: l'!o-'e po željah. 13 Cas. vreme, pomočila. ^red, obve -tila. — I.V15: Nasiop čene^v ljudske šole v Kočevju. — 16: Go-^podarslvo na Kočevskem (g. Figar). — Ifi.SO: P'inos koncerta tnmhuraškega zbora • Kočevja — - 1T: Vf 'r. v tižbi mlekar--tva (in/ Jos. šabecV — 1-7.30' Nastop di-Ukini in d.ji;k'»v dr/T real giin -nzije v Ko-f -v— H': Cns vr»»nie. pe-r««.\la. «ror 17.10- {)r|,e tralefi in solistični koncert 20: Koncert pevskega kvarteta. — 20.30-Komorne sk'adbe. — 21: Odlomki iz Lesarjevih o'»3ret. — 22.20- Pueti za kitare. — Praga 19.15: Koncert vojaške godbe. - 20.20: Umetnost fuge: Bachove sjrladt.e — 22.35: Lahka in plesna niuzika s plošč. — Varšava Orkester, zbor, du le in solisti. — 20: Spevoigra. — 21: Plesni komadi 21.55: Koncert poljske glasbe. - P'mai '125: Kmečke godbe (ploš-e). — 12 20: L-bka godba orkestra. — 16 05: Plesi ?n oTomk: i? r-oč-nih filmov — 17.30: Pevska ura: 19.25: Mislila je, da je njena bluza bela... ...dokler ni \zela brisače, ki ?2 bila oprana z Radionom I ZaLa j je parilo oprano z Radionom mnogo boij belo kakor perilo oprano z navadnimi pralnimi sredstvi? Zato, ker vsebuje kisik. Navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago - Radion pa tvori milijone kisikovih mehurčkov, ki skupaj s peno dobrega Schiclitovega mila, pronicajo skozi vsako tkanino, odpravijo vso nesnago in operejo perrfo snežnobelo. Radion pere temeljito in ena- £chichtov komerno ter je zato perilo, oprano z Radionom, popolnoma čisto in bleščeče belo RADION pere sam 23.05: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.10: Večer vedre muzike. — 20.10: Vojaške pesmi in koračnice. — 22.30: Nočni koncert. — Miinchen 19.15: Poskočni napevi. — 21: Iz življenja skladatelja Mozarta. — 22.20: Nočni koncert, Lahka glasba. — Stuttgart 19.15: RorSinijeva opera »Seviljski brivec«. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. Torek, 30. novembra Ljubljana 12: Havajske pesmice (plošče). 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek) — 18.40: Problemi demokracije (univ. prof. dr. A. Gosar). — 19. Čas, vreme, poročila, sipored, obvestila. 19.30: Nac. ura: 50 let prenašanja in izko-ščanja električne energije po Teslovem •-sistemu (Milivoje Radič). — 19 50: Zabavni zvočni tedn'k. — 20: Nastop mladih pevcev gdč. Štefani a Pavlovčičeva. gdč. Milica Polajnarjeva. g Ladislav Rakovec, g. Anton Sladoljev. — 21.15- Citre solo igra g. Emil Mezgolits. — 22- Čas. vreme, poročila, spored. — 22.15: Zabavna urica ('g-a Radijski orkester). Reoqrad 17.15: Orkestra'en koncert. — 20: Mozart: Klavirski kvartet v Es-duru. — 17.15:. Klavrstki koncert — 17.45: Orkestralna glasba. — 20: Ruske pesmi. — 20.30: Pio"če. — 22.20: Lahka in plesna muzika. Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Mozartov klavirski koncert v Es-duru. — 20.30: Petje. — 21: Schumannov klavirski koncert v Es-duru. — 21 30: Lahka in plesna glasba. — 2220: Ples — Praga 1915: Vojaška godba in zborovsko petje. — 19.15: Komorna glasba na kitare. — 22.15: Piošče. 1'uršava 19.30: Pevski in klavirski koncert. 20- Tatarske pesmi in plesi. — 21: Novembrske melodije. — Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 16.05: Ura Leharjeve glasbe. — 19.35: Francosika violinska muzika. — 19.40: Pester glasbeni program. — 21.05: Podve-šalnice. — 21.55: Spevoigra. — 22.20: Plesna glasba. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.10: Vedra muzika. — 20.15: Orkester ter pevski in instrumentalni solisti. 21: Vesele operetne melodije. — 22.30: Lahka in plesna muzika iz Hamburga. — Munchen 19.20: Izlet na Isiand — 20.50: Vedra muzika s plošč. ■*- 21. Orkestralni koncert. — Stuttgart 19.15: Vedra muzika za delopust. — 20.15: Plesni večer. — 22.30: Zborovsiki koncert. — 23: Lahka in n'esna muzika s plošč. — 24: Nočni k Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Nedelja. 28.: ob 15. Princesa in pastirček. Izven. MladineJca predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20. Šimkovi. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ponedeljek, 29.: Firma. B. Torek, KO.: Zaprto. Sreda, 1. decembra: Simkovi. Izven. Znižane cene od 22 din naivzdoL O F e K A Začetek ob 20. uri Nedelja, 2S.: ob 15. uri Evangeljnik. Gostuje J. Gostič. Izven. Izredno znižane cene od 24. din navzdol. Ob 20. Aučka. Opereta. Izven. Ponedeljek, 29.: Zaprto. Torek, 30.: Gorenjski slavček. A. Sreda 1. decembra: ob 15. Mala Floraniy. Gostovanje ge. Marice Brumen-Lubeje-ve. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Antika. Izven. Znižane cene. Na predvečer državnega praznika se poje Foersier-Poličeva opereta »Goren.ski slavček«. To opero sunemo šteti med naše re-prezentalivne slovenske oper\ Izvrstno izoblikovane pevske partije, ki so jih podali na premiera na.šj solisti, ter sl kovita ajma-nia oprema opere, tvorijo zaokroženo celoto. Dirigent: ravnatelj Polič, režiser: prof. Šest. Gostovanje ge. .Marice Brumen-Lubejeve. Na državni pravnik se poie popularna Tijar-dovičeva opereta i Mala Floramy« z go. Lu-bejevo v naslovni partiji. Ga. Lubejeva nastopi s to partijo v letošnji prvič na našem odru. Kot Floramv jp žela enega svojih najlepših uspehov v Zagrebu, gostovala pa je tudi v tej partiji ponovno pri nas o tudi v Mariboru. ŠENTJAKOBSKO GI.KDAIJSCE Začetek ob 20 15. Nedelja 28. t. m. »Skedenj«. Nedelja. 28.: ob 15. Pesem s ceste. Ob 20. Pri ireh mladenkah. : ui u iiimif v — H..-V,. revsKa ura: iv.zo: , lov zvočni teaniK in Kulturni mm. friho: * Prenos Verdijeve opere »Don Carloec- — I spored: opereta »Pri treh mladenkah«. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazu.e ...ies ob 16., pol 19. in pol 21. uri Mariko Rok-k in Hansa Sohukerja v prekrasni revijalni oj>e-reti »Diiet«. Krasne revijalne scene v največjem revijalnem gledališču »BrochvaV« v New Vorku. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem doitiii l-o predvajal dane= v nede'io ob 15.. 18. in 20.15 film »Čas izkušnjsve«. Predigri: Puramoun lov zvočni tednik ia kulturni film. Prihodnji h fivlianla na deželi RIBNICA. Sokol?ki zvočni kino predvaja danes ob 15.15 in 20- filjn »Vesela ne-vemica«. Za dodatek nov. Paramountov zvo čni tednik in domač kulturni film. KOČEVJE. Zanimiva razstava ženskih ro?nih del v vseh tehnikah vezen a, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ. prediva za ročna dela bo v Kočevju v po-ebnih sobah v hotelu -ri »Solncu« odprta od torka 30. t. 111. do vključno petka 3. decembra. Dnevno od 10. do 18 ure nepretrgoma. Se ne prodaja! Gospodarstvo Za pravično razdelitev skupnih dohodkov banovin od prometnega davica <1 •• I v AA .«•• • «\ •____A A ---Ht * Slovenija plača 23.5 milijona Na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI je zooriiidu svetiua g. iviiino s en car stavil nujni preuiog gicue razuelitve uohod-icov iz »Kupnega Li likvidacijo kmečkih dolgov Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje zmanjšanje zlate podlage za 1 0 na 1759.2 milijona Din (lani 1589 6) Tudi devize izven podlage so ostale na nespre-menjeni višini 492.3 milijona Din (lani 571.3) Nadalje pa naraščajo razna aktiv* (kjer se knjiži tudi zlato), in sicer za o 8 na 2024.0 milijona Din (lani 773.8) Menična posojila so se v tretji četrtini novembra povečala za 7 4 na 1353 4 milnona D'n lombardna pa ?o se 7m?ni«a'a za 1 0 "a 247 5 milijona Din. tako da :e rk"t>no nje posojil naraslo za 6.4 na 1660.9 milijona Din (lani 1718.4). Obtok bankovcev se je zmanjšal za 124.8 na 5534.2 milijona Din (lani 5024£), obveznosti na pokaz pa so narasle za 130.2 na 2736.3 milijona Din (lani 1850.9); najbolj so so se povečale privatne žirovne naložbe, ln sicer za 102.9 na 1704.8 milijona Din (lani 975.0), obveznosti na pokaz po raznih računih pa so narasle za 29.1 na 1006.4 milijona Din. Vrednost zlate podlage skupaj z oficiel-no premijo je znašala 22. t m 2260.5 milijona Din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 27.33% (prejšnji teden 27.36%). Gospodarske vesti = K razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev. 2e včeraj smo poročali, da se s 1. januarjem razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev ki je doslej veljalo samo v Sloveniji in Dalmaciji, na vso državo. Po izjavi ministra g Dragiša Cvetkoviča bo prišlo za zavarovanje v poštev okrog 50 000 nameščencev — poleg 11.000 nameščencev, ki so že zavarovani pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Ce upoštevamo, da znašajo letne premije pri Pokojninskem zavodu za 11.000 zavarovancev 2 8milijonov Din, tedaj lahko računamo s povprečno mesečno obremenitvijo 200 Din na zavarovanca. Za 50.000 novih zavarovancev bo znašala torej obremenitev 10 milijonov Din na mesec ali 120 milijonov Din na leto. = Pomanjkanje bencina. V Mariboru in Celju ter po vsej prejšnji mariborski oblasti je zmanjkalo bencinske mešanice. Zvedeli smo, da je v rafineriji v Dravogradu in na skladišču tvrdke Motoroil v Mariboru več vagonov čistega bencina in špirita, ki čakajo na tehničnega kontrolorja finančnega ministrstva, ki naj mešanje tega čistega bencina s špiritom nadzira. Obe tvrdki sta že opetovano brzojavno in tele-fonično zaprosili ministrstvo, da pošlje tehničnega kontrolorja v smislu predpisov ter ga pričakujeta z vsakim vlakom, vendar zaman Po našem mnenju imamo vendar v Sloveniji dovolj zanesljivih uradnikov, ki bi mogli to mešanje nadzirati, da ne bi bilo treba cele tedne čakati na gospoda iz Beograda. Ako v naslednjih dneh ne pride tehnični kontrolor, bo moral biti ves avtomobilski promet ustavljen, saj se v Celju že danes ne dobi več nikjer kapljice bencina. = Zvišanje cen mleku. Zadnje čase so se naši kmetovalci hudo pritoževali nad ceno mleka, ki res ni bila v pravem razmerju s cenami potrebščin, ki jih kmet kupuje in tudi ne s produkcijskimi stroški. Letos je pridelek krme sicer obilen, toda kvalitativno tako slab da bi kmetje morali nakupovati močna krmila, ako bi hoteli vzdržati molznost krav na zadostni višini. Ker pa se jim to pri dosedanjih cenah mleka ni izplačalo, so začeli rejo krav mle-karic sploh opuščati in pričeli s pitanjem živine, ki se v zadnjem času bolj izplača. V teku letošnje jeseni je bilo na sejmih po Dolenjskem nakupljenih tudi mnogo krav mlekaric za izvoz v Italijo, pred nedavnim časom pa je pričel tudi izvoz mleka v Italijo, kar vse je položaj tako poostrilo, da je skoraj ogrožena preskrba prebivalstva z mlekom, ako se cene mleka ne zvišajo vsaj toliko, da se bo kmetovalcem produkcija mleka zopet izplačala. Zato so mlekarske zadruge, združene v Zvezi mlekarskih zadrug, sklenile, s prvim decembrom t. 1. zvišati ceno mleka povprečno za 25 par pri litru, oziroma toliko, da bo znašala cena mleka postavljenega v prodajalno, najmanj 1.75 Din. To znači, da se bo v bodoče mleko na drobno prodajalo najmanj po 2.25 Din Tudi zaloge mlečnih izdelkov so letos tako neznatne da se je za Božič bati pomanjkanja. Verjetno je, da se bodo zvišale tudi cene miečnih izdelkov. = »Arbor«, lesna trgovska industrijska d. d. v Ljubljani, je sklicala za petek 10. decembra redni občni zbor, ki bo sklepal o bilancah za leto 1935/'36 in o predlogu za likvidacijo družbe. = Koncesijoniranje spcditer»kih obratov in agentur. Uredba, s katero se za spediter-ske obrate, za obrate za posredovanje v trgovskih poslih (agenture) in za trgovska zastopstva brez skladišča predpisuje dovolitev (koncasija), ki jo izda ban po svobodni oceni, je objavljena v ^Službenih novinah« od 22. novembra in je s tem d.iem dobila veljavo. = Zaščito po uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug je kmetijsko ministrstvo odobrilo Hranilnici in posojilnici v Adlešičih (odlog plačila 6 let od 20. februaria^ae. dalje, za obveznosti, nastale pred: 1. januarjem 19o6; obredna mera za stare vloge 2°/». Nadalja je kmetijsko ministrstvo odobrilo Prekmurski posojilnici v Mureki Soboti znižanje obrestne mere za stare vloge od 2.5"''» aa 2®/o, poeenši s 1. septembrom t. L = Prijave za zgradarino. Davčna uprava v Ljubljani razglaša: Hišni posestniki se opozarjajo, da morajo vložiti prijave dohodkov od zgradb za davčno leto 1938. najkasneje do. 30. t. m.; sicer se jim bo predpisala davčna kazen po čl. 137 zak. o neposr. davkih. Izjemno se opusti predpis kazni zamudnikom ki vlože prijave v času do 15. decemora, ako zamudo opravičijo v prijavi s tehtnimi razlogi. = Licitacije. Dne 29. t. m. bo v dravski delavnici v Ljubljani licitacija za nabavo jesenovih in bukovih gred, - desk za čolne ter brezovih stebel. Dne 29.* t. m. bo v pisarni tehniške komisije br. 1 na-Vrhniki pismena pogodba za dobavo i 500 m* jamskega lesa in 300 m3 desk, 30. t. m. licitacija za popravilo in adaptacijo zidane zgradbe. Dne 3. decembra bo v pisarni referenta inženjerije dravske div. oblasti v Ljubljani licitacija za zgradbo konjušnice v Ljubljani. Dne 29. t. m. bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu licitacija za nabavo razne sanitetne opreme in 6. decembra za dobavo kocev in volnenih pla-ščev. Dne 4. decembra bo pri upravi policije v Zagrebu licitacija za nabavo 90 pla-ščev in 6. decembra za dobavo 60 novih dežnih pelerin ter 100 črnih suknenih kap. Borze Borza Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 8.36 milijona Din nasproti 8.07, 9.32, 7.44 in 10.95 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. V teku tedna so nemške klirinške marke ostale na nespremenjeni višini 14.00, za marc pa znaša tečaj 13.85. Avstrijski šilingi notirajo prav tako nespremenjeno 8.70—8.72. Na svobodnem deviznem trgu notirajo angleški funti 238, ameriški dolarji 47.70. švicarski franki 11.02 in francoski franki 1.64. UEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 14.68, London 21.60, Newyork 432.3750, Bruselj 73.55, Milan 22.75, Amsterdam 240.45, Berlin 174.40. Dunaj 79.20, Stockholm 111.35, Oslo 108.55, Kobenhavn 96.4250, Praga 15.23, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Blagovf*4 tržišča ŽITO + Chicago. 27. novembra. Začetni-tečaji: pšenica: za dec. 90.50. za maj"90.75 za julij 85.50: koruza: za dec. 53.75, za maj 57. za julij 57.875. -f Winnipeg. 27. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za d?e 109.625, za maj 109.50, za julij 106. BOMBAŽ + Liverpool. 26. novembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.51, (prejšnji dan 4.54), za maj 4.66 (4.68) •"» i»Hi (4.71). 4- Newyork. 26. novembra. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za dec.. 7.97 (7.89), za maj 8.11 (8.01). Preložitev ceste pri Radovlfkl Odlike porfirjevega gramoza iz Kamne gorice za posipanje cest kakor hitro bo poslalo ugodnejše vreme, pričnejo prelagati državno cesto med Dobrim poljem na Gorenjskem mimo Podvi-na proti vasi Otoku. S to preložitvijo bo cesta nekoliko skrajšana in tudi nekaj klancev odpade Radovljica bo ostala ob strani. kar ji bržčas ne bo prav po volji Delo je prevzela novo ustanovi'ena terenska tehnična sekcija za uravnavanje cest. Omenjeni banovinski odsek že pripravlja tudi pota za velik kamnolom porfirja pri Kamni gorici. Za kamnogoriški porfir do sedanjih let ni bilo zanimanja, šele pred leti si ga je og'edal inženjer Fran Tavčar. Ko pa je neko drugo podjetje prevzelo gradbo in popravilo blejske ceste, je ta porfir počival dal;e. dokler ga ni pred štirimi leti pričel kopati m mleti radovljiški cestni odbor. Lotili so se dela pri vasici Lancovu za Pustim gradom. V tem kraju so velike okrogle sikale zelenca, kakor pravijo domačini trdemu zelenemu kamenju. Kakor kaže, so te skale izredne prirodne sile privaljale v okolico Lamovega Nekaj velikih blokov tudi okroglega porfirja je v vznožju Pustega gradu in v strugi Save. Odkar uporabljalo porfir za nasipanje ces^ v na«em srezu. so ceste v neprimerno boljšem stanju kakor pred leti. ko so jih bili še nasinali z zdrobljenim apnencem ali savskim gramozom. Čim bolj se pri nas pooravPajo ceste, tem več'e zanimanje je tudi za porfir. Po vsem pobočju Jelovice med Kropo in Bab-jim zobom, pri Bohinjski Beli. so nafli kose porfirja, toda večjo količino, cele pečine, pa so odkrili šele pred dvema letoma v hribu Brezovici pri Kamni gorici KamnogorKtki porfir. podvrsta keratofir, je zelo trdo kamenje vulkaničnega izvora. Hrib Brezovica in tudi ostala pobočja doline Vrvice, kjer izvirata dva mineralna vrelca, ki ju prav zdat an^l'z»ra dr. inž M°tod Pogačnik iz Podrarta. je z geološkega stališča zelo zanimiv To e del sveta zase. ki se zelo loči od os*ale Gorenjske. kjer nrevladuie apnenec V okolici ie šc precej železne rude, in sicer drobnozr-nateoa. od vodovja okajenega že'eznega neska. bobovra. ki so ga kopali stari narodi. a s-e gj d-ines pač več ne izplava izrab-1 ati Kronarski aeolog K*re1 Pibroutz ki je ril naiveč podatkov Miihlerju za knjigo »Eisen in Krain«. je naše \ Lipniški in krooirsk.i dolini tudi nek-at bakrene rude. (T3!!innv škr1' C in celo Vrimi K-r na so zemski skladi v omen eni pokra ini silno ra/metani. se ni obneslo odkar so nehali kopati železno rudo, še nobeno rudarstvo. Največ so v zad- njih letih odposlali iz naših krajev bav-Itsita. Letos ali v prihodnjem letu pa bodo odprli večji kamnolom za porfir. Toda nastane pa veliko vprašanje, ali se bo naša dolina s tem kaj oporno g'a Nad zaenkrat Ui lave! s Um iia Ailro ali lajanj« naslovu 0 Dul Najm«nj4: u>*«ft 17 Din. Trisobno stanovanje fcumlortuo. tii. Bežigrajske ■gimnazije, oddam za 1. de ■cernbet ali pozneje. Naslov v v»el) poslovalnicah Jutra. oOiifc-i)! Stanovanje z 2 sobami oddam s 1. decemorom. Josko Je čin Doienjska cesta. 30237 2i Trisobno stanovanj* novo. šolnino, komfort no. vrt najbližje pred rnestje oddam s 1. ja nuarjem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 30141 21 Enosob. stanovanje nddarn s 1. decem bruni ob cestni železnici. — Glince. Cesta U št. 1 30282 21 Trisobno stanovanje aa Opekarski jesti 3 ko pa'nico v pritličju za d^ 700.— takoj oddam Poizvedbe gradbena p: sanaa. Rimska cesta 2 1 3028321 Dvosob. stanovanje s kabinetom, oddam v riovi hiši na Celovški cesti 287. blizu policije z januarjem za 500 din Poizve se v hiši. 30293-22 Zastoni stanovanje za eno ali dve družini v vili, v lepem kraju Slovenije glavna cesta za obrt. treovino al! tu d I upokojenca Za odgo vor d!n 3,— v znamkah na Zorka. Nehajskn 77. Zagreb. 30239 21 3~sobno stanovanio e kopalnim in vrtom rakoj ocd.im -ni priTiej- Vpra žati. Carja Du£ana 14 'b i,'lKhrtov nI. 30437 ?1 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, od dam gospodu. Japljeva ul. 13-1. 30324-2i Lepo sobo opremljeno, separirano, Komfortno, s souporabo Kopalnice, odaam. Ilir ska 8-1. blizu Tabora. 30382 25 Sobo epo opremljeno soin no oddam. Tyrševa 37 i iesno. 30383 2, Prazno sobo .epo. z balkonom. t>ddan; oakoj ali pozneje. Vil larjeva uiica 23. 3039' 23 Sobo z umivalnico in lastnin kl-osetom oprem Ijeno, -olnftno oddam »olid oemu (talnemu gospodu vhod s »tounjiš«*. Ogled ed 9- do 15. N»sJot t vseb po iloraluicab Jutra, 3M1S-23 Dve lepo opremljeni sobi s posebnim vhodom, oddam takoj soiidnemu gospodu. Frančiškanska ulica 8. 30475 23 Opremljeno sobo epo, oddam v centru ^ aedl j aku) Slomškova 30328 23 Sobo ipremljeno ali prazno ;akoi oddam v cenrru Tyrševa 15-III. — desne topnice 30406 2; Opremljsno sobo strogo separirano za 1 ali 2 osebi oddam. Na ?!ov v vseh posl ovalni •"•ah Jutra. 30381 Z' Prazno svetlo sobo idilam na dvorišču priprav no 7g pisarne a'i obit — ivosfibno stanovanje na i vori>.'-u m prazno sol*. v •odstrešju. Naslov v vseb "■slnvalnicah .lutia. 30377 23 Trisobno stanovani»- kcmfi»rtno, oddam-n. Vpra Sati Knafljeva 4. parter. desno. Enosob. stanovanjt za de~em. aH pozneje oddam. Vprašati Žitnik Dolenjska cesta 50. 30350 2 i Enosob. stanovanja odd°m takoj. Vodnikov^ cesta 17. Ljubljana VII 30450 2] Solnčno s anovanje oddam v I nadstrp. 2 sobi kabinet itopalnl co in vse priti k line ~ poleg Produkta, ob Tvr ševl cesti. Informacij-Vošnjakova ulica 6 30470 2 Enosob. stanovanle s kuhinjo in pritikilna mi za 180 din mesečn odd^m z decem. 1937 v Jaršah 43 (Sv Križ LJubljana). Pojasnila pr . upravniku Rozman u Poljanska cesta 15 13 30467 ?i Fnosob. slano-1'^ni s kuhlnio in s pritikil nami takoj oddam. -Slomškova ulica 1. 30," 38 21 Enosob. stanovanj s pritiklinami oddam = 1. januarjem eventuei no preje. Cesta v Rožni dolino 52. 30488 21 Enosob. stanovanj z malo kuhinjo oddam stranki brez otrok po-ceni s 1. decem. Celov ška 84. 30552 21 Komfortno stanovat"' treh wb kopalnice 'td. od da in za februar. Poigarska ulica 23. 30486-21 2-sohno stanovani« krasno, plin, kopalnica, v strogem centru takoi od dam. Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Elegantni* 3C510-21 ma&m&zna&mgiF 1 On lavk 3 Dill la < lr> t! t.llarijt- taslova 5 D n V.i-mani?* 17 Dn Trisobno stanovanj k'>mf»r'n< " ^entru 'Jče zakonsk uai orez ••ti >k za 1. januar Punu Ibe na >gl odd )utra ixm1 »Iti/ciijer« iS>- 7-> 2Ia Trisobno «■' kovanje Komfortno, v centru — Išče zakonski par brez otrok za 1. januar Po nudbe na ogl odd. Ju tra pod »Inženior« 29370 21 s Malo stanovanje au apartement za sam ca z lastnim vhodom -tš^em Ponudbe na ogl odd f'i'ra p^d -.Nemo ten«. 30330 21 a )b. stanovanip čisto prost/1mo v območju ei-ntra i?<*e tu 1. februar stare ifa enafui ki re no ije Ponudbe na Kokalj. Mirje 2. 21 a Opremljeno sobico v centru oddam Naslov v •i: pivsjovi! nicah Jutra. Sredi mesta oddam prvega decembra elegantno sobo kopaln' co sarno stalnemu boi'še tiu gospodu (ne študen tu) Naslov 1/ vseh po lovalmcah jutra. 50519-2* Opremljeno sobo s posebnim vhouom od dam. Naslov vseb po-.lovaln cah futra. W30 23 Oprei-iljeno sobo ra 2 do 3 osebe sončno 11 'tačno oddam v centru Vaslov v vseli pos'ovalni-ab I utra 30MS23 Opremljeno sobo •ddam na Sv. Petra cesti 74. 30SH -2a Lepo sobo 'iddam 2 osebam 7a 1 de ember Gospe sv?tok-a ce sta 13-51 ■>0^12 : Opremljeno so*»o centru mesti poseben vhod oddam Kr:?cvni?V •ilic. 5t s j ^OSliS • e|>o !>!iho. solnčno. topU' - [»>s»bnim vhnd^m. odd-iir, bidiSi oseb . '.v v 1 'slcvalnieah -lut.ra. 3AJ97 i? Opremljeno sobo trogo separirano od iam. Naslov v vseh po sloval Jutra. 30544 23 Prostorno sobo 'epo opremljeno oddam . ali 2 solidnima oseba -na Oaled od 12 do 15 ure. Naslov v vsefc po -lova i Jutra. 30537 2? ^nr^rn!jeno sobo epo oddam za 1. decen, oer Miklošičeva c. 22a "rata 31 3 de=no. 30473 2' i^epo sobo ipremlieno seoanrano v centm. oddim Poc Trančo 2 II d'><;no 30435 23 Prazno sobo ia ulico poseben vhod veliko svet'o zračno 'iektrika parket od lam. Križevniškp 9 ri 30503 2r t vso oskrbo ail brez oocenl odda Božič — 3eethovnova 15 I levo 37 v sob' SI. i ob S ur d .poldne Irazba hiše st. $7. v Mokl\> nugn in raziib |>arr-l ki spadajo k tej novi hiSt t vpeljano gnstilno trg"vin<' in aodavičarno Del kupnine M hišo ali za posamezne ■arrele se bo lahk- (»od ugodnim p"g"J kieditira. .VatančnejSe informacij* 1a ie M-^tna nranilnica v No ^-m me »m 29454 Jt' ,lt*f(-,la 1 Din lavek S Di. >j> 5;fr< »b lajanje na*lov» Dn N»!mniJ znn*el< 17 Dn .Movi modeli amske suknje, ne-l jpremočljive Hube.-I is plašCe, obleke | merilo i.t.d. proda amo še vedno natnim popustoni ?EESKER »■v. Pefra eest:- RADI0NE 1938 kaže novi slog moderne, a ne modne oblike 438 a Štirielektronski midget super z izhodno energijo 4.5 vatov. Din 4.500.— 538 a Veliki super za visoke glasbene zahteve. Razkošna oprema. Din 5.800.— Rafii^ie - kvaliteta ? Važneiš;: Kot visoka cena je kvaliteta. 'Nisem tako bogat da bi mo^el kupovati najcenejše blaso. pravi Anglež!) ^r-"'-.« sobo 3 posebnim vhodom, od iam s 15. decem. isto tam lepo kuhinjo kre ienco Iz trdega iesa. — orods-m Medvedova 7 30549 2:' Opremljeno sobo s posebn;m vhodom, cen trnln" kurjavo n souporabi, kopalnice, oddam v centru mesta Naslfv f vs>-b vo slovalnicah Jutra. 33 Prazno sobo '•eliko oddam v DelavsK; •bornici. Naslov v vseh posloval. Jutra. 30368 2:- Onremljeno sobo s posebnim vhodom od dam mirni gospodični Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 30373 23 Dve osebi -preimem v lepo mirno v centru. Nas! v v vseh poslovalnicah Jutra. 30433 Ž? Ooremljeno sobo solnčno in snažno oddam le starejšemu stalnemu go spodu. Nasinv v vs<>h poslovalnicah Jutra. 30i24-23 Soba preprosto, solnčno, od dam z vso oskrbo ali ,rez. Sv. Petra 14 1 — itopar. 30348 2o I „ M*-' Beserta 1 Dn lavek 3 Din za i.fn li lajanje oa«i"V). 6 Dn Ndijm^njš' 17 Dn Veliko zračno sobo oddam 2 boljšim gospo dičnam ozir dijakinjam event s hrano. — Isto tam x1da m malo sobic, s souporabo kopalnice nrossmajerjeva 4 1 de ;no nasproti gimnazije na Poljanah. 30220-23 Opremljeno sobo 1 ail 2 posteljama ve l:ko. svetlo, mirno m isto s poseon.m vnu dom par sto koraku d Zvezde oddam s 1 de cemorom. Nasiov v vsen ooslovalnicah Jutra 30352 2 tjoljšemu gospouu a.li akademiku event. 2, oddam v bližini tobai .ie tovarne opremljeno j s posebnim vho dom. Naslov v vseh po ^loSdln.cah Jutra. 30433 23 Prazno sobo separirano oddam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 30452-23 F zno sobo :epo solnčn-o. z souporabo ko|>ainite udda F P. Streliška Kumanovska ul 21 304002S Prazno sobo ie|«o z souporabo kopalnice .d.lam Bleiwe.i»ova 4fvlV •'dvigalo). 3"41o 23 Opremljeno sobo snažno ln zračno tako oddam enemu aH dve ma gospodoma (nlor maoije V'jdmat V(ximat ddam gospodu takoj Soj al) pn?neoseb ■ •m vi ■■••Jnm ondam 15 de embra. Ogledi se popol lan. Vasl"v v vseh posl' valnicah Jutra. 305^5-?' ^nbl ipremlj-no ali prazno, lepo •solnčno ori.ia m 1 deceir. "r"ni Vasliv v vseh posli-valnicah .lntni i: Onr^fnlj^no sobo - posebnim vhndr-m oddan za !8»- Din Gorbičeva ulica 20a. trnovo 3 Al 71 ■>■ 6-seoa i Uu. toVciv o U:b J.lro ii l.ijanji- iia*i"V* 5 Din Najrnanjš' tn -f- k 17 D n Starejši gospod išče sobo, z vso oskrbo pri samostojni žensk.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačujem v aaprejc. 30403 23_ Skupno ali posebno sobo z vso oskrbo za prvo šolca iščem. Cenj. po nudbe z navedbo cent m okolišem na ogias. odd. Jutra pod »Dobro nadzorstvo«. 30361 23a Opremlieno so^^o suho in čisto, išče solidna gospodična. Ponudbe ra ogi. odd Ju tra pod ./Solidna mir na gospodinja« 30461 23a Opremljeno sobo epo aa anuar. mna največ dvn 300 iš^e drž. ridnik P n idbe ped Event. brani ~.a ogl Id Iti tra 23; lioni separirano v ce r>-u. po Tio^nisti centnlna kur -..rq i^-em Ponurii^e oe! "dd Jutra pod 30^34 23a Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr G PICCOLI.JA v Ljubljani se priporoma bledim m slabotnim osebam Primerna darila za MIKLAVŽA v vel!ki izber* pn S. Bil P b M LJUBLJAIifi L1BGJUUEVA ULICA • PRED ŠKOFIJO Praktično in poceni 633« gestelektronski orjak za 4 valovna območja. — Izhodna energija 9 vatov. Dia 8.000.— Zahtevajte prospekte! A D10", reg, zadr. z o. z. v Ljubljani MIKLOŠIČEVA CESTA 7 - TELEFON 3199 Din IS - aova gramotonska plošča svetovne znamke po izbiri 8 novih plošč sor.i-ranih samo Din 100.-Dokler traja ?a!oea VELEPiC LJUBLJANA Jernejeva cesta 25. Knjigovodjo-bilancista po možnosti z znanjem nemškega jezika, sprejme zagrebčka ivrdka Pismene ponudbe pod 48001 pošljite na Publicitas d. d., Zagveb. Ilica 9. »—« i^nn eo hn s oospbriim vhodom v r.ont-7' ali v bližin' Tr no'-f~a l«*em. P^mid be na 0"1. odd Jutru nod »Miren«. 30502 23a Zalega klavirjev F. BODNER, Maribor, Gosposka 40 — nudi najmodernejše klavirje — po najnižjih cenah. — Tudi na obroke. TsTsT Cnnjc ■trojaški >d rezke stan papr tfltsTl'ne odpadke .včjo volno govejo d a (aravco) kup vsa icr, množine *RBE1TER "> -skn ul 15 40SKI ki trpite za seksualno neurastenijo. isnpotenco oslabelo funkcijo spolnih žle2 itd poskusite ) K A S A IO0 tablet Din 220 oO tablei Dir 110 Dooi se v lekarnah. LEKARNA $fr. Rožman Beograd, Te rasti je d Ogl r.'g. S br 38 1934 Gospod drž. uradnik. 31 let star inteligenten visok želi spoznati damo. ugledne obiteljl, do 31 let staro, zaradi ženltve Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Inteligenten«. 30471 25 UJUGULN JLlLlUf :DT 100 Linolej prodaja in polaga po reklamnih cenah SEVER, Marijin trg 2 r/Ji V ne-Mrda 2 i>m; davek 3 Din c-> lajanje uaslova 5 Din; najmanjš znesek 20 Dn Gospod srednjih let, premožen, želi mzvearila. fi. .uiibe. polni Jutra pod »i^olidna mla denka«. 304:9 -24 Mlada gospa nesrečna v zakonu ISče dobrega gospoda, da bi plodil 5.000 din. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srčno hvale žna«. 30289-16 s i)noebi,;rn vh< ^om ne ve-7,ino i?če -ti-eiš z «pod nri družin brr7 otr'k fll-' «amoplo!n; -"S^b Ponudbe na o?! odd Jnr.ra r>od isn idsit.-n«. Ueseda 1 ^n lavek S Dih ij> S f" »I- lannj«- n»«l<'v» i Dn Va-nnniS' zn»«eli 17 Dn Dijaka -1'ri-jlrieir. v iHi|Hilni. uski ho — jmnioč ori učenju — i- nejiosredn bl:?:ni vseh šol takoj ali 1 jan Rim •esta Ril. .M TISO zavarovani ca 10 000 IMn Ognjogasni aparat oi iginal »PASTOR odlično ocenjen, namah pogasi požari Cena din 770.— »Obrana« — Zagret«, Gunduličeva 9, Iščemo zastopnike. MasmScJstamtfi trgovina dobro vpeljana na prvovrstnem trgu \ večjem mestu sc ra !i .užinskih ra mer proda Ponudbe na upravo »Slovenca«. Colje pou »TrgO"i a>' M. » uspehov na en oglas c C f „JUTBU" t DCXJGL juui junnnF erur- tn vtČ&aMmc J U GOG RAFIKA-sv petra nasip23 Oglejte si za Miklavža igračne vozičke, ski-roje, kolesa, triciklje, avtomobilčke, gugal-nice konjičke. Ceniki franko pri. t,TRIBUNA" F R. L. LJUBLJANA Karlnvška »sta 4 Podružnica MARIBOR Aleksandrova cesta 26 TV.RT EIDER 'ooBATtab:? • ZAGREB ; štajerska jabolka dobite poceni prt zvčzi Ljubljana, Tyrševa 29 • »es. . t Um. m*. Uii- c* lajanje lavej 3 Din za lajanje '.n, >ek .I Dm Podjetnik ..c t, c. .ep.iii po -Ji.-ut ua ^eiO pro .iCk.ie.^ ivikju, ^eii ona aja i 5ospodi>ao oa it ao 25 let ki poseduje •J.ouc j.n goKHine ali ■juh !,wj. trgovine. Po -uaoe aa ogi oud Ju ^ra pod »Resnost«. 30309-26 enitve »n žitve boljših družabnih kro pueieduje naj vest nejae. Iniormativne pro s^ekte razpošiljamo s piod^akazllom 10 din v namkah diskretno. — Velika 1 o.ra odličnih partij. »REiOR«. Zagret po^ta 3 30365-25 Kazen kot sredstvo vzgoje Ljubljana, 26. novembra. V šoli pri sv. Jakobu je dr. Stanko Go-gala predaval snoči o zanimivi temi »Kazen kot sredstvo v2goje«. V svojem predavanju je dr. Gogala iz-nesel sledeče misli o kaznovanju otrok: Danes smo nesigurni glede kaznovanja. Saj se pogosto sprašujemo, ali naj še sploh vzgajamo s kaznijo. Moderni pedagogi in psihologi trdijo: Otrok je otrok in ima vso pravico do svojega lastnega življenja. Toda mi otroka vse premalo razumemo. saj največkrat niti ne vemo. kdaj je otrok res grešil in bi upravičeno zaslužil kazen. Nujno je, da v vsakdanjem, praktičnem življenju vedno iznova posegamo v otrokovo življenje, ga skušamo voditi, vzgajati. Pri tem poseganju v otrokovo življenje pa ima mesto tudi kazen. Vzgajanje pravzaprav pomeni usmerjanje, dajanje pravca. Če otrok na naše ponovne opomine in nasvete ostane gluh, tedaj pač posežemo po sredstvu, ki se nam zdi edino učinkovito — kazen. Po izvršeni kazni pa občutimo kot krivico in vsled tega pride do popravljanja, zlasti pri občutljivejših mamah. Kateri so najpogostejši razlogi kaznovanja? Prvi in naj, pogostejši razlog je pač škoda, ki nam jo otrok napravi če n. pr. razbije krožnik, vazo, kaj izgubi ali raztrga itd. ško^o je otrok naredil v težnji za zaposlenostjo, hotel je nekaj delati in pri tem je nehot-> prišlo do nesreče. Otrok te nesreče ni kriv sa1 ie ni zagrešil namenoma Otrok hoče in mora biti zaposlen. Mi ga pa ne razumemo, mislimo celo. da je škodo nare lil namenoma. Kaznujemo ga. dasi v resnici otrok kazni ni zaslužil. Drugi razlog krivičnega kaznovanja, ki ga pa tudi pogosto zagrešimo, je naša ne-rvoznost. nejevolja, slabo razpoloženje. Oče pride utruien in nervozen iz pifmr, ^t.rok se g? oklene, mu hoče nekaj poveiati oče ga pa odrine, ga napodi v kot, ali "elo udari. To je sebičnost staršev. Otrok hoče biti prijazen, dober, zato pa prejme kazen. Tretji razlog. Otrok nekaj zagreši, se tega zaveda, na obrazu mu lahko to beremo. Ves ponižen in vdan hodi okrog nas. navadno ga ob takih prilikah grobo vprašamo, kaj je že spet naredil, ga prisilimo, da nam izpove svoj greh, nakar mu ostro zažugamo: — Boš že dobil svoje! — Otrok je v sebi že gotovo sklenil, da tega nikdar ne bo več storil, da se bo poboljšal in če ga kljub temu kaznujemo, dosežemo navadno to. da bo zakrknil, in svoj pregre-šek ob prvi priložnosti ponovil. Odvisno je toraj od naše srčne kulture, ali se bo otrok popravil ali pa ne. Četrti razlog, da otroka kaznujemo, navadno tudi po krivici, je, ko otrok čuti, da je nekaj zagrešil, pa pride in nam zaupno izpove svoj greh s pričakovanjem, da ga bomo potolažili in skušali ublažiti posledice njegove krivde. Saj ve. da ni prav storil, in v sebi zatrjuje, da se to nikdar več ne bo zgodilo, če otroka zdaj kaznujemo, mu storimo krivico in dosežemo obratno od tega, kar bi hoteli. Pogosto stori otrok kaj slabega, ko je bil prepričan, da je to, kar dela, najbolje. Tudi v tem slučaju ga ne bi smeli kaznovati, ker se otrok odslej ne bo več upal delati po svojem prepričanju in se bo razvil v neznačajneža in hinavca. Zgodi se pa, da otrok na ponovne opomine vendarle ne uboga. Tu ie kaznovanje upravičeno toda kazen mora biti vzgojna, otrok mora čutiti, da ni prav storil. Le redko bo pa taka kazen telesna. Kakršnakoli že je kazen, izrečena naj bo vedno iz obojestranskega občutka ljubezni. Poglavitna stvar je daiati pot za življenje — to pa ni pot nasilja!___ Sprejmem izvežbanega pisarniškega uradnika Ponudbe s kratkim opisom dosedanje zaposlitve in osebnih razmer na dr. Šalamun Fran jo, odvetnik v Ptuju. INSERmAJTE V „JUTRU*! Trgovec srednjih iei, zeli poro-Oiti gospodično z nekaj gotovine. Ponudbe s sli ko na podruž. Jutra v Trbovljah pod »Slmpa ttja«. 30339 25 Nevesto iščem ^a svojega prijatelja 27 letnega trgovca čedne a tn dobrega zna aja i v ve'•Jem kraiu Slovenl Je. Dota 60 - Su.000 za %eljena. ni pa pogoj - j Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Podjeten ln marljiv«. 30346 25 obrt*»5l •p" poroditi n j i1e ">rta ft«- f -j nudbe n« oi»i oid Ju tra pod »Obrtnik«. 30480-25 ZAHVALA Ob tragični smrti najboljše žene, matere, hčerke in sestre, gospe Zmke dr. t- SOPROGE PHIMAKIJA, se zahvaljujemo vsem. ki so nam v težkih trenutkih stali prijateljsko ob sftiani. Naša zahvala naj velja predvsem kolegom zdravnikom in usmiljenkam, dalje govornikom ob odprtem grobu, njenim bivšim tovarišem in tovari^icam. mnogoštevilnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem. ki so nenadomestljivo pokojnico v tako številnem spremstvu spremili na zadnji poti! MiHhor — St. fl.j pod Turjakom, 27. novembra 1937. ŽALUJOČ i OST A* >JUTKU* st. 278. r* Nedelja, 28. XI -037. BlagovI za zimske suknje in obleke ||| ^ H ^ prvovrstne kakovosti po najnižjih cenah — samo v trgovini LJUBLJANA. Kolodvorska ul. 24* K al tur nI pregled Prireditve Umetniškega tedna v Mariboru Razstava »Brazde« V is to velikih kulturnih prireditev Prvega umetuus;nega tedna je začela v nedeljo -.ne 21. XI slovesna in sijajno obiskana otvoritev umetniškega kluia »Brazde«. Maii-boisko »uaietuisk diu.-av in »b.azdo« sti. pričeli nad vse pcuiembno Ln v današnjih dneh kar najbolj potrebno akc-ijo za kulturno poglobitev in spopolnitev slovetus- ega obmejnega življa Podpira naših javnih či-niteljev tokrat ni iz'«tala in 7.1 ta znameniti čin razumevanja gre zasluga tako Ljubljani kakor Mariboru, dvema vzajemna«.a. a po sili zgodovinskih razmer s<* svojevrstno oblikujočima si.ama Tako združuje klub »Brazda« posebno, postavimo: štajersko skupino slovenske likovne umetnosti: tako razstavljajo na ra/6'avi le umetniki, ki delujejo v mariborskem območjni Ne moremo reči. da 30 tu zastopani vsi 6li'karji in kiparji. ki so kdaj živeli in razstavljali v Mariboru. Morda bi taka razstava bila zna-menitejša. saj bi pokazala precejšnjo visto ljudi, ki so se med tem že o solili (Cotič. Pirnat, Stiplovšek. Trs'en ja k i. t. d). — Za sedaj je pričujoča skujiina ra stavi,javcev znova odprla 'ogled na stremljenja in moč mariborskega likovnega upodab'janja v času od zadnje prire!ive »Brazde* dalje. Najmlajši je na razstavi Franc Golob; razstavil je sicer le nekaj lesorezov, a ara poznamo že z njegove prve razstave v Celju tudi ko' slikarja Njegova čus; vm s' je zajeta v i iealistično simbolistični sno,Ti. ki jo podaja v slikarski razporedit v luči ;n sence Spoznal .je pravimo tudi že os ovni zakon grafične tehnike, to v ek iromijo line arnega razpleta želeli bi bi n? n Golob v kratkem pokazal še svoje s'i'kaiske zmož nosti. Jirako^a olja kažejo novo f'17,0 njegovega razvoja. Njegovo umetniško iskanje je na šio nove naloge v oblikovanju 1 arve in barvnega tona Ni izključen«, da po«' enij • nV> gove »Plesalke« od zadnjih slik najbo'j zna no delo. zavesten pom s'ek na možno»i sin tetične barvne kompozicije, zato so tudi iz hod išče tu ra stavljenim kommori^iiam Ne gre več z-i z^olj lokalno analitično vrednost barve ali tona, temveč za podobo, ki naj dejansko sloni na konstruktivnih barvnih element h. Barvna sorazmerja 6i ustvarja slikar sicer na po Wri snovn h d-t pusti ven dat toliko neodvisno o i teb da e zgradi enotno in estetsko učinkujoče 'str v no sozvočje podamo kakor stremi muzik po tonsko uravnovešeni harmoniji V povedani smeri s'eeuj.»no zadnje .Jirakove pokrajine in njegovo portretno študijo št IS Poetič na miniatura je njecro\ »Mali vrt« ob^-te na. v sebi prostorno zaključena celota Tiha in mirna oddaljenost veje i/ ta1-ega koščka sveta. Enotnost prostora in t on.sk . vezanih plasti ee v slikovitejši obdelavi izraža v zračnejšj »Krajmi ood llr^ko« 'p de'"ma tu di v »H a loški krajini« Formacijo gozdnih in močvirnih tal je -ešil Jirak n- indivi dualen način v »Močvirju poi Pahorjem«, svetlobo in ha -vo raznoreja i ne osr> dno 6l;koviitimi učinki v »Drevju v pomladi^ V portretu in figuralni komnozHji j" čutiti bo'j in bolj skupnost harvnejra in ton«kecra doživetja, moč razgiba joče s° umetnostne tvornosti in velike prednosti s!:karjevib Studii v fimpri oo^loKi.fvp :n na^pH1^ Kosova posebnost je v 6novnerr oziru iz razi ta ilustra':vnos« tml\ej" in so"ii Inegf okol:a njemv-ih Hudi osrnia rMovka nod težo v=-a'-"dnn ic^ro 7)V'Iip.ni.i r">"lr" ,,Rnfpn;Vi kreatur in trpkost zeme1:s''ih tal. Sko ai sleherno njegovo delo .je prežeto z izrari-tn refleksivno vsebinsko tendenco. Taka je tUji njegova Kjujmia (»Je^enSKa krajina«, i »Naše mesto«, »Iz starega pokopalins6a«.) Kosova foiuialna sredstva so zelc raznolikega značaja, podreja jih snovi n tako različno, la vsebuje sleherna podoba le eno in nji lastno metodo re/.umiranja. Njegov vid je spiritualno kom pi 1**1 ian 'ato .»e njegova slikarska snov celo večkiat nedograjena. Kadaikon se iz nouauje potice omeji na jedro svojega izraza, zadene Kivova sabtiilna občutljivost na notranje duševne odnose najbolj skritih življen.skih plas'i in tedaj je neposreden v celoti ter se^a v globino. Zoran Mušič je absolvent zagrebške akademije 111 je z najboljšim uspelh-m razstavljal v Klubu Neodvisnih v Ljubljani Iz-vzemši neko tihožitje razstavlja tu» i tokrat le krajine (tudi koni|x>zioija »Figurice« ga izdaja ko: pravega sl.karja,. Mušieeva »Ljubljanica« je v svoji preprosroti teh ničnih in kompo ičnih ; rip< »uo ko-" do popolnega izraza dozoreli pejsaz. Njegova krajina ni več inipres oni^ričn < obn,.va temveč le na harvne ali tonske elemente reducirana snov, s čistini vsebinskim poudarkom i>ove/.ana višja enota. Si isti' M uši eve >meri se pa vsebinska vre Inost dela ne veže več na snov al; na moriv temveč ^ele na formo, ki jo iz predmeta izlušM bodi«. na slikarsko al; pl:is* č"o f-vrmo S o no«t ju7 njaške pokrajine, ki je tu po ana mspirira iimefi).ka do" svojevrstni ob 1 , pod ja !u6i in sence "ai in bitja- MuMčpv ba vno sve lo'!ni filtPi od'rva v spe t'" le določene tone in le iz eh si grad svojo ;x>dobo. V teu -ini.-iu je h 111 11 črno e ena sleherna komjn>zii'ija ;n je (t.iseveno fino in umetni-ko iz elitai r ravnovesje med snovno realnostjo kolo ita in med ur a a,jo o sv t-lobo kot realno komponento. Efekt je slikana in 'o!.si js* sko, &bčoreno oiraža. Od olj na i še o nenimo mini »Škvero« in našo »Sv. Marjet-' on Pes niči«. Mojstrovine najmehke»5e!ra kova so bile in ostanejo Stov č ove pla7 ete v mavcu. Klasicistično risarski ,>br:s njegovih o 'ličnih portretov izražaj-' ne le dekorativno občuteno fine«e linije 'emveč tuli al>o'u'no umevanje Hastir-no tehničnega grun-ir-inja form v reliefu V okrogli plastiki ompniamo ^Ženski akt« in »Sedeča žensko« Ptoviel'0-vo de'o je našlo v inozemstvu ob:lr priznanj ?t> odjemalcev. Želeti je da bi se urpsn čilo t." d i tokrat rtrič-',kovan 'p maribrincs.la vsaii del orhnanja Midi s strani c' činsfa Aranžma in komerc;e'no n'at 'e oroi zH o- ^ n^rn ^Cos iz Liiib'iane Ra^stnvn »Rra^de . ki je od-orta do 9 i^ 'jive in v ce'oM na^Povp-eč^e u pehe ra.7-«tav,ji vcev ki »im d ne J '"iije o vpli'-o •»ahvalo in v bodo'"" ' •nrrror-nost.. Fr šij n^c Ob 20-letnici Rodinove smrti !-'red 20 leti je umrl v Mendonu slavni kipar Auguste Roiiin. Prija-šamo iz peresa našega pariškega sodelavca opis obiska v Rodinovem muzeju. Nekje na Koncu dolgega bulvarja, ki se začenja na Montparnassu. stoji Rodiuov muzej Mogočnega seseda ima: zlata kupola Invalidov Napoleonovega poslednjega doma in klasična arhitektura veličastnih stavb mikaio tujce v ta del Pariza. V senci Doma invalidov je za turiste veliko manj zanimiva točka muzej, ki ima zbirko originalov in kopi i največjega modernega francoskega kiparja Avsur-ia Rodina. Francoskega? Da. Auguste Rodin (1840— 1917) je ves Francoz, čeprav ve le malo ljudi. da se njegovo ime ne izgovarja Roden, kakor to delajo Francozi, trmveč po naše Rodin -le namreč po poreklu Šved. vendar je vse življenje prebil v Franciji in ga zato tudi vsi smatrajo za njen-ga sina. Sedanji muzej (hotel de Biron) je bil nekoč njegovo posestvo Na prostoru. kj?r je v lavnih časih stal ženski saimo^tan e prekrasnim vrtom, so v začetku 18 st plem;5i po imenu Biron zgradili svojo ralačo. Ob vho lu na vrt so v sedemdesetih letih pojavili kaneliro. ki je pozneje rabila Rodinu za atelie Vse to ie pred 20 leti zapustil državi, ki mu >e postavila v ot>eh zgradbah traie-n sponien k. Rodinova zbirka skulj>tur goblenov in vaz t»*r pr^ko 300 velikih in majhnih kipov v ori<»inalu naborno j>ri|.a'ii e ži^ljemsko delo tega moislrskpira poznavalca človeškega te-I V lek^m oavilionu na svetovni razstavi s«*m videl zapisano, da ie treba pred umetnostjo poznali obrt. No to je že stara ranica :n prav Rolinova plastika rriča da mora biti k par izvr^tm poznavalec anatomije in materiala Navaden obiskovalec se 7» to ne zmeni mika ga samo to. kar ee mu zdi l^po Ali snm načel vprašani? lepote? Pet ali šest ni^oovih del ima na ieziku publika, ki podeča Rod'nov muzei Nekai gotovo iz m-* Na i>rvem meetu le njegov »Poljub« Dve goli lelesi v snežnobelem marmorju, kakor Predavanje g. prof. Laciroixa je utegnilo zanimati obiskovalca razstave, ker mu je odpiralo globlji pogled na bistveno vrednost razstave, a tudi neobiskovalca. ki je užival predvsem v predavateljev! »filozofiji pariške razstave«. Po uvodnih besadah. v katerih je predavatelj z ironijo im humorjem ošvrknil nekatere odmeve pariške razstave v slovenskem tisku, je najprej bežno primerjal sedanjo razstavo s predhodnicami. Nato je orisal svoj, lahko bi rekli filozofski sprehod po ogromnih razstaviščih >Expo 1937c. Razstava ga je zanimala v zvezi z aktualnimi problemi civilizacije, in prav s te strani je ni pri nas še nihče osvetlil. Predavatelj je ookazal. kako se je v nji odražala naša nemirna doba in v koliki meri je pokazala idinstvo današnje civilizacije. Pred v~em -'p ie na 'nr:5k razstavi manifestirala materialistična t odlaga sedanje civilizacije, obstoječ v vladi tehnike, strojstva, v oboževanju svrhe in predmeta, ki je mogočno zagospodoval današnjemu človeku. Predavatelj je zlasti govoril o vlogi znanosti v sa-danji civilizaciji. Medtem ko z ene strani triumfira tehnična stvarnost s 6vojo pred-metnostjo. se z drugp strani opažata ogromna volja in dinamizem današnjega človeka, ki stavi nasproti praktičnosti in koristnosti novo mistiko. Ta borba tez in antitez, pretirane smotrenosti in scientifikacije sodobnega živlienja. njega praktičnosti in udobnosti z druae strani pa stremljenja po novem irracionalnem življenjskem stilu, pa nemiru in nevarnosti življenja, po mistikah rase in svetovno nazorskih ot>re leli!«v. ta borba današnjega sveta se je odražala tudi ia razstavi, t redavatelj opozoril na marši kaleri pojav ki simbolizira duha današn'e-ga življenja, kateremu daje bolj kakor kdai prevladuioči značaj »homo faber* — Marsikaj zanimivega smo slišali o vplivu tehnične civilizacije na umetnost in literaturo. Zna-j čilna je bila predavateljeva ojazka. da ee kaže zopel vstaje 1 ie rokodelstva z njegovo težnjo po lepi in dovršeni obdelavi materiala, kar bi pomenilo premagovanje utilitaristične s'in iardne industralizacije. ki se ni brigala za kvaliteto. Zelo je narasla tudi vloga starega materiala, zlasti lesa. Mnogo je tehtnega povedal razgledani predavatelj o francoskih elementih in pričevanjih te svetovne razstave, ki je potrdila 6taro vero v tvornega genija Francije in jo podprla — zlasti v palači izumov — z novimi dokazi. Navdiušeni aplavz številnega občinstva je pričal, da so dobro premišljena in po svoii osebni zasnovi originalna izvajanja g. prof. Lacroixa bila sprejeta z resničnim zadovoljstvom. Zapiski V članku »Nastop priv. doc. dr. Antona Ocvirka« v včerajšnjem »Jutru« si je tiskarski škrat dovolil svojo latinščino. Citaj v odstavku: »prvo foro externoc in »Alma matere. Domači opereta >Anfka« je imela v četrtek v naši operi krstno predstavo, ki je pokazala velik zunanji uspeh obeh mladih avtorjev Samca in Dobeica. V režiji prof. 0. Šesta in pod muzikalnim vodstvom D. Že-breta uprizorjena noviteta se bo. kakor kaže. priljubila občinstvu. Podrobno strokovno poročilo priobčimo po prvi reprizi. K članku »Nove mladinske knjige« v včerajšnjem i-.lutruc smo prejeli o;>ozorilo. da ima knjiuarna Tiskovne zadnjige med novostmi mladinske literature še neko, nedvomno lepo in za najmlajše čitalelje zanimivo originalno slovensko sl'kanico. Ženski oddelek tuka šnjega krajevnega odbora .!a-dransk1 straže je že pred časom, kmalu po Velikinoči, izdal slikanico "Barčica po morju plava«, ki jo ie napisala in narisala v barvah r-rof. Ksenija P r u n k o v a. Knjigarna Tiskovne zadruge ima že dalje časa v zalogi in v izložbah to slikanico, pa nismo doslej orazili v nobenem listu, da bi bila omenjena ta izdaja. Ureiništvo pripominja k temu opozorilu, da nam založba doslej ni poslala recenzpntskega izvoda, zato slikanice tud nismo mogli omeniti v včerajšnjem pregledu. Toliko v roissnilo. da ! nam morda kdo ne očital nepazljivosti ali celo zlega namena. osebe iz Dantejeve komedije. Večje čistosti si ne moremo niti zamisliti in vendar se z nasmehom spominjamo človeškega hinavstva. Lani ali predlanskim so razstavili to mojstrovino v Londonu. Že prvi dan so jo j bili morali zaradi protesta nekih tenkočdt-nežev kot »morali škodljivo« pokriti, in ta>ko Angležem ni ostalo drugega, nego da jo hodijo gledat v Pariz. Mnogim ie znana njegova skupina »Meščani iz Calaisa«. Zgodovinski motiv: Calais se je v stoletni vojni z Angleži najdalje branil. Otočani so grozili, da ga bodo do tal porušili. Reši ga lahko le šest meščanov, ki naj se predajo Angležem in ki morajo biti pripravljeni na vse: v tem primeru bo mestu prizanešeno In res se ie našlo 6 meščanov, ki so s? žrtvovali. Njihov patriotizem je Rodin ovekovečil. Nekai mojstrovin je, ki jih ne morejo prehvaliti: Balzac. »L'efernelle idole«. »Prin-tempe.< ter nekoliko rok. ki jih v novejši dobi nihče ni znal lepših izklesati. Naposled soada v sk"wno njegovih slavnih del še »Mislec«. ki s poiprto glavo sedi na vrhu "Peklenskih vrat«. So to velika, bogato okrašena. vrata, ki predstavljajo vhod v pekel. »O. la-la. to bodo težka! Ponvslite. osem ton to ie osem tisoč kil. vse iz brona, in to bomo t? dn' prenesli na vrt. vidite tam. kjer postavljajo marmorno ogrodje!« nas je zdramil iz sani prijazni vratar Na pro-tranem vrtu se roigrava jesenski veter z zadni;m listjem in nekai bledolionih parških otrok v spremstvu mamic in pestunj »"iživa« z bencinom in oljem prenasičeni zrak Iz bližnjega zabavnega parka velike razstave pa naš o ominjaio zvoki modnega šlageria »Un iour je te dirais . «. da ^mo v srcu velemesta. Rr (Pari*). Filozofija pariške razstave V četrtek so zaprli j>ariško svetovno razstavo. V zvezi s tem in kol epilog tej velik: manifestaciji sodobne civilizacije je v četrtek zvečer predaval v Francoskem institutu njegov direktor g. prof Lacroix o svoiih vtisk;h s pariške razstave Prpdavanip 'P bilo odličiro obiskano in občinstvo 'p ,vps ?;>s s pozorn;m zan:man pm sled;lo or davale-ljevira bistrim ia duhovitim izvajanjem. Litija ima glasbeno šolo Bcfeila je po uvidevnosti „Lipe" Litija, 27. novembra. Na esen je sprožil učitelj in vodia učiteljskega pevskega zbora g. Milan Pertot vprašanje ustanovitve jx>sebnc glasbene šola za Litijo in njeno okolico, ki da je ljubljanskim srednjim šolam ogromno število dijakov, ki pa se zaradi vožnje z vlakom ne morejo posvetiti glasbeni vzgoji, čeprav so nekateri med njimi prav za glasbo izredno nadarjeni. Vprašanje jc bilo pri vseh odbornikih z navdušeniem spre eto in je »Lipa« pod spretnim vodstvom g. nad-mojstra Franca Hribarja takoj pristopila k uresničenju lepega načrta. Vprašanje učnih prostorov ni delalo nikakih posebnih težav, saj je litijska predilnica znana kot eno najbolj dobrohotnih podietij, ki prispeva k vsaki stvari, včasih celo preko svojih moči V poslopju, kjer ie tudi meščanska šola, je uredila po želji pevskega društva učno sobo, ki ustreza vsem načelom sedanje vzgoje. Nova, prijetna slikarija, posebna napeljava električnih luči, lahek dohod, predsoba in stranska soba bodo blagodejno vplivale tudi na učne uspehe. In kar je glavno, predilnica se je odločila dati šoli kot stalno podporo brezplačno razsvetlja- vo in kurjavo, tako da je pevsko društvo gospodarsko prav trdno postavljeno na noge. V resnici zasluži litijska predilnica za tak postopek vso pohvalo avnosti. Učiteljski zbor sestavljajo gg. Pertot Milan. Ro:c Vladimir. Jereb Peter in Ivo Ro-tar. I •"ni predmeti so splošni predmeti glasbenih šol tako klavir, gosli, petje — zborno in solo — flavta, kontrabas im drugi po potrebi. Dosedaj ima *ola že 36 učencev. Ukovina se je določila na 50 din mesečno, za otroke članov »Lipe« in za revne učence pa je določena znatno znižana ukovina Potrebna pojasnila daje šola vsak dan ob svojih uradnih urah. Tretnutno misli »Lipa« nabaviti še en klavir, ki bo na razpolago revnim učencem za učne vaje. Pevski zbor »Lipe« ima svoje redne vaje po dvakrat na teden pod vodstvom svojega pevovodje g. Rojca Vladimira. Pridni pevci sc pripravi ajo na Adamičev koncert, ki bo» 6. decembra v Ljubljani. Zbor sc je pomladil pristopilo ie veliko število mladih in dobrih pevcev, tako da šteje litijska pevska d:užina že nad .50 pevskih grl. Tudi za to pomlajenje pevskega zbora gre največja zasluga agiinemu predsedniku g. Francu Hribarju. Zasebni nameščenci in delovni čas še en tehten vzrok njihovih prizadevanj V četrtkovi številki »Jutra« navaja neki dopisnik iaven Ljubljane mnenje, da je gotovo važen vzroik nizkim plačam po zasebnih službah dejsbvo, da se potegujejo za take služb; tudi državni upokojenci, ki so za delo še sposobni in pod pogoji, ki niso v nikaikem pravem razmerju s plačami ostalih zasebnih nam <ščencev. Temu naziramju se gotovo v polni meri priključujemo vsi, ki delujemo po strokovnih organizacijah zasebnih nameščencev, ker smo dan za dnem priča, kako slični kom-petenti za službena mesta izpodrivajo z razmeroma nizkimi zahtevami praive zasebne nameščence, katerih živl'enje zavisi le od zaslužka v zasebnih podjetjih. Druga taka konkurenca za že uslužbe-ne zasebne nameščence in drugi vzrok stalnega padca plač so pa oni brezposelni tovariši, ki iz kateregakoli vzroka odpuščeni tavajo po več let od podjetja do podjetja in moledujejo za najborneiši košček kruha. Vsi ti so pripravljeni ud nja-ti se svojemu bodočemu gospodarju za vsako ceao, četudi se potem samo enkrat na dan nasitijo, četudi morajo potem, tako izrabljani, vršiti večkrat posle, ki jih niso vredni odro no z njihovim moralnim čutom niso v skladu. Najbolj pereč? in gotovo še nerešeno vprašanje je tudd zaposlitev onega naraščaja, ki je z uspehom dovršilo vse predpisane strokovne šole, poleg tega tečaje, ki jih usposabljajo še posebej za kako delo, ki večkrat v pomanjkanju zaslužka, kljun neobhodni potrebi za njim, poseča visoke šole in prekomerno množi vrste naših akademikov To pa le toliko časa, da se jim nudi kaka borna prilika zaslužka. Vsi ti polagoma izgubljajo vero v svet, v človeško družbo, in ne smemo se potem čuditi, da je med našo mladino toliko levičarsko usmerjenih, a drugače v bistvu poštenih in idealnih m'adeničev in mladenk. Tega niso sami krivi, tega je kriv sistema, ki jim ne da možnosti, da bi se lahko pokazali kot enakovredni člani človeške družbe, da bi lahko sodelovali ob upravni in gospodarski izgraditvi naše države. Kaj je bolj upravičeno? Ali jeza današnje družbe na take brezpravneže in nezadovolinež*. ali jeza vseh teh brez-pravne?ev na s'stem k« jim ne d , bi se udestvovali. Vsi oni. k b' lahko pomagali, a ne pomagajo, pa imajo pred očmi dejstvo, da se vrste teh brezpravnežev vedno bolj in bolj množe in da so njih apeli za od pomoč Jo vedno glasnejši! Eden glavnih vzrokov brezposelnosti v naših krajih in opisanega stanja našega naraščaja je gotovo zakonito določeni delovni čas, ki že davno ni več v skladu z našimi gospodarskimi razmerami in z naraščanjem našega prebivalstva, če je delavni čas danes še vedno isti, kakor je bil pred 20 leti, večkrat po posameznih strokah celo daljši, če je racionalizacija našega gospodarstva tako napredovala, aa producira z istim številom delavnih sil, dvakrat, trikrat ali celo večkrat toliko, kakor prej, je logično, da mora priti do brezpos. lnosti, do licitacije odškodnin za delovne sile navzdol, je logično, da je v kolesju stroja, ki ureja naše življenje, po-greška, katero je treba odpraviti, če hočemo, da bo stroj nadalje pravilno funkcioniral. Ta pogrešika ima naziv: prekomerno podaljševanje delovnega časa. bodisi na zakoniti podlagi, boddsi z izigravanjem zakonitih določil. Dokler bodo vse bonitete, izvirajoče iz splošne mehanizacije in racijonalizacije, oplajale le žeipe nekaj izbrancev človeške družbe, tako dolgo bo vladala brezposelnost, znižanje plač in mezd, naraščanje inteligenčnega naraščaja, tako dolgo bo tudi padala kupna moč širokih slojev in tako dolgo bo trajala tudi kriza. Gospodarji, ki ne uvidijo potreb današnjih časov, tepejo obenem sami sebe. Zato je ena prvih potreb, da se odpoimo-re temu stanju- skrajšanje delovnega časa do izmere. ki bi bila našim potrebam primerna, to je za delavo? na 40 ur tedensko, a za nameščence po pisarnah na 36 ur tedensko. ANEKDOTA Sophie Arnouldova, slovita pevka pari-3ke Velike opere, se je bila neprestanih ljubosumnih scen s strani svojega ljufcav-aka. marki ja de Lauaguais. naveličala in je sklenila da bo to farme rje končala. Tes ala mu -e torej vse nazaj, kar je bila kdaj prejela od njega: dragulje, obleke, voz in — otročička... Zločin in kazen Maribor, 27 novembra. Pred mariborskem okrožnim sodiščem je bil danes dopoldne epilog tragičnega dogodka z dne 9 februarja 1937 v Žitnicah v Slovenskih goricah, ko so naši' na nekem tiavniku vsega krvavega z razbito lobanjo, posestnikovega sina Avgusta Šauperla, ki ie kmalu nato podlegel smrtonosnim poškodbam. Obtožen, da je zakrivil Sauperlovo smrt, se je moral danes dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom 34-letni posestnik Ignac Šumandl iz Žitnic. Krvavi dogodek se je po navedbah obtožnice odigral kot epilog dvodnevnega gostovanja pri nekem posestniku v Žitnicah Po gostovanju so se svatje vrnili precej vinjeni v dveh skupinah domov. Med potjo je prišlo nenadno do prerekanja in tudi do pretepa. Bila je precej temna noč. Fantje so se ob-delavali s palicami in pestmi ter se naposled razbežali na vse strani. Na bojišču je obležal posestnikov sin Avgust šauperl s hudo rano na glavi. De al je, da mu je Ignac Šumandl prizadejal poškodbo Dejanja so bili najprej osumljeni nekateri drugi fantje, a v teku preiskave se je proti Šumandlu nabralo toliko obtežilnega gradiva, da je prišel danes na zatožno klop. Kakor v preiskavi, je tudi pri današnji razpravi Šumandl vsako krivdo odločno tajil in zatrjeval, da sploh ni imel palice ali kola in da je posestnika nekdo drugi udaril. Kljub temu ie bil obsejen na 3 Jeta strogega zapora, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let ter na plačilo pogrebnih stroškov za pokojnim Šau-perlom. Šumandl kazni ni sprejel ter je njegov zagovornik prijavil revizijo. Res t a v r a c i j a ZVEZDA nudi drevi naslednje specialitete: Fazan — Zajec Srna — Kapun — Piščančeva obara — Ocvrti linški cmoki Domače krvavice. — Novodošla prvovrstna vina v buteljkah po 3/10 in 7/10 1: Renski rizling, Muškat Lunel, Karlo-vaški bermet, Negotinsko črno, Pro-kupac Samotok, Vermouth svetli, Burgundec črni, Jagodni izbor. — Fivo: Ležak-Bock. Iz življenja na deželi — ČRNOMELJ. Po dolgotrajnem bole-hanju je v ponedeljek 22. t. m. popoldne umrl g. Franc Šetinc v starosti 66 let. Dolga leta je bil vesten uslužbenec mestne občine in popularna pojava v našem mestu. Zapustil je vdovo in več preskrbljenih otrok. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! — V sredo 24. t. m. zvečer je bilo v Sokolskem domu predavanje »Lužiški Srbi v preteklosti in sedanjosti«. Predavatelj g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane je na zanimiv način orisal tragično usodo malega slovanskega naroda, številno občinstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem predavatelja ter ga je nagradilo z aplavzom. želimo si več takšnih predavanj. — Velike količine drv so letos izvozili iz Črnomlja in iz vse Bele krajine, kar je povzročilo pretiran dvig cenam, ki' je sicer prodajalcem prinesel trenutne koristi, prebivalcem mesta, ki so v splošnem glavni kupci drv, pa velike skrbi. — Svoječasna defravdantska afera pri Mestni hranilnici je imela te dni svoj odmev pred sodiščem. Na tožbo neke bivše uslužbenke v zadevi njene odpravnine je bila razprava, ki se je končala s poravnavo. — Nacionalna društva se s polno paro pripravljajo na proslavo praznika Uedinjeja. V Sokolskem domu so zadnje priprave za akademijo, ki obeta biti prav lepa in zanimiva. Omet na Sokolskem domu je bil te dni dogotov-ljen. Tudi okna in vrata so okusno prebarvana. Zdaj še čaka na svojo ureditev prostor pred Sokolsk'm domom, nakar to mesto ob kolodvorski cesti lepo in prikupno. Krmite uboge ptičke! KRIŽEVCl PRI LJUTOMERU. Nedavno se je poslovil od nas učitelj g. Manko Golar, ker je šel na višjo pedagoško šolo v Zagreb. G. Golar je naetopil pri nas službo pred štirimi leti kot abiturient in se ie takoj z vso vnemo lotil dela pri Sokolu. Marljivo je deloval kot društveni načelnik, prosvetar, vodja tamburaškega zbora in mladinskega pevskega zbora. Na odru smo ga videli kot iz-bornega režiserja in igralca. Kot načelnik je pojačal telovadno vrsto, da je številčno presegala vse dosedanje. Kot sposoben vaditelj lahke atletike je nastopal s svojimi člani, samimi kmetskimi fanti, na župnih tekmah ter dosegel za društvo in okrožje častne uspehe. Z njegovim odhodom je društvo izgubilo odličnega delavca šola pa od- Ne trpinčite živali! ličnega učitelja ter vodjo pevskega in cerkvenega zbora, kakršnega ne bo iako kmalu na šoli. V šoli je ustanovil mladinski pevski zbor po zgledu Trboveljskih slavčkov, ki je nastopal samo=toino pri šolskih prireditvah, proslavah in šolskih mašah Zbor je pod njegovim vodstvom dosegel lepe uspehe. G. Golar je bil staršem dober prijatelj in svetovalec, razumel je vse njihove želie ^deloval je tudii pri strelski družini, CMD, velike zasluge pa si je oridobil tudi s svojimi predavanji Dri kmetski nadaljevalni šoli. Želimo. da bi se g. Golar po usnešnem študiju spet vrnil mpd nas ter nadaljpval svoje plodno delo. pri katerem mu bodo gotovo vsi pomagali. Ravnajte lepo z živaljo S 4+1 cevnisuper za vse valovne Din 175'—mesečno MATADOR n. V6 4+1 cevni juperpozidfrH preiemnik x oktodo regulator zvoka - osvetljena skala z izpisanimi imeni postaj selektivnost 8kHz ■ pretikalo za vse napetost: - 9 Wattaa končna pentoda • 5 valovna območja: 16.7—51 m. 19«—585 m. 725—2000 m. Ugoden nakup starih aparatov! pri PHILIPS RADIO zastopstvu H. SUTTNER. LiuMiana ***** *tlMI> Aleksandrova < SLANE SARDELE v vsaki količini od julija in avgusta 28/34 prodaja ZORKO KOVAČEVIČ — HVAR la krape na Mariborskem trgu prodaja vsaki petek Uprava graščine Zg. Ptuj. — Stara nemška strokovna trgovina v Novem Sadu išče za 1. jan. 1938 žensko nemško PISARNIŠKO MOČ iz boljše hiše, v starosti 22—30 let, s trgovsko šolsko izobrazbo — (ali gimnazijo) in prakso. Samo inteligentna, resna, vešča moč, ki reflektira na doživljensko nastavitev, pride v poštev. Naslov v vseh poslovalnicah »JUTRA«. MIKLAVŽ in BOŽIČEK sta POZORNA na RAZSTAVLJENA naša DARILA! manikir kasete, potovalne in brivske necce-serje listnice (lastnih osnutkov) denarnice, toaletne potrebščine itd. — Kovčeke, model, danske torbice, ROKAVICE, samo iz strokovne trgovine D. OSTROŽNIK, Pasaža-Nebotičnik. — Posebni oddelek: Specijalni čevlji za vse športne panoge! ITVA ŽELI dohra vpeljana firma iz Splita. Pismene ponudbe pod br. 48037 na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Dobi se v boljših trgovinah. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F. TOMAŽIČ — MARIBOR. vi:: ..................................................................................... POSLUŠAJ ME! Prijatelj' Kadar v Ljubljano prideš Pazi, da poti ne zgrešiš, Po Kolodvorski jo uberi V MENZ1 na št. 8 Vsega dobrega dobiš Mleko, kavo, čaj, potice Gulaž, varr.pe, krvavice, Obaro, zrezke, pečenice, Ter šarplaninski kaškaval. Za kosilo je izbera mnogovrstna Večerja tud bo prvovrstna. Poslušaj me! Ne bo ti žal Aboniraj se V MENZI, Kolodvorska 8. -- iiBilsagOT^ Kurfe Dede lepo blago po Din 5 kg razpošilja po povzetju VILJEM ABT, eksport — Maribor Najmanjša količina 15 kg 2 angleška stroja „STIEBE" dvojnocilindrska za ženske in moške nogavice 13 m 162 igel, 4 col. — Blago se lahko izdeluie v raznih vzorcih. Stroje lahko ogledate vsak čas v obratu. — Cena zmerna. JENCIK, Zagreb, Nehajska 59. Hotel, restavrant, kavarna v Crikvenici: 25 sob z opremo, velika terasa, krasna lega na obali, naprodaj. Vila v Crikvenici, prikladna za penzion, dvonadstropna s pritiklinami in garažo, krasen park, naprodaj. Hotel pension, restavracijo v Crikvenici, v vilskem rajonu, krasen park, 22 sob s polno opremo damo v najem. Vprašati: Dr. Ante Kuntarič, advokat v Crikvenici. »HOTEL KRONA" Murska Sobota IŠČE ZAKUPNIKA. V primeru zahteve, more biti govora tudi o prodaji. Obrnite se izključno na tt. »Jugo« d. z o. z., Maribor, Glavni trg 23. Edina v Jugoslaviji VRANSKA BANJA odprta vse leto. •v > t s Z uspehom zdravi ishlas ln revmo. Nudi v mrzlih zimskih dneh uspešno zdravljenje, ker razpolaga DRŽAVNI HOTEL v vseh svojih sobah in ostalih prostorih s centralno kurjavo, temperatura dan ln noč enaka. Kadi s centralnim gretjem so v Istem hotelskem poslopju. Kuhinja prvovrstna. Pension od din 50.— do 60.— dnevno. Vsa pojasnila daje direkcija hotela; telefon 4. (Mine stroje (Schlichtmaschinen) in statve Um takoj za gotovino. Lahko so rabljene, toda popolnoma v dobrem stanju. — Posredovalcem provizija. Ponudbe pod „RAZB0JIa na „Sedmu šilu", Beograd, Poenkareova 21. Kupuj domače blago! JAVNOSTI! Vsem svojim cenj. odjemalcem sporočam, da sem se s 1. novembrom PRESELIL iz Komenskega ul. 34 na Rimsko cesto št. 2, odnosno Gregorčičeva 5. — Izdelujem posteljne vložke in »Rekord« blazine istotako dalje, ne pa kakor se Izraža Matija Andlovic Komenskega 34 proti mojim odjemalcem, da so se stroji pokvarili, da vsled tega ne morem izdelovali. Opozarjam ga tem potom, da bom proti njemu ln vsakomur za te govorice sodnijsko postopal. Priporoča se cenj. odjemalcem tvrdka ALOJZ ANDLOVIC tvornica posteljnih vložkov in »Rekord« blazin RIMSKA CESTA 2 GREGORČIČEVA 5 Tovarniško skladišče orig. angleških akumulatorjev ffiš^ Tovarniško skladih išLEXIDE za vse avtomobile in motocikle. Bogato sortirano skladišče avto-delov ln pribora TOVARNIŠKE CENE s popustom! Zahtevajte kataloge! »AVT0IMP0RT« ZAGREB, Martičeva 11 — Telefon 81-62 Prostovoljna gasilska četa Gorica ob Dreti sporoča tužno vest, da je nepričakovano umrl njen tajnik, gospod JOŠKO PRAZNIK upokojen drž. uradnik in rezervni pešadijski kapetan L kL V prezgodaj umrlem smo izgubili skrbnega tajnika, ki je posvetil vse svoje moči za napredek naše čete. Pogreb blagega pokojnika se je vršil v soboto, 27. t. m. ob 10. uri na farno pokopališče v Rečici ob Savi. LACJAVAS, 25. XI. 1937. UPRAVA GASILSKE ČETE GORICA OR DRETI ZAHVALA Za premnoge pismene in ustne izraze sožalja ob priliki smrti naše ljubljene soproge in mamice, gospe AMALIJE KOCJAN se tem potom najiskreneje zahvaljujeva. Globoko zahvalo sva dolžna g. dr. Cizlju, ki je kljub naporni službi vedno našel časa in lajšal trpljenje pokojnici za časa njene dolgotrajne bolezni, kakor tudi gg. zdravnikom ljubljanske bolnice, primariju dr. Matku, dr. Heferlu, Brandsteterju in Suncu, in čč. sestram usmiljenkam za nadvse skrbno nego za časa pokoj- ničnega zdravljenja v bolnici. Lepa hvala »Delavski godbi«, ki se je prostovoljno udeležila pogreba, čč. duhovščini, vsem darovalcem številnih prekrasnih vencev in cvetja in končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da spremijo blago pokojnico na njen zadnji dom. TRBOVLJE, 25. novembra 1937. 2 a 1 u j o č a : JOŽE KOCJAN, soprog — JOŠKO, sinček. PRVOVRSTNEGA MEHANIČARJA garažnega mojstra sprejmem takoj za delavnico večjega privatnega avto-podjetja. Ponudbe s prepisi spričeval in referencami poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. COTY JE UPRAV KREIRAL Novi puder za negovanje lepote. Njegovih 8 nijans divno har-monira z različnimi barvami obraza. Je povsem novega sestava, značilne finoče in svežosti ter s svojo uporabo, ki je preprosta, hitra in ne stane mnogo, ugodno dopolnjuje novo metodo za nego-govanje lepote COTY XI produkti se prodajajo pri nas: LJUBLJANA, Drog. I. Kane, Nebotičnik MARIBOR, Drog. M. Kane METODA ZA NEGOVANJE LEPOTE COTT 10 minut zjutraj 10 minut zvečer. našit speoijainu brošuni Put do ljepote« HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih. OLAJŠUJE muke in boli pri revmatizmu ln bolečinah v kosteh. UBLA2UJE obolenja pri mesečnem perilu ln meni ODSTRANJUJE motnje debelitve in vas dela vitke. Dobiva se v vseh lekarnah, HS. br. 19.830 1933 Vsem, kateri potujejo v Zagreb priporočam HOTEL MILINOV na Jelačičevem trgu Cene sobam znižane. V hiši najmodernejša Velika kavarna. Prvovrstna restavracija s prvovrstno kuhinjo. — Menu din 16.— in Din 20.—•. Priporoča se lastnik JOŠKO PETAN Smučarski klub Ljubljana oddaja s 1. majem I938 v zakup svoj dom na Pokljuki Ponudbe je vložiti do 20. decembra t. L pri SMUČARSKEM KLUBU LJUBLJANA, Ljubljana — Gledališka ulica štev. 8. #AjrijPdtNEBE GENERALNO ZASTOPSTVO — F. 5CHNEIDER . ZAGREB NIKOLlČEVA 10 ■ • Dne 3. decembra 1.1. ob 9. uri se bo vršila na licu mesta v Podborštu št. 10. p. Črnuče prostovoljna JAVNA DRAŽBA bivše Jerkove opekarne z vsemi poslopji ln zemljišči. Prodajalo se bo skupaj in posamezno. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v občinski pisarni na JežicL Poznani SALVAT čaj copei fcolčni- Kamne m bolezni žolčnega mehurja dobite pri glavnem zastopniku: lekarni pri sv. IVANU, Zagreb Kaptol št 17 ProspeSte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogl. reg. S. br 27870 PRVOVRSTNA AGENTURNA PISARNA V BEOGRADU, sodno protokolirana, s primernimi finančnimi sredstvi Išče ZASTOPSTVA domačih tovarn tekstilnega, galanterijskega in kratkega blaga. — Ponudbe v srbohrvaščini ali nemščini na Propaganda a. d., prej Jug. Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. pretinac 409 — pod sAgentura 652/846«. OROŽARNA PASTUOVIC Zagreb. -Jurišičeva uUca 1. Vodilna trgovina orožja munlclje ln lovsko športnih potrebščin. Edino ln direktno zastop. stvo tovarne F. N. Za cenik štev. 3B treba poslati din 3.— v poštnih znamkah Veliki ilustrirani cenik izide okrog maja 1. 1938 Veliko podjetje v Beogradu išče nameščence za nabauHalnf oddelek za moško in žensko modno blago, trikotažo, igračke, parfumerijo, galanterijo, papir, pisarniške potrebščine in kolonijalno blago. — V poštev pridejo reflektanti do 35 let, ki so že Dili zaposleni v omenjenih strokah kot zastopniki, bilo kot nabavljale! ali kot trgovski potniki. — Prednost imajo reflektanti z akademsko naobrazbo, poznavanjem nabavnih virov in ki zamorejo nastopiti takoj. Obširne pismene ponudbe je poslati na »Propagando« a. d., prej Jugosl. Rudolf Mosse a. d., — Beograd, poštni pretinac 409. HI VEt PLE 5M05TI 'tlORAtmt nEHKfcKRILM! TISOCl II1TIS0 Č1 Stte ZA, HVALI U1 El 0.T0 DOKAIU 3E10 MHOGE ZAHVALE;PAZITE HA IME,MORAM fclcoj ltalifad^ujakb lus^teme ^aiav^L • totiaVBtteiune,TaVaj szaStejo POSIDAMO PDPmTJU,5UKLfniMTOflPIISWW3[ MOOfW1\;KOII1tTIRA • SPLIT- 7la)CepU HHikCavlev dat je (peke cevijev pat IBOMrll tfloltaj) •iTSilU • Wtl MlJlVl 8. or. 1727f« Po eete nl«ki i»m' OnUci rranlro> •TRIBUNA« ir BATJKL, LJUBI J* NA Karlovfika cesta L Podružnica: Maribor aiekaandrovH cneta ifL Parni kotli, lokomobile, Diesel, motorji na vpojni plin, avtoklave, želez. sodi. Stroji za obdelavo lesa, bencinske sesalke. Stroji in aparati vseh vrst. DAKMA-LEONHARDT & CO., Berlin-Chbg. 2, (Korespondenca po možnosti nemščini.) je, kar milijoni Vi vsi, ki v težkih bojih za obstanek in v velikih skrbeh ne morete poslati svojih misli v čudoviti svet fantazije, se boste ob čitanju velezani- mivih knjig iz „Jutrove" knjižnice saj za kratek čas umirili in odpočili. fa razpolago so naslednje knjige po globoko znižanih cenah: ^ V^mJ^T***'' Ludfer' fantastični roman v šestih de- 8. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108. 16. Sinclair - Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. o t t,StT' . , 9" Rene la B™yere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. 17. Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski F T ; °V1 francoščine prevel 10 Zevacco: Papežinja Fausta. Roman. 1927. 194 str. roman. 1929. 462 str. t J-o. 19_4_ 21/ str. 11 j o. Corwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 str. 18. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. t T b"*- i!teiQOdJieQ7n' maD P° UStnih' Pi5anih iD 12 E■ G SeliŠer~Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ame- 19. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. tiskanih vmh. 1924. 187 str^ riškega Jugoslovena. 1927. 291 str. 20. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 4. James Uliver Corvvood; Onkraj pragozda. Roman. 13. Philips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 21. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930 ' ?. Mlsterija Roman' 1925" 177 str- 14 z^e Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. 22. Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani. 0. Uskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 15. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike re- 23. Melik: Do Bitolja in Ohrida. 7. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. volucije. 1928. 233 str. 24. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode. Posamezne knjige: Skupina S knjig: Broširane om skupina 10 knjig: Broširane Din Vezane Dm 16.— r ' * 59 Vezane Din 65.— ^ vezane Din 125.— Izbira poljubna Izbira poljubna Izbira poljubna Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za kompletne knjige od prve do šeste po Din 20,— za knjigo ter trancoscino za samouke po Din 30.—. V navedenih cenah je upošteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov. Knjige bomo takoi odpošiljali, seveda le onim, ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar. Mladini za mal denar poln koš veselja za Miklavža in za Božič Za mladino so na razpolago sledeče knjižice s številnimi slikami, ki prinesejo otrokom poln koš veselja in radosti: 30. Bratec Branko in sestrica Mica. 25. Prigode porednega Bobija, 31. Sambo in Joko, 26. Sinko Debelinko, 32. Osel gospoda Kozamurnika, 21. Prigode gospoda Kozamurnika, 33. Vrtismrček in Šilonoska, 28. Janko in Stanko, 34. Popkins, 29. Skok, Cmok in Jokica, 35. Jelarjevi Čuvaji. Posamezna knjižica stane Din 10.— Pri odjemu vseh 11 knjig Din 90.— Pri odjemu 5 knjig Din 40.- »Tarzan", 2 knjigi, I. in II. del, stane sedaj samo Din 30.- Cenjene naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejo številke knjig, Id jih naročijo in jasno čitljiv naslov. Važno je, da obenem, ko nam bodo vposlali naročilnice, že tudi nakažejo po pošti odpadajoči iznos, da bomo mogli knjige hitro in točno razpošiljati. Naročilnice je v kuverti poslati na naslov: Upravništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva al. 5. Vse knjige se dobijo tudi v Tiskovni zadrugi, v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Upravništvu „JUTRA" Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke kn jig)__________ v Ljubljani Din Vam obenem nakažem po poštni položnici, na pošt. ček. račun v Ljubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov: ________________________ Urejuje Davorin Bavjjen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskatnarja Fran Jeran. - Za Jnseratnl del le odgovoren Aloji Novak. - Va v Ljubljani