»9. številka.
UMm i Hn s. umni nn.
ILIL leto.
•Sktvaask! žIrt«** vallaL
v U***ud m       **auurife»i v
M t*e ......... X 14'--      Mit teto
*** teta .•••••«••»■ kan Ista s
S&aftat as| s« tankima  **k*a*H sa v: a »taaa**.
*?»«m?*iv«  ftainars «Maa at. 2 fi w&Bin*$4t* i*v*k m*tmn »t.
paj 14 vfaL, aa dvakrat
It-----A.*     t* JI
linacrau rta.
»Movaaskf Varat* val|a pa poirl:
l aa Nemčijo:
g a> »— . . la>-
leto.........K 28-—
aa aaiarlko in vsa druge delala i aaio lato.........K 30.—
Vpraianfesi glada kasta alti aa) ta aaHtaH aa odgovor dopisnica ali UpiavnlStvo i Knaflovt afltt I Upadaj, dvoriice levo), telefon it. m.
XXIII. glavna skupščina družbe sv. Cirila In Metoda.
Naše v   narodnem   ozira hudo grožene .1 e s <• n i c e so   si izbrali letos Slovenci za svoj narodni tabor, ea '24. jrlaviio skupščino. Take skupščine so velike važnosti za bodrilo in • »krepilo narodne zavesti. To .je imel preti očmi družhin odbor,    ko se je odločil za Jesenice, to pa so spoznali tudi vrii Jesenu'ani, ki so priredili -kupščiiiarjem, tem parlainentarjem še ol rambne armade najprisrčnej--i. (h«, bratsko ljubeznivi sprejem. Sprejem skupščinarjev. Vinki so dovažali od vseli štirih retrov,  iz vslen  slovenskih pokrapn ueštevilne množice   narodnih bojev-likov.   Posebno rastno je bila zasto-aiui Primorska, ta   zastavonoša v nšeni   narodno - obrambnem delu. lilavni kontingent .i*' pripeljal vlak, ki prihaja po lk uri dopoldne na Jesenice. Preti vbodom v trg >o priča-kovala skupščinarje   razna narodna društva, kakor Sokol. ognjegasci itd. Načelnik pripravljalnega odbora g. dr. Kogoj je pozdravil skupščinarje v vznesenih besedah. Naglasa! ,jt -da >o Jesenice prehod išče   za razne ni.i.- elemente, zato potrebne izredne »-ti v obrambnem oziraj — Nato tiela Ijndskošolska učenka Anka ;».i I o h o v a ganljiv nagovor ter is-! »eiln prvoinest'iiku krasen šop sveli cvetlic. Še maniji veje je bilo, ko stopil pred skupščinarje malček z otroškega vrtca Tonček Vilman z ugovorom.   Pozdrave ><> še govorili voditeljica otroškega vrtca gdč. Angelu    R e k a r   e v a .   uadiičitelj g. Sedla k in   predsednik Ciril-Meto-love |m>družnice za Javornik - Koroško Belo   g. dr. Janko Pretnar. \'-♦•!!] se je zahvalil prvoinestnik g. S i- ii e k o \ i č \    izbranih besedah. Koneein svojega    govora   je izrazil upanje, da n«* bomo le mirno zboro-ali. temne se |x»svetovali in sklepa-i o vsem, kar iii l»iI«» v rešitev- naše rodnosti.   Sprejem se je vršil pod • •lokom, ki je imel    na pročelni rani napis:
Nič so v raga se !!«• Iiojmo, Kakor -kala trdno stojmo. Naš namen je solnčno čist: Vse le narod;! v korist.«
i l»»>ede   ljudske   pe>niicc Manee Komarjeve iz St. Viila.) Yrse na-
rodu«' hiše so bile v slovenskih zastavah. Dame pripravljalnega odbora >o
bile v narodnih nošah, a tudi dva moška representanta stare naše narodne noše je bilo videti. Posebno pozornost so zbujali mladi Sokolići naraščaja. Po pozdravili je množica odkriti!« glav zapela »Lepa naša domovina«. Ko se je začel sprevod z godbo na čelu pomikati, sule so nežne roke z oken in balkonov cvetje na ljube goste.
Zborovaii je.
Ker je prišlo nepričakovano ve liko Število >kupščinarjev. bila je Trevnova dvor« na na Savi premajhna, zato smo morali zborovati na senčnatem vrtu. Zborovanje je otvo-ril prvoinestnik g. vladni svetnik S e u e k o v i č , ki je imel navdušen govor. Naglasa! je, da so gotovo vsi udeleženci prišli z najboljšimi nameni. Vodstvo je hodilo tudi zadnje leto isto pot, ki si jo je začrtalo v začetku svojega delovanja, vedno objektivni, pred očmi edino le koristi celokupnega slov. naroda. Na raznovrstna zbn-danja je vod>t\o navadno molčalo. Notice je pošiljalo vsem slovenskim listom v objavljanje. Nekateri časopisi >o objavljali poslane jim notice v polnem obsegu, med vsemi v prvi vrsti »S 1 o v e n s k i N a r o d«, ki je bil včasih do polovice poln reklam in izkazov za našo šolsko družbo. Izkazani so bili vsi dohodki do zadnjega vinarja, da je lahko vsakdo imel kontrolo. Drugi listi, ki so imeli manj prostora, SO prinašali le lokol-ue objave. Družbi pa je bil tudi na strani list, ki ga izdaja poseben konzorcij, namreč mesečnik »Slovenski Branik . ki živi ie za družbene koristi. Vsem tem naklonjenim časopisom je izrekel govornik toplo zahvalo. Bili pa so tudi slovenski listi, ki >o metali poslane jim notice v koš, zgrabili pa so vsako priliko za obrekovanje iti zasmehovanje družbe, (tovornik je povedal, kako perfidno se je obnašal »Slovenec«, ki je poslane mu notice potvarjal v svoje strankarske namene, n. pr. za 6. junij ( »Dajmo Nemcem odgovor!«) in pri pozivu za obrambni sklati. Našopiri! se je s tujim perjem. Honetno to ni bilo. (Viharni klici: Skandal! Furti-maši!) »Slovencu« so zadnji čas začele slediti v potvarjanju in zavra t-nosti tudi »Dolenjske Novice«. Lju-bezen do dražbe se ur da nikomur vsiliti. Mariborska Straža < s«' je zaganjala v vodstvo, ker je pi ujska« ženska podružnica pristopila k zvezi slovenskih društev za Štajersko in Koroško.    Vodstvo   ni odgovarjalo.
ker nima ničesar proti teinu, ako \ pristopi katera podružnica tudi h kaki bratovščini. Nadalje je govornik naznanil, da je dobila družba zadnje leto sledeča volila: 1. Marija Pavšek v Litiji 1(>9 K 5:S v. 2. Anton Hajte* v Slov. Bistrici Si K IS v. :i. Vekoslav Legal v Celovcu 100 K. 4. Župnik Jos. Sovič v Slov. Gradca i o-leg lanskega volila 100 K še dedni delež lM9 K 57 v. 5. Jože Kremenšek iz Laz pri Planini 1H) K. <». Ivan 15 i -cek v Trstu 50 K. II. Družba še ima dobiti tale volila: 1. Frančiška Pavlina Lešnik v ilirski Bistrici 400 K. 2. Kgitlij Bončar v Ljubljani 100 K. :>. Viljem Martinek v Ljubljani 1000 kron. 4. Ivan Boncelj v Železnikih 500 K. 5. Ivan Lokar, iz Mirna na (Soriškem 400 K. III. Nadalje so umrli sledeči rodoljubi in dobrotniki družbe: 1. Fran Hrašovee v Gradcu. *J. Anto« Ditrich v Postojni. % Hinko Dolenc v Razdrtem. Vtean blagim pokojnikom so zaklicali skupščinar-ji: Slava! — Končno je rekel govornik: »Sodite o našem delu, ne glede na osebo, ki stoji družbi na čelu, ali Vam je ta oseba ljuba aH ne!« Predstavil je vladnega zastopnika ter pozdravil edinega državnega poslanca ir. ljubljanskega župana Ivana H r i-b a r j a , deželne poslance V i 1 f a -n a , tir. T r i 1 1 e r j ;i , tir. (i r e g o -r i n a , (I ab r 3 č k a , F r a n k a , P e r t o t a , profesorja M i k š a iz Rusije. (Iz Štajerska in Koroške ni bilo nobenega poslanca). Govornik je obžaloval, da ne more pozdraviti ministra — krajana, kakor ga ima priliko vsako lejto pozdravljati na svojih zborili nemški »Schulverein.«
Tajnikovo poročilo,
(Jlavni tnjnik g. dr. Žerjav je podal obširno poročilo o družbenem delovanju v minolem letu in t načrtih za prihodnje leto. Seveda se poročilo še priobči.
Nastop koroških duhovnikov.
I)a>J je prvoinestnik v začetku zborovanja opomnil, tla imajo pravico glasovanja le zastopniki podružnic bližala se je predsedniški mizi skupina koroških duhovnikov, izmeti katerih sta imela le dva pravno moč. Prvi s«' je ogrlasi! šentjakobski župnik g. Mat. B a ž u n , ki je začel izvaja: ti: Moj namen je edino le ta, da na skupščini govorim le t ol i ko, kolikor je potreba, da se pojasni razmerje meti obema društvoma.« Konštatuje, tla glede prevzet j a šentjakobske šole ni bilo pogodbe, temuč le ustni dogo-
vor. Trti i 1 je nadalje, da se tozadevna j resolucija ni sestavila   aa ljubljan- j skem sestanku, temuč mu je bila po-sne je doposlana.   Ker mu je   nekdo | zaklical: »To je malenkost!«    se je govornik grozno razburil. Razkačen zakliče: »Ker skupno delo ni mogoče, zato z Bogom!«
Prvoinestnik je pojasnil, da jo »Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« pisalo družbi, da šole v Št. Jakobu ni treba prevzeti, oziroma podpirati; ker je z razsodbo upravnega sodišča postala ta zadeva brezpredmetna. Dopis sta podpisala gg. dr. Breje in Smodej. Iz tega se vitli, tla je družba hotela pomagati.
Župnik g. tir. A meje se |e predstavil, da želi govoriti le kot gost, ker ne zastopa nobene podružnice. Takoj v začetku se je začel sarkastično zadirati. Vsled tega je nastal takoj vihar, ki je izbruhnil z vso silo, ko je začel govornik napadati družbo, češ. da je ona vzrok, ako se razdere sloga in edinost med Slovenci na Koroškem. Slišati je moral od vseh strani trpke, a zaslužene obsodbe. Govornik je priznal, da se gre koroškim Slovencem le za enotnost v organizacijah. Govornik ne želi nič drugega, kakor tla bi družba dajala denar koroškemu političnemu društvu, ki bi ga razdeljevalo med učitelje, dijake itd. (Viharna veselost.) »Pomislite, nam se gre za našo organizacijo!« (Viharna veselost. Za klerikalno politično! Ne bodete nam vpregi i v tt) strankarstvo še šolstva!«) Šolsko društvo je le tlel Političnega društva. Potem bo vse enotno. Dr. Breje je prišel na Koroško, napravil enotnost in vse rešil. (Zopet viharna veselost.) Dr. Breje je zanesel duh v vso organizacijo, a temu duhu družba nasprotuje. (Klici: »Dr. Brejc je Koroški duh!«) Ker govornik neprestano zbatla in žali na desno in levo, mu predsednik končno vzame besedo ter pozove vse ne-zadovoljneže, naj samo povedo, ali je družba dosedaj storila kaj na kvar narodni stvari, ali bo storila kaj takega v bodoče. Natt) je prvoinestnik zavrnil temeljito vsa sumničer.ja obeh govornikov.
G. dr. R o s t o h a r (koroški Slovence) je izjavil* »Ne bom stavil ter. niti zabavljal na družbo, ker je naš namen, se dogovoriti, kaj nam jc storiti za rešitev slovenstva. Neki voditelj koroških Slovencev se je očitno izjavil proti slov. učiteljskemu
naraščaju na Koroškem, ker bi delovali proti sedanji koroški politiki. Dr. Arnejc je povedal, da mu ni za edinstvo, temuč tla ostanejo lepo med seboj.
Drednik »Mira« g. S m odej je izjavil, da je pričakoval, današnji vihar. (Aha! Saj ste s tem namenom prišli!)
G. M. P r o s e k a r , predsednik podružnice v Kotmari vasi, je povedal, da načel u j^ podružnici že 20 let. Znano mu je, koliko je družba žrtvovala za Koroško, zato se prav prisrčno zahvaljuje. Ako se hoče pri nas ustanoviti posebno šolsko društvo nima nič proti temu, a kdor hoče ostati pri družbi, naj vstane.
G. župnik T r e i b e r se je zahvaljeval za vse velike dobrote, ki jih izkazuje družba velikovški šoli. Pravi, tla ne mara prilivati olja v ogenj. Kdor ima srce za narod, ne ho iskal, kar nas loči, temuč, kar nas druži. Ker st> mu začeli ploskati, je izjavil: »Ne mislite, da obsojani svoje stanovsko tovariše, rajši mi naj jezik segnije. Pripoveduje o svojem skupnem delu z Ražunom. Ktlo bo delal, ako ne bo zastopnosti .' Pri družbi ima vsak prostor. Povedal je, tla je tudi pri Šolskem društvu, ker hoče delati za slov. šolstvo na Koroškem.
Poslanci in župan Iv. Hrib a r je izjavil, da so predgovomikove besede za glavno družbo največje zadostilo. S temi besedami lahko zaključimo debato, ko so govorili gospodje, ki bi ne imeli pravice govoriti. Družba ni poznala in ne pozna danes druge naloge, kakor pomagati bratom, kjer j" treba in mogoče. Družba Slovencev na Koroškem tudi v bodoče ne bo pozabila. Če tudi obstoji posebno društvo, naj obstoji, dtda je za dve dovolj. Postopanje družne je bilo popolnoma korektno« Ako se trudi za nabiranje denarja, naj tudi odločuje, kam se denar da. Govornik je predlagal, naj se izreče zahvala družbenemu odbora posebno zn vse, kar je družba storila za Koroško s prošnjo, naj ostane še nadalje naklonjena. Mi bomo nosili podpore na Koroške, naj bo tt) gotovim osebam prav alOne (Neprestano viharno pritrjevanje). Požrtvovalnost za družbo bo ravno zato tem večja. Odpro se Vam naj oči! Gre nam le za ohranitev jezika in narodnosti. Vse drugo, kar nas loči, na stran!
G. dr. Žerjav, je zavračal vsa očitanja in sumničenia ter temeljito
LISTEK.
Zadnji rodoulne Benaljo.
Povest. (Dalje.)
Ko   je Lenard   baron Benalja -lopil v sobo Štefana viteza Oguliti, j.- t;i kar planil E zofe, na kateri je ležal, ter zaklical.
»Torej      kaj ste opravili.'« Vse je dobro izteklo,   tako, ka-r sva se dogovorila*«
Lenard je vrgel   klobuk na po--leljo   in s«, vsedel za mizo. Moeni nladi mož je šele zdaj čutil,   da ga razgovor z njegovim stricem tako ta/buril, da j<* bil ves utrujen.
Stari    je    bil z vsem    zado\o-i' n       je začet    izpraševati Ogulin* Ali      je zelo branil .' Kaj je rekel Lenart! je moral   vae natančne
povedati. Ogulin ga je poslušal /. mij-večjo poaornostjo in si zdaj zadovoljim m«-f roke, zdaj se glasno in prešerno zasmejal.
Vse je šlo lako, kakor je sam ho-tel, točno in natančno po njegovem načrta in kar mu je bilo najbolj po v olji, je bilo to, da mladi Lenard ba-ron Benalja niti najmanj ni slutil, da je samo orodje v njegovih rokah.
Na tihem j«' Ogulin samega sebe občudoval. Slučaj je na nesel, da se je v Trstu pri kvartanju   seznanil s
človekom, ki je bil v zvezi s kranjskimi rokovnjnči. Kupoval je od njih poropnno blago in je prodajal naprej. Ogulin in rokovnjaški pre-kupec sta postala prijatelja in zaveznika. Ogulin je lahko Baarsikaj vedel in izvedel, kar je bilo za rokovnjafo velikega pomena in to je napotilo tr I žaskega prekupen, da je seznanil Ogulina z Rdečim Jakobom, takratnim poglavarjem gorenjskih rokov njačev. Rdeči Jakob je od tedaj prihajal večkrat prav gosposko opravljen v Ljubljano in imel z Ogulinom v njegovem stanovanja dolge pogovore. Ogulin se je z vnemo pOSVeČ&l Rdečemu Jakobu in je vselej spravil lepe tolarje, kadar ga je rokovnjaški poglavar zapustil.
Od RdetVga Jakoba je izvedel Ogulin za sorodnike barona Kvzebija Bennlje in za n'p!i razmere. To je bilo za njegove naklepe velikanskega po mena, kajti spoznal je takoj, da bo propatilo rodovino lahko izkoristil za svoje namene.
»Vam vsem bo pomagano« je Ogulin prigovarjal Rdečemu Jakobu, »če se bodete ravnali |m» mojih nasvetih. Lenard in njegovi bratje in sestre ImmIo prišli do premoženja, saj je baron Kvzehij že star in so naU tlnovi šteti. S starim je treba le odločno govoriti in ndal se bo koj, posebno če mu zagrozi Lenard, da pride na dan, kako je prišel do premoženja. Pa tudi za vas bo to dobro. Rokovnjaški poglavar vendar ne mo-
rete ostati. Ta poklic je združen z velikimi neprijetnostmi in nevarnostmi. Ce imate Kleonoro radi in če «ap ona ljubi, morate vendar misliti na prihodnjost. Pustito Kleonoro v mesto, vsaj za toliko časa, da umrje Kvzobij, potem pa gresta v kako drugo mesto, kjer bodeta nepoznana lahko v miru živela.«
Rdečemu Jakobu so Ogulinovi načrti zelo ugajali in znal je tudi Lenarda zanje pridobiti. Oba sta pri tem mislila, da ukaneta drug druze-ga. Rdeči Jakob je hotel Eleonoro dohiti, Lenard pa je kotel to preprečiti. Niti eden, niti drugi pa ni slutil, kake temne naklejH1 kuje njiju prijatelj in zaveznik.
»Kadar bo ča-s žetve, vas spravim vae na vešala« se je smejal sam pri sebi Štefan vitez Ogulin, med tem pa z vso prekanjenostjo pomagal skovati načrte za Lenardovo delovanje.
Ogulin je bil zelo zadovoljen z uspešnim nastopom svojega gojenca Lenarda. Ko mu je ta natančno pove dal, kako se je upeljal pri Evzebiju in kaj je dosegel, ga je Ogulin navdušeno hvalil.
»To ste izvrstno naredili, to ste imenitno izvedli in videli bodete, da se vam bo kraljevsko izplačalo.«
Nekaj tednov po prvem Lenarilo ve m nastopu pri baronu Evzebiju se je priselila v Ljubljano doslej polio! noma neznana rodovina. Vse mesto se je čudilo,  ker ni nihče vedel,
tla ima baron Lvzebij Benalja tako bližnje sorodnike.
»Ti moji sorodniki so jako ponosni ljudje, jako ponosni« je pripovedoval baron Evzebij, koder so ga hoteli poslušati. »Dokler so bili revni in niso mogli stanu primerno nastopati, se niso nikdar približali in so celo zatajevali svoje plemstvo. Zdaj so napravili malo dedščino, ki jim omogoča brezskrbno življenje in so vsled tega prišli v Ljubljano. Tak ponos mi zelo imponira.«
Na ta način je baron Evzebij upeljal svoje sorodstvo v ljubljanski) družbo.
Lenardova mati je bila bolehna. Gosposke družbe ni poznala in se je je bala. Lenard jo je moral vprav prisiliti, da se je preselila v Ljubljano, in udala se je le ker je vedela, da ne pojde nikdar iz hiše. Lenard in njegovi sestri Eleonora in Cecilija so bili edini, ki so reprezentirali rodovino na zunaj, kajti Lenardova brata sta bila še majhna.
Baronici Renati ni to doslej neznano sorod ni št vo njenega moža prav nič ugajalo. Zdelo se ji je, da je svakinja neomikana, navadna ženska, ki je morala biti v svoji mladosti jako lepa, ki pa je zdaj vprav odurna.
»Skrbi in delo so jo prezgodaj uničile« je rekla Renata, ko je po želji svojega moža obiskala svakinjo. »Nekaj posebnega, nekaj nenavadnega pa je na njej in na njenih otrocih.«
»Da, to se tudi meni zdi« je pritrjeval svoji zeni baron Evzebij. »Tuja kri se je pomešala s krvjo Bena Ijev, to je oči vidno.«
Sam pri sebi si je rekel, da ta kri ne more biti dobra, a prav svoji ženi je to skrbno zamolčal.
Renata je, dasi nerada, prevzela nalogo, tla bo netjakinjama svojega moža nekaka voditeljica in nadzornica. Teška ta naloga ni bila, kajti dekletoma ni »teta Renata« prav nič ugajala in občevali sta z njo le kar je bilo neizogibno potrebno. Renati je bilo to prav všeč, zlasti ko je spoznala, kako živi, prešerni in neukrotljivi sta Eleonora in Cecilija.
Štefan vitez Ogulin je imel svoje veselje, kadar je prilika nanesla, da je mogel opazovati Lenarda in njegovi sestri. Z Lenardom sta se domenila, da bodeta občevala samo kot navadna znanca, Eleonora in Cecilija pa nista nič vedele, da se Ogulin in Lenard že od prej poznata.
Ker je baron Evzebij med tem popolnoma okreval od svoje slabosti, ki ga je bila popadla pri prvem obisku barona Lenarila, se je zdaj končno odloči), da vender priredi večerjo, ki jo je bil že prej pripravljal. Poleg običajnih znancev in znank je povabil seveda tudi Lenarda in njegovi dve sestri, da jih takorekoč slovesno vpelje v družbo ljubljanskih aristokratov.
(Dalja priaotaJfttJ
-iti' *• '"
pobijal R a S n u i« in dr. Arnejca.
Izjavil je, da je družben odbor vedno
pripravljen za skupno posvetovanje s Slov. šol. društvom o i>erečih šolskih vprašanjih vkljub temu, da so nam v »Miru« očitali infamne stvari.
Tajnikovo poročilo s   tem pri-stavkom in Hribarjevim predlogom je bilo   soglasno   sprejeto   in imIo breno.
Blagajnikovo poročilo.
Glavni blagajnik g. Aleksander H u d o vernik je podal poročilo, ki je priobčimo jutri in ki izkazuje K16.268 K HO v dohodkov, 9:5.48:1 K 72 v stroškov in torej 42.784 K 97 v prebitka.
V imenu nadzorništva je poročal g. dr. R a v n i h a r , ki je pove dal. da so računi v    vzornem reda, zato je predlagal odboru in pisarni odobrenje in   priznanje. (Sprejeto.)
G. H e k a r je predlagal vodstvu absolutori.i s pohvalo. Naj se ne ozira na napade o-1 nobene strani.
(i. inedieinee 0 r n i č je apeliral na skupščino, naj podpira težnje za slov. vseučilišče. Ker je bil čas pozen, prosil je prvomestnik govornika naj pošlje svoje predloge družbi pismeno.
Bilanca za leto 1908.,
ki jo priobčimo še posebej, izkazuje, da se je družbeno čisto premoženje v letu 1908. pomnožilo za 59.303 K 11 v in da je znašalo 31. decembra 1908. 1. 202.145 K 13 v.
Poročila     potovalnih učiteljev niso mogla pri; i na vrsto zaradi .»o znega časa.   Pač pa se zgodi to prihodnje leto.
Volitve.
Prvomestnik je naznanil, da ^e je odbornik g. prof. tir. Svet i n a odpovedal zopetni izvolitvi. Skup ščina mu je izrekla zahvalo za mnogoletno požrtvovalno delo. posebno pri gradnji otroškega vrtca na Sa\ i. — Z vzklikom so bili soglasno izvoljeni v vodstvo dosedanja člana gjr. župnik Iv. V r h o v n i k in notar Aleks. H u d o v e r n i k , namesto odstopivŠega g. prof. Svetine pa prof. Fr. Vajda. V nadzoruištvo gg. dr. I 1 e š i č Fr., dr. M ii l I e r Ferdo, P r o > e k a r Mat., dr. R a v n i h a r Vlad. in Si i bler Miloš. V razsod-ništvo gg.: dr. H u d e 1 i s t Vinko, K o g e j Jakob. Š a v n i k Karel, dr. T e k a v č i č Fr. in dr. T rili e r Karel.
Sprememba pravil.
Poročal je tajnik g. dr. Z e r -j a v. Treba ji' bilo nekaj nujnih sprememb za neoviran razvoj družbe. V s 1 se spremeni določba, da se družba ustanavlja za vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele, ne pa le za slovenske dežele Spremenjene so tudi določbe glede pokroviteljnin, nadalje S 8 glede osnovanja poki a ji uski h zvez. S 12. da je treba predloge zglasiti vsaj s dni pred glavno skupščino, ne pa že do 1. maja. Vse spremembe >o bile sprejete en bloc soglasno.
Sklep.
Nato je imel g. prvomestnik zaključni govor. Omenjal je. da >o padle ostre besede, a pri vodstvu niso zapustile žela. I "pa. da se bo tudi z gospodi onkraj Karavank dobila kaka vez. V odboru se bo delovalo nesebično in nepristransko, kakor dosedaj. Sodili nas I »odete po našem delu v šolah. (Viharno pritrjevanje.;
Banket.
Pri skupnem kosilu v Mezarjevi dvorani >e je izpregovorilo več pomembnih napitnie. G. prvomestnik se je zahvaljeval pripravljalnemu odboru na Jesenieah-Savi, vsem društvom in korpoiacijani. posebno g. dr. Kogoju. (i. dr. Kogoj sije zahvalil v prisrčnih besedah, (i. notar H u d o v e r n i k je napil ko roškim Slovencem pripomnivši: A L a bi bilo resnične očitanje, da smo zase jal i neslogo med koroškimi Slovenci, morali bi odstopiti vsi, ker je prvotni in stalni namen družbe. utrditi slovenstvo na Koroškem. Odgovarjal je g. P r o s e k a r. G. dr. M ii 1 1 e r je naglasak da so koroški Slovenci le vsled narodnega zbuje-vanja po podružnicah dosegli vse, tudi svojega poslanca. Napil je narodnemu ženstvu.
Slov. obrambno društvo (Hranibor).
(i. ilr. Žerjav je v prepričevalnih besedah dokazoval potrebo nove »Naše Straže«. Misel so toplo priporočali gg. dr. R o s t o h a r , h e r n o t in H u d o v e r n i k. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki začne kmalu delovati.
G. urednik Cotič je izjavil v imenu tržaških Slovencev, da bodo propagirali krasno idejo z vsem navdušenjem in z vso vnemo, ker moramo reševati ne le jezik, temuč tudi zemljo.
Veselica.
Potem so se zbrali skupščinarji in mnogobrojna množica iz domačih in tujih krajev k živalmi veselici na vrtu Višnnrjevega hotela (Golica). Nastopil je tudi jeseniški Sokol.
Namesto   brzojavnih pozdravov
je dobila družba 3312 K in več prijav     za    Ciril-Metodov obrambni
sklad. Poslali so g. Ponii Prim. ni
učitelj v pok. 200 K, Vek. Bavdek is Opatije 3 K, Vudnal Fr. iz Kapel 7 K 60 v, moška podružnica Krško 5 kron, gdč. Pernat Minka iz St. Lovrenca na štajerskem 22 K, nad učitelj Širok iz Trsta 5 K, šišenski i»o-družuici 100 K, gdč. Miillerjeva za 1 m»družnico v Zagorju 450 K, podružnici v Gorici lfiOO K, nadalje ga. M ožina Josipina iz Brjev,. Novak, Sadnikar, Sare, Slatnar, Cvetic iz Kamnika itd.
Rekonstrukcija kabineta.
S o 1 n o g r a d , 7. avgusta. Poslanec dr. Syl veste r naznanja v »Salzburger Volkshlattu«, da sploh ni govora o kaki rekonstrukciji kabineta; politični krogi se niti pečali še niso s tem vprašanjem.
B r n o , 7. avgusta. Organ klerikalnega inoravskega poslanca Srain-ka zahteva, da pri event. rekonstrukciji kabineta odstopi minister notranjih zadev in nemški minister rojak. Ce se že izvrši rekonstrukcija, naj bo popolna. List sicer ni pripadnik metode kupovati obstrukeijo z ministrskimi |M>rtt'elji, toda nova situacija prinese nove razmere in iz obstrukci-jonistov je v trenutku lahko najbolj vladna stranka. Če se fao*» imeti red, se je treba pogajati, in j ' sledica pogajanj bo sprememba v ministrstvu.
Sestanek čeških poslancev.
Praga. 7. avgusta. V drugi polovici avgusta se bo vršil sestanek vseh čeških poslancev, da se posvetujejo 0 političnem položaju in o deio-vanju češkega državnega zbora. Posvetovanje bo zaupno.
Gališki deželni predsednik.
Krakov, 7. avgusta. »Nema Keform-K piše, da je stališče gali-škega deželnega predsednika zelo omajano in bati se je, da se tekom zasedanja dež. zbora še poslabša. Dr. Bobzvnski nima v nobeni politični stranki nobene opore. Za njegovega naslednika se smatra knez Luhn-m irski.
Turčija.
Ministrska kriza.
Carigrad. 7. avgusta. Minister notranjih zadev, bivšiveliki vezir Ferid-paša. je deinisijoniral. Baje lw> odstopilo še več ministrov in bo treba sestaviti novo ministrstvo.
C a r i g r a d . 7. avgusta. Podpredsednik parlamenta Falaat-bei je 1»il imenovan notranjim ministrom. Carjev obisk.
C a r i g r a d . 7. avgusta. Sultan Meh med se bo peljal carju do Darda-nel nasproti. Sultana bodo spremljali prestolonaslednik, veliki vezir in mnogi višji uradniki. Car bo baje tudi stopil na suho in bo tri dni prebival v gradu Beilerbei ob azijskem obrežju Bospora.
Kreta.
I) u n a j . 7. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih vlada glede Krete pesimistično naziranje. Grožnja, da bo dobil turški ]>oslanec v Atenah dopust, če (irska ne bo izrecno izjavila, da nima nobenih postranskih namenov glede Krete, sicer še ni ultimatum, karakterizira pa vendar prav ostro ceh) situacijo. Vse bo odvisno od tega, kakšen od-dovor bo dala grška vlada na turške zahteve.
I) u naj, 7. avgusta. Turški poslanec 1m> najbrže zapustil Atene; to sicer še ne pomenja prekinjanja diplomat ičn i h stikov, vendar pa je to važen korak, od katerega ni več daleč do popolnega diplomat ičnega razdora, katerega posledica bi lahko bi la vojna.
D u n a j . 7. avgusta. Jutri pošlje grška vlada Turčiji na Spoaae nico odgovor, v katerem povdarja, da je Kreta depozitom štirih vlast i j-pokroviteljic, zato bodo te morale izreči odločitev ne pa Grška. Grška vlada se je že obrnila na štiri vlast i-1 pokroviteljice, da razrešijo konflikt.
C a r i g r a d , 7. avgusta. Sem je prišel Cil-es-Sultan, ki je bil doslej v prognanstvu v Kvropi; ker je njegova mati bila neenakopravna, je bil od prestola izključen; zdaj pa ga hoče reklamirati zase.
Perzija.
Teheran, 7. avgusta. Princa Cll caj aadtaaaa je revolucijonarni odbor v Mcndilskih gorah ujel.
Španija.
Notranji položaj.
Pariš, 7. avgusta. V tukajšnjih jK>litičnih krogih se smatrajo vesti, da je dinastija v nevarnosti, za pretirane. Vsekako je pa položaj resen, ker bi evetituelni nesrečni konec vojne v Maroku imel dalekosežne posledice, morebiti celo padec monarhije.
Pariš, 7. avgusta. »Matin« piše, da se bo v najkrajšem času vršil welting karlistov.
M e 1 i n a , 7. avgusta. Španske
čete so v zelo kritičnem položaju. Sovražne čete, ki se vedno bolj večajo, ne dajo Špancem miru ne po noči ne po dnevi. Izgube na španski strani so silno velike, toda jih zatajujejo.
Madrid, 7. avgusta. Vrhovni poveljnik Mavrov pred Melilo Kaid-Kalde je teško ranjen.
Spor med Japonsko in Kitajsko.
Tokio, 7. avgusta. Japonska je obvestila velesile, da hoče prezi-dati železnico Antuiig-Mekden; Kitajska je proti temu protestirala, vendar se je vkljub temu z delom že pričelo. Železnica, ki je bila doslej vojaška, naj bi bila v bodoče vsem narodom odprta trgovinska in prometna železnica.
„»eleMflniftr proces v Zagrebu.
Na sobotni razpravi se je državni pravilnik pritoževal, da mu zagovorniki očitajo zvezo s svedokom Sebmidom. o katerem je druga priča Radovano\ ič izpovedal, da je plačan detektiv državnega pravdništva. — Med zagovorniki in drž. pravilnikom je prišlo na to do ostrega kontiikta, koncem katerega je Aecurti prosil zagovornike za — oproščenje.
Dr. H i n k o v i č : Lansko leto je izdal graščak Mirko pl. Pasačič knjižico pod naslovom »Nastičiada«. V tej knjižici Pasačič piše, da mu je general Steeb rekel, da so Raucha na dvoru zelo dobro sprejeli in da je baronu Knuchu vlada že pred enim letom, ob priliki neke avdijence, napovedala, da bodo začeli preganjati Srbe na Hrvatskem. Predlagam torej, da se pozoveta kot svedoka general baron Steeb in graščak Mirko pl. Pisačič. Nastič je v svoji izpovedbi nagiašal, da je bil »Slovenski Jug« v korespondenci z Budo Budisavlje-vicem. Svetozorom Pribičevičem in •lo\anom Banjaninom. Ta trditev je neresnična. Zato predlagam, da se pozovejo za priče poslanci Budisav-Ijevič. Pričičevie in Banjanin. Dalje je Nastič trdil, tla obstoji v srbski vojski    revolucionarna organizacija.
V tem oziru predlagam, naj se zasliši za pričo Jovan Milanković, tajnik srbskega ministrstva zunanjih poslov. Nastič je pred sodiščem izpovedal, da je on napisal brošuro »Je-zuitje v Bosni« in da mu je gradivo za to brošuro dal Gaga Lesič. tajnik nadškofa dr. Stadlerja. Ta Lasič mi je poslal iz Trsta pismo, v katerem mi javlja, da ima važne stvari pove- f dati pred sodiščem. Lesič je snoči prispel v Zagreb in me je posetil. da to sporočim sodišču.
P r e d s e d n i k : Jaz mu nisem poslal poziva.
Dr. H i n k o v i č : On sam je prišel semkaj.
P r e d s e d n i k : Radi nas bi še nadalje ostal v Rusiji.
Dr. L. M a z z u r a : Saj to vemo.
Dr. H i n k o v i č : Predlagam, da se pozove Lesiča pred sodišče in ga zasliši o tem. kako sta Nastič in dr. Dimitrijevič prišla do dokumentov, ki so vporabljeni v brošuri »Jezni tje v Bosni«.
Nekoč je prišel Nastič k Lesiću in mu rekel, da nekdo čaka nanj na ulici. Prišedši na ulico, je Nastič Lesiča povabil v voz in ga peljal v bolnico, kjer ga je čakal dr. Dimitrijevič. Tu sta Nastič in Dimitrijevič prigovarjala Lesiču, naj jima izroči dokumente, ki jih ima v rokah o dr. Stadlerju. On jima je dal te dokumente pod pogojeni, da se rokopis brošure pred tiskom pokaže njemu. Nekega dne je dr. Dimitrijevič njemu pokazal rokopis brošure »Jezuit je v Bosni«. Ko si jc» pobi izje ogledal rokopis, je spoznal, da ta rokopis ni niti Nastićev, niti Dimitrijevičev, marveč enega izmed najvišjih uradnikov bosanske vlade. Pri tej priliki je Nastič pokazal Lesiču tudi pet bankovcev po 100 kron ter rekel, da mu jih je dal isti visoki uradnik bosanske vlade. Ker ostane Lasič samo par dni v Zagrebu, predlagam, naj se ga nemudoma i>ozove k sodišču, in se ga zasliši.
P r c d s e d n i k : Vsebino teh predlogov moram najprejc predočiti svedoku Nastiću. Sele potem bo senat sklepal o teh predlogih.
Po krakem odmoru je dobil l>e-sedo zagovornik dr. Leo M a z z u r a, ki je ined drugim izvajal to-le: Predlagam, da se od tržaške ]>olieije preskrbi uradno potrdilo o Nastičevem potovanju na Cetinje. Nastič je takrat potoval na Cetinje pod pokroviteljstvom avstrijske policije. Dunajska policija je ob tej priliki poslala tržaški to-le brzojavko: »Georg Nastič wird heute abends unter dem Namen VVilhelm Lang nach Triest koiiimen. Er reist nach Cetinje«. Na-daljni moj predlog meri na to, da dokažem, da je bil Nastič agent provo-kateur.     Lansko leto so v Zagrebu
kega Radivojeviča. Ta Radivojević Je bil nastavi je nec avstrijskega tiskovnega urada v ministrstvu zunanjih poslov. Kot tak je bil v zvezi z Nastičem in Steinhartom. Zaradi tega je padel nanj sum, da je tudi on nabiral gradivo za »veleizdajniški« proces. On se hoče oprati tega suma. Zato on zatrjuje, da ho dokazal, da je neka gospoda v Zemunu nameravala aranžirati več atentatov, da si s tem zasluži denarja. Neki Cvetko Frki-nič je bil nastavljen v turškem poslaništva v Belgradu. Tam je nekaj ukradel in pobegnil v Zemun. Tu ga je dal šef ]>olieije aretirati. V zaporu je bil samo par dni. Nato je šel na Dunaj, kjer je |>ostal tajnik nekega albanskega društva. Tu je našel nekega dijaka Kuželja, ki ga je poslal v Karlove vare, kjer je bival na letovišču srbski minister dr. Milovano-vič. Kuželj je dr. Milovano viču priobčil, da se s strani avstro - ogrskega ministrstva pripravlja atentat na kralja Petra. Dr. Milovanovič ni verjel Kuželju, vendar pa je napisal pismo srbskemu poslaniku Simiču na Dunaju ter izročil to pismo Kuželju. Ker je Frkinič u videl, da ne more dobiti denarja od dr. Mi lova novica, je paaiad Koželja v Belgrad, Milova-novieevo pismo pa je izročil Sefa dunajske kriminalne policije Stuckar-tu, kateremu je obenem naznanil, da se pripravlja s srbske strani atentat na cesarja Frana Josipa.
Nato je avstrijsko ministrstvo zunanjih del poslalo Radivojeviča v Zemun, kjer je našel Frkiniča in Steinltardta. Neki Jeftovič je bil poslan v Srbijo, kjer so ga zaprli kot avstro - ogrskega vohuna. Posrečilo se mu je pobegniti v Zemun in od tukaj na Dunaj. Tu je pripovedoval, da je prestolonaslednik Gjorgje sklenil, najeti več ljudi, da izvrše atentat na cesarja Frana Josipa. Radivojević je Jeftoviča od vedel k svojemu šefu. kateremu je Jeftovič ponovil svojo pripovedko ter se izjavil za pripravljenega, da preskrbi v dokazsvo-je trditve neko pismo prestolonaslednika Gjorgja. Radivojević je nato dobil primerno vsoto denarja ter je odpeljal Jet'tovića v Zemun v svrho, da tam preskrbi potrebne dokaze. Tu je Jeftovie pisal prestolonasledniku Gjorg.ju ter ga vprašal, ako vstraja pri tem. da naj on (Jeftovič) stori to, kar mu je naročil. Kraljevič mu na to pismo ni dal odgovora. V tem času je dobil načelnik dunajske policije iz Trsta brzojavko, da je Stein-hardt tjakaj sporočil, da so prekoračili mejo srbski ustaški vojvoda Gjorgje Skopijanče in drugovi, da izvrše atentat na cesarja Frana Josipa.
Predsednik: Ne moreni dovoliti, da bi o tem še nadalje govorili!
D r. L. M a z z n r a: Dobro, boni takoj stavil svoj predlog. Naj se v teh dejstvih zaslišijo kot priče: ze-nuinski policijski šef Žiga Maravič, Nikola Popovič, zaupnik avstro-ogr-skega ministrstva zunanjih poslov, načelnik dunajske policije Stuckart, srbski podkonzul na Dunaju Čudič in končno Milan Radivojević.
Nato sta zagovornika dr. Gaj in dr. Lok i nič predlagala še dolgo vrsto najrazličnejših novih prič.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9 avgusta.
-j- Liberalni uradniki v klerikalnih službah. Kadar bi se klerikalci radi pokazali, kako so tolerantni in pravični, pn začno pripovedovati, da imajo pri klerikalnih zavodih celo liberalce v službi. Seveda, če bi jih kdo vprašal za imena teh liberalnih uradnikov v klerikalni službi, bi prišli v največjo zadrego. Saj je res, da so dostikrat iskali med liberalci uradnike za svoje zavode in še prav veseli so bili, če so jih dobili, saj niso imeli nič svojih ljudi in si niso mogli drugače pomagati, kakor da so vzeli liberalca. Šele lani so morali prav lejM> prositi nekega gospoda, ki je bil celo sotrudnik našega lista, da je sprejel pri njih služIm. Seveda bi na vsa taka mesta stokrat raje posadili klerikalca, kakor pa liberalca, a kaj, ko nimajo sposobnih ljudi. Kar pa so ujeli liberalcev, da so šli k njim v službo, ti niso več liberalci, ti so vsi radi ali neradi presedlali, ker vedo, da bi jim bilo službovanje neznosno. Saj ve vsak,kako je \ klerikalni službi. Kako netolerantni in nasilni so klerikalci napram svojim uslužbencem, priča slučaj nekega uslužbenca »Katoliške bukvarne«. Pri občinskih volitvah je glasoval za napredne kandidate in bil — še tisti dan iz službe odpuščen. Tako je službovanje pri klerikalcih. Lahko se reče: vsi uradniki klerikalnih zavodov so bili nekdaj liberalci, a njihova služba je zahtevala od njih, da so postali klerikalci. »Slovenec« ne govori resnice, trdeč, da je pri klerikalnih zavodih mnogo liberalcev; nobenega ni tam, vsi so bili liberalci, a niso več, vsi so pri različnih klerikalnih organizaci-
me volijo s klerikalci. Resnica pa je,
da so se le nekateri izmed njih akli-inatizirali med klerikalci, drugi se nič prav dobro ne počutijo v klerikalni družbi. Dejstvo je namreč, da je to, kar se imenuje slovenska družba v Ljubljani vseskoz naprednega mišljenja in da mora vsak, kdor hoče občevati v slovenskih meščan-skih krogih, se približati liberalcem, drugače je izključen iz družabnega življenja, kajti pri klerikalcih je čisto nemogoče, da bi našel sebi primerne družbe. To je vzrok, da hodijo različni klerikalci na napredne priredbe in radi občujejo z liberalci. -Saj liberalci jih prav nič ne iščejo in jih tudi nič kaj radi ne vidijo, a ni se jih mogoče ubraniti. Smešno pa je, da proglaša »Slovenec« te ljudi za liberalce. Ti ljudje se delajo napram liberalcem kolikor toliko nevtralne, a le da bi imeli pristop v slovensko družbo, da bi ne bili osamljeni, saj med nemškutarje vendar ne morejo, klerikalci pa jim ne morejo ničesar nuditi. Toda vsa ta nevtralnost ni vredna piškavega oreha, je le simulirana, kajti kdor je v klerikalni službi, ta mora hočeš ali nočeš, biti klerikalec in plesati tako, kakor piskajo klerikalni matadorji in zato je samo smešno, če kriče klerikalci, da imajo v svoji službi liberalce.
+ Deželni zbor tržaški. Odgovor vlade na dr. Rvbarovo interpelacijo. V petek zvečer se je bil sešel zbor tržaški k svoji drugi in ob enem znd nji seji svojega prvega zasedanja. Od 80 poslancev se jih je vdeležilo 6b\ deset se jih je opravičilo, mej temi tudi poslanec dr. Rvbar. Sejo j» otvoril starostni predsednik Budi nich, na kar je tajnik dr. Arra pre-čital zapisnik zadnje seje. Verifikaei-ski odsek je predlagal, da se odobri vse izvolitve ]Mislancev, kar je hiio enoglasno sprejeto. K besedi se oglasi vladni zastopnik, iiamestništveni svetnik Lasciac, ki je odgovoril v imenu vlade na interpelacijo, stav ljeno v prvi seji od jvoslancev dr. Ry-bara in tovarišev na namestnika. Vladni zastopnik je izjavil, da kolesarsko društvo »Liberi et Fort i« svoj. dirke, ki se je vršila dne 18. julija, ni prijavilo — kakor je to predpisano — pristojnim političnim oblastem, t. j. namestniškemu svetniku in okrajnima glavarstvoma v Sežani in Gradiški, zato te oblasti tudi niso mogle odrediti nikakih varnostnih odredb, katere so potrebne, ako se dirka po javnih cestah in spravlja nevarnost javnih promet oseb in voz. Žeblji so bili blizu Nabrežine res potrošeni, ali oblast ni mogla dobiti krivcev. — C. kr. okrajno glavarstvo v Sežani pa popolnoma izključuje, da bi bilo to storilo domače ljudstvo, katero meščanov še nikdar nadlegovalo ni, ako tudi tramom«) hodijo na Kras, vozarijo z bicikli in avtomobili. Da hi se bilo bicikliste dejansko napadalo in jim podsta\-ljalo vozičke, ni bilo možno konstatirati niti enega konkretnega dokaza. Edini slučaj, ki se je dal konstatirati, je bil, da sta blizu Opčin po nesreči trčila dva kolesarja skupaj, padla oba s koles in se poškodovala na kolenih. 1'radna preiskava torej ni mogla konstatirati niti enega slučaja, da bi bili Kraševci in okoličani napadli kolesarje. Dr. Slavik se je v imenu slovenskih poslancev zahvalil na vljudnem vladnem odgovoru, kateri jasno karakterizuje postopanje italijanskega časopisja nasproti Slovencem o priliki kolesarske dirke. Pročitani so bili trije nujni predlogi socijalnih demokratov. Socijalist dr. Pucher je strastno napadal obstruk cijoniste v državnem zboru. Rekel je, da so češki agrarci obstruirali radi denarja, slovenski klerikalci pa rad: želje po ministrskih |»ortfeljih. Opstrukcija, da je bila atentat na parlament, posebno sedaj, ko se je šlo za zelo važne in koristne zakone in rešitev vprašanja italijanske univerze. — Poslanec dr. Mrak je izjavil, da bo glasoval proti nujnosti predloške r ga zelo malo briga, kaj se sedaj godi na Dunaju. Parlament tudi će redno deluje, za Trst nikoli nič ne stori. Ista je z italijansko univerze Nemške stranke so le tedaj pro, k<> vidijo, da je to vprašanje onemogočeno, drugače so pa vedno proti. Dr. Mrak je zaklieal socijalistom, naj \endar že tudi oni prično rušiti enkrat reakcijonarno vlado, proti kateri imajo vedno polna usta »gorkih besedi«, a nobenega dejanja. Dr.Mrak je pripomnil, da je načelno proti ob-strukeiji. Ali ako se obsoja obstrukeijo enih, se mora obsojati tudi ob-strukcijo drugih. Morda se je pa 1«' zato sedaj toliko proti obstrukcijk ker obstruirajo Slovani. Res je, da je zelo potrebno, da bi parlament delal, ali sedanji njegovi krizi ni*0 krivi samo ohstrukcijonisti, temveč vse stranke, ki so v večnem medsebojnem prepiru. Slovenci so tudi aa kompromis mej narodi, ali ne za tak šen kompromis, ki ima za nas samo ponižanje. — Kar se tiče laškega vseučiliškega vprašanja, je vam na* še stališče znano, da namreč v nas ne najdete prijateljev, dokler sami ne
turnim zahtevam   In stremljenjem.
Nujni predlo«; dr. Pncherja je bil na
to z vsemi protiglasovi soeijalistov, mej tem, ko sta bila soglasno sprejeta nujna predloga Pereza in Spazza-
la glede sistiranja carine na žito in krmo, kakor tudi glede takojšnjega sklepanja trgovinskih pogodb z balkanskimi državami ter glede uve-denja splošne, enake in proi>orcijelne volilne pravice za deželni zbor in mestni svet tržaški. Na to je predsednik ob pol 10. zaključil sejo in pro-trlasil to zase« lan je deželnega zl>ora kot zaključeno. Na Velikem trgu sta bili dve grupi in sicer ena socialdemokratov in ena italijanskih liberalcev, ki so prirejali svojim iKislanecm ovacije. — Policija je obe grupi razdelila, da ni prišlo do si>opada in daljnih demonstracij.
— Ravnatelj drž. železnic v Trstu, dvorni svetnik R u f f je umirovljen na lastno prošnjo. Ni bil si-eer poseben prijatelj Slovencev, a časih bi se bilo vendar dalo ž njim govoriti, ko bi ne imel toliko slabih, zagrizeno nemško - nncijonnluih svetovalcev. Kdo bo njegov naslednik, m1 ni gotovo. Posebno se peha za na-sledništvo sorodnik in intimni prijatelj dr. Kgerja, stru]»eni nacijonalec S e e in a n n. Pri imenovanju Ruffo-vega naslednika se pokaže, koliko so vredna zagotovila ministrskega predsednika Biencrtha, da ho vlada \edno objektivna in pri nastavljanju uradnikov vedno upoštevala narodnost prebivalstva v dot it nem oko-I išu.
Novi tržaški    župan. Danes pob lin* je imel novoizvoljeni tržaški -(♦stili zastop kot občinski svet sejo. \a dnevnem redu je bila volitev župana in dveh podžupanov. Kamori--tična večina    kandidira za župana »d\ etnika V a 1 e r i a. ki je bil doslej Irugi i>odžupan. Mož sicer ni bojevit.
odurnega obnašanja. V občinskem -\etu že toliko let ni nič govoril, da -e ljudje že več ne spominjajo, če je -ploh kdaj usta odprl. Valerio bo pač -amo <»r<>dje v rokah lahonske večine, /n prvega podžupana je določen dr. \l i c b e 1 1 i.  za   drugega podžupana duševni   vodja   lahonske stranke dvokat dr. Da u ra nt, ki hoče med Lahom igrati tisto ulogo,   ki   jo je igral toliko let pokojni Venezian. — Kandidatje lahonske stranke za predsedstvo so karakterističen izraz razmer, ki >o nastale v mestnem svetu. Kvantitativno je mestni svet večji, kakor   je bil prej,   kvalitativno še vj;d»ši.   Nič tega ne izpričuje bolje, "r dejstvo, da je lahonska stranka !a  sprejeti  med svoje voditelje -i  rijskega  kričača  Banellija, ki je prav navadna govedina. Svoj čas ><► Lahi    sami    Banellija ven vrgla daj pa. ko je po zaslugi Slovencev v III.  razredu  propadel, >o ga morali kandidirati v I .razredu!!    Z današnjim dnem zapusti    mestno palačo dosedanji župan dr. Sandrinelli. To je bil pravi gentleman; seveda so ga držali  Lahoni v kleščah, a kadar je mogel,    je tudi Slovencem v gospo-larskih  rečeh šel nekoliko na roko. Poslovil >e je tudi od slovenskih po--,;nee\   ter izjavil, da jim je hvale-.■n za način, kako ><> napram njegovi •-»bi postopali in da jim (dirani najlepši spomin.
Druga   obravnava   v znani neri A istruli - rVosehnagg določena dne 1(>. avgusta t. 1. pri okrajnem dišču v Celju tet- se bode vršila v nošnji  porotni dvorani.       To bo ač   špektakel« in zato je treba več !»n »štora!
\" Vojniku pri Celju vršile so minoli teden občinske voljtve. — "Slovenci se jih niso mhdežili. Med iz-
• I -11 i 111 i »Nemci« figurira tudi .los. K o s c h u t n i k (!) nadnčitelj na slovenski okoliški šoli vozjniški. In tak renegat naj vzgojuje našo decol Pač žalostno.
Iz šolske službe. Imenovani - • za n a d u č i t e 1 j e: Jos. Pet r i Č Crešnjevca v Stopiee,    Ivan L o -a r iz Dobljič v Hrušico pri Ljubim.   Alojzij   M a r o k   iz   Hinj v Nemško vas pri Trebnjem, Jos. M i -
• 1 i č iz Sel pri Šumberku    v Št. \ rene ob Temenici. Jos. Brega r Zgornji Šiški;       za šolske v o-i t e 1 j e:  A lojzij Kopri ve c- na
■hi. IV. Lončar na Rakitni: Jos. hašnik  iz Zdihovega  v Nemški Loki; Jos. Tavželj iz Cemšenika K adom 1 ju;       imenovane, oziroma • remeščene so   u či tel ji ce: Ana e i fer iz Mozlja v Toplo reber, na V a v k e n na    Bučki, Kmilija Volk na Raki, Marija pl. Klein-y r    iz    Horjula v Šmartno pri Kranju.     Ivana   P r e m e I č   iz Št. Jerneja v Veliki trn, Amalija   T o ii ee iz Sv. Križa na Žalno, Marija L e ti e d e k iz   Planine v Kranjsko *mro.      C]M>kojeiia sta začasno Josip W i n d i s c h, nadnčitelj v Lienfeldu "a Ana F a h j a n v Semiču.   — Iz ^»Iske službe je odpuščen Jos. K i -
• I v Molieneggu na Kočevskem.
Posebne učiteljice ženskih ručnik del. Ker deklice na mnogo e n orazrednicaJl ne dobivajo aobene-i-r:« jMMika v ženskih ročnih delih, je deželni šolski svet s pritrditvijo de-
vijo posebne iapralane učiteljice aa
ženska   ročna  dela v Črnomlju,
v Postojni, v Vipavi, na Grosupljem, v Kresnicah in v Št. G o t h a r d u. Te bodo oskrbovale ženska ročna dela po bližnjih enoraz-red n i cah
+ Razširjenje ljudskih šol. S prihodnjim šolskim letom se razširijo naslednje šole: V i č v štirirazred-nico s tremi paralel kam i; V r h n i -k a v šest razredu ico z dvema paralel-kama; Spodnja Šiška v šestraz-rednico s 6 paralel kam i; Sostro v štirirazrednico; v Ribnici dobi deška |>et razredni ca eno paralelko, dekliška šola se pa razširi v štirirazrednico z eno paralelko, dekliška šola v N o v e m mestu se polagoma razširi v |>et razredu ico in s to se združi višja dekliška šola, ki jo liodo oskrbovale šolske sestre. Stroške bo nosila Cimbasova ustanova. Izredna šola na Planini nad Jesenicami se izpremeiii v pravilno enorazred-nico.
— »Družbi sv. Cirila in Metoda«
je volil dne 22. julija t. 1. umrli g. Ivan Lokar pri Gorici K 400. Časten spomin blagemu rodoljubni — Poslala je »Družbi« »I. slovenska zaloga čaja« v Ljubljani (Rožna nI. 41) prvi prispevek od družbenega čaja K 50. To bode zopet nov vir družbenih dohodkov. Caj te zaloge priporoča vže njegova kakovost, vsled katere si je pridobil v kratkem času prav dobrih odjemalcev,, priporoča
ga pa tudi to, da dobiva od njega naše edino vsesovensko obrambno šolsko društvo gmotnih prispevkov. \" 14 dneh 6 5 kron je pridobil nabiralnik »Družbi sv. Cirila in Metoda« v znani rodoljubni gostilni g. Matije Dolničarja v Šmartnem na Posavju. Ta vsota svedoči. da pose-čajo imenovano gostilno zavedni rodoljubi, svedoči pa tudi priporočljivo o res izborni gostilni Dolničarjevi, čemur dajejo spričevanje tako mnogi in inteligentni gostje. (J. Dolničarja in njegovim častitim gostom: Srčna hvala! I z A ni e r i k e je poslala podružnica > Družbi sv. Cirila in Metoda« iz Nevv Vorka. ki se je ustanovila dne 4. julija t. L, 200 K. Kmalu se ustanovi v Ameriki (»odružiiica št. II. in III. Živeli slovenski rede ljubi v Ameriki!
— Družbi sv. Cirila in Metoda je podarila gospa Pavla Masieneva i/. Trstu H) K mesto venca na krsto pokojnega g. Viktorja Herena. Srčna hvala!
— Za družbo sv. Cirila in Metoda je v lanskem letu nabral naš list 11.935 K *>4 v. vsi drugi slovenski časopisi pa skupaj 1MK» K 72 v.
— Odličen gost. V Ljubljani se mudi prof. Tad. Stan. (i r a b o \\ s k i iz Krakova, odlični literat, ki je priobčil mnogi) lepih spisov o južnih Slovanih v poljskih revijah in se je oglasil tudi v »Ljublj. Zvonu«. Ker se klerikalci trudijo na različne načine, da bi Poljake napačno informirali o slovenskih razmerah, je prof. (i ra bo w s k i prišel nalašč v Ljubljano, da spozna slov. napredno stranke* in da Poljake informira o slov. nnprednjakih.
— Častni večer slovenski sokolski tekmovalni vrsti iz Luksemburga. V soboto zvečer so priredili Sokoli skromen, a toliko prisrčnejši sprejem domov se vroivšim svojim tovarišem iz Luksemburga. V »Nar. domu« so se zbrali malodane polno-številno »Ljubljanski Sokol«, »Sokol I. in II.«, »Sokol« iz Viča in ši-<-en-ki »Sokol« z naraščajem. (Jale-rija sokolske telovadnice je biLi polna narodnega občinstva, ki jo skup no s »Sokoli« priredilo vstopivšinl luksemburškim tekmovalcem burim ovac i jo. V imenu »Sokolske zveze,, je prvi pozdravil tekmovalno vrsto brat-starosta. dr. Oražen. Z velikim pričakovanjem in neko plahost jo smo čakali prvega poročila iz Luksemburga je rekel govornik, kajti Slovenci so stali v borbi z največjimi in najbolj razvitimi narodi. Vendar je bil uspeh slov. vrste nad vse časten, priborjena je nova slava slov. Sokolstvu in slovenskemu imenu v svetu. Po nagovoru je odlikovalo slov. Sokolstvo svoje brate-zinago-valce- s priprost i m i lipovimi venci, prepletenimi s e lnvciiskiiu trobojnim trakom. Ne z ziatoin in srebrom, z navadnim zelenjem, kot nekdaj (Irki v Olimpiji so izkazali slov. Sokoli zmagalcem največjo čast. Ko so se polegli navdušeni Na zdar! klici, je vodnik zmagovalne vrste dr. Murnik, veselja prevzet povzel besedo ter se v iskrenih besedah zahvalil na pozdravu z opravičbo, da iznenađeni vsled tako lastnega sprejema, niso prišli v kroju, ter končno i>ovdarjal, da jim je v največjo zadoščenje priznanje truda s strani Sokolstva. Nato so odkorakala zbrana sokolska društva in mnogo občinstva v hotel »Tivoli«, da se v prijateljski družbi pogovore s tekmovalci. »Sokol I«, je otvoril sestanek s i>esniico »Slovenec sem«, ki je, kakor druge, ki jih je pel med odmori, n. pr.: Aljažev: Na dan, z lepim samospevom, »Liepa naša domovina«, »Triglav« in dr., pridobila »Sokolu I.« vse priznanje za
anemanja ie v drugih sokolskih društvih. Vrsto govorbv je pričel brat dr. Oražen, ki je napil bratu dr. Murniku, očetu ideje, nastopati na mednarodnih tekmah. Več struj je med slov. Sokolstvoin — ne njemu na škodo — a ta je priborila sedaj Slovencem neveni j: vo slavo. Navdušeni »Na zdar« klici so zagrmeli v čast bratu dr. Murniku, ko je dr. Oražen končal svoj govor. Drugi govornik je bil brat podsturosta slov. »Sokolske zveze«, dr. Švigelj. Izrekel je občudovanje energiji tekmovalcev, ki je dosegla, da so slovenski Sokoli med telovadci drugih narodov enaki med enakimi. Cspeha pa niso dosegli samo pred svetom, uspeh so dosegli tudi v naših srcih in vsi, ki se niso mogli udeležiti tekmovanja, vežejo sedaj svojo voljo z njihovim delom, kar nas sme utrjevati v nadi, da bo zavihrala sokolska zastava pred vsemi Slovani in da IkmIo ti dovedli Slovane med prve v Evropi. Obema predgovornikoma se je zahvaljeval brat dr. Murnik. Zatrjeval je veselje tekmovalcev ob tej slavnosti in priznal, da jih je le ljul»ezen do slovenske domovine predčasno privedla nazaj, vsled česar je bil onemogočen nameravani slovesen pozdrav na kolodvoru. Opisal je, kako znajo v Luksemburgu ceniti slovenski narod, da so bili njim na čast samosloven-ski napisi in so se pele slovenke pesmi. Ko je končal, je povsod odmevala vseslov anskn himna »Hej Slovane!«, katero je pelo vse stoje. Po tem se je pričel razgovor s tekmovalci, ki so povedali marsikatero dogodim s potovanja in iz Luksemburga. Šele s pozno nočjo so se razhajali udeleženci praznovanja zmage velikega sokolskega dela, ki je uvrsti! Slovence med najnaprednejše narode. Naj bi rodilo obilo posnemanja in nove zmage! M. X.
— Slovenske šolske knjige. V zadnji seji deželnega šolskega sveta je predlagal g. prof. J are, naj poskrbi deželni šolski svet, naj se vendar že enkrat reši vprašanje o slovenskem pravopisu, ki delu zdaj na šolah toliko zmešnjave. Cuje se, da akt o Levčevem slov. pravopisu leži že deset let nerešen v liaučnem ministrstvu. Dalje naj poskrbi dež. šolski svet. da se spise na podlagi odobrenega pravopisa nova kratka »Slovenska slovnica za srednje šole«, ker je Sketova preobširna in nerabna.
Izpraznjena srednješolska mesta. Od 30. mal. srpana do S. vel. srpana so bila razpisana sledeča mesta: Ravnateljsko mesto: Knittel-fehl (r. 25. VIII.). Komotan (iič., 25. VIII.). Gurafaumora    (g., :U. VIII.)
Zgodovinn-zemljepisje: Svitava (r., !Z0.  VIII.) Prirodopisje: Dunaj
VIII. (r., Ng. m. c, 10. VIII.) — Suplenture (prošnje se naj vpošljejo ravnateljstvu dotičnoga zavoda): Romerstndt (r.. Pr. (I., celoletna su-plentura 21. VIII.), Znojmo (r.. M. NI., celoletna supl., 25. VIII.), Celovec (r.. H., celoletna supl., *U. VIII.», Dunaj XIII. (r. mesto telovadnega asistenta z 22 tedenskimi urami, 15.
IX. ), Kratice in znaki kakor navadno.
— Tabor narodnega delavstva,
kakor se je zvala prva delavska prireditev narodnega delavstva, se je vršil včeraj popoldne na vrtu in v areni »Narodnega doma«. Veselica j«' v vsakem oziru izborno vspela in vsestransko zadovoljila, zakar je rediteljem in celej organizaciji vsekakor čestitati. Natančno poročilo sledi jutri.
— I 'mrl je v soboto višji revi-dent ju/, žel. g. Viktor Heren; pogreli je danes ob 5. popoldne. N. v m. p.
Slavnost št. viškega Sokola. V klerikalnem Št. Vidu, kjer stoje škofovi zavodi, je včeraj slavila sokolska misel svoje zmagoslavje. Dasi se je i vseh stran i j, celo s prižnice litijska lo ljudi, naj se ne vdelale sokolske slavnosti, vendar ta agitacija ni mnogo zalegla, zakaj na stotine domačega ljudstva se je vdeležilo prireditve ter se na svoje oči prepričalo kako podli in neosnovani so vsi napadi na sokolstvo. Vas Št. Vid se je dostojno pripravila na slavnost. Z mnogo hiš so vihrale slovenske tro-bojnice, po cestah so bili postavljeni maji, pri vhodu v vas pa slavoloki s sokolskim pozdravom »Na zdar!« Prvi gostje so prišli že dopoldne. Pula sta to bratska Sokola iz Škofje Loke in Tržiča. Pri sprejemu na kolodvoru so skušale demonstrirati Marijine device, ki jih je peljal na Viša rje župnik No, Sokoli, so to uprizorjeno demonstracijo ignorirali povsem, kar je bilo popolnoma na mestu. Popoldne so došli: vsa tri sokolska društva iz Ljubljane, Sokoli z Viča, Kamnika, Vrhnike, Radolji-ce in neštevilna množica rodoljubnega občinstva od blizu in daleč. Po prisrčnem sprejemu so odkorakali Sokoli na slavnostni prostor, kjer jih je z navdušenimi Na zdar klici pozdravilo tamkaj zbrano občinstvo. Prva točka sporeda je bila telovadba. Sokoli in naraščaj so nastopili najprvo s prostimi vajami in na to z vajami na orodju. Telovadili in izvajali
* ono  preciznostjo in
izvežbanostjo, ki smo jo v zadnjem času že navajeni občudovati pri naših Sokolih. Občinstvo je z največjo pozornostjo sledilo telovadbi ter s ploskanjem in glasnimi klici pri-1 znanja dajalo duška svojemu občudovanju vrlim telovadcem. Po telovadbi se je razvila živahna prosta zabava. Za jed in pijačo je bilo preskrbljeno v lično opremljenih paviljonih, kjer so marljivo in požrtvovalno stregle vrle narodne gospe in gospodične iz Št. Vida in okolice. Za duševni užitek je skrbel slavnoznani »Žirovnikov pevski zbor«, ki je nev-t rudno in z nje m u lastno preciznostjo pel najlepše naše narodne pesmi, pevski zbor »Sokola I.« iz Ljubljane in društvena godba iz Goričan, ki je neumorno svirala skoro izključno same slovenske in slovanske komade. Prireditev se je zaključila z največjim vspehom, da je lahko mladi št. vidski Sokol na njo ponosen. Zato kličemo vrlini Št. Vidčanom: Vztrajajte, neupogljivo na poti, ki ste jo nastopili, in prišel bo čas, ko bodo tudi iznad St. Vida izginili črni oblaki!
Telovadno društvo „Sokol" na Viču priredi skupno s podružnico družbe sv. Cirila in Metoda istotam v nedeljo, 5. septembra t 1. veliko ljudsko veselico, združeno z javno telovadbo. Na to opozarjamo vsa si. brat* ska društva že danes. Natančni spored se pravočasno objavi.
Surovost domžalskega postaje-načelnika. Odličen naš somišljenik nam piše: Včeraj popoldne je kupil na domžalskem kolodvoru za vlak, ki odhaja ob 5. uri 28 mm. v Ljubljano, deček Alojzij Andrejka iz Rov zase in za svojega tovariša dva vozna listka do Tavčarjevega dvora. Vračala sta se z nedeljskega dopusta v Št. Vid, Jkjer se učita pri gosp. Erjavcu mizarstva. Andrejka, deček odkritega in inteligentnega obraza, je plačal voznino s krono, nakar je prišlo nazaj 40 h. Ta denar je pozabil pri linici in posta-jenačeMik ga je poslal po svojem sinku, ki naj ga izroči onemu, ki ga je pozabil. Sinko je prišel v čakalnico, prašal, čegav je denar in Andrejka se je oglasil. Tedaj je postajenačelnik zaprl linco in tekel v čakalnico, kjer je začel neusmiljeno udrihati po dečku And*ejki. T?krat pa se je dvignil grmeči glas ljudstva in ta je od uradnika zahteval pojasnila, zakaj .„tepe mladoletnega Človeka; če je kaj zakrivil naj ga pridrži in pokliče orožnike, ki jih je v Domžalah dosti; aH tepsti on ne sme nikogar. Nastal je hrumen prepir zaradi dečka, oblitega s solzami, sramu in bolečin. Hvala vam, dobre mehke ženske in vam, usmiljeni moški, zakaj vsi ste st?H na strni Alojzija Andrejke! Ko je načelnik videl, da ni naletel na ljudi z omejenim podlož-niškim razumom in srcem, se je po-tepel v svoj prostor in odprl linco. In spor se je nadaljeval. »Tam je Be-scs\verdebuch . . . napišite . . . me tbo veljalo kronco . . . nič več . . . samo eno kronco!« — Ta je dobra! Torej če napišemo v pritožno knjigo, odmerijo za takšen surov napad samo eno kronco kazni. Naj si obdrži tisto kronco 1 — Kaj pa bi se zgodilo učitelju, ki bi naložil porednemu otroku v šoli pri zaprtih vratih med štirimi stenami toliko trdih zaušnic ? Niti vojaški gospodje ne smejo tako prete pa vati svojega moštva, (visoki domžalski gospod pa sme javno izvrševati stroge kazni! Ja nič se mu ne bo zgodilo. Andrejka, njegov oče občinstvo, vse se bo zadovoljilo že s tem, da je stvar   prišla v »cajtenge«. Fej!
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Kamnik priredi dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne svoj občni zbor v sodni raz-pravni dvorani z nastopnim dnevnim redom: 1.) Poročilo društvenega odbora, 2.) volitev zapisnikarja in enega preglednika računov, 3) različnosti.
Na Bledu priredita v sredo, dne 11. t. m. brata Anton in Ivan Trost koncert v dvorani »Zdraviškega doma«. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Slavno občinstvo se uljudno vabi, da podpira mladeniča v njih umetniškem stremljenju.
iz kakih ljudi se rekrutira hrast-niško nemštvo? Pišejo nam iz Hrastnika : Prejšnjo nedeljo se je vršila v tukajšnji šulfe rajnski šoli ultra-germanska slavnost. Med drugimi čistokrvnimi Nemci se je taiste udeležil tndi Poljak g. Wend, obratni asistent pri hrastu. premogokopu. G. Wend, ali ne čutite slovanske krvi v sebi, ne občutite sramu. Če se že absentirate od slovenskih prireditev, storite vsaj to tudi v nasprotnih slučajih. Bili so pred Vami tu še češki inženerji — ti so se pokazali pač malo drugačne kot Vi. V Hrastniku ustanavljajo turn-ferein. 12. septembra pridejo sem celjski turnerjL Na svidenje.
Volariču,  znanemu glasbeniku
in kobariškemu domačinu se odkrije dne 8. septembra v Kobaridu na Goriškem spomenik, katerega izdeluje češka kamnoseška delavnica. Spomenik bo s podstavkom 4 in pol metra visok. Ob tej priliki bo v Kobaridu velika narodna slavnost
pot je ugriznit na pere-
feriji goriškega mesta neko deklico in potem še kokoš. Deklico so poslali na Dunaj, kokoš so pa mestni uslužbenci obglavili, nesli seboj in jo {požrli v rižotu v bližnji krčmi. Kokoš jim je prav dobro teknila, in le lastnica kokoši se jezi, da niso pustili goriški gospodi njej ta priboljšek.
Legar v Oorici. Iz sosedne Pevme se je prenesel Legar v goriško mesto. Dva slučaja te bolezni sta se pojavila in oba bolnika se je pripeljalo v bolnišnico usmiljenih bratov.
Mica Kovačeva se je včeraj pojavila v neki gostilni na Stari poti in sicer v osebi nekega možakarja iz Most in njegove žene. Poklicala sta vina zase in Še za dve prijateljici in ko je bilo treba plačati 2 60 K, sta jo natihoma popihala. Stražnik jih je izsledil in legitimoval. Oba nista imela pri sebi niti vinarja, zato sta si na ta način hotela utešiti žejo.
Trdo glavo ima delavec Anton Kregar. Včeraj se je skregal v neki gostilni na Karlovski cesti ž nekim gostom. Ta ga je med prepirom tako udaril s steklenico za pivo, da se je zdrobila na kosce. Kregarja je sicer zabolelo, a je odšel vendar s celo glavo.
Aretovan je bil včeraj na južnem kolodvoru 21 letni delavec Stoj man Pe-truš iz Bulgarije. Ukradel je v Trbižu 176 K ter hotel iti domov. OrožniŠtvo je brzoj a vilo tukajšnji policiji in ko je Petruš hotel prestopiti v drug vlak, ga je stražnik Večerin ustavil in odvedel v zapor. Aretovanec, ki ima s seboj 438 K denarja, tatvino taji, izročili so ga deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov in 10 Macedoncev. V Heb je šlo 25, v lnomost 30, v Beljak 25, v Ljubno pa 19 Hrvatov. V Trbiž se je odpeljalo 20 Macdoncev. V soboto je šlo v Ameriko 18 Macedoncev in 12 Slovencev.
Izgubljeno in najdeno. Marija Molkova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni, odnosno najdeni 4 dežniki, zavitek sekiric, ženska obleka, častniška pelerina, manšati, palica in brevir.
Del godbe „Slovenske Filharmonije" koncertira jutri v hotelu »Tivoli«. Začetek ob polu 6. popoldne.— Drugi oddelek pa igra pri popoldanski predstavi Elektroradiografa »Idela« v hotelu pri »Maliču« od 3/45. naprej.
Telefonska in brzojavna poroma.
Kulturni ,,Nemci11! Dunaj, 9. avgusta. Dunajski Čehi so včeraj priredili v XI. okraju veselico, ki je bila izredno številno obiskana. V sosednem lokalu so se zbrali Nemci v svrho, da bi demonstrirali proti češki prireditvi. Nemških demonstrantov je bil poln lokal in vsa bližnja ulica. Da prepreči nemški naval na češko prireditev je policija ukrenila najobsežnejše varnostne odredbe. Na licu mesta je bilo zbranih okrog 78 redarjev. Ko so se Nemci nekoliko ojunačili s pivom, so na ulici napadli več Čehov, med temi tudi neko damo. Policija se je morala dvakrat navaliti na demonstrante, da jih je potisnila v njihov lokal. Pri tem so redarji na konjih vrgli na tla 9 demonstrantov. Aretiranih je bilo več oseb. Češka prireditev jse je končala v najlepšem redu. Na zabavi sta bila poslanca Bu-fival in Modraček, med nemškimi demonstranti pa poslanec Malik.
Petindvajsetletnica smrti dr. Tyrša.
Praga, 9. avgusta. Včeraj je bilo 25 let odkar je umrl soustanovitelj Sokolstva dr. Miroslav TyrŠ. Tem povodom so se zbrale na olšanskem pokopališču, kjer je pokopan skupaj s Fugnerjem, številne Sokolske deputacije, na grob je položila »Češka Obec Sokolska* venec in njen podpredsednik je imel spominski govor. Sokolski pevski krožeki so skupno zapeli dva zbora.
Napetost med Turčijo in Grško.
Carigrad, 9. [avgusta. Med Grško in Turčijo vlada največja napetost, da se je bati, da res izbruhne vojna v najkrajšem času.
London, 9. avgusta. Avstro-ogrska eskadra je priplula v grško pristanišče Volo. Od m odpluje v Solun. Tjakaj je prispela že neka italijanska oklopnica.
London, 9. avgusta. Angleška vlada je sklenila, da pošlje v Solun večje vojno brodovje.
Atentat na portugalskega kralja? Madrid 9. avgusta.   Iz Lisabona brzojavljajo, da je bil izvršen ateetat na kralja Manuela. Podrobnih vesti ni.
Generalna stavka na Švedskem Stokholm 9. avgusta. Generalna stavka traja Že vedno. Stavkujoči dobivajo podporo iz inozemstvi. Med drugimi je poslala večjo vsoto avstrijska socialna demokracija.
Stokholm 9. avgusta. Dobro poučeni krogi zatrjujejo* da bo sam kralj posredoval, da se splošna stavka čim najpreje konča.
narodnjaki! Mspcmte m TnitMrJev spnodkl
kg K 1374 kg K H 94
žitne cene v Budimpešti
Ua« 9 avgusta 1930.
Pšenica za oktober
Pšenica za maj Rž       za okt. Koruza za avgust Koruza za maj
^es     za okt. Oves za april
Nespremenjeno.
1909 za 50
1910 za 50
1909 za 50 . za 50
1910 za 5C 190i» za 60 1910 za 50
k* H kg K *K K k« K kg K
9 87 7 81 7C6 7-s6 7 67
M
gresraiofltno mMk
VtMca nad mor jeci S06-1. Srknil anonl tlmk ?S60
avgusta iti		matra v ats«	1 C* te ti	Vetrova 1	Nebo
7	9. zv.	737 4	165	brez vetr.	pol. obl.
8 *	7. zj. 2. pop.	738-8 737 7	14-OT si. jvzhod 26 8   sr. jug |		megla jasno
«• 9	9. zv. 7. z).	739 0 739 8	101 15 5	brezvetr. i m	■ megla
■	2. pop	737-5    29 1 si. jzahod 1 i			jasno
Srednja včerajšnja temperatura 16 9 norm-9** in  predvčerajšnja 20norm.  l9 4f, Padavina v 24 urah 7 6 in 0 0.
Elegantne
stanovanje
▼ vili s 4 sobami, verando, kopalno sobo iti, so odda zrn november.
Več pove F. Supanćič, Šubi-četa ulica žt 5, ¥ pisarni.  2942 1
priložnostni nakup
Kompl. naprava motorjev sesalnega plina
ca 14 P S. benzlnov motor 12 PS, loko-mobil 20 PS, kompletna električne ras-svetljeralna naprava za ca 30 in ca 150 svetilk, različni elektromotorji, telesno polno omreži«. Vprašajte: Inž. Wek, hotel „Union" v Ljubljani. 28rfi — 4
Preklic.
Podpisani Ivan Bizjan, posestnik v Drenovem griču obžalujem izgovorjene žaljive besede o gospodu Josipu Miletiču, o priliki voŽDJe požarne strtže iz Bistre.
Drenov grič, 2. avgusta 19C9.
lf an B lian,
29i9 posestnik.
Proda se:
velika miza, omara za obleko, spalni divan in eni flobert paska.
Vpraša naj se na Bleiweiaovl cesti st 11, II. nadstropje, vrata atev. 8. 1939
Razglas.
Občina Trbovlje sprejme
redarja
v Hrastnika.
Plača 80 K mesečno, službena obleka in prosto stanovanje, oziroma stanarina.
Prosilci, vesČi slovenskega jezika v govoru in pisavi,' naj vlože prošnje na podpisano županstvo do
L septembra 1909. Županstvo Trbovlje,
dne 5 avgusta 1909.   294C—1
K
39.7-1
E 147 9 10
Družbeni oklic.
Vsled sklepa z dne 5. avgusta 1909, opravilna štev. E 147 9 10 se proda
dne 12. avgusta 1909
ob 10. ari dopoldne
v Starem trga št. 15 in 18
m lava! draibi
1 konj, 1 krava, okoli 1800 kg bele moke, 400 kg koruzne moke, okoli 2800 kg koruze in 1000 kg otrobov.
R»5i se smejo ogledati dBO 12. „nili 1900 ▼ cara med 8. ta 10. aro dopoldao v Starem trgu Štev.
15 in 18.
C. kr. okraj, sočnija v fožo, oda. 11.
dne 5. avgusta 1909.
Kurjač
iaurjen pri velikih parnih kotlih, teli etnike do 1. oktobra, na soljo vstopi lahko tudi prej ali takoj.
Ponudbe pod ..Treznost" postno ležete Llmkijana. 2932
Stalna služba.
Zavarovalnica prve   vrste lioo
pripravnega zastopnika
za organlzaoifo la skvizici|o proti
stalni pUČi in proviziji. Tadi nestro-kovDJski pridejo v poŠte v. Začetni dohodek 300 K mesečno. Po dobro uspeli začetni službi se zagotovi sa mostojno mesto. 2935
Pocuibe  pod „DunaJ
peita1' na upravnistvo „Si. Naroda44.
ženitno ponudilo.
Vdova, stara 3 let, mati dveh otrok, starih 8—)0 let, se želi seznaniti v svrho ženitve z nekoliko starejšim gospodom, ki ima sigurno službo
Le resne ponudbe naj se blagovolijo poslati na uprav „Slov. Naroda" pod „1. K.'1 do 15. avgusta t. L 2933
Hovn hiša
bliso   Zvezdo   v SjfnjMInsjIf se is
proste roke sjsjsjS) nršrda pod ugodnimi pogoji. V pritlčju kise je afa-sjsjvašl|e, pripravno za ma|fcfjsj »krt.
Vprašanja na upravmitvo „81o-venskega Naroda". :847—2
hjboljii pitolsi stroj sedanjosti
je priznano
2721—6
stroj Oliver
s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje in rastriranje, tambnlatorjem in najboljšo uredbo za slovenski jezik.
Kataloge razpošilja na želio zastonj in poštnine prosto.
<-iener&lno zastopstvo za jug monarhije
v fjubljani, Miklošičeva cesta 20,
kjer se stroji Oliver lahko vsak čas
pogleda o in poskušajo. •oiasBBBnaaaassssBSSBSsaaasBSBS^
■
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja ob smrti naše ljube matere oz. tašče in stare matere, ii:spe
y*nc JKlayr roj. £azarovicb
vdove lekarnarja
se tem potem vsem najis^renjeje zihvaljujemo. V Ljubljani, dne 9. avgusta 19 9.
Žalujoči ostali.
Sv. maša zadušnica se bode služila v torek, dne 10. avgusta ob 9. dopoldne v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
2941
C. kr. avstrijske  ffi   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Odkod iz Llnslfane (ini. tel.)
7a03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel.. Trst, c. kr. drž. žel.. Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7a20 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
026 dopoldne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Praidane, Berlin.
11-40 dopoldne. Osebni vlak V smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst. c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
S'28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel , Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
e-23 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
740 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c. ar. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
Oa42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, dri. ŽeL, Trst, c. kr. drl. žel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana jož. iel, — Jesenice vsak dan).
Oakotilz L|«Mti
7*28 zjutraj :|Osebni vlak v Kamnik. 2-00 popoldne: Osebni vlak v Kamnik.
Mm nsnsafsa 1909.
10*50 ponool: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v L|«\el|ano (Ivine železnice) i
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23  dopoldne:   Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž že L, čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča. 2*68 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja,
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. ♦•15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel, Trsta c. kr. drl žel., Jesenic, Tržiča. ©•AO zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic. 8-42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drl žel., Gorice, drl iel., Jesenic, Tržiča. w 0-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*08 ponoči: Osebni vlak is Trbiia, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. drl iel.. Gorice, dri. iel.. Jesenic.
Maoe v Mmkl|SM (eriavae ielezaloe)
e>48 zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. lO-OO dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika. OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. O-M zvečer; Osebni vlak is Kamnika. (Le ob nedeljah in praznikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
7NO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
C. kr. državao-želeiaiško ravnateljstvo v Trsta.
larnjam tako| v trajno delo s ugodno »laoo   Loonold Katar, klepar
na
2931—1
Velika rasprodaja I 4 pari čevljev
mm sam« S U f S vlit.
Ker je več velikih tvornic ostavio plačila, so mi poverili, da velik oddelek čavliev sa daleč pod izdelova'nimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur par moških, par ženskih čevljev iz črnega ali rjave a usnja s kapicami, ss zarezovanje, z močni zbitimi mnj. podplati, najnovejše oblike, dal}s par moških in par ženskih modnih čevljev, vele-elrgantnih. ličnih in lahkih, vsi 4 pari za samo 6 K 76 vin. Za naročite v zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja  razpošiljalnica čevljev
A. G-elb. Krakov a t. 332.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izk^učen. 2934
zemtna
Mlad trgovec v mestu z dobro idočo trgo--vic o se želi seznaniti z izobraženo gospico 18—24 let staro v svrho skorajšnje ženitve, katera naj bi imela 20 -40 tisoč K premoženja in veselje do trgovine. Le resne ponudbe s sliko in polnim imenom naj se blagovolijo pošiljati do 15 t. m. na upravnistvo „SIov. Naroda" pod s-frb „Trgovina 1909". Slike se takoj vrnejo. Najstrožja tai-nost   je zajamčena.
Klavir
dobro ohranjen ae knpL (Pianini so izključeni.
Ponudbe s oeno na upravnistvo „ Slovenskega Naroda „. 2904 -3
Gospodična
z   lepo pisavo in vešča slovenskega in nemškega pravopisja, se spre| me ¥ LJubljani.
Ponudbe na upravnistvo „S!ov. Naroda*4. 29r6-l
Proda ao
gramofon
s 20 dvostransko igra|očimi ploščami, najnovejši posnetki  Cena po dogovoru. 293$ Naslov v uprav. n81ov. Naroda**
Stanovoma
z 2, 3 in 4 sobami, kopalno soba ln prltikllnnmi ao odda do za no-vembrov termin   v novozgrajeni
dvonadstropni   hiši   na Elizabeta! Cesti it 5, 2927—2 PraŠati je pri lastniku Fran Medicu na Poljanski cesti St. 37.
i
Stectenpfert
KUjno-mlečno milo
jfajboljše milo za kožo in proti pegam! Dobiva se povsod! /
964 :3*a
f*M. K r isto f i ć - B u čn r *1
I Stari 2s I
I prodaja radi preselitve trgovine vse konfekcijsko blago, I • posebno bluze, krila ter otroč|e oblebce po zelo snitani ^saj AfA ceni. mm
Št. 6250 V. n.
2913-1
V smislu določil § 125 4 vojnih predpisov I del se razglaša, da po letošnji repartioiji rekrutov tvori žrebna št. 120 I doslej no z« ključno številko rekrutnega kontingenta za vojsko, žrebna št. 59 II pa doslejno zaključno številko rekrutnega kontingenta za domobranstvo; vsi ostali rekrutje se pri kontingentnem obračunu uvrste v nadomestno rezervo kot čezštevilni.
Eventualni primanjkljaji v rekrutnem kontingentu se pokrijejo s najbližnjimi žrebnimi številkami.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 2. avgusta 1909.
Št. 23218
Razglas.
Zaradi oddaje
zidarskih. Mesarskih m tesarskih del
za zgradbo novega poslopja državne obrtne iole v Izubijani se bode
vršila dne
18. avgusta 1909 ob 10. dopoldne
v pisarni mestnega stavbnega urada pismena ponudbena razprava.
Proračuni, načrti in stavbni pogoji, tičoč se navedene stavbe, so pri mestnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah razgrnjeni na ogled.
Ponudbe, v katerih je navesti posamezne zneske in proračunjene vsote v številkah in besedah, je vložiti do določenega dne zapečatene s 6% v adi jem, ki je izračuniti na podlagi ponujenih skupnih vsot, pri navedenem uradu.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, ki ne bodo povsem ustrezale raspisnim pogojem na ponudbe, ki bi se pogojno glasile ali na take, ki bi bile vložene prepozno ali dodatno, ne bode oziralo.
JKteetni
»giatrat ljubljanski
dne 31. julija 1909.
Župan: Ivan Hribar 1. r.
Sprejozsa V«aja »0
»•soji, km
SLAVIJA"
13-89
- visjsnns zavarovalna kan k a v Pragi. • - • -s 44,4*7.046-01 K. lajilateno ndikodnlne In kaprtallj* 98,323.486 35 K Po vaiiksapti draga rnjarui nv/surovmliiica nsvoe drŽav«
a^a? ^sasapaz
se v katnej a^aosnej kal
Zavaraj« sedo-aj* ta arscmičala« prsti pošamiz* ikodaai pe aajnisja oaaah dkede eaajaje takaj a aajkalaataaja, Ustrs aajboiiii alevsa, kaatr petlaja.
Dovoda ia tetaga  aaoloaa laaetas
Izdajatelj in odgovorni aredalk Rast« Pnatealemlek.
Lastnimi ln tlak »Narodne tlskaurne«.