št. 26 (1057) Leto XX) NOVO MESTO, četrtek, A ^ 25. junija ^ ^ 1970 Bela krajina je imela v soboto in nedeljo kar dva pomembna dogodka: v soboto so v Metliki sprejeli delegacijo avstrijske občine VVagna in podpisali liste o pobratenju (o tem več na metliški strani), v nedeljo pa je bilo jurjevanje v Črnomlja. Na fotografiji vidimo, kako so Črnomaljke zajele v svoj -krog župane in druge goste, ki so prisostvovali programu. Drugi z desne proti levi je g. Johann Nusshold, župan iz Wagne, ko plačuje odkupnino. (Foto: Ria Bačer) Mirno morje, „BREŽICE"! »Prebivalci Brežic so lahko ponosni, da pluje v sestavu Splošne plovbe I*i-ran zdaj tako lepa in dobra ladja ...« je med dru-cim dejal Boris Vranič, kapitan dolge plovbe ko »e je v torek, 16. junija, zahvalil predstavnikom ix Brežic za darila, ki so jih prinesli posadki nove ladje na morje pred Piranom. Več o »BREŽICAH* preberite na 8. strani današnje številke (Foto: T. Oošnik) Franc Čargo zbolel Odlični krški plavalec, član državne reprezentance, večkratni prvak in rekorder ter najboljši športnik Dolenjske Franc Čargo je zbolel za hujšim bronhitisom. Mo-ral je prenehati vaditi in je tako Postavil na kocko vse svoje letošnje nastope. Priljubljeni Franc ima veliko smolo, kajti vse do Pred nekaj dnevi je resno vadil * naSo reprezentantko in'olimpij-*° Ano Bobanovo v Krškem ba-'»nu. HARTMAN OD 25. JUNIJA DO 5- JULIJA Okrog 27- junija trajen dež z ohladitvijo. Nekako od S. do 5. julija lepo vreme. V ostalem deloma sončno, vendar s pogostnimi nevihtami oz. plohami. Dr. V. M. V ČRNOMLJU VEČ TISOČ LJUDI Jurija je letos žgalo Dober glas seže v deveto vas, to velja tudi -za črnomaljsko jurjevanje - Poleg domačih folklornih skupin so letos nastopili tudi Avstrijci in gostje s. hrvaške strani Za vsa deževna jurjevanja v preteklih letih se je letos sonce oddolžilo. Vreme je bilo čudovito, zato je bilo gledalcev še več, kot so jih pričakovali. že na kresnem večeru v soboto zvečer je bila okoli prireditvenega prostora rekordna množica. ljudi, še več pa jih je, zlasti od drugod,- prišlo na nedeljski program. Domače folklorne skupine so spet pokazale svo^a kola, stare obredne pesmi in svat ibene običaje. Letos so semi-ško ohcet uvrstili v dopoldanski spored, kar je bilo občinstvu všeč. Zelo toplo ;e množica pozdravila budi nastop gostujoče folklorne skupine iz avstrijskega Wagne, kakor budi obe hrvaški skupini iz Draganiča in Rečice. Malo za Salo. malo pa za- voljo običaja so Crnomalj-ke na komou kola zajele v svoj krog bogat plen — kar štiri župane. Odkupiti sta se morala oba belokranjska predsednika, pa tudi župana (Nadaljevanje na 3. sl-r.) Pozdravljeni likovni samorastniki! Tabor slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem znova odpira svoje duri: v soboto proti večeru bo v obeh avlah domače osnovne šole odprl doslej najobsežnejšo razstavo samorastnikov — slikarjev in kiparjev. Likovna ustvarjalnost slovenskih samorastnikov, ki so prav v prijaznem dolenjskem Trebnjem našli svoj drugi dom in gostoljubno delavnico v poletnih delovnih srečanjih, preseneča, saj gre njena pot strmo navzgor. Prvim, še precej samotnim potnikom se je medtem pridružila že kar lepa skupina novih ljudskih slikarjev — samoukov in rezbarjev. Kaže, da je njihovo delo blizu okusu sodobnih potrošnikov umetnosti, ki ne sega po zvenečih naslovih raznih — izmov, ljubi pa resnično doživetje iskrenega. Dejavnost trebanjskega tabora prehaja v ustaljeno, redno in tekoče delo. Zdi se. da je utrip umetniškega ustvarjanja prevzel organizatorje tabora s prebivalci kraja vred, in lahko smo samo veseli, da se sredi Dolenjske razvija še eno izmed naših mladih kulturnih središč, polno načrtov in plemenitih spodbud. Zato pozdravljamo udeležence razstave »Slovenski likovni samorastniki 1970«, na kateri razstavljajo: Adi Arzenšek, Koloman Beznec, Janez Černač, Janko Dolenc, Majda in Milan Dvoršek, Anton Herman, Jože Horvat — Jaki, Alojz Jerčič, Boris Lavrič, Viktor Magyar, Ivan Malova-šič, Polde Mihelič, Greta Pečnik, Jože Peternelj-Mauser, Konrad Peternelj, Anton Plemelj, Liza Podpečan-Kuhar, Anton Repnik,^Rudi Stopar, Vlado Sagadin, Jože Svetina, Tone Svetina, Milan Šuštarič, Franc Tavčar in Viktor Zemljak. Samorastnikom in gostom in vsem udeležencem razstave izreka Trebnje prisrčno dobrodošlico! Anton Repnik: KMEČKA DRUŽINA (tuš, 1966) ŠE PREMALO OGRETI ZA RESNIČNO VSESTRANSKO SODELOVANJE Poglabljajmo to, kar nas združuje! Za dolenjski medobčinski skupščinski svet so se izrekle doslej le občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje - Bo tako okrnjeno širše področje Dolenjske še naprej neenotno nastopalo v slovenski republiški skupščini? Na vprašanje, zastavljeno v našem članku pretekli četrtek: »Bo dolenjski skup- ščinski svet zaživel še pred poletjem?«, so udeleženci posveta 10 dolenjskih in Republiški sekretar za prosveto in kulturo Slavko Bolianec (prvi na levi) je v petek, 18. junija, obiskal v spremstvu svojega namestnik magistra Romana Ober-lintnerja (na skrajni desni) in pomočnika dr. Branka Berčiča (drugi z leve) novomeško občino ter študijsko knjižnico, šolski center za kovinsko stroko, zavod za izobraževanje in produktivnost dela, gimnazijo in osnovno šolo v Dolenjskih Toplicah. Na sliki — upravnik študijske knjižnice Bogo Komelj razkazuje gostom najdragoccnejša delu (Foto: S. Dokl) spodnj eppsavskiih občin 18 junija v Šmarjeških Topli cah odgovorili le delno Hkrati so pokazali, da s tes nejšim skupščinskim sodelo vanjem v južni Sloveniji, ki naj bi dobilo nove oblijke, zaenkrat še ne bo nič. Na posvetu pa se Je hikrati jasno pokazalo, da bo nastop predstavnikov širše dolenjske pokrajine v republiški skupščini še naprej neenoten. Ne bomo se zgledovali po skupnih nastopih Gorenjcev, Primorcev in Štajercev. Da nam to (Nadaljevanje na 3. str.) Utonil v Krki V nedeljo, 21. junija zvečer, so se Mart in Tut in iz Smolenje vasi, Stanka Kočevar iz Studenca, Vera Križman z Mirne in Ivan Blažič z Velikega Slatnika vozili s čolnom po Krki pri Otočcu. Blažič in Tutin sta veslala vsak na enem koncu čolna. Ko se je Tutin preselil k Blažiču, se je čoln močno zagu-gal in nagnil: fanta in dekleti so padli v vodo. Kočevarjeva, Križmanova in Tutin so splavali na breg, 22-letni Blažič, ki ni znal plavati, pa je utonil. Na kraj nesreče so poklicali novomeške gasilce, vendar so ponesrečenca zaman iskali. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! I ribnical TELEFONI: 87-068 87-099 OKNA VSEH VRST VRATA — SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA PRODAJA NA KREDITI tedenski mozaik Na britanskih volitvah je v londonski četrti Levuisham za poslanko v spodnjem domu kandidirala tudi igralka Diana. Hart. Na predvolilnih mitingih je nastopala skoraj povsem gola, za časopise pa se je slikala čisto gola. Povzročila je sicer veliko navdušenja, izvoljena pa le ni bila. Zakaj ne, morda pojasnjuje komentar neke ženske, ki je novinarjem rekla: »če bo moj mož glasoval zanjo, ga bom zadavila!«... Čehi in Bolgari so se na svetovnem nogometnem prvenstvu zelo slabo odrezali Bili so zadnji e svojih skupinah. Glasili CK KPČ »Rude pravo« tn CK KPB »Rabotničesko delo« sta skoraj z enakimi besedami zapisali, da je za neuspeh češkoslovaških in bolgarskih nogometašev v veliki meri kriva pomanjklijiva politična vzgoja nogometašev. Morda bodo prihodnjič Čehi in Bolgari prvi — na svetovnem prvenstvu v politiki ... Med predvolilno kampanjo v Britaniji so tiskarski delavci organizirali stavko. Britanci so nekaj časa ostali brez časopisov, oziroma skoraj brez. Edini dnevnik, ki je izhajal kljub stavki, je bil list britanske komunistične partije »Moming Stara. List, ki ima sicer dokaj skromno naklado je tako dobil zgodovinsko priložnost, da je bil edini informator v državi... češkoslovaška potovalna agencija čedok je sporočila, da bo letos obiskalo Sovjetsko zvezo 45.000 češkoslovaških turistov, namesto 28.000 kot je predvideval plan. Ni znano, odkod to nenavadno navdušenje za potovanja v ZSSR. Zlobneži pravijo da zato, ker je zdaj celo v Sovjetski zvezi lažje „ dihati kot na češkoslovaškem... V ZDA kmalu ne bo več družin, ki bi imele en sam avto. Zdaj ima vsaka tretja družina najmanj dva avtomobila. Toda (druga plat medalje) vsaka peta družina nima niti enega... Kmečka organizacija V Pomurju so se kmetje močno razgibali - Iščejo najustreznejše oblike za sodelovanje pri gospodarjenju - K istemu cilju, vendar po različnih poteh V murskosobški in lendavski občini je bilo že precej časa veliko gibanje za ustreznejšo organizacijo gospodarjenja na kmečkih posestvih, čeprav ti občini mejita, so kmetje ubrali dve precej različni poti. Cilj pa so si postavili približno enak: pomagati si z medsebojnim sodelovanjem in s povezovanjem z drugimi gospodarskimi organizacijami, da bi svoja posestva lahko bolje obdelovali, več pridelali, laže prodali in po ustrezni ali vsaj najvišji možni ceni. I Kmetje v lendavski občini, ki niso bili zadovoljni s kooperacijo kmetijske zadruge, so v začetku pomladi usta- TELEGRAMI PEKING — Po več letih ima Jugoslavija znova veleposlanika na Kitajskem. Pred kratkim je v Peking dopotoval Bogdan Oreščanin, ki bo opravljal to dolžnost. V ponedeljek je Oreščanin odpotoval v DR Vietnam, kjer bo v Hanoju izročil akreditivna pisma. Imenovan je namreč tudi za veleposlanika v DR Vietnamu. BONN — Predsednik romunske vlade Ion Gheorghe Maurer se te dni mudi na uradnem obisku v Zahodni Nemčiji. Romunija je razen Sovjetske zveze edina socialistična država članica varšavskega pakta, ki ima diplomatske odnose z Zahodno Nemčijo. LA PAZ — V vseh večjih mestih Bolivije Je prišlo v začetku tedna do hudih nemirov, v katerih je bilo veliko ranjenih. Povod za demonstracije je bil skrivnosten umor dve študentov in nekega čilskega novinarja. Globlji vzrok pa je dolgotrajno nesoglasje s politiko vlade generala Ovande, češ da je nedemokratična in neučinkovita. TOKIO — Japonska vlada Je obnovila vojaški pakt z ZDA, čeprav mu večji del javnosti nasprotuje Pakt je bi) podpisan že leta 1960 in skoraj prav toliko časa mu socialisti, komunisti in budisti nasprotujejo, medtem ko so ga vse dosedanje in tudi sedanja vlada podpirale. KAIRO — Neki Albanec Je prisilil posadko ameriškega letala »Bo-ing 707« v katerem je bilo 134 pot nikov in je letel iz Rima v Bejrut, da je pristala v Kairu. Zaenkrat še ni znano zaradi česa se Je odločil za to ugrabitev. novili novo, svojo zadrugo. Na ustanovnem občnem zboru je sodelovalo 42 članov. Doslej je zadruga dobila še 400 prošenj za sprejem novih članov. Po statutu namreč zadruga odloča, katerega prosilca sprejme in katerega ne. Med staro in novo zadrugo v občini pa so napeti odnosi. Dajeta se, kdo bo koga izrinil, namesto da bi iskali možnosti za sodelovanje. V takem boju je seveda na slabšem nova zadruga, ki je šele v povojih. | Kmetje v murskosoboški občini, ki 'tudi niso bili zadovoljni s kooperacijo s kmetijsko industrijskim kombinatom, zadruge pa niso imeli, so sprejeli predlog za precej drugačno pot kot njihovi sosedje. Pred tedni so si izvolili 133 vaških odborov kmetov — le v eni vasi ga nimajo — sedem sektorskih svetov kooperantov in osrednji svet kooperantov. Menijo, da bi imeli še zbor delegatov, ki bi ga sestavljalo vseh 133 predstavnikov vaških odborov kmetov. Ni še moči ocenjevati, katera kmečka organizacija oo kmetom več koristila, ker sta se obe šele začeli razvijati. Za primerjavo lahko le rečemo, da bo za okrepitev nove kmetijske zadruge potrebno veliko več naporov kot za razširitev sodelovanja ln pravic kmetov v obratu za kooperacijo. Prvi začenjajo brez sredstev, drugi le prilagajajo organizacijo. Res pa je tudi da so pravice kmetov, ki jih je določila nova zadruga, že od začetka širše kot v obratu za kooperacijo Dodati je treba, da so ori kombinatu Pomurka začeli s široko organizacijo kmetov, pravice in pristojnosti pa bodo določili pozneje v sodelovanju z njimi oziroma niihovimi voljenimi oreani Ali bo taka pot do cilia hitreiša ali nočasnej- VOJNA — Vesti iz Kambodže pripovedujejo o vse hujših bitkah med prosilianu-kovimi in provladnimi silami, ki jim pomagajo Južni Vietnamci. Na sliki je prizor iz mesta Kampong Speu, kjer so bili nedavno hudi boji. Dečka peljeta na kolesu in prikolici vse, kar sta uspela rešiti iz dortia, ki je bil v spopadu porušen. ša, bo odvisno od tega, kakšne ideje in katere gospodarske koristi bodo prevladovale pri dogovarjanju. Pravzaprav bo veliko odvisno od podjetnosti odborov in svetov kmetov B Podjetnost kmetov v murskosoboški občini se med drugim odraža v predlogih, da bi naziv obrat za kooperacijo spremenili v obrat kmetov pri kombinatu. Enako tudi nazive svetov. To pomeni, da se ne bodo zadovoljili s polovičnim urejanjem problemov, temveč se bodo bojevali za vse pravice, ki si jih po zakonih ln ustavi lahko zagotovijo. Na vsem območju kombinata so med volivce vpisali 24.000 kmečkih, ljudi. Volilo jih je 16.500. To je velika armada, ki gotovo ne bo popustljiva, kadar bo šlo za njene pravice. V vseh odborih in svetih pa je okrog 900 kmečkih ljudi. Med njimi je gotovo veliko takih, ki se bodo znali stvari lotiti in dobro delati. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled tedenski zunanjepolitični pregled M PRAZNIK ZNANJA IN MAR LJIVOSTI — V sredo prejšnji teden je v ljubljanskih Križankah tisoč dijakov slovenskih srednjih šol prvikrat v taki obliki in v tolikšnem številu prejelo pismena priznanja za svoj učni uspeh v šoli in za svoje dejavnosti, ki so se jim posvetili po pouku Predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, ki je čestital zbranim odličnjakom, je poudaril, naj bi bile v prihodnje tovrstne prireditve tradicionalen zaključek vsakega šolskega leta. Predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup pa je ob tej priložnosti dejal, da bo tekel razvoj mimo nas in brez nas, če nam ne bo uspelo ustvariti vseh pogojev, da bo imel vsak delovni človek, mlad še posebej, možnosti, da bo razvijal vse svoje sposobnosti, pridobival nova znanja in ta znanja uporabljal za to, da bi sebi in svojemu narodu zagotavljal vsak dan nove materialne in duhovne dosežke. • Dan poprej pa so svečano pode lili nagrade 157 učiteljem s šol, ki jih financira ljubljanska temeljna izobraževalna skupnost. ■ KONFERENCA SLOVENSKIH SINDIKATOV — Prejšnji četrte* je bila v Ljubljani druga kon ferenca Zveze sindikatov Slovenije. Obravnavala je osnutek programa dolgoročnega razvoja Slovenije in naloge sindikatov v zvezi s tem. Uvodno je o tem govoril Tone Kropušek, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov. V obsežni razpravi so med drugim zavzela tudi stališče, da se bodo sindikati zavzemali za to, da najnižji osebni dohodek ne bi bil manjši kot 800 din mesečno. Konferenca je sprejela tudi prvi statut slovenske sindikalne organizacije. ■ ZBOR 5700 PIONIRJEV NA POKLJUKI — Na Goreljeku na Po kljuki, kjer je med vojno zaradi izdajstva padlo 79 borcev III. bataljona Prešernove brigade, se je v nedeljo zbralo 5700 pionirjev iz vseh krajev Slovenije- Pionirji so v družbi z nekdanjimi partizani proslavili 25-letnico svobode in uspešen zaključek tradicionalne Kurirčkove pošte. Pionirjem je spregovoril prvi komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka, navzoči pa so bili tudi predsednik slovenske skupščine Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija šentjurc, general Jaka Avšič in predsednik CK Tisoč priznanj za učne uspehe slovenske mladine Mitja Gorjup. Pionirja so z velikimi zanimanjem spremljali ponazoritev napada na III. bataljon Prešernove brigade in se močno vživeli vanj. Poslušali so pozdravna pisma predsednika Tita in Edvarda Kardelja in poslali maršalu tudi svojo brzojavko. ■ OBLETNICA VUKOVARSKEGA KONGRESA — V Vukovaru so bile v soboto, nedeljo in ponedeljek slovesnosti ob 50-letnicd drugega kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Ob tej priliki je stopilo v ZK 255 mladih ljudi iz vukovarske občine. ■ POSVET O OBRAMBI — V Skopju je bilo prejšnji teden dvodnevno posvetovanje stalne konference Jugoslovanskih mest, na katerem so obravnavali naloge občin v vseljudski obrambi. Posvet je spodbudil iskanje takšnih rešitev vseljudske obrambe, kakršne ustrezajo samoupravnemu sistemu. •..*> • ■ GLEDALIŠČA V TEŽAVAH — Upravni odbor skupnosti slovenskih dramskih gledališč je opozo ril na težaven položaj gledališč in povedal, da bi za ozdravitev teh razmer v Sloveniji potrebovali letos 3,817.000 din. Igralca prejemajo sorazmerno zelo nizke osebne do hodke, kar otežkoča vzdrževanje delovne discipline, upravljanje in vodenje. Upravni odbor je tudi pozval pristojne organe skupščine, naj pdspešijo sprejetje novega gledališkega zakona. ■ POMORSKE VAJE NA VISU — Na otoku Visu in okrog njega so bile prejšnji teden večdnevne vaje enot jugoslovanske vojne mornarice, pomorskih desantnih enot in letalstva. ■ NAJMANJ 18 DNI DOPUSTA — Mednarodna organizacija dela ]e predlagala, da bi znašal minimalni letni dopust 18 dni. (Leta 1954 je predlagala ta organizacija 12 dni minimalnega dopusta, pri nas pa smo uzakonili 14-dnevni dopust). Naš sindikat je ta predlog sprejel, o njem pa mora odločiti še zvezni izvršni svet. ■ POVEČANJE POKOJNIN MED LETOM? Odbor zbora narodov'za socialno politiko v zvezni skupščini je priporočil skupnostim socialnega zavarovanja, da proučijo možnosti za povečanje pokojnin že med letom, da bi jih vskladili z življenjskimi stroški. Pred nedavnim se je taka pobuda pojavila tudi v socialno zdravstvenem zboru republiške skupščine, vendar je tedaj prevladalo mnenje, da bi vtem primeru zmanjkalo sredstev za povečanje pokojnin v prihodnjem letu. Parlamentarne volitve v Britaniji, ki so bile prejšnji teden, so prinesle poraz laburistom in agencijam za proučevanje javnega mnenja. Vse do zadnjega so bili laburisti prepričani v zmago, konservativci so se že vnaprej pomirili s porazom, strokovnjaki za javno mnenje pa so napovedali veliko zmago Wilsona in laburistov. Optimistične napovedi so se spremenile v enega najgrenkejših porazov in eno najbolj nepričakovanih zmag. Po prvem srečanju se domači in tuji komentatorji seveda sprašujejo, kaj je pokopalo Wilsona in ponovno privedlo na oblast konservativce na čelu k Ileathom. Mnogi se strinjajo, da so bile te volitve »zmaga gospodinj«. Generalni sekretar laburistične stranke Harry Nicholas pravi takole: »Kaže, da se je torijevcem posrečilo prestrašiti gospodinje s prerokbami o hudih časih, ki prihajajo in z govorjenjem o novi devalvaciji funta. Te volitve bodo prišle v zgodovino kot velik triumf gospodinj«. Menda so se volivci res prestrašili naraščanja cen, precejšnje nezaposlenosti (junija je Britanija zabeležila največjo nezaposlenost po letu 1940) in groženj z gospodarsko krizo. Konservativci so vztrajno kazali na te slabosti skoraj šestletne laburistične vladavine in spretno izkoristili prednost opozicije, da pač lahko kritizira in napada, medtem ko se mora oni na vladi predvsem braniti. Razen tega Je treba priznati, da položaj laburistov ni bil lahek. Pred šestimi leti so prevzeli nič kaj blestečo dediščino konservativcev in so bili prisiljeni storiti precej nepopularnih ukrepov (med njimi devalvacijo funta). Objektivno so s tem sicer precej pomagali britanskemu gospodarstvu, toda na račun lastne priljubljenosti. Za laburiste je postalo že kar tradicija, da dobijo slabo dediščino, opravijo umazano delo, potem pa se morajo umakniti. Najbrž ~je še prezgodaj ugibati, kakšne posledice bo imela konservativna zmaga za britanski razvoj in med- HAKATA — štirindvajsetletni Japonec Rusuke USidžima Je prvi človek, ki je v čolnu preplul Tihi ocean v obeh smereh. Lani ,6. maja je odplul iz Japonskega pristani. Sča Hakata ln konec Julija pristal v San Franciscu. Potem je plul do Mehike, od tam pa se je spet odpravil Čez ocenn in pred dnevi pristal na Japonskem narodno politiko, zlasti za pogajanja o vstopu Britanije v evropski skupni trg. Pustimo Heath* in njegovi ekipi, da se zberejo po nepričakovanem uspehu in natančneje povedo, kako mislijo voditi britansko vladno barko.. V Budimpešti je bilo v ponedeljek in torek zasedanje zunanjih ministrov članic varšavskega pakta. Pogovarjali so se o prizadevanjih za sklicanje evropske Nepričakovana zmaga vrhunske konference o varnosti, za katero se močno zavzemajo socialistične države. Na Zahodu je ta pobuda naletela na načelno pozitiven odmev, praktično pa Zahod za tako konferenco ni navdušen, ker meni, da bi bila samo nekoristen spektakel. Ministri članic varšavskega pakta so sc v Budimpešti dogovorili, da se bodo članice skupaj in posamezbo še bolj zavzemale za konferenco in skušale najti take zamisli in predloge, ki bi bili bol.i sprejemljivi tudi za zahodne države. Druga večja mednarodna konferenca je bila v začetku tedna v Libiji. so se sestali najvišji voditelji ZAR, Jordanije, Irana, Sirije in Libije, posebne odposlance pa sta poslala tudi Sudan in Alžirija. Na sestanku arabskih voditeljev so govorili seveda o poloTaju na Srednjem vzhodu, kjer kar naprej vlada stanje, ki ni ne vojna ne mir. Posebno pozornost pa so posvetili položaju v Jordaniji, ki je že nekaj dni hudo napet. Po nedavnih hudih bojih med Palestinci, ki so našli zatočišče v Jordaniji in jordansko armado, vlada trenutno negotovo premirje, ki se vsak hip lahko sprevrže v nove spopade. Palestinci očitajo Jordaniji in zlasti njeni armadi, da jih hoče onemogočiti, medtem ko druga stran pravi, da se hočejo Palestinci polastiti oblasti v državi. Spor je zavzel tudi medarahski obseg, saj nekatere države podpirajo Palestince, druge pa kralja Huseina. Prav nič ne kaže, da bi lahko v kratkem dosegli kakšno trajnejšo rešitev. Doslej gasijo posamezne plamene, požar pa kar naprej til. DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK • vsak četrtek 60.000 izvodov! Vihar podiral drevje Podrl je za okoli 3.000 kubikov dreves V ponedeljek, 22. junija, so izmerili in ugotovili, da je vihar, ki je divjal 14. junija ob 11.45 na pobočjih De Pet šol trebanjske občine bo imelo poslej pouk po pet dni v tednu: nekateri učiteljski kolektivi ?o se tako odločili soglasno, v anketi je za nov način pouka glasovala večina staršev in učiteljev v občini. Pouk se bo zaradi tega začel nekaj dni prej in bo trajal do konca junija, zimske počitnice pa bodo jiekaj krajše. Podobno so se odločili tudi na ribniški osnovni šoli. Petdnevni pouk kajpak v Sloveniji ni novost. Vsepovsod so ugotovili, da je prinesel koristi. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da se bo novost obnesla tudi na Dolenjskem. Ob pospešeni gradnji novih šol v naši pokrajini bo tudi v drugih občinah in po drugih šolah več možnosti za uvedbo petdnevnega pouka. Učni načrti ostanejo nespremenjeni, število učnih dni tudi. Nedvomno pa bo tak način šolanja pomagal številnim staršem, ki imajo ob uvedbi 42-umega tednika proste sobote, pa iim zdaj zaradi sobotnega pQUka otrok pravzaprav ne koristijo dosti. Prav tako pa je res, da bo uvedba prostih sobot naletela na nasprotnike, zlasti med kmeti, ki hočejo v drugi polovici junija imeti otroke doma — zaradi košnje. Tako smo slišali na zadnji občinski seji v Trebnjem. 21-221 belega vrha in Lepe gorice v revirju Glažuta, podrl okoli 300 kubičnih metrov drev./a. Na strnjeni površini 5,5 ha je vihar podrl, izruval in polomil vse drevje. Razen tega je hudo prizadejal še več manjših površin. Revir Glažuta je del gozdnega obrata Grčarice, ta pa je obrat Združenega kmetijskega gozdarskega podjetja Kočevje. Uničene površine so na območju ribniške občine. Koliko znaša škoda v denarju, še ni ugotovljeno. To se bo pokazalo šele, ko bo podrti les obdelan in prodan. J. P. *«**»*•#* . Jurija je žgalo... (Nadaljevanje s 1. strani) iz avstrijske občine Wagna in italijanske občine Ronchi, ki sta prisostvovala programu. Komaj je zadnja folklorna skupina odšla s prizorišča, že se je množica žejnih in lačnih znašla ob stojnicah, od koder so prijetne vonjave vabile že med nastopom. Osrednja turistična prireditev Bele krajine je postala znan folklorni festival. Organizatorji so sl lz leta v leto nabrali izkušnje, z malo več iznajdljivosti pa bi jurjeva-nje lahko v bodoče zavzelo še pomembnejše mesto na koledarju slovenskih turističnih prireditev. ' V Bršlinu je novomeško trgovsko podjetje NOVOTEHNA odprlo novo maloprodajno skladišče gradbenega materiala. Prodajalne so posebno veseli graditelji hiš, saj dobe v tem skladišču prav vse, kar potrebujejo pri gradnji. (Foto: M. Vesel) Poglabljajmo to, kar nas združuje! (Nadaljevanje s 1. str.) ne bo ravno koristilo, ni treba niti dvomiti. Medobčinski skupščinski svet, ki naj bi obravnaval skupna vprašanja industrije kmetijstva, turizma, prostor- REGION bo načrtoval za Posavje V Brežicah se je 12. junija sestala komisija za regionalno prostorsko planiranje v Spodnjem Posavju. V razpravi sta sodelovala tudi predstavnika republiškega inštituta za ekonomske raz- skega načrtovanja, družbenega planiran/a izobraževanja, hkrati pa naj bi usklajeval dolenjska stališča, bo ostal v okvirih štirih dolenjskih občin: obeh belokranjskih, novomeške in trebanjske. Za tesnejša skupna prizadevanja in nastope se najprej niso ogreli Posavci, Id pripravljajo svoj medobčinski svet in so zato menili, da njihove tri občine ne moreno biti soustanoviteljice dolenjskega skupščinskega sveta. Za njimi so podobno stališče obrazložili predstavniki kočev- ske, ribniške in grosupeljske občine, ki želijo k Ljubljani. Soustanoviteljice medobčinskega sveta bi morale sprejemati tudi moralne obveznosti za sprejete sklepe. 2al je doslej tako, da vsi precej bolj poudarjajo potrebe po medobčinskem sodelovanj, manj pa so zagreti za obveznosti, ki bi jih tako so- Modernizacija uspešno poteka Modernizacija ceste 21ebič delovanje imelo. Posvet v šmarjeških Toplicah je pokazal, da prave enotnosti za konkretno reševanje mnogih, pokrajini zelo skupnih zadev, pri nas še ni. Dosegli je niso niti najodgovornejši komunisti v raznih telesih posameznih občin, čeprav so tudi na tem posvetu vsi skrbno pazili, da niso zapahnili vrat za nadaljnje »sodelovanje«. Nehote se nam vriTajo misli, da želijo v nekaterih občinah hkrati sedeti na dveh stolih (kar pa se skoraj nikoli nobenemu ne izplača, ko potegne zadnji obračun!) Vendar raje podčrtajmo na- iskave inž. Ervin Kržičnik in i/ Rnl<* in 7nkali — Ribnica uspešno napredu- §o željo: poglabljajmo v potjeri™ TVvo-rvvnrii-; co i'*sc, duic m Aa-r.ro„ mnmin r»ocfič^<» krajin!, kar nas združuje! Rajko Kerne. Dogovorili so se, da bo projektivni biro Region iz Brežic nosilec dolgoročnega družbeno-eko-nomskega in prostorskega načrta za Posavje. Vse tri občinske skupščine bodo ta dogovor utrdile s pogodbo. Nov most čez Sotlo Avtomobilisti so veseli novice, da je železobetonski most čez Sotlo dokončan. Zveze s sosedi so spet normalne in tudi avtobus proti Kumrovcu ne vozi več skozi Bistrico. Most je veljal 800.000 dinarjev. Investicijo sta razdelili na polovico obe mejni republiki. v Brežicah V ponedeljek, 22. juni ja, so obiskali brežiško občino predsednik gospodarske zbornice Leopold Krese, predsed-sednik gospodarskega zbora skupščine Tone Bole in republiški poslanec Lojze Zokalj. Informacijo o položaju občine jim je podal podpredsednik Ivan Živič, nato pa so se gostje zanimali za' trenutna gospodarska gibanja v občini, za odprtost njenih meja, integracijski načrt ter vključevanje v posav:> siko regijo. Na obisku v Remontnem zavodu v Bregani so kolek- je, čeprav morajo cestišče najprej izravnati in šele potem položiti asfaltno plast. Največ dela pa bo delavcem Cestnega podjetja Novo mesto, ki obnavljajo cesto, prizadejalo na odseku med žlebičem in bencinsko črpalko in pri Gorenji vasi. Kmet in frača V razpravi o letošnjem odstrelu in o načrtu lovskih družin trebanjske ob. čine so se kmetje oglasili, češ da divjad dela preveliko škodo. Za razvoj turizma ni treba žrtvovati vsega, so se hudovali, še posebej, ker divjad naredi več škode, kot prinese ko-' risti z devizami, Jci jih morajo plačati lovci, ko polože zverine na dlako. V pogovor se je vmešal še predsednik Cjril Pevec: »Kmetje imajo prav, lovci morajo skrbeti tudi za tisto divjad, ki dela škodo, a je zdaj ne streljajo. Bo mar kmet vrane s fračo pobijal?« Boriti se je treba, da bosta zadovoljna lovec in kmet. To pa ni vedno lahko. NOVO V ZADNJIH DNEH Koordinacijski odbor za turizem v Posavju je v nakladi 13.000 izvodov izdal koledar turističnih prireditev in tu- Morda bo iz tega nastalo še več pristnega sodelovanja, glede katerega smo marsik-kaj pa le že dosegli. Vinica ima turistično društvo Več let je turistično dejavnost na Vinici vodila krajevna turistična sekcija, ob velikih načrtih za razvoj turizma pa je bilo potrebno ustanoviti društvo, ki bo tej panogi posveča še več pozornosti. Sredi junija je bil ustanovni občni zbor turističnega društva, ki se ga je udeležilo 25 najbolj delavnih domačinov. Sklenili so, da Črnogorci na obisku zbornice in skupščine, predvsem pri začetnih razgovorih z drugimi remontnimi organizacijami. ----------------------------- —-----------—------------------ Sledil je obisk Mokric, to- V Novem mestu je delegacija obiskala KRKO in vame pohištva in čateških Industrijo motornih vozil - Ogled na Rogu Toplic ter vrtnarije na čate tivu obljubili vso pomoč nstični vodič po, Posavju za bodo delalj v več komišijah, V sredo, 17. junija, so Novo mesto obiskali črnogorski poslanci, ki jih je vodil pred. sednik republiškega zbora črnogorske skupščine Mica Stijovič, spremljal pa predsednic slovenskega kluba poslancev Marjan Jenko. Delegacija črnogorskih poslancev se je ustavil^najprej v »Krki«, kjer jih je Sergej Thorževskij seznanil, da bo podjetje letos ustvarilo 300 milijonov dinarjev bruto produkta in da bo izvoz dosegel ' 30 odstotkov proizvodnje. Po. slanci so se podrobno zanimali za delo inštituta in za no. vomeško mnenje, zakaj jugoslovanska farmacevtska industrija na tujem trgu ni enotna. Po ogledu Industrije motornih vozil je Božo Hočevar povedal, da pričakuje ta novo. meška! tovarna, ki slavi letos 10. obletnico prvega kombija, 600-milijonsko proizvodnjo. Črnogorci so se zanimali za srednjeročni razvojni načrt 7 dohodki po pravilniku, stanovanje ni na razpolago. Več KV mizarjev Osebni dohodki po pravilniku, stanovanja ni. Za vsa rkzpisana in objavljena delovna mesta je možen nastop službe takoj. Obj avl ja 3 delovna mesta mizarskih vajencev in . 2 delovni mesti ključavničarskih vajencev Za ta mesta je predvidena nagrada po pravilniku o vajencih. Zahteva se dokončana osemletka. su. Mali kulturni barometer Jarm v Moderni galeriji Na junijski zelo zanimivi razstavi Društva slovenskih likovnih umetnikov v Modemi galeriji v Ljubljani je razstavil dve svoji deli tudi akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja. Njegovi razstavljeni deli sta lesena kipa »V vrtincu« in »Ostrv«. St. 26 (1057) —25. VI. 1970 Stran uredila: IVAN ZORAN in MARIJA PADOVAN DOLENJSKI LIST S POTA Odlična Tatjana Gazvoda DEŽURNI POROČAJO ■ MESERKA SO PRIJELI — V -ponedeljek so v novomeške zapore pripeljali Stanislava Meserka z MigoLske gore pri Trebnjem, ki sta ga novomeška UJV in ljubljansko okrožno sodišče iskala zaradi številnih vlomnih tatvin. Meserka, za katerim je bila razpisana tudi tiralica, so prijeli murskosoboški miličniki, ko je prenočeval v tamkašnjem hotelu. ■ DENAR JE NAŠLA — 21. maja smo poročali, da je Jožefi Makše iz Mirne peči iz zaklenjenega kovčka, ki ga je imela shranjenega v novomeškem hotelu METROPOL, zmanjkalo 500 din. Pred kratkim pa je sporočila na UJV, da je denar našla. ■ STRELA JE PONORELA — Med neurjem 18. junija strela ni prizanašala .V pravem strahu pred njo so bili Novomeščani, saj je v nekatere strelovode kar po večkrat udarila. Ponekod je treščilo tudi v televizijsko anteno. Drugih posledic strela ni pustila. ■ BANKINA SE JE UDRLA — V Belem grabnu" pri Žužemberku se je zgodila 20. junija zjutraj huda nesreča, ki pa na srečo ni terjala človeških življenj. Med srečanjem z avtobusoma na ozki cesti se je udrla bankina pod tovornjakom, ki ga je vozil Janez Longar iz Stranske vasi. Tovornjak se je 20 metrov prevračal po strmini, nato pa obstal, naslonjen na drevo. Voznik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 50.000 din. Vlomil skozi streho Rozalija Kump iz Zagorice pri Biču že dalj časa odkupuje zdravilna zelišča za portoroško DROGO. Neznancu je priletelo na uho, da ima večjo vsoto denarja, zato jo je sklenil okrastL Priložnost je dobil 22. junija dopoldne, ko Kumpove ni bilo doma. Splezal je na streho, odmetal nekaj opek, nato pa po lestvi slezel v stanovanje. Znotraj je vse razmetal, »bogastva« pa ni našel. Dobil pa je 280 din, jih spravil v žep in po isti poti skozi streho zapustil hišo. Ogenj v Industriji obutve v Novem mestu V nočd na nedeljo, 21. junija, je izbruhnil požar v proizvodni dvorani novomeške INDUSTRIJE OBUTVE. Ogenj so poklicni gasilci o-mejild in preprečili katastrofo. Škodo so ocenili na 15.000 din. Ugotavljajo, da je ogenj verjetno izbruhnil predvsem zaradi malomarnosti v podjetju. Poneverbe v DINOSU V novomeški poslovni enota DINOS so odkrili poneverbe. Poslovodja Jože Petrina je osumljen, da je poneveril več kot 7.000 din. Pri poslovanju naj bi bil sprejemal tudi podkupnine. Uprava javne varnosti, ki še vedno zbira podatke o poneverbah, je ugotovila, da je bilo ob takem poslovanju v DINOSU ■lorabljeno tudi zaupanje •trank. Videm: kozolec pogorel do tal 10. Junije proti večeru je med hudim neurjem udarila strela v kozolec dvojnik, last Martina Junkerja z Vidma pri Raki. Skupaj z deteljo in nekaj kubičnimi metrj desk je pogorel do tal, požrtvovalnim gasilcem z Rake, ki so nedolgo tega kupili okoli 200 metrov cevi, pa se je posrečilo požar omejiti. Pogorelo poslopje je bilo zavarovano le ■a manjšo vsoto denarja. K. Z. 12. junija popoldne je vozil Novomeščan Janez Korasa tovornjak po avtomobilski cesti. Pri Dobruški vasi ga je s tovornjakom in prikolico dohitel Jože Starič iz Trebnjega. Staričevo vozilo je zadelo Korasov tovornjak in ga porinilo s ceste, da se je prevrnil. Posledice so bile hude: voznik Janez Korasa se je poškodoval po rokah, gmotne škode pa je za 50.000 din. Na sliki: Korasov tovornjak po nesreči (Foto: S. Dokl) Za uboj na Branskem 5 let strogega zapora Obtoženi Martin Oblak bo do pravnomočnosti sodbe ostal v priporu - Nove priče niso povedale kaj bistvenega o dogodku 1. septembra Poročali smo že, da je bil Martin Oblak z Branskega pri Šentjanžu 16. junija na novomeškem okrožnem sodišču obsojen na pet let strogega zapora. Senat peterice, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pirnat, je ugotovil, da je Oblak kriv za kaznivo dejanje naklepnega uboja, vendar ne iz brezobzirnega maščevanja, kot je bil obtožen. Do pravnomočnosti sodbe bo ostal v priporu. 16. junija je sodišče zaslišalo najprej obtoženčevo ženo, svaka in svaka Stanka Ja koša, ki ga je Oblak ustrelil. Te priče je predlagal obtožencev zagovornik 28. maja, ko je Oblak prvič stopil pred sodnike zaradi tragičnega dogodka, ki se je pripetil 1. septembra lani na Branskem. Kaj bistveno novega pa tudi te priče niso povedale. Slej ko prej je bila Jakoševa žena edina, kj je videla, kako ji je sosed Martin Oblak z revolverjem z razdalje treh metrov ustrelil moža. Zato je sodišče pri odmeri kazni obtoženemu Oblaku upoštevalo predvsem njeno izpoved. Jakoševa žena je pričala že 28. maja. KR« NE ■ VAHTA: MOTORIST TREŠČIL V FICKA — 21. junija je na Gorjancih zaneslo motorista Janeza Ucmana iz Velikega Cerovca v fička, ki ga je vozil Stanislav Pa-vlakovič iz Semiča.^ Pri trčenju sta bila Ucman in njegov sopotnik Ivan Umek ranjena, zato so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 3.500 din. ■ KRONOVO: PO NASIPU SE JE PREVRNIL — 21. junija se je z nadvoza v Kronovem prevrnil po nasipu voznik fička Stane Albreht,^ iz Ljubljane. Albreht je bil huje ranjen, sopotnica pa lažje. Škode je bilo za 4.000 din. ■ BREZA: Z AVTOM , V SMERNIK — Fičku, s katerim je Darinka Jan iz Cviblja 21. junija potovala v Ljubljano, je pri Brezi razneslo zračnico. Treščil je v železni smernik, nato pa se je prevrnil. Sopotnik Zdravko Jan je bil lažje ranjen. Škodo so ocenili na 6.000 din. ■ VRANOVICI: Z AUSTINOM V SMREKO — 21. junija ponoči sta se v Vranovičih oplazila renault Antona Gerkšiča iz Semiča in austin Jožeta Jankoviča iz Metlike. Voznik* sta izgubila oblast nad krmili. Po oplaženju se Je renault prevrnil, austin pa" je treščil v smreko in se prevrnil na streho, škodo so ocenili na 13.000 din. ■ BUČNA VAS: DEČKA ODBIL V KOLESARKO — 12-letni Janko Kastelic je 20. junija stekel čee cesto v trenutku, ko se je mimo peljal z osebnim avtom Stanko Rešetič iz Kostanjevice. Avto je dečka zadel in ga odbil v kolesarko Marijo Dobovičnik iz Dolnjih Kamene, ki se je pripeljala naproti. Deček in kolesarka sta se pri padcu precej potolkla. ■ MLADICA: KLJUB ZAVIRANJU STA TRČILA — Albin Novak iz Seda pri Semiču je 20. junija pri ^Mladici prehiteval kolesarja, ko se je naproti pripeljal z osebnim avtom Jože Švajger iz Loke pri Črnomlju. Avtomobilista sta zavirala, a kljub temu trčila drug v drugega, škode je bilo za 5.000 din. ■ NOVO MESTO: MOPEDIST PODRL PEŠCA — Mopedist Jože Rome iz Lavrice je 19. junija podrl v Bršlinu Amalijo Nadu, ko je šla od svoje hiše po levi strani ceste. Oba sta padla. V novomeški bolnišnici so jima dali prvo pomoč. ■ ŽUŽEMBERK: KONJ ODPEKETAL, TOVORNJAK PO NASIPU — Na cesti Praproče—Žužemberk sta se 10. junija srečala Ciril Kum iz Poroka s tovornjakom in Martin Strojin iz Malega Lipovca na konju. Konj se je tovornjaka ustrašil in oddirjal z jezdecem proti Žužemberku. Kum je zavrl, toda tovornjak je z mokre ceste zaneslo na nasip, kjer se je prevrnil, škode je bilo za okoli 3.500 din. Stanovalcu razkril streho Ko je prišel Kovač domov, nad stanovanjem ni s bilo več strehe - Razkril jo je lastnik »Ko sem v nedeljo, 21. junija okoli 10. ure pripeljal ženo iz bolnišnice domov, je bila streha nad mojim stanovanjem razkrita,« mi je v ponedeljek pripovedoval 30 letni Ignac Kovač iz Do!-nj*ih Ložrin 7, zaposlen kot delavec pri SGP ZIDAR v Kočevju. »Pred hišo so čakali mi-Idćniki, ki 90 odpeljali lastnika hiše Nedefljka Lončare v iča in njegovo ženo, ker sla razkrila streho nad na-frim stanovanjem. Lončarevič je pogosto ■»- hteval, naj se preselim, sicer bo hišo zaminiral in zažgal. Jaz bi se preselil, a ne dobim nikjer stanovanja, če bo začel padati dež, mi bo uničil vso stanovanjsko opremo.« Na postaji milice v Kočevju so povedali, da sta se Lončarevičeva in Kovačeva družina pogosto prepirali. Zadnji prepir je bil v petek, 10. junija, ko jte Kovačev pes ugriznil Lončareviča, ta ga je nato brcnil, zaradi česar je šeJ Kovačev sin nad Lončereriča s sekiro. Minulo soboto je bil v Novem mestu velik atletski miting, na katerem so nastopili atleti iz Ljubljane, Celja, Novega mesta in Vav-te vasi. Tekmovalci so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Posebej moramo omeniti Zdravka Pečarja, ki je vrgel disk 53,32 m daleč, Borisa Pisiča, ki je pretekel 100 m v času 10,8 ter 110 m ovire v času 15,0. Novomeščan Marjan Špilar je bil najboljši v kopju; zalučal ga je 68,62 m daleč in premagal Ljubljančana Zornado. V višini je bil z rezultatom 1,86 najboljši Janez Penca. V konkurenci deklet moramo omeniti Tatjano Gazvodo, ki je dosegla dva nova dolenjska rekorda. Nadarjena Tatjana je pretekla progo 100 m v času 12,4 in 200 m v času 26.1. Dosežkov te'atletinje se tudi moški ne bi sramovali. Tekmovanje je v glavnem veljalo kot priprava za nedeljski troboj, kjer se bo odločalo, ali bodo Novomeščani nastopali še v velikem kriteriju slovenskih mest. Rezultati: piohirke — 60 m: 1. Kalčič 8,1, 2. Lavrič (obe N. m.) ženske#— 100 m: 1. Gazvoda 12,4, 2. Jakše (obe N. m.) 12,8, 200 m — 1. Gazvoda (N. m.) M6,l, 2. Ogrin (Olimpija) 27,6, 400 m — 1. Kragelj 65,7, 2. Požek (obe N. m.) 67.2, 100 m ovire — 1. Kalinovič (N. m.)<21,4, višina — 1. Pučko (N. m.) 1,45, 2. Švajger (Olimpija) 1,40, daljina — 1. Jakše 4,99, 2. Saje (obe N. m.) 4,66, krogla — 1. Cimerman 8,67, 2. Horvat (obe Olimpija) 7,65, kopje — 1-. Cimerman (Olimpija) 31,54, 2. Lužar (N. m.) 28.11. Moški — 100 m: 1. Pisič 10,8, 2. Penca (oba Olimpija) 11,1, 400 m 1. Medvešček .(Kladivar) 51,4, Hribernik (N. m.) 54,0, 800 m — 1. žužek 2:03,6, 2. Župančič (oba Olimpija) 2:10,5, 1500 m — 1. Košir 4:24,9, 2. J. Blažič (oba N. m.) 4:i!6,7, 110 ovire — 1. Pisič 15,0, 2.'Penca (Olimpija) 15,0; 4 x 100 m — 1. Olimpija 43,2, 2. Novo mesto — Kladivar 45,6; višina — 1. Penca (Olimpija) 1,86, 2. Kristan (N. m.) 1,80; daljina — 1. Pisič (Olimpija 6,44, 2. šlajko-vec (Kladivar) 6,35, 3. Somrak (N. m.) 6,24; krogla — 1. Pečar (Olimpija) 15,20, 2. Virant (N. m.) 12,71, 3. Grizila (N. m.) 11,46; kopje — 1. špilar (N. m.) 68,62 Zornada (Olim.) 67.96; disk — 1. Pečar (Olim.) 53.32, 2. Virant (N. m.) 41,11; palica — 1. Jenko 3,00. 6. Šmartno 7. Peca 8. Osankarica 9. Velenje 10. Celulozar 11. Papirničar 12. Sever 22 22 22 22 22 22 22 9 5 8 30:41 23 7 7 8 34:33 21 7 5 10 24:33 19 7 2 13 37:48 16 8 1 13 39:34 17 4 2 16 23:65 10 3 3 16 17:55 9 AVTOMOBILIZEM Vlado Marolt drugi v Slov. Bistrici AMD Slovenska Bistrica je priredila rally in tekmovanje v spretnostni vožnji. Na progi, ki je potekala od Slovenske Bistrice prek Dobrne, Žalca, Celja in Šentjurja nazaj v Slovensko Bistrico, so med tekmovalci iz Maribora, Orehove vasi, Poljčan in Slovenske Bistrice nastopili tudi štirje vozači iz Novega mesta. Najuspešnejši je bil Vlado Marolt, ki je osvojil drugo mesto. Ostali trije Novomeščani, Tone Novak, Janez Vidrih in Alojz Pavlič, so se v dokaj skromni zasedli uvrstili«do desetoga mesta. Rekord proge v Škofji Loki: 145 km na uro Na nedeljskih motociklističnih dirkah za NAGRADO JUGOSLAVIJE v Škofji Loki je med motorji do 50 kubičnih centimetrov zmagal Italijan Parlotti s tomo-som GP, v razredu do 250 ccm je bil Jugoslovan Bevanda tretji, v dirki prikoličarjev je seveda zmagal svetovni prvak Enders na BMW, v najbolj razburljivi dirki 500 ccm pa je Novozelandec Gin-ger Molloy, stari znanec škofje Loke, postavil nov rekord proge 145,163 km na uro in prislužil najlepšo nagrado 5000 dinarjev! Gledalcev je bilo 20.000. m NOGOMET Celulozar : Steklar 1:3 Krčani so bili ves prvi polčas v premoči, v drugem pa so povsem popustili, tako da so gostje z lahkoto dosegli tri zadetke in zmagali. V tej tekmi je zadnjič nastopil vratar Boško Karabaš. Za njegove nastope in požrtvovalnost sta se mu zahvalila predsednik in tajnik kluba. Zadetek za domače je dosegel Stanojevič. Končna lestvica prvenstva: 1. Branik 22 17 3 2 61:17 37 2. Steklar 22 17 2 3 60:29 36 3. Fužinar ' 22 12 6 4 43:28 30 4. Kovinar 22 9 5 8 36:27 23 5. Dokležovje 22 10 3 9 44:37 23 ROKOMET Pionirke Brežic republiške prvakinje Preteklo nedeljo je bilo v Celju letošnje republiško pionirsko prvenstvo v rokometu. Na prvenstvu sta nastopili tudi ekipi pionirjev in pionirk osnovne šole bratov Ribarjev iz Brežic. Skrbne priprave so se bogato obrestovale, uspeh ni izostal. Pionirji so osvojili šele peto mesto, večino srečanj pa so zgubili z najmanjšo možno razliko, pionirke pa so osvojile prvo mesto v republiki. Najbolj zaslužne za uspeh so: Alenka Mišič. Vida Hribernik Ih Anica Blatnik. Rezultati pionirjev: Šmartno — Brežice 11:10, Renče —v Brežice 13:4, Ljubljana — Brežice 9:8, Celje — Brežice 12:12; pionirke — Brežice — Kamnik 7:5, Brežice — Renče 6:4, Brežice — Ljubljana 5‘4 in Brežice — Hudinja 4:3. V. PODGORŠEK W ODBOJKA _ Trebanjci navdušili, Novomeščani pa razočarali Na novomeški Loki je bil v nedeljo drugi mladinski turnir v odbojki. Nastopile so štiri etape, žal so v zadnjem trenutku odpovedala udeležbo mladi Kamenjana. Med štirimi ekipami so se za najboljša mesta potegovali tudi Trebanjcd in Novomeščani. Po izrednem uspehu, ki so ga do&veH Novomeščani na Jesenicah, pričakovala, da bodo iskoristili prednost domačega terena. Namesto veselja so pripravili maloštevilnim gledalcem veliko razočaranje. Novomeščani so igrali tako slabo, da bi jih breeffežav premagala vsaka ekipa. Živo nasprotje domačinom so bili mladi Trebanjcd, ki so svoje pomanjkljivo znanje nadomestili z veliko borbenostjo. Veliko se je poznala tudi prisotnost odličnega Lojzeta Babnik«, ki je včasih igral še za ostalih pet igralcev. Nikogar ni presenetilo, da je posebna selektorska' komisija izbrala ravno tega igralca aa najboljšega udeleženca novomefikega turnirja. Trebanjcem gredo res iskrene čestl teke, saj so igrali tako, kot se mora. Na novomeškem turnirju so fa-br&li tudi 12 nadarjenih igralcev, ki bodo igrali v mladinski reprezentanci Slovenije. Strokovnjaki so se odločili za naslednje lgjral-ce:A. Babnik (Trebnje), Span«el, Žibert (Fužinar), Strnad, Arh (Jesenice), Jenko (N. m.). Str« (Fužinar), I. Babnik (Trebnje), Wrl«M5 (N. m.), Mežek (Jesenice), Pečnik (Fužinar), Božič, Divjak (Jesenice). Reeultati: Trebnje — Novo mesto 2:0, Trebnje — Fužinar 0:2, Trebnje — Jesenice 1:2, Fužinar — Jesenice 2:0, Fužinar — Novo mesto 2:0, Novo mesto — Jesenice 0:2. Vrstni red: 1. Fužinar 6 toCk, 2. Jesenice 4, 3. Trebnje 2, 4. Noro mesto 0. Na državno mladinsko prvenstvo so se uvrstili Jeseničani in Novo-me£čand, vendar bi ravenski Fužinar ravno tako moraJ dobiti ro-mo karto » prvenstvo. Vsa srečanja sta dota« vodMa Novomeščan Romih in Ljubljančan Bule. Ljubljana •: Kočevje 3:1 Kolo pred zaključkom prvenstva so kočevski odbojkarji gostovali ▼ Ljubljani in Ljubljančane presenetili z dobro igro. V srečanju z eno najboljših slovenskih ekip jim je uspelo osvojiti celo drugi niz. Re6, da so domačini nekoliko podcenjevali goste, vendar to ne zmanjšuje njihovega uspeha, če bi imeli malo več sreče, bi lahko cyelo zmagali tudi v Četrtem, od-ločinem nizu. Prvenstvena lestvica pred rad-njim kolom: 1. Maribor 17 15 2 47:18 32 2 Kanal 16 14 2 33:20 30 3. Ljubljana 17 13 4 44:22 30 4. Sava 17 10 7 42:32 27 5. Kamnik 16 9 7 37:28 25 6. Gabrje 17 6 11 27:40 23 7. Mislinja 17 6 11 32:40 23 8. Novo mesto 16 4 12 22:40 20 9. Kočevje 17 3 14 19:47 20 10. Trebnje 16 3 13 18:44 19 V lestvici je upoštevano tudi srečanje med Novim mestom in Mislinjo, ki se je končalo s 3:1 za Mislinjčane. Trebnje : N. mesto 0:3 KOŠARKA Novo mesto : Metlika 91:62 V derbiju dolenjskih ekip v drugi slovenski košarkarski ligi Novomeščani niso imeli dosti težav z borbenimi Metličani. Izredna vročina je obirala moštvi pri hitri igri. Metličanom je to šlo bolj na roko, ker so igrali počasi. Novo mesto: špilar 4, Sobar 4, Počrvina 4, S. Kovačevič 5, Spli-chal 15, Kopač 16, Šepetave 18, Ž. Kovačevič 25. Metlika: Volkar, Ilenič, Vergot, Mrvar *, Predovič 2, Gašperič 5, Guštin S. Cvitkovič 12, Ipavec 13, Brine 22. I I i I 1 I J . * s|%,. M J t ^ 4 , Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Na kvalifikacijskem turnirju atletov za šesto mesto v republiki, ki bo na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu, bodo v nedeljo, 28. junija, nastopili atleti trboveljskega Rudarja, Pomurja iz Murske Sobote in Novega mesta. Reprezentanco Novega mesta sestavljajo naslednji atleti: 100 m — Dragaš; 400 m — Hribernik; 800 m — Ši-munič; 1500 m — Košir; 1500 m ovire — J. Blažič; 5000 m — Bučar; 4 x 100 m — Somrak, Hribernik, Gragaš in Suhy; višina — Kristan; krogla — Virant; kladivo — Usenik; kopje — špilar; palica — Jenko; 110 m ovire — J. Blažič. (M. H.) ■ KRŠKO — Na seji izvršnega odbora Plavalne zvase Slovenije so določili kraje letošnjih republiških plavalnih - prvenstev. Krike- v mu Celulozarju so dodelili naslednja prvenstva: 20. julija — drugo kolo za plavalni pokal Slovenije; 31. julija — ekipno prvenstvo SRS v plavanju za mlajše pionirje in 19. * septembra — šolsko prvenstvo SRS v plavanju. Razen tega bodo v Krškem v juliju priredili še odprto pionirsko consko prvenstvo v plavanju, n# katerem bodo nastopili pionirji in, pionirke Dolenjske in Spodnjega Posavja. (L. H.) ■ NOVO MESTO — Na državno atletsko prvenstvo za člane, ki bo 27. in 28. junija v Beogradu, so si na osnovi uvrstitve na republiškem prvenstvu pridobili pravico nastopa naslednji novomeški atleti: 100 m — Tatjana Gaa-voda; višina — Marjeta Pučko; kopje — Meta Zagorc in kopje — Marjan Špilar. ((I. R-) ■ NOVO MESTO — Na balinarskem turnirju za občinskega prvaka je nastopilo 6 ekip. Nekatere ekipe so prav prijetno presenetile. Z dobro igro so navdušili igralci družbenih služb in IMV. V finalu sta se srečala Pionir in Železničar. Pionirjevci so bala boljši, saj so svoje nasprotnik porazili s 13:3. Končni vrstni red: 1. Pionir, 2. Železničar, 3. Družbene službe, 4. KRKA, 5. IMV in 6. Kremen. (R- M.) 20. letne igre gradbincev Slovenije (SIG-70). S prijavami so že zaključili. Vabilu prireditelja se je odzvalo 45 podjetij s 1488 tekmovalci. Najbolj množična udeležba bo v malem nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu. Iz Dolenjske bo na tem tekmovanju nastopilo tudi preoej tekmovalcev. Na vseh dosedanjih prvenstvih so se najbolje odrezali športniki SGP PIONIR, ki so vedno med najboljšimi. Razen Novomeščanov bodo nastopali še Kočevarji, Krčani, Cmomaljoi in Grosupeljčani. H.) ■ NOVO MESTO — Končan je kvalifikacijski turnir v odbojki za moške. Za naslov sindikalnega občinskega prvaka se bodo potegovale naslednje ekipe: NOVO-TEKS, NOVOLES, ISKRA (Žbk.), KRKA, ISKRA (N. m.) in družbene službe. Finalni turnir šesterice bo jeseni. V ženski Hgi p* tekmovanje, ki teče po enojnem sistemu, še ni aakijučeno. Kandidat za prvo mesto je Prosveta, ki še ni izgubila nobenega srečanja. V zadnjih kolih so bili doseženi naslednji reoultatt: NOVO-TEKS — PIONIR 0:2, NOVOTEKS — ISKRA 0:2, NOVOTEKS — Družbene službe 2:1, NOVOTEKS NOVOLES 2:0, NOVOTEKS — Prosveta 0:2, KRKA — PIONIR 21 KRKA — Družbene službe 2:0,’ KRKA — NOVOLES 2:0, KRKA — Prosveta 0:2. (S. D.) ■ KRŠKO — V soboto, 27. Junija bodo v športnem centru tovarne Celuloze V. športne igre sindikalnih organizacij vodnih skupnosti SR Slovenije. Na sporedu bodo naslednje panoge: balinanje, kegljanje, namizni tenis, mali nogomet, odbojka, plavanje, streljanje in^šah. (L. H.) NOVO MESTO — Tekmovanje v dolenjski kegljaški ligi gre h koncu. Kolo pred zaključkom je že znan prvak. Naj višji naslov je osvojil novomeški Pionir, ki je »bral 16 točk. Za boljša mesta se bodo potegovali želeiničar. Krško in Iskra. V zadnjih kolih so bili doseženi naslednji reeulta-ti: Vseh devet — Rudar 272:420, železničar — Partizan 375:318, Iskra — Pionir 324:358, Krško — Luknja 368:319, Luknja — Krško 340:357, Pionir — Krka 50:0, Partizan — Iskra 290:284, Rudar — Železničar 339:345, Vseh devet — Stari devet 352:282, Iskra — Rudar 349:320, Krka — Partizan 325:297, Krško — Pionir 401:450, Pionir — Luknja 398:300, Partizan — Krško 300:332, Rudar — Krka 35»:37tf in Stari devet — Železničar 249:305. Vrstni red: 1. Pionir 16, 2.—4. Železničar. Kniku, Iskra 10, 5. Krka 8, 6.-7. Vneh devet in Stari devet 6. 8.-9. Rudar in Luknja 4 in 10. Partinan 2 točki. . ■4. Krk* _ Torlak 9:0. Krka — ZHr»vlie 0:3. ; ODBOJKA: lahko bi tudi več Odbojkarji (Marjan Potrč, Rudi Berger, Toni Šmalc, Janez Smole, Vid Veljak1, Roman Ulčnik in Cveto Moro) so bili vse do srečanja z Galeniko kandidati za prvo mesto. Poraz z Zemunčaiu jih' je stal prvo mesto. V tako mćčnem .tekmovanju- Izredno dobrih ekip drugo mesto ni neuspeh. Dekleta ■* (SandA lilčnik, Darja Učen, Mira Fakin, Karolina Tratar, Bena Glogovšek, Štefka Aš, Sonja Škof,; Tatjana Sajevec) so osvojile tretje mesto, čeprav bi s prikazano igro morale biti prve. V najvažnejših trenutkih se niso znale zbrati, to pa je peljalo v poraze. Rezultati — moški: Krka — Alkaloid 2:0, Krka — Bosna-lijek 2:0, Krka — Galenika 1:2, Krka — LEK 2:1, Krka — Torlak 2:0 in Krka — Zdravlje 2:0; dekleta: Krka — Galenika 1:2, Krka — LEK 1:2 in Krka — Zdravlje ROKOMET: proti pričakovanju Rokometašice (Mira Fakin, Sonja Jaketič, Karolina Tratar, Darinka Peskar, Katja Palčič, Marija Radelj, Milena Strašek, Maja Bratkovič, Bina Glogovšek in Sanda Ulčnik) so se najbolje odrezale. Res, da so dosegle dva najtesnejša izida, vendar na njihovo prvo mesto ni nobenih pripomb. Rokometaši (Matevž Aš, Peter Simčič, Mitja Kozina, Vlado Pungerčič, Jože Lipar, Cveto Moro, Slobodan Pešič. Boris škadelj, Boris Rožič in Vinko Kaplan) so zasedli tretje mesto. Igrali sodo-buro, vendar je bila kvaliteta rokometa na višini. Rezultati — moški: Krka — Galenika 10:18, Krka — LEK 19:8 in Krka — Zdravlje 10:20. Zenske: Krka — Galenika 7:6, Krka — LEK 10:4 in Krka — Zdravlje 9:8. NAMIZNI TENIS: dekleta tretja V namiznem tenisu so nastopali nekateri znani igralci. Igralci Krke (Peter Simčič, Egon Žabkar, Rudi Berger, Matjaž Verbič) niso mogli doseči več kot četrto mesto. Dekleta Sanda Ulčnikov* in Zdenka Čolnarjeva pa sta bili tretji. Rezultati: — moški: Krka — Alkaloid 3:2, Krka — Bosnalijek 3:0, Krka — Galenika 0:3, Krka — LEK 0:3, Krka — Zdravlje 1:3. Ženske: Krka — Bosnalijek 3:0, Krka — Galenika 0:3, Krka — LEK 1:3, Krka — Zdravlje 3:0. STRELJANJE: zasluženo drugo mesto Strelci (Peter Rems, Janez Eer-lan, Jože Srovin in Cveto Moro) so pristreljali drugo mesto. Največ je dosegel Rems, ki je zadel 163 krogov- od 200 možnih. Dekleta (Buanka Gabrijel, Angelca Pogeljšek, Štefka Aš) so osvojile tretje mesto, zadele so 374 krogov. ŠAH: prijetno presenečenje Šahisti Krke (Tomo Petkovič, Joče Udir, Bogdan Adamič, Gljeb Karpljuk, ’ Franjo Pipič in Siniša Božovič) so po tesni zmagi nad Galeniko dosegli same visoke zmage in brez poraza osvojili prvo mesto. Zmaga je zaslužena, omeniti moramo, da so na tem šahovskem turnirju nastopali nekateri naši znani šahisti. Zato je prvo mesto Krke toliko bolj vredno. KONČNI VRSTNI RED — moški: 1. Galenika 34, 2.-3. Krka in Zdravlje 25, 4. LEK 22, 5. Alkaloid 17, 6. Bosnalijek 6 in Torlak 4 točke KONČNI VRSTNI RED — ženske: 1. Galenika 16, 2. LEK 13, 3. Krka 12, 4. Zdravlje 7 in 5. Bosnalijek 5 točk. SKUPNI VRSTNI. RED: 1. Galenika (Zemun) 50, 2. Krka 37, 3. LEK (Ljub.), 4. Zdravlje (Le-skovac) 32, Alkaloid (Skopje) 17, Bosnalijek (Sarajevo) 11, ZZF Torlak (Beograd) 4 točke. Odbojkarice (od leve) Sanda Ulčnik, Mira Fakin, Sonja Skof, Tatjana Sajevec, Karlina Tratar in Darja Ličen so imele nesrečne dneve, z malo več sreče bi bile lahko prve. /// Odbojkarji Krke (od leve proti desni) Marjan Sonc, Rudi Berger, Vid Veljak^ Toni Šmalc, Janez Smole in Marjan Potre so osvojili drugo mesto. ZADNJE ŠOLSKE DNI se je marsikakšen mil pogled zazrl skozi okna učilnice... Učenci 5. b razreda osnovne šole v Ribnici pa so združili koristno s prijetnim: njihov učitelj likovnega pouka Janez Lebič jih je popeljal ob Bistrico — v solo na jirostem (Foto: D. Mohar) _________ Namiznoteniški igralci (od leve proti desni) Peter Simčič, Sanda Ulčnik, Zdenka Čolnar in Egon Žabkar so branili barve KRKE KRIŽEM PO GROSUPELJSKEM « ŠENTVID PRI STIČNI - V Šentvidu se že pripravljajo na kulturni teden, ki bo od 26. ao 9. avgusta. Hkrati bodo proslavljali tudi 20. obletnico Slovenskega okteta, želijo, da bi nastopila ljubljanska godba na pihala ljudske milice, pripravljajo nastop pevsKm zborov, odkritj« spomenika Rib niškesa krošnjarja, ki ga je naredil Peter Jovanovič. Pela bosta Slovenski in Ribniški oktet, Rašica bo pripravila modno revijo, ob koncu tedna bodo organizirali še motokros. GROSUPLJE — Odborniki so se na eni prejšnjih sej zanimali, kako je z regulacijo Temenice. Splošna vodna skupnost Dolenjske iz Novega mesta je sporočila, da zaradi premajhnega denarja za regulacijo Temenice ne morejo nameniti toliko, kot bi bilo potreb-no. Predlog za dela do 1975 so že naredili. GROSUPLJF. — Za gradnio vikendov na Debelem hribu je vložilo zahtevo pet občanov, a še nihče ni dobil gradbenega dovoljenja, ker nimajo urejene dokumentacije. Trije prosilci so plačali po 1.000 dinarjev prispevka za kritje stroškov urbanistične dokumentacije. ŠENTVID PRI STIČNI — V Šentvidu se že pripravljajo na kulturni teden, ki bo od 26. julija do 9. avgusta. Hkrati bodo proslavljali tudi 20. obletnico Slovenskega okteta. 2eli>o, da bi nastopila ljubljanska godba na pihala Ljudske milice, pripravljajo nastop pevskih zborov, odkritje spomenika Ribniškega krošnjarja, ki ga je naredil Peter Jovanovič. Pela bosta Slovenski in Ribniški oktet, - Rašica bo pripravila modno revijo, ob koncu tedna bodo organizirali še motokros. , POPRAVEK Pretekli četrtek srrio v kratki vesti iz Ivančne gorice -pod skupnim naslovom »Križem po Grosupeljskem« poročali o preselitvi oddelka za zdravilna zelišča novomeške KRKE iz Novega mesta v Ivančno gorico. Zapisali smo, da bo poslovanje po--slej lažje, ker ima' oddeiek centralno skladišče v Šentvidu pri Stični. V tiskarna pa so besedilo prikrojili po svoje in napisali, da bo poslovanje težje, kar pa ni res. VELIKOLAŠKI DROBIŽ _ ■ ■ V 8. RAZREDU VSI IZDELALI — Vsi učenci 8. razreda osnovne šole v Velikih Laščah so letošnje Šolsko leto uspešno zaključili. čeprav je bilo med šolskim letom nekaj težav, predvsem pri matematiki, so jih učenci ob dodatni pomoči uspešno premagali. ■ ■ ■ VEČINA V POKLIC — Po končani osnovni šoli se je za šolanje na srednjih in strokovnih šolah odločilo le nekaj najboljših učencev, ki računajo na štipendije in podbne oblike pomoči. Ostali so se odločili za krajšo pot do poklica: postali bodo učenci v gospodarstvu. Največ fantov se namerava zaposliti v domačem obratu IGO. ■ ■ ■ DAN OTROK V PROMETU — Pionirji-prometniki iz Velikih Lašč so ob dnevu otrok v prometu, 17. junija, izvedli posebno akcijo. Na vidna mesta so izobesili plakate o varnem prometu, voznikom pa so delili lističe, ki jih je dala občinska komisija za vzgojo in varnost ir Cestnem prometu. ■•'iV) akciji so obiskali postajo milice,.,JfJer go, .si ogledali delo miličnikov in se z njimi pogovarjali. L. S. Spet človeške ribice Strokovnjake iz Postojne bodo poklicali na pomoč kočevski turistični delavci, da bi svetovali, kaj storiti s člo^ veškimi ribicami v jami v Mestnem logu. V to jamo je pred leti vdrla gnojnica in pomorila skoraj vse človeške ribice. Nekaj jih je na srečo ostalo in jamarji predlagajo, naj bi jih preselili v neko vižtfe ležečo jamo, ka-’tnor gnojnica ne bi mogla vdreti. Vprašanje pa je, če je *.* ta odločitev • najboljša. Kjeiikoli že ribice bodo, tisto jamo bodo kasneje zavarovali, da ne bo mogel do ribic vsak in jih odnašati,' kot se je dogajalo. Seveda. nameravajo nato človeške ri-1 biče kazati turistom kot enrf najzanimivejših naravnih po*; sebnosti Kočevske. Portret tega tedna Načrti po končani šoli Za Jožeta Blažiča iz Novega mesta so se počitnice začele nekaj dni prej kot za druge maturante šolskega centra za kovinarsko stroko v Novem mestu. »2e na začetku letošnjega šolskega leta sem vedel, da mi ne bo treba delati mature, če bom končal razred z odličnim uspehom, pa sem se potrudil!« mi je z nasmehom povedal. »Pa ne zato, ker bi se bal mature. Vedel sem, da bom tako imel še nekaj več počitnic, preden se bom zaposlil, in tudi težav z učenjem nisem imel, ker me poklic veseli.« Ko je Jože končal osemletko, si je želel, da bi čimprej prišel do poklica in »se postavil na lastne noge«, kot pravi. V poklicni posvetovalnici je povedal, kaj ga veseli, in svetovali so mu naj se vpiše na oddelek za stroj- no ključavničarstvo. — Kmalu boš polnoleten, imaš poklic in zagotovljeno delovno mesto. Je to vse, kar si si želel, ali imaš še kakšne načrte? »V jeseni se bom vpisal na večerno srednjo strojno šolo, potem pa mogoče še kam, če bo šlo. Kot tudi ti praviš, sem še mlad in mladi se moramo potruditi, da si pridobimo čim boljše strokovno znanje in da se tudi sicer izobrazimo. Z leti je vedno teže.« Kakor večino fantov njegovih let tudi Jožeta zanima šport, najbolj pa nogomet in atletika. Na zaključnem slovenskem prvenstvu poklicnih šol pred nekaj dnevi'je dosegel prvo mesto v teku na 1000 m. Veliko prostega časa porabi za tremnge, sicer pa rad bere, posluša beat glasbo in ... »... rad sem hodil na mladinske plese na gimnaziji ali pa posedal v delikatesi. Nič novega ne bom povedal, če pravim, da bi res potrebovali nekakšen mladinski klub ali vsaj prostor, ki ne bi bil namenjen samo za plese, ampak tudi drugo, na primer šahovski ali bralni kotiček.« Jože ima že pripravljeno potovalno torbo. Najprej bo šel na maturitetni izlet s sošolci, potem pa še na počitnice s starši, da si bo nabral moči za jesen, kT> ga čaka služba. A. V. NA OBISKU LADJE »BREŽICE«, KI JE LAST SPLOŠNE PLOVBE Zlata poroka v Boštanju 50-letnico skupnega življenja sta te dni praznovala Jožefa in Alojz Zagrajšek iz Boštanja. 78-letni mož je preživel- že marsikatero grenko uro od borb v prvi svetovni vojni, ko se je kot avstrijski vojak bojeval v Galiciji, na Tirolskem in Soči, do vsakodnevnih težav, ki jih je zakoncema prinašalo življenje. Ko se je v drugi svetovni vojni vrnil iz izgnanstva, sta mu bila mlin in domačija opustošena, tako da si je moral poiskati zaslužek drugje: v Kopitarni in nazadnje v Jugotaninu. Alojz je znan Boštanjčanom po tem, da vsako nedeljo, ob grdem ali lepem vremenu, opravlja oglasno službo v Boštanju. Z ženo Jožefo sta vzgojila štiri otroke, izmed katerih je eden padel v izgnanstvu. Tri sestrske ladje: BREŽICE-BOROVNICA-BRANIK, nova pridobitev Splošne plovbe v Piranu - Po »BELI KRAJINI« so zdaj »BREŽICE« druga ladja, ki nosi ime z našega ožjega območja - Zdaj ima SPP že 21 ladij dolge plovbe s skupno nosilnostjo 229.506 ton, kar je enako 459 vlakom, izmed katerih bi imel vsak po 50 vagonov Srečanje z morjem, s pomorci in z veliko, sodobno ladjo — vse bo je za nas »ljudi s kopnega«, vedno prijetno doživetje. Prepričan sem, da prvega snidenja z ladjo BREŽICE, ki ga Je predstavnikom brežiške občinske skupščine in brežiških druzbeno-poJ itičnih organizacij 16. junija pripravila piranska Splošna plovba na krovu ladje v Piranu, zlepa ne bomo pozabili. Ponos nas je prevzema1., ko smo se z motornimi čolni odpeljali iz pristanišča na ladjo, ki je bila zasidrana nekaj sto metrov v morju pred tem našim lepim mestom. Motoma ladja BREŽICE, zgrajena 1957, ima nosilnost 2700 ton, poganja jo motor z močjo 7200 HP, na dan pa porabi 20 ton goriva. Dolga ;e 114 in široka 18,8 metra, na uro pa lahko prevozi 16 morskih milj. Njena gaz znaša 10,6 m, razen 35 članov posadke pa lahko sprejmle budi 12 potnikov. Razen BELE KRAJINE je bo zdaj druga ladja, M nosi ime enega KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. Odkritje Čateške jame ■ (ZOPET NOVA NAJDBA PODZEMSKE JAME) — kapnika našla se je tu pod vasjo Roje, mej velikološko postajo in Catežom. Nekteri domačina so jo že ogle. dali. Ima obširen prostor in naprej je več predelov, čez koje se še doslej niso upali prestopiti. Vhod v prvi predel je skraja majhen in malo navzdol v Rebri, torej si obiskovalec kaj. lahko obleko onesnaži; in vendar pride se lahko vanj. — Zrak je znotri zdrav in svečava rada v njem gori. — Treba je temu kapniku kakega podjetnika, ki se za tako reč zanima, in bi to stvar predlagal ter občinstvu odprl. Doslej se še nihče ni zglasil zario, — seveda ker še ni bilo objavljeno. ■ (IZ ČRNOMLJA.) — Mestna občina Črnomelj misli radi olepšave prostor pri kapelici doli proti mlinu razširiti vsled česar se bode morala kapelica, ki je bila leta 1855, v času hude kolere sezidana in Materi Božji v čast posvečena, zrušiti. Nova kapelica se bo positavila le dva metra nazaj na novo škaipo, ki se bode pričela kmalu graditi. Vse bode stalo veliko denarja, vendar pa je splošna želja, da se napravi res spomin^ vredna krasna kapelica. ■ (PREMESTITEV.) — C. kr. finanč- no ravnatelj sitvo premestilo je davčne praktikante Janez Kušar-ja iz Novega mesta v Postojno in Franceta Fnedalič-a iz Črnomlja v Novo mesto. ■ (DRŽAVNI ZBOR.) — 9. junija, ob 1. čez polnoči bilo je zasedanje državnega »bora aaključeno. Bilo j« vsako daljno 1-1 a b s a a a a a a a a m a a a a a a a a a delovanje nemogoče vsled obstrukcije od strani Čehov. Čeha so namreč zahtevali svoje jezikovne pravice po zakonu o ravnopravnosti, ter so z ropotom onemogočili druge razprave, kakor so to prej pri nemški stranki videli. Kakor prej, je budi sedaj škoda, da se važna vprašanja ne rešijo. ■ (NEMŠKI CESAR) — namerava priti na jesen is svojim sinom prestolona slednikom na Dunaj, da 3 tem povrne obisk, kakoršnega zahteva dostojnost. To ne bo imelo političnega pomena. ■ (TRPINČENJE VOJAKOV.) — Fre-tečene dni se je v Libericah na češkem nadomestni rezervist Josip Novotni med vežbanjem umoril, Radi trpinčenja je obu. pal, vrgel na krat puško proč, potegnil bajonet ter si ga zabodel v prsi. Potem je potegnil bajonet iz prs, ter ga vrgel kor-poralu pred noge in se zgrudil mrtev na tla, To je tekom treh tednov že četrti samomor vojaka v Libericah. ■ (ZA TISTE, KI HOČEJO V AMERIKO.) — Ministrstvo notranjih stvari razglaša, da je preseljevanje v Ameriko prepovedano vsem tišjim, ki so že pred prihodom se zavezali za gotovo delo ,ali tudi le vsled tiskanih vabil zapustili svojo domovino. Vsak tak izseljenec se zavrne in mora na svoje stroške in na stroške države zopet potovati domov. Kdor tedaj namerava se v Ameriko izseliti, najt, s® dobro pouči o sedanjih postavah za izseljevanje v Ameriko, kajti sedaj se strogo postopa. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1900) izmed naših starih mest. Prvi so bili presenečeni nad ladjo in morjem pionirji šole bratov Ribar iz Brežic, ki so obiskali posadko ladje že dopoldne. To je bilo smeha, radovednosti pa veselja in tihe sreče, ko so otroci že s čolna prebirali velik napis na ladji: BREŽICE. »To je naša ladja, naša ladja!« so se j*im oči kar smejale in še z večjim veseljem so si ladjo ogledali. Posadki so pripravili lep spored na krovu, pevski zbor to folklorna skupina sta se še posebej izkazala, popoldne so se brežiški šolarji kopali v toplem morju; ogled velike ladje jim bo ostal vedno v spomin«. Na ladjo so medtem prišli tudi predstavniki brežiške občinske skupščine, organizacij in društev. Do 16. ure so se tam zbrali tudi predstavniki iz Pirana, član IS SRS Boris Vadnjal in tovariši iz Splošne plovbe Piran, ki Je lastnica nove ladje. Kapitan ladje, prijazni Boris Vranič iz Kostrene, nas je sprejel, ko smo se povzpeli na krov BREŽIC: V ladijskem salonu Je sledilo prisrčno slavje: direktor splošnega sektorja SP Piran, naš rojak Karel Štrukelj, je pozdravil zbrane goste in opisal dosedanji razvoj našega edinega pomorskega podjetja, ki zaposluje že nad 1000 ljudi in dosega zda; že skoraj 276 milijonov Ndin dohodka, od tega kar 95 odst. v čvrstih devizah. BREŽICE, BOROVNICA in BRANIK — so 3 nove ladje podjetja, od katerih bo prva vozila stalno na progi v ea-hodmo Afriko. Vinko Jurkas, predsednik ObS Brežice, je zatem predal kapitanu darila za ladjo in posadko: veliko oljnato podobo Brežic, delo akademskega slikarja Miroslava Kuglerja, in 10 fotografij krajev v domači občini. Jol-landa Kos, predsednica ObS Piran, je prav tako zaželela ladji in posadki mimo morje in srgčno vožnjo, obdarila pa jih je z umetniško sliko Pirana. S cocktailom in z ogledom ladje je bilo prisrčno slavje zaključeno, še isti večer pa so BREŽICE že krenile na pot proti Reki in naprej v zahodno Afriko. Brežice bodo na sprejem In prvo Srečanje z ladjo, ki nosi ime našega lepega mesta ob Savi, spominjala ladijska so jiti sprejeli te rok kapitana Vraniča, še bolj kot to pa nas bo na lepo spominjalo dejstvo, da pluje po svetovnih morjih zdaj tudi ladja z imenom naših krajev. Srečno in mirno morje, BREŽICE, srečna potovanja iatvuspešne vožnje želimo posadki, ki bo ponesla ime iz naših krajev po širokem sve-bu. TONE GOS NIK Strel zaradi kamenčka 22-letni Borivoj Šoklovački obsojen na dve leti in pol strogega zapora, ker je s puško tako nevarno ranil prijatelj&i da je umrl 26. februarja je bilo nekoliko topleje kot druge dni v letošnji dolgi zimk V Bršlinu sta bila izmenoma na straži 22-letni Borivoj šoklovački in Žarko Djordjevič. Ko je stražil šoklovački, se je Djordjevič igral s fračo. Eden od kamenčkov ki jih je metal, je zadel šoklovačkega v nogo. Le ta je snel puško z ramena in ustrelil proti Djordjeviču. Krogla je Djordjeviča zadela v kolk, prebila pa mu je tudi arterijo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu amputirali' nogo, dvanajst dni po nesreči pa je umrl. Javni tožilec je šoklovačke-ga obtožil uboja, razprava pa je bila 18. junija na novomeškem okrožnem sodišču. »Nisem streljal, da bi Djordjeviča ubil. Sploh ne vem, kdaj sem uporabil puško. Preden se je vse zgodilo, sem Djordjeviča nekajkrat opomnil, naj ne meče kamenčkov proti meni. Pomislil sem, da bi me lahko zadel v oko, potem pa bi imela oba sitnosti,« je šoklovački pojasnjeval senatu peterice. Priče so povedale, da sta bila Šoklovački in Djordjevič celo prijatelja, šoklovački se je večkrat naglo razburil, sicer pa se ni razlikoval od dru- Sreča v nesreči V torek, 16. junija, je pogorela Mavsarjeva zidanica na Vrtači pri Semiču, v katero je okoli poldne udarila strela. Pušlerjevi, kakor se lastnikom po dorViače reče, so škropili vinograd, in ko je začelo kapljati, so se u-maknili k vratom zidanice. Ravno so ugibali ali ne bi bilo bolje počakati v hiši, ko je strahovito počilo, in že je zastava ter druga darila, ki začelo goreti, ženske in sp-,ilh w w'fc’ 'r"TM- seđje so pomagaTl gasiti, ven- dar se Je ogenj hitreje širil, kot pa so mogli donašati vodo iz vodnjaka. Zidanica je pogorela, ne da bi jo od blizu videl kak gasilec. Rešili sO sode z vinom, posodo iz kleti in svoja življenja, če bi bili ljudje v sobi, kamor je treščilo, se nesreča verjetno ne bi končala samo z gmotno škodo. gih Zaslišana mati je v da'Jši izpovedi razgrnila pred sodniki težko mladost obtočnega sina. Dejala je, da je bil Hjegov oče alkoholik in da j« Borivoj po razvezi zakona «alj časa živel pri njem. Pri o^Ui je okusil malo dobrega Ko se je vrnil k materi. fa _je morala dolgo prepričevati, da skrbi zanj. Nato se J® nanjo tako zelo naveza1’ da ni ničesar naredil brez Wenega nasveta. Dokler je bil Pri njej, je ostal otrok, bil P8 te nagle jeze in razbur-IjiV. Sodišče je ugotovilo, da šo-klovacki ni imel razloga, da bi util Djordjeviča. Slej ko prej Je bila to nesreča;, .ki pa je i11”4 žalostne posledice. DejanJe je sodišče prekvalificiralo v hudo telesno poškodbo z Pjorebitnim naklepom in obsodbo Soklovačkega na dve leti Pol strogega zapora, s te«1 da bo obtoženec do pravnomočnosti sodbe ostal na pf°stosti 80 let partizanske mame Marija Ivančič z Gore se je kot odposlanka udeležila leta 1943 Kočevskega zbora Znana partizanska mama Marija Ivančičeva z Gore nad Sodražico je v teh dneh praznovala častitljiv jubilej — 80-letnico rojstva. Kdo ne pozna Ivančiče ve mame, ki pomeni simbol trpeče slovenske matere? Na oltar domovine je darovala štiri sinove. Tudi sama je bila kljub visokim letom v partizanski vojski. Njene besede na Kočevskem zboru oktobra 1943 bodo ostale neizbrisno zapisane. Njen glas je bil prepričevalen budi, kadar je govorila na partizanskih mitingih. Partizanska mama Marija Ivančič kljub visokim letom še danes dela. že vrsto let je predsednica krajevne organizacije Zveze vojaških vojnih invali-lov. Za vsakega, ki se obrne nanjo, ima nasvet. Ljudje jo spoštujejo in njena * beseda še zmeraj velja. Ivančičeva mama je preprosta slovenska žena. Jesen življenja preživlja v svoji hiši. Materialna plat njenega življenja je kolikor toliko urejena, želela pa bi, da bi jo večkrat obiskali bivši borci in aktivisti. Neizbrisno je zapisana polpretekli dobi, ko se je odločalo o usodi našega naroda. Marija ivančičeva je bila s svojim zgledom in junaštvom kot plamenica, ki kaže pot. Zato bo njeno ime ostalo vedno zapisano ne samo na straneh lokalne kronike, temveč tudi v zgodovini narodnoosvobodilnega gibanja v slovenskem merilu. Draga Ivančičeva mama, ob vašem jubileju vam iskreno čestitamo in želimo, da bi bili še vrsto let med ’ nami! K. O. Sveti Gregor se nam predstavi Na Klemenih je danes tretjina manj prebivalcev kot pred vojno - Prej ali slej se bo na tem območju uveljavil turizem, saj so zanj pogoji Pred kratkim smo obiskali Sveti Gregor, značilno naš^ vas, ki je središče Slemen. Na tem območju je ofcou 20 vasic, nekatere med njimi pa premorejo le 3 4 hiše. Na Slemenih živi danes okoli 600 ljudi ali Približno 300 manj kot pred vojno. Mladi se izs^Jujejo, doma pa ostajajo le starejši ljudje. Pri Sv. Gregorju je velik | memci že pred leti, in to z vodni rezervoar, ki dovaja vodo ^^enskim vasem. Vodovod so si zgradili Sle- velikimi žrtvami. Kmetje so prispevali za njegovo gradnjo po 50 do 60 kubičnih V Indijskom salonu: kapitan dolge plovbe Boris Vranić, poveljnik BREŽIC, pravkar izroča darila ladijske posadke predsedniku brežiške občinske skupščine Vinku Jurkasu. V ozadju: člani brežiške delegacije, ki je prišla pozdravit posadko BREŽIC (Foto: Tone Gošnik) ŠE O PEREČIH »ZAKRAMENTIH« Zlorabljeno zaupanje staršev in otrok proti Janezu Krivcu, župniku iz Prečne pri Nove111 »nestu, je vložena kazenska ovadba zaradi n«čistovanja s šolsko mladino, staro od 9 do 13 let 1-!Unija letos smo ob-jflyl‘ Prispevek našega o »Prečenskih ,za-Kr^nentih,«( v katerem sifl0 Poročali o grdi zlo-r# hupanja, ki so ga izKnt°Val.i starši to šo1’ S itpi-E°ci d°mačemu verouki Ju- Članek je očital panskemu župniku g. U Itrivcu> da Je ot' ro^ med pripravljanjem n» lrmo pretepal, da jih je,J) Poznih nočnih ur h6pal v župnišču, kjer so..11/ zaradi neznanja mr kaznovani, da so P° več minut stati ’nt s avi in vmes ponav- ljttlitve(!> da Jih Je d#v?lk v terhi slačil }n Z grožnjo, da 110 dobili listkov za b>rP\ * je župnik Krivec P1"* 01arjih in šolarkah, jenf6 Upirali takim de-jft,v”l> dosegal svoje niz-Ko'*e kamene. ^ j^kli Četrtek smo na *eI? n!^u v cel°ti obja-vil' „**£ovor g. Janeza Krv|. »Kako sem pripri) Jai otroke na birmo« 1* * lsmo naredili mor-&K °1J° tega, ker so s Pi lr> m župnikom pri-, šl*„ Vrat našega ured-ni> d> v!udi trije možje; fle’c r^ovnik ima prav t** °t vsak drugi naš vso pravico do Pojasnila v tisku ifl . ^gih sredstvih jav-,iw0bveSčanja. Čeprav ali V bistvu ni prekli-•» ^Vrgel ničesar, kar je Jem pisalo v pr- vem sestavku o '»Prečenskih, .zakramentih’« in smo mu to osebno tudi povedali, smo njegov odgovor objavili. Hkrati pa smo v Prečni še povprašali, kako je odmevala objava »priprav« na letošnjo birmo. Med drugim smo zvedeli, da je župnik naročal šolske otroke popoldne in zvečer, molitve pa jih je spraševal v veroučni sobi v pritličju župnišča in, v svoji zasebni sobi v I. nadstropju. Pri tem je med drugim grdo zlorabil zaupanje staršev, ki so mu zaupali mladino. Več učencev in učenk je pretepel, jim* slačil hlače ož. dvigal krila slačil perilo in s šolarji nečistoval. Upira se nam ponavljati kar smo zvedeli med ljudmi. Treba je zaščititi ugled družin in otrok, zato naj o stvari danes povemo še tole: župnikovo početje je med prizadetimi otroci zapustilo zaradi njegovih zlorab težke duševne po. sledice in bo ostalo v njihovih spominih kot grd madež, storjen nad njihovo ,, mladostjo. V imenu prizadetih obsojamo njegove moralne' prekrške in grda dejanja. • O njegovi kazenski krivdi ter odgovornosti pa bo odločalo pristojno sodišče. Uredništvo Dolenjskega lista metrov lesa, večji kmetje pa tudi do 70 kubičnih metrov, razen tega so tudi prostovoljno delali. Z vodovoden upravljajo štiri vodne skuo nosti. Sv. Gregor je sred.šče Slemen, zato je tu šola, trgovina, gostilna n prosvetni dom. štirirazredna osnovna šola ima slabe prostore, za to bo treba zgraditi novo (kar predlagajo domačini) ali pa najti kakšno drugo rešitev. Učenci razredov obiskujejo šolo v Sodražici. Trgovina KZ Ribnica je v zadružni stavbi, v kateri je tudi dvorana za kulturne prireditve, ki pa jih je v zadnjem obdobju bolj malo. Slemena premorejo le eno gostilno, čeprav so sicer turistično zelo zanimivo območje. že pred vojno so sem turisti radi zahajali. Na Slemena pelje cesta iz Sodražice in Ortneka (ob glavni cesti Ljubljana—Kočevje). S Slemen je lep razgled po precejšnjem delu Slovenije, tu pa je tudi več kulturnozgodovinskih zanimivosti iz 15. stoletja in novejših (cerkvica v Maršičih, kapela sv. Jurija, ortneški grad itd.). Za razvoj turizma bi potrebovali nekaj podjetnih ljudi, nekaj denarja in domačine bi morali turistično vzgojiti. Nobenega dvoma ni, da bodo Slemena s svojimi privlačnostmi prej ali slej v turističnem pogledu tudi v resnici zaživela. Z Tokrat bo bolje Neka Ribničanka je že večkrat opravljala vozniški izpit pred komisijo, pa ni šlo. Pri zadnjem poizkusu, jet kot pravijo člani izpitne komisije, naredila atentat no. izpraševalca, in sicer tako, da se je z avtom zaletela v zid. čez nekaj tednov je spet prišla na izpit. Izpraševalec je bil še. malo v strahu ki je vprašal: — Bo danes spet tako, kot zadnjič? N — O, to pa ne, je bil odgovor. Danes bova vozila z mojim avtom. »Član partije« Nekemu tečajniku na izpitih za voznika v Kočevju ni in ni šlo. Kar naprej je padal. Po nekaj mescih mu je bilo vsega dovolj in je poizkusil še zadnje: — Pa me ja ne boste zopet vrgli? Sem član partije! član komisije Jaka pa mu je vrnil: — O, če si član partije, poidi pa kar k Heglerju! (Miro Hegler je bil takrat sekretar občinskega komiteja ZK Kočevje.) Mleko in olja Na izpit o motoroznanst-vu in vožnji z motornimi vozili za predstavnike ribniške garnizije je neki član izpitne komisije hotel zvedeti, kako bi kandidat vozil, če ne bi imel olja. Kandidat, vodnik, je vse lepo našteval in med drugim povedal^ da je olje mogoče nadomestiti tudi z mlekom. Izpraševalec je verjetno menil, da odgovor še ni po-polnt in je vprašal kandidata: ' . — In koliko kilometrov bi še vozil z mlekom? — Tovariš kapetan, dokler se ne bi sesirilo! je odgovoril kandidat. J. P. Maščevanje je sladko? To, kar se je te dni zgodilo v gozdu pri Jelovcu ob Mirni, ni mogoče pri. pisati otroški objestnosti. Neznanec je načrtno pobil nič manj kot 60 izolatorjev pri telefonski napeljavi tako 'la je kasne, je popravilo skupaj z žico veljalo kar 1300 novih dinarjev. Osumljen je lastnik gozda, ki je svoj čas moral plačati precej denarcev zato, ker je pri podiranju drevja pošlcodb-val napeljavo. Maščeva. nje je, kot pravijo, sicer sladko, toda če mu bodo krivdo dokazali, zanj najbrž ne b,o. Prva potujoča banka pri nas £>a bi pridobili za varčevanje čimveč ljudi,, je Kreditna banka in hranilnica v Ljubljani pred kratkim uvedla potujočo ekspozituro, kar pravzaprav predstavlja potujočo banko v malem. To jo prva in sedaj edina tovrstna ekspozitura v Jugoslaviji. Naloge te banke v malem, ki že potuje širom po Sloveniji in Jugoslaviji, so prav takšne, kakršne opravlja katerakoli druga banka. Slovenci smo varčen narod in to je tudi dokazano. Vendar zaradi oddaljenosti nekaterih krajev od bank ali pa nevednosti marsikdo drži svoje težko prlslužene prihranke brez koristi v nogavici. In prav v tem je namen te potujoče banke, ki ne pozna slabe ceste in bo obiskala vse večje kraje, da bo nu- di ia nasvete ljudem, ki o tem še premalo vedo in so zaradi tega prikrajšani za marsikatero korist. Potujoča ekspozitura, ki je pravzaprav poslovna enota Ljubljanske kreditne banke, urejuje najrazličnejše denarne zadeve, kot so hranilne vloge, stanovanjska in kmetijska posajila, odkup in prodaja tujih valut, odpiranje deviznih računov, do najrazličnejših nasvetov v denarnih zadevah.- Tako je potujoča banka vsakomur pri roki, tudi tistim, ki žive v odročnih krajih. To pa pomeni napredek, saj bo potujoča ekspozitura marsikomu omogočila, da njegovi* prihranki ne bodo več »lenarili«, ker -jih bo lahko bolje naložil in imei od njih otipljivo korist. -«na- IVO PIRKOVIČ: Tradicije NOB na trnovih poteh in v zasebnem zakupu (Nadaljevanje in konec) Presenečene Italijane je drzna odločnost za mesec dni demoralizirala in ohromila. Načrt je v vseh podrobnostih izdelal in vodil rajonski odbor OF, ki je skrbel za široki teren šestih starih občin. Z aktivisti so tudj odborniki prevzeli vsak svojo nalogo, nihče iz vodstva ni samo od daleč gledal. Demonstracija je bila velikega političnega pomena, ker je prvič združila z OF proti tujcu tudi tiste omahujoč« ljudi, ki so pred letom dni še zaslepljeni tavali za nacističnimi zastavami. Po tem valu uporniškega prebujanja, ki je pomenil nekakšno množično glasovanje za vstajo, smo vedeli, da je stvar osvobodilnega boja dozorela, in smo začeli pospešeno pošiljati prostovoljce v gozdove. Zgodovinsko resnico o demonstracijah moramo zato še posebno skrbno varovati. No, pred dvema letoma se je našel človek, ki je novinarju povedal, da je šlo za eno zastavo, ki da jo je on s starejšimi (le s kom neki?) svetoval mlajšim, naj jo izobesijo. Mož je odločno zgodovinsko zmago vstaje z enim stavkom v uglednem dnevniku prestavil s tirov množične Osvobodilne fronte na svoje zasebne kolesnice. (P. E., Globoke so revolucionarne 'korenine, Delo, 27.junija 1968). V nedeljo zvečer, 18. januarja 1942, je rajonski orožar Vid Kušljan iskal po vasi konja. Zjutraj je nameraval, preoblečen v sejmarja, prepeljati velik zaboj s 30 puškami, 30 bombami, pištolami, 2 do 3000 naboji in zalogo hrane na Antonov sejem v Novem mestu, kjer ga bodo z drugim vozom čakali Mimopečani. Zaboje so na Kušljanovi žagi, kjer je danes vzidana spominska plošča, že popoldne pripravili in naložili na Homanove sani rajonski odborniki in aktivisti. Konja je orožar dobil zvečer pri mlinarju Jereletu. Ker pa je tam izvedel, da bo sejem šele. v torek, je sani zapeljal pod i mlinarjev kozolec in jih zametal z ajdovico. - Drugi dan popoldne so v mlin prišli trije aktivisti, da bi sani pripravili za dolgo vožnjo in jih zamaskirali's sejmarskim kumikom. Ker pa so prav tedaj prišli v mlin Italijani, so morali počakati, da je patrulja odšla, nato so sani potegnili izpod slame. Poročilo o dogodku je mlinar v članku Ples za življenje v TV-15 od 12. marca 1969 priredil takole: Aktivista so na sani nakladali orožje, ki je bilo uskladiščeno v mlinarjevi kleti (!), ko se pojavijo Italijani. Mlinarju, ki jdli je iz hiše zagledal, je »skozi možgane preblisnilo, da so izdani, da bodo preiskali hišo ter našli orožje in ranjenca« (Janeza Lovšina iz Ribnice). Mlinarica se je pognala skozi vrata, »pograbila prvega, vodjo patrulje, mladega, drobnega in majhnega seržanta, pod pazduho in ga potegnila v hišo. Bil je doma s Sicilije, najbrž kak študent... 2e sta se žena in seržant vrtela, moždček je bil več v zraku kot na tleh«. Medtem ko so Italijani »natepali še topel, domač kruh« in kvartali, je mlinarica »plesala, kot bi ji. igral sam Paganini«, ona pa je pozneje dejala, »da je plesala za življenje nas vseh«, poroča Jerele. če jih ne bi ■ bili tako spretno speljali, bi Italijani »našli orožje in strelivo, ujeli vse tri fante, pri preiskavi bi našli še ranjenca.. - hišo požgali in nas vse tri postrelili«. Članek je dvignil med ljudmi precej prahu in negodovanja (dobil sem več protestov), kajti tisti mali laški seržaitt, danes Jereletov sorodnik, ni prišel v mlin preiskovat, požigat in streljat, ampak je že več kot pol leta hodil k mlinarjevi nečakinji Štefki Goltesovi, s katero se je pozneje tudi poročil. Vojake je jemal s seboj, kakor da gredo v patruljo, šli so pa radi zaradi kruha. No, končno ne bi zanimalo nikogar, niti zgodovinarja, da si mlinar neko komedijo prekroji v napeto dramatično zgodbo, če ne bi tistega nočevanja zabojev z orožjem pod slamo obenem izkoristil za trditev, da je on, mlinar Jerele, »soorganiziral tri čete (Gorjanskega bataljona) z orožjem«. Toda tiste tri čete so bile ustanovljene šele dobre tri mesece pozneje in orožje sploh ni bilo poslano njim. Zapisan ponaredek krajevne zgodovine (s še nekaterimi izmišljotinami) leži že v nekem ljubljanskem arhivu, kjer ga berejo kronisti in zgodovinarji. še nekaj pripomb o Janezu Lovšinu iz Ribnice, ki se mu je v mlinu odprla stara rana, ko je pri delu dvignil težak čeber in ležal. Konec avgusta 1941 ga je pri partizanih na Travni gori prijatelj po nesreči ranil. Po operaciji v Ljubljani ga je njegovo dekle poslalo na okrevanje k svoji sestri, gospodinji v Jereletovem mlinu. Ker je prišel prav na dan po bitki na Ručki, 3. novembra, so se ga ustrašili in prosili, naj ga prevzame OF. Rajonski odbor ga je prenočil, zjutraj pa sem ga s svojim poro čilom okrožnemu odboru poslal v Novo mesto. Tam so ga vzeli v »Monte Carlo« na podstrešju Perove gostilne, kjer je imela svoje prostore Jakšetova mladinska ^oiganizacija. Strogo so mu prepovedali skrivališče zapuščati, vendar je Lovšin lahkomiselno posedal v gostilni, kjer ga je prijela italijanska patrulja. V zaporu si je Ribničan prerezal zaceljeno rano in pozneje iz kandijske bolnišnice s pomočjo usmiljenega brata Andreja pobegnil nazaj v Jereletov mlin. V naših krajih smo imeli okoli pet tisoč beguncev z nemške strani in za tujca na nogah ni bilo preveč nevarno. Lovšin je silvestroval še pri meni. Ko se je poškodoval, mu je dr. Dušan Reja nudil zdravniško pomoč. 22. februarja pa se je odpeljal v Ljubljano. Zakaj je napravil to novo, nerazumljivo napako, ko smo po-šiliali ogrožene ljudi (ranjenega Franca Packa, Edija Zidariča • • ) že od jeseni na svoje varno osvobojeno ozemlje, ni nihče razumel. V Ljubljani je Lovšina seveda zajela raci i a. Bil je interniran in pozneje zaradi ovadbe obtožen, da je bil v partizanih. Na sodišču je izdal Jereletovo, ki so io aretirali, vendar do sodbe zaradi kapitulacije I^alaje ni več prišlo. Lovšina je (umorila črna,roka pil Sv.Urhu. Jereletova se je umaknila na Jesenice, kjer je v službi v Paarovem hotelu počakala konec vojne. Za zaključek prosim vse, ki še hram j o lastne zapiske ali drugo zanimivejše gradivo iz NOB, da se oglasijo na na moj naslov (I. P., Ljubljana, Kocenova 7). ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Vsakdo vleče na svojo stran Vinogradniki želijo imeti svojo organizacijo (Foto: J. Teppey) Vrvež na sejmišču v Brežicah v nedeljo zjutraj. Z RAZSTAVE PLEMENSKE ŽIVINE V BREŽICAH Zadovoljni rejci in prireditelji Priznanja vsem kmetom, ki so pripeljali na razstavo svojo živino - Šest nagrad za najboljše krave mlekarice - spodbuda živinorejcem letih so minulo nedeljo v Brežicah spet li za kmetijske stroje in kar prire^raJBStevo'lplemenske"živine. Popestrila jo je na razstavnem pratoru skle-razstava kmetijskih strojev in zaščitnih sredstev, raz- mli s j^^tavniki Agrarie stava cvetja in kaktej. Sejmišče je oživelo že v ju- več pogodb in naročil. Pre-tranjih urah. Obiskalo ga je nad 400 ljudi, cvetje iz cej mehanizacije so prodali čateške vrtnarije ter kakteje pa si je ogledalo okoli kar na mestu^ Kupci so pri-650 obiskovalcev. Kmetijska zadruga Bizeljsko se je predstavila s štirim vrstami bizeljskega vina, ki so ga gostje pridno poskušali. Naslednjih šest nagrad so prejeli: Alfonz Vašcer iz Za kota 500 din, Drago Gerjevič iz Zakota 400 din, Franc No- 25 naprednih živinorejcev je pripeljalo na ogled 35 krav in 8 teličke. Prvo nagrado 700 din je prejel 72-letni Anton Žabkar iz Cmca pri Breži-' vak iz Zakota 300 din, Vinko c ah. Njegova krava daje na Gerjevič iz Zakota 200 din in leto 3.973 litrov mleka. Na dan ga namolzejo po 24 lit rov in pol. Žabkar se že vrsto let ukvarja z rejo molznic. Tudi na razstavi pred 15 leti je dobil prvo nagrado za najboljšo kravo. RADIO BREŽICE FKTKK, 2«. JUNIJA: 16.00-16.10 — Napoved programa in poročite; 16.10—16.25 Nove plošče RTB; 16.25—16.40 Kolektivna in splošna potrošnja ter iivljenaka raven v SRS — tema za javno razpravo; 16.40—17.00 Obvestila in reklame; 17.00—18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 2*. JUNUA: 10JO — Domače zanimivosti — Pripombe in stališča m&lobčinskega sveta ZK o nadaljnjem razvoju družbe no-ekonomskih odnosov v kmetijstvu — Brežičanl na srečanju šol bratov Ribarjev ▼ Skopju — Za naše kmetovalce: Jožko Verstov šok — Razmišljanja ob kmetijski raastavi v Brežicah — Minute z vokalno-instrumentalnim sestavom Bele vrane — Iz naših krajevnih skupnosti — Obisk v Cerkljah — Obvestila, reklame in spored kinematografov; 13.30 Občani čestitajo in pozdravljajo. • TO It K K, 30. junija: 16.00-16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Henčka 'Jurkata; 16.19 do 17.15 Poročila — Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov; 17.16-18.00 Iz zbirk naših diskofilov. Anton Marinček iz 2upeče vasi 100 din. Dva gospodarja sta prejela še po 400 din za najbolj šo živino v hlevu, dva pa po 200 din za najboljši kravi domače vzreje. Kmetje so se zelo zanima- Gostje s Tržaškega v Artičah in Brežicah Prosvetno društvo Prosek-Kontovei bo v nedeljo ob 15. uri uprizorilo v Artičah komedijo Valentiiia Katajeva »Dan oddiha«, zvečer ob 20. uri pa bo društveni pev zbor »Vasilij Mirk« priredil koncert v brežiškem gradu. Turist hotel bo zaseden Novi brežiški hotel, ki ga preureja Ljudska potrošnja v središču mesta, bo dokončan prihodnji mesec. 2e zdaj je Ljudska potrošnja rezervirala nekaj prenočišč za goste iz Zahodne Nemčije. Navezala je stike s podjetjem SAP iz Ljubljane, napovedane pa ima tudi pogovore s KOMPASOM in nekaterimi zagrebškimi turističnimi a-gene i jami. V hotelu je 23 tujskih sob. ' šli celo iz Bosne, Organizatorji so bili z razstavo zelo zadovoljni. Dosegla je svoj namen. S podobnimi prireditvami bodo poskušali odslej vsako leto spodbujati kmete za napred no živinorejo. Tudi razstavljal« so bili veseli. Kmetje, ki so si ogledali razstavljeno živino, so z zadovoljstvom ugotavljali, da je to lepa priložnost za spoznavanje pred nosti, ki jih imajo rejci či-stopasemskih živali. V internatskih prostorih so nudili obiskovalcem lepo pašo za oči razstavljale! kaktej in rezanega cvetja. Agra-ria je predstavila nageljne, vrtnice in gerbere Iz čateške vrtnarije, Hortikulturno dru štvo pa lep izbor kaktej svojih članov, škoda, da se niso vsi odzvali, ker je v občini še nekaj ljubiteljev z redkimi vrstami teh okrasnih rastlin. J. TEPPEY NOVO V BREŽICAH • BREŽIŠKI PIONIRJI NA PO-KLJUKI. Na zaključno prireditev kurirčkove pošte na Pokljuki Je odpotovalo is Brežic 44 pionirjev. Obisk slovesnosti v počastitev 25. obletnice osvoboditve j« organizirala občinska Zveza prijateljev mladine. Brežiški pionirji so povabili s seboj tudi skupino vratnikov iz Hrvatske in se tako oddolžili za gostoljubnost, ki to Jim jo izkazali ob oblaku v Zagrebu. • JUTRI HE BO SESTAL SVET ZA GOSPODARSTVO. Člani sveta za gospodarstvo, sveta za finance, kombije ta družbenoekonomska vprašanja ter upravnega odbora društva knjigovodij bodo Jutri skupaj razpravljali o osnutku zakona o usmerjanju in delitvi dohodka ter osebnega dohodka v BREŽIŠKE VESTI delovnih organizacijah. Pregledali bodo tudi gradivo o integracijskih gibanjih v občini. • PREDSTAVNIKI ljubljansko Elektrotehne in občinske skupščine v Brežicah so se pred dnevi sestali in se dogovorili za postavitev poslovno-stanovanjske sgrad-be v Brežicah. Elektrotehna namerava graditi na vogalu Černe 1-čeve ln Mllavčeve ceste prodajalno elektromateriala. Pri gradnji bo sodelovalo tudi stanovanjsko podjetje. Idejni načrt za to stavbo bo prihodnji mesec izdelal projektivni biro REGION iz Brežic. Preden bodo začeli graditi, bodo morali porušiti nekaj starih poslopij in preseliti stanovalce. • AOLA NAJBRŽ NE BO IKV KONČANA do septembra. Zamude pri gradnji osnovne šole v Brežicah PIONIR najbrž ne bo mogel nadoknaditi in skoraj ni upanja, da bo zares dokončana do !. sep tembra. Otroci se bodo selili vanjo verjetno šele kak mesec ali celo dva po začetku šolskega leta. 8REZISKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se poškodovali in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Branka Kablar. delavec iz La-duCa je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Stanko Budič, pek Iz Obrežja, sl Je pri igranju nogometa poškodoval levo koleno; Ivan Lukšič, dijak iz Kostanjevca, > Je padel z drevesa in si zlomil desno nogo; Albert Unetič, delavec iz Gazic, si Je pri delu v podjetju poškodoval desno nogo; Mihaela Dornik, gospodinja 1« Gaber ta, je padla s kolesom in si poškodovala levo nogo; Marija Leskovec, gospodinja iz Vel. Malene, Je padla na dvorišču ln sl zlomila levo nogo; Jožo I/ujič, delavec, so je urezal z žago v levo nogo; Paula LevoJeviČ, gospodinja Iz Laduča, Je padla na dvorišču ln sl poškodovala desno nogo; Kajko Suler, avtomehanik iz Župelevca, Je padel s motorjem in si poškodoval peto; Vili Zakinan, delavec iz Radnkovega, si Je pri delu no že-lasnici poškodoval levo nogo. IZ BREŽIŠKE POnonMiftMtr.E Pretekli teden »o v brežiški porodnišnici rodile: fttrfanija Jene iz Križa — dečka, Terezija Škrbec lz Pokleka — Ljudmilo, Ma rija Kunej iz Zdol — Gvida. Katica Vukovič lz Prigorja — Željko, Marija Cizelj la Pironbrega — Vladimirja, Marija Brod lz BtožIc — Adija, Neža Mirt i« Lončarjevega dola — Blanko. Štefka Potokar lz Čerine — Brigito, Renata Švajger lz Zg. Obreža — Draga, Danica Ogorevc iz Cundrovca — Petra, Marija Pavkovič lz Velike vasi — dečka. Frančiška Zagrajick lz Mrtvic,— Martina, Neža Kunšek 1» Orešja — deklico, Marija Amer-šek iz Prušne Loke — Rudija, Ana Starc iz Dol. Impol ja — Magdaleno. — čestitamo! Franc Kerin iz Podbočja je vinogradnik iz dežele cvička. V Gadovi peči ima 1 ha vinograda, ki ga počasi obnavlja. Na teh pobočjih lahko na prste prešetjemo nasade s sodobno vzgojo vinske nikom toliko, kolikor bi lah-trte. Večina vinogradov je starih, zato ne dajejo last-ko. Pa tudi delavcev veliko zahtevajo stari nasadi, teh pa povsod primanjkuje. Sosed običajno dela za vračila sosedu. Tako si ljudje pomagajo med seboj. Kerina sem vprašala, kako si predstavlja obnovo cvičkovih nasadov, pa mi je povedal tole: — Obnoviti bi morali sistematično ves okoliš. Manjka načrtnosti in pozna se nam, da vinogradniki nimamo svoje organizacije. Pred vojno smo jo imeli, zdaj smo prepuščeni sami sebi. Pa vendarle se v vseh deželah vinogradniki povezujejo. — Ste to željo že sprožili kje na javnem mestu? »Seveda smo jo, pobude dajemo predvsem na zborih volivcev. Radi bi imeli svoje glasilo ali vsaj skupno glasi- Rudnik Senovo za spomenik Na Senovem bodo do dneva borca obnovili spomenik padlim in uredili okolje. Denar zbira krajevna organizacija ZB NOV za te namene že več mesecev. Obnova bo veljala 45.000 din. Samo kiparju in livarju bodo morali odšteti 27.000 din. Za I obnovo je največ prispeval rudnik Senovo, in sicer 10.000 din. Odzvala so se tudi podjetja zunaj občine, iz Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in iz Brežic. Obnovo vodi predsednik odbora Karel Sterban v sodelovanju s krajevno organizacijo in KO ZB NOV. Nekdanji izseljenci bodo obiskali Srbijo Organizatorice Karavane bratstva in enotnosti, med katerimi je tudi občinska konferenca SZDL iz Krškega, vabijo medvojne izseljence iz Srbije, da se najkasneje do 20. julija prijavijo za obisk Kraljeva, Kruševca, Džičke Požege, Trstenika, Ćuprije, Titovega Užica, Vmjačke Banje, Čačka, Gornjega Mila-novca in nekaterih drugih krajev v Srbiji. Vlak bo krenil na pot oktobra. Presenečenje z bodicami Mladinski oder pri DPD Svoboda na Senovem bo 27. junija uprizoril v Krškem spevoigro Pri belem konjičku. Domiselni mladi Senov-čani so za to priložnost izdali satirični list z naslovom NOVICE LETA OB PRAZNIKU OBČINE NASE. Na naslovni strani je natisnjena vstopnica za predstavo spevoigre. Natisnjenih je torej samo toliko izvodov, kolikor je sedežev v dvorani Svobode na Vidmu. Ce hočete kaj izvedeti, pohitite! lo s sadjarjem. Tako bi laže sodelovali pri pripravi zakona o vinu. Sedaj vleče vsak na svojo stran in proizvajalci imamo še najmanj besede.« — Ste mislili to organizacijo samo za zasebnike? »Ne. Vanjo naj bi bili vključeni vsi pridelovalci, tudi kombinati in SLOVENIJA VINO, ki se zadnje čase ogreva za obnovo. Prepričan sem, da bi v teh okvirih lahko krojili boljšo politiko gospodarjenja z vinogradi. Do sedaj smo uspeli vsaj toliko, da smo dokazali, dia ni ne bizeljskega ne šmarskega cvička. Cviček je doma samo na Dolenjskem in nikjer drugod« J. TEPPEY Prazničen teden občine Krško Pred vrati je praznik krške občine — Letos bo praznovanje še posebno slovesno i trajalo teden dni. 27. junija: igra ob 19. uri v Domu »Svobode« v Krškem spev »Pri belem konjičku«. Gostuje DPD »Svoboda« Sen 28. junija: ^. ob 10. uri — osnovna šola Podbočje: otvoritev stave »50 let SKOJ«; v0. ob 16. uri — Ravni pri Velikem Trnu: otvorite dovoda; 29. junija: x^nike; ob 10. uri — Brestanica: otvoritev bencinske crp« ob 17. uri — Smednik: otvoritev vodovoda; 30. junija: , ^iptia ob 10. uri — Kostanjevica: proslava 10-letmce pooJ*’^ »Splošno kleparstvo« in otvoritev novih pošlo prostorov; ob 10 .uri — Kostanjevica: otvoritev mednarodneg® simpozija kiparjev FORMA VIVA; dej ob 18. uri — galerija Krško: otvoritev razsta akademske kiparke Vladimire Stoviček; ob ^ 10 Airi — Krško: otvoritev pekarne DE »lmper>al v sestavu živilskega kombinata »ŽITO« Lom ;n turističnim lo-W uni^o 8®anjem v lovišča se 2ei VarVju roparic, ki so delajo vr,afmn°žile. tako da h>«to»S^kodo “>vceni K. Z. ^tani; nastop učencev ^sdiljTv Š°la BožtanJ Je ^°vitev m ?edeUo pravo po-**nci So a|e olimpiade: u-^tvui domačemu ^davni ’ 80 izvedli na ^lici tfaiSv olmiPiadi S Pa so Se ? sl°ves^I tmau^ Je bila — hr ;podelitev priz- pl°m * značk, di- sPnčeval. - P0dtc'nski "ne“ za 'a*itev kruha odločen .sklep zasedanju le pa pripravljajo kulturni spored. Organizatorji vabijo čimveč udeležencev, pismeno pa so še posebej povabili voditelje ljudske vstaje, ki so sodelovali na prvih partizanskih napadih na Bučko. Pričakujejo udeležbo tudi iz soesd-nj ih občin, saj so ob prvem napadu na Bučko pred 29 leti sodelovale tudi mokrono-ška, novomeška in brežiška četa. Krajevna organizacija ZB pripravlja za ta dan tudi odkritje prapora. Za pomoč je zaprosila več delovnih organizacij, vendar so se doslej le nekatere odzvale vabilu. Na Bučki pričakujejo, da bodo druge še prispevale. K. Z. Tretjina vzorcev vode neprimerna Pregled vodnih virov na območju sevniške občine je pokazal, da obstajajo dokaj-šnje nevarnosti okužb. Na predlog sanitarne inšpekcije je bilo bakteriološko pregledano 30 vodnih vzorcev in kar 9 med njimi je bilo neprimernih. Tudi sicer zelo naglo naraščajo naloge sanitarne inšpekcije, ki ugotavlja, da ne zmore vsega dela in da ji zmanjkuje časa za nujno potrebne preglede. Tržišče: tekmovanje mladih gasilcev V nedeljo je bilo v Tržišču tekmovanje pionirskih in mladinskih gasilskih desetin iz sevniške občine. V prvi skupini pionirjev je zmagala desetina iz Loke, v drugi skupini pa desetina iz Sevnice. Med ‘mladirfci so prvo mesto osvojili Boštanjčani, ki so brezhibno izvedli tro-delni napad. Zmagovalci so prejeli plakete in diplome. A. 2. NAČRTI KOVINSKEGA PODJETJA Nič več odvisni od vremena Zagotovljen je denar za lastno proizvodno dvorano, kjer bo podjetje zaposlilo čez 100 ljudi v ne- i? itajoSMrie u“rj6v’ »ćolflćor ’podjstje potre. 2ahtevelr\t'51 itfaf buje za gradnjo proizvodne v Sevn; • ^er*a ran1 r ,u dvorane, ki bo, kot predvide- hfiH,:. . ^ POfirni.:. da l • r»r%mAnil„ nravi Morda se čudno sliši, vendar trditev m daleč od resnice. Proizvodnja sevniškega Kovinskega podjetja je odvisna od vremenskih razmer, malone podobno, kot je z delom v kmetijstvu. Podjetje namreč nima pokritega prostora za svoje delo, njegovi kovinski izdelki nastajajo pod milim nebom, ki je predvsem letos večkrat prav muhasto motilo proizvodnjo. Odkar je na zadnji seji občinska skupščina izglasovala jamstveno izjavo za najetje 530.000 dinarjev posojila pri celjski banki, je skupaj s tem zagotovljeno 1,6 milijona di- podjetje. Z gradnjo proizvodnih prostorov je predvideno, da se bo število zaposlenih sčasoma povečalo od sedanjih 46 na 103 delavce, poslovno. sodelovanje s Strojno tovarno Trbovlje pa zagotavlja, da bo tudi v prihodnje zanje dovolj dela. M. L. 2ki 50 -fcraj r »ttefje^ kn^°m Od- ki oskrbuje k&i "C1- Osti*:- prernalo ute-Je 5° ^aj vprašanje, Z k| zaJfJ*renilo podiet- d« ta Je podjetij lz8ubo. Skupšči-Podra/itev pa- ~v krWElka in paki- »»4n^dar ie tf83 s,adkor-!**} w * «o tam le za bomo vajo, pomenila pravi preporod za ta delovni kolektiv, ki je v minulem gospodarskem letu dosegel naj večje povečanje dohodka med vsemi podjetji. Dograjena bo v prihodnjem letu. Sevnici bo z razvojem konfekcijske industrije v prihodnje še bolj manjkalo delovnih mest, zato želi skupščina Se posebej podpirati razvoj podjetij, kd presečno zaposlujejo moške, kot je to Kovinsko Pripravljenost, kje si? Veliko besed je že bilo izrečenih in veliko črnila porabljenega na račun ceste Primštal~Kal, ki jo gradijo nič manj kot eno desetletje. Pravzaprav se je vse skupaj zavleklo, ker je zmanjkalo denarja za en sam kilometer cestišča. Prizadeti ljudje so ob pozivih vseskozi zagotavljali, da so pripravljeni sodelovati. To je trajalo vse dotlej, dokler se ni posrečilo zbrati denar, Zdaj pa, kot da se ceste branijo, navdušenje je, kot kaie, splahnelo. Sevniki S’jftS pov>ro6iu u Wr?Lbil» v ■J?°v4tevl,u. Vsa fckil* jma^wnwn »*U>r-tretjina sLJi* Je> 114 s« z °bCinl večja, 6« \^**'8klh oro P°*rtvo- iA™T4'1Dokl«- K TOfSk- - iH »radi nr ^55° * hni ije več erami iS^Saje v Srda- Občini moKCK-o primor- r »se*— uuo Irti. » >- m *n2.£ prom« PABERKI privabljajo nizke cene, omogo6i, da kar dobro poslujejo. Tudi domače gostinsko podjetje t celoti, kamor spada ta obrat, je lani dobro ko* podarilo: celotni dohodek je povečalo Ka 41 odst., dohodek pa za 36,5 odst. ■ POPRAVEK DVAKRAT PADI.!. Po podatkih občinske uprave se Je lani v sevniSkl občini prijavilo za voeniSki izpit 291 kandidatov, ki *o izpit opravljuli 745-krat. To pomeni, d« je v povprečju vsak kandidat dvakrat padel, preden Je naredil izpit. V občini je zdaj te precej 6ez 2.000 vodikov motorih vozil. ■ u.otoviim: IJV. Uprava Javne varnosti iz Celje poroča, da je na območju sevniSke občine »na delu« 29 klateSev, prostitutk ln pretepačev, ki 90 skoraj vsi te imeli opravka s to službo, število niti ni majhno. ■ št: VEČJE POMANJKANJK. Ce se bo tako nadaljevalo, se v prihodnjih lotih obeta te veftje pomanjkanje obrtnikov storitvene dejavnosti. Obrt odjavljajo obrtniki krojačke, čevljarske in ko-vaftke obrti, mladi ljudje pa se nočejo zaposlovati v teh poklicih. Mod novimi obrtniki, ki proaijo za dovoljenje, Je največ avtoprevoznikov. ■ KMKTJK ČAKAJO. Poročali smo o konkurenčnem boju dveh mlekarn nt območju Šentjanža, Krmelja ln Trčite«. Ta te vedno traja. Kmetje pravijo: »Počakali bomo do plačila, da bomo videli, koliko bo kdo plačal in kako resne so njegove obljube.« Torej: potrpljenje do konca meseca. ■ POVEČAN IZVOZ. Konfekciju Usca Je lani povečala iitvo« 17 odstotkov. Večino izvoza Je bilo usmoiJa v flvloo ln lt«-•ijo — skupno 7C odsU>tkov. Leto dni za srednjeročni program Srednjeročni program razvoja sevniške občine mora biti izdelan do junija prihodnje leto, je bil sklep zadnje seje sveta za gospodarstvo in finance. Olani sveta so Uidi sklenili, da bodo program naredili v občini sami, za kar bo potrebno imenovati več komisij, Iti bodo obdelovale posamezna področja. Delovnim organizacijam so že poslali vprašalnike, katerih namen je dobiti različne podatke, vendar vse Se niso poslale odgovorov. BARVNI TELEVIZOR! Prodajajo jih v ELEKTROTEHNI v Sevnici. Pohitite, imeli ga boste prvi v naAem malem kraju. Pri ELEKTROTEHNI kupujte tuđi vc.dnoinstalacijski in elektroinstalacijski material, obložne in podne ploščice in vso opremo r* gospodinjstvo. Malo je pri nas tako prijetnih kotičkov, kot je mirna okolica mirenskega gradu z naravnim kopališčem. Odkar je dno obloženo z betonskimi ploščami, deloma pa s peskom, je topla voda tudi čista in zadovolji tudi najbolj zahtevne kopalce. Kopališče ima urejene sanitarije in tuš. (Foto: Legan) JUHEJ, JUHEJ, POČITNICE SO TU! Morje in Kolpa za naše tabornike Letos bodo taborniki čete »Sivih jelš« taborili v Strunjanu - Pri Adlešičih ob Kolpi je izbran prostor, kjer bo urejeno taborišče Ko se zemlja in voda ogrejeta, ko komaj čakajo na zadnje zvonjenje šolskih zvoncev, se tabornikov loti nemir: kam in kdaj bomo šli. Pravijo, da kdor enkrat okusi radost pravega taborjenja, sproščenega, a vendar discipliniranega življenja v naravi, ta bo vedno znova želel na tak način preživeti svoj prosti čas. ' , do prostor za taborjenje do prihodnje sezone opremili, v nekaj letih pa bo, kot so zagotovili Črnomaljci, do Adle-šičev vodila tudi asfaltirana cesta. M. L. četa »Sivih jelš«, ki razen trebanjskih tabornikov združuje tudi ljubitelje narave z Mirne in Šentruperta, je že vrsto let najbolj delavna specializirana organizacija. Njenih članov je več kot za četo, za pravi »bataljon«, okoli 150 po številu. Njeno delo in uspehe poznajo tudi.drugod. 15 pohval in tri srebrne taborniške znake — Francu Petelinu, Dušanu Mežnaršiču in Nacetu Sili — je pred kratkim podelila republiška zveza ta. Mirna: v soboto balinarsko prvenstvo V soboto, 27. junija, bo na Mirni občinsko sindikalno prvenstvov balinanju, .ki ga» prireja občinski sindikalni svet. 2e na dvah dosedanjih prvenstvih je prehodni pokal osvojilo moštvo KPD Dob, ki upa, da ga bo tokrat osvojilo v trajno last. KPD Dob je edina delovna organizacija v občini, ki načrtno podpira športno dejavnost, so ugotavljali na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta v torek, 16. junija, ko so sklenili poživiti sindikalno športno udejstvovanje, še poprej pa ugotoviti, za katere dejavnosti se zanimajo člani sindikatov. SZDL: osemletka v Šentrupertu naj ostane Izvršni odbor občinske konference SZDL Trebnje je v četrtek obravnaval predlog, po katerem naj bi učence višjih razredov osnovne šole Šentrupert prešolali na osnovno šolo na Mimi. Ko je tehtal prednosti in slabe strani selitve, je ugotovil, da cela vrsta stvari govori proti spremembi, in je zato enoglasno izoblikoval stališče, naj ostane pri starem. Podobnega mnenja je bil tudi svet za izobraževanje in kulturo, ki se je zaradi tega sestal v torek ter občinski komite ZK, ki je zasedal v ponedeljek. Ogla&ujtfe v DL borniških organizacij v znak priznanja ob 10-letnici obstoja čete »Sivih jelš«. In kam letos? Okoli 80 tabornikov bo zadelo šotore in taborniško opremo na rame in se nastanilo v Strunjanu, v prijetnem kraju ob morju, kjer bo trebanjska ottčina imela lasten prostor za taborjenje. Začetek letošnjega tabora je predviden za 6. julij. Stalen prostor za taborjenje pa občina ne bo imela samo na morju, temveč tudi ob Kolpi, naši najtoplejši reki. Prejšnji teden si je v spremstvu predstavnikov črnomaljske občine skupina iz Trebnjega izbrala zelo lep prostor pri Adlešičih te dni so se sestali budi z lastnikom zemljišča zaradi podpisa kupne pogodbe. Ob denarni pomoči sindikalnih organizacij in občinske skupščine bo- Spricevalo kraja Trebnje bo v soboto doživelo kulturni dogodek, pomemben za vso Slovenijo in še čez njene meje: v obeh avlah osnovne šole bo odprta velika razstava del slovenskih likov-nih samorastnikov, ki jo je pripravil trebanjski Tabor. Kako slabo spričevalo »prizadevanja« celotnega kraja daje zato zunanji videz, ici ga je Trebnje imelo te dni! Po parku, ob cestah in zelenicah ter okoli poslopij je ležal papir in drugi odpadki, kot da je samo po sebi umljivo, da spadajo tja. Ostane upanje, da bo Trebnje drugačno vsaj v času razstave... TREBANJSKE IVERI ■ STO DINARJEV NA ZAPOSLENEGA. Svet krajevne skupnosti Trebnje Je razposlal delovnim organizacijam na svojem območju pogodbe, po katerih naj bi le te prispevale za potrebe krajevne skupnosti po sto novih dinarjev na zaposlenega. Prav bi bilo, da se vse delovne organizacije odzovejo tej akciji. Za zgled Je lahko Mirna, ki je na ta način zbrala precej denarja, kar je pripomoglo do znanih mirenskih pridobitev. ■ CVETJE ZA VOZNIKE. V sredo so učenci trebanjske osnovne Sole z naročji nageljnov v KpremMvu miličnika ustavljali motorna vozila in izročali cvetje voznikom ter jih na ta način spominjali na dan prometne varnosti. To so naredili na pobudo občinske komisije za vzgojo in varnost v prometu. ■ MONTAŽNI VRTEC: VELIKI CiARER. Krajevna skuDnost Veliki Gaber, ki za potrebe kraia nima primernih nrostorov, ie za ne« kaj več kot 20.000 dinarjev kupila stavbo, ki so jo ob nomoči občine v Trebnjem -oostavili anele&kl mladinci, pa zaradi tehničnih po manikliivosti ni primerna za ot-roSko varstvo. V Volikem Gnhni bodo stavbo unorahili delno zn potrebe Sole, delno na za kraievre orea^ncije. V kratkem jo brtdo preselili. m POSTVU PRI ST*«I SOM. V delu so načrti za avtobusno no-sta to v Trebniem, ki bo na nro-storu stnro osnovno Solo in unrayn>m nosloniem kmetiisVe za-rinioe Trf>bnie. Da bodo imeli avtobusi več nrostora za obračune, ho občina od^unita del zemliiSča, ln«* pn«'iln*> Onara. m P*lf!*»miFIO POMOČ. Pr!-jmrievnl p rndHelii stanovaniskih hlS v novem naselju Stari trg so doslej prispevali za gradnjo komunalnih naprav ie skoraj 100.000 dinarjev. Delo je v glavnem ie končano, manjka le Se kanalizacija, za katero so po skupnem dogovoru posamezniki pripravljeni prispevati po 1.500 dinarjev, razen tega pa Se prostovoljno delo. Pri tem računajo na pomoč krajevne skupnosti oz. občinske skupščine. (P. J.) ■ BARAKA NAPRODAJ. Zaradi gradnje novih proizvodnih prostorov v podjetju Kemooprema bo treba v kratkem umakniti leseno barako, v kateri dela zdaj uprava podjetja. Barako, za katero je ie več interesentov, bodo prodali, up-rava podjetja pa bo dobila začasne prostore v stari proizvodni dvo-rani. V načrtu je gradnja novih upravnih prostorov. ■ NESKLEPČNI. V petek popoldne bi se v Trebnjem morala sestati občinska komisija za turizem, ki naj bi obravnavala vrsto aktualnih vpraianj. Seje pa se je udeležilo le nekaj članov, zato je bila prestavljena na ta teden. ■ NEUPORABNO • KOPALIŠČE. Kopališče' na Temenici Je na debelo zasuto z rečnim blatom, po bazenu se je razraslo vodno rastlinje, tako da Je za kopanje povsem neuporabno, čas bi bil, da bi poskrbel zanj, saj ga je potrebno temeljito očistiti, k čemur bi lahko kaj pripomogla tudi domača mladina. TKLBANJSKE NOVIČK ★ — 25. VI. 1970 Miran uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LIST || Ustanovili so jamarski klub Tudi bruhalnike in požiralnike Rinže bi morali raziskati - Zavarovati človeške ribice, ki so preživele zastrupitev z gnojnico Cene v Kočevju in Ribnici I Pretekli teden so veljale v trgo-I vinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene: Pred kratkim so v Kočevju ustanovili Jamarski klub. Jamarji so sprejeli še program dela in predračun za letos ter pravila kluba. Za svojega predsednika so izvolili Jožeta Goloba, za tajnika pa Dušana Tošaja. Kočevje Ribnica Ustanovnega občnega zbora, ki je bil 26. aprila, so se udeležili in sodelovali v razpravi med drugim tudi predsednik Društva za* raziskavo jam Slovenije dr. France Habe, predsednik Turističnega društva Kočevje Karel Rigler, predsednik Planinskega društva Kočevje Jože Adamič, dobitnik prvega zlatega znaka Društva za raziskavo jam Slovenije Ivan Dolar, predsednik Jamarskega kluba Ribnica Prane škrabec in še nekateri. Zanimivo je, da na občnem zboru ni bilo predstavnikov obeh podjetij, ki sta se zelo resno začeli ukvarjati s turistično dejavnostjo: AVTA Kočevje in Združenega KGP. V delovnem programu za letos so jamarji predvideli, da bodo v maju dokončali markacije že znanih jam in raziskovah jame ter brezna v okolici Smuke. Junija bodo nadaljevali z deli v črni jami, julija bodo raziskovali jame na Mestnem vrhu, avgusta pa v Rogu in pri Spodnji Bilpi. V septembru si bodo ogledali jame in brezna, na katere so jamarje opozorili občani. Oktobra bodo opravili še nekatera dela v šohenski, Cmi in Vodeni jami. 2al pa zaradi skromne dotacije letos ne bodo mogli raziskati bruhalnikov in požiralnikov Rinže. Prav to delo pa je za Kočevje in okolico izrednega pomena, saj bi bilo osnova za kasnejša dela v zvezi s preprečevanjem poplav. Komaj pred nekaj leti je namreč narasla Na vrsti so ženske V Kočevju so se 19. junija začela predavanja v zvezi z obrambno vzgojo pribival-stva. Trajala bodo do 7. julija. Obvezna so tudi za ženske od 16. do 65. leta. Okvirne teme štirih predavanj so: narodna obramba in civilna saščita, radiološka, biološka in kemična napadalna sredstva, psihološka vojna in osnove prve pomoči. Zaradi velikega števila prebivalstva bodo vsako predavanje 6 do 7-krat ponovijo, saj je dvorana šeškovega doma premajhna, da bi sprejela vse poslušalce hkrati. Pohvalno je, da so tudi ženske zelo resno vzele predavanje o obrambni vzgoji. Rinža povzročila mestu precejšnjo škodo. Na občnem zboru so se pogovorili'še o ostalem svojem delu, kot je zaščita človeških ribic, sodelovanju s planinskim in turističnim društvom, pa tudi podjetji, ki delajo na področju turizma — seveda predvsem s tistim, ki bo za delo jamarjev pokazalo zanimanje. krompir sveže zelje kislo zelje cvetača grah stročji fižol fižol v zrnju čebula česen solata kumare paradižnik korenje peteršilj jabolka breskve marelice češnje limone pomaranče (cena v din za kg) 2,10 1,90 5,10 2,10 3,70 5,35 5,10 6,00 — '5,80 12,15 2.70 5.70 6,00 6.70 5,tf> 1,85 6,30 4.40 6,60 4,55 4.40 jajca (c. za kos) 0,62 6,10 6,10 13,00 2,80 6,00 9.70 6.70 5,50 1.70 5.70 4,50 0,62 Večina prispevala za otroke Kolektivi omogočili letovanje zdravstveno' in socialno ogroženim otrokom iz* občine Kočevje Občinski odbor Rdečega križa Kočevje je organiziral zbiranje denarja za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Doslej so prispevali: ZKP 531,65 din, Ljubljanske mlekarne 42,85 din, ITAS 402,15 din, TRGOPROMET 227 din, AVTO 198,30 din, LIK 378,80 din, TISKARNA 60,90 din, MELAMIN 246,30 din, INKOF 232,35 din, ELEKTRO 337,25 din, Služba družbenega knjigovodstva 90 din, KBH 74 din, ZIDAR (samo ena pola) 78.00 din. TRIKON 278,60 din, Občinska skupščina 298,00 din. Vodna skupnost 84,00 din, Zdravstveni dom 427,70 din, KOVINAR 59,35 din, OPREMA 145,20 din, Cestno podjetje 135 din. Pošta 70 din, Stanovanjsko podjetje 132,50 din, Komunalni zavod za socialno zavarovanje 60 din, Osnovna šola 270 din. Gimnazija 50 din, Dom Dušana Remiha 40 din. Vzgojno varstveni zavod 67 ■ din, DINOS 20 din, Delavska univerza 10 din, PETROL 16 din, NAMA 190 din, LEKARNA 70 din, SNEŽNIK-Kočevska Reka 1.333 din, RUDNIK 473,90 din, Posebna osnovna šola 55,1» din. Skupno je 35 podjetij in ustanov prispevalo 7.185 din. Občinski odbor Rdečega križa ni dobil prispevkov samo še iz 4 delovnih organizacij, ki jim je poslal zbiralne pole, in iz nekaterih obratov ertega podjetja. Vendar računajo, da bodo v teh dneh dobili tudi prispevke teh zamudikov. RK se iskreno zahvaljuje vsem dosedanjim in bodočim darovalcem. Hkrati jim Sporoča, da bo ves ta denar porabljen samo za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok iz kočevske občine. Letovanje bosta organizirali občinska Zveze prijateljev mladine in TIS Kočevje. J. P. Zbirali so za socialno ogrožene Lani in letos so mladi člani RK iz Kočevja zbirali za letovanje socialno ogroženih sošolcev - Njihova organizacija je prejela priznanje Pred kratkim je predsednik občinskega odbora Rdečega križa Kočevje dr. Miha Petrovič priredil sprejem zgi najboljše mlade člane RK iz vseh osnovnih šol. Ob tej priložnosti je podelil tudi priznanja za posebno uspešno delo organizacijam mladih članov RK na osemletkah v Kočevju in Vasi-Fari. Tokrat vam predstavljamo organizacijo mladih članov RK iz kočevske šole. Organizacija Mladih članov Rdečega križa osnovne šole Kočevje je dokazala, da zasluži priznanje, saj so njeni člani zbrali lani v tednu Rdečega križa 1620 din za 9 zdravstveno in socialno ogroženih otrok iz Vasi-Fare in Koprivnika, ki so letovali z organizacijo Zveze prijateljev mladine v Rovinju. Petim otrokom je bila plačana vsa oskrba, dvema polovična DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ ZA ZAKLJUČEK poletne gledališke sezone je uprizorilo v Kočevju Mestno gledališče ljubljansko Heoiingwayevo delo »PETA KOLONA«. ■ ■ ■ KLJUB SKRAJNO SLABEMU VREMENU so že pričeli ob sobotah in nedeljah prihajati prvi izletniki. Z avtobusom se je preteklo nedeljo pripeljalo tudi 45 upokojencev iz Tabora v Savinjski dolini. Ogledali so si muzej NOB in dom telesne kulture. Večina jih je bila v Kočevju prvič. Z izletom 80 bili zelo zadovoljni. ■ ■ ■ SKORAJ NEOPAZNO je Sla v Kočevju mimo slovenska akcija »Teden prometa«. V Kočevju pa niti ne znamo narediti reda v prometu. Čakamo nesreč, potem pa iščemo krivca. ■ ■ ■ ODNAŠANJE STEKLENIC ia gostinskih lokalov in njihovo razbijanje po pločnikih Je prišlo objestnežev v Kočevju že kar v navado, Tak množični podvig je bil, ko so praznovali osmi razredi osnovne Bole konec pouka. ■ ■ ■ SODOBEN STROJ za prodajo sladoleda Je postavljen pred vhodom ▼ veleblagovnico NAMA. Dekle, ki streže stroju, je povedalo, da iztrži dnevno nad 1.000 KOČEVSKE NOVICE io dinarjev. Ta denar nanesejo večinoma otroci, čeprav Se ni hude vročine. To je lepa vsota, ki kaže, da le še nismo tako na koncu z denarjem, kot često tarnamo, če gre za kakšen samoprispevek, pomoč društvom ali za kaj podobnega. ■ ■ ■ ODPRTO PIVO točijo v Kočevju edino v gostinskem obratu ROG, s čimer je zelo ustreženo ljubiteljem hladnega piva. ■ ■ ■ KOMISIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA Kočevje za ocenjevanje pvetja, ureditve vrtov, balkonov in okenskih polic bo začela delati. Ocenjevala bo preko vse sezone, da bo zajeto obdobje cvetenja raznih cvetic in okrasnega grmičevja. Pozno v jeseni pa bo 'dala ocene, na podlagi katerih bodo potem razdeljene društvene nagrade in priznanja. ■ ■ ■ ZANIMIVOST KOČEVJA je tudi, da je nova osnovna šola oddaljena manj kot 300 m kar od sedmih gostiln, vinotočev, slaščičarn in bifejev. ■ ■ ■ VEDNO VEČ poni motorjev je po kočevskih ulicah. Vozijo jih celo otroci. Z nepotrebnim »važnim« prevažanjem po mestu in sprehajališčih ogrožajo promet, posebno pešce. Ali za ta vozila ni predpisov? Saj dosežejo veliko brzino in, sp za promet nevarna, posebno če z njimi upravljajo neizkušeni 'otroci, čudimo se staršem, da to dopuščajo. Ali se ne zavedajo posledic in odgovornosti za škodo, ki Jo zovzročajo mladoletni otroci? in dvema delno. Ostalo je doplačala temeljna izobraževalna skupnost. Mladi člani Rdečega križa so izvedli tudi 20-umi tečaj prve pomoči. Izpit je opravilo 16 mladih članov. Sest u-deležencev tega tečaja se je udeležilo medobčinskega tekmovanja v prvi pomoči v Ljubljani in doseglo tretje mesto. Organizacija Mladih članov skrbi tudi za higieno v razredih in šolskem okolišu. Tudi v letošnjem tednu Rdečega križa so bili mladi člani zelo prizadevni, saj so v svojem prostem času spet zbirali prispevke za letovanje socialno ogroženih otrok. V minulem letu so sodelovali tudi pri akciji zbiranja oblačil in obutve. Predvsem so raznašali obvestila o akciji, dežurali na zbirnih mestih in pomagali zbrano blago uskladiščiti. Skromna izbira hrane Proslava slovenskih in hrvaških borcev, kj je bila 14. junija v Banji Loki, se je kljub kujavemu vremenu udeležilo okoli 4 do 5 tisoč ljudi. Hrano za udeležence proslave sta kuhali dve vojaški kuhinji, pripravljala pa jo je tudi skupina HOTELA PUGLED iz Kočevja. Vse kaže, da so gostinci preveč računali na slabo vreme, saj je bilo tistih 7 odojkov, ki so jih pripeljali pečene iz Kočevja, v hipu razprodanih. Na izbiro so ostali nato le še ražnjiči in čevapčiči. Na srečo so se znašli okoliški zasebni, gostinci, ki ,s*o z^ to priložnost spekli jagenjčke In odojke. Glasbena šola v Ribnici je pred kratkim organizirala javen nastop. Uspele prireditve se je udeležilo veliko poslušalcev. Na fotografiji: učenci glasbene šole s predavatelji po končanem nastopu (Foto: Drago Mohar). Tudi za ceste mehanizacijo KOMUNALA naj si oskrbi stroje za vzdrževanje cest - Cestarje zadolžiti za posamezne odseke Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 15. junija, so bile posebno zanimive razprave o poročilu o izvršenih sklepih zadnje seje, o delu KOMUNALE, o novih cenah za meso, kruih in vodo in pri točki vprašanja odbornikov. Ko so razpravljali o delu KOMUNALE in vzdrževanju občinskih cest, so ugotovili, da vzdrževanje cest ni boljše, kot je bilo v preteklem obdobju, ko je bila KOMUNALA se enota Stanovanjskega podjetja. Slabosti so še: slab kvalifikacijski sestav kolektiva, pomanjkljiva mehanizacija in težave pri zaposlovanju delavcev, ko na cesti ni primerne ga dela. Razveseljivo pa je, da sedaj KOMUNALA le ne posluje z izgubo, kot so ji prerokovali nekateri, ampak je v drugi polovici preteklega leta ustvarila 36.000 din dobička. V razpravi so ugotovili, da skupinsko delo cestarjev ni primemo. Preden skupina na svojem odseku popravi vse ceste, so odseki, ki so jih začeli najprej popravljati, spet popolnoma uničeni. Zato je Gasilci tekmujejo Občinska gasilska zveza Ribnica . organizira območja tekmovanja med gasilskimi društvi v občini. Društva, ki bodo na teh tekmovanjih dosegla prvo mesto, bodo tekmovala med seboj za prvo mesto v občini. Najboljše gasil--sko društvo bo nato tekmovalo na področnem gasilskem tekmovanju. Med prvimi v občini so tekmovali gasilci z območja Sadražice. Prvo mesto je osvojilo gasilsko društvo Vinice — Zapotok. , —r Praznovanje dneva borca 4. julija se bodo ribniški borci, predvsem iz sodraške krajevne organizacije Zveze borcev, udeležili srečanja borcev Notranjskega odreda ki bo v Postojni. 5. julija pa bo v Ribnici tradicionalni rokometni turnir dneva borca. Na turnirju bodo sodelovala rokometna moštva iz Krmelja, Brežic, Ribnice in »Slovan« iz Ljubljane. OO ZZB NOV Ribnica je sedaj v lasti rokometašev iz Krmelja. Sestanek stanovalcev Pred kratkim je bil v Ribnici sestanek stanovalcev, ki stanujejo v stavbah splošnega ljudskega premoženja, in predstavnikov stanovanjskega podjetja. Razpravljali so o gospodarjenju s stavbami družbene lastnine, vzdrževanju, najemnini in drugem. Stanovalci se niso strinjali s predvidenimi novimi dajatvami: da naj bi namreč še posebej plačevali prispevek za čiščenje prostorov, odvoz smeti itd. Sestanek je bil koristen, prav tako izmenjava mišljenj, Oboje bo lahko koristilo. tako stanovalcem kot stanovanjskemu podjetju. bilo predlagano, naj bi uvedli skupinsko delo le enkrat na teden ali nekajkrat na mesec, v ostalih dneh pa naj bi delal vsak cestar na svojem odseku. KOMUNALA pa si bo morala priskrbeti za boljše vzdrževanje cest tudi primemo mehanizacijo. Nekaj naj bi imela svoje, drugo pa naj bi si sposojala pri Združenem KGP, ki bo tudi kupilo nekatere stroje za vzdrževanje svojih cest. Seveda pa bodo stroji zahtevali sposobnejše in bolj kvalificirane delavce. Zdaj namreč KOMUNALA zaposluje v mnogih primerih delavce, ki niso več primerni za druga dela, zato njihova storilnost ni zadovoljiva. J. P. Zanimiv razgovor V Sodražici se je 8. junija mudil pomočnik zveznega sekretarja za informacije in član republiške konference ZKS Lojze Skok. Odgovarjal je na vprašanja' komunistov v zvezi z nalogami in delom Zveze komunistov in Socialistične zveze, nato pa še na vprašanja o’ dogajanjih v svetu. Udeleženci razgovora so bili z izvajanji in tolmačenji tovariša Skoka zelo zadovoljni in si takih srečanj še želijo. -r Še en stolpič Stanovanjsko podjetje v Ribnici bo na Prijateljevem^ trgu v Ribnici začelo letos graditi še en stolpič. Tako bo dobil ta trg zaokroženo celoto. Sicer pa je gradbena dejavnost v Ribnici, zelo razgibana, predvsem zaradi zasebne gradnje. Vsi grad-, binci, družbeni in zasebni,’ imajo dovolj dela. . -■ * --v . RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ ■ ■ »IZDELOVANJE RIBNIŠKIH ZOBOTREBCEV je, kot kaže, pri nas nazadovalo. Sem pa tja najdeš še kakšne »črepinje iz Lončarije« ali pa »drobiž iz Ortneka«. Seveda ne more sloneti »izdelava« zobotrebcev samo na enem izdelovalcu, saj ne more ustreči velikemu povpraševanju, posebno, če so dobro »ošiljeni«. ■ ■ ■ RAZPASLA SE JE nova moda — dirkanja s kolesi po pločnikih. Se malo, pa bodo pešci izrinjeni na cesto. Kaže, da kolesarjem niso povšeči kocke. Iščejo asfaltirano podlago. Celo mopedisti se poskušajo ugnezditi ria redkih “ ‘ ikih. ribniških pločnikih. Čudno, da pristojni to pustijo! ■ ■ ■ SE VEDNO KRASIJO turistično Ribnico pestri plotovi iz bodeče žice. Mesec čistoče v Ribnici je mimo, lice Ribnice pa se ni spremenilo. ■ ■ ■ ZAPISALI SMO ZE: »Zbor volilcev Je sklenil: vsaj peš prehod od stolpičev v trgovski del Ribnice!« Posledice tega sklepa so uničujoče. Pirkovičeva je napravila dragocena železna vrata in zaprla prehod pri »čistilnici«. Tudi Kramarček je prehod simbolično zagradil. Trgovsko podjetje JELKA je postavilo plot pred restavracijo in zaklenilo vrata poleg zelenjave. Bukovčanov Tonček, gradi in zaklepa, da se kdo iz stolpičev ne bi pretihotapil skozi. Kramar je zagradil stezo, ki so jo stolpničarji napravili v Struško ulico, še sreča, da Zuk ni nič zagradil! ■ ■ ■ PA SE PESNIŠKI ZOBOTREBEC — Listal sem listič Dolenjski, pregledal sem ribniško stran: od prve številke po vrsti — čaka občan na odgovor zaman ... ■ ■ ■ STRELA UDARILA V HLEV — Nedavno je divjala nad sodraško dolino huda nevihta. Strela je udarila tudi v hlev Jožeta Moharja z Gore nad Sodražico in ubila dve kravi, škoda je precejšnja. ■ ■ ■ VIŠJE CENE ZA MESO, MCRUH, MLEKO IN VODO — Na zadnji seji občinske skupščine. Ribnica so po dolgotrajni razpravi in dvakratnem glasovanju sprejeli predlog o višjih cenah. Cmi kruh se. Je podražil na 1,55, beli pa na 2,40 din za kg. Nove cene mesu. veljajo že dolgo, zato so Jih odborniki samo potrdili. Pasterizirano mleko stane po novem 1,60, navadno pa 1,20 din liter. Voda je dražja povprečno za 25 odstotkov. ■ ■ ■ V JESENI SAMO 5 DNI POUKA — Tudi v ribnišld občini bodo v novem šolskem letu poučevali na vseh šolah pet dni v tednu, tak je sklep zadnje seje občinske skupščine. Soglasje k sklepu mora dati še temeljna izobraževalna skupnost. Za uvedbo pet- dnevnega delovnega tedna so se v veliki večini izrekli tudi starši. ■ ■ ■ V LOŠKEM POTOKU IMAJO ZDRAVNIKA — V zdravstvenem domu v Loškem potoku je spet vse v redu. Te dni so dobili novega zdravnika, ki so ga ljudje pričakovali že več mesecev. ■ ■ ■ SKORO NI MINIL DAN. da Ribnice ne bi obiskali mladi izletniki iz raznih krajev Slovenije. Za mladino je najzanimivejši ribniški grad, v katerem je etnografski muzej .z znamenito suho robo. ■ ■ ■ MANJKA CEMENTA — Kakor v drugih krajih tako tudi v ribniški občini manjka cementa. To občutijo posebno zasebni graditelji, ki so zato v zaostanku z gradnjo. Zelo veliko je tudi' povpraševanje po zidarjih, ker je takih obrtnikov v- ribniški občini malo. ... . ■ ■ ■ ZA GRADNJO VIKENDA, na -Travni gori je občinski odbor Zveze borcev Ribnica imenoval režijski odbor. Vikend bo imel 8 do 10 ležišč: Borci pričakujejo za gradnjo pomoč delovnih organiza dj in posameznikov, pa tudi sa-' mi bodo prostovoljno delali. ■ ■ ■ BOLJ SEZNANJEN bi moral biti sekretariat OO ZZB z delom upravnega odbora sklada za dodeljevanje kreditov za gradnjo stanovanj borcev. Borci so zahtevali, naj na sejo sklada vabijo tudi njihovega predsednika. Upravni odbor sklada je dobil tudi predlog, naj bi do 200.000 din izločili za rezervo, ostali denar pa, bi vezal na banki. Rezervo bi lipo-. rabili za posojila prosilcem, ki potrebujejo manj denarja za popravilo stanovanjskih hiš. ■ ■ ■ OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV V RIBNICI — 17. maja je bil v Ribnici občni zbor upokojencev, na katerem so poročali o delu in uspehih društva v zadnjih dveh letih in izvolili nove odbore. Za predsednika društva so izvolili Janeza Miheliča, za tajnika Eda Kržana, za blagajnika pa Marka Logarja iz Ribnice. Staremu odboru so Izrekli priznanje za uspešno delo. Sklenili so, da bbdo imenovali tudi novo komisijo za reševanje stanovanjskih vpraštuij, ki so na tem območju zelo pereča. Sklenili so, da sl bo tudi novo vodstvo prizadevalo preskrbeti klubske prostore, ki Jih društvo nujno potrebuje. Navzoči občinski predstavniki so obljubili pomoč pri reševanju vprašanj upokojer* cev. R E S E T O Folklorna skupina iz Bojancev na nedeljskem jurjevanju. Mutasto kolo še danes zaplešejo tako, kot so ga v davnini stari Sloveni. (Foto: Ria Bačer) NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE V ČRNOMLJU Samo govorjenja o kmetijstvu so odborniki že precej naveličani Črnomaljski odborniki so glede razvoja kmetijstva dali vso podporo stališčem občinske konference ZKS - Želijo tudi več sodelovanja med odborniki, krajevno skupnostjo in občinsko skupščino V petek, 19. junija, je v črnomaljski občinski skupščini tekla razprava o kmetijstvu in gozdarstvu, o vlogi krajevne skupnosti v današnji družbi ter o novih združevanjih v gospodarstvu. Odločili so se tudi za uvedbo prostih sobot v nekaterih šolah. Ker so polovico prebival- nju. On ugotavlja le, da stva črnomaljske občine še kljub številnim razpravam še vedno preživlja s kmetova- vedno ne more dobiti kme- njem, so dali razpravo o kmetijstvu in gozdarstvu po- ti jskih strojev p6d ugodnimi bančnimi pogoji, da cene novmo na dnevni red občin- kmečkim pridelkom še vedske seje, čeprav so o tem v no niso urejene in da priael- zadnjem času na dolgo in kov ni lahko spraviti v de- široko razpravljali na več nar. Veliko pričakujejo od ravneh. bližnje II. konference ZKS, Ugotovili so, da so si raz- ki bo posvečena kmetijstvu, prave o razvoju kmetijstva V razpravi o krajevnih močno podobne n'- glede na skupnostih niso ugotovili nič to, ali o kmetijstvu razprav- novega. Znano je, da je de- ljajo na vaškem sestanku, na narja malo za vse potrebe in konferencah ZK, SZDL ali v da je od iznajdljivosti posa- občinski skupščini. Ljudje pozdravljajo zavzetost družbe za reševanje težav v panogi kmetijstva, želijo pa, da bi čimprej nov veter občutili v praksi. Kmet že po naravi ni nagnjen k besediče- BETI: skrb za kadre Tovarna Beti je po štirih letih obstoja svoje poklicne Sole pred kratkim organizirala srečanje vseh absolventov, Doslej so šolo končala 104 dekleta, več kot 80 pa "*e jih je srečanja udeležilo. Na dan proslave v Metliki je 80 stojrev v tovarni in njenih obratih stalo. Srečanje »o organizirali zato, da bi absolventke šole začutile skrb kadre in da bi se pogovorile o vsakdanjem delu, prav tako pa o možnostih nadaljevalnega študij at Tovarna bo namreč jeseni organizirala pouk srednje tekstilne šole. Pojdite na Vinico V nedeljo, 28. junija, bodo na Vinici v prostorih osnovne šole odprli republiško razstavo fotografije na temo »Mir, pravičnost in napredek«. Obenem bo domača šola pripravila razstavo o iz-venšolskih dejavnostih. Za fotografsko razstavo so prejeli že preko 100 fotografij .45 slovenskih avtorjev, Raže pa da v zanimivost^ ne bo zaostajala tudi druga razstava, kjer bodo svoje delo pred javnostjo razgrnili šolski krožki. Obe razstavi bosta odprti do 5. avgusta, nanje pa Viničani prisrčno vabijo. ČRNOMALJSKI DROBIR meznih krajevnih skupnosti odvisno, kako bodo znali obrniti vsak dinar iz občinske dotacije ter ga oplemenititi s prostovoljnim delom. Precej je bilo govora o obširnih novih nalogah krajevnih skupnosti, od sodelovanja pri organiziranju vseljudskega odpora do reševanja socialnih zadev na vasi in sodelovanja z drugimi organizacijami. Menili so, da je ena največjih napak v dosedanjem delu krajevnih skupno-. sti v tem, da ni bilo prave povezave na relaciji krajevna skupnost-odbornik in občinska skupščina. Na seji so dobili odborniki še ustno obširno pojasnilo o nedavni združitvi kmetijske zadruge s klavnico in mesnico ter o pripravah na uvedbo poslovnega sodelovanja v tovarni BELT. Za šolnike, starše in učence pa je pomembna tudi odločitev, da bo z novim šolskim letom na vseh šolah v črnomaljski občini, razen v gimnaziji in v osnovni šoli Stari trg, uveden 5-dnevni delovni teden. Zaradi prostih sobot pa bo v prihodnje manj počitnic. Še venca ni bilo Kakor smo zvedeli pri domačinih, se ob nedavni prometni nesreči belokranjskih delavcev v Nemčiji gospodar le ni tako izkazal, kot je bilo sprva rečeno. Mrtve so domov pripeljali s posebnim vagonom, na krstah pa ni bilo niti enega venca. Razumljivo, da so bili zato domači in sorodniki, kakor budi prebivalci užaloščenih vasi Sinjega in Snečjega vrha še bolj prizadeti. ■ ZAENKRAT PREDRAČUN — Za obnovo cerkvice sv. Duha v mestu, kjer bi kulturna sekcija rada organizirala razstave, je naroden predračun za potrebna dela. Čeprav trenutno ni denarja za obnovo, je prvi korak storjen. ■ LETOS 500.000 DIN SAMOPRISPEVKA — Računajo, da se bo t letošnjem letu zbralo na skladu iz samoprispevka občanov okoli 500.000 din. Ta denar bo Sel v celoti za udeležbo k najetju posojil za gradnjo ceste Semič— Stranska vas—Gradac. ■ ZASEBNIKI IMAJO 53 TRAK-TORJEV — Po podatkih, zbranih v maju leto6, je bilo na območju črnomaljske občine v zasebni lasti 53 traktorjev, 458 motornih kosilnic, 548 motornih žag, 3 mali NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE kombajni ter 28 žetvenih naprav. Napredek r nabavi mehanizacije lje velik, še vedno pa je za nakup manjših kmetijskih strojev veliko zanimanja. ■ MINERJEV PRIMANJKUJE — Ker se vse krajevne skupnosti lotevajo precej obsežnih del in imajo opravka z razstrelivom, je povpraševanje po izprašanih minerjih zelo veliko. Na zadnji občinski seji so predlagali, naj za potrebe vse občine organizirajo minerski tečaj v Črnomlju. ■ KRAJEVNA SKUPNOST ČRNOMELJ je dala pred leti urediti v mestu več nasadov, ki jih zdaj največ uporabljajo nekatere delovne organizacije. Ko je le te prosila za finančno pomoč pri vzdrževanju nasadov cvetje, p* so le redki privolili- medtem ko nekateri sploh ne smatrajo za potrebno odgovoriti. ■ PRODAJALCI Z JUGA so na črnomaljski tržnici stalni gostje. V četrtek so prodajali paradižnik po 9 din, pomaranče po 5 din, marelioe po 6 din, breskve po 4 din, češnje po 5 din, fižol po 6 din, kumare ,po 7 din in banane po 6 din kilogram. Ivan Benec Po daljši bolezni je umrl eden izmed zadnjih še žive-čih udeležencev viniškega upora, predvojni revolucionar in soustanovitelj vaške, ga odbora OF na Vinici Ivan Benec, doma iz Podklanca. Pred leti ga je doletela kap in tako je kot 100-odstotni invalid dočakal nad 75 let starosti. Pokojnik je bil eden najnaprednejših kmetovalcev v vsej okolici, kljub obilici kmečkega dela pa je še na šel čas za politično udejstvo-vanje, kar ie pokazala šte-1vilrui udeležba na poarebu. Prebivalstva viniške okolice ga bo ohranilo v najle^orn spominu. P- P■ „Bodočnost sloni na mladih" Regina Fir, aktivistka in zaslužna javna delavka tudi po vojni, piše kroniko o vojnih žrtvah - Zasebno ji največ pomenijo rože Za Regino pravijo v Metliki, da- je preveč poštena za današnji svet. Z osebnim zgledom si je pridobila spoštovanje mladih in starejših, zato se ljudem zdi povsem pravično, da so ji podelili občinsko priznanje Osvobodilne fronte. — Veliko let imate prakse z družbeno političnim udejstvovanjem. Na katerem področju ste najraje delali? — Od nekdaj sem najraje delala z mladino in z ženami. Moje mnenje je, da bodočnost sloni na mladih, ker so najbolj na- predni m pošteni. Če so kritični, so objektivni, ker še niso zapieteni v osebne spore. Tako je bilo pred 25 leti, ko sem začela delati, in je še danes. — Upokojenka ste, a ne počivate. Kako vam minevajo dnevi? (Ko je naštevala funkcije, prstov ene roke ni bilo dovolj.) — Preoej časa mi vzame delo v organizacijah in komisijah, zadnje č&se pa sem zelo zavzeta z zbiranjem gradiva za kroniko o žrtvah vojne na metliškem območju. Kronika bo v treh mesecih pripravljena za tisk. — Ima današnje delo aktivista še veliko skupnega s tistim, ki ste ga poznali pred 25 leti? — Vse je drugače. Vmes sta dve desetletji napredka. Nekatere stvari pa so mi bhe včasih bolj všeč kot danes. Predvsep to, da je bilo več enotnosti v vodstvih organizacij. — In kj« najdete zase največ zadovoljstva? — Pri rožah, — je rekla in me peljala na vrt, kjer ima poleg grmov rdečih potonik in gredic tulipanov še precej redkih rastlin v lončkih. Vidi se jim, da jih neguje nežna roka i* kot da bi jih v rast poganjala ljubezen. R. B. DOBRODOŠLI V METLIKI Metlika in Wagna pobrateni V soboto in nedeljo sta bili v Beli krajini delegaciji avstrijske občine Wagna in italijanske občine Ronch - Pobratenje podpisano Pri Petru Badovincu na Jugorju je 40-članska delegacija avstrijske občine Wa-gna v soboto dopoldne doživela prvi topel sprejem v Beli krajini. Goste so pričakali predstavniki metliške občine in organizacij, dekleta v narodnih nošah pa so jim pripela rdeče nageljne, medtem ko je gostilničar ponujal belokranjsko pogačo in karampampuli. Uradno sta se delegaciji srečali pred poslopjem občinske skupščine v Metliki ob koračnici mestne godbe, nakar je bil sprejem v sejni sobi občinske skupščine. Najprej je delegacijama Wagne in italijanske občine Ronchi zaželel dobrodošlico Ivan Žele, predsednik občinske skupščine- Metlika, za njim pa sta pobratenju in sodelovanju med tremi., malimi občinami različnih evropskih držav zaželela mnogo uspeha še župan iz Wagne, g. Johann Nusshold in italianski župan g. Umberto Blasutti. Ko so predstavniki Metlike in Wagne med seboj spoznali, so se zadržali v prijateljskem pomenku do kosila, ki je bilo v metliškem hotelu. Popoldne so si gostje ogledali muzej, šolo in otroški vrtec, ob 17. uri pa je bila svečana seja v prostorih tovarne BETI, kjer so tudi podpisali listino o pobratenju. Avstrijska in italijanska delegacija sta si ogledali tovarno, zvečer pa sta prisostvovali kulturnemu sporedu, v katerem so nastopili Metličani in folklorna skupina iz Wagne. V nedeljo dopoldne so se gostije udeležili jurjevanja v vom Bele krajine, lepo vreme pa je še pripomoglo k dobremu razpoloženju. V jur-jevalnem programu je nastopila tudi folklorna skupina iz Wagne in požela prisrčen aplavz občinstva. Popoldne so se avstrijski in italijanski gostje še mudili v Metliki, proti večeru pa so odpotovali z najlepšimi vtisi iz Bele krajine. Kakor sta izjavila oba predstavnika delegacij g. Nusshold in g. Blasutti, ne bodo prijetnega srečanja z Belokranjci nikoli pozabili. Obenem so povabili Metličane, naj septembra v malo številnejši zasedbi vrnejo obisk Wagni. Hvala za požrtvovalnost! v V nedavni krvodajalski akciji v Metliki je darovalo kri 385 krvodajalcev, prijavljenih pa je bilo še več. Med krajevnimi organizacijami Rdečega križa so se z zbiranjem krvodajalcev tokrat najbolj izkazali v Drašičih, od koder je bilo 23 krvodajalcev, nadalje v Metliki 15, na Radoviči 14, na Suhorju 13 itd. Lep odziv je bil tudi v delovnih kolektivih. Kri je darovalo 110 zaposlenith iz BETI, 39 članov kolektiva KOMET, 25 iz Novoteksa, 10 iz komunalnega podjetja, 15 iz zadruge, 14 iz osnovne šole, 13 iz v občinske uprave itd. Čigav je avto? Za metliško tombolo v predprodaji srečk ni bilo posebnega zanimanja, vendar je igralce ob dogodku zagrabila prava vnema, tako da so z veliko radovednostjo pričakovali glavni dobitek. Končno, ko so otroci izvlekli že 52 številk, je bil avto Austin oddan. Na tribuno je prišla Silva Kos, usluž-benka iz Ljubljane, kateri so izročili ključe avtomobila. Na srečki, ki jo je predložila, pa sta bila podpisana še Slavo Nemanič in Zdenko Fux, oba iz Ljubljane. Tako ni povsem jasno, kdo je pravi • lastnik avtomobila. Ker Metličane zanima, kako se je stvar končala, smo prosili za pojasnilo predsednika komisije za tombolo inž. Ivana Kostelca: — Hranimo vse zapisnike in dokumentacijo o tomboli, vprašanje pa je, kako se bodo lastniki srečke med seboj pogovorili, komu pripada avtomobil. Tudi srečko, na kateri so podpisani, hranim kot dokazno gradivo. Kolpa je topla Od nedelje, 21. junija, dalje je Kolpa v Podzemlju že topla za kopanje. Na travniku okoli kopališča je vsak daivveč ljudi, parkirnih prostorov za avtomobile pa letos še bolj primanjkuje kot prejšnja leta. Zaradi vedno večjega obiska gostov od drugod bi bilo dobro podobna naravna kopališča urediti še na več mestih. Novo poslopje v Gradcu? Na seji občinskega družbe-no-političnega kolegija so imenovali odbor, ki bo vodil pripravljalna dela za gradnjo poslovnega objeka v Gradcu. Menili so, da bi z novogradnjo najbolje rešili oba krajevna! problema: vprašanje mesnice in boljših prostorov za pošto. Odbor bo moral najprej za sofinanciranje del pridobiti kmetijsko zadrugo in PTT podjetje, nakar bo-! do naročili gradbeni načrt. SPREHOD PO METLIKI ■ KMETIJSKA ZADRUGA V METLIKI, ki se je pred kratkim združila z metliškim Mesnim podjetjem, ima zdaj v občini pet mesnic: dve v Metliki, po eno pa v Podzemlju, Gradcu in na Radoviči. Kilogram govedine druge vrste stane 13,30 din, prve pa 15,30 din. Teletino prodajajo po 18 in 20 din, svinino pa po 16 in 18 dinarjev. Mesnica v samopostrežbi je ob delavnikih odprta od 6. do 18. ure, ob nedeljah od 6. do 10. ure, ob sejemskih dneh pa od 6 do 15. ure. Druge mesnice imajo ob delavnikih deljen delovni čas. ■ OB 120-LETNICI MESTNE GODBE so bile v soboto, 14. junija, v Metliki prvič ’ podeljene Gallusove značke. Za zasluge na glasbenem področju je bilo razdeljenih 11 zlatih odličij, srebrnih in 1 bronasto. Med drugjmi so zlate značke prejeli vsi trije kapelniki, ki so po zadnji vojm vodili metliško pihalno godbo, m sicer: Ivan Drobnič, Silvo Mihelčič in Ivan Jerina. ■ METLIŠKA MESTNA GODBA je že v, nedeljo, 21. junija, vrnila obisk pihalni godbi iz Vevč. Udeležila se je namreč slavja tamkajšnje godbe, ki je praznovala^svo-jo 70-letnico. Tako so se še bolj utrdili prijateljski stiki, ki Jih o ---------------- - -- - člani cfbeh godb gojijo že vsa Črnomlju. Bali so preseneče- p^jna ]eta. ni nad folklornim bogast- ■ tehnični pregled no- vega GOSTI St: A na metliških Dragah bo v petek, 26. junija. Zaključna dela so se sicer nekoliko zavlekla, saj je notranja oprema v kmečkem slogu zahte-vala mnogo natančnega in zamudnega dela. Nad vhodnimi vrati je zadnje dni zrasla majhna streha v obliki kuhinjske nape, kar bo verjetno poživilo pročelje. Vsekakor pa se bo gost pod tem na-puščem lahko v slabem vremenu otresel snega ali dežja, preden bo stopil v večo. Investitor novega gostišča je GOSTUR — gostinsko turistično podjetje tovarne BETI v Metliki. ■ Z VREMENOM se v letošnjem poletju ljudje ne morejo prav nič pohvaliti. Dež, ki se navadno kot kratka ploha ulije skoraj vsak dan, ovira košnjo in druga dela na polju. Tudi kopalna sezona, ki je bila prejšnja % leta ob tem času navadno že v polnem razmahu, se letos še ni začela. metliški tednik JU, 2% (1057) * * — 25. VI. 1970 Strun uredila: RIA BAČER dolenjski lisi II Voda vdrla v IMV Med neurjem s hudimi na. livi in točo, ki je 18. junija zajelo širši del Dolenjske, je voda vdrla v novomeško tovarno IMV. V dvorani za montažo prikolic je bilo umazane vode, ki je lila od zunaj in iz kanala pod proizvodnimi prostori, tri četrt metra. Okoli 60 prikolic je uspelo potegniti iz dvorane, veliko materiala pa je ostalo v vodi. Poklicni gasilci in gasilske enote iz nekaterih de. lovnih organizacij so skoraj dve uri črpali vodo, ki je tako nepričakovano zalila 2500 kvadratnih metrov veliko dvorano. Po prvih podatkih je škode za več milijonov dinarje/, dokončno pa- še ni ocenjena. Neurje je tega dne močneje prizadelo območje Vinjega vrha, Soteske, Dolenjskih Toplic, Smolenje vasi in nekatere druge kraje v novomeški občini. Toča je poškodovala koruzo, krmilne rastline in vinograde. Ljudje škode še niso prijavili, pričakujejo pa, da bo zaradi tega neurja letošnji pridelek znatno manjši. Otočec: 6 konj za turizem Potem ko se je otoški grad sredi Krke pred meseci olepšal z labodi, so pred nekaj dnevi za večji turistični razvoj in za zabavo gostov pripravili še novo presenečenje: v bližnji struški konjušnici bo odslej šest polnokrvnih konj, ki bodo turistom na voljo za ježo. Mladi člani RK iz Šmihela Peruju Po razrednem pogovoru o strašnem potresu v Peruju in ob pozivu pred• sednika republike tovariša Tita za pomoč prizade-tim krajem je naš 5. c razred sklenil zbirati denar: po dogovoru z razrednikom smo se zmenili, da bo vsak plačal dinar. Vse skupaj smo vpisovali v rdeč zvezek z 22 listi — kolikor je razredov na šoli. Ze prvi dan smo zbrali 27,40 dinarjev Razredni načelnik Miloš Primc je dal 5 dinarjev kot prvi, enako je storila Irena Horvat. V zadnjem šolskem tednu smo uspešno končali nabiralno akcijo, v katen smo zbrali 255,50 dinarjev. Vrli kurir Janez Bele je denar odnesel občinskemu odboru RK. Največ je prispeval 2. c razred: 35,50 din Učenci 6. c razreda pa so dali še 15 dinarjev od obiranja hmelja. Popoldanski učenci so zbrali kar 175 dinarjev, denar je zbirala razredničarka 4. a razreda Anica Luzar Vsem sošolcem iskrena hvala Aktiv mladih članov RK 5. c razreda Frtfeffa Na ta načjn bodo na Otočcu vsaj deloma zapolnili vrzel, ki jo je v dolenjskem turizmu močno čutiti: za turiste je' sicer dobro poskrbljeno, za njihov prosti čas in zabavo pa slabše. Bržkone bodo konji še povečali vrednost dolenjskega bisera turizma. V petih mesecih tega leta je imel hotel 7.446 nočitev domčih in 5.330 nočitev tujih turistov, kar je za dobra dva tisočaka več kot v enakem lanskem obdobju. Sezona pa se šele začenja in bržkone se bo tudi razmerje Veliko denarja v skladu Novomeški komunalni sklad je v zadnjih dveh letih razpolagal kar z 8,3 milijona dinarjev. Tako izdatna sredstva pa so deloma tudi bančni krediti: za 4,3 milijona dinarjev so namreč najeli posojil za komunalno opremljanje. Več kot 1,3 milijona je bilo prispevka za uporabo mestnega^ zemljišča. Za tako veliko denarja pa so tudi veliko naredili, zraven tega pa letos občinska skupščina posega tudi na komunalno področje:. 1,6 milijona dinarjev je namenila za gradnjo centralnega vodovoda, pol milijona pa za oročitve pri banki, za uresničitev programa čistilnih naprav in glavnega kanalizacijskega omrežja. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Resnik iz Anž — Matejo, Katica Ladika iz Kamanja — Marino, Jožeta Tr-novšek iz Pristavice — Saša, Stanka Švajger iz Metlike — Ireno, Ana Pezdirc iz Metlike — Matejo, Marica Malič iz Sekuličev — Nedeljko, Danijela Kovačič iz Železnega — Petra, Štefka Mohar iz Regerče vasi — Marjana, Marija Ovniček z Verduna — Andreja, Ljubica Vrtačič iz DobruSke vasi — Tomaža,- Emilija Zokvič iz Brloga — Marino, Irena Zupavec iz Črnomlja — Bojana, Olga 'Zore iz Prelesja — Branko, Anica Olovec iz Oštrica — Andrejo, Amalija Brajer iz Lukovca — Cveta in Alenko, Cvetka Kuretlč iz Brloga — Jožico, Stanislava Janiče iz Kostanjevice — Matjaža, Marija Tratar iz Stopič — Janeza, Milena Fabjan iz Dolnjih Sušic — Slavka, Albina Sirotka iz Žabje vasi — dečka, Jožefa Krevs iz Biške vasi — deklico, šterka Erpič iz Zgornjih Mladetič — deklico, Angela Salmič iz Brestanice — deklico in Antonija Simonič iz Loke — Bran-ko. — Čestitamo- Novomeška kronika ■ NOVOMEŠKA POŠTA s i Junijem ob sobotah ne dostavlja . več na dom tednikov in navadnih denarnih pošiljk, še vedno pa dostavlja ekspresne in brzojavne na kaznice ter drugo pošto. Tako poslovanje je pošta poskusno uvedla po vsej Sloveniji za nedoločen M VELIKA IZBIRA poletnih ob lek v Obrtnikovi trgovini na Cesti komandanta Staneta zelo hitro pohaja. NovOmeščanke rade sega io po lahkih oblekah najnovejših ;rojev in modemih vzorcev tudi zato, ker imajo vsak model samo v nekaj primerih. ■ DEŽEVNI NALIVI prejSnJi četrtek in petek so ponekod povzročili prave hudournike, ki so prinesli na ceste plasti peska in blata. V četrtek Je bilo ob nalivu skoraj popolnoma poplavljeno tudi križišče pri hotelu Kandija. na mostu čez Krko pa je stala voda dobro ped na visoko. M SOBOTNIH PLESOV v No *vem mestu še vedno ni. Tudi vrt hotela Kandija, ki ima primerno plesišče, še vedno ostaja brez gla sbe, čeprav je ob večerih že precej toplo in ljudje radi posedajo zunaj. Tisti, ki se hočejo zabavati ob glasbi, se morajo peljati na Otočec ali v Dolenjske Tpplice. Zaenkrat še nič ne kaže, džf se bo čez poletje kaj spremenilo. ■ CENE NA TRGU: cvetača 5 din, čebula 5 in 6, česen 13, fižol 4 in 5 din, grah 4 in 5 din, krompir 2,50 do 3 din, korenje 5 din, kumare 6 din, ohrovt 4,50 din, pesa 4,60 din, paradižnik 6 din, solata 2 in 3 din, zelje 2,50 din, češnje 4 in 5 din, grozdje 5,50 din, limone 4 in 5 din, pomaranče 4,50 din, banane 5 din, jajčka 0,70 din, breskve 6 din. marelice 5 din, ananas 5,50 din, koleraba 4 din. ■ V MLADINSKI KNJIGI te dni prodajo največ plošči Rite Pa-vone »Na svidenje. Hans« in Sla kove »Titanic«. Razen teh dveh pa prodajo največ plošč Miša Kovača, in Ljupke Dimitrovske. ■ NOVOMEŠKE GOSPODINJE niso posebno zadovoljne s cenami na trgu. Slišijo se pripombe, da so posebno visoke cene spomladanskega sadja, ki kljub precejšnji izbiri bistveno ne padajo. ■~NA TELOVADNEM IGRIŠČU NA LOKI je zadnje čase precej živahno. Delavske športne igre privabljajo posebno v popoldanskih urah tudi tiste, ki se sicer ne ukvarjajo s športom. ■ RODILE SO: Milka Drenik iz Ragovske 7 — deklico, Jožica Hrastovšek iz PaderSičevp 25 *— Leonardo, Milena Urek iz Pader-šičeve 10 a — Matjano in Jožefa Patemost s Ceste herojev 4 — Andreja. med nočitvami domačih in tujih gostov čez pđletje sprevrglo v korist tujcev. Otočec je namreč že vrsto let bržkone edin] na Dolenjskem, kjer je več tujih kot domačih nočitev. Zraven konjušnice na Strugi urejajo sprehajalno pot za konje: prav gotovo bodo na svoj račun prišli tudi tisti, ki ježe niso prav vajeni. Zanimivo je, da imajo konje že dlje časa tudi v Mokricah. Delegati za kongres samoupravljalcev V novomeški občini so te dni volili delegate za drugi kongres samoupravljalcev Jugoslavije, ki bo jeseni v Sarajevu. Novomesčane bo zastopalo osem delegatov: po enega volijo v IMV, Krki, Pionirju, Novolesu in Novoteksu, preostale tri pa v drugih industrijskih podjetjih, v storitveni dejavnosti in v družbenih službah. Na Dolenjskem večja gasilska dejavnost Pred kratkim so se v Novem mestu sestali poveljniki občinskih gasilskih zvez ge vecjno je veliko mater, Trebnje, Črnomelj, Metlika in ^ rodijo otroka izven zakona Novo mesto ter poveljnik po-_ ^ gg potem znajdejo v veli-klicne gasilske enote iz No- S" -it-.V žužemberška ISKRA je v pretesnih prostorih, zato snuje načrte o gradnji novih proizvodnih prostorov. Će bodo načrti uspeli, bodo lahko delali več in kvalitet-neje. Tako mislijo tudi delavke na sliki. (Foto: S. Dokl) Preživnine so smešno majhne Sodišče in skrbstveni organ skušata določati kolikor toliko zmerne preživnine za nezakonske otroke, še vedno pa nosijo največje breme za oskrbo, vzgojo in varstvo otroka nezakonske matere same vega mesta. Dogovorili so se, da poživijo skupno gasilsko operativo na Dolenjskem. Izvolili so tudi vodstvo štaba operativne enote, ki ga vodi Evstahij Janežič, Jože Ostroveršnik je adjutant, v štabu pa so tudi poveljniki občinskih gasilskih zvez in poveljnik poklicne gasilske enote Novo mesto. kih težavah. Nimajo urejenih mai i !alnih ali stanovanjskih razmer, vse prepogosto pa imajo težave tudi pri ugotovitvi očetovstva in uveljavljanju preživnin*. Čeprav so o-četje dolžni po temeljnem razmerju o starših in otrocih skrbeti tudi za nezakonske o-troke, se teh obveznosti ne zavedajo ali pa se jim celo namenoma izogibajo. V zadnjih petih letih se je v novomeški občini rodilo izven zakona 210 otrok, vsako leto približno 40. Statistike kažejo, da je največ mater rodilo nezakonske otroke v starosti 20 do 22 let, žal pa je tudi precej takih mater, ki so bile ob rojstvu otroka še mladoletne. Tudi podatki o poklicu mater kažejo zanimive ugotovitve. Največ mater, ki imajo nezakonske otroke, je delavk, veliko pa jih je tudi brez stalne zaposlitve. Od 459 NOVOMEŠKA INDUSTRIJA V PETIH MESECIH: Črte se prav strmo vzpenjajo Uspešen prodor na zahodna tržišča - IMV na prvih mestih v statistiki o zaposlenih, prozvodnji in izvozu - Proizvodnja večja od lanske V primerjavi z lanskim majem je bilo ob koncu prej* šnjega meseca v industriji novomeške občine 15 odstotkov več delavcev, število zaposlenih je bilo v začetku junija 7.743: Štiri podjetja v občini imajo več kot 1.000 zaposlenih. Največ delavcev je v IMV (skoraj 2.000), slede Krka, Novoles in No-voteks. V 12 podjetjih novomeške občine so v maju naredili za 85,530.000 dinarjev različnih izdelkov. Največjo vrednost proizvodnje so imeli v IMV: naredili so za 37,6 milijona dinarjev. V Krki je proizvodnja dosegla skoraj 20 milijonov, za več kot deset milijonov pa so naredili tudi v Novoteksu. Vrednost proizvodnje v letošnjem maju je bila za 47 odstotkov večja ko v lanskem. V petih mesecih tega tega leta je novomeška industrija naredila za 402,190.000 dinarjev izdelkov, kar je za 55 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. To pa zgovorno priča o novi, zares hitri rasti novomeške industrije. V IMV so do začetka junija naredili za 155 milijonov dinarjev, avtomobilov, prikolic, kombijev in servisne opreme, Krka pa je v tem času naredila za 109,6 milijona dinarjev različnih izdelkov. V maju so novomeška podjetja izvozila za skoraj 2 milijona dolarjev, skoraj vse na zahodno tržišče. V primerjavi z lanskim majem se je izvoz povečal kar za 109 odstotkov! Industrija motornih vozil je izvozila za 1,1 milijona dolarjev in torej uspešno uresničuje svoj izvozni načrt: 10.000 kamping prikolic oziroma 10 milijonov dolarjev izvoza. Sicer pa so iz IMV v petih mesecih izvozili za 4,8 milijona dolarjev, iz Krke za 1,8 in iz Novolesa za milijon dolarjev. Do začetka junija je industrija novomeške občine izvozila za 8,192.313 dolarjev izdelkov, kar je za 93 odstotkov več kot lani v tem času. Razveseljivo je, da je kar za 7,5 milijona dolarjev izvoza šlo na zahodno tržišče, kar kaže, da se industrija novomeške občine uspešno vkljuzčuje med izvoznike. J. SPLICHAL nezakonskih mater v (10 letih) prejema redne mesečne dohodke samo 191 mater, kar 32 žensk pa je brez poklica, bo so predvsem Ciganke. Očetovstvo ni ugotovljeno za 52 otrok. Nekatere matere nočejo navesti podatkov o-trokovega očeta, precej domnevnih očetov je še pred rojstvom pobegnilo v tujino, nekaj mater p« tudi ne ve za podatike očeta Preživnina je določena za 193 otrok. Preživnina je sorazmerno majhna in se giblje med 40 in 300 din. Studija centralnega Zavoda za napredek gospodinjstva ▼ Ljubljani vsebuje podatike, dn znašajo stroški za otroka v družinskih gospodinjstvih 260 do 650 din na mesec Ni treba dolgo primerjati, in že lahko ugotovimo, da tudi v novomeški občini prispevajo matere za obroke veliko večji znesek kot otrokovi očetje. Hkrati s tem pa morajo seveda skrbeti še za vzgojo in oskrbo otroka M. PADOVAN Občni zbor AMD Novomeško Avto-moto društvo bo imelo v petek, 26. junija, ob 18. uri svoj redni občni zbor v prostorih doma JLA- dani in ljubitelji avtomobilizma vabljeni! ^lllllllllIlilllllllllllllllllllllllllllltllllllllillltllilllllllllltilllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllllllHIIIIIIfllllllll!!!1 +J| Hvala za vašo kri, * ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Emilija Hegler, Ana Gorše in Darinka Bobnar, članice gozdnega obrata Podturn; Brane Strumhelj, član Novo-losa, Straža; Vinko Opalk, Aloji Zupančič, Mlko Vukmanič, Ivan Kocjančič in Emilija Zupančič, člani Novoteksa, Novo mesto, Mirko Zupančič, Jože Progar,' Joža Mohar, Franc Gorjanc, Jože Lokavšek, Stane Rozman, Julka Vidic, Jože Koriisa in Jože Kozoglav, člani Krke, tovarne zdravi!, Novo mesto; Jože Srebrnjak, Ana Osterman in Martina Ajdlšek, Turk, Avgust Pavlič, Jože Goršin, Alojz Maznik ln Marija Jtiršič, člani IMV Novo mesto; Ivan Kastelic, član Oprema-lesa, Gotna vas; Marija Žagar,, članica sploSne bolnioe Novo mesto; Jože Srebnjak, Ana Osterman in Martina Ajdlšek, člani Mercatorja, Novo mesto; Tončka Košir, članica 2TP postaja Novo mesto; Eina Gtovanettl, dijakinja gostinske Sole Novo mesto; VeruSa Matjašič, članica Šolskega centra za gostinstvo Novo mesto; Marija Mali, članica hotela Grad Otočec: Alojz Primc in Rajko Zakovšek, člana Iskre, Novo mesto; Jože Srebrnjak, Ana Osterman in Martina Ajdišek, der l.akatoš, Franc Lugarič, Ilfja Resanovič. Aco Ilič in Milan Popovič, vojaki VP 1394, Novo mesto; Marija Kru.šlč, Marija Urbančič, Slavka Ziherl, Branko Matkovič, Peter Kotar, Ivan Oblak, Franc Povše, Mihaela Škulj, Marija Kužnik ln Roza Golob, člani zdravilišča Dolenjske Toplice; Jože Canželj, Zvonka Gorenc, Boža I.užar, Marija Kolenc in Milena Kolenc, člani Seti, Mirna peč; Vida Medic, članica občinske skupAčine Novo mesto; Ivan Zupančič, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto. Stara navada — železna srajca Potem ko sc začeli na Cestt komahdanta Staneta urejati podhod za pešce, je avtomobilski promet skozi mesto enosmeren, čeprav so nova pravila vožnje že dlje časa v veljavi, je še veliko avtomobilistov, ki se na novosti nikakor nf morejo navqdi-ti: Miličniki imajo zato z njimi kar precej težav — zaradi novega prometnega režima je že tudi prišlo do manjše nesreče. Vse skupaj pa dokazuje, da je stara navada zares železna srajca. Gornje Polje: vsaka hiša bo prispevala 3.000 din Okoli 80.000 din bodo prispevali vaščani Gornjega Polja za vodovod, ki so ga medtem že začeli graditi. Do zdaj so tudi že- izkopani jarki za okoli 3 km dolg glavni cevovod, ki ga bodo položili ob cesti Straža-Sote-ska, Vodovod bo veflika pridobitev za Gornje Polje, ki ima nekaj več kot 20 hiš. Hkrati urejajo v tem kraju tudi novo električno napeljavo za industrijski tok. Med drugim so v ta nam/en postavili tudi nov transformator. V tem kraju so sicer že prej imeli elektriko, vendar Je bila *laba. GRADBENI MATERIAL ZA VAŠO HIŠO KUPUJTE ODSLEJ V MALOPRODAJNEM SKLADIŠČU NOVOTEHNE v Bršlinu telefon: 21-434 NUDIMO VAM: GRADBENI MATERIAL: cement, strešno in zidno opeko, betonsko železo, apno, izolacijske premaze STAVBNO POHIŠTVO: okna, vrata, garažna vrata VODNOINSTALACIJSKI MATERIAL: črne in pocinkane cevi, plastične cevi, droben instalacijski material, CENTRALNE KURJAVE: cisterne, kotle, radiatorje in ves drug pribor - sprejemamo naročila ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL: cevi, žice, armature, stikala in drugo STAVBNO KERAMIKO: domače in uvožene keramične ploščice v različnih barvah in velikostih, teraco ploščice VSO OPREMO: kadi, bojlerje, sanitarno keramiko DROBEN MATERIAL: žeblje, vijake, stavbno okovje, žico, ploščato in okroglo železo, cevi in drugo SKLADIŠČE JE ODPRTO VSAK DAN NEPREKINJENO od 7. do 15. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. BLAGO DOSTAVLJAMO NA DOM. DEVIZE IN NA POTROŠNIŠKI KREDIT! : PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! 0 Vaši prihranit. devi2 doma niso na varnem Na deviznem računu prt DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Se več! Dobili boste obrestil 0 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. 9 Devlzns račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva. 9 Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo., stanovanje in drugo % Za denar na deviznih računih m njegovo prosto uporabo jamči država £ Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v 'neomejenem znesku % S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaši najožji sorodniki, če jih. pooblastite UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 °/o v devizab in 1 % v dinarjih; z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 */• v devizah; z odpovednim rokom nad 24 mesecev 1 */« v devizab in U,5 °/t v dinarjih. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem < DBH NOVO MESTI PRODAJAMO TUDI ZA ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••ft Oglašujte »METALNA« obrat v Krmelju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: KALKULANTA LANSERJA PROIZVODNJE VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV POGOJI: pod 1. strojni tehnik ah KV ključavničar z najmanj 5-letno prakso v proizvodnji, stanovanje zagotovljeno v juniju 1971; pod 2. strojni tehnik z najmanj 3-letno prakso, stanovanje zagotovljeno v juniju 1971, pod 3. KV strojni ali konstrukcijski ključavničar, stanovanj ni. Osebni dohodek po pravilniku. Vsi kandidati morajo biti vojaščine prosti. Pismene ponudbe, kolkovane z 0,50 din, sprejema »METALNA«, KRMELJ. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. DL! KOMPAS poslovalnica NOVO MESTO vljudno vabi INTERESENTE naj se zglasijo v njegovi poslovalnici zaradi oddaje turističnih sob. & $ $ $ & S) S) & (ABj /Ui^CuHXi BREŽICE , STE V ZADREGI ZA DARILO? Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. — Naša dnevna proizvodnja Je več tisoč cvetov * (i barvah. — Zahtevajte v najbližnji cvetličarni nageljčke ali vrtnice is vrtnarije Ca tez & m« 5 $ $ $ $ $ NSU PRETIŠ 1200 C --za devize Dobava takoj! NSU PRETIŠ 1000 C — za devize Dobava 30—30 dni NSl) PRETIŠ 1200 C — za dinarska sredstva Dobava 30—50 dni NSU PRETIŠ 1000 C — za dinarska sredstva Dobavni rok 60—90 dni. USA $'1954.10 USA $ 1769.40 din 26.934 din 24.400 AVTO CELJE Ljubljanska cesta 11, telefon 21-80 vam dobavi takoj: VARTBURG STANDARD din 23.582 VARTBURG DE LUX din 24.875 VARTBURG S POMIČNO STREHO din 25.462 ŠKODA 100 S din 21.200 Veleblagovnica »NAMA« LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2 objavlja prosta učna mesta ZA GOSTINSKO STROKO, ZA RESTAVRACIJO V ŠKOFJI LOKI — 2 učenca za poklic natakar — 1 učenec za 'poklic kuhar ZA RESTAVRACIJO V KOČEVJU — 2 učenca za poklic natakar — 1 učenec za poklic kuhar POGOJ: končana osnovna šola, najmanj z dobrim uspehom, zdravstvena sposobnost. Pismene ponudbe s priloženim spričevalom sprejema kadrovska. služba podjetja do 10. julija 1970. in * dajemo informacije za prodajo RENAULT, ALFA ROMEO in TAM. Rezervne dele in splošni material za vozila TAM dobite v skladišču Medlog Ib, za vozila F1A1, RE-NAUL1 in NSU PKET1S pa v prodajalni v Ipavčevi ulici in na Ljubljanski cesti. Posredujemo vozil: AUDI Trgovsko podjetje DOLENJKA gradbeni material stavbno pohištvo obložne ploščice obloge za tla gospodinjske stroje in pripomočke tehnično blago elektromaterial Novo mesto obvešča, da lahko dobite v prenovljeni prodajalni b r š L I N nasproti železniške postaje tehnično blago: Svet delovne skupnosti uprave občinske skupščine Novo mesto razpisuje naslednje štipendije: 1 štipendijo za študij na pravni fakulteti 1 štipendijo za študij na. ekonomski fakulteti 1 štipendijo za študij na višji tehniški šole - oddelku za gradbeništvo ali oddelku za strojništvo 2 štipendiji za šolanje na geodetskem odseku gradbene tehniške šole 2 štipendiji za šolanje na oddelku za nizke gradnje gradbene tehniške šole 3 štipendije za šolanje na ekonomski srednji šoli 3 štipendije za šolanje na upravno administrativni šoli Prošnje s prepisom zadnjega spričevala oziroma potrdilom o opravijenih izpitih, kratkim življenjepisom ter potrdilom o premoženjskem stanju oziroma osebnih dohodkih staršev naj pošljejo kandidati svetu delovne skupnosti uprave občinske skupščine Novo mesto v 15 dneh po dnevu objave razpisa. Prednost imajo študentje oziroma dijaki višjih letnikov in z boljš?mi učnimi uspehi. MERCATOR VELETRGOVINA IMPORT-EXPORT Mercator LJUBLJANA CENTRALNI UPRAVNI ODBOR , razpisuje vodilno delovno mesto DIREKTORJA PE TRGOPROMET KOČEVJE POGOJI: visoko kvalificiran delavefc trgovske stroke in 5 let prakse na vodilnih oziroma 10 let prakse na vodstvenih delovnih mestih. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: MERCATOR, veletrgovina import export, Ljubljana, Aškerčeva 3, centralni upravni odbor. Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme »STILLES« Sevnica objavlja 8 učnih mest za mizarje in 1 učno mesto za tapptnika Pogoji: — starost od ll> do 17 let (rojstni list), — telesna in duševna sposobnost za poklic mizarja oziroma tapetnika, — končana osemletka z najmanj dobrim uspehom (šolsko spričevalo), — prednost imajo kandidati iz sevniške okolice. Rok za vlaganje prijav je 15 dni od dneva objave. Elektro Ljubljana PE Novo mesto razglaša prosta delovna mesta 4 kvalificiranih elektromonterjev POGOJI: poklicna strokovna šola, odslužen vojaški rok. Stanovanje ni zagotovljeno. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest. arss ta % iimvva smt\ ffifim, pitshtii vam Uamu jtoviuri f#«». n UJEST pohištvo ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA - NOVO MESTO Ulica talcev 3/II, telefon št. 21-319 vabi K VPISU v naslednje šole in tečaje VIŠJE ŠOLE - oddelki izrednih slušateljev # VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR oddelki za: bančništvo, knjigovodstvo in finance, splošno komercialo, turizem in gostinstvo, zunanjo trgovino # VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR oddelki za: strojništvo, gradbeništvo, elektrotehniko, kemijo, tekstilno tehnologijo # VIŠJA PRAVNA ŠOLA MARIBOR SREDNJE ŠOLE, oddelki za zaposlene % TŠ STROJNE STROKE LJUBLJANA (4 leta) % TŠ TEKSTILNE STROKE KRANJ, oddelek za konfekcijo (4 leta) # DELOVODSKA ŠOLA KOVINSKE STROKE LJUBLJANA (2 leti) O DELOVODSKA ŠOLA ELEKTRO STROKE LJUBLJANA (2 leti) OSNOVNA ŠOLA za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred) TEČAJI TUJIH JEZIKOV po AV metodi za nemški, angleški, italijanski in francoski jezik. Prijave sprejemamo v poletnih mesecih, dokler ne bo dovolj prijavljenih kandidatov. Razpisna komisija za imenovanje direktorja DELAVSKE UNIVERZE KRŠKO razpisuje prosto delovno mesto D I R E K T O R J A POGOJI: a) splošni; visoka, višja ali srednja šolska izobrazba s primerno prakso; b) posebni: pedagoško-andragoško znanje, sposobnost organizacije izobraževalnega dela z odraslimi. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite razpisni komisiji Delavske univerze Krško do 15. julija 1970. Elektro Ljubljana PE Novo mesto sprejme v šOlskem letu 1970-71 v uk 4 kandidate 1 / Pogoj za sprejem je uspešno končana osemletka. Učenci se bodo šolali v Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru 3 leta. Praktično delo med šolanjem bodo opravljali v našem podjetju. Nudimo štipendije po pravilniku o izobraževanju. Po končanem triletnem šolanju pridobijo naz.lv kvalificiranega elektromonterja. Interesenti ns, se osebno zglasijo na sedežu enote v Novem mestu, Ljubljanska cesta 3, kjer bodo pre-' jeli nadaljnje informacije. Prijave sprejemamo do vključno 10. julija 1970. Šolski center za gostinstvo NOVO MESTO - obrat ŠMARJEŠKE TOPLICE .razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh kozolcev na posestvu ‘ v Družinski vasi: 1. kozolec na 3 okna s trupom iz mešanega lesa, 2. kozolec na 2 okni s trupom in prišlo j enim senikom. Licitacija bo 28. junija ob 8. uri na kraju samem v Družinski vasi (bivša ekonomija). UPRAVA »DANA« tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna Komisija za delovna razmerja razglaša prosta delovna mesta: 1. KV obratnega električarja 2. dveh šoferjev kamiona Kandidati za zasedbo delovnih mest šoferja morajo imeti opravljeno šolo za voznike motornih vozil z zaključnim izpitom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazilom o kvalifikaciji na naslov podjetja v 8 dneh po objavi razglasa. TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 28. JUNIJA 9.00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beograd) 9.30 POROČILA (JRT) (Ljubljana) 9.35 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM Borisa Kovačiča (Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: Skrivnosti morja, Sebastijan in odrasli (Ljubljana) 11.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 12.00 FESTIVAL ORKESTROV JA — posnetek do 13.00 (Sarajevo) 15.20 KOŠARKA ZA MEMORIAL RADIVOJE KORACA — pos netek iz Slavonskega Broda (Zagreb) 16.45 ATLETSKI FINALE ZA POKAL JUGOSLAVIJE (Beograd) 17.45 ZBOR SLOVENSKIH PIONIRJEV NA POKLJUKI (Ljubljana) 18.15 SERIFOV SIN — ameriški film (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 M. šušmelj: PRED ADAMOM oddaja iz cikla Nabrežje — (JRT) (Ljubljana) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED JRT 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 22.10 TV DNEVNIK (Beograd) 2JJ.40 ATLETSKI FINALE ZA POKAL JUGOSLAVIJE (Beograd) Drugi spored: 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PONEDELJEK, 29. JUNIJA 17.15 MADŽARSKI TV* PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beog rad) 17.50 LUTKOVNA ODDAJA (Zagreb) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 FANTJE V ŠKORNJIH — oddaja od zore do mraka — (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 MUZIKORAMA (Zagreb) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 M. Careneuve: LOČITEV — francoska TV igra (Ljubljana) 22.00 ČLOVEK S KAMERO: Nesmrtna Grčija (Ljubljana) »•■»o POROČILA (Ljubljana) Druge oddaje: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb) 17.50 LUTKE (Zagreb) 18.15 TV VRTEC (Zagreb) 18.30 ZNANOST (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Zagreb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 30. JUNIJA 17.45 M. šušmel: JURE SLON — (Ljubljana) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 Z LOJZETOM SLAKOM NA TRSKI GORI — naroano zabavna glasba (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ŠPORTNA REKREACIJA — (Ljubljana) 19.25 ALI JE LEVA ROKA ENAKOVREDNA DESNI — II. (Ljubljana) 19.30 MALE TROFEJE ZA SLOVO — oddaja iz Cikla Nepozabno poletje mladih raziskovalcev (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 'J0.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 SEKIRA — ital.-rom., film (Ljubljana) 22.05 VELIKI ORKESTRI BBC — (Ljubljana) .........POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 RISANKA (Zagreb) 18.05 MALI SVET (Zagreb) 18.30 TELESPORT (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 NARODNA GLASBA (Zagreb) 19.20 TV POŠTA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 1. JULIJA 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec) (Beog rad) 17.40 OBZORNIK (Ljubljana) 17.45 BOKS JUGOSLAVIJA : ZDA — prenos (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 MONITOR (Ljubljana) 21.35 SREČNI METULJ — mladinska oddaja nagrajena na festivalu v Mtinchnu (Ljubljana) 22.00 MEDNARODNI JAZZ FESTI-• VAL V LJUBLJANI (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 ZAKLAD KAPETANA PARAN GALA — I. (Zagreb) 18.30 TURIZEM (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb) 19.05 GLASBENA ODDAJA (Skopje) 19.20 SKRIVNOSTI MORJA (Zag-reb) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV ČETRTEK, 2. JULIJA 14.00 Wimbledon: TENISKA TEKMOVANJA MOŠKIH POSAMEZNO EVR 17.45 OTROŠKI SPORED (Ljubija na) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 RISANKE IN ŠE KAJ (Ljubljana) / 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) 19.20 MELODIJE IZ BRASOVA — (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) ' 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 A. Marodič: OČKA — oddaja iz serije Mali oglasi (Ljubljana) 21.15 KULTURNE DIAGONALE — (Ljubljana) 21.45 MANNIX — serijski film — (Ljubljana) 23.35 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 PRIMO — EV DNEVNIK — oddaja TV Ljubljana (Sarajevo) 18.30 NARODNA GLASBA (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.03 ZGODBA O LETALU (Zagreb) 19.20 MARTY FELDMAN (Beograd) s 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 'J0.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV PETEK, 3. JULIJA 14.00 Wimbledonu TENIŠKA TEKMOVANJA MOŠKIH PAROV (do pribl. 17.20) (EVR) 17.50 SEBASTIJAN IN ODRASLI — serijski film (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18JO MLADINSKI KLUB (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA MEDIGRA _ (Ljubljana) 19.05 GLASBENA MEDIGRA (bor-bene pesmi) (Ljubljana) 19.15 PLAMEN — iz cikla posvečenega 50 letnici ZKJ (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3-2—1 (Ljubljana) 20.35 JT7TRO - jug. film (Ljubljana) MALO JAZ. MALO TI — quiz TV Beograd (LiubljanaJ ..... POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 17.50 ČAROBNI VLAK (Skopje) 18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb) 19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb) 19.05 ODDAJA OB DNEVU BORCA (Beograd) 19.50 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SOBOTA, 3. JULIJA 14.00 VVimbledon: TENISKA TEKMOVANJA MOŠKIH POSA MEZNO — prenos (EVR) 17.30 OBZORNIK (Ljubljana) 17.35 J Bevc: MAMA TE ZELI SPOZNATI (Ko je pomlad) (Ljubljana) 18.00 NOVE MELODIJE — zaklju čna oddaja (Ljubljana) 18.45 PO SLEDEH BATALJONA — TITO, oddaja TV Zagreb — (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 MELODIJE ISTRE IN KVA RNERJA — prenos fsetivala zabavnih melodij (Zagreb) 22.05 3—2—1 i Ljubljana) 22.10 SKRIVNOSTI MORJA - dokumentarna . serija (Ljubljana) 22.35 MOČNEJŠE OD ŽIVLJENJA — serijski film (Ljubljana) 23.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.55 POROČILA (Ljubljana) RADIO LJUBLJANA ■ PETEK, £6. JUNIJA: 8.10 Operna matineja; 9.35 Narodne pesmi iz Slovaške; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Nežka Snoj: Bolezen škrg pri šarenkah; 12.40 Cez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Človek in zdravje; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka; 20.00 Poje zbor RTV Sarajevo; 20.30 »Top— pops«; 21.15 Oddaja o morju in po morščakih; 22 15 Besede in zvoki iz logov domačih. ■ SOBOTA, 27. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.25 Polke in valčki z domačimi ansambli; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Marjan Ažnik: Ugotavljanje rodovit- nosti tal s popolnejšo analizo; 12.40 Pihalni orkester bratov Avsenik; 13 30 Priporočajo vam ; 14.30 Vedri zvoki z velikimi orkestri; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.-10 Gremo v kino; 18.15 »Raq| imam glas bo«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači; 20.00 Večer t napovedovalko Natašo Dolenčevo — vmes ob 20.30 Zabavna radijska igra — Wolfgang Ecke: Darrta s črnim jazbečarjem — III. epizoda; 22.20 Oddaja za naše izseljence. ■NEDELJA, 28. JUNIJA: 4.30— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska Igra za otroke — Ivo Fischer: Svet- TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO ODDELEK ZA ZDRAVILNA ZELIŠČA IVANČNA GORICA KRKA NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ PRIPOROČAMO, da nabirate v mesecu juniju sledeča zdlravilna zelišča: CVET: ranjaka. gloga, belega trna, mačjih tačic, bele deteljice in rdeče deteljice LIST: šmarnice, gozdne jagode, robide, regrata RASTLINA: gladišnika, hribske rese - navadne plahtice, kopitnika. dišeče perle, plešca, krvavega mlečka, grenkuljice, medene deteljice, vodne kreše, vinske rutice, grenke ramšele. navadne ramšele zimzelena. lisičjakovega repa LUBJE: krhlike. divjega oreha, češminovih korenin SEME: jesenskega podleska RAZNO: glogove vršičke (skupaj list in cvet) Poleg navedenih zdravilnih zelišč odkupujemo tudi ostale vrste. ZAHTEVAJTE NAS CENIK! NABRANA ZDRAVILNA ZELIŠČA MORAJO BITI PRAVILNO IN DOVOLJ POSUSENA, obdržati morajo naravno barvo Vlažnih, plesnivih, porjavelih, v nepravem času nabranih in pomešanih zdravilnih zelišč s tujimi primesmi ne odkupujemo. Odkupujemo tudi suhe mavrahe, jurčke in lisičke po najvišjih dnevnih cenah. Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v IVANČNI GORICI (zadružni dom) in v odkupni postaji Novo mesto, Novi. trg 9. S lomodri Peter; 9.5 Koncert iz naših krajev; 1.5 Se pomnite, tovariši . . . Adolf Jevšnik-Lvov: Osvoboditev Celja; 10.25 Pesmi borbe m dela, 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov; 14.05 Priljubljene melodije s pevci in Pihalnim orkestrom p. v Francija Puharja; 15.05 Iz opernega sveta; 16.00 Zabavna radijska igra — Henry Cedi: Obe plati postave — »Ni na jedilnem listu«; 17 29 Ob popevkah in zabavni glasbi; ii.05 Nedeljsko športno popoldne; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.20 Igramo za ples. ■PONEDELJEK, 29. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marija Sot-ler: v prodanem mleku naj bo večji odstotek maščob; 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov; 13.30 Priporočajo vam . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Ruggiero Leoncavallo: Glumači — opera v dveh dejanjih; ■ TOREK 30. JUNIJA: 8.10 pema matineja; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Marko . Jelnikar: Oskrbovanje živih mej; 12.40 Lepe melodije; 13.30 Priporočajo vam . . 14.10 Mladinska instrumentalna glasba: 14.40 Prijetni zvoki z orkestrom Peter Nero; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana; 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Od premiere do premiere — Ben Jonson: Volpone; 21.25 Majhen koncert lahke glasbe; ■ SREDA, 1. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic zgodb; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar Vrt v juliju; 12.40 Od vasi do vasi; 1?.30 Priporočajo vam . . 14.10 S koncertnim orkestrom Percy Fa-ith; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15 30 Glasbeni in-termezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.15 Mladina sebi in vam- 18.45 Kulturni globus; 19.00 Lah’ o noč, otrocil 19.15 Glasbene razglednice; 1)0.00 Simfonični koncert Orkestra zegrebške filhermonije; 21.35 Za vsakogai nekaj; ■ ČETRTEK, ». JULIJA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Maček Varstvo sadnih m vrtnih rastlin v Juliju; 12.40-Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana; 13.30 Priporočajo vam . . 14.10 Pesem iz mladih grl; 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.10 Operni koncert; 18.15 »Rad imam glasbo«; nute z ansamblom Jožeta Kampi-ča; 20.00 Četrtkov večer domačih 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi-pesmi in napevov; 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Antonom Ingoličem sK°k v zameystvo 30. Tako, naša pripoved gre h kraju! Prav nič drugega ni preostalo našima junakoma, kot da sedeta na hlapon in pozabita na to, da sta se nekoč vozila v ponosni limuzini. Tudi s hlaponom gre, navsezadnje! V srcu ugotovila: Za tistimle gozdom tam je pa Košata lipa! • ^ Vlak je zaviral. Vozili so mimo zaprtih zapornic. Vrsta avtomobilov je stala pred zapornicami. Prekoračila sta tri meje in pozdravljali so ju skozi okno kupeja že domači griči, še slabe pol urice je preteklo in že sta lahko z radostjo Eden teh avtomobilov je pritegnil Paradižnikov pogled! Bil je tak, kot njegov kabriolet! Bil je sicer rumen, na njem je pisalo OKROG SVETA, v njem so sedeli čudni bradači, a vendarle: bil je tak, kot izgubljeni avto! Paradižnik je potegnil za zasilno zavoro, skočil je z dolgimi koraki z vagona in se ušto-pil pred rumeni avto. Potegnil je robček iz žepa, se sklonil k tablici in obrisal z nje še neposušeno barvo. In prečital je na glas: KL, Košata lipa 371-62! Hop Cefizelj, pa te'imam! DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK.* vsak četrtek 60.000 izvodov! 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA tedensK6ledap Petek, 26. junija —Gruda Sobota, 27. junija — Ema Nedelja, 28. junija — Zoran Ponedeljek, 29. junija — Peter Torek, 30. junija — Emilija Sreda, 1. julija — Bogoslav Četrtek, 2. julija — Marija Brežice; 26. in 27. 6. ameriški barvni film »Tako se ne postopa z ženami«. 28. in 29. 6. ameriški barvni film »Planet opic«. 30. 6. in 1. 7. ameriški barvni film »Benjamin«. Črnomelj: Od 26. do 28. 6. nem-Ski barvni film »Bivališče Inkov«. 30. 6. in 1. 7. nemški barvni film »Kralj sonca«. 2. in 7. francosko-nemško-italijanski barvni film — »Burne noči lady Hamilton«. Kočevje — »Jadran«: Od 26. do 28. 6. ameriški barvni film »Zvezda«. 29. 6. italijanski barvni film »Dekle s pštolo«. 30. 6. angleški barvni film »Juriš lahke konjenice«. Krško: 'JI. in 28. 6. ameriški barvni tilm »Slavni revolveraš«. Kostanjevica: 27. 6. ameriški film »Steze slave«. 28. 7. španski barvni film »Cena enega človeka«. X. 7. italijanski barvni film »Tri ljubezenske noči«. ^Metlika: Od 26. do 28. 6. ameriški barvni film »Ubijalec na konju«. Od 26. do 28. 6. francosko-italijanski barvni film »Malezijski gusarji«. Mirna: 27. in 28. 6. ameriški barvni film »Veliki Mc Lintock«. Mokronog: 27. in 28. 6. ameriški barvni film »Nepomirljivi«. Novo mesto: Od 26. do 28. 6. francoski barvni film »Praznik brez veselja«. 29. in 30. 6. ameriški barvni film »Srce je samoten lovec«. Sevnica: 27. in 28. 6. ameriški film »Prerija časti«. Sodražica: ‘JI. in 28. 6. ameriški film »Zlata puščica«. Šentjernej: 27. in 28. 6. ameriški barvni film »Tobruk«. * Trebnje: 27. in 28. 8. ameriški barvni kavbojski film »Naprej, kavboj«. Dragemu bratu Francu Tomcu n Podklanca l.pri Vinici želim ob 50-letnici še mnogo zdravja in sre-čnib dni ter da bi dolgo živel v krogu svđjih domačih. Brat Jože iz Novega mesta. Ljubemu možu in atiju J DONAT vrelec. Zahtevi V* 1o v svoji trgovini, te pa io dobe v Novem mestu pri HMETJNIKU — tel. 21-129, STANDARDU (MER-CATORTU) — tel. 21-156 in DOLENJKI — tel. 21-440. ŽENIN IN NEVESTA, ne pozabita: moderno izdelane poročne prstane dobite pri Otmarju Zidariču, zlatariu v Ljubljani, Gosposka 5, (poleg univerrei. — 7. izrezkom te»a n«lasa dobite 10 odstotkov popusta! TREBNJE-SLOVENIJA 27. VI,— 2avil.»70 Junijsko vreme v starih pregovorih (8. junija) Ako šent-Medarda dan dežuje, štirideset dni še deš naletuje. — (15. junija) Dež o svetim Vidu, ni ječmenu k pridu. — /24. junija) Kakoršno vreme kresnic, tako bo tudi ženjic. — (27. junija) Ak dežuje sveVga Ladislava, dež prav dolgo še napaja. Preveč dežja v rožni-cvetu nič kej ni po volji kmetu. — če rožniga cveta sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta — žita. sterdi. Rožni-cveta ak nadiža in vihar-, za uljnjakam mil’ zdihuje čebelar — če je v dežji tertni cvet. malo teče vina v klet. Terta če v lepim 'vremenu ocveta. vina obilno dolencu obeta. LUNINE MENE 26. 6. € ob 05.01 3. 7. ® ob 16.18 11. 7. * ob 20.43 DOBRA VRATA. BOLJŠA VRATA JELOVICA VRATA Dom si gradite le enkrat v življenju, zato zanj izbirajte le najboljše! Pleskana in lakirana vhodna, sobna in garažna vrata »Jelovica« so funkcionalno konstruirana, estetiko oblikovana in solidno^ izdelana. Jamstvo za kvaliteto In znak ta najboljše: »Jelovica«! Na področju Slovenije lahko nabavite stavbno pohištvo »Je. lovica« v inalodprodajni trgovini »Jelovice« v Škofji Loki in v poslovalnicah z gradbenim materialom »Smreke« Maribor, »Slovenijales« ljub* Ijana, »Lesnine« Ljubljana, »Gramex« Ljubljana, »Potroš. nik« Murska Sobota, »Murka« Lesce in »Izbira« Ptuj. „Kje je novinar?" Obisk iz Ljubljane ali od kod drugod. Sestanek sveta ali aktiva, važna seja, katere sklepi bi po mnenju organov delovne organizacije morali v javnost, se bo vsak hip začela. Takrat se predsedujoči spomni: »Kje pa je novinar?« Oglasijo se telefoni, nujne zahteve, pomešane skoraj z očitki, češ »zakaj vas ni že tu?!« Će je v uredništvu kdo doma (a dela je dovolj po vsem terenu in nihče ne sedi v pisarni, da bi čakal na dogodke!), zadevo še uredimo, včasih, žal, z zamudo. A če so vsi zdoma, je zamera tu. Na vljudno vprašanje, zakaj nas o seji, srečanju ali posvetovanju niso obvestili tako kot druge povabljeftce, pa dobimo nemalokrat takle odgovor: »Saj bi morali sami vedeti!« 2al, ne vemo vsega, časi čudežev so že davno minili in tudi novinar dela po urniku, ki ga predenj postavljajo redni dogodki, zahteve tiskarne in še marsikaj. Zato vas prosimo: | obvestite nas pravočasno o stvareh, za katere veste, da se bodo zgodile pri vas! Za požar, povodenj ali kaj hujšega bomo zvedeli sami, za obveščanje javnosti o vašem delu pa pada del odgovornosti tudi na vas! NOVINARJI DOLENJSKEGA LISTA »•I ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV »ROG« NOVO MESTO, Trubarjeva 2 vabi k sodelovanju 9 VODJO inštalaterske delavnice • INŠTALATERJE •- KLEPARJE • MIZARJE 5 I Kakšno delo vas čaka? — montaža vodovoda, • centralne kurjave in klimat- a skih naprav po najmodernejši tehnologiji in • predvsem na novogradnjah, — delo v serijski proizvodnji V 2 Kaj vam nudimo? J Poleg lepih možnosti za strokovno izpopolnjevanje • in solidnih osebnih dohodkov vam nudimo možnost S kreditov za stanovanjsko gNBdnjo (v obliki kombi- S na ran ega tj. združenega varčevanja!. £ Ponudbe s podatki o strokovnosti in dosedanjem delu pošljite na gornji naslov. če želite dodatna pojasnila, se oglasite osebno v naši upravi. POKLICNA ŠOLA ZA KADRE V BLAGOVNEM PROMETU BREŽICE razpis u^ e VPIS UČENCEV v 1. razred šole za prodajalce VPISNI POGOJI: * 1. končana osnovna šola (vsaj z dobrim uspehom); 2. starost do 18 let; 3. popolno zdravje in sposobnost za delo v trgovini; 4. sklenjena štipendijska pogodba v trgovsko delovno organizacijo? Vpisovanje 30. junija 1970 r šolskih prostorih. Kasnejših prijav ne bomo sprejemali. DOLENJSKI LIST Br Ril LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL režice, Črnomelj, Koće v]«, KrSIco. Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone OoSnlk (glavni Ib odgovorni urednil£), Ria Bačer Slavko Dokl. Milo* Jakopeo, Marjan Legan. Manja Padovan Jo£e Prunc Joti Splthal, Jožica reppey. Ana Vitko«* In Iv*n Zoran rebručm urednik: Marjan Moškon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna it« v Uka 1 dinar — Letna naročnina 40 dinarje* polletna naročnina 14.50 dinarjev. plačljiva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev ob. 8 ameriških dolarjev (o* ustrezna druga valpta v tej vrednosti) — Tekoči račun pn podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon (068) 31227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Itaka COP »Delo« v Ljubljani