Leto IV., štev. 39 PoStoIna pavSatlm**. V Liuôlfanî, torek dne 13. feBruarja 1923 Posamezna nov. stane 1 Oio ftht|> et» 4 xfutraf. Sune mesečno IU-— Uin °ka inozemstvo 20-— • Oglasi po tarifo. Uredništvo: Siiktnšičeva cesta št 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlžtvo: Ljubljana. Prešernov» Hl. 6L M Telet št. 86. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica st. L TeL»t-i2. Celle. Aieksandr. SačuB pri poštn. čeka«, zavodu itev. UJtAl Ljubljana, 12. februarja, Naš narod je v stanju političnega vrenja. Ostanki predvojnih formacij se meša.io z novimi tvorbami. Ljudstvo jtoprej orijentirano !>o ciljih, ki so odgovarjali tedanjemu državnoprav-nemu joložaju, izgublja jason pogled. Nezadovoljstvo s povojno situacijo poraja neštete demagogije Tako moremo razumeti vsaj deloma kaotično stanje in razcepljenost političnih strank. Osebnosti in domišljavosti vseh vrst rrb vsega tega ustvarjajo še nove grupe in grupice, ki čisto resno mislijo, da sn poslanec prinese [>ravo pomlad. Nobena stranka v državi ni ostala povsem nedotaknjena vsled tega raz-fcrojevalnega procesa, ki je reka!;o znamenje časa. Naravnost tragična je usoda r a d i k a 1 s k e stranke, ki je dosegla, da je formalna moč vsa v njeni roki, in je pravkar upala da razbije demokratsko stranko ter se razvije v mogočno stranko, ki ji bo vsa država pokorna. A ko je pripravljala pol «t v višino, je počiV in odtrgala se je Pto-tičeva grupa. Ta grupa, sestavljena iz pristnih radikalcev, strastnih partizanov. brez skrupulov, je mnenja, da trre piej eksploatacija državo in da je Pa-šičeva grupa že dovolj užila. Začel se je boj. strašen boj med ljudmi, ki se po-.najo v dno želodca, boi umazan in selo krvav, strasten, neizprosen, kakor se se spTimeta dva volka za vplenjeno jagnje. Ta spor .je smrtni zvonec radi-kalski stranki in četudi lxi Pašič še rešil vsaj čast svojemu krilu, vendar njegova leta sama stavljajo kon^c njegovemu uspehu v bližnjo bodočnost. Slovenci nudi'o v tej volilni borbi ttprav humoristično rnz!:o«anost. ?.e štejemo 10 strank in to dri se lahko vsak dan še katera rodi. Vsak misli, Izvršitev rapallske pogodbe URADNO OBVESTILO ITALIJANSKEGA POSLANIKA V BEOGRADU. — SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — VTIS RATIFIKACIJE V RIMU. Beograd, 12- februarja, e. Danes dopoldne je posetil italijanski poslanik na našem dvoru marki Neerotti pomočnika zunanjega ministra Panta Gavriloviča, kateremu je oficijclno sporočil, da je italijanska posl. zbornica odobrila santa-margheritske konvencije ter da bo ratifikacija razglašena, čim se sklepu poslanske zbornicc pridruži tudi senat, kar se zgodi šc tekom tega tedna. Nocoj je imel ministrski svet sejo, na kateri se je razvila živa debata glede predstoječe evakuacije, za katero je vlada odobrila potrebne kredite. Evakuacija se ima izvršiti tekom 5 dni po ratifikaciji. Dopoldne sc Je vršila v zunanjem uradu konferenca naših članov za mešano itarjansko-jugoslovansko komisijo, ki b» vodila dela za izvršitev rapallske pogodbe. Naši člani te komisije odpotujejo v nekaterih dneh v Opatijo, kjer sc sesta nejo z italijanskimi delegati. Komisija bo nadzirala evakuacijo ter določila natančno mejo med Reko in našo državo. Rim, 12. februarja. J. Časopisje sc obširno bavi z ratifikacijo santamargherit-skih konvcnciJ in izjavami, ki jih je podal Mussofini ob tej priliki in povodom debate o ratifikaciji trgovinskih pogodb z drugimi državami. Listi Mussolmijevo stališče splošno odobravajo in povdarja-Jo, da je bila potrebna tudi odobritev pogodb, sklenjenih v S. Marghcriti. čeprav pomeniajo za Italijo težke žrtve. S tem še le je nostavljeno razmerje med Italijo in Jugoslavijo na pravno podlago !n razčiščen dosedanji nejasni položaj. Nacionalistični listi menijo, da bo znal Musso-lini kljub temu, da so pogodbe za Italijo neugodne« vendar za Italijcne šc manikaj rešiti in zlasti prepričati Juzo-slavijo, da Italija ni in ne bo voljna trpeti nikakega zapostavljanja ali omalovaževanja svojih interesov. Nemško-radikalni pakf zaključen Fašisiovska diafafura MUSSOLINI NE PRIPUŠČA POLITIČNE DEBATE. - NAPOVED ZÖ-PETNEGV MORENJA. Rim, 12. februarja. J. Mussdini Jc na koncu sobotne zbornične seje kategorično izjavil, da v notranji politiki ne pripušča nikake debate. On bo ostal neizprosen nasprotnik vseni sovražnikom fašizma. Iz kontakta iašizma z drugimi nacionalističnimi strankami se nc sme sklepati na kako popuščanje, temveč Je to le strani ni storil noben korak za zbližani* s fašisti. Rim, 12. februarja. J. Generalni tajnik vrhovnega fašistovskega sveta Oiunta Izjavlja v «Giornale d' Italia»: Ako name ravajo sovražniki vlade nadaljevati v notranjosti svoje uničevalno dc'ovanje. ni izključeno, da se bodo pričele izvajati znak za okrepitev fašizma. Sovražniki I zopet smrtne kazni. fašizma se ne smejo čuditi, ako sc ž njimi ostro postopa. Glede socialnih demokratov In glede vesti o zbližanju med njimi in fašisti je izjavil Mussolini, da ne bo trpel takih garjevih ovc v svoji stranki. — Kot odgovor na to izjavo Mussclinija povdar-jajo socialni demokrati da se od njihove Ta izjava jc vzbudila v javnosti splošno senzacijo, ker jc gotovo, da je Giunts ni napisal brez vednosti in odobravanja ministrskega predsednika Mussolinija, in ker napoveduje, da sc hočejo fašisti, vrniti k svoji nekdanji teroristični taktik! revolverjev in bomb. Turški uliimai zaveznikom BOJAŽELJNOST ANGORSKE SKUPŠČINE. — ANGLEŽI OJACUJEJO SVO'E ČETE. London. 12. februarja, j. Reuterjev nrad ga zavzema narodna skupščina v Angori javlja, da je Turčija izročila zaveznikom ultimat, kjer določa trodnevni rok, da za vozniške vo'ne ladje zapuste smlrnsko loko, ker M sicer Turčija zopet dobila svo'o akcijsko svobodo. Pariz, 12. februarja d. Položaj v oricn-tu se je zelo zaostril. Danes bi se bila morala pričeti v Carigradu pogajan a med zavezniki in Turčijo o poravnavi smirenskega konflikta. V tem pa jc pri POSEBNI SPORAZUM ZA LJUBLJANO. — NEMCI VABIJO PAŠlCA V M\R1B0R. Beograd, 12. februarja, g. Danes so se ' marj po eden mandat, na Štajerskem mor mudili tu predstavniki nemške strrnke da celo dva, češ da bodo moMHzIrall rek dr. Krart, dr. Martini ter dr. Orosel In danje nemškutarjc za radikalsko listo. Nasl.o Iz Maribora. Razgovarjati so se s Glede Ljubljane je dogovorjena peseb-predstavnilcl radlUalsltega akcijskega od- na taktika in je namestnik Hribar, ki se bera ter obiskali notranjega mii-istrj Vu- je v soboto vrnil domov, dobil primer- ! in grožnjo po rabi nasilja, jičlča. Pakt med radikalci in Nemci je ne instrukcije. Radikale! se hvalijo, da 1 Vznemirjen e pa vzbujajo tudi vesti o derinitivno zaključen. Radikalci so pri- jim je po zagotovilu g. Hribarja tudi Iju- političnem položaju v angorskem parla-stali na glavne nemške zahteve. Dosežen bljanski mandat — siguren. mentu, kjer je i» razidti lansannske kon- . . je tudi sporezum glede nosilcev list in Nemški odposlanci so z ozlrom na ča- ference očividno zavladala velika ner- da^ je od usodo pozvani politični Na- srczk!ii kandidatur. Podrobnosti pogodbe sopisne vesti, da pride Pašič v Ljublja- voznost in pridobivajo ekstremisti vedno no, povabi?! min. predsednika tudi v Ma- bolj na terenu. Odločitev bo padla že na in omaiane pozicije Izmet-paše, nuna preveč izgleda na uspeh. «Agenco Havas» je včeraj dementirala vest, da so bodo v Lausanni prekinjena mirovna pogajanja nadaljevala v Carigradu. Carigraj-ka pogajanja se liodo vršila samo v sviho ureditve konflikta glede Smirne. ZAVEZNIŠKE LADJE PRED SMIRNO. London, 12. februarja, j. Pred Smimo spela vc«t, da je angleška vlada komp'.i- je sedaj zasidranih 22 vojnih ladij, in si- cirala z novo zahtevo po brezpogojnem odhodu zavezniških ladij izpred Smirne se drže strogo tajno. V tem stanju, ki po celi državi raz- j poldne je nemška depntacija posetl ribor. Pašič je povedal, da ga «somišlje- prvi seji. ko bo podal Izmct-paša poroči- £raja moči naroda, i c edina u t c š- 1 la tut|| finančnega ministra Stojadinoviča nikl»' spravljajo v Ljubljano za 20. febr. lo o poteku konference. Ni izgleda, da bi [j i v a t o č k a velika dem o -1 Ncmej so dancs pr!rovcdC|| v radikal- ! V tem slučaju bi prišel dne 21. februarja bil parlament bolj miroljuben, kakor je k r a t s k a s t r a n k a. ki je po krizah j skn, Ur0„n,t da boUo izvo cvali radikal- , v Maribor, lanskega J^olctja zoi>ct dobila notranjo ccm M Stajerskcm ln Kranjskem naj- 1 narmonno m gre v volilni boi p«vsem i enotna. In zanimivo je. da prejšn;a de- i mokratska «desnica» stoji v najljutej- i šem boju z ra likalci. Dva sta interesenta, razkosati napredne kroge v Sloveniji do skrajnosti. Interesenta, ki sta že enkrat vladala to državo v bratskem objemu, in ki ju naravni razvoj stvari sili zo^vt skupaj. da vsak zavlada nad svoiim plemenom. Velesrbska radikalna in naša klerikalna stranka. ti dve stranki se trudita na vso moč, da razcepita nasprotnike r'o sirarne možnosti. Njih skupni cilj je, uničiti demokratsko krilo na skrajnem zapadli, krilo, l:i je v najtežjih časih zvesto stalo na braniku države, na braniku enakopravnosti plemen in njih gospodarskih interesov. To krilo je bilo živ propagator Jitcroslovanstva in je ravno propovcduioče neomajno in brezpogojno zvestobo državi in solidarnost jilcmcn, doj* inašalo največje žrtve. Kratka doba radikalskerra režima ■nam že zdaj dokazuje, s kakim tovari Preiskava v Mariboru POLITIČNA ZLORABA MARIBORSKEGA DOGODKA PO KLERIKALCIH. (Glej tudi poročila na 2. strani!) lo armado kmetskih fantov, démolirai «liberalne» tiskarne in potavil voditelje Orjune. Maribor, 12. februarja, n. Sodna komisija jc cenila škodo v Cirilov! tiskarni na 800.000 dinarjev. Danes je policija klicala ccIo vrsto članov Orjune ter jih na vso moč pritiskala, da nekaj vedo o I V Mariboru so dosedaj neznani storil-napadu. Priča pa dosedaj šc ni bila no- ci napadli klerikalno tiskarno in poško-bena zaslišana. dovali tri stroje. Znano je, kako infer- Dancs zjutraj je policija izvršila hišno ■ nalni posel opravljajo časopisi, ki se ti-preiskavo v pisarni Orjune, pa ni našla skajo v tej tiskarni. Poleg «Balkana» in nič kompromitujočega. j «Tribune» spadata «Straža» In «Sloven- Ponoči so ncznanci obeležili nemške | ski Gospodar» tned izrodke jttgoslovan-trgovine s križi. Sumi sc, da so to storili ske žurnalistike. Tema dvema listoma ni [ bila turška delegacija v Lausanni. Na-i sprotno. Dati se je celo. da bodo prevla-! dali ekstremisti, ki bodo potem zahto-! vali tudi anulacijo pogodbe, sklenjene v Mudaniji. General ¡larrington se sicer prizadeva pregovoriti Izmot-pašo. da podpiše mirovno pogodbo. Vendar pa ta n'qgova akcija vsled izpremenjenega stališča, ki najeti ljudje z namenom vzbuditi vznemirjenje v mestu. Opozorjen, da skušajo klerikalci vplivati na preiskovalno oblast ter jo zmotiti, da obravnava zadevo kot politično, je posl. dr. Kukovec dr.ncs interveniral pri sodišču, da sc preiskava proti osebam, ki so aretirane lc na podlagi ovadb šem je JDS. v kolikor ie bila na vladi,;in «"'""¡ienj očitno političnega značaja, morala deliti moč in koliko je zabra- j «ar najbolj pospeši, tem bolj, ker so pri- nila nesreče. Kje jo politična svoboda, si je vladala, kadar so bili demokrati v vladi? Kie je trdna naeiionalna linija. ki jo bila dotlej vodnica upravo? Slovenci so sicer znani kot realni praktiki. A to pot so nastopili pot samomorilskega cepi jen ja. Razbiti hočejo svojo delegacijo, če možno, na deset koščkov, ki ne bo lo veljali nič. In vse je na delu. da se izbire naše krepko zastopstvo v demokratski stranki. Ali res r-i nič politične inteligence v širokih slojih? Ali so res vsi žrtev dnevnih gesel, trenutnih zamer in jezic? Ali res ne vidijo oni. ki cepHo in toče jo Slovence od demokratov čisto ločiti, da delajo službo dveh velikih plemenskih strank, ki si bosta potem oblast razdelili? Demokratje napram vsem viharjem požrtvovalno širijo koncentracijsko idejo. Nobeno razočaranje jih ne more odvrniti od začetega dela in zagotavljamo lahko vse nasprotnike, na levi in na d osni. da se demokratske ideje ne da izbrisati. Ako bi je ne bilo. danes bj se pojavila. Ves trud, uničiti to trdnjavo .Tugoslovan-stva, se bo razbil na moči in neizpod-bitnosti demokratske ideje in na naši vztrajnosti. Mirno pričakujemo, da pride trezno premišljevanje in pravično presojanje, in če tudi z nevoljo. kdor je pravičen, bo prišel nazaj do spoznanja. damore le demokratska ideja rešiti Jugoslavijo. nič sveto, kar nam je dala Svoboda, njunim umazanim brezvesnim napadom pa je izpostavljen tudi vsak, ki se nc pokorava klerikalni komandi. Proti častikraii «Straže» in «Slov. Gospodarja» so vsi brez obrambe, ker odgovorni urednik jc, kakor sc za lopovske liste «spodobi», poslanec, ki vživa imuniteto. Zato je verjetna verzija, ki sc širi ro Mariboru, da jc napad na tiskarno čin oscDnega maščevanja. Nikdo ne more odobravati postopanja, ki so si ga izbrali storilci. ?a-tisfakcija za moralične zločine ne more če na razpolago, ki morejo za nekatere nesumljivo dokazati alibi. Aretirana" nal sc izpuste na svobodo, ker nI opasnostt da pobegnejo ali sc dogovarjajo! Zvečer so bili nekateri aretirane! res že izpuščeni. Kako se postopa, o tem priča dovolj sledeči dogodek: Danes je bila aretirana neka starejša ženska, ki se jc izjavila proti svoji sosedi: «Zakaj so pa tako svinjsko pisali!» Na policiji so hoteli za vsako ceno, da «nekaj vč». Izpustili so jo še b po dolgctn zasliševanju. Klerikalni hujskeči na posla. Mrribor. )2. fcbiuarja. n. Bivši klerikalni poslanec 2ehot in drugi klerikalni govorniki so zlorabili včerajšno nedeljo, da so n- shodih ljudstvo liujskali in strahovito povečavah napravljeno škodo. Slikali so napad na tiskarno kot atentat na V .toliško vero! Pravili so ccta, da tati njene preiskave ugotovili krivcc in mečejo v Mariboru križe na tla in po- ] obsodili brezvestno cksploatiranje obža-dobno. 2ebot sc je danes hvalil po mestu lovanja vrednega dogodka s strani brez-napram stražnikom, da bo pripeljal cc-1 vestne stranke. cer 11 angleških. 4 francoske. 3 italijan ske in 4 amerikanske. V kratkem s* pričakuje prihod 12. amrleške voine ladje. London. 12. februarja, s. Angleška vlada je dala paroplovnim društvom svet naj ne po šil'a jo svojih "ladij v Smimo. ker preti ladjam v smirenski Inki vsled min. ki so jih položili Turki, velika nevarnost. RUSKO STALISCE. Eerlin, 12. februarja, j. V nekem intervjuju je izjavil Cičerin, da je odprtje morskih ožin za vojne ladje stalno ogro ženje ruske obali po najmočnejši pomorski sili Angliji, vsled česar bi mora^ la Rusija vedno povečati svoje oborože vanje. Rusija zato ni priznala dardancl-ske pogodi«, da moro pri vsaki priliki uveljaviti svoje zahteve. V angleško-tur-škem sporu jo Rusija slejkoprej na strani Turčije. Položaj v Poruhriu GENERAL DEGOUTTE JE ZA- iruhrju. Definitivnega šc ni nič sklenjeno, DOVOLJEN. i ker v Poruhrju za sedaj ii denarnf Pariz, 12. februarja, j. General Degout- krize, te =e davi dospel v Pariz, kjer je imel ' ZOPETNA NEMŠKA NOTAi s Poincarcjem daljši razgovor. Nato ga | Berlin, 12. februara. L Nemška zastop X! sprejel predsednik Millerand. Dcgoutte jo izjavil sotrudniku lista «Echo de Paris», da je z uspehi razgovorov zelo za-dovoFcn. Končnoveljavni rezultat ruhr-ske akcije še ne bo dosežen tako kmalu. Vendar pa ima popolno upanje na uspeh. NOVE FRANCOSKO-fiELGIJSKE ZASEDBE. Berlin, 12. februarja, j. Kakor javljajo zanesljive vesti, bodo Francozi in Belgij- , , ci jutri ob sedmih zjutraj zasedli renski El*rt e danes v sproms, lukl Wesel in Emmerich. državnega mimstra Oeser.a in zaklad. nika v Parizu in I>rus!'u sta danes do-pol lne izročila noto nemške vlade, v kateri ta odklanja prepoved prihoda nemških ministrov v Poruhrje z motivacijo, da Nemčija ne more sp-c:eti od nobene tire vlado nobenih predpisov glede stališča in delovanja nemških ministrov. NADALJNJA OMEJITEV IZVOZA Pariz, 12. februarja, j. Belgi slca vl.ula je poslala nemški vladi noto, v kiteii .... —, ,,... , . . _ . . : prcpovcdu:e vsak izvoz kovin«kih izdel- bit. v poškodb, tuje lastnine. O tem s. je . n,i,rske 07ein]ja v v l™*™ ""P* "f ,čl£t,em- ,, ! francoskih vladnih krogih se mnogo raz- K enkalcl H hoteli kova« Iz dogodka i y 0 uvcdbi de,.ar;a% Po- politični kapital. Sedaj brizgajo strup svojih sumničenj proti nacionalnim organizacijam, delžijo Orjuno. sc upajo nad Sokola! «Orjuna» izjavlja, da ni udeležena. Sokol mimo prezira strupeno brozgo. Demokrati z ogo:čcnjcm odklanjamo brezvesten poskus zaplesti našo stranko v atentate na tiskarske stroje. Jugoslovanska demokracija se v boju proti kle-rikalizmu poslužuje drugih in uspešnejših sredstev. Stvar je v rekah sodnije, o katere objektivnosti ne more biti nobenega dvoma. Trdno smo uverjeni, da bodo rezul- PREDSEDNIK EBERT NA BADENSKEM Karlsrnha, 12. februarja, j. Državni vu zakladnc- ga ministra Alberta doepel semkaj Dopoldne je razpravljal s člani badenske vlade o političnem položaju. Temu razgovoru so prisostvovali tudi zastopniki iz zasedenega ozemlja. Državni predsednik ie imel konference tudi z raznimi meščanskimi, prdobitvenimi in intelektualnimi zastopniki Juina žsteznica Dunaj, 12. februarja, j. Pri rimskih NASLEDNIK MINISTRA RAŠINA. Praga, 12. februarja, s. V političnih pogajanjih o Južni žel:znici bo Avstrija ; krogih se govori, da bo za naslednika dr. zahtevala gotove finančne olajšave v de- Rišina, s katerega aktivnim d: tavanjem finitivnem načrtiu Isto staLščc bo zavzc- se ne more več računati, določen držav- la madžarska vlada. Jugoslovanska vlada se je v načelu izrekla za nnčrt ter namerava vzeti Južno že'ernico v zakup. Tudi zastopniki francoskih Interesentov l^cdo odobrili nrčrt. Južna žcicznica sama bo nredlacala nckal izorememh. nI podtainik v finančnem ministrstvu dr. Vlasak. Dr. Vlasnk je eden izmed najbolj znanih srdelavccv dr. Rašina ter odločen pristaš deflacijskc teorije. Vsled Soort Neteljske nogometne tekme. Dunaj: V nedeljo se na Dunaju niso vršile nobene prvenstvene tekme. Pač p«t je bita precej tekem za pekal in nekaj prijateljskih. Tekme za pokal so v tolik.» presenetile, ker so se vsled nepovolinih rezultatov izločili od prvorazrednih klubov Amateurji, Rudolfshiigel, WAF. in Simmering iz nadal.ne konkurence za pokal. Za prihodnjo rundo se je kvalificiralo še 9 prvorazrednih, 4 drugorazredni in eno provincijalno društvo. Izmed rezultatov omenjamo: Rapid : Cricketcr 3 : 1 (1 : 1), Rapid se je moral zelo truditi, da je premagal drugorazredne Crickctcrje. Slovan : Amatcure 3 : 1 (1 : I), Vienna : Donaustidt 2 : 1 (1 : 0). Hamburg: Pred 15.000 gledalci sc Jc vršila v nedeljo tekma med reprezentancama Severne in Zapadnc Nemčije, ki jc z 1 : 1 ostala neodločena. Zapadna Nemčija je vodda do nekaj minut pred kon- EriGfftOSt demokratske stranke Beograd, 12. februarja, p. Jutri oc pol 10. sc bodo začele stalne seje demokratskega slavnega odbora radi pregledovanja list v posameznih okrožjih. Samo v užiškem okrožju se demokrati ccpio. dočim v vseh dntcnh okrajih nastopijo z enotno listo. Prihajajo poročila. da imajo radikalci v vseh okrožjih po dve in tri liste, ne cepijo *e samo za Pašiča in Protiča. temveč se cepijo tu-lj med seboi radi osebnih amliicij. V ciškem okrožju so tri radikalsko liste, v pirotskem tudi ti 5. v Požarcvcu dve, v Užieah dne. v čačart •4;em okrožju tri. Razkol med radi V a!-ci je vodno večii. Proričevci kandidirajo tudi v Bosni. Protid sam kandiii ra tudi v Beogradu proti Pašiču. SETPEL V BEOGRADU. Beograd, 12. februarja, g. Prihod ar- stri's' ega zveznega kancelarja Seipcla je cem z 1 : 0. Š^e tik pred k^nccm tek- oficiclno naznanjen za 18. februarja, me je Severna Nemčija izenačia. Zagreb. (Trenmg tekme.) Gradjanski tega se ne more računati na izpremembo : Pcnkala 8 : 1. Hašk rez. : Croatia 4 . smernic češkoslovaške finančne politike. > 0. Derby : Viktorija lun. 2 : 2. POTRES V BEOGRADU. Beograd, 12. februarja, p. Popoldne med 5. in 6 uro so bili v Beograda tri- I je moörj potreeni sunki Napad na Cirilovo tiskarno v Mariboru Starihor, 11. februarja. VČoraj po polnoči 60 dosedaj neznane osebe — po eni verziji jih ie bilo devet — vdrle v tiskarno sv. Cirila kjer se tiskajo «Straža», «Slov. Gospodar» in drugi klerikalni listi. Ustrahovali so hišnika, ki jim je brani! vstop, ter so se spravili nad stroje. Poškodovali so en veliki in dva mala stroja, odnesli nekatere dele ter razre-zali gonilne jermene. Nato so se zopet odstranili. Hišnik je po njihovem odhodu alar-rniral v hiši stanujoče duhovnike, pa ni našel nikogar doma. Podal se je nato na policijo, kjer je javil, kaj se je zgodilo. Policija je takoj uvedla preiskavo in obveščeno je bilo tudi državno pravdništvo. Dopoldne se jo vršil v prostorih Ci-rilove tiskarne komisijski ogled, pri katerem so se ugotovile poškodbe ter cenila škoda. V tiskarni so našli kuverto z adreso nekega gospoda iz Celja (?) Takoj zjutraj je bila na kolodvoru perlustracija potnikov ter .je bil baje adresat ugotovljon. Dopoldne je policija aretirala zasebnega uradnika Štoka, ki ga je «Straža» v zadnjem času kot «cerkvenega roparja» ljuto napadala. Sedaj so ga klerikalci ovadili kot domnevnega glavnega krivca. Preiskavo vodi sodnik dr. Emil Kra-mer. Komisija je baie cenila škodo na strojih na skoraj milijon dinarjev. Nadalje je bil aretiran strojnik Kin-kele oJ Mariborske tiskarne, ki je bil ves čus na maskeradi Sokola reditelj! Tudi njega so denuncirali klerikalci. Maribor, 12. februarja. Klerikalci skušajo za vsako ceno skovati iz napada na njihovo tiskarno politični kapital. «Straža», ki je navzlic poškodbam v tiskarni danes izšla, objavlja naravnost blazne napade, češ, atentat je izvršila Orjuna na povelje demokratov in «tatinsko - roparski zločin» je tudi sokolsko delo! Ta klerikalna zloraba dogodka vzbuja v mestu splošno ogorčenje. Dogodek opisuje «Straža» tako - le: «Stražino» poročilo o poškodbi. V noči od sobote na nedeljo okrog 2. me so vdrli organizirani orunaši na tatinsko roparski način v tiskarno sv. Cirila. Ustrahovali so hišnika z revolverji ter mu grozili s smrtjo, ako bi klical sa pomoč. Pet mož je stražilo hišnika, rlrugi pa so vdrli v tiskarno v spodnjo Svorano, kier so stroji za tiskanje. Roparska banda je s težkimi kladivi začela razbrati po strojih. Po dolgotrajnem raz-biianu je popolnoma pokvarila veliki stroj, ki se uporablja za tiskanje časopisov. dva draga manjša stroja in še en mali stroj. Zrezala je tudi na drobne kosce vse gonilne jermene. Ko je banda opravila svoje razdiralno delo, je vdrla na dvorišče in izginila v noč. Takoj po orihodu Orjnncev je odšel hišnik na poli* eio in javil tatinsko-roparski napad. ?koda. ki so jo povzročili orjunaši, jo zelo velika. Za Orjano že Sokol! V drugem članku piše «Straža»; V «oboto je priredil mariborski Sokol ma-čkerado v Narodnem domu. Na maskeradi so plesali in popivali tudi orjunci tiod predsedstvom R. Rebaria in že zaprtega KirchenrSuberja Stocka. Napad na našo tiskarno se vodi od sokolske tnaskerade iz Narodnega doma v Koroško cesto 5, kjer je Cirilova tiskarna. Tudi pomenljivo za kulturo in napredek Sokola. Nadalje poroča «Straža»: Policija je aretirala radi roparskega napada na Cirilovo tiskarno te - le orjunce: Kin-kelo. ki je stavec pri Mariborski tiskarni. Boleta, ki je carinski posrednik, šn znanega Kirclienriiuberja Stocka. Treba bi bilo tudi Reharja aretirati. Zahteve klerikalcev. Včeraj in danes so klerikalni voditelji ponovno intervenirali f>ri policiji ter se opetovano razgovarjali telefonsko tudi s pokrajiaskim namestnikom Hribarjem. Kakor čujemo, je bivši poslanec dr. Hohnjec stavil sledeče zahteve: Takoj naj se zaprejo nekatere osebe, ki igrajo pri Orjuni vodilno vlogo. Orjuna naj se takoj razpusti, češ, da je kriva demoliranja Cirilove tiskarne Mariborska policija naj se ojači i orožništvom, odnosno deloma nadomesti z orožniki, češ, da «e na mnoge policijske organe, zlasti Primorce, ni za nesti. S takojšnjimi energičnimi ukrepi naj se pomiri razburjeno prebivalstvo v mestu in okolici. če§, sicer odklanja klerikalna stranica vsako odgovornost. Mnenje prebivalstva. Mesto je seveda poiolnoma mirno. Nikdo ne odobrava nasilnega čina, ki ga javno mnenje po večini pripisuje maščevanju poedincev za urnebesne napade klerikalnih listov, ki ne dovolj da se brez vsakega čuta dostojnosti lotevajo političnih oseb, temveč si izbirajo za tarčo tudi privatnike, sramoteč jih in očitajoč jim najgrša dejanja. Njena protidržavna in protinacijonalna pisava spada med najžalostnejša poglavja naše žurnalistike. Tožiti «Straže nikdo ne more, ker se skriva za imuniteto posl. Pušenjaka. Kakor znano. si je nedavno pomagal dr. Nova Jan s klofutami. Ogorčenje pa vzbujajo klerikalni poskusi eksploatirati zadevo politično. Kar se tiče Orjune, je celemu Mariboru znano, da so v tej organizaciji zastopane vse jugoslovanske stranke, izvzemši klerikalce. V Mariboru je posebno močno zastopana tudi SKS, ki ima v vodstvu Orjune celo oba svoja politična tajnika inž. Vedcrnjaka in učitelja Skalo, ki urejujeta mariborsko «Kmetsko Moč». Tudi NSS ima v vodstvu Orjune svoje ljudi. Nadalje je v vodstvu mariborske Orjune tudi več odbornikov, ki ne pripadajo nobeni stranki. Izjava mariborske Orjune. «Orjuna» je izdala v Taboru sledečo ce niso toliko krivi Srbt, Ki so glede naših razmer z ozirom na prirojeno liberalnost^ nepoučeni, ampak d a so krivi Slovenci na visokih položajih. ki so preradi uslužni.» Dr. Kukovec je dobil v Beogradu potrdilo o kupčijah med Nemci in radikalci na račun narodnih interesov. -f- Velika demokratska skupščina v Novem Sadu. V nedeljo se je vršila v Novem Sadu veličastna skupščina demokratske stranke, ki se je razvila v veliko manifestacijo narodne in državne misli. Navzočih je bilo nad 2000 zborovalcev. Viharno pozdravljen je minister n. r. Pribičevič govoril o položaju demokratske 6tranke v narodu in državi, naglašujoč. da bije demo kratska stranlla istočasno boj proti radikalnemu režimu, ki izvršuje teror od zgoraj, in proti demagogiji, ki jo uganjajo radičevci med narodom. Pašič je mislil, da bo z odstranitvijo demokratov iz vlade lažje uredil svoj spor s Protičem. pa je dosegel ravno nasprotno. Minister Pribičovič je izrekel svoje obžalovanje radi krvavih dogodkov na Hrvatskem, kjer oblasti dovoljujejo. da se v osrčju Jugoslavije ne- [1fer jih objavljal v «Slovencu». Na eni strani se je gosp. Šuklje postavil' v isto bojno linijo, v kateri stoji proti klerikalnim «mladinom» (dr. Korošec bo f>a že menda «¡stari tepec» in škof goden «za hiralnico»!) dr. Susteršič. na drugi strani pa hoče zagovarjati «delitev Slovenije» v dve oblasti, kar so klerikalci še do včeraj smatrali za največji zločiu nad Slovenci. Radovedni smo, kaj se bo skuhalo v tej stari re-torti. Po svein — Sofijsko gledališče zgorelo, v soboto, 10. t. m., ob 8. zvečer je začelo goreti sofijsko narodno gledališče, v katerem se je ravno pred par dnevi vršila proslava 45Ietnice nlegovega obstoja. Pri prvem dejanju drame «Oenovefa» so začele na odru goreti kulise. Kako je do ognja prišlo, se še ne ve. Ogenj se je hitro razširil tudi na garderobo in na skladišče za dekoracije. Med občinstvom je nastala silna panika. V gnječi pri izhodih so pretisnili več ljudi, vendar pa mrtev ni nihče. Na pogorišče so prišli vsi ministri ter kralj Boris. Gledišče Je po- Spori moteno in celo pod asistenco bajonetov blati kralj in se hujaka proti državnemu edinstvu. + Dve interpelaciji slovenskih poslancev v Rimu. Poslanec dr. Stanger je poslal italijanskemu ministru za notranje zadeve interpelacijo, v kateri z ozirom na znane dogodke, ki so se dne 14. decembra 1922 odigrali v Baderni pri Poreču, vprašuje, kaj se je storilo, ali se namerava storiti, da se zagotovi osebna svoboda in nedotakljivost državljanov slovanske narodnosti in njihovim ustanovam ter da se končno odpravijo samovoljne arctacije. ponižujoče postopanje in strankarska na-silstva. Poslanec Sček pa je ministru financ poslal interpelacijo, kjor ga vprašuje, ali ne namerava vso po vojni oškodovano deželo oprostiti zemljiških in hišnih davkov in doklad za dobo 1915—1920 ter izvršiti revizijo katastra, da se doseže bolj pravično obre-menjenje zemljišč, in dovoliti olajšave v letih, ki neposredno sledijo letu 1920. za tiste katastralne parcele, ki so bile v vojni poškodovane, in sicer do tedaj, ko dobijo v celoti izplačano vojno odškodnino. -f Razmišljevanje starega ekspo!!-fika. Pod tem naslovom priobčuie v «Slovenca» gosp. dvorni svetnik Fra-! gorelo do tal, škoda Je ogromna. Drsalna tekma S. K. Ilirije. (Zmagovalec Viktor Vodišck, Ilirija.) Nas šport more zopet zabeležiti važno točko v svojem razvoju. Prvič se Je v nedeljo vršila v Ljubljani tekma v umetnem drsanju. Bivši svetovni prvak V. umetnem drsanju dr. Gilbcrt Fuchs Je ustanovil povodom te tekme prehodno darilo, krasno vazo, ki pripade onemu, ki si trikrat zaporedoma pribori zmago. Letošnje precej neugodne vremenske razmere, kl niso dopuščale rednega treninga, so precej uplivale tudi na to, da se naši drsalci niso odzvali v takem številu, kakor bi bilo želeti. Med tekmovalci smo predvsem pogrešali jugoslovanskega prvaka iz leta 1921 inž. Jaroša (Concor-dia, Zagreb), nadalje gg. Klinika, Betet-ta In Kavška, Tehnično vodstvo tekme je bilo v Izkušenih rokah dr. Fuchsa. Funkcijo sodnikov so vršili gg. okrajni glavar Hof-bauer pl. Hohcwall, Evgen Bctetto ln | Ivo Kavšck. Da se je tekma zaključila z i lepim uspehom, gre tudi zasluga znanemu športniku inž. Bloudku, kl Je s svojo požrtvovalnostjo In vzgledno športno — Pogreb češkega pesnika Adolia disciplino mnogo pripomogel do tega. da je S. K. Ilirija mogla dati tekmovalcem na razpolago vsem zahtevam odgovarjajočo ledeno ploskev. Radi pomanjkanja prostora priobčimo danes le izide. V četrtkovi številki pa bomo objavili daljše poročilo o lepo uspeli tekmi. Rezultat tekme je nastopen: Seniorji: 1. Viktor Vodišek (Ilirija) 39? točk; 2. Polo Schwab (S. K. Celje), 3o7 in pol točke: 3. inž. Stanko Bloudck (Ilirija) 297 točk. Dosegljivih točk Je bilo 756. O. Vodišek dobi torej prehodno darilo dr. Fuchsa. Juniorjl: Dosegljivih točk 252. L En« gelbert Wisiak (Ilirija), 176 in pol točke: 2. Ljubo Vidmajer 172 točk. Tekmo je zaključilo petminutno prostt drsanje dr. Fuchsa. izjavo: Upravni odbor organizacije JN. |u.io Šuklje daljši članek, v katerem se v Mariboru izjavlja, da ni niti on niti: bridko pritožuje, da naša se lanja doba noben posamezni član organizacije v ka- oblastno_prezira stare ljudi in stare iz-kršnikoli zvezi z napadi na Cirilovo tiskarno. Zato protestira upravni odbor proti postopanju tukajšnje policije, ki Je pričela preganjati in zapirati poedine člane Orjune. Upravni cdbor zahteva, da se aretiranci takrvj zaslišijo, kakor tudi da se zaslišijo one priče, ki so v stanu dokazati njih alibi in da se aretiranci nato takoi izpuste na svobodo. Upravni odbor se je obrnil s protestom proti preganjanju naših ljudi na notranje ministrstvo v Beograd ter je obvestil o dogodkih tudi oblastni odbor in direktorij Orjune. Maribor, 12. februarja 1923. Upravni cdbor Orlune v Maribora. Hcyduka se ie vršil v soboto z velikimi svečanostmi. Krsta je bila položena na oder v Pantheouu, na tisoče ljudstva Je defiliralo pred njo. Sokolstvo je opravilo častno stražo. Pogrebne ceremonije so se pričele ob 3. popoldne. Po žiio-stinkah, ki jih Je zapel praški «Mlahi I», se ie poslovil od mrtvega pesnika minister prosvete Bechyne, v imenu literatov pa K. V. Rais. Sprevod Je nato krenil med špalirjem stotisočglave množice po praških ulicah. Za krsto so šli miiTstn Bechynč, Novak in Udržal. Nad grobom Je govoril prof. Sckanina. Med zvoki himne «Kde domov muj» so spustili krsto v grob. — Smrtna nesreča nemškega poslanika v Chile. Iz Santiaga poročajo, da jc nemški poslanik v. Erckert v provinci Llanquihe na planinah smrtno ponesrečil. Poslanik Fricdrich Kari v. Erckert le bil star 53 let in je posloval kot poslanik v Santiago od leta 1910. — Poljski sejm za redukcijo uradništva. Iz Varšave javljajo, da Je poljski sejm (parlament) poslal vladi predlog, da naj se število državnih nameščencev zniža do konca leta 1923. za 25 odstotkov. — Ljudsko štetle v Avstriji. Avstrijska vlada je odredila, da sc ima dne 7. marca izvršiti v Avstriji ljudsko štetje. Češkoslovaški poslancc v avstrijskem kušnje. To anomalijo je on že večkrat | Parlamentu Machat je izjavil, da bo to analiziral tako - lc: «Ako pri nas kak I ljudsko štetje vcli_kcga pomena za nacio- nalne man'iine. Smatra se da se bo k češkoslovaški narodnosti priznalo 200 — 250 tisoč ljudi. Prosveia politik broii 50 let svojega življenja, dobi že pridevek «stari tepec». Ko doseže 60. leto. sodijo naši modri mladini, da- že davnai spada v hiralnico k sv. Jo/efit. S 70. leti se mu v obraz pove, da očividno boleha na «maras- mas senilis» — ako pa ie celo preko- Ljubljanska drama, račil 70. leto, potem pa itak ne pride j Torek, 13.: Zaprto, več v poštev ter mora Ročni hvaležen 1 Sreda, 14.: «Za pravdo ln srce». Izv. biti, da ga še trpe med živimi.» Go«t>. dvorni svetnik navaja dalje, da je bil sicer Nanoleon že v svojem 2G. letu nele sijajen vojskovodja, temveč obenem nad vse premeten in uspešen po litik, a to še ni noben dokaz, da bi moralo biti tako tudi pri Slovencih. Na koncu obeta g. Suklje. da bo navzlic temu napisal še več člankov in da bo širši odbor krajevne organizacije j takoj v prvem govoril o «7.edinjeni Politične beležHe JDS v Celju ima v sredo, dne 14. fe bruarja svojo redno sejo v rdeči sobi Sloveniji» ter da bo razjasnil, zakaj mora (podčrtal g. Šuklje) po njecro- celjskega Narodnega doma z dnevnim vem uverenj'» priti do ustanovit- redom: Razgovor o volitvah. -f- Notranji minister vali krivdo na slovenske mešetarje. Posl. dr. Kukovec je napisal v mariborskem «Taboru» članek: «Beseda o naših Nemcih». V tem članku p°r°ča tudi o svoji konferenci z notranjim ministrom Vujičičem. Minister je drja. Kukovca prepričal, da «politike radikalske stranke v Sloveniji v prid Nemcem in zoper Sloven- ve dveh slovenskih pokrajinskih oblasti. Obenem da misli dokazati, pod katerimi pocroii in s katerimi omejitvami taka ločitev ne bi bila «v nobeno škodo, temveč le na korist naši slovenski stvari in v prid skupni jugoslovanski državi.» (Podčrtal g. Šuklje.) — Izvajanja gospoda ekspoli-tika obetajo biti tem bolj interesantna. Četrtek, 15.: «Cudcž sv. Antona» in <-Cr- na dama iz sonetov». E. Petek, 16.: «Ugrabljene Sabinke». A. Sobota, 17.: «Za pravdo in srce». B. Ljubljanska opera. Sreda. 14.: Zaprto. Četrtek, 15.: «Vrag In Katra». Izv. Petek, 16.: «Nižava». C. Sobota, 17.: «Prodana nevesta». A. Nedelja, 18.: «Rigolctto». Izv. Pondeljek, 19.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Torek, 13.: Reduta gledaliških igralcev v Narodnem domu. Sreda, 14.: «Traviata». C. Internacionalne smaške tekme v KA konoših. Kakor smo že poročali, se Je S. t. m. vršila v okvirju mednarodnih smu-ških tekem v Krkonoših tekma na 50 km na kateri so Norvežani In Finci z.iseJ" prva mesta. (Najboljši čas 4 ure 35 minut je dosegel Norvežan Landurg.) Tc tekme so se udeležili tudi vsi trije jugoslovanski tekmovalci, od katerih pa je prišel v predpisanem času na cilj edine» Zagrebčan Benkovič (Hašk) v približno 7 urah. SvigelJ Zdenko (LSK.) je bl! vsled blezure na nogi primoran pri 2S km odstopiti. Istotako ie izstopil Seijak (Ilirija) že pri 12 km. Proga Je bila zelo težavna, zlasti vsled popolnoma zledene-lega snega, tako da so tudi najboljši tekmovalci s težavo obvladali teren, z'astl na večjih strminah. Zato so bolj?-* mesta dosegli le Nordijci in čeSkl Nem-rf, kl smuči ne rabiio le za šport, ampak v vsakdanjem prometu. Neuspeh naših tekmovalcev je pripisovati dejstvu, da se smuški šport v Jugoslaviji šele razvija | in pa pomanjkanju treninga, ki so ga pri nas onemogočile zlasti letošnje neugod-! ne snežne razmere. Izredna važn >st p» ! leži v dejstvu, da so si mladi Jugoslovanski športniki sploh upali na mejdan s j priznanimi in izkušenimi svetovnimi moj i stri, saj so se, kakor smo že poročali. I udeležili tekem zastopniki vseh držav, ki i prihaja za ta šport v peštev. Popoldanska predstava «Carmen» na ljubljanski operi, napovedana na pustni torek, se zaradi tehničnih zaprek ne vrši. Denar za prodane vstopnice se vrača pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Obfave W'he!m K. Rontgen t Kakor smo že v nedeljo poročali, je umrl v soboto, 10. t. m., v Mona-kovem znameniti fizik W. K. Roent-gen, izumitelj ene največjih dobrin moderne vede: Rcentgenovih žarkov. O velikem pokojniku in njegovem delu nam je na našo prošnjo napisal odlični ljubljanski zdravnik naslednje odstavke: Ime Roentgen je danes znano širom kulturnega sveta, spominja se s piete-eo in sj>oštovanjem v znanstvenih institutih in sj>ominia se s hvaležnostjo v bolniških posteljah. Bilo je leta 1895., ko je Roentgen kot vseučiliški profesor v VVflrzburgu odkril žarke, ki so postali v naslednjih letih podlaga velikanskega napredka v medicini. Od tega leta dalje datira razvoj posebne vede, ki se peča z novimi žarki, vede, kafero danes imenujemo na kratko roentgenologija. Roentgen je odkril, da se v posebnih steklenih aparatih. Id so po možnosti izpraznjeni zraka, delajo neki pnpolnoma novi do tedaj neznani žarki ako spustimo skozi stekleni aparat električni tok. Te nove žarke, ki so človeškemu očesu nevidni, je imenoval Roentgen X-žarke. Hvaležni znanstveniki pa imenujejo danes te žarke splošno Roentgenove žarke. Po njeni se danes tudi imenujejo aparati, v katerih se ti žarki producirajo. po njem ee imenuje znanost, ki se peča s pro-ačavaniem teh žarkov, in do njem se imenujejo tudi instituti, ki se bavijo j svetlobni žarki ne morejo prodreti, je ¡dalo ž n;imi tudi zdraviti gotove bo-ali znanstveno ali praktično s temi omogočilo s pomočjo posebnih priprav lezni, kakor moremo n. pr. s solnčno žarki. ! videti in fotografirati notranjost člo- luč.io pomagati človeškemu organizmu Ime Roentgen danes živi v delu. ka- veškega telesa. Roentgenovi žarki j do izlečenja. • Maskerada pol. gosp. društva rt vodmatski okraj se vrši danes, ob 8. zvečer pri Draščku, Bohoričeva ulica 9. Vabimo vse prijatelje, da se udeleže prireditve, ki je v korist društveni javni knjižnici. * Društvo za zgradbo *Sokolskega doma* v Spodnji Šiški priredi na pustni torek «Veliko maskerado» v dvorani Rei- I ningiiaus. Svira godba «Svobode». Zače-tek ob 20. uri, vstopnina 8 Din za ose-: bo. Za mnogobrojni obisk se priporoča i — odbor. *Sokolsko društvo Ljabljana U. priredi danes, na pustni torek, v dvorani hotela Tivoli plesni večer. Dostojne maske dobrodošle. Sode'uje godba Sokola I. Po-. i leg godbenih točk in plesa, bodo na pro- telesa. Roentgenovi teremu jo veliki učenjak dal podlago, nam napravijo vidne tudi pri živem! V resnici! V najkrajšem času so za----- -------tn«.- ime Roentgen danes živi v neštetih človeku njegove kosti, njegove notra-jčeli zdravniki poročati v znanstvenih i sramu tudi druge ««aravne institutih in aparatih, učenjak sam, j nje organe, s presvetljenjem z njimi j krogih in časopisih, da se jim je posre- ; osebnost sama |va, ki je poklicala v življenje nesmrtno delo, lega k večnemu počitku. Roentgen sam je doživel ogromni in nagli razvoj, ki se je pričel na podlagi njegovega odkritja, sam je še opazoval in aktivno sodeloval pri nadaljnjem izpopolnjevanju in proučavanju epohalnega odkritja in sam je še doživel, da so njegovi žarki — skromno imenovani X-žarki — jeli v rokih zdravnikov izvrševati čudeže, 'ej nevidne in nedomnevare. pri spoznavanju človeških bolezni in pri zdravljenju najtežjih Človeških bolezni. Velikanski pomen Roentgenovega odkritja tiči v praktični izrabi njegovih žarkov na polju medicine, ne toliko v teoretsko fizikaličnem spoznanju novih žarkov. Praktična uporaba v fizikaličnem laboratoriju najdenih žarkov je ponesla Roentgenovo ime v vesoljnji svet Roentgenovo odkritje je postalo prava dobrota za trpeče človeštvo, Roentgen sam je postal veliki dobrotnik narodov. Najprej so zdravniki Izrabili Roentgenove žarke za spoznavanje bolezni. Njihovo fizikalično svojstvo, da prodirajo tudi skozi teieaa. ek.au katera moremo spoznavati kakšna so človeška pljuča, kakšno je njegovo srce. kakšen je njegov želo.lec, kakšno jc njegovo črevo, in iz tega kar s presvetljenjem z Roenfgenovimi žarki vidimo ali kar vidimo na fotografski plošči, moremo sklepati, ali so dotični deli tele-sa zdravi ali ne; Medicina je s tem neizmerno pridobila, obogatila se je s fizikalno preiskovalno metodo, ki ie mahoma omogočila spoznavanje težkih obolenj, katerih po drugih metodah ne bi bilo mogoče spoznati. Na polju Roentgenove diagnostike je medicina do®egla velikansko uspehe. je praznovala prave triumfe. Do-nes bi bilo zdravniku težko izhajati brez Roentgenovega odkritja. Danes, ko s pomočjo Roentgenovi!^ žarkov lahko preiskujemo celo finejšo gradnjo človeških m ožgan, danes lahko z neizmerno hvaležnostjo cenimo pridobitev, ki je izšla iz Roontgonovega fizikalnega laboratorija. Roentgenovi žarki pa so se pokazali Se na drugem polju medicine kot ve-levažno in v gotovih slučajih nepre-kosljivo zdravilno sredstvo. Kmalu na to, ko «o postali znani medicinskim krosom, ee je porodila kiaia. da hi se čilo izlečiti ali vsaj izboljšati to aH ono j bolezen na ta način, da so bolni del telesa obsevali z Roentgenovimi žarki. Ugodna poročila so se množila od dne do dne, način obsevania se je boljšal dan za dnem. industri.ia se je brigala, da je vedno bolj in bolj izpopolnjevala Roentgenove aparate, skupno delo fizikov, tehnikov, zdravnikov in indu-strijcev je kmalu doseglo, da so sc Roentgenovi žarki izkazali kot dobro terapevtično sredstvo celo pri onih boleznih, pri katerih je bil do tedaj ves človeški trud zaman. Spominjam samo na raka. Operacija more v začetnih Stadijih izlečiti trajno tudi raka. toda tačas, ko je rak že predaleč segel v človeški organizem ali ko so je wičel na takem delu telesa. kjer je bil kirurškemu nožu nedostopen. tačas operacija ne more ničesar več in tačas lahko priskoči na pomoč aparat i Roentgenovimi žarki. Danes sicer še ni mogoče izreči defini-tivne sodbe o vrednosti Roentgenovih žarkov kot zdravilno sredstvo, toda uspehi, in sicer lepi uspehi so tu. ki nam budijo nade na še večje uspehe. V tihem učenjaku Roentgenn je svet izgubil velikega dobrotnika. V svonh *ark'h bo da živel na veke. Zdravnik. so vse priprave že v najboljšem teku, tako da bo nudil ta večer vsakomur cbib zabave in razvedrila. Nihče naj torej rt zamudi te prireditve, za koje sijajen uspeh že v naprej jamčijo vse dosedanje družabne prireditve Sokola II. • Društvo pol. konceptnih uradnikov r Ljubljani obvešča svoje člane z ozirom na številna vprašanja, kal ie društvo ukrenilo, da se njihove znane upravičene zahteve že enkrat uresničijo, da le enem z društvom finančnih konceptnih uradnikov ponovno opozorilo vse mero-dajne činitelle na dejanski obupni položaj svoiih članov. • Društvo najemnikov za Slovenijo t« Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja Javna odborova seja v sredo, dne 14. februarja, ob 20. uri v veliki dvorani Mest nega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure infr>rma-cije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. • Poziv! Oseba, ki je našla zlato za-pestnico, last soproge opernega pevca Zormana, na nedeljskem plesu bančnih ura'dn:kov v «Unioru» In katera je go-spej znana, se poživlja, da odda zapestnico nemudoma policijskemu ravnateljstvu, da se Izogne neprilik pri sodišču! Joso Zorman, anončno in reklamno podjetje v Liubliani Gledališka ulica 2, Domače vesti * Dlpfomatlčen sestanek na našem Ozemlju. Ko se je Izmet paša vračal jz Lausanne v Turčijo, ga je spremljal tudi poročevalec pariškega dnevnika «Petit Parisien». Ta poroča sedaj svojemu listu, da je vstopil v orientski ekspres. s katerim s0 se vozili, v noči nekje v Italiji, tudi drugi ameriški delegat na konferenci, admiral Bristol, ki je obenem vrhovni poveljnik ameriških čet in ladij v Le variti. Ko je odšel ekspres iz Zagreba in so se turški gospodje oblekli in nazajtrkovali, je poiskal ameriški admiral Izmet pašo in ostal v njegovem oddelku vse do Vinkovcev, kjer sta se morala diplomata ločiti, ker je nadaljeval Izmet paša pot preko Subotice in Rumunije. admiral Bristol pa se je peljal naprej preko Beograda v Carigrad. Pariški dopisnik zatrjuje, da je bil Bristol ob razstanku prav slabe volje, in sieer zato, ker je Izmet paša odločno odklonil tudi predloge, ki mu jih je stavil admiral v imenu ameriške vlade. * Nov demokratski list. V Karlovcu Je te dni začel izhajati tednik «Ponedeljek» kot glasilo demokrat, stranke. * Goriški deželni odbor v likvidaciji. Kakor poroča «Edinost», je kom. Nancetti iz Firence prispel te dni v Gorico, da izvrši likvidacijo deželnega odbora. V kratkem bo imenovana kraljeva komisija namesto pokrajinskega sveta v Vidmu, ki bo razjmščen. Goriška dežela je bila s kraljevim dekretom obsojena na smrt. Likvidacija se že vrši. Goriške dežele ni več! * Protestno zborovanje zagrebškega Kradništva. V nedel jo se je vršil v Zagrebu slud državnih nameščencev, na katerem je bila epreieta resolucija, ki z ogorčenjem ugotavlja, da niti vlada, niti finančni odbor narodne skupščine ne kažeta prave skrbi za gmotno stanje državnih nameščencev, ker se do danes niso povišale draginjske doklade, kljub obljubam prejšnje vlade, ter se ie samo izvedlo izenačenje doklad s površnostjo ne glede na dejanske potrebe javnih nameščencev. Uvrstitev Zagreba v drugi draginjski razred je neoprostljiva pogreška. s katero se namenoma zapostavlja državne nastav-Ijence v mestu Zagrebu. Isto je s sklepom. da velia izenačenje doklad, ki ne pomenja nobenega zboljšanja prejemkov nameščencev, šele od 1. marca da ije. Državni nastavljenci protestirajo v zavesti svojih dolžnosti nariram narodu in državi, pa tudi svojih pravic ln vrednosti svojega dela najodločneje proti temu postopanju vlade in finančnega odbora ter zahtevajo, da se ZagTeb uvrsti v prvi draginjski razred, ker v draginji ne zaostaja za Beogradom. Zemunom in Sušakom, ter da se zvišajo draginjske doklade vsem javnim nameščencem v državi. * Milan Rakič, naš sofijski poslanik in delegat na lausannski konferenci, je bil v soboto sprejet od kralja v daljši avdijenci kjer je kralju poročal o poslednjih dogodkih na konferenci in o držanju naše delegacije. * Konzularna konvencija s Češkoslovaško. V našem ministrstvu za pravosodje se v kratkem sestanejo delegati naše in češkoslovaške vlade, da izdelajo konzularno konvencijo o pravni pomoči med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Po sestavi definitivnega besedila bo konvencija predložena v ratifikacijo. * Razširjenje beograjske železniške postaje. Iz Beograda javljajo. (La zahtava minister saobračaja od finančnega ministra kredit 10,000.000 dinarjev iz dolarskega posojila v svrho razširjenja beograiske železniške nostaie. * Učiteljski dom v Nišu. V Nišu se jo VTšila prošlo nedeljo skupščina učiteljskega udruženja, na kateri se je razpravljalo med drugim tudi o gradnji učiteljskega doma v Nišu. Tamošnja mestna je pa potem doli delal, če je bil brez aktov. Politični šef pokrajine se vendar v teh težkih časih ne more kar za teden odpraviti «na lepši» . . . • Iz dlplomatlčne službe. Dr. Zdravko Wigele, tajnik pri našem poslaništvu v Pragi, je premeščen v ministrstvo za vnanje zadeve v Beogradu. • imenovanja v vojaški službL Imenovani so: Za načelnika intendanture III. pomorske obalske komande intendantski podpolkovnik Viktor Kristan; za komandanta 22. artiljerijskega polka pol-kovnik Lazar Milovanovič do sedaj komandant tukajšnjega artiljer. polka; za komandanta tnkaišnjega artiljerijskega polka polkovnik Milan Bleiwes-Trsteniški do sedaj artiljerijski referent Dravske di-vizijske oblasti. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj zjutraj g. Ivan Mankoč, šef znane tržaške lesne veletvrdke G. Mankoč. S pokojnikom je legla v grob ena mar-kantnejših oseb tržaškega slovenstva, ki je užival velik uirled tudi pri Italijanih. Ivan Mankoč se je udejstvoval zlasti na gospodarskem polju, zanimal pa se je istočasno tudi za vsak na'manjši kulturni po:av med tržaškimi Slovenci in imel za njihova narodna društva vedno odprte roke. Dičila ga je izredna skromnost: svoje prispevke je polagal domovini na oltar vedno pod imenom «Neimenovan». Med vojno je čutil odločno jugoslovanski. Po prevratu se je preselil v Ljubic no. Značajnemu in neustrašenemu rodoljubu ohrani naš narod v Primorju trajen spomin. V Lin bran i je imel zlasti v bančnih krogih mnogo dobrih prijateljev. Obolel je na raku, trpel dolgo in smrt ga je rešila strašnih bolečin. — V nedeljo je nenadoma preminul g. Oskar T r e o iz znane ljubljanske rodbine, v Leonišču pa je umrl policijski nadstražnik v pok. g. Josip Spragee. — V Celju je mmla v nedeljo dne 11. febrnarja gospa Mc!a Orel, roj. Schurbi. Pokoma je hči odvetnika dr. Sehurbija, žena upokojenega majorja Orela ter zapušča tri majhno otročičke. N. v m. p.! • Poročili so se: Dne 10. februarja v Ljubliani zavedni koroški Slovenec g. Luka Potočnik, fin. komisar z gdč. Anme. kakor je sklenilo voj-io u.inistrstvo. 0 je udruzen;u brezplačno odstopila do 10 ma;a 900 mladeničev. v to svrho stavbišče v izmen 800 kva- dratnih metrov. * Konec štrajka v Slavonskem Srodu. Delavstvo tvornice vagonov v • Sekvestriranl denar in advokatski hororar.il. Naše zunanje ministrstvo objavlja: Vsled mnogih pritožb o pretira-c, "» , nih advokatskih honorarjih za prevzem.o- blavonskem Brodu je po_ veeteden- nje 6Pkvestriranega denarja, dovoljuje skem štrajku sprejelo pogoje, katere }e stavila tvomiea Izmed kvalificiranih delavcev jih je tvomiea zopet spre- -iotfl R^O - ;-t_ - nt ___ii_ zunan»e ministrstvo, da se interesenti neposredno obrnejo s prošnjami in dokumenti nanj. Ministrstvo bo preko svojih • . ... _ - " i ■ f iiicui.i .Lilij. jiiiiiL-noit u uu picftu ovuji:i { ; jih je 74 odklonila. Ne- i konzulatov z minimalnimi odstotki stroš- Kvamiciram delavci so bili vsi zopet sprejeti. • Maščevanje namestnika Hribarja. Kakor poroča «Tabor», je hotel na- . mestnik Hribar povodom protesta ene 1 „•<,„, občnem zboru sledeči odbor: pred-ČJaniee a™stva Zvezne tiskarne proti sednik prof. Ljudevit Vacaja. ta:nik Vlad spremembi društvenih pravil, postaviti Batič. oba v Celju in blagainik Melhior kov izvršilo poedine zadeve, tičoče se sekvestriranega denara. • Okrožni odbor jugoslovanskih dobrovoljcev v Celju je izvolil na svojem zad- tiskarno in s tem celjsko «Novo Dobo» pod kuratelo. Ker se sam ni upal nastopiti. je silil notranjega ministra, da naj izda tozadevno naredbo. Minister Vujičid je to zahtevo odbil. češ. saj je pokrajinska uprava kompetentna. «Ta fletrtseh» gdS. 8 ne manjka. Ta je poučevala še pod nemškim režimom in jo bila tedaj hudo nemškonaclonalnega miš-Ijenjb in še sedaj ni dosti boljSal Lahko si predstavljamo, kako take Velenemke vzgajajo jugoslovanski državni čut!? Seveda slovenski kruhek jim diši, a slovenski jezik pa nikakor ne. Saj imamo dovolj zavednih Slovenk, zakaj se tako odlaša s potrebno remeduro? * Pri mariborskem razsodišču za določevanje najemnine so bili razrešeni od službe razsodnikov gg. Marko Sepec, dr. Anton Jerovšek, Karel Worsche ter na njihovo mesto vpisani v listo razsodnikov iz vrste hišnih posestnikov gg. Kazimir Beltram. poštni uradnik, prof. Stanko Marin in Franjo Lampe. Tudi g. An-ton Moroccutti, višji sodni svetnik v pokoju .ie bil na lastno prošnjo brisan iz liste predsednikov razsodišča. * Kavarna v konUurzu. Nad premoženjem najemnice kavarne «Beograd» v Mariboru je bil proglašen konkurz. Kavarna je že par dni zaprta. Upraviv.lj-stvo konkurzne mase je izročilo maril>or-sko sodišče Nemcu dr. Blankeju. Ker se nahaja kavarna v poslopju, ki ga je pred kratkim kupil nemški tovarnar pohištva Karl Wesiak, hoče slednji ntmestili v lokalih prodajalno pohištva, io*ar pa za enkrat ne bo mogel storiti, ker traja po godba s prejšnjo najemnico še do meseca julija. * Požar v mariborskem gledališču. V soboto ponoči je nastal pri centralni kurjavi mariborskega Narodnega gledališča o^enj. V bližini kotla so se vnela drva. Dim je napolnil ves p-ostor in se pojavil na odru. Službujoči stražnik je opazil okoli 4. ure zjutraj dim, nakar je prispela požarna bramba in pogasila ogenj. Zcrorelo je le nekaj drv, druge škode ni bilo. * Maškerada mariborskega Sokola v soboto zvečer je nad vse pričakovanje ugodno nspela. Prostori Narodnega doma so bili do jutra popolnoma zasedeni. Obiskali so prireditev tudi gg. minister dr. Kukovec. župan Grčar, komandant mesti pukovnik Miladinovič in komandant 45. pešpolka pukovnik Draškič. * Nedeljska Slavčeva nv.ftcrada ▼ ljubljanskem «Unionu» je bila. kakor vsa ko leto, tudi letos sijajno obiskana. Pravo karnevalsko vrvenje je vladalo v prostrani dvorani, preprosto sicer, a okusno dekorirani, in vseh sosednih prostorih. Vse je bilo prenapolnjeno, kar pa ni kvarilo dobre volje pestrim obiskovalcem iz vseh delov in slojev Litibljane in okolice. «Slavec» je lahko zadovoljen s svojo prireditvijo, ki se je že tako udomačila, da si Ljub!jančan:e pustne nedepe brez Slavčeve maškerade ravno tako ne morejo misliti, kakor ne pustnega večera brez Sokolove. * Ljubljanski drobiž. Marjeti Vogel na Trnovskem pristanu št. 4 je bilo iz hodnika ukradeno za 2000 K spodn:ega perila. Tatvine je osnml:ena neka 35 do 40 let stara ženska, ki je pravila, da ji je pred Božičem v Medvodah pogorela hiša in da mora preživi ¡ati tri otroke. — Zi-darskemn mo^tru Francu Zivicu na Rimski cesti je bila ukradena 4 metre dolga veriga za vzdigavanie betonskih stebrov, vredna 4000 K. — V noči na 8. februara je nekdo iz dvorišča Vinka Križaja na Sclu št 42 izmakni! 10 kokoši in petelina, da bo zadosti preskrbljen za pustno pojednico. * Razne nezeode In nesreče. Ivan Rozmane iz Podolnice pri Ilorjulu se je v šolo grede obesil na voz posestnika Če- i oona iz Podolnice. Pri tem je zašel z desno nogo med kolo. ki mu jo je strlo. [ — Franc Čampa iz Brega pri Ribnici, je ori razstreljevan'u skalovja ponpsrceii j in mu je raztrgalo desno roko. — Kuharica Ivana Repar, stanujoča na Bleiwei-sovi cesti v Liubljani, se je opekla po vsem životu tako močno, da je morala j v bolnico. * Sara'evo v snegu. Po daPšem lepem vremenu je v Sarajevu zadnje dni zapadel obilen sneg. Tamkajšnje časopisje se I pritožuje zaradi brezbrižnosti mestne 'lprave. ki premalo skrbi za olajšanje komunikacije in snaro po mestu. * «Redko presenečenje». Beograjski li-«ti poroča»: Pred nekaj dnevi so medi-cinci bengrajske univerze doživeli redko oresenečen e. Na prosekturo so prinesli telo IPletnesa dekleta. Vse je bilo pripravljeno. da ea začno secirati, čakali so le še na profesorja. Ko so jo jeli seri- : rati, so medicinci ugotovili, da je bilo dekle nedolžno. To je bil prvi slučaj v njihovi praksi. Ko so to sporočili profesorju, je smehlajoč povedal, da je bilo dekle doslej v blaznici. * Izgnan je Iz naše države ra vedno Rihard Maver, ključavničar v Mariboru. I avstrijski državljan. Maver je .».ko >ad pritiskal na tuje kljuke in je zelo nevaren tu'emu imetju. Vrhutega je dolom r-žen postopač. * Ubil ga j*e električni tok. V ministrstvu za socialno politiko ie bil delavec Rizmnh. ravnatelj meščanske šole v Voj-niku. Tovariši dobrovoljci naj skrbe, da bo imel odbor od njih vedno natančne naslove. * Iz seje celjskega anrovizacljskega Fran Fhrlirh te dni zaposlen pri instala-odbora. Na zadnji seji celjskega aprovi- I ciji električne razsvetljave. Ker je poza-bor» zlobno sprašuje: Katerega kura- 7.aci'ske?a odbora se je razpravLnlo pred : bil izolirati glavni vod, se je Ehrlirh torja so gosp. Hribarju prijx)roči!i cel j- vsem o krušnem vprašanju in so se do- : vsled neprevidnosti dotaknil žice z golo ski Nemci? — Postopanje pokrajin- j loCile sledeče nove in višje cene: žemlja roko. Ob groznem kriku se je zgrudil ekega namestnika je poskus mašCeva- j 5 dkg po 50 par, 9 in pol do 10 dkg l na tla Par minut pozneje je bil Ehrlich nja nad «Novo Dobo», ki je povodom Din; beli kruh iz moke «0» :n «2» po 7..S0 mrtev. celjskih dogodkov brezobzirno ožigo- Din, črni kruh. pečen iz dve tretjine mo- * Fantovsko maščevanje. Andrej, sin sala metode sedanjega šefa pokrajin-, ke št. 4 in 1 tretjino št. 6 po 6.50 Din. i Petro nove Urše od Sv, Duha pri Stan.o-ske uprave. Razmah cene med moko in pecivom pri \ ki, se je hotel s svojo nevesto Vai na * Brez aktov je odpotoval v Beo- žemliah je 30 odst, pri belem in črnem tihem poročiti na Brezjah. To je domače Brad pokrajinski namestnik Hriba-, kruhu pa 5 odst. j fante tako ujezilo, da so se skler-Mi ma- Tako izjavljajo danes na «namestni- * Na ntnrlhorskih šolah poučuje, kakor ; ščevati nad njim. Na belo nedeljo so štvu» (kar je novo in danalniim ča- nam pišejo iz učiteljskih vrst. še vedno hodili naokrog, popivali in iskali ,>riloi-M>m, priznamo, jako prikladno ime, saj več nemških tičitel ic kljub temu. da so nosti za pretep. Predvsem so hoteli pro-se res vračamo v Stat-thalterie) na oči- že minula štiri leta od prevrata. Sicer se tepsti ženina, ko se vrne i« Brezij do-tek «Slovenca», da je gosp. Hribar j jih je že opozorilo, naj prosijo za mesta i mov. Enemu pa se je ženin le zasirili! reševal po Beogradu zelo važne kup- j izven Maribora, a kaj se brigajo one za in se je odločil, da ga skrivaj o' v«tti o Eijske akte. Pokrajinski namestnik se to. Saj ima vsaka Bvojega zaščitnika in fantovski nameri. Na tihem ;e od V) na ie mudil z Erestolnici teden dni Kaj 1 nrotakinria. Posebno znani «strvam-1 škofjeloški kolodvor in čakal poročene*. H sta nameravala po porntfkn nap™vre v gostilni Ivana Zakotnika v Starem dvoru skromno večerjo. Med tem so so fantje že zbirali v gostilni. Kmalu je vstopil tudi Franc Starman, sin gosv.lničarke iz Starega dvora in mirno sedal za mizo. Naenkrat pa so začeli fantje brez vsa kega povoda z njim prepir in ga je nekdo udaril s kolom po glari. Vendar pa je bila rana tako malenkostna, da se Starman niti zmenil ni za ij«». Zadnje dni pa je priče! postajati otoion in zmešan in zgubil je tudi glas. Prepeljali so ga v bolnico, a je njegovo stanje zelo nevarno. Novoporočenca pa, ki sta bila pravočasno opozorjena na nevarno^ sts krenila s kolodvora lepo ua tihem domov. • Tragična smrt. Včeraj dopoldne je umrl v Zagrebu nenadne smrti sanitetni maje r pri m»s'ni komandi, Vovslav Maric Pržal je ravno službeni raport, ko ga je zadela kap in je oblež il na v estu rjrtev. • Žrtev stare mamice. V JagodinI se jo pred par dnevi obesila vdova Lepo-sava Stojkovid, stara precej nad C0 let. Uboga starka je s svojo hčerko Dragico že dali časa stanovala pri nekem sorodniku, ki bi bil rad vzel lepo Dragico za svojo ženo. To je bila tudi iskrena želja stare Leposave. V zadnjem času pa je opažala, da bo v tej nadi pač tudi umrla. ker je Dragica odklanjala možitev, boječ se, da bi pozneje mogla priti v navskrižje z možem zaradi matere, katero je ona vzdrževala To spoznane je mater gnalo v smrt. Ko nikogar ni bilo doma, je vzela vrv ter napravila konec 9vojemu življenju. Ganljiva tragedija sta re mamice, ki je žrtvovala svoje življenje, da omogoči srečen zakon svoji hčerki! • Malverzaclje z državnim premogom. V Sarajevu so ponovno prišli na sled malverzacijam z državnim premogom. V afero za zapleteni baje državni uradniki, ki so v sporazumu z nekim špediterjem jemali cele vagone državnega premoga Državno pravdništvo je proti osumljencem uvedlo preiskavo. • Pretep pri vožnji baflša. Tomaž Ob!ak, hlapec v Setniku, je p^ma^al pri vožnji bališa. Po končanem opravilu so naporno delo založili z dobro kapljico. Vožnji bališa se je pridružilo tudi nekaj fantov iz srednje vasi Prapreče, ki jih pa domači fantje niso nič kaj lepo gledali. Ko so slednji mimo zapustili gostilno, so jih razžaljeni Praprečani zunaj nepričakovano napadli. Razvil se je pretep, med katerim je Anton Setničar sunil Oblaka z nožem v roko in mu prizadel težko poškodbo. * Roparski napad na ljubljanskega trgovca. Neki ljubljanski trgovec je prišel pred par dnevi v Trst po opravilih. V petek zvečer se je podal v kavarno «Chi-ozza». Tam so se mu približali nekateri mladeniči, ga prijazno nagovorili ter ga končno povabili na izlet z avtomobilom v Miramar. Trgovec ni bil pri volji, zato je odklonil povabilo, vendar pa je povabil neznance v neki bar. V njihovi družbi se je mudil dalj časa. Nato jih je pozdravil in odšel proti holetn «Evropa». Med potjo je stopil v kavarno «Roma». Kmaiu sta prišla za njim v kavarno dva mladeniča, s katerima je bil malo prej v družbi. Trgovca so obšle črne slutnje. Plačal .'e brž svoj račun ter zapustil kavarno. Čim jo bil na ulici, sta se mu zopet približala ona dva zasledovalca, ga zgrabila za vrat in mu skušala vzeti denarnico s 3000 liram L Trgovec je začel klicati na pomoč. Tega sta se tolovaja zbala in zbežala praznih rok. Napadenec je zadevo prijavil policiji. V zvezi s tem dogodkom je bil aretiran neki Pietro Maggi. Odpeljali so ga v zapor. * Z žeritovanja v zapor. V Srednji va si se je pred dnevi vršilo ženitovan e pri Ribni' arjevih, katerega se je udeležil tudi Peter Rotar iz Srednje vasi, ki ga je j Jože Rozman nahrulil, naj no nadaljuje napitnice. Prišlo je do ostrega prepira ki se je nadaljeval še na dvorišču. V pre- : piru je Rozman zabodel Rotarja v srce. 1 Rotar se je zgrudil in kmalu nato umrl. Rozman je sicer pobegnil z doma. vendar so ga orožniki kmalu izsledili in izročili v sodni zapor. * Mica Kovačeva. Mehanik Josip Co-la jo je iz Pulja peš primahnil v Ljuh-Ijano brez potnpga lista. Prvi n:egov obisk v Ljubljani je veljal Košakovi restavraciji, kjer je naročil dobro večerjo katero je žalil tudi z dobro kapljico. Plačilo e odklonil, češ da nima denar-;a. Prišel je stražnik, ki je Coljo povabi! v polici.^ki zapor. * Aretacija velike vohunske družbe. Kakor poroča beograjsko «Vreme» iz No vega Sada, je policija v Belem Manasti-ru v Baranji razkrila veliko madžarsko vohunsko organizaci'o, v katero so vpletene tudi mnoge ugledne osebe iz Bačke in Slavonije, posebno iz osiješke okolice. Policija v Somboru in Senti vodi najener-71'čnejšo preiskavo proti že aretiranim vo ' Komami** se vetrno v cvetu. Manoj- lo Djeranid iz Sokoloviča v rogatiikeni okraju se je smrtno zaljubil v hčerko Juroša Bartule iz vasi Barnika. notel je dekle poročiti, pa dekletov oče ga je zavrnit To pa ni Manojlu zadostovalo, ds bi pustil dekle, ker ni šlo z milim, bo šlo s silo, tako si jo mislil Manojlo in zbral nekaj prijateljev, s katerih pomočjo je hotel izvoljenko svojega srca enostavno odvzeti staršem in jo odpeljati iz hiše. To je tkzv. otmica, ki je v jugovzhodnih delih naše države še močno v navadi. Manojlo je prišel s svojimi prijatelji, vel oboroženi, ponoči pred hišo, kjer je spala pri starših njegova izvoljenka. Psi so zbudili domačine. Mano la vse to ni motilo, še! je v hišo, z njim njegovi prijatelji in začele so pokati puške, ker so Uartulovi hoteli braniti do skrajnosti deklico. Pri tem streljanju sta bila ustre ljena oče Juroš Bartula in njegov sin Kosta, ko je padel tudi zaljubljeni Manojlo, so njegovi prijatelji naposled odšli in bitka je bila končana. Družina Bartula je sicer zmagala ali izgubila je dv» svoja člana • čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana. Breg št. 20 in Aleksandrova cesta St. 1. Dopisi ŠOŠTANJ. Sckolska maškerada, prirejena v nedeljo zvečer v hotelu «Union» je uspela nad vse zadovoljivo, k čeme-so pripomogli okusni aranžman, vrsta lepih mask in mariborska železničarska sodba. Prireditev, ki so Jo v znatnem številu posetill tudi dragi gostje Iz sosednjih kraiev ter častniški zbor, je potekla v najugodnejšem razpoloženju. — Poročil se je g. Janko Šmlgovc z gospodično Linčko Grebenšekovo iz ugledne šoštanjske obiteljl. Mlademu narodnem-paru najlepše čestitke! TOMISELJ POD KRIMOM. Ze dolgi v javnosti ni bilo govora o naši podkrim-skl vasi, ki je slovela nekdaj kot neza-vzetna klerikalna domena. A sedaj le drugače; vojna le tudi pri nas mnoge spremenila. 2e nad tri mesece, kar se Je ponesrečil prešnji župnik Gabršek, nimamo duhovnika. Če hočejo ljudje imeti mašo, se morajo voziti v Ljubljano pe duhovnika, pa mu plačati seveda tpdl stanovanje in hrano, čeprav so oddaii vso predpisano bero pokojnemu župniku in je na Igu plačin kaplan. Otroci sc prinesli iz šole izkazila z neredovanim veroukom. Tc razmere so avtoriteto ljub ljanskcga škofa, ki ima patronat nad našo župnijo, zelo omajale in lepega dne se zna zgoditi, da bo imel g. Jeglič pr: nas drugo — Ricmanje. SAVA NA GORENJSKEM. Dne 11. t m. se je poročil Tine Zupan, član In odbornik tukajšnjega sokolskega društva 7. gdč. Lojziko J u s t i n o v o. čianlco blejskega Sokola. Naš Tine je marljiv čl-tatelj naprednega časopisja in eden naj-marljivejših članov vaditeljskega zbora Mlademu paru želimo mnogo sreče. — Zdravo! Borza dne 12 febr. Zagreb, devize: Dunaj 0.147 — 0.14S, Berlin 0.34 — 0.37, Budimpešta 3.95 — 4.05, Bukarešt 45 — 47, M.lan 495 — 49? London 488 — 490, Ncwyork 103.50 — 104.5, Pariz 645 - 650, Praga 310 - 313. Švica 1960 - 1975, Varšava 0.30 - 0.32, do lar 100 — 101, avstr. krone 0.15, frank 630 — 640. marke 0.36, lire 485 — 490 Beograjska borza je bila radi praz nika zaprta. Dun?i, devize: Beograd 689 — 691, Berlin 265 — 275, Budimpešta 26.85 — 26.95, London 333.400 — 334.000, Milan 3431 — 3439, Newyork 71.175 — 71325, Pariz 43S9 — 4401. Praga 2112 — 211? Sofija 431.50 — 432.50, Varšava 170 — 180, Curih 13.360 — 13.390; valute: dolarji 70.950 — 71.250, levi 410 — 414 n. marke 280 — 310, funti 331.700 — 332.700, franc. franki 4330 — 4360, Ure 3397.50 — 3412.50, dinarji 680 — 684. poljske marke 150 — 180, leji 347 — 349, švic. franki 13.270 — 13.330, češke krone 2095 — 2105, madž. krone 22.80 — 22.23. Praga: Dunaj 4.8250, Berlin 12, Rim 165.75, Budimpešta 136.50, Pariz 213.2e London 1607/s, Newyork 34.30, Curih 646.75, Beograd 33.75, avstr. krone 4.82? lire 166. Curih: Berlin 0.0186, Newyork 532.50 London 2-1.95, Pariz 32.80, Milan 25.63. Praga 15.80, Budimpešta 0.2050, Beograd 5.10, Bukarešta 2.85, Varšava 0.014 Sofija 3.10, Dunaj 0.0075, avstril. krona 0.007550. Berlin: Dunaj 39.2750, Budlmpešt.-10.92, Milan 134.163, Praga 83.291, Pari? r ............. _ 171.071, London 17375, Ncwyork 27.730,^ hunom. Dosedaj je ugotovljeno, da so bi- Curih 523.687, Beograd 27.431. li vohuni v zvezi z madžarsko vlado in ~~ — da so dobivali od nje direktna navodila »Zgovorni u-ednik F r. Brozovlč. 7a delo. Vohuni s0 obveščali madžarsko Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra», vlado predvsem o stanju v naši armadi | Tlsk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Vremensko poročilo I Jnhlinoa. 18 febrtnrj* 19-J3 Liuliliana 306 m o^d morietr. Kraj ob Zračni Zračna Veter Oblačno Padavine 1 opazovanja tla It temnenitura 0-10 mm I Ljubljana . 7. 78-' 7 -0-6 ser. aap. ■aeg 2-2 Ljntiljaua . 14. 763-0 -03 jog. zap. oblačno — Ljubljana . 21. 764-6 — 1 O sev. zapad »neg — 1 Zagreli . . 7 163-1 -10 •ev. vfh. 20 I Beograd . 7. 76>-7 -IO vahod 2-t 1 """»j . . 7. 764 6 —20 oblačno — Praga . . 7. 761 7 —2-0 *t n — ^ Incmost. . 7. 7610 10 brezvetra m — 7 Ldubliaai barometer oiiii. «>iia- bcmce vihaa* ob 710, «ah*i* ob 17 21 » BL Zerscoi Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Po Trcncalovcm odhodu iz gviške palače se prične premikati zavesa nad prestolom, ki stoji osamljen v psamljeni veliki dvorani. Potem se nekaj premika pod zastori, in nazadnje se prikažeta dve glavi, ki gledata §e dokaj plašno okrog sebe, in priplazita se dve bitji izpod zastorov in zaves, po kolenih in se zdihujc dvigneta. «Ali mislite, da sva iz opasnosti?» vpraša Rascasse in se plašno ogleduje naokrog. «Ej, gotovo!» ga pomiri Corignan. «Toda, kaj mislite, kdo so bile te osebe? ln kakšen jc bil njihov namen tukaj?» «Malo me briga, boter! Toda, kdo /e bila ona ženska, ki je postajala tu okrog, da sem se tako bal, da naju morda ne zapazi, in ki se jc razgo-varjala s Trencavclom?» «Tudi to ni važno, važnejc je pa, brate moj, da sem slišal vsako besedo, katero jc rekla!» «Pa mislite vi, boter, da sem jaz gluh? Aures habent, at auribus au-dietit, boter! Tudi jaz sem slišal vsako besedico in tudi vse, kar je Trencavel odgovoril!» «Ej?» se odzove Rascasse nejevoljno. «Vse ste slišali? Mislil sem, ia molite svoj mea culpa!» Oba nasprotnika in vohunska tovariša se zopet grozeče pogledata. Oba si mislila, kako bi si zasigurala prvo mesto pri kardinalu, in sicer s pomočjo vsega, kar izvesta in storita proti Annais. Trcncavelu, zarotnikom in vsem kardinalovim nasprotnikom. Toda ker sta oba že spoznala nemožnost, da bi uspela drugače kakor združeno, se brez po-miselka od sovražnosti in groženj povrneta zopet v najbolj bratovsko spravljlvost ¡11 zavezništvo. «Brate moj dragi, zdi se mi sedaj, da to pot gotovo d. živa tega pro-kletega Trencavela za ušesa, tenco diabolum auribus!» pravi veselo Corignan. «Da, Imava ga, boter! Vzaraeva ga skupaj! In skupno ga povedeva k Nj:govi eminenci, v brk Saint-Pria-cu, ki ga naj nosi viag!» «Amen! In čast si razdeliva.» «In nagrado!» «Nagrada, to je poglavje za sebe!» si misli Corignan in se spačl «Torej sva sporazumna!» doda glasno. «Po-jutrajšnjim opoldne bo torej najin Trencavel, kakor jej je obljubil tukaj pred nama, v hiši, ki je zadaj za zidom Saint-Lazaire. in se bo potem vrnil v Pariz ali skozi vrata Mont-martska ali pa skozi vrata pri Saint-Denisu. Imate li kakšen načrt?» «Da. Najprej pojdeva h kardinalu in ne da bi mu povedala, za kaj gre, ga le naprosiva, da dá podvojiti ta dan straže pri obeh vratih ter mu obljubiva, da mu privedeva Trcnca-vcla.» «Prav tako! In eden naju se postavi na montmartska vrata, drugi pa na vrata pri Saint-Dcnisu!» «Izvrstno! Tako bodi!» «Govorite, kakor knjiga, drag? moj mali Rascasse. Eden naju bo torej pojutrišnjem prijel tega hudiča, ki nama je prizadejal že toliko hudega!» «In drugi mu priteče takoj na pomoč, je-li?» doda Rascasse s krasnim naglasom prelepe nedolžnosti in poverliivosti. Lisjak! «Jaz se postavim na vrata montmartska, in če pride najin dečko k meni in pade meni v roke, vam takoj pošljem brzoteka, da vam javim srečo in c'a ga povedeva oba skupaj h kardinalu tako, da ga drživa vsak za eno uho...» «Dobro, in jaz se postavim na vrata pri Saint-Denis, in če pride meni v roke, morete računati tudi name!» In Corignan stori nekaj, česar ni storil morda še nikdar ali pa gotovo žc dolgo ne, svojo dolgo in jako desnico pomoli Rascassu, da bi se rokovala. «Ali ste odkritosrčni?» ga vpraša še poprej Rascasse. «Čakaj, izplačam ti tvoj prejšnji sunek z glavo v moj želodec, od poprej, ocvlrk ti ostudni!» mrmra Corignan v brado ter se široko zareži. '«Hej, kako lepa re£, Je moreš roko stisniti prijatelju!» reče hinavsko, Rascasse pa se kar zvije kakor jegulja in zaveka: «O jej, o jej!» «Oj, dobri moj mali Rascasse, vendar enkrat prijateljski stiskam vašo ročico! («Pri Madoni, saj mi lomite kosti!») Nc, ne, Rascasse, nikari mi ne izvijajte svoje moške roke... («Pri papeževem trebuhu, saj mi je polomil vse prste!») Tako naju torej odslej ne bo več razdruževalo tekmovanje, ampak naju bo združevalo najbolj iskreno prijateljstvo!» («Menih, izpusti, ali pa ugriznem!» zatuli sedaj Rascasse, ki se nc more več vzdrževati.) , Še enkrat strašno stisne Corignan Rascassove prste in jih potem izpusti, Rascasse pa prične plesati po sobi in vihteti svojo roko in jo pesto-vati z drugo, pri tem pa se pači \ lice in zvija s cclitn telesom, da gre Corignanu vedno bolj široko na smeh. «Osem dni jo boš nosil v obvezi!» si misli Corignan z zadoščenjem. «Hvala, dragi moj brat!» pravi heroično Rascasse in junaško potlači solze, ki se mu vsiljujejo v oči, «občutil sem vaše prijateljstvo in prisegam, da ga vam ne bom n".;dar pozabil, tega občutka ...» In ko prideta potem na vrt, si misli vsakdo njiju: «Čakaj, falot, ti že pokažem, kako bom delil s teboj i čast i nagrado! Trencavel ima svoj sestanek opoldne, jaz pa pridem žc zjutraj v tLto hišo, pazil bom nanj, primem ga in ga potem sam privedem h kardinalu, brez tebe ...» Pet minut pozneje preplezata oba vohuna zidove palače in izgineta v noč. XVII. Ljubezen In izdajstvo. Viteza de Louvignyja smo pustili: na oglu ulice Sainte Croix de Brctcn- i neirc. Tu je ostal dolgo časa nepre-; mičen kakor kip ali znamenje, zna-j menje slepe strasti, obrnjen z licem I v smer, koder jc odšel grof de Cha- j Iais. Strašno je njegovo duševno trpljenje. Nazadnje se vendar odpravi z mesta in tava svojo pot naprej, kakor da je mesečen. Zaljubljen je. Njegova ljubezen do vojvodinje de Chcvreuse je tako prevzela vsako vlakno srca in se ugnez-dila na dnu njegove duše, da sploh ni bil zmožen za nobeno drugo misel, razen za strašno gotovost, da ga je izrinil iz njenega srca srečnejši tekmec de Chalais, katerega po njegovem prepričanju ljubi lepa vojvo-dinja. Ljubosumnost seje sedaj svoje seme in prišepetava satanske inisli in načrte njegovemu srcu, doslej poštenemu. Misli, kako bi izročil Clia-laisa trpljenju in kako bi prizadejal tudi njej. svoji izvoljenki, takšno trpljenje, kakršnega je sam deležen v teh hipih. Vzgoja, dobri čuti, preudarek, to vse izginja v tem trenutku. Prav ali krivično, tega sedaj ne vprašuje, sploh nima več zmisla za razliko med enim in drugim. Lc toliko se zaveda, da so njegove misli, kakor so še negotove, neusmerjenc, neopredeljene, vendar strašne, grozne. Sam pred seboj se ustraši in vzklikne v samogovoru: «Ne pojdem!» Kam ne pojde? Ko hoče zadržati samega sebe, udari nekje v zvoniku ura tri po polnoči. Louvigny se ustavi in se zave, da se nahaja pred cerkvijo sv. Pavla. Obrne se in sc spusti v tek, ves prestrašen. Toda kmalu sc ustavi. Utrujen jc. Zopet sc obrne... koraka... pride do cerkve sv.Pavla in mimo nje... nadaljuje svojo mesečno pot, kakor pod pritiskom neke močnejše volje, ki nt njegova... in se obrne na levo. Ce-daj koraka počasi... Okrog njega se polagoma dani. Louvigny se zavč, da ima krvave prste. Čigava kri? Njegova lastna. Pod jopičem si je bil z nohti razpraskal prsi! Bled je. kolena se n.u šibe. Še enkrat krikne v hripavem samogovoru: «Ne pojdem!» In se ozre. Sedaj se nahaja pred kraljevsko palačo, na Palace Royale, nasproti kardinalovi palači! Med tem se je povsem zdanilo. Jasen dan! Louvigny se oddalji s tega trga in vstopi v prvo gostilno, ki jo [najíe odprta Tukaj Izpile steklenico ' vina in si popravi obleko, v nočnem ! obupnem beganju razmršeno in raz-! vlečeno. Kdor bi ga opazoval poprej j in sedaj, bi si rekel: Ta mož sc je ; pomiril ali pa odločil. Ali oboje. Izraz lica mu je trd, neizprosen, poteze otrple. V očeh mu jc še ostalo nekaj, kakor da so bile podplute s krvjo in besné. Ko stopi gostilničarka mimo njega, ga sliši mrmrati: «In nazaduje vsega, če vpoštevam vse, lahko storim to, nc da bi postal zaničevanja vreden mož!» Okrog devete prcdpoldnc se trdnega koraka vrne na Kraljevi trg. Tukaj se zbirajo v gručah plemiči, v gručah postajajo pod kardinalovimi okni, se glasno pogovarjajo in še | glasneje krohočejo, včasih pa pogle-I dujejo zgoraj v prvo nadstropje proti •onima dvema oknoma, za katerimi se nahaja kardinalov kabinet, kjer emi-ncnca dela in snuje. In vsakdo, ki pogleda tja gori, vsakdo med prisotnimi ima tajno nado, da ga bo gamogočni minister opazil. Louvigny koraka med temi skupinami in odgovarja ponekod na nagovore, drugim le odzdravlja. «Hej, Louvigny, odkod pa prihajaš?» ga vpraša nekdo. «Bled si in v neredu. Pa ne, da bi prihajal od svojega dekleta naravnost semkaj?» «Nikakor, bogami, niti nimam dekleta, niti ga ne bom nikdar imel!» grenko odgovori Louvigny vpra-šalcu. «Ej, torej prihajaš iz pekla?» «Da, da, bo že tako!» In vstopi v kardinalovo palačo» kjer gre svojo pot naravnost navzgor, ter naroči vratarju: «Evo, prijatelj, dva zlatnika, da po-piješ, kar hočeš na kraljevo zdravje, in sedaj glej, da naj--š možnoet, da pridem takoj h kardinalu!» Vratar vtakne oba zlatnika in odgovori uslužno: «Poskusil bom, da bo Njegova eminenca prijazno sprejela gospoda de Louvignyja!» In nekaj minut pozneje vstopi Louvigny pred dvajsetimi drugimi, ki nestrpno pričakujejo, v kabinet velikega krotilca tedanje Francije. F A L Kai»čuK pofpe tniKe in potptaie Kdor zida ali ima bilo (rilol blizu srediue Ljubljane ali Maribora, dobi denar poeeui ali tudi proti amortizaciji, ako dobita koncem It ta t bi6i stanovanje zakonca brez otmk, ki bi5o tudi kupita in (Usti prudijulcu dosmrtno stauovan e. Pouudbe do due 15. t. m. na upravo Jutra pod St. 228. ti* •fim Svila. modni ná¡t! il. Šiiiliculc naši. li Eoss5 Ljabliana, Mestni tr» štev. IS. I 13 Vsak privatni nameščenec mora poznati svoje pravice pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani. Zato n^j naroči knjižico Pokojninsko zavarovanje nameščencev ki se dobi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in veija s poštnino vred 15 Din. laifopnika in akvizitena marljivega, solidnega in poštenega, išče za Celje, pravi, zajamčeno pristni m i Maribor. Ptuj, Kranj, Novo mesto. Kočevje, Zagreb. Osjek. Novi Sad, Subotica Beograd, Skoplje. Split; Anončno in reklamno podjete Joso Zorman, Liubljana, Gledališka ulica 2, tel. 231. Uprava stenskih, reklamnih načrtav mest in kopališč kral,e- vine SHS. 234 Hsjboli&i in naiCEne;ša sfreha asb&st skril. Fran Hočevar Žirovnica-Mosta, Gorenjsko. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO LRUŽBO, MARASKIN Čašica tega delikatnega likera je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Dalmatia IVS:d:c:nal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. MORPURGO, SPLIT Zastopnik: Adolf Kordln. LiubJana, Zrlnjskega cesta 7. IHSEHMME, PWIHüfttE HI m DHiBfl HEH.B.H0 oskrbujo v tu- in inozemstvu po originalnih tarifnih cen. h družba z o. z. L3IIB jlfiHfl I BED5HBD Kongresni trg it. 3- ' Srcmtka ulica tr. 9. Oficijelno zastopstvo Praškega vzorčnega velesejma v Pragi od 11. do 18. marca in od 2. do 9. septe.nbra 1923, PRODUJil TRG9VSSIH A D R E S po določenih sirokah h krajih naše kraljevine. Proračuni brezplačno. LJUBLJANA j i lia&tJ' & iiiiSi Dunajska cesta št.40 j£ m Telefon št 379 mestni tesarski mojster TcIcfon št-37a Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za j§ palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, J stopnicc, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. j| Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov, g Parna ža a. » Tovarna furnirja. 8 asi— ■— Zahvala. Za vse nam izraženo sočutje povodom težke izgube naše matere, oziroma soproge, sestre in tašče, gospe Josipine Dvornik kakor tudi za spremstvo drago rajn:cc k večnemu počitku izrekamo vsem udeležencem najlepšo zahvalo. Osohito pa se zahvaljujemo cenj. trg- pevcem, kakor tndi rudniku v Mi ž ci in njegovim gg. uradnikom ter darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Družmirje, Ravne, Mežica, dne 9. februarja 1923. 231 Žalujoč! ostali. Priloga ,Jutru" Št. 30, dne 13. februarja 1023. Politični odmevi. Sprejem santa-margheritskih konvencij Rim, 11. febr. Danes je zbornica končala debato o piranskem problemu ter z 255 glasovi odobrila in pobila dogovore, sklenjene v Sanri Margheriti. Proti odobritvi konvencij je glasovalo 20 poslancev. Boj za odobritev pogodbe je bil fimetno vroč. ne i>a tako iiud, da sc je v resnici bilo bati za njegov izid. Mu? solini jc po svoji stari navadi zbornici predložil konvencije ter kratko in odločno diktiral, da jih mora sprejeti. Zn odobritev pogodbe je torej jamčil osebno. Prodno sc jc porodba sprejela, so 59 čule različne kritiko. Tako jc n. pr. govoril poslanec di Chiesa. za njim se je oglasil v imenu socijalistov Lucci a za tem poslanec Giunta, kateremu se jc končno pridružil še Dudan. Po govoru slednjega, ki se je zavzemal za italijanske interese v Dalmaciji, je vstal ministrski predsednik Mussolini ki je najprej kratko reagiral na izvajanja predgovornikov, odbil naziranjc socialističnih j>oslancev ter Spregovoril o zunanjih smernicah faškma. Ko se je s par besedami dotaknil še ori jentskega in rulirskega problema, je začel govoriti o «jadranski drami». Izvajal je v glavnem sledeče: S sprejetjem santamargheritekih dogovorov končuje teden, ki bi so po svojem delu mogel imenovati teden zunanjepolitičnega zasedanja italijanskega parlamenta. Ta teden bi se lahko imenoval torlen miru, kajti on začenja z odobritvijo washingtonskega r&zorožitvonega programa in končuje s potrditvijo santamarglieritskih konvencij, ki urejajo odnošajc med Italijo in Jugoslavijo. Santamargheritske konvencije pred etavijajo zadnji mir naše žalostne jadranske drame. Nočem braniti pogodbe. katere nisem odobraval, ko se je sklenila, in katero smatram še danes, za ncodgovarjaiočo italijanskim koristim. Gro pa sedaj le za eno: ali se pogodita odobri, ali pa odbije. Od|>o-vedati ra]»allsko pogodbo bi značilo isto kar na novo načeti jadransko vprašanje, kar [« nam ne kaže. Nc preostaja nam torej nič nego da lojalno odobrimo pogodbo kakor jo bo morala loialno odobriti in izpolniti beograjska vlada. Obenem s pogodbo se jc kritiziralo tudi delovanje fašist o vske vlade, a jaz pripominjam, da obstoja razlika med ■-taro liberalno državo in med sedanjo fešistovsko I tali o v tem. da fašistov-ska Italija nc le brani koristi svoje državo, marveč nasprotnike tudi napada. ako in kadar jc treba. Politike, id bi stremela za uničenjem italijanske Dalmacije, moja vlada ne bi trpela. Reka in Zadar morata živeti. S spre jemom santamargberitskih konvencij nudi moja vlada Jugoslaviji možnost za utrditev gospodarskih odnošajev z Italijo. Mislim, da smernice, ki sem jih izločil v svojem govoru, odobrava ves italijanski narod. Nato se je vržilo glasovanje, pri ka-tarem je bila pogodba sprejeta z vsemi glasovi proti 20 glasovom komunističnih poslancev. __ VoTitve v Bosni-Hercegovlni Sarajevo, 10. februarja. Basna-Herccgovina je v narodnem (je-nkovnem) oziru skoraj tako enotna kot oredkumanovska Srbija. Kolonistov (nemških, poljskih) Je pač tudi nekaj, toda v masi morda sploh ne pridejo v po-štev. Bosna-Hcrccgovina je čisto jugoslovanska dežela. In vendar Je narod Besne-Hercegovine tako temeljito razdeljen na tri dele, kot menda nikjer na svetu. Vse radi vere, ker narod bosansko-hcrccgovski pripada muslimanski, pravoslavni in katoliški veri in ta verska ločitev je močnejša, kot marsikje drugje jezikovna ločitev! Misel narodnega edinstva je v Bosni-Herccgo-vinl stvar, ki sc le polagoma realizira, tako globoki so prepadi, ki ločijo pripadnike ene vere od pripadnikov druge vere, navlic temu, da so muslimani, pravoslavni in katoličani zelo pomešani in so v neprestanih medsebojnih stikih! Avstrijska okupacijska uprava je to ločitev po verah kultivirala do skrajnosti. ker samo tako Jc mogla vladati v deželi. Bosansko-kcrcegovinski deželni zbor je bil sestavljen po verskih kurijah,-muslimani so imeli svoje odrejeno število poslancev, pravoslavni svoje in katoličani zopet svoje. V enem narodu, ki govori en jezik, so nastali in se razvili trije svetovi, ki so se medsebojno razlikovali kot noč in dan — vse samo radi razlike v veri! Nacionalno ali plemensko so bili muslimani neopredeljeni, pravoslavni srbsko, katoličani hrvatsko orientirani. TaK položaj je tudi danes in iz volitev v konsti-tuanto se je to jasno videlo: musliman; so skoraj soglasno volili kandidate jugoslovanske muslimansko organizacije, ki so dibill največ — 95.3C8 — glasov. Prt muslimanih se namreč ni šlo za drugo kot za čisto verski moment, medtem, ko so se pravoslavni in katoličani že diferencirali po strankah, in sicer jc pri pravoslavnih dcminirala radikalna kot Izrazito srbska stranka, ki je dobila 50.-153 glasov, drugi, skoraj enako vcl k del pravoslavnih vclilccv se je opredelil za zcmljoradnisko stranko, ki jc dobila 55 tisoč 101 glas. Katoličani so bili tudi točeni na približno enaka dela, od katerih je vsaki dobil okolu 36.C00 glasov. Bila je to klerikalna in težaška (kmečka) stranka, ki se je orientirala Itokaško in se v parlamentu abstinir^la. V zadnjem času pa začela prihajati k spoznanju, da po-lit ka abstincnce ni dobra. Pri socialistih In komunistih ie težko soditi, iz katere verske pripadnosti se rekrutirajo. Komunisti so dobili lepo število glasov — 18.074 — socialni demokrati pa malenkost 3.852 glasov. In demokrati? Ti so dobili, navzlic verski in izkijtično srbski, hrvatski in muslimanski politični grupaciji prebivalstva, vendar lepo število 18.507 glasov, kar pomeni, da je v Bosni-Herccgovini že močno vkoreninjena misel narodnega edinstva, ker za demokrate so glasovali pravoslavni in katoliški volilci, pa tudi precej muslimanov. V nove volitve gre Bosna-Hercegovina s prav neznatno spremenjenimi razmerami. Mod muslimani je sicer prišlo do razcepa, ki je načelen menda samo v :em, da jc skupina Spahova (levičarji) orientirana proti Zagrebu, desničarji (Maglaj-ličevci) pa proti Beogradu, ampak ta razlika ni preveč načelna in do razdora je prišlo največ iz čisto osebnih nasprotij. ki so iudi pri muslimanih doma. V volitve gresta obe skupini ločeno in reči se more samo to. da se nahajajo v levem krilu najuglednejši in najuplivnejši age In begi, za katerimi dere muslimanski krrrt čez drn in strn. četudi ima v resnici čisto nasprotne Interese kot age in begi. Ne bo trajalo dolgo in prišlo bo do ločitve duhov tudi pri muslimanih, ker končno bo kmet vendar sprevidel, da ga aga ali beg. navzlic temu. da ie musliman, neusmiljeno izkorišča! Delalo se jc na tem, da se združi težaška stranka popolnoma z Radičcm, toda Radič je zavrnil vsak sporazum ln postavlja svoje kandidature. Tudi pogajanja med težaško in klerikalno stranko so se razbila. Klerikalci so mnogo izgubili na terenu in bodo izšli iz volitev deci-mirani. Njihova demagogija nadkril.iu.ie vsako drugo, le Radičevi ni kos. Med bednim narodom zlasti v Hercegovini pa je demagoška fraza na žalost več, nego pametne politične besede. Demokratska stranka je v Bosni-Her-ccgovlnl, kakor v drugih delih države, stranka bodočnost', ker misel narodnega edinstva je pognala tudi v tej deželi že močne korenine in v tem znamenju sc bo vodila vsa politična borba v državi. Na eni strani reakcija in parikularizem, na drugi strani pa demokracija in jugoslo-vanstvo — in to bo končno zmagalo. Volilne zanimivosti Dve politični vprašanji sta se odprli z razpisom volitev: kaj bo z Radičcm In kako bo z radikalci? Na drugo vprašanje Je odgovor že tu: radikalci se vrnejo oslabljeni in razbili v parlament. Njihove slave bo koncc in njihove velike moči tudi. Morda je res, kar je enkrat povedal jugoslovcnski državnik, da sc bo namreč pričela uspešna konsolidacija naše države šele, kadar propade moč radikalske stranke. Ko gledamo na «detovanje» sedanje radikalske vlade moramo priznati, da je naša država v najslabših rokah in da napram partizanskim interesom stopajo v ozadje celo vitalni narodni interesi. Nič nI radikalcem sveto in v volilni strasti njihovi voditelji ravno tako hladnokrvno paktirajo s tujcrodci na narodni račun, kakor zlorabljajo kraljevo ime na račun monarhične ideje. Glavno rano so si radika'ci sami prizadejali. Razcep stranke v Protičevce ¡n Pašičevce sega na same korenine njihovega obsto;a. V Srbiji so se zapletli v najljutcjši medsebojni boi in tam (v Varažainu) smo doživeli pravo volilno senzacijo: krvavo bitko med pristaši Protiča In Pašiča. Protičev «Radikal» popisuje to bitko kot pravcato mesarsko klanje. Palice so pokale, da se je zdeto, kakor bi streljale strojnice, artiljerlja srditih partizannv se Je posluževala kamenja, lahkega in te'kcga. Protič piše o 300 razbitih glavah. Kakor je sedaj ugotovljeno je zahtevala bitka čez 320 žrtev. Med njimi je 30 težko ranjenih, ki so jih morali deloma oddati v bolnišnico. Teror rad kalcev rodi po ccli državi hud odpor. Pri nas si sicer damo brez ugivora dopasti, ako radikalski ministri in njihovi agenti našemu uradništvu grozijo z odpuščanjem, premeščenjem in preganjanjem ter poskušajo svoje pret-nje tudi dejansko izvrševati, v drugih krajih pa se javnost bclj razburja in se poslužuje učinkovitih protisredstev. Te dni se jc zgodilo, da se jc uprl nasilni-škim metodam tudi vis-k uradni funkcionar, ki je sam pristaš (ali je vsaj bil dosedaj) radikalske stranke. V Novem Sadu jc notranji minister kratkomalo odpustil okr. glavarja drja Miloša Petroviča, ker Je demokrat. Oglasil pa sc jc veliki župan Slcpčevič s protestom. češ, dr. Petrovič Je sposoben, korekten in vesten uradn'k in ne gre, da sc ga podi iz državne s'užbc. Slcpčevič zahteva cd ministra prcklic odpusta tci grozi, da bo izvaial krnsckvcnce ... Pred par dnevi so radika'ci dobili silen nos — od kralja. Vladar je dal poklicati Pašiča ter mu ostro očital, da radikalski voditelji pri agitaciji zlorabljajo niegovi Ime. Kralj je izrazil decidirano željo, da se te vrste agitacija tekoj ustavi. Pašič se je baje izgovarjal, da to nI res, kralj pa je bil očividno brije pručen. Razmerje med Pašičtm in kraljem se Je s tem incidentom še bolj poostrilo. Medtem pa predsednik mirotvorne hrvatske seliačke republike polagoma pretvarja svojo vladavino v pravo diktaturo. Z veliko gesto je Rad'č sunil na stran tudi svoje dosedanje ponižne sluge «go-spodske» zajedničarje. Prosili so ga. di bi jim dovolil kandidirati na skupnih listah. Radič sc je odrezal s silno visiko-donečim «dekretom», v katerem k^nsta-tira predvsvm, da se gospodje motijo, če mislijo, da je bil Hrvatski b'ok ustanovljen tudi za volitve. Skupen nastop pri volitvah bi bila «nedemokratična gesta», povrh pa še *proi'ustcvcn akt». Kajti — pozor gospoda — HRSS Je že proglasila ustavo «Nevtralne Seliačke Republike Hrvatske (VSRTD. ki ne dopuSfa, da M «republikanska zastupnička večina» (I. c. Radičcva stranka) dopustila skupni volilni nastop z gospodarskimi strankam!, katere povrh še n'so povsem čiste v vprašaniu oblike države In seljačkega prava. Radič pristaje lc na sledeče koncesije: V Zagrebu sme kandidirati pod firmo Hrvatskega bloka «gospodskl blo-kaš», ki pa mora biti deklariran republikance. V hrvatskih župan jah varaždin-ski, virovitiški, požeški in bjclovarsko-križevački dovoljuje Radič Hrv. Zajcdni-ci «paralelne» kandidatske liste, «ca sc spriječi izbor takovim ništarijam, kao što su Krlzman, Vildcr i Angjclin-.vlč». Dru-god (tudi v Bosni in Dalmaciji) smatra Radič volilni nastop zajedničarjev za nedopusten, izvzemši Bačko, kicr bi «radi posebnih prilika» bil pripravljen, da sc gre v volitve pod oznako Hrvatskega bika. Bačka namreč še ne spada v okvir Hrvatske Scljačke Republike... Radičevi blckaškl zavezniki so ta ukaz mirno vtaknili v žep. Pisali so sicer Ra-diču pismo, v katerem ga prosijo, njJ sprejme drla Trotnbiča (!) kot kandidata za Dalmacijo ali vsaj za Zagreb In pripovedujejo mu, da so pravzaprav oni v Bosni «najlačji faktor», vendar že v na-j prej izjavljajo, da se pokoravajo Radi-čevi volji In da ne bodo postavili svojih ; kandidatov, če Radič vztraja pri svojem povelju. Seveda jc Radič vztrajal... Sodaj sc bavi s postavljanjem kandidatov. V tem oziru postopa popolnoma diktatorsko. Ko prihajajo k njemu depu-tacje lz raznih krajev, da bi se sporazumele glede kandidatur, jih Radič kratkomalo odpravi in sc ne spušča v nobene dogovore. Eni takih aeputacij ja celo rekel: «Taki smrkovci naj-bi postav-| Ijaii kandidate? To je moja stvar!» In «smrkovci» mu niso nič zameriii, ket gospod so pa le gospod. Pri nas klerikalne ovčicc slepo sledijo duhovnim gospodom. proti Radičcvim «smrkovcem», pa so cclo naši klerikalni volilci ie prav zavedni jn pcnosnl ljudje! Včeraj se je Hrvatska Zajednica tndi formalno podvrgla Radičevemu diktatu Ona ne postavi nikjer svojih kandidatur. Kulturni pregled Primorsko slikarstvo Gorica, na Svečnico. Primorsko slikarstvo se je do sedaj slovenskemu in drugemu občinstvu predstavljalo skupaj z ostalim slovenskim slikarstvom. Vendar Primorci nismo brez neke gotove slikarske tradicije. Naše cerkve nudijo umetnostnemu zgodovinarju mnoga zanimive snovi za proučevanje. Čakajo pa, žal, šc vedno na enega, ki se bo hotel z lubeznijo posvetiti temu delu. Naj napišemo par besed o sodobnem slikarstvu in njegovih zastopnikih v Julijski Krajini. Izmed aktivnih primorskih slikarjev zaslužijo danes največ pozornosti sledeči umetniki: A. A. Bucik, Cargo, A. Cernl-goj. V Cotič, Klcmcnčič, O. A. Kos, Metod Pcterncl, Veno Piloti, Saša Santel, L. Špacapan, Sluka in Stiplovšek. Od teli se jih sedaj nekaj ne mudi več v Primorju. Cotič ic v Mariboru, Klcmcnčič živi in umre za marijonetno gledališče v Ljubljani, Kos je istotako v Ljubljani, Saša Šantcl tudi, a Stiplovšek sc šola na umetniški akademiji v Zagrebu. Doma delajt» stalno Petcmel, Piton In Spacapan, dočlm se Bucik mudi sedaj tu, sedaj tam, Cargo je momentano v Gorici, Cernigij na umetniški akademiji v Monakovem. Spacapan dela doma. V zadnjem času je naoravil Spacapan rekaj uspelih karikatur; Cernigoj se jc v Mcnakovem spccijaliziral na lesorez, vsaj mimogrede, a Pron se ukvaria v lastnem atcl;eju v Ajdovščini z o lji. Cargo deh v Ooricl. a Metod Pitcrncl snuje tilio v Cerknici. Javnost je imela že priliko videti njegove uspele intarzijc. 2c'cti pa bi bilo, da se primorska slikarska umetnost vsaj enkrat pokaže s kolektivno Izložbo del doma. Ali ne bt kazala prirediti n. pr. razstavo v Gorici? Prostori za kaj takega bi se gotovo dobili in ne dvomimo, da bi se za to ali ono dobro delo našsi tudi kupci! 's. Arcybašev: Ljubosumje (K premier? na mariborskem gledali» šča.) Maribor, 11. februarja. V petek smo imeli premiero Arcybaše-ve drame «Ljubosumje», o katere dramatiki sili so si mn- nja zeto deljena. Pisatelj sc peča s problemom spola In, podobno kakor Tolstoj v svoji Krcutzerje-vi sonati, odklanja ženo zaradi njene amorale, vendar ne seže nikjer v gl ibi-no; ostajajoč na površini sc ne vpraša, čemu si te njegove žene baš tako «nezveste in egoistične». Bodi omenjeno Is, da v celi njegovi «ljubezenski drami» m besedice o materinstvu, kakor da bi bile na svetu vse žene sterilne! Zato nas pušča vktjub spretni tehniki in sijajni dialektiki drama nezadoščene: vanitas, vanl-tatum vanitas, s tem zaključnim akor- dom v dnši zapušča gledalec gicdališce. V tem ie višek Arcvbaševe negativne-tragike. Vprizoritev se Je naslanjala nekako ti» ono, kar so nam podali Hudožestvenik!. V ulogi žurnclista Sergeia Petroviča je gostoval gospod Sest. Bil Je dober, kakor smo tudi pričakovali od njega: vendar pa nam ni umljivo. zakaj je gledališko vodstvo obremenilo blagajno s tem gostovanjem; prepričani smo, da bi bila tudi domača moč ustvarila zadovoljivo kreacijo. 2umalistova žena, ga. Buk«e-kova, je odlična igralka in videti jc bilo, da se je tudi potrudila, posebno v zadnjem dejanju, kjer nas Je s svojo igro popolnima zadovoljila. Vendar smo po grešali pri njej tiste dražesti, vsled katere razvija tako privlačno moč na vsr moške, kakor to zahteva tekst. Zaradi tega sc je zdeto nekam neverjetno, da so moški vneti le za njo, gluhi in slepf pa za čare KlavdIJe, ki jo je z res privlačno gracioznostjo podala ga. Mitrovt deva. • G. Rasberger Je Izvrstno podal optimista, flistra Scmenoviča. tako v maski kot v igri. Kovičev zdravnik Kovalenko je topo kreirana utoga, Ic žal, da ie zašrf Kovič ponekod preveč v karikaturo, tako da Je, vpožtevajoč predpisani cinizem, pozabil na to, da mora ipak kazati vsaj ostanke nekake vzgoje, to se pravi, b:i le včasih bolj podoben vaškemu poštarje kot vojaškemu, četudi zanemarjenemu zdravniku. ŠiHcnt Serjoža Je ugajal skozi vse akte v maski (tiste študentov, ske, malce prekratke hlače!) In v svoji dobro zasnovani igri. O. Jerman v ulog* Andreja Ivanoviča je pokazal tudi v tej ulogi resno stremljenje in napredek. G Grom — knez Darbcljani — ie dobro pogodil ton nadutega in brezobzirnega ari-stekrata; sicer pa raznovrstnost akordov, katere ubira, ni posebno velika. Tudi gdč. Kraljeva kot neokretni, komaj razviti, a že tuberkulozno dekle, je ugajala. G. Tepavac je imel ra premalo ulo-go, da bi mogel pokazati svoje vrline: vendar pa smo tudi pri sceni, ko piše Helena kneru pismo, bili mnenja, da b! moral imeti tudi lakaj nekoliko več re-spekta pred svojo gospodarico. Sccna in režija je bi!a v obče dobra, le pavze b? si želeli krajše; pri premieri so bile nepotrebno dolge. Smešno ie učinkovalo tudi tisto fingirano ogledalo. Dr. ]—c. Fel*tonisl Ku^o VVlttmaisst Umrl je »"jster felitrna Hugo \Vltt-mann na Dunaju. Tudi S'ovenci so z naslajanjem čitali v pcd'istku «Neue Fretc Prcsse» njegova kiamljanja o vseh mogoči aktualnih temah, o ženskah, Iju-bežni, gledališču, o umetnikih in lopovih, njegove bogate spomine na zanimive može in žene, njegove referate o različnih, zlasti francoskih memoarnih delih, o kni'-gah, razstavah in šc o marsičem. CitaH Od pusta k postu Pust je vesel čas; po sodbi nekatc-?:h najveselejši v celem letu. Kadar kraljuje on. se vrše zabave, veselic-?, plesi, maškerade: ljudje ncrrč. Poteze vsakdanjih krinkah laži in liinav-eoine. pod katerimi živi, se radujejo in jočejo sami, se v pustnem času še boli zabrišejo; in svet se smeje. Ta ali oni v prizori vratolomno igro. nad katero oci javnosti strme; za kulisami jn govori rcsnica bridko govorico. A eno je gotovo: ko hi teli vratolomnih iger in pusta ne bilo, bi se ljudje ¡»obesili p0 "rsti: Najprej voditelji vteh strank, ki jih narod ima in hoče imeti, potem še ■arod sam. Življenje je v svojem jedru namreč tako kruto, da samo od sebe zahteva zatajevanja v obliki pustne icbe. A lep je pust, neskončno lep, ako «■e zrem o ozJajc, ki mu jemlje očaru-;očo romantiko prevare. Kolikerim nekletom in fantom vžge sanje in na de. da je naše bitje posvečeno nečemu višjemu, nego je življenje v resnicu Eoliko mladih m srednje starih, izku-šiinih, naiol izkušenih in neizkušenih Vudj se vjame na iimanes ljubezni! Koliko mlinskih kamnov nadomestijo ženske! In koliko mladih mož s srčnostjo nese roko v žerjavico samo zato.. da bi otrli pretvarjanja v oglje en sam k ostani ček navidez Icd in cel. kakor so vsi kostanji, dokler jih ne oluščiš, okusiš in spoznaš, da so kostanji z malimi izjemami piškavi in črvivi. Ril sem na predpustni maškeradi. Mladino ko travo. Sijaj kostumov se jc kosal s svetlobo električnih žarnic. Življenje se je vehomentno dvignilo z ležišča in se pognalo v dir. Stare, vs'e 1 skrbi prezgodaj ostarele mamice so pripeljale na ples zeničic? svojih oči. da bi tako kandidatom za družbo svetega Lukeža oddale vso.j posetnice zaostajajočega ženskecra po-mladka. Kajti ne prikrivajmo si dejstev: drage, mile, lepe naše hčerke ostajajo v velikem r^vihi noomoženc. • Pa ne da bi se r-cJ! i zarotili zapar i njo — Bog ne daj trtrn! Vse nekaj dru-zega jih drži nazaj: oas. A dandanašnji čas je čas socialnih problemov, vprašanj, kako bo mladi mož. ako se poroči. osnoval lastno ognjišče, dostojno vzdrževal ženo in prehranjeval otroke. To je. kar jemlje našim dekletom v veliki meri njihov materinski poklic. A ne glede na to kruto realnost sc je ta r»li oni dobro misleči možic nasadil na zakonski trnek. Kaj hočemo! Ljudje smo družabna bitja, in mož zase je komaj pol človeka. Žena mu jo Tiotrebna. siccr bi jc Bog ne bil ustvaril cclo iz moža samega — iz Adamo-ivega rebra. V letošnjem predpustu je bilo nešto-vilno jvriroditev. Plesali so so ra njih moderni in najmodernejši plesi. Naši sinovi in hčerko so se v njih pokazali jako nadarjene in dostopne za vse, kar predpisuje sodobnost. Vrteli so sc marljivo in marsikdo se ic i"ri plesanju zavrtel celo prehudo v kolobarju. da mu je postalo vrtoglavo. Spozabil se je in naredil neumnost, ki .je ne bi smel zagrešiti. In marsikateri lepi dami je sicer vljudni in dcstimi partner pogazil previtko nožico. A vse to se je pozneje poravnalo; ne javno pred plesalci, marveč na samem v božajoči temi ropolnočnih ur;-a mesto s cekini, ki jih danes več ni, sta gospod in go=i>odična račun poravnala s poljubi. In ti poljubi so za marsikoga prva vez bodočega rodbinskega jarma. Ako je predpust kratek, sem slišal, se v njem zveze mno~o srčec. Kako je bilo v tem pogledu letos, nc vem; do jeseni pa, mislim, bo statistika porok gotova. In tistikrat ho prosil pomoči marsikdo, ki še danes ljubav pije, verze kuje in dekleta gladi. Vsak ¡»redpust konča s postnim torkom; tega dne sc jedo krofi, ki so sc hrez ozira na draginjo in izdatke i.išne rr>spodinjo potratno okojttli v m rsti. V torek zvečer sc prireditve in z?'..ave sklenejo: in listi in uredniki «o olajšani za številne nadležne in dolgovezne objave. O Dolnoči aJi kmalu cotem se i divjanje mlade neugnanc krvi kakor na ukaz poleže; in pred nami sp zasivi umazano realno jut» o i>«i>clnične srode. Tačas je pri nas ponavadi sneg; čc ne dosti, ga je vsaj malo. Sneg sjmla k tradiciji pcpelnice. Ko zabnv zvonovi v jutranjem somraku, hite po ulicah v ccrkcv spokorni grešniki. Svoje glave neso prod oltar, da jih svečenik potrese s pcj«!om. V današnjem ča*u zgolj fizičnega uživanja, zabavljanja in prerekanja je volkov-spokornikov malo; cerkve so povečini prazne. In duhovniki pridigajo mosto o minljivosti človeškega življenja in nehanja. o avtononiiu Slovenije. Orj pozabljajo na to. da je tndi avtonomiia minljiva: celo bolj minljiva kot človek. A kljub »emu vztraja*» pri svojem bogokletnem početju in pretvariajo cerkve Gospodove v politične 6hodnice in zcpcrae borze razžaljenega klora. Pust in post! Dva kontrasta. Življenje ljibi kontrastp in jih neorestar-o ustvarja, ciTelira, diferencira. Med njimi odpira nepremostljive prepade, katerih žrtev postanemo časih površni in neprevidni zcmljani. A rrpd 'i mi ne spadamo. Nismo sp vrezali nc v pustu in ne bomo nasedali akomur tudi v postu, najmanj pa «c bomo pokazali figo-može na dan pred svetim ■To?p"om v mar cul Ui>ntor. Pustno pismo Daleč Vas je že zaneslo, gospodična Julija, tja v daljni Egipt. In zdaj sa-niate tam nekje ob piramidah o ljubljanskem pred pustu. Ali morebiti bo!j o ljubljanskih spominih, kajti plesov imate gotovo tudi tam dovolj in morebiti celo modernejših nogo so ljubljanski. Zato ste sc spomnili na prea-pust pred desetimi leti. Res. takrat je bilo lepo. Sami valčkov! večeri! V «Unionu». v «Narodnem domu» in povsod. Sicer smo sc že učili «taniro». toda s precej slabimi uspehi. Vi pa stp lili plesalka, kakor si jo mogel človek želeti za tak valčkov večer. In iako smo se naši' Ves predpust jc lil naš. PrepJcsal? smo ga in presanjali kakor v omotic!, in po sokolovi maškeradi smo se prebudili in gledali okoli sebe, kaj ie ži minulo? Ali je res pepelnica? Kje so valčki? Tako jc bilo. Skoraj si nisr-."> utegnili povedati. a!i se imamo fad: kaj radi. Zdelo se je nam vse to on več, saj so nas omamljali valčki. It potem je prišel tisti pustni tcrc-k. vseh norccv" god. Vi ste šli v fclgjj-sko vo:xšn'co gledat, kako pusta po Icopav.vo. jaz pa sem fd na sodiščp, kjer sem imel razpravo zaradi kor>-fisciranrga članka. Bila je nava<-a. da smo bili kc?i-fkicLraiii naiinani dvakrat na teden. ime tffi m se sknSali na njih oči ti. Učiti stila, elegance in izrazitosti, temperamentnega tempa, jasnosti in gracije. Nad petdeset let je pisal Wittmann svoje felj-tone In Se 84 let star je pisal kakor najmlajši tovariš. Pri Francozih se je učil svoje umetnosti, a Jules Janin in Sainte-Beiiwe sta mo bila vzora. Razvil pa se je v feljto-nista čisto svojega značaja in samosvojega stila. In postal je umetnik v svoji stroki. Zakaj umetnost je, s kvadri ka-inenčkati se, najtežje, najvažnejše, najgloblje probleme obdelovati z graciozno igravostjo: umenost le v šaljivem tonu pisati o najresnejšl temi brez žaljivega cinizma in frivolnosti, s pravo besedo vedno zadeti žrebclj na glavo in Iz kaosa naziranj Izluščiti edino zdravo jedro. Zabavati, a nc biti plitek, ironizirati, a ne ubijati, poučevati, a ne dolgočasiti. Laliko se čita in se mora čitati feljton. Marsikdo meni. da je podlistkovati krača. Toda marsikak globok znanstvenik nI sposoben, napisati feljtona, ker ima morda vse, le tega ne, kar je umetnost fel)-tonista: stila, temperamenta, jrracije jezika. Wittmann pa je imel globoko znanje literature, sveta in življenja ter je bil umetnik feljtona. Ni treba, da jo felj-tonist izviren, saj pobira snovi povsod, piše o rečeh, ki vise takorekoč v zraku, leže na cesti in vise na vseh ustnicah. Niti ni treba, da je vedno nov, ker često be s ponavljanjem doseza svoj smoter. Resnica, vedno znova povedana, postane šele splošna last. Toda feljtonist mora Iskati nove oblike, vedno večje pregnance, vedno izrazitejšega stila in Jezika. Tako Je delal tudi Wittman. ki ima zate največje zasluge za razvoj dunajskega in nemškega feljtona sploh. Dunajsko društvo novinarjev in pisateljev »Concordia» je spremilo v četrtek svojega najodllčnejšega tovariša na zadnji poti z vso častjo. Kakor Speldlovi in Herzlov! feljtoni izidejo tudi Wittmnnno-vi zbrani v knjigah. Kajti dobri felitoni so dobra literatura. F. G. v MatiinI knjigarni na Kongresnem trgu in v vseh drugih slovenskih knjigarnah, 60 odlikuje po lepem tisku, finem papirju in sploh jako lični zunanji opremi. Cena nevezanemu izvodu 16 Din, vezanemu 22 Din. Zbirko, o kateri še iz-pregovorimo, že sedaj toplo priporočamo. TIr. "^slsd neetalnostl valuto no moremo | s vrh o volitev. Njegova lajava Je napravila določiti stalne letne naročnine, ampak se ugoden vtis. bodo oddajale posamezne številke, tako Vihar navdušenja p.i je vzbudil zopet naročnikom kakor posameznim kupoval- ! govor zastopnika Jugoslovanske nacijo-cem trenutno a 5 Din. Ako bo valuta nalne omladlne ugodnejša, bo list cenejši. Vse reflektan- ; dr. Snuderla. ki je končal s poudarkom, te prosimo, da naroča list z dopisnico, da bi mariborski Jugoslovani gotovo Mladinski list: «Novi rod». Kakor , oziroma da pa kupujejo v knjigarni, kjer j izpremcnili mesto prej v ruševino, kot pa znano izhaja v Trstu v založbi «Zveze slovanskih učiteljskih društev» mladinski list pod naslovom «Novi rod», ki se ne odlikuje samo po izbranem mladinskem slovstvu, ampak tudi po lepi opremi. Upravo «Novega roda* za Jugoslavijo .je prevzela Matična knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg 9. Naročnina «Novca roda» za inozemstvo znaša 12 | jih del. Narodne manifestacije jim je list tudi na vpogled. List toplo izročili le en kamen iz naših kulturnih priporočamo v prvi vrsti šolskim vod- domov v nemške roke. stvom in pa staršem, ki hočejo napravi- j Zadnji je izpregovoril še znani ti svojim otrokom veliko veselje. sokolsld delavec g. Julči Novak, Ivekovičeva In Valdecova Izložba v je ob ogorčenih medklicih v svojem Beogradu. Zagreb"ki slikar Oton Iveko- mo.5kem govoru ziasti žigosal za-pano vič in kipar Valdec sta dospela v Beo- Ljubljano, katere ni moglo vzdramiti niti Trad, kjer priredita to dni izložbo svo- j sramotno izdajanje najvitalnejših '.mre i sov obmejnega Slovanstva Poi^a! je razjarjeni narod, n.ij ohrani mirno kri, a «Podpisana narodna <3ru5tva Tz Celj3 in okolice vidijo v dovoljen iu vsenem-ških veselic, ki niso zbirališče za zabavo pravih Nemcev, temveč sestanki, po vsej Sloveniji raztresenih odpadnikov slovenskega naroda, provokacijo domačega slovenskega življa. Mi. ki smo še pred par leti trpeli v prejšnji državi od gospodstva teh elementov, vemo, da je njihova ljubezen do naše države le navidezna in zato odločno obsojamo dovoljevanje takih prireditev, ki omogočuiejo renegatskim drobcem. ki bi moraii siceT prej ali slej iz-•riniti, vzdrževanje stikov z inozem skim nemštvom. Narodna društva, kot veren tolmač narodovega čuvstvovanja ter silnega in globokega ogorčenja 6i- Charles de Cosfer, UlenSplegel In Lam Dobrin, junaka veseljaka iz dežele Randrske. Poslovenila Oton Zupančič in Anton Debeljak. Prevodne knšžnice S. zvezek. V Ljubljani 1023. Založila Tiskovna zadrega v Ljubljani. Strani 552. Cena broš. knjigi GO D, vez. 70 D, poštnina 3 Din. To prvovrstno delo belgijskega pisatelja Karla Costsrja podaja v široko zasnovan;h freskah "žilavo borbo reformirane Flandrije proti teda-«ji španski nadvladi v tej državi (10. stoletje) ter občudovanja vredni odpor neustrašenih sodobnikov proti nečloveški inkviziciji, ki je v svoji krvavi krutosti spretno in umetno predočena. Oseba proslulega Ulenspiegla, neugna-sega pavlihe in dovtipnega kljuk ca. ter ogromna postava njegovega ješčega družabnika Lama Dobrina spajati v zaokroženo celoto vso bujno pestrost obilnih domislic in dogodkov, ki jih razvija neizčrpno pero priznanega pripovednika. Pristno godčevsko btirke se menjavajo z nečuvenimi nasilji verskerra sodišča, prizori iz javnih hiš se vrstijo za vojaškimi čini. Povest o ta instvenem volkodlaku boste zasledovali z isto neutrud-Ijivo pozornostjo kakor jahanje na ča-rovniški klek. Za kraljevskim samo-skrunnem, ki ljubi le samega sebe na svetu, srečate starega pohotneža. ki lovi nedorasle deklice, potem meniha, ki zbira bratovščino zakonskih žen in jih «age biča. Plične obilice zanimivih dejanj ne najdete izlepa v kateri drugi knjigi. Kdor je enkrat prečital «Ulen-spIegJa», ga bo gotovo rad vnovič in vnovič prebiral. Knjiga, ki je izšla v pako ukusni opremi, so naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 5-1. Alojz Gradnik: Srbske narodne pesmi v slovenskem prevodu. V založbi *Jug> v Ljubljani je izšla te dni zbirka Srbskih narodnih pesmi, katere je prevedel na slovenski jezik pesnik Alojz Gradnik. Zbirka obsega 20 obširnih narodnih pesmi, katerim jo pridejano zgodovinsko ozadje in pa razna pojasnila, ki so potrebna za boljše razumevanje narodnih pesmi. Zbirka, ki je na prodaj Veličastna manifestacija v Maribora Maribor, dne 11. februarja. Ogorčen protest naroda ob moji proti nemško-radikalskim kupčijam. Danes je doživel Maribor po dolgem presledku zopet veličastno manifestacijo, kot .ie Narodni dom že davno ni videl. Užcljenost narodnega čuta je privabila v Narodni dom tako ogromne množice ljudstva iz vseh 6lojev in strank, da je bilo treba, iz velike dvorane odstraniti stole in ljudje so stali v pravi masi glava pri glavi; tudi mala dvorana je bila nabito polna, obširna galerija natlačena. Točno ob 11. uri je imenom Narodnega odbora otvoril marljivi narodni delavec in odbornik «Zveze jugoslovanskih železničarjev», gospod Lukačič manifesta-cijsko zborovanje ter predlagal za predsednika primorskega rojaka dr. Boštjan- \ čiča, ki je ob živahnem aklamiranju pozdravil zbrani narod in na to podelil be- : sedo referentu dr. Reismanu. Glavni govornik dr. Relsman radikale! kupijo par tisoč nemških glasov s prodajo Narodnega gledališča, kjer bi se naj menjavale slovenske in nemške predstave. Gospod Gabršček je pri svojem rnešetarenju za radikalce odkrito nrrnal fcupčevanje zaradi gledališča. Ne čudimo se. Pod namestništvom g. Hribarja se v pokrajinski upravi nveljavlajo silno čudni nazori. Naše prevažno Zgodovinsko društvo jo dobilo štiri tisoč dinarjev subvencije, lovskemu društvu pa jih je bilo nakazanih dvajset tisoč. Iz okol'ee gospoda Hribarja so sramotne kupčije med radikale! in Nemci dementirali. pa njegov somišljenik dr. Lc-nnrd jo takoj nnto napisal članek, kjer dokazu'e, da je treba -'.a sporazum z Nem "i doprinašati žrtev! Medtem pa, ko ie v Ljubljani z vso paro delovala dementirna brizgalna, je mariborski veliki župan dr. Ploj, ki so ga ta-koj po imenovanju ekspediraii v Pariz, izjavil dr. Senjorju in dr. Šnudcrlu, da pakt z Nemci ni tako hud, ker gre v Mariboru «le» za kondominljum pri gledališču, kateremu naj bi se postavil na čelo mešani odbor dveh Nemcev in dveh Ploven- čeV) za vsako ceno in z vsemi razpolož-Ijivimi zakonitimi sredstvi braniti in oču-vati institucije, za koje so ee borili v tem mestu zaman z največjim naporom desetletja napram nemškemu življu in si trebi etike v strankarskem živ!'enju, ki | zopet dementirali kot grdo izmišljotino ! P, k°"Cn<> P,° klikih težavah priborili nns ne sme tako zasleniti. da bi v med- ! vest. da i* nrP5t.ivl=rnn v M.-irihor v no. se 0 00 narodnem osv obojenju: 4.) pozivajo kraljevsko vlado v Beo- je med ponovnim, viharnim odobravanjem ! cev pod predsedstvom višjega oficirja ali tisočere množice predvsem govoril o po- \ uradnika! Te dni so nam iz L'nbl;nne če bo treba, naj ima pripravljeno tudi j rokih vrst prebivalstva, brez ozira na pest. Med tisočglavo množic.) m Lilo strankarsko pripadnost, protestirajo enega, ki bi ne zaploskal. proti temu, da bi se Se nadalje do- Koreški begunec g. A-rnuJ i voljevale take slavnosti in obžaluj ije ;e še pripomnil, da tvorijo moč nemštva i udeležbo predstavnikov narodne voj-I* tigovci, katere pa vzdrž-i/s naša neza- ske na takih prireditvah ter svarijo \ eonost ter je prečital siodečo ' pred ponovitvijo enakih dovoljenj, po „peni irnin sebno v krajih, ki ?o bili pred preobra- ti c-sulu^iju. j tom narodnostno ogroženi. Končno Jugoslovani mesta Maribora brez raz- po v dar ja j o na vos glas, da slovenski like sloja in stranke, zbrani dne 11. fe- del naroda na noben način in pod no-bruarja 1023. na manifestacijskem zboro- benim pogojem ne dopusti, da bi se na vanju v Narodnem domu. kakršenkoli način žrtvovala v poto- 1.) Pošil ajo pozdrave vdanosti Njego- krvi priborjena svoboda, ker so s, vemu Veličanstvu kralju Aleksandru kot j favoriziranjem narodnega odpadništva najvišjemu čuvarju in zaščitniku naše v obmejnih krajih rcsr.o ogroženi tudi državne in narodne svobode; državni interesi.» 2.) ugotavljajo, da spričo novih do- _ kazov odgovarjajo gotovim dejstvom rovorice, ki so v poslednjem času prodrlo v javnost, da glavni odbor NRS. izdaja za dvomljivo ceno nekaj stotin ne- i zanesljivih nemških glasov vitalne kul- ] ncm zboru tcIova,lnotra društva Sokol turne .nterese t.acije m državne na naj-, Vranskcm v pos(ilni prinovc zbra. severne ii narodm m državn, grame; občinstvo z ogorčenjem protestira 3.) cteoajo z največjim ogorčenjem ta- ; wtopanju ^krajiiUke uprave v ko početje in .zjavljajo soglasno, da ho- ' Ja Orjunaiem o priliki (■a-rt »a vsako ceno in z vsemi raznolož- * ' , ,, «... , • i. Vransko prot! celjski sramoti Z Vranskega nam poročajo: Po obč- nas ne sme tako zaslepiti, da bi v med- I vest, da je prestavljeno v Maribor v po-sebojnem sovraštvu klicali na pomoč celo j jačenje nemškega elementa, nemško vo-tujce proti lastnim bratom. No kličemo na ! jaštvo. Ta dementi jo nesramnost prve boj proti nemško govorečim sodržavlja- j vrste, ko mi Mariborčani ravno te dni nom, če hočemo pošteno sodelovati pri | vidimo prihajati v naše mesto delu za gospodarsko obnovitev naše do- j tn!n]e nemških rekrutov movine, ne moremo pa posameznim pri- | iz ivabskih naseibin po Banatu. seljencem in zlasti ne renegatom prizna- | NeI:aj pn;jo?i je v driavj ju«.0SiavijU vati še vedno naeijonalmh predpravic. To nas dnži) razb,lrja V7b„ja odpor, ker Nemške raznarcdovalne institucije nočemo, da se naša narodna čast blati, \ smo po prevratu vzeli v svoja roke, kajti j prodaja in izda'.*v. Ppomenico kulturnih j Resolucija je bila s frenetičnim odobra-bile so moralično naša last, zgrajene s društev so ignorirali v Ljubljani in v ranjem soglasno sprejeta. Zborovalci so prihranki našega naroda, podprte od Beogradu. cedaj ponovno dvigamo svoj ; nato spontano zapeli "odkritih glav: Hej države z davki, ki jih je plačevalo naše j svarilni glas in ponavljamo svoj veto! j Slovani! ljudstvo. I Govornik je končno izrazil željo, da bi [ Bil je veličasten trenutek, ko Je na to gradu, ker na spomenico kulturn h društev mariborskih z dne 2S. januarja 1023. ni izdala nikake pomirljive enuncijacije. j ponovno, naj čuva neokrnene naše na-j rodne interese, ki se na tej točki najse-verne'še g ranice krijejo z državnimi, in naj krntkomalo zavrne vsako koncesijo na našo škodo. nemškega «Jagaballa» v Celju, kjer je vzela v zaščito izzivajoče slovenske renegate ter zabranila s slovanskimi bajoneti Orjunašem vstop v mesto. S|>ominjamo se svoječasnega n.vilstva štajerskih nemškutarjev v Celju in Ptuju, ko je renegatska sodrga. pod zaščito žandarmerije mirne Slovence opljuvala. obmetavala z gnilimj jajci in streljala nanje, danes pa naša narodna vlada pusti iste renegate izzivati mirne Slovence v njihovi narodni državi. Ogorčeno zahtevamo, da odgovorni član pokrajinske uprave iz tega, milo rečeno, nenarodnega postopanja takoj izvaja konsokvence. Celje ni «fremdos Gcbiet». Oriunaše _ pa pozdravljamo in jim kličemo: Na stražo narod stoji za vami! SedaJs ko smo s težavo zasigurali nekdaj nemško-nacijonalnim bojnim institucijam slovensko-jugoslovnnski kulturni razvoj: Mariborski koči. Dijaškemu domu, gledališču, je padla med nas kakor bom- Sloveniji. najnovejši dogodki zbudili v najširši slo- : od grobni tišini predsednik v skl ipnih venski javnosti podobno posledice, ka':or : besedah slavil enodušno vol o in moč so jih imeli v Ljulila ni septemberski do- ; združenega naroda, ki je trdno odloč-n Todki in kakršne je prevrat izval pa celi ba vest, da vse to zopet izgubimo zato, ker je treba, da se plača, mnndat vele-srbske radiknlske stranke v mariborski oblasti iz narodnega žepa. Ta stranka hoče kupiti z glasovi ttijcev In renegatov poslanca v naš parlament. Mi pa naj zopet pobiramo drebtine z bogate nemške mize in smeli bi vsai hoditi v gledališče, kadar mm bodo nemški gospodje dovolili Ros je, zavest našega naroda Strnimo narodno fronto, da bomo mogli Celiti dvigajoči so oblasti-željnosti nemškega nacijonalnega kapitalizma, ki išče sedaj zaveznikov, da bi i nas potisnil v dosedanjo beraštvo. Go- j spodarsko slabi bodemo izgubili svoje ! kulturne institucije tudi brez direktne p> : moči radikalccv. Boj za naš obstanek bo — ako se nas prisili — našim ljudem iz- ! ob uri nevarnosti braniti svoje narodne svetinje. Ob viharnem ploskanju •j«* je začela množica mirno razhajati. Vtis ma-nifesticije je bil roi imponujooe veličasten. To lis ono X Velika poplava Donave. Vsleč naraščajoče vode je Donava pri Kapos-ztasmegye v okolici Budimpešte podrla jezove in vdrla v tamkajšnje vodne naprave. Nesreča se je zgodila tako naglo, da so prcbivalci komaj rešili sebe in najpotrebnejše. Mnogo žensk so ognje-gasci in policija rešili skozi okna. Ker Je vodna naprava podrta, bo preskrba glavnega mesta trpela- Tudi drugi okolišk' ' kraji so poplavljeni. tem hramu rarodne Svobode! narodnega delavstva je Mam'fes?:acra narodnih društev v Celju Celje, 12. februarja. V eoboto dne 10. t m. so se zbrali I x Pisemski promet po brezžičnem silil še drugačne manifestacij« nego je zastopniki celjskih narodnih društev, telesrafu. Francoska vlada je priredila današnja in odgovorni viadujoči činitelji ! da zavzamejo svoje stališče napram : sta]ne ZVeze po brezžičnem telegrafu med naj ne prezrejo I favoriziran iu renegatstva v obmejnih Francijo in njenimi kolonijami. Na Iz- v Mariboru je tako močna, da nam ■ , ti5|re >«d viharjem. j krajih na škodo narodnih in kulturnih vcstnih črtah se že odpravlja 90 odstot- bena «ila ne more zapreti vrat naš«"a Kcn5am 7- besedami našega odličnega pridobitev avtohtonega slovenskega kov prei po inozemskih kabljih vstrujemr gledali;ča. Pa zato no gre. Ore marveč za , ^altnrnega delavca: «Ne kuneujte v sve- življa. Predvsem se je razmotnralo brzojavk. Ta uspeh Je vzpodbudil držav čast in zavest poštenosti! Nc damo. da se ! narodna čast prodaja za skledo leče. Naj i Imcnom bo 93 strank, če iih narod želi in prenese, istop" , , . - . - . ,., • , . ----—------------ - - - toda vsaka naj ¿e pošteno bori za svojo ; ofc£lrSk! svc!ni!: Se!in?c,c- i^ou veliki nevolji. vendar ^ se je isalo nad 30 narodnih j 80 centimov, «radiopismo» samo oJ trar-ravno, čo si ¡vsako paktiranje z Nemci, posebno v ;društev iz Celja in okolice, sc gla*i: i vprašanje, ali naj se priredi javno zbo- j n0 pojtno upravo, da Je zamislila nove na-i rovanje. na katerem bo dalo celokupno prometno občilo. Od 10. februarja t i. «sko in okoliško prebivalstvo duška naprej bodo vsi brzojavni uradi prejemali 1 ! cel • nami. Gospod Gabrščeli nadleguje Primorce. naj podpirajo radikalce. Češ, da bo vlada potem odprla svoje fonde za ; kov 80 centimov. Tako je bilo baje ukazano od višje etrani. Nam se je zdelo to šale dovoli in smo se pritožili. Seveda smo pogoreli. Vedeli smo že v nai>rej, da bo pritožba odbita in konfiskacija potrjena Saj za nas ni bilo zakona; bili so samo paragrafi. Toda takrat smo kljub .vsemu mislili, da zmagamo. «Straža» v Mariboru je bila prinesla prav čeden članek o mariborskih nemških trgovcih. «Straža» ni bila kon-E«eirana in smo članek ponatisnili. In glejte, mi smo bili konfiscirani, češ, da obsega članek bojkot. Junaško smo vzolj v roke pole, ki ?mo jih imeli za pritožbe že pripravljene, kakor so imeli na policiji pole za konfiskacije — in napisali smo, da se pritožujemo zoper konfiskacijo, ker smo ponatisnili članek, ld jo v Mariboru brez ugovora izšel. Razprava je bila določena za pustni torek popoldne. Kakor nalašč. Okoli mene s« še brneli valčki z unionskega malčkovega večera in tudi sicer sem bil dobre volje. «Ako nisem še nikoli spravil ljubljanskih sodnikov v škripce, danes jih bom.» sem mislil in sem počasi markiral proti sodniji. Vi pa ste šli srledat v belgijsko vojašnico kako bodo pokopavali pusta. Res, prav lepo. Zmenili smo se. da pojdemo potem y Šiško k Stcuicu na slanikavo poje- dino. ker smo biti tako nekako razpoloženi. Zato sem bil tudi jaz dobro razpoložen in po glavi je brenčala tako čudno neka prijetna misel: «Ta gospodična Julija...» Toda mod tem sem bil že na sodišču in sem ponosno vstopil na tiste velike hodnike. Sai sem prišel tožit državnega pravdnika, ker jo po krivici kon-fisciral moj list. Dokaze sem nosil v | žepu. Stopili smo torej v dvorano in raz-i prava se jo začela. V sredi sodnik, na ! desni strani jaz, na levi državni pravd-nik. On je toženec, jaz sem tožnik — ikako je to prijeten občutek! Sodnik prebere polo s pritožbo in mi podeli besedo. Jaz izvlečem «Stražo» in dokazujem, da jc članek izšel v Mariboru: ako bi imel namen vzbujati bojkot proti mariborskim trgovcem, bi bil moral biti konfisciran v Mariboru, ne pf1 v Ljubljani. Ker v Maribora ni bil konfisciran. je v tem dokaz, da v njem ni tega. zaradi česar je bil konfisciran. Ako pa je v njem kaj takega, kar je proti zakonu, potem je treba kaznovati mariborskega državnega pravdnika, ki Članka ni konfisciral, ne pa nas, ki smo članek ponatisnili itd. Govoril sem precej pogumno, kajti moji dokazi so bili neovrgljivi. Parkrat sem ae vmes celo scomnil na slnoSaie valčke, r,a gospodično Julijo, na belgijsko vojašnico, kjer so prav ta trenutek pokopavali pusta, in na našo nameravano gostijo v Šiški. Toda med tem se je že dvignil meni vis-&-vis državni pravdnik in je začel pobijati moje dokaze, vkljub temu. da sem držal «Stražo» v rokah in mu io tako rekoč molil pod nos, češ, prečitaj si članek od besede do besede! Ni ga hotel prečkati, ampak govoril j? o nekih paragrafih in še posebnih odločbah v teh paragrafih, po katerih je bila konfiskacija opravičena, vkljub temu, da je bil tisti članek v i«tem jeziku in v isti državi že tiskan. Gospod sodnik me je na to vprašal, ali imam še kaj pripomniti. «Seveda imam.» sem rekel in sem začel govoriti brez paragrafov in celo proti paragrafom, kajti povedal sem na račun avstrijske justice take. da sta začela sodnik in državni pravdnik čudno glodati. Jaz sem prav za prav mislil na valčke in sem jima pravil tiste litanijc. ki so izzvenele v ta smisel, da v tej državi ni več pravice re postave in da je v?e skupni samo še predpustna komedija in maškerada... «Nehajte!» je zaklical sodnik in državni pravdnik je že iskal paragrafe, po katorih me bo obtožil zaradi žalje-nja države, državne oblasti itd. Toda iaz sem nadaljeval in ve3 ogenj zadnjih dni ia nočL kar so vlili v duSa valčki in vino in gospodična Julija, je šarel iz mojega plamtečega govora. Tako se je stvar srečno končala, konfiskacija ie bila potrjena — vrana vrani ne izkljuje oči — a mene za enkrat Se niso zaprli. «Drugič pa premislite, kaj govorite.» je rekel gospod sodnik za slovo: «tukaj ni kraj, da bi se norčevali iz zakonov.» Tako sem odšel iz dvorane in sem si celo žvižsral oni lepi naš valček. Zmagal torej nisem. Tisto «Stražo» sem raztrgal na kosce in som šel proti «Figovcu», da počakam Vas. Kakor da smo se domenili! Prišli smo vsi obenem: Vi ste pokopali pusta, iaz pa sem pokopal vero v avstrijsko justico. Prijeli smo «e za roke t>a hajd", v šiško k Stepicu na vino. kdo bi se prepiral s paragrafi... Ali še pomniš, kako «mo bili potem dobre volje? Kaj bi ne bili! Saj je bil to naš pred pust. In zvečer «no nadaljevali vse do jutra, saj je bil ves svet maškerada in pod mr.skami so se skrivali zarotniki. Tako je bilo takrat v času valčkov. Tega ste se spomnili. Sedaj pa je deset let od takrat in mnogo se je spremenilo: mnogo in malo. Valfkovih večerov ni Poč: valčki so se tudi letos ?e plesali, a ne s takim navdušenjem. Vse minilo je... Zato smo šli na. Umro. onsteen. shimmy.,. Pa je tudi ¡to lepo. in svet živi naprej. Plesalo se ' je mnogo in pilo tudi. Več nego n -kdaj. Tiki so časi. Posebnost Ljubljane je bila v tem. \ la so bili plesi dovoljeni samo do ene. : česar ni drugod po svetu. V Maribor;) ' se je plesalo do jutra. Pa to Vas nt l>c zanimalo. Ia siccr? In sicer — J» iu sicer? Sredi prodpnsta sem sklenil, da bof začel stavkati. To je bilo takrat, ko /e vzrastla draginja in je bila garderoba že po 3 dinarje. Obup jc bil ^elik. --i predpust kratek. Zato je šlo kar na prej do konca. Večina je vzdržala pa naj se podere svet. Pravijo, da vklju-temu Ljubljana še ni najbolj zapravljivo mesto! To P res, da je Zasrec hujši Časi so slabi, a vedno upam a na boljše, kakor takrat pred desetim5 j leti. Imeli smo tudi nekaj prodpustrih dogodkov, kar je ob času volitev še : bolj razumljivo. Pri tem sem se spom nil onega pustnega dogodka pred soloženja. Kakcir takrat» No, in sicer!... Pišite kaj! VaS J .B —J . Gospodarska vprašanja Položaj na domačem in zunanjih žitnih trgih Prošli teden je vladalo na naših žitnih tržiščih veliko mrtvilo. Negotovost na deviznemu trgu je zelo ovirala razvoj kupčije z inozemstvom. Bilo je sicer nekaj inozemskega povpraševanja po koruzi in moki, zlasti po finejših vrstah mok, toda do večjih kupčijskih zaključkov ni prišlo. Doma pa je oviralo kupčijo ogromno pomanjkanje denarja, kar je povzročilo tudi nazadovanje cen. — Pšenica se je v početku tedna plačevala v Vojvodini še po 465 do 475 dinarjev, tekom tedna po 437.50 Din, ker ni bilo dovolj kupcev, koncem tedna pa zopet po 440 do 450 Din, ker se je zopet pojavilo nekoliko povpraševanja. Po rži ni povpraševanja, pa tudi ponudb ni bilo veliko. Cene so bile med 337.50 do 887.50 Din. Ječmen za pivovarne se je plačeval po 362.50 do 887.50 Din. Ječmen za krmo je bil 25 do 20 par cenejši pri kg. Oves slavonski 6e je tržil po 307.50 Din. Cene ovsu so tekom prošlega tedna nekoliko popustile. Po Ic o r u z i sremski je bilo precej povpra-Sevanja iz pasivnih krajev. Sremska koruza je letos mnogo boljša nego baška. Zato se je plačevala sremska koruza po 250 do 202.50 Din, a baška le po 230 do 232.50 Din. Umetno sušena koruza je no-tirala 300 do 305 Din; po njej je bilo precej povpraševanja iz inozemstva. Moka se je prošli teden tržila po 687.50 do 725 Din, otrobi med ISO do 100 Din, fižol beli med 387.50 do 400 Din, pisani za 25 do 50 Din dražji. Na severnoameriških žitnih tržiščih so zadnje dni kazale cene narašču-jočo tendenco, kar so zelo težko občutili evropski zlasti francoski in nemški trgi, ker je nazadovala marka in tudi francoski frank stoji slabo. Zato so na francoskih tržiščih narasle cene predvsem pšenici, in sicer od 90 na 92 do 93 frankov. Zanimivo pa je, da nemška tržišča kljub temu, da je marka nazadovala in da brczdvomno v Nemčiji ni večjih rezerv, ne kažejo znatnih sprememb v cenah. V Madžarski stagnira žitna kupčija. Izvoza moke ni, ker je še to vprašanje neurejeno in potem tudi zaradi prakse pri devizni centrali, ker se sme blago izvažati le proti madžarskim inozemskim kronam ali visokim valutam in teh ni ne v Avstriji ne v Češkoslovaški, ki sta glavni odjemalki madžarskega žita. Madžarski izvozniki se zelo pritožujejo nad tem. da se izvoz moko ovira, in trde, da bo Madžarska izgubila vse zunanje trge. Na svetovnem trgu se bodo morale cene, kakor obeta sedanji položaj, vsaj ustaliti, ako ne znižati, ker bo sicer nastopilo mrtvilo. Argentinska letina, ki tudi znatno vpliva na razvoj svetovnih cen je povoljnejša nego se je obetala. Istota-ko so izgledi prihodnje žetve v glavnih žitorodnih državah povoljnl Na naših tržiščih obetajo ponovno učvrščenje cen. Kakor pa kaže včerajšnja notica dinarja v Curihu, se menda to prerokovanje ne bo uresničilo. predlagala v odlikovanje. Družba je dobila nato naslov kr. dvome špedicije. Ze v prvem letu je osnovala družba v važnejših trgovinskih središčih Jugoslavije svoje podružnice in je zaradi povolj-nega razvoja podjetja morala že v mesecu juliju 1922. po sklicanju izredne generalne skupščine povišati delniško glavnico na 2,500.000 Din. Vodstvo družbe je kmalu uvidelo tudi potrebo prenešenja sedeža iz Maribora v Zagreb, kjer je kot v središču Jugoslavije možnost razvoja poslovne delavnosti ugodnejša. Prenešcnje sedeža se je Izvršilo v početku februarja. D. d. «Orient» ima v Inozemstvu prvovrstno zveze in je po celi Evropi znana. Njene jugoslovanske podružnice so: Beograd, Ljubljana, Maribor, Jesenice, Bohinjska Bistrica, Rakek, Prevalje-Dravograd. Subotica, Bakar, Novi Sad, Osijek in Split. V inozemstvu je družba zastopana po afiliiranih tvrdkah. Po svojem intenzivnem delovanju se je transportna družba «Orient» povspcia brez-dvomno med prvorazredno špedicije. Omejitev carine prostega uvoza potrebščin za industrije s in obrtnike Trgovska in obrtniška zbornica opo-zar'-a na novi razpis generalne direkcije carin št. 5521 z dne 31. januarja t. L, s katerim se znatno omeuijejo določbe na-redbe C. br. 61.602 z dne 23. septembra t920., o carine prostem uvozu potrebščin za industrijo in obrt. Po novi naredbi smejo carinarnice na podlagi u veren j carine prosto odpremiti samo predmete, ki 60 obseženi v točki 1 jedne na ¿ruge. Kača asecjctta Sude adresar gotov, 6tajati če on na raspo-lagnju i članovima Zagrebačkog Zbora. = Zopet dovolj denarja v Avstriji Pomanjkanje denarja v Avstriji je ponehalo in se denar dobi zopet po ceni «= Avstrijska zlata pariteta za dobo od 12. do 18. t. m. znaSa 14.500 aK. — Obtok bankovcev v Avstriji se je po izkazu 31. januarja povečal za 133.7 milijardo na 4110.5 milijarde Ka. — Češkoslovaški celokupni Izvoz v letu 1922. je znašal 31.6 milijona q proti 40 milijonov q v letu 1921. «=■ Obtok bankovcev v Madžarski se je po izkazu 7. t. m. povečal za 341 milijonov na 74.05 milijarde mK. = Povišanje železniških tarif v Nemčiji. It Berlina poročajo: Nemške državne železnice bodo povišale s 15. februar- jem Magovne tarife za too odst*, t tO. febr. živinske tarife za 60 odst. in s L marcem osebne tarifo za 100 odst. =■ Plačevanje carine v Rumuniji v fun tih. Rumunska vlada je odredila, da se morajo izvozne carine za petrolej, bencin in olje plačevati v angleških funtih. «=-Močno povišanje carinskega zlatega nadavka v Nemčiji Za dobo od 14. do vključno 20. t. m. se je povišal nemški carinski zlati nadavek od 474.900 na 709.900 odstotkov. ■= Tekstilna borza v Lvovu. Iz Varša-ve poročajo, da se je lvovska trgovinska in obrtna zbornica izrekla za ustanovitev tekstilne borze Poljski, In sicer naj-brže v Lvovu. — Obtok bankovcev v Angliji se je po izkazu 1. februarja povečal za 1,219.000 na 122.018.000 funtov šterlingov. Iz življenja in sveta in 2 naredbe C. br. 61.602. Ti predmeti so parni kotli z vso pripremo za stalne in premične parne stro;e ter vsi stroji in vsi motorji, ki se gibljejo s silo in njih deli. Pust Pusta poznam vsai 47 let. Gotovo le, da sem nosil pravkar svoje prve hlači-ce in zaradi Pusta se ml le pripetila strašna, nepozabna nesreča. Na Igu le bilo ves teden pred pustnim torkom viharno veselo. Vriskanje, prepevanje in harmonike si čul od povsod; maškare s sajastimi obrazi ali s papirnatimi, doma narejenimi ali tudi kupljenimi krinkami so letale po vasi, lovile cvileča dekleta in podile otročaje. Krohot, hrup, žensko vriščanje, jujuhanje in vesele plesne melodije. Na pustno nedeljo so ol-! le vse krčme natlačene, fantje in dekleta : pa so plesala po nauku, od treh popoldne preko polnoči. Jaz sem užival protckcijo pri maška-rah. Očetu in dedu se pač ni hotel nihče zameriti, no. In triletni deček je gledal vse s tolikim občudovanjem, da so ga morali imeti radi. Tako sem tekal za kakršnokoli njimi povsod, zlezel celo na gostilniški zapeček ter zrl na brezkončno se vrteči Ka-svoj transportne tvrdke „Orient" d. d. v Zagrebu Naši trgovci in industrijci pred vojno niso kazali posebnega zanimanja za organizacijo. Šele po preobratu v novi državi se je pričelo organiziranje v vseh gospodarskih krogih. 2e obstoječe trgovinske zbornice so se reorganizirale in tvorijo glavne centre trgovcev, industrij-cev in obrtnikov. Predvsem delujejo v prvem obsegu zbornice v Ljubljani, Zagrebu in Beosrradu, tako da se je moralo misliti na delitev dela in organizacije v ra^ne skupino. Iz tega ozira so se v prvi vrsti v Sloveniji osnovali razni trgovski gremiji. Nadalje so se osnovale razne zveze industrijcev, ki so se pridružile Osrednji zvezi industrijcev v Beogradu. Istotako so obrtniki organizirali svoja «druženja. Vse te organizacije stremijo za tem, da pndnirajf v gospodarskem življenju skupine, ki jih zastopajo, jim nudijo kot davkoplačevalcem možnost obrambe *er učvrJčajo njihov obstoj. Vse te sk ni ne j delujejo »eliko energijo na uč'ličen ju svojih organ,, acij, da si priborijo po njih pozicijo in ugled, ki jim gre. Posamezne 2i3vcdenih skupin so osnovale razna po J jf.tja in i-ukazalo, kaj premore energična in vztraja trgovinska organizacija. Trgovci z industrijci so ustanovili vzajemno lastne tvornice in banke ter druga podjetja, ki po posebno dvignila Jugoslovansko narodno gospodarstvo. lil Vi organizacijo teh skupin spopolnili, so bil? sklenili mnogi jugoslovanski trgovk :n industrijci. da osnujejo lastno" mednarodno spetlicijsko tvrdko, ki bi imela nalogo, podpirati lastne trgovce in indu-strijce, pospeševati narodno gospodarstvo v Jugoslaviji kakor tudi po možnosti za zboljšanje prometnih razmer. Ob priliki nekega zborovanja trgovcev Sn industrijalcev leta 1921. se je končno sklenilo, da se ustanovi transportna družba pod naslovom «Orient», mednarodna trgovska spedicijska in skladiščna d. d., začasno s sedežem v Mariboru in z delniško glavnico 1.000.000 Din. Udeleženci so postavili temelj, da je ta ustanovitev ¡Sisto trgovska, ki se mora baviti izključno le z mednarodnimi transporti, vskladi-ščanjem in carinjenjem ter da naj bo zastopana v celi Jugoslaviji po podružnicah ki se naj vodro na solidni in realni podlagi v korist in podporo trgovcev. ?.e po kratkem obstoju je deželna vlada v Ljubljani spoznala važnost takega podjetja za povsdiff narodnega gospodarstva in ca Za uvoz vseh ostalih predmetov Iz prvega poglavja (točke 3, 4, 5, 6 in 7) ter iz drugega poglavja (točke 1, 2, 3 in 4) se bo od sedaj naprej za carine prosti uvoz zahtevalo predhodno odobrenje generalne direkcije carin v Beogradu. Pod te točke spadajo transmisije. transformatorji, akumulatorji, električne covi in kabli, aparati in orodje za industrijo, kmetijstvo in obrt, sesalko in mostne tehtnico, mazilna olja, plinovo olje, nafta in bencin, premog, dalje stavbeni materijal, instalacijski materijal, pomožni kemični materijal in sirovine za predelavo. Glede vseh predmetov se morajo inte-resentje obrniti potom pristojne carinarnice, kjer nameravajo izvršiti carinjenje, s prošnjo na generalno direkcijo carine. Prošnji je priložiti 1.) predpisano potrdilo pristojne trgovske zbornice; 2.) uve-renjo V. oddelka, ministrstva trgovine in industri e, v primeru, da se uvažajo predmeti ,iz drugega poglavja naredbe C. br. 61.602 ter 3.) originalno fakture z navedbo, v kakšno svrho se nameravajo uporabiti uvoženi predmeti. Za uvoz polizdelkov iz točke 5.) dragega poglavja veljajo še nadalje dosedanji predpisi TRŽNA POROČILA, Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Pšenica baška, pet vagonov, 450: zaključek 437.50; iečmen baški, 4 vagoni 310 — 311.50; oves baški, ponudba 290; koruza sušena, 10 vagonov, 3C0; stara koruza, 1 vagon, 310; nova 55 vagonov, 222.50 — 275; moka baremembc, ker je bil kabelj pri Hawayu pretrgan. Nastala je silna plima, ki je iztegnila v vrtinec mnogo natovorjenili ladij in čolnov, ki bo izginili brez sledu. Točnejša poročila so šele 9. t. m. prispela v Newyork. Po teh poročilih se je razlila preko havajskih otokov strašna poplava, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev in napravila neizmerno škodo. Vse prometne zveze so TnifJene in prekinjena Je tu® bmPčnš brzojavna služba. V glavnem havajskem pristanišču je morje odstopilo daleč nazaj ter potem z ogromno silo j butnilo zoiiet ob obrežje. Nad pet metrov visoki valovi so se zagnali na otoško ozemlje ter potegnili vse z» seboj. Z neodoljivo silo so rušili zgradbe in drevesa, uničiii kakor igračko železniške mostove; hiše ob obrežju so v pravem pomenu besede izginile s površja. Števila človeških žrtev še ni bilo mogoče dognati. Na ameriškem kontinentu je istodobno s potresom za^-čel bljuvati vulkan Lassonspcak v Ka, lifomiji, edini ognjenik v Zedinjenih drŽavah. Lava se je celih dvanajst ur razlivala v bližnje doline. Havajski ali sandwiški otoki, katere je potresna katastrofa tako kruto za-dela. imajo 16.780 kvadratnih kilometrov površine ter pri|»adajo od leta 1900. Zedinjenim državam severne Amerike. Vse otočje je vulkanskega izvora. Višina valov, ki je znašala nad 5 metrov in povzročila ogromno ško- do, je kazen. v onih krajih prav redka pri Slavni možje Ko je svoječasno Maksim GorkI izvedel za Tolstojevo smrt, je omedlel, in ko so mu hoteli dati okrepčil, jih ni hotel zaužiti. O tem dogodku so pravili potem tudi d' Annunziju. Ta pa vsklikne: «Prmejkršen, — pravkar sem tudi iai hotel uprizoriti isto komedijo!» Razširjajte „JUTRO" P prodaja na debelo 2ts po najnižji ceni navadna, nebrušena ogledala, različne velikosti. Prevzame popravila (oblaganje) nerazhitih ogledal kakor tudi oblaganje čistega stekla. — Sprejmejo se potniki proti proviziji. M. Košak, Grosuplje. Perje od perutnic kokošje in purje po 24 K kilogram nudi E. Vaj da, Čakoveo. «? M»»|> «• 90 mu« Onl S*—, raiMk aMallntt» 8 »«••«! • Ota. — Trga.alt aa»M topita««»!*, »r«mlAoii» «s SO satadt 6 Oln* 'Ulit ••ddlnll» t oaaMf 9 Din — »'m m «apr*l (laka» <■>« • lnamkah.1 Na «pralanl» a« adgovana ak» |a «pratanfa »rfcat««a cnamka ca *49«.or. — ■ Knharloa, prvovrstna, srednjih let, se išče proti v if ol(i plači. Naslov t upravi «jutra». Kleparski pomočnik, ¿aorsljiv in samostojen, vešč 7 stavbeni in galanterijski stroki, starost o i 25 let naprej, sc takoj išče. 1'ouudbe na upravo «Jutra». 5u8 Dva fanta, 535 :4 let stara, t dežele, z lepim vedenjem in dubro 15-kn>'Sečim meAčausko ¿olo, se želita izučiti v večji mestni trgovini z mešanim bla om, ukoj ali pa kuuceui šolskega ieta. Naalov: lv<>u Lmtt. Gloi>oko, p. Brežid. Trgovskega pomočnika železničarja in specensta zanesljivega, pridnega in po-štem-ga, za takojšnji nas <>i> s^rejuie Jus. Tollaiti, t.govec L', patre. 533 Trgovski akademik, (X-iioslovak, korespondeut češkega, nemškega, Italijan skega, augleškega io franco skega jezi a, isce primerne slii/.ue. če mogoče k tujki železne stroke. Ponudbe pod «Cehoslovak» na upravui.-tvo «Jutra». Državni uradnik maturant, vešč slovenščine in nemščine in nekoliko srbohrvaščine, išče službo ¿a »tiri ali teč ur na dan. Ponudbe pod «Uradnik» postno ležeče, Ljubljana 1. bil Knjigovodja korespondeut, perfekten, z večletno prakso r industrijskem in ttguT-krm podjitju, želi premculti službo. Nas op eTent. takoj. Ponudbe pod « Reference» na A loma Company, anončna in reklamna družba, Ljubljana, Kongre-ni trg 3. 614 KoutorlstlnJa, perfektoa stenografinja in stro cp sk», ki obvlada po-f olnomi sloveli-ki in nemški iezik v pisavi in covoru, se išče za pisuno železmuske tovarne na Gorenjskem. Tozadevna ponudi« je vpnslati pod «Delui-ka družba» na upruvo «Jutra». (38 So K 50.000 — 537 odškoJniue ali nagrad: plačam onemu, kateri zamenja prim ruo stanovanje, obstoječe it najmanj it sob z vse mi pritiklinami, v sredini mesta z mojim, obstoječim u 2 sob, pre lsobe, kuhinje, električna luč in voJa v stanovanju, leteče tu li v sredini mesta. To s>oto plačam tudi onemu, kateri mi preskrbi tiko stanovanje v stari ali novi biši. P<,nudlie z navedbo ulice, števil.e biše in nadstropja na upravo «Jutra» od «Odško Inina ali nagrada». zamenjavi x enakim stano-vaujem. Ponudbe pod «Ta oj stanovanje» na upravuištvo «Ju ra». 494 Več vagonov lepega konjskegi sena ia dva vagona sladkega sena ims naprodaj Ki an jo Mastnak. Sv. Jurij j. i. 527 Dva aparata 40č za acetilensko razsvetljavo. (večji iu manjši), v dobrem 8tauju, proila takoj hote! Kramar v 1 ogatcu. Prodam 513 za vsak obrat, zlasti za stro-jariio, pripravno staro tvor-uico. Več se poi/.ve pri Karela Bohu, Trbovlje I. 6000 kron dobi, kdor odstopi dve prazni sobi takoj ali pozneje. Ponudbe m upravo «Jutra» pm onim, ki so spremili blago pokojnico na poslednji poli in končno sploh vsem, ki so na katerikoli način skušali tešiti našo neizrekljivo bol. Srčna hvala vsem in za vso! ■ V Liubljr.nl, dno 12. februarja 1923. Žalujoča rodbina Košenina in osta'o sorodstvo.