PoStnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 22. novembra 1922. K Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". Izhaja vsako ar.do ob 5. uri zjutraj. — Cena mu {• 10 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. Po.am ms JttvUk. i« pridajafo po 1 Din. Spisi in dopisi s« poiiljajot Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pai Up r a v a U t r i »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Vladimir Pušenjak, narodni poslanec: Nov načrt davčnega zakona. Ker je v naši državi v veljavi 5 davčnih sistemov (načinov) in ker povzroča neenakost v odmeri in plačilu davkov največ nezadovoljnosti v posameznih pokrajinah, je vlada pred kratkim predložila nov načrt davčnega zakona Namen tega zakona je izenačenje davkov v celi državi. Ako pa pobliže pregledamo cel načrt, vidimo, da se izenačenje ne bo doseglo. Ako se hoče doseči podlaga za pravilno odmero zemljiškega in drug/Ji davkov, je potreben zemljiški kataster. Tega v južnih pokrajinah ni; po vladnem načrtu bi se naj izgotovil kataster do 31. decembra 1928. Slovenski geometri, ki so lansko leto izvrševali v Srbiji tozadevna dela, trde, da ni mogoče niti v 15 letih iz-gotoviti kataster v celi državi. Izenačenje davka se po vladnem načrtu samem ne bo doseglo pred koncem leta 1928, po izjavi strokovnjakov pa bo preteklo mnogo, mnogo let, predno bo mogoče misliti na izenačenje davkov v celi državi. Če ni bil namen vlade izenačiti davke v celi državi, vprašamo, čemu je vlada tako hitela s tem načrtom in predložila brez temeljnih študij, brez potrebnih statističnih podatkov, ne uvažujoč mnenje vseh vodilnih uradnikov v finančnem ministrstvu, skrajno nazadnjaški načrt davčnega zakona? Odgovor se glasi: Fiskalni interesi, to je pomnožitev državnih dohodkov potom povišanja neposrednih davkov edino so vodili vlado pri njenem delu. Vrste davkov. Načrt določa tri glavne vrste davkov: davki na donos in sicer zemljišč, stavb (poslopij), podjetij in obratov, obresti in rent, dela, 2. dohodnina, o. davek na skupno imetje. V celem sedem vrst davkov, izmed katerih sta popolnoma nova davek od de-w ia davek na skupno imetje. Pri davkih, dosedaj že obstoječih, znaša davek od stavb (poslopij) 30 odstotkov najemnine ali najemninske vrednosti, po odbitku stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo. Kot stroški za vzdrževanje itd. se sme odbiti v mestih Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Žemun, Novi Sad 20 odstotkov, v drugih mestih in trgih 25 odstotkov, v vaseh 30 odstotkov od najemnine oziroma najemninske vrednosti. Davek od podjetij in obratov, do sedaj imenovan pridobnina, znaša 10 odstotkov čistega dohodka; davek se je do sedaj plačevalo od obresti hranilnih vlog le tri odstotke. Plačevanje dohodnine se začne pri dohodkih v znesku K 14.400 in znaša dohodnina pri dohodkih do K 20.000 2 odstotka in se poviša od na 15 odstotkov dohodkov. Po dosedaj veljavnem zakonu od 25. oktobra 1826 se je plačalo v prvi stopinji le šest desetin odstotka davka, a tudi v najvišjih stopinjah ni znašal ta davek 15 odstotkov vseh dohodkov. Z ozirom na težavne življenjske razmere najnižjih slojev, kojih letni dohodki znašajo manj ko K 100.000 ie obdačenje v znesku 2 odstotka in še več previsoko, dočim bi lahko davkoplačevalci, ki imajo letnih dohodkov 600.000 K več ko 5 odstotkov davka plačevali, ljudje, ki imajo 6 milijonov kron dohodkov, lahko znatno več ko 10 odstotkov davka plačevali in še povrh sijajno živeli. Davek od dela. Temu davku je podvržen dohodek, ki izvira od telesnega in duševnega dela, katero se vrši v službenem razmerju. V dohodek se računa stalna plača ali mezda, kakor tudi dajatve v naravi. Davek znaša 5 odstotkov, pri stalno nastavljenih delavcih z mesečno ali letno plačo 2 odstotka čistega dohodka. V ilustracijo tega novega davka najboljše služi en primer! Poljski delavec ali dninar, ki ni stalno nameščen, mora zaslužiti, če hoče živeti, vsaj 100 K na dan (deloma v denarju, deloma v naravi), kar bi znašalo na leto 30.000 K. — Od tega bi moral plačati davka od dela 1500 K, povrh pa, ker je dohodek večji ko 14.400 K, še 900 K dohodnine, v ceiem K 2400 davka, kar je z ozirom na majhen dohodek mnogo preveč. Davek na skupno imetje. Ta davek se naj plača od vsega premičnega in .nepremičnega imetja, torej od živine, vozov, strojev, denarja, vrednostnih papirjev, dragocenosti, zemljišč, stavb, ako je vrednost skupnega imetja večja ko 100 tisoč kron. Za določitev vrednosti je mero. dajna obična vrednost, odbijejo se dolgo-vi. Davek znaša 0.5 %,„ to je 50 K letno pri vrednosti skupnega imetja 100.000 K, se zvišuje do 1.5 %, tako znaša n. pr. pri vrednosti 400.000 K letno 400 K, pri vrednosti 1 milijon K letno 2000 K, pri vrednosti 2 milijona K letno 6000 K. Z ozirom na veliko cenilno vrednost zemljišč, stavb, živine, strojev, vozov itd. bi vsak srednji kmet plačeval težke tisočake na leto. Načrt zakona za nas nesprejemljiv. Predloženi načrt zakona odločno odklanjamo, ker se po istem ne izenačijo davki, vsaj v doglednem času ne, temveč se z davki že preobremenjene pokrajine še hujše obremenijo z novimi davki. Odklanjamo ga, ker je posnetek slabega mažar-skega zakona in ker mesto zmanjšanja davčnih vrst še poveča število davkov. Odklanjamo ga, ker ni dovolj strokovno proučen, ker se niso zaslišali zastopniki gospodarskih krogov in ker ni vlada z načrtom zakona vred predložila gradiva, iz katerega bi se dognal i uspeh teh zvišanih' in novih davkov, kakor tudi dosedanji uspehi v posameznih pokrajinah. Naše stališče. Protestiramo, da bi se tako važna! vprašanje, kakor je davčno vprašanje, rešilo v zakonodajnem odboru in načrt uzakonil v Narodni skupščini v smislu člena 133 ustavo potom takozvanega skrajšanega postopanja. Zahtevamo, da se vse potrebno ukrefc ne, da pridemo čimprej do izenačenja davkov v celi državi. Dokler se isto ne da i»-vesti, se naj najhujše krivice, ki povzročajo splošno nezadovoljnost, odpravijo na ta način, da se bremena preobremenjenim pokrajinam odvzamejo in nalože onim, katere nimajo tako visokih bremen, pokrajinam, ki ne poznajo n. pr, dohodnine. Pri sestavi novega davčnega zakon« naj se upošteva člen 116 ustave, ki določa, da mora biti davčna obveza občna, enakiL da se morajo davld odmeriti po davčni 1* moi i in progresivna Odstotek oblačenja naj bo pri majhnih dohodkih nizek, isti ae poviša, čim večji ao dohodki. U pelje se naj le par vrst davka in stremi za tem, da ae bo izhajalo le z eno vrsto davka, katera naj ima kvečjemu le še dopolnilni davek za visoke dohodke. 01 m manj davčnih vrst bo, tem lažji pregled, tem hitrejša in cenejša davčna uprava. Proti predloženemu davčnemu načrtu bomo vodili neizprosen, brezobziren boj. Potrebno je, da zavzamejo vse občine, stanovske in gospodarske korporacije odločno svoje stališče nasproti temu nazadnjaškemu načrtu davčnega zakona. Cenjenim naročnikom! V današnji Številki »Domoljuba« dobe priloženo položnico vsi oni naši naročniki, ki so letos prejemali časopis po pošti naravnost na svoj naslov. Vsaka izmed teh položnic je že izpolnjena z zneskom za prvo polovico leta 1923, to je Din 12.— Na to položnico je treba zapisati samo še naslov naročnika natančno tako, kakor ga je imel doslej natisnjenega na vsakem »Domoljubu«, in pa dan plačila. Tako izpolnjeno položnico naj vsak z denarjem vred i z.-oči pri onem poštnem uradu, od koder prejema časopis. Ako je kaka pomanjkljivost v naslovu ali želi kdo premembe, naj se to zapiše na zadnji del položnice in prilepi znamka za 2 K. Oni naročniki, ki pa odslej ne bodo več prejemali časopisa na svoj naslov, naj denarja ne pošiljajo po pošti, ampak naj ga izroče svojemu poverjeniku, in sicer plačajo taki samo Din 10,— zn prvo polletje 1923. Vsi takoimenovani skupni naročniki, novi in stari, naj torej oddajo naročnino 10 Din pri župnem uradu, v kaplaniji ali v društvu, kakor bodo to določili gospodje, ki bodo v dotičnem kraju poskrbeli za naročanje »Domoljuba«. Vsi na delo za našega »Domoljuba«, vsak naj pridobi vsaj enega novega člana za veliko »Domoljubovo« družbo. Občni zbor jugoslovanske Kmetske Zveze. Ncrodni Gospodar«. j Letošnjo zimo se bodo prirej«!' ;>:» j Sloveniji zadružni zbori. Na teh j zborih bodo poljudna predavanja o za- ' družništvu. Naj zadrugo skrbijo, da «e be- ! do po možnosti vsi posestniki ii posestni- i ški sinovi udeležili zadružnih zborov. Le pri dobro izobraženih členih je mogoč napredek in pru?peh zadruga. Drugi pogoj za napredek kmetijstva Je kapital. Kako bo kmet kupil potreben stroj, ako nima denarj k Na upaaje mu stroja ne bodo dali. Ako nima tastue ga denar a, lastnih prihrankov, mor« vzeti kredit za nabavo stroja osi domači hranilnici Sn posojilnici. Vej napredek v gospodarstvu ? e mogoče edinospomočj o kapitala. Kapital pa zbiramo z varčevai-jem. Zato bi bil nemogoč vsak F«r>wlek v gospodarstvu, ako bi ne Lilo malih varčevalcev, tistih šnaroveev, katerih prihranki se kakor kaplje in studenčki zbirajo in množijo, tako da nastane iz njih močna reka kapitala, ki goni mlin našega gospodarskega napredka. Še vedno velja staro pravilo: >I>elaj, zbiraj, množil« in ako je danes mladi rod odstopil od tega zakona, se bo to maščevalo nad r.jim iti se bo to cilnu neprijetno občutilo v gosi-cJarstca Manj- I kalo b pit več seličnl, postanejo pest in volk tn sosede m vaščan«. ! Zalo moramo pri zadružništvu po- J vdarjati, d:i rrjvi napredek ne gre t duhu j sebičnost ?n :< r t .njalizma. atnoak da mu- J ra ravno zadružništvo poleg gospodarskega napredka imeti vedno in povsod pred J očmi vzgojo k skupnosti, vzgojo j k / l a j e m n o << t i, da mora zadružništvo j izvrševati naloge gospodarskega načela | pomoči bližnjemu, ki je temelj pravega za- I družništva. j Gospodarska obvestila. CENE g >.JnbljansM trtf. Ljubljansko tržno nadzorstvo poroča: Cene govejega nusa so se znižale za 1 dinar pri kilogramu, za prihodnji teden zopet za 1 dinar. Kakovost govejega mesa s* približuje predvojnim {asom. Goveje mest I vrjte 48 do 52 K, 11. vrste 40 do 46 K, III. yt*»* 30 do 36 K. Telečie meso 58 do 60 K, svir.jsV m'.'*o: hrvaško 70 K, domačih prašičev 80 K. trebušna slanina 85 K. riba in tal 100 dt 106 K, mešana slanina 96 K, na debelo 90 K, amerikanska mast 95 do 105 K. domač« 120 do 130 K. šunka 120 K, prekajeno meso I vrste 110 K. I!, vrste 100 K. Jajc na trgu primanjkuj« običajno vsako leto r tem času: par 15 K. — Povišek cen moke j« povzročil precejšni« vznemirjeni«. Vsi znaki pa kažejo, da i« U povilek U prehodnega značaj*, Po* vzročen je bil v prvi vrsti veled nenadoma nastalega velikega povpraševanja po mokL Vsled padca cen moke pretečeni mesec Se ni velikega povpraševanja po moki. Vsled izčrpanja zalog je oil odjemalec in manjši trgovec i prisiljen do povpraševanja po moki. Poleg tega e bil dovoz amerikanske moke premajhen, stotako kakovost amerikanske moke v več slučajih ni bila oovolina. — Centralna vlada je_ storila vse_ korake, da se uvozi v Jugoslavijo tako velika množina cenenega rumunske-ga in amerikanskega blaga. Dovoz je deloma že na potu. Temu dovozu bo sledilo padanje cen domači moki, ker poleg dovoza moremo pričakovati tudi zopetni dvig dinarja. Današnja cena moke v Ljubljani: 24 do 25 K št. 0, bela krušna moka 20 K_, črna 18 K, kaša 24 K, ie-šprenj 24 K, otrobi 9 K, koruzna moka 18 K, ajdova moka I. vrste 32 K, II. vrste 28 K. — Mestna aprovizacija prodaja najfinejšo nioko št. 0 po 22 K kg, moko za kuho pa po 20 K. Prodaja se na Poljanski cesti št. 15. — Špecerijsko blago: kava Santos 136 K. Rio 138 K< kristalni s'adkor 60 K, v kockah 70 K, ril 1. vrste 36 K, II. vrste 28 K, liter namiznega olia 80 K. — Glede zelenjave ie sedaj ljubljanski tnJ založen bolj s kislo repo in kislim zeljem. Cena kislemu zelju se ie znižala na 10 K, repi na 8 K kg; zelje v glavah na debelo 2 K kg, čebula 18 do 20 K, češenj 3fc K, fižol ribničm IS K, prepeličar 17 K. g Celjski trg. Iz Celja poročajo, da so tam sledeče cene: Oovedina: v mesnicah kg 48 do 52 K, na trgu .36 do 48 K; 1 kg vampov ia pljuč 24 K. loja 44 do 52 K; teletina: 1 k< 56 do 64 K, pljuč 34 K. Svinjina: 1 kg praii& jega mesa 70 do 80 K, 1 kg pljuč 26 K. jetet 60 K. domača slanina 120 K, amerikanska mast 106 do 112 K, domača 124 K, gnjat 130 K, prekejeco meso 112 do 120 K, prekajena giava 50 K. iezik 120 K. Drobnica: 1 kg 40 do 46 K. Perutnina: piščanec 35 do 60 K. kokoi 90 K. gos 325 do 350 K. Divjačina: divji zajee 150 K, 1 kg srnine 70 K. Mleko liter 12 K, 1 ktf sirovega masla 152 K. čajnega masla 240 K. jajce 7.50 K. Piiače: liter starega vina 40 do 56 K, novega 28 do 40 K, piva 24 K« žganja 100 K. Kruh: 1 kg belega 26 K. črnega 22 K. zemlja 5 H do 6 dktf 2 K. Sadje: 1 k* jabolk 10 do 16 X, hrušk 16 do 20 K, lite« kostanja pečenega 16 K, orehov 24 K. Spečo« riisko blago: 1 kg kave Portoriko 200 K. Sar* tos 152 K. Rio 130 K, pražene kave 144 do 200 K, kristal belega sladkorja 60 K, v kockah 70 K. riža 22 do 40 K. 1 liter namiznega olia 80 do 100 K, bučnega 136 K. petroleja 24 K, 1 kg soli 14 K, pšeničnega zdroba 56 K, teste* nin 40 do 64 K. mila 64 do 68 K. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 25 K, it. 2 24 K, št. 4 22.60 K, kaše 27 K, ješprenja 21 K, otrobov 3.40 K, koruznega zdroba 26.60 K, ajdove m o« ke 30 K, fižola 16 do 20 K, leče 52 K. Kurivo* q premoga črnega 152 K, rjavega 80 K. kubični meter drv 500 K, mehkih 400 K. Krmal q »en.i 600 do 900 K, slama 500 K. Zelenjava ia drugo: Komad glavnate suiate 2 do 4 K, poznega zelja kg 5 do 6 K, čebule 24 K, česna 35 do 40 K. krompirja 5 do 6 K na debela kisle repe krežnik 5 K. i Mariborski trg. Na zadnji sejm x goveja živino v MariboTu so prignali: 6 konj, 2 bika, 87 volov, 312 krav ia 5 telet, skupaj 412 komadov. Povprečne cene za različne živalsko vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg živo teii 28 do 32 K. poldebeli voli 20 do 27 K, plemenski voli 20 do 27 K, biki za klanjo 20 K, klavne krave debele 18 do 24 K. plemenske krave 13 do 18 K, krave za klobasarie 6 do 10 K, molzne krave 15 do 20 K, brejo krave 15 do 20 K, mlada živimi 15 do 28 K. g Mesne cene v Maribora. \ olovsko meso I. vrste 56 K, II. vrste 52 K. meso bikov, krav, telic 44 K, telečje meso 1. vrste 64 K, svinjsko ma30 sveže 80 do 90 K. — Na zadnji svini^ki sejm so pripeljali 188 svinj in 1 koso. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči J do t tednov stari komad 400 do 650 K: 7 do 9 tednov stari komad 1000 do 1100 K; 3 do 4 mesece stari komad 1200 do 1800 K; 5 do 7 mesecev stari 2000 do 2800 K: 8 do 10 mefteceH stari 3500 do 4800 K; 1 leto stari 5000 do 5800 K: I kg mrtve teže 84 K: I koza 500 K. g Nazadovanj« con suhim čeipliam. Na zagrebškem trga *o proili leden nazadoval« cono suhim teipljiai aa 34 do 36 K za 1 kg t Pocenitev železnih izdelkov v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Proili teden ae ie domače železno blago znatno pocenilo, a čemer •e je vrnila živahnost v trgovino z železnim blagom. g Padanje cen romunskemu žito. Vsled izboljšanja vrednosti romunskega denarja so pričele v Rumuniji zadnje dni padati cene pie-nici in ostalim poljedelskim proizvodom. g Vinski trg. Cene na naših trgih se še niso mogle ustaliti. Novo vino tudi nadalje veliko ponujajo ali ga le malo kupujejo. Go-•tilničarji in trgovci nočejo plačati takih cen, kot jih zahtevajo vinogradniki. — Eočim vinogradniki ponujajo novo vino, •anijo staro. V Ljutomeru in okolici plačujejo staro vino po 700 do 1100 Din hI, novo 400 do 500 Din, staro sremsko 500 do 700 Din, vršačko novo. ki je zelo slabo, 75 do 100 Din. •V Subotici plačujejo staro vino po 500 Din, novo po 400 Din hI. g Vinska kupčija v krškem okraju. Poroča •e: Koliko vinskih kupcev je bilo lansko leto bsorej po naših zidanicah, a letos ni žive duše ,k nam. Vinogradniki bi radi spečali obili vin-ski pridelek. Ponujajo ga danes po 16 K, pa le brez uspeha. I g Cena žitu. Maribor. Pšenica 400 Din, rž 350 Din, ječmen 400 Din, fižol 400 do 500 Din, moka št. 0 600 Din, št. 2 575 Din, moka za krmo 205 do 225 Din, mekinje 300 Din. Čakovec. Pšenica 387.50 do 400 Din, rž 350 do 362.50 Din, ječmen 325 do 325 Din, oves 287.50 do 300 Din, koruza 325 Din, fižol 325 do 350 Din, krompir 125 do 150 Din, moka St. 0 612.50 Din. za kuho 550 Din, krušna 487 Din. Djakovo. (Pšenica 275 Din, rž 225 Din, Ječmen 175 Din, oves 175 Din, fižol 200 Din, moka št. 0 555 Din, št. 2 525 Din, št. 6 487.50 Din, št. 7 425 Din, mekinje 162.50 Din. Virovitica. Pšenica 325 do 330 Din. rž 275 do 280 Din, ječmen 225 do 230 Din, fižol 300 Din, krompir 100 Din, moka št. 0 500 Din, žt. 2 475 Din, št. 6 400 Din. Požega. Pšenica 330 do 340 Din, rž 280 do 290 Din, ječmen 250 do 260 Din, oves 220 do 250 Din, koruza 250 do 270 Din, fižol 330 do 340 Din, krompir 100 do 120 Din, moka št. 0 550 Din, št. 2 525 Din, št. 5 450 Din, mekinje 150 Din. Mitrovica. Pšenica 350 Din. ječmen 300 Din, stara koruza 300 Din, fižol 300 Din, moka 5t. 0 500 Din, št. 2 475 Din, mekinje 150 Din. Vukovar. Pšenica 300 do 325 Din, rž 250 do 275 Din, ječmen 250 Din, oves 200 Din, stara koruza 250 do 275 Din, fižol 125 Din, moka št. 0 550 Din, št. 2 525 Din, št. 6 500 Din, št. 7 450 Din, mekinje 150 Din. Eok. Pšenica 337 Din, ječmen 240 Din, oves 237 Din, koruza 168 Din, fižol 300 Din, moka št. 0 487 Din, št. 2 452 Din, mekinje 137.50 Din. Novi Sod. Pšenica 337.50 do 340 Din, rž 290 do 295 Din, ječmen 240 do 245 Din, oves 242.50 do 245 Din, stara koruza 275 do 280 Din, beli fižol 320 do 330 Din, krompir 125 do 130 Din, moka št. 0 512.50 do 515 Din, It. 2 475 do 485 Din. št. 5 437.50 do 438 Din, it. 7 412.50 do 415 Din. Subotica. Pšenica 350 Din, rž 275 Din, ječmen 225 Din, oves 225 Din, koruza 160 Din, moka št. 0 480 Din, št. 2 455 Din, mekinje 150 Din. g Nas sladkor draže, Pred dobrim tednom ao ustanovili v Belgradu kartel domačih tovarn sladkorja z namenom vzdrževati enotne cene sladkorju in varovali koristi tovarn. Kot prvi korak je bila podražitev sladkorja v kockah od 63 na 68 K, dočim stane češki sladkor še vedno 63 K. Pravijo, da te podražitve ne vidi ne dr. Žerjav in ne Pucelj. DENAB. g Državni proračun za 1. 1923/24. Dne 18. t, m. je pretresal ministrski svet državni proračun za 1. 1923/24, katerega namerava predložiti narodni skupščini. O tem zakon-ritem predlogu Je preračunala vlada dohodke sledeče: Dohodki skupno znašajo 8 milijard, 935 milijonov, 426 tisoč, 819 Din in 50 par, Posehič pa »o preračunane: carinske takse 337 milijonov 310 tisoč dinarjev; trošarina in taksne marke 1049 milijonov 991 tisoč 375 di-61 narjev, monopoli 1327 milijonov 265 tiaoč 250 dinarjev, »dobit na novce« 1140 milijonov milijonov dinarjev, davek na poslovni promet 250 milijonov dinarjev, invalidski davek 49 milijonov 600 tisoč dinarjev, državna posestva 18 milijonov 634 tisoč 500 dinarjev, razni dohodki 13 milijonov 750 tisoč dinarjev, neposredni davki 622 milijonov, 299 tisoč 500 dmanev, prometne ustanove 1540 milijonov 481 tisoč 950 dinarjev, industrijske ustanove 390 milijonov 510 tisoč 779 dinarjev, ostala nepremična imovina 338 milijonov 632 tisoč 180 dinarjev, razni fondi 63 milijonov, 841 tisoč 618 dinarjev, razni drugi dohodi« 987 milijonov 851 tisoč 978 dinarjev. — Stroške je vlada preračunala na 8934 milijonov 611 tisoč 29 dinarjev 50 para, tako da je izračunani prebitek celih 815 milijonov dinarjev. — Že na prvi pogled je vidno, da je ves ta proračun navidezen in da bo dejansko zopet primanikljai. Vlada je dohodke visoko preračunala, izdatke pa nizko, zraven pa šari z »raznimi« nedejan-skimi dohodki ter ne predvideva mnogih neizogibnih izrednih izdatkov, da bi pred parlamentom in javnostjo rešila svojo popolnoma omajano stališče. Vrednost tujega denarja. 13. nov. 17. nov. 20. nov. Denar K v K v K v ameriški dolarji (eden) 240 — 240 240 — avstrijske krone (sto) -- — 28 — 32 češkoslov. krone (ena) 7 82 7 82 7 82 angleški funti (eden) -- _ — 1074 — francoski franki (eden) -- — — 16 80 Italijanske lire (ona) 10 80 11 — 11 16 bolgarski levi (eden) -- 1 54 — — carski rublji (sto) -- — — — — nemške marke (sto) -- 3 44 3 60 rumunski leji (eden) -- 1 52 — — Švicarski franki (eden) poljske marke (sto) -- — — —. —- mažarske krone'(sto) -- — — — — ŽIVINA. g Cene živini v Pragi za 1 kg žive teže: Domači voli 4.50 do 6,50, biki 6.75, krave 5.25, telice 5.25 češkoslovaških kron. g Cene svinjam padajo. Iz Osjeka poročajo, da so na zadnji tedenski sejni prignali razmeroma veliko svinj. Cene so svinjam hitro padle in so prodajali prvovrstne svinje po 54 do 58 K kg žive teže. g Svinjska kuga se zelo širi v okolici jPod-velka no. Štajerskem. Nekaterim posestnikom so poginili vsi prašiči. g Cene debelih svinj v Banatu so padle na 13 Din kg, vsled čerar stane domača mast kg 20 Din. IZVOZ IN UVOZ. g Konferenca fadi izvozne carine. 16. novembra se je vršila konfernca interesentov radi znižanja izvozne carine za svinje. Finančni minister je zahteval, naj ostane sedanja carina (1000 Din) neiz-premenjena, dočim jo zahteval minister trgovine znižanje na 500 Din, minister Pucelj pa na 250 Din. Upamo, da bo posredovanje naših kmetskih poslancev imelo uspeh i. da se bo doseglo tako znižanje izvozne carine, da kmet ne bo škode trpel, da pa tudi delavec ne bo predrago plačal! g Carina na žito v Italiji je odpravljena, g Mast iz Italije je uvozila »Gostilničar-ska banka« v Belgrad. Kilogram te masti stane v Belgradu nekaj izpod 20 Din. g Izvoz ovsa iz Mažarske ie prepovedan. DAVKI. g Nov davek rut vino, alkohol in špirit, rinončno ministrstvo namerava uvesti nov davek na vino, alkohol in Špirit, ki naj bi vrgel državi 200 do 300 milijonov dinarjev. Ta vsota naj bi se porabila za pomoč nradnišvu v letošnii zimi. PROMET. g Avtomobiina zvena Črnomelj—Vini. «•—Karlovec. G. poslanec Nemanič je i& posloval pri poštnem ministrstvu, da boi eden od petih automobilov, določenih Slovenijo, vozil na progi Črnomelj—Vini. ca—Karlovac. Po obljubi g. ministra pri. de ta avtomobil v najkrajšem času na svoje mesto, vozil bo dnevno pošto in potni-ke. Na spomlad pa, ko pride v našo državo še 105 avtomobilov, pride na progo Črnomelj—Vinica—Karlovac še en avtomobil. Na ta način bo Vinica dobila zvezo i dvemi mesti, na kateri je najbolj navezana — dokler ne dobimo železnice. RAZNO. g Nove peči »Universak, ki so ob enem štedilniki, se kurijo z žaganjem, premoga, virn prahom, čreslom itd. ali pa z drvmi, premogom itd. in gore neprestano od 8 do 15 ur, po velikosti. Deset urilo gorenje ne stane niti eno krono, ako se uporablja žaganje, pri debelem gorivu pa nudijo prihranka najmanj 50%. S tem je doseženo največje štedenje. Naročajo se pri zastop-nisv u: Stanko Žargi & Co, trgovina z že-leznino, Ljubljana, sv. Martina cesta 15. g Premog v Prekmurju. Iz Prekmurja poročajo, da so v občini Trdkova-Mariinjc na več mestih našli premog. g Izredni občni zbor Zadružne zveze. Zadružna zveza v Ljubljani sklicuje dne 30. novembra 1922 ob 11. uri dopoldne v akademskem domu Miklošičeva cesta 5 izredno skupščino. Dnevni red: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. g Zavarovalnice v naši državi. Našim ljudem ni znano, da je izmed mnogih zavarovalnic le manjšina v domaČih rokiui. Med te se Erištevajo: 1. »Vzajemna zavarovalnica« v jubljani, 2. »Croatia«, 3. »Beogradska zadruga«, 4. »Srbija«, 5. »Triglav« in 6. xšumadija«< Razen teh je še nekaj zavarovalnic, pri kate-r rih je le deloma zastopan domač kapital, ia sicer: 7. sSava«, 8. »Jugoslavija«, 9. Herced-Bosna«, 10. »Slavija« in 11. »Komna«, Popolnoma v tujih rokah so sledeče zavarovalnice: 12. »Union« in 13. »La Nationale« (francoski), 14. »Assicurazioni Generali« in 15. »Riunione adriatica« (italijanski), 16. »Rosija Fonciere« (budiinpcštanska), 17. »Vardar« (dunajska), 18, rNorth - British«. in 19. »Commercial Union« (angleški), 20. »Idria« (mažarska), 21. »Anglo^ Elementar«, 22. »Adria«, 23. »Concordia* in 24. ^Avstrijski Phonis« (avstrijske), 25. »Na« da (mohamedansko - budimpeštansko), 26, ^Previdnost« in 27. »Bleichroder & Co,« (nemški). Razgled po svetu. cooo&ooccooooooca DOMA. Najvažnejši dogodek preteklega ledna je dohod zastopnikov Hrvatskega bloka v Belgrad. Prišli so, da presodijo, v koliko so srbske stranke pripravljene za sporazum s Hrvati in v koliko so dane možnosti, da se s pomočjo opozicije in revolucionarjev v demokratski in radikalni stranki vrže sedanja vlada, ki je najzagri-zenejša sovražnica Slovencev in Hrvatov. Zastopniki Hrvatskega bloka so se dogovarjali s Protičem, z Ljubo DavidovičeK (revolucionarjem v demokratski stranki)) iWramovičem, voditeljem zemljeradnikov, • Baričem in dr. Korošcem od Jugoslovan- skega kluba in s Spaliom, voditeljem mo-bamedanske opozicije. Zatrjuje se, da so povsod dobili najboljši vtis in da bi bil vporazum s temi strankami mogoč. Do sklepa, da pojdejo hrvatski poslanci v narodno skupščino, pa še ni došlo. Pašič in Pribičevič se silno bojita, če Hrvatski blok res pride v Belgrad, ker potem bo konec njunemu paševanju blizu. Zato na vse pretege rujeta, da bi dohod Hrvatov preprečila. V ministrstvu za zunanje zadeve se sklenilo, da bo Jugoslavija na orientski onferenci v Latisamu zahtevala prost dohod v Solun, kos ozemlja v solunskem pristanu, kjer se bo lahko svobodno gibala, varstvo narodnih manjšin na Grškem, Bolgarijo bo podpirala pri zahtevi za dohod na Egejsko morje, za Trakijo bo zahtevala avtonomijo, Carigrad pa naj postane svobodna luka. V narodni skupščini je bil sprejet zakon o Vojni odškodnini, ki določa, kako naj se razdeli vojna odškodnina. Poslanec dr. Gosar je zahteval, da naj bodo deležni vojne odškodnine tudi tisti, ki so trpeli poti italijansko okupacijo. Gniloba vladnih strank bo zasmradila celo državo. Komaj je bilo dovoljenih 800 milijonov dinarjev za opremo armade, že ponujajo poslanci vladnih strank vsak svojega dobavitelja vojnega materiala. Ti »dobavitelji« plačujejo poslancem visoke nagrade za njihovo posredovanje — oškodovali se pa bodo pri kupčiji z državo. Nekateri vladni poslanci so na tn račun že začeli graditi hiše, kupovati avtomobile itd. Vse to bo plačano iz 800 milijonskega k redita; tega pa bodo morali plačati kmetje, delavci hi obrtniki z žulji svojih rok. Drugič naj pa gledajo, koga volijo. S preganjanjem katoličanov v Jugoslaviji se obširno bavijo francoski listi. Izšla je tudi že tozadevna francoska brošura. Naši državi to ne dela časti in ne veča ugleda. V Gorici so bili obsojeni mladeniči, katere so fašisti zaprli, češ da so oskrunili italijanski spomenik na Krnu. Dasi sta dve komisiji uradno dokazali, da je spomenik poškodovala strela, so bili fantje kljub temu obsojeni, ker so fašisti tako zahtevali. Veliko trpe naši bratje v italijanski suž-nosti. DRUGOD. V turškem vprašanju vse čaka na konferenco v Lausanni, ki naj reši vse spore na Balkanu in turški Aziji. Turški sultan je na angleški ladji pobegnil iz Carigrada na otok Malto. Dasi je sultan bil samo navidezen vladar Turčije in v resnici vlada nad Turčijo vlada v Angori (Mala Azijn), se vendar sultan neče odpovedati svojemu mestu. Menda mislijo Angleži, da imajo v sultanu protikarto proti Kemal paši. Na Češkoslovaškem so pogajajo delavci in podjetniki za znižanje plač. Delavci pristajajo na 30 odstotno znižanje, Poti,jetniki zahtevajo 40—50 procentov. — Zbornica je dovolila ponovno 100 milijonov kron za brezposelne. Rusija zahteva, da se udeleži konference v Lausanni. Anglija ji je odgovorila, "a nima tam nič opraviti, razen pri razgo- vorih o morskih ožinah (Bospor, Darda-nele, Carigrad). V Italiji se na vso moč iirokousti general fašistov, Mussolini. Zbornici bo odvzel pravico sklepati o gospodarskih zakonih ter bo zato ustanovil posebne gospodarske zbornice, volivni red bo tako spremenil, da bodo imeli izobraženci več pravice kot neizobraženci, vse državne monopole bo odpravil, število železničarjev bo skrčil od 240.000 na 80.000, parlament naj ga lepo uboga, če ne ga pošlje domov, ker ga ne potrebuje, vedno pa bo branil revolucijo črnih srajc (črne srajce nosijo fašisti). V Nemčji je vlada odstopila, ker so socialisti izjavili, da ne sodelujejo z ljudsko stranko (ki je liberalna). Novo vlado bo sestavil Cunio od vsenemške ljudske stranke. Sodelovali bodo v vladi katoliški centrum, katoliška bavarska ljudska stranka, liberalna vsenemška ljudska stranka in demokrati. Na Angleškem so volitve končane. Lojd 2orž, ki je dolgo vrsto let vladal ne samo Anglije temveč ves svet, je za vedno poražen. Njegova stranka — narodnolibe-ralna — je dobila 52 poslancev, narastla je na njen račun delavska stranka, ki je dobila sedaj 141 poslancev (preje 75), zmagala pa je konservativna (veleposestniška) stranka, ki je dobila 343 poslancev več kot vse druge stranke skupaj. Konservativna stranka zagovarja svetovni mir za vsako ceno. Vsi znaki pa kažejo, da bo pri prihodnjih volitvah zmagala delavska stranka, ki pa ni socialistična. V južni Ameriki je bil velikanski potres. Smrt je našlo 1800 ljudi, 2000 pa jih je poškodovanih, kolikor je dosedaj ugotovljeno. Tedenske novice. Domače novice. d Shodi SLS so se vršili v nedeljo 12. t. m. v Mengšu, kjer sta govorila dr. Korošec in Franc Bore, v Sostrem, kjer sla govorila poslanec Brodar in urednik Smodej, to nedeljo pa v Logatcu, kjer je govoril poslanec Sušnik. Bil je to po 18 letih prvi politični shod v Gornjem Logatcu. d Na shod dobrodelnosti in treznosti, ki je bil napovedan za zadnjo nedeljo, so prišli zastopniki 140 raznih organizacij, družb in društev. Vsa čast gre zastopnikom z dežele, ki so prišli nekateri iz daljnih krajev, celo daleč od železnice, seiirtvovali za dobro stvar, šli od doma in se '#hčali v temni noči. Organizacije, ki so poslale svoje zastopnike, so pokazale, da imajo voljo za resno delo. Vseh govorov, govorjenih na shodu, ni mogoče naštevati. Poudarjalo se je posebno 1. naj se v vsaki župniji stori kaj več za Dobrodelnost, za preskrbo bolnikov, ubožcev in sirot domače fare. V ta namen bi bil povsod potreben dobrodelni odbor, obstoječ iz najbolj človekoljubnih faranov, ki naj bi z občinskim odborom vred skrbel za domače reveže. 2. Obžalovalo se je nezmerno pitje, ki je zavladalo po deželi zlasti letos, ko se je toliko sadja po-kuhalo v žganje, da ga pije vse, tudi otroci. Ljudje so še vedno slepo zaljubljeni v svojega največjega sovražnika. Vlada dela Blabo uslugo ljudstvu, ko streže njegovim strastem, s tem da odpira vrata na stežaj žganjepitju. V vsaki župniji naj se osnuje tudi krajevna organizacija za pobijanje pijančevanja. Udelež-niki shoda naj skušajo vsak v svojem kraju zdaj izvesti, kar so na shodu slišali! d Občni zbor Slov. krščansko-socialne zveze, matice vse naše izobraževalne organizacije se je obenem s proslavo njenega 25 letnega obstoja vršil 14. nov. v Ljubljani. Ze prejšnji dan se je zbralo veliko število katoliške inteligence, ki se je posvetovala, kako ob spremenjenih povojnih razmerah primerno preurediti prosvetno delo. Zvečer se je vršila prisrčna in lepa proslava v Ljudskem domu. Med drugimi sta nastopila tudi Ljubljana s svojim lepim petjem in orlovska organizacija s telovadnimi točkami. Drugi dan se je vršil občni zbor, kjer so poročali posamezni odseki in odbor o svojem delu — zlasti Orlovska podzveza in Pevska zveza sta mogli pokazati na živahno delo. Koncem je g. Jernej Hafner razvil lep načrt za bodoče prosvetno delo na Slovenskem. d Občni zhor Kmetske zveze v Vavti vasi se vrši dne 3. decembra po sv. opravilu v društveni dvorani, ob kateri priliki bo poročal govornik iz Novega mesta. Pridejo naj ne le člani, ampak tudi drugi naši pristaši v obilnem številu. d Občni zbor Kmetske zveze v Št. Petru pri Novem mestu bo v nedeljo, dno 26. t. m. po prvi sv. maši. Vsi člani Kmetske zveze se vabijo, da pridejo polnošte-vilno. O političnem položaju bo poročal tajnik SLS iz Novega mesta. d Pobijanje draginje v Zagrebu. Odsek za pobijanje draginje je dosedaj dosegel, da so se znižale cene govejemu mesu za 21—40 odstotkov, prešičjemu mesu za 26 odstotkov, špehu za 34 odstotkov, teletini za 11, zelnjavi in krompirju za 40 do 60 odstotkov. — Kakor se vidi, tudi v Zagrebu najbolj pri kmetu pobijajo draginjo. d Invalidi v borbi proti dr. Žerjavu. Dr. Žerjav kot minister za socialno skrbstvo je predložil tak invalidni zakon, ki je vzdignil vse invalide na odpor. Sklenili so, da se pripelje do 50.000 invalidov v Belgrad protestirat — proti temu res >s0 cialnemu« ministru. d Kdo je »zaradil«. Socialistični poslanec dr. Korun je pri seji finančnega odbora predložil dokazila, da je bila Koko-sehineggova hiša v Mariboru za maribor-' sko oblast na prodaj za 4 milijone kron, vlada pa je ponujala — šest milijonov. — Kdo hoče /.zaslužiti« na račun državne kaše 2 miljona kron? Finančni minister je na to nakup hiše odložil. d Princ Jurij se je pobotal z dvorom, d 50 službenih mest državnih cestarjev razpisuje Gradbena direkcija. Podrobni podatki v Uradnem listu št. 118. d Vse žene in dekleta krščanskega mišljenja naj izstopijo iz Kola jugoslovanskih sester, ker je to društvo zavozilo t svobodomiselne vode. d Mesarski odgovor. Zadnjič smo dobesedno priobčili upit naših kmetskih poslancev Brodarja, Stanovnika, Nemanlča in Kranjca glede znižanja izvozne carine na prašiče. Dosedanja izvozna carina naravnost ubija našega kmeta in mu jemlje edine dohodke. Kako naj kmet potem plačuje davke, kako naj kupuje svoje potrebščine — posebno manufakturo in železo, ki jo ostalo skoro pri isti ceni kot preje. Saj kmet ni zoper to, da se cene nižajo, toda nižajo naj se enakomerno vsemu blagu obenem, ne pa samo kmetskim pridelkom. Naši poslanci so zato, da delavec ceneje jč, toda ne morejo pa dopustiti, da kmet propade, ker bo s tem tudi delavec propadel. Zakaj če kmet popolnoma obuboža, kdo bo pa kupoval tovarniške to se pravi delavske izdelke. Tovarne bodo stale in delavec bo brez posla. Zato so kmetski poslanci v skrbi za kmetovo sedanjost in delavčevo bodočnost zahtevali znižanje izvozne carine. Kaj pa sedaj minister Pucelj? Našim poslancem odgovarja, da bi rad delal za znižanje carine, toda če ne bo nič dosegel, so krivi — naši poslanci. Zakaj? Mar zato ker zahtevajo to, za kar se menda Pucelj bori? Če je zastopnik ljubljanskega mesta v Jugoslovanskem klubu vložil nasprotno interpelacijo, se menda Pucelj kot kmetski minister ne bo nanj oziral temveč na vse kmetske poslance, ki so v tem oziru jasno povedali svoje mnenje in so v prvi vrsti prizadeti. Pucelj se dobro zaveda, da so ga morali šele naši poslanci zgibati, da je sploh začel s to perečo zadevo v ministrskem svetu, kjer bi on že davno lahko kaj ukrenil. Če pa vlada hoče kmeta udušiti, zakaj pa ostane toliko časa v vladi in podpira? Torej, ljubi minister, zgani se in delaj in za svoj neuspeh ne zvračaj že naprej krivde na druge. d Kranjska hranilnica v Ljubljani razpisuje 14 ustanovnih mest po K 200 na leto iz doneskov >Matevž Supanove ustanove za hirnlce«. Po ustanovnem pismu z dne 23. 6. 1922 in po sklepu ravnateljstva Kranjske hranilnice od 10. 11. 1922 so poklicani do uživanja teh ustanov pred vsemi drugimi ubogi in obubožani hiralci Iz ustanoviteljevega sorodstva brez razlike stopinje, potem ubožci, zlasti vojni invalidi, pristojni v občino Begunje na Gorenjskem v dosedanjem obsegu okoliša. Uživanje ustanov se podeluje za celo življenje pod pogojem nezmanjšane potrebnosti, vrednosti in brezhibnega življenja, kar imata potrditi župnik in občinski predstojnik v Begunjah. Ustanove se izplačujejo v dveh letnih obrokih dne 2. 1. in 1. 7. po K 100. Prošnje je vložiti do 5. decembra t. 1. pri Kranjski hranilnici v Ljubljani. d Za pogorelce v Knežini pri Črnomlja je interveniral poslanec Nemanič in je dosegel podporo 40.000 kron. d Glasbena Matica v Ljubljani praznuje leto« 60 letnico svojega delovanja. Ta svoj jubilej hoče proslavili g celo vrslo koncertov in to ne-le v Ljubljani, ampak po raznih vefjih krajih Sirom Slovenije. Zato priredi tekom meaoca decembra, januarja in tebruarja s svojim pevskim zborom pevske koncerte, na katerih »e bodo proizvajale jugo-»lovanske umetne in narodne pesmi. Za enkrat pridejo v pošte* sledeči kraji: Brelice, Celje, Črnomelj. Jesenice, Hrastnik, Kamnik. Kranj, Kriko, Kočevje, Lilij«, Logatec, Maribor, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Ribnica, Skotja Loka, Trbovlje ia tagorj«. Koncerti se vrie po določenem rodu, U bo sproti objavljen v dnevne« lanopisju ter I letaki v kraju samem, kakor toresncm vlaka. V simplonskem ekspresu so našli, ko je vlak vozil preko Romunije, dva potnika umorjena. Eden je bil zadavljen z vrv o, drugi je imel prerezan vraL Oba sta biia oropana. d Umrl je v Radečah pri Zidanem mostu zdravnik dr. Alojz Homnn, ki je nad 30 let deloval v radeški občini. Svetila mu večna luč! d Za adventni čas najprimernejša Igra za ženske odre je »Goslariea naše ljube Gospe«, štiridejanka. Genljivo in neprisiljeno slika požrtvovalno l ubezen uboge de. klice do matere, ki je zašla na stranpota. Igra je lahko uprizori ji va. Naroča se pri Društveni nabavni zadrugi ter stane pet izvodov s poštnino vred 16 Din (en izvod s poštnino 5 Din 50 par). Dobi se tudi v trgovini Ničman v Ljubljani. d Slava Bogu na višavi se imenuje nad vse lepa zbifka 10 božičnih pesmi, ki ; ih je zložil naš priznani cerkveni skladatelj Stanko Premrl. Vsa lepota, prisrčnost in preprostost naših starih božičnih pesmic, ki še vedno na prej najdejo pot v naša srca. odseva tudi iz Premrlovih božič-nic. Nič izumetničenega, mrzlega ni v teh skladbah, temveč vsa božična toplota in nežnost čeprav oblečna v novo obleko, ki pa pesmim nič ne vzame, pač pa jim pri-dene več glokosti, kakor jo imajo priljubljene stare božičnice. Za pevce skladbe nimajo nobenih težav, če so količkaj šli na cerkvenem koru z duhom časa naprej, pač pa se bo moral organist semtertja malo potruditi. Partitura stane 20 Din, glasovi po 4 Din. Naroča se zbirka v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Pevska gola. Svoj čas je spisal orač naše cerkvene glasbe A. Foerster pevsko šolo, ki je — dasi ni bila popolna — doživela pet izdaj — znamenje, kako je bila potrebna. Od tistega časa naprej smo bili brez prave in res dobre pevske šole, Če izvzamemo par poskusov in odlomkov. Ta prav občutna ovira za razvoj naših pevskih zborov je sedaj odstranjena. Neumorni profesor petja g. Marko B a j u k, pevovod-ja Pevske zveze v Ljubljani, je spisal dovršeno pevsko šolo, ki jo je izdala Pevska zvezaT Glavni dve prednosti te pevske šole sta ti-le: Z raz'ago je združena obširna vadnica, ki je podlaga za vsak pevski pouk. Ta >Pevska šola« ne razlaga samo not, temveč tudi obširno govori o pevskem glasu, njega negi in o predavanju pri petju, kar je ravnotako važno kot note in kar se je pri vseh pevskih šolah dosedaj pogrešalo. Seveda je bilo po tem tudi naše petje: same note — brez srca, brez duha. — Našim pevskim zborom po deželi tako najnujneje priporočamo. Zlasti bo sedaj mogoč« z večjo lahkoto in uspešneje vež- bati naraščaj. Pevska 5ola stane 45 D), kar vpričo njenega obsega — 240 — 2 bogatega notnega materijala, ki posebno podraži tisk — ni visoka cena. Naroča m v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Nikar ne zamenjavajte našo >Družin, sko Pratiko« s podobo sv. Družine z drn. go pratiko, ki Vam jo morda vsiljuje \'a| trgovec. Odklonite vsako drugo in zahtevaj, te le staro »DružinskoPratiko<,i3 jo je vedno imela Vaša hiša. Ako bi Van Vaš trgovec ne hotel postreči, naročite j« naravnost iz Ljubljane. d Ako v« kdo kaj o pogrešanem vojaku J» nezu Logar, ki je sluiil pri >K. u. k. Jager-B*. taillon 7, Zug 4, Vrhnika«, naj sporoči, pronia, njegovi ženi Frančiški Logar, Gornje jezero, polti Stari trg pri Rakeka IZ BOHINJA. One fi. t. m. je nenadoma nmrl uit Kopriril. ko č. g. iupnik Franc Ks. Steriaj. Star šele 44 M je blagi gospod podlegel mučni bolezni. -V» trtek, dne 8. t m. sme ga položili k večnemu počitku. Pogreb je vodil in opravil sv. mašo poktji nikov sošolec č. g. Štnlar ob asistenci 16 duh«« nikov. Cerkveni govor je Imel č g svetnik Oblak Na grobu pa se je poslovil »d ranjkega i g. K» govšek. Moški in mešani pevski zbod je »apel i» lostinke. Velika udeležba, naj-ibo ed strani M »obratov in ljudstva, ki je prihitelo ii celega B# hinja, je pričala, kake ie bil ran j ki gospod pri« ljubljen. Kdor je čul je kin videl prelite eolu 1» ranov je videl kake se Ijnbili gospoda inpsika. in opravičene! Ranjki ie bil neizmerne blifcgs srca, postrežljiv in gostoljuben Bil je Idealen vek, nebka pesniška duša. Ni bil pa same organizator društev, bil je izvrsten voditelj <1» štvenih odrov ia se izšle tzped ajegevega pere* priljubljene igre. Zlasti »Upor Bohinjcev« j« »««■ dobre znan ia priljubljen. Ia Gospod je postadl mejo njegovemn iivljenjo. — Tebi pa, dragi n s|tod iupnik, telimo vsi, ki sme te poznali is 1)» bili — Beg ti daj večni mir! Tvoje tivljenje, trw ko tivljenje. je bila pot, slaba in poanta s trnje« Vse si daroval ia irtvoval - zadnjikrat, k« u •«■ oznanjal boijo besedo — ve« strt in bolan - mtt so ti onemela — zadnjo kaplje krvi si potečil -toda tvoje srce je Se govorile — tvoje soli* »• s« Sovedale vset Počivaj sladkat Beg daj mir l»l uši — tebi nezabljenemnl S. P. K. —Milivojer. ROVTB. Z veliko radostjo bcleilmo, da se je astuo vilo dne 22. oktobra pri nas pevsko druStr«, n šteje sdaj ie okoli 20 zavednih in vnetih člasof. Družba dotičnih lantov je prvikrat javno nastopi" na praznik Vseh svetnikov. Ganljive in naravn« presenečeno je poslušala zbrana množica n* P®"" pališčn lepo nbrane moško petje. Bila je t* ,u pretresljiva pesem »Blagor ma.« Upati je. An 'JJ bo naš krepki zbor večkrat počastil s svojim lj>* kimi javnimi nastopi, ki naj bodo v bodril« »»""V ki so morda tudi zmožni, da se uvrste »"'" T™ lante. Narodno katoliška ideja mora iineti <""ut v slehernega posameznika) l.e pognmno dalj« ■ svojim vzvišenim ciljeml Uspeh ne izostane, GOSTEČE, PASA SORA. Mali osamljeni zvonček je dobil nera »<* riSa, dva jeklena zvonova, ki sU 27. avgusta P"" slovesno vabila k službi božji. Okusno nia''S**: eerkev, visoki mlaji in napisi na slavolokih," glasno pričali e ljubezni soseščanov d« sv. Andreja, osobito njegovi ožji sosedje — kazali vso požrtvovalnost in gorečnost do s». * dreja. Vsa čast in iskrena zahvala g. kan®"'" dr. Kimovcu, ki so se toliko trudili za noše » nove. Prisrčna hvala gg. ključarjema za ve» tf*?» ki sta ga Imela pri napravi novih zvonov, ziu tndi g. Janmikn, ki je imel tako lep ge»«> fante i* naša vrla dekleta sahvaljnjemo sa rntsh veate ia cvetlice, a kateri« m osaljtab «*rkrt ■vala ••«■ darovale«« Ia Jarevalkam sa i»r»v«, M vlili * trd« JekI«, LJUBLJANSKA OKOLICA. Dragi gospod arcdaik, mogoč« vam W d«-Mital prostor u m«j »kremen dopi*. ki mi i« ve« [ot co« let« Kili pero f roke pa trni »e delavčeva teka teik« pripravi d« pisanja. Ks sem dobil predzadnja številk« nam priljubljenega lista Domo-Qa>>a r roke, najdem ie stavljeno naročnino ia pri-k«dnje leto. Mislil sem si, kakor vsak, i« ho pa ie B« tO Din u pol leta pri skupnem naročilu. To Ir le i liter vina, ki se spije enkrat, časnik pa se {ahk« bere pol leta »»ako nedeljo. Če pomislimo «N pogledamo naokoli, kakor Zagreb ni daleč ml aso bili te lansko loto časniki od 1 Din naprej na Številka. Tu pa dobimo 36 Številk ia 10 l)in. forej glejmo stari naročniki ia krščanski starši, JU ta prihodnje let« pridobim« vsak p« Ž nova ■sročnika, In sploh nobena hiša bi ne smela biti krm Domoljuba, ki je najbolj poučljiv list ta od-ruti« in ta mladino. O slabih tistih imamo ie do-v»lj iikušenj, kam taka hiša zabrede, ki je na kak Hrupen list aaročent. Na inrui Mi prihaja neki kraj na štajerskem. Pred 10 leC je ithajal politični |it,i po imenu »Štajerce c Ptuju, tisti ljudje so ga ft domače imenovali »giltna krotac, naročnikov ■1 Imel, in s« ga po sili pošiljali. Ljudje s« g v v testa« grabne metali, ie r peč ga niso marali. I»ke hiše se je slučajno ta nekaj časa prijel in hitro ie svoje nauke razodel, da je gospodar začel •ijančevati. Sina tudi nista taostala ta očetom, bruci starši, tudi danes vam vsiljujejo take stru-»ne liste r hiše. Proč i br*»*erskiini liberalnimi uopiti in v hiše krščanske liste, ki jih imamo isiulj. Priporočljiva > :u.1i soboto* ida,-* Slo-venta. Ako bi ta enega kila prelicd*, ,»» dva ali krije tosedj« skupaj. T!)P! iiCK PRI ^OVKSf HH8TIJ. Občni ibor tukajšnje Xmrtsk> fr/.e je lepo •»pet. Ob aavsočnosti najboljših naših nio? je taj-aik SI.S v Norem mestu obširno govoril » politi 6-Itis ^o^oiij« in skrajno slabers gospid.irstvn st>-^rij M*r,in0T* ■®Gosiari"a naše ljube Gospe«. Sliko narn požrtvovalno ljubezen uboge deklice do svoje matere, ki je znšla na stranpota. Naroča se pri Društveni nabavni zadrugi, Ljubljana, Ljudski dom. Stane 5 izvodov s poštnino 16 Din. "Jesenska pesem. Pomlad je minila — poletja ni ver., že sape ledene pihl.ajo. Oblačne zaves« so skrile nebo, meglena jesen je shladila zemljo: snežinke se z burjo igrajo. Pomlad je minula in cvetja ni ve?, gredice objema praznota. Ravnine odlagajo praznični kras, mrtvaško odelo pripravlja jim čas. — O, kje si, nekdanja lepota I Pomlati i« minula ;n petja ni več. Utihnil je slavček v dobravi. Življenje umira. — Grobovi molče .... Oblaki pretakajo mrzle solze; kričp e seie v> žerjavi. >Poletja in cvetja in petja ni večk zaječal je itarček na potu. — >Ej striček, saj tudi jaz z vami trpim, i v pozni jeseni veselo čvrčim.« se vrabec je čalil na plotu- LimbarskL Preklic. Podpisani preklicuiem svojo trditev, da se je v .Zupnnčičcvi bnrnki pekla moja kokoi. — IANEZ_VII)MAI?, Sadilna vas._«54 Opozarjam, dn bom Dro»i vsakomur, kdor bo iiril neresnične vesli, kntcnh me ic obdolžil na Sapu slonuioči dninar |AKOB IAVORNIK. sodnijsko postopal. — Tuili proti imenovanem« s<*m vložil ložbo. — Šmarje - Sap, dne 16. nov, 1322.__POMPE RUDOLF, poštni odpravnik Pprkvpnik °'J''nem tnrovSki hlapec, nava-wCI i\ »Sjllm jen |šfa Videm-Dobrejx)lje. __5009 Urarski pomočnik v svrho izvežbanja. Naslop takoi. Naslov pove upravnišlvo »Domoljuba« pod šlev. 4939. Prijatelji vrtnarstva se vabijo k pristopu v društvo »VRfNARSKA SOLA«. -milo j« oalboljil domaČi izdelek. Dobi se v vsnk.t trgovini. ženitna ponucffca dober v a. letu, naobrnfen, simpatičen, mirnega znafajn, t lei>im kapitalom, se želi seznaniti z gospodični« ali mlado vdovo zaradi takojšnje ženilhe. Pred-nosl imaio one t .nalim »osestvom ali trgovino. Tnjnosl zalnmčena. Le resne Tomidbe na upravo •Domoljuba« pod »Mirna aouočnosl 493'/«. UČENCA Ippnm nC|/| rt katera bi opravljala 2 kravi latcm ucivlu in druga hi5na delo _ Istotam hiČfin ^a'era zna nekoliko šivali, sprejmemo Ponudbe na naslov: EMA POLLAK. Ljubljana, Erjavčeva cesta štev. II poštenih starišev, zdravega in krepkega, sprejme tako| pod najugodnejšimi pogoji: hrana, stanovanje in cv. tudi obleka. I'RAN|A STARY, slaščičarna bi medičarija, KRŠKO ob SavL Fižol in semensko deteljo kupuje FRAN POGAČNIK, Ljubljano, Dunajska cesta štev. 36. 5015 Mizarskega pomočnika7ŽS Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod ilevilko 5019. "febr^fugo" To aenadkriljivo sredstvo proti mrzlici 1» malariji deluje gotovo tudi tam, kjer se mrzlica po večletnem zdravlienju z raznimi drugimi sredstvi ni mogla ozdraviti. UPORABA: Vzame se ot dan, ko bolnik aittn mrzlice, in sicer: Ena tretjina eno uio pred za jutrkom; druga tretjina eno uro pred obedom; tretja tretjina eno uio pred večerjo. Pošiljamo najmanj 3 steklcnice! "VC CENA 68 K. Dobiva se ediao pri »Zlatem orta« Mr. J. SVOBODA, prej JUK1SIC, Pakrac — Slavonija. CBNE ZNATNO ZNIŽANE I I Miklavževa darila ^^aprk'ump^aJr: Miklavževa darila F. in LGoričar Pri Ivanki v LJubljani, Sv. Patra cesta 29, kjer dobit« veliko Izbiro narejenih otroških obleke za dečke In deklic«, otroSkfb in velikih predpasnikov, otroSke akoke vseh velikosti. trlko-hlaCe, Jopice ln araj-ce za odrasla, bele ln pisana moške srajce, narejene ženske oblek«, plašče, noga* vloe, kravat« In v«z«nln«. — VELIKA IZBIRA raznega blaga ca zimsko oblek« po jako nizkih cenah dalj« blaCevln«, barhenta, kotenln« bele tn pisane, cvllha, platna (Jaha, odej domačega izdelka, veUklh rut, plotov volnenih ter svilenih nit in ierp. CENE ZNATNO ZNIŽANE I I PoroC. prstani Double verižice Stenske nre Budilke Že ne ure Uhani Najstarejša trgovina ur,zlatnina In srebrnlni p# ČUDEN LJUBLJANA 22, Prs srnova 1. S Suhe &eKie, deteljno in korenjevo seme, proso, fižol in druge deželne pridelke kupuje po najvišji coni Seaser 21 Homp., L iiSiSfana, Wolfova ulica 12. gHiSK-OlSgane stenice-fiurhi in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolja preizUtiš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju in na zelenj. 10 io 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Prcprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JONKER, Pctriniska ul. 3, ZAGREB 1. Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 vljudno naznanja, da ima v zalogi STOFE od 130 do 560 kron, ter PORHENT, Š1FON, KOTE-NINO, modrolisk, dalje opreme za neveste, spodnje in zgornje OBLEKE iz domačega izdelka. Cene nizke. Cene nizke. Cesi® sci padle pri manufakturnem blagu za 40%. Pridite in oglejte si mojo novo zalogo po zadnjih nizkih cennh. Porhat, hlaCevino, razne bole tkanine za perilo in rjuhe, odeje vseh vrst, sukuo za površnike, blago za moške i žensko obleke, sviiene rute. šerpe, kravate, moške i ženske nogavice i. dr. kupite ceno in dobro pri Malavašiču. Vrhnika* trgovina POD LIPO na »STARI VAGI. 1 Prvovrstna umetna gnojila dobavlja najceneje veletrgovina Vinko Vabič, Žalec Slovenija. Jamstvo za vsebine. Vse vrste v zalogi: 18*/. Thomasovo žlindro, 40—42*/» kalijevo sol, 13—20°/, koitni superfoslat, 15*/, rudninski superfosfat, 15—17% apneni dušik. NA VELIKO IN MALO ! poročamo najboljše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo. potrebščine sa šivilje, krojače in čevljarje. — Edino prt: J08IP 1'KTKLINO. Ljubljana. Sv. Petra nasip Ste?. 7 LEPO, CRN0, NOVO BRINJE oddaja najceneje Ivan JELAČ1N, Ljubljana 150 kron na dan lahko vsak zasluži doma v svojem kraju s prodajanjem nekega izdelka. Kdor hoče zaslužiti, naj mi pošlje svoj naslov in znamko za odgovor. Josip BsftS?, Lifila 75. Zdravilo proti želodčnim bolečinam. To staroznano, iz rastlinskih sokov prirejeno sredstvo deluje proti pomanjkanju teka, pospešuje prebavo, uredi hitro zaprtje, odstrani zgago, želodčne krče in glavobol. Najbolje deluje pri vseh vrstah želodčnega katara. ZKf- Pošiljamo najmanj 3 steklenice! Cena 50 kron. -"»L Edina zaloga pri i ZLATEM ORLU. Mr. J. Svoboda, prej P. Jurišič PAKRAC — SLAVONIJA. ANTON KUNSTEK LJUBLJANA :: Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo o o ^ gfl nniar- vv 9onclrD taco Vse nabiralce las obvestim, LClISrC ICJOG. da kupujem na malo in ve-liko zmešane in rezane lase ter plačam vedno po najvišji dnevni ceni. Izdelujem gledališke vlasulje moderne podlage. Lepe lasne kite od 130 K naprej. Ce želite, pošljite mali vzorec las iu ceno. Anule-ške in Solinger-BRITVE I. v. Barvilo za lase. Mila, dišave, lasne mrežice. Boulcau-voda proti izpadanju las. Točna postrežba. — I. dolenjska lasna industrija, I SVETEC, Novo mesto. _ 4397 Zato, ker ja velikansko množinox sukna, platni, parhenta In hlačs-vina prejela Iz Inozemskih tovaren, ter prodaja po čudovito nizkih cenah veletrgovina R. Stermeekl, Celja 305 a tisoč slikami mtonj. oirenscin na drobno in debelo. Krali. Holandski Lloyd Glavni zastop 3Bflflil|re8n,Sa bNtB d. d. Zagreb za Jugoslavijo: Edino konc. pnro-brodna družba za Jnžno Ameriko. Hedni potniški in tovorni promet iz Amsterdama in Cher-bourga v Bi o de Jano!™, Santos, Monte-vidco in Buenos Atre*. Točna pojasnila dajo poslovalnica; Kralj. Holandskega LIoyda Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Telefon 5- 83. Orzojavi: Realloyd. gnojila kakor: kajnit, kalijevo sol in tomaževo žlindro dobavlja takoj v vagonskih kakor tudi manjših množinah najceneje tvrdka Paiernost & Remic - Ljubljana Slomškova ulica U. Telefon 589. Močne trpežne bakrene kotle vseh vrst s širokimi kapami Izdeluje edino kotlarska zadruga ▼ LJubljani, Kolodvorska ulica 28. čisti domači izdelki! Stalna zaloga! NIZKE CENE! Sprejemajo se vsa ▼ to stroko spadajoča popravila. P O z o R izdaja konzorcij »Domottaba«. a« Odgovorni urednik Anton Suftnik v Ljubiiani, (Ttaka Jngoclovaaafca tiskarna-