Our Write Ua Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ otathje opozakjabo. da pravočasno otem aarofeil- no. 8 Um sam bosi« mnogo prihranili pri opominih. — Ako fto nisto naročnik, poiljiU en dolar sa dvomesečno poakninjo. OTBLEPHONE: CHelsea 3-1242 MaU«r SepUmfcec S 1st, IMS n Um PmI Offk« M N«w Ywk. N. No. 106. — Stev 106. Act mt ConpM *f March Srd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST„ NEW YORK NEW YORK, MONDAY, MAY 8, 1939—PONEDELJEK, 8 MAJA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVJI. ROOSEVELT POSREDUJE V PREMOGARSKI STAVKI Hrvati se ne morejo sporazumeti s Srbi OBRATUJEJO LE PREMOGOVNIKI, V KATERIH SO ZAPOSLENI ČLANI AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Predsednik zahteva, naj te premogarji in baroni čimprej sporazumejo. — Najprej pride vpoštev dobrobit naroda, nato šele interesi posameznikov . Zvezni posredovalec je zastopnikom obeh strank prečital predsednikovo brzojavko. — V šestin- J dvajsetih državah počiva približno pol milijona premolar jev. Dne I. aprila je potekla pobodba med kopači mehkega premoga in operatorji. Majnerji so United M ine Woikers of America, katerim načeljuje John L. Lewis, predsednik Kongresa za mdustrijalno organizacijo. Majnerji zahtevajo krajši delovni čas in nekaj več plače, premogovni baroni se pa nočejo vkloniti. Pogajanja za obnovitev pogodbe so se začela že konci meseca marca. — Vrše se v New Yorku, toda obe stranki trdovratno vztrajata na svojem stališču. Baroni nočejo niti za las popustiti, majnerji pa pravijo, da ne bodo delali pod starimi pogoji. Nekaj časa je posredovala delavska tajnica Miss Perkins, pa ni imela posebnega uspeh. Nato je bil imenovan za posebnega posredovalca dr. John R. Steelman, uradnik delavskega departmenta. £e pred tedni je bilo rečeno, da bo posegel pred sednik Roosevelt vmes, če bi pogajanja ne obetala nobenega uspeha. Včeraj je pa res posegel. Dr. Steel man u je poslal dolgo brzojavko, ki je bila prečitana zastopnikom obeh strank. — Zastopnikom premogarjev in operatorjev svetujem, — je brzojavil predsednik, — naj se čimprej ^estanejo ter obnove pogajanja, pri katerih naj bo navzoč tudi zvezni posredovalec. Treba je namreč doseči sporazum. Sedaj je že skrajni čas. — V vašem interesu je, — je poudaril predsednik, — in v interesu javnosti, da bo ta zadeva čimprej u-rejena Po mojem mnenju so intersi javnosti večjega pomena kot pa interesi posameznih skupin. Kot predsednik Združenih držav pozivam obe stranki, naj to vpoštevata ter naj se pogajata, da bo ta mučna stvar slednjič v obojestransko zadovoljstvo uravnana. Dr. Steelman je poslal prepis brzojavke Johnu L. Levvisu, ki z&stopa premogarje, ter zastopnikom o- peratorjem. Pomanjkanje mehkega premoga je že precej občutno Uprava newyorske podzemske železnice je že morala omejiti promet, kar je v petek in soboto povzročilo veliko zmedo. Kot je razvidno iz zadnjih poročil, počiva v šestindvajsetih državah nad pol milijona premogarjev. Obratuje le nekaj premogovnikov, v katerih so zaposleni premogarji, ki so člani Ameriške delavske federacije. Nakopanega je komaj petindvajset milijonov ton mehkega premoga, kar bi v skrajnem slučaju zadostovalo za mesec dni. Predsednik Roosevelt bo par dni počakal, kakšen vpliv bo imela njegova brzojavka, predno bo storil v tem oziru kakšen nadaljni korak. Pogajanja med zastopniki premogarjev in premogovnih baronov je bil odgodil v soboto ob petih popoldne dr. Steelman. Včeraj so se zopet nadaljevala. Predsedniku Rooseveltu je konfernca poslala naslednjo brzojavko: — Sprejeli smo Vašo poslanico in Vam obljub- POGODBA MED ANGLIJO IN TURČIJO Anglija in Turčija sta si obljubili medsebojno vojaško pomoč. — V njuno območje pridejo tudi balkanske države. LSTANBl L, Turčija, 7. ma-ja. — Anglija in Turčija ste oklenili sporazum za medsebojno vojaško pomor proti vsaki agresivnosti. Sporazum bo naznanjen jutri obenem v Londonu in Ankari. V ta sporazum spada varnost v vzhodnem Sredozemlju in status <|Uo na Balkanu in bližnjem vzhodu. Turčija bo Angliji j »omagala s svojo armado, ako bo Anglija ogrožana v gotovih krajih v Sredozemlju. Anglija pa se je tudi za vezala, tla ji bo prišla na pomoč, ako hi zaradi bojkota turškega blaga v .Nemčiji bil ogrožen gospodarski položaj Turčije. O vseh |»odrohnostih pogajanj je bila Rusija obveščena. < J lede sporazuma je mnenje v Rusiji razdeljeno. Nekateri o-dobrujejo sporazum, drugi pa ho zopet mnenja, da naj bi Turčija še počakala s svojo pogodbo z Anglijo, «la so končana rusko-turška j>ogajaiija. Obisk ruskega vnaujega jkhI-komisarja Vladimira Potemki-iih je imel namen pregovoriti turško vlado, da ne sklene sama vojaške zveze z Anglijo, temveč skupno z Rusijo. Toda Turčija je bila mnenja, da i-ma na Balkanu in v Sredozemlju probleme, ki Rusije ne za denejo in se ji je zato zdelo nepotrebno, da bi čakala, dokler rusko-turška pogajanj j niso končana. POŽAR BLIZU ROOSEVELTO-VEGA POSESTVA SITUACIJA NA DALJ. IZTOKU Japonci skušajo z bombami uničiti Cankajse-ka. — Kitajska vlada se bo zopet preselila. TOKIO, Ja]M>m»ku, 7. maja. ' -— .Japonska armad;* hoče z , bombami uničiti kitajsite^a vr hov nega poveljnika maršala ('ankajšeka. • To zatrdilo je podalo mornariško ministrstvo, ki je pojasnilo veliko bombardiranje v četrtek ('ankajšekove prestol:-ee 4'ungkinga, kjer je bilo ubitih in ranjenih okoli 3000 Ki-tajeev in jt* bilo porušenih mnogo poslopij. ".Japonska zračna sila bo sedaj na p iv j bombardirala v>e kraje na Kitajskem, tla uniči Cankajšeka," pravi naznanilo mornariškega ministrstva. "Japonci ImhIo napadli kuo-mintang (kitajsko narodno stranko), kjerkoli bo mogoče najti njihove uradnike. Kuo-miutaiig namenoma postavlja vojaške naprave v bližini tuje lastnine, kar je tudi vzrok, da je bila pogosto poškodovana tudi tuja lastnina. "Tujce smo pozivali, la ne dovolijo Kitajcem, tla bi postavljali vojaško naprave v bližino njihovih posestev '' IH >XK( >Nvedana vojna 7. julija, 1H37. MUSSOLINI IN PAPEŽ BOSTA POSREDOVALA Pripravljena sta posredovati v sporu med Nemčijo i n Poljsko. — Mussolini ne mara v vojno zaradi G danska. POGAJANJA, KI SO DOSTI OBETALA, SE BODO SK0R0G0T0V0 RAZBILA BEOGRAD, Jugoslavija, 7. maja. — Velika senzacija je nastala, ko je "Hrvatski Dnevnik** v Zagrebu, ki je glasilo hrvatske ljudske stranke, v svo»i posebni izdaji sporočil, da je dr. Vladimir Maček sklical "hrvatski svet", v namenu, da poslancem naznani, da so se pogajanja z Beogradom razbile HYDE PAH K, N. Y., 7. maja. — Gozdni požar, ki bi se bil skoro razširil na posestvo predsednika Fooscvelta v Hvde Parku, je bil proti večeru vstavljen, ko je že uničil 10 a k rov smrekovega gozda. 'Požar je nata pripravljena posredovati, tla bi bil mirnim potom poravnan spor med Nemčijo in Poljsko. Ker je poljski vnanji minister .lo-ip Berk zavrgel dve poglavitni Hitlerjevi zahtevi, da je Nemčiji vrnjen Gdansk in je zgrajen čez Pomorie lii in polj milje širok pas, po katerem bi tekla avtomobilska eesta in železnica, tla bi bila Vzhodna Prusija zvezana z o-stalo Nemčijo, je Mussolini zopet pripravljen posredovali, kot je po> redo val ob času če-hoslovaške krize. PajM-ž Pij XI., je znan kol najspretnejši diplomat v Kv-ropi, zelo deluje za mirno poravnavo nemško - poljskega spora. Papež je pripravljen ( nuditi v-o svojo pomoč, ako njegovo ponudbo sprejmeta Berlin iti Varšava. Pogajanja so se pričela .'J. lili razvidno, tla so pogajanja iilistrski 'aprila in so imela namen do.>e- ] zadela na neko oviro, ko i„____i;„, '"i popolni in koneeiii spora-jC v e t k o v i č 15.ipriltvrnil v Za zum med Hrvati in Srbi. | greb, toda ovire so bile odstra- Senzacija pa je bila tem več- njene in pogajanja so se nad;: ja, "ker "Hrvatski Dnevnik" j Ijevala. O vsem tem je do se naravnost dolži vlado, da je , da j vladala največja tajno.-t. kriva, tla pogajanja niso ime i Izjava, ki je bila objavljena la uspeha. 'v Zagrebu, je še bolj po-labs: Zaupnik in zastopnik dr. V ' la že tako zapleten položaj. Mačka tir. Subotič se je vrnil | V Beogradu je bila takoj za- iz Beograda, kjt-r se je poga jplenjena posebna izdaja "lir jal s kraljevim namestnikom J vatskega Dnevnika". Med Si knezom Pavletom in ministr-' bi j** zavladala velika uevolja, skim predsednikom Oragišo ker je bilo regentstvo narav Cvetkovičem ter je sporočil I »ost obdolženo, da je zakrivilo, tir. Mačku o izidu pogajanj. so se j>ogajanja razbila. ... • i • i \t - i i Dobro i>oučeni krogi pa pra List pravi, tla je tir. Maček .. , 1 . . , , , ... .-, , , vijo, tla regentstvo ni zavrglo dr. Subotn'u naročil, da i vet-1 , . ? ,........... ... 'sporazumu, temvee samo kovit-u pise pi-tuo z zatrdiloi.-, * . , »« , . ' . tlatno toeko tir. Marka, ki za • la je regentstvo zavrglo >jm>- razuni, katerega je dr. Maček i sklenil "J7. aprila z ministrskim predsednikom e je razburjenje nekoliko poleglo. .Javnost je mnenja, tla je i >edaj mogoče doseči sporazum, ko so pogajanja rešila pogla-~ v it na vprašanja in so ostala le SANtillAJ, Kitaj.-ka, 3. ma- ^o manj važna vprašanja, ki JAPONCI BOMBARDIRAJO ČUNGKING ja. — Japonski letalci so dva jj|, je treba rešiti, ni zaporedoma bombardirali | Ministrski predsednik novo prestolico maršala t'ankajšeka, Cungking, in je bilo okoli llKHt o>eb ubitih ali ranjenih. Inozemska poročila naznanjajo. da je bilo porušenih \eč vladnih poslopij v sredini mesta, meti njimi tudi nova mednarodna radio postaja. AKO NAMKRAVATK OBISKAH SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka DOBITI-: JO BREZPLAČNO AKO NAKttf ITE Sloven&ko- Amerikanski Koledar ZA Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj! "G las Naroda** 216 18»h Slrvrft Nr« Vorli. N. 1. {IJilikti |M«^ljitt> TMIO T |M«Ktnih Kiiaiukalt |h> 'J tHiiruaui pu 3 »*nte) je se vedno prepričan, da je mogoče položaj izboljšati in se jo odločil, tla 1h> zopet odšel v Heogratl in obnovil pogajanja z tir. Mačkom. ZAlrRKB, Jugoslavija, 7. maja. — Hrvatski voditelji, ki zahtevajo avtonomijo v okvirju jugoslovanskega kraljestva, izjavljajo, tla morajo Srbi dati dodatne koncesije, ako želijo rešiti pogajanja, tla se ne razbije jo in poravnajo 'JO letni spor. Pretila je že kabinetna kriza, ko je dr. Maček zavrnil ?rb-ske kompromisne predloge, katere je stavil Cvetkovič v pogajanjih v Beogradu. Nekateri krogi so mnenja, da bo Cvetkovič najbrže prisiljen odstopiti. BKOGRAI), Jugoslavija, 7. maja. — Pogajanja meti Hrvati in Srbi so po]H>litomn zastala in najbrže ne ho v tem nikake premem be preti odhodom kneza Pavleta v Rim. Navzlic temu pa politični krogi se niso izgubili vsega u-panja, tla bo prišlo do sporazuma in iz Zagreba prihajajo-jo poročila, da Hrvatje niso ne-spravljivi. l>r. Maček je daues sklieal 44hrvatski svet.*' Se nekaj časa bodo pri pogajanjih stavljeni novi predlogi in protipredlo* gi in bo moralo priti do kake. ga kompromisa in slednjič do spolnega sporazuma. Monday' Mtyfe,1$39 j .. i ju StOVBre (IBWAK?^ IflQU ^GLASN fARODA" j < votes or t HI ^torCi) Owaad a na Pnbliafcad •UlVlNlC PLBLISUINO COMPAMV (A Corporation i frank Hakw>. PiaaMaat j. Lopana. 8m. Ptara or buMneae of tha aorporatioa and addraaaaa «i« j«- pred nekaj dnevi p«»-ealo s pravdo za loeitev zako nn. Pravdo je * prta/i I uradnik angleškega letalstva. ki je razlog v.a U'ilfv zagovarjal - tem, • la >e pot«M*il v uagliei in |mm1 vplivom mednar«>diiega vojne-ira ra/|M»lo/.ciijji, ki je Kilo v zralou • iekako pred pol Ida. \ se je Kilo razburjeno, vojna j«* Kila ze kakor prti I vrati in p« m I vpliv«.* m teh ,-listov se ji' v naifliei poioi'il / ženo, ki jo je komaj ^po/nal. S(M|i»tV jo nje-r;r/l«i<;«> n|»oAteval<> in za-i kon loetlo oil mize in |Hisi»»|je, i'<'>. (lil j«* K i I ~klenj««a v navalil eiMev.** Sodnik |ci j«« lo-«Vn«*ii ol» slovesu > .»< h I i ^<*a o-I»omilil, or« k<*. naj -i' 1»«* /ana^-ajo, da l»i ju iii«.V**I enkrat loeiti. Peter • • Zgag Vstop Anglije v vojno Jugoslavija -e je tako inoeno napletla v nemško mrežo, da ji j«* rešitev skoro neiuogoea. X«Minvno smo eitali, da se vrse iikhI oltema državama po rajanja £leve je imela, Sko«tove na < 'ehoslovaškein so ji pa dišale. |*a je rekel Hitler nekega dne: —<'elioslovaška ima preveč orožja. Kaj (V bi se ne pojavil kakšen blaznež ter začel s tem orožjem ogrožati Evropo? To je treba preprečiti. Pa j** z dovoljenjem Francije in Anglije pograbil Češko in / njo vred tudi Skodove tovarne. Skodow tovarne bodo torej oskrbovale Jugoslavijo z vselil, kar je za vojno potrebno. V resnici bo pa Hitler s tem orožjem le samega selie otwirozil na Balkanu. Nemška diploinacija -i liooe zajameiti Balkan, predvsem pa Jugoslavijo. Ker je pa regent Pavel vse prej kot pa prijatelj Nemčije, ni to lahka naloga. Najprej je Nemčija podžigala Hrvate, naj bi se uprli in odcepili od Jugoslavije. Hrvatski »voditelj Maček ni hot« I sesti na ta lini. Ministrski predsednik Stojadinovič je Hitlerju jako u st rezal, d oči m se je p se vrše že preeej ča>.i pogajanja glede rešitve "jugoslovanskega vprašanja'', sporazum je pa menda š<> dal eč, kajti v Hitlerjevem interesa je, da se Hrvat in Srb gledata kot pes iti mačka. < V }>o Jugoslavija v gospodarskem pogledu odvisna <* Veinčije, ji bo pač morala ustrezati in se pokoriti njeni volji. Hitler igra peklensko igro, ki je pač v popoluem soglasju z njegovimi političnimi nazori. 111 \ i j 11 i Hf.u" > «.•»—,«»•-»»••••.- -j..... polkovnikom H. Si. Snu»l\vo«i-1 Prepriča do'in, članom angleško piopa položaju Krakovski " llu>l rovanv vinarja, ali pride do vojne, je Kurver <*od/ieiiv" ki j.....len odgovoril: "«Mislim, da no, če- »:ia j večjih (»oljskih lisiov, ob-pra v jo •najmanj polovica mojih javlja razgovor z angleškim j rojakov nasprotnega mnenja. in -eni, da v <-cdnnjem iju ni človeka, ki bi bo gandno organizacije " ltriti-h . tel i)»ov/.r<»ei1 i novo svetovno Council." ki je pri>|M*l v Var vojn«.." letalom no ve di IVIj4ci novinar ]*• nato an savo s prvim leialom nov« reki ne zračne zv«-/.e London Varšava. Na Polj>kcm bo imel J«' ^l«*š'keg:i polkovnika vprašal, ;i)i l.i 'napad ua primer na Ni nekaj predavanj o hrita^keiu \ Zo/eiu-ko izzval vojno. Small imperiju. Angbt-ki polkovnik i \v«n.d je brez pomisleka takoj je najprej govoril o velikem j odgovoril: " l>a, izzval bi sploš vtisu, ki ga jc v angleški jav | no vojno."* Knak odgovor je lu.sli zapustila sklenitev angle- dal ua vprašanje •» posledicah iš'ko-|M»lj-ke pogodbe o vzajoui napada na (Jibraltar, pripomnil , je. da lani' ni nevarnosti, fcer «e ' (Sibraltarja nihče ne bo lotil. V Parizu imajo sedaj opravka /. anonimnimi grozilnimi pi-mi, ki jc napovedovalo j|iei»-tjit ua pariško opero in j«' [m>-vzročilo >trogo stružno .-lužJio. -o ma, ki grozijo z atentati na velike frniH-<;Vke železniške pnte. t kbla-ti ^o dale zastra /iti (»red v-em progi i/. Pariza • v ('herbourg in i/. Pariza v ! Bo. |c:iu\, na v.«eh važm j-ih točkah teb prog -toje čas za to. Trenutno imamo najmočnejšo iiM.rnnrico na svetu, teritorialno vojsko smo pa podvojili, to jc za sedaj dovolj. A ko se hočemo resno pri pra viti, moramo postopati po na-ne pro'iagljeno. OD VSEPOVSOD NOČ GROZE NA POKO PALiseu. I.e malo tnjci-v j>ozna danes .'"/.iff lovin-ko prastaro jiokopa-'lišče St, \*inoent, ki izvira iz Jča-a, k»» je ležal Montmartre pa je dejal yeni. da »am ne dobro in no more več delati.U. b*taNke hI,. morda po pokopavajo več trupel, poko-$<>] je proti domu. Med potjo j številu .š.* no morejo moriti z. l«di^čo je le znamenitost, ki jo S i' je usiavil v dveh gostilnah, j nemškimi, toda lehnično voji navadi takoj spat in klicev čet vo rice zaprtih obisfco- lovsko puško, češ, da ima do nia' mnogo podgan in jih l»o po streljal. Trgovoi- mu jo verjel in izroči! pu-ko. Okrog dveh fHipohlne se je vrnila Cvetko vičeva žena. Skozi steklena ku hinjska vrata je vsa prestrašena zapazila, da -e
  • ka1a>1r«»|'i velikega f ra neikskei^a prekomur->ke«;a [Klinika "Pali-" obeta /a iprihoihije dni oil!k«k^ii stre/a.ja Cezarja Franka, ki je kot prvi "jmroeil. da jjori v lntlij-ki pe-karni, ^o /nova /a-li>ali, v nje /o"vem stanovanju pa so izvršili hi^iii* preiskavo. Frank je tii! olieuent |MHi»ožni i^asilee na prekoinoiinikii in ji* iz|M>veilul, ila >e je na svojem nhliorlu na veiVr nesreee z nogami zaplel v kalifi in-ke žaroinefne na|ua-ve in je to napravo poškodoval. Po oI»1kh1ii je hotel stvar naznaniti, nenadno pa je opay.il plamene v pekarni in je takoj alarmiral |M»sa«lko. Navzlic tej izpovedi v Pariza izjavljajo, da se -/. njo i-to-ea>ni nastanek požara na treh razi i en ill inestili ne |»ojasnjnje. Se nadalje vztrajajo na tlonmc-da ^re za atentat, ne pa za nesnvo. M^sl našli kako sle-žiira iz innnarnosti prijeli in vtaknili v zapor. Med drngim mu oeitajo, i-moe tn >o duhovi!** so vpili možje a v zifo'dnji jutra- nji mi je neki mimoiilivei zu naj -li-al njfli vpitji«. Opozoril je stražnika, ki «ni vedel, kje je vIhm! do pokopališka in kje stanuje čuvaj. I*o-zval je zato gasilce, ki so prišli z dolgimi h\sivami. Preplezali so zid, in so z vrvmi "potegnili eetvo'rieo obiskovalcev, ki je Itila Kol j mrtva ne^o živa, iz grozotneya ujetništva. Kne-jja izmed turistov so morali prepeljati v živeno holnico, listali so prisegali, da so prisostvovali strahnemu "plesu du-liov** ki i^a je vixlil ".sam lin-die.** ^ 'GLAS NARODA m - .. . ' js « p pošiljamo v staro do-j movino. Kdor ^a ho-j če naročiti za svoje J sorodnike ali prijate-i Ije, to lahko stori. — 4 Naročnina za s t a r i \ \ kraj stane $7. — V j Italijo lista ne po8i-4 liamo. ž OPERATERJU UKRADEN FILM. Originalna tatvina .se je primerila v nekem kineniatoirra-fu v If ne de- 11 aliens v Parizu. Dva 11 osle j i.'ie/.iiana tatova sia med predstavo ukradla film, ki so ^a pravkar prikazovali. Potem s | j| telefonirala zl»es||e|e-inii lastniku kinematografa, da >ta za nairntdo" ."»IKIO fran kov pripravljena film takoj vinih. bislnik je si«H»r takoj i*l»v*e.st i I |M»lieijo. k i pa f ilma ni našla, tako da >o morali prrtl-tsivn zakIjiii'iti. . CENE NA RAZSTAVI PREVISOKE Razstavni o Hh,i- je pr«»pri-eati. da ho newvorško razstavo obiskalo mnoiro vir ljudi, kot pa katerokoli d ni uro razstavo. Najvee ol»i>k oval cev pričakujejo v junijti. Ko >eui hi I š«. ha* kaiisko vojno jtreiH-j easa v Si hi ji, m-iii znal prav dohro si h ski, )NiZlieje M'lii pa dosti )mi ZJihil. Srhski eaH4»|»i* za "ilo m* ve-iiiio preeitaiu in raziltnem. o |m»-veljih, ki jih daje svojim hlap «*elll. /IrVeJ j«» yriwel, ki s«, j,, kaj rad v tujo škodo zmotil. Pa je hi! šaljiv in zgovoren, vsled mu ljudje niso zamerili. Neki m- j«, kupil pri njem rojak dvajset funtov sladkorja, pa je kazalec na tehtnici pokazal skoro |m »I p« hI i vstran on številke dvajset. — Saj ga ni dvajset fun tov, — je protestiral. — Ah, kaj, — se je za rež;. I grocer. — hoš že vsaj lažje tn> sil. .— Dobro, dobro, — je odvr- nil rojak in mu vrgel na mizo ban vk i i>restnlomisle1 I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BURBAU) 21« W. 18th ST., NEW YORK an M l»oš že vsaj lay.je Xi res, tla imajo ženske večino zadnjo he>ehieajno moški spregovori /ae«le» ki se glase: — Na, tukaj imaš denar, «la l»o že vsaj enkrat mir. In izroei ji ves denar »Vo zadnje«« eenta. Revež ima sicer zadnjo hesedo, nima pa mirti iu nima denarja. Japonska »knša s svoj inn eo neniini izdelki preplaviti ves svet. Japonske prtxlukte je mt»-«i>ee dohiti vsepovsod po »t ra liovito nizki (»eni. V Jugoslaviji prixlajajo j« ponske žepne ure na kilograme. Kilogram japonskih ur stane menda šestnajst dinarjev. Kakšne so, j«« seveda drugo vprašanje. Pri tem sem se spomnil zn»-eihiega dogodka v bližini Fly Creeka. / mojim žlahtnikom Janezom sva .šla obiskat "fai-merja", ki je pustil newyorsko klanimi jo, se na fanno preselil in zaeel farinariti. Ves vesel naju je sprejel in naju silil, naj greva pogledat konja, ki ga je dobil od soseda. — Lepa žival, kaj ne? — ga je hvali). Janez pogleda konja od vrha do tal, mn vzdigne nogo, tnn pogleda v fjobee in nit? ne reee. — No, koliko je pa vreden T — "ga vpfasa novopefeni farmer. .— Koliko si pa zanj dal! — lioee vedeti Janez. — Nie nisem dal zanj, sosed mi ga je podaril, — se je glasil zmagoslavni odgovor. — Ravno toliko je pa tndi vreden, kolikor si ztinj dal, — je razsodil Janez. Mon3ayt May 8, 1939 ILOTOttHB XTVG03Lm AMI ZDRAVNIK IN SCUKA N«j vain opisom zgodbo, ki m»iii jo nekW* sii'iaI pri omizju i ihitra>«en riWie. Kdor na j** opazoval pri rHiolovu, je ,-tnnei unci »vijačno-1 jo, in u-metnostjo, * katerima je ujel VMiko rilm, ki jo j«> vzel na pi-ko. Ko je nekod slišal, da se v meki reki nahaja ogromna ščuka, katere ne more nihče ujeti, je toliko časa moledoval, da >o ga prestavili v dotični kraj. Tolika je hila njegova strast. A imI takrat jt* preteklo že petnajst let. Ščuka je pa še vedno kraljevala v ko* lah in vrtineih reke Paelelfa. Ves ta čas, ko je Kil zdravnik tudi |m> eele tedne na njt»ni sledi, -ta drug drugega i nsvoje */vi-jačo doeela in temeljito proučila. Sč.uka je o-lan nezaslišane prehrisauo- sti -tare ščuke. • » ♦ Tam kj«»r vali Faelelf svo j«* široke votle in l»ohni v dolino, jf izvrtal v skalnato i .sploh ni mogel prenesti valovanja, ki je neprestano pretresalo ozračje. Nekega hladnega jutra visi vse sivo nebo nad vodo. Megla leži nizfko. Med jelšami tik nad vodo čepi nekakšen drevesni štor. a samo navidezno. Zdravnik je v čudni preobleki iz zelenega, mahu ptxlobnega blaga. Tudi če* oibrac ima jx>-tegnjeno masko. 7. luknjieama za oči, na rokah rokavice iste barve, v njih drži zeleno rilini eo. Pogled 7AI ravni k oviti oči črtajo navpično v globoko votlo, v s'koro dva im-tra dolgo, temno telo »ščuko, vrh peska. Vi-o^ko nad gozdovi se pričenja daniti. Drevesni 'tor je postal cisto majhen. Pripravljen je napad, lačen in požrešen preži gobec ščuke v globini. Pod velikimi kamni se -wkrifa pred njim sto in sto Hlastnih postrvi. A kaj, ko ne more splavati podnje. Potr* pežljivo mora čakati, *ln se katera izpozaln. Valovi priženejo mitno blesteč se ko"s lesu. Zažene se za njim, a razočarana se ustavi in obleži netribna v strnji. Nič! Oči ji -trupeno leskečejo. Mar se ji ni prav zadnjo pomlad zgodilo nr%«j taltegri? Oni mali Ij previdno, šele «ko si je plen ogleda od vseli strani, zagrabi in golta. — Ampak ta lakota! O, šonka vidi marsikaj, tega pa le ne opazi, da je voda na- plavila na ibreg čuden, zelen šior, ki je nenadoma | m »gnal ravno, zeleno vejo. Zdravnik bil oprezno' in hli-'kovito zagnal vabo — na traek posebne* vrste je nataknil malega lipami. Lakota je neznosna. V šču-kinih očt»h plameni divja |m>-žrešnost. In 39-Jaj! Kaj je to? Zadaj za kotlo se je pognala v zrak riba! Beži čez kotlo proti jelšinim koreninam1, kjer >e kani skriti. Vsa zmedena je od strahu. Ne boš! Brega iie dosežeš! Tik pred koreninami jo ščulka besno ]>opade. Kratek hip jo preutlarno tišči meti ostrimi zobmi. Potom pa začne goltati. Pri toni pa nenadoma začuti, da so ve va la - krepkim sunkom zatakne v golt. Hoče jo izbljuvati, a že je prepozno. Ščuka jo ujeta. Jfldravnikova najnovejša zvijača. trnki, ki so sami giblje io, jo zmagala. Strmo so zažene v zrak. da bi z vrtoglavim pa d 00m nn vodo pretrgala vrvico, toda ni je pomoči. Ta, ki jo je ujel, je mojster. Zdaj je .samo še smrt. Ne, tako lahko zdravni'k no bo zmagal. Tri neskončne ure se že Ih>-rita ob vodah Facieife. Nobeden no more zmagati. In ztlrav-ni'k misli: 4tPt»tnajst ]«»t sem se veselil tega trenutka, tega boja. Kaj mi bo -št* ostalo od živ-Ijcuju, zdaj ko som star iti mi nobeno ribo,'ki bi se ustavljala■ mojemu znanju! S tem plenom je dopolnjen najlepši del njegovega življenji!. Reka bo zame mrtva!" Kako da jo zdravnik poza-.bil. da vsako s rot l o in potok spuste zavore, da odnese reka les v kraje »nižje. Da, tako jo zavarovan, tla je prav gotovo zares pozabil na nevarnost, ki mu proti. Potok jo. S hrljtom proti slapovom stoji do pasu v deroči vodi. No vitli, da nese roka že prva dt*bla naravnost proti njemu, ne vidi, kako padajo čez slap,. Zdravnik strahopetec. Ko ugleda prvo deblo, pobio»di. Potem pa zažene ribnieo proč. ujame vrvico in si jo priveze za pas. Pogumno -e vrze v valovje, da bi prod debli dosegel breg. Vse bi se bilo doforo izteklo, da ni ščuka začutila, kako je "napetost vrvice odnehala. Mahoma so jo obrnila proti vodi. Samo zato' začuti zdravnik, kn'ko ga riba nenadoma ustavi sredi tli v ja joče reko. Vrvica jo Iz- redno močna. Ni jo mogočo u-trgati. Zdravnik sega po nož, da bi jo odrezal in — in ugleda, kakor prikazen, nekakšen ogromen gobec ščuke, ki vstaja pred »njim iz valov, ga butne v čelo. Zamolklo z veliko silo. Dva dni za tem so ugledali ribiči zdravnikovo truplo. V ribiško vrvico zamotano, s pogledom skozi votlo v solnce, je ložaUt v blatu tihe kotle. Na njegovem truplu pa je čepela, se ježa I a strašna spaka, vsa v vrvico .ujeta kakor v mreži. — Pretresel jih je ta pogled, in prostrašil do smrti. Kden njih pa je j >07.11:11 ščuko. Oba mrtva . . . 200,000 FRANCOZOV SE UČI ARABŠČINE. Oenoral Nogues. vrhovni upravnik francoskega Maroka i<* proti kratkim pozval vse v Maroku prebivajoče Francoze, laj so 11 če arab-čino. V zvozi z organizacijo za pou'k arabščino, je več profesorjev za vol a za višjo uinrokan-kc študije izdelalo tečaje araibščine po 20 minut vsaka vaja, ki jih oddaja marokanski radio. Polog toga se vsak mod«' za 15 frankov udeleževati pismenega tečaja. Seveda >0 vsi ti tečaji namenjeni samo o 1 raslim, ker otroci se že v šoli uče arabščine, čeprav so po očetu in materi pristni Franeozi. Vse to naj bi služilo boljšemu razumevanju moti domačimi v Maroku in Francozi, da bi se oba naroda čini bol j pomešala mod seboj in so tako strnila v trdnejšo enoto. ZADNJI SUŽNJI OSVOBO JENI. jiiiiHiiii||Aiiiiiiiiii||..||iiiiiii)i)|-iiiiiaiii)f. <||i ,Mii|Hiiiin|:iiiMMi!i«~iii!iiiiiiii',liii,iiiiii«?nti SEZNAM OBISKOVALCEV HVKTOVNK RAZSTAVE V NEW YORK (J Itojnki, ki |»rii]«-jo nn ohisk v New York, ako želijo iuteli ime v seznamu, se lahko oglase k dopisnico ali p« |m>-UWI)> po telefonu: t'Helsea 3-1242. Kafi urait je odprt od 7. zjutraj do 4. fM»{N>l. V Bardoli v Intliji je do zadnjih časov veljal družabni red. po katerem je večina prebivalstva — kakih 40.000 po številu — živela v stanju suženjstva, (asnovamega na denarnih ]K>s<;jilih. I^astni'ki zemlje so veleposestniki, ki imajo po svojih poljih celo vasi. Kadar se je od prebivalcev kdo poročil, in če je hotel ostati v domačem kraju, je moral odplačevati z delom na gospodarjevem polju. To delo pa jo bilo tako nizko cenjeno, da ga navadno nihče ni odslužil, ladijski nacionalni kongres je sedaj ta sistem odsluževanja posojil odpravil in ga nadomestil s sistemom mezde. Kmetje so torej vsaj na zunaj in osebno svobodni, čeprav niso niknki gospodarji zemljo. Prebivalstvo so jo v velikih množicah Gan-tliju zahvaljevalo za to "so-cialon reformo." Vsekako so ti Tndijei zelo skrbnimi. Mtiiii«inl,,millt.si»»""»ni1«ii,,,"'»tiii!»i|,lt,,i tfUl*n»»H«H»l»»ntHlltm>M!l**li;mH**!y4«lllWil ADVERTISE IN 'GLAS NARODA nHtaj.iitiinitajjHiiiiiiii^Miiiiiiiiiuj ,m"iii» .^•"''iinuiiiil^iiiMu.jiiiJhiiHHjjiilJiiniiniii ANGLIJA IN FRA NCIJA SOGLAŠATA V pri« 1 < i* na otok u Korzika, ki je francoska last, je zadnje dni dospelo več an-1 Ittjnih ladij. Po Korziki »teza Mussolini svo je prste, ^ && fejjwwn '"ill! •; «.|;|:l!lW;,i: • 4*tr HilMti i *RHH»»»* ^ISHll,*-*! Mi fll- 1 •»: !T '!i'»' " »: ! ■;>' , <.« ..... r"",:-' ! SI J A J NI USPEHI LETA 1938 Metropolitan Life Insurance Company je vzajemna družba. Posluje izklju-——————— eno le v dobrobit svojim 'Ji milijonom zavarovancev, čijih zavarovalnina s to družbo je znašala $22,<»12,000,000 konci znd njega lota. Leta 1938 jo bilo izplačanih zavarovancem in n od i čem nad $566,300,000, dočini je bilo dodanih $176,000,000 postavno določenim skladom za izplačilo obveznosti, ki se bodo pojavile v prihodnjih letih z ozirom na sedanje zavarovalnine. Izplačane dividende 1038 so znašale $103,940,000. večja vsot a'-^$118,042.0^)0—je bila spravljena za izplačilo dividend leta 1939. Metropolitan je izplačala izza leta 1927 ve,' lot $5,000,000,000 zavarovancem i v dedičem. Več kot za $1,800,000,000 zivljcnslc zrn ato-talvine tvori 3,330,151 novih polic, izdanih prej šnje Iv 11 J. Imovina, namenjena v dobrobit zavarovancem in dedičem — v-ebiijoča več kot 100,OOo skrbno izbranih raznolikih investuieiitov—znasji več kot $4/>00,tM)0,000. Kot tlel svojega dobrodelnega programa v ietu 1938 je Metropolitan razdala 68 milijono*' zdravstvenih knjižic—povprečno 1 vsake pol sekunde—ter objavljala mesečno zdravstveno-vzgojne oglase v magazanih, čijih skupna letna cirkulacija je bila nad 300 milijonov izvotlov. Metropolitan pozdravlja vsako priliko, da nudi svojim zavarovancem informaoije, ki jim bo tlo omogočile jasnejše razumevanje družbinega poslovanja. V namenu, da to doseže, objavlja družba vrsto vzgojnih oglasov v magazinili ter -knša na razno drugo načine zavarovance infor mi rat i. Knjižica, ki bo kmalu na razpolago, vsebuje podroben seznam napredka Metropolitan fota 1938. Na prošnjo vam bomo z veseljem poklali izvod. Metropolitan poslovno poročilo za leto, končujoče se 31. decembra 1938. (V soglasju z letnim poročilom, predloženim newyorskemu državnemu zavarovalninskemu departments) Vtadlne JamS.fine Amoriškn vlada . Kanadska vlada movtVA Drugi bondi . . . . Ameriški državni in občinski . . . Kanadski okrajni in tdtčiu.ski ŽelozniNkl . . . Jhvw p«it rf-4»s»^in»* Indnstrljalni in razni ..... Drini«* .... RartMl I24.58K.TS so vse prednostna rili z»-jamR SKr.,701.217.77 Lastovano žemljice ..... Vključuje zemljij^e za Ilriifhim* u|M>rat»o. Gotovina......... Neizplačane in odložene premije Obresti zapadle in narasle, itd. SKI'I'AJ ...... 88.452.477.37 fMrj.lS7.tt7o.VJ 108.817,444.71 84.074.718.0« 00,181/»70.40 $4,!Ml!,lMHI.4ltl-0S OB\TCZNOSTI Postavno določene rezerve za polire . Vsot 11 7. obrestmi in bmlt^imi pre-uiijnnti ho z:ijnni<'Ua izplačilo jm>-lie. Dividende zavarovancem Položeno na stran z.i i /planilo leta .......... Rezerve za bodoča plačila na dodatne pogodbe ......... V zalogi za terjatve ..... Vključno nezavrsenp terjatve zaradi pomanjkanja dokazov in prr raf-nnana vsota lifjarljenih torj.---jatev. Ilnige zavarovalninske obveznosti . . Vključno rezerve zn nzi'^ulno in zdravstveno zavarovanje, tli viden de puščene Družbi, vnaprej plazme zavarovalnine Itd. Razne obveznosti «M»v«-3.insoT*e predvidevali. SKl'PAJ $4.117.868.342 00 11S.042, «12.00 00,504,44.1.44 21.1!«.321 00 rw.4sn.722.2i 4:>..4.-»7.4H4.l9 r.in^ftl.071 15 ♦4,042,000.410.08 Skupna življenjska zavarovalnina v veljavi Navadna ........ $11,500.1201.-0 lutlust(rija)na ...... 7..~»50,"lH7.Vi Skupinska ....... 3^i00.K»,700 SKUl'A.1 ......f22rU12,44t:e/i!»4 Nezg««lna in zdravstvena zavarovalnina Te1 449.9*27,201 Plačila dedičem in zavarovancem Industrija I na ...... Navadna ........ Skupiusdiii življiMijska, »Irav-stvMia in letna ..... t »sel »na. nez;;odua in zdrav* stvena ........ SKI'PA J ..... $241.040,04*1.12 ,! »00,740. fi"J 00,701.229.57 2,715,671.05 Število novih izdanih |Mili<* 3,130.151 Mr M^trapolitan Life insmsnce Company (V Z A 4 E M N A DRUŽBA) PUDS1UCK H. ECKSK, Ciuurman o/ thm Board LJEROV A. LINCOLN, Prmmidtit I Madiaon Avrnac, New York, N. Y. -»'j. P. tatAPP, Nm York. M. T. > of th» Bosrd ? DIREKTORJI v CHAKIJES M- SCHWAB, N«w York. N T. Chairam of Om Board "SSSRŠJgS*- H ▼ Nyr^fark. N. T. JBkSMIAH MTLBANU. Now York. N. T. SAMUEL W. FOKDTCB. Bt. 1 Utmfav. For ~ ndHattmaa CARROLL 8. JOHN ANDERSON, Nw H« Y« gataM^&MM CmmmMM ALANSON B. HOUQHTON, rwlii, M. T. MiTCUALL D. POULANSBBB, Ckic^s, m. D'ALTON CORRY COLSUAN . Cmili,»wiif Vic—] i Pacific Rail w«y JOSEPH P. OAT, N«w York, N. Y. PNitot, JoMpk P: Dmy, Ime,, Sm LANGDON p. MARVIN. Nn York. N. Y. CARLTON, Ntw York, N Y. _______ of tbm Boon! Watan Untoo Toloyph Cuw[ny LKROY A. LINCOLN, New York, N. Y. PiMdcst« MfltfopoktHi Lilt L A. TASCHKREAO, HARRY W. CROFT, Orwawfck, Co**. THOMAS H. tBOL Nnr York, N. Y. Pwriflial. Cro>wUP«iKniMnK Cmrymmy WALTXR SWING HOPS, Now York. N. Y. EDWARD R- STSTTtNlUS. Jr. . IVvood and Hon Oni« m da>Bowd WIMTHROP W ^DjaCH. Chaao National Baafc of Now t fcJUBuunui'iiiiMiiiiiii iniiiiiiiii iiiu.iiiiu^jiiMitM!:i«^{jkusHtsaagtt, 'Win mmWn Ihimm im—m—.... rn noLi S teboj do smrti Koman ix iivljenji. — Za "Glas Naroda" priredil I. H. M "To mom l>i*i z«>)tet vse drugače," pravi Hen rit ter gre aaglih korakov «*«-z trato pn»ti terasi. Z nekaj koraki je ttil aa stopaki«li t«»r gr,» proti glavnim vratom. Stopi v veliko kjer »reeu starega sluiatliuika, ki je imel na sebi usnjat jo pie in je prenaišal stoie.. "Ali je go>j»oe |>oti»plja; ostanejo samo toliko easa, dokler je kaj «l«t-brega jesti," pravi s'u-iatmik za»nieljivo. . Henrik ga z velikim zanimanjem |»>g]eda. Iz njegovih r.anieevalnih lte*ed zveni oiHcritoaivna žalost. 44Kako pa da -le vi do zadnjega ostali?" "V -ili morem s svojim gosfH»d v služabnikov obraz. 44hobro, grom mm skuti hišo in si jo ImWii ogledni." "Prosim, oglejte hi." Henrik -i ogleda »najprej pro-tore v pritlieju, sluga pa ga opremlja z zadostnimi |M»gledi. . Henrik hodi |io"a-i in 7mz.n0 ogleduje «po sobah. Dogna-'» j«- hotel, kaj bi moifol ;«> |x>rabiti notranje opreme. Pa tudi tu bij naj.le samo zapuŠ«Vnost in zanemarjenost. V so-bali je saiiN) -e nekaj jMiloiii)j«>n«>gu f*»liiitva. Kar je bilo l aj vre.kiega, je bil«, ž«' najbnže tu«li prodano. Kako pa naenkiat stoji v sobi, ki je še nekoliko primer-no opremljena. Pri oknu stoji |mmV/. diploma^ka pisalna »niza in nad mizo visi slika le|«» žene. Na sebi ima Itelo ob lt k«», ki v ruapfi^Vnih gubah spi>š<'u |to njeni vitki jHista-VI. Fina glava, ki se na vitkein vratu na«l krawio oblikovanimi raiitartjta «1\ Iga. je ljubko b*pa, da gledalca takoj vsc-ga prevzame. Iz obraza gleda j » velike //.lato rjave korenine , m pad«*. I»nno se sdrolti v erepinje in t«-žko .nabrane 1m>-rovniee se not nesejo ,*» th-h. Poleg tega pa tudi Henrik, k«, vstane, zm uti, da ga Udi noga in se ne more dvigniti Gospa Krlaeh« »va P n-1 niše na pokliče psa in sama priteče k Henriku, da mu | »omaga. Takoj vidi. kako ,šk«»«lo je napravil pes m pomaga Henriku, da vtsane, to«la ne gre tako lahko. ^ Sicer -e ne pritožuje, toda njegov obraz se zateguje v tHileeinah. 4i«,s,,r *a tolaži zaradi izgubljenih borovnic in mu (Mjubt. da mu .bo dala nov lonec, napolnjen z /borovnicami Nato pa o|iazi, da Henrik zelo ranjen, da ne more stopiti na noge. "Tbogi fantek, ali si se zelo pobil?" nm pravi «lobrotlji-vo s svojim mehkim glasom. "Samo malo," ji odgovori in junaško potIn«v-i svoje 1>ole-cine. Gospa .poklekne poleg nj«>ga, da ogieda nogo in Henrik -e pres4nrši. ko zapazi, da ima gospa na beli obleki «'rne mad«'io borovmie. Ne zmenee se *a svoje bolečine, jo na to ofxizori. Hospa se mu nasmeje in ga -pogleda. "Ti si korajžen Vem, da te noga zelo boli, pa vendar ne jokaš in te skrbi samo moja obleka," pravi in mu so-eutno boža boleeo nogo. Henrik drži popolnoma tiho in vedno z olh odrivanjem pogle, čije lasje so se v sončnem svitu svetile kot zlato. "Prav ni«"- ve«" me ne boli," pravi junaško. U«i>pa se mu nasmeje in iH;kli«"e psa, ki se plazi okoli nje, zavedajo«" se svoje k rivde. . "Tukaj poglej, H<4ctor, kaj si v svoji porednosti napravil. Sedaj pa boš za kazen fanta na hrbtu ncvs-podinje. Ohstoji poleg Henrika, kot bi za-stofiil. Nato gospa Krlaehova Henriku pomaga zajahati psa. Henrik pove svoje ime in zdi se mu, kot bi vse to bile samo isanje. Vdihava prijetni dub, ki obdaja lepo gospo in jo pogleda. oliionia j ju-na dej>tva v po- ki matično raz i-ka vanje ugauk« Jeanne «l'Arc že de«lno je o izvoru te junakinje postavil zelo zanimivo teorijo. Zanimala Ik> vsaj Francoze in to tem bolj ker je verjetna. Nekaterim zgo«loviinarjeni že davno ni šlo v glavo, da bi mogla biti devica Orlearadca samo pre;pro-st«> kmečko' dekle iz Domremfvja. Na kakšen način si je priiloitila jiotem svoje znanje, kar se ti«"-<* rirlie orožja? t>«lk«nl si je pridobila spretnost, a zaman so jo skušali «lo-slej razgrniti «s prebiranjem •starih listin in kronik iz t<»-da iskali kakšniti listin tudi v Domre-nvjn samem. S«»«laj pravi mladi razisko valeč, da bi mogel pojasniti to stvar. Bilo je leta 1407, ko se j«> bratu blaznega kralja Karla VT. ro«lila hči. To hčer je spravil oče v Domrenv, da bi jo mogel vzgojiti na varnem dal«*č

    let staivjši, neg«i so niidili «1«>-sl«*j. To pa bi imelo potem za posledico sjiiciiumiiImi naziranja ^1«mI«» starosti orleanske »levice, ki ]>o tem takem ni bila v«m" f»ravi otrok, ko j<* nastopila proti sovražniku. Da strah nj<*nega ominih. Izročila njene roilbiri preprostost. Ko so ujeli dofe-ua in je stala njena rodbina pr«*d koncem, ko je bilo treba t%*egati v>«* do skrajnosti, sta «» stvari jMničena dvorjana «!«• Paulemry in d«* Novelepont prišla po dekle. Požvižgala -ta s«» na vs<* pre«lso«lke in sta Izstavila de'kle, ki je bilo navdušeno in neustrašno, na čelo vojske. Zanimivo je da je Ivana 'nastopila takoj kot "devica Orleanska" da je imela isti grb kakor 11 je nelegitimni sorodnik poliionm ja-sna dej.-tva v |m» znejših stoletjih {xivzroeiti lo-liko ugilbauja, j«* imelo kakor pravi mladi znacLstvenik svoj w.rok le v tem, da takrat stvari niso otieciolno zapisali in niti niso hoteli zapisati. Vedeli so iu t«» j«, zadostovalo. Znali pa s«» tu li molčati. Celo v veliki razpravi pr«»ti "earovnie!" ni padla niti ena l*ese«la o nje-nein izvoru. IZ ČESA JE KITAJSKI ZID. •Japonska vlada j«' inu-novala znanstveno komisijo, ki naj na-tančnej«' preišče zemljo v Maml/uko iu ostalih {>«'iili ja-1 »onskih pro'vineadi sev«»rne Ki-tajske. Kitajska zemlja j«' namreč večji «lel silno mdo-vitna puhlica, iz kati^re .Ta|M)n-ci nti mera vaj«» pri«l«»bivati posestim «l«»b«*r gnoj. Dose«laiije raziskave so ugotovile- «la j«> ta puhliea izredno tlobra za iz-Istljšanje nennlovitnega sveta, uporabna pa je tudi v kemični in«lustriji in gozdarstvu. Puhlica je laporast pes<»k, rumenkaste, ali rjavorumeiika-ste barv«', ki so ga viharji dvignili v puščavah notranje Azije in v ozračju zmleli v moko. ki j«» polem na visoko pokrila zemljo v zgoraj omenjenih pokrajinah. Tu je strdila in danes tvori najrodovitacjšo plast pokrajino. Ta puhlica je tudi v toliko zanimiva. k«-r j«* bila Kitaj«-«Mii /A' pre«I skoraj L^IKI leti glavni gradbeni material, ko so gra < I i I i najve«"je stavbno zi«l.H', ki so ira Kitajci zgradili, da bi tako zaprli naro«htm n«»-tracije Azij«' dolunl v .svojo d«*-želo. To obzii Ije v resnici «lolga stoletja zapiralo kitajsko kulturo in jo varovala pn-d zunanjimi vplivi. Izračunali so tmli. koliko bi ta kitajski zid stal, «v-e bi sja gra«lili danes z vsemi modernimi pripomočki. Prišli so na razmeroma majhmt Vsoto fMMI milijonov jenov. Ker Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem UIUZU Molitven ilce »iinuiHimnif v krasni vezi importirane iz starega kraja . . . Slovenski molitveniki: KVIŠKU SKCA * Inlrimrto usnje »r; ..... t imjriiifj.s^ luuje ve« ... ▼ bel celluloid »ex........ K VJSKI GLASOVI I'latlin Vf/.dim ........... * usnje vet. (Siv. 41S» ... v relluloid vez. (šiv. «H». KRISTI S KKAl.ll J I |>r**k<> list*- strunH sesliivil ilr. I vati Vrečar. VfifN« Ž1VUKNJF OHO strniti 1 sestavil «;r»-Korij lHVj:ik. SVETA t'KA (štv. 408) 41« strani; velike »"rke .... M 1JM . 1.20 . .Al .1.50 .1 75 .1.33 1.50 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Key of liemvea fiuo VWHI1U .............. v uauje vezano............. f najfinejše usnje veznou 1 JtO Angleški molitveniki: (/A OOKASIJC) KEY OF HEAVEN v eellulolil vezano.........1JM t celluloid najfinejša ves. . .1.5t V fino UNiije vezano.......1.50 C ATHOLIC POCKET MAM AL v fino usnje vezano......L— Slovenlc Publishing Company 21« WEST 1 Siti. STREET XEW YORK, X. Y. I VSE PARN1KE in LINUE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 184b 8L. New V«vk. M. V. >o /.«• pi-inI tisiN'letji puh I i eo ta-k«t visoko «*enili, kot eiii nuiterial. In I mm laj japonska k«;misija >ku>nla iz nje izvleei -«• e imajo tu«li kmetje severne Kitajske zahvaliti ,|ovaiiju «h>br«i r« m 1 i. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. ::POTNI§KI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street New York, N. Y. ČRNA BORZA ZA ZNAMKE. K.len najzanimivejših pariških trikov ji- bil tisti |hhI zelenim i «Ire ves i na Mariirnv Ave. Tu so trgovali « znamkami. (lehttna pristnimi. «< le/a fraiieo^k«*s;a . Kdor bi ]toskusil kakšno isleii:irst\io, mu b«t«lo dovoljenje takoj odvzeli. Za pozneje imajo namen doloeiti borzi 7. vnamkami ,]Xksebno p*>slopj«». kakor je to v T.ondonn in Xe\v York u. TRGOVINA Z LEPOTO. zailnjih lotili se je ^1«m1«' vsah kozmetienih predmetov in v vseh lepotnih salonih v A-ineriki razvijal eedalje veeji Inks us. Danes eenijo^da je lepotna industriia šesta najveeja v Zdru/4'nih «hz;ivah. 4h,(XHI Aiiieririiiik živi «nl izdelovanja lišpa. U.jJMHI jih j«- za|Htsl«'iiih v frizerskih in mnriikurnih salonih. Ameriške žen«* izilajo za ne^o >voje le [tole dnevno 7«m> ti.so«" dolarjev. Letno ra-euna jo trirovino z lej m »t o na 2(H1 mili j«»:a»v d«tlarj«*v. POGAJANJA ZA SINGAPUR. Iz \\ a^liinirtona |Htr«Mv*ajo .«la -ie aii^N—*ka iu ameriška vlada ponujata lifletle prodaje pristanišča Sin^apur. To pristanišče ie bilo nedavmt iiKtdeniiziruno z ogromnimi ileiiarnimi žrtvami. Atm-ri-ka vlada j«» pri-l»r;ivlji*na za |>ri-t;»':iišč»- plačn-ti Amrliji ve«'jo vsoto denarja. l>om«»rs'k«t «»|N»rišč«. v Sinirapn-ru bi rabilo lrii/.<'iiih «lržii- vaiii kot baza za v »m" št«*vilo ameriških vojnih ladij. SODBA O PODMORNICAH. V brit^ki a«lniiraliteti s«» je |M»javila struja. ki v bodiM*i vojni igrača uničiti |tod-tmtrnieo v v«»li kak«tr "ptieo z zvezanimi krili." Ta sodba je izzvala v držiivnii. ki razpolagajo z ve«\iim Štovihmi iMtd mornic. razumljiv popfah. ..................................... naroČite se na -oi.ap MARODA" NA.TSTARF..fSi STiOVENSKI DNKVNT\ ^ AMERIKI ■ KRETAISJE PARN1KOV SHIPPING NEWf? ODFLLTJA — Metiers &UJ» lO. maja: yut*ii Mary v Cherbourg NVw York v Hamburg 11». uiaja: Kuropa t Bremen l.t. iua ja: He de F ram* t Havre Hex r U«*oua IT. uiaja: Aquitaula ▼ Cherbourg Hjiisa v Hamburg Normao'lit* v Havr* ■JO. muja : Saluruia t Trst ('oluuiliii!i v Bremen aa. uiaja : Nleuw Am^lerilam t Boulogne '24. maja: f^ueen .Marj ▼ Cherbourg I»-utM-blaii«l v Hamburg as. uiaja : rhamplain w Havre ail. uiaja: Hivnit-n » Brem*>n '27. uiaja : funte «11 Saroia v Oooa 31. uiaja: A