prosveta GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I iTTcJL^iJ^TSS Chicago, 111., četrtek, 16. januarja (Jan. 16),. 1930, STEV,—NUMBER 13 Kadilci imajo zdrave sobe vsaj v enem slučaju Oiicsgo^iuiilci cigaret imajo mel vami ljudmi najmanj gnilih sob," j« rekel v torek dr. 8tanley Clark, ao-boadravaik, na sborovaaju organ Isacije člkalkih deatl-atov v Stevena hotelu. Nikotin v tobaku umori bacila, ki ee nabirajo ¥ uetlh—Dr. P. G. Puterbaugh je pa rekel, da je med kadilci največ enih, ki trpe na odhiščanju dleana od sob (trench mouth). Dru-ga) slaba posledica tobaka ao vedno sakajenl, rjavi sobje. Katero slo je torej manjše? Laboritje zahtevajo od pravo bojnih ladij Slučaji Uadotastta ae mnoše, ko mUljoni umirajo od lakote ln Za uspešno kampanj«» ae potrebuje ekled milijon dolarjev. Unije obljubile pomoč New York. — (F. P.) — A. J. Muste, načelnik Konference sa progresivno delavsko akcijo, odobrava isbiro Francis J. (»or-mana, podpredsednika United Textile Workers unije, in William C. Birthrights, tajnika tenneeseeške državno delavske federiolje, v vodilni odbor orgs-n historične kampanje na Jugu. Muete pravi, ako ne bo kampanja mllltantna in agresivna in dobro financirana, ne more nihče pričakovati veliko uspehov. "Dejstvo, da je bilo na konferenci v Oharlottl precejšnje število sastopnlkov od delavskih organlsaclj ls jušnih dršav, Je nad vse rasveseljlvo," je. dejal Muete. "Izbira v vodstvo orga-nisatorične kampanje je bila tudi dobro poeroče?\*. Birthright se Je Iskasal dobrega sa-govornlka naprednega gibanja v delavskih organisedjah na konfsrencl Ameriške delavske fsdracije, ko je Isjavil, da ne sme biti nobenega omahovanje in slepomišenja v kampanji sa organislranjs tekstilnih In drugih delavcev v Jušnih dršavah. Vsakemu mora biti jasno dejetvo, da Je sa uspešno kampanjo treba veliko denarja. Po-trtbuje ae najmanj milijon dolarjev, ali o tam ae je prav malo govorilo na konferenci. SIcer so dršavne delavske organlsaci-je in posamesne unije obljubile finančno pomoč, a to še ne ta-dostuje. Kampanjski odbor bi moral imeti takoj v sačetku na raspolago finančna sredstva, ki so prvi pogoj uspešne kampanje. Progresivcl v delavskih unljsh se ^odo morali savaetl sa stvar pri svojih ^organliacljah ln sodelovati pri načrtih sa militant-no organlsstorlčno kampanjo v Jušnih dršavah In pomegstl k uspehu s finančno podporo." Kompanijska unija dviga glavo Zbtrmaji insk Waahlngton, D. C, «— Avtomobili so tadnje leto ubili 31,500 oeeb v Zdrušenlh dršavah, to je 18 odstotkov več kot v letu 192A, se glasi poročilo National 8efety Councila. Najl>olj so porastli uboji v Kaliforniji, dvajset odstotkov, To poročilo se ps nanaša le na statistične podatku lx 31 dršav, torej še nI popolno. Berenek, češki delavski bojevnik, umrl Chicsgo. — Karel H. Heranek, eden etarlh voditeljev Češkega socialističnegs delavstva v Ameriki, je 13. t. m. nenadoma umrl v starosti A2 let. Slovenski socialisti so gs dobro posneli. Kaj je bil na mnogih naših prireditvah in ob krsti br. Jošrta Zavert-nlka v sadnjem avgustu mu Je govoril poslednje slovo v Imenu čeških delsvcev. Beranek je bil rojen v Pragi. V socialistično gibanje je stopjl v 17. letu in od tedaj se Je neprestano udejetvo-val v delavskih bojih. I .eta lfKNi Je prišel v Ameriko. Tu je vodil uredništvo "Mpravedlnoetl" v Chlcagu In "Delnickjrch Listov" v Oevelandu, Pisal je mnogo in prevajal is angleščine, n. pr. Sin-dairjevo povest "King Coer./ Vedno Je stal v prvih bojnih vr-«teh čsdkega delavstva. Večen mu spomin! Četrtek, i«, januarja. TT PROSVETA TRK K* IMtWTWMWttn . m M SSJ» m pit mm; m Glasovi iz naselbin ^I^ias tMM * i laan. m »HM ta» ss-a». Ha iČZ —»1— r~m H» h >»«"ihw». S» •• mm m m mm KomUija je preiskala ^mmmmmmmmrnm j ■ M kater Hoover je imenoval komisijo, ki je dognala, da je prohiMcije samo na papirju. Nihče — razen peiéice fanatikev — se ee zmeni ce Voieteedov zakon, kakor da «a al. late- ntr Hoover bi to lahko vedfll aam, toda čase je dosti in denarja ta komisije in, preiskave je dosti. Končno se lepše in ofleielnejie fiaai, še sekonstetira: To in to je domala komisija ... Komisija je torej dognala, da je prohlbicije duh. ki samo streti, toda videl ga al še nihče. Komisija se ni vprašale, zakaj je probibieija tako prsairana in tepUna. Za to vprašeaje bo trsba drugo komisije in preiskave. Zaenkrat je inženir Hoover izvedel le to, de je v Ameriki na milijone "zločincev", ki vsak den gesljo Volstesdovo postavo. To je vso. Ko je inienir Hoover to ofldetno Izvedel, je aSveda njegova dolžnost, da to pove kongresu. Zraven je njegove dolžnost, da sahteva od kongresa, naj se poetavs uveljavi. Kongres bo sda j aakej storil. Denarja jo dosti in tiskale ss bodo nove poetavs, na podlagi katerih ss bodo oddajale nove službe In izdajale nove odredbe. Ali pe to spremeni položaj? Alf bodo "zločinci", ki niso nobeni zločinci, potem res postali čez noč sngeli? Rešimo, da bi kongres sprejel zakon, s katerim bi nam ameriškim Slovencem prepovedal jesti domače klobase, sjdovs žgance ali kislo zelje. To ss lahko zgodi, kajti v deželi velike svobode in demokracije je vse mogoče. A sa-enkrat se nam ni treba bati. Recimo pa, da se te sgodi — ali ne bomo tedaj amerUki Slovenci v ogromni večini postavolomct? In kdor prelomi postavo, je očeh sakons zločinec. Zakon no dela izjem med «1rs vi mi in slabimi želodci. Klobase ftkodijo marsikateremu želodcu, ampak v očeh postave bi bili vsi želodci slabi. Opojna pijača tudi no vpliva na vso ljudi enako, toda v smislu zakona Imajo vsi ljudje v Ameriki kokoéje živce, ki ne prenesejo vi* kot pol odstotka alkohola. To pomeni, da Je med razmerami, kakršne so, in med bedastimi sakoni, ki si Jih bedaki Izmišljujejo, velika razliks. Bedaste, zločln-ske postave ustvarjajo zločince v Ameriki. Ako bi bilo 90 odstotkov manj zakonov, bi bilo 00 odstotkov več poétenlh ljudi. Inženih Hoover je zadnjič "rešil" prospe-riteto. Zdaj "reži" is prohibicljo. Široke mase ne vidijo nikjer nobene proeperitete In maae bodo tudi šaman iskale prohibicljo. Pravzaprav ne bodo iskale — čakale bodo, da Jih pro-hiblcija peišše, in čakale bodo is dolgo. Medtem pa bo imenovana nova komlelja in pride nova preiskava. Saj Je dosti časa In denarja. * It Rima Je te dni prišel nov hripev krik. Papež Je zavpll v encikllkl, da Je sveta cerkev prva poklicana učiti otroke, potem so poklioani sta rži In tretja je drftava. Nadalje Je pepel preklel skupen pouk dečkov In deklic ter spolno higljeno. Rekel Je tudi, da Je škodljiva vsaka Šolska vzgoja, ki sametava dogmo "Izvirnega greha." To Je krik iz srednjega veka. Is onega veka, v katerem Je bila cerkev prva poveod, kjer je vladala. In kaj more ta vek pokasatIT Kaj more pokazati dobrega poleg onega, kar so dosegli puntarjlT Krik jo Sel mimo. Is Afrike preko Evrope Je priâla v Ameriko nova vročinska bolezen, ki Jo raznašajo papige. Ako pomislimo, koliko papagajev Je v tej deželi — na vsakem oglu krlče — Je nevarnost res velike. Čuvajte ar papagsjev! Amerik s ti i sem Je tudi to, de ss ameriAkl otroci uče latinsko, špansko, francosko in nem-Iko, nihče ae pa ne uči engleškega, rasen tuje- (aJrf. — Ako liaiee. vtdL de čas beti tisočo milj ee uro Dokler je človek aslpd. aje-javi udje gibčni, ss stM čas, ampak želi. de ima od užitek in veselje Vsaka stvar živi po m. tukaj v Obija imamo Prosil bi vea, kako bi vi eli živi po vzgoji gospodarja. zato imamo različne rastline In ljudi na sveta. 80 ljudje, ki so v korist človefld dražbi. __r ko nekateri ftkodejej* sami sebi in drugim Kdor je či-tal in opesovel delo nekaterih naših rojakov v zadnjem lota. mi bo priznal, da niee delovali (pisali) za združed)* in ne ze izobrazbo, peč pe ta večni prepir nsšfgs naroda v Ameriki sploh. Pred par leti smo imeli precej inteligentnih dopisovalcev v različnih naših listih, ki so skrbeli ze bogato in pončljivo vsebino v dopisih in člankih. Zadnje čaaa se je pričela prava vojna med rojaki in, tal, to v našem naprednem listu Proeveti, ki je glasilo napredne jednote. Odkar je prošle konvencija SNPJ sklenila, da se člani svobodno prepirajo in napadajo drug drugega v listu, so se nekateri pridno peslnžili tega grdega dela, ki škoduje naselbinam in podpor nim organizacijam. Vsak šolski deček je smožen pisati psovko ali kopirati it dragih listov medtem ko mora biti človek zdrave pameti, de napiše kaj ko-ristnega in podučljivsga. , Tudi is naše naselbine je bilo več dopieov, ki niso delali oz prinesli nobene čaaM dopisoval cem. Pameten človek na take budalosti ae odgovarja, veled tega ae todi podpisani nisem ozi ral, ko sam bil osebno napaden četudi bi dspisovska lahko spravil v nfprilike in sodnijsko prisilil, da prekliče svoje neresnice Od sedaj naprej bom pazil, da as moje ime ne bo v bodoče izrabljalo po nepotrebnem, tud bom branil čast Narodnega doma salo, ker vsi vemo, da je vse do sedaj napravljeno le začasno la poleg tega Ima vsak ddnlčar pravico prisostvovati aejam dl-jrjev in dati nasvete, ki bo-dJftpoštevani, ako so v korist Doria. Upam, da v te» letu prspir ponehajo in pričnemo skupno delovati v prid aaroda, kar pomeni napredek in slogo. Ljudje, dokler ss sami hvalijo, da so pi-satelji, smešijo sami sebe. Zur-nalist, kritik ia napadalec so trije, ki ss veliko na razločijo drug od drugega. 2uraalisU in kritik so modri ljuds, medtem ko jo vsaka pocestna Šlapa zmožna napadanja in blaten jaoeselbln in posameznih oseb.^lvsrl, ki smo jih imeli zadnje leto, bddo javnont bolj zanimale, kakor pa prepiri, Namrač, usUnovitev oz. združitev v Federacijo društev SNPJ Je vzbudila precej se nimanja za SNPJ. Naša dobro poznana miaa Ana Pablan, k nam vedno rada pomaga pr vseh predstavah, Je prvikrat o božiču pela na radio v sprem stvu ntlss Agnes Radovich. Sedaj igra na harmoniko na Ist radio postaji nsš rojak L. Jud nieh, sin dobro poznane družine M. Judnichevs. Ne smem poza biti, da smo staro leto končal in pričeli novega pri m rs. B. Kramer. Napravila je Izborno zabavo v počast hčerki, ki je dosegle sUroet 18 let. Nikdo ni bi žejen ne lečen. V zadnjem letu smo imeli tudi bazar, ki je pri naeel nad dva tiaoč dolarjev Narodnemu domu. Peter R. Kurnlck. prištevati kuka briga za» rieam divjačine. Kolikor lovcev in 'marjaše/jeV nas je v tej o-kolki, ne pečemo medvedjih tac; a, to delajo eentkhutani, jim želim dober tek Vedite. Heleni., de se naše kuharice izvrstne. A-ko bi vi vedno ne sedeli drtna pod mnrelo ter se tik verjeli s re» le sentklerčane. bi Inbko __povohali v kako sosedovo kuhinjo, de bi ae prepričali, kako lepo diši divja pečenka. ali se razumete na 'merjašenje'? Mi, ki aano bolj v kotu. ne 'marjašamo* pod ma rek», kot to na primer dele vaš urednik. Tudi se aam ne skomina po medvedjih tačkah. Zer»;-mamo pa se veliko bolj ta lisic ke, lisice, fazane, jerebiee in tuo. zajčkom ne prizanašamo. Kar vprašajte naše kuharice, ako ste v dvomu. In ako hočete imeti razvedrila v krasnih ohijakih gozdovih, pojdite izpod amrele n se pridružite s svojo puško nam lovcem-marjašarjem. Res Je, da je lovska sezona sedaj že skoro končana, kljub temu lahko pripravimo za prihodiu Edina zver, katero streljamo skozi celo leto, so lisice. NaAe žeae nam delajo pa omako s lisičjih repov. Nimamo nič ¿roti temu, ako medvedje tace jedo sentklarčani po vašem receptu Marjašarji vam podelimo naš blagoelov. Domneva ae, da vsaka peta oseba v Ameriki zna voziti avto. Vosila pa bi veliko bolj-še. če JI ne bi nagajali oetali štirje. Ako ae bomo v letu 1MI0 kulturni, ne bomo nikdar več. Vsak kult. kutlnsr In kot po-nujs svojo kulturo. Ameriške karikature knematih holjševl-kov niao napad na Rusijo, pač pa reklama za ameriške "aafely razora". O 'Medvedih' Cteveland (Neerbargh), O. — Cltal aem vaš recept, cenjena goef& Heleha T., v vsšem glasilu, Ameriški Domovini. Je nekaj, kar bi ne smels pogrešati nobena kuharica, kajti medvedje tace bi telo teknile možem, ko se z mačkom v glavi vračajo k svojim boljšim polovicam. Helena, medvedov nI v državi Ohio. Tlatl pa. ki gredo na lov v Penn-sylvsni}o, se medvedov I tek ne boje. Ako ae boje «ftljskega zajčka, kako bi ae še beli pennayl-vanakege medveda?t Videl aem sliko na pčvl strani A. D., a kakim ponoeom so pokazali, da so res lovci In da baje znajo stre-Ijstl. Ampsk koliko atane zverina v IVnnajrlvanlJI, o tem so pa pridno molčali! Kokiukearstvo nove vrste Dvrant City, Pa. — Dne 15. dec. p. L so magnatje tukaj zaprli vaa kolesja. Dejali pa so, da bodo pobrali zavore is kolesja dne 16. januarja. Sedaj krožijo govorice, da se bo to zgodilo šele s l, februarjem. Ko se bo bliža" ta datum, pa bodo skoro gotovo spet podaljšali rok za par tednov in tako naprej. Na društvenem polju smo| prošlem letu napredovali aa o-krog 10 članov. Bilo bi Jih lahko več, ako bi se malo bolj zanimali ta stvar, ki je tako velikega pomena. Na letni aeji je bilo precej kritike, vendar pa amo izvolili društvene odbornike, Id so vačini povolji. Pred nekako petimi leti je bila ta naselbina še polna kukluk-sov. Ta'organizacija okapucanih je poznana po vseh Združenih državah. Prav ddbro je poznana v naši naselbini. Tu in tam je marsikateri "hunki" dobil grozilno pismo,, ki je bilo poslano po pošti. Sedaj se je v naši naselbini pojavila nova "nevidna" organizacija, ki zelo sliči ku-klukski, s to razlikö, da so bil v prvi večinoma stoprocentarj zakritih obrazov, ki ao pošiljal grozilna pisma potom pošte. No, in nova "nevidna" organizacija pa ima 100'i Slovenca, ki še n dolgo na ameriških tleh. Clan te "organizacije" nimajo zakritih obrazov, se ne poslužujejo pošte za dostavljanje grozilnih pisem, vendar pa si zbero temno noč, da podtaknejo grozilna eno-nlmna pisma. Organizator Je sam izjavil, "da bi znal kdo je podtaknil grozilno pismo, bi ga 'trital' za ga-lon pijače. Dotični naj pijačo sam izpije, pa mu bo želja izpolnjena. Kje pa bo dobil pijačo, ali ne ve, da Je tudi ta protizakonita? V podtaknjenem pismu se grosi s deportacijo! Pl-smonoša-plaec Je še daleč za luno, ko grozi s deportacijo. Možak ali kdor Že je. naj se pasi, da sam ne pade v past, ki jo naatav-Ija drugim. Kanadčani, ako se kkterl utlhotapi čez granico, naj se pazijo, a kom Imajo opravka. Jerry Krajec, član društva 301. O diktatorjih * RRsebeth, N. J. — Za svobodno republiko Jugoalavljo; za svobodno In združeno evropeko republiko. Upanje za avot>odno Jugoslavijo Še živi v narodu In postno še sedaj, ko vladajo ju-goalovanski narod v Italiji, Av-striji In v Jugoslaviji t železno roko dlktatorstva s tem, da so dali narodu nagobčnik in posebno še časpisju. Kdor nI zadovo-IJen t gospodarstvom in z velikansko množino vojaštva, tan darmerije, ftnancarjev in drugimi nepotrebnimi visoko plačaai- pradniki. pe hajd v špehkaRa-ro od S do 12 let ia več- Kdor koga umori v prepiru, da aa-prpvi umor, pa je kaznovan t nKoecev do treh let. "Something wrong." Kader bo vojna napovedana od Italije, tedaj ali pa nekaj po-v.*j bode diktatorji izpustili it ječ te nedolžne Ijodi in jih poela li na bojišča, de bode zopet v novi ječi. Tedej lahko pride, da * bede evropski narod osvobodili težkih verig diktatorjev Italije, Albnnije, Jugoslavije, Španije itd. Evropski narodi ae bode združili in ustanovili svobodne združene držnve evropske i» Muasolinija pa naj pošljejo ne otok Lipari in tudi vse krivične diktatorje. ^ J ■Torej denar, ki je bil nabran za Jugoslovansko republičansko združenje naj še počaka, za kar je bil ijamenjep in ni potreba imeti tako velike skrbi za nabrani sklad JRZ, ki je v oskrbi SNPJ ¡p JSZ; posebno še tistiir ne, ki so darovali za kraljevske Jugoslovansko ligo. Zakaj ps nihče ne vpraša za tisto ogrora no vsoto, katero je nabrala Li ga? Kje ae nahaja? Toliko v pojasnilo od zveatege člana Jugoslovanskega republi čanskega tdruženja in agitator ja za svobodno Jugoslovansko re publiko in t lastnim podpisov na člankih v Chicago Herald ant Examinerjb, in v drugih angleških Ustih v času svetovne voj ne. Za korekture se imam za hvaliti profeaorju g. A. Bartu in sobratu Joseph Siskovichu. terreme imamo tukaj prav lepi in toplo kot v spomladanskem času že od 1. januarja, popre, smo pa Imeli dež in sneg in nekaj prav mrzlih dni. Kar se tiče delavskih razmer je bolj srednje obetajo nam v časopisju, da be na spomlad boljše, koliko bo resnice, bo pokazala bodočnost. | Sobratski pozdrav, svobodo-mislec, Andrew Sprogar I LJUDSKI GLAS S-N-P-J. Predavanje prosvetne zadruge Čhlcago,—Predavanja se vrše v, Bergerjevi dvorani, 2668 S Lavvmlale ave. Prvo bo dae 25 an. ob 8. zvečer, predava A. Ko-bal, urednik "Svobode." Seznam serije predavanj je: 1) Uvodni pregled: viri grške civilizacije, podedovanje od Egipčanov, Ba-Bi loncev, Feničanov in drugih Predavanje bo Hustrirano. 2 Zgodovinski pregled grške civi lizacije, družabno, verako in politično življenje. 8) Grška umetnost: kiparstvo, arhitektura, li teratura in filozofija. Predava njs bo ilustrirano s slikami in 2 odlomki grških del. 4) Slava grške civilizacije: njen razpad vzroki in grški vplivi na poznej še civilizacije. Med vzroki raz-pada bo začrtano razmerje med sužnji in gospodarji, družinsko in družsbno življenje. Sledil bc obris razvoja helenlzma po sma gi Macedoncev. UlHKliH Razno iz Detrotta Detroit, Mlch. — Ker se naha ja v tem mestu velika brezpoee nost, nsj sporočim kako se ihia mo. Stari naseljenci ne pomnijo tekih razmer kot vladajo Sbda tukaj. Od mesta dobiva podporo več tisoč ljudi. Ako bi mesto ne pomagalo s podporo, ne vem, ka bi družine počele v tako hudi zimi. Sedaj je dobro razvidno, koliko Je naš milijonar Ford za delavstvo. Upam, da se bo uboga para enkrat organizirala in pri šla do svojega cilja. Tukaj na zapedni strani me ste imamo rasne organlsaclje, ki še precej dobro napredujejo. Največ zanimanja je za Slovenski delavski dom. Veselic in iger Je dovolj. Nudijo nam večkrat priložnost, da ae lahko ekupno zabavamo. Zednja priredba "Deseti brat" je bila Jako uspešne Igralci so jo jeko ddbro Izvršili, radi česer jim vsa čast, poeSbno še, ker se toliko žrtvujejo za na p redek doma. Igre dajejo pritflto tudi tistim, ki še niso tako dobro itvešbani, da postanejo čez čas dobri Igralci. Posebno velja to še za mladino, ki se lahko irvež-be v nastopih na odru. Kar se tiče sloge med nami, je pa tako k<* po drugih nesel-binah. Tudi pri naa ae kateri do->1, ki ae na sejah naziva naprednim in po sejah ps Širi prepir. Ako se ne stori, kar kateri teli, se ga obrekuje. Priporočal bi. Politika i SNPJ rvetand, O. — Napadi od Hrane našeg glasile proti Med »«nerodne radničke obrane jeste votiradniško. Zašto evo. zašlo ___. MRO radničke institucija, ioja brani bez političkog razlite ave radničke borce, koji na-ftradaju u klasnoj borbi i koje .adi ven iz zatvora da ne truhnu u kapitalističkim hramatima. U tvakom štrajku ona brani štraj- zanima za klasnu borbu, a 3sobito znadu št raj kaši kolike je važnosti. Isto kada U organizacija po-Hlja resolucij u na društva SNPJ i HBZ proti belog terora u Jugoslaviji da ista društva dvigni ju glas proti v onog jugosla-venskog barbarizma kdje se u-bija najbolje sinove jugoelaven-skqg naroda i razbija njihove organizacije i proganja vsakog jnog koji se ne slaža aa ugoeta-/enskim fašizmom. Na tom pitanju se je naše glaailo dalo na stran jugoslavenskog fašizma jdje napada MRO koja bombar-lira društva protiv belog terora, mjesto da če stati na strani nateg mukatrpnog naroda bez raz-ike gdje se nalazi. Isto napada rrvu radnlčku republiku USSR. Tu se je naše glasilo odlikovalo t pokazalo kakvu politiku zastu-pa, redničku ili buržuazku. Danas kada ceo buržuaski svi-jet napad prvu radničku republiku i prani svako vreme urote protiv nje, tu se je i naše glasilo pridružilo da može donesti *voj_dio mržnje protiv vlade rad-nika i seljaka. Kaže da u Rusiji ne pošto j i več radničke seljačka vlada, nego diktatura par fanatičnih komunista i sicer najgad nije. Priobštevalu se jest onaj Johovičev p u tu j uči roman po Rusiji, da jest tako izgledalo, da je on jedan veliki pisec. Johovič nije ono ni pisao nego jest samo podpisao pod one leži, gdjšr arlavno jest da se više Mati; ne pita se jell laž iH ietina. U na širna pravilima stoji, da se pod plra svaka napredna ideja. A o-no se napada bilo u koju obliku To s^ jest pokazalo u mnogim slučajevima, gdje čemo i dokazati kada bude treba. Politika koja se izraža u na-šoj organizaciji jeste socialistič ka, to jest treča buržuaska partija, koja brani-današnji društveni poredek u obliku takojšnje demokracije i tiranije izobraževalne akcije koja «širi socialistič-ku proti radnijku politiku. Jeh naše članstvo nevto posebnoga od drugoga radnštva? Hlslim da nie. Naši radnički interesi nas vežu, da se solidarišemo i pomo-žemu jedan drugemu u svakom pogledu u štrajkovima i svim podhvatima. S toga i mi moramo da kažemo našemu članstvu Isti nu što se njega preme i imperia-lističke rati u koja če biti i naše članstvo uničeno kao svak rad-nik, a speclelno naša mladino koja je učianjena u SNPJ i koja če biti hrana topovima. Stoga naše glasilo mora da propagira protiv ohog užaea koga nam sprema buržuaija i kazati radnicima članovima SNPJ, da su oni jedlni pomožu druge brače radništva da dokrajče onu gnjusobu, to Jest rat gdje ginu samo radnic za profit kapitalista. Matt Lucich, član dr. št. 12«. (Vaš prejšnji dopis je bil pri občen v dnevniku ProRveta z dne 9. januarja. Ako niste naročnik na dnevnik, nI tp naša krivda. Priporočljivo pa je, da ae na njega naročite in ga ČItate p redno skušate list kritizirati In mu očitati 'protiv radničko etalište,' da je proti Ruaiji in podpira kapitalistični slatem( Klaana borba zahteva, brat Lucich, da to aterite. Daj nadzbrati ivojc zdravje! Dr. W. Hahn piše: Leta že pridigam v besedi in pissvi in * trudim, ds bi si vsi zdravniki moje nazore oevo. jili, da se namreč profilakaa bolezni boije iz. gradi, po načelu: "Bolezni preprečiti je kot jih ozdraviti." Ti moji nasveti se sedaj v Ameriki uresničujejo. Ze nekaj Časa sem i m*, jo tu zavode zam nadziranje zdravja. Pri niu in drugod se damo preiskati šele tedaj, ko smo že bolni. Gremo najprvo k domaČemu zdrav-niku ali h kakšnemu drugemu znanemu zdrav, niku, ki nas splošno preišče. Nato se prične trn jeva pot k raznim špedaliatom, kar na® vzame ogromno časa in denarja. Celo bolniške blagajne pošiljajo svoje bolnike, ki jim je i* guba čaaa dvakrat talka, od Pondja do Pilata in zopet nazaj, nova trnjeva pot JMravgtveni nadziral ni zavodi, kjer bi si dali v eni in isti hiši vse preiskati (nos, vrat, nšesa, oči, urn, presnavljanje IW.), in sicer v teku ene ure ali dveh, bi bili prave dcfctpota za pacienta, z« zasebne paciente bi merah biti prav tako na razpolago taki zavodi z odličnimi špeciatisti. Važno je dalje, da se v teh zirvodih napravi samp diagnoza, ne pa da bi se izvajalo tudi zdrav, ljenje. Sicer bi morali vsi zdravniki svoje or-dinacijske sobe zapreti. A kako važno bi bilo za vsakega zdravnika, če bi dobB zanesljivo, po veeh pravilih dobljeno diagnozo z načrtom zdravljenja; zdravljenje bi bilo na te način vse drugače uspešno kot sicer. Taki nsdziralni zavodi imajo tudi še čisto drug namen. Pomagajo naj ljudem, tudi če « ti trenutno ne čutijo bolne, pri preprečen ju bo lezni. To se doslej skoraj nikdar ne Izvaja. En zgled naj navedem. Zdrava in cvetoča ženska, ki bi ji nikdar ne prišlo na misel, da bo moral« klicati zdravnika, gre v tak zavod radovedna •kaj ji bodo povedali. Na svoje začudenje izvi tam, da ni tako zdrava kot se vidi, da ima desel kilogramov preveč in da te prevelika teža naj prvo življenje odstotno skrajša, ter da povzro ča pozneje žolčne bolezni, slšdkorno bolezen itd Svetujejo ji, naj napravi to ali ono, da se izog ne imenovanim boleznjm. Nikar ne mislimo, d bi tudi domači zdravnik to naredH. Prvič gi sploh ne vprašamo, ker se čutimo popolnoma zdrave, dalje pa tudi nima on avtoritete ko jo uživa ta zavod. Uspehi teh zavodov v Ame riki ao zato tudi izvrstni. Malo časa &ele ob stojijo, pa se je že moglo ugotoviti, da je po vprečna umrljivoat onih, ki se dajo v zavod preiskati, vidno manjša kot pa umrljivost onii Id se zavoda ne poslužijo. Staro načelo, da s samo takrat bolan, ko ležiš s hudo mrzlico postelji ali pa če te teži kakšna zastarana bc lezen, ni pravilno./ Pogosto si bolan, ne da fc za to vedel. In zato so take nadzorovalne prt iakave potrebne in zelo koristne. Bolje pre kot alej I ^^^ Česa vsega ne vdihavamo? "Ne vse, kar vdihavamo, je zrak. Z vsi kim dihljajem vdihavamo milijon predrobni palčic in kamenčkov in še voUko drugih stvar ki niso "zrak," je dejal dr. Humphreys, prec sednik ameriškega vremenoznaaakega društvi v svojem govoru "o sestavi atmosfere." "Odkod prihajajo vse te primesi? Od neb vrh nas in od semlje pod nami. Vsak veter, i piha čez puščavo, vzdlga stotine in dostikn milijone ton v prah zmletega kamenja in 1 raztreaa daleč naokrog. Drobci rastlinskih vli ken pokrivajo zemljo po vsem svetu in najman ši vetrič jih rasneša sem ter tja. Plode smre! plevela in tisočerih dreves in zelišč moramo vd havati v naša pljuča od spomladi do pozne je» ni, kadarkoli smo na "dobrem sraku." In nsi pljučne cevi potrebujejo dimnikarjev (za ki tere je po sreči narava sama poskrbela), ds < terejo plast saj iz kuhinj, tovaren in gozdni požarov. "Celo ocean napravlja is žraks praveti solino. Bliski ustvarjajo dušikove kisline v t mosferi, dočim premog in vulksnski izbrul prindšajo še več žvepla—šl| vse to je previ razredčeno, da bi nam škodilo. "Trosov in mikrobov vseh vrst je vsepov« in jih moramo, hočeš, nočeš, vdihsvati. In ki kor da vse to nI zadosti, tupatam kak velik 01 njenlk Izbruhne v zrak ogromne količine prah ki visijo v zraku daleč prot, dostikrat po vsei svetu, čez mesece in tudi leta. - ' "In končno k vsemu temu prahu, ki 1 zemlja sama povzroča, prah iz veeoljstva pr dira nestalno v atmosfero. Milijoni utrinki zgorijo vsak dan v naši atmosferi In njih pr« ostane v zraku. — da teke stvari opustimo, kar bo gotovo rodilo večje prijateljstvo med nemi. Priporočam delničarjem, da pogosto zahajajo v Slov. delavski dom; ravno tako tudi onim. ki še nlete, da postanete delničarji v kratkem. 81ov. delavci, Dom je drevo našega javnega življenja. Priporočal bi tudi. da ae v domu izogibamo rasnih "of-rov,** ker vsak najbolje sna o svojih finančnih ras merah. 8 tem ae mislim niko«ar taliti. Frank Tebevnlk. "Čestitam ti prav iz srca. Slišal sem. J si pri špekulaciji s oljem v Pentlji 10,000 dolarjev/ "Res, s tnalo se motiš. Ni bilo olje ms več zemljišče, ne v Perziji, ampak v Meh» poleg tega ni Ho za 10.000 dolarjev, msrv* 1 1000 dolarjev, ki jih pa nisem dil. msrr izgubil." SSBaHHBBSHMMBft a_______^ j^' Ameriiito znryeiye 72. __ U má James B odmor, HamiRon, O., star * " je bil aretiran, ker jo udaril svojega «»-M"* očeta. Občinski sodnik Patsr je nersdil krsti proces. Obeodil je mladeniča, de mora tiso krat prepisati četrto božjo zapoved ia r*' verz iz biblije ali pa plečeti $M. Faat d izvolil pisanje. četrtek, îé. januar/a. • PROSVETK ■ Vesti iz Jugoslavije a(;rebSka policija o teroristični organizaciji (Urimo.) Zagrebška policija, ki je areti-ila več oseb iz bivših opozicijo-ilnih meščanskih strank, češ da > pripravljali razne atentate s ?klenskimi stroji, trdi, da se ji > g tem posrečilo odkriti dobro •ganizirano teroristično orga-zacijo. Nameravani atentati ne bili torej delo posameznikov, arveč bi bili izvršeni po pro--amu organizirane večje skupi-i opozicijonalcev, katerih sku-li cilj da je, opozoriti s terori-ičnimi dejanji inozemstvo, da > Hrvatje nezadovoljni s $em (žimom in s to vlado ter da ho-tjo za vsako ceno zaživeti svo->dno. šef politične policije v Zagre-i dr. Cvetko Horvat ja v ime-i zagrebške policije dal te dni >vinarjem daljše informacije o tej stvari. On je dejal: ... Po odkritju frankovske terori-ične organizacije, ki je izvršila entat na Schlegla in policijske jente, je uspelo .policiji odkriti i drugo tako organizacijo, ki je dala samostojno in ločeno od ankovske. Potem takem ima- 0 torej danes na Hrvatskem re teroristični organizaciji. Ta, laj odkrita organizacija, sestoji > večini le iz članov biviše radi-ivske stranke, zlasti omladine. ako so odkrili peklenske stroje Dne 13, novembra je bila po-:ija zaupno obveščena, da je yetko Hadžija iz Karlovca prijel v neko zagrebško gostilno •ecej težko košaro. Policijski gani so hoteli košaro preiskati. 1 so v gostilno, kjer so našli adžijo s košaro. Z njim je bil i neki Štefanac. £ri njiju so s našli v košari kaj nenavadne vari. Našli so v njej izolimo ži- električno stikalo in železno, atlo z železnim pokrovom, v »krovu je bilo dvoje natikačev, imenjenih za električno zvezo tkor pri rSdio-aparatih. V škat-sami je bilo mnogo ekeploziv-i snovi, ki bi se vžgala .čim bi > stikalu opustil vanjo tok. V «ari so namreč hašli tudi bate-jo — torej kompleten peklen-;i stroj, ki ga je treba samo k>jiti, položiti pod kak most in »ustiti vanj tok. Eksploziv je Ino močan in bi. bil učinek rahovit. Pri Stefancu so nsšli idi revolver z nasekanimi kro-jami, ki bi učinkovale kakor im-dum krogi je. -— Tako je poli j a s to košaro, oziroma s čleskom, ki je zaupno ovadil ko-\ro policiji — odkrila organi-rano teroristično skupino. retko HadŽIja velja sa organizatorja h mladinskih organizacij. Stal i baje v vezi z radičevsklm vo-teljem dr. Krnj»viČem v ino-imstvu, ki mu je pošiljal navo-la. Hadžija je bil mnenja, da i treba zunanjemu svetu doka-ti s takimi dejanji, da v Jugo-iviji ni svobode ter opozoriti et na hudo borbo Hrvatov za oje pravice. V ta namen je or-iniziral mladince ter jih razde-nekako v tri skupine: prva naj imela za dolžpost, razstrelje-fti samo objekte, ne pa poss-pznikov, druga skupina naj bi vrše vala atentate na višje dr-fcnike na Hrvatskem, zlasti na licijske in vojaške, tretja upi na pa naj samo vodi vsa ta . ; »i«« Vse te skupine — tako trdi po-js. ki je tudi našla te tri sku-e — so delale samostojno vsa-zaik. bile pe so v zvezi med K»j. Poleg Hadžija, ki je bil in-■k t ualni vodja vse akcije, je Hv vodstvu neki Bemardič. e nabiral ljudi za to teroristi -■organizacijo. V tretje skupi-voditeljev so spadali po mne-■pollcije tudi Begič. Jelašič dr. Maček, ki pa zanika vsako ležbo. >r. Maček je finančno podpi Mwm to akcije — pravi potici-Regič je zahteval od Mačka r za nakup raznih materi J. ta pa je denar tudi dal. je vedel za kaj je potreben. Icija trdi, da so aretirane! po-ini priznali vse ter bremeni-svojimi izjavami tudi dr. tka. V obeh prvih skupinah \m > še kaj več članov Hi kateri to — tega policija ne ve. Je pripravljena na kakršna koli nja in še dalje preiskuje In rtn zasleduje vsakega os um Aretirane! pripovedujejo sami, j nami živela neka sestradana kako so prišli do te organizacije, služkinja, stara 29 let, brez slul-V katero so vstopili svobodno, | be, polna gorja. Časopisi so za- Cleveliadske opazke Belefi Tone Podgorlčan prostovoljno, da izvršujejo teroristična dejanja. Vsak iapovedu-je svoja dejanja, ki jih je bil storil. Tako izpovedujejo, d* so voditelji radičevcev večkrat tožili, kako da mladina nič ne dela in da bi bik) treba s terorističnimi dejanji začeti rušiti režim. S takimi poročili je Hadžija pridobival pristaše za to organizacijo. Posamezni Člani so po svoji možnosti prispevali za izvršitev načrtov. Ta je kupil električno žico, ta stikala, ta baterijo, ta smodnik, ta je ukradel ekrafit i. t. d. Za vse pa so dobivali denar od svojih vodij, ti pa spet od polkovnika v penziji Beliča, ta pa spet od dr. Mačka in dr. Maček.... od kod je dobival c- Maček? Od kakršnekoli organizacije? Dr. Maček zanikava vsako krivdo na tej stvari. Dr. Vladimir Maček je bil zaslišan kot poslednji v prisotnosti dveh meščanov. Izjavil je, da je Begičeva izjava izsHjena, ker sicer kaj takega Begič ne bi mogel izjaviti. Prav tako odgovarja dr. Maček, da so vse izjave aretirancev izsiljene in lažnive, Izmišljene. Znano je tudi, da je Begič hotel ob nekem zaslišanju izvršiti samomor. Policija je baje svojo preiskavo v tej zadevi Že zaključila ter je aretirance predala sodišču. Od državnega sodišča za zaščito dišave iz Beograda sta se v Zagrebu mudila že ve sodnika, ki sta akte pregledala, nakar sta se vrnila za božič v Beograd. TAko je Izjavil šef polita« policije v Zagrebu. Ni mogoče reči, koliko je v tem resnice in koliko običajne zmote varnostnih organov. Vsekakor pa iz vsega tega sledi, da obstojata v resnici na Hrvatskem dve teroristični organizaciji, oziroma dve skupini, ki hočeta glasno povedati, da niso zadovoljni z življenjem, . kakršnega Živijo zdaj. Ce pojde tako dalje, je gotovo, da- postane Hrvatska druga Makedonija. .. Brezposelna služkinja umrla v cerkvi f Hočete sliko življenja naših tfajbednejših? Hočete sliko o smrti brezposelnega človeka, ki mu je, ostala na svetu edina uteha še vera v nekaj nadzemskega, ker je na zemlji vse zemslko tako hudo in krivično? Prosim: služkinja, stara jed-va 29 let. Sredi najboljših let, ko je ženska lahko dobra žena in dobra mati. Pa je bila služkinja. In ni bila služkinja, zakaj: dela ni imela. Brez mesta je bila. Stradala je in je morala bolna v bolnico. Kako se piše? Hočete podatke? Prosim: piše se Berta Gab-rič, rojena 11. novembra 1. 1900 v Selcih, okraj Kranj. Zadnje bivališče? V ljubljanski bolnici. Pred božičem so jo puetiji U bolnice. Rekli ao, da je ozdravela, okrevala, da lahko gre iz zidov med ljudi za božič. Pa vesele praznike, so ji morda govorile bolnice db odhodu. In je šla na ulico, čakat srečnega božiča. Mraz je pritiskal, sneg je ležal na ulicah, ona brez vsega, lačna je bila In premrla. NI ga človeka zanjo, da bi jI pomagal. Kaj ji je ostalo? Ceaa se človek oprime, kadar nima ničesar več? Spomni se na kaj, kar prav za prav nI nič. Na kaj svetlega, ki pa se ne da ukrasti zase. In je stopila v cerkev, da bi sama sebe presleparila s sijajem gorečih sveč in maAniških orna-tov in poslikanih sten. ClovA si mora pač na nekak način pričarati domnevo pred OČI. Bogve kako je bilo. Naenkrat se je zrutla ne tla brezposelna alužkinja, fratrl in ljudje so priskočili, jo dvignili iz klopi ter prenesli k oltarju, poklicali po- beležili njeno ime. Nič ve*. Z dolarji pod podlago. — Kje jih je dobil? V neki predmestni krčmi je že par dni popival in trosil milostno denar neki mlad fant, ki mu ne bi bilo prisoditi, da je bogatega pokoljenja. Sipa l je denar ter popivaj, bodisi sam bodisi v družbi z drugimi gosti krčme, sipal v taki m£ri, da je postaj ljudem sumljiv. Pa se je nekega večera baš pripravljal, da odide iz gostilne, kar sta vstopila dva stražnika, ki Se ju ljudje opozorili nanj, ter sta v fantu talkoj spoznala že dolgo iskanega 251etnega Stanka E„ znanega ljubljanskega postopača. Takoj sta napovedala aretacijo. Fant se je upiral, češ da ne ve zakaj da ga aretirajo. Na vprašanje, odkod ima toliko de-narja, je dejal, da ima ¿rendar le nekaj kovačev, nekaj malega. Stražnika sta ga preiskovala in našla v podlogi cel tisočak ter 145 komafdov ameriških dolar^ jev. Začudil se je fant, da so našli ta denar, začudili so se možje postave in gostilne. Zdaj je bilo trefoa lagati. NajpreUg. Stanko dejal, da je našel'ffflifrje/potem je spet dejal, da je videl, kako je nekomu, na Zidanem mostu padel šop dolarev iz žepa, pa jih je pobral in vtaknil v Žep, oziroma . . . itd. itd. lagal je no vse viže, a pomagalo nI mnogo. Vzeli so ga s seboj. Policija sumi, da je Stane nekje ukradel te dolarje in da se je na bogve kak način prikopal do njih. Upa tydi, da dobi kako obvestilo p kraji dolarjev z dežele, ker ne more verjeti bajkam, kakršne pripovedtije fant. Mogoče je, da je kakšnega potnika oropal aH mu izmaknil iz žepa listnico, ker se je silno rad zadrževal na. Zidanem mostu, važnem železniškem križišču. Zaključek procesa proti Punlšl Račiču Proces proti Puniši Račiču, skupščinskem antetatorju, je de-finltivno zaključen. Vsaj za enkrat. Kasacijsko sodišče je potrdilo razsodbo proti PunlAi Račiču in tovarišem. Zgodovina procesa je znana. 20. junija lani je Puniša Ra-čič v parlamentu potegnil revolver ter ustrelil proti opoziciji, misleč s tem ustreliti vso opozicijo. Ustrelil je troje uglednih Hrvatov, Stjepana in Pavla Ra-diča ter Gjuro Basarička. Ranil pa je 2 poslanca-radičevca. Opozicije same ni ubil. Radi tega dejanja je bil pred prvostopnim sodiščem v Beogradu obsojen Puniša Račič na skupno 60 let in 4 mesece ječe. Proti tej razsodbi so se Račiče-vl advokatje pritožili na apela-cijsko sodišče, ki je znižalo kazen na skupno 38 let ječe, tako da bo Račič presedel najvišjo možno kazen ječe, to je 20 let. Tudi proti tej razsodbi so vložili priziv. Kot poslednja instanca se je z zadevo ukvarjalo kasacijsko sodišče, ki je obsodbo apela-cijskega sodišča potrdilo. Puniša Račič je torej obsojen na 33 let. Zdaj bo Puniša Račič prepeljan v kaznilnico. Tragična smrt. — Obesil se je. V Zalogu se je raznesla baš na sveti večer vest, da se je pri Zl-movčevlh obesil lft-letnisin Ivan. Dogodilo se je Že dopoldne. Gospa Strahova, gostilničar!» pri Zimovcu. je naročila svojemu sinu Ivanu, ki se je nahajsl na počitnicah doma, naj izrabi dopoldne In gre v gozd po drva. Sin Je šel v hlev, da bi vpregel konje, pa se dolgo ni vrnil iz hleva. Mati je stopila pogledati, kaj je z nJim, ter stopils V hlev. Za vrati je za glodala sina Ivana, visečega na vrvi. Vsa Iz sebe je planila v kuhinjo po n<* ter prere- Hcljo — za žive in mrtve Je ^¡^ vrv prenesli *> sina v hiše, licija poklicane inštancA -- ki i hoteč ga obuditi k življenju, e sin je ugotovila smrt radi kapi ter ^ |g u mrtev. — Pokojni Ivan odredila prevoz v bolnico. jf WJ B|n vdove Strahove, g svojim poslednjim deja- Da bi se izpopolnil v gospodar njem. s kapjo, s smrtjo Je priklicala ljudi, fratra in meščane, da so jI priskočili ne pomoč umreti. Na pomoč živeti ni priskočil k stvu, gs je msti posts Is ns kmetijsko šoto ns Grmu, kjer je ve-IJsI zs nsjboljšegs učenca. Bil pa je zelo sen lav fant. Kako je nji nihče. S svojim zadnjim deja-! prav za prav prišlo v njem d« njem. smrtjo v cerkvi na bo-1 misli na samomor in Izvedbo, je žični dan, je povedale, da je med uganka. Župnik neke kat. cerkve v Cleveland u se je jezil na prižui-cl, češ, da verniki cerkvi dafu-jejo preveč drobiža pa premalo papirja (zelenega). Dejal je, du '/(likljev" in "dajmov" ne mara — on hoče dolarje! — Lepo. pa naj .Še kdo reče, da vera ni business. • !$; * Tudi pri sv. Kristini \ Euclid villagu menda niso zadovoljni z božično "bero." Premalo je b|lo. Cujem, da so dejali (pri sv. Kristini), da si bodo že "zamerka-lfr" tiste, ki so premalo dali. Tako r Če si revež "suh," tedaj nikar ne hodi v cerkev, ker ne boš dobrodošel Vse za dolarje — tudi "zveličanjel" » ' ♦ • Nekateri clevelsndski rojaki bi radi slišali petje iz stare domovine, po radiu kakppak. Ves ¿pas bi stal nekaj čez deset tisoč dolarčkov, ki naj jih preskrbi preljubi slovenski narod v Ameriki. Slovenci v Ameriki so zelo velikodušni in radodarni, to so dokazali že neštetokrat, ampsk za toliko lahkomiselne, da bi vrgli v vodo deset tisoč dolarjev, jih pa jaz nimam. Kaj nam je treba petj^ iz starega kraja? Mari nimamo svojih lastnih pevcev in pevk, ki znajo zapeti slovensko pesem? Ali je pesem Is grla pevca v "old country" kaj lepša In slajša od petja katerega naših tukajšnjih pevcev? Pravnic, ampak nekateri "rodoljubi" bi se radi pobahali na narodov računi Ce kdo na vsak način hoče slišati Ljubljano na radio, naj poseže v svoj lastni žep. Kolek t je brez tega zadosti, "Et cum špiritu tuo pol litra" v pisanem kotu je lieslanost, kakršna bi bila težko mogoča kje drugje, razen v A. S. G. Trunk je pogledal jako debelo. Ampak k sreči nI tako hudi». In tisti nesrečni Jedlovčnlk rtajbrž nI bil tako pošastna zverina kot ga o-pisuje pisanopoljec; In kako lepo piše o nJem: "Ko sem bil ns neki župniji, pride nov učitelj. Jedlovčnlk se je pissl, doma iz Mežice, sin revne dekle. Nisem še v vsem svo-jem življenju naletel na hujšega In zlobnejšega hudiča, ker saib satan bi ne mogel drugače na-stopsti, ako bi se osebno prikazal, Nemškutar, da mu ni bilo para» pjrotl meni t» farjem pa sploh nor, da je včasih kar t zobmi škripal, In sem podvomil, če je pri zdravi pameti, pa je bil, ker nastopAl je hudičevo, s tudi vrlo Inteligentno. Ensklh pri-ksznl sem bil ns l^rošksm ns-vajen, a ta slučaj je bil le pn-vSfe. Naknadno pa sem slučajno kvedel, da Je tega sina revne dekle pustil študirati tedanji župnik v Mežici, in bi bil fant morda za kakim plotom crhal (Tone (podčrtal), «e bi ne bilo — far-ške podpore za študije." Tako g. Trunk v A. S. Komentar bo kratek. Pljsnec iz predmestne beznice bi se srsmo-vsi napisati kaj podobnega, rim-ftko-katoliškl duhovni Trunk ps gotovo misli, kako se Je "posta-vil" s tem egabnlm Izbruhom svoje "otikf In "izobrazb«'." In človek, ki se tako prosUško izraža v tiske, bi rad še nekoga nekaj učili Naj se najprvo sam nauči dostojnega izražanja! see Trunkovo modrovanje o svobodni volji Js resnlčns otročarija. Res Je, ds človek nI gol svto-mst, lsž ps Je, ds Ims človek tvobodno voljo kot uči kstekizem ln po istem preučeni g. Trunk Imet! svobodno voljo se prsvi, da delaš baš in edlnole to, kar ti hočeš In nič drugega! Tega pa Človek ne more delati, ker on Je plod razmer in okolice in racme-re mu diktirajo, Kaj sme In česa ne sme. S tem ps ne rečem, da člove* nima nlkake volje, da nI odgovoren za nlkako dejanje (g. Trunk je zmešal pojn»4' safest, odgovornost In volja v prečudno godljo). Ljudje (t mnogimi Izjemami) lmaJ6 voljo, ki pa nI svobodna; saj moramo mnogokrat delati to, kar nočemo, m. bi ne hoteli, le bi nsm bilo dsno na svobodno voljo. Clovsk Je det* ! rszmer In njegove volje Je Jsko omejena, se mora uklenjatl ras-, meram, okolAčinsm in «Jučsjsm. Gisd te požene v zločin, žensko v prostitucijo, v zločin te požene ljubesen, sovraštvo, Itd. Itd. Ameriška okipaelj« lUMIJa Ker*h kritizira adminislracijo, ki je poslala vojaštvo v Haiti, da terorislra domačine. Stališče ameriške vlade hinavako Washlngton. D. C. — (F, P.) — Senator Borah, načelnik komiteja za zunanje zadeve, je te dni podal izjavo, v kateri kritizira Hooverjevo stališče, katerega je zavzel z ozirom na ameriško okupacijo Haitija. V izjavi podaja razloge, zakaj je njegov odsek odklonil Hooverjevo sugestijo, da se pošlje posebna komisija na liaiti, da uvede preiskavo o položaju. Borah naglaSa, naj Hoover podvcame korake, • da se okupacija Haitija od strani ameriške vlade takoj ukine, ker je sedanja situacija hinavska. Borah je dejal, da načeloma ne nasprotuje preiskovalni komisiji, toda storiti se mora nekaj že sedaj in ni treba takati na poročilo preiskovalne komisije. "Amerika bi morala imenovati civilista za vrhovnega komisarja ali ||pvern6rja in morala bi dati domačemu prebivalstvu priliko, da ga isvoli po svoji volji bres vsakega vmešavanja. Pri volitvah naj bi ljudstvo samo izvolilo svoje zastopnike v kongres in ta naj bi potem izvolil predsednika kot to določa ustava," je dejal Borah. uPrl-znam, da je Amerika naredila nekaj dobrega za haitiško ljudstvo v izboljšanju sanitacijo, toda v političnem ozlru nI storila ničesar." Pred dvanajstimi leti je Amerika s silo izgnala poslance Iz zbornice In od takrat Je vedno nasprotovala, da bi Imelo baltiško ljudstvo besedo v političnih odnošsjih. Odvzete so mu vse prsvlce. Ameriška vlada bi se morala sramovati sama sebe, posebno sedaj, ko pošilja v svet svoje poslanice, v katerih se o-greva za razorožitev in svetovni mir, Ali je to poteza za mir, ako Amerika pošilja svoje vojaštvo nad brezmočno ljudstvo ln uganja nad njim svoja nasilja? To so dejstva In dokazi, da je stališče Amerike, ksteregs zavzema z ozirom na svetovni mir, neodkrltosrčno ln ne more nihče verjeti v dobro voljo Amerike, da je v resnici za splošno rszoro-ženjs In za svetovni mir, ker s svojimi dejanji tepta pravice tujih narodoy, kadar se upro nad-vladi uzurpatorjev. Okupacija Haitija od strani ameriškega vojaštva je dalosten dogodek In meče čudno luč na ameriško diplomacijo. Isvor človsAkegs rodu RockefeHerjevs ustanova j« podarila «JO tisoč dolarjev ?s u-stanovltev znanstvene eksperi-mentalne postsje o poreklu čk»-veštvs, in sicer v okolišu Orsnž-nega parka na Floridi. Vodstvo podjetje je prevzele univerza v Jaleu, ki bo napravila podroben načrt za proučevanje opic, Alm-panzov, goril, orangutanov in elitnih živali, da se raireAlJo nekateri problemi glede ČlovsAkegs postsnks. Učenjaki bodo zlasti gledali na to, koliko vplivajo de-dnost, okolica, različne žlvljen-ske prilike ns normalni razvoj poedinca. Profesor Angeli, naj«-dličnejši strokovnjak v Jaleu, Je Izrekel mnenje, da bodo študije zatrdno rodile mnogo zanimivih Opazovanj v tem persčem vprašanju, Človeške opice ps ne bodo zsprte v kletksh, ampak se bodo svobodno šetale jx> odkazanem prostoru: stem se ssml po sel jI odločijo elementi, ki so j »i umetno uvedli v obširni problem. Sr^n« CthlnJ«. ki U pod«k>v»U se mil. dol: as svoj»« mole Franka Ssvtsu. J* poro*U tr*m[ Hrt J« prti slsUls H 1st kot rtslslaje. ,Ai Frank Lukansleh: siiiiiissiwiiMissiiiiiisnwesiwai ZA NAŠE FARMARJE Veš. ds ni prav, kar delaš, a Vendar storiš, ker MORA*. Resme re so močnejše ed tebe, tvojs volje naveezsdnje sploh ne pride v poštev. In nsvsde! Milijoni ljudi se zastruplja z nikotinom, opijem, alkoholom ln drugim! Strupi In se temo ne morejo odreči, ker navada Jim je postala žeton s srajca, ker nimajd svobodne volje, ker Je njihove volja nasprotno podrejene. Toliko flstje svobodne volje, ki Je člo veku zaenkrat še tuja. Napisal M Ishko k predmetu še več, ps nI potrebno. Za pametnega čfove. ka zadostuje, ksr je, otročjim starcem pa tako nič ne dopoveš NAtbCttEil KNJIGO "AMRRIfiKI SLOVENCI." Rokosjv uši Mnogokrat me kateri Ismetl rojakov vpVaša glede kurjih uši in drugih perotninskih pršle. Opisal sem pred kakimi šestimi leti vse podrobnosti o kurjih dšeh, kar se je pu menda Že vso pozabilo. Zato sem se pa namenil zopet opisati in poleg tega t^tfi o drugih perotnkiskih pršicah, Predno nadaljujem, opozarjam vse perotninarje in one, ki se zanimajo za perotnin-stvo, da pazijo v listu Prosveti na članku za naše farmarje. Jas sem se namenil opisati rejo perotninstva tako, da bo vsak čitatelj, ki bo čital, tudi nekaj vedel o tej velevažnl panogi kmetijstva. Opisati sem se nameril prav podrobno, ln sicer od konca dv kraju; to Je od pri-četka, kako se prične s kokošjo rejo in dalje do konca, tako da bo opisano v popolnem vse, kar je najvažnejšega v tej panogi, Držal se h6m kar naj M je mogoče sistematično, to je od jajca do piščanca* dalje do plemenske živali — jajčaric — ka* ko se pridobe dobre jajčarice, da pozimi nesli — mesne živali in končno perutninske bolezni. Pisal bom tudi o umetnem vale-nju in umetni vzgoji piščancev, kar je danes selo velike važnosti, istotako umetno podaljšanje dneva pozffai, kar ml je zelo lahko opisati Iz večletne prakse. Pripomniti moram še, da sem študiral tukaj v Ameriki potom korespondence dve perotntnskl Šoli. Dobra šola je Pennsylvan-ski državi)! kmetijski kolegij, Tam s«m si pridobil še poleg praksi* mnogo teorije Iz najbolj, ših virov za nas Amerikance In ljubitelje perotnine, Torej, rojaki« vas še enkrat opozarjam, da ne zamudita ie prilike; to je oni, ki se zanimate. Imeli boste popolno šolo o perotninstvu, kar bi drugače ne mogli doeečl, ker mi Slovenci nimamo knjle, da'lil se mogli potom teh isšola-ti. Imamo le eno samo, ki pa selo kratko opisuje perotninstvu, posebno za nas v Združenih državah. Tukaj v Amsrlki imsmo brezštevilno perotninskih knjig In časopisov; to Je pa dobro le sa one, kateri znajo dobro angleško, da razumejo one tehnične besede, ki se rabijo v agrikulturi. Kdor še nima Praavvte In se sato zanima, naj as nsrečl nanju in pove še drugim rojakom in naj isstriže ali isreže vse one članke ter enravl sa nadaljna pojasnila. Članki bodo pričel! izhajati posiml, ko bodo imsll rojaki bolj slabo vreme ln sato več Časa " za , čltanjel Omeniti moram še, da bodo čltatelji selo veliko pogrešat), ako b! slučajno kak člansk izpustili, ksr bi potem ne'imeli vseh Informacij o perotninstvu. Najboljša je, ako čitatelj člta vse — lipočetka do kraja. Od časa do časa sem se namenil tudi poročati luj o delu na perutninskem polju od U, H. Departmenta of Agriculture, VVashlngton, D. C. Članki bodo trejAH več mesecev. Torej nadaljujmo o perotninskih ušeh in pršicah. Ako perotnlns izgleda bolna, iz normalnega stanja, trebs Jo Je takoj temeljito prslskstl. Najprvo je preiskati život pod perjem, ako nI slučajno obdan s različnimi para»lti, kater! navadno navidezno napravijo pe-rotniiio bolno. Perutnina nima samo uši pač )tk še troje vrst parasitov-pršlc, ki «e delijo v uši, pršice-grinje In bolhe. fDslis srUuAaJM.) Otvoritev delavskegs tem pis Schenectady, N, Y. — Tukajšnje organizirano delavstvo bo 15. fsbr. otvorilo svoj delavski tempel, ki Je stal nad sto tls*i kakor samega sebe, da tobačni delavci najprej opešajo, da po-sUne damam, ki kade. pdt nekem usnjsU, da H lehšco s prihranki pri kajenju preboleli-revščino Itd. Jtd. To je bHo vendar že tolikokrat napisano in govor j «no — hi ni pomagalo. Moramo namreč poslušati tudi drugo stran. Na primer argument, de mnogo kadilcev dočaka visoko sUrost v polnem zdravju. Saj bi se lahko reklo po tistem pregovoru o kešljenju tu dl o kajenju: "Kidor dolgo kadi, dolgo živi." In eden največjih ar-gumentov, ki kaže, da so kadile najbolj državotvorni elementi brez ozira na politično prepričanje: da se namreč v državi po-kadi toliko, da tvbrijo dohodk tobačnega monopola glavni vir državnih financ, da so prav za prav kadilci zbrali 10 odstopov vseh državnih dohodkov. Z drugimi besedami: kajenje je pravo rodoljubno dfjo, kakor Je bilo med vojno rodoljubno dtAo podpisovanje vojnega posojila.. ~Le pomislimo, kako smo prav za prav prišli do kajenja: povečini is lahkomiselnosti, ker tudi drugi kadijo, ker je mode (to se tiče predvsem dem), ker zahteva neki milje, da kadiš in drugi Uki vzroki, ki ti uprevičujejo u-vrstltl kajenje v "življenjske potrebščine." In če potem pridejo agitatorji za uničenje nikotina oziroma za pridobivanje ljudi, Id bi odpadli od tobaka, pravi kadilec: "Ampak prosim Vas, vse je lepo, ssmo povejte ml, kako naj se odvadim kaditi, ko mi je to posUlo življenjska potrebščina?" k Keko se odvadim navade? To je torej problem. Za strastnegs kadilca, Id pravi, da "ne more ž^eti brez tobaka, je nikotin o-pojno sredstvo, mamilo, ki daje poseben čar od sebe, občutek zadovoljstva, razbremenitev misli, koncentrscljo misli. Saj so pisa-Ulji, ki ae morejo napisati nobenega fefytona niti inseraU, da ne bi pri tem pokedH ducat cigaret ali tridesetkrat prižgal svojo pipo. No — pa pridejo svetovalci z naukom: počasi omejiU števjlo cigaret na dan, dokler ne bosU v ssm dan pokedill le eno, po kosilu. Potem se bosU še U edine lshko odvedli!. Te nasvet je odveč. Tudi navadil si se kajenja na mah, pa čoprev ti je bilo ty-vl dan pusto v ustih. Drugi spet svetujejo izplskovanje ust s neko tekočino. Ce potem kadite, ddblU v usta Čuden zopern okus, ki naj vam cigareU sastudi. A prodno popustite kajenje, popu-stite rajši lepUkovanje. Drugi nasvet je, pretrgati s kajenjem ne mah, kot bi odrezal. Za to Je trebe samo volje. Prvo dni se gojayijo res neki pojavi, ki bi jim rOkli absthientski pojavi, a potem je kmalu vse dobro. Ta nesvet pe ne more veljetl ss vsakogar in sa vse. Marsikdo bi dejal: "Keko naj hočem, če ni-mem volje, de bi hotel." In Je tudi U predlog padel v vodo. Zdravniki ne popustijo. Zboliš, pe prkle ddktor pogledat, ugotovi bolesen ln odredi med drugim, da ne smeš kaditi. Cisto prottdržavnl so, zmanjšati hočq[o drževne dohodke, pomagajo jim v Um še žepe, ki počakajo v veži In prosijo: "Gospod debtor, prepovejU mu kajenje." Zakaj dim se bsje salese v zavese, sUne se umažejo in moževa usta tudi ne dižijo baš najboljše. Ampak nedavno tega je neki monakovski zdravnik pogrunUl pravi sistem in pravo sredstvo, ksko odvaditi sebe ali drugega kajenja. Ta recept bo držal. In nekako dolžni smo, da jo saupa-mo tudi našim čkaUljem. ki bi se radi odvadili kaditi, in ČIU-Uljkem. ki Urnejo, de mož preveč pokadi ociroma zakadi. To odkritje je bilo izvršeno o priliki nekega opazovanja Pri nekatrnh boleznih naših dihalnih organov uporabljajo za zdravilo neke smes klnias. kafre in eukalyptola. Med zdravljenjem s tem preparatom kadilcem niti malo ni do tobaka oz. kajenja. Kakor hitro kaidiU, se dim cigareU pri izdihavanju sdruži z okusom preparata m je potem ta kombiniran okus teko neokusen, de ne morete kaditi. Praktične vežbe so pokazale, da so zdržali brez tobaka sprite uživanja tega preparaU nekateri po tedne, po dve meseca. In če zdr žlš toliko, zdfžM tudi detj, za vedno. Ali kadite? In se hočeU U navade odvaditi? PoUm se naleziU in oaŠcoplj 1U. močno bolezen dihalni! organov ter uživajte U preparat! Uspeh je zajamčen Od mtf>naltovZkega zdravnika. U porabljajte pr le, če se ne bojiU biti proglašen za protidržavnega elementa, ker bi država bMa oropana lepe vsoU dohodkov. A uspeh zajamčen, le zboleti je tre-ba.—Kadilec iz Ljubljene. SMEŠNICE JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA ■ »tU paraikl: iHst Prosv^ Ze Združ. države in Kanado tin v fMk lunSk 1 ► $198d (Vojni I» poMkcJ) Iz li« Tirki it Ljvbljaii ii Mzaj Lepe tolažba "Najbolj pa se bojim, gospod doktor, da bi bH živ pokopan." "Nič strahu, de vas jaz zdravim, je to absolutno nemogoče." e "Ali sU vijollnist mentu ti vijolino v 'To je ialv 4e je s^vnl ni ¡(svojem tesU-da »ii. morajo da- stor' sreča za njegoye svojce, ds ni bil pianist na klavirju." Na plesu "Saj boste danes plesali samo menoj, kaj ne?" je vprašala gospodična Dana gospoda Modra na plesu. "Seveda, seveda," je odgovoril galantni plesalec, "menda vendar ne mlsllto, da sem prišel sem-ksj radi zabave V* e v - Zaljubljenci On vzdihuje: "Želel bi, ah, da bi bil zvezda na tvojem nebu." Ona hladno reče: "Samo komet!" On: Zakaj komet? Ona: Ker bi se vsakih 50 let enkrat pojavil. e Mati možu: "No, najin fantin vsekakor ni mogel podedovati svoje inUllgence po Ubi." Mol: Seveda ne. InUllgenco i-ma po tebi — jaz imam svojo še vedno,, ti si jo pa zgubila. S ww