PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški ln upravnilki prostori: >687 South Lawndala An.
Qfflet of Publico tlon: 1887 South Lawndalo Ave Telephone, Rock well «004
leto-tbab mmf
Cene liste Je |6.08
Iter January 16. «ha Aot at Coa
Act at Psagi— «t March l irrt
CHICAGO. ILL*. PETEK. 10. JULIJA (JULY 10). 1941
Subscription 88.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 19«
Acceptance for mailing at special rate postage provided ter ta section 11 OS. Act of Oct 8, 1817, suthorlzed on June 4. 1818.
ČETNIKI NAVALILI NA PRIMORSKO DO TRSTA!
Četniki napadajo policijske postaje, vojaške posadke in komunikacijske zveze. Sedež vrhovnega poveljstva premeščen iz Kaira v Jugoslavijo. Feldmarsal Walther von Brau-chitsch prevzel poveljstvo nemških armad. Britska bojna letala bombardirala osiščne transporte na Sredozemskem morju
Washington. D. C« 10. jul.— Vladni informacijski urad naznanja na bazi v Washington dospelih porodil, da so jugoslovanski četniki invadirali italijansko ozemlje do Trsta in da napadajo italijanske vojaške posadke, policijske postaje in komunikacijske zveze. Osišče je moralo potegniti več tisoč vojakov z ruskih in afriških front in jih zagnati v boj proti četnikom. Odpor proti Nemcem in Italijanom se je povečal tudi v Grčiji in re-zultiral v demobilized j i osemnajstih divizij.
V Jugoslaviji, Grčiji, Albaniji, Čehoslovakiji in Bolgariji oboroženi uporniki napadajo iz. skrivališč v gozdovih osiščne vojaške posadke, skladišča orožja in streliva in komunikacijska središča. Operacije na široki podlagi so bile odrejene proti balkanskim rebelem, katerim poveljuje general Draža! Mihajlovič. Uradno poročijo, objavljeno v nekem hrvatskem listu pravi, da so Italijani in Nemci poslali kazenske odprave proti' četnikom, da zatrejo odpor.
Eno poročilo praVi, da 80 osiščne čete požgale neko tag v Boe-
m do tal, pobili vse moške, ženske in otroke pa poslale v koncentracijsko taborišče. Četniki m se za to naslednji dan mašče-vali z napadom na osiščno vojaško posadko v Sokolatu in pobili nemške in italijanske vojake, ki so uničili vas.
London, 10. jul.—Jugoslovanski vojni kabinet je naznanil, da je kralj Peter, kl se zdaj nahaja Ameriki, premestil sedež jugoslovanskega vrhovnega poveljstva iz Kaira, Egipt, nazaj v Jugoslavijo. General Draža Mihajlovič je bil imenovan za načelnika armadnega štaba. Mihajlovič je bil informiran o imenovanju po radiu.
Četniika armada, kateri poveljuje Mihajlovič, je narastla na 250,00() mož. On zdaj vodi ofenzivo proti osiščni okupacijski armadi na Balkanu.-----*—:--~
London. 10. jul.—List Daily Mail je dobil poročilo od gvojega dopisnika v Stockholmu, Svedra. da je Hitler vzpostavil feld-marš.ila Waltherja von Brau-«•hitsrha kot vrhovnega poveljnika nemških armad. Diktator je odstavil feldmaršala zadnjo zimo in sam prevzel poveljstvo nemške oborožene sile. Poročilo dostavlja, da je Hitler pristal na zahteve nemških generalov.
Mo«kva. 9. jul. — Ruski tanki, konjenica in pehotni oddelki so bili vrženi v bitko proti Nenf-I n< ustavijo prodiranje so-vi«i/nika proti Voronežu, želez-111 k« mu središču na progi Mo-^ Hostov. Poročila s fronte |«lase, da so bile nemške voje-« note, ki so prekoračile reko P""- robi jene na vzhodni ^n« te reke, mostovi, po kate-^ so Ale čez reko, pa pognani ''alc z dinamltom.
'Jna Kreca se je obrnila v pri-Huiiom v torek, ko eo razdeja-■">< Move iz čolnov čez reko ¡■',n In i*ko preprečili dotok nogi» m mikih čet na vzhodno Vest iz Berlina, da eo Z^maaedli Voronež. ni bila m ne potrjena v Mo-i- >"vjetgki krogi pravijo, da Husi razbili «0 nemških tan-m v dveh sektorjih fronte prt ¡L" r»e>u.
/vezda, glasilo arma-
de, pravi, da so Rusi izvršili več uspešnih protinaskokov na pozicije nemškega vojaštva na črti v smeri Kavkaza, obenem pa priznava, da je položaj še vedno kritičen. Nemci so napeli vse sile v naporih, da zabijejo zagoz-do med ruske armade na jugu in severu.
Sovjetska konjenica je igrala važno vlogo v protinaskokih na nemške vojaške postojanke. V enem je potolkla čez tisoč nemških vojakov in reokupirala stra-tegično točko.
Na drugih frontah se položaj ni izpremenil. Na fronti pri Ka-lininu, severozapadno od Moskve, so se vršile le praske med vojaškimi stražami.
Berlin. 9. jul. — Vrhovno poveljstvo pravi, da je več tisoč ruskih vojakov obkroženih na fronti, na severozapadni strani Vo-roneža in pri Rževu, mestu za-padno od Moskve. Vojaki so v pasti, iz katere se ne bodo mogli izmotati.
Ruski protinapadi na nemške pozicije na severozapadni strani Vorooeža go bili odbiti. Srdite ie 80 zadivjale v sektorju pri u. Nemški bombniki so razbili dvajset ruskih tankov.
Nemške podmornice in letala so potopile nadaljnje tri ameriške parnike, natrpane s tanki, topovi, strelivom in drugo bojno opremo, ki so bili na poti v Murmansk, rusko luko ob Arktiku, 32 izmed 38 parnikov, katere so apremljale ameriške in britgke bojne ladje, je Šlo na dno morja. Tonaža potopljenih parnikov je znašala 217,000 ton.
Kairo, Egipt. 0. juL — Britska bojna letala bombardirajo parnike, kl vozijo bojno opremo osiščni armadi v Egiptu iz Italije, se glasi uradni komunike. Feld-maršal Erwin Rommel, poveljnik te armade, potrebuje bojno o-premo za obnovo ofenzive.
f 'i kana
I
najst nemških bombnikov v spo* ptdih v zraku nad egiptsko puščavo. V zadnjih šestih tednih go britski in ameriški letalci razbili 500 osiščni h bojnih letal, ga-, mi pa go izgubili 110 letal. .
Angleški letajci go izvršili v zadnjih dveh dneh tri napade na oeiščna oporišča v Libiji. Drugi roji letal so Istočasno bombardirali Messino in Reggio Ca-labrijo, italijanski mesti. Obe mesti ležita ob Meeaingkl morski ožini.
Čungklng. Kitajska, 9. jul. — Borba za Kitajsko je prešla v novo fazo. Srdite bitke divjajo pri dveh mestih zapedno od Nančanga, pri Cangši in Feng-čangu. Kitajsko vrhovno poveljstvo pravi, da ata obe strani utrpeli velike izgube.
Nove japonske čete so bile vržene v bitk« proti Kitajcem. Slednji še vedno dri« svoje pozicij« ob železnici, ki speja provinco Cekiang s provinco Kiang-si. Kitajski in am«rt*ki l«talcl včeraj ponovno bombardire-Japonsko letalsko bezo pri
Madžari pomagajo srbskim četnikom
Tajna vojaška organizacija zalaga četnike z orožjem
London. 9. jul.—Velika in tajna protinemška organizacija, katero tvorijo vojaki spodnjih plasti ogrgke armade, pošilja orožje srbskim četnikom, katerih poveljnik je general Draia Mihajlovič, ae glase sem dospela poročila ig Ankare, Turčija. Četniki dobivajo orožje od te organizacije že več kot eno leto.
Poročila pravijo, da ogrska vojaška organizacija pošilja orožje tudi poljskim in ruskim guerilcem, ki operirajo proti nemškim četam v ozadju ruskih front
Razkritje o ogrski pomoči četnikom in guerilcem je sledilo objavi pdročila, da je bilo devet ogrskih častnikov postavljenih pred vojno sodišče. Med temi sta bila stotnik Klein in poročnik Hereach, ki sta imela prej zveze z ogrskim vojnim uradom.
'. . i
Tajna ogrska vojaška organizacija se imenuje Dozstvovt legija. Dozsa je ime ogrskega patriota, ki je živel v šestnajstem stoletju. Poročila pravijo, da so se ogrgke avtoritete zaman trudile več kot eno l«to, da ugoto-ve imena voditeljev tajne vojaške organizacij«. One go ž« pred več meseci odkrile, da orožje vseh vrst izginja iz vojaških skladišč.
a
MI
10JM Čehov
Naciji grade tovarne na Češkem
Ankara. TurčUa. 9. jul. — Neki potnik, ki je dospel sem ir Nemčijo, j« dejal, da so naciji pobili 10,000 Čehov v krvavi čistki, kl je jledila umoru Rein-harda Heydricha, podnačelnika Gestapa, nacijgke tajne policije. 25,000 nemških vojakov in 50,000 tajnih policajev j« na d«lu na Češkem in Moravgkem pri zatiranju sabotaže.
. Nemčija je poelala na tiaoče delavcev na Češko, odkar go an-
Britski letalci so sestrelili tri- jla|W )tUld ilvrfill „^
ped« na nemška mesta in industrijska središča, t«r zgradila več novih vojnih tovarn. Dragtične kazni niso ustavile sabotaže in češki ttboterji ao pognali več tovarn v zrak z dinamltom.
Potniki, ki prihajajo v Turčijo, pripovedujejo, da so Nemci izpremenili hotele v Pragi in na Dunaju v bolnišnice. V ie prihajajo nemški vqjaki, ki so bili rsnjefit na ruakih frontah.
VA PROTI NEMŠKIM ŠPIONOM
" * v*
Obreini stražniki na-stopili kot priče
nadaljnji bun.
dovči aretirani
Washington. D. 9 jul. — Tajna obravnava proti nemškim saboterjem, ki go ge izkrcali zadnji mesec v dveh skupinah na ameriškem obrežju, se je včeraj pričela pred vojaškim sodiščem. Saboterje, med katerimi sta dva ameriška državljana, so pripeljale nemške podmornice.
Kot prve prič« so nastopili štirje obrežni stratniki, med temi trije častniki. Domneva je, da so pričali o izkrcanju st boter-jev. Poleg teb j« nastopila kot priča Gerda MeHind, 24 let stara razporočenka iz Chicaga ln ztro-> Herbert« Haupta, enega izmed obtožencev. Ona jo razdrla zaroko po aretaciji Haupta.
Oče in mati HaUpta ter oče Mellind«, Herman Struckman, so bili tudi pozvani kot prič« pr«d vojaško sodlits poleg ducata drugih Čikažano v. Sodišče j« zaaedalo dve uri bi 40 minut dopoldne in tri ure popoldne. Obtožence so pripellali v dvorano justičnega depertments v dveh zaprtih avtomobilih pod močno policijsko stražo, oboroženo 8 strojnicami. Dvorana, v kateri se vrši obravnava, je v petem nadstropju poglopja jugtičnega departments !f«mci so obtoženi sabotaž«. InionaŽe
—~—	» ^m---'	* i m ■	4/
litarističnih zakonov. Sod odločilo, ali bodo ustr«lj«ni ali obešeni.
George John Dasch, eden izmed obtožencev, se bo morda izognil smrtni kazni, kar j« avtoritetam razkril načrte glede sabotaže in s tem omogočil aretacije svojih pajdašev.' Za njegovega zagovornika pred vojaškim sodiščem je bil imenovan polkovnik Carl L. Rlstlne. Predsednik vojaškega sodišča j« general Frank R. McCoy, glavni proee-kutor pa federalni justični tajnik FrancU Biddle. Slednji j« dejal, da bo obravnava trajala več dni.
New York« t. Jul. - P. E. Fox-worth, nač«lnik federalnega detektivskega urade, jo dejal, da je bilo 72 članov in uradnikov Nemško-ameriškega bunda, . na-cijske organizacije, aretiranih v New Yorku in predmestjih. Med temi je petnajst žensk. Vsi so bili po sretatfji odvedeni na El-lig Island, fo*worth je rekel, da te lov ne bundovce nadaljuje.
Socialist Ludwig Lore umrl
New York, 9. Jul.—Ludwig Lora, socialistični vodjs, časnikar in radijski komentator, je včersj umrl. Ko je 1. 1920 nastal razkol v socialistični strsn-ki, ss js Lore pridružil komunistični frakciji Nekaj mesecev peeneje je bU obtožen v Chicagu kot član komunistične delavske strenke in obeojen na pet lot zapora. Illinoiaki governer gs jo potom potnilostil in Lore Je
Ii iarxmsko leUUao osi« k" P***1 mm° dmti dni V *** Lntonul mm mntu južne Lore Je bU Izključen iz komuni-Kantonu, glavnem nwst ,	«tränke L 1925 po sporu
I g voditelji zaradi smernic strsn-Waaklngtoe. D. C- 9 jul — ^ (Jb „nrti Je bU ster 67 let. Ameriška podmornica je na ped -! ,
la in nsjbrže	I v op^uh v vodah pri A-,Je prevzela nadzoretvo
japon^mšUec	£1	¿pričele pridnim £*Tuka«nburga. Belgije,
SO omorlšk« bojne lo-1 Jugoriovijo. Polj^t«, Norv«ika, ^	Wrt ä^ömorn^ potopilo^m- J Holond^te In Dansko, kl se d^
iŽLESEMI?iÄVt ^	Mnih ladij, šti- jH spadali v področj. Mm&ri-
Ä -	jrinsjet ps poškodoval«.	Išk*
so
Holandška podpuala dogovor m Ameriko
Wsshington, D. C„ 9. Jul.— Holsndsks vlada v izgnanstvu js podpisala dogovor z Ameriko, ki določ« vzajemno kooperacijo in soudeležbo pri povojni rekonstrukciji Evropo. V smislu dogovora bo Holsndsks do-blvsls pomoč iz posojilno-na-jemninskegs sklada. Podpis dogovora je nasnanil državni Uj-nik Cordoll Hull. Slišni dogovori so bili prej sklenjeni t Veliko Britanijo, Rusijo, Kitajsko, Poljsko in Belgijo.
Francije pretrgala odnobaje % Grčijo
Vichy, Franci Js. 9. Jul^-Uvs-love vlada os Js udsU pritisku nartjev In pretrgsls diploma lične od noše je g grško vlado v izgnanstvu v Londonu. Grški poslanik v V lefty Ju Jo bU takoj Informiran o prelomu. Istočasno Jo francosko vlada naznanila, da
nad in-
Nemsh častnik
j	n .
napaden v Parizu
Francoski delavci odhajajo v Nemčijo
Vichy. Francija. 9. jul —Nam ški vojaški častnik je bil napa den in obstreljen v Parizu in nemški vojaški vlak vržen it ti rs pri Angertu, 190 milj južno-zspadno od Pariza. Napadalci so pobegnili. Poročilo ne pove« ali je bil čaatnik ubit.
Nacijtke evtoritete to izjavile, ds to vojaški vlsk iztirili francoski tsroristi. Izdsle go nov dekret, ki določs smrtno kasen zs vtakega, ki bi pomagal padalcem združonih narodov ali članom posadk letal, ki se tpu-tte na tla v okupirani Franciji.
Policijs je nsznsnils, ds je Bemsrd Georges prizntl, dt je on vrgel bombo nt oder, nt katerem je govoril Marcel Deat, prijatelj Lavala, načelnika fran cotke vltde, in ztgovornik poglobitve kooperacije med Francijo in Nemčijo. Georges je tudi prizntl, dt je t tvojimi tovtrifti iztiril nemški vojtški vltk pri Joue-lee-Tourtu 19. junijt.
Več tto frtneotkih deltvcev, ki to te priglttili st delo v na« cijtkih tovarnah, j« odpotovalo v Nemčijo iz Lyontt, Touloutt, Clermont-Ferranda, Marseilles« in Umogett. Ltvtl je nedavno apeliral na franeotke delavce, naj gredo v Nemčijo, kjer bodo prejemali vitoke pltče. Delavci bodo zamenjani za francosko vojne ujetnike, ki te nthtjajo v nemških taboriščih.
Razpravo o povojni rekonstrukciji v toku
i«
Ogrska svari Rumunijo} Slovaki jo
Vojaške čete zbrane ob meji
Bttdbapeitt. Ogrska, 9. Jul. — Govornik nt tuktjinji rtdlopo-sttji Je posvtril Rumunljo in Slovtkijo, "dt mtll narodi, ki imajo teritorijtlne težnje, bodo izputtili tvoje pokrajine. 0|r-sks trmtdt, najboljša v vzhodni Evropi, bo nastopila proti sovražnikom,"
Ogrsks ae jezi, ker to rumun-ski in tlovtški list! pittli, da js ons tovrtžnlct Rumunljs ln Blo-vskijs. Trenje mod Ofrako in Rumunljo trajt, odkar je Nemčije dtlt velik kot Sedmograške Ogrski. Slovtkljs je nedtvno ponovlls zahteve, ds mora dobiti ntztj pokrajino, kstsrs J« O-grška dobilt po rtskossnju čeho-slovsške republike.
Poročile omenjtjo koncentracijo vojaških čet ln gradnjo u-trdb ob mejah Ogrsko, Rumunljo in Slovaklje. Svarilo ograke ra-diopoetsjs js doksz ktvsanjs msd ss teliti osiščt. To je uklju-čevtlo tudi grožnjo, "dt bo O-grška branila fvojo čast,"
Domače vesti
Oblaki .
Chicago. — Obiskovalci gl. u rada SNPJ in uredništva Proave-t« 89 bili 8 t m.: Anton Gornik, Mllwsuk««, Wit., John in Albint Obreza, Akron, O., 'John Skof, Cicero, 111., John in Katarina Srkoch, McKees Rocks, Pt., An draw in Wtltor Arbanas, Htm mond, Ind.
Nov grob v So. Cklctgu
South Chictgo. — Dne 7. ju lijt Js utnrl rojsk John Bukovec, tttr 51 lot iS rojen nekje nt Do-lenjtkem. Zapustil Je žena
V«tll Is Cl«v«ltnda
Cleveltnd. — Dne 7. t. m. je v bolnišnici umrl« Frances Sit ptr, stsrs 03 let ln rojena v Gor-jušth pri Domltlth. V Ameriki je bUt 30 let ln tuktj zapušča mošt, dvt tinovt, ki tU v tr mtdi, dve hčeri, dve tegtri in dvt brttt. — Dne 8. t. m. Je v bolnišnici umrle Agnet Vlkovič, stars 53 l«t in doma is Prakmur-Jt. Ztpuščt p«t odrttllh otrok. — Istegs dne j« ntglo umrlt Viktorije Bltžko, stara 58 l«t. Zadel jo j« mrtvoud.
Is Ktntttt
Edison, Kant. - Dno I. julija J« naglo umrl John Pav«r, star 72 lot, član drultva 285 SNPJ. Poldrugo uro pr«j J« I« bil v bil-lnj«m mestu Oivavdu in ko os Je vrnil domil^Jl začel delati n8( vrtu. Nasnkrat te mu ie ulila kri ii ust in noes ln bil je na meatu mrtev, v Ameriki Je živel 38 let in tukaj zapušča šono, sina, štiri hčere in 15 vnukov, v Jolietu, 111., pa brata Matta.
Vlada eesegla Japonsko trgovino
Chicago, 9. Jul.—Zasego trgovine japonsko firme Yamanaka k Co. na 846 North Michtgan ave. je sinoči nasnanil Leo T. Crowley, načelnik federalnega urada, v čigar področje spada nadzorstvo tuje lastnine. Trgovine bo ostals zaprta nekaj dni. Crowley Je dejal, da so bile zs-sešone trgovine te firme tudi v New Yorku, Bostonu in Bar llarlKirju, Me.
KpmUim ee ¡»rekla proti enUanju voenine
Chloago, 9. jul—Dršavna trgovinska komlsijs se je izrekla proti znižanju voznine na čika-Ški cestni železnici na ssdsm centov, ki Je bile v veljsvi do 20. sprils. Ns peticijo ursds ss kontrolo cen se bo vršilo novo zssllšsnjs 16. julija in Ukrst bo mords psdls končna odločitev. Družbe Chlcsgo Surfsco Linss hoče, ds ssdsnjs voznins 8 centov ostsns.
Ljudska kontrola anglehkih ieleenie
London, 9. Jul — Ljudsko Is-stništvo sli kontrolo snglsških železnic Je ukljulens v načrtih, katera J« odobril« konvencije u-nije železnlčerjev, kl ss js pričele v Blsckpoolu. F J Burrows,
predsednik unijo, Jo v svojem	••
govoru poudsrjsl, ds is kontrols Avtoriteta pravijo^ ds Je 70^00 železnic neizbežne. ŽeltmičsrJI prostovoljcev stoplUr v indlJsko morajo nastopati kot enote v
Indijci stopajo v armado
kampanji ss ljudsko
žoleznic.'
lastništvo
Kanada raztegnila vojaško starost
Ottsws, Kanada, 9, Jul-Ks-nsds J« raztegnil« obvecno vojaško tlužbo ne temsko moške do etaroeti 40 let. Dotlej Je biU vojaška starost do 86 lota. Moški, kl so se poročili po prvem juliju lanskega leta, se smstra-
armado v msju, rekordno število. Novs vojaška Uborišča so bila ustanovljena v več krajih, v katerih ss bodo vežbsli kruti.
^	. ______jo ss ssmss v smislu novih na-
I škrga poslaništva v Vkltyju. | bornih regulacij.
Osemnajst vojaških letalcev ée ubilo
Wsshington, D C., 9. julijo -Oeemnejat vojtških letalcev se je ubilo prt lets lokih kl eo ee pripetile pri ftmlth/lel-du, H C., Wondoverju. Utah. Tucoono, Aria, in W Va.
Temelji za ekonomsko kooperacijo poioisnt
potreba sporazuma med zavezniki
Watklngton. D. C« 9. jul. -r-Ekonomaka kooperacija, tloneČt nt skoro svobodni trgovini, ne nt konkurenci ln vitokih ctrin-skih postavkah, bo tvorila po-dltgo v vseh ztdevah, nanašajoče se nt povojno rekonstrukcija Zadevni razgovori ao v teku v Washingtonu in Londonu. Razgovorom bo morala slediti zako-nodtjnt akfija v prizadetih drža-vth.
Razgovori se vrše med repre-zentanti združenih narodov ln predstsvnikl vlsd držav, kl so prišle pod osiščno dominacijo. Podltgt st kooperteijo je ttltnt-tki čtrter, ki sts gt razglasila predsednik Rootevelt in premier Churchill po svoji zgodovinski konferenci na morju v avgustu preteklegs leta. Te čar-ter bo tvoril tudi podlago bodočemu miru.
Predsednik Roosevelt bo sau-pal kongresu ln smeriškemu ljudstvu vse dete j le rakongtruk* cijskegs progrsms, ko pride tes se to, saeno pa bo posval |um-
C, naj sprejme potrebno se-Klsjo, preden bo vojna kpn-čana. To Je namignil v svojem poročilu kongresu, v katerem Je orisal Isvajanje posojllno-nsjem-ninskega progrsms.
♦•Kooperacija na široki podlagi med združenimi lisrdÉli je potrebna zt Izvedbo progrtmt", je rekel Roosevelt v gvojtm poročilu. "Upenje je, dt bodo ntčrtl kmalu aeattvljen! in odobreni. Tl morajo uključevttl določbe o trgovski, finsnčnl in gospodsrskl politiki, mednsrodnih Investid* jeh ln povojni rskonstrukcljl**
Predsednik mors upoštevati želje kongreet pri tkleptnju dogovorov med Ameriko in drugimi drževtmi. Vse pogodbe more potrditi tenet. Zntno Je, ds' to rttlike v mišljenju represen-tsntov vlsd | po osliču podjsr-mljenlh dežel In ljudstvi, kl bi-vsjo v teh deželsh. Ubežne vlade so zs sklenitev dogovorov 8 veleeilsmi — Ameriko, Veliko Britanijo, Rusijo in KlUjsko -glede forme ekonomskih unij In sfer vplive, kl bodo določene. Ker nimsjo direktnih stikov s ljudstvom doma, bodo saključki, ki Jih sprejmejo, mords revidirani pozneje. Predstavniki malih državic so ssvzeli stsliščc, ds te Ithko odpravijo potežkotes sklenitvijo eporasuma pred končanjem vojne.
Ustanova NYA zaprla BO uradov
Washington, D. C.. 6. Julija.— National Youth Administration jo zaprls 50 pokrajinskih uradov ln odslovilo 14,000 uslužbencev. Neznsntlo pravi, ds Je morala to storiti, ker J« kongres znižal spropriscijs aa finsncl-rsnjs sktlvnoeti ts ustanove ns $60,000,000.
Bivši češki premier obsojen v zapor .
New York. 9 jul—Poročilo is Pregc previ, da je bil Rudolf Beran, predaednik ssdnjs čeHb-slovaške vlade, obeojen ns dssst 1st zapora Heran J« bil spoznan ra krivega isdsjstvs.
Grška univerm apelira za pomoč
< Bern, Svics, 6. jul — Evropaks ustanova sa pomol dljekom, katere glavni stan Je v s ,ri. Je dobila apel ss pomoč gršldm dijakom Rektor univerze v Ate-Charlactonu,' nah pravi v apelu, da J0.600 dlja-| kov strada ln trpi pomanjkanje.
in OtUwo v
Id JULIJA
PROSVETA
THE
M bee. SUM ao pel W*a. Si JO m èefrt - '	wmlee: tot tiM UnâSed i
or THE FEDERATED
Glasovi iz
«naselbin
Vil« )0
oklepaju no do va 00 '
(July 31. jdmmuMvL
IMS), poleg
£a/ /e danes najbolj važno?
najbolj važno za vm ona. ki vem jejo v demo-] »pominjam
P*
mora
sestro v Wenkeganu, ki «e pile V mftjr"	j M'*"*^ toda ai v aorodu z An-
dopisu sen zaključil a Aodom vino Mahnich. John Novak jebil U Seiht. Po «hodu «no ftti v nekoč vodja za njih narodni «podnje proetore SND. kjer ao dom, ali sedaj je
bili beitendarji jako zapoaleni- prej pa je nogo u^bil Ima bolj
El ie pie* se je p:-čel Tam je I alab spomin, toda ee se z njun bik) mnogo rokovanja in vpr a pogovarjaš, ae mu pričneweča-Šanj: kako sa mi dopode La ti tudi spomin- Staye » let in Salle, kako je v Clevelandu itd-prihaja iz Bedeč Frank DoUnc Veliko jih Je bilo, ki so mi po- je pnšel v Ameriko leta 1MB «z vedali svoja imena, ali če si ne Koušča pri Zagonu ob SavL zapišem, navadno pozabim. Tako Pri Klanšku me je obiskal tu mi naroči Ignac Benkše, naj po- di Anton Sotoviek. Mislim, da zdravim Mika Cvdberje od it I je doma med Vidmom in Breži-5 SNPJ in Zoriča. Benkše je fclcami Anton je oskrbnik nekega Depueva. Pozdravov ie nisem poslopja in ima dober avto, a ka-oddal, kajti Mike Cvdbar je terim nas je vse tri popeljal po menda ia v Montant No, z Zori- velikem belem moatu v bližini čem boata gotovo to ätala. Ni-lza t vor a içe rekel IlUnoi« sem pa vedel, de je bil Mike ne-1 Starved Rocku ki štrli precej koč v La Salin.	I viaoko v nebo ob tej reki. Tam
Pokttšajo me k ženski, ki pre-1 je Starved Bock Park, ki men vi, da ae piše Jœephina Ôaaica 900 akrov. Ime je dobU po stari in da sa je nekoč pisala JakševeI tradiciji-. Tam so namreč Indi-Pepca it Hrastja. Dobro aa šeljand rodu Pottawatomie obko-
L,	— • (3SÄ. ÄST« ÄXÄÄÄ
kr*l)o	a _. X. w ^Ui ^ Oregoou, njenih bratov Mihatokega skalnatega griča je lep po-
Zadnjo sredo «mo zapisali na tem ^^JT^T^^^J^ I in Janeza, ki sU že umrla, ne pelgled po planjavi in reki. . nacilašizem naš največji in	^ Pep«», ker je nisem videl že nad Tam so tudi razne kamnite po-
vratniku mora veljati ve« naš boj toliko čase,	140 lat Predetavljani so mi bili U**, kot Hudičev nos, Lovers
vražnik premagan m odstranjen s sveta. Zatoso nejipotrebni i KrigÙDê Frank Nadveš-Leap, kj«- rfa zaljubljenca skoči kompromisi in premirja z marsikom m marsičemte^komur in, ai^ ^^ ^	Gregorich-fc y gl0b0än0f Wi«hing Spring
čimer ne bi nikdar sklepali kompromisov ta premirij v	! Loui. j« predsednik SND, Franki uhko piješ vodo in si kaj
nismo več v takih čssih; dan««mo v ^ 0#tü|M) v bliiini poetaje prfališ-Hunpek če želiš, da bi «e ^	dnigaèna, ce l ^ ^ ^ ^^ ^ bUal^ voda epremenila v pivo, «e
kaj za demokracijo	j nekam huda, ker hvalimo prevečju želja na bo izpolnila. Potem
in najnevarnejši «ovražnik mrtve, ae pa živih. Znano mi jehc French Canyon in Devil'« U naš sovražnik premagan in do- prav dobro, kako in kaj, in koli-1 Bathtub. Vae to je zanimivo za moramo to pokazati v teh kritičnih momentih ne kor vemo, je Mlo tudi v dopisu ljubitelje narave, kot tudi za ™ , besedami, marveč tudi * DEJANJI.	drugače rečeno kot je bilo v we- one, ki se zanimajo, kaj vse _
„ , . . __,.irrW«i^ih nedcmokrstičnih elementov, nkt Ampak mrtvi gredo v ne- narava ustvarila v milijonih le-
Med nami je mnogo zakrknjen*^ed^o^atumrn eiem««o^ ^	bi lepo jih gra- tÜL Na starved Rock se le pri-
*	T .fTgelŽTrt^^ -f*t Mary je iz Ofîmbyja inLčno lahko pride. Tam je tudi
Ä Ï	*J2	SSTčT	& ker ni bilo časa, da bi joL^ po im£u .Uica, ki sicer n
m mi vsi se zgražamo nad njimi 1« Pravimo, ^j n caszaous^ ^^	r-
" TSM! reTL^alS -as^^in^ Sre*l sem tudi Mary žokal, * KTlz&Ä rielE. In v bi delavk voditelji, ki bi radi nedaljev^ sUvkedoma iz Bele Cerkve, njen U^ OtUwe je več steklarn, kei
bi ovirali proizvodnjo	moi pa Iz Krika v*i Rekla je, je ^ pe^ veliko med La Sa
jamo Uidi U in pravimo: Zdaj ni čm ia stevke sejwuataaju. ^ ^ 4. ata moje do-u §
vsi ee moramo žrtvovaU za zmago. PjHem so razni «^fpn«, M	In je tako, kajtt ôe bi ne. v ug^j« KIno o,u
bi ee radi kav«lt z nami aa	^^ W enkr^^ri Koporcevih, drugič
Zdaj ni čas za stare kavae "a« usual -če si raa prizadevamo za M pisal. Ko eem bt ng po- Lrf KrisUni in Franku Nadves-zmago nad osiičem.	tovanju. sem tudi izvedel, da jeMesto zWlIcb iteje 4000
Zakrknjeni, nedemokratični elementi streljajo kozle na rova! I ¿lovek, ki doWva veliko pUčo, prebivalcev, La Salle 13,000, Pe-naieflkupne akcije za osvoboditev ln združitev naše stare domovi- vendar pa mu vzame pol dneva, ru, ki je med}tema dvema mene Ba* zadnje dni je bila neka parada po Ameriki. Ce bi bila da napiše kratko pismo. Bogami, gloma( p, menda osem tisoč. U parada inscenirana v normalnih, mirnih časih, nas bi zabavala, I j.* pa polnim kolone ln le pla- TAmkajinji premogovniki ali ampak v teh reanlh ln kritičnih dnevih nam ni do te zabava, ¿am zs znamke in pepir. poleg ljih UtMkl m morejo konkuri-Imamo «voje grenko mnenje o Uj paradi-empak bobnenje tega pa ae moram včasih ie kiegatl ^ z drugim premogom v ce-ralega mnenja v javnoeU ne bo nič pomagalo k zmagi Amerike | «^urednikom. To vam je lpen-j^ j^jti prmnog je nizek in nad Hitlerjem, niti ne bo prav nič pomagalo Slovenes« v «Uram * *"' m* kraju, ki jih naclfašisti ubijajo na debelo.
Med nami «e delajo napake. Povzročajo jih indhridijt, ki nei—. — ,"T"TT,.iw n:,t welProm°8°vniK1 fmm m «»»-j« postopajo bratako in ne d«Rwkr*tlino. lUko bomo popr.viU f ^ztd-m	" odloätv. H WMhlngton. glede
S LïTziïzz	Ji^r r »iV * - «zr sr
^ar je prostor za to.	^	I tudi Johna Goriška iz Ogleabyja končul z*\»\etim le ie to, da
Ne pozabimo ps enega. Kakor so te napake boleče, eo danea- to KoUrja, ki je predlagal La gta me na posUjo zopet spremi-
.1_i___e_____ _______krlvlMfn ki lih trtJl I UVCmkO (Uit_____U	bAHU.n. . ' ____ . / . .
inL
greti in kožo oprati, naj gre v le toplice Kdor ae koče pa ia-bavati, naj ne hodi semkaj, ker tukaj ni zabave.
r.
Ista logika! Mane	I vzame več časa. da pride na po-
delam in platem, doto dm? vrlje. In uko so le tisti trije '	* j^^e^Äl	zaprti in čakajo
ea d—«n.	{
Srečal riebe, M
■	■ !9P«j . ' , —.------, I MI nuvaij«, «m j*:
nml^lff^	giMnetoinlin krivicam, ki jih trpi slovensko I galle za sedež prihodnje konven-
ljudatvo, kakor hrvaško in «rbsko ljudstvo, v stari domovini. jdja jadnote. Iz U Salla in oko-Zelo zelo slabo se zavedajo teh krivic oni. ki s nepopisno lah-lUoe je bilo pet delegatov, toda korniaelnorijo in zavestjo neodgovornosti streljajo koale na škodo ae U Salla je bilo oddanih le demokracije ln s tem početjem izzivajo nepotrebne spore ln kriti- pet glasov. Potem je bil Kotar ke v javnosti, kakor, tudi oni, ki s največjo ogorčenostjo kaiejo hudna «voje delegate, na to kozle, kakor & bi ti kozli za«enčill vse drugo na svetu ... Drugi dan, v poM^^meJt Tista smešna parada po Ameriki ni prinesla nobenega bombni- «premija! Vlnoent KlsnM, oce k« srbskim in slovenskim četni kom v starem kraju, niti ni dela Jo*»*- Povedal mi je. d« je pre-nobenega Unka Angležem ln n« Rusom; prsv tako neebp kakšno «og« J«	^
nad to parado uprlo gobe. drju. Goebbebu, nlU ne bo jkoUc U SaUa 30 pre«nogovn -mvolKMilk, ne enega Slovenca Iz koncentracijskih mučilnic. Zakaj kov. ki
_ M	ls trije. On je prišel v Ameriko
se ne zavedamo tega.	lata 1000 lt Rudne vati prt Ba-
Ako si ras prizadevsmo za premagenje nacifašizma, čemu tre-	^	Njegova lena
tirno dragoceni čas «a stvari, ki niso nujno važna za zmago nad |gary je doma blisu Novega ma-
I	r.acifailzmom? Zakaj ne koncentriramo vseh svojih ril, kar jlhl^ Njun ^ John jt poročen
II	moremo, proti našemu glavnemu sovražniku, napram kateremu |g Skoporcevo Mary iS Ogleeby
prihaja pa tudi
jod Novega mesta. BU sem pri
[drug poteg drugega ...	Andreju Urbančtču, ki ja od tam
P Ce si raa prizadevamo za premagan je nacifašizma in sa osvo-ldoma, kjer «em bil jaz rojen bodita alovenakioga ljudstvs v sUrl domovini, tedaj je naša doli- Imel je brata Mika ln no*t. da sledimo Rooseveltu ln pomagamo Ameriki do čim hltrej- kl sta oba umrla. Jooeph je pa te m popolnejše zmage. Brat Amerike ne bo zmage nad naciia-1 nekje v Mlchlganu wes Leo
ste me na postajo zopet spremi Fred Malgai in John Klanšek V vlak sem stopil ob 7:10 v pon-deljek zvečer, ki me je zopet zapeljal nazaj v Chlcago. Zahvalni sa vsem rojakom v La Sallu in okolici za njih uljudnost zs časa mojega poseta. Najbolj ata se s menoj trudila John in Mary Klanšek, kl grests oba v mojo spominsko knjigo, dokler bom
tlačil svet. Postrežen sem bil tudi s pristnim domačim mlekom Coporcevih krav iz Ogleabyja.
Waukegan in Milwaukee prideta prihodnjič na vrsto. Opomnil vas bom že sedaj, da me v Chicagu kaj radi izprašujejo, zakaj grem rad v Waukegan. W^ll, ko sem šel tje pred 33 leti, me ni nihče vprašal. Ampak iel sem takrat in tudi večkrat pozneje, ko le nisem bil tam na konvenciji in ko ie nisem bil v glavnem odboru. In takrat še tudi mnogih onih radovednežev ni bilo v deželi, katero je odkril Krištof Columb. Tam sem si prvič kupil kromatično harmoniko, na katero, oziroma njej »lični, še dandanes piskam melodije onim, ki še ljubijo harmoniko. To je bilo ravno na božični večer leta 1909. (Se nadaljuje.)	Frank Barbič.
Srce je v metropoli— Chicago—Ko pišem te vrstice, so moje misli v Clevelandu. Saj sem preživela tam skoraj 30 let. Poznane so mi vse ulice, poznane dobre družine. Tam imam nebroj prijateljev, moje ljubljene sorodnike, moje vnuke in moja dva ljubljena sinova. Dalje imam Um tudi dva zelena grobova. Prvi je mojega moža, drugi mojega brata. Rane v srcu se le niso zacelile . .
Prejela sem zopet žalostno vest, ki me je zadela v srce, da je umrl nai dragi sorodnik Vincent Dedek.. Poznala s«m ga kot otroka ln kot moža. Živo ml stoji pred očmi. Bolehal je delj časa. Bil je parkrat operiran, a bilo je vsa zaman. Bolezen je razjedla njegovo le mlado telo. Star je bil komaj 34 let. Za njim žaluje mnogo sorodnikov, njegova žalostna žena, trije si novi, «tarii, pet «ester, trije bratje in mnogo drugih sorodnikov. Kako rada bi se udeležila pogreba, a ni bijo mogoče. Naj mu bo blag spomin, ostalim pe globoko sožaljc!
Tako pobira smrt—danes tebe, jutri mene. Tak je zakon narave. Vse, kar «e rodi, mora umreti prej ali slej. Dalje jc umrl Joseph Jene. Podrobnosti ml niso znane. Ker smo bili z njegovo družino prijatelji, naj preostali sprejmejo moje «oža-lje!
Prav rada čitam Prosveto, tudi dopise, posebno Iz Clevelan-da, ker poznam dopisnike. "Večni popotnik*' veliko pile in tudi
rad čita dopise nežnega spola. Ker smo blizu skupaj doma, smo se tudi dostikrat skupaj nasmejali. Tudi Franka Barbiča poznam in njegove muzikante, ob čijih godbi smo se včasih suka li Dalje poznam našega pisatelja Ivana Jon teza in dosti drugih, posebno pe pevce in pevke soc. Zarje.
Čudno «e mi vidi, ker ni z "Jutrovega" nobenega dopisa, ker vem, da jih je tam doati, ki so zmožni sukati pero. Odkod je prišlo to ime, mi ni znano. Tudi tamkajšnje društvo SNPJ nosi tako ime. Tam so rojaki napredni in delavni na polju prosvete. Saj smo imeli dva pevska zbora in tudi dramatiko. Prvi zbor je bil Cvet, drugi Delavec. Pozneje je vsled depresije vse prenehalo. Doati lepih in veselih dni smo skupaj preživeli v zborih in v igrah. Kako silno vse to pogrešam, pa moje sopevke. Srce me vlače nazaj med vas, toda moja pot še ni odprta. Moram še počakati Tukaj v Chicagu se silno dolgočasim, kajti ne živim med Slovenci in nikogar ne poznam. Lahko bi ie dosti napisala, toda naj zadostuje. Končno sprejmite moje pozdrave vsi in do svidenja!
Mrs. F. Penko.
/moremo, proti našemu glavnemu sovražniku, napram kateremu L Skoporcevo Mary iz (
so vsi naši stari nasprotniki mulice? La bedak sa oteplje mullc,	f^ui« skoporc
ko gs ogražs stekel pes. Kdor ne verjame tega, naj pomisli, kaj L, Radeč, njegova lena se danes godi v starem kraju, kjer socialist in katoličan umirat« L^ Novega mesta. BU
iističnim osličem ln ne bo svobode za staro domovino!—
Naša druga dolžnost je, da smo vsaj v teh kritičnih čaaih strpni
in »ložnl s rojaki vaeh nailranj, ki naglaiajo isti cilj kot mi. smago nad os iščem in združitev vaeh SlovencOv v skupni detell s ostalimi
Jugoslovani Ce zmoremo to, bomo najlepše demonstrirali, de
smo zreli za demokrartjoH
Zevnik je doma U Cateta pr Bralkah na kranjekl strani On je uposlen kot prodaJalec v Neu | stadtovi trgovini «a moške obleke te n let!
Hotele Imajo v La Sallu tri 1	i «vaakaakia, Franci« In Wcndome.
Ako «o na katoliki strani nestrpneli, ki nadaljujejo boj s nami U^ j« tudi busna postaja. Star "as usual." on to ljudje, ki nimajo smisla aa demokracijo—in nam Union Brewery v Peru vu. čije
< A a. ji & a < .1 _ __-__.li	* - ■ — - L. aa 11 Ja a!	aniJl linill I a ▲	k _ aa____o a __________
nI t «ba. da bi jth posnemali m a tem pokazali, da nismo nič boljl lastnik je Henry Hemer, je poao-I Ce hnfejo «ml ležati v luži. svobodne jim—nam pa ni treba tU k Idila 140.000 direktorjem Slova»
njim v lužo
Danes je najbolj važno to. da delamo vsi sa zmago Amerike m demokracije, vaak po svojih močeh In zmolnoetlh Nobena druga stvar ni tako vaina!
dtla 140.000 direktorjem Slovenskega narodnega doma, ds so postavili Dom ln pomislimo ml metropolčani. da Je njih Dom še plačan1 Tako ml je povedal na-
„ _____ ... .. I vdušen domovec Joe Jurjevec v
Zmaga Amerike pomeni rmago Rooaeveltovega programa Stirtn I f>Mnun , ^»nini kjer je nas
svobod za svet. torej tudi sa Jugoslavijo In našo store domovino I ent pj^Jtafne potretol Tam
V to Roooeveltov program moramo verjeti m mu zaupaU. ker I je bil tudi Anton Maknlch. ki pa drugače na moremo Imeti volje se resno prizadevanja ia zmago I ni v aorodu z Mahnlchem v ped nacifeitimom.	*	Waukeganu. Gregorich pa ima
Glaa ia toplic • Lava Hot Springa. Idakfe—Z
ženo sva se večkrat pogovarjala, da bova šla letos na počitnice. Zopet sva se odločila, da bova šla v toplice, kjer se bova lahko odpočila, si pregrela kosti ln tudi kožo oprala. In tako sva 1. julija zjutraj zapregla "lizo" ln po treh urah in pol vožnje srečno dospela v to mestece, ki je oddaljeno 160 milj od Kemme-rerja, Wyo.
Ko se okrepčava in dobiva jerperge, sva se takoj podala v vodo, kjer «e človek fino opere in utmjene kosti pogreje dvakrat na dan, povrhu se pa še odpočije, tako da so res prave počitnice. Doma sem bU res vos izmučen in zbit od dela, zdaj bi pa ie v dirke Iel, ako bi ne bUo drugače. Frank Jamnikar, predsednik wyominike federacije SNPJ, me vpraša, kako ae počutim. Pravim, da dobro in če hoče, greva lahko v dirko. Ampak ni hotel, ker dobro ve, da bi ga jaz posekal, kajU on nosi dosti več masti kot jaz. Pa tudi izgovor je imel in je rekel ženi, ko je šel od doma, da ga noga boli. Torej če bi šel z menoj v dirko, bi še bolj zbit prišel domov in bi ga žena lahko nazaj nagnala Blaž Bernard, član društva 10 SNPJ v Ročk Springsu, Wyo, pravi, da v tukajšnje toplice ne bo hodiU, ker se ljudje samo— pohujiajo. Jaz ps pravim, da se mo ponemarimo. Tudi mrs Mlinar in mrs. Pavhovich sta med nami, tako da smo res lju dje. Je tudi več drugih iz na-iega zapeda. Vendar letos ni tukaj toliko ljudi kot druga lete. Menda bo vzrok vojna, kakor tudi to, da se počitnice bolj težko dobe. Vendar pa je nas old timerjev" obojega spola dovolj, da se kratkočasimo med seboj. Eden povedo, drugi nekaj drugega, akq ne gre drugače, se pa tudi kdo malo zlaže. Toda če bomo komu dali nagrado za laži. jo najMl zasluži Kari Hlebec. Tako nam čas hitro poteka in bo treba iti zopet kmalu domov in na delo.
Po pravici pMBano, ako bi sa moral tako potiU pri delu v premogorovu kot se potim y teh toplicah, bi takoj pustil delo. V tej vodi se mors človeku kri in tudi koeti pregreti kar pomaga zdravju. Torej kdor hoče počitnice, aU si utrujene kosti pre-
Petra agspe ni več
Heratlafe, Pa__Dne 30. junij*
je ProsvetA prinesla vest v svojih Domačih vesteh, da je umri naš marljivi delavec in urednik Glasa Naroda John Terček ah Pater Zgaga, ki je a svojo kolo. no celih 30 let zabaval aro je H-tate*je. Gotovo je, da ga bodo njegovi čitatelji pogrešali
On je bil pravi "Willie Ro-gers". V njegovi kolom si lahko opezU več čiste reanice kot kjerkoU drugje. AU večina ga ni hotela ali pa ni mogla razumeti, kaj je hotel povedati Dobro se spominjam njegovih ko. km. Daei nisem naročnik Glasa Naroda, sem si pomagal g tem, da sem zamenjal list za list in tako sem videl obe lici, zakaj vsaka stvar ima dvoje He. In človek mora obe lkf gledati ne samo eno, potem šele ves, pri čem sL Da bi sam svoje trdil, to nikakor ne gre.
Prav dobro ae spominjam, ko je Peter Zgaga pred več leti pisal v svoji koloni o zdravju Te-ga je tudi njemu narava v prejšnjih letih namerila polno mero, a zdaj je pa že po njem. Ja, veliko je Peter Zgaga povedal v svoji vztrajni koloni. Marsikatera ženica ae je prav od srca nasmejala in tudi premišljevala, če je vse to resnica, kar jc on pisal. Pa menda že mora biti res, ker drugače, ne bi tako pisal. In njegova kolona je bila dan za dnem boljša-
Zdaj je njegovih kolon konec in nihče ga ne bo mogel nadomestiti in nadaljevati njegovo delo, zakaj tak humor je redka lastnost Od moje strani Petru Zgagi vse priznanje za njegovo delo, katerega je vztrajno vršil skozi vse križe in težave, skozi katere smo I1L Polagoma se celijo rane zdaj temu, zdaj onemu. Zdaj je njegova rana za-celjena, naše pa krvavijo. Moje sožalje Terčkovi družini v New Yorku.
Frank Fink.
Vsakega nekaj _ Mlddlaee*. Pa^-V mo-
jem zadnjem dopisu bi se moralo glasiti, da je V Sharonu obiskal svojce in naš Slovenski dom mr. Peletič iz La Salla, 111., in Cvelbarju izročil pozdrav za mene. Hvala, Tene!
Zadnjič sem čital dopis Iz La-troba, Pa, v katerem pile mri. Fradel, da so napravili dolga potovanja v aprilu. Bili so tudi v Floridi v mestu J^eksonvillu in da tam niso srečali nobenega slovenskega vojaka, marveč le nekega Slovaka. Ce bi bili šli 20 milj od Jackaonvilla. bi bili našli veliko vojaško taborite, kjer služi tudi moj sin Joe pri mornarici. Gotovo bi ga bili srečali, če bi bili vprašali zanj. Ampak kdo naj ve za vse.
Dne 21. junija smo tudi v Sha-ronu-Farrellu obhajali vseslovenski dan. Organizacija vseh slovanskih klubov je organizirala veliko parado, da že dolgo ni bilo take. Korakali smo dve milji iz Farrella v mestni park, kjer ae je razvil program Parade se je udeležilo nad dva tisoč Slovanov, pri vogrsmu ft pa računa, da je bilo nad pd tiaoč ljudi Bili ao dobri govor niki in tudi lepo petje. Nastopila je tudi mies Roaie Mlakar 1 soloapevom, kakor tudi naš mladinski krožek 21 SNPJ pod vod-«tvom France« Novak. Peli m in plesali
(Dalje na t. stranL)
Pred dvajsotimi leti
(Iz Proevete, 10. julija Domače vaatL Iz Colorada pile slovenski rudar: Pri na» m mo ie nekaj Judežev. ki * zmenijo sa itrajk rudarjev
Delavska veett Predsed^ Hardlng pritiaka na rudnrj^ lastnike rovov, naj kompromis
Iiimawsl.ii V Nemčiji je divjala finančna panika nost marke pada. ' Sov letaka RnoUa- Sovjrti * ločno odklanjajo konce»«]«; iim lastnikom kapitala v Dva tedna haaške koni
sklene?

fU minil* br« u«peh»
PETEK. 10. JUUJA
luimiyoHBufWau
WAR BONDfr
i The®« bugo »-too heavy tanko cost 11X0,000, and America's auto-motive and locomottvo plants sro turning them out on a never-ending assembly line. Our army umi light tanks, weighing 1« tons, and mo. dlum tanks of II Ions also, but wo favor tha medium tank ovor tko other two.	^^
411 Woodland Ave, Johnstown, Fa.
...............B. O. Mo. I. Oakdale, Pa.
7SM Mlddlepolnto, Dearborn. Mich.
........«m Randall St. at Louis, Mo.
—......411 Ptofoo at.. Bveloth, Minn.
W. Tth it.. Wakonburg, Colo.
f	tntt are needed lor
©ortaln pbasas «1 modern warfare, and with their tfaisk armor and hoavy-gaugo «una thoy are almost unstoppable, Tbey are ccnsldorod •uporior la gun powor, In maneuver* ability and in tha powor of tbair huge tractor motors to Axis tanks. Aaaortoans iiiijahw in kslplag to pay for thoso monsters of war through thoir purchase of War Bonds. Invost at laast ton poreont of your lncoaaa In War Bonds ovary; payday. P.I, tw«^ p.»■,»»„
I B. Mist St. Cleveland. Ohio Mf? So. Lawndale Ave,, Cblosfo. IU. MIT »0. Lawndale Avo.. Chicas«. Ill mm as. Lawndale Avo.. Chican. M. • I«*) lo. Lombard Avo.. Berwyn. tU. INT ao. Trumbull Avn., Chicago, XlL
----m a. Moth at, cioveiaod. a
........Bse IT, Arms. Kansas.
.	Jll Tenor at . Luseme, Pa,
1N11 Muakoba Avo, Clev.l«mi Ohio I AVO, |..l,.ui|a«m Pn. T71 B. iMth Street. Cleveland, Ohio
priča, da demokracija v razmerah kakor ao bile do te vojne v svetovnem obsegu no more uspevati.
Zato smo za vlade iz ljudatva za ljudstvo.
Ali bolj določeno rečeno, za u-redbo na temelju demokratičnega mednarodnega socializma. Ni važno, če se bo tako imenoval ali ne, glavno je, da bo to, za kar ga označujemo. Sdino le tak red bo demokratičen in vaem pravičen. Samo v takem bodo dani pogoji za trajen mir, sa svobodo narodov in sodelovanje med deželami skupnosti v prid. Le v tem je spas tudi slovenskega naroda. Joiko Oven. predsednik, Charlea Pegovolec. tajnik.
Sprejeto na seji ožjega odbors JSZ S. julija 1M2 v Chicagu. Za to resolucijo so glasovali: Filip Godina, Jožko Oven, Fred A. Vider, Frank Zaitz, Charles Po-gorelec, Kristina lŠirpin, Frank S. Tauchar in Angela Zaitz.
Nekaj beeed aofteUa
Detroit.—V Proaveti aem čl-tala, da je družini Frank Poto-kar v Chiqagu umrl 18-letni ain Frank. S to družino amo nekdaj živeli akupaj v Oklahomi v naselbini Victoria. Tem ata ae tej družini rodile dva otroka. Prva ae jima je rodile hčerke Angela, drugi pa je bU ainček Frank, ki je bil zdaj star 18 let in kateremu je neizproena smrt vsela mlado življenje 26. junija. Njega aem dostikrat peatovalk, uko je bil Že majhen otrok.
S Potokarjevo družino amo bili najbolj*! prijatelji, ko amol živeli v Oklahomi. Doatikrat amo se zabavali v njihovi družbi, ker Frank in Ivanka sta oba
Imejte te pravilnik poleg valega iledUnike. les obranile vlleaUne in minerale
Dandanes je večina oprosnejis kot kdaj prsj, e potrebi ohranitve dobrih, idra-vik snovi v nakupljeni hrani.
Ako uporabljste val «ledilnlk v popolno korist, tod s J st« lahko overjeni, ds dobile vitamina in minerale v hrani, ki jo pripravljala. Odretlta ta pravila . . , vredno jih j« shrstilti.
•	SoMvje kuhajte le tolik* da postane mokko. Predolga kuha uniči vitaminu in Ikoduj« okusu ln barvi.
•	Z o 1 o n j a v o aarvimjle tako).
19 Tokovna odoejena od se ion) a ve vsebuje vrednostne snovi. Rabita jo sa pripravo omak, tole* njavske pijačo ali Juho.
In adeerali V H JEJ
I Ako le mogočo, kuhajta urle-njsvo »res ds bi jo lupili, kar velik u minerslov so nahaja e kotl-luplnl. Ako morate olupiti, tadaj napravile lo na umke. I No lupita ali rssrežlta na drobna doetl prej preden kuhata. In nikdar na namakajte, ker ekspo/ nest »raku In namakanje v vodi smanJte vsebin«» vitaminov. I Rabita posodo s trdnim pokrovom, da estano sopara notri; to Skiajie «as kuhanja In preprogi izhlapevanj« vodo. 4 Rabile le toliko vodo. da docela
mastno stran na vrhu In potem V peí.
I N« dodajajte nobene vode ali druga mekroUk
t Maso naj ae peéo s malim ognjem, da se ohionijo sok i ta vitaminske snovi. "Proteta" so ae pvokuha In krdanje se gmanjio. Počita govedino, Jagnjrtino in ta-letino s HI , sveto svinjino In koko* pa s MO*.
i nikdar ne dodajajta sodo; te unM vita" »n
I Na vl|okem ognju kuhajta lo tolike čase ds so prtksle sopors i potem dfnlta notri selenjsve In ss tam n utaji«- Ogenj, f Ne dvigu*' pokrovs mod kuhanjem Metanje nI potrebno
PROSVETA
Unbeatable Team—Soldier, Bond Buyer
all over the United States, md ade« campaign- The
igori živi tudi severna lisica, beli medved, severna kokoš (snežka) in severni (beli) zajec. Ne str-
ne mu drag spomin nanjo/ Ona je polna tiste pravljične lepote, ki sem jo sanjal v svoji mlado-1 sti.
Močna, divja njene prirode je podobna starodavni pripovedki,! I izsekani v led in sneg, polhi le-] plh prispodob ko pesem. Podobna je mrzlemu Jeklu, v katerem se igraje zrcali solnce.
Velikanske, nepopisne so sne-Ižene ravni in ledeniki, ki se ras-
SNPJ
HEMBIK MANN
SRCE
novele
Preložil IVAM ALBREHT
NEDOLŽNA (Nadaljevanje.) "Od tebe sem prejel genija. Genij je najvišja možatost." "Ali ti nisem zoprns?" Ker on breni:
"Kajti sama sebi sem. Sodba je lahko izrečena. Jsz ps ostanem vdove umorjenegs moža —¿Iger morilca ne pozna nihče."	/
Skrušena, zamolklo:
"Prosim te" — izteze on roke proti njej. Ons se ozre vanj in zmaje z glavo.
'Tega ne izbriše nobena zmaga. Misliš, da ne vidim groze v pogledih? Vedno iznova hočejo prodreti k meni, kakor skozi zamreženo okno, odkoder izpuhteva moreč vzduh. Nocoj so šepetali najini gostje med seboj kakor bi se čudili, da so povabljeni na svatbo in ne k usmr tltvl."
"Gsbrijela! Žene moja!" Toda ona plane pokonci. "Ali se ne čudim celo sama? Ah! predrzen si v svojem početju, ko hočeš ozdrsviti na meni torturo preiskave in jsvno sramoto obravnave. Kdo pe bi moral biti ti, da bi zamogel zabrissti izpred oči ostale slike, one tajne." Skrije se ns njegovih prsih. Šepeta je: "Se vsako noč ga vidim." Tvojega — mrtvega?"
"Ne . , . Tudi njega. Tem leži- — zakrene rokO proti drugim vratom — tam zadaj."
'To ni Ista hiša. Ne trpinči se. Ti si pri meni."
♦Tam zadaj leži, v sobi onstran hodnika, pri oknu. Oni — drugi se sklanjs nadenj." "Na pragu. Ležal Je na pragu." _ "Šele kasneje. Ko je bil zadet, se je zgrudil pri oknu."
"Odkod veš —? Ugotovljeno Je drugače. Ti si vendar spala."
"Nisem spala. Cula sem ge, ko Je klical. Vstala sem —" Sklonjena proti d urim: "-^plazila sem ss na hodnik in sem zlezle v omaro obtteni. Kriknil Je in pedal, sem slišala. Pote* Je prišel oni drugi mimo."
% ga videla? ... Jaz bom ob pamet. Spela si in ne veš nlčeear." .
"Bežal ni in ni se plazil. Stopal Je trdno kakor mlad moški." "Sanjaš—predrami sat" Jo trate; ona se mu istrga. "Mislila sem zelo—" "Kar človek misli v snu—." "Prišel Je v mojo sobo, semkaj. Ali naj bi bila umrla? Ali pa je hotel—" "Kako me gledaš)" "Medtem ko je moj mož še hropel Um notri. On se odmakne.
"Ne glej me več taka Kaj misliš?" ' Odmor.
"Ko Je odšel, sem stopila—tjakaj in sem ogledovala truplo. Ležalo Je sdaj na prsgu, tam, kjer ste ga našli vi. Zarila sem se v posteljo. "In ničessr nisi povedala!" "Vrglo bi bilo le več suma name." "Meni? Zsupsla mi nisi." "Vidiš, da ti zaupam sedaj, ko sva sama Ljubil me in me bol varoval"—roke proseče dvignjene. "Vse to le ni prostano. Bdeti moral. kadar spim Jsz." On se pograbi sa čelo. "O čem govorivs, moj Bog. Tvoj mož ds je ležal pri oknu? Krvi ni bilo tam."
"Kri Je tekla Šele kasneje, na pragu. On nI padel na kolena—vse ste si izmislili narobe. On se je splazil tja."	<
"Strašno mnogo veš."
Vije roke pred njo. Ons gre nazaj, prav do kota. V loku okoli njega, tiplje po steni, proti vratom. Stisnjeno: "Pojdi, ti pokažem!" On plane naprej. Sunkoma obstane. "Kaj se Kodi z nsmat V novi hiši sva, v najini hiši. Stvari, ki govoriš o njih, se niso dogodile tukej; Tu niso zapustile sledov injte duhov."
Proti njej, prepričevalno: I "SI li pozabila, čemu si prišla? Ds se deru-jsš meni! Ne minuleimc meni!"
"Minulemu?"—se mu odmakne ona. "Videl ga boš."
"Koga?"—in on šepače kakor ona. "Morilca. Ga le nisi videl?" Ostro ujame ona njegov pogled. On Ji strmi v oči. Slednjič ons krepko pokima. On šope:
"Ne!"
"Da,"—in ona se zasuče v stran. On se opo-teče in se ujame za stol, si stiska prsi in išče glasu.
"Ti? Ti si bila? Gabrijela! Usmiljenje! . . . Pravkar sem se trenotek mislil, da dolžlš mene. Ker hočeš reči? Blaznost Je eno kakor drugo. Ce bi to ne ljubil, bi se smejal." Ko je u videl, de čaka zaman: "Zesmehujet me, zmesti me hočeš—emejem
Sede—in plane zopet kvišku: "Ne verjamem ti—bolna sL .Lažeš, d« ne vem, zakaj. Ničessr nočem vedeti."
"Nedolžna str
"Tile! Ce naju kdo zasliši, sva izgubljena." On se zdrzne. Napol obrnjen v stran sloni tamkaj, čelo uprto v dlan, medtem ko hodi ona v senci pred vrati gor in dol in govori:
"Komu sem dolžna računa? Veseli naj bodo, ds gs ne terjam jaz. Življenje nalik mojemu ne sme biti ustvsrjeno; to Je—de, to je ugovor vsemu drugemu . . . Štirinajstletno dekle sem zaznala, kar še za starce ni, da bi morali videti: našo brezmlselnost in naio nepoboljšlji-vost. Sleherna laž, sleherna umazanost občutij mi Je za zmeraj oetavila znamenje, s krvjo podplut vtis. Imele sem dar, d« sem videla gole duše, in marsikdaj so mi sedele za mizo nasproti spake, ki sem mogla samo bežati pred njimi. Že tedaj sem bila tujka, in drugi so videli isto kakor danes najini gostje. Niti ni bilo treba dejanja." On zavzdihne sunkoma. "Gabrijela! Na üvljenje, da odkupim tvoje dejanja!"
'Najhujše pa Ja bilo zrcalo. Bolj od vseh sem zaslužila sovraštvo; kajti poleg njihovih pregreh sem imela la to, da sem videla vanje... Usmrtila bi sa bila, ¿a ne bi imela svojih sanj: sanj o blažjih, bolj duševnih ljudeh, ki sem jih lahko ljubila. Takšni »o morali živeti, v dalji sli v bodočnosti. Čim obupnejše so me izdajali ljudje, s tem večjim hrepenenjem sem ljubila neznano Človeštvo. Ljudje so se mi začeli smiliti: takšno mol so mi dale sanje. Dorasla sem in sem bila lepa. Tedaj sem našla njega."
Za trenotek sa lahno naslone na vrata, roko na kljuki—kakor 4i bi hotela vstopiti.
"Bil je velik zdravnik, stotere Je rešil» vendar je poznal njihova bolezni, njihovo nagnusnost Zmogel Je, kar bi bil hotel: otel Jih Je." I Se zasuče od vrat.
"Ni li moral čutiti lato kot Jaz? Osamljen je bil vsled svoja znanosti, zaznamovan od slave. Ali si ne hi bila morala, oba tujca, zaupati med seboj?"	(Dalja prihodnjič.)
■HBMP
govi, trava in rastlinje zazele-nijo, celo cvetice zacveto. Toda še v istem času pogosto pada sneg in brije jo mrzli vetrovi V notranjosti Grenlandije je večen led in mraz i divjimi vetrovi, tam zime ni konca. Na obeli sami traja zima osem mesecev.
Te ogromni otok sU polotok, ki ga obkroža po eni strani Atlantski ocean, po drugi pa Baf-finsbai ali Smitsund, meri nad dva milijona kvadratnih kilometrov. Južni del dežele je močno razsekan in se loči v celino, velike otoke in zunanje otoke, ki stoje kot predstraža v morju. Celina je Jeziku podoben kos zemlje, zaožen pro*i jugu. Središče Grenlandije je pokrito čez in čez s takozvanim "čebeinim ledom", ki je podoben ogromnemu otlemu satov ju, to je v velikanski osrednji ledenik, ki v velikih veletokih polzi na mnogih krajih v morje.
Okrog ta ogromne mase ledu leži precej Urok pes zemlje, ki ps se ne oklepa Grenlandije kot celota, ampak je nagosto razsekan od mnogih ozkih, daleč v celino segajočih morskih rokavov ali zasek, ki se imenujejo fjordi. Te zaseke se lomijo kot žsrki od središče na vse strani.
Na vzhodni strani Grenlandije leži osrednji ledenik obali mnogo bliže ko ns zapadni strani. Zato je tudi vzhodna obal mnogo manj prfctopna ko zapadna in ima trle življenske pogoje, i Stavilo in velikost ledenih ve-letokov Je tu mnogo večje kot ns zapadni strani.
Deželo tvorijo gore, ki so sko-_ jJ druga drugi enake in katerih pobočje in hrbti se spulčajo v je ter Imajo le malo povprečnih dolin.
Zimska noč, ki je za severne kraje prava posebnost, traja nad dva meseca in je razsvetljena samo od luna ali od zvezd, pogosto tudi od polarne luči, ki je pravo čudo teh krajev. "Nič na svetu se ne da primerjati gren-landski zimski noči, razsvetljeni od polarne luči. To je skrivnosten dih narave same."
Ravno toliko časa "je sam dan, solnce ne zaide in ustvarja čarobne prlkaaii: severno zarjo in Jg okrašeno S čudovitimi mavričnimi venci; vidi ge pa dvoje, troje in le več solne,M so nsvzkriž postavljena. Oddajani kraji se približujejo, oblika fe Jim izpre-minjs, solnce se zdi kot plame-nica. Nihče ne popile vseh krasot.
"Uboga je .fležela, ki smo jo oropali Eskimom, uboga na zlatu in zelenih gozdovih, gola, in ni podobna nobeni drugi od ljudi obljudeni deželi.
In vendar Je v svojem ubol-tvu tako lepši Kdor Jo vidi, osta-
Four new color posters seen «ill,be emphasising new themes in the W------__	„
tako veličastno. Bg 1 «neg, zamo- bila, voda bolj in bolj gorka. drel led, gole, temne gore kot prizori tako čudoviti kot v al-črni kupi, viharno, rjoveče mor- pah. Neznana dežela, resnično je. Kadar zahaja solnce, je mor- notranjščina Grenlandije se je je rožno rdeče in ledene gore se odpirala vedno lepša in veličast-blestijo, kot bi bile obrastene z ogromnimi in številnimi rožami. Pogosto mislim na šatore Grenlandije, na črede severnih jelenov, pasočih se v zalivih in na bregovih, na ptice, trate, vode in močvirja in na dolinice onih gora, kjer prebije Eskimo svoje krstko poletje.
Ta zemlja ima tudi strahovite pokrajine brez vsakterega drevesa. Toda dobe se travnikom podobne jase s številnimi cveticami ,ki jih prepreda nizko, koša to grmičasto rastlinje. Največ trat je ob morski obali. Višje od 600 do 900 m postane trava redka, na njeno mesto stopi ms-hovje in pritlikavo grmičje. Sicer pa so ti kraji sedež večnega ledu; tu ni ne pomladi, ne poletja v pravem pomenu besede, zakaj dež je redka prikazen tud v poletnih dneh."
Izmed živali so tjulenji in mioži velikega pomena za on-dotne prebivalce. Ti jim dajo vsega za življenje. Zelo važen je severni jelen in neobhodno potrebna žival grenlandaki pes, ki ga rabi za vprego v sani. Tam
najkrajšem času se razvije tu go-l ri najbujnejše rastlinsko življe- I nje. Tu je videti velike, enako-merno zelene plani, po katerih se paaejo severni jeleni. Na mnogih mestih so najlepše zelene I trate, ki jih krasijo rumene gU-.vice ledrika, poleg andromede stoji temnorjava zvončka, dalj« nežna vedno zelena pirola z marmorno belimi cveti. Tudi lepe, a i redke alpske cvetke so tu.
Od živali napolnjujejo te po. krajine tudi severni zajci v ubil-. nem številu. Od ptic smo videli gosi, pasoče se pa tratah. Nale- j teli smo na hermeline, lisice, so-1 ve in sokole. Bizam živi tu v čredah, koplje hrano izpod snega io j daje meso. Strnad žgoli, ževnik in obrežni tekač žvižgata v nižinah. Tudi komarji, muhe in ličinke Živijo tu svojo borno živ- { Ijenje.' V morju je na milijone različnih rakov. Ti in nekatere -male ribice so v hrano gagam, galebom, potapljavcem in morskim lestvicam. Najvažnejši živali pa sta tjulenj in mrož. Et-kimo in beli medved, oba pridno zasledujeta."
(Dalje prihodnjič.)
VAT DAT
DAY
fMNMVe

NOTE!
Save this copy oi PROSVETA It is needed for VICTORY!
SAVE
*	AU Wastepaperj
*	Old Raes
*	Old Rubbsr
*	Scrap Mets!
Turn it over to some local salvage agency
TISKARNA
SPREJEMA VSA
v tiskarsko ebrt spadajoča dela
Teeslire la abode. vWtnloa,
Tlaka vabila sa veselice la shode, vteltnloa, teenn». knjig koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ta drUgik.
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJI-PJ- Dl TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Narodf ki izumira
Po Nansenu priredil IVAN BEŽNIK Malo uvoda
"Najzanimivejše ljudstvo na svetu so Eskimi, prebivslci skrsj-negs severa, sinovi ledene in puste Grenlsndije." Tako trdi Rrtdtjof Nsnsen, neutrudni ras-iskovslee severa, v svoji knjigi Življenje Eskimov", ki mi Je služIla v prvi vrsti pri ssstavt tegs spiss. V nsj krutejšem boju s prtrodo, ledom, mrazom, viharjem m nočjo, v najtršem boju ss živež, združenim s tisočerimi nevarnostmi, se je to ljudstvo prebilo skoči stoletje in stoletja, toda močnejši so ostali zmagovalci. živeli so in dokassli moč človeške narave. Ko so prtlli Evropejci prvič t njimi v doti ko, so jih ti najbrž premagali in posebnost ae je zagrnila nad prvimi naaelntkt Prešla eo stoletja, novi Evropejci so stopili na njih tla, Eaktmi so jih morali prtsnett za gospedd. in valed dotike s njimi so pričeli propadati po nekom čudnem takemu, po katerem gt-nejo vss pri rodna ljudstva, pridejo s Evropejci v Prišel bo las. ko ne bo gs Eskime več Ali pe ce bo njih rod stopU s prieeljenei v
pleme. Vse eno. Eskima, t njegovo žllsvostjo v boju sa obeta* iek, z njegovimi legami in du-ovnlml posebnostmi ne bo več. koda. Zakaj tudi on ima čustvo, veseli ae življenja in le nerad umre, dasi se v nevernosti izkaže Junaka.
De ge spoznamo, preden nam
umrje, da se česa nsučimo od njegove žalostne usode, sa to naj služi ta spis, ki naj bo verna ln sanlmivs slika tega ljudstva. "So stvari, In sicer važne stvari, ki došlecu vzbujajo večjo pozornost k»t dolgoletnemu raziskovalcu,* pravi Nsnsen, ki Ja bil eno zimo njih sredi in opaaovsl posebnosti njih življenja. NI mogoče živeti med temi ljudmi, ne de bi jih vzljubil, in sa to Je ena stma dovolj
Zima Je ena sama dolga noč, polzijo vanj ln gs polnijo. Veli-poletje pe Je en sam dolg ln sve- kanske doline ln gore so zskrita: tal dan. Ali Je sploh to poletje? vse Ja zsbrisSno; ksr nesejo oči: Solnce je nekoliko gorkejše, neskončnost ledu in snegs. marjeodmrzne. prikažejo sabre-1 Vse Ja tako preprosto in vse
Orealaadtja
Grenlandija! To Ime nam doni na uho, kot ime pravljične dežele, in vendar nI v ničemer podobna aladkemu bogastvu In dlje KoromandQe. Najeevemej-M kraj na zemlji Jo to. v katerem le bivajo ljudje v večni borbi s ledom ln vetrovi. Dežela Je ogromne, čudovita, vklesana led s ledenimi bregovi, goram in ledeniki, ki ss spuščajo v morje Ali Je obeojen ta kraj večni temi ali k večnemu dnevu1
mih obrežnih stensh gradijo ptice svojs gnezda v zelo velikem številu, in sicer spodaj alke, zgoraj galebi. Tu se nahaja ogromna množina jajec. Na jugu so neke vrste gosi—"gage". Mnogo je na Grenlandiji različnih rudnin.
-
Popolnoma enotno allko o Grenlandiji je težko podati. Različna okrožje nudijo različne slike. Nemška ekspedicija, ki je odkrile na vzhodni obali Prane Jožefov fjord, ga opisuje tako-le:
"Globlje ln globlje ko smo prodirali, bolj mila temperatura je
A.E.F. Pilots Play Ball at Australian Air Base

Vsa pojasnila daje vodstvo
PlMte pe tefocmadSe aa aeslevt
PRINTERY
2M7-5P 8. LAWNDALE AVENUE
CHICAGO, ILLINOI
«M» C.P.PIw»>— t Oes af «ha THMaafcs af fts ü. S air fcsea la A«Ma talke a *t at *a WS aa ta «ait. tm Ma pleea M Aptas hwirwm. W Sa mrhtmd far a foray Ng*—* Ja^keaaa. Ahme laea «f S*«*te«
naroČite si dnevnk prosveto
Pe sklspo U. tedne konvencije se lehko e—« «a Sa« »Maralo la petHsfoedan. dva. tri. štiri eM pat šlenev Is ataL Usft riesvete stene ae vse snake. as I yy- newEalesKoc pe Maaš leplašoj i ad il Oi se Jim Os prišteje k neiešalaš. Tes
de Je ksi ptedreg ae èleae SMP J. gaOeve fe v vsaki dnašini aekdew kl M red Utai Mal eeak dan.
Pojesi llei Vselej kakor hitro kateri teh členov preneha biti êUn SNPJ, sli če se preseli proč od družine in bo zahteval ssm svoj list tednik, bode moral tisti član Iz dotične družina, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprevnlštvu lista, bi obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ns stori, tedaj mora upravništvo znilati datum za to vsote naročnika |w
Ze SdndL drle ve Is Kanade IMS Ze Clenro la Cldeage K—
1 tednik la-4M 1 tednik In.—.----
t tednika la-Ml I tednika In-— I1
%	*-• telalks la . ------
» tednikov te"" "***"* a« I "	---lM
Sa Evropo |a
UaL ki je veše
pašlljeas
I) lee Naslov
Ustevtte tednik te gs pripišite k meR aesrfnlnl ed sl**tft