gorenj elnformator 2 List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce7 Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 14. januarja 1987 ■ J Ol m I Jalti Dokažimo tudi letos našo pripadnost Vsi delavci Gorenja naj bi v letu 1987 za sanacijo Gorenja opravili tri udarniške sobote! Še vedno nismo poravnali vseh obveznosti. Velik delež pri uresničevanju sanacije Gorenja moramo seveda tudi letos nositi mi sami. Delavci Gorenja prispevamo k boljšemu dohodku in trdnosti ter zmanjševanju izgub tudi z udarniškim delom. Rezultati udarniškega dela so pomembni. Trije udarniški dnevi pomenijo namreč 184.5 milijonov dinarjev za naše osebne dohodke ali 18.5 starih milijard dinarjev. Skupni učinki pa so seveda še mnogo večji! Naše poslovanje v lanskem letu smo zaključili pozitvno. Obveznosti iz preteklih let pa znašajo še 8 milijard dinarjev ali 800 starih milij.Te obveznosti bi bile prav gotovo še večje, če ne bi de- lali tudi udarniško. Zato je toliko pomembnejša naša odločitev, da opravimo tri udarniške sobote! Doseganje poslovnih razulta-tov je gotovo solidna osnova za postopno dvigovanje ravni našega osebnega in družbenega standarda. V lanskem letu smo zaostajanje naših osebnih dohodkov za osebnimi dohodki v slovenskem gospodarstvu že zmanjšali. Naš cilj pa je, da raven osebnih dohodkov v gospodarstvu Slovenije tudi dosežemo in celo presežemo. Ta cilj pa bomo dosegli le s skupnimi prizadevanji za povečanje produktivnosti in s tem dohodka, nenazadnje tudi z udarniškim delom. Materialno želimo podpreti nadaljnji proces humanizacije dela. Radi pa bi letos naredili korak naprej tudi v družbenem standardu, zato načrtujemo med drugim tudi nakup lastnih počitniških zmogljivosti. Dokažimo tudi v letu 1987. pripadnost našemu Gorenju! Ce še niste izpolnili svoje obveze, pohitite! V lanskem septembru smo se odločili, da bomo doseganje načrtovanih proizvodnih rezultatov zagotovili tudi z delom režijskih delavcev v proizvodnji. Delavcev v proizvodnji je bilo namreč premalo, da bi izpolnili zastavljene cilje. Dva delovnika v proizvodnji, takšna je bila naša odločitev. Večina delavcev je to sprejeto obvezo izpolnila seveda že lani, nekateri pa so opravili le po en dan ali pa še sploh niso delali v pro izvodnji. V proizvodnji je delavcev še vedno premalo, zato smo se odločili, da lahko zamudniki še do 31. januarja 1987 opravijo popravni izpit Dokažite svojo pripravljenost in pomagajte pri uresničevanju naših skupnih ciljev. Vsem, ki opravijo dva dneva v proizvodnji pripada tudi del še neizplačane kvartal ne stimulacije. Pohitite, še je čas! Tfm # . flik ' ' ' Ko bi namesto zvezdic delili snežinke Kdo se ne bi sredi zime razveselil snega, a vseeno je mnoge med nami presenetil. Prav zato so si vsi, ki so poskrbeli, da so bile poti pravočasno očiščene in splužene, tokrat zaslužili 5 snežink! Tako kot so se dogovorili in kot so načrtovali, so delali ves čas po 4 delavci. Podnevi in ponoči. Predpostavka, načrt, akcija. Hitro in učin- kovito. Nekateri pravijo, da so lepo očiščene poti še en dokaz, da nova metla dobro pometa. V sektorju investicij Gorenja Gospodinjski aparati, ki skrbi tudi za naš zunanji red, so pred časom dobili namreč novega vodjo, Zdenka Hriberška, ki je bil prej tehnični vodja v tozdu Pralno-pomivalna tehnika. Z delavci v istem interesu Osnovna organizacija zveze komunistov tozda Pralno-pomivalna tehnika sodi med osnovne organizacije, ki so se partijske prenove lotile s konkretnimi dejanji in sicer še preden je celotno članstvo imenovalo svoje notranje gibanje. Kot je dejala sekretarka Anka Melanšek je njihova osnovna organizacija družno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in poslovodnimi delavci, po ustalitvi na kadrovskem področju, odločno začrtala smeri fronte konkretnega delovanja tako na področju proizvodnje in njene organizacije, samoupravne in normativne problematike, socialne varnosti kot tudi drugih oblik uresničevanja potreb delavcev temeljne organizacije. Doseženi rezultati so potemtakem plod delovanja vseh dejavnikov. Izhajajoč iz dela in njegovih rezultatov, kot temeljnih dejavnikov za obstoj in nadaljnji razvoj temeljne organizacije, so se najprej spoprijeli s pomanjkljivostmi v proizvodnji in poslovanju. Odpravili so vse zastoje v proizvodnji, izostrili disciplino pri delu. To se kaže v povečanem številu obravnavanih disciplinskih primerov, enakomerno so porazdelili delovna bremena, boljša organizacija pa je bila izhodišče za diferenciacijo dela od nedela. Pri tej diferenciaciji so jim delavci dali odločno podporo. Dosežki so več kot spodbudni. Povečana učinkovitost pri realizaciji proizvodnih planov, ki nikakor niso nizko zastavljeni in nerealni (kot si nekateri razlagajo njihove delovne dosežke), se seveda odraža v osebnih dohodkih zaposlenih in s tem v pripravljenosti delavcev za še večja prizadevanja. „Naši delavci so pripravljeni in sposobni nadomestiti vse izpade v proizvodnji, ki nastanejo zaradi zunanjih vplivov. Radi delajo, ker opažajo, da želimo probleme sproti in brez odlašanja rešiti, da lahko odkrito opozorijo na pomanjkljivosti, da lahko zaupajo kakršnekoli lastne težave in da jih skupno rešujemo. Pomembno je zaupanje delavcev v poslovodne, vodilne in družbenopolitične delavce ", poudarja Anka in nadaljuje, da .bodo na tem naprej gradili. V temeljni organizaciji so, pravi Anka, z reorganizacijo tehnologije v proizvodnem procesu veliko naredili tudi za izboljšanje delovnih pogojev, humanizacijo dela za invalide, bolj poglobljeno in preudarno pa opredeljujejo ustreznost posameznih del za invalide. V nenehni bitki za boljše delovne dosežke ne želijo pozabiti na človeka-sodelavca. Osnovna organizacija zveze komunistov v tozdu Pralno-pomivalna tehnika povezuje delo 35 članov, pred reorganizacijo jih je bilo približno 60, 23 članov deluje v raznih organih in komisijah, nekaj pa jih je bilo dejavnih v preteklem mandatu. „V teh komisijah in organih se komunisti, skupaj z ostalimi delavci, prizadevamo čimbolj dosledno zaznavati. Anka Melanšek, sekretarka osnovne organizacije zveze komunistov tozda Pralno-pomivalna tehnika. spremljati in spodbujati uresničevanje potreb delavcev in sicer skozi poglobljeno obravnavo samoupravnih normativnih aktov in delovnih dokumentov, saj smo ugotovili, da smo zaradi premajhne pozornosti v preteklosti sprejemali tudi takšne odločitve, ki niso bile v interesu naših delavcev', kritično poudarja Anka, Doseči želijo večjo mero zaupanja delavcev v delovno in temeljno organizacijo, popoln, občutek iskrene pripadnosti kolektivu v katerem se počutijo varne in spoštovane ustvarjalce. Lahko rečemo, da so se komunisti skupaj z ostalimi tozda lotili zadev s prave strani in da bodo z doslednostjo na začeti poti dosegli cilj — biti neločljivi del delavskega razreda in njegova avantgarda. dz ZAPISALI SMO PRED VEČ LETI Mladinska organizacija v kolektivu ležba delegatov na konferenci je Gorenje je imela v nedeljo, dne bila stoodstotna in tudi v razpra-4. 12. 1966, letno konferenco, vi so se obravnavali najbolj akna kateri so pregledali dosedanje tualni dogodki v kolektivu, delo organizacije in si začrtali (12.12.1966) program za naslednje leto. Ude- gorenjegospodfajslkn gipsrai Malodušju se je treba upreti Tudi v lanskem letu je sindikat v tozdu Galva-na deloval izredno razgibano, o čemer priča tudi Prvomajska listina, ki so jo prejeli kot nagrado za svoje delo. Krepitev tovarištva in zavesti o lastnih močeh. O dejavnosti sindikata v temeljni organizaciji Galva-na bolj kot število sestankov, ki jih je bilo tudi precej (24) zgovorno govori njihov obračun dosedanjega dela. Tako so lahko na svojem letnem članskem sestanku, ki so ga imeli še pred koncem lanskega leta, govorili o mnogih uspehih. Kot je v svojem poročilu dejala predsednica sindikata Milena Pfeifer so poleg rednih aktivnosti največ pozornosti namenili nekaterim ključ n im vprašanjem samoupravne ureditve.Izvedli so poglobljene razprave o splošnih aktih v stanovanjskem gospodarstvu. Seveda pa so se aktivno vključili tudi v priprave in izvedbo volitev in z veliko pozornostjo in z mnogimi razpravami spremljali lanska kongresna dogajanja. ..Ukvarjali pa smo se tudi z aktualnimi vprašanji, ki se porajajo v razvoju naše družbe. Tako smo kot možni onesnaževalci okolja sezna- nili z ukrepi naše delovne organizacije na področju varstva okolja. Razširili pa smo tudi naše sodelovanje z delovno organizacijo Ferro-plast. Iz občasnih poslovnih stikov je zadeva prerasla v aktivno sodelovanje med sorodnima organizacijama združenega dela iz različnih republik. Tako smo na dveh skupnih srečanjih, v Bujah in v Gorenju, izmenjali izkušnje in se pogovorili o razlikah do katerih prihaja pri sindikalnem deli v dveh različnih okoljih." pravi Milena Pfeifer, ki meni da jim je pri tem velika spodbuda in obveza Prvomajska listina, ki jim jo je lani podelila Zveza sindikatov Jugoslavije.Prav zato so se odločili, da bodos takšnim delom nadaljevali tudi v prihodnje. „V opiranju na lastne moči mora sindikat biti tista politična sila in moč, ki bo sposobna zavračati in se upirati vsem pojavom malodušja in apatije. Zato mora med delavci krepiti tovarištvo, sodelovanje in samoupravno zavest o lastnih delovnih močeh. Samo to bo omogočilo dosego ciljev, ki smo si jih in si jih bomo še zadali." so v Galvani zapisali v program delovanja svoje sindikalne organizacije, ki so ga sprejelidecembra na svoji letni seji. bg Delegati so nam povedali Težiti h poglabljanju odločanja Marko Mraz, samostojni organizator informacijskega sistema v Gorenju Servis, je predsednik združene delegacije za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti. ,,Za uspešno delovanje naše združene delegacije so v naši delovni organizaciji dani dejansko vsi pogoji, saj poteka delo le v prvi izmeni, vsi zaposleni so v eni zgradbi, pa tudi gradiva prihajajo v zadnjem času pravočasno. Zaradi tega pri nas ni ovir za nemoten potek obravnave gradiv, deležni smo tudi strokovne pomoči sodelavcev kadar jo potrebujemo. Tudi odnos samih delegatov do svojih ob- veznosti je zadovoljiv. Poudaril pa bi, da sta najbolj dejavna delegata, zadolžena za kulturo in telesno kulturo, ker njihovo delovanje daje novo pomembno kakovost, saj se ne omejujeta le na skupščinsko problematiko, temveč se aktivno zavzemata za dejansko aktiviranje vseh dejavnikov za poživitev teles-nokulturnega udejstvovanja delavcev v delovni organizaciji. To je, po mojem mnenju, prava vloga delegata," poudarja Marko. Soglašamo s tem, saj aktivno udejstvovanje delavcev pripomore spoznavanju problematike na določenem področju in s tem tudi k neposrednejšemu vplivu delavcev pri odločanju. V širšem pomenu besede to je najboljša pot k podružbljanju odločanja. V razgovoru je Marko poudaril še nekaj lastnih opažanj glede poglabljanja delegatskega sistema in odločanja. Ugotavlja, da bi morali delegati k svojemu delovanju pritegniti vse družbenopolitične organizacije in sicer ne le skozi prisotnost delegatov članov teh organizacij, temveč družbenopolitičnih organizacij kot subjektivnih sil v delovni organizaciji. Aktivnejši odnos delavskega sveta v primeru Gorenja Servis ni toliko poglaviten, ker ga sestavljajo delegati iz delovne organizacije po vsej Jugoslaviji. Kljub temu, pa delavski svet seznanjajo o polletnem delu delgacije. „Dogaja se, da delegati dobijo na sami skupščini dodatna gradiva za določene zadeve, želel pa bi, da bo tega čim manj, saj bi se s tem oddaljevali od temeljne usmeritve delovanja delegatskega sistema." Na koncu je Marko menil, da moramo vsi skupaj več prispevati k osveščanju delavcev o njihovih dolžnostih in pravicah, ki jih lahko učinkoviteje in hitreje uveljavljajo skozi delegatski sistem. „Tudi v tem vidim poglabljanje in podružbljanje odločanja", je sklenil Marko. dz Izobraževanje Naslov Posvetovanje: Pramene utrgovhskim maržama Kraj Opatija Kdaj 27., 28. 1. 1967 Rok prijave Komu je namenjeno PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE NA II. STOPNJI Prve dni februarja 1987 Posvetovanje: Spre- Ljubljana membe sistema ekonomskih odnosov s tujino 16. 1. 1987 pravnikom, komercialistom finančnim delavcem in drugim zunanjetrgovinskim in deviznim strokovnim delavcem bo pričetek izobraževalnega programa za poklic oblikovalca kovin z II. stopnjo zahtevnosti (USO). Seminar: Oblikovanje sistema delitve OD po rezultatih dela v neproizvodnih dejavnostih in delovnih skupnostih Ljubljana 20., 21., 22. 1. 1987 - Verificiran splošno veljavni program bo potekal na Centru srednjih šol v Titovem Velenji in sicer v tozdu Elek-trokovinska in računalniška šola ter ob organizacijski podpori Izobraževalnega centra Gorenje. V oblikovanem oddelku je še nekaj prostih mest, zato se lahko delavci, ki bi se želeli izobraževati ob delu, najkasneje do 20. januarja 1987 Seminar: Razlike u ceni investicionih ra-dova u zemlji i inostranstvu Opatija 26., 27. 1. 1987 delavcem na področju investicij XIII. JUPITER - konferenca Tehnološki programi za 21. stoletje Cavtat 9.-13. 2. 1987 Seminar: Poprejšnji preizkus, izbira in poskusno delo Ljubljana 21. 1. 1987 vodjem kadrovskih služb, strokovnim delavcem, predsednikom in članom komisij za delovna razmerja Seminarji PSS: program A: — govorne tehnike Ljubljana 28. 1. 1987 4. 2. 1987 19. 1. 1987 26. 1. 1987 še prijavijo v Izobraževalnem centru. Za vpis v ta oddelek ni zahtevana končana osnovna šola, vendar pa morajo biti delavci razporejeni na dela in naloge, za katera se zahteva najmanj II. stopnja izobrazbe. Program bo skrajšan in prilagojen delovnim izkušnjam delavcev. — kominidranje pri svetovalnem delu Ljubljana 24. 2. 1987 10. 2. 1987 — sistemski vidiki komi ni katije v medsebojnih odnosih Ljubljana 17. 2. 1987 5. 2. 1987 program B: -osebni INDOK Ljubljana 3. 2. 1987 20. 1. 1987 Seminar govorne teh nike Ljubljana 21. 1. 1987 16. 1. 1987 vodstvenim delavcem gorenje Gorenje DO Gospodinjski aparati, DO Mali gospodinjski aparati, DO Notranja oprema, DO Elektronika Široke potrošnje Po sklepu DS navedenih DO in TOZD v sestavi teh DO Po sklepu DS navedenih DO in TOZD v sestavi teh DO na javni licitaciji odprodamo naslednja osnovna sredstva I. DO Gospodinjski aparati: izklicna cena O 1.naprava za razrez prof. Korting 20.000 1 kos 2.stiskalnica hidravlična Korting 700.000 1 kos 3.stiskalnica pnevmatska Korting 20.000 1 kos 4.patenoster 150 šalic 280.000 5 kosov S.patenoster 100 šalic 220.000 11 kosov B.patenoster 72 šalic 180.000 29 kosov 7. reduktor SST, tip SBV - 72 200.000 1 kos 8.ventilator na bencinski pogon holting 151.000 1 kos 9.ventilator EM 10.000 1 kos 10.gorilec mazutni klekner 34.000 1 kos 11.element kuhinjski stoječi gorenje 2.000 1 kos 12.hladilnik H 710 800 1 kos 13.gorilec mazutni vveisthaup 34.000 2 kosa 14. rezervoar, 400 1 2.240 1 kos 15.ventilator na bencinski pogon holting 151.020 1 kos 16.ventilator EM 10.308 1 kos 17.ventilator EM 13.616 1 kos 18.ventilator centrifugalni klima 16.453 2 kosa 19.kalorifer GEA 41.408 1 kos 20.vlečno vozilo D K-20 125.000 1 kos 21.črpalka VC 40/2 72.600 4 kosi 22.stroj za kuhanje kave rovventa 100.000 1 kos 23.kotel el., 150 I 10.000 1 kos II.DO Mali gospodinjski aparati 24.tlačna posoda, 1500 I 56.093 1 kos 25. rezervoar 2000 I 43.955 2 kosa lil. DO Elektronika široke potrošnje 26.stroj za lotanje 770.000 1 kos 27.stroj za lotanje 900.000 1 kos 28.prevozni ločilni transformator 100.000 1 kos IV. DO Notranja oprema 29.cisterna za kurilno olje, 50.000 I 1,000.000 1 kos Licitacija bo 17. 1. 1987 v skladišču osnovnih sredstev DO Gospodinjski aparati. Partizanska 12, s pričetkom ob 9. uri. Ogled je mogoč eno uro pred pričetkom licitacje. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % od izklicne cene osnovnega sredstva. V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo opravili preko DO Commerce TOZD Maloprodaja. Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani. Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za varščino predložiti barirani ček. Povzetek zapisnika I Opis nesreče: „Delavec je z ročnim dvižnim baterijskim vozičkom peljal skladalni zaboj z nosilci programatorja iz priročnega skladišča ob tekoči trak. Na zoženem delu transportne poti je zapeljal ob nosilni steber, kjer si je poškodoval 4 prste (odrez) na desni nogi. Pri prevozu tovora je delavec sedel na transportnem vozičku." Da, spet smo morali napisati v zapisnik kot vzrok nesreče tisti nejevoljo vzbujajoči stavek med delavci, neupoštevanje varnostnih predpisov! Zakaj? Delavec ni bil pooblaščen za vožnjo s transportnim sredstvom, pooblaščeni transporter mu ne bi smel dati ključev električnega dvižnega vozička in končno delavec je sedel na „kuliju", kar je strogo prepovedano, kajti kuli je prirejen tako, da se z njim manipulira le z ročnim upravljanjem s tal. Tako bo nesreča morala imeti svoj epilog še na disciplinski komisiji. Zaskrbljujoče je naraščanje delovnih nesreč s transportnimi sredstvi katerih posledice so hujše telesne poškodbe (stisnine, vreznine, zmečkanine in celo izgube udov). Poleg tega je povzročena tudi velika materialna škoda. Mojstri, zakaj dovoljujete svojim podrejenim, da ponoči samovoljno jemljejo viličarje, kulije, električne vozičke in uprizarjajo dirke po tovarniškem dvorišču? Ste morda vi sami ,,športni sodniki!" In vi, vozniki viličarjev doklej boste mislili, da je dovolj potrdilo znanja iz varstva pri delu. V praksi pa to znanje iz predpisanih normativov ni potrebno uporabljati. Si je res tako težko vtistniti v zavest, da ogrožate svoje zdravje in življenje kot tudi zdravje in življenje sodelavcev. Vojko Prelovšek „Saj se mi ne more nič zgoditi!" Ali res ne? Sporočilo Ljubljanske banke NADOMESTILO ZA GOTOVINSKA VPLAČILA OBČANOV PRI BLAGAJNI BANKE ZA UPORABNIKE DRUŽBENIH SREDSTEV Od 1. januarja 1987 dalje banka zaračunava pri vplačilih uporabnikom družbenih sredstev nadomestilo za vsako položnico v višini 1 odstotka,s tem, da je znesek minimalnega nadomestila 20,- din. Znesek maksimalnega pa 1.000.- din. Navedeno nadomestilo pa se ne uporablja: — pri vplačilih v dobro računa za humanitarne namene (Rdeči križ, elementarne nezgode itd.) — pri vplačilih v dobro računov, ki se vodijo pri temeljnih bankah, združenih v Ljubljansko banko Združeno banko — pri vplačilih, ki se po medbančnem sporazumu ne zaračunavajo. Hvala pravim Gorenjčanom V uredništvu smo veseli vsakega pisma ali telefonskega klica tako naših delavcev kot tudi drugih. Včasih so to pohvale, tudi kakšna graja je vmes, ali pa tudi samo dobre želje in spodbuda vsem delavcem Gorenja za nadaljnje delo. Še posebej veseli pa smo, kadar se oglasijo naši nekdanji sodelavci, ki so v Gorenju preživeli dobršen del svojega življenja. Tako se nas je ob novem letu spomnil tudi Stojan Saric iz Niša, ki je med drugim v svojem pismu napisal, da v novem letu že- li še več delovnih uspehov pri pravočasnem, objektivnem in izčrpnem obveščanju vseh zaposlenih v Gorenju, prav tako pa tudi tistih, ki so že upokojeni in še naprej redno prejemajo Informator. „Čutim potrebo in željo, da se preko vas zahvalim pravim Gorenjčanom, ki nas, nekdanjih delavcev, še vedno niso pozabili in so nas ob novem letu razveselili z denarno čestitko, saj smo prejeli po 15 tisoč dinarjev. Verjemite, to nam veliko pomeni, saj vemo, da nas do včerajšnji delovni tovariši niso pozabili. Želimo vam še veliko delovnega uspeha." dr Prejeli smo... Pozdravi naših skakalcev ^------cX . Jj . GORENJE Generalni pokrovitelj smučarskih reprezentanc Iz olimpijskega mesta Innsbruck v Avstriji smo prejeli pozdrave naših skakalcev, ki so na novoletni smučarski skakalni turneji dosegli doslej največji jugoslovanski uspeh. Na tej skakalnici je zmagal Primož Ulaga, ki mu veljajo naše čestitke. Silvestrski poljub Le štiri minute so nas ločevale od dolgo pričakovanih trenutkov. Trenutka, ko smo si segli v roke in si zaželeli srečno novo leto 1987 in tudi trenutka, ki ga je naznanil strel startne pištole. Točno ob polnoči v sredo, 31. decembra 1986, se je zaslišal pok—znak za začetek teka. Ulice Varaždina so oživele. Pričel se je 10. novoletni poulični tek Varaždin 87: Napetost med športniki je popustila. Stiski rok in nasmehi na obrazu so kazali sproščenost. Množica tekačev je vzvalovila in se kmalu po startu tudi porazdelila. Hitrejši spredaj, ostali za njimi. Domačini ob progi so nas bodrili z vzkliki. Mnogi med njimi so ulice ..osvetljevali" z raketami, ki so novoletnemu teku dajale še posebej nepozaben čar. Ob pogledu na premikajoče tekmovalce okrog mene meje objel občutek, kot bi opazovala sončni zaton. Harmonija med udeleženci je bila nepopisna. Ne najdem besed za občutke, ki sem jih doživela ob prihodu v Varaždin, na startu in ob prihodu na cilj. Vse te trenutke mora doživeti vsak sam, kot športnik rekreativec. Kdor želi spoznati lepoto rekreacije, najbrž obleče trenirko in športne copate, ter en, dva, tri odide na trim. Poskusite enkrat in športne rekreacije si boste zaželeli vsak dan. Eva Krušič Pa še to Desettisoč čestitk ob novem letu in z dobrimi željami za prihodnje je bilo lani poslanih iz Gorenja v Titovem Velenju. Toda, nekateri med nami čestitke žal niso prejeli. Mnogi tudi zato ne, ker niso pravočasno sporočili spremembo naslova. Zapisali smo že, da kršimo delovne obveznosti, če ne javimo spremenjenega naslova, disciplinske komisije so izrekle tudi že nekaj kazni za tovrstno nedisciplino. Pa še vedno ugotavljamo, in to dokazujejo tudi številne čes- titke, ki niso prispele na pravi naslov, da ne izpolnjujemo svojih dolžnosti. Seveda pa nekateri med nami čestitke niso prejeli tudi preprosto zato, ker se je v prednovoletnem kupu voščilnic na pošti, kdo ve kje zataknila. Vsem tistim naj še enkrat zaželimo srečno in uspešno novo leto. In, če ste morda po pomoti prejeli čestitko (odposlanih je bilo več tisoč v slovenščini in srbohrvaščini), na kateri je pisalo sretno, ne pozabite: v vseh jezikih sveta so misli in dobre želje ob novem letu iste. Torej srečno ali sretno! bg Planinski zimski izlet V nedeljo, 18. januarja, organizira planinska sekcija Gorenja enodnevni izlet na 1.696 m visoko Uršljo goro. Zjutraj se bomo ob 6. uri izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju z avtobusom odpeljali do Raven na Koroškem, od koder bomo nato peš nadaljevali proti najvzhodnejšemu vrhu Karavank. Na Uršljo goro, kjer je na najvišjem vrhu postavljen televizijski pretvornik z vosokim stolpom, pod njim pa novo zgra- jeni planinski dom, bomo prispeli po treh urah hoje. Zimska tura na Uršljo goro je tudi priprava za izleta na Stol in Porezen v februarju in marcu, vodila pa ga bo Milica Lesjak. Zaradi zimskih razmer morajo imeti udeleženci popolno planinsko opremo za zimske razmere. Prijave za prvi letošnji planinski izlet sprejema do zasedbe avtobusa Rezka Vocovnik v blagajni vzajemne pomoči, telefon 142, II.ACT, cena izleta pa je 800 dinarjev. dr Šport in rekreacija Streljanje z zračno puško Od 15. do 17. decembra lani je bilo v prostorih strelskega društva Mrož in Titovega Velenja prvenstvo Gorenja streljanju z zračno puško. Med moškimi kategtrije A je med 42 strelci zmagal Fortunat Legnar, Procesna oprema, ki je z dvajsetimi streli zadel 1 74 krogov. Drugi je bil Bogomir Romih, DSSS Procesna oprema, 162 krogov, tretji pa Drago Gl uši č. Procesna oprema, 154 krogov. Med 54 tekmovalci kategorije B pri moških je bil s 173 krogi najboljši Ljubo Nastovski, Commerce, drugi Jože Žučko, ZHT, 154 krogov, tretji pa Dušan Borovnik, RKS, 146 krogov. V kategoriji C je pri moških tekmovalo 31 strelcev. Zmagal je Franc Krajnc, ZHT, 157 krogov, za njim pa sta se uvrstila Jože Hriberšek, PPT s 154 krogi na drugo in Jurij Mogilnicki, RKS s 149 krogi na tretje mesto. Najboljša med ženskami .kategorije A je bila Lucija Simič, Pohištvo, ki je zadela 142 krogov, drugo mesto pa sta si med 17 strelkami s 125 krogi delili Šahira Petras, Commerce in Vesna Jeza, ZHT. V kategoriji B je med ženskami tekmovalo 7 strelk, najboljša pa je bila Mojca Mazej, Commerce, 126 krogov, pred Ivico Pocajt, prav tako Commerce, 118 krogov, in Marjano Reberšek, ZHT, 108 krogov. V kategoriji C je tekmovalo 8 strelk, zmagala pa je Anka Melan-šek, PPT, 102 kroga, druga je bila Milka Šinkovec, DSSP, 98 krogov, tretia pa Rezka Rojan, Galvana, 70 krogov. Najboljša mošjja ekipa je bila ZHT (Krajnc, Žučko, Bezan, Založnik, Gostenčnik), zadeli so 739 krogov, najboljša ženska ekipa pa Commerce (Mazej, Pocajt, Petras, Krevh), ki je zadela 451 krogov. dr KAKO NA KOPE IN GOLTE Če se boste učili vijuganja po strminah Kop in Golt, ne pozabite: odhodi avtobusov bodo vsak dan ob 8. uri izpred Rdeče dvorane. Seveda pa morate poleg opreme vzeti s seboj še potrdilo o sodelovanju na smučarskem tečaju Gorenja. SANKAČI! V nedeljo, 18. januarja 1987 bo v Mislinji prvenstvo Gorenja v sankanju. Odhod avtobusov in tovornjaka, na katerega boste naložili sani, bo ob 8.30 uri izpred Rdeče dvorane. Prijave za prvenstvo sprejemajo v našem oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost do petka, 16. januarja 1987. Naša malica od četrtka do četrtka od 15. do 23. januarja 1987 Malica Dietna Četrtek Gobova enolončnica, krof Enoločnica, krof Petek Goveji zrezki v omaki Goveji zrezki v omaki Sobota Pražen krompir, preka- Pražen krompir. jeno meso pečen piščanec Ponedeljek Svinjska obara, pecivo Telečja obara, pecivo Torek Ribe, krompir v kosih Ribe, krompir v kosih Sreda Goveji golaž, jabolko Goveji golaž, jabolko Četrtek Zeljna enolomčnica. Zeljna enolončnica safalada safalada Ne prezrite V strokovni knjižnici Indok centra delovne skupnosti Splošni posli bomo .imeli januarja in februarja čitalnico poskusno odprto tudi ob sredah popoldan in to od 14. do 16. ure. Če bo zanimanje delavcev za takšen način dela večje, bomo tak delovni čas ustalili tudi v prihodnje. Strokovna knjižnica ZDRAVILO PROTI MRAZU Pritisnil je hud mraz. Vaši prihodi na delo in odhodi z dela so, dragi sodelavci in sodelavke, otežkočeni. Spremljajo vas mraz, zamude in druge nevšečnosti. IMa postajališčih vas zebe, v avtobusih tudi. Mislite pri sebi ali tudi glasno pokarate voznika, naj vendarle vklopi gretje. On pa je, da bi vas lahko pravočasno pripeljal na delovno mesto bil zelo zgodaj pokonci. Pogosto pa mora vso noč dežurati ob avtobusu v teku, sicer v tem hladu stroji in gorivo ter olje v njih zmrznejo. Tudi voznik je lahko slabe volje in zebe ga prav tako kot vas. Vklopljeno gretje pa ne daje pravega učinka, sploh pa pri sistemu gretja, ki ga ima večina avtobusov naših prevoznikov. Tudi gorivo ni tako kakovostno. Za to ni drugega zdravila kot topla obleka in obutev in več človeškega potrpljenja. Huda zima bo mimo, med ljudmi pa ostanejo tople medčloveške vezi in razumevanje. dz Kultura Vabimo Danes 14. januarja, vas bo v knjižnici v Titovem Velenju ob 19. uri Emil Zavadlav v svojem predavanju popeljal od Ria, do slapov mogočne reke Iguazu, preko Paragvaja in argentinskega C ha ca na bolivijski Altiplano do La Paza. Večer ob Gasparijevih razglednicah Le pridi, dekle, pridi pa bo v petek, 16. januarja, ob 19. uri v knjižnici v Titovem Velenju. V programu sodelujejo pevke ženskega zbora društva upokojencev Titovo Velenje ter citrar Rado Kokalj, program pa bo povezovala Tajda Lekše. Med šolskimi počitnicami pa se bodo v četrtek, 22. januarja, ob 17. uri v domu kulture v Titovem Velenju z igro Maks Žvižgač predstavili člani kulturnega društva Svoboda iz Žalca. Predstava je namenjena predšolskim otrokom ip učencem nižjih razredov osnovnih šol, omogočila pa jo je organizacija Zveze prijateljev mladine. V soboto, 24. januarja pa se bo v domu kulture v Titovem Velenju z Veselim večerom občinstvu ob 10-letnici delo-, vanja predstavilo Gledališče pod kozolcem. Vstopnice po 300 dinarjev dobite pri kulturnih animatorjih. IN FORMA TOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GO RENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.