rwi amerikanski Slovenec fpri M PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI jm^Sk Geslo: Za vero in narod — za pravico m resnico — od boja do zmagel ^ JMKsiamps LET ZA SVOJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. a DRUŽBE SV. MOHORJA KUPUJTE VOJNE v Smemkl V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. BONDEt j ŠTEV. (NO.) 3 ' CHICAGO, ILL., TOREK 9. JANUAJRA — TUESDAY, JANUARY 9, 1945 ~ LETNIK (VOL.) LIV. Japonci omenjajo novo invazijo NEMŠKA OST V BELGIJI ^ ODREZANA; PROTINAPADI V HOLANDUMN ALZACUI Leytet Filipini. — Tokijska radio postaja je v nedeljo ponovno in ponovno omenjala, da se ameriško invazijsko brodovje približuje Lingayen zalivu in da japonske pomorske in obrežne sile preprečujejo dohod do obal sovražnemu brodovju. Ameriške \esti o tem ničesar ne omenjajo. Lingayen zaliv se nahaja kakih 110 milj Beverno zapadno od Manile na glavnem severnem otoku Luzon. Ako je vest resnična, kakor poročajo Japonci, potem ameriško brodovje kontrolira vse vodovje okrog filipinskih otokov. O teh operacijah je treba počakati ameriških poročil, da bomo na jasnem. Pariz, Francija. — Nemška ost, ki je prodrla v Belgijo na kakem 45 milj širokem kraju ima zdaj obliko dolgega koničastega nosu. Ta dolgi nemški nos, ki je prodrl nad 50 milj globoko v Belgijo pa zdaj v sredini stiskata prva ameriška armada s severa in tretja armada pa od juga in zgleda, da ga bosta vsak čas odščipnile in da bo konec tega nemškega nosu ostal (Dalje na 4. strani) SILOVITI SPOPADI V OKOLICI BUDAPESTE London, Anglija. — Nemci zadnja dva dni napenjajo vse svoje sile, da bi zaustavili ruske kolone, ki so se že pred dnevi obrnile proti Bratislavi in Dunaju. Rusi so prodrli do 22 milj za-padno od Bu4*peftt«: Nemci so začeli tzvajati ostre protinapade 4e sredi zadnjega tedna. V soboto in nedeljo pa so se fanatično vrgli v ruske armade in so prisilili Ruse, da so jim prepustili mesto Esztergom, ki predstavlja močno trdnjavsko mesto ob Donavi na severnem bregu reke. S tem so potisnili Ruse za šest milj nazaj na tej točki. Tudi druga ruska ost na jugu je morala nekoliko nazaj pred ITemci. Narast nemškega odpora na Ogerskem je dokaz, da Nemcem gre za nohte in da bodo na tej fronti storili vse kar morejo, da bi Rusom vsaj začasno preprečili dohod do Dunaja. Rusi zbirajo na severu na Poljskem pred Varšavo svoje številne armade* - da udarijo vsak čas tudi tu na Nemce in jim vzamejo poljsko prestolni- co. Glavni predznak tega udara ' je sovjetsko uradno priznanje 1 poljskega osvobodilnega odbo- ' ra v Lublinu kot pravomočne poljske vlade. Ta vlada bo nastopila takoj, kakor hitro pade Varšava. Zavezniški vojaški strategi so mnenja, da bodo Nemci na vzhodu bili še dve veliki odločilni bitki. Ena teh bitk bo na Poljskem v okolici Varšave, druga med Dunajem in Buda-pešto. Od izida teh dveh bitk bo odvisno, kako hitro se bo zrušila Hitlerjeva Nemčija. Te bitke se pa znajo vleči tedne in tedne, le številnejše sile in pa večje zaloge bodo končno odločile, so mnenja strategi. Donava in Vistula bosta te prihodnje tedne še zelo krvavi. PREDSEDNIK ZA TOTALNO MOBILIZACIJO VSEH SIL Washington, D. C. — Ob inavguraciji njegovega četrtega termina, ki se je vršila zadnjo soboto, je imel predsednik Franklin D. Roosevelt velevažen govor, v katerem je napovedal dalekosežne pomembne načrte njegove administracije. V tem termina, ki se je vršila zadnjo Franklin D. Roosevelt velevažen dalekosežne pomembne načrte govoru je napovedal sledeči program za dosego zmage in miru: Za izvedbo totalne mobilizacije vseh potrebnih sil za dosego zmage in miru bo predložen kongresu posebni predlog za narodni službeni zakon, ki bo dajal vladi pravico mobilizirati vse človeške sile za vojne namene. Ta zakon bo dajal vladi moč in oblast, nad vsakim moškim in žensko v deželi ter se bo iste nastavljalo kjer koli bodo najbolj pc£rebni. Vse moške, ki so jih dosedaj uvričevali v razred 4-Fs in teh je okrog 4,000,000 bodo na novo pregledani in bodo uvrščeni v take? službe, za katere bodo najbolje spoznani. Ker je zahteva po bolničar-kih v vojski velika, bo vlada mobilizirala, kakor vojake tudi 20,000 registriranih bolničark. Za povojno dobo bo zakon • določal splošno vojaško vežbal- < no službo za vse mladce. { Po vojni se mora najti in « ustvariti 60,000,000 del in služb. Vlada se bo v glavnem naslanjala v tem na privatna podjetja. Vlada bo podpirala s posojili in drugim v tem oziru privatna podjetja. Vlada bo sodelovala v tem tudi z javnimi deli. Davčni sistem mora biti po vojni predelan, da ne bo zaviral privatnih potrebščin. Social* na zaščita se bo razširila in povečala. Glede Atlantskega Carterja i je dejal predsednik, da bodo Zdr. države storile vse kar člo-. veško mogoče, da se bo povojna l urtedba sveta vršila na načelih I Atlantskega Carterja. KAKO PREGANJAJO HUNE iKlVHMfl ^ri^M^^ v. - • ■ —jb^ Mofttro pri ameriških moinar jih, tac« is svojega kritja, da odda naslednji strel na nazije, utrjene na drugi strani reke Ruhr, nasproti mestu Echts, Nemčija. Nemške topovske krogle so primorale nase, da so si poiskali zavetje, ali kakor hitro morejo, smuknejo spet ven in udarjajo po Nemcu s svojim artilerijskim ognjem. ZAVEZNIKI IMAJO PRIPRAVLJEN "NEW DEAL" ZA ITALIJO Rim, Italija. — Medzavezni- , ška komisija pripravlja neka- ] tere spremembe v vladi, ki vla-l da osvobojene dete Italije. Od kar je bila upostavljena po u-daji nova vlada V Itettji, je btta tj . ista podvržena kontroli medza- ] vezniške komisije. To je bilo 5 potrebno *od začetka. Toda za vse neuspehe so Italijani izjav-j ljali, da nimajo v svojih rokah , ] nobene končne oblasti in da za-; to niso odgovorni za neuspehe. Dokazalo tie je pa v nekaterih i slučajih, da je to izgovaranje j slabo vplivalo in dajalo povod _ za podkupovanje, ustvarjalo j priložnost za nepostavno veriž-, no trgovino, itd. Da se v bodoče ' to kolikor mogoče omeji, so Za-0 vezniki zamislili nov način, namreč dati Italijanom samim e vso oblast nad trgovino in vsem 5 v osvobojenih krajih. Za vse pa bodo italijanske oblasti odgo-| 0 v orne medzavezniškemu svetu. To bo za Italijane nekak "new e deal" od-strani Zaveznikov. -o- NABORNA KOMISIJA JE ŽE NA DELU Washington, D. C. — Takoj L po govoru predsednika Roose-velta v soboto, da je potrebna takojšna preuredba zakona, ki določa mobilizacijo v tem voj-[a nem času, so člani glavnega ^ zveznega nabornega odbora za-al celi z delom. 4,256,000 je v de-m želi takih, ki so radi potrebnih — služb, ali drugače oproščeni aktivne vojaške službe. Vsi sluča-)n ji bodo zdaj pregledani in vsi oproščeni bodo na novo klasificiram. To se tiče vseh moških jn od 18 do 38 leta. Mnogi bodo jn poklicani v aktivno službo, dru-,m gi bodo morali na dela, ki jim Qa jih bo vlada odkazala. l s -0- ru BOLJŠI RED V PODELJEVA. bo NJU DOPUSTOV ZAHTE-mi VAJO po • Washington, D. C. — Kon vi- grešnik Dworšak iz države Ida al« ho je vložil zahtevo pri vojnen jo- oddelku, da naj se skuša uvest . pravičen red v podeljevanji rja dopustov vojakom. Velik« •do strank se je pritožilo, da ne lo- kateri vojaki $iso dobili skor< ina v 33 mesecih še dopusta, dočin lih se nekaterim dovoljujejo dopu |sti bolj pogostoma. KRI2EM SVETA A — Dublin, Irska. — Predsednik Irsko, Dr. Douglas Hyde, V. ki je že dopolnil 84 let starosti, J1 je obvestil prvega ministra re- Ul publike Eamona de Vaiera, da ni se je odločil za pokoj. Ko bo ^ njegov službeni tefmin potekel, ne bo več kandidiral za pred-sedništvo. — Washington, D. C.—Vojni Vl ' urad je objavil, da se nahaja 1 zdaj v Združenih-državah 361,-' 631 vojnih ujetnikov, ki so jih • Amerikanci vjeli na raznih v' 1 frontah. Od teh je 307,931 ® ! Nemcev, 51,071 Italijanovjin s • 2,629 Japoncev. Imajo jilf v z } 420 različnih taboriščih. ° — Buenos, Aires, Argenti ta. s 5 — Argentinska vlada je s is- " pendirala za osem dni dnev lik ^ ■» "E1 Nacional", ker je razvi [al 1 preveč demokratični duh, p *a-1 vi poročilo. List je objavil v< st, s a da je načelnik policije v državi r " I oklenil odstaviti ministra za no- i: L tranje zadeve. To je vlado raz- r v palilo, da je ukazala suspenda- 3 cijo. ; 1 — London, Anglija. — Sov- • E jetska vlada v Moskvi je ur4d- i no priznala poljski osvobodilni « ►j odbor v Lublinu za polnomočjio j i- vlado Poljske. Pričakujejo, da š a bo Rusija istotako priznala v > « kratkem Titovo vlado v Jugo- i j- slavij i. Anglija ni Zdr. države < "a &e vedno priznavate poljsko za- j i- mejno vlado v Londonu. < e- — Washington, D. C. — Po- < h Ijedelski department objavlja ] t- poročilo, da je bilo tekom -tne- ] a- seča decembra veliko manj raa- 1 si sla na trgu, kakor tekom dru-■i- gih mesecev preje v letu 1944. . ih z maslom bo treba previdno lo štediti, da ga ne bo zmanjkalo, u- — Chicago, 111. — Klavnice m objavljajo, da klavne živine in prašičev še vedno ne prihaja zadostno število na trg. Cene k- živi teži so bile zadnji teden: • Prašičem od 11 do 14.75c funt. Goveji živini od 8.50 do 17.50c in- funt. Najdražje so enoletniki La- pitani junci. sm — Berne, Švica. — Nemški sti vojaki so prepričani, da se bo v tju tej vojni kmalu začelo uporab-ko ljati plin. Neki ubegli internirale- nec je izpovedal, da je pri va->ro jah proti plinu izjavil nemški im častnik, da bo svet kmalu izne-)u- naden glede nemškega napredka pri uporabljanju plina. AMERIŠKO TAJNO OROŽJE \ USTAVILO NEMCE a Beffe, Belgija. — Amerikan- 1 ri so začeli uporabljati v Belgi- z ji novo topniško orožje, ki 1< uspešno deluje ne samo v po- n morskih bitkah, zakar je bilo k prvotno namenjeno, pač pa je t zelo n^inkovffco tudi - na teop- r nem, zlasti proti oklopnim od- z delkom. Podrobnosti o tem novem orožju niso objavljene, ker ^ vojaške oblasti pač nočejo izdati sovražniku zaželjenih podrobnosti. Pravi pa vest, da novo orožje učinkovito deluje zlasti na naskakajoče čete. Nemške oklopne sile so bile kar zmedene od učinka tega novega ( orožja in so morale od j en jati s * svojimi napadi, pravi vest. -o--r GOEBBELS PROGLAŠA HIT- z LE RJA ZA NEMŠKEGA BOGA £ Stockholm, Švedska. — Nem- J ški tisk se po Hitlerjevem govoru ob novem letu kar ni mogel izpisati. Nazijski voditelji so mu napisali naravnost blazne J slavospeve. Dr. Goebbels, piše v 1 listu "Das Reich", da je Hitler "božansko bitje, pravi čudež | Nemčije". Na to nadaljuje: "Hitler je prava resnica. Dosti je, da je človek le v njegovi bližini, pa občuti kroženje njegove moči in vpliva. On ima šest čutov, kar mu daje moč, da vidi, kar je drugim zakrito. Njegova globoka ljubezen ni podeljena samo za njegovo ljudstvo, marveč za vse človeštvo." Kdor zapiše tako neumnost le pokaže, da je poleg Hitlerja tudi še kdo drug prifrknjen. -o- SESTANEK "VELIKIH TREH" London, Anglija. — Ministri ali tajniki za zunanje zadeve Anglije, Rusije in Združenih držav se bodo v kratkem sestali. Najbrže v Londonu, dasi kraj J še ni določen. Pripravili bodo vse potrebno za sestanek mec [ Churchillom, Rooseveltom in j Stalinom, ki se bo vršil kmalu na to, tudi dozdaj v še neobjav-j Ijenem kraju. Na tem sestanku 7 se bo določilo jasno stališče glede Poljske, kakor tudi glede skupnega končnega udara na Nemčijo. i -0- - POMAGAJTE AMERIKI DO - ZMAGE! KUPUJTE ZVEZNE VOJNE BONDE! SILNE ARMADE ČAKAJO NA ZNAMENJE ZA UDAR NA VZHODNI FRONTI Lublin, Poljska. — Več mogočnih ruskih in poljskih armad stoji pripravljenih, da udarijo čez zamrznjeno reko Vistulo na Varšavo in jo iztrgajo do kraja iz nemških krempljev. Pričakujejo, da bo to odločilna zimska ofenziva na vzhodni fronti. Poročevalec za The Chicago Sun pravi, da imajo te armade oporišče v Pragi — te Prage ne smemo zamenjavati s češko Prago — na vzhodni strani Vis-tule. Ostali del Varšave se nahaja na zapadni strani te reke. Praga nikakor ni varšavsko predmestje, ampak je del Varšave, nekako tako kakor je Brooklyn%del New Yorka. Varšava, ena največjih evropskih prestolnic, je sedaj mesto razvalin. Miljo za miljo ni videti drugega kakor samo razdejanje. Nad temi razvalinami štrli v zrak golo ogrodje neke 15 nadstropne stavbe. In zadaj za vsem tem segajo več milj daleč nemški obrambni jarki, cementne "pilbakse" in postojanke s topovi. Tudi iz najvišje točke .v Pragi ni ^dobyim daljnogledom mogoče videti kakih znakov življenja po celem za- padnem delu Varšave, ki je v nemških rokah. Nemcev ni videti, kljub temu je pa očitno, da so tam; zakopani in skriti so v podzemeljskih utrdbah, skrivajo se v podrtih poslopjih. Ko je poročevalec ogledoval vso to mrtvaško tihoto, so naenkrat začele sikati po zraku krogle iz nemških topov, temu pa je sledilo topovsko grmenje. Ravno tako je bilo meseca avgusta, ko so se v srednjem delu mesta Poljaki vzdignili proti Nemcem. Od 700,000 Poljakov, ki so bili t£m, jih je komaj peščica ušla prek Vistule v Prago; vsi drugi so bili pobiti ali pa odpeljani v Nemčijo. Se-da> je v Pragi "kakih 120,000 Polj^Vov. To je vae kar ^e osta-liD- od 1,800,000 prebivalcev, ki:, iih ie štela Varšava ored voino. V GRČIJI SE JE ZAČEL CIRKUS SPET OD KRAJA Atene, Grčija* — S streljanjem iz možnarjev, namerjenih v osrčje Aten, morda tudi na stanovanje generala Nikolaja Plasti-rasa, novega grškega ministerskega predsednika, so levičarske ELAS čete odgovorile na Plastirasovo izjavo, da ne preostaja nič drugega kakor ubogati, kar zahtevata Churchill in general Scobie, to je, naj gre ELAS iz Aten in odloži orožje. Plastiras je tudi rekel, da z grško EAM, to je Narodno osvo-■ sodilno fronto, in njenim vojaškim oddelkom ELAS sploh ni mogoč noben sporazum. Tako je spet vse po starem in po Atenah je začelo iznova pokati. Scobiejeve angleške čete krijejo s svojim topniškim ognjem vse ceste, ki vodijo iz Aten proti severu. Pregnale so grške partizane iz nekaterih ' utrjenih točk v Atenah, toda ti so medtem dobili v roke druge utrjene postojanke v Atenah. Tako izgleda, da tukaj ne bo še kmalu miru. Nobena stran noče prav nič odstopiti od svojih zahtev. Plastiras in njegova vlada, ki sestoji iz več takih članov, ki so splošno znani vsled svojih demokratskih nazorov in se celo zelo nagibajo na socialistično stran, bi v normalnih razmerah skoraj gotovo bili še najbolj sposobni zadovo-j 1 jiti vse strani in napraviti red, j toda sedaj drugega ne morejo kakor ubogati Angleže. TRI NOVICETpAVSE TRI NE ODTEHTAJO ENE DOBRE Washington, D. C. — Iz Jugoslavije ne pride zdaj drugih poročil, kakor razne drobtinice, posnete iz raznih evropskih listov in radio oddaj. Pa pravijo, da kadar je medved prav hudo lačen, mu je tudi muha dobra. Ko posebno važnih novic ni, bodo morale pa tudi take novice žaleči, ki jih listi drugače najbrž še omenjali ne bi. Novica št. 1. — V šibeniškem okrožju v Dalmaciji so ribiči sami od sebe sklenili, da bodo 1 vsak dan dali deset odstotkov 1 tistih rib, ki jih bo dO ujeli, ubo-" gim v mestu. Tako poroča TAN-1 JUG agencija. Novica št. 2. — Po vsem osvo-^ bojenem ozemlju Hrvatske se 1 je začela kampanja proti nepismenosti, in sicer pod okriljem Jugoslovanske osvobodilne armade. Tako poroča Svobodni i jugoslovanski radio, j Novica št 3. — Dokler imajo Nemci še kaj moči v Jugoslaviji, jo bodo izrabili do zadnje trohice, to se pravi, da bodo še tisto znosili ven, kar niso že prej odnesli. . Poglavnik Ante Pavelič je zaukazal posekati hrvatske gozdove, in sicer pod pretvezo, da potrebujejo les "za popravo trgovske mornarice in ribiškega bro^ovja". Izsekani pa ne smejo več lesa kakor petkrat toliko kot ga zraste v enem letu. Ta vest je posneta iz nekega članka v nazijskem listu Deutsche Zeitung in Kroa-tien. AMERIKANSKI SLOVENEC I; Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene } list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljeni leta «91 Established 1891 Izhaja Tft&k iorsk in p«tak Issued every Tuesday and Friday ^ Izdaja in tiska: * Published by 1 EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. j, Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8 1 Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto ______________________________$4.00 For one year ------------------------------$4.00 Za pol leta____________________________________ 2.00 For half a year--------------------------- 2.00 Za četrt leta____________________________ 1.25 For three months---------------------- 125 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe Za celo leto________________________$4.50 For one year ----------------------------$4.50 Za pol leta_____________________________ 2.25 For half a year------------------------ 2.25 Za četrt leta____________________________ 1.50 For three months-------------------- 150 Dopisniki so proieni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prej sni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaŠa naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ZADEVE, KI JIH JE TE2K0 RAZUMETI Mnogi so, ki še danes ne morejo razumeti in ne uvide-vajo dovolj jasno, zakaj je Amerika v vojni. Nekateri mislijo, da smo v vojni po krivdi naših lastnih državnikov, ti da kujejo iz tega svoj kapital, itd. V slučaju vojn so krivde v" gotovih ozirih tu in tam tudi na državnikih. Toda vprašanje je, na katerih državnikih, naših ali tujih? Tu bi morali znati razlikovati. . Kdor je zasledoval le količkaj mednarodno politiko tekom zadnjih dvajset let, lahko uvidi, da so bili državniki osiščnih dežel tisti, ki so pripravljali svoje dežele za sedanjo borbo. Ali je že svet pozabil, kako sta se dokopala do politične moči Hitler in Mussolini? In kdo jima je dal priložnost, da sta prišla do politične moči ? Nemški in pa italijanski narod. Zato sta tudi oba naroda odgovorna za vse, kar sta Hitler in Mussolini svetu povzročila. Tretji njuni partner pa je rumeni Hirošito v Tokio. Kakor sta Hitler in Mussolini delovala za vojno v Evropi, tako so zviti Japonci v Aziji delovali za vojno. Njihni načrt je bil, zavo-jevati ves svet in si razdeliti v svojo korist. Sreča je le, da se jim ti računi niso obnesli. Drugače bi ves svet že danes zdihoval v temi črne sužnosti. Vsaka vojna je zlo, ki zahteva neštete žrtve. Povzroča številna gorja. Zato upravičeno zaslužijo vso obsodbo tisti, ki delujejo za napadalne vojne. Drugega značaja je obrambna vojna. In Amerika je bila napadena in vodi obrambno vojno. V tej vojni se branimo, in v obrambi si prizadevamo, da pridemo do miru. Vojskujemo se za'mir, v katerem nam bo mogoče voditi naše življenje po potih vsestranskega napredka. Borba za mir ima za seboj ideale miru v bodočnosti, in ti ideali imajo visoko vrednost. Mir je največja vrednota na svetu. Brez miru je vse narobe vsepovsod. Zato je treba v prizadevanjih za dosego miru doprinašati najvišje žrtve, saj gre za idal, brez katerega na svetu ni nič. Za kaj so se borili prvi pionirji tega novega sveta? Za svobodo in mir. V starem svetu jim razni aristokrati niso privoščili svobode, v kateri edino je mogoče mirno zadovoljno življenje. Sli so za srečo v novi svet v Ameriko. Tu so naselili divje pokrajine in začeli ustvarjati nov svet, ki naj bi jim dal svobodo in s to mir in zadovoljnost. Ker so začeli aristokrati stegovati svoje roke za njimi v ta novi svet, so se uprli in so z borbo uveljavili svoje zahteve po svobodi in neodvisnosti. V tisti borbi je bilo zelo hudo in strašne razmere so vladale. Če bi bili tisti prvi borci obupali, bi danes svet ne imel lepe svobodne neodvisne Amerike. Ne imeli bi narodi skoro iz vsega sveta, ki so prihiteli v zadnjih 20 letih v ta novi svet, se kam izseljevati, ne imeli bi svobodne Amerike, ki jim je dala obstanek in boljšo bodočnost, kakor so jo imeli preje v svojih deželah. Borci pionirji, ki so umirali v letih 1771—1776, so zidali s svojimi žrtvami novo svobodno Ameriko za nas vse, ki smo pozneje prišli za njimi v ta novi svet, kakor za vse one, ki so. se rodili na tej svobodni zemlji. Bi ne bilo tistih prvih junaških borcev in tistih velikih žrtev v tistih prvih letih, ne bilo bi nikdar svobodne Amerike. In današnja borba? Skoro istega značaja je, le da se borimo proti drugim silam. Naša lepa dežela, naša svoboda, naš napredek in vse, kar imamo, jim je na poti. To nam zavidajo, zato bi nam radi to vzeli. Zato so snovali napad na nas in iz tega namena so nas napadli. Branimo se in borimo se, da si priborimo nazaj mir. Ne gre drugače, s silo in orožjem vse to iščemo. In našli bomo. Naši predniki pionirji so se borili, da smo mi drugi imeli nad 160 let svobodo in mir. Mi sodobniki smo v borbi za iste namene. Da ohranimo svobodo in neodvisnost Amerike bodočim rodovom, da bo njim boljše kakor je nam, da bodo imeli tudi oni Ameriko in to še boljšo, kakoršno imamo mi. Za to* gre borba in to so glavni cilji. Težko je vse to razumeti, a tako je. Življenje narodov je kakor življenje posameznika. Posameznik se bori za svo- t Stran 2__• # AMERlttANSld Žt6Vfett£č _, _Torek, 9. januarja 1945 " jo bodočnost, tudi ves narod se mora, če hoče, da ne podležej drugim in da ne zgubi svoje svobode. Kdor svoje svobode j braniti ne zna, niti nima poguma, da bi jo branil, tisti je I vreden ni. Bog pomaga tistemu, ki si sam pomaga, seveda j pravično in .pošteno l . Težave so v tej težki borbi, toda Bog nam je dal v pre-' jteklosti sredstva, da z njimi lahko branimo mir in svojo svobodo, in mi vsi smo dolžni radi bodočnosti naših potomcev in naše svobodne domovine, da storimo vse, kar je v naših močeh, da svoji domovini Ameriki pomagamo do slavne zmage in da ji izvojujemo zmago in ji zajamčimo enkrat za vselej mir in zlato svobodo. Za to gre naša borba, za to gredo naše žrtve. Razumevajmo to! j OB ZAČETKU LETA 1945 t! Cleveland-Newburg, O. - i Leto 1944 je šlo v zaton. Žal, da pozabljeno ne bo pravkar minulo leto nikdar. Saj menda še ni bilo v zgodovini sveta strašnejšega leta, kakor je bilo leto 1944. Saj je skoro celi svet v vojni in v medsebojnem kla-;"inju. Na milijone ton bomb in L- raznega razstreliva so spustili :i drug na drugega, vse zato, da drug drugega uničujejo. Vpra-a samo se, zakaj vse to? Zakaj v 20. stoletju, ko je vse tako učeno, vse tako izobraženo, vse šolano, tako barbarstvo? Saj še i- od hunskega kralja Atile ne pi-:i se zgodovina tako strašnih re-či, kakor o sedanjem modernem q času. Mislim si, da vse zato ker . ni več vere v Boga in nič ljubezni do svojega bližnjega. Vodi-l" telji sveta so vrgli Boga iz šol, a iz uradov in iz svojih src. Pri l- njih je Bog — orožje: topovi in t- bombe. Koliko mater po širnem j. svetu, med njimi je "žal tudi ve-^ liko slovenskih, ki milo gledajo v daljavo, kjer tam daleč na e' i bojnem polju ležijo ranjeni nji-ihovi ljubljeni sinovi. Koliko mater vzdihuje, se joka za svojim :a sinom, ki je dal svoje mlado življenje na bojnem polju. Vojna je zločin in največje gorje • za človeštvo. Za vsak zločin pa ie; ' sledi kazen. Ko bi se tisti kate-ri so vojno začeli zavedali, da U*! vojna, je velik zločin, bi se bili a- | stokrat premislili, predno so na-i padli. Vse to pa so storili zato, jo1 ker so vero in ljubezen do svo-^jjega bližnjega zavrgli, češ, mi smo sedaj Bog. Mi hočemo vla-a" dati celemu svetu. Kdor se ne j pokori nam, naj umrje. Tako so nemški voditelji dali glas med ]a svoje rojake. Zato so tolikšna 50 'grozodejstva povsod, kadar pri-dejo nemške druhali. ' Tudi v fari sv. Lovrenca so ki vojne žrtve.' Je že 10 mladih fantov dalo svoje' mlado živ-. Ijenje na raznih bojiščih. Med njimi je tudi mladi in povsod )0 priljubljeni Frank Blatnik Jr., Ulj sin Mr. in Mrs. Frank Blatnik l-iiz 8906 Union Ave. Blatnikovi | so naročeni na Am. Slovenca in ,]i;Novi Svet. Mladi junak Frank ^ | je bil zelo priljubljen med mla-jdimi in starimi. Zato je vest o ~ smrti mladega vojaka pretresla vso f aro. Vsi sočustvujemo z ni Vami nad izgubo ljubljenega je sina. Tolažite se z zavestjo, da 3_ je sedaj Vaš sin rešen vseh skr-bi. Umrl je kot junak na' boj-, . ;nem polju. Slava mu! Skrbi pa i nas še, da Vaša žrtev ne bo zadnja. Vojna še nadalje divja, in sejkdaj je bo konec, nihče ne ve. >! Prosimo Boga ob začetku leta, 'o da že skoro odvzame to strašno H šibo vojne, da bi zavladal zo-pet mir ljudem na zemlji. Mir med narodi, mir med družina-mi, to naj bodo naše molitve in prošnje v letu 1945. it Vsem čitateljem, vsem prija-" teljem in znancem pa srečno, >~ zdravo ter blagoslova polno le-li to 1945! Dal Bog, da bi se v e bližnji bodočnosti izpolnile naše goreče želje, da bi se naši si-V novi srečno in zdravi povračali >- med svpje drage in da bi mi z % veseljem izrekali zaželjene be-sede: Konec vojne je! ' J. Retnik. f -O— < PETO PISMO SLOVENSKEGA MORNARJA 'Bermuda. Dne 25. oktobra smo se odpeljali iz Casablanke v Severni I Afriki, dne 5. novembra pa smo j bili že v Norfolk, Va. Tri dni po prihodu v Ameriko sem dobil kratek dopust in sem se odpeljal domov v Chicago. Se tisti večer, ko sem prišel domov, sem zvedel, da nabirajo chicaški rojaki ponošene obleke za stari kraj in da ravno tako delajo tudi po drugih slovenskih naselbinah v Ameriki. Ne morem povedati, kako se mi je to dobro zdelo. Zdaj vidim, da bodo naši siromaki v starem kraju dobili vsaj nekaj pomoči. Za tako velikansko delo pač ne more iti priznanje samo eni osebi, temveč mnogim, dobro pa vem, da kar se chicaške naselbine tiče, gre dosti tega kredita Mr- Antonu Krapenco. Znano mi je, 3 da je bil on že eden tistih, ki so se hudo poganjali za to človekoljubno oziroma bratoljubno akcijo, in je že pred letom dni deloval na seji JPO-SS, da bi začeli s pobiranjem obleke. Obenem se prav lepo zahvaljujem vsem tistim, ki ste mi | poslali denar za cigarete, to je cerkvi sv. Pavla, pevskemu zboru Prešeren, krožku Slovene ' Center Social Club, društvu I Svobodni zvon, pri katerem je Anton Krapenc blagajnik, Mr. , in Mrs. Frank Košak, in Mr. in | Mrs. John Zeleznikar. Del tega denarja sem porabil v to, da sem kupil 50 zavojčkov cigaret in sem jih ponesel našim prfc morskim Slovencem v Casa-blanko, ki so Vam vsi prav hva- • ležni, pa jaz tudi. Še enkrat l hvala vsem skupaj! — S spo- • štovanjem, sedaj mornar Tomaž Cukale. -o-- LEPO SMO OBHAJALI BOŽIČ PRI SV. ŠTEFANU Chicago, HI. i Ravnokar minule božične ; praznike smo obhajali v poseb- ■ nem spominu na naše odsotne ► fante in dekleta, na naše voja- ■ ke na raznih frontah in po raz-i nih vojaških taboriščih. Cela cerkev se jih je spominjala pri i vsaki maši, pri jaslicah pred polnočnico in pri slovesnih lita-nijah na Božični praznik. Pri sv. mašah je bila ogrom- ■ na udeležba, posebno pri pol-riočnici. Skoraj vsi farani so prejeli sv. obhajilo za naše fante in dekleta v vojni službi, kar 1 je napravilo posebno lep utis na vsakega. Lepšega; vzvišenejše-ga darila našim odsotnim fantom in dekletom dati ne moremo. Naše cerkveno pevsko društvo pod vodstvom Mr. Račiča nam je oubjalo .spomine na vse nekdanje lepe Božiče od otroških let naprej s krasnim prepevanjem starih slovenskih božičnih pesmi, med njimi tudi nekaj posebno lepih iz Prekmurja. Pe-vovodji in vsem pevcem in pevkam, ki so nam tako lepo pre- :e j pevali te v srce segajoče božič- Im le ne pesmi, vsa čast in zahvala. vs< je j In kaj bi bili prazniki za slo- mc k venske rojake, ko bi ne bilo po- ka trkovanja z zvonovi? Brez tega pu I si velikih praznikov sploh mi- ra' 6-jaliti ne moremo. Naši zvonarji, M] jo i ki postajajo v tem poslu čimda- vs< n- lje večji mojstri, to so Mr. Mil-a_ j ler, Mr. Lassick in Mr. Roblek, da ae »o pridno in izvrstno izpolnje- se vali svojo nalogo. jo Za j Pa tudi božična kolekta je bi- v€ j la letos tako lepa, da je napra- pi j vila veselje ne samo župniku, »••. marveč vsem faranom, posebno d< I: starejšim. Take božične kolekte sr I i! naša fara še ni videla. Dobri fa- z< I; Irani so darovali $3,705.50. Za S te božične darove in za to izred-B : j no velikodušnost f aranov sem g 1 j j vsem skupaj zelo hvaležen V I j | imenu fare, in prosim, da bi lju-P • bo Dete betlehemsko blagoslav- ■ • n | 11 Ijalo naše dobre ljudi skozi vsa -"leta. * » Z i fil be-1 Dan po Božiču, na praznik j sv. Štefana, našega farnega pa-'8^ trona, pa shao imeli "žegnanje". 11 i S1 Pri slovesni maši je bilo precej GA f aranov, seveda bi jih bilo še 11 mnogo več, ko bi jim ne bilo s £ u 'treba iti na delo. p^-1 Posebno lep in ganljiv prizor ^ irni je bil v naši cerkvi na Silvestrov £ imo večer, ko je bila cerkev polna dni faranov, ki so prišli zahvalit se 2 do- Bogu, da je ohranil vse naše 1 od- fante pri vojakih do zdaj brez ^ [isti i kake posebne nezgode, in pro- . jem sit, da bi jih blagoslovil in ob-ro- varoval vsega hudega tudi v no- j tari vem letu. tu- Hvala vsem, ki ste pomagali, sel- da smo imeli tako lepe božične i po- praznike, in naj Vas Bog blago- bro slovi v Novem Letu! laši Father Edward. , »bili -o- RAZNE NOVICE IZ pač LA SALLE eni La Salle, 111. j >bro Nastopili smo novo leto 1945. na- Dal Bog, da bi bilo za vse prav ; kre- srečno, zdravo in zadovoljno, in ^ icq. da bi bilo vsaj v tem letu vojne i že konec, da bi priSli fantje zopet >ga- domov k svojim ljudem, zmago-;iro- slavni in zdravi! j že Praznovanje Božiča kakor seji tudi novoletnega dne je šlo za ira- eno lepo spet v zaton. V cerkvi' j sv. Roka smo prav lepo slavili , iva- Božič, veliki praznik Rojstva ( mi Gospoda našega. Zvonovi so j o je spet praznično pritrkovali.^Ro- ^ sbo- jaka farana Mr. L. Ahčin in To-ene ne s Hriba sta bila mojstra oni , stvu dan v vašem zvoniku, vaš cer- j ije kveni zbor je pa prav veličastno Mr. prepeval svete božične pesmi in j \ in posebno lepo latinsko sv. mašo,! ;ega tako da so tujci spraševali, ka- j] , da teri zbor je bil to, ki je pel da- . aret nea pri zadnji sv. maši. Kaj ena- M pri-jkega že davno ni bilo pri sv. ] asa- 'Roku, so rekli. Za njihov trud in * iva-1 prizadevanje vsem pevcem čast 1 trat in hvala. • ] spo- Jaslice zunaj cerkve so tako ] lepe, znotraj pa oltarji tako le- ] e. po okrašeni. Vse težko delo sta 1 imela na skrbi Mr. Joe Piletič : ŽIC in Mr. Joe Baznik in pa častite 4 i šolske sestre, zato pa tudi mo- 1 1. j ramo biti vsem hvaležni. Bog!1 ične j jim daj vsem dolgo življenje na h seb- ameriški zemlji! 1 >tne Mašo smo imeli slovesno z le- i oja- viti. Trije duhovniki so prišli za , raz- to priliko iz kolegija sv. Bede > ]ela v Peru, 111. Kako lepo je bilo vi- J pri deti male angelčke, za njimi pa 3 »red duhovne, ko so korakali k jasli- 1 iita- cam pomolit, zbor je pa med * tem prepeval Sveta noč, blaže-om- na noč. < pol- Dne 26. dec. je bil izročen 1 so materi zemlji dober faran in ro- * ?an- jak Mr. Frank Savnik st. Umrl * kar je na hitro. Star je bil 78 let. < 3 na Zapušča par otrok, ki so vsi od- ' jše- rastli. Pogreb je imel v oskrbi 1 :an- Težak-Simkus pogrebni zavod, 1 are- sv. mašo zadušnico in pogrebne ( obrede pa so odpravili č. g. Šte- ( Iru- fan Kassovic. Naj v miru poči- 3 :iča va in blag mu spomin, vse Predpustno veselje nam pri-tro- reja Slovenski moški klub Slov. i ipe- Narodnega Doma za 27. janu- i žič- arja v spodnji dvft-ani. Za vse i kaj in z vsem bo dobro preskrbi je- š Pe- no, nekaj poseBnega-bo pa to, s >ev- da bo prišel iz Jolieta nam igrat \ >re- na harmoniko Mr. John Riffel. i nenovani klub vljudno vabi se, da pridete in se poveselite led nami. Ako želite zvedeti aj več podrobnosti o tej pred- j ustni prireditvi, se obrnite na-avnost na predsednika kluba, Ir. Franka Struno; on vam bo' se pojasnil. Res je, da imamo tako zimo, I la vse kar poka, pa ne strašite e. Vsi naši delavci pridno dela- U o, še ob Novem letu so delali na ] ( reč krajih. Tako je prav, daj, Drej pride zmaga. - Vsem Slovencem, kateri bo-io Čitali teh par vrstic, prav srečno novo leto 1945 in lep pozdrav vsem! Poročevalec. KAJ SI O NAŠEM ŽIVLJENJU MISLI DIVJAK Domačin z otokov Fidži je z nekim misijonarjem prišel v Melburn v Avstraliji, ki je mesto čisto evropskega tipa. Posebno je strmel radi ur na zvonikih. Saj rastejo stolpi v mestu kakor orhideje v njegovi domovini. Ure pa tudi vladajo, in sicer z železno palico, kazalcem. Boginje so, ki jih vsak moli. Na njihovo povelje ljudje po mestih vstajajo in gredo v službo. Samo na drobno urico na zapestju pogledajo in že jih pošlje k obedu. Še enkrat se ozro vanjo, pa jim ukaže spat. Le kako morajo biti tako bojazljivi in jesti še takrat, ko lačni niso. V njegovi vasi ljudje jedo, kadar so lačni, in hodijo spat, če so zaspani ne pa na povelje. — Tudi sicer belci niso pametni. Namesto da bi s soncem legali in vstajali ti žgo luč cele noči in gradijo stavbe do oblakov. Res čudno, da se mostovi ne zrušijo pod težkimi vozovi in da cele vrvi vozov divjajo kar čez strehe mestnih hiš in se hiše ne zmečkajo. Vse življenje je gojil željo, da bi kdaj videl mesto. Zdaj ga je videl in reči mora, da je ljudi preveč in da so veliki reveži, ker morajo vedno dirjati in dirjati. "Možje dirjajo v zraku in po tleh, mudi se tistim, ki kopljejo v jamah, mudi se možem, ki se vo-i zijo v škatlah na kolesih, le čemu? Mislim da so ure krive. Ljudje se jih bojijo, zato hitijo, da bi jih ne razžalili." —.In kaj bi šele dejal ta preprosti sin narave, če bi videl sedanjo Nemčijo in druge kraje po Evropi, kjer divja vojna. -o- VSE ZASTOPNICE IN ZASTOPNICE po vseh onih mestih, kjer imajo uveden poštni zqnski sistem, ! to je, da imajo za raznašanje pošte določena zonska okrožja s številkami, kar imajo skoro \ vseh količkaj večjih mestih, prosimo, da ko zapisujejo na j potrdila za naročnine naslove naročnikov, naj zraven tudi i vedno zapišejo številko poštne ^zone, v katero tak naročnik spada. Poštni uradi vsakega takega mesta bolj in bolj zahtevajo od upravništev listov, da ! morajo imeti poleg imen mest j tudi označeen zone s številka-mi. Prav tako prosimo tudi naročnike same, da kadar pošiljajo naročnine, ali pa če spremene naslov, naj vedno označijo tudi označene zone s številka-zone. Vse pošiljatve, pisma, listi in drugo, ki imajo na naslovu poleg imen mest tudi navedene zonsko številko, se hitreje dostavljajo naslovnikom, kakor one pošiljatve, ki nimajo navedenih zonskih številk. Take morajo naj prvo na pošti sorti-: rati, kar pa vzame čas in zamudo. Prosimo sodelovanje v tem oz iru vse. x4 Uprava Am. Slovenca. -o—— — Washington, D. C. — General Eisenhower v svojem poročilu posebno pohvali ameriške Japonce. Pravi, da se obnašajo nadvse junaško v vojni službi v Franciji in da na njihovo junaštvo mora biti vsak A-merikanec ponosen. ■ ' * »I '»I !■' '"I I »I DOGODKI med Slovenci po Ameriki > i Letalec te ubil ( Inkster, Mich. — Družina Peer Pestotnik je bila obveščena >d mornariškega departmenta, i a se je v letalski nesreči ubil ljen sin Ensign William Pestot-iik. Z letalom je strmoglavil na :la blizu * Green Cove Springs, Fla., in zgorel, da ga ni bilo mogoče spoznati. Pokopan je bil z vojaškimi častmi v Dearbornu, Mich., 22. nov. V vojni so tudi njegovi trije bratje. Mrs. Josephine Šenica bolna Chicago, 111. — Bolna se nahaja na svojem domu na 6058 S. Talman Ave. znana rojakinja Mrs. Josephine Šenica. Pred par leti je umrl njen soprog Martin, dva sinova sta odšla k vojakom, pred nekaj meseci je pa ogenj uničil poslopje, kjer je najstarejši sin Martin vodil tovarniško podjetje, ki ga je bil začel njegov oče. Podjetje zdaj spet posluje na drugem prostoru. Blagi rojakinji želimo, da bi čim prej ozdravela. Sestanek trgovcev Chicago, 111. — V četrtek 11. jan. ob 12:30 P. M. se bo v To-mažinovih prostorih na 1902 W. Cermak R. vršila seja krožka Cermak Leavitt Business Men. Predsednik, naš rojak Frank P. Kosmach, prijazno vabi, naj pridejo na to sejo tudi vsi slovenski trgovci iz šentšte-fanske okolice. Frank Stopar umrl Milwaukee, Wis. — Dne 14. dec. je na svojem domu 3403 W. Scott St. po daljšem bole-hanju preminil eden najstarejših milwauških Slov encev, Frank Stopar, ki je živel tu 42 let. Doma je bil iz Rečice ob Paki v Savinjski dolini ter je dosegel starost 64 let. Poleg soproge Mary zapušča še pet sinov in eno hčer. , John Jaklich umrl Milwaukee, Wis. — V nedeljo, 17. dec. je na svojem domu 2031 W. Pierce St. umrl drugi znani rejak, John Jaklich, star 60 let in doma iz Prečne pri Novem mesjj;u. Tudi on je bil v A-meriki dolgo let. Pred tremi leti ga je zadela kap in od tedaj je bil invalid. Poleg soproge Josephine zapušča še dva sina in hčer. Božično darilo Cleveland, O.—2upan Frank J. Lausche je dal elevelandskim davkoplačevalcem lepo božično darilo, ko je naznanil, da je zmanjšal mestni dolg odkar je on v uradu za polnih $11,-000,000. Tako bo znašal dolg mesta Clevelanda najnižjo vsoto v zadnjih dvajsetih letih in mesto ima kredit kot ga še ni imelo v zgodovini. Pri tem je pa treba pripomniti, da je župan Lausche prihranil tako ogromno vsoto mestu, ko je istočasno potrošil $27,-500,000 in sicer $17,500,00 za nakup ulične železnice in $10,-000,000 za razne izboljšave. - i Obiskali so nas Chicago, 111. — Naša naročnika Mr. in Mrs. Joseph Ban, ki sta se s farme v Poplar Bluff, Mo., preselila v Chicago, sta nas te dni obiskala in si ogledala nr5^ tiskarno. Ž njima je bila hčerka Mildred, poročena €>ilva. Padel na bojišču Moon Run, Pa. * — Družina Jernej Možina je bila obveščena od vojnega departmenta, da je 7. dec. padei v Franciji njen edini sin Frank Možina, star 39 let. Služil je v prvi armadi pri rušilcih tankov in bil v Franciji | od začetka invazije. Torek, 9. januarja 1945 | . AMERIKANSKI SLOVENEC..................................Stran S I ----— — —V v w ww.ww W » WW WW WW WW m WWW www ww ww Zapadna 7win Slovanska ,^PF£jVCZ Cola J i 2. nadzornik: MUn Popovich. 1849 Grove St^ Denver, (16) Colo. < i 3. nadzornik: Anton Rnpar, 406 E. Mesa Art. Pueblo. Colo. j j POROTNI ODBOR: > Predsednik: Joa Blatnik, 2609 E. Evans. Pueblo, Colo. [ 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave, Cleveland. O. J } 3. porotnik: Vincent Novak* Box 492, Ely, Minn, i 4. porotnik: Joseph Godec, 16215 Huntmere Av«l, Cleveland. Ohio. i [ 5. porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago, I1L UEADNO GLASILO: ; "AnwrihansM Slovanec", 1849 W. Cexmak R n«p tajnika, ir pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- < | inje ca sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi \ | bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. Z. ae priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dm* < ( S*h narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. ) > K-dor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku naj bližnjega dru- < | štva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede J | ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila < ; in potrebne listine, j [ SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ! OFFICIAL NOTICE OF THE WSA The membership of The Western Slavonic Association is hereby notified that the auditing of books, examination of bonds and other valuable documents held by the Association shall! commence Saturday, January 27, 1945, promptly at 9:00 A. M.■ at The First National Bank of Denver. In accordance with our by-laws, it shall be the duty of the Supreme Secretary, Supreme Treasurer and the Board of Trustees to attend. i The semi-annual meeting shall be called to order at the j Home office of the Association at two o'clock that afternoon. It >. shall be the duty of the aforementioned board, the Supreme ; President, 1st Supreme Vice-President and the Medical Exam- ] iner to attend said meeting. \ All applications for special benefits, if any there be, as well j as all suggestions from the subordinate lodges and its entire i membership, should be in the Supreme Office not later than by January 25th. j With best wishes for a Happier New Year, we remain < Fraternally yours, ' j LEO JURJOVEC, SR., President i ANTHONY JERSIN, Secretary. i -o--1 URADNO NAZNANILO ZSZ Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se tem potom naznanja, da revizije knjig, pregledovanje obveznic in drugih vrednostnih listin, ki jih Zveza lastuje, se prične v soboto, dne 27. januarja 1945, točno ob deveti uri dopoldne v prostorih The First National 1 Banke v Denverju. V smislu pravil veže dolžnost gl. tajnika, gl. blagajnika in gl; nadzorni odbor, da se udeleže tega pregledovanja. ""^tf^KMttPV 1 Polletno zborovanje gl. odbora se pa prične v gl. uradu ] Zveze ob drugi uri popoldne istega dne. Tega zborovanja pa veže dolžnost, da se udeleži zgoraj omenjeni gl. odbor, gl. pred- j sednik, prvi gl. podpredsednik in vrhovni zdravnik. Vse prošnje za izredne podpore, ako jih bo kaj, kakor tudi , priporočila od strani krajevnih društev in celokupnega članstva, morajo biti v gl. uradu ne pozneje kot do 25. januarja. Z najboljšimi željami za veselejše novo leto, ostajava z j j bratskimi pozdravi IT J « ' Vam vdana, LEO JURJOVEC, gl. predsednik ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik. nm*mm«*mmmm*mmmm*«mm****< 1 , i Dopisi lokalniK i! društev HM»MH*ltM*M(M«M*MMH«M«ilH» i SLOGA SLOVENCEV, ST. 14 ZSZ Spring Glen, Utah. , Cenjeni mi člani in članice našega društva, naj vam nazna- j nim, kaj je bilo na mesečni ip letni seji in kaj je društvo skle- ^ nilo za leto 1945. To je bila največja seja v le- * tu 1944 in bilo nas je 27 članov ' navzočih. Ker nas je 116 pri 1 društvu, bi nas moralo biti toli- 1 ko na vsaki seji, če bi vsak član ali članica prišel le enkrat vsa- 3 ke štiri mesece. In če bi vsak so- ! brat in vsaka sosestra prišel ali prišla vsake tri mesece enkrat, , bi bilo pa še toliko boljše in naš napredek pri društvu še toliko ■ večji. Pogovorili bi se lahko ve- i liko bolj podrobno, kaj bi bilo i boljše za naše društvo in za našo mater Zapadno , Slovansko Zvezo. Nikar ni treba misliti, da J mora društveni odbor vse sam 1 narediti. Da more odbor kaj na- i f rediti, mora imeti najprej navodilo od članstva. Tako je treba ravnati po društvenih pravilih in pravilih naše organizacije ZSZ, ker pravil ne moremo kršiti. Za leto 1945 govorijo društvena pravila, da vsak član in članica plača 5c v ' društveno blagajno vsak mesec. To gre za društvene stroške. Prosim, da to vsi upoštevate, da ne bom vsakemu posebej pisal. Znano 1 vam je, da znašajo društveni stroški na leto od $45 do $60, nekatero leto več, nekatero leto manj,-kakor imamo več ali manj nesreče pri članstvu. Večji stroški so naslednji; društvena dvorana stane $24, plača društvenim uradnikom po $5 na leto, kar znaša $20, znamke in kuverte stanejo 50c na mesec. To ima na skrbi tajnik. Ce umrje sobrat ali sosestra pri odraslem oddeiku, izda društvo $12.50 ea cvetlice ali za kar odloči članstvo. Prosim torej, da upoštevate pravila našega dru-' štva. Društveni odbor ima pravico nadomestiti društveni pri-' manjkljaj. Poskusili bomo, če [ SPOTOMA Capt Herbert Gibson iz Charloiieville, Va., si podaja roko s Predsednikom, ko ta nadzira marinsko proti-letalsko ariilerijo v Camp LeJaune, N. C. To je bila edina stranska pot, ki se je na njo podal Predsednik, ko se je vračal v Washington po treh tednih počitnic v Hoi Springs, Ga. bo 5c na mesec od vsakega člana in članice zadostovalo. Tistim, ki vas ni bilo na letni seji, naj naznanim, da je bil izvoljen naslednji odbor za leto 1945: Frank Tomsich, Helper, ■Utah, predsednik; Louis Kon-cer, R.F.D., Helper, Utah,vpod-! predsednik; August Topolovec, i R.F.D., Box 81, Helper, Utah, tajnik; Joe Rebol, Jr., Helper, ■ blagajnik; fcatie Bizlak, Sunny-1 side, ytah, zapisnikarica; John Bizlak, Scofield, Ut&h, predsed-1 nik nadzornega odbora; Walter Nakle, Scofield, Utah, nadzornik; Tony Jakoš, Helper, Utah, nadzornik. Vsemu članstvu želim srečno in veselo novo leto 1945 in da bi vsak pridobil vsaj enega novega kandidata in da bi se vsi redno udeleževali mesečnih sej. Srečno in veselo novo leto želim tudi našim glavnim uradnikom. A. Topolovec, tajnik. VABILO NA PLESNO VESELICO Denver, Colo. Društvo sv. Martina št. 1 ZSZ vljudno vabi vse člane in članice, kakor tudi članstvo sosednih bratskih društev ter celokupno občinstvo v Denverju in okolici, da se udeleže našega prvega plesa in veselice, ki jo bo naše društvo priredilo v nedeljo 28. januarja v Slovenskem Domu. Pričetek bo točno ob osmi uri zvečer. Odbor bo skrbel, da bo vsem, ki se bodo udeležili te veselice, izvrstno po-streženo. Torej na svidenje na zgoraj omenjeni večer, Vas bratsko pozdravljam ter ostajam • Vam vdani za dr. št. 1 ZSZ, John Trontel, tajnik. -o- ZSZ ENGLISH SECTION i ►_____ i Trail Biazers Lodge No. 41 I Denver, Colorado The attendance at the Annual Meeting on December 28th was below expectations but much good was KAKO JE ZDAJ DENARJA 12 Na mnoga vprašanja glede j tega, naj v tem članku podamo nekaj pojasnil. Iz Amerike je' točasno dovoljeno pošiljanje denarja pod gotovimi določbami v več držav po svetu. Do malega v vse one dele sveta, ki niso pod kontrolo osiščnlh dežel. Tako n. pr. se lahko pošlje denar-, j na nakazila v osvobojene dele Poljske, ki so pod kontrolo Sovjetske Rusije. Prav tako tudi v i one dele Italije, ki so osvobojeni in pod kontrolo Zaveznikov, accomplished by the energetic group ; of officers and members. Meetings for this year of 1945 are to be held as usual on every fourth Thursday of each month at the Slov- 1 enian Hall, 4468 Washington street, at approximately 730 p. m. Officers elected to serve for the ensuing term are: Joseph Yurko, president; John Kalcevich, vice-president; Edward Krasovich, financial secretary; Agnes Kucler, recording secretary; Rose Plut, treasurer; Joseph Shaball, chairman board of trustees; Frances Kucler and Helen j Novak, assistants; Edward Krasovich and Joseph Yurko, juvenile supervisors; Doctors Shafer and Sitton, lodge physicians. The Kochevar Trophy won by us last year was on display and the members felt confident that we would win it again in 1944. Final reports were not available at this writing, but in the event that we did win first prize and retain possession of the Trophy we have only to win it again in 1945 which would give us permanent possession. For this reason we urge the membership to enroll all the new members possible immediately in January and get a head start for any campaign the Supreme Board may arrange at their meeting 1 on January 27th. It would be fitting and proper that the Trail Blazers, the largest lodge in the Association, win first prize in this important Canven-tibn year. We are counting on all the | members to make this possible. Installation mi January 25th With the installation of officers at the meeting on Thursday, January 25, we embark on a new year of activity which we hope with your help 1 will be even more fruitful than the ' recent previous years. ] We have hopeful expectation that our Supreme President Jurjovec will be on hand to install the officers. An I unusually large attendance is desired to give the officers a rousing sendoff. Refreshments will be served after the meeting. At our December meeting a ritualistic ceremory was held honoring the memory of our late brother Edward Kelly who passed away earlier in the month. • Everyone present was eager to win the $25.00 War Bond and the membership was pleased when the name of Edward Krasovich was drawn as j the winner. Secretary Krasovich still has some pretty WSA calendars which may be had for the asking. All Trail Blazers are requested to j work in behalf of some interested boy or girl aspiring to become a juv-jenile delegate. The contest has been extended to June 30th. Happy New Year to all members and may you this year give your personal assistance to our successful progress. Let's get together! S POŠILJANJEM I AMERIKE? i Mogoče je zdaj poslati v Švico, Egipt, v Rusijo, Španijo in j 'Francijo. Tisti, ki poprašujejo, če je mogoče poslati kako podporo begunskim duhovnikom v Rimu, ali v kakem drugem osvobojenem kraju, to lahko store. Posameznikom ni moči poslati več, kakor $1Q0 mesečno za tako podporo. Družinam pa več. Vsak pošiljatelj mora' vložiti vred s pošiljatvijo prošnjo Formo Štev. 32-33, ki jo mora lastnoročno podpisati. Podati mora natančen naslov prejemnika in svoj. Navesti mora če nakazilo pošilja iz svojega, ali pa iz kakega sklada, ki ga lastuje v tej deželi prejemnik. To pojasnilo zahteva vlada, ki nadzira in kontrolira vse pošiljatve, ki gredo iz dežele. Stroški za nakazila v osvobojeno Italijo, Sicilijo in Sardinijo so do $100, fl.50. Preko $100 za vsakih'nadaljnih $100 na-daljnih 50c. V Italijo, Sicilijo in Sardinijo dosedaj Še ni moči poslati potom kabla. Pač pa potom poštnih nakaznic, nakazane tu v dolarjih, a jih tam po dnevnem kurzu izplačajo v valuti, ki je sedaj tam v veljavi. Da se pa poslati potom kabla v Alžirijo v Afriki, kar atane posebej $3.50. — V Argentino stane nakazilo po kablu posebej $4.40. — V Brazilijo $4.00. V Kitajsko, (kjer je Še prosta) $13.50. — V Ekvador (Južna Amerika) $4.75. — V Sovjetsko Rusijo $2.15. — V Španijo $2.75. — V Švico $2.75. — V Portugalsko $2.75. Te cene za kabelske stroške so pa podvržene spremembam od časa do časa. Zraven je prid jati k vsaki pošiljki še 15c za poštne stroške. Zdaj v vojnem času je pošiljanja denarja v zvezi z raznimi težavami. Posebno so težave, dobiti potrdila od izplačil. Vzrok so neredne poštne zveze, ki jih tu in tam ovirajo razne vojne težave. Zato družbe, ki s tem bavijo ne sprejemajo odgovornosti za zamude pri izplačilih, ali za kake druge nered-nosti, ki jih je v teh nerednih časih vse polno. Kdor se odloči v teh nerednih časih za kako pošiljatev mora biti pripravljen sprejeti riziko glede zamude in drugih raznih nerednosti. Kdor bi se odločil pa kljub temu poslati denar komu v podporo v dežele, kamor je dovoljeno poslati, naj naj prvo piše po prošnjo formo štev. 32-33, katero je treba izpolniti in podpisati, nato se isto pošlje z potrebnim zneskom za nakazilo in stroške in mu bomo skušali postreči po najboljši možnosti v teh nerednih razmerah. AMERIKANSKI SLOVENEC (Zastopstvo Am. Exp. Co.) 1849 West Cermak Rd., Chicago 8, 111. -o- Vi radi berete vesti iz drugih naselbin; drugi radi bere novice is vase naselbine. Poro. čajte novice in dogodke ▼ "Am. Slovencu". JANUARSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" Januarska številka "Novega • Sveta", ki bo izšla okrog 15. ja- ■ nuarja bo vsebovala sledečo , vsebino: "NOVO LETO — NOVO DELO" (uvodni članek). — "PRE-i GLED" (raznih dogodkov), — i Dr. D. Doktorič: "DOBA SV. ■ CIRILA IN METODA" (zgodo-i vinski članek). — L B.: "NO- - VO LETO" (pesem). —- "ROZ- - MANOVA ALENCICA" (stara - narodna pesem). — "NJENA ► SLIKA" (črtica). — J. M. ■ Trunk: "TIHE URE — ZAIGRANO" (premišljevanje).— i "KAKO STARO JE SONCE?" 3 (članek). — Dr. J. L. Zaplot- > nik: "BERNARD LOCNIKAR" j (življenjepis). — L.Stanek: - "RIBI" (pesem). — "SLOVEN- 1 VLADA PREVZELA PODJE- j | TJE MONTGOMERY WARD Chicago, 111. — Ker se vod-: i stvo velike Montgomery tvrdke . ni hotelo podati, da bi ugodilo, . kar je vlada zahtevala, je še v i soboto vlada prevzela tvrdko v . svoje roke. General James Byron je od vlade določen poslo-. vodja podjetja. SKI PIJONIR" (zgodovinsko o-pisovanje Slovencev v Milwaukee). — "ANGLEŠKI TISK" (članek).—"DOM IN ZDRAVJE" (navodila za gospodinjstvo in zdravstvo). — "ZA SMEH IN ZABAVO". — Z. O.: "NEVESTA Z MILIJONI", (zanimivi roman). * "NOVI SVET" izhaja vsak - mesec razen v avgustu okrog 15. dneva v mesecu. Vsak mesec prinese izbrano zanimivo • čtivo. Letno stane list za Združene države samo $2.00; za Ka- 1 nado in ostalo inozemstvo $3. , Naročnino je poslati na UPRAVO "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois. i Sedaj spravljajo ljudje de-j nar v bankah, svoj čas pa so nosili kovinski denar vedno kar s seboj, nabran v rešte o-krog vratu in okrog zapestij. -o- "Amer. Slovenec" je vex, Id druži ameriške Slovene« od obale do obale. NA ROJSTNI DAN - SE SPOMNI J~/e Če je tvoj rojstni dan ta mesec, pokliči cvetličarja danes in mu povej datum. Vaš cvetličar lahko telegrafično pošlje cvetlic« v vse kraje Amerike. ST. PAUL FEDERAL SAVINGS & LOAN ASS'N OF CHICAGQ CHICAGO, ILLINOIS M&W'*^*1' After the close of business December 31, 1944. e je začelo obračati in nekaj obrnilo se je. Dan gre v noč, tako je. Če se zdaj v Clevelandu "sansovec" sreča z "župnikov-eem'\ gre eden na to, drugi na drugo stran, ker so ceste k vsi sreči široke, in ko bi bile ozke, da bi se drug drugega ne mogla izogniti, bi se pohrustala, ker spreobrnilo se je, da še ne bo Slovencev tam konec. Tako se z !eti spreobrača. ' * * Pred in začetkom zadnje vojne je bil prav v moji župniji Slovak za vojaškega kurata. Zagrizen mažaron. Med vojno je prišel Čeh na najvišje mesto. Dosti opravkov je bilo s to vo-jaško-pastirsko oblastjo. Fant =»e je nosil kakor kaka frajla, siten pa je bil ko podrepna muha, niti trohice ni bilo Čeha v njem. Proti koncu pa je prišel tudi pravoslaven kurat iz Bosne. Fin fant in sam se je meni približal. Ostentativno sva hodila v kavarno v Park Hotelu, da so debelo gledali. Duševno sva bila kot brata, še danes je njegova slika na moji mizi. Brata. Odkod? Jugoslavije je bilo še v sanjah bore malo, ampak Srbom je šlo za življenje, Slovencem tudi, tu sva se znašla. Ko bi jaz danes šel med pravoslavne srbske kroge tam v Pittsburghu, ki so zbrani okoli "Srbobrana", Svell, dobro, da mi ni treba iti, ker težko bi prišel živ nazaj na naše gore. Tako se z leti spreminja. ★ __ Se hodim na gore in med orle. Dvoje vrst jih je. Eni so črni ko ogli, drugi rjavi, krasne stvari-ce. Ne streljam, dasi znam jim priti blizu in jih opazujem. Ko se dvigne črni orel, se v soncu zablisne kakor bi bil črn biser. Rjavi orel se giblje v sinjem zraku in v sončnih višavah, da je najboljša ruska balerina proti njemu pravcata šušmarica pri vsi njeni umetnosti. Čemu čvečkam o orlih? Nisem le star in siten, frknjen tudi. Well, med orli in med jeleni je lepo, božje stvarce so, med 1 * ljudmi je pa pogostoma le ravs in kavs, se brat brata po strani gleda, pravi, da je cookoo, zmeden, zagrizen, fanatik, komunist, partizan . . kakor bi ljudje ne bili otroci enega očeta. Zato me vleče med orle in jelene. -o- The Carnation is' a January Flower Carnations have always been among the most popular flowers with our readers, especially in floral designs for birthday gifts, but in recent years many carnations have been also used in bouquets and corsages. The reason is that Chicago growers, members of the Allied Florists Association, have discovered new colors and shades. They learned many years ago that Chicago's climate did something to carnations, heightened their color and strengthened their stems; po they built larger greenhouses in the suburbs just to grow carnations. Chicago became the carnation center, and today these blooms not only are available at Allied florists' shops in Chicago, but are also sent to florists in other cities as far as 500 miles or more. -o- DVE ČAROBNI BESEDICI Rekli so mu "Frenchy," njegovo pravo ime pa je bilo Louis Trobe. Ta 17 letni francoski mladec se je na vsak način hotel boriti ob strani Ame-rikancev, ko so osvobojevali njegovo domovino. Amerrkan-ski vojaki so mu dali majhno strojno puško, in kmalu je pobral dve angleški besedici, "Let's go." Nekega jutra je Frenchy tekel k nekemu kupu sena v bližini, da bi zbudil nekega svojega prijatelja, ameriškega sarženta. Toda namesto tega se je nenadoma pojavilo pred njim ducat Nemcev. "Let's go," jim je zaklical Frenchy in nameril svojo malo strojnico. Sam sebi ni verjel, ko je videl, kako je teh dvanajst nemških vojakov res stopilo v vrsto z vzdignjenimi rokami in se podalo. Ko so ameriški vojaki prišli tja, so pa še bolj debelo gledali. Frenchy je namreč izgubil zaklopkp pri puški, in vsak je lahko na prvi pogled videl, da sploh ni bili nabasana. . DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO > Telefon Canal 4918 Rezidenčni ieL: La Grange 3S66 1—3 in 7—8 P-M. razen ob sredah Michael Trinko in Sinovi PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS Pleskarji in popravljači ometa in sten. 2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate oas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. r 1 -ti DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Ave. Telefon Čanal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. <