Največji tloveiuki dnevnik ^ V Združenih državah Velja za vse leto • • - $6.00 g . . $3.00 ° i« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Za pol leto Za Ne< GLAS list .slovenskih .delavcevy Ameriki« The largest Slovenian Daily in B the United States. Issued «v«ry day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON j CHelsea 3—3878 K0. 172. — ŠTEV. 171. Entered ai Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHslssa 1—187« NEW YORK, SATURDAY, JULY 23, 1932. — SOBOTA, 23. JULIJA 1932 VOLUME IXXI. — LETNIK TTT1, RAZ0R0Z1TVENA KONFERENCA SE BO OD GO DI LA Tovarne so se začele odpirati FRANCOSKI SOCIJALIST RENAUDEL JE V ŽENEVI ODLOČNO OBSODIL REŽIM BENITA MUSSOLINIJA Italijani zahtevajo zadoščenje za Renaudelove medklice. — Proč z morilci Matteottija! — Zborovanje Medparlamentarne Unije se bo šele tedaj nadaljevalo, ko bo ta zadeva rešena. — Nemčija zahteva enakopravnost, in nemški delegatje prete, da bodo zapustili razorožitveno konferenco. VETERANI MORAJO IZ WASHINGTONA ZENE.VA, Švica, 22. julija. — Tekom današnje reje Medparlamentarne Unije, ki zboruje poleg dvorane, v kateri se vrši razorožitvena konferenca, je prišlo do zelo razburljivega dogodka. Ko je govoril italijanski delegat Carlo Costma-Fjna, ga je prekinil francoski socijalist Pierre Re-naudel s klicem: — Proč z morilci Matteottija! ( Costmagna je baš hvalil prednosti fašističnega j režima, ko ga je Renaudel opomnil na enega mnogih zločinov, ki jih imajo na vesti Mussolini in njegovi pomagači. Iz sosedne dvorane so prihiteli italijanski delegati, ki zastopajo Italijo na razorožicven konferen-< i, in malo je manjkalo, da ni prišlo med Francozi in Italijani do hudega pretepa. Glavni italijanski delegat Ualo Balbo je takoj telefoniral svojemu gospodrrju v Rim ter dobil naročilo, naj takoj zahteva od Francozov zadoščenje Ako Francozi ne dajo popolnega zadoščenja, mora italijanska delegacija nemudoma odpotovati. Renaudel se pod nobenim pogojem ni hotel opravičiti. Ko so ga pozivali, naj vzame besedo nazaj, je inirno odvrnil: — Nikakor ne. Pod nobenim pogojem. Brez skrbi smo lahko, da Italijani ne bodo dali Medparlamentarni Uniji ricinovega olja. Francoska delegacija je rekla italijanski, da nikakor ni odgovorna za Renaudelov medklic. Sir Eric Drummond, generalni tajnik Lige n aro-dov je obvestil voditelje delegacij, da se bodo razprave šele tedaj nadaljevale, ko bo ta zadeva rešena v oboje stransko zadovoljstvo. ŽENEVA, Švica, 22. julija. — Nemški delegat: so pretili danes v Ženevi, da bodo odšli z medna-rod ne razorožitvene konference ter se postavili na :>tran italijanskih delegatov, ki nikakor niso zadovoljni s sklepom, da bi se konferenc odgodila. Rudolph Nadolny, zastopnik Nemčije je rekel:— Ce se bo konferenca po odgoditvi jeseni zopet sestala, nemški delegati ne bodo navzoči. Prišli bomo le v slučaju, da nam bo priznana popolna enakopravnost z drugimi narodi sveta. Pravica enakopravnosti je eden temeljnih principov, na katerih temelji Liga narodov. Za Nadolynjem je govoril francoski ministrski predsednik Edouard Herriot. Govoril je, kakor običajno, o varnosti, ki jo mora biti deležna Francija. Do slične varnosti so upravičene tudi vse druge države. Italijanski general Italo Balbo je dejal, da zaključna izjava razorožitvene konference nikakor ni zadovoljila Italije. Svet že več mesecev nestrpno čaka definitivnega uspeha, faktično se pa ni ničesar dosegio. PARIZ, Francija, 22. julija. — *L'Ere Nouvelle* glasilo levičarskih strank, popolnoma odobrava medklic francoskega socijalističnega poslanca Re-naudela. List je objavil uvodnik z naslovom "Bravo Re naudel!" V članku je med drugim rečeno: — Nastop in besede socijalističnega poslanca moramo nadvse Hoover j e ukazal, d a mora zadnji veteran oditi iz Washingtona do 4. avgusta. — Veterani se ne brigajo za odredbo. Washington, D. C., 22. julija. Predsednik Hoover je dal veteranski armadi dva tedna časa, da odide iz Washingtona. 1.1,000 razcapanim in 1 a en i m veteranom, ki so v Washingtonu že tri mesece, je bilo odločno povedano. da morajo oditi z 1 >i-strieta ot" Columbia najkasneje d<» poldne 4 avgusta. Kdorkoli bo čez ta čas še ostal v mestu, bo aretiran in obsojen na šestmesečno prisilno delavnico pod obdolžho potepuštva. Hooverjevo odrebo. ki je šla skozi komisarijat District a of Columbia. so veterani izžvižgali. — Tukaj bomo. dokler pekel ne zmrzne, — j«« rekel .stotnik Doak Carter in pribočnik vrhovnega poveljnika W. Waters«. — Tukaj bomo. ko bo predsednik Hoover zapustil Belo hišo t. marca. — je rekel ()\v.«u Luca.s iz lironxa. — Hooverja nismo vprašali, ako smemo priti. — je siknil poveljnik Waters. — in mu tudi ne dovolimo. da bi nam rekel, da odpotujemo. — Tukaj bomo ostali, ako je Hooverju prav ali ne. Ako misli, da nas more pregnati, naj poskusi! Toda mislim, da tega ne more! — Hoover naj bo vesel, da še nismo oklenili, da se naselimo v praznih sobah njegove palače, — je rekel John Pace, voditelj leve stranke veteranov. — Zanj je boljše, da nas n;1 draži, kajti sicer bomo pograbili svoje postelje in bomo šli naravnost na trato pred Belo hišo. tako da nas bo mogel dobro videti! Veterani se prav nič ne zmenijo za poročilo, da prihaja iz Pitts-hurglia mnogo solznih bomb. ročnih granat, ki se posebno rabijo pri izgredih. Vse to je naročil washingtonski policijski komisar. Hoover je že pričel izvrševati svoj načrt. k;iko pognati veterane iz Washington:i. s tem* da je ukazal, da morajo veterani v 24 urah "izpremeniti vsa vladna poslopja. v katerih so nastanjeni. — D<^o. ako nam od kažejo druge prostore, kjer se moremo izseliti. — je rekel Waters. — Drugače se ne izselimo. Veterani sa sklenili, dn priredijo demonstracije pred T»elo hišo v protestt zaradi odredbe, da se morajo izseliti. VEČJA BREZPOSELNOST NA NEMŠKEM Berlin, Nemčija, 22. julija. — V Nemčiji je bilo 15. julija 5,492,000 brezposelnih ali 1(1.000 več kot pred dvema tednoma. OBLEGANJE PREMOGOVNIKA Unijski delavci občega jo 27 skebov v majni. — Skebi so 30 ur brez hrane. —Vojaštvo stoji pripravljeno. Dugger, Ind., 22. julija. — Tri stotnije narodne garde so kamni-rale v bližnjem parku, ko je nad 700 linijskih piketov, ki so izzi-' vali, da bi .yli policija aretirala, da bi dobili kaj jesti, oblegalo 27 j skebov, ki so delali v Iloosier Mine. Skebi so zaprti v majni, ki se nahaja na šest a krov obsežnem o-j '/.emlju. Drznili so se iti na delo .-kozi vrste unijskib piketov in nekateri še vedno delajo v rovu in so lačni ter .se ne upajo iz rova. Xe več kot 30 ur ne uživajo ničesar drugega kot vodo. Xa koiupanijskem ozemlju o-koli rova se nahaja 700 linijskih piketov. Tudi-piketi so lačni. Pri sebi imajo revolverje in pnšk<\ Sodnijski odredbi, ki prepoveduje piketiranje. se nino uklonili ter izzivajo policijo, da jih aretira. Klicali so skehe. da pridejo iz jame in .se bojujejo. Izven kroga piketov j«* več gledalcev, samo nekaj milj od maj-ne pa taborijo vojaki, ki so pripravljeni, da vsako minuto vkorakajo v nevarni kraj. lXa kompauijski zemlji je več strojnih .pušk in piketi so pripravljeni takoj rabiti jih, kadar bi se prikazal kak lačen skeb iz rova. — Samo en napačen korak in I Jiog nam pomagaj! — je rekel šerif Williams. — Imeli smo take nemire že pred leti in marsikdo izmed nas .se more še spominjati, kaj se je zgodilo. Mogel bi aretirati vsakega piketa, toda to bi pomenilo, da se prične boj. Mogel bi dati vojakom ukaz, da vkorakajo, toda to bi bilo znamenje za streljanje. Dokler ni nobenega nasilja, bom pustil, da vse tako ostane, kakor je. Že več mesecev vre v .premo-garskih okrajih zapadne Indiane. Več ti.soč premoga rje v je brez dela ter čakajo, da se poravna spor zaradi plač. Družine so že ve«" ilni lačne. Pod temi razmerami so nekateri lastniki skušali obratovati svoje majne z neunijskimi delavci. Unijski delavci so protestirali, pričeli piketirati majne, bili so pozvani, da se umaknejo, čemur se niso pokorili, temveč so celo zahtevali, da. jih aretirajo in dajo hrano. Serif Williams je v soboto aretiral 108 piketov, jih je hranil en dan, linto pa jih je izpustil. ker je v njegovi ječi prostora samo za sest oseb. in v blagajni za take izdatke ni denarja. Spočetka je bilo obkoljenih 31' skebov. toda štirim se je posrečilo splaziti se na prosto skozi vrste piketov, v jami jih je ostalo še 27 in se ne upajo -na dan. ZASTRUPLJENJE S SLABO HRANO 350 oseb zastrupljenih na pikniku. — Ko se je izletni par ni k vrnil, j e bilo 20 oseb nezavestnih. Washington, D. C., 22. julija. — Na izleliiem parnlku CharleM Mac-A lister jo reki Potomac--je vsled IZ RAZNIH MEST POROČAJO 0 OBNOVITVI OBRATOVANJA ALBANY, N. Y.t 22. julija. — Predilne tovarne v Stillwater in Averill so pričele delati. V njih je zapolenih nad 300 delavcev. Tovarne v Stillwater so bile zaprte tri tedne, lansko leto pa so le deloma obratovale. Faith Knitting Mills v Averill bodo delale stalno. Easton, Pa., 22. julija. — Prvi T pokvarjene lir;me bilo zastrupi je-i krat v petih mesecih dela v polnih 350 izletnikov. J^em obsegu Gunning Silk Mill, j DATI\7T V A CC "Washingtonske bolnišnice so zaposlenih IGO dela veev. \ » ijLi prenapolnjene. Nesrečne žrtve .so j Tovarna obratuje no«"* in dan. Xa v anibnlancah pripeljali v bolniš-' rokah je naročil, da bo dovolj de- BOJI VOJNE nice, kakorhitro je prišel v pristaniške izletniški parnik iz leto- in. visenega kraja nasproti Mount Vernon. Zdravniki so mnenja, da bo moralo najmanj loO ljudi ostati la za vec mesecev. La Fayette, Ga., 22. julija. — Mount Consolidated Textile Corporation. katere tovarne >o bile zaprte nad en mesce, prične z delom v pon-deljek. Delo bo dobilo več sto c|c- nekaj dni v bolnišnicah. Velika 1 a veev. zmešnjava je zavladala, ko so po- Duluth, Minn., 22. julija. — licijski uradniki iskali sorodnike, Trije plavži American Steel & Nekateri so bili prepeljani v to "Wire ('o., ki so stali mrzli od lo. Razglasila j e vojno »tanje. — Odpoklicala je mirovne delegate i z Združenih držav. drugi v drugo bolnišnico. Xa iz'f»u je bilo okoli 1200 o-seb. Tzlet ste organizirali dve marca, bodo pričeli z delom 1. avgusta. Zaposlenih bo 200 delavcev. Ambridge, Pa., 22. julija. — washingtonski mlekarni. Izletniki, , -! . , . 7 Ker je dobila. American Bridge .so jed I j razne vrste solato, ftaiid-!.. ,1AiU1(1 „ .. . .. . |< ompanv naroedo za 20.000 ton vice m slime stvari. Okoli .'tO oseb je bilo nezavestnih. ko je parnik priplul v pristanišč"-«'. Okoli 150 jih je navzlic temu, da so si pokvarili želodec, šlo domov. Proti večeru je drug parnik pripeljal okoli sto izletnikov in tudi med njimi jih je nekaj zbolelo. Bolnišnice .so morale po hodni- kih pogrniti plahte, na katere so položili bolnike. Poklicani so bi- *■ ' . . , . . . , sko delo na dva m pol !i vsi zdravniki m nekateri so bili na pomolu, še predno je prišel prvi parnik. Med zastrupljenimi .je bilo tudi več otrok in nastala je velika zmešnjava, ko so bili ločeni od svojih starišev. jekla, je družba zaposlila 1">0 delavcev. Philadelphia, Pa., 22. julija. — Zvezni ravnatelj urada za delo naznanja, da se je po eeli Penn-svlvaniji izboljšalo delo pri zgradbah in cestah. Mnogo ljudi, ki {»o več mesecih niso imeli dela, .sedaj zopet delajo. Buffalo, N. Y„ 22. julija. — Zidarji in polagalci mramorja so sklenili, da bodo znižalo tedep- dneva. Vsled tega bo zaposlenih še enkrat toliko delavcev. Vsak bo dobil $25 tedenske plače mesto dosedanje plače $f>0. HČI OČETOVA SUŽNJA Varoefte se na "Gi&a Naroda' največji slovenski dncmlk ▼ Zdi fenlb državah. Camden, N. J., 32. julija. — Majhna. 12 let stara dekliea-Le-na je nastopila pred sodnikom in je .povedala, kako jo je njen oče mučil dve leti .s tem, da jo je privezal z verigo k mizi. da je sečila več za štorov za svetilke, katere je prodajal. Njen oče Anthony Persiana ji ni niti dovolil dovolj spanja, samo da je več našivala. Sodnik je odredil, da bo otrok poslan v Camden Detention Home in je zagrozil očetu, ki ima še pet otrok, da ga bo pustil vkovati v verige, ako bo še kdaj slišarl kaj takoga o njeni. pohvaliti. On je izrazil mišljenje pravih demokratov in resničnih branilcev parlamentarnega režima. List je nadalje ugotovil, da so uradni zastopniki f a cističnega režima večkrat javno klicali: — Proč s Francijo! GRANDI JE IMENOVAN ZA POSLANIKA Rim, Italija, 22. julija. — Prejšnji italijanski zunanji minister Dino Grandi je bil imenovan za poslanika v Londonu. To imenovanje je bilo uradno naznanjeno v uradu zunanjega ministrstva, ki ga je prevzel Mussolini, ko je iz-premenil ves svoj kabinet Grandi, ki je star 37 let je nastopal enomesečne počitnice. Kadar se vrne, bo odpotoval v London. V Londanu jt poslaniško mesto prazno že še.st mesecev, odkar je umrl paslanik Antonia Chia-ramontoe-Bordonaro, ki je bil poslanik pet let. KONFERENCA MED Y0UNG0M IN ROOSEVELTOM Albany, N. Y„ 22. julija. — Jutri bosta razprabmljala Owen D. Young in governer Franklin I). Roosevelt o mednarodnih vprašanjih. Yonug. ki je priznan strokovnjak za repa raci jska vprašanja, se bo z Rooseveltom vprvič sestal izza časa, ko je bil slednji nominiran za predsedniškega kandidata. MORILEC SI JE KONČAL ŽIVLJENJE Harrisburg1, Pa., 22. julija. — V tukajšnji okrajni jetnišnfci .se je obesil 31-leini B. Godleski. Godle.ski je priznal, da je u-smrtil, tri male otroke. 15 DELAVCEV USMRCLNIH PRI KOLIZIJI Mexico City, Mehika. 22. julija. — Petnajst oseb je bilo usmr-čenih, večje |tevilo pa ranjenih, ko je v predmestju Tacuba koli-diral vlak s karo poulične železnice, v kateri so se nahajali sami delavci ODPOKLICAN ITALIJANSKI POSLANIK Ištambul, Turčija, 22. julija. — Musolini je odpoklical poslanika v Angori barona Pompeo Aloisi, ki bo imenovan na važno mesto v novem Mussolini je vem kabinetu. La Paz, Bolivia, 22. julija. --liolivijska vlada, katero navdušeno podpira prebivabitvo in vojaštvo. je razglasilo ob (Iran Chaeo meji vojno stanje \J.-d spora s Paraguay. Obenem je tudi vlada odpoklicala svoje mirovne delegate .s konference v Washingtonu, kjer ste obe državi hoteli sklenili ne-uapadaluo pogodbo. Bolivij.sko prebivalstvo misli, da je vojna blizu vsled spora, ki je že pred tremi leti skoro dove-del do vojne med obema malima južnoameriškima republikama. V vojaške tabore je prišlo ve«"-tisoč mladeniče v in brez števila žeu>k se je že priglasilo za službo pri Rdeem križu. Priglasila sta se tudi ameriška zdravnika dr. James Price in dr. Frank S. lieek Ter -mnogo tujcev za tehnično službo. Razne tvrdke so ponudile za armado živež. Častniki Comacho in Abaroa polkov so .sporočili vladi, da se odpovedo svoji plači za čas vojne in da so zadvoljni. ako dobivajo .samo kruh in tobak. Na seji kabineta p<«l predsed-nirtvom predsednika Daniela Salamanca je bila sprejeta naslednja resolucija : — Z o žirom na zaplet Ija je, ki ogrožajo narodni mir in z ozirom na oboroženi nastop na jugovzh--du, je potrebno, da se izdajo iz-vanredne »Mlredbe in vsled tega razglaša kabinet vojno stanje po eeli republiki. Xato je bilo naznanjeno, da bodo mirovni delegati takoj odpotovali iz Washingtona. Paraguav-delegati so . že» prej zapustili konferenca, toda na prigovarjanje zastopnikov nevtralnih držav so se vstavili v Xew Yorku, da počakajo na nadaljni razvoj in na nadaljna navodila. MEHIŠKI PREDSEDNIK 3E JE VMEŠAL V STRAJK Mexico City, Mehika, 22 julija. Predsednik Ortiz Rubio je posegel v dva š4rajka. ki zelo ovirata mehiški promet. Stavkujočim u-službencem poulične železnice je zapovedal, da se morajo do večera vrniti na delo, obenem pa izjavil, da \jo vlada prevzela obratovanje Southern Pacific železnice. ADVERTISE in "GLAS NARODA' ten VAI0D1« ' NEW YORK, SATURDAY, JULY 23, 1932 c "Glas Naroda" PfcOYKNIO rUBLBIIMQ COMTAJII (A Oofponioft) H Bt&tftt. Tnu of th* corporation tad addresses of above officers: ■tmt. totub sf Msnhattma. New Tirk City. N. T. "OIAI NABODA* (▼•le« «f tfco Pm»Ii) latned Irery Day Except Ban daj« and Holidays la calo lato tel J a Hat u Ameriko. Zi New York sa otlo leto 17.00 in ICansfto________J«j00 Za pol leta----------$S JO la pol leta________.$3.00 ! Za lnosematro u calo i«to_...f7.00 la četrt leta _____________________JI M Za pol leta _________________________JIJ0 Subscription Yearly 96.00. Advertisement on Agreement. "Olas Waiods* iahaja Tsakl dan ixTwemM nedel) In praanttov. brca podpisa in oatbnoatt ae ne prlobčujejo Denar naj M bla-poToll pobijati po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, io. ee nam tudi prejlnje blvaUJte naananl. da hitreje najdemo naalovnlka. "«UI HAIODA", tli W. ISth Street, Na« Telephone: CHefeea S—ST7S N. V. DIKTATURA V NEMČIJI Dopisu Chicago, III. Živimo v času vročine. z delom nismo preobloženi, tako da 'se imamo dovolj rasa hladiti po parkih pod košatimi drevesi, kjer se r,polje pogovarjajo o. vsakovrst-nih .stvareh, samo o delu ne. Mislil hi človek, ko vitli toliko ljudi po parkih, lenuhi so. bolj jim dišijo sence kot delo. pa niso. Pridni delavci so in rajši bi trdo delali od jutra do večera, da bi zaslužili za življenjske potrebščine kot dospela zadnje dni i/ Nemčije, ni jiin^(M-e natančno razbrati, kakšen položaj je pravzaprav zavladal v Berlinu in na Pruskem sploh. Poročila prihajajo iz strankarskih virov, vslnl česar ni liiojfoče ustvariti nepristranske sodbe. Zaenkat j<* l<* toliko jasno, da za Nemčijo še niso minili težki časi. ila napetost med nemškimi strankami ni prav nič ponehala in da je še a j" zavzemal pred vojno Vlada bivšega kanelerja Briicuingu je prepovedal?, pristašem raznih nemških strank nošnjo uniform. Kaneler Pa pen je to prepoved preklical," in za onega easa so se završili po vseh delili Nemčije krvavi spopadi, ki so zahtevali nešteto žrtev. V zadnjih dveh tednih je bilo usmrčenih nad sto oseh in nad dvanajst sto ranjenih. Žrtve so pripadale skoro izključno taborom obeli j ekstremnih političnih smerni«-. Komunisti in narodni soeijalisti drug drugemu oči-J 'tajo krivdo, da si se v južni Nemčiji, kjer so oblasti od-: ločno nastopile, nemiri niso završili. ; Narodni soeijalisti ki bodo iz prihodnjih državnozbor-skih volitev izšli kot najmočnejša nemška stranka, zatrjujejo, dani soeijalistična vlada na Pruskem, ki je navzlic Hitlerjevi zmagi pri zadnjih volitvah ostala na krmilu, ničesar storila, da bi preprečila divanje komunistov. .Vsledtega so zahtevali od Papenove državne vlade, nn.] imenuje za Prusijo državnega komisarja, k inaj bi imel diktatorsko oblast ter bi mu bila podrejena tudi pruska policija. * « Predsednik Tlindenhurg je tem zahtevam ugodil ter imenoval za komisarja na Pruskem državnega kanclerja Papena. Papon je kratkoinalo odstavil minisirskega predsednika Brauna in notranjega ministra Severinga ter proglasil nad Berlinom in brandenburško provinco obsedno stanje. Državna vlada pravi, da je to h začasna odredba, kar bo najbrže res, kajti po o storili v prid delavstvu.' Nič. prav ni«". Pehali so se za svoje stolčke in odločili, koga bomo morali, radi ali ne radi. voliti prihodnjo jesen za predsednika. Združen i h držav. Enako je v Washington*!. Koliko se je že pisalo. koliko tam debatirajo o de-tn. koliko se je se do sedaj odločilo v dobrobit delavstvu? Razpravljajo, koliko tujcev bi se dalo izgnati iz te dežele, nismo pa. se čitali, da bi eden zinil v kongresu koliko bank je že propadlo v tej državi; koliko težkih tisočakov so ljudje izgubili, in kaj naj bi se ukrenilo za bolj strogo varnost bank. O vsem tem molče. Ljubše jim je slišati, ee se iz-žene par sto tujcev, kakor o vsej drugi mizeriji v državi. Kolikokrat je io Mr. Hoover na radio poudarjal, da naj dajo ljudje denar v cirkulacijo, niti enkrat pa še ni omenil, da so ljudje vse zaupanje izgubili v banke, ki propadajo dan za dnem. Kako bi se dalo temu odpomoči? ('o človek vse to zasleduje, pride do prepričanja. da taki magnatje ne bodo nikdar nič storili v prid delavstvu. In nič ne bruno presenečeni, če bo nekega dne delavstvo bolj ulasno izpregovorilo : Zadosti je | tega blufanja. mi se ne pustimo več vleči za nos. (Naj bo dovolj. O delu ne morem nič poročati. Tovarne, kjer se je. do sedaj delalo, so večina zaprli. tov za predsednika in podpred sednika. Kajti predsednik in podpredsednik Združenih držav se ne izvolita direktno. Volilee namreč glasuje za gotovo šte.vilo volilnih mož (electors), katero je enako skupnemu številu reprezeutantov in senatorjev v kongre-u. Tako država New York izvoli v novembru 45 predsedniških elektorjev. Pennsylvania 38. Illinois 2!». Ohio 24, Masachusetts IK. Michigan 15, California 13 itd. Zn vse Zdr. države je skupaj ."»31 elektorjev. Kandidat, ki dobi 2fit> elektorjev. ha izvoljen za predsednika. Izvoljeni e| ketorji vsake države se zadetkom januarja seta ne jo v glavnem mestu svoje dotične države. Tu odda jejo svoj glas za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata svoje stranke. Te glasovnice se zapečatijo in odpošljejo predsedniku senata Ob drugi sredi februarja ta odpre glasovnice v pristonosti obeh zbornic kongresa in glasovnice se šte jejo. Kdor ima večino glasovnic-, se proglasi predsednikom oziroma podpredsednikom Združenih držav. Vstava (konstitucija) določa ta način volitve predsednika in podpredsednika Združenih držav. In ta način se tu vrsi-'flobesedno po ustavi. 'Izvirna ideja tvorcev lista ve je bila, da se predsedniške volitve kolikor mogoče odstranijo iz političnega vrvenja in strankarskih strasti. Ali razvoj političnih strank je vse to spremenilo. Predsedniške kampanje razburjajo ves narod in so dolgotrajna stvar, začenši od začetka spomladi tja do novembra. Volilni skladi znašajo velikanske vsote. Govori se za tega ali onega kandidata ali pnroti in volilnih mož nihče ne omenja. Tako so volitve s istrani volilnih mož postale gola formalnost in volilni možje predstavljajo le število glasov, ki jih vl7 in 12 .novembra 101S in so dobili častno odpustnU*o (honorable discharge L No treba prvega papirja niti spričevala prihoda, razun da je bil v inozemstvu po odpustniei in se je povrnil po 3. marcu 1924. Veteran ne mora plačati običajne pristojbine, potrebuje pa dve priči. FL1S. DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Ste MfflO flimtfo, pač pa Slovenci ▼ nil okolici, ■ -----— —n—nia==aiIini_ CENE ZA OCLASE SO ZMERNE Nasi ljudje s nosni na svoje kakor na svoje llše*a sem slišal » strahovito poka re. Skoro bolj žene. -Na lastna Jedeči pogovor: — Slišal sem da si rekel, »hi ni moja kara nič vredna. Ali je to — Seveda, je res. sem to komu rekel. laž h* pa, da Družinski prepiri so nekaj groznega, toda če človek pravo struno ubere, jih j«- kmalu konec. Zakonska žena j*' vsa ogorčena rekla svojemu možu: — No. kaj je pa to? Soseda mi jc povedala, da laziš za njo in d;t si jo hotel poljubiti. .\li je res.1 — Ali. nikar ne verjemi. Ona sploh in* ve. kaj čenča. Saj ji- tudi meni rekla prejšnji leden, da ti tie znaš kuhati, pa ji nisem verjel. Takoj j«- zavladal v hiši sveti mir . . . * P»'t tednov j<* bila družina v letovišču. Oče. mati. dve hčeri in sin. Ko so se vrnili, so bili vsj zagoreli. Edinole očetova desnica j«' bila bela ko snejr. 'Ni čuda. ker je moral vedno segati v žeip. * Statistiki so dognali, da je Združenih državah 3P64 žensk in moških, ki so stari nad sto let. Pa vprašaj kateregakoli izmed njih. sleherni ima drugačen recept za dosego visoke starosti. In če bi se začel ravnati po teh receptih, bi bil presneto kmalu na onem svetu. * To je bilo med svetovno vojno. l*red naborno komisijo sta morala dvojčka Peter in Pavel. Pet«*r in Paivel sta si bila tin las podobna. tako da ju včasi niti rodna mat.i ni mogla razlikovati. Najprej so pozvali Petra v dvorano. Zdravniku se je zdel nekam ničast. malo ga je pretipal in razsodil : — Ska rta ! Vi*s vesel se vrne Peter v oblačil nico. — No. kako je bilo.' — ga vpraša Pavel. — Škarta sem. — Veš kaj — predlaga Pavel — ko bodo iii«Mie pozvali, stopi še enkrat notri in sicer namesto mene. In tako sta se domenila. Ko so pozvali Pavla, jc Peter ponovno stopil pred naborno kopijsijo. Toda štabni zdravniki imajo -vnje muhe. Niti pogledal ga ni in rekel: — Potrjen k infanteriji. Pavel ga je nestrpno pričakoval. Peter se je vrnil in mu je rekel: — Smolo si imel. dragi bral, strašno sinolo. Potrdili so te. * Iz Italije poročajo, da je Mussolini zapodil šest svojih ministrov. med njimi tudi Dina Gran-dija. ki je bil italijanski znnanji minister. Dokler vlada Mussolini Italiji, so ministri za peto kolo. Pod 'Mussolnijem ima minister približno tako odjrovofnost kakor italijanski kraj — io se pravi, da ima šaržo. toda nohene veljave. * Prihodnje leto bo v Chieagu svetovna razstava. Razstavljene bodo vse mogoče stvari in vse mogoče kurijozltete. Zdi se mi pa. da bo izmed vseh dobila "Potrpežljivost ameriškega naroda" prvo nagrado. * Hčerka vpraša mater: — Zakaj pa prav za prav ljudje nočejo jemati v stanovanje družin, ki imajo mnogo otrok ? — Tega ne vem povedati. S takimi rečmi me pusti sedaj pri miru ! Poglej rajši, zakaj se mala Minka tako dere. Po povej Jošku. naj ne meče pečka na cesto. Fr»n-eek in Janezek morata takoj prenehati kregati se! Če pa Pavel-Ček ne bo nehal, bobnati na avoj boben, bom »e znorela! ODA" NEW YORK, SATURDAY, JULY 23, 1932 TBS LARGEST SLOVEN DAILY to U. 0. X. GIOVANNI PAPINI: PRIPOVEDOVANJE O OTOKU Zato je zbor poglavarjev že v pradavnih časih razglasil preču-den zakon, da mora namreč vsakemu novemu rojstvu slediti smrt tako. da bi bilo prebivalcev vedno tamo sedemsto sedemdeset. To je m&nda enistveni zakon na svetu in nad njim strogo bedi svet starcev, cbstoječ iz čarovnikov in vojščakov. Kakor v vseh državah svet3 presegajo tudi na tem otoku porodi naravne smrti in tako mora pleme vsako lrto ubiti deset ali dvajset nesrečnih, s sveta izključenih oto-canov. Strah pred lakoto je vsilil papuanskim . oiigarhom izum zelo grobega, toda točnega štetja. Enkrat na leto, spomladi, se zbero. da prečitajo seznam rojenih in umrlih. Če je, recimo, dvajset novorojenčkov in osem umrlih, se mora dvanajst živih žrtvovati za obči blagor V starih časih je zadela smrt naj. starejše, ker pa imajo v svetu poglavarjev starci večino, so uredili to stvar tako, da je odločitev prepuščena usodi. Vsak prebivalec ima leseno tablico, ki je ni nji i?rezljano ali s hieroglifom napisajio njegovo ime. Ko napoči strašni dan, se zbero legitimacije živih v star čoln, zakopan pred kolibo sveta, in najstarejši čarovnik jih dobro premeša z ...J veslom. Petem izpuste nalašč v ta t namen dresiranega psa. ki skoči v | čoln, vzame iz njega toliko tablic, Pošfcbno-;t tega otoka. — mi jej kollltor jih je treba m jih ^ vrsti pravil Pat Cairness, - ni v njegovi j izr&či čarovniku i^banj imajo tri obliki, niti v njegovih prebivalcih. | dm časa da se pcslove od ^ojcev Umveč v tem. da so poglavarji ple-| m ^ ton^ajo življenje na n. čin. ki mena te davno »poznali, da more Um najDolj u^aja če ostane čez tri V soboc zvečer se je pojavil pred menoj mož, ki ga nisem videl dobrih dvajset let. S Patom Calrness-som sva bila prestala prve čase .svojega prihoda v Frisk u glad in &trah. Večkrat me je duhoviti in dobrodušni Pat rešil iz krempljev obupa. Ko sem pa prispel v ori-jtnUlska mesta, nisem o njem niči-ar več slišal. N*sem ga poznal, ko je prišel mi ni povedal svojega ime na. Izpre-menU se je bil po barvi m menda tudi po telesu Bil je trs bele polti in pu>tal mi je hrast rjave barve. Potoval je po svetu, prva leta iz potrebe, potem pa- iz radovednosti. Ni kraja, ki bi ga ne bil videl, morja. ki bi ga ne bil prevozil in poti. ki bi je ne bil prehodil. Govori osem Jezikov In dobrih dvajset narečij. Bil je pajdaš morskih razbojnikov, trgoval je s kačami, bil vrhovni čarovnik, lažni budhistični menih in \oclnik po pustinji — skratka pečal se je z v jem, kar prinaša kaj izpre-membe. Na svojem potovanju je odkril o-lok. ki mornarji in zemljepiscl še n o videli zanl. Bil je otok Tihega oceana, za spoznanje večji od otoka Sandwich Južno od Nove Zelandije. Na njem prebiva nekaj sto papu- pred mnogimi stoletji na barleah. član sveta, se je skušal rešiti, češ; čini so mi pravili, da se to skoraj da on edini pozna tajno potrebno | nikoli ne pripeti. plemenu za življenje; in če ga u-j Tretjega dn se je ubilo že sedem smrte, je iz osvete nikomur ne bo i obsojencev, a četrtega dne so vrgli odkril. Tri dni se je razlegal po vsem o-loku samo jok. Toda zakon e neiz-posen in ne pozna odlašanja-, samo zgodaj zjutraj vpričo vsega molčečega ljudstva v morje samo dve vreči. Pat Cairness mi je pravil še mno- v enem primeru se lahko izžrebani, go drugih zgodb, toda to sem reši: če je pripravljn kdo drugi u-mreti namesto njega. Toda doma- zaradi njene posebnosti najbolj zapomnil. etok preživeti samo določeno šttvi-lo prebivalcev, in sicer 700 sedemdeset. Velik del hribovite zemlje je nerodoviten, v morju pa tudi nI posebno mnogo rib. Od zunaj ni megoče ničesar dobiti, ker po njihovem prihodu še nihče ni pristal pri otoku, a vnuki prvotnih prebivalcev niso več znali graditi čolnov. dni še kdo, ki ni i-mei poguma končati si življenje, ga zgra*bijo štirje najmočnejši možje, ga potlačijo v meh. obteže s kamenjem in vržejo v morje. Človek fliora živeti nekaj časa med temi ljudmi, če hoče razumeti vso straliotnost ter vse tragične in groteskne posledice tega zakona. — Vsaka žena. ki opazi, da je noseča, se zapre v svojo kočo in se ne upa nikamor pokazati. Noseča žena je sovražnica, vsi bi jo sovražili. Vsak otrok pomeni javno nevarnost. Pa tudi mati in oče nista varna, da u-£0da ne določi nje ali njega, da se usmrti in umakne otroku. Na otoku je tudi zelo razširjen u-mor, ker morilci mislijo, da bodo iz ravnali število porodov in da se vsaj za nekaj časa izognejo strašnemu presenečenju usode. Žrebanje žrtvovanih je najstrašnejše zborovanje, kar sem jih kdaj videl. Bil sem na enem takih zborovanj in napravilo je name zelo žalosten in mučen vtis. Sprva se skušajo nekateri skriti v pečinah, da bi ušli nevarnosti. Toda otok je majhen in budnost Je v interesu vseh: odsotnost poveča nevarnost prisotnih. Nekatere morajo šiloma prignati na zborovanje in videl sem jih. kako so se obupno branili oddati tablico s svojim imenom. Takrat Jih je bilo samo devet odveč in videl sem, da nihče ni sprejel strašne odločitve usode vdano. Neka mlada žena se je krčevito oprijemala poglavarjevih kolen in prosila usmljenja. Imela je še majhno dete in solznih oči je prosila, naj j ti knoekerju tudi kaka jo puste živeti še leto dni, da ne Neki tak kliear je dobil novega ostane dete samo. Že priletni mož alxnientH ter ga jel klicati to«"no ;e zatrjeval, da je težko bolan in da oh dogovorjenem ča>u. Nihče .se bo itak kmalu umrl, toda prosil jel mu ni odzval, toda tolkali niso iz- IZREDNI POKLICI Ka'dar naletimo na ljudi, ki se stanejo nevarne, posebno kadar se bavijo z nenavadnimi poklici, se nahajajo v sti.-ki in so preganja- v prašnim*. kaj jih je privedlo do m*. Nikjer ni loiiko te nesnage kot tega. Lovilec podgan, tolkač. specialist za mačje nxvxt in s«; drugi enaki spadajfv gotovo med izredne poklici'. do katerih .so jih privedle razmere, starost, onesposobljen je za drug*M delo itd. Tolkač. ali po angleško Knocker-up. je oni, ki si služi svoj kruh s tem. da v zgodnjih jutranjih urah budi ljudi, kateri morajo ob štirih treh. ali celo dveh ponori |h» svojih opravilih .Kazni mestni uslužbenci. tržni nadzorniki, delavci pri plinskih napi'MVah morajo biti -na ovojih mestih* ob navedenih urah. Tolkač mora skrbeti, da ne zaleži-jo. Zato ne prejema posebno mut)-go plače, ali. ako ima do.-ti "aho-nentov" že Izhaja za .-silo. 1 šiling; moč. med tem. tedensko, toda ako ima 50 naročnikov ima že prav lepo plačo. v Londonu in p>dganarji tega mesta so bogati ljudje. Zabavno zgodbo pripovelnjejo o enem takem lovcu. "Koliko dolgu jeni je vprašal gospodar poslopja, k • je podga-nar polovil. kar je mogel. "Tri penny komati, in ker jih je SO, znese ravno 1 funt." (iospodar se je upiral tolikšnemu plačilu in ponujal samo 10 šilingov. "Nimam rasa za prerekanje." je dejal pod ga tiar. "in ker ne pla-t'ate pripadajoči znesek, pa imejte p'Hlgaiic >ami." llesedam je sle-, tlilo dejanje; odvezal je vrečo, izpustil vseh osemdeset pot Iga n po .1'* sobi ter < dšel. (Iospodar je skočil | n.I«*J na mizo ter od tam klical na po-ko so se podgane .periral — le možgane, le pa to mislil, le to študiral. Kaj je dosegel : Njegov boj .s .smrtjo pojasnjuje posebna statistika. Ta veli: L. 1 'JI-je od .sto bolnikov, ki jih je on o-periral, umrlo kar !IO,47o ; 1. 11)29 še* 14,!t% ; 1. še 44.9%, L in:«l pa le še JS.4 odst. bolnikov. i'rot'. A. Maver, ravnatelj v Westendti, ki je .sam priča Ciishin-govega tlela, takole opisuje Cuslt-iitgove operacije: "Nobeno pripovedovanje ne mo-r* popisati tega. kar sem doživel. Prostor Mi gledalce je bil polil. Že • no uro. preti i n i je pričel Cu^hing. je bilo vse pripravljeno.... Prineso bolnika, ki mu je ohromela desna roka. i'lishing pritle. Takoj stopi k bolniku in se ž njim prijazno pogovarja.... Treba je videti delo izrazitih Cushiugovih r »k : kjer J«' treba delati ptw'-asi. tlelajo jwn-a.-i: kar je treba naglo, opravijo z bliskovito naglic >.... Takoj po operaciji je bolnik mogel jribati s svojo. toki enkrat jih morju. |K»teni letalom ne treba več bati slabega vremena, metrle in viharjev, ker se bodo lahko umaknili, pred vselili takimi neprijetnostmi na te otoke. Jlkrati IhkIo dane možnosti, tla bie do inogia letala tudi v hudem viharju pristajati na teh otokih. Kk-Nprpsna zveza Evroj»e z Amerik« ho s temi otoki narejena. Verjetno pa je. da bodo te vmesne poitajc n;: morju v teku let I »ostale nepotrebne oziroma bodo le še neke vrste rezerva za skrajne slučaje. Zadnja leta je povpreT-iia hitrost letal neverjetna uara-tEa. iii ta nitrost bo še naraščala in zato je bila ustanovljena takti zva-na Hleriotova nagratla. ki j«» bo dobil tisti letalec, k' bo prvi preletel 11M h » km na uro. Kt« btnlo enkrat dosežene take bajne hitrtsti. (i tem se 1k» nujno moralo spremeniti \ se letalstvo, in to ni več tako daleč. Pri letalih, ki bodo letala s tako .silno hitnistjo. !»■» najtežje prej hnnn » roko. ('nslutig .sam nam ; \ praš;iiije. kako htnl i m< *la odle-je to |H»kazal. Kr tega sani ni teti brez nevarnosti v "-i>koro vsaka hišna vrata na An- ... - , •, .. o ,. »Iuzujejo strupenih plinov. Se\c-oleškem unato tolkae. \ "Božični , . . . -. „ , - , • ^ ■' la moral > .•»ami biti opremljeni s pesni. ' op.sujt Dicens tak ttJkac, pHnskinii m.lsk;imi do natančnosti Lahko pa ,.e pnpc-l Snaži|rf kan.l!oV sn izro<|no (|o- usmiljenja, češ, naj mu do-volijo umreti naravne smrti. Neki mladenič je milo prosil, naj ga puste živeti, ker jeedina opora /stare matere in ireh bratov ki še niso zmožni dela. Roditelji so krčevito pla-kali, ker Je bilo med izžrebanimi njihovo zadnje in najlepše deCe. Dekle je prosilo naj počakajo vsaj do njene svatbe: hotelo se je čez nekaj dni poročiti in ni hotelo u-mreti, ne da bi izpolnilo bodočemu možu dano obljubo. Nek starec. «*tl onih, ki takoj vržejo puško v. ... , ' .. . . . ,, i izrednih |w>khet )nizo. 1-olkel in žvižgal je. dokler| (,ruffi kj , Knjigarna "Glas Naroda" 21 & West 18th Street MOLITVENIKJ I S V RTA URA v platno »e«.----------.99 v fino usnje ve* ----------1.50 v najfinejše usnje vez 1.S0 ' v najfinejše usnje trda i Catholir I'orUet .Manual «7Jk OI)KASl.K> Key of Heaven: v celobl vezano ▼ cetoi«! najfinejši vez v fiuu usnje vc/auo New York, N. Y. i lTfna knjiga In berilo laAkegm Je- pomt»ta. j)ro |, s n i. zato jih tudi nikjer ne | primanjkuje, čeravno je to dnr.ti I nečeden posel. A človek se vsemu ; privadi, tudi če je delo še tako grlo in marsikateri izvrševalec teh ev je peh je v tem. tla se , pretlal le tej svoji nalogi in tal vse svoje misli; je miren in jasen ter ne predre niti enega i'i ha svojih pomočnikov, ("ushittg operira sedaj le vsaki drugi d;in. pa še tedaj le enega samega lavlni-*:a. Sam piše: " Našii naloga je vsako leto težja. Vedno vet* je brezupno obolelih sprejetih v bol-ui>nico. P »lcLr tega pa vsako leto iznova skušjimo napadati tvore, ki >mo doslej mislili, da >o brezupni in tla jih ni mogoče z operacijo o--'draviti." ira Smitlia" in zaprla je okno. Po- licaj. ki ga je vrišč privabil, je tol-; Prt.ti koncu 1M kačit razložil, tla stanuje g. Smith 1 zdravniki prvič v sosednji ulici i operacij. To pa Slieen poklic imajo starejši un»- 11 »čet je. ki se je stoletja so s" možganskih je bilo ne v« fin navadno vedno di to je že prav ugodno rešeno. Xatlaljni razvoj letalstva pa 1m šel v tisto smer, kjer najdemo sedaj šele prve začetke. Kakct.na letala hoilo čez gotovo dob i edina, ki bodo opravljala zračni promet. Letala te vr.ste hotlo neke vrste ^rajate. ki se hodo d;ile ' laliKoto krmariti po zraku in ki bodo letele .s povprečno hitrtxstjo li'ni) km na uro. Ta letala oodo letela /i* \ pravi stratosl'eri. nekako v tisti višini. v katero ,i<- divslej • -diui pr »tiri pro|'i sor Piccard .s svojim halonom, t. j. v višini ir».lKH>— Ki.l«M» m. Posledice prometa v teh višinah b«»t|t> naravnost neverje!..,e. Naši p tjiiii t> času in prostoru >e Inido spremenili. Prone-t >e ho skrčil na nev» rjetno kratke ure. Take zračne /veze med Parizom in \ew Vor-1«oni bodo zahtevale le še ."i ur vožnje. ki bo vsa napravljena v neprekinjenem let u. Nevarnosti, ki Francoski letalec inženjer Louis jih nudi tlosle) še uepo/.nana >tra-l»ierit»t. ki je 1 1 !MHI prvi preletel tostera ..so malenkostne n človek še .s silna enostavnim in slabotnim ,-e bo v teh všinah v varnih raket-h talf.m Uokavski preliv nu-d Fran- nih letalih po.*utiI prav iakt» dobro, eijo in Anglij« . je preti lietlavnim kakor doma v svojem na-lonjaču. povedal svoje mnenje o bt»ibw-einj Z jrrozt> pa moramo pomisliti na razvoju letalstva: j strahotne posledice vt»jske s takimi Letalstvo je že prebilo svoja j letali. Taka letala bi bila v bodo.'-i mladostna leta in časi herojev zra-1 vojni najstrašnejša molilna orožja Ka so minili. Letalstvo se je med )'» — upajm» — da ImmIo prav razlasti pa še v zad-.di strahote. !;i bi jo povzr« -ila. BODOČNOST LETALSTVA žje. ki pa,zijo na čakajr»če avtonm-; končalo s smrtjo operiranega bol-bile pred hoteli in kavarnami. Tr-inika. Najznamenitejši kirurgi tiste govske hiše. ki imajo |>o več a\"t(»- j dobe so bili prepričani, da so ta-mobi'lov. imajr> nočne čuvaje, ki ni-ika oj>eracija ne more posrečiti. V inajo drugega posla, kot da pazi-11 istem časti je v Peruti študiral jo. tla si1 nihče ne prikrade k av-i-medicino mladi Američan Ciush- vez 1.80 8 KUHI ZA DOSO v platno ve«..........-......99 v fino usnje ve* ............1.5* v najfinejše u$n)e vez lJt KAJ8H1 GLASOVI ▼ platno rex, ............... .SO v usnje vez................—1-20 ▼ fino usnje »ei...... ¥ najfinejše usnje ve*. 1.60 KVlftKU SRCA t Imltirano usnje ve«. v usnje vez...................00 % ▼ fino usnje vez.........1—- v najfinejše usnje ve«. 1.8t ▼ najfinejše usnje t-rda ▼e« ........................J"*® v bel celluloid ve«. -------1» NRBBSA NAS DOM v ponarejeno —..............1-— v najfinejše usnje ve« 1.50 v najfinejše usnje trd* ve« ------------------------- MARIJA VARUNJA fino ------------------- t fino usnje .................UM v najfinejše uanje trda v«« ............................!■«• Hrvatski molitveniki: Utjcha j starosti, fina -------1.— Ija mislil, tla je to nemofroee in vendar je res. V Londonu in. tudi po dnifrih mestih jih je mnogo, ki se pečajo s tem, da love mačke, jih dere jo in meso razpečava jo. največ seveda po bežni ca h in ubožnih delih mest. Trgovina /. mačjim mesom naravnat cvete in je povpraševanje |h> njem stalno. Kaj čuden in nezavidljiv je po-klie pod «ra nolo veev. Totla. izplača se pa in med nenavadnimi poklici je naravnost arLstokrat. Vsako druj.ro* nenavadno delo vrše le starejši. ali pa pohabljeni ljudje. — Podjrarmrji. pa podetlnjejo svoj poklic vojih operacijah golše. O d njega .se je naučil odločne volje, s katero je šel na tlelo pri najtežjih operacijah. Mladi ('u.sliing je čez leto dni postal asistent v haltiinorski 1h>1-nišniri kj^r >e jt* posvetil .svoji življenjski ideji, zdraviti možganske bolezni. posebno možganska vnetja in otlstranjati možganske tvore. M. ti :1«.1MK» bolniki te bol-i.išnice je h* 14 bolnih na možganih. a v.-i nnirjo. l'ri|w»močkov. ka-kor n. pr. Utn*riftgena. da hi točno ugotovili b>le/.en. še niso jioznali. L. 1SHJ1 j.' videl umreti 16-letno »lekjifo. Nihče ni vedel, kaj .ij je. K+»le ra/tfle.se.nje je dognalo tvore f ntt»žgauili. To ga je sprva popa-rilrt. pozneje pa ojunačilo, da je vztrajal v svojih študijah. tez 30 let po tistem dogodku pa je izšlo poročilo o 2000 možgan" skih o|»eracijah. ki jih je izvršil prof. Ciishing na harvardski univerzi v Bostonu. 30 let Ciishing ni delal drugega, kakor noč in dan o- ga morali imeti še prav posebne darove in ,spretnt*»ti. Skoro i»t»tovt» Ikmlo oiloti h'»iločn<»st le sinovi na-rodov. ni so hiti ž»* preti UHl !»-t znani inornaril. .svetovno vojno, zlasti pa s« ...... . _ njem desetletju po vojni razvilo v preprečila vojno. Kmiarenje takih pravo tehnično .znanost. Kar so ju- raketnih h-tal bo seveda prav tak« na ki zraka otlprli človeštvti. mora i-nostavno. kakor je irotovo. da b<»-.sedaj človeštvo izrabiti in v pre-1 do takrat v« m 1 i I i letala I** strok »v-mišljcnein razvoju izpolniti. lirezjiijaki. inž. nj. rji. ki htalo pt»le«r t"-dvoina je gotov,'«, da se bo v nadalj-nciii razvoju zrakoplovstva moral Minakniti še najbolj popolni zrakoplov letalu. Le malo š;e manjka, pa I »odo najmodernejša letala redvitleva zgraditev umetnih otokov na Atlantskem oceanu med Kvropo in Ameriko. Zgraditev teli -otokov t»-vira le še pomanjkanje deilarja in če pomLsliino. da bo stal en tak tok okrog *i(> inilijonttv zlatih frau-kov ter bo im I hotel za potnike, ki bodo hoteli svoj i vožnjo preki- • niti. nadalje vremeut^lovni i ust i- Ojača oslabele živce in mišice M: pnrrr-Tiiti—• iii^y'snro ,"™i ™ ijiiosritT^un^tn•'nnaiamrjg aHMKfBjiKiimci^.! Tnird'a.nwriummCTTT.r; j i " B I I {Mali Oglasil 8 | B y i . g imajo velik uspeh | Zdravje la bokzea v 2 zvezka ............ hiši. ..1.20 NemMIna brez o«ftetja: Zgodovina Srfeov, Hrvatov In So-vencev (Melik) II. zrezek Prorokovalae karto Knjige pošiljamo poštnino prosto "GLAS NARODA" ZU W. 1« StTMt » \;i>i v.iin iiti^i''^ •.-I;»In-li ..• •> si^ r..tiavj.< i«» m- rati l«-m:i?i Xu^si-Tom^. 1«a «*t.il»>vilo z«lnt'.i5«> j- ]•■•- hi.>lt.ilo ■/.'■ milij-m^ rtr«'ž«*rji iti žt-rt.im ii! <1;i1m ili.l.r-> K(tr:ivJ<* ni r>i..-*t«-h. V.in' "St i, Xii |»rtiii< i, in uafravi vn~>-y|>ai j> tiiH'iln««. in i i /.iij»• |M«*uti| k>.l n« i v I i r. i in darit-M pravi: *'.\"ii|fa-Tern- je .la! i lit«-ni ztlr.tvje isi m««- jN-tt-m k<> v»-lik" i'tngih zilravil ni nn«jrlo napniviti l»*if.i-\ .-.i ui"»jl t-rir.oii s«- Jiiki in m««"ni in zniJi i>riiM.r««'aiii Niica-Tn'it- v~ak"»- tilt in radio oddaino postajo, po- 'H", ki j- r.lravji XW«-Tt»n.; 1 ^ v 'Mh IH»;irniili. Ak>« va.n I,-:.: ima I- nima n-ua' v v.;t\>«-l«>. V?"rajajte na zahtevi z« Nnca-Toni X'.--IitPu drugo zilr.tvilu ni tak«« d«»br<». i AdV.» tem je gotovo, tla nam na izvršitev lega načrta ne ho treba več dolgo časa čakati. Ko hotlo plavali to o- mrnm m\ -......t Naznanilo in Zahvala S potrtim srcem naznanim sorodnikom, prijateljem in /naučeni žalostno vest. da je umrl v- cvetočih letih >voje mladosti JOHN PAULI, Jr. Star je bil komaj 22 let. — 28. junija se je smrtno ponesrečil. 2!>. junija je pa umrl v Greenpoint Hospital. I*:»kopali smo ga 2. julija. Po sveti maši v crekvi sv. Cirila v New Yorkn »ono ga odvedli na pokopališče »v. Trojice. — Lepa hvala g. župniku Rev. Podgoršku za cerkvene obrede in ganljiv govor. Najlepša hvala Mr. in Mrs. Jurkas za veliko pomoč in tolažbo, lepa hvala družini Tonvjč, Mr. in Mi*. Šare. Miss Krašar. Mr. in Mrs. Pogača r. Slovenskemu Delavskemu Podpornemu Društvu. katero je darovalo lep venec in lepa hvala vsem. kateri ste darovali vence in kateri ste darovali za sv. maše. Lepa hvali« vsem tistim, kateri ste dali svoje avtomobile na razpolago in se vcj^ležili pogreba. -Torej še enkrat vsem skupaj prav lepa hvala. Ti pa, dragi sin oz. brat, počivaj v miru in lahka naj Ti bo domača zemlja. Žalujoči ostali: JOHN PAULI, oče; MARY PAULI, sestra v Brooklyn, N. Y. J011 ANA PAULI, mati; SLAVKO PAULI, brat v starem kraju. "Q L ▲ S lilODl" NEW YORK,. SATURDAY, JULY 23, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY Id U. 0. A. CIN GOSPODA PIJA ROMAN IS ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. 55 ('Nadaljevanj«*.) — Kako čudno je vse! — šepef-e gospa Hedvika, Ui je bila še vsa ginjena. Ke.sno pravi llinko: — Naj bo. kakor je! Ni nobene s-lučajno-fctj; vse. kar v svoji slepi domišljiji premišljamo in se nam dozdeva, ravno to prihaja iz nagi ob jih virov. Molk vlada med njimi kot posledica tega, kar so doživeli. Globoko sočutje napolnjuje >ree gospe Iledvike, ko opazuje anežno bele lase in žalostni obraz gospoda Martinea. Ni ga mogla tbrižiti. da je bil kriv, kar ji je bridka itsoda naklonila. Ljubeznjivo mu ponudi roko. — I bogi revež, gospod Martine. — pravi vsa ginjena. S kratkim, suhim ihtenjem prime Martine njena roko in jo pritisne na svoje ustnice. — Draga, ljuba gospa, — pravi s tresočim »lasom, — o, hvala! — Vedel je. kaj je to pomenilo v tem trenutku — da se je gospa premagala in ni več zvračala nanj krivile. — Mati. zdaj pa so tudi gotovo padle zapreke med Pijo in Volbenkom. Storil je več. kot pa samo rešil svojo nalojro. — Draga Hedvika. tukaj je in čaka na tvojo besedo. — pravi gospa llza. ko gospa Hedvika ni imela nobenega odgovora na Ilin-kove besede. — Zaradi njega je naš zaročni par še zamolčal njegovo *rečo — rekla sta. da je njuna sreča odvisna od Pijine .sreče. Ali ga hočeš videti* Ali ga rfaj pokličem? Svojo besedo mora vsakdo držati! — Na to me nikdar ne spominjaj! To je popolnoma razuntljivo! ■— Gospa Hedvika potegne z roko preko čela. — Oprosti, zbrati moram še svoje misli — \>e je prišlo na mene tako naglo kot hudournik. Skoro bo .peče pogleda Martinea. ki še vedno stoji pred njo in jo gleda z nepopisno žalostnimi očmi. Y njih je bila žalost, bridkost in globoka bolečina. O. ko bi mogel pomagati gospej Iledviki! Kot pisan metulj prihiti po stopnicah na teraso Lili in .s svo-l jimi živimi očmi takoj spozna položaj. S Hinkom izmenjp poglede j in ko vidi. da .se Hinko veselo nasmeje, je vedela vse. — Mati, ali ti sinem sedaj pripeljati Volbenka — vpraša llinko mater. Go.pa Hedvika tiho prfk ima. Nekoliko se j»* bala trenutka, ki ji bo pripel jal t«*«*« moža. zaradi katerega je prišlo toliko nemila V njeno življenje. In trenutek za tem je stal pred njo v tihem poklonil — resen, dostojanstven in veselega obraza. — Milost I jiva gospa, ali sem rešil svojo nalogo? — Da. gospod Ribi«"! ede ni več mislila. O. kaj naj napravi! Popolnoma je bila oblegana. Nikakega izhoda nima! — Moj stric bo vse popravil, kar je s preveliko naglico zakrivil, ker ni sledil višjim silam, — nadaljuje Volbenk. — Od sedaj naprej smatrajte hišo zopet za svojo lastnino. Vsak dan vam je na razpolago. — Ne. ne, maram je! — zakliče jezno gorspa Hedvika. — Hiša je zopet zapisana na vaše ime, ker je gospod Martine V tej zadevi zopet zavezan mojemu stricu. Včeraj je bilo vse pri notarju urejeno in listine je napisal gospod Jesenko. Naglo in odločno zopet pravi goospa Hedvika. — Ne, ne maram, da mi kdo kaj podari. Zadovoljna sem s tem, kakor je. kakor sem .si nanovo postavila svoje življenje. — To ni nikako darilo, to je vaša pravica! — pravi gospod Barbič, — gospod .lesenko vam bo še vse bolj natančno povedal. — Ako se temu upirate, milostljiva gospa, me bOste pognali v obup. — pravi Martine, — kajti vedno bom živel v zavesti, da je po meni prišlo toliko gorja nad vas in da mri nLste dali priložnosti poplačati Hvoj dolg. To bo tako zelo težilo moje življenje, da ne bom več zmožen za nobeno delo. Da. potem si bom moral želeti, da bi oatal Mr. Nobody, človek brez "jaz*' i#i brez imena, kar je najstrašnejše ta človeka. Ali me hočete zopet vreči v to stanje? — Hedvika, mora reč ki "da", — pravi gospa llza. — Vsled svojega odpora samo povečai razburjenje gospoda Martinea in tako zelo, da povzroči njegovo staro nesrečo. In tega vendar Jie boš hotela! V — Milostljiva gospa, ako mi odvzamete vse moje dolgove in težave. bom ie mogel delati na svojem izumu, ki je vreden milijone Gospodu Lončarju aem svoj načrt že pokazal in razložil. Zelo *e zamma zanj in bom na njem dalje delal. Prevzel je že jamščino xa moj dolg, ker re. da ni sklenil slabe pogodbe. In moja dediča otroka Pija in Hinko, kakor tudi moji ameriiki prijateJ ie pobrali na ulici. V večino naraščajoči razburjenosti je govoril Martine in besede so skoro prehitevale ena drugo. I'dano in pričakujoče ji gleda naravnost v oči. — Saj vendar ne maram nikake. miloščine, — reče gospa Hedvika. — Kdo vendar govori o miloščini. Hedvika; do tega imaš vendar pravico. — ji prigovarja gospa llza. V svojem ponosu in trmi proti Lončarju in Ribiču se gospa Hedvika bori .sama s .seboj. — O. v jet a sem. zasatiili so ine. — Hedvika. ali ni boljše, da sreča preseneti človena kot pa nesreča Pomisli to! Pomisli na ubogega gospoda Martinea, misli na sebe in tvoja otroka in se ne upiraj več. Pomisli, kako lepo je po-zabljenje in odpuščanje. Tvoja otroka sta že pozabila iti odpustila. Ali te moram spomniti na vse lepe besede, ki si mi jih izrekla v uri. ki je bila za mene odločilna? In nikdar mi ni bilo žal. da sem deddla boljšemu razumevanju in nisem ostala v .svoji trmi in klu-bovalnosti. Toda j prime gospod Barbič roko svoje soproge in jo spoštlji-bo in ljubeznjivo poljubi in gospa Hza ga pogleda z iskrenim nasmehom. Lili. Hinko in Pija vstopijo. Pija pogleda od resnega Volbenkovega obraza na bledo materino obličje. Vroča rdečica se razlije po Pijinem obrazu, ker je čutila lju-beznjivi pogled svojega ljubega. Na svojih ustnicah še čuti poljube. ki jih ji je dal pred nekaj minutami ob bolestno sladkem svidenju. Steče k materi ter zakrije svoj obraz nd njene prsi. — Mama, ljuba mama! — Pija, ali ne veš za noben boljši prostor? Mehko odvi/e gospa Pijine roke s svojega vratu, jo prime za roko in jo pelje k Volbenku. — Tukaj. Pija. je tvoj prostor. — pravi s tresočim glasom. V globokem ginjenju se Volbenk skloni nad njeno roko. Ne reče ničesar, toda njegov pogled, vprt v gospo Hedviko. je govoril rtsoč zalival, tisoč obljub, da je mogel držati v .svojem objemu najdražji biser — Pijo! In če je gospa Hedvika hotela ali ne — priznati je morala možatost in uljudnost moža, kateremu je podarila svojo hččr. Nobenemu boljšemu ne bi mogla dati svojega otroka — tako ji .fe govoril nek notranji glas. in ta vsako mater osrc"'*ioča zavest je izbrisala vso jezo. Ko dvigne molzne oči. pogleda naravnost v dvoje črnih, žalostnih oči. majhnega suhega moža, ki je stal med vrati. Vsaka barva izgine iz njenega obraza. Jurij Lončar! Burno ji bije srce. Kot nož ji spomin reže srce. Tako jo je nekoč pojrledal — pred leti. ko mu je rekla s. — Grem od tebe! Ljubim drugega ! Ako se je tedaj njegova brezmejna ljubezen izpremenila v sovraštvo. ali to ni brio razumljivo? Do LJUBLJANE in nazaj TRETJI $1KQ RAZRED I Moderna udobnost... Ne-prekosljiva služba... Tedenska odplutja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze od Hamburga do Jugoslavije Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American line 39 Broadway. New York METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. pišite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje ✓k- SHIPPING -H NEWS VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJSEK General Travel Servire 1359 Serond Ave. New York. N.Y, AMERIŠKA TOPILNICA PRE NEHALA Z OBRATOVANJEM Mexico City, Mehika, 22. julija. — American Smelting and Refining Company je naprosila zvezni poravnalni svet. <'■<■ sme zapreti svojo livarno v državi Chihuahua. Prošnji je bilo ugodeno, | in nad petsto delavcev je izgubi- Težko. težko je grešila nad njim! Zadnji meseci .so jo mnogo lo delo. naučili — sama od sebe cvgu«ta: L« vmthan v Cherbourg 11 avgusta: /■luitariia v Cherbourg Albert Mallin v Cherbourg in v Ham- b.irg Dresden v Cherbourg in v Bremen 12. avgusta: J'ansi v Havre «»i>inpi<- v Cherbourg P.nnlartd v Havre 1-1 avgusta: .VifCUstUH v Oenovo Mmi'eti.nka v Cherbourg Stalerulani v Cherbourg in v Boub.ftne sur Mer 15 avgusta: Cleveland v Cherbourg In Hamburg 17 avg'.ista: t:«'« liamt.. »n \ Havro l're*. Cooseevlt v Cherbourg In » Haininirg 13. avgusta: Her. utraHa v Cherbourg Berlin v ilremen * IJuiubtir^ v Cherbourg lu Hamburg 19 avgusta: .V.i ji. illc v f'berbourg Be'geuland v Havre Zti. avgusta: KATI'liXIA V TltST Milwaukee v Cherliourg In Hamburg V..'ep.lam v Cherbourg in v Boulogne Mit Mer 2* avciusta: Columl.us v Cherliourg Jn v Bremen 24 avgusta: i"* U' Iga rt v Cherbourg In v Bremen I •< utschland v Cherbourg in v Hamburg Nanking, Kitajska, 22. julija. — (Wieijelna kitajska poročevalska i 2. septembra: J "ari* v Havre Minnetouki \ Havre 3. septembra: V*-en«Iarn v Boulogne «»ur Mer 0 6. septembra: Vl lJ AMA V THST 7. septembra: .Miijmli«' v '"herlrtiu: g Manhattan v llavie 8. septembra: 1 :.-reiin;ii v Cherl»ourg I >r.->deri v t'heilM.urg in Bremen Albert Hali n v Cherbourg lu Hamburg 9. septembra: K vrojta v Cherliourg In v Bremen France v tla vre I'ennland v Havre 10. septembra: Conte ui le v Genovo Ktatendam v Boulogne sur Mer Cham plain v Havre St. Lous v Ch.iboiirg in Harnhur« 11. septembra: i'euiihi Ik] v II., vre 13. septembri: Columbus v Cherbourg In v Bremen 14. septembra: II" de Fran.* \x Havre Mauretatiia v Cherliourg l'res. Uoosev It v Havre 15. septembra: Bremen v »"h^rliourg in v Itremen Hamburg v Cherbourg in v Hamburg 16. septembra: "lymph' v i'In rhA'irg Minm-w.txka v Havre 17. septembra: Aipiila nia v -"herlmlirg Uochambemi . !in\re Volelnhim V l!ou|. giie «ur Mer Augustus v i .»-n.-vo 20. septembra: l.eviatliari v i'hetl-ourg 21. septembra: , J'aiis v I l.i-.re 22. septembra: I* Ktuttgar; » «"i»-rb..iiric In v H'ftitm Iieutsi hlan.l v < lorbi-urg In v Hamburg 23. septembra: Majestic v Cherliourg U esti inland v Haife 24. septembra: SATI'IEXI A TI.ST l«tfa\ e|te v II i \ re j Kot tel ila m V Boulogne Mir Mer Cleveland v Cli ri.. urg in v Hamburg ■ 25 septembra: ■ Kuropa v "'hcrbntirg in v Bremen ) WeHternland v Ha*, re } i 28. septembra: l'res .llardiiig v Havre 29. septembra: It.-reiig.iri.t v- Cheibotcg Cen. v. Sieulien v Bremen New Vork v Cherb .urg in v Menihu ^ 30. septembra: I b meric v < "I: -rbo! rg Miiir.i-t«iik.t llavre 1. oktobra: l!e de Fran. o v H ivre Bremen v ' "Ii.tIm.i.rg 'i v l:retnen Milu a uke.. v '"ferbouig In v Hamburg Borna v * 3en»iv."i Veeiidam v storlogr e ?nr M^r 26. avgusta: 0 Conte Itiancamano v Genovo Homeric v CherlMuirg a«rentura naznanja, da je nacijo-j Weetemiami v Havre nalistična vlada sklenila z orož-1 ^ avgusta: jem preprečiti naduljno prodira-1 France v iiavr« . , .. » . , --rii' Minnewaska v Cherbourg nje japonskih cet v provinci Jcbol. »totteniam v cheibourg m v Bmiiogn. p.«r Mer I - CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REDOES) Sitne Mino Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York Clt» 30 avgusta: T.eviathan v Cherbourg I afayetle v Havre 1 "res. Harding v Cherbourg In v llam- Drrt» Bremen v CheiKourg ln v Bremen 31 avgusta: Oivmple v Cherbourg Amiitania v Cherliourg Roma v Genovo 1. septembra: Oenerl.i v. Stneben v Bremen Xew York v Cl.erLourg in Hamburj) V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnlku ILE DE FRANCE 30. Julija — 27. Avgusta ' LAFAYETTE (j. Avgusta — 30. Avgusta PARIS 2. Septembra — 20. Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLCiOSLAVIJE Za pojasnila In potne list« vprašajte naš« pooblaščena agent« cfreoeh, o&ia 19 STATE STREET. NEW YORK Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. it Osebno Vodeni JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO na največjem Cunardovem ekspres parniku BERENGARIA Odpluje iz New Yorka proti Cherbourg 7. SEPTEMBRA Pipeline privlačnosti .>»: f.nat.no znižam* ceno za tretji rr.z-rttl in novi prostori v prejšnjem turLstirnein rjizrttlti zji |»ot-nike tretjega razre