I^TO—VEAB XL
Itkiii
itn reaen ' nedelj in prteniko*
PRO
glasilo slovenske nahodne podporne: jednote
Issoed deily ezcepi Sundeps etid Holideps
(LL. PONDCLJBK IL APRILA (APML) 1811
mama
ŠTEV.—NUMBER 88.
M TEKMA ZA LIBERTY-BONDL
l prvem tednu kampanje je bilo ■MOjilt podpisanega sa več
kot pol miljarde. Mnoga mesta dosegla določeno število.
Lun OREGON IV IOWA V P TEKMI.
Ohimgo, 111. — 11 Washingtona
LrtH-ajo oficijelno, da je država L^un prva kupila in podpisala piko tretjega posojila svobode,
p je bilo zanjo določenega. [Država Iowa trdi, da je doseglo L, določeno vsoto in zahteva Lino zastavo. Do sobote zjutraj Lino imeli v Washrngtonu ofiei-Lnega poročila, ki podpira njeno utevo.
I Mesti Portland, Ore., in Toledo, fcio.sta np prvi zglasili za častno Ctavo. Mesti Štejeta po 100,000 1225,000 prebivalcev. [Zakladniški department ima odbiti, ali je bilo mesto Burlington, L ali Joliet, 111., prvo med meati, I Štejejo manj kot 25,000 prebi-Llcrv, ki »o si priborila častno bito.
[Sioux City je prvo mesto med Lati, ki Štejejo od 25,000 do 50,-110 prebivalcev, Lynn, Mass., pa rvo mesto med mesti ,ki štejejo Id50.000 in lOO^OOO prebival-
lOficijelna poročila za prvih šti-I dni kampanje poročajo, da jc p prodanih in podpisanih za p,91»,000 zadolžnic tretjega pobila svobode. Seveda ta poroči • [ ne dajejo prave slike o polože-K, ker iz mnogih krajev še pogre-Kjo poročila.
[Iz New Yorka je došla veat, da I bil Alaksander Aleksandrovi? Izlilik»v, ki je aretiral roskege •rja Nikolaja in ga gnal v zapor
■Oarskem selu, član bivše rusl:e lae in minister za komunikacije [revolucionarni vladi, izvoljen led»e<lnikoni ruskega odbora za Impanjo tretjega posojila svo-
ISlovenski narod ni nikjer naze-In številno, ie odštejemo par na-pn«, zato je način našo propa • Kale različen od drugih narodov, I« (?o«to naneljeni po večjih no-Piinaii. Kljub temu mora biti na-I aetoda ravnotako učinko/ita »t drugih narodov in doeeči mo Inakega Slovenca, če dela v ve-l«s induftt rijnkem središči^ ali k r majhni rudarski ali iiumar-■l naaeibini.
|mi del agitaeije Izvrši časo -»P. kj daje pojasnila in navodi-latretjein posojilu svobode. Po-f'1"10 delo pa morajo izvršiti •»enaka podporna, goapo 1 a ■ ski, |j«rna in politična društv*. Pf enkrat um o povedali, da ima druStvo enkrat v mesci IK «'e Ih nej a odpade koncem Ppanje za tretjo vojno posojilni društvo obdrži izredno se-i Na tej seji nej predsednik, ■J« ali katerikoli drugi član P®*» pomen tretjega vojnega Slovenski listi so prine-
■	taliko gradiva o stvari, da la i® vaakdo predava o stvari, ki ■j količkaj govorniškega daru. B*' •■hko kupi zadolžnlce svo-1*1vviki banki, v tovarni, šo-
,v i«k njegovo društvo n< r,,r"' "'i nI v naselbini po ■""»•»venski »dbor, ki jemlje
■*™v"'<ja za posojilo na zna-
■	nr mopf
MT* vp' naj podpiše poso-
■	^"""'i ki a0 tako revni, da
ktipm zadolžnic tre!
R P*>jila k v obode, naj na«o-premožnejše Slovence, da W* ,v"j denar v tretjem poao
■	pMe T«ko delajo vsi Mo-g* 1^'jilo. Kdor ne more
-vtil«. p« t agitacijo na plntei kupijo zadoltnl [l"""aira k impehu poso-
[a uko
^He*»ar, tajnik SNPJ m v "*dini Izdaji "Pro vodilo, da naj vaak čla.t mi'*" k'«pon in nanj ff kupil vojno hranil Mi" "»'lolžnic avobode h *J pošlje svojem♦» ■ tajniku, ki bo kon -~«tavil poročilo in
Toliko inoaemoev jo v armadi, ki ša niao državljani. — Kom promia v zadevi špionaž-ne predloga.
SENATOR OVEBMAN NI OD-NEHA.
Waabington, 15. aprila. — Maršal Orowder jo sinodi poklical v armado 49,848 izžrebanih mož, ki imajo biti t taboriščih do 10. maja. Illinois mora dati 8047 mož.
Washington, 14. aprila. — Kon ferenčni odsek obeh zbornic je včeraj črtal v špionažni predlogi določbo, ki predpisuje kazni za o-viranje produkcije vojnega mate-rfjala v tovarnah in delavnicah. Obenem je odadt potrdil sklep se-nata, da izoztane določba, ki dovoljuje delavcem štrajkati za večjo plačo. Na ta način je odaek naredil nekakšen kompromis med poslansko sbornico in senatom. Ostala pa je v predlogi določba, ki predpisuje kazen tridesetih let ječe in $10,000 globe za vsakogar, ki z besedo ali dejanjem nsaprotu-je ali Škoduje Združenim drŽavam v vojni. Tukaj so všteti pregreški poškodovanja vojnega materijala, železnic, mostov, živine, tovarn itd.
Zbornica je včeraj sprejela ze-natno resolucijo s 325 glasovi proti trem, na podlagi katere bo vlada klieala rekrute na temelju Števila mož v prvem razredu, ne ps na temelju števila prebivalstva v državah.
Senat se zdaj bavi a predlogo za naturaliziranje inozemeev v a-meriški armadi. V armsdi je 123-000 nedržavljanov in med tenii je 78,006 mož ,ki Še nimajo prvega papirja, toda izjavili so, da hrdČe-;to ostati v armadi in se boriti za Amerfko. Teh vojakov pa ne mo-rejb poslati čez morje toliko časa, dokler niso državljani in kongres bo zdaj skrbel, da jim čimprej podeli popolno državljanstvo.
Washington, D. O. — Senator Overman je nastopil odločno za svojo predlogo, ki pooblašča predsednika, da reorganklta vojne de-partmente po potrebi. Njegov od-očen nastop je napravil ugoden vtis v krogih, ki žele odkritosrčno, da zmaga demokracija v tej vojni in ki zaupajo predsedniku WiU sonu kot voditelju napredne misli v tem gkrsntičnem boju med demokracijo in avtokraeijo. Sen* tor Overman je dejal, da bo trdno zahteval, da bo njegova predloga sprejete brez dodatnih predlogov.
Po konferenci z glavnim poštarjem feurlesonom je senator Over msn izjavil, da je odklonil spre membne predloge, ki ao jih Stavi li senatorji v opoziciji proti pred logi. Opozicija zahteve, da se napravi izjema za meddržavno tr govsko komisijo, zvezni rezervni odbor in zvezno obrtno komisijo.
Senstni odsek zs vojaške rade ve je sprejel na priporočilo generala Pershlnga predlog, ki dovoljuje ameriškim vojakom sprejeti odlikovanja od zaveznikov ln dajati ameriška odlikovanja zavezniškim vojakom. 7	|
Sprejeta je bila ttjdl predlogs justičnegs departmenta, ki določa kasni za sleparje, ki nosijo uni -forme In odlikovenja zaveznikov, pa nimajo pravice.
Senatni odsek za vojaške «de-ve je nndelje priporočil eoglssno imenovanje Frederiek P. Keppc la, dekana kolumbijski univerze pomožnim vojnim tajnikom.
Kongresni sborniei je bils pri -poročena predloga mr. Flooda, K prepoveduje Ijndstvn odP®^**1 U Združenih držav ali pe pHhsjs ti vanje v vojnem času, *e tvor javno nevarnost. Justični depsH-ment je podal izjavo, da po ohato-ječih zakonih nimajo eksekutlvnl department i moči, da zabrsnlj« splošen odhod ia Združenih držav ali pa prihod vanrfe.	%
ZEMLJIŠČA ZA VUA
ke, ko mine nm,
Miljone akrov zemljišča bodo rad-delili med vojaka fa kon-
doni vojni.
_ • |
V COLORADU IN MUMOMOPlt,
Ohioago, IU. - Mr Uoe, tajnik za notranje zadeve, je govoril p načrtu, po katerem bodo ragdeHU miljone akrov sveta v srednjem zapadu med vojake po končani vojni.
"Tu imamo načrt sa vpostavljenje, ki je zelo enostaven," je rekel mr. Lene.
"Ob reki Colorsdo imamo st^ miljon sli več skrov sveta, ki ga Ishko umetno namakamo, če zaje* zimo reko, razvijemo moči in dvig* nemo vodo.
"Treba bo mnogo ljudi, da se izvrši to delo, ki se vrnejo is ar-msde. Zgradili bodo centrale sa proizvajanje sile in jarke. Izpla -čalo se bo fantom poljedelstvo na tem svetu.
"Vsak naj dobi štirideset akrov s hišico in živino, odplača naj pa stric Samu a delom pri gradnji brata, ki omogočuje to delo.
Dam vam lahko 4,000,000 akrov sveta za umetno namakanje, če mš daste delavce. Po tem pridem dO doline Mississippi. Tsm je 15,000,-000 skrov poplsvljenega sveta. Gradite obrežne nasipe, ohranite svet in ga razdelite med mole*"
Dejal je, da predsednik Wllson ostane voditelj napredne misli in naj mu ljudstvo zaupa, pa naj, prihajajo še tako razburljive brto-javke.	i
avstrijski cesar se si rad opral,
Kari avrača krivdo aa avojo U-šfta. V Nemčiji govore o Kar- -■ loven izdajstvu
VA DUNAJU PRAVUO, DA JB PONARBJBNO.
TESARJI DOBE 80 OiHTOV NA URO.
Chieago in okolica t V Ijek jasno in v tor* morde dež. Lahki vzhodni vetrovi. tura v sad njih J4 arah: Najvišjo 64, najnižja 46.
Chioago, UL a^toidal svet organiziranih tesarjev poroča, da je organizacija zklenlla novo pogodbo s podjetniki, ki je veljavna aa tri leta in konča 1. junija 102l.{ larji dobe 8Q eentoV na uro, aedaj dobivajo po 70 centov. Vseh organiziranih tesarjev, ki izvršujejo stavbinska dela, je štirinajst tisoč.
Tesarji, ki delajo v delavnicah, dobe prvo leto 50 centov na uro, drugo leto 55, tretje 80 eeniov Delali bodo le oaem ur na dan. Sedanji delavnik je znašal osem in pol. Pogodbe je veljsvns za tri ata.	/-'
Povoljno rešitev pogodbe so prasnovsli z rszvitjsm službene zastave, ki ima 421 zvezd, ki go-vore, koliko mož je dala organlzs-cija v armado.
KAJZBBJBV AOBNT POBEGNIL.
Ohioago, DI. — Heramba La! tiupta ,obsojen v Chloagu, ker jc hotel zanetiti revolucijo v Indiji, je pobegnil. Obsojen je bil ns tri eta ječe in $200 denarne kazni.
Obsojen je bil dne 29. oktobra Ht smel ss je pnmto gibati, ko je položH $5,000 poroštva v gotovini Zadnjikrat so videli Uupto v Ple-ridi. V splošnem sodijo, da je po hegnil na Kubo.
■ Oupta spada med zaupne ose*»e . nemškem špkjonsžnem sistemu in bo skušsl nsjbrž prttl v Berlin a pomočjo pot spi ječe.
Oupts je prišel v Zdmšene dr žsve pod pretvezo študenta, ki hoče razširiti svoje znanje. Paieojena mu je bila nižja kasen, kor je »odnik amatrel zs olsjševalao o kolnoat, da kot Indijec sovraži Anglijo.
Waxhington, 14. aprila. — Av-strijtfko pol uradno pojasnilo glede Karlovega mirovnega pisms se glssl — kakor poročajo ia Francije — da je znano pismo pisala v<>.i vodinja Parma, mati cesarice Cite, svojemu sinu grofu HHtstu Hur-bonskemu in i^eaar Kari je menda 4odal nekaj vrstic a avojiiu podpisom. ,
Is Pariaa poročajo: "Pismo avstrijskega ceaarja, ki ga je obelodanila francoska vlada, je napra vilo velik vtlak med žunialistl centralnih držav v Bernu, flvica. Av-atrijski in nemlki žurnalisti so imeli sestanek in tekom vroče debate je eden vzkliknil: "Pismo je bomba, ki ne sme ostati brez po -sledle. Kari ze bo moral odpove dsti prestolu.*'
Prgdno je bilo pismo objavljeno, ao na Dunaju verjeli laŠem grofi (lernlna in ceaarja Karla ln fovo-rill, da je vsa stvar izmišljene. Toda zdaj je zavladala konfuzija \ taborih Nemčije in Avstrije in ,»• čividno je, da bodo odgovornost aa phimo skušali vreči na kskegs člana cesardte familtje." r Amsterdam, 14. aprila. — Avstrijski tunsuji,minister Cernin je izdal uradno U(javo, v kateri trdi, da je cnarjevo pismo, tmjavljeno v Parizu, ponarejeno. Dalje pravi, !<&! Je bilo pismo čisto prlvatnegs značaja In v njem ni bilo ničeear o lielgiji Kar se tiče Alzacije, je
»rl pisal: "Francosko zahtevo A»aac1jr.8r'podpiraT..r vseu.i
IS CMOAOA ODIDE MJ8 NO VIlfCEV V BABODNO AB-MADO
NOVI NEMŠKI NAPADI ■ ODBITI V FLANDRIJI.
V siloviti bitki za BaiUeul niao Nemci doaegli druzega kakor nove gore mrličev. Na francoiki fronti se nadaljuje topniška bitka. Ameriflca bojna ladja "Cyclops" z 293 možmi izgubljena.
Nemci Izgubili 400 mož
v novi bitki z Američani.
ure dat vi in svojim osebnim vpil vem, Če bi bils pravična." Te be-sode izjavlja grof Černin — ao zdaj zaaokane.
Dunajsko časopisje, kateremu je bilo šele v soboto dovoljeno omeniti afero, ne taji, da ni cesar pl-see pisma, toda prsvl, da "reanlč-na vsebina nsjbrže ne bo nikdar objavljena."
Ksfkor javljajo iz Berlina, je kajzer Viljem zadovoljen s pojaa-nilom cesarjs Karla, ki je brzojo-vil prvemu da se francoaka vlada laže. Kljub temu pa še prihajajo razburljive vesti Iz Nemčije o tej aferi. Mllltarlstl očitajo v svojih glasilih cessrju Karlu lsdajatvo ln sahtevajo, da se Avstrija postavi pod varnštvo Nemčije Nemški po-strljAi vladi noto. ki je pa še v •>11- na Dunaju je dostavil av tsjnosti.
Psriz, 14. sprila. — "Petlt Pa-rlsien" piše, da je bila vsebina Karlovem pisms tskoj sporočena vsem savesnlkom, čim ga je prejela frsneoska vlada. Kmalu potem je vršila inedssvernišks konfe-renea. na kateri so razpravljali o tem pismu toda sklon je bil, da se zavezniki ne morajo ozirati na Karlovo naavete. dokler nI pismo odobreno v Berlinu.
Amsterdam, 14. aprila. — Kden socialističnih voditeljev Izjsvlja tukaj, ds je avstrijski eessr pisal dva pisma. Drugo, ki šs nI objavljeno, je bolj podrobno. Kari je ponudil, da poilje delegate ns gotove mesto. Po ruski ruvolurljl se jo Kari naveomoč tudll, ds pri arir.
London, 10, aprila—Vojni itan je ainoči poročal, da zo Nemoi vaa daa ¥ nedeljo napadali Bailleul, važno želeaniško središče v Plan -driji južnoaapadno od Messinesu, toda vai napadi ao bili odbiti ia sovražnik ja Uaal strašne lagube. Nsuve BgUaa ja Še vodno v rokah anfiaAdh šal. Sovražna artilerija ja Mla všeraj delavna v okoliš«
mmmmm^m
Paria, 18. aprila. — Sinočnje a-radno porodilo aa glasi, da ai bilo včeraj iafaatarijakih bojev aa fraaooaU fronti. BUo ja le topni-ško bojevanje.
Z ameriško armado v Franciji, 15. aprila. — ftttrt nemško kompa aije aa vdiraj zjutraj napadle A> i aa daanem bregu Maaa,
od »	^^vrAoom^ a
padao od Varduaa), toda ameriški vojaki ao po ljutem baj« vrgli
84 nemških mrttdtv i« 9|
300 raajealh. AaMrišaaov ja «jalo 19 Nam-oev la vpleaili ao jim dva etrojai pnški in večjo množino dr«gaga materijala
Berlin šaa London, 18. aprila.-No^no porodilo n§tD&k6j[B ^lnviic aa gM: Na bajišču ob raki M aa bili dane« uspešni boji mod Nie« Werkerkom la Vieuz Barq«inom. — Severno od 81. Mi hiala.amo izvršili aapošea napad M |	Prtzadjali smo
valika izgube ia privedli «jet-
VINAB NA VZHODU.
DL — V narodno or mado odide s poeivom, ki prične 25 sprila in inj pet dni, la dršave
Illinois 8A» novincev Med1 njimi ob 8,000 belopoltnikov u.orrev Mesta Hik-afo bo dalo približno 1,800 novlneev.
0 MLA6NB&BV PBUETIM.
m. LoaK Ma. - Tokejlnja po
lieija je aretirala 2f mladnešev, ki sa ee hoteli odlegnHl vojaški alažbl.
f. V. - Prek meats ja beU skosi 9« ur vihar, ki je pri rieatfTsrteg fn <W '>
V maogik newyoršklh o»»činsh je patrgsl brzojavne žice.
DANIELS MOČE POVEČATI MORNARIŠKO POSTAJO.
D. O. — Mornar*
ški tajnik neznanja, ds priporoč kongresu, naj dovoli potrebna vsoto denarja sa nakup zemljišč ki bo slažilo za povečanje veliko jaeerskegs mornariškega veJbali šča pri Ckiragu
MomarMii tajnik je dejal, da na mara povedati, koliko sveta bo kopil, dokler ne konfirirs o atva-rt z mornariškimi oficirji , j
i _
Waahington, 18. aprila. — Mor. nariški department je ainoči poro šal da ja Ufubljena bojna ladja 19,000 ton ln « 998 katera bi ourala priti v a-lako še 18. marca, pa ja
Amsterdam, 18. aprila — Va -neke atranke v nemškem drtav. ■cm zboru ao spremaaila atallšša aoairom aa mirovne pogoje ia atei aaktovajo anekaije ia veliko odškodalno aa radaa aapadnih 8a-vernikov. Večinski aooialiati ao ta di aa anekaije.
l/ondon, 14. aprila. — Msršai llaig Je včeraj dobil aveša poječa-pja Iz Anglije ln njegovs bojna črta je vsled tega vsiiržals ponovne nemške napade Anglefi so odbili napade na obeh tnAlh svoje nove fronte v okolišu Armentlere in na nekaterih krojih ao vrgli Nemce nazaj In reoknpirslt Izgub I jene pozicija. Tsko ns primer so vaeli Ne«ve Kgllse, kjer je sovrsŽ nlk imel velikanske isgnbe.
Medtem, ko ee nsdsljuje divja bit k s v Klsndrljl, ao PrancosUto-piti včeraj v ofenzivo na jožiiem boku nemške črte v okolišu Mont dldlera in iztrgali sov rs* siku ne kaj teritorija na dveh milje; Istočaaiio je bil nemški napad v <diolM«i Soyons Francozi so Mil včersj zmsgo. valei i udi med reksms Homme in lm**, kjer se v ellovitem nspsdu iztrgali Nemcem vas llsngsrd vzhodno od Amlenas
Včerajšnje vesti Iz bojišča eo ee gtasile salo ugodno za zaveznike Angleška armada je doMla na pomoč nove rezerve in pojačale jo tudi francoske divizije v Flandri jI, Nemci se s vao allo sags nja j« proti Bairteolu In 8e vedno napa
URADNA POBOČILA.
ftBgleško poročilo.
London, 14. aprila. — (Nočna depeša. > Po hudem boj« ea je so • vražnlku alnoči posrečilo priti v vss Nsuve Kgllse, toda daips zju-t raj ao nsše čete izvršile močen protlnspad ln lagnale Nemce la postojanke; dobili smo vetje število ujetnikov, med katerimi je tudi poveljnik bataljona. Pasku • Šan napad južno od Meterena smo preprečili In odbili štiri napade na naše poslelje JuŽnovahodno od Itaiilmiltt. Sovražnik je Imel v» like izgube v teh bojih.
Perla, 14, aprila.'^T^Nočna de-peša.) Zapadno od Laalgnlja su naše Čete danes Isvršlle napad na gozd aevemoaapadno od Orvillers-Norela in aeokupirale več sto Metrov ozemlja na več kakor kilometer dolgi fronti. V okolišu Noy-ona Je sovražnik ponovil napi^), toda n^ tppnBkl ototg ga Jen-stavil in Noiuci so as morali uaiak* niti z Vfllkllkil izgubami
Podncvu Je vojni stan poročali Franeoake Čete so v protinapadih vrgle Nemce )s okoliša Han«arf|' en-Santerra ln vaa vaa je aopet v naših rcash. Nemci tmuibapdlra* jo Kenis in del mesta je v plamenu V gosdu Ap remont na lo renski fronti so Nemci ponovili napade na francoske in ameriške poaldje leaovju Brule, ki ae pa niso oh. neall.
{f^inilco poroiMl^t
Berilu (čez London), 14. aprila. (Nočna depeša.) Na fronti ob
reki Lfa smo pridobili oaemlje na val črti. Drugsče nI nič novega.
Ia dnevnega poročila i Med re -ksma Maso In Moselo smo prodrli V franeoske in ameriške aakope ln ujeli nekaj mol. - ai i ■ -.....r rrryir
dajo hrllie v okolici Meaalnesa. MsrŠsl Hslg poroča, da so bili vsi ti napadi odbiti s silnimi taguba • ml zs sovrsžulks. Ns južnem koncu flandrske fronte so Angleži odbili celo vrsto divjih napsdov med Pestubertorii In <l!venrhy. V sre -dlšču fronte so NemAl s velikimi irtvaml potisnili engleške čete eno miljo nazsj ln okupirali Mer. vlile. Rezume se, da bodo Angleži uspeli vse sile, ds ustavijo sovražnika, kajti laguba vsake na-daljne postojanke v tem okolišu ugroža nt aamo stsrmlsvno mesto Vpres v Belgiji, temveč tudi mno-ga važna šelesnlšks križišča v as-verni Franciji ln končne pristanišča Dunklrii In Cslsts oh morski ožini
v novi
Psriz, 14 aprila. — VojiH slan je poročsl sinoči, da so IM po-
. ii. llM,,Nli,. » ,#i,ai|ii A llfPMMMi t
IM nnpnnr > w*9T*upia^""
ns smer. in francoske poslelje, ki se nahajajo v lesovjo Br«le. Ns-tretjinah j padi ao bili večjldel odbiti, sd robi Jen j Z smeriško sm.sdo v Franciji, 14 aprila. — Ameriški glavni vaj-nI stan je rčerej prejel eladeče po. ročilo s ameriško-franeoske fronta v Lorenli "Vee podstavka strojnih pušk ao rssstreljeae, ta-ds topovi vel do ssdnjtfgs delejo kskor pekel M
Nemei m po svojem prvem porazu v sn*lo ponovili nspad se • vemoKspedno ml Touls S pomočjo I j utega bomtisrdlranja Oranate ao pedale kakor toča na ameriške (Dalje aa 8. Mr. I kal).
-/..A-ifrAnkiU.v v^iftitoirfi •'»ivaaait


namHi alnČnO

PROSVETA
mjONWXSKJL NAHQPWt POPPOKME IH
_frV-ta 4m0w— tmm ssSetl srm*mw_——; j<. cm*,	____ _y _ ,_
ilmiHA SU>VENS« »AgOPNE rOOrOJPH	.^hjTkako 80 SVStTO-OgfJte CiK dvakiat bezale »z Srbije j mi
I	1 1	A- -t A^rik hr*e nemAkih ireneralov in nemških G* nje
vpeljati
rsjsškol
, I	|	i* ^rgovl narodi	ne" I«akeui. |*vojoUih
branijo monarhijo", i*et je še poln dokagov, kako Cehi prodk>f0 ^ vUda podprU t rsa-
S .uS-ovani W	tlSL£
debelo laze v pi*mu. ko pi«	£ s£ H i* -mo uko irska kot
! je vale militarizem- uspehe na Balkanu . Svet se Jfc
t angleškem
^e rntopi-parlamentu hi
In*a obsega	____
«ilj; medel
vtoeg« in te v 32 grof,j "I tiee). Glavno mesto frake a blin i«, ima 305,000 Me«to uua j^i^^H
Pri zadnjem Ijudakem
r

h. da' ai AvMriui fant iinnSIrili (tBer&lov in nemških četinjrni p»l«nd Um* (f* MUku 190I M	*
tSoTbiloSrv itumuniji,
-
na Goriškem
Irei menda le niao bili nikdar ta-] ko edini kakor sedaj, ko napore-
df ,f lJ0,e!i* * Prebival^" ske vedno naraščalo. 1(
TA"
Avstrijski eeear iSrl je ie večkrat podpiaU igrati dujejo neizprosen bij proti na- je imeIa IntU	,1!!
kakšno VaSo vlogo z Srovnimi intrigami, pŠ tem pa je črt u aniMke vUde ttp^ari^ L ^ ^ ^ ^ MMUU ,ni . • " - . — .. ,__^____I*™ vaUko doHneit. irei groze,Idanes znaša ak^
trenotno pozabil, da ga Arie iz A
Za 0V^tnik. *DU voi-ko doltnoat i __:n Ida se bodo uprli tudi «
Irei groze, *ilo, ako
Ma*
I M*10 P^ivik
nekoliko nad polovic ,fw| kov za^^^^H
In zdaj, ko ae je spomnil, da je absolutno brez moči mL trtba pobkusu prisiliti, ^H™™™ navadna šleva, opica na Viljemovi vrvici, pa strelja z laz- v armado. To, pravijo, bo wkn glavnih p. >
mi In taka brezznačajna reva naj vlada "po milosti božji" pomenilo, da bo morala Angiu«, nje. Med leti i«5i in m * j,
iu,e,i v	uvelJfvl^e t<sklM®	Ircev iz i
narode V Avmo-Ugrsm.	• ■■■ ■ t' :r«- ■ .	»I— r«kona nar ato tuoč mož arma-1 Kvpt«><r*	ba ,
r1^ ■
ga zakona par ato tiao^ mož arma- svetega Patrika. de, medtem ko bodo dobili le ne-1 ga §teviU je odšlo v ArnerZ ment, ki Je v začetku vojne po- U^ čez ato tiaoč moš potom ao- «eljevanje v tako veliki ,Zl begnil v Nemčijo in kateri VeKa zakona, če bo sprejet in če dno dokazuje nezdrave raj naj bi vodil revolucijo. Angleži g* bo vlada skušala uveljaviti kar ve,ja tudi M Uk% s| ^ so pa stvar pravočasno zavohaliL^j ircL To število, je pa najfbr- K do vojnega <-a«a i/vli in vjeli Caaementa, predno je onljfo pren-ej višje. Kar zahtevajo

Lažnjiva veličanstva.
laska kriza.
I Med lasnimi vprašanji, ki <*i I čaaa do čsm razburjajo duhove, je tudi irsko vprašanje, Id je % teku te vojoe stopilo s vso silo aa površje ravno tako kot noše ju -goslovsnsko vprašanje, češko is | druga narodnostna vprašanja. Vi ao jih porinile s vso silo na dan vojne razmere. Danes je svet polt. samih vprašsnj; čim dalj traja j vojna, tem komplieiranejša posta-I ja svetovne situacija, kl daje dr favnikoui vedno večje skriUL
Kaj je "irsko vprsšsujetM JUrlgimnju je večina irskega naroda,
------ r------ . _ i* Ameriko v tako veliki lueri.,
--.jI napraviti Angliji kako politikarji, je, da naj Irci aa j ^ prebivalstvo v nekaterik k
večjo škodo. Savno v tem času pa	mi odločajo o konakripeiji, kot jih prk^|0 ^ nazadovati J
ao sinnfienerji pričeU i revoluci-	^ odločale druge kokolonije pod nara^|0 p^ normalo , ■
jo, ki je bila kmalo zadušena in	britansko vlado kot Južna Afri- j	^ ^ menda
Itaka reprtblika, katero ao progla- Avstralija in Kanada. Zato pa j je Mdei0 tako občutno kot r«
sili, je imela zelo kratko življenje.	je potrebno, da se da Irski takoj Infco.^^^^^^^^™
Večje število revolueijonarjcv so	samouprava. Velik vrišf proti na 1
x Sedanja vojna ni aamo stresla prestole, da so nekateri vladarji odleteli kakor gnile hruške z drevesa, - d^ £ ^^^ pa še bodo — temveč je kronane parazite tudi potisnila jih n|mj| v prsv uobeiiem m^ iz njihovih božanskih višin precej nizko doli med navadne j ker jih irei zapostavljajo po ne zemliane, da lahko vsakdo vidi na njihovih obrazih pege katerih krajih, kjerkoli la morejo, in bnuiavice poleg drugih odurnih znamenj raznih
veških bolezni.	j napol divje ljudi Kjerkoli re
Pametni ljudje so sicer znali tudi pred vojno in že|"boai" Irci, naši ljudje le težko davno prej, da je tudi kralj in cesar podvr^n vsem
veškim boleznim in neznačajnostim in še več: razmere in L tj njihovo zapoauvijanje in za
okolščine, v katerih žive kronani trotje, narede iz njUlni^vsnje. Heveda niso vsi uki,
največje hinavce, falote in prasce. Ampak vojna je dvtg-lampak v splošnem velja to pra
nila zagtor in seznanila tudi naivneže z resnico o "prezvi- rilo. Mnogo ameriških ireev »v-niia uauriu sc«uuiua vuu. mm	r- i|na važna mMU v ameriškem
Šenih vladarjih.	javnem življenju. Dobite jih v
Na svetovnem odru sramote stoji zdaj avstrijski cesar vseh poklicih, toda težkih del ne
Kari..Ta človeček bi bil rad "velik", daairavno se ni
stol še ogrel pod njim. In dosegel je, da je - velik lažmk! ^^e X .uit Francoska vlada je pred nekaj dnevi objavila pismo, deisvskim razmeram škodujejo ki ga je pisal Kari svojemu svaku, princu Burbon-Parmi ;««Jvsč tisti delavci^ ki so priprav
. £*n>0, d. ga odda
in tako je prišlo pismo v roke francoski vladi. V tem pismu, ^igH* Ircem se večkrat očit i ki je bilo priobčeho v sobotni "Prosveti", stoji — nedvom-lin motila ne po krivici, da igrajo no je bilo pisano v francoščini — da bo Kari "podpiral I v delavskih strokovnih organh*
. v.	o.v . .. — --------*----»	i sauiuiijii •• ■ ••* ------ --- *	i
zaprli in nekaj jih je bilo obsoje- Urtu anglcšfke vlade ao vrgli tudi ^j^ pu^ment doio.] , nih na urnrt, med njimi tudi sir ameriški Irci, ki pravijo, da iu-|	kripcijo za Irsko
Robert Cssement, ki je bil duša ,na Anglijo nikake pravice siliti te "revolucije". V tem upornem|v vojaško službo.
imajo pri svojih amerikan-
kripcijo za Irsko London .— Nižja zbornica ji petek sprejela predlogo za pt
-------c------- ' | »•«»^ r - —---—	Ino vojaško «!užl>o na Irskem. (
ki se zbirs v Nsrodni stranki, sta- gkih rojakih velikansko »slorabo,^^,^ v zbornici je izpadlo! la na strani, ker so se menda za-h^jti ti vodijo glavno bojno kam-lg^^ ve^ne M pmi|ogo vedali brezupnosti v uspeh revo-1 panj0 ux neodvisnost Irske. Sto lueije. Pri reševsnjb irskega ^tenov ameriškega kongresa jc la-vprsšanja pridejo v poštev še Ul- Lj nujn0 priporočalo angleški vla strci, ki ep tudi Irci, toda prote- di reii^v Irskega vprašanja. V
glasovi večine za predlogo.!
Iraka konvencija je pa skim i 45 glaaovi proti 17, :la m a vojaška pmlloji predložiti m
> »• ---------------T". |UI	-"-"o- -x------ - ■ mu irakeuui parlamenta v pod
suntovski Irci, ki pod nobenim Lmeriškem kongresu so hoteli ne- pre<ino postane veljavna. I pogojem ne žele prtti pod vlado I kateri zastopniki irskega poko- Horaee Plnnket», pred« irske katoliške večine. Tu vidir ijenja spraviti zadevo na i»v"° irske narodna oknveneije, je1 mo, kako veliko vlogo igra Vera UasliJianje in v ta namen predloži- djd pari^neigu poroeilo o i v irskem vprašanju. Lord Carson, jj resolucij, toda mr. Flood, ^^ zaključkih. Iz Dorori ki je vodja ulstrekih Ircev, je vo- p^^nik odseka za zunanje za-	j« večiiuT dclep
dil največjo opozicijo proti irski devc j® je o^vesti^ da javnega j „	^^^^
samoupravi Pred nekaj leti, kk 1 tBnliš|nia ne bo, ker bi pomenilo
rto in lw»i knnčnodo-l___.. nn«»n«tvAri 7.1-
na konveiuiji (večina na*ia
—	- - ---------- .-"T ' «IBI»«»J» ---'---_ ' . .cev, unioniv.i iz juga in peti
ie izgledalo, da jo Irci končno do-[v notranje stvari Svakih vod: eljcv izmed seda sežejo, ao Ulsterci grozili z oboro-1 ^niike dežave.
Res, je da je Anglija mnogo
v ženo opozicijo proti temu načrt n,
sprejela sledeče glavne tofla samovlado (home rule) Irske: Irski parlament mora liiti m
kajti tudi oni imsjo militarisUčno L^Ha ^pram Irski in vlada je ywjra vulliu:ivllt .............
organizacijo, o kateri so pisali, da to tudj ^^ priznala in dodala, L^ jn jnn ti mora enako o!.l bi tisti čss lshko postavila 200,- kar bi]0f je b\\o, toda sedaj je kakpr ang|eški parlament; Ir 000, mož pod orožje v slučaju, da L^p druga. Sedanje vlade niso ima popo!!|0 fiskalno avtonM
I atvar druga. Sedanje 1 kazale sovražnosti napram Irski in bržkone bi bilo še njihovo vpra-
ima popolno fiskalno avtonM pravicami, da določ^ea
kontrolira davke, sklepa trs*
1 ui£ivuiic	— -----------Kuiliruilltt U
inje rešeno, če ne bi obstojale po^odbc s tujimi državami in
velike razlike med samimi
bi londonski parlament sklenil 4home rule" za Imko. Katoliški rei ponujajo ahterakemu delu! irske vsakojake koncesije, toda
zdi se, da vedno brez uspeha, kaj-1 m	, .. „... _________
ti sovraštvo med njimi je preve- značilno pri vsem tem je, da j« atoj| j, $4 senatorjev in 2Hj iko. toda vsi katoliški Irci so e- Anglija edina država, ki je v «e- Liancev; parlament nima M dini V zahtevi, da mora dobiti sa-jfonji Vojni izvrela od vojaške L^jp^ti o zavesah krone in j
ma organizira in vzdržuje jalno armado; ir^ki usrli
.........- -----——• -Tt--- --	mu UI«1»« >»"" -----------ne »II «Mr|»u	r -J
boj že leta med Irci samimi na eni M navsezadnje vendarle lahko ne ^ izdajati poxebnejm drt
.. 1 «: Im na Jmini *- Anirlilll VI	. l i ■ 1 _ 1___ J„ Anfllul . ... .	t___.__1 - „.,,1 ni4
strani in na drugi * AngHjo. V zadnjih par letih izgleda, da ima angleška vlada resno voljo rešiti to vprašanje. Naredili so dogo-
lic "(>"	w~------- J
smatra kot'dokaz, da Anglija ja niti kontrole nad prt proti Ircem ni Uko brutalna, kot ^ ki giufij0 v momar»W
jo slikajo Irci.	1	\--------
Ako bi se v Avstriji, Nemčiji
vojaške svrhe, ne sme oaejjtH
--------------------_ _ ----------------i ske enakosti in ponehne ddj
i- vor, da naj razni zastopniki vseh ali j^teri drugi državi napravil mora	gvobodo pmtoa
. .....	jev.
irskih frakcij in strank ekličejo tak revolucionarni poskus, kot so konvencijo, ki naj sestavi formo Ltt napravili pred dvemi leti Irci, in konstitucijo za irsko ssmoupra- bi ^ Mtru z naj krutejšo silo. Tu-vo. Ts konvencije je bile pred ne- ^ Angleži so rabili silo m tudi
dsvnim skliesna, tods dosedaj^l« ni napravila nobenega uspe*m u« rezultata. Večina konvencije jc Sicer Že napravila načrt za irsko samoupravo, sa katerega so po-skušsil pridobiti tudi ulstmke zsstopnike, toda slednji menda
smrtne kazni so igrale svojo ulo-go. Vendar pa je imela angleflka sila za udušitev irskega upora nekako "nežen" značaj. Morda bi postopala strožje kakor je, če bi ne bilo javnega mnenja, ki v demokratičnih državah mnogo šte-
Slovenei kvpojle
IIberty-boaŠ
(MriatkvM* •
rfr
ga poslal John Veiderbarju, t i uiku SNPJ. Na ta ns^in^)«
be ral nega gibanja, kot pa med
Irci, daairavno tudi med Poljaki	zaaiopuae, ioa» eiruiiji mr..u». mokratiCnili artavan mnogo seismr^ , trftiani«opml
reprezentirs - cerkev politiko	zaktavajo isključitev njihove pro- k. ln vUda je vedeU, kako veUk gB*
mo^<	vin,. t««1 ipak* umounrav«	— i______;ma in «. I njeni člani vladi aen*rj»
V Irski so nolitično rssdeljcui
v dve etru ji sli stranki. Najm< nejša je Irska narodna štreni Njen glsvni progrsm se suče koli zahteve po samoupravi trsi Bali kakor jo oni imenujejo "r me rule" v zveri britanske rscije. Druga strsnks, ali ho zveza je Shin-Fein, kl zahteva polno neodvisnost Irske od A gltje in republikansko državno pravo. Mimogrede omenjeno, je tudi Irska narodjtft stranka Jh republiko v slučaju, da dobi fr-ska popolno neodvtsnoet Sin-fb-inerji so poleg politične tudi mi lit arktična organizacija. ksfti svoje člsne včšbsjo v orožju. <H obstoja is ena drugi otganfzs-
vinee izpod irske aamo uprave Druga težks stvsr, ki je ne bo la hko premestiti, je vprašanje cs-rine, v ksterem ee irske strsnk«, zestopsne na konvenciji ,ne morejo zedlniti. V splošnem je načrt večine ta, da naj dobi irski parlament polno moč odločati o vseh notrsnjih vprašanjih Irske. Parlament naj M imel dve sftmmici, višjo in nižjo. Irsko reprezentaci-jo sa. angleški parlament naj bi volil irski parlament Izmed xvo-jlh zastopnikov. Kako bo vm Stvar končala, je sedaj še nemogoče reči. kajti sedaj je duhove v Irski rasburils predloga angleške vlsde v londonskem psrls-men tu sa prisilno vojsško službo Ireev, ki se MU do sedaj isvseti
elja, ki 'Uaa miuurtatični Vn^aj	* T^LS1^ "f
in tO je, oeganhmetje	peO- AnglUo s vsemi mfori millUri
nt o voljce v. Slednji ee nahajajo po<l juridikeetjo irske narodne stranke. OrganUscija irskih prostovoljcev ima tudi v Ameriki precej članov in v krajih, kjer i-| vi večje število Ireev, ob gotovih prilikah selo radi javno nastopajo. Opremljeni so kskor prsvi vojski
Sovraštva Ircev proti Angle-
tudi dejanako podpirali Prod dvomi leti ae poalali revolucionarnim Ircem « potopljačo oroije in municije ln I njo ee je pri peljal tudi irski lord Roger Čase-
stičnimi silami, ds jo premaga, kajti NemČijs smstrs Anglijo *..> svojo nsjvečjo sovražnico In kon-ku rent in jo. Razume se, ds Angliji ni mslo leieče ns tem, kdo /ma gs v tej vojni. Angleške žrtve v sadnjih psr letih vojne so zelo velike, bodisi msterijalne sli tjenske ln nspela ho ree sNe, da dkapno s njenimi zaveznicami amags v tej vojni. Zs vojevanje je treba vojakov, mnogo vojakov Vlada je v sedanjem zasedanju pa ris men t s prišla pred poslance in Jim pojasnile situseijo. Pove. dala jim K da armada potrebuje novincev, aato je treba razširiti vojaške obvesnost ed 18. do 50.
du.
njeni člani vladi denarja u p nemške in habsburške avtokj je. ttavno ta metoda je p«JJ emu naro-lUivs tudi zl «ruge organuS
vpliv na javno mnenje imajo e-meriški Irci.
Mi ne odrekamo avobode Ir
eem iu nobenemu drugemu naro-» jo za nsš naroc' in želimo jo v imenu demokracl
in »en »to jo v iuichu ucui»«w»v.-
je in civilizscije tudi drugim. To-1"« f»okrscljo
in poraz kam ,'a. Ot y
-anirarij,
.	1	^	nro Miah preveč konservativno Uk- dini V zahtevi, da mora dobiti sa- L^n vojni izvrela od vojaške L^^ti 0 zavevah krone in j
p vagmi »redatvi in vsem svojim osebnim vplivom pra-L^ v je v mnogih boj|h Uoriiti. moupravn vsa Indca in tudi JSfaosti« narod, ki jc z angle- fne^ nlw,edstva, n,,sedati j
vično zahtevo Francije Z ozirom na Alzacijo in Loreno . la delodajslcem. Tej konscrvatlv- testantovskl dd. Tsko se vleče te tto drŽavo Uko tesno združen. ne ali ^j^ati mirovne poH
7, drugimi besedami se to pravi, da avstrijski cesar pod-lnosti jc mnogo vzrok tudi ameri-..........■■MH
pira povrnitev teh dveh dežel Franciji, kajti io je edina s s^i .»tem unionizma, kUe za dn pravična zahtev. Francije v tcj ^Dalje previ
v pismu, da se morata upostaviti Belgija in Srbija pod hetu narodnostnem vprašanju vc-pogojem, da Srbija zatre vsako propagando za odcepitev j dno solidarno in pri tem jih naj-i"*0^^laf*^ krajev od Avstrije. O Ruaji^avi.Kari, J^^^^JJ1!,^^1!^,^^ da pridrii svoje mnenje, dokler ne bo Um "postavne vtar fj^iitoliikfi Vsa njihovo de". Ljudska vlada aovjeta je pri njemu seveda "nepo- j politična moč se giWje pod ver-stavna"; Ruaija bi imela "postavno" vlado le tedaj, če »kim vplivom, v tem oziru ee bi tam vladal car ali kajzer, ki lahko deklamira o "avojih" '»endsJočUood vseh ostalih ks
narodih i. "avoji" armadi, kakor deklamira on. ^....... ^ ^JHU^
Piamo je bilo torej objavljeno in Kari je prišel v ki je nsvsezsdnje vseeno več li-ftkripce. Kaj bodo rekli v Nemčiji? Vsi kajzerjevi tra-bantje godejo neprenehoma, da sta Alzacija in Lorena nemški deieli in da še niti misliti ni treba, da bi ju Tran-cija dobila nazaj — zdaj pa pride ceaar Kari, zaveznik kajgerjev in piše predsedniku Francije, da podpira povrnitev teh dveh deiel!
In Kari si je pomagal iz zadrege z drugo lažjo. Brzo-javil je svojemu mogočnemu gospodarju v Berlinu, da ae franctfaka vlada laže in da on "indignantno zanika, da je kdaj podpri zahtevo Francije do Alzacije in Lorene". Dalje pravi strahopetni Kari, da so "avstrijski topovi na aapadni fronti dovolj velik dokag, da se borim sa omenjeni dve deieli in sem pripravljen boriti se za n ju kakpr za svojo lastno zemljo". Kari zaključuje: "Pri tej priliki Vaa (k^jaerja) ponovno zagotavljam o popolni aolidar nosti, ki obstoji med Vami in menoj in med Vašim cesarstvom In mojim. Nobene intrige in nobeni poskusi, pa naj pridejo od koderkoli, ne omaje jo najinega tovarištva y orožju In skupno bovs izsilila častni mir."
Te besede npričujejo, da ni pruaki avtokrat ne mote teleti boljšega vazala kot je avstrijski cesar. Ponižni hla-pev kajzerjev je povedal vsemu svetu, da so njegove besede "moje cesarstvo, moji narodi, moja armada, moj boj" itd. le deklamacija prsznih fraz, kajti v resnici je vse Viljemovo in prusko.
Glavno pa je, kdaj je Kari lagal. Francoska vlada se ne bo blamirala pred ^vem svetom z objavo pisma, če bi ne bila prepričana, da je avtentično. Clemenceau je
že enkrat povedal, da laže grof Cernin in s njim vred cesar i^p^^im^l^ka^ Kari, ker trdita, da je Francija pod roko iniciatirala ne- revoiucijoneml duh ireev in jih kakšne mirovne sestanke v Švici. Kari se torej laže svo-	' aa " "
jemu gospodarju in grdo se smeši, ko govori o avstrijskih kanonih na zapadni fronti, kajti ves svet ve, da so avstrijske čete prišle v Francijo na kajserjev ukaz. Kari se de-
ma in junkemtva. dveh ali treh organizmu, to razdeli na tiste ergttSJJJ
ali naj pa vso vsoto prip* ganizaciji	J
Napredne orgsnisa^
da irsko vprašanje se mnogo razlikuje od jugoslovanakega, polj-
skegs ali češkega vprašanja. Pri.-——	o na kap!
tlednjih iers jezfkovno r»redr+
»tno vprašanje glavno ulogo. Ir.|^*nic m VOjr^l nrm*d akl jezik apada danes med mrtve. Pri ljudskem štetju leta 1901 so našteli med Irci samo 20,953 oseb, ki ne znajo drugega kot irski je-
zik. To Število, prišteto k tistim, I »j«*	r- -■ M9y
ki znajo oba jezika, angleškega vojni	^
kot irskega, je znašalo pri ljud «a *kem štetju leta 190! 041.142,	^Zok a'i>» ?
14 odstotkov vuega irskega
bivslstva, ki raxaiaejo stsri i«ki Js *o\lno*< je.	r)t
jestk. (Hlska liga vrši propagan^	^L^inT
do med mladino in jo navaja k1— -trebnmi.
do me<t mlanino m jo nnvnja k —— r- n> r. ^m iu učenju irskega jesika in k	JJ, I
rm\jn gslske lhersture Pri temda jI W
S **	* velike ^ItŽ^tP^^i
kajti število učencev teh predme-	godili i	M
tov vedno nsrsščs Tods irskeg;i Poaiv se ti^ '^ ^
naroda z lsetnhn e»>čcv.1nim jeal- ssv, in naša ^ k|lf| ,
kom ne bo mogoče več mrtvaritljraorsmomtavaa ^ ^
U .n*kMsa nrodrla še tako] ml našimi »rnlsn ^m
ker je angleščina prodrla globoko v ljudske mase, da je «9 bo mogoče več Iztrgati K poan-gleievsnju ps so precej pomags-H tudi ameriški Irei s preeeljevs njem Iz domovine v Ameriko ln obrstno. Angleški dislekt, ki ga govore Irei ni lep In tndi ss ušr ea al prijn/cn
msndrsnl ne«sš^^. avtokrstje, na*protm cije.
^ijc in ua teste daleč aa bujuo i« nafel ffran-
ui Američane kakor zid Ha [L meatu. Ameriški pešci ao ^koprneli po boju iu izpolnilo "L je, kar ao želeli — dobili ao ^ee ua odprto polje. Prvi nem-j nipad j« bil izvršen ob šestih
Btnj i" d™** j® 8lwlil .P61 ur 0t)i. Bojevanje je trajalo do nakar ao ae Nemci urnak-
Bin za seboj pustili bojno polje Lgto z mrliči. Ameriški stroj -ipuikarji ao izvrstno vrSili avojo Eo Po končani bitki so ae ^vili topniški dvoboji, ki ho ijtli malone vao noč.
K Hemcev napadlo — 30 je ostalo livih.
K«w York, 14. aprila. — Adj. gmond Starband, ki ae je prav-ir vrnil iz Francije, pripoveduje, Ao io Američani 17. marca nagli Nemce, da so pravi vojaki. KI Nemcev ae je splazilo do ame-Rega zakopa in nemški častnik i g vpil v dobri angleščini: "Pri-ite ven, ameriški psi in ae borite, ko a mate!" Eden Američanov i ugnal vanj ročno granato, ki a je odbila obe nogi. Nato je bil rvavi spopad, v katerem so Ame-hni pobili 180 mož — le dvaj -t je odneslo zdravo kožo v nemir ukope. Dotični Častnik, ki je pvsl Američane na -boj, je bil ad vojno trgovec v New Yorku. jeli Nemei so izjavili, da so ho-!i Američane oplašiti, o katerih mislili, da niso nobeni vojaki, da na avojo žalost so se prepri-ili, da so se motili.
blavni btahi aaav^ea aa lawndami ATE, ohioaoo, ilu
UPBAVNI oa—at 4 Proaooeaik: Jaka VogriA, bea »0, Le •aUo, VL . L Pedprodoadaik: j. Bralko vi«, b. f. d. 4, bos m, Btrard, laa O. Podptodoadaik . JoM Kakolj, »41» Bwtag Ava., Be. Okloafo, UL Tajalk < Joka Vordorbar, 1700 Ho. Lavaiale Ae*, OBiaaga, Uk < Blagajniki Aatoa j. Torkovoo, P. O. Bos i, (Bsaos, m lafiaalkai i Joka Motak, 40M W. 11* Bt, Oklene, Hi 4 ,
i na jotrib. Poakuaite to i ua«r imate au-omonUive , »t goaabna asi si jomalo to 1
Aatoa Hraat, Oea. DoL, Oaaoasburg, Pa. Jela lailii, boa IM, Basitktaa, Pa. Moli Plot orla k. Ml bos, Bmlg.rilk, P*. Jakob Mik lo* 414, L. Bos I, WlUook, Pa. M. Petrovlek. 1M1I Balo Ave, OolUawool. a
V. J. Bora, M. O., M0I Bi Olalr Ave, Otovalaai, Okle. ▼Al DBNABNB SADBVB IN BTVABI, M M Utaje gL spraraoga U A N. P. J. aaj aa pošiljajo aa aaakevi
JOHN VBBDBBBAB, NIT-B Bo. Lairalale Ava, OBlaago, B. »BITOtBB OLBDB OBNBBALNBBA POSLOVANJA aa foiUJ
JOtl AMBaotiO, Boa Ml, OanBat BADIVB PBBPIBLJIVB VBBBINB, H M Ji iMKH prva la ie •taaaa. aa poilljajo aa aaalevi	«
ANTON B1ABT, Oea. Dollr., Oasosabsrg, Pa, VBI DOPIBI, maprara, ilaakl, aaaaaalla MA Bi "Preevete" aa p
PROSIM
alovenake ujetnika v ruskem ali italijanskem'ujetništvu, da ml spor oče, če vedo, ako 'je moj brat Igna« Nagljč, doma v Žireh pri Idriji, Še ilv aH ne. Zadnje piamo sem prejel od njega pred dvema letoma ir. Neuiuark*a, (loritje Sta-jcrsko. Slulil je pri 20. lovakem bataljonu. Kdor mi naznani kaj o njemu, dobi dva dolarja nagrade MoJ naalov je: Frank NagliČ, P, O. Box 228, Dunlo, Pa., U. 8. A.
VBB UPBAVNiiKB BTVABI, aarolalaa, ogleal, aa »Httjajo aa UPBAVNliTVO "PB08VBTB", IMT-M Bo. Lavaiala Ava, (
T koroapoadaaol a tajništvo« i, V. p, aveiaMtve* la a "Proavote" ao rablu laiaa aradatkov, a»arva4 aapfMte aaalev, kl dea, ako lollto, ia bo vaake atvaa hitre roleaa.
1 loja glavnega apravaoga odbora aa viRJa vaake prve aak la «
drlo dobi
dobro izučen krojač. Želim dobiti dobrega in izučenega delavca za atalno krojaško delo. Zglaal naj ae platneno ali pa oaebno na naalov: V. Kašlč, 508', i. Rroo4 Johnatown, Pa.
PRGF. DR. MULUN
CDRAVm — bpboiaubt ka blovbmob
411—4111 Avenue
Angleška garniaija v Armentiere au zajeta.
London. — Kakor poročajo i/. Berlina, je bila zajeta vsa angleška garnizija v Armentiereau, ko je to meato padlo Nemcem v Pj-ke. V gamiziji je bilo 50 čiatnl-kov in več kot 3000 mož. Obenem ae hvalijo v Berlinu, da so vpleni-li v Armentiereau 55 topov, veliko število atrojnlh pušk in v čjo zalogo streliva.
Nemci trdijo, da je število angleških gjetftifcov v Flandriji na-raalo na 20.000 bož, med katerimi je tudi en general.
Američani pomagali odbiti velik napad.
Pariz. — Uratino razglašajo: V gozdu Apremont je aovražnl k Izvršil močan napad na naše pozicije v leaovju Brule ln zasedel nekaj tal na naši sprednji črti. Francoake in ameriike čete ao pa takoj izvedle protinapad in pognale Nemoe nazaj. Američani so ujeli 22 mož, ki ao apadali k šeatlm različnim enotam.
Apel ia nove ameriške čete.
Washington, 14. aprila. — Za -Liki ro ponovno apelirali na Buiene države, da čim prej mo-pe pošljejo nadaljne vojaške četo morje. Brigadiranje ameri-ph čet z angleškimi in franco -wui enotami se vrši z veliko na-
" Proevete pila m blageetanja ljudatva. Ake ae etrinja« i njeal-mi idejami, podpiraj trgevee, Id oglašajo v Pwavod, ▼ aalafl
ne po emernl eent
Ameriška izgube.
Wa»hington, 14. aprila. — Včo-U objavljena lista izgub vsebuje iraen. Izgube so porazdeljene: p je ubitih v boju, eden je umrl L rano, sedem jih je umrlo valed Hezni (nazun enega vai za pljuč-ko), štirje so smrtno ponesrečili, pt je težko in 60 lahko irniije -
V petek objavljena lista vsebu-''1 imen. Izgube ao porazdeljo-l Pet ubitih v boju, trije so u. Hi » ranami, Seat je Umrlo vs -a bolezni, dva sta smrtnp pone-Na. itirje so težko in 28 lahko Fjenih in tri može pogrešajo, ki aenda ujeti.
Rad bi izvedel
i mojo Ženo, katera Je pobegnilo
di^e 26. marea 191H z Androui Ko-Uolla, rodom Iz Galicije, starim 28 let. Vzela ata seboj osemletno hčerko Marijo, katera je na kratko ostrižena, in petletnegA aina fttifa ln štiri mesečno dete z Ime-iioni Ani; moje žene line je /o flja Druščak. Ona je pet čevljev v isoka in ima neko rudeče znamenje na licu t fanUk dtif ima pa ob-žgana praa. Cenjeni rojaki, če kdo za nju ve in mi jih naananl, mu dam $25 nagrade, ftehajata ae nekje v Chicagu ali pa v De troitu, Mich : . Andrevr Kokolis, ki je odpeljal mojo ženo, ima tudi avojega sina a aeboj, kateremu je ime John ln je atar 13 let. Kakor hitro ml jih kdo naananl, mu dam $25.00 nagrada. Vaa plama Je na-aloviti na moj naslovi' Nikolaj Dručsk, P. O. Claghorn, Pa., (Ia diana C'ounty.)
aarvoaaoot, brvaa bolraal, baker I odi drage belrrrl aolklk. Oadravl rasi boioaaa katero provaaaaa v svojo aMa, ( jiorablja aaJbeUM Maibaha, aaoriska ta odataltb dolov aveM adravlla. Nlaka 1 Nftivil t#fiipii Blii papaknau JoaOoas M kaaal aa aiilvl veliko število Blovoaasv. Oaalao
tert;:
NORTH SIDE STATE BANK
hock snufitojr, wyo. m* kapitala in misavi iimjimi
SLJ5^1°, Hlffisto^d^B^/N.
m siBiaai araar vaiai m*»mm v a»o MbsHsi aa -mm aroos PlaBalaasa I adatataa rlrmi aa Boaka vlaga. uoCMA KONaaavair ' aiaa—»ia tMBTttoeoa.
'	»tlUplillflfli
Zastonj.
III Fonrtti Av«h Pltlaburgli, Pa«
mt u. vttM n. --^T......
.......................i...................VJ.t"l"
VELIKA VAS
ROMAN
»pbal EDCAR MONTEJL PmlmnM F. K.
''Delili ate ie večkrat 'Nouvelliate', to morate topet pričeti in priporočati ljudem, da bero KI a» no. Dajte liet pričeti io priporočati ljudem irlaano. Dajte liet tudi svojim hlapcem, najemni* kom, in ne pozabite jim zagroziti takojšnjo odpoved za eiučaj, da bodo volili alabo, to je republikanske."'
"Da, pre častiti, toda niuJ mogoče. . atro-
"Ne akrbite za to, moj ljubi Monestrell, čaao-
piae vam bom dal jaz."
"Lepo, prečaethi."
"Sodaj mi pa povejte, ljubi prijatelj, ča pride gospod Tenki večkrat k vam f On je jako Iju-l»esniv mlad moi Naši dobri bratje, katere večkrat obišče, ga ne morejo prebvaliti; on je eieer še nekoliko otrok, aH to ni nikaka napaka, in Žena bo poleg njega jako erečna."
"Kar mi ne ugaja, je, da mi ne prineee dokazov o svojih premoženakih razmerah; čudno se mi /Ai, da Chanat toliko čaaa odlaid a dokazom, da je njegov aorodnik vreden Lucije."
"Seveda bi moral prijatelj Chanat nekoliko »»olj hiteti, toda mladi mož je gotovo bogat in vi sami, ljubi Moneetrel. . ."
"Ne gre za mene", vzklikne Moneetrel, "jaz sem reven mož in zahtevam tx*atega zeta. Ce Te-nin ni tako bogat, kakor mielim jaz, sploh ne dobi Lueije."
"Potem pe vsaj računam na vašo obljubo, da
je Gsltler ne d<*i."
"Tega aieer niaem obljubil, da pa ne dem ličere sovražniku, je gotovo."
Župnfc gre k davkarjevim, b katerim je bil povabljen a kaplanom na večerjo.
Našel je kaplana že pri lepi goepej. Učila ga je vezanja, on pa je delal to v šlapiezh, ki ao bile namenjene gospodu davkarju.
Kaplan je sedel pred napetim platnom, držsl šlvanko v roki je vbadal a avojimi debelimi prati j preveč je napenjal volno, kakor
ko je to zaglodel, nI bil malo začu-nekoliko ogorččn, ali pogled na okna bila so zagrnjena, torej radovedni nbuTrhogli videti notri, zzdovoljil se je "Pa se dobro zabavata." 'Hodite, gospod župnik", pravi goeps Slepiči-moj moš pride kmalu domu." ' Davka* se je ves popoldan izprehajal po glavuem trgu z izzivajočim obrazom. Stopil je v kavarne in gostilne Ur rekel: "Vaši republikanci me niao hoteli eprejeti v klub, veate kaj se aedaj zgodi z njim? Zapreti ga bom dal, pojdem nalašč v Orenobl, da to doaešem. Če bi bil člen, verovil bi njih klub in se zavzel za njega člane — ker jim bo kmalu potrebno — ker me pa niao hoteli eprejeti, rezderem jim klub, v osmih dneh izgine z površja. I"
Gospod pl. Slepič se je peljel res v Orenobl, ali nl se sadovoljti samo s tem, da je ovadil klub kot "zbirališče najnearamnejše demagogije", o-vadll je tudi predstojnika zglaailnega urada ia maščevanja, ker je na njegov poziv, naj ae zavaa-one za reakcijo, odgovoril: "Niaem političen agent in ae ne brigam za volilne sleparije."
Ker eo člani kluba vedeli, zakaj ae je peljel davkar v Grenobl, pričakovali so razpust kluba popolnoma mirno.
"Shajali ae bomo pri meni, čosopiae pa naročimo na naše naalove."
Allard potegne Oaltiera na stran in reče t "Prijtelj, ali veš, k*j se govori?" "Not"
Chanat aem reznaša veat, da menjata Tenln in tvoja ne vzeta ljuba vna plama."
Albert ae prične na glas smejati.
"Vem, kaj je na tem, ali ni se ti treba vane-mir jati"
"Saj ae ne, ko vidim, da veš za etvsr", odvrne Allard, "toda ljudje so zelo razočarani ln pravijo s "Ali je mogoče, goapodična Lucija pusti Alberta? Ta lepa poroka, na katero smo »e že tako veselili, I njo torej ne ho nič?"
"Le pomiri ljudi, Lucija in jaa sva edina, poroka bo gotovo!"
Ko je pokazal Chanat določenega dne Mone-strelu pisma, vodihne zadnji: "Ah, aaj to nl Luel-jlna pisava!"
"Le poglejte jo natančneje, očal nimate a seboj; seveda je vaše hčere, od koga drugega neki?
"Od koga je, ne vem," vzklikne Moneetrel, "ali da to nl pisava moje hčere, vein gotovo!"
"Ali," aavplje Chanat Hednj razburjeno, "go-upodlčna Lueija vendar ni smošna" . . prenehal je, kajti ni hotel priatevlti: "norčevati ne iz mene."
"Kaj Je na tem, hočemo takoj zvedeti," pravi Monestrel, "proeim, pridite s menoj."
Bankir, kl ni hotel dati pisem iz rok, jih upravi v šep in obs go<q>ods gresta proti Moneatrelo-vemu domu.
"Ali poznaš ts pUma?" vprsša Moneetrel svojo hčer " "Da," odvrne one mirno.
"Vklitel" vzklikne Chanal "
"Moja? Ne, odvrne Lucija, "Ti vendar nemi-nliš oče, ds bi odgovorila goapodu Teninu? Zdelo »e mi je nearamno, da se drmne mi piaati. In še bolj nedostojen je bil način, kako sem jih dobivala. Co bi se ne hotela nekoliko pošaliti I njim, kar ae« *e Htorilo pri njegovem cenjenem obisku, hI «e pi-*em še ne dotaknilo. Vseka eem jih, pe jih niaem odprla, temveč aem Jih poalala, kakršna ao bila, guapodu Albertu Oeltlenij gospod Ueltier p« j«
narekoval kosiu odgovore, ter jih odposlsl ns nje-
Chanat se vgrigos v ustnice, jezno vrže vaa klobuk m gre brez posdrs-
Kraljica Dagmar.
va.
"O, eedaj si pa razjezila K<>»P"i« župana," vzklikne Monestrel in kiti za njim.
Lneija vzame raztresena pisma in reče svoji prijateljici Ani, ki je bde pri tem navzoča: "Daj U pisma Albertu zopet nazaj bt mu reci, naj jih rasdeli po Rojboni in pove povsod, kaj je ž njimi. Smejali ee bodo na Chanetove stroške, mene pe o« bo mogel nikče sumničiti, da bi kedej dopfeovela a tem Teninom."
'' Hitim, da mu jih dam," pravi Ana de tistega dne ao krožila piani a iz roke V roko. Smejali eo eo vai in ae veeelili, da se je Jfopan tako lepo"vsedel."
Ta po je bil akrajno razjarjen. Ko ga j* Moneetrel na cesti dohitel, da bi ae opravičil radi Luči jinega ravnanja, je vzkliknil: "KajI is praja-teljstva do vaa, Moneetrel, aem piaal evojemu eo-rodniku, da bi odvrnil od vae aramoto, ki vam jo je napravil vaš najhujši aovražnik a tem, da je zasnubil vošo hčer. Hotel eem ji dobiti dobrega in boge*ega soproga,ona ae pa aedaj norčuje iz mene. Ali to pride od tega, če ee vagojuje deklice v posvetnih zevodih! Ali je to kako obnašanje? Ali ste že kedaj slišali, da bi se norčevala kedaj hči iz lestnega očeta? Da, tudi iz vaa ae je norčevala aaj vi ate želeli to zaroko gotovo ravno tako kakor jaz. Toda aedaj ne bo nič iz tega, mladeniča pošljem domu, vaa, Monestrel ps prosim ptfrabi-te, da sem ae predrznil trenotek, zagotoviti aire-čo vaše hčere. Da, to je zehvalal To imam od svoje dobrote!"
"Toda, cenjeni gospod Chanat, ne amete biti takoj hudi."	v
"Lahko noč," odvrne Chanat kratko in eto-pi v avojo hišo.
Za vrsfs, ai miali Moneetrel, to mi je napra-, vila zopet ta eatanova hči. Tenki je gotovo bogat, aedaj pa ne bo nič is tega! Takoj jutri ho-^em pomiriti Chatana.
Ko je prišel domu, je rekel Luciji: "Lahko se poelavljaš a avojim činom, s poroko z gospodom Teninom ne bo nič" "O, kaka sreča."
"Ksj? Predstsvimo ti mlsdegs, čednega moža. . ."
"Samo nekoliko predcfcel je.' "Toda bogat.. ."
"Tega ne veš, oče."	'
"Seveda ne vem tako gotovo, toda Chanat pravi, Chanat je bil moj najboljši prijatelj, aedaj si naju pi razdvojila."
"0.V.Chanat prijatelj. . .1" "Gotovo, prijatelj, moj prijatelj, moj nekdanji notar, moj sedanii bankir, ki posni vwg ršzmere. ..."
» "Ali te pripravi lahko pred kasenekega sodniki?"
"Pred kazenakege . . . gotovo ne. . .! Ali kej noj to. . . .?
"Torej če ti ne more škodovati, kaj zato, če pozne tvoje razmere?"
"AU," vzklikne Moneetrel, "če je Tenin le bogat?"
"Naj bo, kaj me to briga? Jas vzamem vendor le A|j>erta."
'Vraga vzameš, ne pa njega. Albert bo pregnan."
"Vzornem ga vaeeno."
Moneetrel stiane pesi. "Oče," pravi Lucija reeno, "premaguj ee, še cd zadnjič nisem okrevala, — ne prični mvova."
Moneetrel je komaj pričakoval prihodnjega dne, da je šel k Chanatu in proeil, naj ne pošlje Tenina tiezsj v Vernouz.
"Luciji sicer Še vedno roji Oaltier po glavi," pravic "toda morala ai ga bo isbiti, ker ga pošljemo v Novo Kaledonijo, taka me je zagotovil goepod župnik."
"'Ne dvomite o tem," odvrne Chenat. "Kar se pa tiče Tenina, sem mu rekel, da zanj ni več obatanka tu, je pričel ubogi dečko jokati ln mi prisegel, da ne bo mogel preživeti, Če ga zavrača gospodična Lucija."
"Ubogi dečko," ponovi Moneetrel "Toda če je temu teko, bi vendar končno rad pogledil..."
"Di da, vi mialite njegove liatine, ljubi Monestrel; zvečer jih pregledam, aH aedaj me morate opravičiti moj poljeki Čuvaj me čaka spodaj, imam jako vašen opravek." "Jako vašen opravek ..." "Da, klub, h kateremu epadate tudi vi, be dnnee oblast veno zaprt, ravno tako tudi kavarna,, v kateri ee nahaja.
"Kaj, kavgrna tudi?" "Da, aedaj pa moram paaiti, da ae izvrši na* tančno prefektovo povelje."
"To je povzročil gotovo davkar?" "Prefekt sam," odvrne Chanat, katerega jo jedlo, če ae je mislilo, da Ima v Rojboni kdo drug vpliv, kekor on aam.	|(
Republikanci, ki ao to aami fc*revideli, ao prehiteli oblast, zaprli ao prostor« aami. Okna eo aadeleli, vrata zapahnili in zaklenili, pod okni pe aa obeelli veliko teblo z napiaom:
Klnbova kavarna In klub
eta bila na oblastveno povelje
zaprta. Otvoritev po volitvah f
a	f
V Royhoni je bile razburjenje veliko, ljudje so vrsU skopaj, ds bi videli kako je videti oblaat. veno aatvorjena kavarna.	»
Stali ao v gručah, in kakršno narava je Hael kdo. toke pa je opazoval pričetek aovrašnosti, s at rakom In ardont.
(DnlJo aUdn
TRETJI DEL. L * DOMOVINI.
(Nsdaljevanjo.) Toda še ta dan ao se prepričali, kaka ae vae kon£a in že prihodnji dan ei Pfembla po navadnem načini,, posadili ns vojvodski pre-stol.;,. Le to jim ni hotelč iz glav, da je prijezdil v mesto kakor poslednji iz vojvodeke družine. Tako rfvno opravljen, čelada zamešana, brez perjanice, krzno oživelo, brez najmanjšega okraaka, meč v priprosti nožnici na običajnem jermenu, vrapec čisto brez odeje.,. Nikdo ni pomnil, da bi bil Adaj tako prihajal v Prago kak Pfemislovec in nikomur ni hotelo v glavo, da bi mogel takO prijezditi v Prago aam vojvoda.... Kaj vse je moral pač v tujini pre-trpeti, da je celo njegova oprava taka slaba! Kaj pač njegova ao-proga? -r- Kje ata njegova otroka! ... Nič ni bilo slišati o njih!
—	Kakor da več ne živč! — Kdo bi bil rekel še pred dvema dnevoma, da pride danes v Prago, da sede jutri na preatol in da mu njegov brat vae tako prepuati. Ih vendar je to dejanaka resnica!
Dobro —» zelo dobro je rekel oni dedek; "Čudne reči se godijo
—	Čudne, ljubi otroci — Sveti na ši patroni naa prihajajo gledat
Ameriške vesti.
DETAJLI O UMORU ITALIJAN SKEOA PROTESTANTOV-8KEGA DUHOVNA.
Pittsburgh, Po. Vaak čas pričakujejo, da primejo morilce rev.
uke D'Amora, župnika italijanske protestsntovske ephkopalne eerkve v Braddocku. Znano je, da ao ga mnogi Italijani sovražili, ker je učil protestantovsko vero. Pred dvems letoms gs je napadel Ita-ijan Frank Somero in mu priza • djal rano z bodalom na obrazu. Npadalcc jc izvršil samomor v prisilni delavnici. I D'Amore jc prišel pred šestimi eti iz Italije in pred štirimi leti je bil ordiniran za protestantov-akega epiakopalnega duhovna. V italijanski naselbini,je imel velik vpliv. Pridobil je več svojih ro jakov za novo vero, kar mu je pri katoliških Italijanih nakopalo so vraštvo.
Že zadnja dva meseca jc D' Amore trdil, da postane žrtev fanatičnih sovražnikov. V sako noč ao mu fanatiki tajno tdedili od cer kve do doma. Prejel je tudi več grozilnih pisem. Prosil je na policiji, da mu dovolijo nosit samo -krea v njegovo obrambo.
Policija sodi, da je bil D'Amore vstreljen iz zasede, ko je hote vstopiti v zvoj dom.
Denver, Oolo— ClurU n. brzojavni uradnik na vsled gazolinske ratatrtSl strašne opekline. jc trpel hude in nezuoJ ii ne, ni izgubil pričujoč^ Ii zadnjimi močmi ne je vlek» semaforja in ga po*, a vil da ustavi ekapresni ftJ Vlakoapremuo oaob* * J Davisa napol nezavestne* raj vsa njegova koža je bila/ hurjih. Prepeljali so ga v <u sko bolnišnico. ŽiVe| je ^ ure, nasmejal ae atariae,,, in, n umrl. Skozi vae štiri m jc trpel strašno, ni enkrat! kal
Daviš je opravljal službo n, «taji Deertrail, Colo. Stali sU posodi na postaji. V eni je bg trolej, v drugi pa gazolin. Zja ob petih je bila še tenu. Post je, da vzame petrolej. V t tu notku je nastala eksploaija, | je spremenila v živo bakljo.
Daviš »e je spomnil, da im ti ekapresni vlak štev. 103. fi ne vstavi, se zgodi velik« nei Vlekel se je po vseh Štirih d inaforja in pritegnil držaj Zgrudil se je na tis in v tem nju ga je našlo vlakoapreij sobje.
GEN. OOETHALS, tiF PARTMENTA ZA
NE POTREBŠČIN
ftPUON PRIJET NA POTU V MEHIKO.
In ko ata oba brata obstala na HradČanih in skočila s konj, sta ..topila najprej v svetovitsko eer kev, v cerkvi k svetnikovemu grobu, potegnila ovoje meče, jih položila v obliki križa na grob, po kleknila in ai priaegla večno zvestobo...
Češki goepodje valed ginjenoati niao in niao mogli videti; le desnice eo ai stiskali še enkrat, kar najsrčnejše so mogli... Stari Černin je poslal roko tudi raečenskegu Boriti in Mešku s Pernce, šepeta je: "Bili smo si sovražniki bodimo si zopet dobri!" In Smečenski in Perucki sta stisnila vraskovito Drslavovo roko in je nista niti hotela izpustiti iz svojih desnic, oba Obenem govoreča: "Davno sva že mlalila na to; toda nisva si upala, ker ava ae bala, da naju zavrneš!' In tema dvema sta se pridružila tudi Bevor 8trakonieki in Ratmir a Krasikova,..
Ko ata Pfemial ln Vladislav še vedno klečala ob grobu avetega Vaelava, so se oglasili na cerkve nem tleku težki koraki, zvenele so oatroge, jeklo je žvenketalo ob štirioglatlh kamenih, in po svetišču se je raalegal glas, prihajajoč tako popolnoma iz dna z/este poštene češke dqše: "Saj aem že slutil — saj sem vedel naprej da sc zgodi tako... Bodi zato na vekov veke češčen in hvaljen naš ljubi Goepod Bog!"
Prihajetfoči v visokih jezdeški čevljih, s težko suknjo ne teles«, | Ivjem ne belih brkab in ob boku z mečem sa dve roki je bil gospod Peter, župan na Dreviču, prinaša joč v Prago knesu Vladblavu novico, da of je baje vrnil PFemisl ln da naj ae apominja svojih ob| ljub, s katerimi je tolikokrat prepričeval na Dreviču avojega "jet-ničarja" o odkritosrčnosti, nese bHfni ln požrtvovalni bratovski ljubezni
XI.
Na Malhovu ao ae pripravljali k božičnim praznikom.
Toda goapa Adleta je poetajala bolj ln bolj zamKljenz. Sedla je v naalonjačo, aagledala se molče pred-ae, oči ao se jI kalile — kali le, da je bilo v njih polno megla kakor zunaj pod širnim nebom, vatala, stopi I s k' oknu, zagledala se v sneženo pokrajino, ln na ob -ličju jI je Izraz zatajevane ža oMl postajal jasnejši in jasnejši .H
Pfemialovo poelanetvo, ds se je njegova pot na Čelko končale t dobrim uspehom ki da jo vabi v domovino, Še vedno nl prišlo.,. Nikjer nl bilo slišati niti beaedice o tem, kako je ne Čsftkem. AH je srečno prišel v rodno dešeloT AH nl mdel na potu v roke svojih sovrstnikov? Tn niti brat mejni grof ae nI pripoznal k njim, kakor da zanj ree ni sestre...
Zdelo oe je, da so goepej Adle-H na belem čelo ie prikazuje vra-aka ln da ae nad temnimi lasmi tu in tam blišči še tudi srebrna nitka.
(Nje pribodajiš.)
VSAKMs m
Salt Lake Oity, Utah. — Carl von Haagsmar, vohun in bivši taj ni agent na pacifični obali v slu £bi avatro-ogrskega poslaništva v Wa«hingtonu, boljše poznan pod imenom Chauncey Hallender, iz učen telegrafist, je doapel spremstvu zveznega maršala A quila Nebeckerja, iz Preftcota, Ariz., v tukajšnje mesto.
Haagsmarja so prejeli v Arizoni, ko je hotel uskočiti v Mehiko, k'jer je imel že vse dogovorjeno da postavi brezžično postajo in tako informira nemške agente v do godkih v Ameriki.
Iz Chicaiga prihaja vest, da jc majhna žena, ki jc dejpla, da ?e piše Nellie Hallender in je vohu nova soproga, izpovedala prav če dne reči o Haagsmarju
Povedala jc, da ga jc poročila pred sedmimi leti. Dejala je, da takrat s\ft še ni poznal generala Hindenfcurga, poznal ga je pa njen soprog. Govoril jc o njem kot o svojem prijatelju. Dejal je, da je njegovo pravo ime baron Car von Haagsmar in da je kapitan avstrijski armadi. Njegov oče je bil avstrijski konzul v Norfolku Va , in Bostonu.
Izvedela je za njegovo ime, ko je čitala brzojavko, adresirano nn barona Carl von Haagamarja. Od poslala jo |jc njegova sestra, so proga nekega vinskega agenta po imenu Dcvereeuz na Francoskem
Haagpemar je govoril pravilno angleščino z majhnim tujim na glasom. Preživljsl se je kot tele • grafiat. Imel je vedno dosti denarja.
Nekega dne je svoji ženi rekel, da ae združi z Lee Chriatmasaom, honduraškim revolucionarjem, kot kapitan oddelka za atrojne pu ške. Preden je odšel, je kazal veliko vaoto denarja in trdil, da mu jo je poalal Chistmass.
Soproga ni sHšala o njem tri le ta, dokler ji ni pisal, da je bil hudo ranjen v Mehiki In da se zdravi v St. Louiau. Kasnejše je izvedela, da ae je zopet vrnil v Mehiko.
Mm. Hollender je dejala, da je vedno miallla, da njenega soproga nekega dne primejo kot vohuna.
UMOR IN BAMOMOR.
Pishers Ialand, M. T. — Saržent James Bojrle od^obreŽnegs topni-štvn je ustrelil vojaka in ranil več drugih vojakov. Med ranjenci je tudi lajtnant Jean Bechend. Kon-'•no je Še sebi pognal kroglo v glavo. Splošno sodijo, ds se jc ssr-žen tu zmešalo.
DELO MALOPRIDNEŽEV
Waahington, D. C. -J Peyton C. March, izvr generalnega štaiba, je nun ae je povečala oblaat genj aa nad armadnimi potr
Divizija za vzkladiščenjei važanje in divizija za' nakg nje in potrebščine ata wdaj i ženi pod vodstvom generala I halsa. Prvo je vodil do I neral Goethals, drugo pa Palmer E. Pierce.
Po tej reorganizaciji bo i Goethgls nadzoroval nakup i važanje opreme, pu&k, niv drugih armadnih potrel»riu| dovaianju v taborišča m šča, da jih tain vkrcajo in ljejo v Francijo.
ameriške je na izredni aeji ik
NEM&KA AMERIŠKA K Nf ZVEZA RAZPUf" Philadelphia, Pa. -
va '"'Nemške zveze'
da razpusti organizacijo, la je uradnikom, da izrofc1 riškemu rdečemu križu" U ki jih ima organizacija v blag Razpust nemške narodni nizacije je naznanil K. i Scholtz v Baltimorju, ki ja ] svetovalec zveze.
- Malopridne«! aa skušali vreči oaobnl vlsk ns Iturliutfton Železnici blizo mosta ni meji raz tir. Robert Morninp. železniški telegrafht, se je pelje1 ponoči z železniškim motorcikljcm po tlrn, ko' je nsletel ns ovlrs. Prr k tračnic ao MH položeni pragi. Malopridneži so najbrž imeli vreči ošabni vlsk raz tir, M je vozf! oh 9:20 p. m. In s katerim eo ao peljali vojaški novinci.
ŽITO ZA HOLAHD8IO Washington, D. 0.-
obrtni odbor je dovolil, da t odplujete dve ladji naloM tom za Holzndsko, ker prls kuje tam živil.	j
Tretji parnik dobi dovolj da odpluje iz nčltegs julnegi stana v Argentinljo, da tim -žito za Holzndsko. ^
MAJOR ARETBAl Deming, N. M. -Pomolu ni maršal je po inatrukr jib nega marihtla Andres Hu^ aretiral Jobn M. Birkner* jorja sto sedem ln dvaj*t*» akotopniškega polka. Maj* ner sc je ro<W v Nemčgi >j ženih državah biva nad tn let. Obtožnica mu očita, da K1 zakon proti Spijonaži. ,
"CHICKEN JOI" I6IK.
Bpringfield, HL rjjl Lowden je pomilostil »m«^ Campbella, poznane^ ^^ nom "Chicken Joe , k. P• ■
okoliŠčlnskih dokazih, daf ril ženo bivšega jolietakege *
čerja Allena, obaojen na
STOLETNICA
UiTAVB.
Bpringfield. DI. liOtvden bo predssdem>» dne 18. aprila, W	-
vo atoletnice dovoljenja lanje iWnoh.ke Illinois organizira W
Med govorniki jeJJ
Aubert, članjran^
DRČA VlTAtnA OmberUad. Md -
je potrgal brtop™* bHzo Pledmonta -Ohlo šelesnici jej ze dvensjat ur ^ ^
W. Vs. je ssHH eev