lasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenje etnik XII, številka 1-2 Ljubljana 1989 I1 " 15 arhivi Archm Archives _ _ Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije C i órnale deli a socirta irchivica e dcgh nreliivi dclla S love min Z'-itsehrii't des Arcliivvereins mul der Archive Slcmeiiicns Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zve/darska 1, p. p. 70,61001 Ljubljana, Yu, tel.: (.061) 216-504, 216 S24 Uredniški odbor: Maijeta Adamič. Ivanka Cizelj--Zajc, Darinka Drnovšek, mag. Peter Pivci K'asinc, Brane Kozina, Ju-rii Rosa. Boris Rozman (tehnični urednik), Vladimir Snnčič, Kristina Satnpen -Purg, Ncvenka Trolia, Maruša Zagrad-nik in Vladimir Zumer (glavni in odgovorni urednik). Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo 7 dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija zvezka íe bila zaključena 11.3. 1990. Izdajateljski svet: dr. Tone Perene. Primož Hainz dr. Peter Vodopivec Lektor: Mija Mravlja Prebodi: Lidija Berden (angleščina, nemščina). Veía Cclcer (italijanščina) Zunanja oprema: Tomaž Marolt Izdajo so omogočili: Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije, Arhr^sko društvo Slovenije, arhivi v Sloveniji Tisk Čemel Rogina, Radizel Naklada 500 izvodov Po mnenju Republiškega komiteja za znanost in kulturo je publikacija oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov. Za ilustracijo so objavljeni deli kart jožefinskih deželnih merjenj '764—1785 iz Vojnega arhiva na Dunaju. UDK 930.25(497.12) (051 UDC 930.25(497.12) (05) YU ISSN 0351-28J5 ---- ARHIVI, '-F.TN1K XII, LETO 1989. ŠTEVILKA 1-2 --f-- KAZALO 1. Članki in razprave Joie Z o n t a r. Arliivf v Jugoslaviji . . ...... ........ . . . 7 Jože Z o n t a r, Arliivsko izobraževanje v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo. ...... .... ..... .... 16 Duia Krnel-Utnek, Delo Francesca Majetja v mestni knjižnici in ariiivu v Kopru • 19 Jelka M e 1 i k Dokumentarne gradivo aruzbenih pravobranilcev samoupravljanja in megovu valorizacija .... ... ........................................22 Marko K a m b i C , Normativna dejavnost ljubljanskega občinskega s^eta od leta 1E95 de 1900 ... 24 11 Pomembnejše gradivo v domačih in tujih arhivih Etna U m e k , Pismo Krištofa Ugnada barona Zovneškega iz leta 1561 40 Jiri K u d č l a , Jože Plečnik v fondih Arhiva glamega mesta Pnige 41 Vinko D e m i a r, Dr. Fiance Prešeren v arhivskem gradivu Zgodovinskega arhiva Ljubljana ..... 44 Marjeta Č am p a . Pvomajski 1 etiki iz NOB v arhivu Inštituta za n ovčji o zgodovino..................................................................................46 irr. Iz prakse za prakso Jože Z o n î a r, Vodnik po fondih in zbirkah arhiva ob objavah vodnikov slovenskih arhivov v zadnjih desetih letih. ... 49 Uliiann Vidrih-l.avrenčič, Pnblematika strokovne obdelave arhivskega gradiva občin v obdobju Avstro -Ogrske 1Ë 50-191 % . ... ................... 52 Vlasta T u 1 Arhivsko gradivo, ki nam ga zapuščajo svetovahte službe na osno' rili šolali ... .... 54 Tatjana i>e n k , Prikaz gradiva krajevnegain občinskega ljudskega odbora Pclhov Gradec.................................................... ... 55 Boris Rozman , Popisovanje zapuščine pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka 56 IV bele v arhivih in arhivskih organizacijah Jože Z o n t a r, Arhivjkc gradivo ir njegov j varovanje (analiza Repnb iikga kom'teja za Kulturo) . ............,. 60 Marija Ohlak-čarni Peter R i b n i k a r Poročilo o obisku v praŠJcih arhivih..........................................................................................................M Mihca Trebše - Molfa, Studijsko bivanje v Kanadi leta 196" ....'. . ... ........ . 65 Milica Trebše-Stotfa, Raziskovanje kulturne ustvaijalr.osti Slovencev (Derovni obisk v Kanadi od 23.6. do S S !9£9) 6G Ema L1 m e k Poročilo o projektu izdaje ka^t iožefinskin deželnih merjenj 67 Branko Kozina, Ob rednem olčnem zboru m praznovanju 35—letnic Arhi -skega društva Slovenije (ADS) . . ............................... 6£ Vladimir Z u m e r. Poročilo uredniškega oHhon glasila Arhivskega društva in arhivov Slovenije ARHIVI za leto 19&g z one !Ö aprila 1989 69 Branko Kozina, Zvezno posvetovanje arhivskih delavcev v Postojni 69 Bons R o z m a n , Posvetovanje arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine, Bjelašnica, 22 in 7,3. jam a 1^69.............. 71 Slavica T o v Š a k , Siovensk ariiivisti na Madžarskem....................................... 72 Vladimir K o 1 o ï a Bogastvo jugoslovanskih arhivov — Razstava Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije ............................73 Pc te i R i b n i k a r, Arhivska razstava v počastitev d vajse '.letnice Tabora slovei skih pevskih zborov v Šentvidu nn Stični 74 Knstir.a Šamperl — Purg. Ob 750- letnem jubileju minontskega samostana na Ptuju ......... . ..................................................75 V Ocene in poročila o publikacijah Arhivski vjesmk XXX.1, XXXII, Zagreb r9gg 19E9 (Darinki. Dmoviek)................................................77 Viesnik liirtorijskin arhiva u Rijeci i Pnzinu XXIX, XXX XXX! Pnzin-Rijcka 19E7, 198P, 198y (.Vlasta Tu!) ... 7g Mitteilunger. des Steierrnarkfcchtn Landesarchivs, Folge 36, Graz 19SR (Nada Jurkovič) , . . ____ 79 La gazette des archives, 2 in 3 trimesečje 1984 st. \2S-126(IvanNemanič) 8ö The \merican Archivât — poročilo za obdobji 1952-197g (Milica Trebse-Štolfa) Si Mateja Jeraj, Republiški svet Zveze sii.dikatov Slovenije s predhodniki, 1 del: 1945-1949 Ljubljana 19SÊ, Publikacije Arhiva ŠR Siovenije, lnventaiji, Se.ija Arhivi drjžbcnopolitičnih organizacij, zvezek 1, 392 s(t (M ¡tka Gombač) 91 Michel Dreyfus, Les sour:cs de l'historh aou'iierc, sociale et industrielle ¿n France XIX amc iiiecle C N. R, S - G. R E C. O. Pariz, 19E7,298 str. A K HF/1, LETNIK XII, LETO 1989 ŠTEVILKA I--2 (Marjan Drnovšek) .......................................................... 92 Priročniki in karte o organizacijskih strukturah do 1918, llandbiichcr und Kartcn zur Vervialttingsstrtiktnr bis 1^18, Manuali e carte suhe strutture amm:nistrative fino al '918,Objnvc štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, zvezek ) 5, C rade c, Cclovcc, Ljubljana, Gorica, Trst 1989, j*1 5 str. (Janez Kopač)................................ 92 Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana št. S, Ljubljana i288,2Sj str (Janez Kopač) . . .............................. 95 Janez Kopač, Zgodovinski arhiv Ljubljana (18^8-1988). Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodnikov 161, Ljubljana 1988,58 str. (Pavla Mrtljenovič)............................................................................... .... 96 Josip Rus Andrej, Pričevanja in spomini, Založba Borec, Ljubljana 1989, 196 str. (Maijeta Adamič) ..,. ..............98 Miroslav Stiplcvšek, Prispevki za zgodovino sindikalnega delavskega gibanja :ia Slovenskem, Od začetkev strokovnega gibanja do Enotnih sindikatov Slovenije (1868 -1945), Maribur, Založba Obzuija, 1989,317 str (Mateja Jeraj) 98 Boguan Lckič, Arhivski izvori za istor i socijalisdčke Jugoslav^ e 1943 -1953, Arhiv Jugoslavije, Beogrcd 1987. 2"?5 str. (Maijeta Adamič . 99 k Sla je sedma knjig? zbornika Dokumenti ¡juuske revolucije v Sloveniji 1941 1945 (Nevenk-i Troha) 100 Ta ocean strašnr odprt, Dnevniški zapiski od julij1 19/4 do tcbruaija 1976, Boris Pahor, Slovenska matica Ljnbljana 1989 ,403 str. (Metki Gombačl . . 100 Ivan Nemanič, Filmski zapisi Bcžidaija Jakea 1919 -i955, Piblikacije miliva SR Slovenije, lnvcntaiji. zvezek 2, Ljubljana 1989, 77 str. (Mana Rau -Selič)...............101 • VI lz arhivske zakonodaje Jože £ontar. Pojasnda k nekaterim vprašanjem v zvezi s pravilnikom o sestavi in vodenju evidenc arhivskega grrdi^a ..............................................102 Vil In memrmnm Janko Orožen (10. 12. 1891 30.9. 1989) (Rudi Koželj; ... ... 105 Majda Smele sedemdesetletnica(4.4. 1919 3. 9. lV89)(Peter Ribnika:) 105 Frsn Zwitler(24. 10.1905 14.4, 198U)(MarijaOhlak-C.irni) ..........108 VIII. Osebne vesti Pomen dela dr. Sergija Vilfana za razvoj arhivov in arhivistike u Jugoslaviji in Sloveniji Ob sedemdesetem življenjskem jubileju (Ježe Žontar) . 1]0 Marija Vcrbič petin sedemdesetletnic a (Marija Oblak -Carni)..........112 Emfl Umek icstdcsetlctniea(.lože Žontar).......................................... 114 Antoša Lcskovcc Sestdesetletuik (Peter Pavel Klnsinc). 117 IX Bibliografij;! arhivskih dclavcov 19 8"1 - 1989 119 K. Nove pridobitve arhivov 198" - J989.............. .128 A K HF/1, LETNIK XII, LETO 1989 ŠTEVILKA I--2 INHALT I Aufsätze und Abhandlungen Jože Ž o n l a r, Areluve in Jugoslawien...................... ..................... Jože Ž o n t a r, Ariiivausbildung in Jugoslawien mit besonderer Rücksicht auf Slowenier......... ..................................................... 16 Duša Krnel — Umek Das Werk von Francesco Majer in der StaJtbibliothek und im Archiv ir Koper............... ........... ..............19 Jelka M e 1 i k , Rr.gistraturgut der Sozialanwalte der Selbsterwiatung und seine Bewertung ........ ... ..... -2 Marko K a m b : č Normative Tätigkeit des Laibacher Geineindcrates vom Jah-e 1895 bis 1S*00 ............ - ........................................ 24 H. Wich lige res Archivgut in heimischen und fremden Arahivcn Erna Ume k, Der Brief von Kristoph Lgr.ad, Baron von Sonneck, aus uent Jahre 1561 ............................................................... J > Ji.fi K u d e 1 a Jože Plečr.ik in den Bestanden des Archivs der Hauptstadt Prag 41 Vtnko D c m 5 a r, Dr. France Prešeren im Archivgut des Historischen Archivs Ljubljana , - 44 Marjeta Č a m p a , Flugblätter zum Ersten Mai aus dein Vclksbcfreiungskarrpf im Archiv des Instituts für neuere Geschichte........................................... 46 III A li der Pruxis für ene Pmxi? Jože Ž o n t a r, Führer durch Areiiivbestände und -Sammlungen - Anlaßlich der Veröffentlichungen der Führer slowenischer Archive in den letzien zehn Jahren.................... 49 Lilijana Vidrih-Lavrenčič. Problematik fachlicher Bearbeitung des Archivgins der Gemeinden zur Zeit der Österreich-Ungarischen Monarchie 1850- 19i8 ............................................................ 52 Vlasta T u 1, Archivgut, das uns von den Beratungsdiensten an Volksschulen überlassen wird .......|.............. 54 Tatjana Š c r. k , Darstellung des Archivguts des Orts- und Gemeindevolksausschusses Polhov Gradec........ ....... ................... 55 Boris Rozman, NachlaßDcschrtibung von Dichter und Schriftsteller Edvara Koeoek .......... ...... .............. ........ .... 58 IV Tätigkeiten in Archiven und ArehivorgamBastionen Jože Ž o n t a r, J Archivgut und dessen Schutz (Analyse des Republikkomitecs für Kulturwesen) ............. ............. ............. 60 Marija Oblak — Carni, Peter R i b n i k a r, Bericht über den Besuch in Präger Archiven ... ...... ......................................... ol Milica Trtbäe — i> t o 1 f a , Studienaufenthalt in Kanada im Jahre 1987 ... . . . . , 65 MTlicä Trcbše —Stolfa, Erforschung des Ku!turschaffens der Slowenen (Arbeitsbesuch ir. Kanada von 23.6. bis 8.8. 1989) ..................................... 66 Em« (j me k Bericht übers Ausgabcprolekt der Karten der Joseph in ¡sehen Landvenr.essungen . .......................................... 67 dr inkc Kozina, Anläßlich der regelmäßigen Hauptversammlung und des Feiems des 35. Jahrestages des Archivvereins Sloweniens (ADS)....................................... 68 Vladimir Ž u m e r, Bericht des Redakteurausschusse: des Organs des Archiwereins una de: Archive Sloweniens APJUV1 fünJalir 198? vom ICE April 1989 ..................... j9 Branke Kozina, Beratung der Archivarbeiter auf Bundesebene in Postojna....................... 69 Boris Rozman, Beratung der AcMvarbciter von Bosnien und Herzegowina, ßjelcäniea ar. den 22. uni 23. Juni 1989 . ............................... 71 Savici, T o v š a k Slowenische Archiviste in Ungarn ....................................... 72 Vladimir K o 1 o i a , Reichtum der jugoslawischen Archive Ausstellung des Bundesder ^rchivarbeiterJugoslawiens . . .73 Pete: R i b ,i i k a r Arehivausstellung zur Ehrung des 2C. Jahrestages der Volksversammlung tier slowe"is< Iten Singchöre in Šentvid be; Stična . 74 Kristina Šampcrl-Purg, Anläßlich des 750. Jahrestages dei Mino- ritenkjosters auf P:uj.............. 75 V Rezensionen und Berichte über Publikationen Arhivski viesnik, XXXI, XXX11, Zagreb 1988, W89 (D^n.ika DmovSek) . 77 Vjjsnik hntorhskih arhiva u Rljeci i Pazinu XXIX, XXX XXX!, Pazin - Rijeka 1987, 1988, 1989 (VlastüTul) ............................... ^8 Mitteilungen des Ste;e märkischen Lar.desarchivs, Folge 38, Graz 1988 (Nada Jurkovič)..... . n9 La gazette des archive; 2. und .3. Viertel'aht 1984 Num 125-126 (Ivan Nctranič) 80 Tlu American Archivist-Bericht für die Periode 1952-19'J8 (Milict Trebäe Štolfa) 81 Mi te ja Jeraj, Republik rat dcsGcwerskehaftsbundes Sloweniens mit Vorgängern, 1 Teil: 1245- 1949. Ljubljana 1988, Publikationen des Archivs der SR Slowenien, Inventare, Serie ' Archive der Soziopohtischen Organisationen" lieft 1,293 Seiten (Metka Gnmbač) . .91 Micnel Dreyfus, Les sources de l'histoire aouvriere, sociale et Industrielle en Fiance ARHIVI, LETNIK XU, LETO 1989, ŠTEVILKA 1-2 XIX eine siecle. C N R. S G. R, E. C O. Paris, 1987, 298 Seiten (Ma.jan Dmoviek) .............. 92 Handbücher und Karten zur Verwailungsstruktur bis 1918, Veröffentlichungen des Steiensehen Landesarcliivs in Graz. Heft 15, Graz, Celovee/Klagcnfurt Ljubljana Görz Tricst 1989,375 Seiten (Janez Kipač) . * ' , . ............. 92 SanimiunganläiSlieh des ^O-Jaiircstages des Archivs Sehriftgu: und iVbliandlungen, tlci HistorjscJien Arehivs Ljubljana f um. 8 Ljub'jana 1988. 254 Seiten (Janez Kopač) . 95 Janez Kopač Historisches A.reliiv Ljubljana(1 örS—l?8o), Kultur und Naturdenkmäler Stoweniens, Fiihrersammluug 161 Ljub'jana 1988, 58 Seiten (Pavla Mrdj^novič) ... 96 Josin Rus — Anarej Zeugenaussagen und Erinnerungen, Verlag Boree, Ljubljana 989,39t>Sei m (Marjeta/damič).......'.................................... 98 Miroslav S t iplovSek Beiträge zur Geschieh te der Syndikaten Arbeiterbewegung in Slowenien, Von Anfängen der Paelibeweguugbis zu den Einheitlichen Gewerkschaften Sloweniensf 18C8 1945). Maribor Verlag Obzorja, 1989. 317 Seiten (Mateja Jeraj) ... 98 Rogdfei Lekič, Areliivquellen zur Geschieh te soziahstiselien Jugoslawiens 195 1953, Archiv Jugoslawiens, Belgrad 1987, 2?5 Seiten (Maketa Adamič) . 99 Ls wurde das siebente Buch der Sammlung —.Dokumente der Volksrevolution in Sfowenien 1941 1945 ausgegeben (Ncvuika Trolia) . !00 Ta ccean strašno odprt, Tagesbuehnotizcn vom Juli 1^74 bis zum Februar 1976, Boris Pahor, Slovenska matica Ljubljana 1989.403 Seiten (Metka Gcrnbač) ................... 100 Ivan Nemanič, Filmniedersclirifte von Božidar Jakac 1929-1955, Publikation des Arehivs der SR Slowenien, lnventare, Heft 2- Ljubljana 1989, 77 Seiten . (Marta Rru- Selič)........... ......... . .101 vi. Ans der Arelnvgesetzgebüiig Jože.Žontar, Erklärungen zu einigen Fragen im Zusammenhang mit der Geschäftsordnung über Zusammensetzung und Fuhrung der Areliivgutevidtnzen........................102 + t VII. In memortam Janke Orožen (10. 12. 1891 -30 9.198°)(Rudi Koželj) ........................ 105 Majda Smole Siebzigjihinge (4 4 1919 J . 9. 1989) 105 Fran Zwitter(24. 10. 1905 .4.4. 1^88) (Marija Oblak Cirm) . 10« VIII Persönliche Nneliriehten Bedeutung des Werks von Dr. Sergij Vflfan für die Entwicklung der Archive una der ^ciiivisiik in Jugoslawfe.i unu Slowenien - Anläßlich des siebzigen L^bensjubiläum (lože ¿ontar) .......... ;.................................. 110 Mnrija Verbič Fiinfundsiehzigjiilinge (Marija Oblak--Carni) . . ............... .-..112 Ume Ilmek SeclidgjalHge (Jože Žontar)............114 A.itoSa Leskovec Sechzigjiihrige: (Peter Pnvel Kiasinc) . . 117 IX, Bibliographie der Archiv,irbeiter 1987-1989 119 X. Neue Errungenschaften der Archive 1987-1989 . , 128 A K HF/1, LETNIK XII, LETO 1989 ŠTEVILKA I--2 INDICE i. Articoli c trattati Jože Z o n t a r, Areh>vi in Jugoslavia............................... ..................7 Jože Ž o n t a r, Istruzione archivistiea in Jugoslavia con riguardo paiticolare alia Slovenia ..... .... .... ... . . . ............... . 16 Duía Krnel U m e k Lavoro di Franecsco Maicr nella biblioteca urbana c ncll'arellivioai Capndistria ... . . ...... ........ . 19 Jelka M c 11 k , Materiale documentarlo degli a"vocati sociaÜ d'aiitogestíone e la sua valorízzazione . , ..................... . 22 Marko K a m b i č , Attiviti normativa del consiglio toinunalc di Litibliana dal 1895 al ]°6o • • ................................................ -4 11. Materiale di rilievo negli ardiivi no; trm. c Jtramcr Etna U m c k . Lettcra di Krištof Ugn.ida, barone di ¿ovnik dal 1561 . 40 Jiri K u d c 1 a Ježe Plečnik nei fondi dell'Arcliivio nella capitale di Piaga 41 Vinko D c m S a r, Dr. France Prešeren nel materiale aiclnvbtico dell'Arcliivic storil.» di Ljubljana ....................... 44 M? geta C a m p a , Manifestini del Primo niaggic dalla Lotta nazionalt di liberazionu nelParehivio dell'lstitnto per la storia contemporánea . 4o lil Dalla prassi per la prassi Jože Ž o n t a r, Cuida nei fondi e nelle eollezioni dtll'arcliivio • alie pubblicazioni delic guida degü areliivi sloveui nell ultimo decennio ... 49 Lilijana V i d r i li L a v r e n č i č , Problematieita delPesame tecn'co del materiale arcluvistico nei comuni nel periodo Austro-1 Ingherese dal :850al 1918 52 Vlasta Tul, Materiale archivistieo .aseiato in ereditá dai servizi di eons denza nelle seuole clemcntari .... . . 54 Tatjina íj ; n k , lüustrazione del materiale del coinitato popoiare coniunale j loeale di Polhov Gradee 55 Boris Rozman, Inventaríe dell'eredita del poeta e scrittore Edvard Kocbek . . 58 ■V Lavoro negü archivi c nellc oi^anízzazioni arcliiviüticlic Jože i ontar, Materiale arehivistico e la sua tutela (analisi del eomitato repufcblieano per la cultura) . . . 60 Marija Oblak-Čarni. Peter R i b n i k a r, Informazione sulla visita negli arcliivl di Pi ag5 ..... .....................................61 Mi.iea r r b še - S t ol f a - Sogniorno di studio in Cañada nel 198', . . '. . . 65 Miiica Trebše-Stolfa, Ricerca del contributo culturale degl: Sloveni (Visita di lavoro in Cañada dal 23 giugno al 8 agosto 1 989) . 66 Ema lirtnk, Informazione sul progetto della pubblicazione delle carte delie misuranioni giuseppine provinciali..................................... 67 Branko Kozina. All'assemblca orainaria ed jila celebrazione della 35-esima rieorrerza dell'Assoeiazione arciiivistica di Slovcnia .... . 68 Vladimir Z u m e r Rapporto del comitato di redazio.it della gazzetta del Associa7ione archivistica e degli ?.rchivi sioveni ARCIllVl per Panno 1988 dal 10 aprile 1989 ................................. ... 69 Eranko Kozina, Riunicne fedurale di lavoratori arcliivistici a Postojna 69 Boris Rozman, Riur.ione dei lavoraton arclnvistici della Bosnia cd Herze^ovmu. BjrlaŠniea, 27 e 23 giugno 1989 . . ................................ 71 Slavija T o v i a k Arciiivisti sloveni in Urgheria ........ ..." 72 Vladimir K o 1 o s a , Rieelie^za degli arcliivl jugoslavi - Esposizione aell'Unione degli lavoratori arehivistiei di Jugoslavia ... ............ 73 Pjter R i b n i k a r Esposizione archivistica in omagfio della 20-esima ricorrenza del C^mpo dei cori sloveni a Šentvid presso Stična...... . ,........................74 Krstina Š a m p e r 1--P u r g Al 750 esimo giubileo del conventodei minoriti a Ptuj 75 V Valiitazniii c rapporti sulle pubbliiiaziom M :ssaggeroarenivistie< ,XXXI XXXII, Zagreb 19SS, 1989 (Darinka Dm-ivš.k) . . 11 Messageeroaegli archivi s:onci a Rijekac Pazin XXIX, XXX XXX!, Pazín- R!i;ka 1987, 1988 1989,(Vlasta Tul) ............J .....................• 7g i ltormazionl dell archivio regionale della Stiria numero ¿8, Graz 1988 (Nad3 Jurkovič)..........................79 Lagazzettadegii ar:hivi,2.e 3. trimestre 1984,numerc 125-126(IvanNtmanič) . . ... 80 Archivista amerieano - rapporto per il periode 1952-1978 (Milica Trebie Stolfa) 81 Mateja Jeraj, Alitanza sindacaL Helia Ra di Slovenia con i predecessori. Prima parte 945- 1949. Ljubljana 1988, Pubblicazioni deH'AWhiyJo. della Rl> di Sloveuia, Inventari, Serie Archivi delle orgar.izzt?ioni sociopolitiche, volume 1,392 pagine (Mi tka Gombač) . . 91 Micht 1 Dreyfus. Le lonti Helia storia operaia, s ocíale ed industríale in Francia nel XlX-es'mc secolo C. N R.S.-G R É.C.O.Parif 198"1, 1988 pagine ARHIVI, LFTN1K XII. LETO 1989 ŠTEVILKA 1-2 (Maijan Drnovšek) . . ... . ..................... 92 Manuaji c caric sulic strutture amministrative fino al 1918, Notificazioni dcll'archivio regionalc de'la Stiric a G raz, volumc 15, G raz, Klagcnfurt, Ljubljana, Gorizia, Tueste 1985¡¡13¿ pagine (Janez Kopač) ..................................... 92 Raceolta aíl'occasionc della 90 -csinia rieorrenza dclParcliivio, Materiale c traitati deli'Arcliivio storico di Ljubljana, numero 8 L;ubljana 1988 254 pagine (Janez Kopač) ' ...................... 95 Janez Kopač, Arcliivio storico d i Ljubljana (1898- 1988). Monumcnti culturalic n? turah in Slcvenia. racrolta d elle guidu numere 161, Ljubljana 1988 58 pagine (Pavla Mrdjenovič) . 90 Josip Ru! Andrej, Tcstinionianzc c ricordi. Casa editricc Borcc, Ljubljana 1989, 396 nagmc(Maijeta Adamič) ......................... 98 Miroslav S.iplo\Sek, Contributi per la storia del movimento opciaio sindacilc in Slovema. Dall'inizio de! niovimcnto spcdalc fine ai sinda:ati uniformi diSlovcnia (j868 1945), Maribor, Casr editricc Obzoijc 1989,317 patine (Mateja Jenj) ............................. 98 Boguan Lekič, Fonti archivistiche per la storia della Jrgoslavia socialista 19431953, Arcliivio della Jugoslavia, Beograd 1987, 2"*5 pugine (Maijcta Adamič) ............... . 99 É uscito il se tlimo libro della raceolta - Documenti sulla rivoluzionc popolare in Slovenia 194J 1T45 (Ncvtnka Troha) ......................................... 100 Quest'oecano vastissimo, Diario Jal giuglio 1974 al fcbbraio 1976, Boris Pahor, Slovenska matica Ljubljana 1989,403 pacinc (M .tka Gombac)..........100 Ivan Nemanič, Note cincrriatografichc di Božidar J akac 1929-1955. Pubblicpzioni deli' Arcliivio dclla RS di Slovenia, inven tari, volumc 2, Ljubljana 1989,77 patine (Marta Rau -Selič) .. .. .. 101 VI Dalla legislazione arcli¡vistica Jože Žontar. "piegazioni d i idejne questioni rigu ardan do lo sta tu to sulla stnittura c gestione delle evidcnze del materiale arcliivistico ..... . . 102 Vil Memonaro Janko Orožen (10 dicembre 1891 - 30settembre ¡989) (Rudi Koželj) 105 Majda Smole settuagenaria (3 aprile 1919 - 3 setiembre 1989) (Peter Ribnikar) 105 Fran Zwitter(24 ottobre 1905 - 14 aprile 1988) (Marija Otlak Carni)............108 Vili Notizir pentonali Significato del lavoro de? dr Sergij Vilfan per lc sviluppo degh archivi c dcirarcliivistica in Jugoslavia c Slovcnia — Al sue 70-csirr.o annivcrsario(Jozc ?ontar) .. . 110 Marija Verbič 75--csimo anniv rsaric (Marija Obiak- Čami) 112 Ema Umck sessagenaria (Joic 2ontar) - 114 Antoia L^skovec - sessagenario (Peter Pavel Klasinc) 117 IX Bibliografía uei lavoraton archivistici 198? - 1989 119 X Nuovi contributi degii archivi Í98"*-1989 . 128 članki in razprave Arh-vi v Jugoslavi i Jo^e Žnntar Rnzvoj in organizacija Velikega pomena za razumevanje arhivske' dejavnosti v Jugoslaviji je poznavanje razmer in pogojev, v kaierili so nastajali m se razv.jali arhivi. Različna zgodovinska usoaa posameznih preduov Jugoslavije je povzročila njihov neenakomeren razvoj. Ne bomb obravnavali skr bi, k: so jo posvečali pomembnemn doKumentamemu gradivu oo 19. stoietja, prvenstveno z namenom, da bi ga trajno ohranili v zvezi z raznimi pravnimi interesi. V tem o; ru se prednjačili Dubrovnik ter druga dalmatinska in primorska mesta v Istri že od 13. in 14 stoletja daije. Posegi bomo v prvo polovico 19. stoletja, v čas, ko se je z uveljavitvijo kritičnega zgodovinopisja v Evropi začelo uveljavljati tudi spoznanje, daje arhivsko gradivo prvr zgodovir.sKi vir Zahodni del Jugoslavije je tedaj pripadai avstrijskim deželam Kranjski, Štajerski, Koroški. Goriški, Istri in Dalmacm. Tu so se pri deželnoknežjih uradih, deželnih stanovih in mestih nabrale ze znatne količine arhivskega gradiva, saj se je pri njih od 16. stoletja dalje z uvajanjem uradniške upiave uveljavljala tudi skrb za poslovanje rc gistratur. Duorovnik, ki je predstavljal do leta 1808 samostojno državo, in druga mesta v Dalmaciji in Istri, ki so bila do leta 1797 povezana z Benetkami, so Še posebej predniaoila z hogatim in starim arhivskim gradivom Banska Hrvatska, ki soji leta 1 /45 priključili večji del Slavonije (Avstrija jo je dobiia z mirom v Srerr.skili Kai lovcih leta 1599), je obdržala večjo ali manjšo avtonomijo tudi po letu 17"'9, ko so deželo podredili neposredno ogrskemu namestniškemu svetu Ta podreditev je dobila dokončno obliko v ogrsko-hrvatski nagoiibi leta 1868, Avtonomija se je pozitivno odrazila tudi na kontinuirani skrbi za dokumentarno gradivo. Na podlag, sklepa berlinskega kongresa (1878) je Avstro Ogrska zasedla do tedaj turško Bosr.o in Herce govino, jo leta 1908 rmketiraia ter tu vpeljala svoj pravni sistem. Z nazado"anjem turške moči so se spremenile razmere tudi v vzhodni polovici uanainje Jugoslavije. Na podlagi mirov, sklenjenih v S rimskih Karlovcih (1699) in Beogradu (1739) sta postal1 Sava in Donava na tem območju državna meja. Z izjemo obmejnega dela je Vojvodina pn šla v okvir Ogrske. Leta 1849 oblikovana dežela S-bsKa Vojvodina in Temiškvanski Banat je obstajal le do leta 1.860, nakar je bila ponovno vključena v sistem ogrskih župan ij. Vojpa krajina je bila samostojno upravno območje, ki je bilo podrejeno osrednjim vojaškim oblastvom na Dunaju. Sprva seje raztezala na ozemlju Hrvatske vzdolž meje s Turčijo, po miru v Siemskih Karlovcih (1699) pa sojo razširili ns osvouojena mejna oomočja Slavonije in Ogrske Vojna krajina je bila v dobi duahzma do leta 1881 ukinjena in priključeni» Hrvatski oziroma Ogiski. Po uspelem drugem uporu leta 1815 je Srbija doseyJa avtonomijo, popolno neodvisnost pa s sk'epom berlin skega kongresi 1878. leta. Svoje območje je še povečala v balkanskih vojnah (1912--1913). Medtem ko se je v Črni gori začela razvijati dejanska avtonomija v 16. ste letju, pa so ji Turki priznavali samostojnost štie od leta 1859. Mednarodno je biio to stanje potijeno na ber.in-skem kongresu. Omenjene sprememoe so predstavljale začetek nevih upravnih struktur in potrebno j; bilo precej časa, da je pri njih nastale gradivo začele dozorevati v arnivsko, "ovzročile pa so tudi nastanek več različnih pravnih sistemov, kar je imelo za posledico velike razlike v arhivskem gradivu na tleli sedanje Jugoslavije Spoznanje o pomenu arhivskega gradiva za zgodovinopisje in kulturo je rooilo v prv1 polovici 19. stoletja arhive v današnjem pomenu besede. Že obstoječi dunajski centralni arhivi so dobili nov značaj, kar seje kazalo tudi v prizadevanjih, da bi združili na Dunaju najpomembnejše starejše arhivsko gradivo. Tako so leta 1833 tja prepeljali tudi najstarejše listine ter rokopise iz Dubrovnika (Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev so bih vrnjeni lela 1920). V deželah so naiprej razvila svoje arhive avtonomna obfastva, saj je biio pri njih tudi največ starega gradiva, pa tudi ustavne spremembe leta 1861 so ustvari le nove možnosti za nastajanje deželnih ustanov. Med prvimi je tako nasta Deželni arhiv v Gradcu (1868), nato deželna arhiva v Ljubljani (1887) in Gorici, oba v povezavi z deželnim muzejem in s skromnimi možnostmi, ter leta 1904 arhiv v Celovcu, v povezavi s Koroškim historičnim društvom. Podobno nalogo si je zastavile Istrsko društvo za arheologijo in domovinsko zgodovino, osno vano leta 1884 v Porecu. Arhive zunaj današnje Jugosla- 8 ARHIVI XII 1989 vije omenjamo zato, ker so zbirali gradivo iz celotnega območja dežele, danes pa nekitere teli dežel deli državna meia. iiele po dolgotrajnih prizadevanjih vodilnih avstrijskih zgodovinarjevje uspelo prepričati oblasti, daje leta 1894 driavni zbor poudaril potrebo po organiziranju arhivov za giadivo državnih obutev tudi na deželni nvni. Do tedaj je nastal tak arhiv pr Dalmatinskem namestništvu v Z^dru CSii?), pr. kaierem so združili iz Dalmacije, vključno s Kotoijem, gradivo beneške uprave do leta 1797, prve avstrijske uprave iz Časa 1797-1805, francoske uprave iz let 1806-1813 ter starejše gradivo dalmatinskih mest, Pri Okrajnem glavarstvu v Dubrovnikn je zač^l nastajati (1891) artnv za gradivo Dubrovmške republike. Združili so fonde politične, finančne, pomoisko--zdrav stvene in sodne uprave. Kot rezultat novih prizadevanj je nastal (1905) nadalje arhiv pr Nan.estništvu za Šta jersko v Gradcu. Obstajali so načrti za ustanovitev arhivov za gradivo državnih oblaste v tudi v T^stu in Ljubljani. v razvoju arhivov na tleh dar.asnje Jugoslavije je pred-njačila - predvsem zaradi rvojega položaja - Hrvatska V Zugrnbuje dobil sredi 19 stoletja arhiv kraljevine oziroma dežele značaj arhiva v novem pomenu besede Iz Budimpešte so v letih 1848-1851 prepeljali v Zagreb arhi\sku gradivo hrvatskih fevdalnih rodbin, samostanov, ukinjenih v času Jožefa I L, Hrvatskega kraljevskega i ve ta ter posameznih oddelkov Ogrskega namestniškega sveta, nanašajoče se na llrvatiko. Zakon o Deželnem arhivu v Zagrebu, ki gaje sprejela leta 1870 kraljeva hrvatsko-sll/onsk o--da!matinska deželna vlada, je urejal.njegovo delovanje To je bil prvi arluvski predpis, izdan na območju sedanje Jugoslavije. Tudi za hranjenje gradiva so poskrbeli.' Leta 1913 je .bilo v Zagrebu dograjeno poslopje, namenjeno vseučiliščni knjižnici in deželnemu arhivu. Tudi v Bosni ir Hercegovini je Deželni muzej v Sarajevu, ustanovljen leta 1888, pričel prevzemati atiiivske fonde (viiajetiike uprave 1852-1878, ki se seuaj hrani v Orientalisticneni inštitutu v Sarajevu, Generalnega avstro- ogrskega konzulata za Bosno in Hercegovino 18S0 1SHO,.ki je bil pred kratkim vrnjen Avstriji), obstajal pd'je načrt za ustanovitev deželnega arhiva (1909) po vzoru 'agrebškega. V odrskem delu države so začeli nastajati proti koncu 19. stoletja pri žu^anijah arhivi z nalogo, da prevzemajo arhivsko gradivo ne le županij, marveč tudi občin in pomembnih oseb Kako je potekal ta razvoj v VojvoJini, kjer smo imeli pred letom 1918 tri župaiije ter pri Železni in la.ski županiji (s sedežem v Szombatiielyju oz Zalaegerszegu), ki sta segali v Prekmutje v Sloveniji, za sedaj še ni pojtsnjer o. V srbski državi so znana prizadevanja za ustanovitev državnega arhiva že od srede 19. stoletja dalje. Zbirka z gradivom iz Časa srednjeveške Srbije, turike^a obdobja in 19. stoletja je začela nastajati (leta 1856) pri predhodnikih Srbske akademije znanosti v Beogradu (DruStvo arpskr; sfovesnosti, Srpskc učeno društvo). Pri akademiji je zbirke tudi ostaia, ko je leta 18?8 Ljudska sknpscina Kraljevine Srbije sprejela zakon c Državnem arhivu s sadežem v Beogradu. V črnogorski državi do I. svetovne vojne še niso dozorele razmere za ustanovitev državnega arhiva, Čepvav so si za to prizadevali že od konca 19. stoletja. Pred bližajočo se I. svetovno vojno so po nalogu Mi nistrstva za notranje zadeve na Dunaju prepeljali pome mbnejš». starejše arhivsko gradivc. kije bilo Dri Primor skem name stmšt vil v Trstu, na Dunaj, ko je llalija stopila v vejno, pa tudi važnejši del arhiva Dubrovniške repubh ke in splitskega kapitlja v Deželni arhiv v Gradcu. Dru gačni motivi pa so vodili avstro Jgrske okupacijske oblasti, ki so dale odpeljati večje količine gradiva srbske vlade na Dunaj, Iz omenjenih osnov se je postopoma razvila mreža državnih arhivov v predvojni Jugoslaviji. Poieg Državnega arhiva v Beogradu sino dobili takii arhiva v Dubrovniku (1920) in Zagrebu (1923), leta 1926 pa še i:iri državne arhive: na Cetinju, v Skopju, Novem Sadu in Ljubljani Državna arhiva na Cetinju in v ljubijam sta delovala v povezavi s tamkajšnjima državnima muzejema. Leia 1929 je bna Jugoslavija razdeljena na devet banovin s tem, da je Beograd predstavljal posebno upravno enoto Državnih arhivov ni bilo v banovinah Vrbas , Drina in Morava. Načrt arhivskega zakona iz leta 1935 (prvi je bil pripravljen že leta 1923) je zato predvideval državna arhiva se v Sarajevu in Spliln, do njihove ustanovitve pa ni prišio. Na podlagi vidovdanske ustave (1921) so bile urejene v Jugoslaviji oblastne avtonomije. Mariborska obiast jc leta !929 ustanovila svoj arhiv v Manhoru, ki pa je zaradi likvidacije oblasti v. tem letu pričel z delon 'Sele let.? ¡933 (pod imenom banovirski arhiv). Bil je pristojen za gradivo avtonomnih oblaste v in njihovih ustanov Dvotir-na organiziranost arhivske dejivnosti (tako kot je obstajala'v Avstriji do leta 1925) n deh dnvske banovine (tj. Slovenije) jc ostala izjema Do 11 svetovne' rojne arhivska dejavnost v Jugoslaviji ni do/jvela večjega razmaha. Arhivi so imeli le zelc skromno število zaposlenih. Edino Državni arhiv v lic ograd u je dobil leta 1928 namensko zgvadbo Na območjih, ki danes v celoti ali delno pripadajo Ju goslaviji in jih je po 1. svetovni vojni dobila Italija (Goriška, Istn. Zadar), so leta 1926 na podlag pravilnik? za državne arhive, objavljenega s kraljevim dekretom leta 1911, ustanovili za Tržaško,' Istrsko in Videinsko pokra jino (ta je tedaj vključevala tudi Goriško), Državni arhiv v Trstu, za K "antensko pokrajino pa Državni arhiv na Re ki. Slednji je Čez dve leti postal sekcija Državnega arhiva v Trstu, istočasno pa so ustanovili Državni arhiv v Zadni. V času II svetovne vojne je močno trpelo arhivsko gradivo okupiran; dr/.ave Ne miki okupator je odpeljal iz Srbije n:. Dunaj zelo velike množine arhivskeg?' gradi /a (iz Beograda, Novega Sada Sremskih Karlovcev). Odpeljal je tudi arhivsko gradivo, kije bilo vrnjeno Kraljevi ni Srbov, Hrvato" in Slovencev leta 1920 oz, 1925 in je bilo shranjeno pri Srbski akademiji znanost: v Beogradu (stare oubrovriske listine gradivo oddelka za Bosno in He icegovino, ki je bilo v sestavi skupnega avstro- ogrske-g? finančnega ministrstva na Dunaju). T.i. Nezavisna dr iava Hrvatska je morala izročili Nemčiji prezidialne špjsc Deželne vlade za Bosno in Heicegovino, Cauarchiva v Gradcu m Celovcu sta ustanovila zbirna skladišča v Mariboru, Ptuiu (v načuu je bilo tudi v Celju) ter v Kranju Italijani so re posredno pred kapitulacijo leta 1943 pre-peliali v Državni arhiv v Benetkaii pomembnejše gredivo iz arhivo v Zadru in na Reki.naJalje stare notarske spise iz Kotoija ir. Sibenika ter stara mestna arhive iz Tro-girja in Kopra. Po vojni je restitucija očnefenegu gradiva 9 ARHIVI XII 1989 predstavljala velik problem. Osnova za ¡Trotite" koprskega mestnega arhiva je bila dana z osimskimi spora/umi, sklenjenimi leta 1975 (kar pa Se ni realizirano). Pošto poina so se začela reševati tudi vprašanja, povezana z vračanjem arhivskega gradiva, do katerega je bila Jugo slavca upravičena po svojem nastanku (kar pa je ostalo v času do It. svetovne vojne večinoma nerešeno) ter zaradi sprememb državnih meja po II. svetovni vojni. Gbboke družbene spremembe, ilc katerih je prišlo po 11. svetovni vojni v Jugoslaviji, so imele za posledico odpravo avtonomnih oblastev ter privatnih podjetij in ustanov. Zato je pretežna večina vsega ariiivskega gadiva (tudi gradivo dništev) državna oz družbena lastnina. Nova situacija je postavila arhive pred izredne probleme drugačne od tistih, s katerimi so se tedaj sitčeJiili arlii-vi na Zahodu. Večini do tedaj nastalega gradiva je nre-nehal pomeri za uradno oz. poslovno uporabe Pit tisk na arlrvc se je začel od leta 1950 še povečevati, ko so niorau zaradi naglih in pogostih organizacijsKib sprememb v državni in gospodarski upravi, začeti prevzemali tudi ielo mlado gradivo iz povojnega časa. Organizacija aržavnih arhivov se je pričela prilagajati novi federativni strukturi države. V letih 1945 do 1951 so ustanovili Šest republiških arhivov: v Bcogiadu. Zagrebu, Ljubljani, Skopju, na Cetinju, v Sarajevu, in dva pokrajinska arhiva: v Sreinskili Karlovcih (od 1v Novem Sadu) za, Vnjvodinc ter v Prištini za Kosovo (sprva imenovan oblastni arhiv, ker je do ustave iz leta 1963 Kosovo tvorilo oblast), prt čemer je ta arhiv pričel z delom šele leta 1954. Na podlagi zakona o državnih arhivih iz leta 1950 so ustanovil; v Beogradu tu Ji zvezm ar hiv. 7 delom je pričel ob koncu 1952. leta. medtem ko je do konca 1947 leta prevzemal gradivo centralnih or-guimv Kraljevine Jugoslavije še Državni arhiv v Beogradu ir. ga nato izročil ncvcnastdeml, Državnemu arhivi1. FI.R Jugoslavije (sedaj imenovan Arhiv Jugoslavije) Z delom so po vojni nadaljevali tudi drugi arhivi To sc hi-i državn: arhivi v Dubrovniku, Zad u in na Reki leta 1949 se jim je pridružil še Državni aruiv v Kotonu. Mpriborski arhiv je deloval kot odaclcK tamkajšnjega njflaeja.' V večjih in zgodovinsko pomembnih mestih smo imeti mestne arhive: v Ljubljani (ustanovljen 1898; do povojnega časa mu je bila priključena tudi mestna biblioteka), v Zagrebu (ustanovljen skupaj z mestnim muzejem ir biblioteko 1907; 1914 so starejše gradijo izročili deželnemu arhivu kot depozit. 1945 pa so arhiv obnovili), v Beogradu (ustanovljen 1945 kot oddelek mestne hibli-oteke). in v Sarajevu (ustanovljen 1948). Ponekod (predvsem v zahodnem delu drŽave) so zbirali lokalno arhiv-ko grauivo tudi mestni muzeji, v Istri mestne Knjižnice (že :,d zadnjih desetletij 19 stoletja). Omenjeni arliivi, ki so z^astli iz potreb in ustroja pre-cklosti niso zmogli obvladati veiikili množbi gradiva lokalnih državnih organov, ustanov in podjeiij. V tasi situaciji je začel nastajati nov tip, po svojem značaju držav negu arhiva, toda na regionalni stopnji. Ne glede na to. da so se ti arhivi ponekod imenovali mestni, ker je zakon o državnih arhivih iz leta 1950 pozna! le tako obliko lokalnih arhivov, so jim bili teritorialna podlaga eden aii več okrajev Okrajni ljudski odbori so postali tudi ustanovite^' arhivov, čeprav so to dopuščale šele spre nictnbe v sistemu ljudskih odborov, sprejete leta 1955. Zato so že leta 1953 začeli pripravljati nov zvezni arhiv ski zakon ki pani izšel" Sistematično so pričeli izgrajevati omrežje regionalnih arhivov v Vojvodini (1946). ostali Srbiji (1948) in Makedoniji (1951). Tu so pokrajine oz. republiki ustano"ili t.i. arhivska središča (pri okrajnih ljudskih odborih in ljudskih odborih večjih mest, v Makedoniji tudi pri muzejih). iz katerih so sc po sprejemu republiških zakonov o državnih arhiviu leta 1951, postopoma razvili samostojni regionalni arhivi V ostalih republikah (te niso ustanovile arhivskih središč niti niso - ft izjemo Orne gore - sprejele v tem času svojega zakona o državnih arhivih), so začeli individualno tudi nastajati regionalni arhivi; na Hrvatskem 1950 leta, v Sloveniji 1952. leta v Bosni in Hercegovini 1953. leta, v Črni gori 1957 leta. na Kosovu pa šele leta 19o8 kar se je odrazilo na ohranjenosti ariiivskega gradiva. V omrežje regionalnih arhivov so se vključili tudi prej ■ omenjeni državni in mestni arhivi. Položaj regionalnih arhivov je ostal neurejen vse do spreiema republiških zakonov o arhivskem gradivu in o arhivih v letih 1965--1967 Teritorialna podiaga regio-najnih ai hivov so postaie sedaj abčine (v tem času so bi li ukinjeni okraji), s tem, da arhivi v večini primerov ob-segiyO območja več občin. Poudariti moramo, da po svojem položaju in nalogah občin v Ju gesla vi j i ne smemo enačili z občinami v zahodni Pvropi. Rcgionaini arhivi so pristojni za vse gradivo za katerega ni v zakonu o ar hivjkem gradivu federacije (prej zakonu o Arhivu Jugoslavije) ter v odgovaijaiočih republiških in pokrajinskih zakonih izrecno določeno, da ga zbirajo zvezni arhiv oz. arhivi republik in pokrajin (na pouiagi načela o pri stojnosti družbenopolitičnih skupnosti, ki je hllo spreje to v ustavi leta 1963). To je gradivo orgtnov lokalnih oblastev ustanov (z izjemo nacionalnih), vseh gospodarskih podjetij, političnih organizacij na stopnji prej orne njenih oblastev ter društev. Regionalni arhivi imajo enak položaj, ne glede na različna imena, ki jih uporabljajo (zgodovinski arliiv. regionahii arliiv, pokrajinski arhiv v pomenu regionalni arhiv — v Sloveniji — med-ohčinski arhiv, občinski arliiv). Danes ie v Jugoslaviji 533 občin, imamo pa £0 rcgionahiiii arhivovfod teh trije niso samostojni). V eeloti se njihove Število nekoliko zvišuje (icta 1*174 jih je bilo 76), čeprav obstojijo v nekaterih republikah tudi stališča, da bi bilo potrebno njihovo število zmanjšati. Poprečno pride torej preko šest občin na en arhiv, dejansko pa obstojijo glede velikosti med njuni velike razlike Tako pokriva npr Zf,udo-vinsk, arhiv Ljubljana območje kar 24 občin. Ponekod pa pnhaja do škcdUivc drobitve organizacije arhivov. Pomen sodobnege gradiva, ki ga imajo ti arhivi, se je močno povečal z decentralizacijo državne oblasti in z uvedbo samoupravljanja TaKo torej v Jugoslaviji ne poznamo komunaimh niti gospodarskih arhivov, kot so običajni na Zahodu. P" le g splošnih imamo v Jugoslaviji tudi pomembne posebne arhive Diplomatski arlnv Zveznega sekictariata za zunanje zadeve v Beogradu ima svojega predhodnika v zgodovinskem odoelku (glavnem arhivi) Ministrstva zunanjih zadev Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. Jrguslavije (od 1929 dalje) Arhiv oboroženih sil Jugoslavije deluje v okviru Vojnczgodovinskega inštituta v Beogradu Predhodnika ima v arnivu zgodovinskega oddelka ■ Glavrega gcneralštaba vojske Kraljevine Srbov, Hrvatov ir, Slovencev oz. Jugoslavije (ta pa v zgodovin skem oodelku, osnovanein pri Vojnem ministrstvu Kra 10 ARHIVI XII 1989 Ijcvinc Srbije leta 1897) Nj podlagi ukaza gcncralštaba Jugoslovanske armade z dne 26 marca 1945 je omenjeni arhiv zbrai tu tir velik del grau iva partizanskih in okupa-toijcvili enot(1941--l 945) z območja /se države Leta 1948 so začeli rastajati zgodovinski oddelki oz. arhivi pri centtalnili komitejih komunistične partije, ki so imeli ¡udi nalogo, da zbirajo arhivsko gradivo, ki se nanaša na zgodovino komunistične partije, delavskega gibanja in natodnoosvobodilnega boja 1941 194.5. 1'one kod so začeli »birati gradivo, ki se nanaša na narodnoosvobodilni boj in delivsko gibanje tudi muzeji narodne osvoboditve (kasneje imenovani muzeji revolncijej. Okoli leta 1960 so se iz zgodovinskih oddelkov centralnih komitejev razvili inštituti za zgodovino delavskega giba nia (ponekod v sklopu republiških zgodovinskih instituto") ter so pri njih združili arhivske gradivo, ki se nana-Sa na delavsko gibanje in narodnoosvobodilni hoj. Po gradivu ki je nastalo z delovanjem partizanski politic nili in oblastnih organov ter okupatorja za razliko od drugih republik pa tndi vojaških enot — je posehno bogat arhiv pri Inštitiitn za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, katerega začetki segajo še v cas pred koncem vojne. V Sloveniji je dai namreč Znanstveni ¡nštitiit, kije bil 12. jar.uaija \)44 nstauovijen pri Prcnscustvn Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, pobudo za sistematično zbiranje gradiva okupatorjevega ter partizanskega izvora (Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani se je 1989. lete preimenoval v Inštitut za novejšo zgouov. no). V Čnu gori in na Hrvatskem prevzemata inštituta za zgodovino delavskega gibanja tndi arhivsko gradivo povojnih političnih organizacij, vključno 7 gradivom centralnih komitejev komunistične partije oz. zveze komun istov (leta 1952 .se je namreč komunistična partija preimenovala v zvezo komunistov). Drugod prevzemajo to gradivo splošni ari 1 i vi, vendar pri federaciji, v Hosni in Hercegovini v Sloveniji in na Kosovu izjemo gradiva centralnih komitejev zveze komunistov, za katerega ob stojijo posebni atlriv; pri teb komitejih. Arhiv Spominskega centra Josip Broz Tito v Beogradu, ustanovljen leta 19(>4 h rani arhivsko gradivo, ki se nanaša na življenje in delo pokojnega predsednika države. Omeniti je treba tudi arhive časopisnih redakcij ter radiotelevizijskih ustanov. Za njihovo gradivo se sicer pristojni splošni arhivi, vendar se 7.aradi specifičnega gradiva razvijajo h olj ali manj ločeno. V Bccgradu je bila leta 1949 ustanovljena Jugoslovanska kinoteka, ki so ii bila filmska podjetja v državi dolžna izročati kopije vseli posnetih filmov. Po letu 1970 pa je prišlo do decentrali zacije trni' na tem področju Najprej smo dobili filmski ariiiv pri Arhivu SR Slovenije kasneje Se kinoteki pri Atliivn Hrvatske ter Atliivu Bosne in Hercegovine, medtem ko so v Makedoniji ustanovili samostojno kinoteko. Za arhivske fonde univerz so prav tako nristojni splošni arhivi, vendar imajo arhivi univerz bolj ali manj samostojen položaj Tudi pri nekaterih znanstvenih inštitutih so se razvili arhivi za zadevna pouročja. Pomembne zbirke literarnih, znanstvenih in glasbenih zapuščin ob* stojijo pri narodnih in univerzitetnih knjižnicah Gledališki muzeji zbirajo arhivsko gradivo z njihovega področja dej am osti. Ponekod zbirajo zapuščine pomembnih osebnosti tudi akademije znanosti in umetnosti (ki sicer lita-nijo kastno gradivo). Za scuaj boljšega piegleda nad temi arhivi oz, zbirkami Še nimamo. S področja nedržavne (r.cdmžbene) lasmine se najpomembnejši cerkveni arhivi. V okviru škofij rimsko "kato- liške cerkve so proii koncu 19- stoletja pričeli nastajati prvi zarodki lastne arhivske službe (npr. v Ljubljani Škofijski arhiv leta 1879). Stbska piavoslavna cerkev je leta 1949 izročila v hranjenje Srbski akademiji znanosti gradivo pairiarhije in karlovike luetropolije (do 1920) ter beograjsko -kariovške arhiepjskopije (1921—1937), za kar je akademija ustanovila poseben arlii" v Sremskih Kanovcih. Nekaj gradiva patriarliiie hrani tudi Muzej Srbske pravoslavne cerkve v Beogradu. Gradivo čmogc rsko -primorskeiiietropolije(dozačctka20 stoletja)jev Narodnem muzej 11 na Cetinju. Sicer pa morata srbska ni makedonska pravoslavna cerkev (slednja se je leta 1967 proglasilaza antokefalno)saini skrbeti za arhivske gradivo. Isto velja za islamsko ve:sko skupnost, ki in.a sedež svojega predstojiiištva za Jugoslavijo v Sarajevu,- Arliivi gospostev in plemiških družin, ki so obstajali pred drugo svetovno vojno v Sloveniji in na Hrvatskem sc v večjem številu, so po vojni prešli v državno last. Položaj, materialni in personalni pogoji Zvezni in večina republiških arhivov ima položaj 11 p ravnili nstai,ov (organizacij) Regioi.alui arhivi so samostojne kulturne ustanove (po veljavni terminologiji delovne organizacije s področja kulture). Zaradi po;oste ogroženosti dokumentarnega grad1 va pri oblastviii, ustanovah in podjetjih je poletu 1952 prevladala v arhivih notranja organizacija, ki daje poseben poudarek skrbi na gradivo pred pre /zemoiii v arhiv. Osnova teiun je bila odločba o hrambi arlii^ke-ga materiala (1952). Tedaj so arhivi pričeli z načrtnim evidenti-talijem dokumentarnega gradiva Ta organizacija sioni predvsem na dveli oddelkih, na oddelku, ki se ukvarja z arliivskiir gradivom pred prevzemom v arhiv in na oddelku, ki skrbi za strokovno obdelavo gradiva. V novejšem casn se pri arhivih uveljavlja organizacija, ki slom na resorjili arhivskih fondov (uprava, sodstvo, gospodarske dejavnosti, družbene dejavnosti, politične organizacije, društva itd.). Na ta način je mogoča specializacija, ki pogojuje boljše poznavanje gradiva, kar je temeljnega pomena pri odbiranju arhivskega gradiva. Arhivi v Jugoslaviji imajo okoli IOO.OOUni'2 delovnih 111 skladiščnih prostorov (leta 1974 80.000 in2 od tega 47,000 Uf skladišč); V večini primerov gre za auapti-ranc zgradbe. Nove funkcionalne zgradbe je uobiîo pc drugi svetovni vojni šest atliivov v Makedoniji (republiški tri pet regionalnih v letih 1949-1978), regionalni arhiv v Beogradu (1973), Pokrajinski arhiv v Prištini (1977) ter regior.alna arhiva v Karlovcn (1980) in Novi Gorici (I987V Prve mikrofilmske kamere so dobili athivi v Jugosla viji v îetili 1952—1955 (Državni arhiv v Dubrovniku, Dtžavni arhiv FL1Î Jugoslavije v Beogradu ter Državni atliiv Liî Makedonije v Skopju) Danes imajo laboratori je za niikiofihranje skoraj vs! večji arhivi v državi. Prve laboratorije za konservacijo in testaviacijo arhivskega giadiva so uredili v le tih 1953--I956 (Državni arhiv FLR Jugoslavije, Državni arhiv v Zagrebu skupaj 7 Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti ter Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani1, zadnji laboratorij nadaljnje od 1980, leta delo v okviru Arhiva SR Slovenije J. Dane? laboratoriji republiških in pokrajinskih arliivo" bolj ali manj zadoščajo za potrebe vseli arhivov, V vseh arhivih v Jugoslaviji je zaposlenih okoli 1650 sodelavcev (od tega je okoli 25 % administrativnega in ARHIVI XII 19S9 n tehničnega oiebja). Od leta 1974 je Ste ilo zaposlenih v povprečju poraslo za 40 '/o, zvišala se je tiuli izobrazbena struktura (leta 1974 je imelo visoko izobrazbe 27 % zaposlenih, leta 1988 pa 40 To so povprečne vred-nusti, razmerja v posameznih republikah t» izgledajo zelo različno."' Pokazal u se je, da zaradi zgode vinsko u temelje ni li razlik v Jugoslaviji skupno Šolanje ni uiugočc (poskusi so bili v letih 1950 -1953). lina od oblik Soianja, ki seje v zadnjem času uveljavila, je ta, da delavci z visoko ¡7 0-brazbo prtdobijo del potrebnega zr.anja ia arhivskih ved v času douipbuiskega študija na nmveizi, ostalo ]ia ob nadaljevalnem Šolanju po nastopu uela v arliivu. Seuaj imamo predavanja iz aihivskili ved na filozofskih fakultetah Univerze v Ljubljani (na oddelku za zgodovino; že od šolskega leta 1978/70). Novem Sadu (na luštitutu za zgodovino) ter Zagrebu (na enoti za humanistično — družboslovne znanosti v povezavi z infciuiatiko) Srbija pa ima zelo tazvito izobraževanje po nastopu dela v ai-liivu. Od 1953. leta dalje imajo pri Arhivu Stbijc vsako leto šestmesečni tečaj za delavce z visoko in stetlnjo izobrazbo, ki so se na novo zaposlili. Občasne kratkotrajne tečaje organ ¡zi raje tudi drugi republiški in pokrajinski arhivi.. Podiplomski študij iz arhivistike je mogoč za sedaj v Jugoslaviji na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter pri Centru za podiplomski Študij informacijskih znanosti Vseučilišča v Zagrebu,5 Arhivska zakonodaja Splošni zakon o državnih arlnvih iz leta 1950 je bil pomanjkljiv in so ga morali dopolniti z odločbo o hrambi arhivskega materiala ter navodilom o zbiranju, hrambi in periodičnem izločanju arhivskega materir.la (oboje 1952; iniSljer.o pa je dokumentarno gradivo). Šele zakon o Arhivu Jugosla' ije i i leta 1964 ter republiški zakoni o arliivskem gradivu in o arhivih, ki so bili sprejeti v letih 1965-1907 na podlagi 7ve?jiega spiošnega zakona o arliivskem gradivu (1964), so prv"č ustvarili celovito osnovo za ragotavljaujc pravnega varstva arhivskega gradiva v vsej državi S sprejemom ustavnih amandmajev v letu 1^71, na podlagi katerih so liile pienešenc določene pristojnosti od federacije na icpuhlike, so prenehali veljati splošni zakoni, tako tudi splošni zakon o arhivskem gradivu. Oil tedaj dalje urejajn republike arhivsko dej;ivnost v celoti samostojno. Ui:ako pravico slu dobili tudi pokrajini Kosovo in Vojvodina. Če ne upoštevamo iiigauizaciiskih vpiašanj, o kateri», sino že govorili,je v arhivskih predpisih v Jugosla' ijt znaten poiubrek na ohveznnstih ustvaijalcev arhivskega gradiva, to je Drgauov obla ste v različnih stopenj (po veljavni terminologiji organov družbenopolitičnih skupnost'), političnih organizacij, podjetij, ustanov in društevj;lede hranjenja dokumentarnega gradiva ter glede odt.ranja n izročanja arhivskega gradiva pristojnemu arliivu. Povsod arhivi prirejajo občasno tečaje za zaposlene pn ustvarjalcih, ki dclajc z dokumentarnim gradivom. V nekaterih republikah je prisostveganje na teh tečajih obvezno. Pri določanju obveznosti in pravic arhivov v odnosu tio ustvarjalcev arhivsuega gradiva se kažeta v zakonodaji dve teudenei: ponekod izhajajo predpisi iz stališča, da je potrebno prevzemati v ari i i ve kolikor megoče odbrano arhivsko g:adivo, daje na tem področju glavna naloga arhivov skrb za strokovno neoporečno odkranje arhiv- skega gradiva ter da je potrebno arhive kolikor mogoče razhremeniti vseh nalog, ki niso v neposredni zvezi s potrebami inanosti in kulture. V nasprotju s tem pa iz zakonodaje drugih republik sledi, tla naj bi opravljali arhivi nadzor (inšpekcijo) nad celotnim poslovanjem ustvarjalcev z. dokumentarnim gradivom, vključno glede upoštevanja rokov hranjenja dokumentarnega gradiva. To seveda znatno oovrača arhive od njihovega osnovnega namena, tj varovanja kulturne dediščine. Po nepotrebnem prevzemajo s tem naloge, k1 bi jih morali opiavljati upravni iu drugi' organi. 7vez.no posvetovanje v Prištini (1986), ki je bilo posvečeno vprašanjem razmerja arhiv — ustvarjalci arhivskega gladiva, je ponovno opozorilo na različue poglede, ki obstojijo glede položaja arhivov ired itpravo in zgodovino. Posebno vprašanje je selekcija ustvarjalcev arhivskega gradiva ki so dolžni izročati arhivsko gradivo pristojue mu arliivu. Taka selekcija se opravlja v državah kjci so večina vsi ustvarjalci tližavne oz, družbene osebe in se seveda nanaša na ustvarjalce na 'okalni stopnji. S tem se želi doseči, da pnde v arhive predvsem giadivo pouie mbnejšili ustvatjalcev, Enako kakor poteka razvoj drugod po svetu, uvajajo tudi nnvejši predpisi v Jugosla viji direktni (pozitivni) način odbitanja arhivskega gradiva za mlajše gradivo Metoda direktnega odbiranja omogoča tuui zožitev pojma arhivsko gradivo na tisto gradivo, ki ima trajen pomen za znanost in kulturo in s tem razbremenitev arhivov Inatijenja gradiva, potrebnega Tgolj za — čeprav dolgo časa trajajoče — ilokazne in poslovne namene Tudi oženje pojma arhivsko gradivo je seveua pogojeno s količinami grauiva, za katerega morajo skrbeti arhivi. S predpisi so določeni roki izročanja arhivskega gradiva arhivu (najdaljši tok je trideset let - za sodno gradivo ~ ki bi ga pa kazalo podaljšati), način izročanja arhivskega gradiva arhivu, način vodenja evidence arhivskega gradiva ter pogo i za uporabo arhivskega gradiva. Predpisi o vodenju evidenee arhivskega gradiva omogočajo vsaj v okviru repuolik kolikor toliko enoten pregled nad arhivskimi fondi in zbirkami. Za setlaj kaj takega za območje vse držaje Se ni mogoče Glede dostopnosti athivskega gradiva upoštevajo predpisi v Jugoslaviji priporočilo, sprejeto na VI, meduaiod-nem kongresu arhivov v Madridu leta 1968, po Katerem naj ne bo arhivsko gradivo neuostopno daij kot 30 let oziroma izjemoma 50 let Pr; določanju dostopnosti gradiva poznamo v Jugoslaviji tlva načina. Pivi način ima za izhodišče uaCelo, daje ob prevzemu v arhiv gradivo nedostopno za uprabo, izročitelj (v nekaterih republikah oz. pokiajinah iziočitelj in arhiv skupno) pa določita, kdaj postane dostopno. Drugi način izhaja iz načela, da pDstane arhivsko gradivo ob prevzemu v arhiv dostopno za upoiabo s tem, tla iziočitelj določi tisto gradivo, ki je zaupno tei rok, kdaj nedostopnost preneha (Slovenija). V nekaterih republikah so tuji državljani gletle uporabe arhivskega gladiva izenačeni z jugoslovanskimi, diugod morajo za upoiabo pridobiti posebno dovoljenje (daje ga Arhiv Jugoslavije, kadat gre za njegovo gradivo. vČm; gori, Srbiji, Vojvodini iu na Kosovu pa republiški oziroma pokrajinski uprnvm organ, pristojen za kulturo). V Makedoniji, Srbiji in na Kosovu velja tudi načelo recipro citete. Glede za?,ebn:ga arhivskega gradiva daje zakonodaja arhivom pravico, da ga za potrebe znanstvene in strokovne obdelave presnaiiiejo, v primeru prodaje pa imajo 12 ARHIVI XII 1989 predkMpno p.avico. Uporaba ta znanstvene in Studijske namene naj bi se omogočala s posredovanjem arhiva. Tudi v Jugoslaviji obstoji prepoved izvoza arhivskega gradiva v tujino.6 Kuzvoj arhivistike Do razvoja arhivistike kot vede v času do II. svetovne vojne v Jugoslaviji Se ni moglo priti, čeprav so se nekateri dosežki arhivske vede v večji ah manjši ineri že uveljavili v praksi Pn Drža-nem arhivu vZag/ebuje leta 1925 obstajal načrt, da bi koi prilogo k svojemu glasilu Vjesniku, ki je začel izhajat že leta l£99(ped imenom Vjestnik Kraijevskoe hrvatsko- slavonsko—dahnatinskog zemalj* skop arkiva), objavljali posebno arhivsko knjižnico, v kateri bi bila obdelana različna vprašanja s področja arhivske dejavnosti. Že kmalu po ilJ svetovi vojni pa so bile picd jugoslevai:ke arhive postavljene obsežne naloge, kar je pospešilo tudi razvoj arhivistike Ta je morala -tako kot v drugih državah z novim družbenim redom mnogo prej preiti od njenega klasičnegj področja, to je od obravnavanja starejšegn gradiva, na izdelave metod in tehnike dela za novejše tn najnovejše gradivo. Arhivistika se spr/a — /radi specifičnih problemov — ni mogla toliko zgledovati po stroki v zahodnih drzavali, marveč bolj v vzhodnih,ou mednarodne kome renče Okrogle mize arhivov, k? je bila v Zagrebu leta 1957, pa se je odprla na široko v svet, Zvezni upravno-strokovni organi za arhivsko deiav-nost so ob: tajali le krajši cas (1950-19S3, 1957~195fe ter 1964 1971), tak republiški upravno -strokovni organ pa iina sedaj le I Irvatska. Potrebno je omeniti - po leg arhivov - 5c faktor, ki je bistveno pripomogel k razvoju arhivistike v Jugoslaviji To so republiška arhivska društva in Zveza arhivskih društev Jugoslavije strokovne organizacije, ki sc biie ustanovljene v letiii 1953/ 54 Ta društva imajo kot je pokazala tudi razprava na □krogli mizi arhivov v Helsinkih leta l°£b (? temo centralizacija / decentralizacija in arhivi), posebno vlogo v federativnih oziroma zveznih državah. Sintetična arhivisticna dela, ki sc izšla v Jugoslaviji, je mogoče časovno razdeliti na dve obdobji Leia 1959 je bi! objavljen v Beogradu priročnik z nas'ovom Iz arhivistike, ki je bil plod dela večjega števila avtorjev iz vse države V dr:go obdobje sodijc dela Ivana Beu :a, Arhivistika (Zagreb 1966) Sergija Vilfana in Jožeta Zontarja Arliivist;ka (Ljubljana 1973) ter Kolektivno delo Pnruč nik iz arhivistike (Zagreb 1977). Ti priročniki so deloma že zastareli Potreba po novih sintezan je močno prisotna. Na to opoz^tjajc tudi učbeniki iz arhivistike, ki sc iz Šli v H tih 1964 (Jože Žortar v Sloveniji) in 198b (Ivanka Bruk in Ljubodrjg Popovič v Srbiji. Miloš Konstantinov v Makedoniji) za potrebe srednjih šol, ki so vpeljale v svoj učni program pcuk tegr predmeta Pripomnimo naj. daje predstavljal pouk arhivistike v srednjih šolah družboslovne in kulturoleške smer le Kratkotrajen poskus, kt je bil povezan z zacctkL zadnie Šolske reforme. Pred letom 1941 je izdajat časopis edino Državni arhiv v Zagrebu (Že omenjeni Vjesnik). po vojni pa je v Beogradu začel izhajati le «a 1951 zvezni arhivski čase pis Arhivist. Postopoma so dobile tudi republike in Kosovo lastna arhivska glasila: Arhivski ptgled, Beograd (od 1955 - v letih 1956- 1961 pod imenom Arlrvskl almrnalt), Arhivski vjesnik, Zagnb (od 1^56), Glasnik arhiva i društva arhivskih radnika Gosne i Hercegovine,, Sarajevo (od 1961), Godišnjak Pokrajin:kog državnog arhiva u PriMini - Buletini. Priština (1965) oz. Vjetar i Arkivit te Kosoves — Godišr.jak Arhiva Kosova, Prišli tine - Priština (od 1966), Makedonski arhivist, Skopje (od 1972), Arhivi, Ljubljana (od 197S), Sodobni arhivi, Ma ribor(od 1979). Kateri so arhivistični problemi, ki vzbujajo vjugoslo* vanski strokovni literaturi največ pozornosti? Na prvem mestu so po številu prspevKov vprašanja povezana z gradivom pred prevzemom v arhiv (sistematično evidentiranje uokuinerttamüga gradiva, liste kategorij dokumentarnega gradiva z roki hranjenja, odbiranje oziroma vrednotenje dokumentarnega gradiva). Za razumevanje prispev kov, ki obravnavajo viednotenje dokrmer.tamega gradiva. je po'rebno peiasmti,' da se ta pojem uporablja v dr zavali s socialistično družbeno ureditvijo v dvojr.em pomenu, v pomenu vrednotenja uitvaijalcev, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal arhiv in v pomenu vrednotenja samega gradiva Vp'ašanja, povezana z urejanjem arhivskega gradiva in z izdelavo arhivskih pripomočkov, intajo svoj izvor predvsem v strukturi spisovne«a gradiva. Prevladujejo serije spisov (seri|¿ posameznih ozko oblikovanih zadevj, ki so v zahodnih delih današnje Jugoslavije do leta 19ig pogosto deljene po vsebinskih skupinah, nato pa Imamo na celotnem območju nuinerično -kronološko ureditevipi* sov. Sile leta 1957 sc pričeli zopet deliti serije spisov pc vsebinskih vidikih. Jugoslovanski arhivski kongres leía 19P0 se je dosiej najobsežneje dotaknil vprašanja urejanja arhivskega gradiva po vsebinskih vidikih. Nadalje je bilo na dnevnem redu vprašanje formiranja arhivskih fondov. Vzpodbuda za to vprašanje so bile tudi stalne in pogoste organizacijske spremembe dc katerih je prišlo v Jugoslaviji po letu 1945 Priporočilo o nogojili in načinu oblikovanja ar'.iivskcga londa in arliivske zbirke, ki gaje sprejela Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije (1965), naj bi zaključilo to obravnavo. Razhaiala seje piedvsein glede vprašanja,, ki-kien pomen zaslužijo spremembe družbenopolitičnega sistema in držuvnopruvne ureditve pri oblikovanju arhivskih fondov V pc;kusnem s'arju so različni projekti glede upara-be elektronske ohdeluve podatkov ra arhivsko popisovanje in strokovne obdelavo V zvezi z dejavnostjo arliivo" so tudi prispevki o načelih za objavljanje arhivskih virov, za prirejanje arhivskih razstav in sploh za kultumo--prosvctno dejavnost v ar liivih. Nenazadnje poskušajo arhi vi v Jugoslaviji tudi na področju kor.servucije in restavraeijc arhivskega gradiva kolikor moguče loviti korak z razvojem v svetu. Pri uvajanju novih postopkov morajo upoštevati razlike v Irstnostih materialov, kt so jih uporabljali ket pisno poc'lagc po po samezmh delili države. Pozornost, tudi zunaj Jugoslavije, je pritegnilo sicer kratkotrajno proizvajanje laminatorjev v Zagrebu ki je bilo rezultat lastnih proučevanj tamkajšnjega laboralorija (prvi laminator je bil izdelan leta 1955). Vp'aSaujen. mikrofilmanja je posvečene priporočilo Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije iz leta 1963. Arhivski center pri Pokrajinskem arhivu v Mariboru, ki je pričel z delom leta ]°s5 se posveča posebei arhivskim tehničnim vprašanjem.7 13 ARHIVI XII 1989 Arhivske gradivo Najstarejše listine v arhivih v Sloveniji (ne računajoč Istre) so iz 12, stoletja. Arhivsko gradivo deželnih organov Kranjske je kontinuirano ohranjeno od konca 15. stoletja do leta I91S,'nižjih organov uprave pa od srede 18. sto'etja. Mesto Ljubljana ima listine od 14 stoletja dalje zapisnike mestnega sveta pr sklenjeno od 16. stoletja. Graaivo fevdalnih rodbin v Sloveniji začenja v 15. stoletju. Listin iz najstarejše hrvatske zgodovine (10., 11 stoletje) je nekaj več k'it deset. Za zgodovino Da)matije in Istre (vključno s slovenskim delom Istre in kotoijem) so iz obdobji beneSke uprave (do 1797) ohranjen: spisi providnrja za Dalmacijo in Albanijo (od 16. stoletja dalje), notarski spisi od 13. sto le t1 a dalje, medtem ko je gradivo komunalni'" organov precei trpelo. Enkraten je po svojem pomenu in celoviti ohranjenosti arhiv Oubrevniške republike, pomemben ne le za preučevanje te državne tvorbe kontinuirano od 13. stoletja pa do njegovega propada leta l SOS (najsta rejie listine pa sc te iz 11 stoletja), marveč tudi za preučevanje preteklosti .Balkana in Sr; d ozemlja. Tudi iz obdobja 1797 do 1918 to pomembni fondi dezelre in nižie uprave v Dalmaciji in Istri. Arhivsko gradivo osrednjih in ¿upaníjskih organov uprave iz Banske Hrvaške je kontinuirano ohranjeno od 16. stoletja do leta 19)8 Za starejše obdobje so fragmentarno ohranjeni spisi v rodbinskih arhivskih fondín (od 16. stoleija dalje) in zbirkah Dopolnjujeta jih fonda zagrebškega in čazmanskega kapitlja, ki sta opravljala tuu- notarske posle (loca crcdib'lia), z arhivskim gradivom od 13 uo 19, stoletja. Iz razdobja 1848 do 1918 imamo nadalje gradivo nižjih upravnih oblastev Iz casa srednjeveške Bojne in Humske dežele se varilnih v Bosni in Hcicegovini hranijo le ¡tiri listine Iz ob dobja turške oblasti obstoiiio razen fonda viiajetske uprave (1852- 1878) razne zbirke z gradivom od 16. stole tj a dalje Iz. časa avstro -ogrike oblasti 1878-1918 je poleg gradiva oddelka za Bosno in Ilc:cegovino,ki je bil v sestavu skupnega avstro -ogrskega finančnega ministr stva na Dunaju, dobre ohranjeno gradivo deželne vlade zs Bosne in Hercegovino v Sarajevu. Z izjemo arhivskega ionua okrožja Sarajevo in fonda organov mesta Sarajeva je redko gradi\ o nižjih organov oblasti. Arhivski fondi komitatov v Vojvouini začeniajoz 18 i tole t je m. Dobro je ohranjeno gradivo deželnih oblastev Srbske vojvodine in Teniišvanske^a Banata (1849-1860). tedaj do leta 1918 v Vojvodini deželnega oblastva ni bilo več. Pomembne je odstopljeno gradivo posebnih órgano* za zadeve Srbov na dvoru na Dunaju (18, stoletje) ter budimpeštanskega ministrstva za wrc in prosveto (predvsem za zadeve verske avtonomije, ki je obsegala tudi šolska in kulturna vprašanja) Z izjemo n estnili je slibo ohranjeno gndivo nižjih organov oblasti Od gradiva za zgodovino Vojne krajine (od 16 stoletja do 1881) so najbolje ohranjeni arhivski fondi gei.eral-oih poveljstev ter mest. Iz časa srednjeveške Srbije imamo le nekaj dokumentov iz trrškega obdobta pa «kaj zbirk dok'imen tov. Gradivo centralnih organov srbske d-žave začenja z letom 1812, utrpe'o pa je veliko Škode. Slabo so oh ran je-ni-tudi arhiviki fondi nižjih državnih orgarovin občin zizje-mc mestne občine Beograda (od 1839 dalje) Na Kosovu iniano le malenkost gradiva iz časa do 1. svetovne vojne (od oblastnih organov se ailuvski fondi niso ohranili). V Makedoniji je v zbirkah nekaj gradiva iz tnrškega obdobja (od 17. stoletja dalj:) ter malenkost grauiva nižjih državnih organov in občin iz časa 1869 do 1918. Za starejšo zgodovino Cme goie (ne računajoč Ko toija in Primorja) je najpomembnejši fond črnogorsko -primorske metropolije, ki za čas od 15. stoletja dalje ob sega tudi korespondenco čm jgorskih vladik oziromr od leta 1851 knezov (do ?916). Gradivo centralnih državnih organov je od 1855. leta dalje (več od 1878. dalje). Cradiva nižjih oblastnih organov se je ohranilo malo (večinomaicle poletu 1900). Iz začetka našega stoletja je tudi najstarejše filmsko gradivo v jugoslovanskih kinotekali ozFroma arhivih. Iz leta 1904 je film. ki je bil posnet ob kronanju kralja tra v Beogradu, di. Kari Grosman, odvetnik iz Ljutomera, pa je i.aslednje leto posnel kratek film o sejmu in odhodu vernikov od maie v Lju tome ru (v Sloveniji). Iz obdobja med obema svetovnima vojnama je v Ju goslaviji arhivske gradivo zelo neenakomerno ohranjeno. Gradivo centralnih državnih orgar.ov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ozirona Jugoslavije je utrpelo veliko škodo. Arhivski fondi oblastev na višji stopnji, raznih p-cliodnih deželnih oziroma pokrajinskih oblastev (1918 -1924), organov oblasti (1924--1929) ter banovin (1929 —1941) so mnogo bolje ohranjeni v zahodnem delu države kot " vzhounem. Ou oblaitevna nižji stopnji je ostalo šs največ gradi/a pri organih večjih mest Iz obdobja 1911-1945 jc v jugoslovanskih arhivih po eni strani gradivo novih državnih tvorb ter organov, ki se jih postavili okupatoijr Upoštevati je treba gradivo organc,v Nezavisne države Hrvatske, ki je obs :gala tudi Bosno in Hercegovino, Si bije, ki je obsegaia ožjo Srbijo in Fîanat ter Cme gore, ki pa ni obsigala Boxe Kotorske. Bolje je ohrrnjene gndivo z območja Nczavisiie države I Irvaiske Večina Dalmacije, vključno z Boko kotorsko, Slovenija, Medjimorje, večina Vojv odi ne,-det južne Srbije, Makedonija in Kosovo sc bili priključeni sosednjim državam Italiji, Vel ikone mški državi, Madžarski, liolga-riji ter Veliki Aiiariji. Iz teh območij je delno ohranjene gradivo različnih okupatorskih orgarov. Posebej je treba opozoriti na pomembno gradivo okupatorskih ter kvislinških vojaških enot. Iz obravnavanega obdooja pa imamo na drugi strani zelo pomembno gradivo političnih organov narodnoosvobodilnega boja, ki so prrrastli v oblastne, od skupno jugoslovanskih do krajevnih ter partizanskih enot Glede na pogoje v katerih je nastajalo, je seveda zelo fragmentarne ohranjene Opozoriti je treba še na arhivski fond emigrantske vlade Kraljevine Jugoslavije ( 1941 -1945). Na ohniotjih, ki so po L svetovni vojni priDadli L ali-ji (Goriška, Istra, Reka, Zadar), jc ohranjeno gradivo pokrajinskih in lokalnih oblastnih organov Iz obdobja po 11. svetovni vojni so v jugoslovanskih arhivih zrlo številni arhivski fondi organov oblast', ki so pogosto spreminjali svojo stnAturo pa tudi funkcijo Gre za organ t oblasti na različnih stopnjah od federacije, republik in avtonomnih pokrajin oziroma oblasti do nižjih upravno--teritorialnih enot Od ustanov se je ohranilo največ arhivskega gradiva Spi. To začenja v Sloveniji in na Hrvatskem v 18.. dni god v 19. stoletju, povsod pa gaje več od začetka 20. stoletja daJje, 14 ARHIVI XII 1989 Arhivski fondi podjetij začenjajo v drugi polovici 19. stoletja, večje tudi pri njih gradiva od začetka 20. stolet ja. Arhivski fond rudnka živega srebra v Idriji je izjema, saj obstoja gradivo sklenjeno od začetka J8. stoletja (starejši dokumenti v prepisu so že iz Hi. stoletja). Fonui poslovnih združenj in zbornic so v Sloveniji in na Hrvatskem iz druge polovice IS. stoletja, drugod pa začenjajo v naslednjem stoletju Gradivo zadrug začenja v začetku 20. stoletja, bank in denarnih zavodov pa v 19. stoletju (večinoma seie proti koncu stoletja). Najstarejši arhivski fondi društev so iz 19. stoletja. Večje takega graaiva iz obdobja po I. svetovni vojni. Pogrešano gradivo oolitičnih strank, ki so delovale do II. svetovne "ojne, Izjema je delno ohranjen fond srbske socialr.oaemokratske stranke iz druge polovice 19, stoletja. iz časa 1919 ao 1945 je nekaj zbirk gradiva, ki se nanaša na komunistično partijo, sicer pa je iz obdobja po letu 1945 obseaio graaivo političnih organizacij na raznih stopnjah (komunistične nartije oziroma od 1952. zveze komunistov, ljudske fronte oziroma od 1953. socialistične zveze delovnega ljudstva zveze sindikatov, ženske organizacije, mladinske organizacije). Poglavitne verske skupnosti v Jugoslaviji so pravoslavna. rimsko-katohška in islamska. Srbska patriarlnja (ukinjena 1463., obnovljena 1.557 do 1766, ponovno obnovljena 1910) ima posamezne dokumente od 1302. leta dalje Arh.vski fond metropoiije v Sremskih Karlov-pili je od leta 1690, metropoiije v Beogradu od prve polovice 19. in črnogorsko-primorske metropoiije na Ce-tinju od 12. stoletja dalje. Vsi končujejo z letom 1920, ko je bila obnovljena enotnost srbske nravosiavue cerkve. Makedonska pravoslavna cerkev navezuje kontinuiteto z ohriasko arhiepiskopijo (ukinjeno 1767. ood turškim sultanom Mustafo III.). Njeno gradivo je bilo v celoti uničeno Nekaj se je ohraniio gradivu metropohj bolgarske eksarhije, ki so imele sedež v Makedoniji (po 1890 do 1912). Pravoslavni samostani so po večini izgubili vse arhivsko gradivo. Najstarejsc gradivo rimsko-katoliške cerkve v Jugoslaviji imata škofiji oziroma nadškofiji v Zagrebu in Ljubljani (listine začenjajo z 12 stoletjem) terkoprski kapi-teij (najstarejša listina je iz 11. stole tja). Sklenjeno gradivo samostanov na Hrvatskem sega v i3., na Slovenskem pa v ¡4 stoletje (samostan sv Marije v Zadru ima izvirne listine že iz 12. stoletja). Arhivski fondi frančiškanskih samostanov, v Bosni in Hercegovini so pomembni tudi za radi turških doku'nentov(od 15. stoletja dalje). Vrhovno poglavarstvo islamske verske skupnosti v Sarajevu hrani graaivo predhodnikov: rruftije v Nilu (za Srbijo) ozirom? vrhovne muftije v Beogradu (od 1913 dalje), muftije v Starem Baru ^za Cmo goro. od 19T9. podrejene vrhovnemu mufiiji v Beogradu), reis-ul-ute-nie v Saiajevu (do 1930 za Besno in Hercegovino, nato pa za celotno Jugoshvijo). Posebej pomembni so rokopi si, listine m drugo gradivo od 15 stoietja dalje, ki ga hrani Gazi I lusrev begova biblioteka, v Sarajevu. Vsega arhivskega gradiva je v jugoslovanskih arhivih preko 230.00C tekočih metrov(leua 1975 okol; 200A'00 tekočih metrov, od tega45 %iz časa nred, in 55 %iz ča sa po II. ?vetovni vojni), Na oliranjci.ost arhivskega gradiva v Jugoslaviji so odiocnno vplivale dizavne in družbene spremembe v preteklosti. Tako kot je bila uničena v času turške invaziie pisar.a dediščina balkanskih'sred njeveških držav, je prišlo po odplavi turške oblasti, ki je bila posledica vojaških porazov, do mrožičnega uničeva- nja sedaj turške pisane dediščine. Okupacija Srbije in Makedonije v času I svetovne vnjnc je imela težke posledice rudi za arhivsko gradivo V času II svetovne vojne so zopet okupatorji uničili veliko gradiva dotedanjih ura dovin ustar ov, veliko škode pa je nastalo ob vojaških akcijah Tudi po vojni se je pri ustvarjalcih — kljub ponav Ijajočim se nredpisom o varovanju (-945, 1948. !9.52) gradivo v velikih množinah nekontrolirano uničevalo Ogroženost gradiva je se povečalo dejstvo, da so v gradivu iz časa pred 1945 videli preostaneK režima, s katerim je obračunala revolucija, K uničevaniu je dodatno orispe-vala mednarodna situacija države v ietu 1948 ter izredno pomanjkanje snrovm v paslednjiii letih. Nekaj pregledov zbranega gradiva sc objavili arlnvi že pred II. svetovno vojno Ko so se pričele pc vojni razmere urejati, so začeli leta 1954 objavljat1 sezname fondov, ki naj omogočijo splošen pregled nad gradivom. Prvi arhivskim vodnikom podobni publikaciji v Jugoslavi ji (imenovala sta se splošni pregled fondov) sta objavila takratni Mestni arhiv ljubljanski ter Državni arhiv LR Slovenije v letih 1959 in 1960 Ze leta 1962 so arhivi v Vojvodini, nekaj let zatem pa še arhivi v Sloveniji, objavili skupen arhivski vodnik Na podlag: daljših priprav je Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije v ietih 1977 do 1986 objavila serijo sodnikov v devetih zvezkih s skup nim naslovom Arhivski tondi in zbirke v arhivih in ar hivskih oddelkih v SFR.1 (Arhivski fondovi i zbirke u arhivima i arhivskim odeijenjima u SFRI). Zvezki so posvečeni arhivom v posameznih republikah oziroma pokrajinah, en zvezek pa arh'vom fedcracije V nripravi je dodatni zvezek, ki bo obsegal dopomitve ter pomembnejše arhivsko gradivo, ki se ne hrani v arhivih (upoštevajoč ga deloma le nekateri zvezk:). Zaradi pomena takega gradiva so npr. arhivi v Sloveniji objavili posebna vodnika po arhivSKih fondih verskih skupnost', k: pa sta deloma že zastareia. Poleg tega naj opozorimo še na poseben vodnik po matičnih knjigali v Sloveniji. Predvsem Arhiv Srbije, Ariiiv Vojvodine in Arhiv SR Slovenije so objavili tudi večje Število inventarjev pomembnejših arlvvskih fonuov. Pomanjkanje arlrivskega gradiva iz slarejših obdobij ter gradivo, nastalo na bivših upravnih sedežih ki so zunaj Jugoslavije, silijo jugoslovanske arhive v evidentiranje in mikrofihnanje arhivskega gradiva, ki je v tujih arhivih. Arhivi so sodelovali pn preučevanju arhivskega greniva v tujih arhivi že v zvezi z raznimi historičnimi raziskovalnimi projekti (od srede petdesetih let dalje). S sistematičnim evidentiranjem in niikrofilmanjem gradiva v tujini, ki .ma za cilj usivariti pregled nad zadevnimi arhivsk:mi fondi in dopolnjevati lastno gr'--i'uo, pa so pričeli arhivi šeie p.oti konru šestdesetih let,8 . Raziskovalna, razstavna in pedagoška dejavnost Arhiv5 Štejejo .ned svoje neposredne naloge tudi objavljanje arhivskih virov. Že omenjeni Vjesnik, ki gaje izdajal Deželni oziroma Državni arhiv v Zagrebu, ie prinaša! objave arhivskega gradiva. Po vojn: sta med arhivr pri čela kot prva objavljati arhivsko gradivo Državni arhiv LR Srbije ter Mestni arhiv v Be ogradu (1951). Vire objavljajo skoraj vsi večji arhivi, objave pa obsegajo vsa obdobja, od srednjega veka do najnovejšega časa. ■ Udeležba arhivov pri zgodovinskih raziskavah je ponekod večja, drugad manjša. Nekateri arhivi pospešujejo to 15 ARHIVI XII 1989 dejavnost z objavljanjem zgodovinskih razprav in člankov. Pri regionalnih arhivih je v ospredju krajevna zgodovina Arhivi si prizadevajo, da na različne načine posredujejo zgodovinska spoznanja širšim krogom, in sicer v povezavi v. arhivskim gradivom. Zato prirejajo zgodovinske razslave pa tudi zgodovinske učne ure v arhivu. Zc o De želnem arhivn v Zigrcbu beremo leta 1921, daje imel posebne razstavne prostore, v katerih je liila stalna raz stava zanimivih in poučnih arhivalij Od časa do časa je prirejal v njih tudi posebne zgodovinske razstave. Ko se je začela arhivska (|ejavnost po zadnji vojni obnavljati in Širiti, so začeli arhivi prirejati tudi razstave, pogosto z namenom, iia opozarjajo javnost na pomen arhivskega gra dva in arhivov. Možnost, ki jo daje razstava za vzpostavitev kontakta z javnostjo, arhivi v Jugoslaviji pogosto uporabljajo. Manj pa je razstav ki so vsebinsko bogate ki zahtevajo obsežne predhodne Studijske priprave ter objavo tzčrpncjScga kataloga. Tematika razstav je zelo raznolika ter obsega časovna obdobja od srednjega veka do obdobja po 11 svetovni vojni. V !ctn 198s je bil napravljen tudi poskus, da bi na enem mestu prikazali vso pestrost gradiva v jugoslovanskih arlnvih (razstava z naslovom Ik gasi vo jugoslovanskih arhivov lleograt'). Posebna vnla izobraževalne in vzgojne dejavnosti, ki jo opravljajo tudi arhivi v Jugoslaviji, se odvija v sodelovanju s Solarni. Večinoma učenci prihajajo v amiv. da spoznaio arhivsko grauivo in njegov pomen. Osnova prave učne ure iz zgodovine v arhivn pa obstoji v tem, da učenci arhivske dokumente berejo, pri čemer je pomembno, da se dokumenti nanaSajo na območje, ki ga učenci po;:najo ter na konkretne dogodke in nc na splošni razvoj,5 Arhivska dejavnost v Jugoslaviji je odraz razmer in pogojev, v katerih se je razvijala Ta pa je historično po gojena, zaradi česar smo morali v le m prikazu časovno poseči tudi v bolj odmaknjeno preteklost Nc glede na vse to pa je potrebno pouuaiiti, ds se v jugoslovanskih arhivih hrani izredno bogala kulturna dediščina. OPOMliR 1 'Icrrwl Srulli.O pravnom režimu koriit :nja arhivske jra-Jjc, Arhivi i vjesnik IX Zagreb 1966, sir. 146-'65 -Isti.lTc-gl il pevijesnog riz vi tka zašlile arhivalija na podrečjn liisiorijskih iT iva • Pu.; 1111 i Rijcci, Vjesnik hislcnjskili arhiva il Itijcci i Pazi-ne 'XXIII, Pazin-Rijeka 198J,str i I -tJ 2 l'vodna poglavja v Arhivski fondovi j zoirke u uril i vi m; i ari ivskim odeljenjima u SFRJ, Savez ariiivskili rad ti i ka Jngosla % , 1 zvyzko Heogmd 1977 1986 ter lam navedena literatura. Ou novejših puh'ikacij Vodič Arhiva Hosnc i lleicegovinc, Ar-liiv Rosne 1 Ilcrc:govinc, Sarajevo 1987, 462 sir. -Gc.lfki sc nanašajo na arhive KncikiopcJija Jugoslvijc, Jug osla ven ski lek-siKoprafski zavod, 1. knjiga, Zagreb |9832, 1'nclklope Jiju Slove nijc, ] zvezek, Lj ubij an,-. 198Î ici tam navdcjia literatura. Guide international de. Archives Europe, tnstllut international-de Coopération int'cllectuellt Bibliothèque Jcs 'Annales inst-tutorum", vol. IV, Société des Notions l'ok. 3 914). jergij Vilfan Položaj i uloga arinva u soeialistiCkoj Juge slavij i, Arhivist VII, it. 3 -4, Ueo^.ad 1958, st- 32-61. - Isti, Arhivi lokalnih zajcdrica (koirunaini arliivi) u Jugoslaviji, Arhivist XIX 1969, il. 2 u. Î 20. Krešimir Nnneth, Les archive:; d'enltrprisîi en Yoi'goslavu La situation, les problèmes, l'avenir. Bulletin of the Commitlcc on business Archives / Bulletin du Comité des Archives d'entre- prises, International Council on Archives, 1/1978, sir. 31--33. Podatki o j ugoslo rail skill arhivih v Inicnalional Directory C Archives, Arc Ii* um XXXIII, 1988, str. 330-338 so pomanjkljivi, deloma pa lndi netočni. Ferdo llauplinnn, Jugoslavensko- -madarski arhivski prjgovori 1 njiiiovi rezultali Glasnik arhiva i Društva arhiSla llosne 1 lici-ccgovinc I, Sarajevo ¡961, sir. 29-159 - Milko Kos, lz l)ižav-nega arhiva v Trstu Jugoslaviji izročene arhivdijc Zgodovinski ¿asopis XV, Ljubljana lyfil, str, 197-199. - Prff! /.witter. Arhivska konvencija z Avstrijo iz Icla 1923 in vpraäarje njene izvedbe, Časopis za zgodovino ir. narodapisje 3(XXXVII1), Maribor 1967, str. 270 -283. - Gerhard RJI- Bisabel Ii Springer Chrisiiane lliomas, 60 Jahre ös t rrc ich! seh jugoslawische;, Archivübereinkommen, Mitteilungjn des österreichischen Staatsarchivs 35, Wien 198?, str ¿88-347. - Vojislav M, Jovanovif Ju-goslovcnskc arhive u Drugam svclskom ralu. Zbornik Maiice Srpskc za književnost i jezik 22, Novi Sad 1974, str. 392 ^(44; 23 1975. str. 50-191. J08--334,496-515; 24/'97ö, sir 101 — 178,252 275 404 488. 3 Miloi Kons.anlino", Arhivska služba J'igos'avije, Arhivist XXV/1975, Ikograu 1975, št. 1-2, str. 5 -99. Isti \rehivcs in Jugoslavia, Jugoslav Survey August 1976. Maikc Kovače vii, Sialusna pilanja arhivske službe ii SFRJ, Arliivisl XXXIX/ 1989 št. J-2,str. '48-165. 4 Milcä Konstantinov, Arhivska služba Jugoslavije, Arhivist XXV/1875- il. 1-2, sir. 5--99. - Maiko Kov ičcvič Statusna pit.-nja arhivske službe u SI RJ. Arhivist XXXIX/1989 5t. 1-2, str. :48 -165. 5 Več prispevkov v Arhivist XXX1II/1983, äl. 1-2. str. P9 -223. - Jože Žontar. Arhivsko izoliražcmnjc v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo, Arhivi XII, it. 1-2, Ljubljana 198y, str, - 16 6 Jcvan 1'opovič, ZHrka prop'sa iz arhivske dela'nosti, Savez arhivskih r.-dnika Jugoslavije, Beograd 1987 453 *tr. K le mu ocena Jožela ¿onlarja v Arhivi XI, IT. 1-2, Ljubljana ly88 str. 110- 112. Jože Zonlar, Predpisi, ki urejajo arhivsko dejavnost, A rli i vi IV, šl. 1-2, Ljubljana 1981, sir. 5-36 - Članka o jugoslovanski arhivski zakonodaji v Arclnvum X1X/1969, str. 195--224 (Joi.c ?,oiiiar) 1er XX\ 111/1982, str. 22fi- 229 (Miloš Konstantinov) sla zastarela 7 liogdan Lckič, Valorizacija arhivske ^radc, Arhivist XXXVl.'insf., äl. 1--2, str. 62-7q Vladimi' Punier, Kriteriji Vjlorizacijc dokumentarnega gradiva družbenih pravnih oseb in drušlev, Arhivi V, it. 1--2, Ljubljana 1987, str. 5-14. - Oljp B. Gilcr, Analiza stanja i problema odabiianja u arliiviina SFRj, Arhivist XXX/1180 it. J, sir, 67 -88. - Ista, TIre Historical Evaluation of Archival Records / L'l-valuation liislorique des doruineuls est regionalnih in nekaj specialnili arhivov.8 V vseh omenjenih arhivih je bilo leta 19o4 zaposlenih vse ga dvajset arhivi?*ov 2. visoko izobrazbo, trenutno pa jih jC triinoser.iucset Tc pomeni, da so v razdobju 1964 -1Q89 arhivi zaposlili na leto povprečno 3 nove arliviste (pr tem ne upoštevamo iluktuacije). Leta 1970 smo v brošuri Arhivi v Sloveniji, ki je bila ri.nmerjena širšim krogom v informacijo, dokaj pesimistično pcudarili, da prihajajo zaradi majhnega števila osebja kU oblike izobraževanja v naših arhivih, v poštev edino tečaji, praksa v razvite. Sin zavodih in podobna sredstva.1Pač pa je začelo Arhivsko društvo Slovenije 7. objavljanjem pri reč nikev, ki naj bi vsaj za silo nadomestili stalnejSe tečaje 'ako so Izšli• Arhivska tehnika (delo večjega števila av torjev), 19 '2; Sergij Vilfan - Jože Žonts Arhivistika. 1Majda Smole, Zgodovina arhivistike in arhivske službe, 1976 Verjetno je ravne intenzivnejši razvoi stroke v Sloveniji omogočil, daje bila arnivistika po večletnih prizade /anjili vključena v dodiplomski študij Trenutno je situacija glede arhvskega izobraž:vanja v Sloveniji naslednja: od Selškega leta 1978/79 dalje ■mio imeli arhivistiko v 2. letniku oddelka za zgodovino kot fakultativni predmet ter v 4. letniku kot obvezni predmet za samostojno skupino, sicer pa kot fakultativ ni predmet. V 2. letniku smo imeli po 2 uri predavanj na teden, v 4. letniku pa 2 uri predavanj in 2 uri vaj. Od naslednjega šolskega leta je bila dana tudi možnost opravljati magisterij in doktorat iz arhivistike.1 Po učnem programu za študij zgodovine, ki je stopil v veljavo v šolskem letu 1985/85 in se le postopoma uvaial (v polnem obsegu šele v Šolskem letu 1^88/89), pa imamo v 3 letniku po 2 uri predavanj ter v 4. letniku po 2 un predavanj i:. 2 uri seminarja iz arhivskih ved (vedno oba semestra).12 Študij arhivistike obsega v 3 letniku naslednje učne snovi: prcvno varstvo arhivskega gradiva, ki je v našem nravneni sistemu dokaj obsežna snov in zajema tudi organizacijo arhivske dejavnosti ter ožja strokovna vprašanja kot valorizacijo dokumentarnega gradiva, urejanje in popisovanje arhivskega gradiva ter izdelavo pr poinočkov za raziskave arhivskega gradiva, vključno s «is te mi poslovanja z. dokumentarnim gradivom. V četrtem letniku sta na programu zgodovina struktur in pri stojnosti institucij ter razvoj vrst dokumentarnega gradiva. Zadnja snov vključuje nekatera poglavja z raznih pravnih področij (npr. upravne in sodne postopke), ko Ukor je to potrebno za poznavanje vrst grad.va Pri seminarji 1 oziroma vaj ali, ki se opravljajo v arlrivu. naj bi Študentje v praksi vsaj nekoliko spoznali delo na arhivskem gradivu. Vajam pripisujemo velik pomen, kajti na podlagi same teorije si ni mogoče ustvariti dejanske predstave o tem delu. Arhivske vede so obvezne za vse Študente nepedagoške smeri, ki opravljajo po 3. letniku kolokvij, po 4 le;niki! pa izpit za ostale pa veljajo kot fakultativni pieduiet. V 2. letniku imamo sedaj proseminar po dve uri na teden, kjer se Študentje seznanjajo z najrazličnejšimi viri in njihovo uporabo, pa tudi z najpomembnejšimi arhivi in njihovim gradivom. Tej tematiki pripisujejo tudi štu dentje velik pomen in je proseminar zelo priljubljen Tako pridobljeno znanje predstavlja koristno podlago za nadaljnji Študij arhivistike. Iz proseminaija opravljajo Študentje kolokvij. Omenimo naj Še, da imajo Študentje zgodovine v 1. in 2. letniku nemški in latinski jezik, v 3. letniku pa zgodovinske pomožne vede (na samostojni sknpini po 3 ure na teden). ker seveda znanje, ki ga je mogoče pridobiti v okviru navedenega študija, ne zadošča za delo v arhivu, je bilo od vs^ga začetka predvideno tudi nadaljevalno izobraževanje po nastopu službovanja v arhivu Želeli smo da bi se tudi to izobraževanje naslonilo na fakulteto in |e bilo dejansko tudi sprejeto v novi učni načrt (1985) 13 7a sedaj pa je našlo odraz le v programu za strokovni izpit, ki g£ jc predpisal pristojni republiški upravni or^an leta 19?2> fa izpit se opravlja po končanem 12- -mesečnem pripravništvu. Žal se morajo kandidati pri pridobivanji' znanja naslanjati največ na prakso v lastnih arhivih. Nadaljevalno arhivsko izobraževanje je brez dvoma nujnost in ni nič manj pomembno kot izobraževanje v okviiu fakultetnega študija. Učni program tega izobra žcvanja je za sedaj zamišljen kot "poglobljeni program s fakultete.15 Prav tako je vključen tudi tuj jezik, v katerem je pisano starejše gradivo arhiva, iz katerega prihaja kandidat (nemščina, italijanščina, inaazaričina). Pn nadaljevalnem izobraževanju pr se postavlja tudi vprašanje specializacije. Leta 1985 so bili sprejeti nomr tivi In standardi za arhivsko dejavnost, ki predvidevajo notranjo organizacijo arhivov, oblikovano na podlagi delitve po resorjih arhivskih fondov.1'' Pri tipskem arhivu so predvideni naslednji resciji: za fonde do sreae 19 stoletja, za ronue državnih in samoupravnih organov od sre 18 ARHIVI XII 1989 de 19. stoletja do leta 1945, za fonde organov družbenopolitičnih skupnosli (to je.republike, okrajev, občin krajev) in samoupravnih interesi,ih sknpnosti (to je skupnosti. preko kale rili se financirajo družbene dejavnosli, pa tudi nekatere dejavnosti materialne proizvodnje) za fonde družbenopolitičnih (to je poliličuih) organizacij, za fonde gospodarskih organizacij (tcjc podjetij), za fon de negospodarskih organizacij (to je ustanov s področja izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, zn ar osti, kulture in telesne kulture) ter za fonde društev V zad njem času se kaže potreba po nadaljnjem tipskem resor ju in sicer za tehnične načrte Resoije smo navedli tudi iz razloga, da bi spoznali široko patelo fondov, ki prihajajo v arhive v naši državi oziroma sploh v državah, v katerih je velika večina arhivskega gradiva družbena ozi roma državna laslnina. Omenjeno specializacijo ho treba upošlevali tudi v izobraževaniu, vztrajamo pa na stališču, da je potrebno vzeti za izhodišče enotno izobraževanje v zauujcm easu razmišljamo tudi o nalogah, ki se postavljajo arhivskemu izobražeanju v zvezi z novimi materiali in novimi tehnikami, o čemer je stekla beseda tudi na mednarodnem kongresu arhivov v Parizu leta 1988. Kako organizirati nadaljevalno izobraževanje pajc seveda v razmerah majhne Slovenije velik problem, kol možne oblike prihajajo v poštev občasna prenavanja, konsuitacije in vaje Posebej poudarjamo vaje, ker mora bili to izobraževanje nujno povezano z delom v arhivu. Žal za sedaj še ni dobilo organizirane in stalne oblike, predmetu zaradi kadrovskih in finančnih raziogov, negativne posledice pa so občutne. Velikega pomena za nadaljevalno izobraževanje so tudi pisni nnpomočki. Omenimo naj knjigo Priročniki in karie o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Priiuoiski in Štajerski do leta 1918, ki sojo pripravili Štajerski in Koroški deželni arhiv. Zgodovinski arhiv Ljubljana in Arhiv SR Slovenije ler državna arhiva vTr-sin in Gorici Izšla je v seriji publikacij Šlajerskega deželnega arhiva v Gradcu in prinaša ludi oris ustavnega in upravnega razvoja dežel, ki v večji ali manjši meri sestavljajo danes republiko Slovenijo. Pripravljamo nadalje priročnik o urejanju, popisovanju in izdelavi pripomočkov za raziskave arhivskega gradiva. Pri tem nam je vzor iuc!i učbenik Joiiannesa Papritz.a Arohivwisscnschaft. Za naslednja Icla načrlujenio šc priročnik o ruvoju vrst dokumentarnega oziroma arhivskega gradiva (od 16. stoletja do dannšnjcga časa). Ti načrti ponazarjajo tudi neposredno pove zanost arhivske izobraževalne in raziskovalne dejavnosli Polrebno je omeniti še podiplomski šlndij za aosego magistenja in doktorata. Trenutno se pripravlja na magisterij i7. arli ivislike sedem kandidalov. Izkušnje so pokazale, daje potrebno arhivistiko na podiplomskem šindi-ju pojmovati dovolj široko, prrtivsem z vidika potreb arhiva, iz katerega prihajajo kandidati Za sklep si štejem v prijetno dolinost, da sc tuiii na tem mestu najlepše zahvalim kolegom iz arhivsko Šoie v Marburgu, ki sc v času, ko smo začeli pri nas uvajati arhivistike v visokošolski študij, z nasveti in predlogi pomagali razrešiti marsikatero vprašanje. OPOMIÎE Opomba uredniSh'a: Članek je dopolnjeno r red a vanje dr. Juiela Žontarja za sluïalcljc Arhivske sole v Marburgu 15,9.1i88 1 J. ['etrovič, 1'rvo savelovnnje Clavnog urliivskog sav:la i njegovi zaključci Arhivist 1/1951, tv. 1, str. 6 -12. - J. Tadii, O potrebi osrivanja pa'eografsko-arliivisiiSkc SkoJc, Arliivisl 1/ 1951 zv, 2, sir 5-61. - 2 J. 1'aprilz, Arhivska Škola u Maiburgu na Lani, Arhivist 11/1952, iv. 2, sir 15-1 1',- 3 J Marjan o vid, Izve 51 aj o 'IvogouiSnjcm radu Sadeža arhiv-skill radnika l-NRI Arlilvisi VI !\9*6 zf I, sir. 44-50 - E. N-ivakovič, Sednka lz vri nog odbora S a veza -Jniîiava arhivskih radnika Jugoslavije, Arliivisl VI, 19*56, zv. l,sir. 110-111,4 I, Janča, Dvade^l gor. na rada Siručnog tciaja pri Arhivu Srbije, Arhivski prigled, zv. 1-2. Beograd 1974 sli. 216 -23f 5 1. lložii, Osnivanje grujic za arliivisliku na E'ilozofskcjni fakultclu u lleogradu. /irliivist XIII, zv. 1-2, 1963, sir j47 — 149. 6 M. Ilrg, Arliivski tečaj u Arhivu Hrvatske, Arliivski vjcs-nikll -12/M68 -igeg^at/cb, str. 468-46" 7 [i. K Nastavili program za obrazovanje arhivsKili rudnika u SR llrvalskaj, ÏOfTwki vjesnik 21-22/1Q7R-19 /9 Zagreb E9BO sir 441--450, — Tema Strokovni nazivi in sliokivno us posabljanjo arliivskili delavccv in pripravnikov v arliivili SFRJ,ki jo ji: cbdelalo več avtorjev Arliivisl XXXIII/198? 51. I 7 sir. 179 -229 - Za prejšnja surija prim R. Popovič-Pelkowi, Skc I o "i nje slničnili arhivi s ličkih kidrova i nj:g "o uskladi ani' sa modernize eijon> arhivske sluibe, no^om ichnikoni i novim nia-lerijalom, Arliivisl XXI1/19T2 51. 1 -2, sir. 50 -62; M. Kenslan-linov. Slručno usa vi Savinje arhivskih kadrova u SFR Jugoslaviji, Arliivisl XXV/1975, 5' 1-2. sir. 170 -182 {diskusija na F mednarodni konferenci Okroglo tnize arhivov Ida 1J75).- S Arliivski fondi in zbirke v arliivili in arhivskih oddelkih v SFR.' (Arliiv >ki fnndovi i zbirke u arhivliiu i arhivskim odelje-njima il SI:1U), Si K Slcwnija, Zveza arhiv'kili delavcev lugoslavi je (Savez arliivskili jadmo Jugoslavije), Ueograd 1984 - 9 Poloïaj, problemi in perspektive arliivskc sluihi; v SP. Sloveniji, Ljubljana, oktobia 19b4 Podalki ailiivov 10 J. Zonlar in S Vilfan s sodelovanjem arhivov, Ljubljana 1970. sir. 40.11 II. Uiiiek Sludij arti i vis liku na oddelku za zgodovino rilo-zolske fakultete v Ljubljani, Arliivi. Glasilo Arhivskega druîl"a Slovenije, Ljubljana 19 f8, 51. 1, sir. 4 -49. - Isla, Poročilo ko misije /a 'olanjc kadro" za zgodovinske arliive in regisl rature, Arliivi. Glasilo Arhivskega ifmStva ¿p arliivov Sloverije II, it. 1 -2, Ljubljana 19T9,str. ^5 -76.12 Vzgojiloizobriževah.i program za iluiîij zgodovine, Univerza 1-dvarda Kardelja v Ljubljani. Filozofska fakulteta, (1988), Zaradi usklajenosti z vajami smo prjgram 3. In 4. lelnika, kol sla tu navedena, zamenjali -1 3 E^. Uniek, Poročilo komisije zi šolanje kadrov,— :4 Uradni Mst SFsS, 51 46/82,15 1'rograin za sirokovni izpii za delavce v arhivih, Arhiv SR Slovenije, Ljubljana, julij 1983. - 16 Poročevalce Kullurne skupnosli Slovcni/c, LJubljana 18 januarja 1985 51. 18,lciolV. 19 ARHIVI XII 1989 ZUSAMMENFASSUNG Archívausbildiing in JugcJawieii mil besonderer Rücksicht auf Slowenien Joic- Ž o mar In Jugoslawien befaßt man siel, schon seit 40 Jahren mit der Frage betreffend die Ausbildung fiir Arcliivlie-diirfnisse. Der erste Archivkurs fand in 1950 statt. l:s erwies Jich aber bald, daß gemeinsame, fiir die ganze Snat organisierte Archivknrsc wegen so vieler verschic-dener historischer licrciche nicht möglich sind. Seit dem Jahre 1953 gibt es einen ständigen Fachknrs beim Archiv der SR Serbien, aller vor allem fiir die Bedürfnisse dieser Republik Allniiililig wurde die Archivistik zum Bestandteil des regelmäßigen Studiums an Philosophischen Ca-kiuiatcn: im Schuljahr 1978/89 in Ljnbljana, zur letzten Zeit aber auch an den Philosophischen 1'aknltiitcn in Novi Sad und Zagreb. In der Fortsetzung werden der Lchrplan und die mit der Fortbildung verbundene Fragen behandelt. Delo Francesca Majerja v mestni ki iz? c m arhivü \ Kopru D v ¿a Kriei-Umck Uvod O Francescu Majciju so doslej pri nas pisali Marij lira-t m a v poročilu iz leta 1955, Kma Uinck v sestavku Oris nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obalnem ob nio -j u i i. Miroslav Pahor v sestavku Mestna'knjižnica v Kopru, Ffarccsco Majcr je živel v Kopru od leta 1852 do 1939. Stndirai je na Dunaju lil v Gradcu Bil je profesor klasične filologijc in je poučeval griki. latinski in italijanski ''ezik na viji gimnaziji, italijanski klasični gimnaziji ir. v scmcnišcu v Kopru - Po Pahorje/i h podatkih je začel urejati knjižnico in arhiv 1894. leta, po Bratinovih 1900, leta, ko je postal upravnik knjižnice in arhiva Bil je fndi npravmk Mestnega muzeja od ustanovitve 1911 leta dc 1918, Zanimanje za zgodovine 'stre je bilo v italijanskem kulturnem krogu v 19 stoletju že močno pn^olno, saj so izšla naslednja dela: Pictro Stancovich Iiiografia degli uomini d isti n ti deli'Istri a (1828), Pietro Candler: Codice dipleinatico istriano (1846-1952), Carlo Combi: Saggio d' Jiblicgrafia istriana (3 8t>4) izhajali so spisi razprave jn objave gradiva o istrskih mestih, tudi o Kopru, Izoli i' Piranu, Z arhivskega področja velja omeniti vodnik Gli arc'"vi, ki gaje izdalo beneško arhivsko nadzomištvo v osemdesetih letih 19. stoletja. Koprska knjiinica in arhiv sly bila v mestni občini in sta se z upravo večkrat selila nazadnje v drugo nadstropje mestne palače. Zaradi pomanjkanja prostorov na ob čini so bili po Majeijcvih besedah "šcie pod upravo po-destata Giorgia Cobola ,.. ureicni orostori ia knjižnico in arhiv in tedaj so začela urejevalna uela ',3 Mai;ijevo ucle v knjižnici Mestna knjižnica je nastala iz knjižnico mestne občine 'i darov premožnih meščanov, Majorje knjige združil razen dveh knjižnic advokatov Giorgia Hassegia in Nasaria Stadija. Knjižnica je vsebovala bogato zbirko istrske literature z deli G. R. Carlija, Pictra Kamllcrja Carla dc Franccscliija, l*ietra Stancovicha, od periodike Archcografo Tricstino, Atti c nicmorie, Archivio véneto, številne politične in lokalne časopise, med diug'mi knjigami so bile zastopane zgodovina, grška, latinska in italijaiiSKa klasična literatura italijanska niotlcrna literatura, jezikoslovje (italijansko, nemško in francosko), «crstvo, zemljepis, medicina. Majcr je najprej ločil knjižnico od arhiva, uredil knjige po formatih, začel sestavljali inventar in katalog.. Sestavil je dva inven taija, ločeno za knj'gc in brošure; sesta vil je tudi dva kataloga abe čedno-imenskega in stvarnega. vendar pri p.vem iii bil dosleden, ker ni uvrščal listkov pod stvarnimi značnicann ampak vse pod 'Anoni mo" V stvarnem katalogu je knjige razvrstil v 16 skupin: modema filozofija, jezikoslovje, leposlovje itd. V začetku je knjižnica itela O.0C5 knjig, po prvi svetovni vojni 6.697 inventurnih Številk, 11 158 zvezkov knjig in 1 211 inven ta rizi ranih broSur, pred prvo svetovno vojno je Štela že 8,344 invetnarnih Številk, 23.420 zvezkov in približno 2.800 brošur Majerjevo delo v arhivu Po Majeijcvih besed ali hi glede na pomen, ki gaje imel Koper v pred beneškem in beneškem obdobju ko je bil od leta 1210 do 18¡0 siedišcc Istre, moral imeti naj boga tej ii arhiv, ki pa se žal ni ohranil v celoti, Del najstarejšega arhiva je bil že v preteklosti odpeljan v Benetke, kjer se je za njim hgubila sled, Drugi del starega ar-biva so uničili Genovežani 1 julija 1380, ko je zgorel v poiarn,4 In tudi pozneje za arhiv ni bile najbolje poskr bljeno, dokler se dela ni lotil Majer, Uredil je fond starega občinskega arhiva, fond Okrajnega sodisča in fond Uprave domen Koper (Finančnega inšpektorata). Večji del starega koprskega občinskega arhiva je bil leta 1944 odpeljan v Italijo, ostala je le deveta skupina. 1, NajpomembnejŠe Majcrjevo arhivsko delo je Inventar starega občinskega arhiva (L'are!iivio kitico del Muni- 20 AP111VI Xll 1989 cipio d i Capodistria), ki je bil tiskan najprej v Paginc h triane (1903--1903) in ponitismen v samostojni publikaciji Inventirio dell'Antico Arciiivic Municipale (Capodistria. 1909, 174str). V uvodu (str 3--5) govori o pomenu arhivskega g*adi-va glede na pomen Kopra o premajhni skrbi za njegovo varovanj? in o urejanju. Arhiv je Majer uredil "glede na prostore, kjer se je nahajal, čas ns katerega se je nanašal m na vsebino, ne da bi imel nair.en narediti kaj posebno pomembnega edini namen je bil da bi seznanili znanstvenike, kij se v njem nahaja, da b; lahko uporabljali pri svojih raziskavah V prvi skutrni so navedeni viccdomini in notaiji (Vi-cedomini e Nodari), št. 1--534, omare A, li, a. b, C, D. E- str. 5 -39. Dokumenti so od leta 1.380, eden relo iz leta 1346, do leta 1799 oziroma v vicedomskih knjigah do leta ISrO. Pri vsaki skupin: dokumentov ki ima svojo zaporedno številko, navaja Majer PrstO gradiva, imena vi cedominov (npr. Rolando ae Almerigogna, lacobo de Acerbis de Pentsic) in ponekod tudi imena notarjev (Baisio de BaiS'o), ki so delovali v času navedeni!.1 vicc-domtnov. Sfedi zunanji opis dokomentov oziroma zvrsti1 knjiga zvezek, sveženj, ovoj; število strani z opisom urejenosti; večkrat je r.avedcno da so knjige vezane brez praveg; reda; čas nastanka z letnicami (1380—1417) in opombo, iz katerega Časa je posamezen dokument (prvi iz leti 1346) ali večina dokumentov (1381 -14i3). Na koncu opiše stopnjo ohranjenosti: dobro oliranjeni; ne kateri so samo delno iitljivi. zaradi poškodb, vlage zelo poškodovani in nečitljivi; nekatere strani so raztrgane Pri nekaterih arhivskih enota!; navaja Se misli z začetnih strani, k. so bile bodisi v latinščini ali italijanščini. V drugi jkupini so knjige svetov (Libri de: Consigli), št 535-574. omare E E str. 39 -41. Dokumenti se nanašajo na čas od 15 septembra 1483 do BI. januaija 1623. Knjige so označene i velikimi črka-ni abecede od A do Z in od A.A do Q.Q Vezane so večinoma v pergament, manjše število v usnje. Pn vsaki je naveden čas, na katerega je nanaša * datumi. V tretji skupini so spisi občine(Attj de'la Comunitii), št. 575—'026, omare P e,f,G,g H.li.l i, L, l, str- 4294. Čas nastanita: 1448--1799, nekaj spisov do ¡805. le ta. Navedera je 2 vrst in ohranjenost knjiga, knjiga brez p'atric ostanki knjige, ovoj; nato tunkcija in letnice vla dania; podestat in kapitan (Podestae Capitano), pod ob-listjo (sub regiine), podestat. Sledi podrobra navedba vsebine knjige, Število dokumentov in čas nastanka (dan, mesec in leto), npr. Praeccptorum liber terhus. Carte 38 Dal ;3 febbraio al 24 luglic 1471, Sledi podrobna naved ba vsebine knjige Termir.orum, Petitionum, Intenzio-nuni, Sententiatum , Ponekod je citirar še teks* (epi-pral, verz, misel) s prve strar.i knjige, ki je v latinščini ali italijanščini. Četrto skupino sestavljajo dokumenti, ki st nanaiajo predvsem na uprave občine (Documenti che riguardano piu particolarmente Pamninisirazione della tommuni-!a), št, 1027--1070. omara M,str. 94-98. Ča* nastanka: 1460- 1799, nekaj spisov je do leta '814 Navedena je vsebina ¿radiva; knjiga bolet uk?zi za plačevanje, občinske bolete, *as nastanka (dan, mesec in leto); ponekod opis: knjiga vetana v lepenko; prepisi opomb in besedil s prvih strani. Peto skupino sestavljajo zemljiški davki 0,-enitvt:?), zakupi, katastri kapita'ov in statistični podatki (Estimi, livelii, catastici di capi tali e dati sta tisti ci), št. 107l — 1088 omara M, str. 98--100. Pri posameznih katastrih ie podrobno navedeno Stcvilc svežnjev z vsebujočimi Številkami oziroma številkami, ki manjkajo. Šesto skupino sestavljajo l'or tik in zaloge živil (For -daco ed annona) St. 1089-1124, omara m. str, 100 -102. Čas nasianka: 1487--1S06. Vsebuje finančne knjige skladišča žita in moke (fontika)1 skladiščne knjige, blagajniške knjige ir. dnevnike, knjige kreditov, dolzm-kov in drugo finančno—administrativno dokumentacijo, knjige objav dovoljenj za žito, moko in vino, poglavja o davkih ?.a kruh, mline, ribolov, les vino, meso olje. Povsod je navedba letnic in ponekod opis gradiva Sedma skupina je Žpital in zastavljalnica (Ospitaie e ■S Monte), St. 1125-1169, omara m. N), str. i03-10t>. Vsebuje gradivo ta čas od 1554-1S08, ki se nan"ia na Spital S. Nazaria v Kopru. Naveden je čas nastanka in ponekod popis vsebine. Pri zastavljalnici io navedeni statut, kniige o poslovanju zastavljalnice, blagajniška dokumentacija Naveden je čas nastanka in popis vsebine. Osmo skupino sestavljajo tlokali. listine in drugi dokumenti 'Ducali, Pergamene c t al tri documenti diversi), št 1169-1186, omara N, str. 106-112 Nanaša se na čas od leta 1330 do 1776 in vsebuje Štiri knjige dukaiov I. 1330-1494 2. 1400--1532, 3 1534-1579,4. 1796 -1797' poglavja in dtikale ki se nanašajo na Žide v Ko pru (1391 — 1436). knjigo "Capitam de Schiavi'1 v Kopru (1603-l'/24), listine, diplome, terminacije, dekrete, spise družin Grisoni in Fer:ico iz Kopra, kodexs Uonsi-jev in tiske terrr.inacij, ki se nanašajo na istrsko provinco. Poleg navedbi čas^ nastanka je pri nekaterih enotah zelo podroben popis vsebine. Deveta skupina, ki je edina ostala v Kopru, se nanaša na samostane, bratovščine, Sole, Škofijsko imetje {Monastery Confraternité, Scuolc, Fabbnceria), št. 11861469 omare N-n. O.sti. 113-141, Gradivo, ki se nsna Sa na čas 1595-1806, urejeno po samostanih, šolah, bratovščinah, je opisano ponekod zelo podrobno Poleg času nastanka je navedeno še število dokumentov in po-nekou popis vsebine. Deseto skupine sestavljajo rokopisi družine Carli (M ar ose rit ti della famiglia Carli), št 1470 -1520, str. 1^1-156, ki je ratdeljena na lokopisc G. R. Carlija in Agostina Carlija s podrobnim popisom gradiva. Gradivo se nanaša n.? čas od leta 1737 do 1812, vendar so vmes prepisi starejših listin in dokumentov, zabeležk in opisov, npr. St. 1475 Altre notizie da Minn Sanudo: Vite dei dog: .. Notizie dal ¿00 al 131 ~> (str. 142). Na Koncu inventarja sta osebno in kiajevno ter vsebinsko kazalo, str. 157-174 II. Majer je napisal k inventarju ie Dodatek do leta 1800 (Appendice all' Archivio Antico di Capodistria fino ali' 1800. Altri doeumcnti di dati piu recente sono contenu ti nell'armadio O in fine - Capodistria, settembre, 1926), ki je v rokopisu na 24 straneh. Popis vsebme 142 enot od leta 1317 dalje brez kronološkega ali vsebinskega reda z opisi pergnmentov, knjig, diplom tiskov, spisov. rokopisov, pisem in družili dokumentov. m Inventar slirega občinskega arhiva po letu 1800 (In ventario deli'Archivio M'inicipaie ai Capodistria dai 1800 in poi) je ohrarjen v rokopisu na 49 straneh Vsebuje popis 549 enot arhivskega gradiva z ozr.akimi omar 21 ARHIVI XII 1989 P. Q, R- Gradivo se nanaša na čas do lete 1840, manjši dei do leta UTO. Za zaporedno številko je opis dokumenta. Število enot in čas nastanki' Urejeno je krono-'oško. IV. Inventar koprskega sodnega arfiiva (Inventario delt Aicliivio dell'i. r/ Giudbio Uistrettuale di Capodistria) je nil sestavljen leta 1916 liratina je menil, da je inventar izgubljen in je razdelil posamezne skupine glede na ohranjeno stanje. Invenfar obsega naslednje skupine. 1. Zemljiške knjige (Libri intitolati "Notificazioni e Prenotazioni") 2. Protokoli in indeksi (Prctocolli ed Indiei) 3. Notarski spisi (Atti notarili) 4. Civilne zadev; prvostopenjskega sodišča v Kopru fMti clvili de!l i. r. Tribunale di prima istanza a Cap> distria) 5- Politični dogovori (Convenz'oni politiehe) 6. Dediščine (Ventilazioni o Suceessioni) 1 Protokoli in indeksi sodnih zadev (Protocolli ed Indiei degli atti giustiziali) 8. Okrajno sodišče Fiiufenberg (I. R, Guidizio di Funfenberg) 9. Uprava tržaške škofijske imovine (Bene Vesrovile d i Tneste) 10. Dodatek (Anpendiee) Inventar vsebifje 17 rokopisnih strani irt tipkani dodatek na eni strani. Pcdan je opis vsebine gradiva, čas nas tanka tn oblikr (knjiga, sveženj). Sklep Majeijevc. arhivsko in knjižničarsko delo bi ustrezno ocenili po primeijavi podobnih del v tedanjem času, kar pa m bil namen tega sestavka. Zate velja pritrditi Pahor-i", ki pravi, da je inventar "med najboljšimi tovrstni mi inventaiji v Istri in na Kvarnem" in za knjižnico, daje naredil ogromno delo in kljub velikim napakam zasluži to dele polno priznanje.Zal poznejši čas ni bil vedno dovoli usmeijen v strokovne dele, pa tudi vedenje o preteklosti t ;ga območja s poznavanjem istrske in primerjalne literature ni bilo zadoslno v raii zavedi, da bi prav cenili arhivsko ir. knjižničarsko delo. OPOMBE 1 Marij Bratina: Koprski arhiv; podatki - Koper, 1955 (lipkopis) - Er.ia 1 Imck: Oris nasianka in -azvoja arhivskih zavodov na obalnem območju. --Sprehod skozi čas., kalatogk raz-slavi Pokrajinskega arhiva Kopor.--Koper 19**5, sir. 5- 2 Miroslav Paliorv Mcsina kr.jižnto v Kopru: njcii nasianok in razvoj Jo Icla 1954. - Osrednja knjiinica Srečke Villiarja. - Koper, ]9 "6 sir. 53 -75.- 2 Prograirima aeH'1. R Ginnasio supcriorc di Capooistria. -Capodistria, 1892. su. 38 navaja ., nlaitr l;rancesco ... Insegno lingu; lalina c greca ... 3. F.jncjsco Majcr. lnvvniario st es der. Forschem nicht zugänglich, weil mau auf die Restitution aus Italien wartet. 22 ARHIV] XII 1989 Dokumentarno gradivo družbenih pravobranilcev samoupravljana in r^.egova valor zau a Jelka Melik Družbeni pravobranilce s am o upravljan i a je organ dni' žbene skupnosti, uveden z ustavo leta 19/4 Njegov položaj in naiogc določata 13), čien zvezne in identičen 154. člen slovenske ustave. Njegova naloga je, če povzamemo zelo 11a kratKO, uružbeno varstvo samoupravnih pravic hi družbene lastnine. Organizacijo in delo'iro pod-roeje dru^bensga pravobranilca samoupravljanja urejata zvezni in republiški zakon iz leta 19751 ter več podzakonskih aktov, ki jih je izdal Druibeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije in sicer, pravilnik o notranjem poslovanju družbenih pravobranileev samoupravljanja iz leta 197P2, navodilo o organizaciji in načinu pisarniškega poslovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja, kije začel veljati leta 198(?3 namesto prejšnjega navodila o organizaciji in vodenju pisarniškega poslovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja iz leta 19784 ter pravilnik o notranji organizaciji in delu družbenega pravobranilca samoupravljanja iz leta 19"(i5, ki je naacmestii pravilnik o notianji organizaciji in sistematizaciji del in nalog Družbenega pravobranilca SR Slo venije iz leta 19H1. Ustava m zakon dajeta za naše potrebe preširoko in preveč abstraktno opredelitev funkeijc liružbenegr pra irobranilea samoupravljanja. Na tem mestu jih ne bomo navajali in se bomo ustavili kar pii pravilniku c notranjem poüoviinju družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Ta pravilnik namreč konkretno določa dejavnost onrana, določa, kakoje v praksi potrebno izvajati zakonska določila. V Sloveniji imamo več družbenih pravobranilcev samoupravljanja za območje ene ali več občin ter družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije Prvi ukrepajo hi vlagajo pravna sredstva ter izvršujejo druge z zakonom dolcčenc pravice in dolžnosti, proučujejo in analizirajo stanje s svojega področja in o svojih 'igo-tovitvah in ukrepih redno obveščajo organe 111 organiza cije v družbenopolitični skupnosti, za katere so imenovani (3. člen) Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije pa spremlja, proučuje in analizira stanje in pojave na področju varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, razvija organizacijo in metode dela in pos pesuje uresničevanje funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja na posameznem področju družbenega življenja ter v družbeni skupnosti kot celoti (.4. člen). Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR »Slovenije tudi neposredno ukrepa in vlaga pravna sredstva, kadar oceni daje primer širšega pomeni za družbeno skupnost (5 člen). O odr.osu do nižjih družbenih pravobranilcev samoupravljanja govorijo 6,, 7. in deloma 9. člen pravilnika. Republiški pravobranilce sanroupravljanja mora predvsem spremljati njihovo delo in v določenih primerili lahko začne postopek, ki bi ga praviloma moral zače ti nižji družbeni pravooranilec samoupravljanja ali pa prevzame zadeve oziroma posamezna opravila iz dejanj v postopku, ki ga je začel nižji družbeni pravobranilec samcupravljanja. Prav tako moraic nižji družbeni pravobranilci samoupravljanja pri izdelavi svojih letma programov dela upoštevati programsko usmeritev dnižbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije (9. člen). Način dela družbenih pravohranilcev samoupravljanja določajo 11. do 29. člen pravilnika. Ti členi so s stališča arliivista najpomembnejši, ker natančne prikazujejo delo družbenih pravobranilcev samoupravljanja in tako omogočajo ugotoviti kategorije g.adiva tega ustvarjalca. Dru žbeni pravobranilce samoupravljanja se seznani s kršitvami samoupravnih pravit in družbene lastnine na dva načina. Neposredno, tc pomeni, da jih oukrije sam najpc gosteje pri razgovorih z delovnimi ljudmi, organi uprav Ijanja, samoupravno delavsko kontrolo, diužbenopolitič-nimi organizacijami v združenem delu in družbenopol1 tični skupnosti, ter posredne preko pismenih viog in obvestil. V obeli primerih sestavi družbeni pravobraniiee samoupravljanja uradni zaznamek (11. člen). Če dejansko stanje iz vlogt ali uradnega zaznamka ni dovolj razvidno, lahko družbeni pravobranilec samoupravljanja zahteva1, dopolnitev oziroma pojasnilo vloge; od službe družbenega knjigovodstva pregled finančnega in materialnega poslovanja ter poročilo o rezultatih pregleda; od pristojnih organov uprave in državnih organov ugotovi tcv določenih dejstev; od individualnega poslovodnega organa ali organa upravljanja samoupravne splosne akte, zapisnike sej organa upravljanja in druge akte; predhodne razgovore z delavci oziroma pristojnimi organi v organizacijah združenega dela in v dru^li organih oz'roma organizacijah; sklic seje orgat.ov upravljanja organizacije združenega dele oziroma druge samoupravne organizacije ali skupnosti (12. člen). Kadar družbeni pravobranilce samoupravljanja ugotovi, da so bile v določenem primeru kršene samoupravne praviec delovnih ljudi ali družbene lastnine, ukrepa najprej znotraj organizacije in sicer s pobudami, predlogi in opozorili. V primeru, ko tako nostopairje ni uspešno ukrepa preu samoupravnimi sodišči in pred skupščino družbenopolitične skupnosti (13. čleir). Zelo važua je določba 19. člena, da so družbeni pravobranilci samoupravljanja aolžni o vselr likrc pili, ki imajo pra"ne poslediec, obvestiti družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije. Prav tako se mora. vsaK družben, pravobranilec samoupravljanja, ki želi s predlogom za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnih splošnih aktov sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem, posvetovati z republiškim družbenim pravobranilcem samoupravljanja (17. člen). Družbeni pravobranilci samoupravljanja i? vse republike se vsaj enkrat v dveh mesecih sestanejo na skupni seji, ki jo skliče družbeni pravobraniiee SR Slovenije. Na teh sejah obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za enotne delo»anje drižbenih pravobranilcev samoupra vljarja ter sprejemajc sklepe in stališča, k< so obvezna za vse družbene pravobranilce samoupravljanja. Informacije o seji in sprejetih oklepih redno objavljajo v Bil- ARHIVI Xll L9S9 23 tenu (?1. do 25. člen). l»o potrebi sc sklicujejo tudi rc tfloualm posveti, kjer sodelujejo družbeni pravobranilci ohčin z območja posamznc regije ter njihovi sodelavci. Na teli posvetili obravnavajo vprašanja, ki so pomembna 72 vec občin ali za vso regijo Družbeni pravobranilci z območja regije po predhodnem dogovoru določijo družbonjga piavobrcnilca samoupravljanja, ki mera sklicati tak posvet iu o leni obvestiti Družbenega pravob/a-nil ca samoupravljanja S K Slovenije (26. in 21 člen). Družbeni pravobrauiici samoupravljanja iz. SR Slovenije sodelujejo tudi z družbenimi pravobramlci samoupravljanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajni (30. clcu). Pvav taKo sodelujejo družbeni pravobiauilci samoupravljanja s skupščino družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, sanioupiaviiimi in dru-orni sodišči, javnimi tožilstvi, javnimi pravobranilstvi, službo družhcnega knjigovodstva in drugiini državnimi ter upravnimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine (32., 33., 37. člen). Družbeni pravobranilec SR Slovenije sodeluje tudi z ustavnim sodiščem ter pripravlja posebne analize in uifor-n.acije, ki jih posreduje pristojnim organiin dru/benope litične skupnosti in družbenopolitičnim oigauizacijani v ^publiki (35. in 36. člen). Družbeni pravobranilci samoupravljanja moiajo vsako le'o izdelati letno poročilo o opravljenem delu ui nalogah, ki obsega statistične podatke s komentarjem, vsebinski prikaz pomembnejših pojavov in problemov za obiavua-'ano časovno obdobje, metode dela in Oiganlza-cijo. Tu poročila morajo poslati Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja SR Slovenje (34, člen). Družbeni pravobranilec samoupravljanja S R Slovenije izdaja Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja SR Slovenije. V njem izhajajo noleg zc omenjenih sklepov sej Je druge .nformac.jc, sestavki o aktualnih vprašanjih, strokovni Članki in pravna praksa (38 čicu). ¿a delo ajhivistovso poleg zgoraj opisanih določb o delovanju družbenih pravobranilcev samoupravljanja po-niemhna tudi pravila pisarniškega poslovanja. Poglejmo si mjprej nrvodilo o organizaciji iu vodenju pisaruiskega poslovanja iz leta 1978. Temeljne evidence so bili navadni, zaupni in stroge zaupni delovodnik, pomožna pa ahc--edno kartotečno kazalo, ki so ga vodili po vrstnem redu fizičnih in pravnih oseb. Navadni delovodnik jc bil temeljna evidenca "oi prejetih, razdeljenih in lastnih spism. jpise so vpisovali v delovodnik na dan prejema. Enako so vodili tudi ostala dva delovodaika. Vsi delovodniki so bil enostavni. Na kartice kartotečnega kazala so vpisovali: zaporedno dc'ovoduisko številko, predlagatelja zadeve (pravna ali fizična oseba) ter kratko vsebino zadeve Leta 19U6 se je pisarniško posbvanjo z novim navodi-'ni spremenilo, ko so tudi družbena pravobranilstva samoupravljanja vpeljala vpisnike kakiine poznamo pri sodiščih. Preden naštejemo vpisnike, kijih morajo vodi- poglejmo še, s katerimi pojmi sc boino srečali pri dokumentarnem gradivu družbeni!; pravobranilcev sanionp ravljanja SnlS je vsak napisani sestavek, s katerim se -ačne, dopolni, spremeni, prekine ali konča uradno delo ko* na primer zahteva, predlog uiadni zaznamek, urad-n dopis, brzojavka Spisi so lahko navadni, zaupni in strogo zaupni. URADNI ZAZNAMEK jc napisam sestavek, ki vsebuje ime in priimek stranke, dela in naloge, ki jih opravlja, naziv organizacije združenega dela, kratko vsebino navedb in dokazov tei ukrep ali pojasnilo druž benega pravobranilca samoupravljanja. PRILOGA jc na pisani sestavek (listina, tabela, grarikon, risba ali podobno) ali predmet, ki jc priložen spisu kot pojasnilo ali kot dokaz vsebine spisa. ZADPVA je zbir spisov m prilog, ki se nanašajo na isti ali podoben pojav in sc vpišejo v vpisnik pod isto številko in vložijo v isti ovitek Navodilo za pisarniško poslovanje določa, da morajo družbeni pravobranilci sainoupiavljanja voditi tii vpisnike.8 Prvi in glavni je vpisnik zadev (VZ). v katerega vpisujete pismene vloge ki so v zvezi z izvajanjem osnovne funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja kot na primer predlogi, pohude, zahtevki, mnenja in vloge, s kaierimi družbeni pravobranilce samoupravljanja zahteva obvestilo, poročilo, samoupravne splošne akte in podobno. Drugi jc vpisnik uradnih zazramkov (VUZ), kamor naj bi vpisovali vse uiadnc zaznamke, kijih družbeni pravobranilci samoupravljanja sestavijo v primerili, ko sc subjekti ustno obračajo nanje in ni potrebna njihova nadaljnja aktivnost !;ot na primer ustne informacije iu nasveti, Iz prakse vemo, da sc ta vpisnik nc vodi pri vseh družbenih pravobranilcih sani on p ravljanja. Tretji pa jc splošni vpisnik (SV), kamor vpisujejo vloge, ki so naslovljene na družbene piavobianilcc samoupravljanja, a sc nc nanaiajo na varstvo samoupravljanja in družbene lastnine, in siccr razno delegatsko gradivo, računovodske zadeve Itd, Vpisnike vodijo v vezanih kniigali ua pred p;sanih obrazcih, V prvi vpisnik (VZ) vpisujejo: v prvi stoipc redno številko zadeve v drugi stolpec datum sprejema vloge, v tretji stolpec naziv oziroma ime iu pri imek ter naslov pobudnika postopka, v četrti stolpec šievilko in datum na vlog1, v peti stolpce, kratko vschino vloge ter naziv in naslov oigamzacije ali skupnosti, v ka teri je po mnenju pobudnika postopka nastala krš.icv, v šesti do deseti stolpcc se vpisujejo šific, ki označujejo pobudnika postopka, vrsto kršitve, kršitelja, subjekt, kateremu jc predlagan ukrep. pra"iio sredstvo ali dcianje, učinke storjenih ukrepov, pravilih sicdstcv in dejanj, ter v enajsti stolpce, ki nosi naslov "cpoinhc" označbo delavca, ki jc zadevo vodil, datum arhiviranja zadeve, zaznamke o ¿družitvi in izločitvi postopkov, odstopi zadeve drugim organom, začasni zaznamki (npr. roki, kroženje spisa) ter druge pouatke ki sc pomembni, pa niso bili vpisani drugje. Vpisnik uradnih zaznamkov (VUZ) sc vodi na isti način kot že opisani vpisnik. Tre tii vpisnik (SV) obsega 6 stolpcev, kamor vpisujejo: reuno številke zadeve, datum prejema, naziv iu sedež organa, kije vlogo poslal, kratko vsebino vloge opis ukrcpanja družbenega pravobranilca sainoupiavljanja v zvezi z zadevo ter pod "opombami" v ztdnjem stolpcu Se med drugim označitev delavca, ki je zadevo vodil ter datum arhiviranja zadeve. Družbeni pravobranilci samoupravljanja vodijo tudi pomožno evidenco o spisih, in siccr abecedno kartotečno kazalo po ahcccdncm vrstnem redi1, fizičnih m pravnih oseb, Vanj vpisujejo podatke iz vpisnikov: zaporedno številko vp^nika, predlagatelja postopka ter kratko vsebino zadeve.9 I Seznanili smo se z vrsto in načinom deta družbenih pravobranilcev samoupravljanja ter glavnimi kategoriia-mi dokumentarnega gradiva, ki pri njih naslajajo, ugotoviti pa moramo se, katero gradivo želimo ohraniti. Valorizacija mora upoštevati dejstvo, da so spisi dnižbenih pravobranilstev samoupravljanja dostikrat iclo dober po kazatclj družbenih razmer, Še posebej odlik m nauak sa 24 ARHIVI XII 1989 1110upravljanja na raznih področjih dri žbeneca življenja in predvsem razkoraka med fcorijo in prakso. Poudariti pa moramo, da so piedvsem pomembni dokumenti, ki nastanejo neposredno pri opravljanju osnovne funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja, mnogo manj pa dokumenti, ki nastanejo posredno ob aii o tej dejav nosti kot na primer letna in občasna poročila o delu, nekateri zapism.ki sej. Pri takem graoivu moramo namreč računati na večje ali menjše olepšav" in prikrojevanja dejstev zahtevam tistih, ki se jim ti dokumenti dostavljajo. Pri spisih iz glavnega vpisnika fVZ"1 bomo tako pri večini zadev ohranili vse bistvene tiele in izločili le razne, za razumevanje ne nujno potrebne priloge (razne samoupravne sporazume, pravilnike in poaohno). Ohranili bomo tudi vpisnik sam, ki nam bo koristil pri uporabi gradiva in kasneje pn izdelavi pripemočkov za raziskavo arhivskega graaiva. Drugega vpisnika fVUZ) in zadev iz tega vpisnika zaradi majhne pomembnosti ne bomo hranili. Pri tretjem vpisniku (SV) pa bomo odbrali tiste zadeve in dokumente., ki imajo bistven pomen za izvajanje funkcije družbenih pravobranilstev samoupravljanja (na princi stilišča in sklepe sej, pome nbnejše okrožnice in navodila), ohranili bomo "eijetno tudi letna poročila o delu, zclc radikalni pa bomo pri gradivu delovne skupnosti in računovodskem gradivu. Ob koncu omenimo še potrebo po usklajeni valorizaciji gradiva vseh družbenih pravobranilcev samoupravljanja v republiki OPOMB K 1 Ur 1. Si:RJ, 16/75 ter t>. 1. SRS. 21/75, 31 /84 - 2 Hilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, ¡1 9/ 1978 3 Bilten družbenih pravobra"ilccv samoupravljanja 53/ 1936,4 Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, 9/ 1978.5 Bilien družbenih nravobranilcev samoupravljanja, 53/ 1986,6 Bilten družbenih pravobranilcev samoupravljanja, izrodna Jievilka, 1982 7 Navouilo o organizaciji in voticnju pisarn i Skcpa poslovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja, točka 3.8 tste . ločka 8. -9 (slo, točka 21. ZnSAMMf-NF ASSUNG Rcgijtraturgut der Socialanwältc der Sclbstvtrwltiuig und sseine Bewertung Jelka Melik Sozialanwalt der Sc1 bstVerwaltung ist durch die Vcr-lassung 19/4 eingeführtes Orgar der gesellschaftlichen Gemeinschaft, dem der Schutz der Selbstverwaltungsrechte zuvertraut wird. Die Org?nisation und der Arbeits bemicli des SoJalanwaites der Selbstverwaltung wer den dureh das Gesetz von 1975, sowie durch mehrere fastgesetzlichc Akten, die seitens So::iaianwaltes der Sclbstverwallung der SR Slowenien erlassen. Das KS-gistraturgut der Sozialanwaltc der Selbstverwaltung zeigt oft sehr gut gesellschafliclie Verhälinisse, insbesondere die guten und die schlechten Seiten der Selbstverwaltung in verschiedenen Bereichen des gesellschaftlichen Lebens und vor allem die Abweichung der Theorie von der Praxis. Darum muß dieses Registraturgut aufmerksam und mit Bcdaeht valorisiert werden. Normativna dejavnost ljubljanskega ut uskega sveta od leta 1895 do 1^00 Mnrko Kambič UVOD Ljubljanska mestna občina je bila statutarna občina. Občinsko organizacije in delo je določal občinski red In občinski volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5 avgusta 188"? Paragraf 44 občinskega reaa izret no pooblašča ljubljanski občinski svet za izdajanje predpisov | stvareh krajevne policije in prenese,lega področja-1 Občinski svet je.-pooblastilo uspešno izkoristil in v sorazmerno krftkem, časi. pravno uredi vsa temeljna pod ročja življenja v mestu. V nekaj letih je Ljubljane uvrstil med mesta z modernimi in učinkovitimi pravnimi preu-pisi. SPLOŠNO O NORMATIVNI DEJAVNOSTI UU BUANSKEGA 0BČ1NSKFGA SVETA * ■■ v ■ * a) Faktorji, ki so vplivali na intenzivnost iiormativnt dejuvuosti Normativna dejavnost Ijubtjasnktga občinskega sveta pred letom 18^5 je bil" dokaj skromna. Prc.on:nico je leta 1895 pomenil potres. Dejstvo, da je potrebfo Ljubljano dvigniti iz ruševin, jo prenoviti in mode lizirpfi,-je nujr.o imelo za posledico povečanje normativne dejav.1 os ti, Ta "nonnodajni polet" pa ni usahnil, ko so bile dosežene prvotne naloge ampak se je 25 ARHIVI XII 1989 celo i povečano močjo nadaljeval tuili na d m Rili področ jii. Ni naključje, da nosi velika večina norm letnico začetka županevanja dr. Ivana Hribarja. Kot delavna.dinamična in odločna osebnost, polna idej in skrbi /.a mesto ima veliko zaslug za razvoj normativne dejavnosti ter seveda za rezultate, ki so sledili tej dejavnosti. Mnogokrat je bil prav on pobudnik za začetek normodajnega proce sa, «njem pa je kot predsedujoči občinskega sveta veilno tud, aktiviio sodeloval. b) Običajni postopek za izdajanje norm pn ljubljanskem občinskem svetu Pc treba po noniii (oz spremembi norme) seje pokazala. ko se je pojavila določena življenjska situacija, ki ■se sploli ni bila ali ni bila zadostno pravno urejena pa bi morala biti (oz bi jo bilo potrebno drugače urediti, Če ir bil organ pristojen). Potrebo su na določen način izrazili (artikulirali) bodisi občani sami skupina ljudi; ki iili jc situacija zadevala ali kar občina sama. Osnutek norme jc v večini primerov sestavil magistrat, lalike pa tudi Kak drug mestni organ (npr. mestni Šolski svet). O njem se je posvetoval ustrezni odbor(ndsek) občinskega sveta. Osnutek se je lahko ze med posvetovanji spremenil in ptedetal. Končni osnutek nonue je nato odsek predlagal v sprejetje na seji občinskega ¡veta - Občinski svet se je posvetoval o predlogu V večini primerov se je glede oclih nonn ali posameznih paragrafov razvila debata No-fmo so na seji sprejeli ali zavrnili. Včasih so jo vrnili predlagatelju "v ponovno posvetovanje in poročanje." Pomembnejše nomie ki jih jc spr.'jel občinski svet. so morale "zadobifi viSje potrjenje."3 Občinski svetovalci so vedeli, da la.iko vlada zavrne potrditev celotne no:me same zaradi enega paragrafa, zato so bili pri Jclu prtu-amj in previdni Prav zaradi tega je bila nepotrditev zelo redka. Oc je do nje priSlo, jc ' viSia instanca" zadevo 'mila z naročilom, kako naj se uredi. Občinski svet jc budno sp:emljal pridobitve Jrugili "vropskili most in jih skuSal prenesti na domača tla Običajno se jc magistrat obrnil na druge mestne občine s presnjo, naj mu posredujejo infoniiacijo, kakojc določena zadeva urejena v iistcm kraju. Po prejemu odgovorov so izbirali najboljše možnosti, ob upoštevanju posebnosti, ki jih je zahtevula ureditev v Ljubljani,5 Sprejete norme so bile objavljene \ posebnih magii atnih knjižicah in v dnigili publikacijah (npr, v ljub ljanskiii adresamili knjigah), mnoge cd njih pa so bile ■azmnožene v večjih količinah in razdeljene med'vse hišne posestnike v Ljubljani.6 REC-LED PREDPISOV, KI JIH JE LJUBLJANSKI OBOINSK! SVFT SPREJEL OD LETA 1895 DO LETA '900 i Lit0 1895 Leto 1895 je minilo v znamenju potresne katastrofe. Mestr.i magistrat jc nemudoma poskrbel za vse potrehne '«mostne odredbe. Zastrupili so nevarne ulice in ceste, zaprli promet ob nevarnih poslopjih, poostrili policijske siraže, prepovedana jc bila hitra vožnja po mestu. Občinski svet se je ukvarjal oil ilncva potresne katastrofe pc do konci leta 1S95 nenehno in skoraj izključno le z. akcijo za pomoč in reScvanje. Od norm jc občinski svet v izredni seji dne 25. julija 1895 sprejel poseben "Načrt glede ruzlaScanja z.cmljiSč za namene stavbne uramavc, razširja ve in zdravstvene ga izboljšanja mesta,- Načrta deželna vlada ni potrdila, ker je liil zastavljen preveč velikopotezno Mrc>go ožja določila o razlaganju zeinljiSČ so se uvrstila v novi stavbni reG (glej poglavje o stavbnem redu) Ohčinski svet se je na izretlm seji ilne 9 maja 1895 lotil tudi načrta izdelave novega stavhinskcga reda.s Za-tati i pomanjkanja časa in zahtevnosti tlela se je izdelava zavlekla v naslednje leto Letu 1896 1. "STATUT MESTNEGA REGULACIJSKEGA ZA KLADA 7A DEŽELNO STOLNO MESTO LJUBLJANA" Po potresu jc občina potrebovala denar za odkup zasebnih zeinljiSČ in nepremičnin zatadi nove regulacije mesta. Pogoj za pridobitev brezobrestnega posojila v ta namen jc bila izdelava ptavilnika za regulacijski fond. Občinski svet je Že na icji 2. julija I$i*6 odobril Pravilnik za regulacijski fond.9 Magistrat gaje takoj predložil v odobrenje deželnemu predsedstvu To pa je zdopi som 29. junija 1896, št. 4807 vmilo pravilnik nepotrjen ter priložilo sporazumsko listino, v kateri svetuje spremembe določenih pa:agraiov. Magistrat jc nato celotno zadevo izročil personalno — pravnemu odseku, ki seje o zadevi os/c to val in o njej poročal na seji 21 julija 1896.'" Odsek je predlagal da se pravilnik sprejme z vsemi svetovanimi spremembami Predlog je bil na seji sprcict brez. posebne debate. S statutom se je urejalo "oskrberanje zakhda odmerjenega za uravnavo oziroma razširitev stolnega mesta Ljulbjine". Paragrafi so predvsem funkcionalega značaja. Ob prime tja vi prvotno spicjctcga pravilnika in pravil nika po intervenciji viijc oblasti vidimo, da je deželno predsedstvo omejilo avtonomijo razpolaganja s sredstvi za rcgimacijo mesta po načelu: denar regulacijskega fonda jc tuj denar in ohčina nima piaviec neomejeno in popolnoma prosto razpolagati z njim. 2. " 5TAVBINSK1 RED ZA OBČINSKO OZEMLTF DEŽELNEGA STOLNEGA MESTA LJUBLJANE" TER 'MESTNI REGULACIJSKI IN RAZSlRlTVENl NAČRT" Ns seji dne 9. maja 18°5 jc občinski svet sklenil, da je potrebno narediti načrt regulacije mesta.1' K sodelovanju ; o pritegnili takrat najbolj znanu arhitekte (Kamila Sittcja, Aifolfa \VolTa in Maksa Eabianija)in že 23. januarja 1896 so ¡¡prejeli Mestni regulacijski in raziiritveni načrt Deželna vlada ga jc v sporazumu z deželnim odborom odobrila 10. avgusta ,8°7.1:' Na seji 9. maja 1895*3 je občinski svet mislil tudi že na sestavo posebnega stavbnega reda za Ljubljano. Posebna anketa (komisija) jc izdelala na podlagi stavbnih redov glavnih mest arugih dežel (Praga, Urno .), oziraje 26 ARHIVI XII 1989 sc na krajevne potrebe in ob potresu pridobljene izkušnje. osnutek novega stavbnega reda, ki so ga izročili v odobritev dežemenm zhorn. Ccsacjevo sankcijo (- potrditev) je dobil novi stavbni red z odlokom dne 25. maja 1896 ter je začel veljati dne 10. junija 1896.14 Stavbni red določa predvsem normative za gradnjo tako v pogledu celotnega izgleda mesta (npr, predpisana širina cest in nliej kot tudi individualnih gradenj (npr sestava zidov;a, dimniki okna ki gledajo na sosednjo stavbe ...). Rco vsebuje tntii npruvne določbe (npr. stavbno dovolilo, nadzor nad gradnjo .). Zelo pomemben del stavbnega reda so določila o nzlaščn-nju zemljišč za regulacijske namene.15 Dopustna je razlastitev ne premičnine iz prometnih, ognjeva mostnih ali zdravstvenih ozircv takrat, kadar naj se odpre nova ali jazširi že obstoječa cesta ulica ali trg. Glerie dopustnosti razlastitve razsoja c. kr. deželna vlada; enako tndi o vprašanju odškodnine Pn nesporazumu o višini odškodnine se le-ta določa po sodni cenitvi; izpodbijanje cenitve ne zadrJi razlastitve (par. 8,9, 10), Stavbiitski red je bil osnjva za izgradnjo nove — po-potresne Ljubljane. 3. "ZGLAŠEVALNI REP ZA DEŽELNO STOLNO MESTO LJUBLJANA" Ljubljana do leta 1896 ni imela posebnega zglasilnega reda. Potrebo po večjem oblastnem nadzorovanju je prineslo naraščanje piebivalstva po potresu in priliv večjega Števila delavcev, predvsem iz Italije. Za podlago vsem zglasilnim redom je shižil ;ikaz ministrstva za notranje zadeve že leta 185716, s katerim naj bi sc poenot-olo zgiascvanjc v vseli večjih kiajib Pri| oro čenoje bilo 'udi, naj se zglaše/anje uredi po določilih, ki so bila izdana za mesto Dunaj17 in sicci r. ozirom na posebne lokalne razmere, V Ljubljani sc se držali priporočila in policijski komisar je načrt norme posnel po dunajskem zgiaševalnem redu. Policijski odsek je načrt malenkostno spremenil 111 ga predložil na nadaljevanju redne seje z dne 11 novembra 1896 dne 12. novembra, kjer so bili vsi paragrafi brez ugovora sprejeti. s Posledica novega reda je b.la preuredile v Zfjlaševalnega tehničnega poslovanja pri mestnem magistratu in izboljšanje razvidnosti o osebah, ki preči vaj o v Ljnbliani Predvsem so zaceli strožje paziti na zglasitve tujcev po hotelih in prenočiščih; malomarne podjetnike so z občutnimi kaznimi prisilili k pravočasnemu in pravilnemu naz-nanjanjti prispelih tujcev,1 4. "PREVOZNIŠKI RED, TO.1 RED,S KATERIM SE URAVNAVA OBRT PREVOZNIKOM UUDI V DEŽELNEM STOLNEM MESTU LJUBLJANSKEM"' "Red za fijakeije £ glavnem mestu ljubljanskem", izdan II. novembra 1865 je bil papirnat list, ki je imel na eni strani natisnjenih trinajst kratkih paragrafov, 'To hvalevredno hkonstvo se je pa družilo 7. molkom o mnogih prevažnili vprašanjih fijakarstva. Zato je bil dejanski raziagateij postave prevozniški hlapec Janez ali Matevž, kije svoje nazore o nravieah in dolžnostih ljubljanskega fiiakaija uveljavljal v živahnih debatah 1 naročnik^ se- veda navadno Šele ob konen vožnje, Kazni sc ni dosii balr ker je za večino shičajev sploh ni bilo v rct,u".2n Zato je že leta 1886 mestni magistrat sestavil nov pre vozniški red, kije imel 56 paragrafov in je ustreza! tak ratnim zahtevam. S sodelovanjem fijakarske zadruge so iiaiiravilt tudi načri za prciiredbo vezne tarife. Vendar so se poizvedovanja in obravnave zavlekle in selc 28, decembra 1892 je priSei načrt nekoliko spremenjen in skrajšan pred občinski svet. Občinski svet gaje sprejel, vendar je storil impako, ko je sklenil, naj se prevo miški red uveljavi šele, ko bo orlobiena nidi nova prevozniška tarifa. Zaradi tarife so se iiato začela brezkončna pogajanja in dopisovanja livd prizadetimi stranmi. "Konservativni element v tej akciji, kije trajala dlje negn obleganje Troje so bili izvoščki. Uprli so sc eelo novi larifi ki jim je nudila višji zaslužek, ker drugega navesti niso mogli so menili, da jim je žal za revnejšv- ljudi ki se zdaj :ic bodo magli ve c voziti s lijakarjeni. Tudi so se bali konkurence oimiibusov," Zadeva se je premaknila z mrtve točke na seji občinskega sveta dne 20 novembra 1896. Občinski svet je vzel stari, rahlo spremenjeni red kot načrt za novega. Red je bil sprejel in odločili r,o da stopi v veljavo neodvisno od nove maksimalne tarife 1- 'Prevo/niski icd, to je red, s katerim se uravnava obrt prevoznikom ljudi v deželnem stolnem mestu ¡jubljan skem" ima petintrideset paragrafov. Prevladujejo impera tivne in prohibitome določbe. Red ureja- obrtno pravico prevoznikov; nadzorovanje obrti; stojišča za fijakarje: pravice in dolžnosti prevoznikov, voznikov in vozeneev; vozili red in kazenske določbe. 7.a ilustracijo poglcimo nekaj zanimivih dolečb "Vozovi morajo biti lični in piostorr.i, pokriti morajo biti še poseliej dovolj visoki Široki in globoki; pri tem morajo biti vsi pripravni, lahki in vendar trdno narejeni; naposled morajc biti vedno v dobrem, čednem in taki nem stanu, da ni nevarnosti niti za osebe, niti za imetje " (.pur. 6, 1 odstavek) Vsak voznik mora biti spodobno in čedno oblečen ter vselej pri sebi imeti: I, svoj vozni list, 2. jeden popoln i;-.vod tega prevozniškega reda, 3. natančno žepno nro,4 toliko denarnega Jrobiža, da plača, če treba liiitnmo in vožencu odšteje iz debelega denarja to, kdar presega voz uinc, '(par 16) "Prepovedano je voziti pc mestu nalašč počasi v la namen da bi se pridobil kak voženec." (par. !0, 3, od stavek) Pravlomaje imeteljeni obrta nalagati denarne, njilio-vini hlapcem pa zaporne kazni," (paragraf 32, 2. udsta vek) Zadeva tarife je liila resen.i z ukazom deželne vlade z dne 4 maja 1897. št. «1479.23 Tarifa je maksimalna. To pomeni, da prevoznik ne sme zaračunati višje voznine, kot je določena v tarifi; lahko pa računa manj 5, "DOLOČILA O PRPSKRBNINSKIII UŽITKIH ME STN1M URADNIKOM, l*>TEM MESTNIM SLUGAM, MESTNIM REDARJEM IN PA NJ1I1 VDO VAM JN 3IROTAM" Na seji občinskega sveta dne 2, junija 1896 so sprejeli samostojni predlog občinskega svetovalca Aniona Svetka o pretTCdbi pokojninskih in preskrbnin.skih prejemkov magistralnih oradnikov. Predlog so odstopili v posveteva- ARHIVI XII 19S9 n nje in poročanje personalno - pravnemu odseku. Ta je na seji 7. ileeenibra 1896 predlagal spicjctjc določil o preskrbninskih užitkih mestnun uradnikom, mest.iini slugam, mestnim stražnikom in p;i njih vodovam in sirotam. Določila so bila na seji sprejeta in so začela veljati 1-januarja 18?7,-4 Določbe veljajo za vse občinske uradnike, za katere ne obstajajo posebne pogodbe (lu sta mišljeni predvsem mestna hranilnica in mestni užitniuski zakup) Zanimivo je da so na predlog občinskega svetovaica Svctka iz načrta zakona črtali besedo pokojnina m namesto nje povsod uporabni besedo p.cskrbnma. Norma je magistralne uslužbence razuelila v "cinomc razrede", ki pa niso bili enaki razreuom državnih uslužbencev To je nekatere svetnike motilo, predvsem zato, Kei so bili prejemki magistralnih uradnikov nižji od prejemkov državnih nslužbcnecv, Glcue na "neugodne nicstnc finance" pajc bil novi akt le korak naprej. M^gistiatni uslužbenci so imeli po novih določili1! pranco do pokojnine, ki je znaSala po desetih, neprc kiniciiih službenih letih, šrirideset procentov, za vsako naualjnie leto pa po dva procenta zadnje vstevne aktiv ne plače. (par. I) Po službeni dobi štiridesetih let so Kot pokoinvo dobili polr.o vštevno plačo. Zz pokojninske namene so aktivni mestni uradniki plačevali mestni blagajni vsak mesec ob izplačilu plače tri procente aktivnega, za odmetjanjc pokojnine vštev f.ega zaslužka. Norma ureja Še najnižji znesek pokojnine, preksrbni no v prinicin nesposobnosti za službo tei odmetjanjc preskrbnin vdovam in sirotam magistratnih uslužbencev Sorejem določil o preskrbninskiii užitkih je imel predvsem soe.alni značaj: "Župan konstatujc slednjič, daje 'bčinski svet s svojim današnjim sklepom učinil nekaj Ijndomilega, s katerim se zdatno zboljSa stanje mestnih uradi,ikov ter pričakuje, da boile uradništve to gotovo upoštevalo in s tem vccjo vnemo izpolnjevalo svoje dolžnosti"/5 STVARNI* IN STILISTIČNI: SPREMEMBE ' PRAVILNIKA ZA MESTNI UŽ1TNINSK1 ZAKUP LJUBLJANSKI" Po nabgu občinskega sveta je uirekîorij mestnega nži-minskega zakupa na seji dne 5, marca 1896 predlagal st vame n stilistične spremembe pravilnika mestni užit 'îinski zakup Spremembe so bile sprejete.26 Spremenjeni pravilnik ima dvajset paragrafov, Veljati je začel 1, aprila 1896. Določbe so nezanimive in suhoparne pepol rion.a organizacijske narave ' STATUT MESTNE VIŠJE DEKLIŠKE SOLE V LJUBLMNI" '°mikana pametna, pobožna in nravna ženaje pravi ^agoslov božji za vsake rodbino. Vzgajati je treba boge ubne, pa tudi samozavestne, na narodnost našo ponosne ženske značaje "27 V skladu s to mislijo je že leta 1894 mestni svet z navdušenjem sklenil, da se Čimprej oupre zelo potrebna dekliška iola. Meecn Josip Gorup je naložil hpo Ste-ustanov za štipendije učenk Narejen je bil statut e m poslan deželnemu šolskemu svetu. Deželni svet pa ni poka; al razumevanja za željo Ijubljmičanov in je predvsem iz ne miki h narodnostno — političnih razlo gov zavlačeval ustanovitev šole '8 Po dolgotrajnem čaka nju je deželni šolski svet v razpisu z dne 27. junija 18%, št. 746 predlagal, da se v statuti dekliške šole spremene nekatere točke in odstavki. Na scii dne 22 julija je mestni svet sprejel statut višje dekliške šole z nasvetovaninii spremembami in ga naročil z učnim načrtom zopet predložiti deželnemu Šolskemu svetu.25 Deželni šolski svet je oboje odobril in zc 9. novembra 1896 je bila višja dekliška šola slavnostno od prta. Lelo 18 97 1. "DOLOČILA O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH URADNEGA OSEBJA PRI MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI" (Službena pragmarika za uradno osebje pri mestni hranilnici ljubljanski) Osebje ljubljanske mestne hramlmcc je že leta 1896 zahtevalo stalno namestitev na delovna mesta. Gscbe, za-posicne v mestni hranilnici naj bi Štele tudi za uslužbenec posebnega podjetja mestne občine Zahtevi sia bili spre je ti v marcu 18^7. Na seji 3. marca 1897 so zato sprejcb službeno prag-m a ti no za uradno osebje pri me s Un hranilnici Ij ubij an ski Praginatika ureja pravice in dolžnosti osebja lira n il niče pa tudi odnose v delovnem rtizmerjii Zanimiv je predlog pangrafa ¿1: "Ilranilnični uradniki morajo naznaniti ravnatelju ženitev, katero mu ta privoli ali odbije " Po k raj ši debati se je ne seji sklenilo, da se bo paragraf 41 glasil: "Akc se uradnik ali sluga oženi, ne t'a bi bil tega poprej naznanil ravnateljstvu, zadenejo ga posledice o katerih govori pokojninski pravilnik. Praktikantom se načeloma ne daje privoljenja za ženitev." 2. "POKOJNINSKI PRAVILNIK 7\ OSEBJE MEST N'E HRANILNICE LJUBLJANSKE" Na isti seji kot službena pragmaiika je bil sprejet tudi "Pokoinin" ki piavil ni k za osebje Mestne hranilnice ljubljanske."31 Zamrli sprejetja zgoraj navedenih norm so se moraia delno spremeniti tudi nekatera določila hranilničnih pravi! in izvršilnih določb k tem pravilom.32 Mestnemu magistratu so naročili, da izposluje pri deželni vladi potrditev sprememb teh pravil. Deželna vlaiia je potrdila tudi službeno oragmatiko in pokojninski pravilnik. Paragraf 26 pokoninskega pravilnika pa je potrdil deželni odbor. 3. "POPOLNiTEV" HRANILNIČNIH PRAV1LGLEDF POSTOPANJA PRI VLAGANJU IN IZPLAČEVANJU HRANILNIH VLOG IN OBRESTI N EDO LET NIII OTROK IN VAROVANCEV N? sej občinskega sveta dne 3, marca 1897 so se dopolnila tudi liranilnična pravila ^IcJe postopanja pri vla ganju in izplačevanju hranilnih vlog m obresti nedoletnih 28 ARHIVI XII 1989 otrok ir. varovancev.1-5 Dezcino sodišče v Ljubljani jc 21 januarja 1897 poslalo magistratu u tej zadevi dopis št. 675, s katerim je predlagale poostritev pogojev, pod katerimi lahko starši cz. varuhi dvigujejo hranilne vloge in obresti mladoletnih otrok oz. varovancev. Personalne pravni oiisck se je pcsvelovat o dopisu in podprl sprejem novega paragrafa glede ne do ictnili in varovauccv že zato ker t pomanjkljivost hranilničiiih pravil lahko sodiščem ilala povod, da bi upusiila nalaganje denaija nedoletnih otrok in varo vanccv pn Mestni hranilnici ljubljanski Nov paragiaf je bil na seji, kot že omenjeno, sprejet in poslan v edobrc nje deželni vladi. Paragraf določa, ila se lahko glavnica in obresti s hranilne knjižice mladoletnih otrok in varovancev dvigajo ie s posebnim dovoljenjem sodišča. Vlaga pa se lahko brez dovoljenja. 4. "PRENAREDITF.V" PARAGRAFA 30 HRANIL-NIČNIH PRAVIL Spremembo parfgrala30 hranihnčnih pravil je predlagala mesjti* hranilnica. Personalno — pravni odsek je ugotovil, daje zahteva po spremembi upravičena Mestni svet je paiagraf 30 spremenil na seji dne 3. marca 1897.34 Sprememba je v tem, da se članom ravnateljstva določita Jva namestnika. Odobriti je je moraia deželna vlada. 5, SPREMEMBA NEKATERIH PARAGRAFOV URA NILNIČNIII PRAVIL IN IZVRŠILNIH DOLOČB K PRAVILOM MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE Zarpdi sprejema "Pokojninskega pravilnika za osebje Mestne hranilnice ljubljanske ter "Določil o pravicah in dolžnostih nradnega osebia pri mestni hranilnici ljubljanski" so se morala delno spremeniti tudi nekatera določila hranilničnih pravil in izvršilnih določb k tem Draviloin (glej opombe 32) 6 KOLESARSKI VOZNI RED ZA MESTO LJUBI JA NO" Leta 1869 dve leti po svetovni razstavi vPanzu.je kole (takrat imenovano velocipcd) prišto tud> v Ljubljane. Prw določbe za kolesaije je občinski svet sprejel že isteg; leta Sle je zgolj za prepoved vožnje s kolesi po mestu, predmestjih in sprehajališčih. To prepoved sc le ta 1890 omilili in mesto delno odprli za kolesarje. Z na raščanjeni števila kolesarjev pa so se začele množiti tudi pritožbe og.o'enih" pešcev in dngiii udeležencev prometa. Zaradi tega je magistrat izdela1. osnutcK 'Kolesai skqja voznega reda za mesto Ljubljano" in ga,25. januarja 1895 predložil občinskemu svetu. Ta je večkrat zavr ni I sprejem teda. Največ hude krvi je povzročil predlog, da bi Kolesaril opravljali preizkus znanja in plačevali posebr.o takse. Pc dolgih debaiah in večkratnih spre membali osnutka je bil "Kolesarski vozni red za mesto Ljubljano" na seji dne 6, aprila 18^7 le sprejet, vendar ni bil poslan v potrditev, saj sta medtem že izšla "Ko lesarski red za Kianjsko" in "Koledarski red za Nižje Avstrijsko". Kolesatsk! reci za Ljubljano je bilo tako po- trebno uskladiti / viSjima normama. Ncvi načrt je magistrat predlogi policijske mi-. odseku v trenutku, ko se je ta ukvarjal z. osnutkom cestno - policijskega reda za Lju bljano. Odsek je ugotovil da spadajc določbe o kole sarstvu stvarno in logično prav v cestno-policijski red zato je "vožnjo na biciklih" uvrstil v omenjeni osnutek Na seji občinskeg sveta dne 10. septembra 1897 so rag veljavili sklep občinskega sveta z dne 6. aprila 1 f?97 ^lede 'kolesarskega voznegi reda za ineste Ljubljano". Splošne določbe o kolesarjih so uvrstili v "Cestno-policijski red za deželno stolno mesto Ljubljane" v poglavje z na slovom 'Vožnja na biciklih". Določbe so bile skupi j s cestno--pol:cijskim redom na isti seji tudi spreje-tc.3Sa 7. "CESTNO POLICIJSKI RHD ZA DEŽELNO STOL NO MESTO LJUBLJANO" Od leta 1874 je v Ljubljani veljal splošni kranjski pc licijski red za ncerarične ceste. Po potresu je postala ureditev cestnih pravil skrajno pereče vprašanje. Odpiranje novin cest, živahen promet tovornih voz, ki so dovazali stavbno gradivo n odvažali ostanke porušenih hiš ter razvoj novih oblik prometa je zahtevale novo ureditev Razumljivo je, da stari, zlasti za kmečke razmere prireje ni deželni zakon za glavno mesto ni več zaoo^čal. Novi cestno-policijski red je sestavil policijski komi sar Fran Podgoršek O redu seje posvetoval policijski odsek in ga jkoraj nespremenjenega predložil v sprejem na seji občinskega sveta dne- 10, septembra 1397. Z nekaterimi slogovnimi in nebistvenimi uopohiih je b.l cestno* policijski red kljub obsežnosti sprejet še na isti se-ji.^5 Red obsega 119 paragrafov. Po snovi je ze'o pester, saj ne zajema samo prometnih predpisov, ampak ureja celoten režim "življenja na eesti". Povzemam razčlenitev norme in sproti dodajam pr. mer določil L Oddelek - "O varnosti slobodnega prometa na javnih cestah, potih m trgih" a) "Vozni premet (promet z vozovi, vodba vprežne živine, vpiega razsvetljava vozov, '.aznainovanje vozov s številkami vožnja korakoma . ,)"36 Par. 15- "Pokanje z bičem" Z bičem pokati ali 2 njim biti po tuji živini je prepovedano." b) "Jahanje (oprava jezdnih konj. raba xste, ogibanje . )" c) Vožnja živine (konj, govedi, svinj, drugih živali, popadljiva živina, prevoz telet)" Par. 49 - "Conja svinj" "Svinje goniti je smeti le v čredah do trideset glav in le po predmestjih. Za vsakih deset glav biti mora en gonjač." d) "Vožnja na biciklih' / e) 'Psi (nagebeniki, jemanje psov nejavne prostore, zapiranje psov pon oči)1 29 ARHIVI XII 1989 O "Perutnina (prepoved puščanja pciutniuc naja^nc p-ostore in pota)" g) "Poškodba javnih potov napadov itd. (poškodba javnih naprav, hišne številke in svetilke, prilcpljauje lepakov)' ' h) "Oviianje piometa po drugih dejanjih 11 opustitvah (puščanje predmetov na cesti, cepljenje in žaganje drv, rakiadanje in lazkladanje na javni cesti, skakanje na vozove snaženje cest, odvajanje smeti)" Par 70 "Streljanje najavm eesti" "Pnpovedano je na javni eesti biti žogo, se kepati s snegom, lučati kamenje stieljati s puškami in s samokresi "sake "rste, lučati s fiačo kamenčke in s strelnim lokom spuščati puščiec. i) "Oviranje slobodncga piometa na hodnikih, j>e5-poti1: in piehodili (razobešanje blaga, naprava sticli proti snlncu snaženje hodnike kauar napade sneg, hoja pešcev ..)" Far 80--"Snaženje oken" Oknja viaokih pritličij in gorenjih nadstropij ne morejo se snaziti ne ta način, da bi osebe pri tem delu stale na zunanjem okenjaku ali se s telesom preveč nagnile skozi ikno. Dctične osebe morajo imeti varnostne priprave Katere je nblasiv^ odonrilo. ^kna obešati in snemati smeje le zanesljive moške osebe." i H. Oddelek 'O snažnosti na javnih cestah, poteh in trgih (onesnaženje javr.e ceste, kiniljenje vprtznc živine na javni cesti, laz obešanje perila, odstranjevanje smrd-'jivih predmetov...)" Pai. 99 "Prevažanje meja Meso mora biti med prevažanjem s snažnimi prti poKrito. Tudi ni dovoljeno mesarskim pomočnikom v umazano krvav li oblekah sedeti na vozu. Spremljevalci vozov morajo sedeti na posebnem, za to popravljenem sedežu spredaj ali zadaj in sicer tako. da se z nogami ne dotikajo mesa." i Oddelek "Vzdiževanjc mini najavnih eestah in trgih (prevažanje izvanredni lopot povzrocujcčih predmetov, piodajalniški zatvori, zapiianje voznih pokro vov)" Pai.j 112- "Ulične produkcije" Glasbene piodukcije, podoknice itd na javnih pros-.orih eestaii in tigih sm^jo s; vršiti le ? magistralnim dovoljenjem in le v ulicah, v kiterilt bi s tem ne bil piome' preprečen. P»av tako je prepovedano prepirati se, lar.grajati, kričati in peti najavnih eestah in tigth Prepovedano je tudi preglasno petje v gcstilnali pri odprtih oknih. Igianje na glasovn pri odprtih oknih dovoljeno je le do desete ure zvečer." 'V. Oddelek "Kazenska določila" ' ! Pai. 118 - "Kdor ne izpolnjuje dolžnosti v tem cestnem policijskem redu zapovedanih, ne bode samo v amislu par. 119 icga reda kaznova, nego to, kar on °P"sti, napravi.si iz-rišihma ob njegovi nevarnosti in njegovih stroških" 8. "DOLOČBE GLEDE NAPRAVE PORTALN1H IZ LOŽB IN NAOGLEDNI11 PREDALNIKOV, TLR CL EOE ODŠKODNINE KI NAJ BI SE MESTNI OBČINI PLAČEVALA ZA SVET, KATFR1 PRFPUSČA ZA TAKE NAPRAVE" Na magistiatu sc ugotovili, da "hišni porestnikr , ti-gcvci, ebitniki in še posebej fotogiafi izkoriščajo javni svet v večji "meri kot je dovoljeno po paiagrafu 61 lju-b'janske^a stavbnega reda iz leta 1896. Skoiai v vseh pn merili sc prošnji za napravo poitaia sicer ugodili, venaar so prosiL-a vnaprej obvestili, da bo moral za poiabijeno ploskev javnega sveta plačati "priznavalno najemščino" Ker se jc giadnja velikih poitaiov in naoglcdnih predalnikov (visečih zidnih izložb) zelo la^matinila. sc jc magistrat pozanimal pri drugih mestih, kako ravnajo v takili primerih. Župan se je obrnil do mestnih magisfiatov v Gradcu, Celovcu, Salzburgti, hmsbiueku, LinLU.Bmuin Olomucu. Predvsem ga je zanimalo, koliko smejo segati portali na javni svet in ali sc zanje pobira kakšna najemnina. Magistratu je bila najbolj všeč ureditev v Lmzu. Občinskemu svetu jc priporoči! sprejem taKili določb, kot jih ima Linz, s to razliko, da morajo v Ljubljani plačati za uporabo javnega sveta tudi tisti, ki so izloi-bc napravili že picd sprejemom predpis... Retrcak.ivr.ost so unravicevali z načelom pravičnosti, 1 Določbe so biie sprejete na seji mestnega sveta dne 21. septembra 1897. veljati pa so začela 1 januarja 1989,39 Uiejajo plačevanje "najcniščinc" (najemnine) za pcitaie, izlc2be in ncogiedne predalnike ki segajo na javni svet čez mejo, ki je dopustna po mestnem stavbnem redu; merjenje izložb; merjenje ploskev od katerih sc plačuje najemnina in izkazovanje cvidcnc v posebni knjigi 9. "NAVODILO ZA OKRAJNl. NAČELNIKE Po paiagrafu 74 občinskega leda za deželno stolno mesto Ljubljano sc morajo okiajni načelniki lavnari po navodilu, ki jim ga sestavi občinski svet. V par 47 (is-teg?, reda) pa je občinski svet pooblaščen, da " ... skic pa o številu okiainih načelnikov, kakoi tudi o tem, kako je postaviti nje in njih namestnike o njih podiočji, o dobi njih uiadneg? poslovanja, o njih morebitnih plačah in o navodilu, kat^io jmije dati." Navodil za okiajne načelnike Ljubljana ni imela vse do konca leta 1897. Tak;at je magistrat ugotovil, ds je navodilo po piedpisih potrebno in da bi ga bilo dobio kmalu izdati. Sprejeto je bilo na seji občinskega (veta dne 16. no vcinbia 1897 in jc začelo veljati takoj Napodilo definira okrajne načelnike kot pomožne organ; mestnega magjstraia. postavljene, da podpiiajo župana in magistrat pri oskibovanju krajevno -■ policijskin in drugih zadev. Po nasvetu metsnega magistiata jih imenuje občinski svet. Imenovani so za nedoločen čas. Svoje dejo opravljajo brezplačno (lahko pa se jim določi primemr poslovnina). V njihovo delovno področje spada: po.oeanje o razmerali in o osebah v okraju; soaelo var.je pn zdravstvenih in krajevno- policijskih komisijah; pobiranje miloščine; poročati moiajo tudi o posebno važnih dogodkih v okiaju in se udeleževat' sej občin sKega sveta'in mestnega magistrata, če je petrebno. Ma seji imajo same posvetovalni glas. 30 ARHIVI XII 1989 10. "NAVODILO Z A MLSTNEC-A JECARJA" Navodilo za mestnega ječaija je sprejel občinski svet na seji dne 16 novembra 18971 Navodilo iina popolnoma interni značaj (za rabo policijskega urada in ječar-ja). L'reja dolžnosti mestnega ječaija in postopek pri sprejemanju eseb v ječo. Leto 1P9S I. "OPRAVILNI RI:.D MESTNE ELEKTRARNE LJUBLJANSKE Mestna elekirarua je začela delovati l.jauuaija 1898. Na seji dne 4. januarja 1898 je občinski svet z; uslužbence elektrarne sprejel peseben opravilni red." Urejal je pravice in dolžnosti uslužbencev ter vodstvo in nadzorstvo dela v elektrarni. 2. "VOZNI RED ZA OMNIBUSE V MESTU LJUB UANSKFM" Ommbus je bil prostoren voz za večje Število ljudi, ki sta ga vlekla uva krepka konja. Namenjen je bil javnim prevozom oseb. Vožnjo z omnibusi je urejal "Vozni red za omnibuse v mestu ljubljanskem" R:d je sprejel občinski svet na seji dne 1?. maja 1898,43 V petindvajsetih paragrafih je določal pogoje za pridobitev obrtne "koncesije", dolžnosti "koncesionaria" in prevoznika ter kaznovanje prestopkov, Proge naj bi bile določene vnaprej, voznina pa nižja kot pri bvoščkih Ljubljana je kmalu dobila električno cestno žcleznieo, kr je izrinila omnihusc. Določila za omnibuse so tako izgubila svoj praktični pomen 3. "DOLOČILA ZA PRODAJO PREMOGA NA DROP NO PO MFSTU LJUBLJANSKEM" V Ljubljani je bila razširjena poulična prodaja premo ga. Prodajalci so z vozovi prevaiali od Iriie do liiie in prodajal; svoje blago, predvsem v vrečah po petindvajset in oetdeset kilogramov. Dale pa se ga je kupit1' tudi več ali manj. Kupci premoga so se vedno bolj pritoževali da lilnpci prodajaieev premoga med vožnjo po mestu kradejo pre mog iz vreč ter i tem oškodujejo stranke. Občinski svet je sklenil, da bo tako početje pnprečil. Na seji 8. junija 1898 je sprejel 'Določila za orodajo premoga na drobno po mestu ljubljanskem".'1' Po predpisih je morala biti na vsakem vozu decimalna tehtnica z u te Sini, Vsak kupec se je lahko prepričal c teži. Na vsakem vozu so lahko prevažali le eno vrsto premoga Niso ga sir.el. Skro piti aii mu primeiati kamenje oziroma pesek Vreče s premogom so morale biti ¿aplombirane, Mestni magistrat je lahko prepovedal vožnjo tistim, ki so bili večkrat kaznovani zaradi pijanosti med vožnjo ali zaradi tatvine in goljufije pri prodaji premoga. 4, "KNJIGOVODSKO NAVODILO ZA MFSTO FLEK TRARNO" "Knjigovodsko navodilo za mestno elektrarno" je sprejel < bču '.ki ¿vet na seji dne 8. j unij a 189? d 5 Navodilo je "načrt po kalen ni 'icde vrlll knjigovodja mestne elektrarne svoj posel" 46 Vsebuje samo strokovne določ be za vodenje poslovnih knjig iu računov 5. "DIMNIKARSKI RED" Mnogo požarov v Ljubljani je nastalo zaradi neredno in slabo očiščenih dimnikov ter pomanjkljivih al pokvarjenih kurilnih naprav. Dimnikaiji napiav niso strogo nadzorovali. Pomanjkljivost niso priiavljali, ker so se bali da bi jih stranke odslovile in prepustile sr.aženje dimnikov drugemu. Občinski svet je spoznal, da bi se ti al o ne pravilnosti v veliki meri odpraviti s "preventivnimi ]>ozamo policijskimi uaredbaini". Zate se je obrril do drugih mostnih občin in se pri njih pozanimal, kako imajo urejene dimnikarske predpise Na podlagi odgovorov je sestavil svoj dimnikarski red in o njem "protokolarno zaslišal vse tju bljanske dininikaiske mojstre Tj so se strinjali z novim redom. Občinski svet . "Dimnikrrski red" sprejel na seji dne 10. junija 1898.4 7 Reo predpisuje obvezno čiščenje dimnikov na dole čeno časovno obdobje Vsak hišni gosoodar mora imeti dimnikarsko knjižico, v katero se vpisuje snazenje dimnika. 6. "meščanski Statut za deželno stolno mesto ljubljano" Mestna občina je imela glede meščanstva svoja pravila. ki jih je sestavi! že nekdanji ljubljanski župan Ambrož po začasnem občinskem redu za deželno stolno mesto Ljubljane z dne 9, junija 1850 in po starih navadah, po katerih se je "vsled poročila visoke dvorne pisarne z dne 13. marca 1831, ši. 4461, do njegovega urauovanja rav nalo in katere je mestni zbor v svoji sejidne 27- fehruar-ja '862 sprejel".48 Tem pravilom pa mestni odbor ni preskrbel "višjega po i rje nj a" in F o s luž'le bolj za notranje poslovanje. Ko je Ljubljana 5 avgusta 1887 dobila nov občinski red, se stara meščanska pravila uho skladala z niim. Uskladiti bi jih bilo treba tudi z drugimi zakonskimi določili. Pc potresu je občinski svet prosil deželno vlade za nevračljivo podporo in brezobrestno posojilo za izgiad nje nove meščanske bolnice Kot pogcj za pridobitev denarne pomoči je moral magistral predložiti vladi med druge dokumentacijo tudi meščanska pravila,53 Občinski svet je naročil personalno pravnemu odseku in gospodarskemu nadzornemu odboru meščanske ga premoženja, naj pregledata stara mešcar.sks pravila ter jih čunorej uskladita z novimi normami.51 Novi "Meščanski Statut za deželno stolno mesto Ljubljano je bil suglasne sprejet na seji občinskega sveta 5. oktobra 1897.5^ Statut je magistrat poslal v potrditev deželni vbdi. venoar ga je ta z razpisom z dne 20. marca 1898, št. 2813 vrnila iu naročila, ".. da se predloži vnovič občinskemu svetu zradi prenaredbe v smislu gori navedenega njenega razpisa." Občinski svet ji na seji dr.e 5 julija 1898 skhnil da se meščanski statut, ki so ga sprejeli na seji dne 5. oktobra '8{.í7, sprerr^ni, oziroma dapolni tako, kot svetuje deželna vlada.53 Sprememba je predvsem v po idanenem 31 ARHIVI XII 1989 vplivu državne uprav;.54 Deželna vlada je statut potrdila 3. septembra 1898. Meščanski statut ureja podelitev in izgubo občinske ga meščanstva, posebne pravice občinskih meščanov;po deljevanie meSČanskih ustanov in "porcij" ter oskrbovanje meščanskega prenmženja. Temelj statuta so določbe o meščanstvu iz "Občinskega reda in občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ijubljano". Glavne dc, lo jbe so dobesedno povzete po občinskem redu, delno pa so razširjene in dopolnjene z novimi Status občinskega meščanstva je bil povezan s posebnimi pravicami, kijih drugi prebivalci niso imeli pred vsem volilna pravica ne glede na plačevanje davka ter pravica do preskrbovanja iz meščanskih ustanov (gre predvsem za soeinlne pravice). 7. "OPR \VflI.\'l RED MESTNEGA MAGISTRATA LJUBLJANSKEGA" "Opravilni red mestnega magistrata ljubljanskega" je sprejel občinski svet na seji dne 18. oktobra l°9o " Red vsebuje 'manj važne r.ianipulaeijske odredbe", ki urejajo poslovanje mestnega magistrata ter registra turni plar mestnega magistrata.' Red pa je vendar pomemben, ker je vnjem določena slovenščina kot izključni notranji uradni jezik mestnega magistrata. Ta je bila sicer v navadi že od leta 188?.S6 8. "SLUŽBENA PRAG MAT 1K A ZA URADNIKE IN SLUGE MESTNE OBČINE LJUBLJANSKI':" Župan Ivan Hribarje leta 1898 ngoiovil. da uradništ vo ljubljanske mestne občine zelo potrebuje službeno praguiatiko "Važna je za zapovedujoče, važna za izvrSe-vdne organe mestne uprave, kajti nobena skupina delujočih sil ne more dobro uspevati, če se ne zaveda slehem član te skupine svojih prav.c in dolžnosti, m zavedati se jih more le takrat, kadar jih pozna. Zato potreba kodeksa. ki te pravice in dolžnosti natančno določa. Tak k:-deks za mestne organe bode siužbena pra.gmatika Hribar se je pozanimal pn vseb večjih mestih v monar liiji in na podlagi slazbnrške pragmatike je sestavil načrt, prirejen hubliai.skmi rezine ram. Predložii ga je personalno pravnemu in finančnemu odseku. Združena odseka sta ga le malenkostno spremenila in predložila v sprejem na seji občinskega sveta dne 15. novembra 1898, Pr^ ■ matiko so sp.ijeli. Veljati je začela 1 decembra 1S9S. Predmet službene pragmatike za uradnike in Suge mestne občine ljubljanske so določbe o splošnih dolžnostih in pravicah, ki izhajajo 1?. službenega raziuetja med ob činskimi uradnik: in slugami na eni ter mestno občino ljubljansko na drugi strani. 9. "DOLOČBE O DIJETAH ZA OBČINSKE SVET-' NIKE IN USLUŽBENCE MESTNE OBČINE UU-HLJANSKE" "Določbe o dijetah za občinske svetnike in uslužbence mestne občine ljubljanske" so bile spreie ;e na se j- občinskega sveta dne 15 novembra 18^8 ? Urejajo Piavico do dnevnic in povračila voznih stroškov za občinske svetnike in uslužbence ljubi,inske mestne občine 10. "SLUZBi'NO NAVODILO MESTNEMU TRŽNEMU NADZORNIKU" "V predpotresni dobi so bile ljubljanske trine razme re do skiajnosti priproste. Unifonnovan stražnik — brez poznanja živi'sko — policijskih predpisov in brez smisla za higijeno — je nadziral trg za živila le zato, daje vzdr zeval policijski red. Pisarniške tržne zadeve je reševal mestni gospodarski urad (ekonomat). Takoj prvo leto po potresu se je izvršila važna pre uredba. Osnoval se je poseben urad za tržno nadzorstvo, in sirokovno usposobljen tržni nadzornik naj bi vršil živilsko — policijsko službo v smislu prav takrat izdanega zakona o živi-lih."60 Na seji dne 6. novembra 1898 je občinski svet sorejel 'Službeno navodilo mestnemu tržnemu nadzorniku.""1 Navodilo določa uradno delovno področje ter navodila za poslo'.'anje tržnega nadzornika. Za tisti čas je norma zelo moderna, saj vsebuje ludi napredna tehnična določila ?.a preiskavo živil. Par 8 na primer določa: 'Tržni nidzomik sme ako je za to usposobljen samostojro izvrševati sledeče preiskave od o vzetih prob, ter o njih izdelati zakonito veljavne razvide m mnenja, oziroma vršiti predpreiskušnje .. b) pri nadzorstvu prometa i mlekom, kjer viii preis kave z laktodensimetrom in Feseijevim laktosko-pom tei s tema pripravama določuje sperifično te Žo oziioma količino maščobe preiskovanega mleka, izvršuje posknšnje glede reakcije mleka ter gle de primesij moke.sode in salicilue kisline, ...i) pri vinu glede umetne barve, s kotranovimi barvami po Cazeneuve -vi metodi, dalje glede primesij salicilne kisline in saccharina j) pri pivu glede primesij salicilne kisline. Drugače pa presoja tržni nadzornik pivo le po vna-njih svojstvih." Sprejeto navodilo je morala odobriti še deželna vlada 11 "NAVODILO ZA SLUŽBO MESTNE POLICIJSKE STRAŽE" Ob potresu je imela Ljubljana osemintrideset stražnikov Občinski svet je spoznal, da to itevilo več ne zadošča. Tudi po kakovosti je bila straža zaradi neurejemn službenih razmer slaba. "Z obema stražnima vodjema vred je bilo le devet defuiitivnih mest, vsj ostali stražniki so dobivali le dnevnino. Kakšen človeški materija1, se po prijema služb b:ez pravice do napredovanja in dc pokojnine, ni treba razlagati. Zato se je osobje straže menjavalo venomer, vstopali so nesposobni elementi, ki že nikjer drugje niso mogii iztaLiiti kij boljšega."6- Občinski svet se je odločno lotil "reorganizacij; mestne policijske straže". Na normodajnem področju jc bil prvi korak v tej smeri narejen na seji dne 16. novembra 1898 s sprejemom "Navodila za službo mestne policijske siraže."^3 Navodilo je popolnoma interne naiave. Ureja dolžnosti policijskih stražnikov. Normo so na seji sprejeli skoraj brez pripomb. Živahen razgovor se je razvnel le ob predlogu pangrafa i0, ki je določal za policijske stražnike dolžnost pozdravljanja "župana, nje gov ga namestni kp c. in kr. častnike od majorja nav-.gor. znane jim dostojanstvenike mestne uraunike in predstojnike straže". Nekateri mestni svetovalci so se zavzemali, nej se dolžnost razšin še na državne uradnike (od osmega Čiuome- 32 ARHIVI XII 1989 ga razreda navzgor, če so le-ti v uniformi). Drng:, so predlagan, da se vsa določila o poidiavljanju izpuste iz navodita. Zapisnikarje pcvzei besede občinskega svetnika dr. Ivana Tavčarja takole1 "Znane dostojanstvenike kdo so tak1 dostojanstveniki? To bode stražnikom težavno ugotoviti in posledica temu bodo razni konflikti. Go-"omik je tedaj mnenja., daje to vprašanje pač tako, da ga ni treba staviti v navodilo Mestnega policijskega stražnika slnžha je vsa druga, ne pa taka, da bi moral veano paziti na vse strani, koga bode moral pozdraviti in da bi katerega ne prezrl. S tem bi se policijski stražniki le odvračali ou svoje službe. Tudi bi taka določila nnela ve dne preiskave za porle lico, Ker bi se orizadete osehe čutile razžaljene, akc bi jih redarji ne pozdravljali."64 Tavčarjevi argumenti so prepričali občinske svetnike 12. "ORGANIZATORKI STATUT ZA MESTNO POLICIJSKO STRAŽO LJUBLJANSKO" Naslednji korak "preuredbe" mestne policijske straže je bil sprejem "Organi7 atomega statuta za mestno poli eijsko stražo ljubljansko", na seji občinskega sveta dne 20. decembra 1898.65 Po statutu mestna policijska straža skrbi za javni mir, red in javno varnost ter podpira oulastva in njihove organe pri izv;ševanju zakonov. Podrejena je županu in nepc sredne načelniku umestnega policijskega urada. Statut ureja še sprejemne pogoje ¿a službo, prejemke stražnikov, upokojitev, pravice in dolžnosti mestne policijske straže, priznanja in nagrade ter disciplinske kazni. 13. "DISCIPLINARNI STATUT ZA MESTNO POLICIJSKO STRAŽO" Mestni magistrat je poslal policijskemu odseku načrt disciplinskega statuta za mestno policijsko stražo in za mestne policijske agente in detektive. Policijski odsek se je o načrtu posvetoval ter menil. "... daje pač tak pravilnik za mestno policijsko stražo na mestu ne pa za policijske agente in detektive, ker prvih sploh m, detektivov pa t; k o malo, da ni potreba zanje še posebnih določil."66 'Disciplinami Statut za mestne policijSKo stražo" je bil sprejet na seji občinskega sveta dre 20. decembra 1818 (isti uan kot "Organr'atomi šiatnt za mestno policijsko stražo ljubljansko").67 Norma ureja "služoene pregreSke',' in kazni zrnje Kršitve deii v: "pregreSke prve vrste (zloraba uradne oblasti; n^po-korr.ost in neposlušnost nasproti svojim predstojnikom; vsako nepoiteno dejanje katero ponižuje ugled policijske straže)" "pregreSke drage vrste (pijanost v službi ali izven službe, če daje pohujSanje; spavanje med službovanjem; razkošno in nemoralno življenje)" "pregreski tretje vrste' so manjši prekrški službenih dolžnosti. Pri ponavaljariju se lahko štejejo za pregreSke druge vrste", v oteževalnih okoliščinah pa tudi za "pregreSke prve vrste Kazni za "pregreSke" so sledeče1. 'Pregieške prve vrste se kaznnje že prvič z odpustom iz službe "pregreSke druge viste" z odbitkom pri plači, degiadacijo, začasno aii stalno upokojitvijo. 'Pregieški tretje vrste" se gbde na okoliščine kaznujejo z opominom, z listnim ukorom ah strogim ul.orom ter s hišnim zaporom. Nekaj določb je posvečenih tudi odpustil iz službe (z disciplinskim postopkom ali brez njega) 14. "IZVRŠILNI PREDPIS O SLUŽBFN1 OPRAVI ZA POLICIJSKO STRAŽO V LJUBLJANI PO PAR. 11 ORGAN1ZATORNEGA STATUTA MESTNE POLICIJ SKFSTRAŽE" Na seji občinskegasvetadne ?0. decembra 1898 je bil sprejet tudi 'Izvršilni predpis o službeni opravi za policijsko stražo v Ljubljani po p"r 11 organizatomega Statuta mestne policijske straže."63 S tem je bila formalno končana "re organizacij z mestne policijske straže". Piedpis točne določa obleke in osebno opremo mestne policijske straže. Določbe so iasne in podrobne, tako da nam plastično predstavijo podobo stražnika v celotni "opravi". Paragraf 1 na primer določa: "Cepiča iz črnega suknja po kroju onih železniških uradnikov, s 3,5 cm širokim, živo rude čim, snknenim trakom in belimi gumbi, kakor na rokavih suknje. V sreai srebrne rože te nahaja se mestni grb iz rumene kovine. Pod rozeto nahajajoča se srebrna vrvica, ovija se okoli belega gumba. ... Pobočno orožje1 Kratka, nialo zakrivljena sablja, z belim držajem, belo montirana v usnjati nožnici. ... Pločnik (Ringkragen): Iz bele kovine s črnimi številkami (Pločnik se sme le v službi nositi)..." Za "pločnik se je udomačila beseda ' kifeljc", po katerem so stražniki tudi dobili vzdevek Leio 1899 1 NOVA "DOLOČILA ZA PRCJAJO PREMOGA NA DROBNO PO MFSTL LJUBLJANSKEM" IzknŠnje so pokazale, da so nekateri paragrafi določil o prodaji premoga na urobno po mestu ljubljanskem po manjkljivi Občinski svet je zate na seji dne 18. januaija 1899 določila pcostril in izpustil nekatere nepotrebne odrdbe.6il S tem je predvsem zavaroval kupce premo-ga.70 2. "REGLLATIV ZA 1-JUBL'AN.SKO MES fNl KL AVNICO" "RegUiativ za ljubljansko mestno klavnico" je sprejel občinski svet že 18. aprila 1884 Bilje p.avno pomanjkljiv, sai ni bil poslan v odobritev deželni vladi, sčasoma pa je tudi zastarel Zate je nadzomištvo mestne klavnice sestavilo nov reyulativ in ga predložilo mestnemu magistratu. Občinski svet je "F.e^ulativ za ljubijasnko m stno klavnico" sprejel na seji dne 19. septembra 1899.71 Deželna vlada ga ie odobrila dne 31. maica 1900. Reeulativ vsebuje splošni določila, op*avilni red klavnice, ktavnicne prisiojbine in ureditev klavrične uprave. 3. "STATUT MFSTNE POSREDOVALNICE ZA DELO IN SLUŽBE V LJUBLJANI" "Posredovalnice za delo so največjega, žal, še piemalo 33 ARHIVI XII 1989 ra7umevanega socialnega, blagotvomega pomena. Seveda so zakotne posredovalnice večinoma svojemu namenu protivnc, ker svoje stranke brezstidno izrabljajo ter jih često navajajo celo v delomržrost, pijanstvo in nenrav nost. Države so začele zatD najprej v svojih središčih snovat. državne posredovalnice, ter so podpirale delavske borze1 a polagoma so se začele ustanavljati tudi mestne posredovalnice za de'o. Vse te posredovalnice so se z narodnogospodarskega, socijalnega ir. ljudsko etskegastališča ohnesle povsod popolnoma."72 Prav potresna ooha je opozorila tudi ljubljanski ob črnski svet na potrebnost in spiošni koristnost mestne posredovalnice za delo. Ze na svoji seji dne 21 septembra 1897 je občinski svet sklenil i:stancviti tako posredovalnico. Deželna viada pa ustanovitve ni dopustila, Ker bi bilo posredovanje proti plačilu pr iobitno podjetje, katero bi presegalo področje občnie".73 Z rajpisom dne 13. septembra 1899 št 13807 je de ielna vlada naznanila mestnemu magistratu, da smejo občine ustanovili posredovalnice za delo, če z njimi ne iščejo dobrcka, ampaK potrrajo pristojbine samo za delno pokritje stroškov posiovanja.. "Statut mestne posredovalnice za delo in službe v Ljrbijani" je bil spiejet na seji občinskega sveta dne 8. novembra 1899 4 L'reja ustanovitev in organizacijo mestne posredovalnice za de ¡o. Posredovalnica je začela z delom že 1. januaija POO. 4- "OPRAVILNI RED MESTNE POSREDOVALNICE ZA DELO IN SLUŽBF V LJUBIJANI" Paragraf 7 statuta mestne posredovalnice za delo ft službe določa, da izda občinski svet opravilni red. po ka-•ereiv, se v;ic opravita mestne posredovalnice za delo in ilužbe. Tak re:' je občhnski svet sprejel na seji dne 5 decembra 1899 7- 'Opravilni red mestne posredovalnice za delo in služ-ureja delovanje službe pristojbine za posredovanje ter pravice 'slui.Hojeniakev in službodajaleev". Mestna posredovalnica za delo je imela Že v začetku veliko uspeha. Uslug so sc posluževali predvsem "hišni posli in gostrlntškr uslužbenci." Prvo leto se je poslovanje razširilo tudr na posredo vanje dijaških stanovanj, druge leto ps na splošno pos redevanje stanovanj v Ljubljani in na "letovisčna stanovanj;: po vsej Kranjski 5. "DIMNIKARSKI RED' ("Popolnitev" par. 8) Občinskr svet je na seji dne 18 januarja 1899 na prosijo ljubljanski!, dimnik aije v dopolnil paragrafi 8 dimnikarskega reda.7f 'Popolnitev" se je glasila: "Stranke so zavezane pred Prihodom dimnikarja vse kurilne naprave, dimnike itd katere je treba snažiti. pristopne napraviti in vse ovire odstraniti. Naprava hoanika okoli dimnikov v visokosti nad 1 1 /2 meter nad streho ne smatra se za potrebno," Leto K00 1. "II1ŽNI RED ZA PROSTORE KI JIM JE MESTNA OBČINA LJUBI JANSKA PREPUSTILA V MEST NEMU (!) DOMU PROSTOVOLJNEMU (IAS1LSKE MU DRUŠTVU UUBLIANSKEMU" Hišni red za Mestni dom je sestavilo prostovoljno ga silsko društvo. V njeni sije društvo lastilo preveč pravic, zato mu je občinski svet naročil, naj nekatere paragrafe spre meni. Spremenjeni red je bil predložen se policijskemu odseku, ki ga je priporočil v sprejem na seji občinskega sveta dne 30. januarja F/00. "Hišni red za prostore, ki jih je mestna občina ljubljanska preptrstila v Mestnemu domu prostovoljnemu gasilskemu društvu" je bil soglasno sprejet.77 2. "DOLOČBE IN PRLDPI51 ZA MHSTNO LJUDSKO KOPELI V LJUBLJANI' Spomladi leta 1897 je odšel župan Jr. Ivan Hribar na daljše potovanje po večjih nemških mestih. "Nemška komunalna politika je namreč vzorna in vedel sem. aa tamkaj najdem marsikaj takega, kar br se s pridom dalo uvesti tudi v Ljubljani... Prva piaktrčna posledica tega potovanja^,-. bila naprava ljudske kopeli v Kolodvorski lili- Na seji dne 22. junija 1"00 je občinski svet sprejel "Določbe in predpise za mestno Ijuusko k opcij v Ljuhlja-nr.'Predpisi vsebujejo "kopeljno tarito", kopalni čas in splošne določbe, Strogo ločijo "pršnr k opcij" in "ko-pclj v kadi". "Tarifa" je nrzka. tako da so kopel lahko uporabljali revnejši sloji, katerim je ljudska kopel sicer namenjena. Urejene so tudi nravice in dolžnostr uporab nrkov kopeli. Npr.: Par. 1 — 'Prina kopeij ne sme se s svlačenjcm in oblačenjem rabiti več ko dvajset, kcpclj v kadr pa ne več ko peunštiridesei minut". Par. 4 — ''Kaditi in pse s sehoj v kopelj jemati je prepovedano. Isto tako je prepovedano v kopalnih prostorih žvižgati vpitr ali sploh kaj tacega počenjati, kar bi utegnilo druge kakorkoli motiti." 3. "SLUŽBENI PRLDPISI ZA USLUŽBENCE MEST-NF lJUD.SKF KOPEU1 V IJUfil JANl" Pravice, predvsem pa dolžnosti za "kopcljiSčika in ko-peljiščico" so urejali "Sli.Žbeni predpisi za uslužbence mestne ljudske kopelj i v Ljubljani", sprejeli na seji občinskega sveta dne 22. junija l^OO.80 Že naslednji uar (23 junrja 1900) sc je kopelj odprla in v prvem tednu imela kar 634 kopeli. Il AKIIIVI XII 1989 4. "STATUT ZA II. MESTNI SLOVF.NSKJ OTROŠKI VRTEC" IN "lKVILNI NAČRT ZA II MESTNI SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC" "Statut za II. mestni slovenski otroški vrtec" jc ob- činski svet sprejel na seji dne 2 oktobra 1900.81 Statut ureja delovanje vr*ca, sprejem ter dolžnosti otrok, staršev in njihovih namestnikov, S statutom je bil sprejet tudi "Bavilni načrt". Vrtec so odprli 1. maja 1900. PRlLOuA 1 PREGLED NORMATIVNE DFJAVNOSTI LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA OD 1ETA1896DO LETA 1900 -časovni Zap. Št. Leto 1896 1 5, 3, 'Pravilnik za mestni užitninski zakup Ljubljanski" (stvarne in stilistične spremembe) 2 21.7. "Statut mestnega regulacijskega zaklada za deželno stolno mesto Ljubljana" 3 22 7. "Statut mestne višje dekliške Sole v Ljubljani" 4 1,9. "Stavbii.ski red za občinsko ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljane" 5 12, 11 "Zglasevalni red za deželno stolno mesto Ljubljana" 6 ¿0, 11, 'Prevozniški red, to je red, s katerim se uravnava obrt prevoznikom ljudi v deželnem stolnem mestu ljubljanskem" 7, 12, "Določila o preskrbninskih užitkih mestnim uraanikom, potem mestnim slugam, mestnim redaijem in pa njih vdovam in sirotam" Kje najdeno normo Knjižnica Zgod. arhiva Ljubljana sig, 96 (7AL) ZAL. Reg. 1/1015, folio 30f Knjižnica ZAL, sig. 1504 Knjižnica ZAL sig. 51 Knjižnica ZAL. sig. 1495 ZAL, Cod, 111/47, folio 224 Knjižnica ZAL, sig 1502' 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Leto 1897 3 3. 3.3. 3.3. Določila o pravicah in dolžnostih uradnega osobia pri mestni hranilnici ljubljanski" 'Pokojninski pravilnik za osebje Mestne hranilnice ljubljanske' Popolnitev h ranil ni čnih pravil glede postopanja pri vlaganju in izplačevanju hranilnih vlog in obresti neJolutnili otrok in varovancev 3. 3 Prenareditev paragrafa 30 hranilničnih pravil 3, 3, Sprememba nekaterih par igrafov hranilničnih pravil in izvrSilnih določb k pravilom ljubljanske mestne hranilnice 6,4, ''Kolesaiski vozni red za mesto Ljubljano" 10,9, "Cestno policijski red 7,a deželno stolno mesto Ljubhano" 21,9. Določne glede "naprave portalnih izložb in naoglcdnih predalnikov ter glede odškodnine, ki naj bi se mestni občini plačevala za svet, kateri prepušča za take naprave" 16, 11, "Navodilo za okrajne načelnike" 16, 11, 'Navodilo za mestnega ječarja' Knjižnica ZAL, sig 1506 Knjižnica ZAL, sig. 3398 ZAI , r0d. 111/48, folio 99 ZAL, Cod, 111/48, folio 98 ZAL,Cod, 111/48, folio 101 ZAL, Cod. 111/46,, folio 396; Cod. 111/34 folio 179 Knjižnica ZAL, sig. 750 ZAL, Cod, Ul/49, folio 102 ZAL, Cod, 111/49. folio 207 ZAL Reg. 1/1006, folio 311 35 ARHIVI XII 1989 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Leto 1898 4. 1. "Opravilni red mestne elektrarne ljubljanske" 18. 5. "Vozni red za omnibnse" "določila za prodajo premoga na drobno po mestu ljubljanske m' 'Knjigovodsko navodilo za mestno elektrarno" "Dimnikarski red" 'Meščanski Statut za deželno stolno mesto Ljubljano" "Opravilni red mestnega magistrata ljubljanskega" 8. 6. 8. 6. 10. 6. 5. 7. 18. 10. 15. 11, "Službena pragmatikn za uradnike in sluge mestne občine ljubljanske" 15, 11. "Določbe o dijetih za občinske svetnike in uslužbence mestne občine Ijubliansxe" 16, 11. "Službeno navodilo mestnemu tržnemu nadzorniku" 16, 11. "Navodilo za službo mestne policijske straže ljubljansKe" 20. 12. "Orcanizatomi statut za mestno policijsko stražo ljubljansko" 20. 12. "Disciplinirani Statut za mestno polieijsko stražo" 20. 12. "Izvršilni predpis o službeni opravi za po'icijsko straže v Ljubljani po par. 11 organizatomega statuta mestne policijske straže" se Se ni našel ZAL, Tod 111/50, folio 231 Knjižnica Z AL, sig. 2180 7AL, Cod. 111/54 folio 47 ZAL, Cod. 111/51, folio 61 Knjižnica ZAI sig. 1505 Knjižnica 7 AL, sig 686 Knjižniea ZAL, sig. 764 7,Al, Coil, 111/52, folio 57 ZAL.Cod 111/52. folio 67 a se Se ni naše! ZAL.Cod 111/52, Mio 173 7AL, Cod.nl/52.folio 1"" a ZAL.Cod 111/52 folio I8| Leto 1899 18.1, Nova "Določila za prodajo premoga na drobno po mestu ljubljanskem" 33 19,9. "Regulativ za ljubljansko mestno k'avnieo" 4 8. 11. "Statut mestne posredovalnice za delo in službe v Ljubljani" 5 12. "Opravilni red mestne posredovalnice za delo in službe v Ljubljani" 2 18. 1. "Popolnitev" paragrafa 8 uimnikarskega reda Leto 1900 30. 1. "1 lišnr red za pros'ore, ki jih je mestna občina ljubljanska prepustila v Mestnemu domu prostovoljnemu gasilskemu društvu ljubljanskemu" 22. 6. "Določbe in predpisi za mestno ljudsko kopelj v Ljubljani" 22 6. "Službeni predpisi za uslužbence mestne ljudske Kopeiji v Ljubljani" 40 2. tO. "Statut za II. mestni slovenski otroški vrtec" in "Bavilni načrt za II mestni slovenski otroški vrtec" ZAL.Cod. 111/53, folio 26 Knjii.nica ZAL, sig. 1499 ZAI.,Cod. 111/54,folio 184 ZAL, Cod, 111/54, folio 2^8 7,AI-, Cod. 111/53, folio 31 se äc ni naäel ZAL, Cod. 111/55, folio 294 ZAL Cod, III/55, folio 295 ZAL.Cod. 111/56, folio 115 36 ARHIVI XII 1989 PRILOGA 2 DELOVNE ZADEVE PREGLED NORMATIVNE DEJAVNOSTI LJUBLJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA OD LETA 18% DO LETA 1900 ■ po snovi Zap. Si. i/ priloge 1 OBČINSKE ZADEVE 23 "Meščanski statut za deželno stolno mesto Ljnbljaro" 24 "Opravilni red mestnega magistrata ljubljanskega" 16 "Navodilo za okrajne načelnike POLICIJSKI. ZADEVE 5 . "Zglasevalni red /.a deželno stolno mesto Ljubljana" 6 "Prevozniški red, to je red s katerim se uravnava obrt prevoznikom ljudi v deželnem stolnem mestu Ljubljanskem" 13 "Kolesarski vozni red za mesto Ljubljano" 14 '"Cestno policijski red za deželno stolno mesto Ljubljano" 17 "Navodilo za mestnega jecaija" 19 "Vozni red za cinnibnsc" 20 "Določila za prodaje premoga na drobno po mestu ljubljanskem" 22 'Dimnikarski red1 27 "Službeno navodilo mestnemu tžnemu nadzorniku" 28 ' Navodilo za službo mestne policijske straže ljubljanske 29 "Organizatomi Statut za mestno policijsko stražo ljubljanske" 30 "Disciplinami Statut za mestno policijsko stražo" 31 "Izvršilin preapis o službeni opravi za policijsko stražo v Ljubijar: po par. 11 organiza-tomega Statuta mestne policijske straže" 32 Nova "Določila za prodajo premoga po mestu ljub jonskem" 36 "Popolnitev" par. 8 dimnikarskega reda 38 "Določbe :n predpisi za mestno ljudske ko- pelj v Ljubljani"' 25 "Službeno pragmatika za uradnike iir sluge mestne občine ljubljanske' 7 "Določila o preskrbninskili užitkih mestnim uradnikom, potem mestnim slugam, mestnim rcdaijcni ii: pa njih. vdovam in sirotam" 26 "Določbe o dijetah za občinske svetnike in uslužbenec mestne občine ljubljanske 34 "Statut mestne posredovalnice za delo in službe v Ljubljani" 35 "Opravilni red mestne posredovalnice za delo in službe v Ljubljani' 8 "Določila o pravicah in dolžnostih uradnega osobja pri mestni (!) hranilnici ljubljanski' 9 "Pokojninski pravilnik za osebje Mestne hranilnice ljubljanske" 39 "Službeni predpisi za uslužbence mestne ljudske kopelji v Ljubljani FiNANČNE 7ADFVE 1 "Pravilnik za mestni užitninski zakup ljubljanski " 2 "Statut mestnega regulacijskega zaklada za deželno stolno mesto Ljubljana" 10 "Popolnitev hranilničnih pravil glede postopanja pri vlaganju in izplačevanju hranilnih vlog in obresti ncdoletnili otrok m varovan cev 11 'Prenareditev par 30 hranilničnih pravil" 12 Sprememba nekaterih paragrafov hranilničnih pravil in izvršilnih določb k pravilom ljubljanske mestne hranilnice 15 "Določbe glede nipiavc portalnih izložb m naoflednih predalnikov, ter glede odškodnine, ki naj bi se mestni občini plačevala za svet, kateri prepušča za take naprave" ŠOLSKE ZADEVE ''Statut mestne višje dekliške šole v Ljubljani" 40 'Statut za II. mestni slovenski otroški vrtec'' in "Bavilni načrt za 11. mestni slovenski otroški vrtec" 37 ARHIVI XII 1989 REGULACIJA MESTA 3 "Stavbinski red za občinsko ozemlje dežel- nega stolnega mesta Ljubljane" in 'Regulacijski načrl" MESTNA PODJETJA IN USTANOVE 18 "Opravilni red me si ne elektrarne ljubljanske" 21 "Knjigovodsko navodilo za mestno elektrar- no" 33 "Regulativ za ljubljansko meslno klavnico" 37 "Hišni rc(* za prostore, ki jih je meslnaobči na ljubljanska prepustila v Mestnemu domu prostovoljnemu gasilskemu druSlvu" Glej tndi Mestna hranilnica ljubljanska it. " 8 9 '0,11,12; OPOMBE 1 Občinski red za uežclrc stolno mesto Ljubljano, paragraf 4*1 Izdajanje preupisov v stvareh krajne policije in izrečenega podfflijB V kolikor z vri" vanj i krajne policije po zikenu ni odkazano ce «irskim o*ganom, sme občinski svet v mejah obstoječih zakonov m brez i ki 'k njili določilom, izdajati ki.no - policijsko, za ob-^eg sbeine veljavne zapovedi in prepovedi, ter tistim, ki bi jih PK stopili, zapretiti glebo v znesku do 100 goldinarjev ali k?dar bi se ta Ou prestopnika ne mogk izterjati, po jeden dan zapora -ii lakih 5 pol dinarjev. Ako jc občini prtpuičcno, kake ji jc os kruovali posamezna cpravila izročenega področja, ukrene ob-inski svet v ti reči potrebne sklepe, oziraje se na dotične zakonite predpise "- . 2 Ce je biio mogoče, so svetniki dobili osnutke f.e natisnjc-"e. Kolike jc to pomendi svetnikom pokaže primer iz debate o Navodilu za mestnega ječarja: "Občinski svetovalce dr, Crcgorič Sraja, da sc to navodilo m dalo občinskim svctovalecm tiskano v r°ke, ker drugače ni mogeče sledili posameznim paragrafom in ol"ivnava sama vršila bi sc potem hitreje."- ZAL, Cod. 111/49, folio 231,— 3 Te pomeni, da so jlli pošiljali deželni vladi ali k a k: mu dru-gci.tu „rganu (npr. C. ki. deželnemu Šolskemu svetu), uajih jc (odobril) potrdil - 4 Primer "nep o trditve": "Visoka c. kr deželna vlada jc z -¿pLom I dne 20. marca leta 1898, it. 2813 vrnila magistratu Meičar.ski statut za deželno stolno mesto z narjčdom, da ga predložj vnovič občinskemu svetu zaradi prenaredbe v smislu ECn navedenega njenega razpisa." - ZAL, Cod. 111/51, rolio G4,- 5 Primer1 Magiitrat jc leia 1848 poslal vsem večjim mestom monaijliiji prošnjo da mu pošljejo kolesar j kc rede in odfovori- či pobirajo posebne kolesarsko pristojbino. Dej s Ivo, da od iriindrnjsetili mest »arnc dve pobirala prislojbino, je bilo raeargument ob razpravi v občinskem svetu. - ZAL, Cod. I/ '038 folio 53 110 (odgovori ntproScndi občin).- 6 M. DmovSek, Prikaz grad i ve mestne občine ljubljanske za g straturno obdobje 1898 - 1930 na primeru let, 19C1, Arhi- ^.'eti.ik 11, št. 1 -2. Ljubljana 1979, str 61,- / Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), Kodeks lil (Cod. 111/ lolio 191.8 ZAL Cod. 111/45, fo 105.-J ZAL, Tod 111 '46 folio 284,10 ZAL, Cod 111/46 fol. 391,11 ZAL, Cod. 111/45, fol. 105,- ■ 12 Vludo Valcnčič, Prv; ljubljanski regulacijski načrt, Kronika St 15, lete 1967, Ljublhna 1967, sti 74 -■ 83; Mestni regulacijski in razširitveni načrt je ohranjen v ZAL: Rokopisni elaborati dr. Vlado Valenčič, Ljubljanski regulacijski načrti do 1918,- HCleiop 11,- ■ , 14 Ljubljana po potresu '1895 1910), uredila magistratna urednika ]:ran Govek^r m Miljutin Zar.iik, Ljubljana 1910 str. 133.15 Cit.delo,str. 134,16 Državni rakonik, 15. feb. 1857, it, 33 -17 Driavnizakonik, 16. maj I8<"9 St. 160. -Ifi ZAL,Cod. 111/47. fol, 191 - 192,19 Ljubljana po potresu <1895 - 1910), eit. delo, str. 52,20 Ljubljana ,,o potresu (1895 - i9i0), cit. delo, str. 47.21 Ljubljjna no potresu, cit. delo, itr 4822 ZA L, Cod 111/47, folio 210 - 228,23 Slo jc za potrdiiev tarife, k: jo jc sprejel ljubljanski občinski svet. - 24 ZAL, Cod 111/47, folio 264 - 274,25 ZAL,Cod. 111 '47,folio 271,26 ZA1 Cod. III Mt, folio 107 - 109,21 ZAL Tod lll>4t>, folio 108. - 28 "Podžupan dr. vitez Blcivveis navaja koliko st jc do scuaj greiilo jnoti ustanovitvi viijc dcklllkc fcleod strani dež. Soiskega sveta, kateri Jicer kaj hitro da na zadnji gorski vasi ukaz ustanoviti Solo, kakor hitro sc pokaže podpsano Število Soiškili učencev, tukaj pa je Tav^čcva' rešitev viijcga p-cpo*robnega zavoda iclili 15 mc-etcv." ZAL, Cod 111/46, fo'io 408 - 29 ZAL, Cod 111 /46 folio 106 - 409 - 30 ZAL. Cod 111 '48. folio 100 - UM. - 31 ZAL, Cod. III '4?, folio 104 - 105.— 32 ZAL Cod 111/4«, folio 101.33 ZAL.Cou. ill/Ss, folio 98 - 34 ZAL, Cod. 111'48. folio 99 - 35 ZAL,Cod 11I/4'J, folio 61 -80,-:5a ZAL, Cod. lh/49, folio 62 - 63 - 36 Leva siner vožnje brceno ni določena, o njej pa lahko sklepamo po dikciji par. 19 "Ogibjnje in prehitevanje", "V ob-n:estji Ljubljanskem morajo vri vuzovi, kjer posebne okornost1 ne zahtevajo izjeme, na levo ogibljati sc in na desno prehitevati ,.."- 37 Glej poglavje o kolcsa.-skcir voznem redu,- 38 "Nicslnemu magistratu sc ne zdi pravično da bi le oni plačevali najem!-ino, ki sedaj, ko sc napravljajo sploinc veliko li-ČncjSc in dražje izložbe, naprivi novo a.li predela staro izložbo, medtem ko bi tega oproSčeni bili lastniki starejiih, cenejiih in manj ličnih izložb." •■ ZAL,Cod. 111/49, folio 102 - 39 ZAL, Cod 111/49 folio 100103: — 40 ZAL, Cod lil/4i», folio 207 - 208,11 ZAL, Cod. II'/49, folio 22! - 222, Iz besedila par 1 jc razvidno, da gre .' odgonske ' zapore; ("Jetnike in odgonce straži in nadzoruje mestni ječar").- 42 ZAL,Cod Pll/48, f.ilio 179- 180,13 ZAL, Cod, lil/50, folio 230 - 231,44 ZA1 Cod. III/51, folio 35 - 37,45 ZAL. Cod, lil/51, rolio 46 -50,46 ZAL, Tod. III/51, folio 46,47 ZAL, Cod, HI/51, folio 6C -53,48 ZAL.Cod Ul/49,folio ¡22,49 "PrcjSnia jc že sami1 vkup lezla, potres pa jI jc prizadejal ie zadnji udnrcc" -■ ZAL. Cod. 111/49 folio 121,50 Zate, kci jc imcie meščanski bolnica status "meščanske imovine" (meščanskega premoŽenja) ,-51 ZAL, Cod. 111 /4i, folio 122,52 ZAL, Cod. 111/49, folio 122.53 ZAL, Cod. 111/51, folio 8' -86,54 Državni uprav? vpliva na gospodarjenje z meščanskimi ustanovami in zakladi, kakor ji gre to po zakoniti in ustanovnih določilih Sklepe o vseh gospodarstva se tikajo čili strareK kater i ne spadajo k navadni upravi imoune, morajo se državni upravi pridla-gati v odobrenjc. Driavni upi a vi p.-islija pravica vp^vania ori podelitvi meščanskih ustanov in poieij, kolikor jI gre ta pravica /sled državnega nad-zorslva in po ustanovnih določilih," - Paragiaf 13 Meščanskega Sialuta za dežjlno itolno meto Ljubljano,-55 ZAL, Cod. 111/51, folio 238,- 38 ARHIVI XII 1989 56 Marija L.li liorba ljubljanske občine a slovensko urado-vanje. Kronike, leinik V, Številka 3, Ljubljana 1957, sir. 135 -146,57 ZAL, Cod 111/52, folio 27-^8 ¿A T Cod 111/51, folio 27 — S8. -59 ZAL Cod. 111/52. foJio 27 — 58. -6C L-ubljans pc polrc;u {1895 - 1910), cil. delo, str 106,61 7AF Cod. 111/52. folio 65 - 68 61 Ljubljana pc potresu (1895 - 1910), eit. delo, si i 50,6,'' ZAL, Cod 111/52, folio 68 - 71.64 7AL Cod 111/52, folio 70 -65 ZAL,Cod 111/52,folio 176.- 177 6t> ZAL, Cod. 111/52, folio 1 77 67 ZAL, Cod. MI/52, folio 177 a - 180. - 68 1M .tod. 111/5?,folio 180 - 184,69 ZAL, Cod. 111/53 folio 26 - J8. - 70 hoti pictiranl pooitrilvi (predvsem kazenskih) določb je nastopil občinski svetovalec dr Ivan Tavčar, vendar s svojim prcdlogcm ni uspel. Dcbala nam kaie zanimiv piirner takialnc pravne miselnosti1 "Občinskeniu sv:]8, - "1 ZAL, Cod. 111/54, Tolio KI - ' 12.72 Ljubljana po potresu (189S - 191CJ eit. dcio.str, 71 .— 7? ¿AL,Cod .11/54,folio 184.-74 ZAL, Cod. 111/54, folio 184 - .85,75 ZAL, Tod. 111/54 folio 258 - 259,76 ¿AL, Cod. III/5? folio 31,77 ZA L. Cod. 111/55, folio 18,78 Ivan Hribar, Moji spomini, eit. delo, sir. 283 -79 ZAL, Cod. 111,'59, folio 292 - 295 -8? ZAL Cod. 111/5;, folio 292 -296 -81'ZAL Cod. HI/56 folio 115 LITERATURA IN DRUGE OPOMBE 1 Marjan Dr no v: ek Oris odnisa ljuoljanskcga občinsk:ga svela do mestnega razvoja 1850 - 1914 s posebnim poudarkom na Hribarjevi dobi, Zgodovina Ljubljani (Prispevki ze monografijo), Gradivo s posvnovanja o zgodovini Ljubljane (16. in 17. lov, H83) Kronika, Ljubljana II984;stran 212 do ?44,- 2 Marjan Drni^vSek Prikaz gradiva mestne občine ljubljanski za regisiraiumo obdobje 1 898 ■ 1930 na primeru leta 1901, Arhivi, leinik II, Številka i --2, Ljubljana 1979,str. 5° dc 64 - 3 Ivan Hribar Moji spomini, 1. d*l. izbral in uredil Vasilij Melik, Slovenska malica, Ljubljana 198- ,- 4 Marija Lah, Borba ljubljanske občine zi slovensko urado-vanje Kronika, leinik V številka 3, Ljubljana 1957. sir 135 -B6,- 5 Vlado Valcnčič, O ljubljanskih stavbnih redili. Kronika, Številka 15, Ljubljana 1967 str. 35 -45,6 Vljdo Valjncič, Prvi ljubljanski regulacijski načri, Kronika, Številk? 15. Ljubljana 1967, st(. 74 -83,7 Sergij Vilfan- Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zlor:ia stare Jugoslavije, Slovenska matica, Ljubliana 961 .8 Občinski red in občinski volilni red za deželno stofno mesto Ljubljano, 5. avgust 18P7, Deželni zakonik 1887, it 20.9 Zapiski sej ljubljanskega občinskega svela a) Zfiodovinski ariliv Ljubljana (ZAL), Ljubljana (L.) Ko-ujks (Cod.) 111/45, lete 1895; bj ZAL, L., Cod. 111/46,47, leto 1896; e) ZAL L , Cotr. 111/48,49, leto 1897; 0) ZAL, L Cod. III. 5 J,51,52,leto 1878; e) ZAL L., Cod.111/53 54.1ctol8J9; t) IAL L, Cod. 111/55,56 ciolVOO,- 10 Gradivo ljubljanske mestne rt bistra t ure (Rej. I) 1) ZAL, L R«g. 1/1005; b) ZAL, L,, Re- 1,1006 e) ZAL , L.. Reg. 1/1038; d) ZAL, L Rc-;. 1/1055, - 11 Opomba uvtorja: Članek je prirejen dc? diplomske nalogi- z nasiovom Normativ na dejavnost Ijubljanskege občinskega sveta od 1. 1895 do 1990, ki sem jo pripravil pod mcnioistvom akad prof. dr. Scrcija Vilfana na Pravni fakulieti v Ljubljani leta 1989. Gradivo sem nakl v Zgodovinskem ailiivu Ljubljana Najpicj scni pregledal zapisnike sej ljubljanskega občinskega svela 'rokopisne knjige - kodeks III), nato pa 5c spisovno gradivo ljubljanske mestne regisli-ature. Norme, s spisi povezanimi z njimi, niso zorane skupaj, temveč so razvričene v fascikli1! po '-nevi. iskanje jc bilo ležavno, ker so občinski uridniki marsikaj odlolili v spis nedosledno odroma po kljunu, ki gu nc ugotovimo vedno prvi Hip. Skoraj cclotno snov sem kljub 'emu naSel. največ veradivu "občinske Eadeve -normalije" in "policijskc zadeve normalije' Za vsako normo sem posebej oodelal gradivo iz zapisnikov in posebej iz spisov, Poiskal sem ludi besedilo nonnc. Včasih besedila vsebujejo že zapisniki sej ubčinskega svela tpisana.pa tudi tiskana). nekaiera sem naSel med spisovnim gradivom, ostala hrani knjižnic» ZAL. Vse Tri sestavine sem nato primerjalno obdelal in sintezo preusiavil v svojem delu V normai'vno dejavnost sem Štel tako izdajanje nevih norr.i kot tudi sprcincinbe že obstoje čili (npr. spremembe celih norm, dc lov, posameznih parag.afov. stilistične spicmc-nbc). ZUSAMMENFASSUNG Nnm.ative Tätigkeit des Laibacher Gemeinderates von 1S95 bis IvOO Marko Kambič Für die von nur behandelle Zeit, ist eseharakterlslisch, uaß senr viele Normen erlassen wurden. Einerseits ist das aufs Erdbeben in Ljubljana zu rück zu fuhren, denn man mußte die Stadt doch wieder iu Ordnung bringen, und andererseits verwirklichte dinamiseher Bürgermeister Dr, Ivan llnbar in ersten Jahren seiner Funktion mit Begeisterung seine Ideen hinsiehtheh der Ordnung des Lebens in Ljubliana. Im Jahre 1695 erließ der Gemeinderat keine Verordnung. Er war vollständig dainil beschäftigt, die Folgen des Erubebens zu bjseitben und den Betroffenen Hilfe zu leisten. Im Jahre iE96 wurden aber selion sieben Verordnungen erlassen, im Jahre 1P9S sogar vierzehn, womit diese Täl:gkeit den Höhepunkl erre-clne. Im Jahre 1899 isl die Zahl auf fünf und im Jahre 1900 auf vier gesunken Das Ilauptgewichl der Fachtätigkcit im Normcngc bungsprozeß lag an Magistratbeimtcp (z. B, am Sta'Jt-polizeikomniissar), weil nicht jeder Genieiuderal notwendige Rcchtskenntnissc besaß. Ttotzdun erledigte der Gemeinde rat eine umfangreiche und anspruchsvolle Arbeit, In einigen Jahren reihte er Ljubljana unter die Städte mit modernen, gut entworfenen Reihtrverord-nungei1 ein. Die Gemeinderale wirkten eingenommen und verantwortungsvoll im verordungsgebenden Prozeß mit Sie selbst ließen sieh nicht in umfangreiche faehlich anspruchsvolle Angelegenheiten ein. Sie überließen sie den Beamlen mil guten rechlhchetj Kenninissen, Da sie aber erfah.-en waren und viel wußten, lührlen sie im allgemeinen das Verfahren und faüten Entsehlüss* betreffend das Schicksal einer Norme, Es ist interessant, daß die längsten Debatten im Gemeindeausschuß über ziemlich unwichtige Angelegenheiten geführt wurdc:i. Sie waren sehr empfindlich, wenn es um finanzielle Fragen ging, und inbesondere, wenn durch eine Verordnung Ginwohnet verpflichtet wurden, irgendwelche Gebühr ARUIVl XII 1989 39 zu zahlen. Hie und da waren in Debatten auch parteisüchtige Meinungsverschiedenheiten zu spüren, die aber nielit auf die verordmnigsgebende Tätigkeit wirkten. Die Gemeinderate zeigten nämlich eine hohe Ebene von keehtsb^wußtsein. Sie erließen keine unnötige Ver-rodmmgen, sie paßten darauf, keine momentane, vq-riibergehende ErscheinuLigen zu normieren. Sie Heften sich in keine theoretische Überlegungen ein, es interes sierten sie vor allem tatsächliche, praktische Seiten der Verordnungen und ihre Folgeii. In verhältnismäßig kurzer Zeit regelte der Genieinderat ahe Grnndbereiehe des Lebens in Ljnbljana (siehe die Obersieht in der Aufsatzbeilage). 72j-, om rtrttor öm {tjrf itjcjtt' H \ ww > " * ^ V y/Aip/xt „.fhtmJ .^ithi. }rj:r,ß/,J, o.yix-'Ktu"^ pomembnejše gradivo v domačih in tujih arli ivi h Pismo Krištofa ünßnada barona Žovncškegii ü: leta 1561 Ema Umek Pr pregledovanju in evidentiranju arhivskega gradila za zgodovino Slovencev, ki ga je opravljal Arhiv SR Slovenije v Madžarskem driavn-m arhivu v Budimpešti, sem v fondu družine Batthyany1 onazila tudi piorno, ki gaje napisal Krištof baron Unpnaa v Varazdinu 2, oktobra 1561 Krištofu Batthyanyju Pismo objavljam, ker je zanimiv dokument, saj osvetljuje sina podpornika protci tantskega tiska Ivana Unyiada, in v ielji. da bi njegove jezikovno analizo in oceno dali raziskovalci jezikovnega podrooja. Magnificc Domine, Aimcc et vieine Nobis Honoratus Silutem et sinceram nostri conim ... (?) .v/aša/ . m/ilcst/. Uteh C) piezmo waze mizino, Ad er v/aša/. M/ilost/ Azadar.ye nowyne od .v/a*e/ . m/ilosti/. zadobro pieznio zaeh zna v/aša/ m/ibst/. da mi yoi tyh tukwyh werlblow, v kyii lihze (?) tak^we nowine mogli nayü nimamo zoch zrno mi yoš mladi A A nowy gozpfxlar, A v wa//e .m/ilosti,, A druge goz-pede A zuzcdowna//yh toze more naliayte kako E ztare g/ospc/dc A gozpodarow. A mi che za doma nymamo, tako moramo pri wa? ztaroy g/ospo/di A zuzedi najyh i mati. Za Maximilian u/Ja krata imo ne znamo v/aši/. m/ilo sti/. pizatí mogo íztino kada se bi/e pocnela zmerth vbo:hw i/ttino uaye tako bilo reclino dache nega zwyth-lozth prc-d zmerthyom vgnadah (V) poyti zteti da y wre(7) kako g/opos/din Bog na milo/cbw obiem zwoye hoiynye ter zmierth ¿ta tako ym zada nyma nyega z Vgar.aüah (?) do/a/.tya. Zakrapa zy Krain, liogh zr.a da zada /to niye ka kowyh godine ryb Dude do/la te zmo wze zna/om goz-podom A prietlmi A zuzedmi dilili a da zeda nymamo nyednoga krapa ny star manye Kakonam naynerwe pnde takow kraph tukcche nega .v/aši/. m/ilosti/. pozlati, A koh bizmo mi owde nebili oztawily zmo na/yin dugo w nykom da ga .v/aši/. m/ilosti/ poflw. A v wcchcm Hodierno ,v/aii/. m/ilosti/. zlu/iti wzakom priatel-ztliwom A dobrym zuzeezhthwom A. Bogh wam v/e zeli D&tuset Wara/d.2 octobr. 1561. Cliristopkorus Ungnad, Uber Baro in Sonneek etc.2 OPOMBE 1 Madžarski državii arhiv, Bidimpei!: fMlhyany csalad lcv'ltfc III, 50766 -5U800 (Kopija v Arhivi- SR Slovjm- jei 2 Pil transliicrac.ji i^m prtčrkovala znake. / v č-ko z v Črko š in y v črko y S tremi pikami je oz: lačno besedilo, ki pa nisem 'ogla pr-brati, vpraiaj v oklepaju pa pomeni, daje lfindiiMacijo dvomljiva, 7 ■jglalimi oklepajem pa je označeno dodane besedilo. Pi.mo je napisano « irniloir v latinski pisavi. 1351 ARHIVI XII 1989 Jože Plečnik v fonr h Arhiva glavnega mesta Prape Jiri Kudela Pri urejevanju nekaterih doslej iiccvid en ti ranili aihiv-skih fondov, ki jih hiani Arhiv glavnega mesta Prage, se je avtor pričujočega prispevka ukvarjal tudi 7. gradivom i/ praških rimskokatoliških župnij. V razmeroma obsežnem fondu župnijskega urada pri cerkvi Najsvetejšega srca Jezusovega v današiril praški četrti Vinohradj- (Propa 3} je bilo najdemo doslej neznano gradivo, ki se nanaša na gradnjo tamkajšnje cerkve Osvetljuje okoliščine v ¿vezi z nastajanjem enega injponieinbneišiii in najbolj znanih spomenikov moderne arhitekture v glavnem mestu češkos'ovašKC in odpira boljši poeled na "sestran-sko dejavnost Jožeta Plečnika v Praji, arhitekta te ccrk ve Ideja za giadijo drugr farne cerkve (.prvo je bila cerkev sv. Ltidnule, delo J Mockerja iz let 1888-1893) na takratnih Kraljevih Virohradnih se je porodila že leta 190«., ko je bilo pridobljeno zemljišče na trgu kralja Jurija Pode^radskega. Od leta 191^ je tu že obstajala druga župnijska uprava, ki je začasno uporabljala šolsko kapelo sv. Alojzija na istem trgu. Ustanovljeno je biio tudi cerkveno društvo, ki je lahko it-lc po končani vojni in nastanku samostojne ČcSkosIcraške repub'ike razvilo konkretno dejavnost, ki je bila usmiljena h gradnj. nc ve, d olgo časa že potrebne farne cerkve Spomladi 1914 ;e novo ustanovljeno Društvo za izgradnjo druge farne cerkve na Vinohradih (dalje Društvo) razpisalo javni natečaj z nagradami. Prijavljenih je bilo več kot 30 aihite-kukih esnutkev. Med njimi so vidno izstopali učenci Jožeta Plečnika, ki so dobili tudi glavne nagrade 1. nagrado Jindricii Merganc, II. nagrado Alois Mezera Prikima so bila deležna tudr dela Otta Rothmayeija. Karla in Alcisa Me te lak a. 2e v času natečaja so ti Plečnikovi učenci op^zariali Društvo, naj se v tej svoji nalogi obme na samega Jožeta Plečnika, vendar je ta ponudbo nrjprej (1919) zavrni' in priporočil dela svojili učencev. Po končanem natečaju se je torci Društvo odločilo, aa uresniči prvonagrajeni Meraančcv načrt. Zaradi nerazčiščenih pravnih zahtev, ki jih je imelo Društvo do zem-"išča na trgu kralja Jurija, reforme v upravi mesta Prage (sestavljanje t. i, Velike Prage, v kateri je iz prej samostojnega mesta Kraljevi Vinohn>dy bila oblikovana ena izmed praških četrti) in nt nazadnje tudi zradi povečanih finančnih zahtevkov za načrtovano stavbo je bila gradnja v teh letih odložena. Leta 1921 seje končnolotil projekta, ki bi bil v skladu s predstavami Društva, z visokimi umetniškimi postavkami in seveda tudi z bolj omejenimi finančnimi možnostmi, sam Ježe Plečnik V tistem času je bilo točno 'zmed mnogih de! ki so ga v Pragi čakaia. Od leia ln20 je bil namreč uradni arhitekt Praškega gradu; stavba naj bi postala zares reprezentativna rezldencr predsednika nove republike Delo na načrtu za novo cerkev ga je prevzelo in počasi se jc vanj ^ares poglobil. Leta 1924 je oddal Plečnik Društvu svoj prvi osnutek ki je imel močno poudaijene antične prvine. Za ta osnutek je bilo tipično zunanje dvoredje stolpov okoli fasade in zvonik v sulu italijanske kampmile. Načrt, ki je bil splošno sprejet in ga je odobril tudi konzistorij. pa se zaradi velikih stroškov ni mogel realizirati. Leto pozneje (1925) ie zato Plečnik izdelal nov osnutek opustil je v ujem izrazito zunanje pompoznosti pri stavbi in se osredinil predvsem na simboliko cerkve. Vendar tudi ta osnutek ni mogel biti zaradi finančnih razlo gov sprejet. Na odobravanje brez pridržkev je naletel šele tretji načrt iz leia 1927, po katerem jc bila stavba zasnovana v taki obiiki, kakršno poznamo dares - na moč originalna tako v konstrukciji (mogočen zvonik v širini celotne stavbe za prezbiterijeni) kakor tudi pc svojem zunanjem in notranjem ndezu, enako v detajlih, ki v izraziti meri potijujejo Plečnikovo mojstrstvo. Koje bil osnutek sprejet, jc Plečnik izdelal končni projekt (1928). Stavba je bila dokončana v začetku leta 1932. Ze pri sodobnikih je biia visoko ocenjena, v takratni kritiki pa sprejeta zvečine z navdušenjem Poleg dokumentov, ki so v zvezi s tennično izvedbo stavbe finančnimi vprašanji ipd.,'je bil najden v gradivu župnijskega urada tudi skupek doslej neznanih pisem Jožeta Flečnika. V celoti cre za 199 pisem, kartic, nekaj fotografij oz. manjših skic z noticami in komentarji, ki jih jc Plečnik pošiljal v Prago nadikofijskemu notarju in kaplanu Alcxandru Titlu. enemu izmed glavnih članov Društva, s katerim je Plečnika vezalo prijateljstvo Samo prva tri pisma so naslovljeni, na prvega predsednika Društva, na župnika Frantiika Skarde. Razen te^a je v tej zbirki Še nekaj p:sem> katerih naslovnik ni Titi, vsebina vseh pa je povezana s Plečnikovim dcom Se posebej je treba omeniti osebno pismo prvega češkoslovaškega predsednika T. G. Masaryka, naslovljenega Plečniku Vri navedeni pisni dokumenti so Tarvrščeni po kronološkem redu in označeni s tekočini številkami, v arhivu pa so sp.-avijeni pod sigi.aturo 1 F/3 Celotna korespondenca sodi v leta 1918 - 1947. Pisma so zvečine napisana v češčini (z napakami), v manj pnmtrih v slovenščini in le izjemoma v nemščini Pogoste so korrbi-nae je prvih dveh, manj pa vseh treh jezikov. Posamično se pojavlja tudi latinščina. V prevhdujoči večini gre za pisma (za pisane liste) pred razglednicam: in dopisnicami. Korespondenca jc zložena takole. 1918-2 kosa (š*, 1 -2) 1919- 1 kos (št. 3) 1921 - 2kosa(št d - 5) 1922 - 5 kosov(št.6 - 1P) 1923 -2kosa(it 11-12) 42 ARHIVI XII 1989 DA prcjekia Joícta Plečnika ti'/orea in cerkve za inpnij. jki mad Najsvetejšega srca Jezusovega v praški četrti Vir,o]ir?iiy izleta 1921, Arlii v glavnega nicstj l^age »Trr>TTff™ ijü^ac □ [nnnnn, l Mt. -- lltlf ■ ■N ■uunu"1 □ -nuannníil iiuiinnriul liipnnuiux [T1!! ÜTnF'T ffi ¡1 o n □ [J * n n Edef'C-ríwífíJK^i^l jfje:Vf ¿5 jTS. -«t^É^T -.if'—«-ÍÍ ■ Áll -t. - rf^í". . Ct./íi1 .' » ly^t, --- fftlMftfa tJT? /i.. . jA ¿i £¿J píj,(. 'Av^r, i ^ix ■' - v-'" jgjn Vjí- 'v «t .»»-rí^a tíTifa_ 5 TÍ f¿ ¿J-UImí A ^¿JSrv^v/'-.Cí •/:.■- .IftíS,h5í;p¿2Wi se komplctiralo lepo kos za kosom. Prilagam Vam pismo n. p. Cc ga boste spravili v arhiv, bo tam gotovo bolje shranjene- km pn meni - cigani1,. Prosim vas, sporočite gospodom liturgoin, da jim aa-jem prav; Kristus je Bog, Bog je ustvaril angele. To so njegovi sli — zato so krilati - Jaz pa sem si predstavljal, kaKo sina Božjega, i e. srce božje nesejo sli od Boga — angeli! - nam ubogim človečkom v vestlje - kriia so za lezusom, ne iz Jezusa. To pismo /rdelim svoje pripombe:/ katerega sodba Vas preseneča, me nikakor ni presenetilo. ImeJ sem ne enkiat priložnost slišati. Kake se tam misli in /:ne:/ domisli. Če sem opozarjal n& to, se jc reklo, da sem predrzen in neobziren — G. Krcupa mi jc danes poslal fotografijo oMaija — na prvi poijed obBtavua zadeva?! Zdi se, «a tisti material aeluje lepe, Ali te figurei Zelo imam raa g. kipaija, le ko bi ne imel "asistentk" - Hude je te! V vsakem primeru bc nujno, da si poisietc in naročite žirijo dveh umetnikov — vendar rahločutnih in stvarnih. Da; Bog pravega razuma in pravih odločitev - Pišem to seveda le Vam ir za Vas! Kar bom mogel, Vam bom go tovo naredil - Kar najbolj raznolikih lučic mora biti tain, da bo kar "mežikalo'" - Na četrti strani svečnikov, ki ne bo okiašcnas kamenčki,bi bLIa vtisnjena imena de-natotjev. Da bi bil zduj pri Vas zelo koristen, vem - vem pa tudi, da je spet velika sreča, da iaz, copata, tam nisem zra ven. — P.P sem hotei pisati kako si cerkev v velemestu 44 ARHIVI KI«989 predstavljam - kak in? težave so se na Vinohradih nakn-pičile -in da nisem Bogu za to dovoij hvaležen kerseje to tako končajo — Er "erstünde mich doch nicht Prosim, ne zamerite mi ker Vam tako trfrasto pišem in rišem tako povrino Verjemite mi 7 leti plahni potrpežljivost pa ta šola me kar dosti muči, Zelo me je razveselUo Vaše današnje pismo Bodite vesel / Bo« ima vesele ljudi rad:/ in neutrudljiv in končno brezobziren — Največja kreposlje v današnji dnbi den Lentcn für 6ute Zwecke das Geld abzuknöpfen; Enkrat če boste imeli tega preveč — se DdpravUe in pridite k meni za nekaj dni, stanovanje in ostaio - če bo Bog dal bo tukaj. Imam tudi neumnega "psička", k. mu je ime Si /ko. Pa okolica je tu lepa. pojdemo malo naokoli brez večj:ga premišljevanja. Bog z Vami. Poljubljam vam roko Vaš Plečnik g, 11.32 SpoSlijiv pozdrav vele cenjenemu g. župniku OPOMBA PREVAJALKE Plečnikovo v čeSčini napisano pismo je kombinirano tudi iz replik v siover.Sčini in nemščini. V slovenski pre vodni inačici ohranjamo v besedilu oba nemška stavka neprevedena, medtem ko so Plečinikovr slovenske sti-lizaeije vkemnonirane tako, kaitor jih je avtor sam vgradil v svoje pismo — ločene so bodisi s pomiSljnjem, ripr moja dragolenii dušica, vstavljene v značilen oklepaj / Bog i-na verele ljudi rad:/ ali pa brez posebnih označitev sledijo češkemu stavku, npr Poljubljam Vam roko. Kot je omenjal avtor članka dr. J. Kudela, so v Plečnikovem češkem tekstu napake (pravopisne, skladenjske in leksikalnosemantične). "Frfiasto" pisanje, kakor je arhitekt Jože Plečnik označil sam sebe v svojem pismu, se najbolj kaže v pogostih ponuSljajih. kijih oliranjamo tudi v slovenskem prevodu. Fostavljanje ločil, kije pomenska operacija, bi bilo pose ca nje v avtorjevo besedilo. Kljub temu se na nekaterih mestih "urejinju" ni bilo mogoče iizogn ti v skladu s staiiščnostjo prevajalea. Taku kot vsak prevou je kajpada tudi Plečnikovo pismo v slovenščini. ena od možnih interpretacij Dr. France Prešeren v arh.vskem grad.ru Zgodovinskega arh* a L ubLana Vinke Demšar Ko sem oren leti pregledoval repertorije k spisom ljubljanske mestne uprave v prvi polovici 19 stoletja, sem pogosto naletel na priimka Prcsern in Prešeren. To mi je ostalo v spominu in ko sem letos izvedel, da bo na arhivskem srečanju ena od tem tudi o Francetu Prešernu, serr. se brez oklevanja odločil, da vam predstavim, kaj vse imamo o tem našem, jio djhu velikem mežu. v našem arhivu. Kako pa je z gradivom o Prešernu v našem arhivu v tesnici, bom poizkušal predstaviti v krajšem prispevku. Zgodovinski arhiv Ljubljana v precejšnji meri pokriva območje, kjer je rrarcc PreSeren preživel večino svojega življenja, razen študijskdi let na Dunaju. Njegovih rojstnih oziroma krstnih podatkov pri nas ni, ker tovrst ne matične knjige hranijo drugi Prav tako pri nas ni nobenih knjig in spisov o obiskovanju osnovne šole (termin nt najbolj ustrezen), ne na Gorenjskem ne na Dolenjske 111. Zgodovinski arhiv Ljubljana hrani obsežen fond Splošna mestna registratura Ljubljana. Časovni obseg fonda je od leta 1do 1945. Za ves ta čas obstaia k fondu dolga serija delovodnikov in mueksov oziroma repertorijev Indekse, kasneje imenovane repertorije, sem pod črko "P" pregledoval vse od leta 1 gOO dc leta lg53. Omeniti moram, da so repertoriji vodeni sicer abc-ced.no, vendar ne po strogi abeceo- V teb letih se Prešerni omenjajo kar tridesetkrat, France PreSeren pa osemnajstkjat. Venaai je ob imenu in priimku še kakšno geslo oziroma beseaa.ki pove, da je bito tedaj v Ljubljani ali okolici več ljudi s takim imenom in priimkom 1 ako spoznamo Frar.ceta Pnšema leta 1837 - imel je hišo na Ne mike m trgu fDeutscher Platz) 203 v Ljubljani. Prosil je za ljubljansko meščanstvo in ga tudi dobil, ko je pla čal pristojbino za meščanstvo. Drugič srečamo Franceta Prešerna, ko plačuje varScino za najemnino. Tretjemu Francetu Prešernu delijo kmetijo leta 18401. Neki Fran ce Prešeren se je želel let: 1 fe4B odseliti v Trst in je do voljenje za to tudi dobil.2 Toda, že vsak osnovnošolec pri nas bo vedel, da tc ni naš Pesnik in doktor. V nekateri!) primerih, ko bi utigndo iti za našega "pravega" Prešerna, pa je vpis v delo vodnik (Gestions Protokoli) zelo pomanjkljiv, zlasti pogosto manjka oznaka., kani je bil spis odložen. Prv pravi podatek dobimo v tem fondu šele nekaj let po Prešernovi smrti. Ana Jelovšekje 10. maja 1851 prosila magistrat v Ljubljani za enkratno ponoč za vzdrževanje svojih oziroma Prešernovih otrok Emestine in Franca (Jlousehek Anna bittet im jine auserordentliche Aushiifc zur Erhaltiing der Kinder Emestine und Fra.iz Preschern). Dva dni po prejetju je magisrat odstopil spis Slu venskemu društvu. To pa je še isti mesec, 30. maja 1ES-1 odgovorilo in poslalo za potrebe obeh otrok 24 goldinarjev Magistrat jih je Se isti dan poslal Primožu I Iida verniku, varuhu c me njenih o t.ok. Spisov o tem pa ni več v našem nrliivu. Zgorn,i podatki so razvidni iz delovodruka za to leto. Več o Francetu Prešernu dohimo v fondu Klasična gimnazija v Ljubljani. Prvi Smjmerm v tem fondu so iz leta 1777.' V okviru gimnazije je bil tudi licej, taKo daje bilo pod eno |ip ravo več smer oziroma razredov. Zato je A.RHIVI XII 1989 45 tudi Sola večkrat spreminjala svoje ime. Po zakonu iz leta 1802 se je šolsko Setr pnčenjaio v začetku no.smbra. Učenci so imeli na gimnaziji v zimskem času pouk od os-mili do desetih dopoldne in od pol treh do po1 petih popoldne. V letnem semestru so imeli dopoldansk. pook oh enakih urah, popoldne pa od treh do petih. Na dnn torej štiri ure. Za čas Prešernovega šolanja v Ljubljani so ohranjeni predmetniki in urniki, tudi katalogi za vsak semester posebej. Iz teh in drugih virov fonda spoznamo tinti vsl-profesorje tedanje gimnazije, k; se je ureadno imenovala Cesarsko--kraljeva akademska gimnazija (K. K. Akaue-misehes Gymnasium zu Liibadi). Zanimivo je, da so bili v glavnem vsi profesorji domačni (Selca, Poljane, Skofja Loka, Mengeš, Slavi na Idrija). Le za grščino je bil profesor z Bavarske in za grški stil s HrvaŠke. Kogar bi kaj več zanimale razmere in Prešernova druščina na tej šoli, bi lahko iz tega vira dobil veliko podatkov kaj je mladi Preiereu tedaj "vdihaval" v Ljubljani. Spisovnega gradiva, zlasti za leta 1814 do 1820.seje ohrando zelo veliko, Iz njega spoznamo, da je tedaj gimnazija veljala za odlično, saj je bil pritLSk na to šolo glede števila učencev prevelik in so morali nčence zavračati pri vpisovanji i. Ljubljanska gimnazija je bila tedaj vodilna v ožjem notranjeavstrijskem prostoru. Nanjo so se obračale po nasvete sosednje gimnazije kot ;z Gorice, Kamnika, Novega mesta, Kranja in Istre. Gubemij v Ljnbljani je 5. juiija 1817 objavil, da bo ljubljanska gimnazija sprejemala le učence iz ljubljanskega okrožja in da je že teh preveč. Kljub temu so bile še izjeme, tako da tudi še kasneje srečujemo na njej učence izraznih sosednjih dežel, zlasti iz Trsta, Goriee in Novega mesta. Kot nobena Sola, tudi ta ni bila idealna: Kot zanimivost naj navedem, da je 26. avgusta 1818 piefekt gimnazije Francc llladnik dobil štiri strani dolg tekst o moralnem stanju učencev na njej. Poimensko so navedeni nekateri najbolj problematični ucenei. Zapisana je tudi giavna napaka vseh učencev: nemirno obnašanje v šoli in pogost izostanek pri sveti maši ("unruhigen betragens In der Schule und wegen häufiger: Ausbleibens von der heiligen Messe als Sittenloss anerkant und dass die Ursachen des Ausbleibens aus oer Kirche erhoben wurde").5 V okviru gimnazije in liceja so bili po odhodu Francozov gramatikalni rar re d i (od 1 -4), human isti k a (1 2), teologija (1-4), čisto cerkveno prave (blossen Kir-chenreeht), filozofija (i 2), kirurgija m babištvo.6 Prešeren se je vpisal v pnri gramatikalni razicd leia 1813. Skupno je bilo šestinsedemdeset učencev Odteka jih je plačevalo šolnino samo oseminštirideset- drugi sc bili zaradi revščine (Armntli) šolnine oproščeni. Šolnine so hili oproščeni tudi učenci ki so bili brez vsakega premoženja in zelo nadarjeni (Wise) in pa otroci revnih upokojencev ali brezposelnih uradnikov in dnevničarjev (Tagliihner). Šolnino so plačevali za koledarsko leto, vsak mesec en frank skupno torej deset frankov. Prešeren je bil vsa kasnejša ieta oproščen šolnine zaradi odličnega uspeha. Leta I8!4 sta bila na gimnazij, in lieeju kor gimnazijski prcfeKt Fi^inc Hladnik, direktor pn^urij Zupane. Vseh proiesDijev je bilo sedemnajst, nekako polovica na g-mnaziji, druga polovica pa na liceju. Spz 16. in 17 stoletja sem naSe! tudi naslednje: v rokopisno knjigo COD 1/48 zapisniki mestnega sveta iz leta 1691 -je na 75 prazno stran arhivar Vladislav Fabjančič v letih 1941—1945 z rdečim črnilom napisal: "Manj strašna noč je v črne .zemlje krili, kot so poa svetlim sončen: sužni dnovi. Prešeren" OPOMB ti Vse spodaj navedeno jc v Zgodovinskem arliivu Ljubljana, ra zen. Če ni drugače navedeno 1 Mevlc Ljubljana. Indeks in delovodniki, LJU 2/1, Rope, lonum 1837-li84o, Slev. 17,2 Mcilo Ljubljana, tndeksi in delovodniki. Lili 2/1, R:pcr torium 1847-195?. iluv. 16 3 Mesio Ljubljana. Indeksi in dc'ovodniki, LJU 2/1, Ges-lions Protokoli des k. k. Magistralcs der Ur iplsladl Laibach, 1851,i:ev. 2553, 2820 - 4 Klasična gimnazija Ljubljana (nadalj-; KG L), LJU 18-i.ak-cosijski fond 1. Škatla (nadalje i.) 52,5 tslo kol 4,6 KG L, i. <1,52.7 KG L, S. 52,8 KGL.š. 52, Tiskan seznani štipendij. Kurcndr N° 8674/ 2030,6 Avgi si 1816. - 9 KGL. š. 85, a. e 109. Selicucticnstuliljc različno zapisan, ladi Sclieidionsluhl.- 10 KGL. 5. 85, a. f 110.11 KuL, 5. 85, a. c. 11112 KGL. i. 85. a. c. 112.— 13 KG i, i. 85. a c. 113. 114 - 14 KGL. š. 35, a. e. 115,116. - 15 KGl š. 86, a. e 117 118.16 KGL š. 86. a. c. 119 120. -17 KG L, i. 79,a. c. 38,18 KGL, i. 79, a. c. 38, 39. - 19 KGL, i. 79, a c. 42. - 20 KGL. Š. 79. a. e. 43,48.49,21 Mesto Ljubljana, Slatisličnl popisi, LJU 2/19, Popis pre bivalsiva v Ljubljani 1830 in Indeksi k popisu. - 22 Avgust Žigon, Zapuščinski akl Prešernov, Krrn; 1904. Prvomajski leiaki iz NOB > arhivu Instituta za novefso zgodovino Marjeta Čampa Lcitaki spadajo med tako imenovani drobni tisk1 Mnogovrstni letaki z visoko naklado so imeli skupaj z ostalim t.skom pomembno propagandno funkcijo v narodnoosvobodilni b jrbi, saj radijske novice in drn^e komunikacije prebivalstvo niso bile sploSno dostopne Prvomajski letaki na svoj način nadaljujejo politično prakse prazničnih proglasov, ki jih pozna naše oelavsko gibanje med obema vojnama Seveda pa se je vsebina močno prilagodila vojnim razmeram: "Delovno ljudstvo vsega napndnega sveta slavi 1 naj To je največji in najpor.ie mbnejši pi aznik vsega soeijalno čute eega človeštva. Istočasno pa je tudi praznik slovenskega delavstva in delovnega Ijudstvj Takoj za tem sledija vojaSki in politični imperativi, kijih postavlja narodnoosvobodilni boj: vključevanje v slovensko partizansko vojsko, v OF, skupni boj z os*altrri jugoslovanskimi ARHIVI Xll 19R9 47 naredi. Posebej sta poudarjena vloga in pomen Sovjetske zveze, seveda sc omenjajo tudi zahodni zavezniki. Včasih pride močneje do izraza direktivna komponenta tega tiska. V arhivu hranimo te letake v fasdklu X 1. maj 1943 Centralni Komite Komunistične partije Slovenije je iz dal prodaš "Slovenskemu narodu!" (3 izdaje 3 -4 str., eiklostil; oprema na naslovni strani rdeča zvezda). Naslovljen je bil delavcem, kmetom, delovnemu ljudstvu, partizanom, partizankam, komandirjem, komandantom in politkomisaijem V osrednjem delu prevladujejo mobilizacijski toni za vstep v slovensko partizansko vojsko in poudarjajo se vojaški uspehi Sovjetske zveze ter zaveznikov, pa 'uui jugoslovanskih partizanov pod Tito im vodstvom "... Okupaioiji skušajo mobilizirati slovenske može in lante za vzhodno fronto, slovenske delavce m kmete za dele po vojnih tovarnah.. Kmetje na; n: oddajajo pridelek okupatorjem ... Mladina naj vstopa v vrste narodncosvobodilnega boja '¿ene naj se združijo v vrstah OF Živelo bratstvo in sloga narodov Jugoslavije v borb? proti okupatorjem! Živela Sovjetska Zveza, velik zaščitnik malih in vseh zatiranih narodov! Živela angleško sovjetska - ameriška vojna zveza, živela enotnost svobodoljubnih sil vsega sveta v borbi proti kr/avemu fašizmu1" Pokrajinski odbor OF je 1943. leta napisal "Prvomajski propias Osvobodilne fronte delovnemu ljudstvi» in naroau Gorenjske in Slovenske Koroške" (2 izdaji, 1 str., eiklost'l), Nekaj poudarkov: ".., Veliko večino slovenskega naroda predstavljajo delavci, kmetje in delovno izobraženstvo. Zato mora biti in zato je prvi niaj, praznik delovnega ljudstva, tudi slovenski narodni praznik . jc tudi praznik vseh narodov sveta, k: sc z Sovjetsko Zvezo, Anglije in Amerike na čelu borijo za svojo svobedo. Prvi maj torej ni praznik miru, praznik borbe, je -." Seveda pa je dedan poziv za vstop v organizacijo OF in tudi v partizansko vojrko. 1 maj 1944 "Živel 1 maj!",jc naslov prazničnega proglasa, k: ga je izdai Centralni komite Komunistične partije Slovenije (1 izdpjí., 1 str., rdeče črke tiskarne "11—A' , 17. 4. 1944) Centralni kemite sc obrača na Slovence in Slovenke, borce, oficirje in politkomisaije, na delavski razred Slovenije, na kmete, inteligenco, obrtnike in mcšca-iie, na komuniste ... "DelavsKi razred Slovenije! V sveti domovinski Vojni p/o ti najhujšemu sovražniku demokracije si doprinesel velikanski delež. Pokazal si krasne primere svoje patnotične zavesti, nezdružljivo povezane s svojo oemokiatično in clovečanskc zavestjo ." To je gotovo lepe priznanje in zahvala slovenskemu delavcu. Nekateri proglasi so bolj kritični v tem oziru Razmnožen jc bil tudi letak Centramega komiteja Komunistične panije Jugoslavije (1 izdaja, 4 str., tisk): Narode m Jugoslavije Delavci, kmetje, delovno ljudstvo, rodoljubi naše domovine!" v uvodnem delu se ugo-tavlia, da so delavcem Jugoslavije dosedanje voiaškc in politične zmage prinesle vso demokratične praviee, ki jim v prihodnosti zagotavljajo vlego In mesto kakršne ga delavci zas'uŽijo. Nato sledijo zelo kritični toni: "... Na žalost mnogi izmed vas sc služijo okupatorju in njegovim pomaga če m, ko delajo v njegovih fabrikali, delavnicah in po poljih, ali se nahajajo celo v različnih ve'-jaških formacijah ... Delavci na delu v Nemčiji! Vi ste napravili največji greh nad delavskim razndom, nad svojim narodom in nad našimi velikimi zavezniki, a v prvi vrsti nad ZSSR ... V' ste zamenjali nemške delavec, da jili je Hitler lahko poslat na fronto- Rušite stroie in skladišča, vračajte se takoj v domovino! Stopajte v Narodno Osvobodilno Vojsko Jugoslavije in na delo za obnove naše domovine!" CK KPJ je prav tako ostro pezval še ¿c-iezn.čarje, rudarje, kmete ter vse delovno ljudstvo na okupiranem ozemlju, naj ne sodeluje z okupa'otjcm Glavni odbor Delavske enotnosti (Franc Leskošek, Tone Fajfar Frarce Svetek) je sestavil proglas "Slovcn skeniu delavstvu za 1 maj", (5 izdaj, 1 str., eiklostil; tisk: tiskarna 13—A 6.W0 izvodov, nat.snjcmii 26. 4. J J44)4 Ta letak kaže, da vključevanje delavcev v narodnoosvobodilni boj ni bilo vedno tako uspešno, kot so sí aktivisti želen: "... z vašim delom v okupatorjevi industriji si sovražnik podaljšuje življenje, z vašim deio:n se podaljšuje trpljenje slovenskega naroda... Pozivamo vas, da vsaj v zadnjih mesecih nastopite ket prav. Slovenci in zavedni proletaici... in zadnji opomin tistim delavcem, ki so se iz kakršnihkoli razlogov oali mobilizirati v izdajaisko Rupnikovo vojsko." Okrožna organizacija OF Kozje—Brežice je 1. maja 1°44 izdala poziv "Senovskim rudarjem!" (glej zbornik Krško skozi čas, 1977, str. 519). Četudi ne gre za pravi prvomajski ietak, ga delno citiram zaradi njegove vsebi ne: ...' Rudarji! Odbor Narodnoosvobodilne fronte, kot merodajna oblast na teritoriju Slovenije, vas je že večkrat opc zoril, da prenehate z. delom za okupatorja... Svoboda se ne daje, svoboda se jemlje Skrajni cas je, da prenehate s hlapčevsko službo 111 da izvršite naloge, katere postavlja pred vas Narodnoosvobodilna fronta . Organizirajte se po vseh obratih v oabore Delavske enotnosti!" 10 OF je 24. aprila 1944 v svojem prvomajskem letaku "Slovenci!" (4 izdaje, 1 str., eiklostil, tisk tiskarne 13--A) pozival k proslavljanju praznika z vso primerno svečanostjo, saj je slovensko delavstvo vneslo :>gronen delež v osvobodilno borbo: dokazalo je v najtežjem tre nutku zgodovine svojo ljubez.e" do naroda in surb za bodočnost za svobodo. UF je za 1. maj izdala tudi trosilni listič "Svobodaje blizu!" (2 str., rdeč tisk na rumenem papirju). Omenim naj dvoje zanimivih gesel: Sano narod, ki si nam reže svoj kruh, si tudi sam piše svoje postave! — Živeli enotni sindikati Jugoslavije! - Pokrajinsko povetjeništvo 1O0F za Gorenjsko je izdalo letak delavcem. kmetom, delovnim izobražencem, par tizanom in aktivisnm OF (Kranj, 3 izdaje, 1 str., eiklostil, na naslovni strani peterokraka zvezda s srpom in kladivom). Med prazničnim tekstom je tuoi poziv izobražencem Gorenjske: "... danes je prišel trenutek, ko mora tudi zaveden slovenski inteligent izpolniti svojo doižnos» ao domovine! Zato dvignite svoj glas proti sleparski, pustolovski propagandi Hitlerjevih belo in plavo-gardističnili gestapevskih agentov!" OF se podobno obrača tudi na kmeta: "Ne nasedajte llitleijevim agentom, ki poikušajo izrabljati vaša verska čustva in navezanost na zcmJjo, da bi vas pognali v boj proti lastnim bratom in proti R^eči armadi. ." Ohranjena sta prvomajska proglasa Okrožnega komiteja KPS za Notranjsko in Okrožnega odbora OF za Slo vensko Istro (prvomajske akcije). Lepo opremljen letak, 48 ARHIVI XII 1989 brez navedbe izdajatelja in razmnožen na opalog:afu (slovenska trobojnica, Triglav z zvezdo, morje, znak OF) pniiaSo navodilo praznik 1. maja naj se praznuje pod geslom "Vse za svobodo, bralstvo in mir! Tri letake so izdaie vojaške enote, med njimi tudi ^or-ei XXX- divizije C'Prvi maj", 2 str., ciklcstil). V poetičnem slogu so zapisal! "'Prvi maj je Tvoj dan, T; izgarani drvar, ki so Ti klanei in hlodi izpili kri... Tvoj Dnznikje dares, sključeni vipavski viničar, urbet so Ti uklonile brajde, prsti so Ti otrdeli od rovnice.." Omenjena je Sovjetska zveza in njena ilavna Rdeča armada: v SZ je za vse ljudi poskrbljeno, nt brezdoineev in sirot, za vsak jgai je dcvclj krulia. Pohvalit so tudi Angloamericane, saj so dobili od njih pomoč v orožju, obieki in zdravilih; zelo tgodno so ocenili tudi njihova uspešna bombardiranja Hitlerjeve evropske trdnjave. Preglas so zaključili zgcsii: Živela narodnoosvobodilna vojska Jigoslavijel Živel AVNOJ! Živel SNOS! 1. maj 194 S Tiskarna "TRILOF' je v dncli med 28. in 30. aprilom 1945 natisnila letak "1 maj naš državni praznik" (2 str., 1023 izvoda):5 ..."jugoslovanski r.arodi pivič v zgooo* vin1 praznujemo prvi maj kot svoj državni praznik... v vsen osvobojenih federalnih erotali prevzemajo oblast najširSe ljudske množice delaveev kmetov in delovnih izobražencev..." letak se zaključi s slavkonu "1. maj proslavlja ves slovenski nared pod vtisom silnih zmag Jugoslovanske armade." Okrožni odbor OP za Notranjsko Ribnica je izdal letak pod nasiovom: 'Živel 1. maj, nas državni praznik!" (1 str., ciklostil). Teksije pisan zelo čustveno: "Bratje, sest«!... Srca nam napolnjuje sreča in ponos, kajti bli ža se konee trpljenja naše izmučene domovine ... Svo*. boua, ki trka na vrata, nas bo nršla pripravljene. Poka žimo vsemu svetu da smo prav tako sposobni vladati sami sebi, kot smo bili sposobni osvoboditi svojo domovino! ...Naj živi prvi maj, dan bratstva delovnega ljudstva vsega sveta!" Letak zaključijo gesla s pozdravi Titu, Rdeči armadi. Naglo zaporedje vojaških in političnih dogodkov v aprilu in maju 1945 je prekomerno obremenjevalo tiskar je; zato niti ni čudno, da imamo v arhivu ohranjena le omenjena dva letaka.6 OPOMBL 1 Drobni tisk (letaki, plakati, vabila, koledarji, tiskovine i. dr.) jc zanimiv zaradi »voje sporočilnosti in delela, ki pa ima v pupagandi tako v prck-kiem kot tudi sedanjem času. lil nas so pisali o tej problematiki: lire da pilo. Stane tlerriik, Marjeta Mi-kuž,- 2 Karpo Godina jc med njimi izbi J nekaj primerkov za mednarodno razstavo v Berlinu lela 19B6,— 1 Jože KraJl. Partizanske tiskarne na Slovenske rt. [. knj.. Lj„ 1972 str. 137,4 Jože Kiatl, ibid., str. 14C 5 Jože kra I. Pari ižanske tiskarne na Slovenskem, III, knj. Lj.. 1976 str. 292,6 Se en prvomajski proglaj omenjam. Četudi jc izid le v časopisi!- Partizanski dnevnik je 1 maja 1945 (it 8'/) objavil "Pro glas narodem demokratične federativne Jugcslaviie za 1 maj" (podpisali so ga: Glavni odbor cnoinili sindikatov, NOF Srbije in Ilivaiskt. slovenski IOOF, NOF to sne In Ilcrc.-govine ter Makedonije in Cme gore, USAOJ in AI:ZJ). z prakse za prakso Vodnik po fondih in zbirkah arhiva - ob objavah vodki kov slovenskih arhivov v zadnjih desetih letih Joie Žontar OJ leta 1980 so Štirje arhivi v Sloveniji objavili vodnike po svojih fondih in zbirkah* Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Zgodovinski arhiv v Ptuju ter Zgc do vinski arhiv v Celju.1 Upoštevali smo tudi Publikacijo Pokrajinskega ariiiva v Novi Gorici 2, čeprav nima naslova vodnik, aritive pa smo navcdlL po časovnem zaporedju izida vodnikov. V tem obdobju smo dobili tudi skupen vodnik za vse arhive v Sloveniji, ki ga je izdala Zveza arhivskih delavcev Jugoslavije v seriji Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ (leia 1984. po stanju 31. 12 1974, urednik Peter Klas-nc). Delo na vodnikih v Sloveniji je pospešil sklep takratne Skupnosti arhivov pc katerem je bila prioritet na naloga arhivov v srednjeročnem obdobju 1981--I985 prav objava vodnikov po fondih in zbirkah. V tem prispevku želimo poieg prikaza stanja - po-'asniti nekatera vprašanja v zvezi z izdelavo vodnikov. Želeli bi da bi bil tudi osnova za razmislek kako bi v bodoče s ncnioejo računalnikov sproti dopolnjevali podatke, ki jih potrebujemo za' vodnik po fondih in zbirkah arhiva. Posebej se bomr nekoliko dali ustavili pri vprašanju predhodnikov današnjih vodnikov Potreba po objavljanju publikacij ki dajejo informa cijo o celotni vsebini gradiva drhiva in splošne orientacijo po njem (a" pa tudi za več arhivov skupaj) je dosti stara. Ze delo C i\. II. iiurki ariita Haupt- und Adressbuch der Deutschen Archive. L Tlieil: Handbuch, Leipzig 1887 navaja tudi nekaj arhivov Iz Kranjske in Štajerske Po vzoiu prakse v francoskih arhivih je arhivski svet na Dunaju na seji 18. aprila 1898 naročil izdelavo snmarnih tnventaijev za posamezne arhive in je kot prvi v seriji Inventare österreichischer staatlichen Archive fciel Inventar des Allgemeinen Archivs des k k Ministeriums des Inneren, Wien 1^09 (skupno 10 zvezkov, zadnji leta 1953) Skoraj istočasne so se pojavile pobude za objavo arhivskih katastrov (K Giannoni v Mitteilungen der III /Archivs-/ Sektion der k. k, Zentralkommission zur Erforschung unü Erhaltung der Kunst- und historischen Denkmale, Družba za novejšo avstrijsko zgodovino, Anton Meli na 6. zborovanju nemških arhivaijev na Dima-ji). Po Mellu je bil arhivski kataster vodnik pc arhivih neke dežele ki naj bi v strnjeni obliki nudu podaike o tem, kje se arhivsko gradivo hrani, kdo z njim razpolaga, v kakinem stanju je, pa tudi podatke o vsebini in času nastanka gradiva. K tem pobudam je veliko pripomoglo tudi vse boljše poznavanje mestnih, trških, občinskih, graščinskih m drugih privatnih ter župnijskih arhivov na podlagi obhodov, ki so jih opravljali v posameznih avstrijskih deželah (pc letu ICO). Leta lfl8"f je sprejela evidentiranje teli fondov v svoj program tudi III. (arhivski) sekcija Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike V času predvojne Jugoslavije se delo na pregledih arhivskih fondov in zbirk v Sloveniji žal ni nadaljevalo. Dotok vse večjih količin gradiva v arhive pc drugi svetovni vojni je terjal publikacije, ki hi na dovolj pregleden način dajale splošne informacijo o arhivskem gradivu v arhivih. Tako so pričeli arhivi — npr v Franciji leta 1953 — objavljati vodnike v današnjem pomenu besede,4 V Jugoslaviji je J al Arhivist tedaj že glasile Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, pobudo, da bi ustvarili centralni register inventafjev arliivov v državi in v obliki Dodatkov pričel leta 1954 objavljati splošne inventaije. Poudirjali so, da bi s tem ustvarili pregied nad tem, kje se posamezno arhivsko gradivo hrani ter olajšali de'o zgo-dcvinaijev.5 Kot dodatek k Arhivistu št 1 za leto 1955 je izšel tudi Splošni inventar državnega arhiva LR Slovenije v Ljubljani (po vsebini gre bolj za sezr.am fondov), kot dodatek k Arhivistu Št. 2 za leto 1956 pa pregled fondov Mestnega arhiva ljubljanskega (kot avtor pregleda se navaja Sergij VilTan). Čez nekaj let sta aha arhiva v samostojnih publikacijah objavila še splošni inventar, Mestni arhiv ob svoji 60 -letnici (Sergij Vilfan s sodelovanjem kolektiva ustanove, 1959), po tem vzoru pa naslednje leto Državni arhiv LRS, ofca pod imenom sploini pregled fondov.6 Da bi imeli celovit pregled nad arhivskimi fondi in zbirkami v Sloveniji, je I>uŠtvo arhivarjev Slovenije leta 1965 izdalo Še Vodnik po arhivih Slovenije (urednik Jože Žontar), ki tvori skupaj z omenjenima splošnima pregledoma celoto Priprava vodnika je močno pospešila nekatera osnovna urejevalna dela v arhivih, zato pa je trajala več kot tri leta 7 V tem času se je začelo razmišljati tudi že o vodniku po arhivih Jugoslavije.8 Vodniki pc fondih in zbirkah arhivov, na katere se nanaša ta prispevek, bolj ali manj upoštevajo načela za pri- 50 ARHIVI XII 1989 pravo vodnikov, o katerih je bilo govora na med11 aro d ni konferenci Okrogli mizi arhivov leta 1981 v Oslu, ter metodološke snicniicc. ki se nanašajo ua pripravo splošnih vodnikov nacionalnih arhivov (UNESCO, Pariz, 1983).9 Za pripravo serije vodnikov po fondih in zbirkah v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ so bila leta 1974 sprejeta osnovna pravila,10 za pripravo vodnikov v Sloveniji pa smo imeli le prispevek Maijana Drnovška (1980) 11 V splošnem se vsebina vodnikov po fondih ju zbirkah arhivov deli na 3 dele. na uvodna pogiavja, pregled arhivskih fondov in zhirk ter kazala. Uvodna poglavja morajo vsebovati liistoriat arhiva in njegovega gradiva, prikaz organiziranosti arhiva, navodila za uporabo vodnika ter pravila in možnosti glede uporabe arhivskega gradiva V publikaciji Pokrajinskega arhiva v Novi Ciorici pogrešamo pogiavje, posvečeno uporab: arhivskega gradiva, sicer pa obravnavani vodniki bolj ali manj upoštevajo vse omenjene dele Zgodovinski pregledi razvoja arhivov v uvodnih poglavjih vodnikov so precej izpopolnili naše pu znava nje preteklosti arhivov. Naj s tem v zvezi omenimo še druge prispevke s f*ga področja, ki so v zadnjem času izšli. To so prispevki s posvetovanja ob stoletnici Arhiva SR Slovenije (1988), prispevki, objavljeni ob raznih obletn eah regionalnih arhivov, prikazi arhivov v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, ki jo izdaja Zavod SR Slovenije za varstvo .laravue in kulturne dediščine in v podobni publikaciji Inštituta za zgodovino deJav-skega gibanja v Ljubljani ter prikazi arhivov v Luciklope diji Slovenije in Enciklopediji Jugoslavije 1 V vodniku se na liistoriat arhiva navezuje histonat gradiva, ki ga hrani arhiv. S i:m v zvezi je treba prikazati pravne in druge okoliščine, ki so vplivale na nastanek gradiva in ohranjenost gradiva. Koristno je opozoriti tudi na pomembnejše fonde od katerih se ni ohranilo ničesar. ali pa javno ni znano, kje bi to gradivo bilo (npr. od predvojnih političnih strank). Obravnavati je treba hadalje jezike in pisave. Opozoriti je treba na arhivske fonde in zbirke iz pristojnosti arhiva, ki so v dragih ustanevah (tudi na morebiti obstoječe dopolnilne mi-krotilme). Prikaz organiziranosti arhiva mora izhajati iz predpisov, ki urejajo dejamost arhrva, vključno t internimi akti, ki se nanašajo na njegovo de|avnost. Sled naj splošna bibliografija o arhivu, posebej pa še sezoanr njegovih publikacij. V navodilih za uporabo vodnika mora biti pojasnjen način iskanja arhivskega gradiva. Ker se mora pri tem raziskovalec najprej vprašati po ustvarjalcu gradiva, mora biti teJtišče razlage na ustvatjatcih, fondih In zbirkah, njihovi razvrstitvi v vodniku ter podatkih o gradivu, ki se pri fondih in zbirkah navajajo. Pojasnjeni morajo biti tudi strokovni pojmi, ki se uporabljajo v vodniku ter kratice. V poglavju o pravilih in možnostih glede uporaoe arhivskega gradiva moramo odgovoriti na vrsto vprašanj kot so dostopnost gradiva (ne le kot posledica zaupnosti gradiva, marveč tudi zaradi stanja urejenosti in materialnega stanja gradiva), usluge, ki jih nudi arhiv (dajanje in formacij o giadivu., možnosti, da se uporabnik posvetuje gl ;de teme, ki io preučuje, itd ), kakšni so predpisani po geji glede uporabe gradiva, tehnični pripomočki v zvezi z uporabo gradiva pogoji v zvež-.i z izposojo gradi-/a za razstave, organizacija uporabe ipd Pri Zgodovinskem arhivu Ljubljana se postavlja Se vprašanje, ali je mogoče na sedežu enote dobiti v uporabo gradivo z območja druge enote (npr. v Ljubljair gradijo iz enote za Dolenjsko in Delo krajino, ki ima sedež v Novem mestu). Nadalje me ra biti dodan seznam že objavljenih vodnikov in podobnih del, ki zajemajo celotno gradivo arhiva ali pa njegove večje dele. V zvezi s pravili o uporabi gradiva je treba po jasniti. da je izšel leta 1981 pravilnik o pogojih za uporabo arhivskega gradiva, da pa mora arhiv sam sprejeti še vrsto določil, ki st nanašajo na uporabe.13 V zadnjem času so arhivi prisiljeni vse bolj omejevati kopiranje arhivskega gradiva (predvsem zvezanega v knjige ler načrtov) zaradi Škode, ki pri tem nastaja. Končno je potrebno uporabniku svetovati tudi kako naj citira arhivsko gradivo v znanstvenih objavan. Osrednji del vodnika predstavlja pregled fondov in zbirk oziroma natančneje povedano - če izvzamemo zbirke — pregled giadiva posameznih ustvarjalcev in nji-hovili predhodnikov Kot smo že poudarili, moramo v arhivskem gradivu iskati podatke, ki jih potrebujemo, na podlagi ustvarjalcev grad'va. Zato nam mora dati vodnik direkten odgovor na vprašanje c gradivu ustvarjalca. Ker so arhivski Tondi včasih oblikovani na podlagi organizacijskih enot, ali ker vsebujejo včasih tudi drobce gradiva drugih ustvarjalcev, ali pa je gradivo enega ustvarjalca razdeljeno na več londov, je ireba v vodniku podatke preuredili lako, da bo skupai prikazano celotno gradivo enega ustvarjalca, oziroma drobci gradiva drugih ustvu, jalcev prikazani samostojno (na enak način kot fondi).1 Pri tem ne mislimo na gradivo, ki ga je ustvarjalec vključil v fond ob svojem delu (npr kot predpise). Prav tako je treba v vodniku ločeno prikazati gradivo posameznih ustvarjalcev, ki je bilo vključeno v sestavljeni fond. Pri posameznem fondu je treba navesti liistoriat ust-vaiialca, tehnične podatke, l.tcratnro o ustvarjalcu ter ouis vsebine. Glede lihtcriatov ustvarjalcev izstopata vodnika ptujskega ter celjskega arhiva. Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana ima navedeno nekaj zakonodaj;, ki se nanaša na ustanovitev, prenehanje in organizacijo irsUarjalcev, konkretne podatke pa le za šole. Zgodovina ustvarjalca mora biti novseni kratka. Vsebuje naj letnice ustanovitve, morebitne odprave oziroma prenehanja, preimenovanja, pristojnosti ipd Upoštevati je treba tudi prenose pomembnejših pcdročtj dejavnosti ali območij od enega ustvaijalca na drugega. Da nc bi pri istovrstnih ustvarjalcih (npr. občine, okraji, sodišča itd.) po nepotrebnem ponavljali istih podatkov, je priporočljivo v takih prime rih na začetku skupiue navesti skupne podatke. Tehnični podatki o fondu obsegajo mejne Ictuice gra diva, število tehmčnili enot. metražo gradiva, signatuio fonda ter popije in pripomočke za raziskavo arhivskega gradiva. V mejnih letnieah so zaobseženi tudi preuspisi. Včasili potrebujejo mejne letniee nekatera pojasnila. Kadar je npr. najstarejše gradivo ohr .iijeno v mlajšem prepisu, je potrebno opozoriti na to.1 Pogosto je za začetno obdobje, včasih pa tudi za kako vmesno oboo-bje, gr: divo v fondu zelo fragmentarno ohranjeno (ali pa ga za neko vmesno obdobje sploh ni). Za uporabnika je namreč zelo koristno, če ve, za kateri čas obstoji gradivo kontinuirano. Poleg običajnih tehničnih enot (Škatla, fascikel) se izražajo količine tudi v drugih enotah, kadar gre za speci fično gradivo (listine, fotogiafijc, karte, pečati, mikrofilmski posnetki itd.). Pri količinah, manjših od 0,1 tekočega metra, metraže ne navajamo. Če popisov in pripomočkov za raziskave arhivskega giadiva ni, navajamo ARHIVI Xil 19SU 51 prevzemne sezname (ni p? potrebno navajati spisovnih evidenc). Obravnavani vodniki sc izšli pred uskladitvijo naše terminologije z mednarodno. Zulo se omenjeni pojmi jporabijajo v različnih pomenili.16 Podobno se nava ja)o tehnični pedatki tndi pri zbirkah. Literatura, ki se nanaša na razvoj ustvaijalca služi le prvi orientaciji v zvezi z njegovim Iiistoriatom. Navaja se v skrajšani cbliki, kompletni naslov naj bo razviden iz seznama, na koncil prcgicua fouilov in zbirk Zelo koristen za uporabnika je opis vsebine fonda oziroma zliirkc Vsebina sc navaja v obliki oznake stmktiir niii delov (skupin gradiva, serij ipil.) s pomočjo gesel in skupin gesei ter časovnega obdobja, iz katerega so li deli. Pri fondih, ki so urejeni numerično oziroma kronološko, vsebina m razvidna \t nredilvc gradiva. Navajanje vsebine brez povezave ?, ureditvijo gradiva pa ni ustrezno. Pri taki uredilvl gradiva je pravima rešilev la, da sc pri historialn uslvanalca navede dovolj podrobno njegova pristojnost oziroma dejavnosl, lako da prikaz prislojnosli oziroma uejavnosli nadomešča opis vsebine. Podobno je pri privatnih tondih kjer je opis dejavnosti ustvarjalca temeljna informacija o gradivu. V primerih ko je del fonda v drugem arhivu ali pri drugem imeiniku, je Ireba opozoriti na lo. Včasih obšlo-jijt pomembni dopolnilni viri. Pri razvrščanju fondov in zbirk v vodniku se 111 Ireba sirogc držali sheme, ki sc uporablja npr, z: register fondov in zbirk, marveč je Ircba razvrelilcv čim bolj prilagoditi gradivu in potrebam uporabnikov. Prikazovanje fondov in zbirk po občinah, ki je bilo uporabljeno v vouni-ku Zgodovinskega arhiva Ljubljana, je imelo predvsem namen opozoriti odgovorne organe v občinah nagradiva z njihovega območja (kar je bilo seveda povezano s financiranjem arhivske dejavnosti), za uporabnike pa lahko taka razdeli lev predstavlja celo težave. Zadnji del vodnika je namenjen kazalom Ta naj ohsc-gajo imena usivaraleevl imena krajev ter gesla iz opisov vsebine z izjemo splošnih pojmov. OPOMBE 1 Vodnik po fondih Zgodovinske g; arhiva Ljubljana Ljubljana 1980, 38: str. (occna: Janez Ko. Arhivi IV, 3t l-2,Lju bljana 1981 , str. 185-186; p aročilo; Andrej Vovkc, Zgodovin ;ki Časopis 35,1981, str. 161), Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, ftibhkacija 2, Nova Gorica 1982, 123 sir. - Vodnik po fonuili ... zbirkah Zgodovinskega arhiva v Ptuju, Pluj 1985, 184 str VcJnili po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, 985, 243 str, (tccna. Urankn ŠuStar, Arhivi 711!, Si. 1-2, L u-bljana 1985,sir. 548-U9) - 2 Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkili v S1:RJ: SR Slovenija, Ueograd 1984, 637 sir. (poročilo: Trance Kresal, Arhivi VII. Si. 1 Ljubljana 1984, str 90-10C).- 3 Anton Mell, Arcnive unu Arciiivschutz in Steiermirk, Ver offcntliehungcn der llislorischen Landcs-Kommission ur Stei crmark XXU1,Graz 1906,50 str. ■ 4 Manuel d'archivisikpie, Paris 1970. str. 254,5 Arhiviil I V/1954, z.v. 1 Dodaiak, str. I. 6 60 lel Mestnega arhiva ljubljinškrga, 1'ulilikacije Mestnega arhiva ljubljanskega, Poročila in pntglali gradivu, zv I, Ljubljana 1959, 219 sir - Sploini picglcd fondov Ihiavncga arhiva L HS, Ljubljana 196", 17; str,— 7 Vodnik po arliivih Smvcnije, Druitvo arhivarjev Slovani Ljubljana 1965, 615 sir. (poročilo; Antonija Urbas -Savinovič, <\ilrivski prcidcil 1 -2, Hcognid 1966, str. H9 195) 5 KreSimir Nemcih, Vodič kroz arhivu Jugesiavijt, Arhivisi XV, zv. 1 2, 1965, sir. 46-48 9 tnfonnaliaii umi oriemation of llie user, International cor.fcrence of th; Ronnd table on archives, Oslo 1981 - Dirte-lives methodologiques ioneernanl Ja prcparalion des guides generalu ll'archivcs nalionales: unc ctude RAMP, ?GI -83,''WS 19 UNliSCO, Paris 1983 79 str, - Kot primer izredno sisiemalične ga vodnike prim. Die Heständi des Nordrliein -Wcsifäliselicn tla uptstaaisarchivs: Kurzüb.'rslclil. Nordrhcin-Weslfälischcs Ila ip1 Staatsarchiv Düsseldorf 19842, 558 sir.— 10 Sredoje L ali i. Uvodno izlaganje o predlogu osnovnin piaviL za priprer.iu 1'rcglcila arhivskih fondova i zbirki u arhivi-nia i arhivskim oileljunjiina U SFRJ Osnovna pravila za pr preniu publikacije Arhivski fondovi 1 zbirke u arhivima i arhivskim oilcljcnjima 11 SI:RJ", oboju v: Arhivisi XXIV/1974, ši. 2, str. 179-197,11 Marjan CrnovSek, Vodnik pc arhivu, Arliivi III, Si. 1-2, Ljubljana l98'J,sir. 27-28. 12 Jože Žontar, Delovanje Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike in arhivskega sveta ler arhivi na kranjske 111. - Tete: Ribrnkar dr. Josip Mal, njegove delo v arlnvu in za razvoi - l-ranec M, Dolinar, NaJSkolijski arhiv v Ljubljani od Tomaža Hrena dc Maksa Miklavdiča, vse v; Arhivi XI, Si.I -2, Ljubljana 1988, str, 22 -26. 30 -37. 38 43. - Duša Krnel-L'111 ek, Delo Pranccsca Majorja v mestni knjižnici in arhivu v Ko pru. Primorska srečanja XIII 1989, äl 100, str. 707-710. Ijna Unick, Oris nislaika in razvoja arhivskih zavodov na obalnem območju, Sprehod skozi čas K; laloe k razitavi, Publikacije Pokrajinskega arhiva Kopor, zv. 2, Ko por 1975,str 5-21 -Skozi Zgodovinski arhiv v Pluju 1955-1980, Zgodovinski arhiv 7 P'uju, Pluj 1°8C', 98 str. -50 let Pokrajinskega arhiva Maribor 1933 198; Pokrajinski arhiv Maribor, Maribo' 1983, sir, 9 -25 (kot avtor večjega dela liisioriata arlnva sc navaja AntoSa Leskove«). - Jože . iinl^r, Devcldeset let Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Kronika, Časopis za slovenske krajevno zgodovino 36, 198S, str, 108 -117. Maijaž Grobler, Rrzvoj in dcjavncsl Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, Primorska srečanja XI1C, 1989 S:. 100, sir. 700 -705 Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Zbirka vodnikov, ZlvoJ SR Slovenije za varstvo naravne in kulturni dediičine, Ljubljana: zv. 119. Fma Umek - J-incz Kos Milček Komclj.A'hK SR Slovenije In Gruberjeva palača, 1982, 30 sir. - zv. 16'. Janez K^pac, Zgodovinski arhiv Ljubljana (189E 198P), 1988 58 sir. - V založbi InSiitula: Tone Perone, Institut ta zgodovino ilelav skvgagibanja v Ljubljani (Ob dvajscilcinici), Ljubljana 1979,47 str. (o arhivu sir 23-29). Jože Zontar. Arhiv. - l:.ma Umek Arhiv SR Slovenije, objjc v. lincikiopcdija Sloveniji, 1. zv,. Ljubljana 1987, sir. 1I2-Ü9 (k sir. 113: pravilna lotniea začetka iiclc/anja deželnega arhiva za kranjsko jc 188 7). - Sergij Vilfan, Arhivi Sil Slovenija, Ln-ciklopcdija Jugoslavije 1, 7agreb 1983. str. 282 -284 (izdaja v slovenskem jeziku) - 13 Uradni lisi SRS.Si 34/81; poprjvki 2^82.- 14 Pri ni ludi Janez Kos, Vodnik po fondili Igodnvinskigi arhiva Llubljana (ocena), Arliivi IV, it. 1-2, Ljubljana 1981, str. .185,,— 15 Prim. Guida generale degll Arclilvi di Stalo italiani, Roma, 1,1 981,11,1983; III, 1986,16 Prim, Jožu Zoniar Pravilnik o strokovni o jdelavi in izde lavi pripomočkov raziskave arhivskega jradiva (Ur. i SRS St, 11 '88; - komeniar, Aihivi X1.it. I 2. Ljubli.ina 198£,str. 124-126. 52 ARHIVI XII 1989 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 53 ARHIVI XII 1989 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka 54 ARIlIVi Xll 1989 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Arh vsko gradivo, 1 j nam ga zapu a. o svetovalne službe na osnovr h šolah V tasta Tui Odločanje c teži in vrednosti arhivskega gradiv?, ki ga oonio trajno ohranili zgodovini, vedno znova izpričuje, daje resnično eno najtežjih ir najzahtevnejših arhivisto-vili opravil. Često se v večji meri kot pri se ne dokončno prečiščenem gradivu v arhivu s tem problemoir spopadamo na terenu, ob nastajajočih, mladih dok:imc.itih. Tako nas odbiranje, celo odbiranje arhivskega gradiva pri 7. nekaterih vidikov manj zahtevnih ustvarjalcih kot so Sok- po že večkrat prereSetanih, na novo in detaljno pre-gieaanih ter preučenih navodilih ki dajejo s strokovne arhivistične plati ustvatjalcu napotek in zavezo da bo ohranil in izročil zgodovinskemu arhivu res tisti del kulturne dediščine, ki bo pri preučevanju preteklosti nepogrešljiv, postavljajo v marsikateri dvom in pietch-tanie nrejSnjih odločitev Z oiganizirano, v zapisih samostojno zajelo šolsko svetovalno službo in z giadivom njenih strokovnih dehv-cev ali timov, ki ga, kot pravi zakon o osnovni Soli, sestavljajo psiholog, pedagog, socialni delavec in ¡>ocic'og. sc navodila za odbiranje arhivskega gradiva pri šolah Se niso posebej ukvarjala, ali vsaj kakSnc objave v arliivisti-čni literaturi ni zaslediti Ker pa jc, kot kažejo izk jSnje, vpliv dela Šolske svetovalne službe na Šolah občuten, bi njenega gradiv? ob izboru ne kazalo obiti. Predvsem bi mu sodilo posvetiti večjo pozornost spričo novnjSe ga nastanka te dejavnosti. Nično gradivo bo gotovo zanimivo in koristno pn raziskavah svetovalnih deiivcev, oziroma prt preučevanju in analiziranju zgodovinskega razvoja dejavnosti kot celote ali njenih posarmčnib delov in specifične problematike. Glede na *o. da je gradivo miadegj nasianka, stroke pa se v velikem in iina mičnem razvoju, sc Sc ni ah zelo skromno, pojavila po- treba po enotnem vodeuju velikega dcia nastajajoče do kumcniaeijc. Svetovalni delavci sc, kar je razumljivo, v polni meri ukvaijajo z vsebino dela in jim v največ primerih gradivo služi le, dokler je iz praktičnih potreb aktualno Nemalokiat so gradivo, kije s staliSča varovanja integritete osebnosti zaupne narave, že uničili, čeravno bi bilo katero v časovni odmaknjenosti verjetno zanimivo za razvoj stroke ali načina dela njenih predstavnikov. Tudi zakonooaja je zelo skopa, ko omenja gradivo, ki ga ustvarja Šolska svetovalna služba. RazvitejSo in z izkuSnjanii obogateno dejavnost imajo le večje Sole. Zaradi različne zastopanosti svetovalnih služb pri Šolali in neenotnega dela z vodenjem in odlaganjem pripadajoče dokumentacije, saj so nekatere uspele dodobra razviti dejavnost in odgovorno opravljajo deia tudi za liste, ki si lastni!, svetovalnih dclaveev ne morejo privoščiti, smo. di bi se pri ugotavljanju vseh možnih pojavnih zvrsti dokumentov razumeli, skupaj s predstavniki nekaterih večjih osnovnih Sol naSega območja in s pomočjo koor dinatoija p,i organizacijski enoti Zavoda za Šolstvo SRS v Novi Gorici oblikovali več vsebinski1! sklopov nastajajočih zapisov Tako oblikovane celote naj bi tudi v prihodnje predstavljale orientacijo pri odlaganju ir. odbiranju gradiva. Ob upoštevanju uveljavljenih kriterijev za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega grauiva od pomembnosti vsebine, časa nastanka, ohranjenosti, oblikovnih posebnosti in ponavljanja podatkov do vzročne zastopanosti, sta si obseg in Število zvrsti posameznih skbpov z,manj- (i 2 ARHIVI XII 1989 Sala, Gradivo, ki naj bigav celoti, delno ali vzročno od-biali, je zajeto v sledečem seznamu 1. Dokumentacija o posameznem učencu (dosje učenca): - osebni list Šolskega novinca prijavni ali vpisni list s splošnimi podatki o učencu anamneza Šolskega novinca testi (prve strani) skala osebnostne zrelosti uradna poročila o ucencu zapisi in zabeležke opazovanj svetovanj, razgovorov svetovalne službe z učencem, starši. učiteiji in drugimi svetovalnimi delavci (vzročno) 2. Zbirni podatki o učercili ene ali več generacij analiza generacije za norma'i zanj o prvega in petega razreda zbinik podatkov za poklicno usmerjanje s prilogami in EKOŠ sonogrami .'azličnc analize (učne navade, prosti čas, prebrana, nteresi. socialne strukture učence", analize testa Šolskih novincev Eolskega uspeha, testa POS, I'M, TIPI) testi besednega zaklada (vzročno) 3. Gradivo nastalo ob delu s posameznikom ali sku pin o - rezultati daign. pLCizkuSenj (WISH testi - prva str., risbe, likovni testi in narekil (vzorčno) vaje za delo z. učenci s specifičnimi težavami (vzročno) 4. Drugo gradiv o letna poročila delavcev v svetovalni službi Sole lastna predavanja zapisniki delovnih sestankov svetovalnih delavcev Predstavljen predlog arhivskega gradiva, ki naj bi dopolnil navodilo za odbiranje za zgodovine pomembnih dokumentov, nastajajočih pri osnovnih Šolah, je, glede na informacije svetovalnih slu;>.b Sol naSc^a območja in glede na nivo uporabe kriterijev za odbiranje s stališča pristojnega arhivista, le eden izmed možnih predlogov. Ne da bi se zavzemala za uniformiranost dela v arhivih, menim, da bi bilo potrebno izkuSnjc pri tovrstnem delu med arhivi medsebujno izmenjavati in dogiajcvati. bodisi s pomočjo delovnih skupin pri Arhivskem druStvu Slovenije ali same matične službe Ariiiva SR Slovenije; sicer pa je bila za tak način dela na zborovanju arhivskih delavcev v Portorožu zadolžen? koordinacija slovenskih arhivov. Pr kaz gradiva Krovnega n obunskeca ljudskega odbora Polhov Gradec Tatiana Šenk Zapis, ki je pred nami prikazuje gradivo najnižjih upravnih organov v letih I945--1955 na primeru gradiva krajevnega ljudskega odbora (KLO) in občinskega ljudski ga odbora CObl O) v Polhovem Gradcu. Hkrati je to tudi opis problemov urejanja m pojjisovanja take vrste gradiva. V arhivih se nahaja precejšnje število fondov KLO in ObLO, zato me je zanimalo vprašanje, koliko ljudje iSčcjo podatke v teli fondih in s kakšnim namenom. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enota Ljubljana je v letih 1985 1988 v teh fondih iskalo podatke 57 ljudi, od tega 27 v fondih KLO in 30 v fondih ObLO V raz-'skovalnc namene je gradivo uporabljalo 16 upornimi-kov (predvsem etnologi, zgodovinarji, dijaki), za prak tične potrebe pa je gradivo iskalo 41 uporabnikov (potrdila za uveljavitev delovne dobe o opravljanju obrti zemljiško- pravne zadeve in podobno). To razmeijc je razumljivo, saj bo vrednost ¿radiva za raziskovalne namene rasla Se le z leti, kajti sele določni a oddaljenost od dogodkov prinese večje zanimanje za arhivsko gradivo. Zato moramo arhivisti, kljub jasnemu določilu, da hranimo gradivo predvsem za potrebe znanosti in kultu re, upoštevati tudi tiste kategorije gradiva, k t imajo praktični in ne samo trajni pomen,1 Odgovora na vpra 3ai,je aii so posamezniki dobili dovolj podatkov v gradivu nisem iskala ker sem Imtcia le prikazati, koliko vipora-Dniki iSčcjo gradivo teli fondov in v kakšne namene. Uporabniki torej pri mlajšem gradivu iSčcjo podatke predvsem zaradi praktičnih potreb, tisti, ki pa b: radi dobili podatke za kiajevnc zgodovino, dobijo v fondili krajevnih ljudskih odborov le osnovno informacijo, naprej pa morajo iskati v fondih viSjih oblastnih organov V fondili občinskih ljudskih odborov nijdejo nekoliko več kvalitetnega gradiva, predvsem po 'etu 1^55, ko se tudi pristojnosti občin povečajo. Da bi odgovorila na vpraSanje, katere kategorije gradiva uporabniki lahko pričakujejo v fondih KLO in OhLO sem se odločila, da zapiSem konkreten prikaz gradiva, ki se nahaja v fondih KLO in OhLO Polhov Gradec. l! L pravno-teritorialni razvoj na področju Polhovega Gradca V času NOB so tudi na območju Polhovega Gradca začeli organizirati ljudsko oblast, kljub velikin problemom zaradi številnih domobranskih, postojank 2 Okicžni odbor OF za Notranjsko je v letu 1944 ua tem teritoriju organiziral rajonske odbore Vihnika, Dobrova in Morji 1 Polhov Gradec je bil najprej v okviru rajona Dobro va, nato Horjula. Ko so jeseni 1944 organizirali Okra Vrhnika je celotno območje pripadlo temu okraje,* Tako je v začetku leta 1945 KNOO Polhov Gradec sodil k Okraju Vrhnika in je nato bil septembra 1345 z (i 2 ARHIVI XII 1989 zakonom o upravni razdelitvi federalne Slovenije vključen v Okraj Ljubljana okoliea.*1 Leta 1945 je KNOO Polhov C.radcc obsegal naslednje kraje: Polliov Gradec Prišteva, Pidreber, Srednja vas Setnica, Selo, Briše, Smolnik.6 Leta 1946 pa so bile kot območje delovanja KLO določene naslednje katastrske občine in naselja: Babna gora: liabna gora, Belica, Belo, Dolenja vas, Dvor, llrastenica, Log Polhov Gradec. Pod reber, Polliov Gradec Pristava. Srednja vas Sclo. Selo, Setnica Sctnik Briše. Butajnca, Praporče, Sctnik, Suiolnil Teritorij KLO Polliov Gradec se je zmanjšal leta 194? tn je v tem obsegu ostal vse do leta 1952, ko je nastal občinski ljudski odbor. Na teritoriju katastrske občine Babna gora je nastal KLO Dvor, naselje Butajnova je postalo del KLO Butajnova Št Jošt, r.ase)ja Praporče, Selnik Smolnik pa del KLO Praporče -Sctnik Tako je leta 194S KLO Polliov Gradec obsegal naslednje katastrske občine in naselja: Polliov Gradec PcJrcbc;. Polliov Gradec. Pristava, Srednja vas Selo1 Selo, Setnica Selnik (del): Oriše (del)8 Z ukinitvijo krajevnih ljudskih odborov leta 1952 so ustanovili na tem območju občinski ljudski odbor Prva seja novoizvoljenega občinskega ljudskega odbora je bila 16. decembra 1952.9 Občina Polliov Gradec je obsegala naslednje katastrske občine in naselja: katastrske občine Babna gora Črni vrh (del) Polhov Gradec Sclo Sctnik naselja: Babna gora, Belica, Belo, Dolenja vas, Dvor, I Irestenica. Log Črni vrli, Smolnik Podreber, Polhov Gradec, Pristava,, Srednja vas Scto, Setnica Briše, Bctajnova (del). Praporče, Sctnik10 Leta 1955 je občina Polliov'G rad ee postala del občine Dobrova, ta pa je leta 1961 postala del ob črne Ljub-ljana--Vič--RL Jnik 1 2 Gradivo KLO Polhov Gradec Krajevni ljudski odbori sc bili kot najnižje upravno- teritorialne enote predvsem podaljšani organi okrajne uprave, Naloge KLO, kot so onredcljcnc z zakonom 1946 leta, imajo predvsem splošno--objastni značaj. Na primer: uresničevanje narodne politike z utrjevanjem bratstva in enotnosti, izvajanje politike zveze med uelov- nim ljudstvom mesta in dežele, soudeležba pri uresniče- vanju splošnega državnega načrta na področju gospodar- stva dviganje politične in kulturne zavesti množic in po- dobno. T en nalog je v zakonu zapisanih dvajset in zsc bolj ali manj tzrazajo splošne politične cilje države. Naj- konkretneje opredeljena je naloga KLO.. Ha izvaja sploš- ne predpise naloge in smernice višjih državnih orga- nov.12 Njihove pristojnosti so izredno majhne, zato v fondih krajevnih ljudskih odborov najdemo majhen pro- cent lastnega gradiva. Večino spisov so dobivali od višjih organov (okiožnice ipd.), oziroma so jih sami pošiljali nadrejenim organom. Mncgo gradiva, ki so ga ustvarili krajevni ljudski odbori, zato najdemo v fondih okraja. V fondu KLO Polhov Gradec se na primer niso ohranili zapisniki njihovih sej, ohranili pa so se v fondu Okrajne-gi ljudskega odbora Ljubljzna-okoliea.13 Na primeru gradiva Polhovega Grad:a bom piikizala, katere vrste gradiva sc hranijo v fondu KLO, Relativno dobro je ohranjeno gradivo, ki sc nanaša na organizacijo in poslovanje KLO. V gradivu dobimo podatke o odbornikih, prekrških in kaznivih dejanjih posameznih uslužbencev KLO, socialni pripadnosti uslužbencev in odbornikov in podobno.1'1 O volitvah je v tem fondu razmeroma malo gradiva, nekaj več je gradiva, ki sc nanaša na notranje zadeve. Predvsem so to potrdila. KLO a odnosu posameznikov do ljudske oblasti tako v časn NOB kot po vojni.15 Manjši del gradiva je nanaša na premoženjsko -pravne zadeve, gndi«o. k> sc nanaša na gojpodarstvo pa je seveda odvisno od usmerjenosti gospodarstva določenega območja. Zato jc v tem fondu malo podatkov o proizvodnji in obrti (predvsem so to osebne zadeve). Obsežnejši del gradiva sc nanaša na kmetijstvo tega območja - največ so to dopisi okrainega ljudskega odbora (zvečine dopisi. s katerim' sporočajo, kolikšen plan jc obvezen :a njihovo območje in fporočila KLO višjim organom, kolikšen del plana je bil realiziran) Majhen del gradiva sc nanaša na gozdarstvo, gostinstvo, trgovino, komunalne in stanovanjske zadeve. Finančne zadeve sc večinoma hranijo na višjih nivojih uprave. V fondu se je ohranilo tudi gradivo pred letom 1945 Teh droocev gradiva nisem izločala, kljub temu, da to gradivo nima večje vrednosti. Ohranila sem blagajniško knjigo za leta 1943 -1945, pisano v italijanščini in za leto 1946, pisano v slovenlčini in ororačun izdatkov in dohodkov bivše občine Polhov Gradec za leto '945. Drobci gradiva se nanašajo na šolstvo, pnsveto in kulturo, relativno veliko pa jc gradiva, ki se nanaša na socialno skrostvo Najobsc žnejši del predstavljajo osebni listi otrok in starejših, potrebnih socialne zaščite. Iz gradiva je razvidno, da jc biio na tem območju veliko socialno ogroženih ljudi, tako jc bilo samo otrok, ki so zaprosili za podporo, 65, večinoma so bili ;o otroci, katerih starši so pobegnili pred novo oblastjo.16 V fondu KLO sem izločila okrožnice oknjnega ljudskega odbora in drugih višjih organov račune, potrdua, dopis; pravosodnih organov in dopise krajevnega odbora pravosodnim organom, prijave smrti, rojstev, davčne zadeve in podobno Za leto 1951 je pri fondu KLO Polhov Gradec ohranjen delovodnik in skoraj vsi spis! pc dciovodnih Številkah. Ob tem sem se znašla v dilemi: ali spise preurediti ali pn ohraniti prvotno ureuitev za vse leto po delovodm-ku. Ene od temeljnih načei arhivistike je ohranjati prvotno ureditev, če so evidence ohranjene. Pravilo sc mi je zdelo logično in razumljivo, saj jc nespametno dvakrat urfjati. Ob praktičnem delu pa seje pokazilo, da pri fondih najnižjih upravnih organov ostane tako majhen proccnt gradiva, da postanejo ohranjene evidence skop neuporabne in je za lažje orientacijo po grac'ivu bolje uporabljati vsebinski popis. Tega gradiva je tudi količinsko večinoma malo. zato se mi je »delo preurejanje bolj smotrno. Po moji oceni jc za gradivo nižjih organov uprave po letu 1945 značilno, da se izloči 50 - 90 % gradiva, predvsem scvcua na nižjih nivojih uprave kot so ARHIVI XII 1989 57 KLO ali ObLO. Ali ni bolje sprejeti pravilo, da se v gradivu upravnih organov na nižjih nivojih po letu 194ne ohranja prvotna ureditev? Zdi se, da se interno, vsaj v ZAL. to pravilo že dalj časa uporablja, kot splošno-"eija'Fno pa pravilo ni sprejeto (zapisano?).1 Kljub vsein dilemam m vprašanjem sem se odločila ua za leto 1951 ohranim gradivo Polhovega Gradca v celoti in v popisu navedeni, da je ta del ohranjen in urejen po delovouniškili itevilKali. Pri tej odločitvi ;nc je vodila želja, da bodočemu raziskovalcu organizacije, poslovanja in dejavnosti KLO prikalem celotno gradivo KLO, ki nastane v enem letu. Iz tako ohranjenega gradiva se bo ualo tudi razbrati, kakšna vrsta dokumentov je bila izločena ob urejanju drugih delov KLO, Pri tem se mi zdi pomembno poudariti, da je smiselno tako pustiti gradivo le kot vzorec za eno leto ali pa za določen KLO za ves čas delovanja, vsi drugi tondi KLO pa naj se vsebinsko uredijo ne gleae nato, ali je prvotjia ureditev z deioT'odniki in indeksi ohranjena ali ne. 3. Gradivo ObLO Polhom Gradec O prenehanju delovanja KLO in začetku delovanja OhLO dobimo iz fonda le malo podatkov. Podatke moramo iskati v uradnem listu in v fondih višjih upravnih organov. Občinski odbori imajo nekoliko več lastnega gradiva ker so njihove pristojnosti večje. To je najbolj opazno pn gradivu, ki se nanaša na gospodarstvo in finance. Sistem poslovanja je pri ObLO enak kot pri KLO, le prvotna dclovoduiška ureditev je bila v tem fondu bo Ije ohranjena. Pri KLO so delovodniške številke večine ma pisali šc na sam dokument, pri ObLO pa so bili vsi spisi dani v ovoie za spise, na kateiili je bila zap sana delovodniška številka. Delovodniki se pri tem fondu niso ohranili, zato sem gradivo preuredila po vsebini. Osnova nove ureditve je klasifikacijski načrt, ki ga uporabljajo državni upravni organi v SRS od teta 1962. Pri spreminjanju nekdanje delovodniške urjeMtve na nove upravne šifre ni bilo večjih problemov 18 pri tem sem si pomagda z vsebinskim kazalom k aplikacijskih znakov19 Popis vsebuje šifro, sledi opis vsebine, leto nastanka in arhivska enota. Takšen način popisa sem uporabila zato, ua bo pri prehodu na računalniški sistem popisovanja lažje vnesti podatke, saj je ena izmed osnov nove ureditve tudi šifra, ki jo upo rablia uprava. Pn tem sem ugotovila, da bi tudi KLO lahko popisala na ta način. Z uvaianjeni računalnikov v arhiv bomo veijetno morali vse gradivo upravnih organov popisati po enotnem sistemu, tojc po sistemu Jifer, ne glede na predhodne ureditve. V fonuu ObLO Polhov Gradec je ohranjenega več kvalitetnega gradiva kot v KLO, zato v tem fondu dobimo več podatkov o krajevni zgodovini Tik'o so v celoti ohranjeni zapisniki sej ObLO od 16. decmibia 1952 do J3. julija 1955. V gradivu dobimo podatke o uslužbencih ObLO - njihovih plačali, izobrazbi, njihovem socialnem izvoru, odbornikih, ssstav: svetovin komisij, sisteriatiza ciji delovnih mest na področju Polho-ega Gradca 2 Veliko je podatkov o volitvah - npr., kdoje izvoljen za republiški in zvezni zbor, koliko glasov je dobil v posamezni volilni enoti, razpo^d volišč, seznam volilnih odborov in podobno. O. krajevnem gospodarstvu dobimo največ poaatkcv iz zapisnikov sej gospodarskega sveta in investicijskih planov. Zvemo lahko o elektrilikaciii tega območja, površini obdelane zemlje, go?.do"ili in njihovi vrednosti, dobimo sezname zemljiških posestnikov, št svilo trgovin, podjetij šol, obrtnikov in drugo. Največ je podatkov pod Šifro 4 - finance, kjer so predračuni ObLO. investicne, krediti, podatki oa so tudi o premoženjskem stanju posameznikov, kar je razvidno iz ceniluili zapisnikov, deloma pa tudi iz zapisnikov o skrbništvu otrok in odraslih. Naštela sem samo glavne kategorije gradiva, iz zapisanega pa je razvidno, da fond občine prinaša precej vec podatkov o krajevni zgodovini kot fondi KLO Za rud i nostopne decentralizacije postajajo fondi upra"nih or-ginov na nižjih nivojih vse pomembnejši in vsebujejo vse več kvalitetnega gradiva. Kljub temu sem izločila prccej «radiva. Od nekdanjih 5 fasciklov ki so obsegali okoli I tm, sem ohranila le 0,3 trn gradiva Izločeni so predvsem dopisi in okrožnice Okrajnega ljudskega odbora Ljuhljana—okolica, razna potrdila, ki jih je izdajal občinski ljudski odbor, računi davčne zadere v celoti. K foudu občine Polhov Gradec so priključeni spisi matičarja v holiiovem Gradcu v letih 1954—1955 Pc vojni je matične posle šc naprej opravljal župnik, kar je razvidno iz dopisa, ki KLO sporoča, da prijav smrti, rojstva in porok ui potrebno pošiljati na matični urad, odsek za notranje zadeve pri Okrajnem narodnoosvobodilnem odboru Ljubljana -okolica. Te podatke pa naj si zapisujejo interno za lastno evidenco. Matični urad je v Polhovem Gradcu začel poslovati 13. julija 1947; matičarka pa je nastopila svojo službo 1. aprila 1947.21 Spisi matičnega urada, ki so se ohranili in bili prevzeti istočasno z gradivom ObLO, so iz let 1954 in 1955. Večji del teli spisov se je nanašal na obvestila o smrti, rojstvu in poroki, zato je bila večina teh spisov izločena. Oh ranila sem spisek prebivalstva in letna statistična poročila o številu in gibanju prebivalstva. Zanimiv je predvsem spis. datiran 23. decembra 1954. ki gaje poslal Okrajni ljudski odbor Ljubljana -okolica, tajništvo za notranje zaileve, v katerem "stiDgo prepovedujejo" pošiljati statističnim uradom statistične obrazce (SEL) za pobegle oziroma izseljene osebe lz priloženega dokumenta pa je razvidno, da je v letu 1954 iz občine v Polhovem Gradcu zbežalo 21 ljudi. 1'oime isko so navedeni ljudje in kraji, kamor so se odselili.22 Iz spisov v naslednjem letu 1955 so bili izločeni vsi statistični obrazci V gradivu so ostali samo ovitki za spise z delo-vndniškiini številkami; s pomočjo indeksa, ki je ohranjen, se je dalo ugotoviti, da so bili pobrani ravr.o statistični obrazci in na"odila ¿a demografsko statistiko Iz zapisanega jc razvidno, da se gradivo velikokrat uničuje že pred prihodom v arhiv, kar jc verjetno problem vseli sodobnih arhivov 4 Sklep Ta zapis prikazuje gradivo, ki ga arhivi hranimo z upanjem, da prinaša podatke za krajevno 'godcvino in hkrati opozorilo na kategorije gradiva ki sc nahajajo v fondih KLO in ObLO. Z uvajanjem računalnikov v arhive bo nujno enotno popisovanje, zato jc to na nek način tudi poročilo o ddu, prispcek k enotnejšemu pogledu na urejevanje in popisovanje giadiva najnižjih upravnih fondov. Poleg tega predlagani, da bi pn gradivu uprave po letu 1945 sprejeli načelo, da sc pri fondih (i 2 ARHIVI XII 1989 nižjih upravnih organov (ki količinsko večinoma niso obsežni) ne ohranja prvotna ureditev, pac pa se gradivo na nove uredi po vsebinski razvrstitvi kot jo določajo klasifikacijski znaki upravnih organov iz leta 196223 (to velja za gradivo od 1945 do 1962). bpani daje iz zapisanega razvidno, da sc bo s pomočjo Šifer uprave dalo popisati vse gradivo upi a ve ne glede na to, kakšna je bila predhodna ureditev. Sama sem se začela ukvarjati s tem gradivom iz d veli razlogov Prvi razlog je. da sem se kot pripravnik pač srečala najprej s tem gradivom in v literaturi nisem uspela najti odgovora, koliko je to gradivo uporabno. Predvsem sem se spraševala, katere kategorije gladiva so za znanost pa tudi praktično uporabo najpomembnejše. Drugi raz log je ugotovitev, da je količinsko teh fondov veliko in tudi uporabnikov tega gradiva je precej. Pn tem pa sem prišla do sklepa, daje v telifondib relativno molo kvalitetnega gradiva in da se večji del njihovega gradiva zbira na višjih nivojih uprave. Za sklep bi postavila vprašanje arliivistom, ki so se uk vaijali s fondi najnižjih upravnih organov ali so poiskali oagovor na. vprašanje, koiiko kvalitetnega gradiva se nahaja v teh fondih in koliko so uporabni za krajevno zgodovino. OPOMBE 1 Tu mislim na gradivo, ki je bilo prevzeto v arhiv prod spre jemom zakona o naravni in kulturni dediščini.— 2 InSiitut za zgodovino delavskega banj a (1 ?IXj), No*ranj-sko okrožje (Orkniiko), poročila rajonskih odborov Okrožnemu odboru za Notranjsko, farcikel 7J 9, 71 3 1ZDG Okrožni NOO OP za Nolr-njsko. zapisnik redne se jc Okrožnega odbora OF zi Notranjsko, 14. maja 1944. f. 719 4 IZIKi. S NOS. Odtek za izgradnjo narodne oblasti zapisnik 2, redne seje Okrožnega izvrinega odbora za Notranjsko Ribnico,4. novembra 1944,f, 464,- 5 Zakon o upravni razdeliti fečeralne Slovenije (Uradni lisi SN'OS in NV Slovenije, SI, 33/45) - 6 ZAL, KLO Polli ov Gradec, arti'vska »nota (a. c.) 3. - 7 Zakon o up ravni It razdelitvi LRS ('Jradni list '.RS. !i. 62/16).- 8 Zakona o upravni razdeli Ivi LRS (Uradni lisi LRS, ii. 9/48).- 9 ZAL, ObLO Polliov Gradec, a. c L- 10 Zakoi o razdelitvi LRS na mesla, okraje in občine (Uradni list LRS.it. 11/52).- 1] Zakon o območjih okrajev in občin v LRS (Uradni tisi LP.S.št. 24/55).- 12 Zakon o sprememoali zakona o območjih okrajev in občin v LRS (Uradni lisi LRS St. 3/61 ).- 13 Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica, f. 15, 16, 17, J 8 Zap's niki sej KLO so v drugi j primerih večinoma ohranjeni v samili fondih K^O,- 14 ZAL, KLO Polhov Gr.idec, a. e. 2 - 15 ZAL, KLO Pol bo v Gradec, a. e. 13,16 Zf\L, KLO i'olliov Gradee, a. B. 44. Od 35 oseb (:tariev otrok) je za 21 zapisano, da so pobegnili na KoroSko, za 'O.da so umrli kot žrlve talislidncga lerorja,- 17 lz popisov v ZAL je razvidno, da tudi, ko sta delovodnik m indeks ohranjena, ne slui'ta razvidu nad gradivom. V Zgodovinskem arhivu v Celju so m. povedali, da tudi v primeru, Ja ohranijo aotovodniiki sistem, naredijo sc popis, O um tudi v Ljubljani. Žoniar Arhivistika, Ljubljana 1978. str 63 (predlagata, da sc ne ohranja prvolna uredilev, kadar je fund močno izlo-č-en).- 18 Do podobne ugotovitve, daje najboljša res.lev uporabljati Sifranl uprave za upravno gradivo po 1945, so prišli tudi v na Ji enoti v Kranju; primerjaj Janez Kopač, Prevzemanje večjih up ravnili fondov za obdobje od avgusta 1956 -jo icla 1974 (na pri nieru občine Tržič), Škart. arhivski občasnik, Ljubljana 1986, str. 11-n,- 19 V Arhar, S. Kranjc, izpopolnjeno vsebinsko karalo klasifikacijskih znakov za pisarniško poslovanje v dižavnil, organih, zavodih ln organizacijah, Ljubljana 1965 - 20 ZAL, ObLG Polhov Gralec.a. e. 1-5, 34, 35.18. 39. 68, 74,21 ZALt KLO Polhov Gradec, a. e. 4- 22 ZAI ObLO Polhov Gradee, a. c. 99,23 Klasifikacijski načrt iz leta 1962 je samo osnova, ki jo pciem zelo lah .o prilagodimo novemu klasifikacijskemu načnu iz decembra i 18h ali pa šifram ki bodo temelj za računalniško popisovanje. Popisovanje zapi- ine pesnika in pisatelja Edvard? Kocbeka Boris Rozman Komite za družbene dejavnosti občine Liubljaua-Center je na predlog Zgodovinskega arhiva Ljubljana raz glasil dokumentarno gradivo, kije nastalo pri delu pesnika, pisatelja, esejista, prevajalca ijj urednika Edvarda Kocbeka, za aihivsko gradivo Du je bilo to mogoče napraviti, jc bilo potrebne napraviti podroben popis gradiva, kije nastalo pri avtoiju Tako sem se kot arluvist Zgodovinskega arhiva Ljubljana, zadolžen za osebne fonde, skupaj s sir.om Edvarda Kocbeka Matjažem lotil popisovanja. Žs ob samem pogledu na gradivo, ki ga je Kocbek zapusiil, sem videl, ua je njegove delo presenetljivo obsežno, nepregledno (na koncu sva ga spravila v 59 Škaiel kar pomeni 5,9 tm), hkrati pa tako mnogovrstno, da človek potrebuje ogromno znanja in časa, da ga vsaj delno uredi oziroma popise. Z Matjaiem sva se dogovorila, da bo gradivo zaenkrat ostalo i' urejeno", tako kot ga je zapustil oče, se pravi po mapah. V njih je bilo raznovrstno giadivo tako po kategerijan, kot vsebini. ■Najpomembnejša zvrst gradiva jc zagotovo njegov dnevnik, s katerim nisva imela velikih probSemov. Zvezke, v katere je ptsai o svojem življenju, delu, pioblemih, sva uredila kronološko v 14 škaiel, v posebne tri škatle pa sva spravila tudi originalne tipkopise ze objavljenih dnev.iikov (nor. Listina, Dnevnik 1951, Bffli Pr'tem sem ugotovil, da nekateri zve?ki za doloiena leta irranj kajo4 zlasti za leti 1936 in 194j.ko ni "ohranjenega" m ti enega samega. Največ pa jih je napisal leta 1952 (18 ARHIVI XII 1989 59 zvezkov) in v letih 1949, 1971 in 1972 06 zvezkov). Drugače pa je od leta 1932, kc se pojavijo pivi zvezki (2), do leta 1978, ko je prenehal (9) s pisanjem dnevnika "ohranjenih" 371 zvezkov. Problemi sc se pojavili ob stalen) gradivu, kije bilo kot sem zc napisal, urejene in zloženo po mapah. Napisi na nekaterih mapah niso odgovarjali vsebini. Vsako tako mape sva pregledala, skusaia ugotoviti, kaj we vsebuje, jc popisala, oštevilčda (dobila je arhivsko enoto) in zložila v Škatlo C,q se jc daia razbrati vsebina ali naslov dela, ki ga jc vsebovala, sva to napisala, če to ni bilo mogoče, sva sc skušala tekstu kar se da približat' Kot sem že napisal, nisva ničesar izločila an spreminjala. Tako sva določene stvari lahke tudi večkrat popisala, ne da bi se tega zavedala, saj je gradiva ogromno, vsega pa nisva btab Te se dobro vidi iz popisa, ki je nastajal sproti. V primeru, daje šle za kopije, sva to tudi označila, hi kaj vse jc bilo v mapah? Eseji, kritike, razmišljanja, poročila, poezija (ue samo njegova, tudi prevodi), razni članki, govori, razprave, referati o filozofiji, krščanstvu, cerkvi, politiki, komunizmu, liteiaturi, slovenskem jeziku, vojni, jeziku nasploh, narodu... V njih je bila tudi osebna korespondenca (pisma, razgledniee, dopisniee, čestitke), žepne zabeležke, v katere -e zapisoval vse mogoče - od pesmi, proze, izrekov do raznih idej, ugotovitev, izračunov ipd Naj navedem samo nekaj naslovov, ki se bodo v fondu takoj našli: Kultura in Slovenci Pot v Jajce, Kristjani in svoboda. O nepravem bogu, Esej o komunizmu, Kaj je svoboda, Nočna straža. O človeku, Razumniki pred oblastjo, Osvobodilni ooj in svetovni nazor, Kristjani v Sovjetski zvezi, O duhovščini in komunizmu v Sovjetski zvezi, O klerikelizmu, O odseljevanju Slovencev, Kritika in dialektika, Zagotovo so bili rekaten teksti že objavljeni Kje? S tem se bedo ukvaijali tisti, ki bodo njegovo zapuščino študirali in ne samo popisovali, tako kot jaz, kot tudi z. ostalimi teksti, kijih nisva mogla razvozlati. Pri tem mislim zlasti na njegovo poezijo Med gradivom jc ogromno pesmi ah osnutkov, kijmi ni ir.oc dati naslova. Kam sodijo, bi lahko vedel samo avtor sani. Edvard Koebek je zapustil ogrumno osebne korespondence. V 5 skatcl s^a z njegovim sinom zložila več kot 300C pisem, razglednic, dopisnic in čestitk. Same preštela sva jih. Za vse ostale bi človek potreboval leta in leta, Najbolj problematična so pisma. Ta so namreč velikokrat brez kuvert, niso datirana, z njih sc ne da razbrati pošiljatelja. Velikokrat pa je ohranjen samo de! pisma (del je mogoče v kakšni drugi kuverti). Posebej pa jc označena in urejena samo medvojna korespondenca. Ob nepregledni kohčiri časopisnih izrezkov, ki pišejo o pisatelju, njegovemu delu, življenju ali na katerih zašle dimo objavljeno njegovo pesem, razpravo, članek ali kakšen esej lahko mirno sklepam, daje temeljito sledil vsem revijam in časopisom, ki so pisali o rijemu in objavljali njegove članke; tako domačim kot tujim. Sicer ie bil pri izrezovanju velikokrat nenatančen, saj je pozabil pripisati datum ali naslov časopisa, kjer je bil tekst objavljen. Iz revij člankov v glavnem ni izrezoval. Pustil je cele. Zato pri njiii ni težko ugc*oviti leta izida članka, njegov naslov ali ime revije. Od vseh se velikokrat pojavljajo Problemi, Sodobnost Most, Antena. 7D, Nin,Teološki rodovi, Ognjišče, Literatury, Ravnca svetevej... Od časopisov jc posebno mapo dobil Die Zeit, drugače pa se nojavljala se Dnevnik in Deio. Urediva o njegovem političnem delovanju ni veliko. Seveda pri tem ne smemo it mimo njegovih dnevnikov pisem, ali že prej navedenih tekstov, ki bi verjetno ravno o tein področju me gpvcga delovanja veliko povedala. Drugače pa jc v mapah ohranjenih nekaj političnih sp.sov, poročil, planov razprav, opažanj za vsa leta nicgo^ega aktivnega političnega delovanja. Med gradivom bomo našli tuai glasila in biltene, ki jih je med vojno izdajala krščanska skupina v OF Veliko dela bo potrebno vložiti tudi za ureditev fotografij, ki jih je več tisoč. Seveda somnogM uedatira-ne. Ne ve sc. kje sc bile posnete, kdo je na totegratiji ali kaj fotografija preastavija. Tudi ponavljajo sc lahko, Zaradi preštevilčnosti in popolne neurejenosti sva jih ?. Matjažem samo preštela in spravila v škatle. Kljub vseir. tem problemom pa smo dokončno dobili temeljit pregled nad zapuščino Edvarda Koeheka,ki mu bodo Šele večietne analize (tudi na pediagi gradiva, ki jc nastalo pri njegovem delu) določile tisto mesto v naši druibi, ki mu pripaaa. delo v arhivi», in arhivskih organizacijah Arhivsko gradivo m njegovo varovanje (analiza Republiškega komiteja za kulturo) Rrzprava na skirpščini Kulturne skupnosti Slovenije 2. marca 1989 Jote Žonlar Najprej mi dovolite, da v imenu vreh arhivov v Sloveniji - Arhiva Sli Slovenije in regionalnih arhivov, za katere nastopam, izrazim priznanje Republiškemu komite' ju za kulturo in tov Jožetu Dumru kot sestavijalcu za velike napore, ki so bili potrebni za pripravo doslej naj-obsežnejie analize o arhivski dejavnosti v Sloveniji Za h olj še razumevanje pojma 'regionalni arhn " naj pojasnim,. da se ti arhivi v Sloveniji imenujejo pokrajinski aii zgodo"insKi, vendar pa se po svojem položaju v ničemer ne razlikujejo, ne gl"de na različno poimenovanje. K ina-lizi bi želeli dodati nekaj pojasnil, ki se nam ?dijo potrebna z a razumevanje in presojo prikazanega stanja arliii-ske dejavnosti ter nekaj predlogov. Da bi vsaj kolikor toliko ujeli korak z razvojem stroke v ostalih državah, je bilo potrebno metodologijo dela v arhivih v nino»očcin bistveno spremeniti- Prej so morali arhivi prevzemati gradivo tako rekoč od vseh druibenih pravnih oseb in društev, ne glede ua njihov pomen. Namesto tega je bilo vpeliano določanje družbenih pravnih oseb, ki izročajo arhivsko gradivo arhivu, 113 selektivni osnovi. Pri novejšem gradivu je l ilo potrebno prci:i na iiietodo direktnega odbiranja arhivsk:ga gradiva. To pomeni, da ne prevzemamo v arhive več gradiva, k gaje potrebno hraniti dalj Si rok. nima pa pomena za zmnost in kulturo. Za tako gradivo odgovarjajo ustvarjalci sami. Na ta način je bila izpolnjena tudi zahtev: Skupščine SR Slovenije, sprejeta na seji leta 1978. ko je obravnava' la stanje arhivske dejavnosti v SR Sloveniji in postavila zahtevo po krčenju arhivskega gradiva na najbolj nujen obsee. S tem v zvezi naj pojasnimo, da se kot posledica prejšnje metode odbiranja arhivskega gradiva, v analizi navaja dokumentarno gradivo v arhivu, ki ni arhivsko Morali pa bodo seveda arhivi se precej Časa zanj skrbeti, dokicr ne pritečejo predpisani rok Navedene spremembe so se pričele z zakonom o naravni in kulturni dediščini, Po njegovi uveljavitvi v začetku leta 198i je bilo objavljenih doslej Se Sest posebnih predpisov s področja arhivske dejavnost Mnenja smo. da so bili s tem postavljeni temelji sistema. Naprav- ljen je bil nujen preobrat, ki terja od arhivov tudi bistveno drugačno miselnost, predvsem pa več znanja. Vzpo redno je bilo potrebno spremeniti organizacijo dela v arhivih, tako da temelji na resorjili arhivskih fondov. Razumljivo pa je, da velike spremembe Čez noč niso mogoče in zate nas ne smejo presenečati znatne razlike med arhivi glede števila druibenih pravnih oseb 111 društev, ki naj izročajo arhivsko gradivo. Ne smejo nadalje presenečati razlike v mnenjih, kakam dtlež arhivskega gradiva je mogoče pričakovati v dokumentarnem gradivu. Številčne ocene, ki jih ponuja analiza, so zgrajene na predpostavkah, ki so točne, glede aplikacije teh predpostavk pa imajo arhivi različne pomisleke. Deloma iz razajo tudi hojazcii glede napačnih sklepov do katerih bi lahko v konkretnih primerih privedle. Brez dvoma pa opozarjajo ti pridržki r.a nekaj, kar je pokazala tudi analiza sama Nimamo potrebne operativc, ki bi ikrbiea za sprotno preuče/anje in reševanje načelnih stiokcv-nih vprašanj. Ta niso tako enostavno rešljiva, če naj bodo reiuliati strokovno neoporečni, le z izkušnjami pa si ni mogoče dosti pomagati. Strokovna ^praSanja segajo na številna področja'dejavnosti v družbi, tako kot gradivo samo, ki je njihov rezultat- Nujno je seveda sta!::o Študijsko delo, uiti najmanj pa kampanjsko. Poleg tega je izostalo učinkovitejše nadaljevalno izoDraže-vanje delavcev po nastopu dela v arhivu. Vidne posledice prejšnjega sistema financiranja arlii' vov s strani občinskih kulturnih skupnosti se močno odražajo tudi na stanju arhivov in njihovega gradiva. Glede na pospeševani policentrični razvoj so se neprimerno ugodneje razvijale kulturne ustanove, vezane na posamezno občinsko kulturno skupnost, kot npr. arhivi z velikim številom finaiiccijcv. Celo m"d arhivi seje to pravilo potrjevalo v primerih novogoriškega in ptujskega arhiva, ki sta bila vezana p'cdvseni na eno kulturno skupnost. Če primeijamo podatke v analizi, ta dva mea arhivi nekako izstopata; toda če ju primerjamo z ostalimi kulturnim: ustanovami v občini, pa nikakor ne. Posebej moramo poudariti se cro negativno posledico prejšnja ARHIVI XII 1989 61 sistema financiranja regionalnih arhivov. Občinske kulturne skupnosti so namreč zahtevale dokazovanje tiela ari,m na območju vsake od njih posebej kar ; «odilo v drobitev dela in parcialno forsiranje del, le da je bilo ustvarjeno zadovoljivo mnenje o dihi arhiva pa četudi je Slo to na škodo kvalitete dela. Moti nas. da se v analizi ne omenja raziskovalna dejavnost arhivo" na področju zgodovinopisja. Pogosto se zmotno poudarja družbeni pomen ostalih ustanov s področja varstva kulturne dediščine ki naj bi bil večji v primerjavi ?. arhivi, in se pri tem skl.cuje ravno na raz :skovaino dejavnost teh ustanov Nič kolikokrat je Mo pouaarjono, da je v arhivih potrebno tudi ra/jskovalno delo. povezano s strokovnim delom na arhivskem gradivu ker je to ider. jzinc-d pogojev za pospeševanje neoporečnega vrednotenja dokumentarnega gradiva in strokovne obdelave. Raziskovalna dejavnost delavcev v arhivih na področju zgodovinopisji ni ravno tako majhna. Razvidna je iz publikacij arhivov, ie v večji meri pa i? drugih strokovnih publikaeij, zbornikov in podobnih objav, pri katerih sodelujejo delavci arhivov O tem govori tudi bibliografija, ki jo prinaša strokovno glasilo Arhivi. V zvezi s prikazom Arhiva SR Slovenije v analizi bi imeli naslednjo piipombo. Rečeno je, da ima Arhiv iiR Slovenije v vlogi nacior.alke italogc evidentirati arhivsko gradivo drugih držav, ki zadeva Slovenijo. To trditev bi bilo potiebno popraviti tako, kot je navedeno v 94 čl. zakona o naravni in kulturni dediščini in kaKor se tudi dejansko izvaja. Vsi arhivi, vključno z Arhivom SR Slovenije, popisujejo oz. evidentirajo arhivsko gradivo. ki je zunai območja SR Slovenije in v tujini in zadeva njihovi območje, Arhiv SR Slovenije pa vodi evidenco tega g.adiva. Tu evidenco podrobneje opredeljuje pravilnik o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva V poglavju, kjer je govor; o pravnem varstvu arhivskega giadiva, se omenja v zvezi s pravilnikom o strokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravnih osen ter članov dnišiev, ki delajo z dokumentarnim -gradivom, Študijsko gradivo, k; gn morajo ti delavci obvladati Objavil ga je Republiški kemite za kulturo (omenimo naj, da je ze pošlo), Dodali bi, daje Zgodovinski arhiv Ljubljana skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in Zvezo kulturnih organizacij mesta Ljubljane objavil še poseben priročnik za delo z dokumentarnim in arhiv skim gradivom društev (1986) Pri usmeri Ivah, ki so navedene v sklepnem delu analize, pogrešamo nalogo, da se opravi razmejitev pristojnosti med arhivi na eni ter muzeji in knjižnicami na drugi strani. Posebej pa nas moti, da se v usmeritvah vse naloge obravnavajo enakovreJnr. Izpostaviti bi bilo namreč treba problem prostorov. Žal moramo ponovno poudariti: če naj arhivsk?, dejavnost sploh funkcionira, morajo inreti arhivi ustrezne depoje in aelovne prostore Pri leni je treba vedeti, da so prostori za arhive po svoji funkciji It delno prostori za dejavnost. V prvi vrsti so to sredstvo za vzdrževanje kulturnega oz zgodovinskega spomenika. Organizacijska in normativna prizadevanja so bila stalno naravnana na to. dasc reši vprašanje prostorov za arhive Še danes pa večina občin misii, da je opravila svojo dolžnost, če ponudi arhivu neko opuščeno Šolo ali pa kak drug opnščen objekt, po možnosti celo zunaj kraja sedeža arhiva. Če ne bo priSlo do koordinirane akeije za ureditev vprašanja prostorov za arhive, vodene republike, si ni mogoče predstavljati bistvenega izboljšanja arhivske dejavnosti. Glede podatkov o skladiščih arhivov v analizi pa moramo opozoriti na to, da so zelc varljivi. Pogosto ne gre le za nefunkcionalne rešitve, slabo zavarovane ali telo nezavarovane prostore, marveč tudi za prostore, v katerih je gradivo naravnost ogroženo ali pa se dela škoda na'njem. Za veČino arhivskih skladišč Zgodovinskega arhiva Ljubljana zur.aj Ljubljane naj dodamo Še to, da ni poskrbljeno niti za minimalne higienske pogoje za delo v njih. Tudi v analizi kulturnih dejavnosti v SR Sloveniji v obdobju 1980-1988, o kateri je bilo govora na seji skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 22 decembra 1988, je stanje vse preveč optimistično prikazano. Prenašanie gradiva iz depojev enega arhiva v depoje drugega, pa je rešitev, ki se navadno uporatlja le ob naravnih katastrofah. Za sklep naj poudarimo, da je analiza opozorila na pomanjkljivosti in probicme v arhivski dejavnost, ter da nakazuje rešitve. V primerjavi z ostalima dvema deloma analize o naravni in kulturni dediščini ter o njenem varovanju, tretji, to je arhivski del, v bistveno večji meri posega na področje strokovnega dela. 2eleli bi zato, tla se konkretneje upre delijo rešitve tudi glede pogojev delovanja arhivov. Poročilo o obisku v praških arhivih Menja Obiak-Canu, Pe.er R rhiikar - Na osnovi 64. člena programa kulturnega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in Čehosloviško socialistično republiko sva v dneh 9 , do 19 januarja 1989 obiskal? praške arhive.1 S češke strani je obisk organizirala Arhivska upreva ČSR v Prigi. Po predhodno predloženem programu sva nameravala obiskati Osrednji državni arhiv ČSR, Liturerni arhiv, Athiv Karlove univerze; Arhiv češke visoke tehniške šole in Osrednji arhiv Čeli os'o vaške televizije v Pragi. Gostitelj zaradi selitve arhiva Visoke teh nične Šole tam obiska ni mogel organizirati, zate je z najinim soglasjem vključil v program Državni oblastni arhiv v Prag. in Filmski arhiv Čeh oslo vaškega filmskega zavoda. Za organizacijo in koordinacijo Študijskega programa je zavzete poskrbel namestnik direkiorja (bivše) Arhivske uprave dr Jožef Maršal ob pomoči dr Franti-Ska Suchmc. Arlnvaka t prav« ČSR je na osnovi spiošne "pe-restroj-ke v ČSR v reorganizaciji. Trenulno se imenuje Oddelek za vodenje arhivov v Odseku za arhive in notranjo upra/o Ministrstva za notranji; zadeve in življenjsko okolje ČSR, civil no--pravna skupina. V dneh rajinega bivanja v 1'ragi Še ni bil povsem razčišč-n njegov pravni sta- (i 2 ARHIVI XII 1989 tus in so o njem na pristojnem ministrtsvu še razpravljali. Na arhivski upravi sva se pugovarjala o sodelovanju med slovenskimi in češkimi arliivisti. o izmenjavi strokovnjakov in delovnih izkušenj na področju arhivistike, mikro-filmanjn dokumentov in izmenjavi mikrofilmov, izdelavi projektov evidentiranja virov za ¿godovino Slovenije in Jugoslavije v čeških arhivih in o evidentiranju virov za zgodovino Cehcslovaške v jugoslovanskih arhivih. Direktor arnivsKe uprave dr. Pavel Raiaj je predlagal sklenitev sporazuma o tem, kot gu že ns Čchoslnvaška z nekaterimi drŽavami. Odgovorila sva mu, da bova to predlagala Svetu za koordinacijo oeia arhivov SFRJ v razpravo, ker bi bilo zelo koristno, da bi tak sporazum sprejc! v svoj delovni program. Ko sva mu omenila našo željo, da bi izpeljali v najbližuji bodočnosti program evi-den*iranja slovenskih in jugoslovanskih študentov in doktorjev na praški unverzi ter nato pregled njihovega delovanja in njihovega vplivanja na dogajanja v domovini, je pripomnil, da bi v tak program lahko vključili tudi univerzite*nc arhive če smo za to zainteresirani. Biblioteko Glavne arhivske uprave nama je predstavila dr. Jana Pražakova. Svoj knjižni fond dopoljnjuje-jo predvsem z zamenjavami. Revije zamenjujejo s 1 ■ 0 arlvvskimi institucijami v svetu. Bibliografijo pa objavljajo vsaka tri leta v svoji reviji Zbornik arlnvnih prac1. Zadnja je iz leta 1987. (Revija je tudi v knjižnici Arhi va SR Slovenije.) Ob koncu obiska sva se srečala še s strokovnjakom za arhive javnih institucij dr, Toma-som Fialo, ki nama je razložil njihovo prakso z dokumentacijo zdravstvenih ustanov. Dal nam je tudi prime reK Instrukeije za izločanje v zdravstvenih ustanovah, ki sojo na Češkem objavili leta 1980. Osrednji državni arhiv ČSR v P; agi. Arhiv ima osem oddelkov. Uprava je pri drugem oddelku na Karmclicki 2. Obiskala sva prvi in orugi oddeiek. Prvi cdde'ck je na ulic1 Obrancu rmru 1 ¿3, v zgradbi, ki je biia leta 1933 zgrajena namensko za arhiv in kjer ima danes sedež tudi Glavna arhivska uprava. Tu hranijo gradivo iz obdobja fevdalizma. To je najstarejše gradivo, ki začenja z arhivom Češke krone, ki sega v leto 1 V čitalnici sva pregledovala pred štirimi leti evii entira* ne listine, ki sc nanašajo r.a naše ozemlje v fondu Češki veliki prior malteškega reda. Ker so v zadnjem času ¡7 delali nov inventami popis, listine na novo oštevilčili, urbarje pa na novo tehnično opremili - vlož li v nove arhivske škatle, sva morala nas seznam dopolniti z novimi citati. Pri tem nama je pomagaia vodja č tahiice Eva Strajnova. Pri pregledovanju inventarnega popisa li1 tin sva poleg ie evidentiranih oukrila Je 8 listin, ki zadevajo naše ozemlje (Ptuj, Ormož). Popisala sva jih in dodal? k spisku za mikrofil manj c. Arhivske depoje prvega oddelka adaptirajo in posodabljajo. Doslej so uredili prostore za hranjenje listin. Opremili so jih z hpimi, sodobnimi arhivskimi policami in omarr.mi za obešanje listin, ovitih v folije iz melinexa (nizozemske znamke, ki ga uvažajo iz Zvezne republike Nemčije). Grade pa še tr podzemne komore, v kaierih pripravili najidealneišo klimo za hranjenje listin Češke K.onc. Zgledovali so se ddno pu arhivski zgradbi v Frankturtu, delno pa sam. gn.de po svoje i za izgradnjo prsebn^ga depoja za arhiv Češke krone se je predvsem zavivrnal pred dobrim letom umrli strokovnjak dr. Hrubi). Skl?dišče bo vame pred atomskim orožjem, bo brez plesni in brez pranu. Vstop vanj bo mogoč poti posebnimi poboji. Takega danes ni še nikjer, nama jc zatrdila dr. Alena Pozdcrova. ki nas je vodi.a oo uepo jih in po zahtevnem gradbišču. Seznanila naju je tudi s stanjem zaščite listin Češke krone. Del listin so sredi petdesetih lel restavrirali, vendar se je izkazalo, da je bila pri tem napravljena vHika škoda. Pergamentne listine sedaj postajajo rdečkaste Konscrvatoiji iz njihovega laboratorija s strokovnjaki Karlove univerze še raziskujejo, kaj je temu vzrok. Proces so ustavili, ne obvladajo pa še popolnoma portopka ponovnega beljenja in ne pozna jo še njegovih posledic. Naredili so poskuse na triplikatih in dupiikatih in jiii sedaj opazujejo. Poleg centrainega restavratorskega laboratorija na Karmclicki so zaradi dela z listinami ustanovili manjši laboratorij tudi v prvem oddelku, Ki pod vodstvom restavratorja dr. Snižeka poleg ostalih konservetorskih del pripravlja tudi listine za shranjevanje v folijah iiicliuexa. Konservatorka Julija Kope^ka (srednja šola) pa nama jc prczcntirala delo s pečati. Po umivanju z blagim tekočim milom jih zaradi zaščite premažejo s propolisom, raztopljenim v alkoholu. Če so se odgovorni arliivisti odloČili, da je treba pečat dopolniti, kai delajo le v primeru, Če je zdrobljen, in daje treba delce zlepiti, to narede z voskom za nianso druge barve. V drugem oddelku Osrednjega državnega arhiva na Karmclicki ulici št. 2 nama je namestnica direktorja dr. Helena Sykorovr najprej predstavila arhiv. V tem osrednjem češkem arhivu hranijo poleg arhiva Češke republike tudi arhiv češkoslovaške federacije. Zaenkrat ga še niso ločili in. tako ta arhiv prevzema gradivo upravnih organov CSSR in ČSR Arhiv hranijo na sedežu arhiva v veliki samostanski zgradbi ter v številnih dislociranih depo jih. Za 7C000 trn giadiva skrbi 97 delavcev. Imajo begato knjižnico 7 okrog 140000 zvezki, fotografski in konservatorski laboratorij ter novi računalniški oddelek z dvema osebnima računalnikoma V spremstvu dr. Sykorove sva si arhiv delno »udi ogledala. V konservatorskem laboratoriju sva 7aradi bolniške odsotnosti aelrvcev viaela le konserviranje listin, ki so jih v nekem obdobju lepili na platnene podlage. Konservatorka pečatov pa nam je prezentirala delo na odlitkih pečatov. Pozorna sva bila, da vsa dela opravljajo z domačimi, češkim, materiali. Pri tem sva se spomnila težav z uvozom takih materialov za domačo konserva-tonsko delavnico in si nekaj naslov3v zapisala. V računalniškem oddelku delata dva arhivista. Na dveh osebnih računalnikih pripravljata evidenco obiskovalcev v arhivu od leta 1986 dalje, indeks k popisu časopisnih izrezkov iz šestd< setih in sedemdesetih let, ki so jih dobili z nekim arhivskim fondom ter evidenco ustvaijalccv arhivskega gradiva (indeks, poaatk: o njihovih predhodniki!], c materialu, kaj je prevzeto v arhiv, kaj jc iziočeno itd.). Lpo-rab.jajo program DBASE 2. Delo na računalnikih se je komaj do^ro začelo, a so na dosežene rezultate zelo ponosni in načrtujejo, da bodo vrsto nalog s pomočjo računalnika boijc in hitreje reševali. Mikrcfilmano imajo vse gradivo I. kategorije. Delajo mikrofiše v treh primerkih, za itudij, za depo in varnostni iz"od, Ker najnovejšega materiala še niso kategorizirali, načitujejo, da ga boao kategorizirali ietos, ko delajo generalno inventuro arhivskega gradiva. (Inventuro opravljajo vsoko deseto leto ) V čitalnici dajejo najdragocenejše gradivo v uporabo Ic v mikrofilmih (n. pi. Jožetinskj merjenja, deželno desko, kataster). ■ Podrobneje sva se seznanila z njihovo zaloimško dejavnostjo. Izdajajo tri vrste pnb'ikacij pripomočke za .aziskave arhivskega grrdiva, objave gradiva ter puroč-riike za materialno varstvo :' i strokovno obdelavo arhiv ARHIVI XII 1989 63 skega gradiva. V prvi seriji trenutno pripravljajo 3 zvezek prcgleds arliivskili pripomočkov in drugih publikaeij Osrednjega državnega arhiv? v I'ra^i z bibliografijo arhivskih delavecv. V drugi vrsti publikacij so tiskane serije virov kot na primer 1'ro t i fašistični iir narodnoosvobodilni boj češkega in sbvaškega naroda 1938-1945, ki jo pnpravliajo skupaj z drugimi inštitucijanii. 7a določeno, navadno ožjo problematiko, n. pr. nacionalizacijo, zgodovino narodnega gledališča izbrane dokmnente kopirajo. pnpiavijo kratko študijo o temi s potrebnim znanstvenim aparatom ter nato vse skupaj nepovezano viože v mape. Take "publikacije" so pripomoček pri pouku v šolah, za Stuaij. za popularizacijo arhivov in IrhrWkc deiavostr in za razstave. V seriji Metodika so v zadnjem času izšli štirje priročniki odbiranje dokuincn'o", fi-žično ohranjevanje dokumentov, izločanje ter tempe ratura in vlaga v arhivskih depojib. V tej seriji publ ei-rajo tudi prispevke z nekaterih seminarjev, n. pr. referati s seminarja Skrb za arhivske fonde ui zbirke (materialno varstvo) leta 1987; Informator Zpravodaj zv. 33 pa je posvečen izključno arhivskim zgndbam. Tega so izdali skupaj s podružnico Češke zveze za znanstveno in tehnično informiranje Občasno izdajajo Rctroinformacijc, namenjene ust-vaijalecin arhivskega gradiva. V njih jih obveščajo, kaj ie bilo narejeno na njihovem gradivu v arhivu, koliko in kako je urejeno, kakšna informativna sreustva so izdelana in drugo. Izdajateljska dejavnost je odvisna od fin an čnib sredstev, ki jim jih navadno primanjkuje, zato se poslužujejo cenenih razmnoževalnih tehnik Izmenjali smo nekaj novejših arhivskih publikacij. Posebne zanimivo pa jc bilo delo v čitalnici arhiva. Dr Sykorova nama jc omogočila, da sva pregledala gradivo nekaterih arlrivskih fondov, ki vsebujejo dokumente za zgodovino Slovencev. Gradivo sva naročila na osnovi popisa, ki ga tc ima Arhiv SR Slovenije. Večina gradiva, ki sva ga želela, se nahaja v dislociranih arhivskih skladiščih, zate sva nanj morala čakati 3 dni. Pregledala sva gradivo naslednjih arhivskih fondov: Pr:d-sedstvo češkega namcstmštva za 'eto 190? in 1910, Češkoslovaška sokoiska župa, Češkoslovaški izvozni urad 1937—1939- Predsedstvo Ministrstva za notranje zade ve 1936-1940, Zveza društev agrarne mladine 1927--1334. V gradivu sva evidentirala dokumente, ki bi pri Sli v poštev za [nikrofilmanje. Dogovorila sva se, da bo Arhiv SR Slovenije posial seznani dokumentov za mik ro lil nanje. Literarni arlriv spomeniku v narodne književnosti. Po procramu sva želela pregledati arhivsko zapuščino dr Matije Murka in korespondenco slovenskih književnih in drugih kulturnih delavcev s češkimi. Ker ima tudi ta arhiv svoje gradivo deponirano zunaj Prage, sva naročeno gralivo dobila na. razpolago sele čez 6 dni. Evidentirala sva predvsem korespondenco pomembnejših Sloverreev z dr Matijem Murkom in drugimi uglednimi češkimi kulturnimi in javnimi delavci kot so n. pr Fran Albreht, Oton Berkopec, France llezlaj, Boži-dai Borko, Marja Borštnik. Anton Breznik. Zvonimir Bbjak, Metcd Dolenc, Darko Čcrnej, Gregor Črcmoš-nik, Anton Debeljak, Frane Dcrganc, Metod Dolenc, Janko Glaser, Joie Glonar, Franc Grivec, Ivan Hribar, Matej Hnbad, Fran llešič, France Kidrič, M'lkc Kos, Janko Kotnik, Fran KcvaciČ. Albert Kianicr, flratko in Ivan Kreft, Miha MalcŠ, Josip Mantuani, Raiko Nahti-gal, Jože Plečnik, ki vsebuje tudi podatke o zvezah s Čchoslovaško. Ker je zmanjkalo časa, sva pregledala le polovice naročenega gradiva. Delo bo treba nadaljevati, doslej že evidentirane dokumente pa mikrofilmati in s tem dopolniti vire za slovenske kulturno in politično zgodovino 19. in 20. stoletja. Dokumente nama jc posredovala v čitalnici gospa l*okorna. Literarnemu arhivu sva poklonila naše publikaeijc, nred njimi inventar Zgodovinskega arhiva Ljubljana za osebni fond Petra Grassellija, delo Marjana Drnovška. Arhiv Karlove univerze v Pra<*i. V ari', it sva sc pogo-vaijala z vodjem ailriva doc, dr. Karlom LitiChem in dr. M'liaeloin Svatošcm. Pogovarjali smo se o potrebi sodelovanja pn izvedbi programa — Študije o slovenskih študentih na Karlovi univerzi v Pragi in njihovem delu m vplivu na življenja doma. Dr. SvatoŠ je omenil, da so se že nred leti razgovatjali o podobnem programu i" da potem ta ideja ui bila izvedena. Predlagal je, da sc ta program ponovno obudi, oni so pripravljeni sodelovati. Pritegne naj sc tudi arhivska služba v Sloveniji. Dr SvatoŠ nama jc pripravil za ogled nekaj zvrsti gradiva, v katerem so podatki za zgodnvinn Slovencev ter stare insignije Karlove univerze. Docent dr. Karel Litseh nama jc izročil več njihovih publikacij, midva pa sva mu predala nekaj novejših publikacij Arhiva SR Slovenije. T uiti tu sva želela pregledati nekaj gradiva. Dovolili so nama, da sva delala v depoju. Pregledala sva Štiri knjige dok-toijcv Karlove univerze v Pragi in evidentirala Slovence, ki so proniovirali na tej uni"crzi v letih 1917--1927 Pcleg tega sva pregledala dve knjigi vpisanih študentov na Pravni fakulteti Karlove univerze. Iz evidentiranih podatkov je razvidno da je bilo na Karlovi univerzi v Prag. promoviranih v teh ictilr 88 doktorjev pravnih ved, medieine fn filozofije, med njimi: Lojze Brenčič, Josip de Glcria, Marija Fink, Anton Cioričai, Jožef (Jos-tiša, Igo Gruden, Jos>p llcbcin. Franjo Kagoj. Ferdo Kozak, Božidar lavrič. Frane Mescsucl, Fran ta M is, Mavri-cij Neuberger, Albin Ogris, Stanko Pušcnjak, Vladimir Rybar. Osrednji arhiv češkoslovaške televizije Arhiv voui Vit Charous, diplomirani pedagog. Z njim smo se pogo-vatjali o organizaciji arhivske službe na televiziji, arhivskih strokovnih problemih in o sodelovanju z zgodovinskim1. arhivi. V razgovorih sta sodelovali šc Jarmila Hol-eova in Ljudmila Železna ter dr. Jožef Maršal. Zanimala sva sc za vodenje evidene o tilmskih in magnetnih zapisih, ki nastajajo pri delu televizije, valorizacijo teli zapisov in materialno varovanje avdiovizualnih zapisov. Vit Charous je povedal, da hranijo svoje avdi-ovizualne zapise na tiakovih, in sicer v posebnih plastičnih Škatlah dveh dimenzij, v eni Škatli do 310G tn traku. Svoje arhivsko gradivo hranijo deloma na sedežu arhiva deloma pa ira dislocirani lokaciji. Za vse zapise vodijo kartotečne evidence, Evidence o posameznih zapisih nastavijo že uredništva posameznih oddaj, kr jih predajo nato v osrednji orli i v, ta pa jih dopolni z ustreznim podatki v kartoteki. Če osrednji arhiv ne dobi podatkov od uredništev, jilr zbere sam in vp:Se v evidence. Pričeli so žc z računalniško obdelavo cvidcne avdiovizualnih zapisov. Imajo osebni računalnik in program, ki ga razvijajo in dopolnjujejo. Na naše vprašanje, če vodijo dva primerka avdiovizualnih zapisov (arhivski primerek rn primerek za predvajanja), so povedali, da hranijo le en zapis, ki ga nato po potrebi uporabljajo tuai za predvajanje, oziroma iz njega presna-mejo na kaseto tisti del, k: ga potrebujejo za predvajanje, Tudi pri njih veliko napisov zbrišejo, ker trako- 64 ARHIVI XIl 1989 ve. oziroma diske potrebujejo za zajetje no vili zapisov. Za brisanje zapisov — trakov obstaja posebna komisija iz predstavnikov uredništev in osrednjega arhiva televizije. Ta komisija izdela popis avdiovizualnili zapisov za uničenje in ga predloži v potrditev Aihivski upravi čiiR kar pa je zgolj forma!nosi, ker arhivska uprava zmeraj da pristanek za uničenje predloženih zapisov. Posebej sva se zanimala za ohranjanje avdiovizualnih zapisov na filmskih tiakovih oziroma za presnemanje magnetnih zapisov na filmski trak Povedali so, daje filmski trak varnejši in trajnejši zapis kot magnetni, vendar pri njih velja, da je magnetni zapis lahko arhivski zapis, pa čeprav zaenkrat velja, da je obstojnost takega zapisa le dvajset let. Za ohranjanje zapisov bodo morali poskrbeti za pravočasno presnemanje posameznih trakov oziroma zapisov Arhivu SR Slovenije sedali vzorce obrazcev o vodenju njihovih evidenc avdiovizual-nih zapisov. Filmski arhiv Češkoslovaškega filmskega zahoda. Filmski arliiv hrani prek 70 milijonov metrov filmskega gradiva in je po bogastvu svoje nacionalne proizvodnje peti največji filmski arhiv na svetu. Imajo pa tudi filme drugih proveniene, k; jih pridobivajo predvsem z zamenjavo. Za filmski arhiv skrbi 53 delavcev, filmski zavod pa zaposluje 140 delavcev. V arhivu sva se pogovarjala z vodjem arhiva Jifijem Jankovcem in vodilnim strokovnjakom za tilmsko gradivo dr. Vladi mi rje m O pelo. Vodja arhiva Jiri Jankovce nama je na kratko podal ¿godovino nastansa tega arhiva Ustanovljen je bil leta 1943, ko jc bila potreba za zavarovanje filmskega gradiva zeio aktualna. Številni Češki filmski snemalci so takiat posneli velike količine dokumentarnih filmov, zlasti poiitične dogodke dogodke ob boinbarairanjili zavezniških letal, dogajanja ob razpadu nemškega rajha oziroma o osvobeditv- Češkoslovaške leta 1915 Pridobili so zbirko filmov Tehničnega mu»eja in številnih zasebnih zbirateljev in podržavljenih podietij Arhiv je aanes samostojen zavod in od države ne uobiva finančnih sredstev za svoje delovanje. Država mu nudi podporo v tem, da imajo monopol za kopiranje filmov, razen tistih, ki nastajajo pri Češkoslovaški televiziji. Arhiv se samofinanei-ra tudi z dohodki, ki jih ustvarja z dajanjem filmskega gradiva v uporabo številnim uporabnikom, domačim in tujini. Že Štirideset let so člani F1AF — mednarodne federacije filmski) i arhivov. Vladimir O pela, dipl. kemik in umetnostni zgodovinar, je strokovni vodja teija arhiva. V daljSem razgovoru narra je odgovoril na številna naša "prajanja o materialnem varovanju filmskega gradiva, pridobivanju filmskega gradiva v arhiv, načinih uporabe strokovni obdelavi, zlasti o vodenju evidenc. Za materialno varstvo filmskega gradiva je posebej poudaril, da )e največji poudarek na vzdrževanju pravilne vlaj£ (okoli 60 %). Filme redno pregledujejo in sproti odpravljajo vse morebitne poškodbe. Arhiv opravlja vsa dela za zavarovanje filmskega gradiva, razen mokrih postopkov, ki jih zanje opravlja filmski laboratorij v liarandvu. Arhivsko skladišče ima arhiv na dislocirani lokaciji, kjer hranijo filrre v okviru predpisanih pogojev hranjenja. Barvne tTlme hranijo pri temperaturi 5. Filme hranijo .v kovinskih Škatlaii posamezne viste filmov pa označujejo z nalepkami raznih barv. Načelno hranijo arhivski izvod filmske kopije ter izvoa za reprodukcijo, vključno tudi tonski zapis. Po potrebi in na zahtevo uporabnikov izdelujejo filmske kopije po predpisani tarifi. Arhiv pridobiva filme v okviru zakonskih predpisov od podjetij za prof7voanjo filmov razen od tele i- zijs. Od filmskih amateijev ne pridobivajo filmskega gradiva, izjemoma dobijo kak film od društev. Dosti filmskega gradiva pridobijo z mednarodno izmenja"o. Ko sva se zammala za slovensko filmsko proizvodnjo, so nama povedali, da imajo zelo malo slovenskih filmov (Stigličevo Dolino miru, Klopčičcv film Cvetje v jeseni, en Babi cev film), več pa imajo srbsko-hrvaške filmske proizvodnje. Za strokovno obdelavo filmskega gradiva imajo številne stroje, projekcijske mize, prcvijalne mize, izključno lastne, češke proirvodnje. Prosila sva za tehnične podatke in dokumentacijo o tej opremi za Informacijski center o tehnični opremi arhivov v Mariboru. Obljubili so nama da bodo to dokumentacijo z naslovi proizvajalcev poJali. Za evidenco filmskega gradila so uvedli več obrazcev, na osnovi katerih îo že pričeli z računalniško obdelavo podatkov o filmskem gradivu. Zdaj delajo evideneo za tuje filme. Dr. Opčla nama je razkazal delovne prostore za strokovno obdelavo filmskega gradiva. Prostori so prej skromni kot pa udobni, vendar so dobro opremljeni. S posebno previdnostjo so nama pokarali prostor z računalnikom, v katerega je dostop nepoklicanim prepovedan Naj Še omeniva, da izvajajo v arhivu dosledno prakso prilagajanja filmskega gradiva na različne klimatske pogoje, od arhivskega skladišča do mesta uporabe Vodja arhiva Jankovee in dr. Opêla sta za Arhiv SR Slovenije zročila poleg knjig še dva pravilnika in vzorce obrazcev za evideneo filmskega gradiva, njim pa sva dala za Knjižnico njihovega arhiva Inventar filmskega gradiva Arhiva SR Slovenije, ki sta ga z veseljem sprejela čef.da kaj takegr pa oni še nimajo. Državni oMastni arhiv v Pragi. V arhivu naju je sprejel direktor Itorivoj Indra. Opisal je vlogo tega arhiva v češkem prostoru, posebej je poudaril- da kot arhiv osrednje Češke hran1 tudi vire za zgodovino Slovencev. Naplasil je. da ta arhiv pridobiva velika devizna finančna sredstva za dajanje podatkov Številnim interesentom iz držav zahodne Fvrope ,n Amerike, zlasti se iz ZRN. Za tc podatke imajo zaposlena dva defavea. Oblastni arhiv je tretji naibolj obiskan arhiv na češkem. Ima 20.000 tm arhivskega gradiva in trideset delavcev. Gradivo hranijo na štirih lokacijah, v ireh objektih Na leto imajo 4.000 obiskovalcev. Nadzor med obiskovalci v čitalmci arhiva izvajajo tudi z monitorjem. Arhiv ima 5 oddelkov In sicer: 1) oddelek za politično-upravne, sodne in finančne fonde. 2) oddelek za kmetijske, gozdarske in plemiške fonde, 3) oddelek za gospodareke fonde 4) oddelek za evidence, čitalnico, biblioteko, restavracijo in konser vatijo 1er reprodukcijo gradiva, 5) inšpekcijski oddelek za okrajne arhive in arhive podjetij. Arhiv in njegova uprava sta sedaj v zgradbi avguštinsk« i samostana, zgrajc negi leta '358. Prostori ne ustrezajo in je- pripravljen načrt za novogradnjo, v okviru katere bodo reševali vprašanje prostorov Federalnega, Državnega osrednjega arhiva ČSR in Državnega oblastnega arhiva. Načrti so izdelani, lokacija je določena, sprejet jc finančni načrt za gradnjo, arhiv pa naj bi bil zgrajen leta 1996. Po pred stavitvi Državnega oblastnega arhiva in njegovih fondov nas je direktor popeljal po arhivjkih skladiščih in kon-servatorekem in mikrofilmskem laboratoriju. Po razgovoru s predstavniki arhiva in ogledu prostorov in arhivskih skladišč (z lesenimi policami) sva lahko ugotovila, da arhiv upravičeno pričakuje rešitev svojih arhivskih prostorov le v novi gradnji. Državnemu oblastnemu arhivu sva poklonila Vodnik po fondih in zb'rkali v SR Sloveniji, ARHIVI XII 1989 65 V Arhivu Karlove univetzc v Prag: *va *e srečala tudi z arhivarjem Arhiva glavnega mesta Praga, kije povedal, da ravnokar išče možnost kako bi sporočil v Ljubliane, da je odkril v njihovem arhivu okoli ?00 spisov o arhitektu Jožetu Plečniku in njegovem delu v P-ag.. zlasti o načrtovanju obnove cerkve, na trgu Ji nja Pcdjcbratf skega. Svete vala sva naj pripravi članek s popisom doku-men*ov za naše glasilo ARHIVI, kar je rad obljubil. V času najinega bivanja so č-'ški kolegi poskrbeli tudi za kulturni program. V loži Ministrstva za kulture v Smetanovem gledališču sva si ogledala predstavo Mo zartovega Don Giuvannija. Ta obisk v okviru kulturne menjave je bi! pomemben za nadaljevanje in poglabljanje zvez med slovensko in češko arhivsko službo V vseh arhivih sva bila sprejeta z veliko pozornostjo, razgovori so bili odprti in so pred stavljali koristilo izmenjavo delevnih izkušenj, zlasti glede materialnega varstva in strokovne obdelave arhivske ga gradiva. Odkrivala sva tudi. da je v čeških arhivih dosti pomembnega gradiva za našo zgodovino. V vseh arhivih, ki sva jih obiskala, smo s češkimi kolegi ugoiav jjali, daje treba medsebojne stike nadaljevati OPOM3E Glej še: L iidmila Bezlaj-Krevcl. Poročilo o Študijskem obisku v Čehoslovaški socialistični republiki, Arhivi VI 1983, str. 1S4—155 in Peter Ribnikar, Poročilo c Študijskih obiskih na Čehoslovaškem leta l^M in 1985 Arhivi /HI. 1985,str. 131 - 133. Studijsko bivanje v Knundi lela 1987 Milica TrehSe Srolfc Po programu raziskovalne naloge o izseljen i it vu, ki jo Znanitvenemu institutu filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sofinancirajo Občinske raziskovalne skupnosti Izola, Koper in Piran icr Raziskovalna skupnost Slovenije - PHRS 10, sem od 30. junija do 7 avgusta letos raziskovala med društvi slovenskih izseljencev na Niagars-kem polotoku, v Provinci Ontario v Kanadi. Vsebina dela re je nanašala na: - nadaljevanje ugotavljanja najzgodnejše ekonomske migracije iz slovenskega dela Istre s pomočjo ankete, ustnih viiov in arhivske dokumentacije in — vzpodbujanje društev slovenskih izseljencev na tem območju k zavestnemu čuvanju in ohranjanju arhivske kulturne dediščine in s tem k osveščajiju društev o pc menu njihovega deleža pri soustvaijanju širše slovenske kultume zgodovine kakor tudi kanadske multinauonalne skupnosti, ki jo bodo proučevali zanamci. Kar zadeva zgodnje izseljevanje iz Slovenske Istre sem akcijo zastavila žc oktobra 1986. V Kanado sem poslala vprašalnik, ki naj bi poskušal dopolniti za obmo čjc Slovenske Istre na Institutu za geografijo v Ljubljani za kasnejše obdobje žc.zbrane nekatere podatke. Klji^b prisrčnemu sprejemi1, vsemu razumevanju, obilici ustnih virov anketnega lista niso hoteli izpolniti, Vendar sem dobila na razpolago precej uporabni); arhivskih virov. S pomočjo le -teh in virov, ki semjih pridobila že pr. prvem obisku v Kanaai (dec. 1985), bom lahko pri pravila za objavo delne rezultate v obliki virov. Več kut sem pričakovala, sem uspela z drugim ciljem obisk? kultuma društva slovenskih izseljencev in njihove arhivsko gradivo. Presenečena sem bila nad izredno pozitivno oceno o nnestnosti in »rednosti razpiavc, ki sem jo objavila v Rodni grudi Št. 7/1987 in je izšla ravno prea mojim od-oaom v Kanado, TaKoj sem lahko začela s konkretnim delom pri društvih slovenskih izseljencev t. j z lociranjem arhivskega grad^a (saj gaje bilo najmanj v društveni) prusiorih), zbiranjem, sortiranjem, urejanjem origi- nalov ter izločanjem odvečnih kopij in ne nazadnje, s fotokopiranjem gradiva, ki sem ga - kolikor sem zmogla - že prinesla s seboj, drugo je na poti, za nekatera dmStva je zbiranje še v teku in bo po navodilih pripravljeno za fotokopiranje do spomladi 19g?. Tako sem doslej zbrala za obdelavo naslednje arhivske fonde- 1. Slovansko primorsko prosvetno društvo SIMON GREGORČIČ,Toronto, ustanovljeno 1959. leta 2. Slovenski narodn! doni LIPA PARK, St. Cathcri-nes, ustanovljeno 1967/69 - ima tud: kronološke urejenih 14 fotografskih albimov. 3. Slovensko kulturno in družabno društvo TR1G LAV, London,ustanovljeno I95i>. leta. 4. Vzajemna podporna zveza BLED ustanovljena 1. 1933 v Kirkland Lake, Ontario. (sfotokopiranc imam le vse zapisnike Konvencij in odborov zaleta 1933-1940). L. 1978 je zveza prenesla sedež v Hamilton. 5. VPZ Bled, Odsek 13 PLANICA, Hamilton ustanovljeno!. 1961 (zbiranje v teku). 6 -TZ Bled, Odsek 12 - NOVO MLSTO, St. Cathc-rineš, (zbiranie v teku), odsek ustanovljen fcbruaija 1943. 7 Zapisniki sej KOORDINACIJSKEGA ODBOR\ ZA POMOČ ONKOLOŠKEMU INSTITUTU v Ljubljani in MEDDRUŠTVFNEGA ODBOR \ za obdobje r-arei maj 1985. 8. SLO V ENI AN MUSlt FESTIVAL, Toronto za vse obdobje njegovega delovanja, t. j. 1977-1980. 9 Prvi harmonikarji orkester (buttonbox), Weiland, Ontario. 10 Morda bi še naprej ostalo neznano društvo SLAP iz Wellarda. če ne bi na gradivo o njem naletela med svojim delor Našla sem edino številke glasila SLUVENSKEGA DRUŠTVA SLAP, ki je bilo izdano v Wellandu, marca 1953 (lete 1 Stev. 1). To je najbrž prvo povojno slovensko ¿seijeniško društvo — izven VPZ Bled saj se s svojo kulturno dejavnostjo lahko ponaša Že v letu 195?, t.j. (i 2 ARHIVI XII 1989 pred izidom časopisa. Tega društva tudi ni med registriranimi društvu ori Slovenski izseljenski malici. V teli tednih sem bila tudi na 7 sejali upravnih odborov raznib društev kjer smo se dokončno dogovorili o načinu in varni lirambi društvenega arifvskega gradiva v društvenih prostorih. V juliju so bile pri slovenskih društvih tuai razne prireditve, od svečanih dr Športnih. Na vse sem bila vabljena. Svojo udeležbo sem delovno izkoristila tako, da sem pesneia razgovore in pričevanja vseli dosedanjih predsednikov Slov. primorskega društva S. Gregorčič ir SND Upu park, delno pa še člape nekaterih drugrh društev (štiri kasete po 90 mi,i). Udeležila sem se tudi sprejema na ladji Captain John, ki sta ga priredili županji pobratenih mest Ljubljane in Missassauga ob obisku tov KerSnvanove v Kanadi. Arhivsko gradivo, ki sem ga utegnila zbrati in odbrati ter prefotokopirati ohscga približno 1000 >trani. O/igi nalnega gradiva je toliko, kolikor so ga druStva lahke odstopila (izkaznice, programi, vabila, duplikati zapisnikov, drugi izvodi ustanovnih aktov, nekaj tiskov, ..) Precej gradiva sem prinesla že s seboj, nekaj pa booo še poslali po izseljencih, k: bodo 2e le tos prišli domov, Vse zbrano arhivsko gradivo bo. po dogovoru, po obdelavi prešlo v last 07. upravljanie IzseljensKe matice. ali Arhiva SKS ali po Centra za izseljenstve pri iAZI1. Na društvenih sestankih in v pogovorih s predsedniki društev smo se dogovorili naslednje 1. Sedanji predsedniki bodo obvestili in pozvali vse člane bivših odborov, od ustanovitve dalje, da arhivsko gradivo, ki ga morda še hranijo doma odstopijo društvu v zameno za fotokopije 2. V društvenin prostorih bodo v najkrajšem času namestili ognjrvame omare za armvsko gradivo, s balerini ho odlsej upravljal le tajnik druitva oz. predsednik, če bo odbor tako jdločil. 3. Vsa službena pošta naj bo naslovljena na društveni naslov, ne pa na privatne naslove. 4. Originalov zbranega arlnvskjg gradiva, kn bo dokončno urejeno, tajnik ne bo več dajal iz društvenih prostorov. 5. Obvezala sem se napisati za tajnike Se posebna navodila za vodenje domače korespondence Vse posle vodijo ljudje prostovoljno, brez posebne administrativne kvalifikacije, zato bi jim tako navodilo dobrodošlo in so me zanj prosili. 6. Obvezala sem se tudi, da bom vse ugotovitve s pet—tedensKega dela z društvi v obliki predlogov za sanacijo razmer predložila Slovenski izseljenski matici, kar daiem v posebnem noročilu. Raziskovanje kulturne tistvugalnosti Slovencev - (Delovni obisk v Kunadi od 23 6 do 8. 8. '989) Miltra Trebšc-Stoifa Po URP RsS Kulturna ustvarjalnost Slovencev ki ima sedež pri Znanstvenem institutu Filozofska fakultete v Lj.ibljar.i (vodja projekta je prof dr. Nace ŠUMI), so mi Raziskovalna skupnost Slovenije, Znanstveni institut Filazofske fakultete in Slovenska izseljenska matica v Ljubljani omogočili Sesttcdeiisko delovno bivanje v Kar.adi med drjStvi slovenski!: izseljencev na Niagarskem polotoku, v času mojega rednega letnega dopusta. Vsebina delovnega programa: 1. Z azirom na dejstvo, da sem se že se znan1 la s skoraj vsemi društvi slovenskih rojakov v južnem Ontariu, mi je bil cilj zbrati in urediti čimveč arhivskega gradiva ori društvih z njihovo pomočjo in člane usposobiti za samostojna urejevalna dela. 2. Slovensko prosvetno društvo "Simon Gregorčič", ki se je v letu 1959 ustanovilo kot druStvo primorskih Slovencev (Se danes sov njem včlanjeni pretežno primorski rojaki), slavi letos trideseto obletnico svojega delcva-nja. Za ta jubilej jim po programu raziskovalne- naloge pripravljam druStveno monografijo. Zato j j b:i moj namen obiska dopolnjevanje in dokončno odbirarjC arhivskega gradiva za ¡aziskave in objavo ier ider tif ■ kacija in popis fotografskega giad!va članov društva 'Simon Gregorčič" v Torontu. 3. Tretji namen je bil nave7ava stikov z novimi društvi. Realizacija programa: Ad 1. 0'isežnejSe delovno poročilo, ki semgu av gusta letos dostavila Arhivu SRS, Slovenski izseljenski matici in Raziskovalni skupnosti Slovenije v Ljubljani obsega popis druStev oziroma aktivnosti, ki so mi gradivo v fotokopija!: odstopili in obdobje za katerega sem gradivo prinesla s seboj. Ves cas bivartja sem aktivno sodelovala na vsel. društvenih prireditvah in sejah odbojov slovenskih izseljenskih društev tega območja. Zato sem po vrnitvi tudi izdelala predlog želja in potreb naših izseljencev, ki naj jih Matica po možnosti upošteva v programu za naslednje leto. Ad 2. iani društva "Simon Gregorčič" so prizadevno pomagali zbirati dodatno arhivsko gradivo. Moj načrt deJa obravnave društvene kronike sem predstavila in seji odbora društva, kjer so ga sprejeli, V tem času sem pripravila tudi prvih 40 strani rokopisa, ki smo ga na društveni se,, prebrali, saj je za to obdobje ohranjenega najmanj arhivskega gradiva, (Rokopis je že v celoti konean v oktobru in oddan v tiskarno ) Podobno metodologijo obdelave arliivsk :ga gradiva sem izdelala Se za SND LIPA PARK v St. Cstherinesu ki to praznoval 25 obletnico kulturnega delovanja in za Vzajemno podporno zvezo "BLFD" - dsek PI ANICA 13 v Beamsville, ki bo v letu 19^3 slavil 50 obletnico uspešnega kuliurnega delovanja. Obe druStvi sta se z zasnovo strinjali in me prosili, da tudi zanju pripravim pub likacijo. Ad 3.a Častni predsednik SKD v Sudburyju bo pris krbel arhivsko gradivo tega druitva, ki bi 'posvojeni kulturnem poslanstvu v prvem obdobju zlasti, zaslužilo podrebnejio raziskavo in objavo. 3b. Za društvo VPZ DLF.D - odsek 12 - Novo mes-•o, s sedežem v St. Catherinesu bomo pričeli zbirati ar ARHIVI XII 1989 67 hivsko gradivo, saj bo društvo leta 1993 slavilo 40 obletnico delovanja V teli štirih letih, kar aKtivneje sodelujem s kanadskimi društvi slovenskih rejako" sem agotoviia, da je bila naša prisotnost zelo potrebna, saj me vedno več društev vabi v svojo sredino in želijo urediti svojo p'sno in slikovno dokumentacijo. Mislim, da moramo za celovitejši prikaz slovenske kulturne zgodovine s tem in takim delom nadaljevati. Naši rojaki nam bodo radi pomagal.. Poročilo o projektu izdaje kiirt jozefiiukilt deželnih merjenj Etna Umek Sedemletna vojna in poraz Avstrije v njej sta pokazat na pomembnost kartograiskega gradiva za potek vojaški'] opcracij. Zato je pn zaključku vojne feldniarsa! Daun, predsednik dvornega vojnega sve'a, predlagal cesanci Mariji Tereziji, da izdelajo karte cesarstva. Dela je vodil štab generalneca poveljstva. Izvedli pa so jih v letih 1764 - 178* za to doloccni oficirji, med katerimi je bilo tudi mnogo inženirjev. Ker je vojaške zadeve do leta 176s vouil Jožef 11, se ta metjenja imenujejojožefm-ska deželna mcijcnja. Vse državno območje je bilo razdeljeno no triangulaeijski mreži na sekcije Mapiranjc posameznih dežel so izvedli po različnih metodah glede na obstoječe podlage. Mapirali so v merilu 1 1 2S.80U. Čeprav imajo merjenja zaradi delno manjkajočih tiian-gulanijskili podlag pomanjkljivosti in sc zato leto '806 začeli z novim deželnim nietjenjeni (franciseejsko deželno merjenje), jc jožefinsko deželno metjcije pomembno delo kartografije 18 stoletja. Jožcfinska deželna metjenja hrani danes v zbirki karte Vojni arhiv na Dunaju in so imela do leta 1864 taj ni značaj. Vseh kart je 4685 listo", od teh sc na slovenski etnični prostor v okviru avstrijskih dednih dežel nanašajo sekeijc Št. 106-164, 166- -181, 186--239,246, ( 139 Kart). Velikost karte je 120 x 80 cm, so ročno ko-lorirane. Poleg upodobitve reliefa so na kartah označeni z določenimi znaki gradovi, naselja, cerkve, znamenja, mlini, žage fužine, rudniki, ceste, ribniki, gozdni kom pleksi Karte spremljajo opis1 (Landesbesehrcibungcn) za posamezne sekcije. Te so pripravili tudi vojaški inženi^i. ki so ta področja mapirali. Opisi imajo določene rubrike in način vpisovanja podatkov. Rubrike so nasleunjc: - zaporedna Številka naselja v sekciji - ime naselja, ki je mnogokrat napisano v slovenski obliki - oddaljenost nase,ja od bližnjih krajev v urah hoda - opis naselja, navedba posiopij, ki so ¿grajena iz kamn; ali opeke in njihove krpacitete za nastanitev vojaštva - opis voua, njihovih bregov, navedbi globine in širi ne reke, plovnost reke in tipi čolnov, navedba mostov in materiala, iz katerega so zg ajeni njihova velikost in sposobnost za vojaške transporte, brouov - opis močvirij in njihove prehodnosti - opis pešpiti in cest, njihove Širine, kvalitete m možnosti prevoza z vozmi ali prehoda s konji - opis gozdov, navedba njihovih ledirtskih imen in drcvesr.e sestave ter prehodnosti s konji ali vozovi - opombe Čeprav je bil namen opisov vojaški, dajejo vrsto podatkov o strukturi naselij, gozdov, pregled vseh mostov, cest, podatke o tedanjih gospodarskih obratih (mlini, žage, rudniki, fužine), pomembnejših poslopjih (gradovi, ccrkvc) in jc prvo kartografske delo ki je izdelano po enotnih merilih za vse slovenske dežele. Zato ¿aslužijo tako karte kakor opisi izdajo tega dela, katerega bogati podatki predstavljajo izhodišče za mnoge uianstvenc pa-n^gc pri nadnljnih raziskavah. Izdaja kart zahteva predvsem tehnološke rešitve, ki se morajo čimbolj približati izgledu originala Izdaja opisov deželnih merjenj pa zahteva predhodno transi i te racij o rokopisa iz gotske pisave v humanistiko m nato obiavo vira v originalnem besedilu in v prevouu iz nemščine v slovenščino. Pripravljena so navodila za translileracijo besedila. Na začetki1 objave so predstavljene rubrike, zato se vsaka rubrika pn transi i te racij i označuje s črkami od a daijc in vsaka rubrika tvori svoj odstavek Doiga >n tretja rubrika (ime naselja in oddaljenost od drugih r.aselij) se združita. Transliteracija v četrti rubriki je tekoča. V primeru, da sc opis naraša ne le na naslovni kraj, ampak tudi na druge, sc pred začetkom opisa tega kraja navede tudi ta kraj v okroglem oklepaju Krajevna ali druga imena se transliterirajo tečrto po irigina!u ne glede na morebitne pisne napake. V prtvouu pa se navede današnja oblika imena. Vse znake za merske enote sc transliterirajo z znaki po originalu, v prevodu navesti jih kot sežnje, lakte, čevlje Okrajšane besede je pri trans-literaciji dopolniti v oglatem oklepaju, pri prevodu se to ne označuje. V kolikor se med gotsko pisavo mesa latinsko pismo, se pri preverjanju transliteracije take besede posebej označijo. Nečitljive besede se poseSej označi ( .). Transiitcraciji se doda poseben slovarček latinizirar.ih besed in merskih enot. Tako kartam kakor opisom je potrebno dodati kazalo vseh fopor o mi nov, ki se pojavljajo nr kartah in na opisin. V kazalu se navajajo dannšnjc oblike toponomi-nov, v okroglem oklepaju pa se navedejo vse oblike 'men, ki se v vird pojavljajo Originalna imena se povežejo št s kazalkam; z današnjim imenom Pri posvetu s predstavniki strok (zgodovrna, umetno-sina zgodovina, gozdarstvo, slavistika, kar'ogratija, ktajl-na.-stvo) je bi1 izražen velik interes za objavo tega vira, k i pomeni izhodišče zc mnoge raziskave teli strok Izdajo jožefinskih deželnih merjenj tako kart kakor opisov pripravljata Arhiv SR Slovenije in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ki sta doslej projekt tudi finančno podprla. Ob projektu sta zbrala Arhiv in Inštitut vrsto strokovnjakov, ki bouo pripravili za uvouna besedi- 68 ARHIVI XIl 1989 la izdaje analizo Jožctinsku deželnih meijcnj s stališča posameznih znanstvenih aiscipiin (dr. Nace militi in dr. Ivan Stopar za umetnostno zgodovino in urbanizem, dr. Boštjan Anko za gozdars'vo, dr. čop za toponomastiko, mag. Vinko Rajšp analizo komunikacij, Branko K o roječ kartografsko in Fma Umek arluvistično analizo). Kazalo krajevnih imen pripravlja mag. Vinko Rajšp, znans'.veni i.ideiavec Znanstvenega raziskovalnega ce.itra SAZU. Dr. Ivan Stopar jc dal _ia razpolago fotografije kart: mag Vinko Rajšp pa mikrofilmska posne tke opisov deželnih merjenj. Predloge za oblikovanje je prispeval oblikovalec Julijan Miklavčič. Arhiv SR Slovenije je prevzel transli-icracijo in pievoii besedila opisov jožefinskih deželnih merjenj, Doslej je arlnvi:t Drago Trpin transiitcriral besedila opisov jože finskih deželnih meijenj za območje scvern opri morske regije. V Arhivu SR Slovenije načrtujemo, da bo do leta 1991 opravljena translitcracija celotnega bescaila opisov deželnih meijenj Ob rednem občnem zboru in praznovanju 35—letnice arhivskega društva Slovenija (\DS) Branko Kozina 35 let pomeni za človeka že zrelo dobo, prav toliko let pa je letos minilo od ustanovitve Arhivskega društva Slovenije. Jubilej .smo arhivski delavci proslavili 12, aprila 1989 sočasno z rednim občnim zoorom, Delov-ic predsedstvo v sestavi: Darinka Drnovšek, Vladimir Žumcr, dr Duša Krnel- Umck, Brane Kozina in Tatjana Rczcc jc dostojno vodilo slavnostne sejo občnega zbora in proslavitev jubileja. V prvem delu — program občnega zbora, je predsednica \DS Darinka Drnovšek podala pomočilo o enoletnem delu, poročilo uredniške ga odbora Arhivov pa je pooal glavni in odgovorni uied nik publikacije Vladimir irumir. Poročila so bila soglasne sprejeta. Blagajniško poročilo je podala Mihaela Knez, blagajnik ADS, zaključni račun je bil soglasno sprejet, kakor tudi poročilo nadzornega odbora, ki^ajc podala Saša Scrše. Izvršni odbor ADS jc pripravil za občni zbor predlog, da se določi nova višina članarine in sicer 20.00j din - vsak član pa dobi s plačano članarl no gasilo Arhivi. Predlog je bil sogiasno sprejet Program dela društva za leto 196° je predstavi tajnik ADS Branko Kozina. V drugem deluje ADS počastilo svoj 3 5—letni jubilej. NajDrej je prof. Strčič pozdravil prisotne v imenu predsednika arhivskih delavcev Jugoslavije, ter prenesel čestitke arhivistov :z Hrvatske. Predvsem je pouda.il sodelovanje sle venske arhivistike z drugimi republikami in pokrajinama, kakor tudi sam pomen slovenske arhivistike. Pozdravno brzojavko s čestitkami so poslali tudi delavci Zveze arhivskih delavccv Orne gore Slavnostni govor ob 35 —letnici ADS je imela Marta Oblak-Čarni, kije slikovito in nazorno predstavila zgodovino in delo ADS skozi prehojeno pot, Sledilo je imenovanje častnih članov tei podelitev.priznanj ADS. Komisija za podelitev priznanj, ki jo je imenoval 10 ADS v sestavi Marija Oblak--Čarri, Janez Kopač, Antoša Lcskovee, Peter Rib nik ar m Darinka Drnovšek je na osnovi poslanih predlogov sprejela sklep o podelitvi čast nega članstva in priznanj naslednjim članom ADS: - za častnega član? ADS je imenovan* Majda Smole priznanja pa so ob 35-letiiici delovanja ADS prejeli naslednji posamezniki in ustanove: - Marjan Zupančič, dr, France Doiinar (Arhiv SRS), - Antoša Leskovec, dr Jože Mlinaric (Pokrajinski arhiv Maribor), - Kristina Šanipcrl-Purg, Marija 1 lernja- Masten (Zgodovinski arhiv Ptuj), , - Zorka Skrabl, Janez Kopač. Mihcla knez, Mija Mravlja (Zgodovinski arhiv Ljubljana), Marija Funčič, Vanda Bezek (Pokrajinski arhiv Koper), - Martin Ivanič (arliiv CK ZKS), - Mnijeta Adamič (arhiv 1ZDG), Rato Mladetiovič (Sava Kranj),. Katarina Udo"ič (RTV Ljubljana), - - A-liiv SR Slovenije, -' Organizacijski odbe: posvetovanj o strokovnih ui tenničnih vprašanjih v arhivih. V Imenu nag-ajcnccv se je zahvalil AnUmsa Lesk o ve c. Ob 35--letnici ADS je delovna skupina v sestav1: Marjan Zupančič, Vlodimir. Kološa, Marija Oulak--Carni, Gašper šniid, Ema Umek, Pavle Mikfič, Miha Kuhar, Brane Kozina in Tatjana Sa*ko priprardl3 .priložnostno razstavo: 35 let ADS, ki je predstavila skozi sliko, izdane publikacije in druge slikovne eksponate prehojeno 35-letno pot, ter predst- vi'a delavce, ki so zaslužni za raz voj iii delovanje. Eksponate (slike, plato te, vabila, publi kacije .) za razstavo.so prispe /ali člani ter arhiv ADS Kazstavo jc otvoril član predsedstva RK SZDL Primož Mamz, ki jc v svojem govoru predstavil sedanji politični položaj v Sloveniji, poudaril delovanje društev, še pnsc-. bej.AHS ter čest.ial prejemnikom priznanj in avtoijem ra ¿stave. Sledil jc sprejem pri prcdscdnlci ADS Darinki Drnovšek v čitalnici Arhiva SR Slovenije. ARHIVI Xll 1989 ¿9 Poročilo uredniškega odbora glasila Arhivskega društva m arhivov Slovenije Arhivi ¿a leto 1988 z dne 10. aprila 1989 Vladimir Zamer Na z/idnjem občnem zboru 10 feoruarja 1988 je bi! izvoljen nov uradniški odbor, ki gr sestavljajo Marjeta Adamič Ivankr« Zcje- Cizelj. Darinki Drnovšek, mag. Peter Pavel Kiasine Branko Kozina Jurij Rosa, Boris Poznim (tehnični urednik), Vadimir Sunčič, Kristina Šampcrl- Purg. Nevenka Trclia, Maruša Zagrailnik in Vladimir Žumer (glavni in o Igovomi urednik). I Ireaniškemu odboni je uspelo izdati dvojno Številke XI, letnika za leto 1988 konec februarja letošnjega leta. Ker je redno oziroma pravočasno izhajanje glasila odvisno predvseir od finančnih sredstev, naj pnvem, da sta zadnji letnik finansirali Raziskovalna skupnost Slovenije v višini 11,175 000 uin, Kulturna skupnost Slovenije z 4,633.000 din ni pa še jasen delež samega Arltii-skega društva Slovenije, Še manj pa prispevek arliivo", ki naj bi znašal 0,3 %od prihodka arhiva S sredstvi obeh skupnosti se'bili pokriti stroški tiskarne Černe'--Rogina n Rudizela v višini 15,300.000 din ter stroški prevajalcev in lektoija. Avtorski honorarji še niso bili izplačani, zanje ^a bi morali zagotoviti minimalno 14.^00.000 din. Za dodatno finančno pomoč smo zaprosili Raziskoval no skupnost Slovenije, računamo pa tudi na izpolnitev obveznosti posameznih arhivov. Celotni predneun za XL. letnik v tem trenutku znala 32,0^0,000 din. Finančne situaeijc ne poslabšuje ie inflacija, temveč tudi nakazovanje sredstev pc dvanajstinah, majhen prihodek oa predaje glasil? pa tudi dejstvo, da čiani društva dobivajo Arhive za članarino, ki znaša 4000 din, ekonomska cena enega izvoda pa je 6.400 din Nekaj je k takšnemu stanji, prispevalo tudi uredništvo, ki se je odločilo za tiskanje 38 avtorskih pol, namesto predvidenih dvajsetih Vstbmska zasnova glasila se ni bistveno spremenila od X. letnika, dodano je le bibliografsko kazaio desetih letnikov Arhivov od leta 1978 do 19P7, ki pa je zaradi tiskarske napake uporabno le s pomočjo TOK na oa tudi s pomočjo ubeeedntga kazala avtonev Izpuščeni sta le stalni rubriki "Nove pridobitve slovenskih arhivov" in 1 Bilbiogiafija arhivskih delaveev", kar je splet treh okoliščin' že tako prevcuk obseg, neodgovorno delo čla- na uredništva, ki je zadolžen za ti dve rubriki ter pasivnost večine arhivov pri pošiljanju podatkov, V prihodnji številki načrtujemo objavo obeh rubrik za obdobje dveh let. Glasilo za leto 1988 nima neke tematske zasnove, tako da so v rubrika); "Članki in razprave" in "Pomembnejše gradivo v tujih in domačih arhivih" objavljeni večinoma prispevki s posvetovanja ob 100—letnici Arhiva SR Slovenije in z njim povezane okrogle mize o c vi, j en tiranju virov za zgodovino Slovencev v tujih arhivih, deloma pa so objavljeni zapozneli referati s XIII zborovanja slovenskih arhivskin delavcev v Portorožu na terro valorizacija dokumentarnega gradiva. Vzpodbudno je, da se je v primeijavi z prejšnjimi številkami povečalo število prispevkov v rubriki "Pomembnejše giadivo v tujih in domačih arhivih ', medtem, ko še vedro ni dovolj kvalitetnih člankov "Iz prakse za prakso". Za naslednji, XII. letnik Arhivov, s. mora uredniški odbor pa tudi Arhivsko društvo S'ovenije prizadejati predvsem za naslednje: - skrbet' za objavo kvalitetnih strokovnih člankov in razprav s področja arhivistike pa tudi urupjh družboslovnih ved, ki so z njo neposredno povezane, izboljšati korekture glasila in s tem zmanjšati Ste vilo tiskar,kili napak, ki še vedno boleče kvarijo njegov izgled, — izboljšati pridobivanje prihodka', zlasti sofinancira nje arhivov in čhnov dništva. kar bo omogočilo iedno izhajanje pa tudi ustreznejše nagrajevanje prispe/kov kar posredno vpliva na njihovo kvaliteto in število ter ■ — nenazadnje vzpodbuditi nekatere člane uredniškega odhera, da bodo odgovorneje opravljali svoje zadolžitve. Na koncu bi se rad zahvalil vsen aktivnim članom uredniškega odbora in izvršnega odbora Arhivskega! I ruš-tva ter rednim fmaiiserjeui za souelovenje pri izdajanju glasila Arhivi, Viem aVoijem pa za prispevke z željo po nadaljnjem sodelovanju. Zvezno posvetovanje arhfvskili delaveev Jugoslavije v Postojm Branko Kazina Arhivsko društvo Slovenije je bilo do.18 do 20. oktobra J989 oiganizator zveznega pošvtovanja arhivskih delavcev''ugoslavije v Postojni Svet za znanstveno raziskovalo lelo pri ZADJ je ¿c 2G.'marca 1^89 na svoji seji v Radencih notrčil-teme oziroma program posveto vanja. Za letošnje zvezno posvetovanje so bile potijcnc naslednje teme: Življenje in delo dr. Franceta Prešerna; Razmejitev arhivskega gradiva meč arliivi, muzeji in bi-blioiektriü; Dosedanje izkušnje AOP v arhivski služhi. Zvezno posvetovanje je potekalo v hotelu Jama v Postojni in so se g? udeležili arhivski delavci iz vseh jugo- slovanskih republik in pokrajin, ter člani sekcije arhivarjev, ki delajo z dokumentarnim oziroma arhivskim gradivom (ki deluje v okviru \DS) Skupaj je bilo na posvetovanju okrog ¡80 udeležencev. V otvoritvenem oziroma pozdravnem delu so udeležence posvetovanja pozdravih: dr. Miroslav Lukelič, predsednik ZADJ Darinka Drnovšek, predsednica APS, Stare Matjažv imenu IS SO Postojna, Primož Hainz, član predseustva RK SZDL. Vsi govorniki so udeležtneem zaželeli čim udobnejše bivanje v Postojni ter.uspeh na de-Jovnem področju. 70 ARHIVI XII 10R9 Prvo temo Življenje in delo dr Franeeta Prešerna so predstavili: dr. Boris Paternu uvodni referat (Filozofska fakulteta Ljubljana), Vinko Demšar (Zgodovinski arhiv Ljubljana) Drugo temo so predstavili: dr. Btigdan L;kiC: Cilj i značaj razgraničcnja athivske gradje (uvodni referat) Jovan Popovič- Pravne osnove c razgraničenju arliiv-skc gradje u /ažečern zakonodavstvu Seada lladžimelimedovie Iskustva arhiva BIH na razgraničenju arhivske gradje sa ostalim ustanovama u repu bliei dr. Diuro Zatezale; Marjan Rastic: R;.zgranicenje arhivske gradje u Sli 1 Irvatskoj Mladcu Radič: Stanje arhivske gradje u posedu muze-la na pouročju llistorijskog arhiva Osijek Cveta na Pejkovska, M i tj ni a Slavejkova: Dosadašnja iskustva ua razgraničenju arhivske gradič u SR Makedoniji dr. Duša Kruel--Umek: Razmejitev arhivskega in knjižničnega gradiva Branko Šuštar: Arhivi in muzeji cd konkurence k sodelovanji! pri varstvu arhivskega gradiva Maijeta Čampa Razmejitev arhivskega gradiva na In štitutu za novejSo zgodovino v Ljubljani Janez Kopač; Razmejitev arhivskega gradiva med arhivi in muzeji Nlift! Petrovič: Razgraničenje arhivske gradje i regis-tratura u SR Srbiji mag Janoš Dobo*: Razgraničenje nadležnosti izmediu arhiva, muzeja i biblioteka Milica Miličevit. Razgraničenje arhivske g^dje federacije Tretjo temo so predstavili: dr Miroslav Lukctič: Dosadašnja iskustva na AOP arhivske gradje (uvodni referat) Damlr Zagota: Baze podataka arl.ivskog ufomiaeiu-nog sisterm u SR 1 Irvatskoj Milan Bizjak, Daija Mlakar ARMIDA - programski paket za delo v arhivu Adrijan Kopitar; Popisovanje fonda Planske komisije NR Slovenije 1945-1952 s pomočjo osebnega računalnika mac. Peter P Klasinc, Miran Novak: Izkušnje pri uva lanju in uporabi računalnika v Pokrajinskem arhivi: Maribor Vojfslav Prodanovič. lsk'tsWa Arhiva Jugoslavije na AOP. Vsi referat; bodo objavljeni v časopisu ¿ADJ - ARIH VIST, deloma tudi v glasilu ADS - ARHIVI, zato nisem podrobneje podajal vsebine posameznih referatov. diskusija Zaključki V času posvetovania je bila organizirana tudi vrsta delovnih sestankov. Svojo sejo je imelo p:edseastvo ZADJ, člani sveta AC za strokovno-tehnična vprašanja, sestanek koordinacije slovenskih arhivov ter okrog ¡a miza sekcije arhivarjev ADS na temo: Izročanje afljiv skega gradiva v arhiv, V nkviiu posvetovanja je Ki tudi že tradicionalni družabni večer, ki 'so se ga v glavnem udeležili vsi udeleženei posvetovanja. ADS kot organizator je pripravil ob družabnem večeru tudi sreče-lov. s Čimer so člani or^anizacijSKega odbora zagotovili finančna sredstva za uspešno rcalizaeijo posvetovanja. Svoje izdelke oziroma finančna sredstva za uspeino realizacijo posvetovanja je prispevalo 33 delovnih org-nizacij cziroma posameznikov, '¿a kar smo se jim tudi pisno zahvalili, njihove izdelke pi tudi uspešno rekla nnraii. Sodelovali so. Sava Kranj, Donit Medvode, Me sarija A tvaj? -Brilo f, Tobačna tovarna Ljubljana, Lck Ljubljana, Vodovod--Kanalizacija, Mladinska knjiga Lju bijana, Mlinotest Ajdovščina, Lipa Koper. MÍP Ncva Goriea, Primex Nova Gorica, Kovinoplastika Lož, Swa-ty Maribor, Mariborska Livarna, Mariborska mlekarna, Gorenje Muta, Perutnina Pivka, Nanos Postojna, Teks tina Ajdovščina, Pokrajinski muzej Ptuj, Lončarstvo lltrnja Andiej Ptuj. Zgodovinski arhiv Ptuj, Sampionka Renče, MinorKsk.' samostan Ptuj, Salonit Anhovo, KZ Goriška Brda, Kmetijski kombinat Vipava, Iskra Šempc ter Ciciban Miren, Krka Novo mesto, Ahnira Nova Gorica, KZ Ptuj - Emona, Tkanina Ljubljana.. Posebej bi st rad zahvalil predsedniku sekcije arhivarjev ADS Radu Vode.iiku, tei članom predsedstva Majdi Radivo, Alfredu Dušeju ter Viktorju Obcrmujerju, ki so pripomogli k zbiranju izdelkov oziroma finančne pomoči, obeneir pa bi se rad zahvalil tudi pádstavnikom Po-krajinsk;ga arhiva Nova Gorica. Zgodovinskega arhiva Ptuj, Pokrajinskega arhiva Maribor, Arhiva SR Slovenije za pomoč pri srečolovu oziroma zagotavljanju finančnih sredsiev. Zadnji dan posvetovanja 20, oktobra je bila organizirana strokovna ekskurzija v Lipieo. Tist in lkzovieo. V Trstu nas je sprejel tajnik slovenske kulturnogospodarskt zveze tov. Udovič, ki nam je nazorno predstavil probleme slovenske manjšine v Italiji ter prikazal njih o/o delo in načrte Za sprejem se mu je zahvalil predsednik ZADJ dr. Miroslav Luketič. Na koneu bi se rad zahvalil vsem, ki so še dodatno prispe ral;, da seje posvetovanje uspešno realiziralo: Rado Vodeniku, Majdi Radivo, Maijanu Zupančiču, Vladi-rtiiriu Žum-u, Alenki Kačičnik, Vesni Gotovina, Gašper ju Smidu in Liljani Vidnli-Lovienčič. Posebna zahvala : a gre direktoriei Arhiva SR Slovenije Mariji O slak- -Čarni, kije omogočila tajniku ter ostalim delavcem Arhivi SR Slovenije nemoteno delo pri organizaciji posvetovanja kar je omogočilo, aa se je posvetovanje uspešno odvijüo in zaključilo. ARHIVE XII 1989 71 Posvetovanje arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine, Bjelauiica, 22. in 23, junija 1989 Dnns Rozman Društvo arhivskih delav-cv Bosne in Hercegovino (v nadaljevanju Bili) in Arlm SR BiH sta na Bjelasniei v Hotelu Famos v času cd 22 dc 23. junija 1989 organi zirala posvetovanje arhivskih delavcev BiH. Osrednji temi posvetovanja sta bili AOP oziroma računalništvo in arhivsko Bradivc posameznih oseb in družin (osebni fondi). Posvetovanja seje udeležilo približno iOO irhivskih delavcev, med katerimi smo bili tudi predstavniki iz Slo veni-: in Hrvatske : na začetku se jc pokazalo, da tudi naši kolegi želijo s časom naprej. Računalnikov, o katerih že Jolge časa govorijo še nhnajo, delajo pa tako., da bi jih čimprej dobili. Razveseljivo je, da so pripravljeni sprejeti ideje in pobude tudi od drugod, seveda, če bodo le te ustrezale njihovim merilom. Njihova zelja jc, tako kot želja nas vseli, enoten jugoslovanski prosiot. Škoda, Ja S. Klarie ni imHa svojega referata c uvajanju AOT v arhivske službe v BiH. Mogoče bi veliko več zvedeli o tej problematiki in o tem, kako se je lotevajo v BiH. Zaradi odsot nosti smo slifali le povzetek, Ki gi je prebrala njena sodelavka. D. Zagotta iz Zagreba nas jc sernanil s poskusi uvajanja računalništva na Hrvatskem in s problemi, s katerimi sc se v tem času najbolj ukvarjali. Miran Novak i? Maribora jc v svojem koreferatu govoril o problemih in stanju na področju računalništva v mariborskem arhivi'. Istočasno pa je velik ucl svojega korcicrata oosvetil osnovnim problemom računalništva. O tem, kako si predstavljata vlogo računalništva v BiH, sta razmišljala I. SehiC in S. Hadimchmcdagic. Mcdfem ko je Schič v glavnem govoril c svojem pristopu in načinu gledanja na to problematike, je lladinehinedngičevo zanimal v glavnem odnos računalništva do mikroiihna. Poslušalci so z zanimanjem poslušali M. Bizjaka iz Kranja kojc razložil programski paknt Armida, ki g? pripravlja za strokovno obdelave in popisovanje arhivskega grabiva Vsi clover ski arhivi z izjemo mariborskega so ta program, ki bo končan do konca letošnjega leta. že sprejeli. Po referatih oziroma kereteratih prave rarprave ni bilo, kar jc popolnoma jasno saj so se mnogi arhivisti šele prvič obšir neje seznanili s to vrsto dejivnosti, ki počasi, a sigumo igra vse vidnejše vlogo v raši arhivistiki. V okvhu debate je V. ¿umer podal nene vr*tc poroiilo o stanju računal ništva v slovenski arhivistiki. Na koncu pa je spregovoril Sc o zveznem posvetovanju arhivskih delavcev Jugoslavije v Postojni. Popoldne so imeli arhivisti Bili konferenco, nas pa so kot geste peljali na ogled nekaterih olimpiiskih prizorišč. Drugi dan jc bil namenjen arhivskemu gradivu posameznikov oziroma osebnim fondom. S tem so sc do sc daj malo ukvatjali, mirno lahko napišem, da so ga za- nemarjali. Gre za področje, ki zahteva poseben način dela, dosti časa, a uspeha ni veliko in če si kot arlnvist zadolžen za več vrst dejavnosti, bo ta zagotovo ostala zanemarjena, ker bo druga pomembnejša ' prevladala. A. Šchovič je spregovorila c zakonodajniii aspektiii zaščite in prevzemanja arhivskega gradiva, ki je v lasti posameznikov v Bili. Istočasno paje podila tudi trenutno stanje osebnih fondov, ki se nahajajo v arhivih BiH Vsi arhivi v Hill imajc vsega SKupaj le 4C osebnih in !8 družinskih fondov. Večina jih je shranjenih v sarajevskih arhivi!:, medtem kc jc večina arhivov brc?, takih fondov. S prakso na tem področju nas jc seznanil D. Davidovič. Ko jc govoril o pioblcmih, ni poveual nič novega, saj so ti povsod enaki (tudi pri nas), ¿lasti, ko gre za pridobivanje arhivskega gradiva P&tiebnoje več osebnih stikov, tere.iSKega deia in kontaktov, ki morajc velikokrat mimo "seh zakonov. Po drug: strani pa je problem še denar, ki ga za takšne odkupe ponavadi zmanjka. Do cnakiir ugotovitev jC pnšei tudi A. Kožar (referat je prebrala njegova sodelavka) v referatu Zaščita in prevzemanje arhivskega gradiva privatnikov B, Babič jc govoril o problemih zbiranja filmskega gradiva filmskih delavcev Arhiv CK ZK BiH p? je poual temeljito poročilo o osebnih lonuih, ki pli hrani. Zanimivo je bilo poslušati M Miljanovič, ki je govorila o problematiki zbiranja zapuščin književnikov BiH. Te hrani in zbira oddelek književnosti Muzeja književnosti in gledališke umetne sti Bil I v Sarajevu. Referat o arhivsKcni gradivu posameznikov v tnršKem jeziku je odpadel, tako da je imel zadnji referent V, Popovič. Seznanil nas je s problematiko zaščite arhivskeja gradiva posameznikov v muzejih. . Dovolj za debato, na kateri so sklenili, da se morajo zbiranja te vrste giauva lotiti naertro in organizirano. Ker tu zakoni ne pomenijo dosti sc bc potrebno veliko bolj angažirati na tem področju. Dogovontr pa sc bo po-»rebne »udi o tem, kaj zbirajo arhivi, kaj muzeji in kaj knjižnice V diskusiji je o problemih zbiranja arhivskega gradiva posameznikov spregovoril tudi V. Kcloša ki je prisotne seznanil, kako se je Arhiv SRS lotil teli problemov. Veliko skkpov so si zadali na tem posvetovanju. Jim jih bo us]ielo rešiti? V koliki meri-j Bodo pri tem upošteval: tudi druqp izkušnje? To ho pokazal čas. Kaj pa pri nas? V naših arh>vih imamo sicer veliko več fondov posameznikov in družin, vendar to še ne pomeni, da smo brez problemov Nasprotno* še več jih jc, tako da bi jim mirno lahko posvetili en dan na kakšnem posvetovanju siovenskih arhivisto^ (prevzemanje, hranjenje, popisovanje, strokovna obdelava...). (i 2 ARHIVI XII 1989 Slovenski arhivi nn Mndžnrskcm Stavica TovSak Rezultat tradicionalnih strokovnih stikov r.icd Pokrajinskim arhivom Maribor in arhivom županijc Zala jc bila dne 7. in S. septembra 1 >8" realizirana rccipročna strokuvna ekskurzija, s posvetovanjem o računalnikih v arhivih na Madžarskem. Arhivski delavci iz Madžarske so opravili v maju 198° podoben obisk s posvetovanjem pri nas Tokrat so bili madžarski gostje dclavci iz Arhiva SR Slovenije Ljubljana, Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Zgodovinskega arhiva Ptuj, Aihiva CK ZKS Ljubljana in KuUur-nega centra a MursKe Sobote (40 uuclcienccv). Organizacijsko-teh nič ne priprave jc prevzele skupaj s Pokrajinskim arhivom Maribor Arhivsko druStvo Slovenije. Dr. Endre Gyimcsi, ravnatelj županijc Zala in njegovi sodciavci so nam predstavili pokrajino,, ki v gcogral-skerr. smislu obsege JV del Madžarske. V sklopu programa smo spoznaii vrsto kulturnih znamenitosti iz bogate zakladnice madžarske zgodovine Ogledali smo si znameniti baročni gr?it družine Fcstetics, katere korenine sedajo v r.aSc hrvatsko ozemlje. Grad, ki stoji ob ulici Kossuth Layos v kraju Kestsliely, jc bil zgrajen leta P45, dograjen pa med leti 1883-1887. Posebej zanimiva jc biblioteka, ki premore okoli 5200 dragocenih knjig, med katerimi je veliko unikatnih primerkov. Seznanili smo se z zgodovino gradu Siimcg in istoimenskim mestom, katerega srednjeveški ostanki so vidni se danes. V Nagyvazsonu smo se povzpeli Sc na markan tni sfolp in občudovali utrip madiarske pokrajine Kot arhivske dela1 ce so na* seveda najbolj ontcenilc zanimivosti in posebnosti arhivov v županijah Zaia in Vtszprein. Zalacgcrszeg je župnijska prestolnica in hkrati trdi sedež arhiva Nastal jc leta 1732 vstavb!, ki jc b'la nekoč vojašnica Poslopje jc v tem trenutku Se v fazi temeljite notranje in zunanie prenove, vendar sc sicer skromni le-lovni proston (za naravo dcia arhivista, kajpak) že usposobljeni. Prostorski problemi sc podobni tistim, ki jih 2c dolga leta prznamo tudi pri nas. Želja kolegov jc, da bi razkrili skladisčnc kapacitete in tako varno spre vi i gradivo s terena v ustrezne dcpojc. V začetku jc arhiv hranil Ic gradivo uprave in osrednjih organov županije. V sredini 20. stoletja so se razmere spremenile na bolje, tako da danes na arhivske pclicc lahko sprejmejo arhivsko gradivo velike zgodovinska vrednosti To jc nastajale pri vseh ustvarjalcih dokumentarnega gradiva žup?nijc: v Šolali, ustanovah, vaških predstojništ-vili, rodbinah, obratih podjetjih- Za nasje bila zanimiva obrazložitev, da hrani županijski arhiv Zala tudi gracivo za ozemlje, ki jc pripadalo žalski županiji pred letom ISIS in jc danes v Jugoslaviji. Gre za območje okraja Čakovcc in Prilog t :r večji del dolnjclcndavskcca >kraja. Tako v arhivu Zala kot tudi v Vcsprcmu sc količin? grdiva giblje okoli 6000 tm. zaposlenih pa je 23 ljud| (še vedno je to boljša kadrovski zasedba z ozirem na normative in standarde kot pri nas). Omeniti velja Sc najstarej- šo arhtvalijo, to jc listino Uclc IV. iz leta 1240 (trenutno jc na razstavi v Jugoslaviji), s katero daruje posest, ki so jo zaplenili banu Banku, zaradi umora kraljice Gertrudis 1'rvi ohranjeni zapisnik iup.irijsk skupščine pa izvi ra iz leta 1555 in jc najstarejša tovrstna listina na Madžarskem. Mnogi dokumenti starejšega datuma so že re slavriraiii. Vse restavrateske in konservatorske posege opravlja Državni arhiv v lludir.ipciti. Posel ic mesto zavzema tudi arliiv zalavarskc opatije (1266 do 1948), ki vsebuje okoli 200 listin i: dobe picd bitko pri Moliaču in več kot 2000 fistin iz 16 stoletja. Skoraj v celoti so v gradivu Tcrczijanskc urharialnc regulacije ohranjeni davčni popisi iz 18 stoletja Serijo rubri-ciranili davčnih popisov za cas od 1776 -'847 (ti so namreč ohranjeni skoraj za vse krajci pa bi koristno lahko uporabljal' tudi naši arluvisii. V arhivu so nam obljubili, da bodo od 1, oktobra naprej, ko bo arhiv odprt, veseli vsakega slovenskega raziskovalca, ki bi ga posebej zanimalo proučevanje tega obdobja Najstarejši zrpisi so v latinSčiui, od leta 1824 pa je uradni jezik 2c madžarski Arliiv v županiji Vcspicm sc nahaja v lepo urejenih in razmeroma funkcionalnih delih nekdanjega samostana piaristov. Prijetna čitalnica in obilica zanimivega gradiva dajeta raziskovalcem Široke možnosti za delo Na leto zabolezijo 100 do 700 obiskov Vodilna tema osrednjega strokovnega posvetovala vartiivu županijc Vesprcm kier nas jc sprejel njihov rav natclj Lajos Madarasz.. jc bila, kakor sem 2c omenila, povezana z uvajanjem računalnikov v arhive. Prisotni so prisluhnili referatoma jugoslovanske in madžarske strani o dosežkih in izkušnjah, ki jih prinaša uporaba sodobnih načinov obdelave arhivskega gndiva. Mag. Peter Klasinc jc [>rcdstavil računalništvo i slovenskih arhivi', in razširil 3>'ojc izvajanje na izkušnje zahodnoevropskih arhivov. Perspektive razvoja na MadžarSKcm, ki sc s tcvrstno dejavnostjo ukverja žc 10 let. je obrazložil Pester l-crenc iz »upanijickga arhiva llevizt Madžari so doslej izvedli prenos iponbnih podatkov iz hiS nega računalnika COM MODO RE ¿4 na personalne IBM kor.ipatibilne računalnike. Na hišnem računalniku gene-ririr.o podatkovno bazo trenutno obdelujejo z netipičnimi orodji in sicer s Pf TOOLSOM ver 4 11. in z LO-TIJSOM I 14. Za potrebe arhivistov, ki ne obvladajo anglcSkiga jezik, uvajajo v madžarščine preveden urcjevalec besedil tipa XY VFITLR De' tako imenovanega centralnega rc gistr- pa obdelujejo s pomočjo D BASE 3 +. V razpravi bio velike vpraianj, veliko mnenj, taksnih in drugač nih odgovorov,, vendar jc prczentacija pokazala, o tem smo ;i bii" vsi edini, da bomo v prihodnje Še nadaljevali s podobnimi srečanji in izmenjali izkuSr.jc sontlatasro!" so narr pomahali madžarski kolegi v slo.vo Stkale so sc drobne niti prijateljstva. predvsem pa nas je vse prežela misel, da bomo na strokovnem področju še sodelovali, ne glede na meje, jezik in skromne finančne moinosti. ARHIVI XII 1989 /3 Bogastvo jugoslovanskih ariih ov — Razstava Zveze arhivskih delavcev Jugoslaviji? Vladimir Kološa Ideja o razstavi, na kateri b: jugoslovanski arhivi skupaj predstavUi javnosti nekatere svoje najpomembnejše dokumente, se je rodila v Zvezi arhivskih delavcev Jugoslavije ze pred leti. Pobudnika zarjo sta bila predvsem Živojin Spasič iz Arhiva Jugoslavije in Feter Kiasinc iz Pokraiinskega arhiva Maribor, Realizirana je bila 5. oktobra 1988, ko je bilo v Arhivu Jugoslavije v Beogradu razstavljenih preko 260 .zvimili arhivskih dokumentov iz vse države. Odnrta je bJa ob XI. kongresu arhivskih delavcev Jugoslavije, da so si jo laliko ogledali Številni udeleženci kongresa. Ti sc menili, da bi morali razstavo predstaviti tudi zimaj Beograda. Zato je bilo dogovotje no, da bo potovala po Jugoslaviji, vendar iz vrrnostnili razlogov ne v izvirnikih, ampak le v obiiki barvnih fo tografij izvirnih dokumentov. Razstava v arhivu SR Slovenije v Ljubljani je prva repriza beograjske in hkrati prva razstava barviih fotografij dokumentov. Je skupna akcija Arhiva SR Slovenije ir! Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Podobno kot leio dn> preje v Beogradu je bila tudi v Ljubljani Odprta ob zveznem posvetovanju arhivskih delavcev Jugoslavije, ki je bilo od 18. do 20. oktobra 1989 v Postojni, da bi se otvoritve lahko udeležili arhivisti iz vse Jugoslavije, predvsem pa avtoiji. V letu 1990 bo obiskala tudi druge slovenske kraje: Maribor, Ptuj, Ceije, Novo mesto Kranj, 5kof]o Loko, Idrijo in Ncvo Gorico. Na ljubljanski varianti razstave je iz tehničnih razlogov prikazanih nekaj manj eksponatov kot na beograjski. S tem pa razstava nikakor ni osiromašene in njen koncept je ostal povsem nespremenjen. Razstava je nastala tako, da sc posamezni arliivi iz svojih fondov in zbirk odbrali določeno število doku irentov, pri čemer so upošteval, več kriterijev: starost, zunanji videz, zgodovinsko pričevalnost, splošno -kulturni pomen. Pri tem prvem izboru so sodelovali arhi-visti devetdesetih arhivov iz vseh republik, obeh pokrajin ter iz zveznih arhivov. V tej faz;' je bilo odbranih ok rog 500 dokumentov. V drugi fazi je prevzel skrb za rea lizacijo razstave odbor za kulturno -prosvetno dejavnost pri Zvez» arhivskih delavcev Jugoslavije, pri njenem dc končnem oblkovanju pa je sodelovala tudi posebna delovna skupina. Odbor in skup.na sla bila sestavljena iz po enega preds'.avniku republiŠKih in pokrajinskih arhivskih društeVtcr društva arhivskih delavcev zveznih arhivov. Ti predstavniki so tiili Jelena Antovic (lstorii-ski arhiv Kotor), Josipa P a ver (Arhiv Hrvatske), Ivan Aleksov (Arhiv na Makedonija),'Milan Dubajič (istorij-ski arhiv Subotiea), Mhan Jovanovič (Istorljski arhiv Vranje), Ljiliana Djurin (Arhiv Jugoslavije), Radmila Po-povič (Arhiv Kosova), Marija Divčič (Istoriiski arhiv Sarajevo), -Slobodanka Dojčinovič (Arhiv Jugoslavije), Jasmina Alibegovič (Arhiv Srbije) in mag. Peter Kiasine (Pokrajinski arhiv Maribor), ki je bil tudi predsednik oheh teles. Člani odbora in delovne skupine so opravili ožji izbor dokumentov,- Cilj izbora je bil, da bi dokumenti pričali c vseh področjih človekove dejavnosti.-od 10. stoletja do povojnega časa. ni pa namen razstave pri k^zovanie ^odovrnskegi. razvoia jugoslovanskih dežel Zato so na razstavi zastopane najrazličnejše viste doku> men tov, med d/ugim cesarske ir kraljevske listine, nekateri najoomembrieiši r0K0pisi v latinski, glugolski; ci- rilski in arabsk' pisavi, dokumenti, k! pričajo o prelomnih trenutkih v zgodovini naših narodov, p sma pomembnih osebnosti, geografske karte, fotografije, plakati, letaki ... Časovno so dokumenti zastopani precej enakomerno, s tem da se zgoSčajo od starejših proti novejšim obdobjem, nekoliko bolj od drugih pa so ¿astopana leta 1. in 2. svetovne voine. Največja vrednost razstave je torej v izreari pestrosti dokumentov. Pisani so v štirih osnovnih, pisavah, pri vsaki pa lahko opazimo več variant. V njih je zastonanih kar ducat jezikov (latinski,' nemški, turški, srbohrvatski, slovenski, makedonski, albanski, italijanski, arabski, frar. eoski, ruski in angleški), njihova vsebina pa sega od med državnega in splošno -kulturnega pomena na eni oo lokalnega na drugi strani. Čeprav torej ne gre za izbor po strogo zgodovinskih kriterijih, odseva iz razstave silna raznolikost kulturnozgodovinskega razvoja naših naro dov in dežel v preteklosti, ki nam pomaga razumeti tudi današnje razlike. Precsednik Komiteja za kulturo SR Slovenije Vladimir Kavčič, kije razstavo odpri,je v uvodu k spremnemu katalogu zapisal: "Dokumenti pričajo o bogastvu dokumentarnega gradiva, ki sc je ohranilo na področju Jugoslavije, pa tudi o pestrosti zgodovinskih, političnih, kulturnih in celo geopolitičnih in strateskili vplivov, kar dokazuje, da so se na tem področju v vseli zgodovinskih obdobjih srečeval: ir. prepletali vplivi vzhoda in zahoda, severa in juga. Iz prepletenosti interesov v tem prostoru niso ostali le vp.ivi različnih etničnih in filozofskih sistemov, ki se manifestirajo tudi v zavesti nas, sodobnikov, ki jih včasih ceio občutimo kot nasprotujoče si ali ceio antigonistične.-Na tem prostoru je nastal in se v tisočletnih naslagali sestavljal kulturnozgodovinski palim-se?t, ki ga je mogoče vedno znova odkrivati in prepoznavati kot izjemno kulturnozgodovinsko bogastvo, ki bi moralo biti povezujoč dejavnik, skupaj raspeznavpa in k skupnemu varovanju zavezujoča dobrina, ki bi jo kje drugje zaman iskali." (i 2 ARHIVI XII 1989 Arhivskr razstava v počastitev dvajsetletnice Tabcra slovemkili pevskih zborov v Šentvidu pn Stični Peter Rtbnikar Šentvid pn Stični je 17. in 18, junija proslavljal 20-letnico prirejanja Tabora slovenskih pevskih zborov, veličastne manifestacije slovenskega zborovskega petja V soboto 17. junija je bila v okvim taborskih nrireditev v dvorani Osnovne šole Fcrdo Vesel odprta razstava dokumentov, s katero je bil predstavljen razvoj Tabora slovenskih peskih zborov in njegova vloga za renesanso slovenskega zborovskega petja. Tabor s'ovenskih pevskih zborov se je razvil iz c:ie od prireditev Kulturnega tedna v Šentvidu pri Stični, n: posreden povod za nastanek in razvoj pevskega tabora pa je bila proslava 20-letnice izredno uspešnega umetniškega delovanja Slovenskega okteta, ki je svojo umetniško pot začet v Šentvidu pri Stični, Slovenski oktet in Kulturni reden v Šentvidu pri Stični imata zelo velike zasluge za obnavljanje slovenskega zborovskega petja in za ustanavljanje novih pciškili zborov širom Slovenije in v zamejstvu. To dokazujejo in izpričujejo tudi razstavljeni dokumenti, kar se tudi odraza v porastu množične udeležbe slovenskih peskih zborov na taborih v Šentvidu, Vse večja množičnost sodelovanja slovenskih pevskih zhoro" na pevskih taborih v Šentvidu je narekovala ureditev statusa tabora in njegovega programa ter same organizacije. V letih 1970—1973 se je tabor pripravljal v okviru K ulturnega društva Šentvid, leta 1974 jc Kulturni teden postal samostojno društvo. pevski tabor pa je bil del programa Kulturnega tedna. Nr slovenski kulturni praznik 8. februarja 1977scje pevski tabor ločil iz Kulturnega tedna in ustanovljen o je bilo novo društvo lovski tabor v Sentviuu pri Stični, njego"a pravila jc potrdil pristojni občinski upravni organ za notranje zadeve v Grosupljem, leta 1981 pa je dobil svoi sedanji status društva, ki jc po programski zasnovi vseslovenskega pomena. Tabor slovenskih pevskih zborov je postala dvodnevna prireditev, k sc pnreja vsako leto v drugi polovici meseea junija, na kafn so-dcl"joči pevski zbori nastopajo s svojimi koncertr imi programi; višek taborske prireditve pa je slavnostni sprevod vseh sodelujočih pevskih zborov in drugih udeležencev tabora skozi Šentvid do prireditvenega prostora pn Osnovni šoli Ferdo Vesel v Šentvidu, slavnostni govor predstavnika pokrovitelja Pevskega tabora in zaključni koncert vseh sodelujočih pevskih zborov. Od leta 1981 dalje poteka zaključni koncert sodelujočih pevskih zborov poa geslom "Pojo naj ljudje" in predstavlja za sodelujoče pevce poseben izziv za množično sodelovanje ocvskih zborov na taboru ter za dvig kvalitete zborovskega pelja. Razstavljeni dokumenti nas popeljejo v zgodovinski razvoj Tabora slovenskih pc škili zborov, Na prvem pevskem taboru leta 197U, ki jc bi! posvečen 20 -letnici delovania Slovenskega okteta, so poleg Slovenskega okteta nastopili s koncerti še Štiijc pevski: bori in Šentvida. Takrat jc skupaj nastopilo 130 pevcev. Že v naslednjem letu se jc število sodelujočih pevskih zborov občutno povečalo, upravni odbor tabora pajc sprt|cl skiep, aa bo Pcvfki taber postala vsakoletna kulturna manifestacija slovenskega zborovskega petja. Sodelujori Ipevski zbori sc žc prihajali iz raznih krajev Slovenije ter t ud: iz zamejstva. V naslednjih letih jc število udeleženih pevskih zbo^ rov naraščalo iz leta v leto in Tabor slovenskih pevskih zborov jc gostil poleg pevskih zborov iz Slovenje še slovenske pevske zbore iz Hrvatske, slovenske zamejske pevske z^orc iz Italije, Avstrije in Madžarske, pevske zbore slovenskih izseljencev iz Avstralije, Kanade in Zdruienih držav Amerike ter pevske zbore slovenskih zoomeev iz Nemčije in Švedske, Ob praznovanju 10—let niče Tabora slovenskih pevskih zborov jc nastopilo žc 183 pevskih zborov s preko 5600 pevci, ob n razno vanju 20-letniee pevskega tabora pa jc v Šentvidu nastopilo že 294 pevskih zborov z 8100 pevci. Na razstavi ob 20- letnici Tabora slovenskih pevskih zborov je bilo razstavljeno arhivsko in dokumentarno gradivo na dvajsetih panojih, s tem, daje bil za vsak tabor odmerjen en razstavni pano. Na panojih sc bili obiskovalcem razst?ve na ogled originalni dokumenti in foto kopije originalnih dokumentov, fotografije osebnosti, pevskih zborov in dogodkov s prireditev ter časopisni izrezki člankov, zadevajočih pevski tabor, s katerimi smo dokumentarno prikazal1 pripnve in izvedbo posameznega pevskega tabora, predstavili smo tudi pokrovitelja, slavnostnega govornika ter zgodovinsko obeležje, ki mu je bil "sak tabor posvečen. Poleg tega so bile na treh panojih predstavljene še druge, pevski Labor spremljajoče prireditve kot koncerti slovenskih umetnikov, gledališke preastave ter odkritja lesenih kipov--spomin skih obeležij v Šentvidu, k? jih jc izdelal kipar - amater Jcvanovič Na trcli panojih so bili nadalje še razstavljeni originalni plakati, s katerimi so prireditelji slovensko javnost vabili na tabor. Razstavljeni dokumenti so prikazali organizacijsko delo v zvezi s pripravami tabore v, programski koncept pevskih zborov, udebžbo na taborih ter odmevnost pevskih taborov širom Slovenije. Dokumente, ki so se nanašali na organizacijsko delo in status pevskega tabora, sc ponazarjali: zapisniki sej upravnega odbora, pripravljalnega odbora in strokovnih komisij za pripravo posameznega tabjra, društvena pravila, govori članov pripravljalnega odbora ter slavnostnih govornikov na taboru, okicžnice in navodila, scenariji zaključnih prirediiev za televizijski prenes, pozdravne brzojavke, članki or-gamzatorjev pevskih taborov, dopisi organizatorjev taborov s pokrovitelji, navodila in pozivi organizatorjev taborov okoliškim krajevnim skupnostim in občanom z-a sodelovanje pri uspešni i/.vedb; pevskih taborov. Iz okvi;a o progiamski izvedbi pevskih taborov so bili na ogled, koncertn: programi s prijavami pevskih zborov za sodelovanje, navodila za izvajanje skupnih pesmi, gradivo o seminarjih za zborovodje, navodila za pr1 pravo pevskih zborov za nastop na pevskem taboru, notno gradivo pesmi, ki sc bile izvajane na pevskim taboru. in kntične ocene nastopov, nekaterih pevskih zborov. Fotografske gradivo je dokumentiralo posnetke pevskih zborov s kor.eertov ir. slavnostnega sprevoda, fotografije slavnostnih govornikov in nekaterih organi ZLtotjev pevskih taborov ter posnetki veličastnih nastopov p ivcev združenih peskih zborov na sklepni priredit-viri Časopisni izrezki so dopolnjevali odmcv/.ost na govore slavnostnih govornikov in sporočila_,avnosti o veličastnih prireditvah s Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu, Razstavljeno jc bilo preko ^00 uokumentov, s katerimi se je ponazorilo z6odoviiskc dogodke s Tabora slovenskih pe.skih zborov v Šentvidu pri Stični skozi ARHIVI XII 1989 75 dve desetletji od leta 1970 do 1989. V preduverju Osnovne Sole Fcrdo Vesel je bila v posebni vitrini razstavljena zbirka značk, spominskih krožnikov taborov ter številna priznama in odlikovanje, ki ga je dobil Tabor slovcnikiii pevikili zborcv za sveje pomembno kulturno poslanstvo; v drugi vitrini pa so bile razstavljene "se publikacije in drugi tiski, ki jili je izdal organizator Kulturnega tcdr.a oziroma Tabora slovenskih pevskih zborov. Ob jubilejni razstavi je 20 tabor slovenskih peskih zborov tudi počastil 90-letnico rojstva priznanega slovenskega umetnika slikaija akademika Boildaria Jak-ea. V dvorani osnovne šole jc bilo razstavljenih Šest njegovih grafik, na katerih sc bili portreti slovenskih glasbe nih umetnikov. Za razstavo je Jakčeve grafike posr;doval Bogdan Pogačnik Za razstavo so dokumente in drugo razstavljeno gradivo prispevali: Osnovna šola Perdo Vesel iz Šentvida pri Stični, kjer se hrani arhiv društva, Zvez; kulturnih organizacij Slovenije iz 1 |ubljane, Ratlovan Gobce, dirigent in dolgoletni soorganizator peskih taborov, Janez Lesjak iz Grosupljega, soorganizator pevskih lab orov Albert Zupane, soorganizator pevskih taborov, liigdan Pogačnik iz Ljubljane, član upravnega odbora pevskih taborov, litja Bregar, novinar iz Ljubliane, Mitja G obe c, strokovni sodelavce Zveze kulturnih organizaeij Slovenije, preteini del časopisnih izrezkov pa je za razstavo prispeval Arhiv 5R Slovenije. Razstavo je pripravila delovna skupina, ki jo je imenoval upravni odbor Tibora slovenskih pe/skih zborov oh sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Slovenije ter Osnovne Sole Ferdo Vesel iz Šentvida pri Stični, ki je dala za postavitev razstave ustrezne prostore- Dokumente za razstavo je zbral Peter Ribnikar, pri izboru dokumentov pa jc sodeloval tudi Marko Studcn, strokovni sodelavce Zveze kulturnih organizaeij Slovenije. Razstavo sta oblikovala in postavila Peter Ribnikar in Jovo Ojdanic, strokovni sodelavec za uredništvo pri ZKOS. Na otvoritvi je hit slavnostni govornik Janez Lesjak k: je razsta/o tudi odprl V d veli dneh si je razstavo ogledalo več tisoč obiskovalcev domačinov in udeležencev 20 pevskega tabora v Šentvidu, glcdaltem televizije Ljubljana pa je razstavo predstavil Peter Ribnikar. V pripiavah razstave, zlasti pri zbiranju razstavnega gradiva, se je pokazalo, da društvo Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu ne skrbi dovolj za svoje ar iiivsko gradivo. Ce ne bi priskočili na pomoč s svojim gradivom Radovan Gobrc, Janez Lesjak in drugi, te raz stave ue bi mogli pripraviti. Ta pripomba naj bo opomin in hkrari napotek društvom Širom Slovenije, da poskrbijo za svoje arlrivskc gradivo in ua s tem poskrbijo tudi za zgodovinski spomin o prehojeni poti svojega delovanja. Ob 750-letiitím ¡uüiltíju minoritskega samostana tia Pttijti K ris timSampcrl Purg Zgodovinski arhiv v Ptuju je v letošnjem letu tvorno sodeloval pr. 750-letnem jubileju minoritskega samosta na na Ptuju. RAZSTAVA Skupaj s Pokrajinskim arhivom v Mariboru smo posredovali Pokrajinskemu muzeju na Ptuju arhivske dokumente o zgodovini ptujskih minoritov in sicer spisovno gradivo, rokopisne knjige, zemljevide in načrte ter listi ne Obsežna ra*stava z naslovom Pretiosa laera ct doeu-iTienta historiea je obsegala skupno 25 arhivskih doku mentov in sicer za cas od leta 1300 do 1940. D:. Jože MLINARIC je prispeval daljši sestavek za katalog in sieer Minoriiski samostan na Ptuju 1239 1989, Marje-tiea S1MON1TI pa je predstavila sakralno zlatarstvo Ptuja in Ormoža. Na rnzstnvi je bile predstavljenih 49 eks ponatov Razstava je bila odprla od 15 septenb.a do 19. novembra 1989 RAZSTAVA Številni obiskovalei so si lahko ogledali na obnovljenem nodniku minoritskega samostana razstavo Iz arhivske zakladnice. Zgodovinski arhiv v Ptuju je predstavil tri vsebinske sklope fotogiafij (50 x 00 eni) iz zgodovine minoritskega samostana. 1. Načrti mesta Ptuja od konea 17. stoletja naprej -mesto samostana kot obrambenga elementa v srednje vakem Ptuju 2. Starejše fotografije samostana in eerkve s čudovito baročno fasado od 17. stoletja do leta 1945 3. Ruševine minoritske cerkve.odstranjevanje le—teli, gradnja poštnega poslopja. Fotografije od leta 1945 naprej. Razstava jc bila zelo zanin iva za obiskovalce injc bila odprta od 16. septembra do 29. novembra 19'S9. ZGODOVINSKI SIMPOZIJ Zgodovinski simpozij ob 750 -letniei minoritskega samostana na Ptuju seje odvijal 12. in 13. oktobra v obnovljenem refektoriju samostana. Pred simpozijem je izšel zajeten (450 strani) zbornik razprav, Mmoritski samostan na Ptuju 1939 - 1989. Urednika sta dr. Jože MLINARIC in p, Maijan VOGR1N. Na simpoziju so sodelovali Številni zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji iz domovine in tujine. Referenti (avtoiji prispevkov v zborniku) so delali v prvi vrsti na osnovi arhivskih virov. Tako je bil uporabljen obsežen fond minoritskega konven-ta na Ptuju, listine, rokopisi in drugo gradivo iz Zgodovinskega arhiva Ptuj in iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Zelo naporno delo je bilo v tujih arhivih, predvsem v Graueu in na Dunaju. Pregledani so bili obsežni fondi, od katerih so nekateri še neurejeni- Gradivo, ki je bilo evidentirano kot pomembno za našo zgodovino, je bilo fo- (i 2 ARHIVI XII 1989 tokopirano in oblikuje se poseben fend, ki se bo tudi v nodoče nadaljeval. Predvsem bo potrebno evidentirali gradivo v Italiji (Vatikan) Arhivsko gradivo, ohranjeno pri nas je namreč pokazalo predvsem gospodarsko zgo-doviuo ptujskega samostana do leta I ROP. Za ta Čas ni posebnih podatkov upi. o duhovne.11 življenju tega samostana. "Brskati" bc treba po arhivih zi podatki o gvardijanu Gašperju D1LTLU, ki je dal barokizirati cer-kcv in samostan ob koncu 17. stoletja. Tudi številni ko deksi sn se izgubili iz samostanske knjižnice. Samostan je odigral pomembno vlogo pri osvcStanju slovenskih ljudi in pri nacionalnih bojih Ta problematika bi morala biti obdelana širše in bolj temeljito- Umetnostni zgc dovinarji so v glavnem z velikim navduienjim govorili o tem biseru baroka pri nas in t resignacijc o časih po vojni, ki so se Komaj v osemdesetih letih nagnili v pozitivno stran. S:mpozij je bil predstavljen zaradi aktivne udeleibe številnih arhivskih delavcev iz domovine in tujine in zaradi problema evidentiranja arhivskega gradiva v tujih arhivih in sicer gradiva, ki prav gotovo ni le lokalnega pomena. ocene poro5 I a c publikacijah Arhivski vjesrjik, XXXI XXXII, 7a«reD 1988, 1989 Arhivski vjesnik, XXXI Zagreb 19S8 Tudi XXXI. letnik Arhivskega /jesnik? prinaša vi-sto zelo zanimivih in poučnih prispevkov, ki nas scz.nai.jajo z bogastvom l.aših arhivov. V znanstveni razpravi Tito in filmska zapuščina Vjekoslav Majcen govori o filmskem gradivu, ki je nasialo ob spremljanju dela Josipa Broza Tita od lela |943 - W80. Gradivo je razdeljeno na posnetke članov zavezniških vojnih misij pri VŽ NOV in POJ ter na novinarske ^apisc v Filmskih novostih in v Pregledu, na dokumentarne in kratkometražne filme ter na igram tilnic. O pomenu ustanovitve Komunistične par.ije Hrvatske ter o gradivu o tem sta priprnvilu pregledni članek Josipa Paver in Petar Strčič Arhivskega gradiva iz prvga obdobja delovanja KP1I je malo, ker je partija takrat delovala v ilegali. Zato so maloštevilni tako dokumenti partijskih organov in Kominterne, kot tudi tiskano gradivo: dobimo pa nekaj podatkov v gradivu upravnih in policijskih jrgaiov Kraljevine Jugoslavije ter v spominskem gradivu. V prispevku je precej obširno obdelano zlasti obdobje pred ustanovitvijo K Pil. Marijan Matička je znanstveno obdelai organe za izvedbe agrarne reforme in kolonizacije v Jugoslaviji v le tih 1^45 — ¡19.48 Na temelju proučitve ustreznih zako-. nov in predpise", raziskave arhivskega gradiva in takrat -iega liska ter pregleda literature je izdelana rekunstruK-cija najvažnejših organov za izvedbo agrarne refurme in kolonizacije v Jugoslaviji odnosr.e Hrvatski. Proučene so naloge teh organov ter njihovi medsebojni odnosi. Petar Srčič je napisal članek o administrativni uredit vi Istre in Kvamcrsldi otokov od 1813-18^ Prva leta po priključitvi Istre in Kvarnerskih otokov v sestav tla.b-sbuiške monarhije so polna administrativnih in drugih reform, ki se zelo hitro menjajo. Sele v dvajsetih letih se ustalijo Jusuf Osma.ii objavlja dokument iz fonda državne ga tožilstva v Prizrenu v Arhivu Kosova,, ki osvetljuje komunistično vlogo in akcije v času prihoda Josipa Broza Tita na čelo partije avgusta leta 1937. Zapuščino družine Jelačič je arhivistično obdelal Mate Grabar in sicer tisti del, iz katerega je izhajal ban Josip, Najprej se podani ¿godo vinski podatki o ustvar- jalcih tega fonda, to je o Pranju, banu Josipu in Juraju, obdelan pa je tudi prevzem tega fonda, pregled njegove celovitosti in valorizacije dokumentov. Na koncu je suniami popis gradiva in bibliografija. Ante Sekulič objavlja 1 del članka o arhivskem gradivu in literaturi o delovanju pavlinov med Hrvati. V tej študiji skuša avtor sistematizirati arhivsko gradivo o pavlinih, ki ga hranijo arhivi v Rimu, na Dunaju, v Budimpešti, Zagrebu in Ljubljani Doslej je bila večina tega gradiva neobdelanega, V tej številki objavlja rimsko-vatikansko gradivo Stjcpar- S san objavlja drugi del preglednega članka Matične knjige iz področje Zgodovinskega arhiva vOsje-ku in sicer inventami popis matični!) knjig. Korespondenco Melka, Pera in Ivanke Čingrija (1883 — 1918). pomembnih dalmatinskih politikov je proučil Ivo Pcrič in objavlja posamezne dele pisem, ki imajo posebno zgodovinsko vrednost. V poglavju Poročila in ocene je najprej predstavljenih 5 knug Gradivo za zgodovine NOB in severozahodni Hrvatski 1941-1945, nato pa delo Ivana Luciča O kraljestvu Dalmacije in Hrvatske. Peiar Strčič nas opozori na delo Luje Margetica o istrski zgodovini - od antične zgodovine do srednjega veka. Novicc prinašajo poročilo o izdaji Vodnika Arhiva Bosne in Hercegovine, ki je izšel leta I987, o izdaji gradiva s posvetovanja Metode objavljanja orientalskih virov, nato oceno "Arhivistika za 3. in 4. razred tismer jemga izobraževanj prevajalsko in arhivsko--muzejske stroke. Poklic arhivski pomočnik, arhivar v OZD in arhivski. restavrator", ki sta ga napisala banki Bruk in Ljubdrag Popovič Sledijo poročila o J AN US-u št. 1/ P87, Arhives—li št, 73 -7« (1985-1987), sledijo ocene "Šibcniškcga diplomatoria. 7bornik šibenskih dokumentov Zgodovinski spomeniki ¡Sibenika in njegovega okraja" zv. 1, "Korčulanski statut Statut mesta in otoka Korčule iz leta 1924", dela Stjepana AntoljakV 'Viri in literatura o preteklosti otoka Raba od zgodnjega srednjega veka do leta 1797", "Vire za zgodovino otoka Cresa in LoŠinja. Otoški ljetopis Cres in Loiinj 5", delo Petra Baltna "Famiheniorschung, Ahnentafel, Wappenkunde. Wege zur eigenen Familienchronik", "Hcr&dika ' Milana Gubena. kataloga razstave "Grb1 naše obale". Siedl poročile o revoiucijnarni m'adini v rčikem "Do 78 Ali! 11V ] XII 1989 metikataloga razstave Ilirsko gibanje in Hrvati v zahodni Ogrski", "Zgodovini sovjetskesa gospodarstva in prava", zv. 3. delu Luja Margetiea "SrtdnjeveSko hrvatsko piavo Splošno pravo', 'O papeskem privilegiju omišaljskim benedektinceni 1252" ter Nove vesti o Dujniu M" (1279- 1317) In menioriamje posvečen Ferdu llauptmannu (1919 — 1987). znanemu jugoslovanskemu in avstrijskemu ".go dovinarju in arlnvistu. Ariiivski vjesnik, XXXII, Zagn:b 1989 Letnik XXXII /1989 Arhivskega vjesnika v uvodu prinaša prispevek Petra Strčica o treh desetletjih nove serije izhajanja Arhivskega vjesnika. Sledi znanstvena študija Stjepana krivešiča Viri za zgodovino demografije: stare matične knjige. Pctar Strčič je pripravi! Prispevek za sintezo zgodovine otoka Krka (s pregledom literature). Fe-dor Moačanin je poizkusil na podlagi neobjavljenega gradiva v Arhivu Hrvatske datirati litograiirano karto zagnbške županije, ki jo je izdelal županijski geometer Josip Szeman (1783—1844) Nikša Stančič v članku Tiski 1848. leta v hrvaških deželah objavlja regeste izbora letakov plakatov in okrožnic tiskanih leta 1848 v lir vaškili deželah v Civilni Hrvatski Slavoniji, Voiiri krajini, Dalnneiji in Istri. Drugi del članka Anteja Sekuliča Arhivsko gradivo in liteiatura o delovanju pavlino v med Hrvati prinaša pregled gradiva iz Budimpešte, Zagreba, Slovemjc, Dunaja ter pregled literature. Prav tako je objavljeno nadaljeva nje iz prejšnje številke prispevka Ive Perica o korespondenci Melka, Pera in Ivanke Čingrija. V poglavju Poroči la in oecne je objavljeno poročilo o enajstem mednarodnem arhivskem kongresu, kije bil leta 1988 v Parizu. J Pf ipovič piše o argentinskih arhivih. Petar Strčič je oeeni! arhivsko in pr2vnozKodovinsko delo dr. Ivana Bcuca. Andrej Cehotarev objavlja prikaz o Pregledu izdajateljske dejavnosti s področja genealogij; v ZR Nemčiji Sledijo ocene Archivalisehe Zeitsehrift 76 /1980 La Gazettc des Archives, 132-139/1986-1987, dela Bogdana Ljki-ča Arhivski viri za zgodovino socialistične Jugoslavije 1943-1953. O časonisil: o pisarniškem poslovanju organov uprave in organizacij piše Janko Milkovič. Oeeno zbornika o delih o zgodovini in kultun srbskega naroda v SR Hrvatski, knj. 1 je pripravil Petar Strčič, Trpimir Maean pa o delu Miroslava Bertoša Mletska Istra v 16. in 17. st.,1-11, Pula 1986. Noviee tudi tokrat vsebujejo številna poročila o pc ■ sameznih izdajah strokovne literature,, posvetovanjih in razstavah In memoriim je posvečen spominu Nade Klajič in Stiepanu Zvonaricu. Darinka Drnovšek Vjc-snik Itistorijükih arhiva j Rijeci i Pahnit, XXIX XXX, XXXI, Pazin - Rijeka 1987, 1988, 1989 Vjesnik liistorijskih arhiva u Rijeci i Paiinu, XX!X, Pazin- -Rijeka I^SV, 320 str Prispevk. v glasilu so združeni v rubrikah Gradivo, Kcgesti In Inventarji Članki in razprave Predstavitve ter Poročila in obvestila. Avtor prvega prispevka Ivan Erecg jc že v prejšnji številki vestnika objavil urbatje iz Delnic iz druge po!o-viee 18. stoletja, tokrat pa nam s pomočjo urbarialnih spisov z območja Grblja, G;rova in ^abra približa, položaj kmetov in njihovih ou nosov s fevdalno gospodo v Gorskem Kotarju- Dokumenti nam odkrivajo tudi sliko eelotnega ekonomskega in social no p ravnega položaja pravice fevdalne gospode do lastnikov zemlje in obveze kmetov kot obdelovalcev zemlje V objavljenih spisih lasledimo tudi nekatere pomembne usmeritve državno-ekonomske politike za časa Marije Terezije iu Jožefa 11 Med reges ¿i in inventarji Jakov Jelinčič objavlja krat ke regeste zapisnikov sveta labinske komune iz prve najstarejie ohranjene k.ijige zapisnikov od 1566. do 1578. leta V uvodu se dotika pomena ohranjenega gradi va fonda labinske komune, kot enega najbolje ohranjenega iz starejšega obdobja na tem območju, nato pa se posveti pomembnosti same knjige zapisnikov zasedanj sveta in sploh vlogi načinu dela, pomenu in pristojnosti sveta Z uporabo novo odkritih arhivskih virov v velilošnij-skeni občinskem arhivu avtor članka Nikola Crnkovič pojasnjuje in odpira oot nadaljnjim analizam dosedanjih ugotovitev o naselitvi otoka Lošinja. Do sedaj so bili ti viri znani le po zabeležkah in skrajšanih izvodih. Novi vip pa potrjujejo tiste, ki so se z ustnjm izročilom ohranili med prebivalstvom. Arite Gnlir. se v svojem prispevku ukvarja s srednjeveškimi pečati istrskih škafov in sicer objavlja fotografije dveh poreških škofov iz začetka 13. in iz dnif>e polovice 14. stoletja teroceat izNovigra-da iz prehoda v ! 5. stoletje Vse tri pa karakterizira gotska stil izacij a zgodnjega 13. in 14 stoletja. Danilo Klen v kritični analizi ugotavlja netočne in za potrebe fašističnih oblasti prirejene regestt in dokumente o Reki, ki jih je 1940, leta objavil italijanski zgodovinar Silvio Gigante. Darinko Munič se v svojem prispevku ukvaija z giadi vom o reških vinogradih. V prilogi objavlja dva popisa vinogradov in njihovih lastnikov .na področju Reke in Pod^rega iz 1775, leta. Graaivo hranijo v Arhivu SR Hrvaške Mcu vestmi lahko preberemo prispevek An tuna Girona in Josipe Leuštek o desetletnici delovanja društva arhivskih dehvcev občine Reka. Vjesnik historriskib arhiva u Rijcei i Pazinu XXX, Przin -Rijeka 198C. 347 str. V jubilejni trideseti zvezek vestnika, kije izšel v njc-gevom petintridesetem izaajateljskeni letu, nas pospremi uvodni članek Miroslava BertoSe, v katerem nas popeije skozi vidnejše prispevke, ki so jih v vseh minurih letih priraSale posamezne številke glasila. Vzpodbudne besede so namenjene predvsem arhivistom Jn arhivistiki V zaključni besedi, kjer avtor ocenjuje časopis, pa pravi, daje le ta vjugosiovanskiii razmerah moderna periodična publikacija, m katere straneh so zapisani zgodovinski spomin ne le pc srednje temveč vire tudi analizira Mnogi sodelavci so objavili vire ter napisaii Študije, ki so nepogrešljive za proučevanje zgodovine Istre, Reke, IhvaSkc-ga primorp in Gorskega Kotaija od srednjega veka uo danes. Lahko pa bi dodali, ua so prispevki iz vestnika neredko dohrodošli tudi raziskovalcem slovenske in' Se posebej primorske zgodovine. V tej Številki rubrika Dela prinaSa dva čianka. Pm, katerega avtorje Nikcla Crnkovič, se tudi tokrat ukvatja z otokom Lošinj, le da je v ARHIVI XII 1989 79 prispevku posebej in prvič s stališča zgodovinarji, analizirano ime otoka. Diugi članek, ki ¿a je prispeval Vinko Ivančevič, nas s pomočjo v dubrovniškem arhivu pre učenega gradila seznanja z novimi ugotovitvami o izredno živahnih trgovskih in drugih zvezali dubrovniške re publike z. Reko v 18, stoletju. Tenieljne vire za proučevanje srednjeveške gospodars ke zgodovine, demografske, etnične in socialne strukture prebivalstva pre ustavljaj o urbatji, katerih objave v glesi-lu redno sledimo. Tokrat je s kementatjem Ulja Mcrge-tičs pospremljen najsterjii, v glagolici pisan vinodolski urbar iz 1544. leta. Zanimiv tudi za slovensko zgodovi no, pred/sem zaradi povezanosti slovenske in hrvaške Istre, je prispevek Ivana Graha ki obiavlja obširne regeste prvih ohranjenih poročil istrskih Škofov sveti stolici. V pričujoči Številki je objavil poročila iz škofij v hrvaškem delu Istre. Teksti so dobe1* vir spoznavanja podatkov c veri duhovščin:, heretikih, samostanih, cerkvah, takratni morali, jeziku, knjigah, bogoslužju, ekonomskem oolozaju p-ebivalstva, torej tudi za poznavanje posvetne, ne le cerkvene zgodovine Istre. Žal predstavitev ne zajema tudi poročil iz tržaške in koprske ikefije Z gradivom komunistične partije in medvojnimi narodnoosvobodilnimi odbori se ukvanata dva čianka Miiiacl Sobolevski prvič objavlja okrožnico (resolucijo) iz prve okroinc kcnferen:e KPJ za Gorski Katar iz julija 1935, ki jo avtor uporabi tudi koi vir za razreševanje dvomov okrog ustanovnega datuma njenega zasedanja. Obsežen prispevek Antuna Girona nas po uvodu s his-toriatoni razvoja narodnoosvobodilnih odborov v Kast-vu seznani s Štiriindvajsetimi poročili okrainega narodno osvobodilnega odbora Kcstav, ki so biia poslana Oblastnemu NOO za Istro in Okrožnemu NOO za Buzet v 1944. letu. Glavnino dokumentov hrani Zgodovinski arhiv v Pazinu, del pa Muzej ljudske revolucije na Reki. Med regesti m invcniaiji arhivskega gradiva Jakov Jelinčič objavlja regeste druge knjige zapisnikov zasedanj sveta labinske komuna od 1648. do 1656. leta in zapis nike nasedanj labinskega kolegija za žito od 1639 do 1659. leta. Zapisniki so pomemben vir proučevanja srednjeveške zgodovine Istre v časi1 bcnelke uprave, družbenih, ekonomskih, političnih odnosov in ekonomskega položaja, vprašanja cerkve ter drugi!) vidikov življenja komune. Pod naslovom Centralni urad za nove pokrajine Josip Kolanovič predstavlja arhivsko gradivo tega urada, ki je deloval od 1919. leta do 1922. leta in bil pristojen za področja, ki jih je 1918 leta okupirala Italija. Iz dokumentov hranjenih v Državnem arhivu v Rimu, objavlja popis kategorij s kratko oznako vsebine, ki se nanaSa na območje Hrvaške. Obsczneisa kot navadno sta tokrat objavljena članka strogo vezar.a na arhivistiko. Franjo Biljan skozi dokumente prikazuje prizadevanja Jugoslavije za restitucijo arhivskega gradiva. Tatjana Mušnjak nas obširneje sem a nja s hranjenjem in restavracijo fotografij v arliivu. Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pnzinu, XXXI, l^-zin -Rijeka J989.100 str. Enaintrideseti zvezek pričujoče periodične publika cije prinaša bibliugraiijo dvesto Šestinoseuidesetih član-ko« sto štirih avtoijev. objavljenih v tridesetih zvezkih, ki so izhajali od 1953 do 1?88. leta. IVeg bjbliograiskih opisov del, razporejenih pc za posamezna nodročja oblikovanih skupinah, zajema bi bliograrija tudi abecedno karalo no stiokah, avtoijili in predmetno kazalo. Vlasta TmI MittiMluiiv.cn ties S tcicriiirirkisclien L.intlcsarchivs. Folije G raz, 1 ne w). St. 16/4 pa je namenjen katalogizaciji, kartotekam in bibliografiji za leto 1952/53. Letnik 17, št. 1,2,3.4,1954, (ASRS), obseg 38*r strani 17/1 prirtiša obsežno poročilo z 2. mednarodnega kongresa arhivov in predstavitev nekaterih vrst arhivskega gradiva. St. 17/2 prinaša prispevke ob 20-letniei nacionalnih arhivov ter zanimiv prispevek o 11 svetovni vojni in nje n?m ozadju na primeru gradiva v F. D. Roosewe'tovi knjižnici. Snopič prinaša tudi obsežne predstavitev knjig. St.* 17/3 predstav: katalog rokopisnih zbirk in naslove nacionalnih in regijskih arhivski1! institucij ter obsežno predstavitev knjig St. 17/4 prinaša več novic z mednarodnega področja (Indokina, Kitajska .), obvezen pregled knjig in podrobno bibliografijo za leto 1953/ 54. Lttnik 18, it. 1,2,3 in 4, 1955 (ZAL), obseg 400 s*rani V tem letniku se bolj izoblikujejo naslednje skupine: ARHIVI XII 1989 83 — referati, prispevki in razprave (arhivi — dmžba stroka) — poročila c izidih strokovnih publikacij — obvestila s prispevki, ki prikazujejo tudi dosevke arlnvskih služb nekaterih evropskih in znnajevropskih držav. Zaključuje z. obvestiti iz. uredništva, V št. 18/3 je zanimiv prikaz zgodovine ob 20 letnici ameriškega državnega arhiva. Letnik 19, it. 1-4,19>6(ZAL) obsefc 384 strani Poleg poročila o uelu SAA je \ št. 19/4 zanimiv pri kaz razvoja kanadskih arhivov. Letnik 20. št 1-4,1957, (ZAL), obseg 398 strani Vsak letnik prinaša v prvem snopiču poročilo o delu in dos^kili SAA v preteklem letu - tokrat za leto 1955/56. Št. 20/2 prinaša tudi poročilo o arhivin v Jugoslaviji, CSSR in Boigariii avtorja Paula L Iloreckya. Letnik 21, št. 1 -4,1958, (Z\L), obseg 460 strani Poleg ustaljenih rubrik prinaša št. 11/3 le zanimivo bibliografijo vseh inventaijev in vodnikov po cerkvenih arhivih ZDA in Kanade (str. 311 332), avtor: Ecimuml L. Rinstelti. Letnik 22, št. 1 4,1959, (ZAL), obseg480 strani Zaradi časovne oamaknjenosti je morda za nas zanl-miv snopič št. 22/2, ker prinaša tudi oceno dela Les Archives de Jugoslavie avtorjev O, Jelisavetova, I Kara-mana, J. Marjanoviča in S. Vilfana, Beograd 1956, Po ročilo daje P. L Horecky. Letnik 23, št. 1 4,1960, (ZAL), obseg 480 strani Po 18 letih se pojavi spet nova stalna rubrika Izvlečki iz tujega periodičnega tiska. Za revije slovanske jezikovne skupine je zadolžen Bogomir Cliokcl (Library of Con-guss). S tem letnikom se začne pojavljati tudi naše glasilo ARlllViST, glasilo SDAJ. Začenja tudi nov vsebinski razrez revije: 1. Članki :n razprave (4 6 prispevkov) 2. Področja (Departments): urednikovo rmsto, prostor (Editor's FORUM); knjižne ocene, poročila, recenzije, kritike, pregledi. (Reviews of Books); izvlečki iz tujih strokovnih revij (Abstracts of Foreign Periodicals); bibli ografija (Bibliography), kjer pc izredno strogih kriterijih vsako Jeto objavijo seznam pisanj o arhivskem gradivu ter noticc o novostui (News Notes). Letnik 24. št 14, 1961, (ZAL), obscE4% strani Objavljene gradivo s simpezijz RECORDS MANAGEMENT K BUSINESS ARCHIVES, prinaša poročilo o ARH1VISTU VIII (1959), št. 1/2. Aprilska cvilks pn-kaz'^e tudi poročilo SA A za le to 21. št. 24/4 pa daje poudarek 25 -letnici izhajanja revije, sicer pa cerkvenim arluvom. Zanimivost so objavljene fotografije vseli dotedanjih predsednikov SAA s podroo nimi biogralškimi podatki. Tudi št. 24/4 pnnasa pero-či!o o ARHIV1STL Vili/1959, it. 3/4, Letnik 25, št. 1 4,1962,(ZAL), obseg 510 strani Poleg predsednikovega pozdravnega govoia je v št, 25/1 tudi podrobno poročilo Ernsta POSNERJA z var savske okrogle mize maja 1961. Prvič se pojavi tudi pc drobna Študija o arhivskem graaivu sindikata v ZDA (avtor Paul LEWlNSON in Morris lilliGER). Grace Qiiiniby pa je pripravila IJibliografijo objav o arhivi'1 za obdobje julij ¡960 —junij I96l, Št. 25/2 je namenjen problematiki dokumentarnega gradiva krajevnega in mestnega nivoja (Local Records). V št. 12/3 najdemo spet poročilo o \RI1IVISTU iX/ I%0, št. 1,2, 3/4, in X/1961, št. 1. Med razpravami v snopiču š). 25/4 je zanimiv članek Ue^s G LUN Nove o statusu prko f TU00 kub. cev'jev ar-lnvsk:ga grailiva, ki so ga zasedli Američani med prvo in druf',0 svetovno vojno na slojem ozemljit, v koncernih lujili družb, katerih ljuaje so bili v vojskah, sovražnih Z')A. Letr-ik26.it. 1 4,1963, (ZAL), obseg 556 sirani Št. 26/2 objavlja zanimiv prispevek avtorja Pliilipa ■ROWE]*ii o zaplenjenih sovražnih arhivskih fondih do druge svetovne vojne. Prinaša tndi vsakoletno bibliografijo (julij 1961 - junij 1962). S' 26/4 med Irugim poroča tudi o ARlllVlSTU X/ 1961, Jt. 1. V tem letniku je dodana rubrika PLACF-MENT REGISTER za razne oglase in not.ee nosamezni kov in institucij, vključno s kadrovskimi potrebami in možnostmi zaposlitev v arhivih. Rubrika je več lel občasna in v različnih snopičih in služi nekakšnim razpisom. Letnik 27, St. 14,1964, (ZAL), obseg 580 strani Prvi snopič št. 27/1 je namenjen urejanju arhivskega gradiva (avtor Oliwer \V llOLMES). Prispevek o izkušnjah prototipov arhivskih prehodnih sklsdišč je dodal Slnrrod FLAST, avtorica Ruth 13, BORLIN pa predlaga modele katulogiziranja rokopisov, medtem ko Frarcis J \VI'BLR piše o tajnih vatikanskih arhivih. Št. 27/2 prinaša poleg vrste člankov še bibliografijo juli- december 1962 (Grace QU1MBY) St. 27/3 med ocenami prinaša tuoi poročilo o ARI 11-V1STU Xll/1962, št. 1 Prispevki v št. 2 V so namenjeni pretežno arhivskim zgradbam in gradnjam ter obsežni bibliografiji za leto 1963. Letnik 28, St 1 4, 1965, (ZAL), obseg 614 strani Članki v St. 28/1 obravnavajo arhivske vire za zgodovino ZOA, pisne in ustne, med tehnološkimi novostmi pc arhivsko opremo. Meo abstrakti iz tujili revij je prvič predstavljen tudi 1. in 2, letnik GLASNiKA ARHIVA Bili (avtor Uogomir CHOKEL). Št, 28/2 prinaša pcročiio in nekaj zanimivih člankov z zborovanja o laminiranju, ki je bil 9. oktobru 19M v Ai.stinn, Texass. Članki v št 28/3 obravnavajo pretežno rokopisno gradivo, št. 2£/4 pa nerazvitost arhivske stroke v manj razvitem svetu. Prinaša tudi obsežno bibliografijo za leto 1964, :ned tehničnimi vestmi pa članek o primerili alergijskih obolenj ob arhivskem delu (Peter MCLELLANin Gordon P UAKFRj ter problematiko mikrofilmuma vel1-kili risb(C Frank 1*001 F) Lel.iik 29. St 1-4, 1966, (ZAL), obseg 572 strani St 29/1 je namenjena pretežno dokumentaciji gosoo-darstva, med tehnološkimi novostmi pa problemom avtomatizacije v arhivih St. 29/2 obravnava stanje na ameriškem arhnistič-nem področju z vseh vidikov, od vzgoje in izobraževanja do metod modernega urejania arhivov m ' lova" za ame- «4 Alii UV] XII 1989 riškimi arhivi v Sovjetski zvezi. Med afcstraktije spet naše glasilo AR111VIST XIV/19&4, St. 1/2. £>t 29/3 prinaša tudi poročilo z izrednega kongresa 1CA (MAS), kije bil med 9. in 14. majem 1966. Si. 29/4 prinaia avstralski vidik obravnave arhivskega fonda, avtorje Peter J SCOTT. Letnik 30, St. I -4,1967,(ZAL),¡obseg 640 stiam Večina člankov v St, 3G/1 je namenjena arhivskemu delaveu. Bibliografija prinaša prispevke v letu 1965, med aostrakt i pa je \RtJIVIST X11/1962, št. 2 in XIII/1963 St. 1/2. Prispevki v št. 30/2 obravnavajo problematiko avtomatizacije v arhivih in rokopisnih zbirkah. Št, 30/3 je posvečena arhivskim.zbirkam umetnin. Med tehničnimi novostmi je prispevek o ohranitvi filmskega gradiva (Jon M CALIIOUN) in trajnosti treh ¡animacijskih vlaken (W. J PAR ROW in Ann M. CARL TON). Med absirakti najuemo prvič VJESNIK I1AR1P X, 1964-65, LetF'ik 31, it. 1-4,1968, (ZAL), obseg428 strani Št. 31/1 kot zanimivost objavlja med tehničnimi novicami pregled dejavnost ua področju avtomatizacije v arhivih in rokopisnih depnjih v ZDA in Kanadi (avtor Frank G BURKE). Št 31/2 prinaša razprave o izobraŽevanju arhivskih in bibliotekarskih delavcev. Med tehničnimi novicami pa je še članek o obstojnosti iaminacijskih vlaken (BA ilROW in CARLTON). Št 31/3 je posvečena arhivom kolcdiov in univerz in bibliografiji objav v letu 1966 Med poročili c revijah je ponovijo ARI 1; VIST XV/1965, št. 1-2 (C. CIUR UCK). V ten snopiču se začenja nova rubrika o splosnih rokopisnih zbirkah, kjer dništva, institucije in posamezniki lahko objavijo, kakšno gradivo imajo. V teli letin se je rubrika obiav, por ud D in povpraševanja po kadrih zelo razvita. Li tnik 32, št. 1 -4, (ZAL), 1969, obseg420 stiam Letnik prinaša vrsto člankov od pogledov na ustne vire do t i. stranskih proizvodov ki so rezultat računalniške obdelave arhivskega giadi-ra. V tem letu poročajo tudi o ARIilVISTU 1166 -1976, št. I -4 (L. K. B.). Letnik 33, St. 14, 1970, fZAL), obseg472 strani Št. 33/1 prinaša članke o arhivskem gradivu guvernerjev m nroblematiki arhi/ske terminologije za posamezna področja. Prinaša tudi podrobno poroči'o s 33 redne letne skupščine SAA (8 10 10. 1969). ■S: 33/2 poroča o edinstvenem projektu kibovzro-ono v celoti obdelal predvolilno kampanjo senatoija I J MeCarthyja, saj je velel ohraniti vsak uokument tega delovanja za arhivsko zbirko, ki naj ti bila popolna. St. 33/3 prinaša pravih SAA, sprejeta oktobra 1964 t dopolnili te: razmišljanja o odnosu arhi/ar bibliotekar. Zelo zanimiv je prispevek o nerokop snil- detajlih, najdenih v rokopisih avtorjev R. C. DEHNERja in M. G. BFTTISa Objr-vlieria jc tudi bibliografija za leti 1967 in 1%8 33/4 - Mea abstrakti v Št. 33/4 je ARHIVIST-XVU1, št. 1-2/1968 (Cleveland E COLLIER). Letnik 34, št. 1 -4,1971, (ZAL), obseg 451 strani Predsednik SAA v St. 34/1 razmišlja o neaktivnosti članstva (Merman KAIIN), Herbert FINCU pa razpravlja o upravljanju z rokopisi v velikih skladiščih. Patricija KENNEDY GRIMST predstavi arhive v Sovjetski zvezi. D, DELCA DO pa poroča s 34. redne letne skupSčine SAA Vedno bolj obširna postaja rubrika NF.WS NOTES, v kateri llelcn F FINI TiAil podrobno poroča o deja^ nostih S.<\A Št. 34/2 obravnava odnos arhivskega gradiva in po datkov iz njega. DODANA je tudi rubrika SEZNAM PUBLIKACIJ SAA, ki jih je Še mogoče kupiti. Št. 34/3 prinaša bibliografijo za leto 1967, poročilo o knjižnih strokovnih izdajah pa postaja vse obsežr.ejse. Št. 34/4 v prispevku R. C BURNER razčlenjuje od nos med katalogom in inventarjem rokopisov ter drugimi arhivskimi pomagali. (Med drugim iSčejo Judi sodelavea, ki bi zna! srpski ali hrvaiski jezik, ker ne morejo podati poročila o jugoslovanskih revij ali). Letnik 35, št. 1 4,1972, (ZAL),cb:eg 504 strani Predsednik Philip P. MASON' v št. 35/1 opozarja, da je ameriSka arliivistikn, na rrzpotju. Judith A. KO UCK Y poroča s 35. redne letne skupščine SAA, M. II. FISH BEIN pa daje pregledno informacijo o oblikah strojnega jezika. Carl Chariich ponovno objavlja poročilo o GLASNIKU ARHIVA I DAR BI If V.I1/1X 1968/6? Razprave v št. .35/2 se nanašajo na arhive v deželah v razvoju. Vrebuje tudi abstrakt c jugoslovanskem časopisu \RIIIVSK) PREGLED 11,1969 in VJESNIK IIAkll' XV/1970! ' St 35/3/4 je dvojna. Prinaša razpravo F POSNtR-JA, kjer obravnava srednjeveške arhive islama, Jue A. TAYLOR razmišlja o arhivskem grac'ivu in pouku zgodovine, Evcrct O. ALLDP.EDGE o inventarizaciji gradiva, uskladiščenega na magnetnih trakovih (daje tudi pri mer kartoteke GSA form). V tem snopiču je objavljena tudi bibliografija za icto 1970. k M. WARNER podaja pregled o arhivskem gradivu izobraževanja v ZDA in Kanadi. Vsebuje abstrakt o Arhivistu XIX/1969, št 2 (C. CIIAP.LICKj Začenja se združena rubnka mean aro dnih vesti (IN-TERNATIONAI NEWS NOTES). Letnik 36, št I -4,1973.(ZAL) obsegf 50 strani Novost je, daje to leto predsednik S\A iz Knnade Wilfred J SMITH. S pre me njen je tudi ovitek, naklada pa se je povečala na 2730 izvodov. Nastale so spiemcni-be take v ohlikovncm kot v vsebinskem pogledu. Št. 36/1 jc namenjena pravosodni, zakoniki in sodni dokumentaciji Patriua KENNEDY GRIMSTED nrikaže razvoj regionalnih arhivov v Sovjetsk' zv-zi. Že v tem snopiču je ruorika Na mednarodni sceni, prizorišču zdru žena z rubriko poročil o mednarodnih strokovnih revijah v eno rubriko MEDNARODNE NOVICE IN POROČILA. V tej številki je revija SFOVFNSKA ARHIVISTIKA V/l, 1970 uvrščena med jugoslovanske revije, namesto med češke (poročilo je pripravil J. G SVOBO DA). Št 36/2 jc namenjena preglednim Študijam o vprašanju žensk v ZDA (v arhivih, na univerzah, v javnosti .) (več avtorjev) Podobno jc tudi poročilo s 36. zasedama SAA leta 1972 (Hermann L VIOLA), prav tako tudi delovno poročilo z zborovanja.. Med abstrakuje nas AR HI VIST XX/1970, St. 1 (C.C1IARUCK) ARHIVI XII 1989 85 V St 36/3 je najvažnejši prispevek bibliografije za leto 1971. St. 36/4 prinaša obsežno poročilo z mednarodnega kongresa arliivov v Moskvi leta 1972 (Morris RILGEL). letnik 37, Si. I -4,1974, (ZAL), obseg 661 stran Namen rubrike NEWS NOTES je seznaniti bralee z novitetami na vselt področjih arhivske dejavnosti, tako vsebinsko kot teritorialno. Zelo se je poveča! tudi obseg poročil o nevih knjižnih izdajah. V prispevkih o tehničnih vprašanjih pa se avtorji vedro bolj poglabljajo v nt-papirne sisteme ohranjanja zgodovinskih iniormacij (mikrofilmi, računalniki .). Št. 37/1 objavlja pregleden esej o kvantifikaciji novtvj še ameriške-igedovine U M. CLUBU); J. E THEXTCN razmislja o arhivskih možnostih za delo s strojnokodi-ranimi doknmenti (z dokumenti, ki so stroju čitljivi). Patric-MCLAUGHLIN predstavlja ameriško revolucijo na-zemljevidih II. VIOLA pa povzema najnovejša pija-nja o ameriških Indijancih Zanimiv je prispevek P. EARTKOVSKE in W. S'AFFADYja o ,-olitični in p za /imo uskladiičenje vseh vrst fototehničnih izdelkov, prinaša vest o izdelavi nove bele fluorescentne svetilke brez ul-travioličnega žarčenja. uvedbi mikročitalca z velike povečavo izidu 5. številke ICA Microfilm Bulletin, proizvodnji PIC (Planetary Instant Microfilm Camera), ki v dveh minutaii reproducirá 14 posnetkov v te loti. Nc potrebuje temnice, vodovodne instalacije in ventilacije. Namenjene so tudi ostalim mikrorapravam, čitalcem in reprotehniki. Z mednarodnega področja poroča o novostih pri projektih UNESCO tor kanadskih in britanskih arhivih in centrih Abstraktr prinašajo povzetke belgijskih, brazilskih, bolgarskih, francoskih, ?.ahodnonemških in britanskih glasil: Kratka obvestila, vesti SAA m Forum končujejo snopič in s tem 40 letnik Letnik 41, Št. 1 4,1^8 (ACRS), obüeg 500strani 41/1 _ Uvodni prispevek je namenjen predsednikovemu govoru (Roben M. WAR\FR THE PROLOFUE IS PAST) ob zaključku mandata, k: ga pri SAA volijo le za eno leto, vsakega oktobra Poudarek j; na ločitvi pred- sedniškega arhivskega gradiva od pret'sedstvenc knjižnice, če nai to nc ostane "drag fosil z omeieno uporabnostjo tako za raziskovalce kot za arhhskc stroko". Sledi po-očilo Michaela MCIÎFYNOLDSa z naslovom ARCHIVAL RESOLUTION OF EVOLUTION THE 8"' INTERNATIONAL CONGRI.SS ON ARCHIVES s sočasnega srečanja MAS in zborovanja SAA. ki se gaje skupno udeležilo cca 1400 arhivskih dclavccv -Temo zhoro"anja ICA je pogojeval hiter razvoj in spremembe v arhivski tenmki in teoriji. Za udeležence ICA iz dežel v razvoju, ki jim nove tehnike, zlasti avtomatizacija in kumpjutcriz.acija v administraciji niso bile blizu, je bil organizi-an celo seminar za seznanjanje s to tehniko Na tem zborovanju ICA jc bil osvojen tudi program medn. fonda za arhivski razvoj (IADP) pri UNESCO, za pomoč članicam v razvoju. Diskutanti iz DVR so opozaijali na problem arhivskega gradiva, ki so ga s seboj odnesli bivši kolonizatoiji. Ta in še mnoga druga vprašanja so obra"na"al' na Konfcrcnci UNESCO I. IÇPô v Nairobi-ju. Dana je bila tudi pobuda za široko vključitev DVR v MAS. Referati in diskusije so izšle kot 25. zvezek AR-CH1VUM (glasila MAS), za leto 1978. Za ameriške tako kot za neameriške udelcžencc hkratnega zborovanja je bila po mnenju avtorja edinstvena prilika spoznati in primerjati ameriško tehniko z izvenevropsko in evropsko tradicijo. Prispevek Williania S PRICE. Jr (N. C. v B. C WEST, JR.) piikazuje kronologiio dogodkov v ¿adevi B. C. West, t. j. sodni postopek v zvezr s prodanim pismom predsednika Wash ing tona, očitno last dr-' žavnega arhiva, ki se jc po mnogih peripetijah končr.o vrnilo v arhivski fond, kamor je sodilo, Richard STRAS-SBERG v razpravi o uporabi razkužil v arhivskih depojih (THE USE OF F UM IG ANTS IN ARCHIVAL KSPOSlj TORIES), po objavljenih virih ucotavlja, da poleg naiav-nili nesreč, ki prizadenejo arhivsko g;adivo, Ic-to uničuje tudi sto že poznamli raznih vrst glivic in preko /0 vrst mrčesa, saj se prehranjujejo s celuloznimi vlakni v papirju, s škrobnimi lepili živaiskega :zvora, z usnjenimi vlakni knjižnih vezav. Med vrstami plesni so za arliivskc delavce najbolj zanimive tiste, ki sodijo v družino zaprto-trosnic in iz družine nepopolnih glivic Celotna razp.ava je zanimiva tudi zato, ker citira in komentira m^ogo dotlej objavljenih najsodobnejših del in odkritij o metodah konzcrvacijc arhivskega in knjižničarskega grauiva. Opc-zarja na uporabo in uašieva razne vrste preizkušenih upo-labnih razkužil za posamezne vrste škodljivcev Francis X BLOU1N, Jr. v razpravi THL RELEVANCE OF THE CASE MFTHOD TO ARCHIVAL EDUCATION AND TRAINING opczaria na večletne razprave o tem ali jc siab za arhivsko gradivo, vključno z rokopisi umetnost, obrt ali znanost, Ker arhivaiji scstavljajt spe cifično skupino, bi bilo temu primerno potrebno prilagoditi prop.ramc vzgoje in izobraževanja arhivistov. Ti naj b bili grejeni na induktivni metodi, s proučevanjem različnih sorodnih primerov, ker se tako najboij izostri in razvije sposobnost samostojnega mišljenja in analitičnega pristopa. To., t. i. "case method'' primcija z razvojem pravnih in ekonomskih znanosti Tudi arhivska stroka mora biti življenjska in sodobna Kot učni pripomoček priporoča arhivsko vadnico, k: bi jo z razvojem stroke tudi SDroti ažuriral:. Sledijo ocene del, ki so jih v uredništvu prejdi ou do mačih in tudi avtorjev. V nadaljevanju člani uredništva poročajo o najnovejših publikacijah, navajajo kratko vsebino in sporočajo, kje jih je mogoče naročiti. Ob zaključku strokovnega dela navajajo še zanimive publikacije ki ARHIV* Xll 19>i9 89 jih je SAAdobil, a niso bile ocenjene. Mrogc: zanimivega prinaša nitrika o telinicnili vprašanjih, ki jo boni za prihodnje letnike podrobneje predstavila, V tem sklopu je tudi povzetek obsežnega raziskovalnega skupinskega tlela PREPARATION OP SOLUTIONS OF MAONFSIUM BICARBONATE FOR DE ACIDIFICATION. V rubrki o mednarodnih dogajanjih urednik peroča o srečanjih in raziskovalnih projektih na podiočju arhivske dejavnosti Piav tako predstav; znanstvene revije iz, Brazilije, Francije, ZRN, Romunije in Venezuele. Pred zaključkom so Se obvestila in vesti o dogodkih, razpisi, izobraževanje, kar zanima člane SAA Zanimiva je tudi rubrika, kjer poročajo o dostopnosti fondov v posameznih institucijah. Kot zadnje je izčrpno poročilo letne skupščine SAA (predsednika blagajnika, odborov ,..) 111 povzetki po;o-č 1 s tega zborovanja, ki je bilo v Salt Lake City, Utah med4. in 7. oktobrom 1977. 41/2 Znan zgod'jv?r,ar William T. 11AGEN se v uvodnem prispevki- ARCHIVAL CAPTIVE - THE AMERICAN INDIAN z globoko prizadetostjo loteva problema arhivske dokumentacije ameriških domorodcev. Status Indijancev v ZDA opredeli nekake z beseda mi "biti Indijanec pomeni ne -inaijansKa posest dokumentacije, iz katere drugi ne—Indijanski pišejo svoje poglede in njegovo zgodovino". I'gotavija. da so ludi janei, kljub pogodbi iz leta 1946 še vedno vezani na pravnike, zgodovinarje in antropologe, ki niso njihovega rodu, za dosego svojih pravic na sodiščih. Zato apelira na vse arhivarje v ZDA, naj strpno in s spoštovanjem nudijo podatke in pomoč tndi redkim Indijancem, ki si drznejo" sami iskati arhivske podatke o svojih picnic-n ,i v preteklosti in sedanjosti Tudi druga razpiava Hermana J VIOLA - AMLRI CAN INDIAN CLLTTJkAL RESOURCES TRAINING PROGRAM AT SMITHSONIAN INSTITUTION - se nanaša na proučevanje domorodcev in njihove zgotlo vine Avtor je predstojnik državne antropološke arhivske zbirke v Smithsonijcvcm institutu. Razlika je vtem, da avtor tu predstavlja program proučevanj od I. dalje, ko je bil sp:ejet in tudi finančno zagotovljeno izvajanje. Naslednja razprava EDUCATION PROGR\MS OUT-TREACIl AS MAN ADMINISTRATIVE FUNCTION, avtoricc Elsie FREEMAN P'RFl VOGEL opozarja na možno širino arhivskih opravil. S pojmom "outreach" (doseg) označuje ne le reference (informacije v naišir-Šem smislu besede), ki jo priprav; arhivski delavce za določenega uporabnika iz gradiva, ampak kot najširši pojem informacije za najširši krog (po interesu) interesen tov od enostavnih razprav, pregledov predavanj e kon-servaeiji, do aktivnosti kot so interdisciplinarne konference, potujoče razstave, skupinske instrukeije, delo s pedagogi, seminarji za učitelje, predavanja o gradivu in z gradivom kot učtlom, ali ciklusov p.-edavanj po arhivskih virih za določeno temo ali obdobje. Tako široko obravnavano in pojmovaric arhivske delo je vzgojna ustanova, ne pa vreča, v katero se steka finančna miloSči-na. Tej širini dejavnosti primemo se morajo arhivi okrepiti tudi kadrovsko s specialisti za posamezna področja dela Za dosego takega učinka, mora biti opravljena študija o vrstah uporabnikov arhivskega gradiva. V na-oaljevanju opisuje svoje izkušnje kot programskega vo Oje za izobraževanje v NA RS (National Archives and Records Service) Avtorica Ann E. PFDERSON v članku ARCVIAL OUTREACH: -SAA'S 1976 "URVAY podaja pregled an kete o takem "outreach" programu ki so jo izvedli pri nekaterih vladinili arhivskih ustanovah. Združenju zgodovinarjev. na univerzah m pri privatnih ustanovah (bolj v smislu privatnih arhivskih in knjižnih zbirk, op pr) Zanimivo je dejstvo, da teh doditnih izobraževalnih programov ni bilo pri približno tretjini anketiranih državnih arhivov iu univerz in pri več kot polovici privatnih knjižnic, ki hranijo tudi arhive, čeprav pa se skoraj vsi ukvar-jaio s pnhheistično dejavnostjo. Anketo je izveuel leta 1^76 Komite za "širšo" uporabo arlrivskcga gradiva, ki gaje imenovala SAA v letu 1975, Zakijučna misel avtorice je, da lahko le odprti arhivi z. mnogotero izobraževalno dejavnostjn vzbudijo in očuvajo spoštovanje do stroke, podaja tudi seznam kolektivnih Članic. Prispevek Viki SANDove HISTORY RESOURCE UNITS FROM THE MINNESOTA HISTORfCAL SOCIETY pripoveduje o treh zbirkah zgodovinskih virov kot vrste učnega pripomočka za različne stopnje izobraževalnega programa pouka zgodevinc v tej zvezni državi. Prvi komplet iz serije so zgodovinski viri plemena OJIBWE- ki ga uspešno uporabljajo v vsej državi že pet let in je za inovacijo v učne-vzgojnem procesu dobil tudi strokovno nagrado. V zadnjem obširnem strokovnem prispevku ARFAN GEMIINTS AND DESCRIITIONS: JOME HI STORI CA L OBSERVATIONS, avtor Richard C. PERNFR pou darja, da je bistvo arhivske teorije in tehnike v izvoru ar hivskih in rokopisnih virov, njihova pridobitev, v ureditvi in razvrstitvi. Postavlja 'ez.o, da imajo osebni zapisi pri rokopisni zbirki ter javno arh ivsko in drago gradivo skunen le !zvor. kot dokument obstoja neke ativnosti v uoločenem času V nadaljevanju daje zgodovinski prerez stanja razvrščanja rokopisnega gradiva, drugegü arhivskega gradiva in knjižničnih fondov v 19. in 20. stoletju. Razprava jt zanimiva tudi zaradi obširne bibliografije strokovnih del na to temo, ki jo dobimo v opombah. Rubrika Ocene in poročila prinaša nekaj predstavitev obsežnejših strokovnih knjižnih izdaj arhivskih virov ter kratko poročilo e najnovejših delih. Priključen je tudi seznam knj.g, ki jih je uredništvo prijelo, a Se niso ocenjene. V pogla ju Strokovno brame predstavljajo izbor najnovejših in za arliiviste najzanimivejših člankov, namenjen varuhom rokopisnega gradiva. Poglavje o tehnični n novostih bralca najprej seznanja z novimi tehničnimi dosevki na strokovnem področju, nato pa skupina avtorjev v članku A NUCLEAR CUE M13TRY TFCHIQIIE FOR RESTORING FADED PHOTOGRAPHIC IM\GES pojasnjuje postopek, kako s pomočjo avtoradiografije obnoviti obledele fotografije ali premalo eksponirane negative Metodo so razvili v NASA centi u v Alabami. Pri mednarodni dejavnosti navajajo sodelovanje, src-čanja-in publikacije izven ZDA, ostali razpredelki na so erak: koi v prvem snupiču. 4J/3 — Tri razprave v tem snopiču obravnavajo dokumentacijo ameriškega Kongresa z različnih aspektov. Prvi nrispevek A REPOSITORY VIEW, avtorica Lydia LUCAS, na primeru gradiva člana ameriškega Kongresa W Yudda, onozatja na množino ustvarjene dokumentacije- Če naj arhivisti vse te zbirke pripravijo za uporabo v raziskovalne namene, ho potrebno skrbno določiti katere zbirke ali kaj v njih obdržati, ne ¡e zaradi prostorskega ampak tudi vsebinskega razloga. Hkrati je potrebno prevzeti tudi vso odgovornost zr take ali drugačne odločitve. V drugem prispevku - RANDOM SAMPLING TECH- 90 ARHIV) Xll 1989 N1QUES: \ METHOD OF- REDUCING LARCE, HOMOGENOUS SFRIES IK CONGRESSIONAL PA PFRS - Eleanor MCKAY ugotavlja, da dokumentacija, ki so jo s svojim delovanjem ustvarili člaiii Kongresa ali senatoiji, zlasti v 20. stoletju, niso več privatne zbirke, zato se /a izbor latiko uporabljajo že izdelani kriteriji NARS. Osnovno vodilo naj bo, da se zagotovi raziskovalen dovolj arhivskega g'adiva. da si ¡aliko ustvari resnično sliko delovanja urada, ki ga raziskuje iu da inu da je možnost vpogleda po sekundarnih virih v drug.li znanstvenih disciplinah. Pomembneje, da ostane tako gradivo, da bo raziskovalcem v prihodnosti "zbujalo in teres za proučevanje gradiva takega urada. Po metodah slučajnega vzorčenia sc ugotovili, ua je ca o04 vsega gradiva teh z.birk rezultat mlinskega dela — korespondence. Tako so dane možnosti iz zhirke odbrali mnogo gradiva, ne da bi hila osnovna specifičnost take zbirke ogrožena. Statistiki so ugotov.li, daje le 20 % tega rutinskega gra diva več kot dovolj, da jo o čuvan a identiteta, dovolj pa je ie tudi, za vse ostale raziskave statistične narave. Po metodi slučajnostnih vzorcev, posamezni raziskovalci uporabljajo 2--3 % dokumentarnega gradiva V nadaljevanju razlaga svoj preizkušeni možni '/zoreč izbora po tem. ko je gradivo že pregledano in grupirano. Po 'ipo-rabi tako pripravljenega vzorca, specialisti tndi kasneje v izločenih 80 % gradiva niso več našli arhivskega grad va. Zanimiv je tudi njen pogled ua možno sodelovanje med arhivi, po katerem je mogoče doseči da vse zbirke ie ne bi ohranjale istovrstnega arhivskega gradiva, ampuk bi sc tc dopolnjevalo (kot je vknjižnicali interbiblioteč-na zbirka raritet). Izbor arhivskega gradiva po v-orčni metodi je smelo dejanje, vendar je neizogibno, zlasti ker se je sorazmerno lahko odločiti o tem, katero gradivo ohraniti in katerega ne. Toda problem je v večini dokumentacije ki je na meji med obema skrajnost ima, Toda. kljub temu, bo moral razvoj stroke v to smer. Richard A, BAKER v zadnjem tematskem prispevku A VIEW OF THE SENATE svoje ugotovitve navezuje na rezultate študije o strukturi scnaiskc uprave, ki za razliko od drugih upravnih organov, nima hierarhičiiDSti. V pomoč razisko"alceni zgodovine Senata je bila leta 1975 ustanovljena zgodovinska svetovalna slui.ba, ki daje informacije tako o zgodovini Senata kot o dokumentarnem gradivu posameznih senatorjev, Prispevek daje av-toijcv pogled na okoliščine, v katerih je ustvarjena ta dokumentacija. Temelji na njegovih dolgoletn h izkušnjah. Strinja sc z ugotovitvijo, da 30 ali celo 90 % ust-vaijenegi dokument a mega gradiva v seratorsKih pisarnah nima kakšne posebne zgodovinske vreilnosti. Zadnja rar.prava v tem sr.opičn je namenjena dilemam ob razstavni dejavnosti. Avtorica Sandra POWERS v članku WHY EXHIBIT? THE RISKS VERSUS Till- BENEFITS razolenja rezultate vprašalnika, na katerega so odgovo-ile štiri raznovrstne knjiziiiee. ki pa vse hranijo tudi rokopisno gradivo. Prikazuje odgovore po vprašanju tehnične izvedbe razstave od čuvajih služb do opreme eksponatov, mikioklimatskih pogojev in zavarovalnih pogojev zc c riginale na razstavi. Btbliografi NAR; so v mb-iki WRITINGS ON AR CHIVES, HISTORICAL MANUSCRIPTS, AND CURRENT RECORDS za leto 1976 povzeli izbrano bibliografijo del Priključili so tudi še nepredstavliena dela iz I. 1975 (str. 307--327!). Zanimiva sta pododdelka o AOP in o strokovnem razvoju Sledi rubrika Poročila in ocene del domačih in tijih avtorjev. Med Noticami so obvestita o izidu vodnikov po rokoptenih zbirkah in arhivskih zbirkah. Dodan je seznam dospelih a nepregleuaiuh izdaj. Med novostmi na Mednarodnem ptidročju je zau mivo obvesPlo o izidu lCA DIRECTORY 1978 z vsemi pouatki o članieah Sveta. Decembrska številka biltena 1CA (1977) prinaša program 9. mednarodnega arhivskega kongresa, 15 - 19. 9. v Londonu, z glavno temo "uporaba arhivskega gradiva"'. Zanimiv je tudi program CAD (Odbor na razvoj arhivov pri ICA). Siedi obvestilo o ] 7. mednarodni okrogli mizi o arhivih v Cagliari, 5-8. 10. 1977, obvestilo o tretjem srečanju sovjetsko -ameriškega kupnega projekta na področju izdajateljske dejavnosti skupnih iazis-kovalnih rezultatov Rubrika NEWS NOTES je namenjena ameriškim pre Jstavicam, SAA obvestilom, in sporočilom uredništva revije (FORUM) 41/4 — Uvodni članek je razprava predsednika SAA Walteria RUNDELLA. mi. - PHOTOGRAPHS AS HISTORICAL EVIDENCE: EARLY TEXAS OIL - na 42. rednem letnem zasedanju SAA, 5. 10. 1978, v Nashville, Tennessee. Fotografijo utemeljuje kot zgodovinski vir, zato arhivsko gradivo. Njegov esej je rezultat raziskave o ohranjenem (biografskem gradivu zgodnjih odkritij nafte v Texasu. Avior s primeri ilustrira lozave pri izboru in uporabi "pravili" fotografij, primerne kvalitete in pravilno identificiranih. N:choIar V. MONTALTO, kot vouja mednarodnega raziskovalnega projekta o zgouovmi priseljevanja, v poročilu o Centru za zgodovino priseljevanja na Univerzi v Minesoti TIJF, CIIAlLENGF OF PRESERVATION IN A PLURALISTIC SOCIETY predstavi problem multi kultnralnosti. Zanimivo je, da povzema preroške misli Luisa Adamiča (poleg llansena in Rouceka), da se bodo pisani dokumenti o evropskem exodusu iz let 1880 -1924 izgubili, če jih ne bodo •-'zeh v zaščito arhivarji in jih očuvali v tej demokratični in pluralistični družbi. Mnogo etničnih zbirk je oliraiijCnili iz teh časov in prav ta Center je referenčna institucija za ohranjeno zgodovinsko gradivo ameriške Dreteklosti zgodovino priseljevanja. Na Univerzi v Minesoti hranijo mnogo gradiva narodnih "bratovščin" pod čemer razumemo podporne enote, skupnosti, združenja, zveze, Ker ith želijo še več ohraniti in jih zbrati, bodo poslali vsem "bratovščinam ' navodilo, kako ravnati z arhivskim gradivom, vse uradni ke pa bodo povabili na zborovanje leta 1979 na to temo, skupaj z arhivskimi delavci iz vseh ameriških zveznih di žav Drugi cilj, ki ga zasledujejo je po .'zoru E T Bre merjeve tprvoborke za priznanje priseljencem, ua so enakovredni partnerji pri oblikovanju ameriške civilizacije), združiti vse institucije, ki se ukvarjajo z združevanjem priseljencev in njihovem proučevanju Med leti 1932 in 1945 seje večina zavodov, kjer so proučevali in poučevali o določenem narouu, ločila od ustanoviteljice YWCA in se pridnižila novonastaii ameriški zvezi mednarodnih ustanov. V več kot polstoletni službi etničnim skijplnam, je v teh upravah nastalo mnogo gradiva, zanimivega za raiiskovalce. Kinalu naj bi izšel tudi popi: us-taño1' in razpo'oíljive dokumentacije na to temo. Anna KASTEN NFLSON v razpravi GOVERNMENT HISTORICAL OFFICES AND PUBLIC RECORDS predstavlja le tiste vladine ustanove, ki so vključene v zvezni program zgodovinskih rrziskav. t. i. NCC program. Ministrstvo za obrambo (DOD) je vključeno z najobsežnejšim programom za vse rodove vois: e, ki jih našteva. Sledi Ministrstvo za znnanjc za :e-'C (FRUS program) in Ministrstvo za energetiko (DOE), ki je izšlo iz Komiteja za jedrsko energijo (AEC); zgodovino a»ronauličnih ::i ve- ARHIVI XII 1989 91 snljikili raziskav (NASA) pišejo večinoma zunanji sodelavci. Ministrstvo za delo (DOL) ima, čeprav z malo zaposlenimi, svoje gradivo kompletirano od ustanovitve v letu 1913 dalje. Ministrstvo za kmetijstvo (DOA) ima zgodovinarja zaposlenega žc 40 let (ob se 9 drugih zgo-dovinajjih od 15 zaposleni!.). Spada med manjše zgodovinske urade. Urad za zgodovino pri senatn je t»1 ustanovljen ieta 1975. G javno dokumentarno gradivo hrani NARS, gradivo senatorjev pa je razpršeno po raznih institucijah. Škoda le, da ob tej priliki tudi Predstavniški dom ni ustanovil svojega Urada za zgodovino. Harold T P1NKETT v prispevka ACCESSION INC PU3LIC RECORDS. A^LCO AMERICAN PRACTICES AND PuSSIBLE IMPROVEMENTS opozarja na izjemen pomen informacij iz ažuriranih urejjnih arhivov za vsako demokratično in civilizirano družbo Svoje izvajanje omejuje na arhivsko službo, formiranje in dostopnost viro" v ZIJA, Kanadi in Veliki Britaniji. Izhodišče so mu njegove dolgoletne izkušnje v stroki v NA RS, zato daje tudi predloge kako omogočiti upoiabiiikom čim hitrejši dostop do tekočega dotoka arhivskega gradiva v arhivu. Charles M DOLLAR v prispevku APPRAISING MA CHINE—READABLE RECORDS, kot vodja oddelka tovrstnega arhivskega gradiva v NARS opisuje izkušnje od 1. I )6r dalje, ko je institucija prešla na računalniško tehniko vskladiščevanja arhivskega gradiva na nepapirnili medijih. Opozaija na pomembnost opreme tega gradiva z obvezn'm ureditvenim načrtom in dešifrantom, sieer je uporabnost zelo otežkočena Richard M. BROWN v razpravi THE ARCHIVES OF VIOLENCE eitira Adamičevo delo DINAMIT iz 1. 1 «34 kot temeljno delo predstavitve ameriškega nasilja po ne arhivskih virih Podaja tudi obširno nred-arhivsko obrav navo pojma razno vrtnega nasilja. V nadaljevanju našteva najrazličnejše vrste arhivskega gradiva o raznovrstnih spremljajočih pojavih teca fenomena in ocenjuje dela, ki so jili raziskovalci iz razpoložljivih arhivski]; virov objavili pred letom Ir)60, Nato pa op'suje svoje izkušnje pri iskanju virov za zgodovino o ameriškem nasilju ir budnosti izključno po arhivih od najvišjega do najnižjega tivo-;a takojavnih kot privatnih zbirk Sledi pregleden prikaz novih izdaj (REVIEWS), kratke novice (Briefly Noted) o novih delih, za katere Še ni pregledov, in se nanašajo na domača lin tuja dela, ter kratek prikaz izbranih strokovr.ilt izdaj (SELECTED NEW PUBLICATIONS). TECHNICAL NOTES, k' jih povzema urednik rubrike Clark W. NELSON predstavljajo vrs»e novih tehnoloških dosežkov na področju Kemične industrije, restsvraiOr-stva. nove arhivske tehnične opreme, nove pridobitve na področju ohranjanja dokumentacije, ... Z .nedparednega področja objavlja novosti o delu novega Mednarodnega dokumentacijskega centra (IDC), o glasilu News bulletin, ki je gasilo Mednarodnega zd.nže-nja dokumentaristov (FID), poroča tudi o dejavnosti ALA ( La tiniko -ameriškega združenja arhivov) in S WAR 01 CA (dejavnosti MAS za južno in zahodno Azijo). Sledi predstavitev banglauešk.-ga arhiva, poročilo o arhivski čitalnici, strokovnem glasilu ir. Vodniku iz Velike Britanije Podrobneje predstavlja indijske arhivske institucije in pove o iranskem koiserviitorakem delovnem seminar ju, iz progama UNDP. ter poroča o seminarju o sovjetskih rokopisi rili in arhivskih virih, ki ga je organ hiraia University of Illinois v Urbani - Champaign, julija 1978. In za zaključek še vest iz Sli Lanke. Med abstrakti so glaiila iz Avstralije. Brazilije, Francije in Velike Britanije Zaradi povečanega obsega rubrike NEWS NOTES so jo razdelili na novice državnih in regijskih arhivov, rokopisnih zbirk, znanstvenih in tehničnih arhivov arhivov veiskih skupnosii in obvestila regijskih nacionainiJi arhivskih zdruzenj. Snopič zaključuje s POROM oni, sporočilom urednika. V naslednji številki ARHIVI ho objavljeno naualje vanje poročil; zaleta 1979, 1980,1981 in 1982. Milica Trehše-Štolia Mateja Jeraj, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki, 1 del: 1945 — 1949, Ljubljana P88, 392 str. I^iblikacije ArNiva SR Slovenije, Inventarji, Serija Arhivi družbenopolitičnih organizacij, zvezek I Večletno delo Mateje Je raj na bogatem fondu slovenske sindikalne organizacije, je dobilo svojo predstavilev v objavi samostojne pobiikucijc Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije (RS ZSS) s predhodniki. Prvič je slovenske arliiviste seznanila s problematiko urejanja te ga fonda zc na zborovanju slovenskih arhivistov leta 1983 v Čatežu, kjer je predstavila graaivo in nakazala rešitve za dokončno ureditev, česar se je tudi držala pri svojem nadaljnjem delu Zajetna knjiga s 392 s t ran m • je prvi del predstavitve gradiva RS ZSS za obdobje 1945 -1949. Inventar je sestavljen iz sedmih delov razvoj organizacije in dejavnosti RS ZSS s predhodniki za obdobje 1945 1949, ureditev inventarja in fonda, kratice, popis, konkortlančna tabela, kronologija dogodkov, krajevno kazalo. V prvem delu knjige j; po letih (1945-1949) osvetljen razvoi organizacije in dejavnosti RS ZiiS s predhodniki. Prikaz razvoja povojne sindikalne organizacije vsebuje ogionmo podatkov o formiranju raznih teles te družbenopolitične organizacije, organiziranju, sestavi in spremembah, k; so si sledile ena za drugo v prvili povojnih letih vzpostavljanja nove oblasti. Rekonstrukcija razčlenjene iu znpletene organizacijske strukture je zahtevala od Jcrajcvc natančne, in potrpežljivo delo. Iz opomb, s katerimi je opremljen historiat ustvarjalca, vidimo, da je avtorica zbrala fodatke o sindikalni organizaciji iz gradiva, ki gaje popisala. Razmeromadebraohranjenost fonda, predvsem za prva povojna leta, je bila Jerajevi v veliko pomoč pri tem delu. V drugem delu je avtorica opisala urejanje fonda, temu sledi seznam, uporabljenih kratic in nate popis. Gradivo, ki sestavlja fond RS ZSS tvori 124 škatel spisovnega gradiva in 10^ knjig. Podroben popis podaja številko skutle, Številko spisa (v oklepaju delovodnisko številko, če jo spis ima) in k raj i o vsebino frj popisu knjig navaja tudi začetne in končne datume, medtem ko se pri spisih ni odločila za takšen prineip ir, navaja le letnice Odločiiaseje tudi, kot lahko prehererno v navc (i 2 ARHIVI XII 1989 dilih, za p;imoc pri uporabi inventarja, da se iz fonda izločijo le deli finančnega gradiva, ostalo pa ostane, to pa piedvseni zato, ket je gradivo teritorialnih sindikalnih organov in gradivo delovnih organizacij in ustanov iz prvih povojnih let slabo ohranjeno. Raziskovalci tega ob dobja bodo tako lahko naši: podatke za zgodovino teritorialnih sindikalnih organov in dciovtiih organizacij v okviru gradiva republiških organov ZSS, saj je iz popisa razvidno, da se v fondu nahajajo med urugjni tndi razni sejni zapisniki in delovna poročila krajevnih in okrajnih sindikalnili svetov, tekmovalna poročila delovnih organizacij, poročila o obiskih na terenu itd. Pri popisovanju se je avtorica držala prvotne ureditve, upoštevala je torej kronološko zaporedje spisov, v okviru eiic^a leta pa kolikor se je da'o, organizacijske enote glavnega odbora. Ker je biio gradivo že uporabljeno in citirano, je lerajeva izdelala konkordančno tabelo s podatki o starem in 11 cvem oštevilčenju. Domiselne je inventarju dodala tudi kronologijo pomembnejših dogodkov od ustanovne konference Delavske enotnosti, ki je biia v Ljubljani 7. novembra 1942 do 11 in 12. decemhra 1949, ko je bil 10. plcnum CO ZSJ v Sarajevu. Na končuje kazalo zemljepisnih imen. Invcntarn: seznam RS ZSS, tako kot avtorica sem tudi jaz uporabljala v tem poročilu le zadnje ime ustvarjalca, v publikaciji pa so navedene vse sprcuicmhe imen jin-dikalne organizacije, jt nastal po skrbno pripravljenem načrtu in je zelo natančen popis gradiva za obdohjc l{]4'i- 1949. Kot tak bo v veliko korist raziskovalcem in vscu: drugim uporabnikom. Da je bil interes za pripravo in izdajo inventarja tndi s strani RS ZSS, je razvidno po tcin, daje ta organizacija delno finančno omogočila izuajo, zato lauko pričakujemo, da bo prvemu delu sledil tudi drugi. Metka Gombač Miche) Dreyfus, Les sources île fcjjRfcrie ouvrière, sociale et industrielle en Fronce XIXeme et XX"me sieele C. N. R S. - G. R, E. C. O. Taris 1987, ¿98 str Tematski vodnik; arhivskega gradiva so pomembni za raziskovalce kot informacijo o gradivu, njegovi dostopnosti, hranjenju, dotedanjih objavah ipd. Njihov pomen je tem večji čim širše zajemajo čas in prostor in to ne glede na mesto hranjenja gradiva. Dreyfnsovo delo s poumslovom Dokumentarni vou-nik (guide documentaire) nam daje pregled gradiva za socialni in industrijski razvoj ter razvoj delavsi/a v Franciji v 19, in 20 stoletju s poudarkom pc letu 1900 do današnjih dni. Pestrost vsebmc je velika .o jo lahko raz delimo v pet sklopov in sicer na prikaz gradiva, ki se nanaša na i,) zgodovino delavskega gitanja tj partij, političnih gibanj, sindikatov itd , 2.) zgodovine dela tj. na deiovnc pogoje, organizacijo, zakonodajo, uelovni čas delo Sena in otrok itd. 3.) socialno zgodovino tj gibanje prebivalstva in zlasti na migracijske fenomen" 4.) zgodovine znanstvene in tehnične kulture in na 5 1 zgodovino nodjetij, Pri zbiranju podatkov o gradivu se niše omejili samo na pisno, temveč tudi tiskane gradivo (npr. knjige, časnike, brošu/c, tiskane zapisnike; interne biltene itd.), slikovno (npr fotografije, plakate, razgleunicc itd,) in avdiovizualno gjaaivo (npr intervjuje, pesmi oz kasete, gramofonske plošče, fih.nc iid.). Naredili so še korak naprej; v vodniku dajejo tudi informacije o hranjenju mu zcalij, ki se nanašajo na obravnavano temo (npr. delovnega orodja, strojev, vozil, oblek, pohištva itd.). Ta širina je vodniku samo v korist. Informacije o gradivu, ne glede na to, kje se hrani v okviru države, so dopolnjene z naslovi teli institucij, s kratkim opisom njihovega razvoja s stanjem knjižničnega fonda, z naštetimi lastnimi objavami, napetki o uporabi (dostopnosti) ipd. Publikacija nam omogoča sprehod skozi vse iavne in privatne arhive, ki hranijo to gradivo, raziskovalne inštitute, knjižnice, dokumentacijske centre, časopisne hiše, ministrstva itd. Tema' ski vodnik je rezultat večletnega kolektivnega dela in souclovuuja vseh francoskih arhivov - nvodno besedo je napisaf Jean Favicr, in raziskovalne institucije C N. !î, S, (Centre National de la recherche Scientifique) v Parizu. Povou za vodnik je bil povečan interes ¿a iazis-kovanje teh vprašanj v Franciji v zadnjih desetih letih Vodnik m zanimiv za nas samo z mctodološkcgr as pekta, temveč tudi zaradi njegove vsebine, saj nam pomaga pri iskanju informacij o gradivu, kjer lahko pričakujemo podatke o slovenskih oziroma jugoslovanskih priseljencih v Franciji. Večina slovenskih priseljencev pred drugo svetovno voino, ki so prihajali v to državo po prvi svetovni vojni m sc zaposlovali kot rudniški ter industrijski delavci, mnogi tudi po kmetijah, so pripadali delavstvu (la vlasse ouvrière), zato tudi zgodovine ten priseljencev ne moremo otiravnavuti izolirano od splošne zgodovine francoskega delavstva oziroma od splošne socialne zgodovine Francije, Žal imamo redke nazive dosjejev vezane na državno ali narod nosi no pripadnost pri se ij en cev, zlasti to velja za jugoslovanske, ki so le predstavljali marginalno skupino v odnosn npr. do italijanskih ali poljskih Kljub temu so vredni pregleda dosjeji, ki nosijo nazive, tujci (étrangers), tuj; tiržavc-(pays étrangers), nesreče v rudnikih (accidents dans les mines), tuja delovna sila (main d'oeuvre étrangère) itd. Za raziskovalce slovenskega izseljcnstva so tovrstni pregledi oziroma pripomočki, ki nastajajo predvsem v zvezi z arliiskim gradivom, neprecenljive vrednosti, zlasti, če jih 1 alike vzameš v roke se doma, preden se odpraviš v tujino. Pot do njih navadno ni lahka. Kot zanimivost naj navedeni, da kljub pok rovi tel st vi i in delu francoskih arhivov pri njej, tega dela ni bilo moč kupiti v knjigarni Nacionalnih arhivov v Parizu, niti v splošnih in specializiranih knjigarnah, temveč samo na sedežu za ložnika Les éditions ouvrières v Parizu. Marian Drnovšek Priročniki in kaite o organizacijskih strukturah do 1918 Ilandbiichei uncl Kiirten zur Vervval-tnngsstrukiur bi . 1918, Miinnali e carte sulic st rut ture amniin:strati,e lino al 1918, Objave Štajerskega deželnega Trliifa v Gradcu, zvezek 15, Grr.dec, Celovec, Lintljana, Gorica, Trik 1989,375 str. Konec leta 1988 je izi[,o znanstveno delo v nemščini, slovenščini in italijanščini, k je delo osmih avtorjev ARI JI VI XII 1983 93 z Štajerske. Koroške Goriške. T-sta in Slovenije. Redakcijo obrežne trojezične publikacije z naslovom Priročniki in karte o orgamzac iski siru.kturi v deželah Koroški. Kranjski. Pri moiju in Štajerski do le le I9]8 Zgo-dovinsko--bibliografski vodnik je opravil dr. Jože Žon tar. V predgovoru jc dr. Geriiard Pferscliy direktor Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu poudaril, da uradne knjige ki so obdelane v publikaciji "... lahko smatramo kot nadaljevanje prejšnjih uradnih ickstov, patentov, kurrnd in instrukcij, k' so povsod del arhivskega gradiva.." (str. 17) Zbirke takih tekstov so pomemben, a običajno težko pregleden zgodovirski vir Navadno so zbirke adm.nistrativnih tekstov bivših avstrijskih krono-vin prišle v arhive, ki so bili ustanovljeni za širša geografska območja, kolikor jih niso na podlagi krajevnih danosti prevzele druge institucije kot so muzeji in knjižnico. Gre za priročnike o organizacijski strukturi uprave, k; so hili namenjeni statističnim in praktičnim potrebam vse bolj hirokratSKe države. Podrobneje je vrste in razvoj upravnih priročnikov obdela! dr. Gernoi Foumier. Tovrstne tekste jc najprej opredelil z leksikografsko dcfinicijo, ki take zgodovinske vire označuje kot " imenski seznam uradnikov neke države, posebno uradna predstavitev nekega dvora in državne organizacije z navedbo vseli ali vsaj višjih državnih in dvornih inadnikovz dodatkom genealoških in statističnih opomb ." To so najrazličnejši šematizmi, up-ravn' koledaiji in adresaiji. Avtor ugotavlja, da "... pri mere naštevanja nntdnikov srečamo že v antiki, prvi rokopisni seznanil se začenjajo v 15. stoletju, do p'vih objav jut jc prišlo šele kasneje .." (str. 172). V razvoju pri.očnikov o oblast vili je prf*lo do številnih sprememb, "... njihov smisel in namen kot vodnikov skozi pragozd institucij pa jc ostal nespremenjen..." (str. 178). Avtor prispevka navaja, da prvi tiskani primeri te vrste :godo-finskih virov v Pvropi segajo v 16. in 17 stoletje. Pomembno pa jc dejstvo, da so "... od okoli I ^00 'zhajali končno v vseh, celo v najmanjših evropskih državah, kakor tudi na različnih območjih nemške države almanahi in seznami imen {str. 172). Za proučevanje pcrsorahiih razmerij iiotranjcavsirijskc vlade in dvorne komore pa obstajajo scenami, ki so se obranili z nekaterimi presledki vse od leta 1565 dalje. V nadaljevanju avtor navaja, kak" so si ti "... Ces. kraij. koledarji države in personalnih stanj z navedbo vseh višjih in nižjih obiastev, kolegijev (svetov) in instanc, dvorov ter koledaiji grbov, znakov in Ščitov ..." sledmi (str 173). Prvi zvezek državnega koledarja je izšel leta 1703 Tovrstni Šematizmi so se v naslednjih letih stalno izpopolnjevali m do sedemdesetih let 18. stoletja izhajali bolj ah manj redno "... Pogosto so bili šematizmi odvisni od karakterja vladarja, ki je bil na prestolu, kajti številni deželni knezi sc menili, da so toliko večji m močnejši, kolikor debelejši so bih njihovi državni koleuarji '..' (str. 174) Velike težave pri evidentiranju tovrstnih zgodovinskih virov povzroča tudi dejstvo, da so jih tiskali v zelo majhnih nakladah 'Dr. Gcrhard Pfcrsehy v uvodni besedi opozarja še na seznam tedanjih upravnih kart, katerih ohranjena kom-plctnost jc v veliki meri rezultat "... slučaja in različno intenzivne zbbateljskc dejavnosti .'' (str. 12). Iz teks*ov, ki si) jih avtorii publikacije sprva nameni,, bolj kot prikaz upravnega razvoja i.otranjeavstrij-skih dežel, pa so nasialc tehtne strokovne razprave, ki so temeljnega pomena za poznavanje upnvne zgodovine območja, kije zaje to v knjigi. Obsežncjsc pogla-je po uvodnem tekstu ima naslov Upravna zgodovina. Prvi del tega poglavja z naslovom Notranjcavstrijska centralna oblastva in uprava notranje-avstrijskih dežel do srede 18 stoletja jc napisal dr. Kari Spreitzhofcr s socelavci. Razprava obdela zgodovinsko rast posameznih notranjcavstrijskih dežel do srede '8 stoletja in začetke moderne upravne birokratske države. Seznanja nas z deželnozborsko oziroma stanovsko upravo, sodno oblastjo, lokalnimi oblastvi ter s cerkveno organizacijo. Za vsako deželo so našteli tudi pomembnejši samostani z letnicami nastanka m ukinitve, čc so bili ukinjeni do srede 18 stoletja. To so zelo koris-tm podatki, ne le za strokovnjake, ampak za vse, kijih zanima cerkvena oziroma umetnosti la zgodovina noti a-nje avstrijski ii dežel. Na kratko se dotika še upravnega razvoja v mestu T-st in lokalnih obiastev v Beneški Istri-V naslednjem poglavju je dr. Jože Žontar s sodeiavci proučil upravo Štajerske, Koroške, Kranjske in Pitmoija od srede 18. stoletja do leta 1M8 v nadaljnjem poglavju pa Še do leta 1918. Du bi se okrepila centralna oziroma "... dežclnoknežja oblast, je Marija Terezija poticbovsla tudi v posameznih deželah oblastva, ki bi bila odvisna le od vladarja ...", zaiadi česar "... so deželni stanovi postopno izgubili Številne funkcij': ..." (str. 7o). To je bil vzrok, da so na Štajciskcm, Koroškem in Kranjskem sredi 18. stoletja reprezentance in komore, na nižjem nivoju pa ustanovili okrožne urade, ki so jih vodili okrožni glavarji. Razprava nas seznanja z institucijo notranjeavstnj skega gubernija, ustanovjenega leta 1763, ki so mn podredili deželna glavarstva na Koroške:n, Kranjskem in Goriško-Gradiščanskem, medtem ko so na Štajerskem upiavne zaucvc prenesli na notranje avstrijsko vlado. Reprezentance in komore so ta čas ukinili. Kot notranje-avstrijsko kameraino oblastvo so v Gradcu ustanovili gubernijski senat. V nadaljevanju sledimo razvoju upravnih obiastev do leta 1848, kar je povezane tudi s francosko zasedbo nekatcrili notranjeavstrijskih dežel in ustanovitvijo Ilirskih provinc ter ponovno priključitvijo k Avstriji po letu 1814, ko jc bJ sklenjen pariški mir. Razprava oh ravnava tudi razvoj finančnih upravnih organov v 18. m prvi polivici 19. stoletja. Obdelana so tudi sodna in vojaika oblastva do revolucionarnega leta 1848 ter problematika deželnih stanov, lokalnih obiastev in cerkvenih oblasti do srede 19, stoletja vkijučuoscci kvenimi reformam' cesarja Jožefa 11. V poglavju Interesna zastopstva najdemo podatke o trgovskih borzah v Trstu in deželnih trgovskih Komisijah, ki so bile leta 1832 ustanovljene v notranjcavstrijskih deželah Poglavje oziroma razprava o upravni ra?delitvi Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske od leta 1843 do 1918, ki jo je prav tako popravil dr Jože Zontar s sodelavci, jc izredno pomembna arhivske delavce na območju današnje Slovenije Seznanja nas z začetki in razvojem lokalne upravno-birOKratske oblasti. Najprej sledimo razvoju državne uprave na deželnem nivoju, nato opisu organov deželnih avtonomij, katerih kompetcnce so bile ta čas sorazmerno majhne, nato p;. finančnih in gospodarski!) oblajtev (npr. deželna finančna blagajna v Gorici in Trstu, deželna plačilna urada v Celovcu in Ljubljani rudarska oblastva, rudarske in gospodarske direkcije, osrednja pomorska uprava, poštne direkcije, generalna direkcija avstrijskih državnih žcleznic itd), Opisana so sodna obhstva in njihove kompetcnce (deželna okrožna cerkvena, pristojbinska. obrtna sodišča, trgovsko in rudarsko sodstvo, razsodisča socialmga zavarova nja, državno pravdništvo za kazenske zacicve, odvestništ 94 ARHIVI XIl 1989 vo, notariat itd,). Obdelana so tudi vojaška oblastva druge polovice 19. in v začetku 20 stoietja. Srečamo se z ustanovitvijo deželnih vojaških poveljstev, s prenosom višjega mornariškega poveljstva leta J 849 iz Benetk v Trst in ustanovitvijo admtralata v 1>stu. ki so ga leta 1864 prestavili v Inii-. Kot del oboroženih sil je od leta 1861 obstajala Še cesarsko-kraljeva deželna bramba. Na kratko je obdelano tudi orožništ"o, ki so ga leta 1849 ustanovili ". kot vojaško organizirano deželno varnostno stražo..." Podrobneje jc obdelaro poglavje c lokalnih oblastvih, ki so jih "... s 1. januaijem 1850 nadomestili z novimi organi krajevne uprave in sodstva ..." (str. 102). Ta del študije dr. Žontaija in sodelavcev nas seznanja z ustanovitvijo okLajnili gta varstev, z institucijami mešanih okraj nih uranov, okrajnih šolskih svetov, statutarnih mest in krajevnih občin, ki so jih ustanovili "... v smislu us lave z dne 4. marca 1849 ..." To tema tik o je podrobneje urejal začasni občinski zakon z dne 17. marca 1849, po Katerem so "... vse občine ... imele enake pravice, ni bilo no-beiie razlike med mestom in podeželjem ...' (str. 103). Nekoliko več difcrcuciacijc je dopuščal občinsk. zakon iz leta 1859, dokončno pa je postavil kompetenčna razmerja državni občinski zakon iz leta 1862 oziroma na njem temelječi deželni občinski redi. Leta 1849 so postavili tudi nove temelje instančno najnižji sodni oblasti okrajnim sodiščem. Z arhivskega stališča je pomemhno vedeti, da so marca 1850 v vseh notranje avstrijskih deželah ustanovili trgovske in obrtno zbornice, v naslednjih letih pa so nastale še Številne sianovske zbornice (npr. odvetniške, notarske, zdravniške itd.). Na koncu poglavja se seznanimo Še s cerkveno razmejitvijo na območju potranjcavstnjSKiii dežel. Za lažjo orientacijo skozi problematiko upravne zgu-dovine v notranjeavstrijskili deželah so avtoiji knjige dodali se posebno poglavje, ki prinaša izbor literature k upravni zgodovini. Navedena so temeljna splošna upravna dela, sledi pa pomembnejša literatura upravne zgodovine po opisanih deželah ter opozorilo na nekatere historične atlase, katerih prikazi se nanašajo na obravnavano geografsko-historično območje. Študija, ki jo je napisal dr. Branko Korošcc, proučuje upravne karte Najprej definira pojem upravne karte, ki s topografskimi znaki ali grafičnimi simboli opredeljuje širše in ožje upravne enote Avtor loci starejše t, i, ho-rogiafskc karte, ki kažejo le ".. ohlapno, neeksaktno grafično reprodukcijo površinske podobe določenega predela ozemlja ..." (str. 191), in prave upravne karte, ki so se začele pojavljati v p .vi polovici 19. stoletja. Zasluga, da so začeli izdelovati čedalje bolj natančne karte, gre vojski, ki se ni niogia zadovoljiti le s površnimi gec grafskimi oznakami. Lcia 1036 so na Dunaju ustanovili VojaSki geografski institut, kije med leti I8o9 in 1887 opravil ".. prvo popolno izmerjenjc in kartiranje Avstro-Ogrske, vključno z Besno in Hercegovino ..."(str. 193). Zadnjo, četrto geografsko izniero monarhije so končali pred začetkom prvo svetovne "ojne Skoraj polovico knjige tvori obsežno poglavje ki so ga avtoiji poimenovali Bibliografije. Priprava tega poglavia je predstavljala verjetno najbolj garaško uclo, saj je bilo potrebno tovrstno priročnike poiskati ir popisati v številnih znanstvenih institucijah. Pregled obsegn kar 252 nasiovov, pri čemer jc potrebno poudariti, da se priročniki, ki se izhajali vsuko leto ali periodično, šteti le enkrat in označeni le z eno številko in enim naslovom. Znotraj tega naslova oziroma Štcilke so natančno obde lane vse enako nasiovljene pen idične publikaciie. Ore za tematske, teritorialne in kronološke popise priročnikov o organizacijski stiuktun notraujeavstrijskili obiasti. Upravne priročnike so raz pore Ti tako, da najprej navajajo splošne, državne in deželne priročnike ter koledarje in adresarje s splošne upravno vsebino. Sledi navedba upravnih priročnikov za posamezna upravna področja npr. upravno, avtonomno, policijsko, finančno področje itd., šolstvo, zdravstvo, društva, gospodarstvo, železnica, plovba, pošta, telegraf V naslednjem oddelku tega poglavja so popisani krajevni leksikoni (npr. Imenik krajev vojvodine Kranjske iz leta 1874, Občinski imenik krajev na Štajerskem iz leta 1883, Spocialni repertorij Krajev na Koroškem iz leta 1894, Specialni repertorij krajev v Avstrijsko -Ilirskem primorju iz leta 1894 itd.). Pri vsaki publikaciji oziroma priročniku, kije zabeležen v popisu, je naveden naslov, ime odgovornega avtorja, izdajatelja, urednika, kraj izida, ime založnika in tis kana, leto izida in dejansko i levilo strani ter nahajališče. Pri slednjem je potrebno opozoriti, da so nahajališča priročnikov knjižnice arhivov. Pije m a je le v Ljubljani, ker tu v knjižnicah arhivov ni na voljo kolikortoliko popolnejšega Števila obravnavanih pripomočkov ..." (str 2D3). Tu so avtorii upoštevali Še druge knjižnice, Še zlasti Narodno in univerzitetno knjižnico, knjižnici Naroduvga muzeja in Slovenskega šolskega muzeja, Slovansko knjižnico ter knjižnico Nadškofijskega arlri/a. Mislim, da je ikoda, ker avtoiji pri nahajališčih zlasti v Ljubljani, niso navedli institucije, kjer se priročniki nahajajo. Pred seznamom upravnih kart jc 3e poglavje z naslovom Deželne topografije, ki jc ra tporeiena tako da so najprej navedene topografije za območje celotne monar hije, nato pa te, ki se nanašajo na posamezne notranjeav strijske dežele. Na podoben način kakor upravni priročniki je v popisu razvrščeno tudi 8<> upravnih kart, in sicer ' poglavju z naslovom Bihliog*afija upravnih kart. Poleg osnovnih podatkov, ki jih vsebuje tudi popis priročnikov, imajo karte označeno še merno in velikost Tudi pri upravnih kartah jc potrebno upoštevati dejstvo, da se v Ljubljani upravne karte nahajajo v Številnih ustanovah, vse od Narodne in univerzitetne knjižnice preko knjižnice Naiod-nega muzeja, Arhiva Sli Slovenije de Instituta za geografijo Univerze v L,ubljani in Zemljepisnega muzeja Slcvenijt Na koncu ima tudi ta obsežna publikacija imenska, kraievna in stvarna kazala oziroma registre, ki nam omogočajo enostavno in hitro gibanje po bibliografskem de lu knjige Zaradi jezikovne različnosti sta stvarno in krajevno kazaio trojezična. Prav na koncu publikacije jc natisnjenih še nekaj upravnih kart s teritorialnega območja notranjeavsrijškili dežel. Osnovni motiv avtorjev tega zajetnega znanstvenega dela je bil kar naibolj popolno predstaviti strokovni javnosti' in drugim zainteresiranim ljudem in znanstveni imorabi približati te pomembne sicer suhoparne, a ven dar za vsako resnejše st:okovno zgodovinsko dc!o nepogrešljive zgoH ovinske vire. Ta publikacija je ena od pomembnih manifestacij ricdse boj nega znanstvenega sodelovanja med Avstrjo. Itahjo m Jugoslavijo na območju Alpe -Jadran Janez Kopač ARHIVI XII 1989 95 Zbornik ob (Icvctdcsctletiiiiei arhiva, Gradivo in razprave Zgodovinskega arhiva Ljubljana s< 8 Ljubljana 1 254r.tr. Oh koncu leta 19^8 jc v okviru praznovanja devetdesetletnice Zgodovinskega arhiva Ljubljana v seriji publ1 Haoij Gradivo in razprave kot 8. zrezek izšel zbornik, k: so ga napisali nekateri nekdanji in sedanji zaposleni v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Svoje prispevke >c napisalo kar sedemnajst avtotjev. Poudariti je treba, da jih jc rrica njimi kar osem, ki so doma na Goicnjskem. Seveda pa vsel: osem ni pisalo o gorenjski problematiki, kar predstavlja širino pristopa pri zasnovi *.cga zbor.iika Poskušajmo z nekai besedami predstaviti vse razprave. Razporeditev člankov je kronološka. I'rve6a, z naslovom Matko Videč, trgovec, posetnik in mestni sodnik v l.jubljani v 15. stoletju je prispeval strokovnjak za slovensko srednjeveško zgodovino dr. fio-žo Otorepec Petnajsto stoletje je namreč obdobje, ko je bila Ljubljana med vsemi kranjskimi mesti gospodarsko najbolj razvita Dr. Otorcpec v članku predstavi vZ[oke za tako ugoden gospodarski razvoj mesta. Ma primeru trgovca Matka Videča ki ga jc označil kot tipičnega predstavnika uspešnega meščana, predstavi meščansko življenje v Ljubljani v tem času. Tako kot Vidcc so se tudi drugi meščani trudili pridobiti posesiva, kaicrib dajatve so, kot pravi dr. Otorcpec, "... veljale kot neka vrsla starostne preskrbe . " Zanimive so ludi peripciiio okrog sorazmerno bogate Vidcčevc zapuščine. Pomemben je prispevek dr. Sergija Vilfana ki nam predstavi mestne računske knjige kol zgodovinski vir. Za razliko od sodobnih finančnih dokumentov, ki nam nu dijo "... le r.ialc zgodovinsko pomembnih rezultatov .." dr. Vilfan meni, da za starejšo finančno dokumentacijo ta trditev ne velja. To v nadaljevanju ilustrira z računsko dokumentacijo, zlasti z račurskimi knjigami, to je knjigami dohodkov in izdatkov ljubljanskega mestnega sveta, ki si sledijo vse od leta 1581 dalje. V prispevku sc src čamo z dcnaijcm cenami živil obutve in obleke, s stroški delovne sile ali mezdami ter inflacijo v 16 ir. 17. stoletju, s cenami za odkupovanje vojnih ujetnikov zlasti i? turškega ujetništva, z beraštvoni v Ljubljani. Ob koncu dr. Vilfan opozaria, da mestne računske knjige nudi-.'o grauivo še za študij cele vrste drugih zgodovinskih pod ročij. Vinko Demšar sc jc lotil mlina in žage Kolezija v Ljubljani oh koncu 16. stoletja, katerih lastnik jc bilo mesto Ljubljana in siccr na osnovi t, i rokopisnih knjig, vtem primeru knjige dohodkov in zapisnikov mestne uprave ljubljanske V'zapisu se srccamo z gradbenimi deli za mlin in žago, z načini transponirenja gradbenega materiala ter tehnično opremo mlina in žage in stroški žaganja in mletja. Dr. Vlado Valenčič jc opisal delniške družhc na Kranjskem Ta razprava je pomembna tudi za današnje razumevanje takih ekonomskih združenj, katerih zametki so sc v Eviopi začeli pojavljati že v 14. stoletju. Š;t5: raz-niah pa so te družbe v avstrijski monarhiji doživele od 18- stoletja dalje. V študiji so obdelane prve delniške dnUbe v Ljubljani, veliko koristnih spoznanj pa dobimo tudi o domačih in tujih družbah, zlasti na območju dežele Kranjske, ker jc leta 1914 delovalo kar 12 takih dru^b. Na delniški način so bile organizirane Tudi nekatere banke. Mag France Šiukl jc na ikofjc'oSkeni primeru pred-stavd zemljiške knjigo kot vir za kulturno zgodovino. V uvouu podaja razvoj in strukturo loške zemljiške knjigo, ki prinaša pomembne podatke vs^ ou srede 18. stoletja dalje. Pcdohno kot računske tudi zemljiške knjige nudijo obilo možnosti za študij najrazličnejših krajeno' zgodovinskih značilnosti. V nadaljevanju France Štukl prcdsiavlja še dva testamenta z loškega območja iz druge polovicc 18. stoletja Dr. Jože Žontar jc podrobneje obdela! občinski red Ta Kranjsko iz leta 1866. V uvodnem deluje nodrohiej-ši prikaz pravnih norm, ki zadevajo občinko uprave od srede 19. stoletja dalje in sc odiaz prizadevanja za ures ničitev zahtev meščanske rcvelncijc leta 1848 za avtonomnim položajem občin Rezultat teh prizadevanj jc bil, da so med leti 1863 in 1866 izšli občinski redi za Posamezni dežele in so imeli značaj deželnega zakona. Kot zadnji ]c tak deželni zakon dobila letu 1866 tudi Kianjska, V razpravi so obdelana vprašanja s področja organizacije in poslovanja takratnih občinskiii uprav. V nadaljevanju pa so predstavljene občine na Kranjskem leta 1S54 in 1869, saj kasneje ^sc do propada avstro -ogrske monarhije ni bile več veliko sprememb. Janez Kopač se je na podiagi arhivskega gradiva zasebne trgovine lotil predstavitve trgovine z mešanim blagom Kokalj iz Triiča, ki jc poslcvala od druge polov.ee 19. stoletja do ukmitve trgovine leta 1946 Kratkemu historiatu trgovske dejavnosti te tržiške družine sledi seznam arhivskega gradiva, ki ga jc arhiv dobil na podstrehi hiše, v kateri jc živ.-la družina m delovala trgovma Kokalj. Pteseneča zlasti dejstvo, daje bilo kljub majhnosti trgovine njeno poslovanje, zlasti kar se tiče dobaviteljev btaga. geografsko žeto obsežno, trdi čez ok"ire tedanje avstToog.ske monarhije. Zarkc Bizjak seje posvetil institucij notariata od srede 19. stoletja do k^nca druge svetovne vojne. Ta institucija ki jc pri nas začela nastajati in se raz/ijati od 16. stoletja naprej in jo je ukinila. vihra druge svetovne vojne, je nasiala zaradi pctiebe "... po pravni varnosti lastnine ..." Zapis nam piedstavi razvoj notariata na Slovenskem pa tuui prizadevanje, da bi notarji pri svojem poslovanju uporabljali slovenščino. Marjan Drnovšek jc obdelal odmeve delavskih nemirov v l.jubljani v obdobju od leta l^OI do 1911 skozi zapise v tedanjih policijskih poročilih. Prelom 19. v 20. stoletje jc za Ljubljano značilen zaradi hitrega komunal-iTcg» razvoja mesta, ki jc v glavnem posledica katastrofalnega potresa leta 1895. Poleg nacionalnih problemov se jc v tem času v mestu, ki jc takrat štelo okoli 37.000 prebivalcev, žc začeb pojavljati delavska problematika, ki se je sprva še izražala skezi Kaljcnje javnega rcaa in miru in sc take tudi odraža v poiicijskih poročilih. Boris Rjzman sc je lotil športnega kluba Ilirija v Ljubljani do prve s ve lovne vojne. Po predstavitvi družbenega življenja na prelomu 19 v 20. stoletje se loteva tedaniih športnih društev, vse od Kluba slovenskih biciklistov leta 1887 pa do "Slovenskega ibotballskcga kluba Ilirija", ki so ¿a 9. maja 1911 ustanovili v gostilni pri Roži v Lju-bljaiii. Temeljni cilj tega kluba jc bil gojiti nogomet in vse športne panoge, ki so povezane z njim Mija Mravlja je obdelala zapisnike občinskega odbora mesta Kranja za leto 1919. To leto jc bilo namenoma izbrano, saj gre za prvo lete po Končani prvi svetovni vojni. Skozi zapisnike mestne uprave, katere grauivo jc dokaj popolno ohranjeno in ga je več kot 4G tekočih met- % AltlllVI XII 1989 rov, je poskuSala pokazati utrip mesta. Razprava ima značaj objame virov, sai je k zapisnikom, ki so v prispevku natisnjeni pridanih lepo število opomb, ki podrobneje na osnovi literature in urugih -nrov osvetljujejo Joge-¡anjc v Kranju. Skozi opombe se seznanimo z vrsto personalnih, komunalnih m ozemeljskih, gospodarskih in drugih problemov takratnega Kranja Marija Perko je oMeiala Leitamarskc zbornico v Ljubljani v tridesetih letih 20. stoletja, katere predhodniki so bili lekarna^k; gremlji ali združenja Iz razprave izve mo da je bila v tem času Dravska banovina zasičena s številnimi fekurnami. Privatni lekarnarji, katerih koncesija je bila proizvajati "strupe, zdravila, specialne tvari-ne in preparate za zdravila", so se ves čas upirali industrijski izdelavi zdrr vil ter hudi državni konkurenci, k. se je odražala v ustanavaijnju bolniških blagajn in humani tamih zavodov. Marko Polenšek je nroučil javno zdravstveno službo v novomeškem okraju med obema svetovnima vojnama. Ugotavlja, daje bila ena od posledic svetovne gospodarske krze tudi poslabšanje zura"Stvenega stanja prebivalstva, v giavnem zaradi pomanjkanja in lakote Vse to je pripehalo, da je bilo zdravstveno stanje na Dolenjskem ta čas med najslabšimi v Sloveniji Velikoje k temu prispe val tud' alkoholizem. V nadaljevanju je avtor opisal razvoj posamezmh zdravstvenih ustanov na Dolen|Skeni. Jože Pudpečmk je na osnovi podatkov ki jih je našel v SoisKih kronikah, obdelal dogodke v Šentvidu nad Ljubljano do vključno leta 1957 ko je bila izvedena šolska reforma. Najprej opiie šolske kronike kot zelo dober zgodovinski vir ne le za proučevanje zgodovine krajevne iole ampak tudi kraja, v Katerem Sola stoji in ugotavlja, da ".. ne samo nekdanji pisci kronik, ampak tudi današnji bralec, strokovnjak all laik, se nenavadno spoštljivo obnaša do tega arhivskega vira ..." Branko Šuštarje predstavil skrbi Ljubljančanov jeseni 1945 in spomlaui 1946 ki se odražajo skozi zapisnike takratnih zborov volilcev Ugotavija, da je v vrsti takratnih zborovanj in množičnih manifestacij pri zborih volilcev "... zanimiva zlasti diskusija .. ", saj so se ljudje če-sto razgovorih o tem, kar jih je težilo. Zbori volilcev so se namreč poleg političnih lo'evali zlasti Številnih živ ljenjskih problemov, vse od lokalnega gospodarstva, preko težav s preskrbo in trgovino do prosvete, zdravstva, kulture itd. V nadaljevanju je obdelal zbore voli'cev no posameznih četrtih, kakor je bila takrat Ljublana upravno rrzdelje;.a. Ljiljana ŠuStar je obdelala dejavnost sindikalnih organizacij v Ljubljani v prvih letiii po končani drugi svetovni vojni. Že sredi maja 1945 so se delavci in nameščenci organizirali v organizacijo, ki se Ije imenovala Hnotna strokovna zveza delavcev in nameščencev Jugoslavije za Slovenijo. V prispevku so opisani načini, kako so se sindikalne organizacije organizirale in njihova ziasti politična dejavnost med katero lahko Štejemo tudi prostovoljno udarniško delo in s tem povezano imenovanje udarnikov in številna de'ovna tekmovanja. Pozabiti pa ne gre tudi na kulturno delo delavskih organizacij. Zadnji prispevek v zbornika je napisal Dušan Bahun, ki nam predstavi vire za proučevanje gospouarskega razvoja, ki se nahajajo v tondu ljubljanskega okraja za ot dobje od leta 1955 do 1965. Na sejah okrajnih organov so '' načrtno obnivnavali prav vse zadeve, ki se nanašajo na razvoj gospodarstva ... na območju okraja .." Na koncu lahko ugotovimo, da je zbornik peiter in 'vsebinsko bogat, prav vsak prisnevek pa je nastal kot re zultat prončevania arhivskega gramva, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Janez Kopač Janez Kopač, Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898—19*18), str. 60 Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Zbirka vodnikov, št. 161 Ob devetdesetletnici Zgodovinskega arhiva Ljubjana je v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Sloveniie izšla tudi knjižica Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898-1988). Avtor Janez Kop;,č nas tu seznani z razvojem najstarejše ljubljanske kulturne ustanove, nam nreostavi njeno dragoceno kulturno dediSčino ter napore za njeno ohranitev. Knjižica je razumljivo napisana in seznanja SirSo javnost z nalogami arhiva in arhivske problematike , ki je doslej vse preveč ostajala zaprta v arhivskih krog;h. Tako sledimo razvoju ustanove od prvih začetkov 1898 do leta 1945 do leta 1973 ter ohdobje po tem letu, ko Zgodovinski aiiiiv Ljubljana postane regionalni arhiv. Današnji arhiv se je razvil iz ljubljanske mestne upra ve. kjer se je v nekaj stoletjih nabralo kar veliko arhivskega gradiva. Ko je to postalo pomemben vir za ;:godo-viro. je bil 1898 leta nastavljen prvi arhivar Anton Aškerc. Vzorno je uredil mestno atiiivsko gradivo in ga napravil dostopnega za uporabo. Njegovo delo so nadaljevali šele po letu 1933, ko je arhiv preiel v varstvo kulturnega odseka pri mestm upravi in dobil tudi prva statutarna določila, k: so podrobno opredeljevala arhivar-jevo dele in določala, da mora biti ariiivar akaaemsko izobražen zgodovinar. Mestni arhiv ljublianski pa ,e bil v tem času edini mestm arluv v takratni Jugoslaviji, ki je imel zaposlenega stalnega arliivaija Bogato gradivo e med vojno osialo nepoškoaovar.o in se je po osvoboditvi pomnožilo z gradivom mestne uprave do 1941 in tudi z novejšimi fondi Avtor nas seznani s tedanjo zakonodajo in organizacij skimi spremembami, ki so sčasoma omogočile, tla se je ta ustanova razvila iz mestnega v regionalni arhiv. Kot samostojna organ,zaclja pa se .je ob tem morala spopadati s finančnimi težavami, prostorsko stisko ter neurejenimi arhivskimi pristojbinami. Po novem ariiivskem zakonu (1^66) pa so mu vse občine, ki jih je z enotami pokrival poverile upravljanje službe varstva, arhivskega gradiva. S tem je Mestni arh'v postal regionalni in se nrt imenoval v Zgodovinski arhiv Ljubljana s Štirimi delov nimi enotami. Veliko dela je bilo opravljenega tudi pri ustvarjalcih gradiva, k1 so z neprimernim skladiščenjem in neurejenostjo giadiva povzročili uosti Skoue. Poleg svojega redneg; dela sc arhivisti delali tudi na znanstvenem področju in sodelovali m itevilnih domačih In med-narodrih srečanjih. Scdelovali so pri pripravi zakona o naravni in kulturni dediščini, p Opravi podzakonskih aktov in izdelavi sploSmb navodil za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega, ARHIVI XII 1989 97 V zadnjih desetih letih se je arlilv zelo veliko ukvarjal z izobraŽevanjem tako na pedagoškem področju kot pri izdelavi nčbe-nikov arhivistike. Posebno po^vje je avtor namenil opisi! grauiva, ki ga hranijo, publikacijo pa lepo dopolnjujejo reprodukcije reka te rili zanimivejših pnmcrkov gradiva. Pavla Mrdjenovič Josip Rus — Andrej, Pričevanja in spomini, Založba Borec, Ljubljana 1989, 396 str Knjiga Pričevanja in spomini je zbornik člankov, govorov, pisem in intervjujev Josipu R:isa ter sestavkov njegovih sodclavcev o njeni. Pobudo za pripravo in izdajo zbornika je po njegovi smrti dale predsedstvo Republiške konferencc SZDL Slovenije, katerega zvesti in aktivni čian je bil Josip Rus /se do svoje smrti. Zbor nik naj bi slovenski javnosti predstavil življenje, misel in delo znamenitega Slovi nea, pravnika - sodnika, filozofa, predstavnika slovenskega naprednega sokolst-va. rcvolueionitja soustanovitelja Osvobouune fronte slovenskega nareda, te'esnovzpojnega in družbe no poetičnega delavea, Uil naj bi spomin na pokončnega moža, ki je v najodločilnejših in prelomnih trt lutkili so tis-tvagal zgodovino slovenskega naroda. Ž", podnaslov knjige O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji pove, katere so bile njegove glavne življenjske opredelitve Načela o samostojnosti neodvisnosti, samoodločanju in poštenosti človeka so bila te melj njegovega Življenja in dela na /seli področjih nje govega udejstvovanja. In tega ni bilo malo, Skoraj nemogoče je našteti vse njegove funkcije, zadolžitve, priznanja. V nekem intervjuju je o tem sam dejal: 'Toso le naslovi, za zgodovino je važno edino delo." Uredniški odbor pod predsedstvom Zorana Poliča in člani Milošem Breliuom, Janezom Muíicem. F ranee toni Kftinom, Dušanom Nečakom, Jožefom Ostermanom, Mirom Pavlico, Jurijem Perovškom in Lojzetom Vrhov-cer.i je iz bogata pisne zapuščine Josipa Rusa zbral nje-go/c 'najpomembnejše govore, zapise, članke, inteixjuje itd. Zbrano giadivo je uredil mag Jurij Pcrovšek, ki je besedilom dodal Me"ilne tehtne opombe m pojasnila in s tem dvignil zbornik na raven znanstvenokritične izdaje Vsi pnspe/ki so objavljeli avtentično, pri vseh je na vedeno, kje- so bili objavljeni oz. kje se hraijo. Delo mag Pcrovska je tudi uvodna Študija Oris življenja in dela Josipa Rusa. Zbornik, ki vsebuje stoen dokument, je razdeljen na štiri poglavja: Slovensko sokolstvo. vprašanja demokracije in dejanje Osvobodilne fronte, Soeializem in povojni čas, Spomini in intervjuji icr Drugi o Josipu Rusu Posamezna poglavja so razdeljena na manjše skupine oz podpoglavja. Take so v prvem poglavju najprej prispevki o slovenskem sokolstvu, o njegovi idejni, narodno\zgoj-ni, moralni in družbeni vsebini. V sokolstvu je našel Jo sip Rus svoj življenjski način, življenjsko vsebino in zadovoljitev svojih narodnostnih teženj. V posebni skupini sta Rusova prispevka o dr Viktoiju Mumiku, najpomem bnejiem ustvarjaleu slo\enske ljudske telesne vzgoje, sta ros ti slovenskega sokolstva, načelnika Ljubljanskega Jo- kola, Slovenske zveze in Jugoslovanske sokolske zveze. V prvem poglavju sc Šc prispevki o neodvisnem pravosodju, etiki in načelnih vpnSanjih družbenega reda ter govori. članki in proglasi, ki jih je Josip Rus napisal v prelomnih letih slovenske zgodovine, v času naroanoosvo bodilne borbe 1941-1^45, med drugim, kot član oz. podpredsednik izvršnega odbora OF in Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, podpredsednika AVNOJ, čian zakor.odnjnc komisije AVNOJ itd. Drugo pogiavjc Socializem in povojni čas je razdeljeno na tri podpoglavja: Ustvaijanje temeljev socialistične ureditve, kjer sc objavljeni govori in razprave Josipa Rusa v letih 1945 do 1951 v zvezi s sprejemanjem raznih zakonov FLRJ, ko je bil podpredsednik prezidija Ljudske skupščine I-'LIL!, Nastopi v jasnem življenju, članki, pisma in osebni zapisi, ki zajemajo cas od 1945 do 1977 ter Telesna vzgoja in soeialistična aružba. V tretjem poglavju so objavljeni spomini Josipa Rusa na posamezne pomembne dogodke, srečanja, obletniee in na ljudi, ki so se mu posebno vtisnili v spomin ter priložnostni intervjuji, v katerih se nam odkrije vsa njegova velika življenjska modrost. v zadnjem, četrtem pogla/ju pa so objavljeni govori in zapisi dtugili ob visokih življenjskih jubilejih Josipa Rusa in na koneu sc Besede ob smrti , ko je "omahnil sokol", ko je umrl "izjemen človek". V zborniku je objavljenih tudi nekaj fotogralij, ki zgovorno ilustrirajo življenje in delo Josipa Rusa. Omeniti je ie, da je obsežen osebni oz. deloma družinski arhiv Josipa Rusa prevzel arhiv Inštituta za novejšo zgodovino (prej Inštituta za zgodo\ino delavskega gibanja) v Ljubljani, kjer bo po strokovni obdelavi to gradivo na voljo za nadaljnji študij in osvetlitev življenja in dela Josipa Rusa. S tem bi sc sc dopolnila želja uredniškega odbora, da bi se njegovo delovanje in razmišljanja ustrezno vgradila v mozaično podobo slovenskega in jugoslovanskega zgodovinopisja. Marjeta Adamič Mircsltiv Stiplovšek, Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanji: na Slovenskem, Od začetkov strokovnega gibanja do Enotnih sindikatov Slovenije (1868-1945). Maribor, Založba Obzorja, 1089,317 str Dr. Miroslav Stiplovšek se z zgodovino slovenskega sindikalnega gibanja ukvaija že dalj časa. Leta 1979 je izšla njegova monografija Razmah strokovnega -sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918-1922, pregled razvoja in de'ovaiija strokovnih-sindtkalnih organizacij v jugoslovanskem delu Slovenije od prevrata 1918 do ponovne utrditve îevolueionarnih strokovnih organizaeij konee 1922 Po njenem izidu je dr. Stiplovšek nadaljeval s proučevanjem razvoja in delovanja strokovnih organizaeij v okviru raziskovalnega programa Zgodovina Slo-veneev pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete. Tako je letos, ob 120 -letniei začetkov strokovnega gibanja na Slo\enskem in 70 -letnici ustanovitve revolucionarnih slndika*ov Jugoslavije, v seriji Documenta et studia Instoriae reeentioris založbe Obzoija v ¡vlaribo- ARHIVI XII 1989 ru izšla nova knjiga dr. Stiplovška Prispevki za zgodo-viro sindikalnega gibanja na Slovenskem, ki abiavnava razvoj in delovanje strokovnih organizacij od začetkov leta !8t>8 do Enotni!] sindikatov Slovenije leta 1945, Sestavljena je iz uvodne Študije z nasio^orn Značilnosti razvoja m delovanja strokovnih sindikalnih organizacij na Slovenskem od začetkov leta 1868 do NOB, in iz Štirinajstih razprav, ki obravnavajo posamezne stro kovne organizacije in društva ali pa določene oblike akt;vnosti strokovnih organizacij. Razprave so nastale v glavnem od začetka osemdesetih let dalje in so bile večinoma že objavljene v listu Delavska enotnost, teoretični prilogi Komunista, Zgodovinskem Časop:su, Kroniki, Časopisu za zgodovino in narodopisje, v posebnih rbonikih in drugih publikacijah, vendar jih je za to obj.ivo v večji ali manj Si meri preuredil-, d o pol nil in opremil z opombami ter pojasnili. Najdaljši prispevek v monografiji je uvodna Študija, ki zavzema dobro tretjino knjige in je na leni mestu v celoti prvič objavljena. V tej obsežni razpravi je avtor podal značilnosti razvoja in delovanja strokovnih organizacij v obdobju 1868-1945, k' ga je razdelil na več poglavij: Ustanovitev prvih strokovnih društev in začetki delavskih ekonomskih bojsv (od 18o8 do konca osemdesetih let). Rast soeialnodemokratskib strokovnih organizaeij v okviru avstrijske Strokovne komisije in ustanovitev prvih kri^anskosoc.alnih strokovnih društev (od začetka devetdesetih let do 1905); Utrditev razrednih strokovnih organizacij ter ustanovitev central krščanskosoeialuih in liberalnih strokovnih organizacij (1905-1914); Kiiza strokovnega gibanja po začetku ptve svetovne vojne in njegova okrepitev v letih 1917/18; Velik razman slovenskega strokovnega gibanja in njegovo povezovanje v jugoslovanskem okviru (1918-1921); Konec stavkovnega vala in prepoved neodvisni!]—komunističnih strokovnih organizacij (1921 — 1924); Pomembne spremembe v razvoju strokovnih or ganizacij ter upad njihovih borbenih akcij (1 924 1934); Uspešna prizadevanja za akeijsko enotiiosi strokovnih o-ganizaeij, okrepitev njihovega delovanja in vladni nk repi za utrditev režimskih strokovnih organ.zaeij (1934 1941); Predvojna aktivnost - pomemben temelj za raz mah Delavske enotnosti med NOB in za oblikovanje Fnotnih sindikatov. Razdelitev na več krajših časovno pogojenih obdobij daje razpravi preglednost, preostavija pa tudi način period izacijc slovenskega sindikalnega g; oanja od začetkov do leta 1941 Čepra" jc Že iz naslova uvodne razprave razvidno, da je avtor obdelal razvoj sindikalnega gibanja do leta 1941, pa je v zadnjem poyav]'u na kratko prikazal tudi pičlo innc ohdobje 1941-1945, ko so se člani predvojnih naprednih sindikatov prek gibanja in organizacij Delavske enotnost1 v okviru OF slovenskega naroiU vključili v NOU, ob njegovem koncu pa ustanovili liuotnc sindikate, ki so se že pripravljali na delovanje v pogojih nove družbene ureditve, V pričujoči razpravi je avtor podal kompleksen pregled značilnosti slovenskega sindikalnega gibanja v okviru kapitalističnega družbenega sistema, Z enako pozornostjo jc obnvnaval razvoj vseh strokovnih organizacij, tako raziedciih, krščanski »socialističnih i| narodnosocialnih kot tudi stanovskih organizacij javmh in zasebnih nameščencev. Predstavil jc njihov program sianje članstva, spremembe arganizacijskih oblk in moči posameznih organizacij v določenih obdobj.h, zvrsti njih ave dejavnosti, povezovanje z drugimi strokovnimi organi-ladjami v okviru Jugoslavije in izven nje ter opozoril na politične, gospodarske in socialne razmere, k: so vplivale na delovanje strokovnih organizacij. Ob pr kuzu njihove dejavnosti je avtor osvetlil tudi delovanje političnih strank v posameznih obdobjih, pred"sem njihov odnos do sindikalnega gibanja. Uvodni razpravi sledi oris problematike virov in literature, v katerem so v glavnem našteti vsi arhivi, ki hranijo annvsko gradivo za zgodovino sindikalnega gibanja, delno pa tudi fondi, v okviru katerih se to gradivo nahaja časopisi n drug tiskani viri, spominsko gradivo, znansfenokritične 'zdaje virov in literatura. V poglav]u o literaturi je dr. Stiplovšek navedel vse avtorje, ki so pisali o sindikalnem gibanju, predstavil tematiko, ki sojo obravnavali in poudari! razlike v intenziteti proučevanja določenih ob lobij, konkretno literaturo pa citira \ opombah. Čeprav je posvetil največ pozornosti pomembnejšemu gradivu in zgodovinskim delom, ki v celoti ali v pretežni meri obravnavajo delovanje strokovnih orgmizacij na Slovenskem, pa jc opozoril tudi pa tiste priročnike, bibliografije in razprave, ki obravnavajo širšo »t ob ie mat j ko delavskega gibanja. Opozoril je tudi na vprašanja v zvezi z zgodovino slovenskega sindikalnega gi"oa,ija, ki jih obravnava jugoslovansko, avstrijsko m italijansko igodovinopisje. Drugi del knjige je sestavljen iz štirinajstih razprav, ki so razporejene po kronološkem ziporedju. Precej razprav obravna/a posamezne strokovne organizacije in društva: Prva stiokovna-sindikalna društva na Slovenskem: Preoblikovanje tiskarskega društva na Kranjskem v razredno strokovno organizacijo; Krsčanskosocialnc strokovne organizacije slamnikarekcgT delavstva 1907 -1922, Železničarji — prvo jedro revolucionarnega strokovnega sindikalnega gibanja na Slovenskem; Zveza rudarskih delavcev za Sloi-enijo — najmočnejša neodvisna strokovna organizacija iu največja ruuarska stavka leta 1923; Delovanje skupine Jugoslovanske strokovne zveze (1936-1941) in Delavske enotnosti med NOB v tovarni sanitetnega materiala na Viru. Nekatere razprave obravnavajo strokovne organizacije in društva, ki so delovala na Širšem prostimi, nekatere pa tudi take oi-gamzaeijc. ki so imele le kraievni značaj. Med tistimi razpravami, ki prikazujejo oblike dejavnosti st'okovuih organizacij, jih je največ posvečenih osvetlitvi stavkovnih bojev: Stavkovno gibanje na Slovenske:!) po oktobrski revoluciji; Stavkovni hoji julija 1919 na Mariborskem območju; Stavkovni boji v Ljubljani 1918 - 1923; Povezanost stavke rudaijev vSIoveniji ter v Bosni in Hercegovini konec 1920. leta. Zveza ruoarskih delavcev za Slovenijo — najmočnejša ncod nsua strokovna organizacija in največja rudarska stavka leta 1923; Stavka na Količevem - najdaljJa leta 1935 na Slovenskem. V posebni razpravi Prvomajske manifestacije na Slo venskem od levoluciouarnega 1917. leta uo kialjcve dik tatnre 1929 je obdeial oblike in pomen prvomajskih manifestacij. OdnoE KPJ oziroma KPS do sindikalnega gibanja je osvetlil pred/sem v naslednjih razpravah: Prepoved neou-visnih strokovnih organizacij leta 1924 in začetek nove sindikalne politike KPJ v Sloveniji; Ustanovni kongres KPS - spodbuda boju za enostnost slovenskega delavstva. Op jzonii pa je tr-b* na '!c,„tvo, da posamezne razprave večinoma ne obravnavajo le enega problema, ma pak da se teme mea set j picpletajo. Tako na pri mer razprava o zvezi rudaijev in največji rudarski stavk', ki je ARHIVI XII 1989 99 uaj obširnejša od vseli Štiri naj stili razprav obravnava predvsem ustanovitev, organizacijski razvoj zveze, vzroke za začetek mezdnega gibanja, priprave na stavko in njen potek ter v;.rokc in posledice njenega zloma poleg tega pa tudi po ve,: a z. drugimi strokovnim organizacijami in KI' Na koncu so kratke strokovnih sindikalnih organizacij in političnih strank ter kazalo oseb, kraje in drugih geografskih imen, strokovnih in drugih delavskih organizacij ter ustanov. Monografija dr. Stiplovška Prispevki za zgodovino sindikalnega gibanja na Slovenskem je pomemben pris pevek ue samo za poznavanje siudika^ega gibanja, ampak piispeva tudi k razumevanju splošnega družbe 110političnega in socialnoekonomskega razvoja na slovenski! tlel: v obravnavanem obdobju. Ailiivisti moramo biti hvaležni dr. Stiplovšku, daje v svoji knjigi podal tako izčrpen, natančen in sistematičen pre^ed virov in literature, s katerim n: dal samo izhodišč 7.2 raziskave vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo z zgouoviuo delavskega gibanja, ampak je opozoril tudi na viednost iu pomen ki ga ima arhivsko gradivo za zgodovinopisje. Is tocasno želim poudariti, da bodo Prispevki za zgodovino Sindikalnega gibanja omogočili boljše poznavanje in razumevanje zgodovine sirdika1 nega gibanja vsem, ki se za to priib^niatiko zanimajo, arliivistom pa olajšali strokovno obdeiavo tovrstnega gradiva. Mateja Jeraj Bogdan Lokic, Arhivski izvori za islorijit socijn-listicke Jugoslavije 1943 — 1953 Arluv Jngosla vije Beograd 1987 275 str. Knjiga o arhivskih virih za zgodovino socialistične Jugoslavije za razdobje od II. zasedanja AVNOJ 29. novembra 1943 do sprejetja Ustavnega zakona o osnovah družbene in politične ureditve FLR1 in zveznih organov oblasti 13. janua^a 1953. je razširjena uoktorska disertacija priznan« ga arhivskega strokovnjaka Bogdana Lekiča, ki jo j< "spešuo odbranil leta 1983 na Filozofski fakulteti v Skoplju, izdal pa v založbi Arhiva Jugoslavije v Beogra du. Že na začetku je treba poudariti, da gre za prvo tovrstno delo pri nas, tako po vsebini kot metodološkem pristopu, v katerem je avtor zdruzil svoje dolgoletne raziskovalne izkušnje na področju zgodovine in arhivistike. Pri obravnavi arhivskih virov za zgodovino socialistične Jugoslavije v omenjenem obdobju je upoštevano le arhivsko gradivo zveznih organov in organizacij. Avtor je razdelil temo na pet p oglavij: Pojem in vrste zgodovinskih virov in sistem varstva arhivskega gradiva, Klasifikacija arhivskega gradiva, Organizacijski razvoj zvetnih inštitueij, Pregled vsebine arhivskega gradiva nštitucij in Vsebinsko ovrednotenje arhivskega gradiva kot zgodovinskega vira. Dodana sta Se predgovor in zaključek. V prvum nogLviu je avtor najprej oprede il pojem in vrste zgodovinskih virov na osnovi najnovejših spoznanj v arhivski teoriji in praksi ter na podlagi analize vse razpoložljive domače in tuje literature, ki obravnava ta vprašanja. Zanimivo je, da je poleg arhivskega gradiva za obravnavanu obdobje 1943 - 1953 med zgodovinske vire pritegnil spominsko gradivo in posebej poudaril pomen zbiranja arhivskega gradiva, ko je zlasti za pivo obdobje ohranjenega razmeroma malo arhivskega gradiva. Zbiranju, obdelavi in uporabi spominskega gradiva je B. Lekič posvetil posebno pozornost že v svojili prejšnjih razpravah, ki jih je objavil naiveč v glasilu Zveze arhivskih delavcev Jugoslavije Arhivistu. Obravnavi razvoja službe varstva arhivskega gradiva iz obdobja 1943 - 1953 in pregledu razvoja arhivske zakonodaje v Jugoslaviji v tem času je avtor namenil posebno pod poglavje. V drugem poglavju o klasifikaciji arhivskega gradiva z.i obdobje 1943 - 1953 je avtor na osnovi lastnih raziskav in d ohiega poznavanja arhivskega gradiva zveznih institucij iz tega obdobia ter kritične analize literature, ki obravnava ta vprašanja, razdelil klasifikacijo arhivskega gradiva za lo obdobje- 1. fro vrstah gradiva (fonc-fo-to--kiuo dokumentac'ja, spisovno gradivo, spominsko gradivo), 2. po ustvarjalcih (KPJ in SKOJ Oblastni in izvršilni organi, upravni organi, ostali državni oigani, množično politične organizacije, osebne in družinske zbirke in dokumentacija vojaškega značaja) in 3. klasifi kacijo znotraj posameznih fondov, Pri tem smatra avtor za najpomembnejšo klasifikacijo po ustvaijaicih arhivskega gradiva, kar se kaže v celotnem delu. V tretjem poglavju, o organizacijskem razvoju zveznih inštitueij 1943--1953, je avtor prikazal organizacijo, dejavnost, status in naloge ustvaijalcev arhivskega gradiva in to po skupinah: KPJ in SKOJ oblastni organi politično izvršilni organi, upravni organi ter množično politične organizacije. Organizacijski razvoj zveznih organov in organizacij je avtor proučil v glavnem na osnovi ohranjenega arhivskega gradiva, kar mu je omogočilo tudi prikaz osnovne vsebine fondov in zb rk, količine ohranjenega grediva, mesta hrambe itd. To so predvsem fondi in zbirke, ki jih hrani Arhiv Jugoslavije v Beogradu iu predstavljajo okoli dve tretjini ohranjenega arhivskega gradiva iz tega obdobja, skupaj kar 3400 tm ali 170 fondov. Nekaj gradiva hranijo Se AtIuv centralnega komiteja ZKJ, Arhiv oružanili snaga SFRJ Vojaško zgodovinskega inštituta in Arhiv zveznega sekretariata za notranje zadeve v Beogradu. V četrtem jicglavju je avtor na osnovi klasifikacije po ustvarjalcih, podal pregled vsebine arhivskega gradiva zveznih inštitueij v obdobju 1^4? — 1953. V pregledu je obilelal posamezne fonde znotraj te klasifikacije s tem, da je prikazal Se količino in strukiuro gradiva, stopnjo urejenosti in možnosti uporabe. Dodal je ie pregled t. i. specifičnega arhivskega gradiva za to obdobje. Sem Šteje fo'ograiije, letake, plakate, skice, magnetofonske trakove, mikrofilme, filme, spominsko gradivo itd Peto poglavje o valorizaciji arluiskega grauiva za to obdobje kot zgodovinskega vira je avtor razdelil na ovrednotenje pc ustvaijalcih z otirom na njihov družbeno -politični pomen, dejavnost itd , na vs:binsko ovrednotenje znotraj samih fondov in za ovrednotenje vsebine posameznih dokumentov. Kot primer je avtor obdelal vsebinsko vrednotenje devetih dokumentov, ki so zgodovinsko pomembni za to obdobje, obenem na predstavljajo vec vrst arhivskega grdiva in so različne provenience. To so: Deklaracija in odloki II. zasedanja AVNOJ 29. - 30. novembra 1943, Sporočito TASS-a o sporazumu Narodnega odbora osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) in vrhovnega Štaba NOV !n POJ s sovje'sko komando o pogojih za prihod sovjetskih vojaških enot na j OCJ ARI 11VI XII ]9E9 jugoslovansko ozemlje 28. sepiembra 194¿; Sklep central neg? komiteja KPJ o organizacijskih vprašanjih 3. julija 1945; Program in statut Ljudske fronte Jugoslavije 5. - 7. avgusta 194?; Ustava I-LliJ 31. januarja 1946; Zakon o petletnem pLauu razvoja naiodnega gospodarstva FLRJ 1947--1951: Temeljni zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospouar-škili združenj po delovnih kolektivih 27, junija 1950, Spomini Miloja Dobrašinoviča in Dok ume ni aru i film o V. kongreaj KPJ 21 28. julija 1948. V knjigi se na koneu objavljeni še seznami uporabljenih in v opombah navedenih arhivskih virov pc fondih in zbirkah zveznih arhivov v Beogradu, objavljenega arhivskega gradiva za obdobje 1943 1953 in pregied domače in tuje literature. Dodana sta še povzetka v angleškem in ruskem jeziku ter regñtn osebnih imen, institucij in obravnavanih fondov in zbirk. Delo dr. Bogdana Lekicaje pomemben doprinos tako arhivski kot tuai zgodovinski znanosti Na osnovi arhivi-stičnega pristopa in znanstvene obdelave arhivskega gradiva zvezni! inšiitueij kot vira za zgodovino soeialistič-ne Jugoshvije 1943 1953, je avtor raziskovalcem tega oh dob j a podal celovit prikaz določenega arhivskega gndiva, njegove ohranjenosti, dostopnosti, urejenosti, količine, historíate njegovih ustvarjalcev itd. Vse to daje delu poleg znanstvene tudi praktično vrednost. Marjeta Adamič diue, prizadevanja za obnovo in krepitev oblastnih funk eij odborov GF, reševanje težkih vprašanj preskrbe partizanske vojske, ustanavljanje pokrajinskih in okrožnih organov SPZZ m ZSM, povečano nasilje italijanskih obLasti na Primorskem, prizadevanje za prihod novih prostovoljcev v partizane na Gorenjskem in Štajerskem, širjenje mreže QF v teli dveh pokrajinah i ta." Dokumenti so objavljeni po dosedanjih merilih zbornika, ki ustrezajo kritični objavi viiov. Opravljeno je bilo veliko delo, saj so skoraj vse nejasnosti v tekstih /azrešc ne, razrešena ilegalna imena, ponekod je naveuena tudi literatura Sprememba je tudi v tem, da so dokumenti objavljeni v celoti in ni "cenzuriranja . Ob vsem velikem opravljenem delu pase mi postavlja vprašanje smiselnosti takšnih izdaj ¿irov, zlasti zaobuob-ja, ki sledijo in vzporedne z. razvojem osvobodilnega gi banja prinašajo tudi številne pisne ostanke takega poleta. Pri tem vec ali mauj zapadamo že v absurd, ziasti pri objavi virov nižjih organov. Regionalnim raziskovalcem ne pomaga dosti, če sta zajeta dva al; trije dukumenti iz njihovega območja. Smiselno bi bilo preiti na izdajanje samo osrednjih in temeljnih dokumentov, ostale pa pre ko arhivske službe naredili Čim bolj dostopne uporabnikom. Podobno je tudi z obravnavo našega narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem, kjer vse prevečkrat, zlasti v "regionalnih publikacijah" zapadamo v utrudljive podrobnosti, nimamo pa narejene celovite ocene osvobodilnega boja v njegovi veličini, pa tudi v njegovih napakah Nevenka Troha Izšla je sedma knjiga zbornika Dokumenti Ijud ske revolucije v Sloveniji 1941 - 1945 Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, ki jih izdaja Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (kot je navedeno že v zadnji izdaji) oz. sedanji Inštitut za novejšo zgodovino, skupaj z založbo Partizanska knjiga iz Ljubljane, so ena največjih tovrstnih publikacij evropskih odporniških gibanj. Inštitut je pričel z izdajanje m zbornika leta 1962 in nadaijevai bolj ali manj kontinuirano, večinoma v odvinosti od razpoložljivih finančnih sredstev. Pred nami je sedma knjiga, ki nos: letnico |9g?. Medtem, ko jc prva knjiga na 3^4 straneh zajela celoletno obdobje (marec 1941 marec 1942), pa sedma na 762 straneh zajema le dva meseca, inaj in junij 1943 Knjigo sta /.a objavo pripravili priznani arliivistki Marjeta Adamič in Marija Oblak ( lrni. Dvestopetintrideset dokumentov nam ilustrira delovanje osrednjih oblastnih in političnih organov odpora, pokrajinskih "odstev pa tu di okrožnih o-gauov. Dokumenti ;o iz arhiva Inštituta za novejšo zgodovino in Zgodovinskega arlriva CK ZKS. Sama zastopanost posameznih regij je seveda pogojena z močjo osvobodilnega gibanja, pa tuj razmerami za njegovo uveljavitev. Tako je največ dokumentov iz Dolenjske, Primorske in Notranjske, najmanj pa iz štajerske. Dr. Tone Ferenejc v svoji recenziji mpisl: "Vsebina tel. dokumentov izraža začetek poleta narodnoosvobodilnega g!bania v precejšnjem delu Slovenije, obravnavo t. i. Dolomitske izjave o enotnosti OF po okiozjih, pri-eadevanja za razkroj bele garde in opredelitev t. i. src T;, ocean strašivj udprt, Dnevniški zapiski od julija 1974 de februarja 1976, Boris Paiur, Slovenska matica Ljubljana 1989, 403 str. Slovenski pisatelj iz Trstr Boris Pakor je pri Slovenski matici v Ljubljani že izdal nekaj knjig, predvsem romanov, tokrat pa je izšla v okviru redne zbirke te izdajateljske IrjSc kiijiga, ki si je za naslov ' sposodila" verz pri Ko sovelu< Ta ocean strašno odprt, podnaslov Dnevniški zapiSKi od julija I974 do februaija 1976 pa nam jasneje povedo o čem bo v knjigi govora. Dnevniškim zapisi, mi so dodani ie zapisi iz leta 1980 in priloge, ki so povezani z dogodki, ki jili Pahor opazuje. P-cd nami je dnevnik ki g? je avtor sestavljal v tistih letih, ko jo bil tudi urednik slovenske revije Zaliv, ki _,e izhajala v zamejstvu. Palior se je za objavo teli dnevniških zapisov odloiii zate ker je Želel, da se pojasni nastanek publikacije leta ftjS ob 70'-letnici Edvardi Kocbuka, kjer je intervju s Kocbekom vzbudil v Sloveniji in Jugoslaviji dokaj negativen in odklonilen odziv, soustvarjalci te publikacije "na eni in drugi strani meje pa so bili podvrženi raznim pri t;skoin, kot lahko *azb remo v knjgi. V intervjuju je Kocbek spregovoril in ;azlozil svoje stališče od- 'i občutljivih temah. Prva je dolomitska izjava, po kateri so se Slovenci leta 1943 opredelili ir. potrdili vodilno vlogo K1'S v 01- in narodnoosvobodilni borbi, krsčansko-r • eialistična in sokolska skupina pa sta se »drekli snovanju lastnih političnih strank. Drugo vprašanje, ki g? je Kocbek v intervjuju komentiral, pa je vprašanje roških žrtev ARHIVI XII 1989 101 vprašanje o usodi domobrancev, ki so jii Angleži po vojni vrnili Jugoslaviji kot vojne ujetnike. V dnevniških zapisih beremo o dogodkih in posledicah, ki so spremljali objavo brošure s Koebekovim intervjuje m meti drugim I to ris Pahor kar dve leti ni smel čez mejo v Slovenijo. Oh prebiranin čutimo bojazen zapisovalca, da so padle sence v zvezi s tem dogodkom, ki je sproži! toliko negativnih pritiskov, na njuno dolgoletno prijateljstvo. Nesporazumi so se dokončne razpršili šelc ob njunem zadnjem srečanju v Miinchnu leta 1080, Pred nami je torej pričevanjskn literatura, subjektivno obarvana, saj dnevnik podaja dogodke o času in ljudeh tako, ket jih je občutil in doživljal avtor in kot taka je drago cen dokument časa, ki ga obravnava. Dnevniški zapiski Borisa Pahorja pa boco gotovo pritegnili mnoge bralec, saj o dogodkih, zaradi katerih je dc nastanka te knjige tudi prišlo, še ni bila rečena zadnja beseda. V prilogi je objavljen tudi intervju z Edvardom Kocbekom, zaradi katerega so brošuro tdvanl Kocbck, pričcvalcc našega časa, leta 1975 prepovedali razširjati v Sloveniji in Jugoslaviji. Pomemben pečat knjigi daje poglavje slovenskega zgodovinama prof. dr. Boga (Jrafcnaucija ki z zgodovinsko metode obravnava dogodke okoli dolomitske izjave. Na koncu je treba omeniti še lepo opremo knjige, za kar je poskrbela Andreja Mcjač s simbolično upodobitvijo devinskega giadu in moija v devinskem zalivu na ovitku. Metka Gombač Ivan Nemanič, Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929--1955, Publikacije Arhiva SR Slovenije, .nventa-ji, zvezek 2, Ljubljana 1989, 7? str. cijo - inventar — Filmski zapisi Božidatja Jakca, avtorja Ivana Nenianiča Inventarje bil predstavljen ob visokem življenjskem jubileju Božidarja Jakca - njegovi devetdeset letnici. V letu I979 je Ods-k za film Arhiva SRS prevzel v varstvo filme Božidarja Jakca. V omenjeni publikaciji jc predstavljenih 63 ohranjenih filmskih napisov, ki jih je možno snovno in kronološko razdeliti v več samostojnih enot, V prvi skupni so filmi, ki jih jc Božidar Jakac posnel v času njegovega bivanja v ZDA, v letih 1 t>2S' 1931. Sledijo številni filmi, ki so nastali po njegovi vrnitvi v domovino in nam prikazujejo živijenje pred drugo svetovno vojno na Slovenskem. Božidar Jakoc je s filmsko kamero naredil neponovljive posnetke slovenske dežele od Planice, Jesenic, Vrbe Štajerske, Prekmurja, Dolenjske z Novim mestom, Bele krajine, ki gaje še posebno privlačila, in preko Ljubljane vse dc murja. Piav tako edinstveni in za zgodovinski spomin pomembni so portreti zmnili kulturnih in političnih osebnosti, dogodki iz NOB ter posnetki pokrajin in etnoloških zanimivosti, ki jih je Božidar Jakàc s prtfinjenim umetniškim čutom in skoraj taKO kot bi slikal s čopičem, nizal na filmski trak. I"an Nemanic je /se filme strokovno obdelal v projekciji skupaj z avtorjem, njegovo zcr.o Tatjano in mr.o-ginii dnigimi ter tako ugotovil čas nastanka posnetkov, imena krajev in oseb, vsebino dogodkov in vrsto podrobnosti. Čeprav podatki v invcntaiju temeljijo v glav nem na osebnih pričevanjih, se jc avtor pri obdelavi fil mske zapuščine Božidaija Jakca moral opreti tudi na časopisne vire, fil mo'yafije in razno arhivsko gradivo. V invcntaiju so filmi razvrščeni po kronoloških sklopih, .naveden je naslov filma, leto snemanja, signatura kopije, vsebina, avtor snemanja in tehnični podatki z vin. Upornbo ir.veiitarja nam omogoča abecedni seznam filmov, osebno in krajevne kazaln Publikacijo je zelo domiselno opremila dipl. aih. Edita Kobe. Arhiv SRS je v sodelovanju z Dolenjskim muzejem v septembru 1989 v Novem msetu predstavil publika Marta Ran-Selič iz arhivske zakonodaje Pojasnila k nekaterim vprašanjem v zvo;:i s pravl-nikom o sestavi 111 vodenju ev donet arhivskega gradiva Ježe Žontar Dosedanja praksa je pokazala, daje potrebno nekatera določila pravilnika o sestavi in vodenju evideuee ar hivskega gradiva (Uradni lisi SRS, St. 34/81; popravek 2/82) Hoaatro pojasniti.1 Gre predvsem za vprašanja, povezana z oblikovanjem in poimenovanjem arhivskih fondov ter z načinom vodenja evidenc. Terminoloških sprememb pravilnika, do katerih bo niOLalo pri L zaradi sprejema ustavnih amandmajev (Uradni list SFRJ, št. ^0/88 ter U;adni list SRS, 5t. 32/89) ter zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88), se ne dotikamo. Oblikovanje in poimenovanje arhivskih fondov Arhivske fonde oblikujemo na podlag: provenienčne ga načela. celotno1 pri enem ustvarjaleu končano gradivo, predstavlja en arlri^sk' fond. Kot ustvarjalce štejemo pravne osebe, tj. .nštitucije, ki jim je hila s pravnim predpisom pnznana pravna spo sobnost, oziroma institucije, ki imajo za pravne osebe tipične lastnosti. Te pa so predvsem organizacijska enotnost, premoženjska samostojnost ter nastopanje v svojem imenu. Kot ustvarjalee arhivskega gradiva štejemo tudi fizične osebe. Provenienčnega načeia ne upoštevamo pri gratuvu, v katerem so bile že pred prevzemom v arhiv načrtno združene enote različ.-.ega izvora. Tu ne gre niri za raz lične eele fonde, ki jih je npr. prevzel ustvarjalec in jih je lahko ločiti, niti ni prišlo do pomešania zaradi malomarnosti. Do načrtnega zaruzenja lahko pride tedaj, če je orfcan nadaljeval s postopkom in obravnaval prevzete zadeve kot svoje predspise. Ali pa, ko je pristojnost za določeno dejavnost ob reorganizacijah pnšla od enega orgar.a na drugega, pa so se skupaj s prenosom pristojnosti preoali nasledniku tuai ustrezni deli fonda. Dogaja se, da pri organu, ki je nasledil eelo vrsto kompletnih fondov, iz teli fondov cdberejo in združijo najvažnejše gra- divo o določenem področju. Praviloma pa je treba dokumente, do katerih je prišel pesameznik pri službenem delu, iz osebnih fondov vložiti na svoje mesto. Tudi pri arhivskih zbirkah, ki združujejo istovrstne dokumente (npr. srednjeveške listine, načrte, fotogiafl je ipd.), ne smemo — kjer je to mogoče — p reki riti provenienčne zveze s fondom. Take dokumente smo "oôili iz arhivskih fondov, kei jih je treba zaradi posebnih oblik ali velikosti hraniti ločeno. Ni pa pravilno, da jih razvrstimo npr. zgolj kronološko, marveč je potrebno do ki.mente ste pro/enience v okviru zbirke razvrstiti sku paj Pioveniencno zvezo med zbirko in fondom moramo prikazat1 tudi v vodniku po fondih in zbirkah arniva. Praviloma štejemo kot ustvarjalca arhivskega fonda pravno oseoo in ne posamezne organe, oddelke ali reso: je. Poznamo pa tudi več izjem. Včasih je potrebno paradi velikega obsegn gradivo, ki nastaja pri ustvarjalcu, deliti. Tedaj lahko oblikujemo ar hivske fonde; a) na podlagi organizacijskin enot. ki so snmostoino vodile administrativno-tehnično poslovanje (npr. arhivski fondi republiških upravnih organov; isto načelo je bilo uporabljeno tudi pr. oblikovanju fondov ljubljanske mestne občine),2 b) na podlag: zaključenih časovnih ob&ohij, pri čemer ne gre avtomatično za posamezne prevzeme gradiva niti za manjše količine grad va. Tako je treba razumeti določbo 2. člena pravilnika o seUavi in vodenju evidence arhivskega gradiva, ko govori o akcesijskem fondu Pn tem ne gre za nekakin: delne fonde, kot bi se dalo razumeti iz pravilniki Sploh bi bilo potrebno v 2. členu pravilniki, izpustiti besedilo 'lanko pa tudi časovno omenjeni del fonda, če je arnivski fond feo Lakih delih prevzel in če ga ne takih delih hrani (akeesijski fonJ)", zato pa bi morah v prverr odstavku 3. člena doûati, da je izjemoma lahko arhivski fona tudi časov- ARi El Vi XII 1989 103 no omejeni del gradiva ustvarjalca. Tc pomeni, da fond po preteku daljnega cascvn :g: razdobja (ko tuai ni po trebno več računati s tem. da bi naknadno naSli njegove uele) zaključimo obenem pa ga na novo nastavimo S tem omogočimo, da končnega urejanja ni potrebno prestavljati v nedogled, to pa je glavni namen opisane možnosti. Izjemoma, neodvisno od obsega gradiva, pa lahko ob-likiijcmo arhivski fond na podlagi posamezne organizacijske enote ali resoria, kauar gre za organizacijske enote ali resoije, ki so večkrat menjali pripadnost nekemu organu ali pa so bili določen čas tudi samostojni ustvarjalci. Mora pa obstajati v gradivu administra ti vno- teli nič' na kontinuiteta. Samostojen arhivski fond predstavlja nadalje giadivo posamezne organizacijske enote ali temeljne organizacije zuružcnc^a dela tndi tedaj, če ima svoj sedež zunaj območja pristojnega arhiva (glede na sedež organizacije o iiroina organizacije združenega dcia). Tako je treba razumeti določbo 2 odstavka 3. člena pravilnika o sestavi in vodenju cvidence- arhivskega gradiva. Za navedene primere organizacijskih: enot, rcsoijevin temeljnih organizacij združenega dela uporablja omenjeni pravilnik izraz "organizacijske enote, ki imajo posebne lastnosti" ki pa ni dober Vse. na izjemen način oblikovane arhivske fonde nio-ramo sicer obravnavati kot običajire fonde. To pomeni da dobijo svoje Številko, svoje kartico v registru, arlriv ske enote se samostojno oštevilčijo, ncouvisno od preos-talega(ili) fonda(ov) istega ust /arjaica itd. Toda v vodniku po londih in zbirkah arhiva pa moramo prika zati provenienčno ecloto skupaj. Praviloma Štejemo kot nstvarialca eno pranro oseb« Pri dclcvnih organizacijah je osnova za oblikovanje arhiv skeg? fonda gradivo organizacije združenega dela, ne pa temeljne organhacije združenega dela (2. odstavek 3 člena pravilnika e sestavi in vodenju evidcncc arhivskega gradiva), čeprav je temeljna organizacija pravna oseba. V okviru londov naletimo pogosto na majhne celotc gradiva, ki sicer predstavljajo po izvoru svoj Ibnd Razlogi za to so prav različni. Ustvarjalec jc npr. prevzel gra divo v hranjenje ali pa je za druge ustvarjalce vodil ad ministrativno-tehnično poslovanje iir je pri njem gra divj ostalo, itd. Pri tem ne irjslimo na take celote gradiva, ki jih bomo izdvojili in obdelali kot lond, mai več le ra drobce fondov. Pogoj je seveda ta, daje drobec fonda vse, kar se je od gradiva nstvaijalca ohranilo. Primer1 v fondu Osnovne Sole lic roja Franca Vukovca, Preska so vsebovniri tudi drobci fondov Krajevnega Šolskega odbora Preska 1877—194?., Fnorazrerine tovarniške ljudske Sole v (loričanah 1909-1917, nižje gimnazije Preska 1950-1958 ter Zveze prosvetnih delavcev podružnice Ljubljana Dkolica vzhodni del 1945-1951. Obravnavane drobce je treba v fondu pustiti. Po načelu, da je osnova za prikaz gradiva v "odniku po fondih arluva ustvaijalec bomo v vodniku tudi v takih primerih prikazali vsako provinienčno celoto posebej. Vcasm dobi arlriv drobcc fondov samostojno v ar-niv. Pod pogojem, da jih ni mogoče uvrstiti v ustrezni fond. "er ga ni, jih j* priporočljivo združevati v zbirnem fondu. V nje ni omenjenih drobcev ne smemo peme Sati. Čc bi naili ustrezne fonde, jim je treba drobce priključiti Poleg tega prinašajo posamezniki v arhiv npr. po kako listino, zanimivo spričevalo, p!akat, lazgla:, ipd. če ne gre za neko zbirko, ki jo je oblikoval prina-Salcc (in jo po njem običajno tudi imenujemo) in ne so- dijo ti dokumenti v noben fond, jih tudi uvrščamo v zbirni fond. Izjema so posamezne vrste gradiva (npr fotografije, itd.j, ki zaradi posebnih lastnosti, sodijo v določene zbirke. Kadar pride pri ustvarjalcu do porebno velikih spre incnib glede njegove funkcije ali območja (zadnje pi liaja v poSiev pri oblastnih organih), lahko fond delimo. Vendar pa se moramo vprašati, če jc delitev sni-sclna, potrebna in racionalna. Sprenienrba državne pri' padnosti ali pa družbenega reda sama po sebi irsta zadostni raziog za rajincje vanje arhivskih fondov. Ne glede na to pa je možno, da npr. v vodniku po fondih in zbirkah arhiva prikažemo gradivo - če bi bilo to petre' bno - po nekih časovnih obdobjih Zate paSc ui potre' buo deliti fondov. Drugačno stališče zastopa pnporočilo o pogojih in načini, oblikovanja arhivskega fonda in arhivske zbirke, ki jo je sprejela Zveza arhivskih" delavcev Jugoslavije.4 Toda ripoStevati je trebi, da lahko pride npr že v nekem mestu v teku stoletja večkrat do sprememb pravnega značaja mestnih organov, vendar bomo arhivski fond vodili kontinuirano in brez prekinitev, saj razmejitev ne hi bila smiselna, lirez smisla bilo npr deliti republiške fonde v Sloveniji leta 1947, ko se je na podlagi mirovne pogodbe z Italijo območje LR Slovenije povečalo za Slovensko printerje Tretji člen pravilirika o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva določa, da se arhivski fond praviloma imenuje po zadnjem nazivu organizacije osiroma organizacijske enote, od katere izvira. To določilo bo po-tiebuo dopoliriti, lako da bo letovalo načelo: arhivski lond se imenuje po ustvarjalcu arhivskega gradiva. Čcie ustvaijaiec spreminjal svoj naziv, se imenuje lond — potem ko je zaključen - po zadnjem nazivu ustvarjalca oziroiria po tistem nazivu, ki jc bil najdalj v uporabi, ali ki najbolje karakterizira arhivski fond. Pred tem pa je mogoče ostati pri prvo tire m nazivu ali pa preiti na novejšega. Če sedež ustvarjalca ni vsebovan v imenu fonda, ga dodamo, z izjeme fondov fizičnih, oseb, kjer sedeža ustvarjalca ire iravajamo. V imenu fondov ne uporabljamo kratic. Primer: Fondi krajevnih oziroma mestnih ljudskih odborov so bili zaključeni z 31. julijem 1952. Tedaj so pričeli z delom ljudski odbori občin Ti so pogosto spreminjali svojo funkcijo, organizacijo, območje in naziv, vendar je treba ire glede na to voditi gradivo ljud skih odborov oziroma skupščin občin, njihovih izvršilnih organov ter upravnih organov od leta 1952 dalje kor en fond. Tega načela se drži tudi vodnik za SR Slovenijo, k: je izSei v seriji Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkin v SFRJ če b: bil lond sedaj zaključen bi mu verjetno dali ime občinska skupščina ... Krajevni uradi so organi občine in njihovo gradivo ne predstavlja posebnih londov. Vse spremembe imena ustvariaka so sestavni del registra fondov. Vied^nje cviaenc arhivskega gradiva V prevzemno knjigo je treba vpisati vsak prevzem ar liivskcga gradiva pod novo zaporedno Številko, ne glede na njegov obseg in dejstvo ali je bil npr. del fonda že prevzet. Koristno je v opombah navajati Številko fonda, Zlasti se to kaže v primerih, če jc bilo pri strokovni obdelavi iz prevzetega gradiva oblikovanih več fondov 104 ARIHV] Xll 1989 Prav tako je koristno v opombah navajat) Številke prejšnjih in kasnejsili vpisov v prevzemni knjigi, kadar gre za isti fond. Register fondov vsebuje podatke, ki so potrebni za vodenje evidence arhivskega gradiva. Osnova evidence je arhivski fond oziroma arhivska zbirka kot celota. Za informacijo o vsebini arhivskega gradiva to seveda ne zadošča; za ta namen imamo arhivske vodnike in pripomočke za uporabe. Na podlagi 9. člena pravilnika o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva se vod1 register fondov v obliki kartoteke. Brez dvoma se lahko vodi tudi računalniško, vendar je lreba vztrajati, da se ob"ezno /odi tudi v obliki kartoteke že zaradi varnosti podatkov. N' predpisano kako se vodi dokumentacija, ki je del registra for.dov (10. člen), vendar je ze ustaljena praksa oblika dosjejev. Seznam številk fondov je pripomoček in ga pravilnik ne predpisuje, je pa nujno potreben (v komentarju k 9. členu se omenja seznam kartic) Potrebno ga je voditi v obliki knjige (knjiga številk fondov). V primeru če bi gradivo fonda v celoti izločili, je treba Josje o fondu hraniti trajno, seveda ne več kot del registra (2 odstavek 6 člena pravilnika o odbiranju in izročanju arhivskega gradiva arhivu, Uradni list SRb, št. 34/81; popravek 2/82). Iz dokumentacije mora biti v takih primerih tudi razvidno, zakaj in kdaj je bil fond izločen oziroma uničen Ker izločenih fondov ne vodimo v registri: fondov, prihaja na ta način do praznih številk v evidenci, s čemer pa bo treba nekaj časa še računati. Prazne številke je treba zasesti z novimi fondi. V dosjejih fondov hranimo tudi sezname mikrofilma nega in kons^rviranega oziroma resta vri ranega arhivskega gradiva, ne pa npr. re verzov o izposoji gradiva in poduo-nc ' Spremeniti bo potrebno določilo 9. člena pravilnika o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva ki določa, da je potrebno arhivsko gradivo vpisati v register fondov najpozneje v 15 dneh potem, ko je bilo prenešeno v arhiv Rok ni realen in ga bo treba podaljšati na tri mesece. Er.ako je treba podaljšali do konca marca vsakega leta rok, ko morajo arhivi dostaviti Arhivu SR Slovenije (po stanju 31. decembra preteklega leta) dvojnike vseh kartic, s katerimi se vodijo registri fondov v arhivih in ki so bile na novo nastavljene ali pa sc bili vanje vnešeni novi podatki Eri vpisovanju v kartico registra fondov v arhivu je treba upoštevati naslednja pravila; Če pride do spremembe imena fonda, se v rubriki 'Ime fonda" dotedanje ime vidno prečrta in napiše novo. Zaporedna številka' v registru fondov predstavna signaturo fonda (9. člen pravilnika o strokovni obdelavi in izdeiavi pripomočkov za raziskave arhivskega gradi /a, Uradni list SRS, Št. 11 /88) in je neodvisna od klasifikacije fondov Biti mora enotna (brez pooštevilk), V rubriki "Številka v prevzemni knjigi" se vpisujejo vse številke, pod katerimi so v prevzemni knjigi vpisani posamezni prevzemi gradiva istega fonda. V rubriki "Organizacija, organizacijska enota oziroma oseba, od katere izvira arhivsko gradivo ter čas njihovega obstoja" se vpisujejo vsi nazivi, ki jih je uporabljal ustvarjalec fonda ter pripadajoča leta. Posebej je treba navesti podatke za ustvarjalce priključenih drobeev fonda (z navedbo: vsebuje tudi). Praksa je pokazala, da je koristno voditi kazalke za take ustvarjalce. Rubrika "Začetno in končno leto obdobja, v katerem je nastaio aihivsko grad'vo" se nanaša na arhivski fond kot celoto ter se pri nezaključenem fond" popravlja in to tako, da so popravki vidni. Ktidar je fondu dodano gradivo, ki je h stalo pred začetkom delovanja ustvarjalca (predspisi. drobci starejših fondov), ni potrebno to z letnico posebej označiti, ker nam primerjava s časom ob stoja ustvarjalca to pojasnjuje. Začetna letnica pomeni torej letnico najstarejšega gradiva v fondu, ne glede na proveiienco. Gradiva iz časa pc prenehanju delovanja ustvarjalca v načelu naj ne b' bilo v loniln. Če je novi ustvarjalec neka gradiva nadaljeval (npr. razne evidence, kronike ipd.), sodijo fizične cclote gradiva v novi fond kot predspisi. Rubrika 'Količina' sc navaja na oba načina: v obliki metraže graaiva (na eno decimalko) ter s številom tehničnih enot (škatcl, fasciklov, knjig, map ipd.). Kadar znaša količina gradiva manj kot 0,1 tekočega metra.se navajajo le tehnične enote. Metraza gradiva predstavlja deiansko metrazo gradiva, ne pa polic, ki jiii zavzema gradivo na polici. Pri nezaključenih fondih se količina na viden način popravlja, V rubriki "Pop>si, inventarji ii1 drugi pripomočki" je potrebno navesti pripomočke ki sc izdelani za celotni fond ali pa njegov del (npr. ¿a določeno serijo), vedno pa samo uporabne pripomočke1, tiste, ki so postali neuporabni, vidno prečrtamo Med pripomočke štejemo tudi sezname gradiva. Spisovnih evidenc ne navajamo, saj moraio biti razvidne iz seznamov oziroma popisov. V "Opombah" je priporočljivo navesti lokacijo gradiva v skladišču. Obrazec kartice ne upošteva naiboljc razporeditve prostora za vpise. Zato si je treba pomagati s pranim prostorom v rubriki "Opomoe" ah pa z dodatno (prazno) kartico (npr. za podatke o ustvarjalcih, ki sc lahko zelo obsežri). OPOMBE 1 Prim, korreniar k pravilniku, Arliivi IV, ii 1—2, Ljubtja na .981.str. 27-3t,- 2 Sergij Vilfan (s sodelovanjem kolektiva ustanove), 60 lei NtMtn?ga arhiva tj ubija n škrga Ljubljana t95<),sli. tOt—125,— 3 Glede lerrnina zbirni fontl prim. Dictionarv of Archival Terminolog/, International Council on Archivrs/Conseit International des Archives, Handbooks 3, ly84, str. 46.4 Prepciuka c uslovima i načinu abmovanja arhivskog fonda i arhivske zbirke Arliivist XXXV/lJSf, St. t-2, str. 384 ■ 300 Prm. tudi članek Danice Gavrlbvie. t-ormiranie arhivskog fonda Arliivist XXX11 it. t- 2, Jtr. 28 -41.- n Eiiemoi em Janku Orožen (10. 12. 1891 - 30. 9. 198y) Zadnji dan septembra ie v Celju v visoki starosti 98 let umrl profesor Janko Orožen, zgodovinar, slavist, pedagog in arhivar. Rodil seje v Tutju 10. decembra J leta. Do leta 1911 je obiskoval učiteljišče v Mariboru, mat uriral pa je na celjski gimnazij' leta 1913 Najprej je vpisal študij prava v Piagl, a ga jt kmalu prekinil. Prva svetovna vojna inu je prekrižala načrte Vpoklican je bil v vojsko in pot ga je vo^la od roSke fronte do Galicije, kjer je pade1 v rusko ujetništvo. Pozneje je stopil v čeSko legijo, na koncu pa se je kot slovenski prostovoljec v srbski vojski boru na solunski fronti in sodeloval v bojih za našo severno mejo. Po vojni je v Liubliani Študiral slovenščino, zgodovino in geografijo. Do leta 1924 je poučeval v Murski Soboti, od koder je priSel v Celje in z njim ostal povezan do smrti. Med obema vojnama seje proslavil s svojim pedagoškem delom, z vrs*o srednjeSolsKili učbenikov in z raziskovanjem celjske zgodovine. Zaradi svoje priljubljenosti med dijaki je kmalu dobil vzdevek "atek". Pomembno ie njegovo delo v muzejskem oz. zgodovinskem društvu, ki mu je tudi predsedoval. Leta 1941 je bil izseljen v Srbijo, kjer je najprej poučiva] v Užicah. Na zahtevo lokalnih oblasti je bil upokojen in preseljen v Beograd, kjer je privatno poučeval slovenščino. Po'osvoboditvi je bil prevajalec na Vojni akademiji in svetovalci. IriStituta za mednarodna vprašanja. Leta 19-ib se je vrnil v Celje in poučeval na gimnaziji. Ko je leta 1914 Celje in okolico prizadela katastrofalna poplava, je bil zadolžen zn reScvanje celjskega arhiva, poplavljenega v občinskih kleteh. S peščico dijakov se je loMI dela z njemu lastno vuemc in predanostjo. Prav njemu fire zasluga, da je od celjskega arhivskega gradiva sploh kaj ostalo. Lctr 1957 je bil ustanovljen celjski arhiv. Prolesor Orožen je postal ravnatelj, ki je s predar-im deiom postavil temeije današnjemu Zgodovinskemu arhivu v Celju. Leta 1%5 se je dokončno upjkojii. • Njegovo proučevanje celjske preteklosti z upokojitvijo ni prenehalo. Tri-obse inc kniige zgodovine Celia in okolice in Zgodovina Zajoria ob Savi'so nastale po upokojitvi Delavci Zgodovinskega arhiva v Celju se profesorja Orožna spominjamo kot rednega obiskovalca in uporabnika arhivskega gradiva, predvsem pa ket prijaznega sogovornika in velikega poznavalca naše preteklosti. Niti izjemna starost ni ovirala, njegove vneme in le nekaj mesecev pred smrtjo smo mu zadnjič odnesli na dom arhivsko gradivo. Najbolj zgovorna priča te vneme je nedvomno njegova bibliografija, ki Šteje 30 knjig in skoraj 300 čiankov, razprav in poročil objavljenih v zbornikih in revijah, za katere je prejel vrsto domačih in tujih priznanj. Rudi Koželj Majaa Smole - Sedemdesetletnica (4 4 1919 -3.9. 1989) Majda Smole je po rodu Ljubljančanka, njen oče je bil magistralni uradnik v Ljubljani. Rodila se je aprila 1919. Svojo mladost je preživela v dokaj težkih razmerah, okusila je vse življenjske tegobe predvojnega in vo:ncga časa, kakor tudi povojnega obdobja, kar se je tudi odražalo na njenem značaju in 70--letni življenjski poti. ■Srednješolski študij je končala na ljubljanskem lice-ju leta 1937. Nato se je posvetila študiju zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti v L jubljani, kjer je diplomirala 28. aprila 1941. Po diplomi je bila pol tretje leto biez službe in je kot diplomirana zgodovinarka vseskozi vzdrževala tesne stike z zgedovinsKim seminarjem, kjer st je tudi vključila v delo Osvobodilne fronte. Prvo službo je nastopila4, novembra 1944 na I ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Kot mlada profesorica — pripnvnica, je doživljala vse tegobe prosvetnega dciav- GE ARHIVI K]] 1989 ea prvih let po osvobodi Ivi. ko 30 bili le ti izkoriščani za najrazličnejše potrebe takratne uprave, nadrejeni, prosvetni upravni organi pa so jih po potrebi premeščali ne da bi jim poskrbeli za osnovne življenjske potrebe. Ko je bila Majda Smole 4. oktobra 1945 premeščena iz Ljubljane na Nižjo gimnazijo v Rogaški Slatini, je izgubila stanovanje v Ljubljani in več let si je morala stanovanjske razmere urejati sproti kot podnajemnica, v glavnem pa se je morala vsak dan voziti v kraj službovanja Do nastopa smžhc v Osrednjem državnem arhivu Slovenije 1. oktobra 1951 je Majda Smole službovala od 4, novembra 1944 do 3. oktobra 1945 na L ženski gunr.aziji v Ljubljani; od 4 oktobra 1945 do 10. septembra 1946 ur Nižji gimnaziji v Rugaški Slatini1, od II septembra 1946 do 20. novembra 1947 nn gimnaziji v Stični in od 21. novembra 1947 do 30. septembra 1951 na 1. gimnaziji v Celju. V Osrednjem državnem arhivu Slovenije, kasnejšem Arhivu SR Slovenije, je službovala do iipokojitve 30. novembra 1979. Leta ¡952 je bila prevedena v naziv arhivar in teta 1953 soji profesorski strokovni izpit priznali za naziv arhivar. V arhivu je leta 1960 postala šefinja odseka za zunanjo službo in po dvanajstih letih dela v Arhivu ji je bil leta 1963 podeljen naziv višji arhivar, leta 1969 je prejela naziv arhivski svetovalec, leta 1974 višji arhivist in leta 1975 naziv arhivski ">vetnik. Z arhivskim gradivom se je Majda Smole srečala Že kot štiidentka zgodovine. Tnkrai je tudi prvič pomislila na to, da bi se zaposlila v aih.vu, zakir pa zaradi nerazvitosti arhivske službe 111 bilo pogojev; ko se je leta 1951 ponudila priložnost za zuposlitev v arhivu, jo je z velikim zauovoljstvom sprejela. Z naitopom službe v Osrednjem državnem arhivu Slovenije, predhodnikom Arhiva SR Slovenije, seje povsem posvetila arhivskemu delu ter študiju arhivistike in up.avne zgodovine Na osnovi študija arhivske strokovne literature je arhivsko teorijo prenašala v prakso, zlasti na urejanje in strokovno obdelavo arhivskih londov in je kmalu postala dobra poznavalka ai hivskega gradiva v Sloveniji in upoštevana siovenska in jugoslovanska arhivska strokovnjakinja. V Arhivu SR Slovenije je b'la strokovnjak za arhivsko fonde, nastale od 15. do 18. stoletja. Ob tem pa je treba poudarit' da je bila dobra poznavalka arhivskega giadiva najnovejše dobe. Majda Smole je bila kompleksni arhivski .strokovnjak in se jc soočala s eelotno problematiko arhivskega dela od urejanja in popisovanja arhivskega gradiva dc izdelave p.ipomočkov za uporabo, valorizacijo doku mentarnega gradiva, arhivsko terminologijo, arhivsko zakouoilaio kulturno-prosvetnim dolom arhivov, zgodovine arhivistike znanstveno-raziskovalnim delom v arhivih, publicističnim dolom in objavljanjem arhivskih dokumentov strokovnim izobraževanjem arhivskih delavcev in osveščanjem javnosti o pomenu arhivov kot pisnega dela narodne kulturne dediščine. V Arhivu SR Slovenijo jc uredila iu popisala ter izdelala analitične invcntaije za številne graščine, privatne arhive in arhive društev. Zastavila je delo ua popisu dosjejev arhivskega fonda Deželni stanovi ua kranjske 111, kjer jc tudi sodelovala v deiovni skupini za popis gradiva v faseiklih "Deželne zadeve". Nadalje je sodelovala v dc lovni skupini, ki je uredila obsežne arhivske fonde: Deželna vlada v Ljubljani ]8ol 1918, Hanska uprava Dravske banovine 1 11. in IV. oddelek s predhodniki za obdobje 1919 1941. Uredila in popisala je obsežen arhivski fond Glavni iutcndaut IlirsKih provinc 1809 -1813, popisala je serijo spisov "Ccikvcnc zadeve" Vi cedoiuskega unda za Kranjsko 1¿90--1747 ter zbrala vse podatke za zgodovino graščin na Kianjskem. Kot rezultat njenega urejevalnega dela so objavljeni inventarji arhivskih fondov graščin Skoija Loka, Turn ob Ljubljanici, Ribnica, Dokalee, Šrajbarski turn, nadalje Glavni intendaut Ilirskih provinc tet inventar za serijo spisov "Cerkvene zadeve" Vicclomskega urada za Kranjsko, ki bo izšel v vtčili zvezkih, od katerih sta že dva objavljena. Izredno pomembno delo je Majda Smole opravljala pri strokovnem usposabljanju arhivskih delavcev, iiiia je mentorica in svetovalka vrsti slovenskih arhivskih delavcev, ki jim jc z najrazličnejšimi strokovnimi nasveti pomagala pri reševanju arhivskih strokovnih problemov. Sodelovala je tudi na seminaijili za pripravnike arliiviste. ki so bili organizirani kot priprava na stronov-ni izpit. 1'npravila je 7godoviuo arliivsitike in arhivske službe, ki jo je objavilo Arhivsko društvo Slovence leta 197Ó kot 4. zvezek aihivskih priiočnikov. Bila je tajnik izpitne komisije za opravljamo strokovnih izpitov za delavce v arhivi!) in tudi izprasevaika na strokovnih izpitih Kot članica izpitne komisije je sodelovala tudi pri usklajevanju arhivskih nazivov za delavce v slovenskih arinvih. kakor tudi pri usklajevanju arhivskih nazivov z nazivi strokovnih delavcev v slovenskih muzejih in bibliotekah. Veliko pomembnega dela je opravila pri popularizaciji arhivov in arhivske službe v Sloveniji zlasti pri pri pravah arhivski» razstav in pri izvedbi arhivskih tednov. Majda Smole je sodevala pri vseh postavitvah aihivskih razstav Arhiva SR Slovenije Nadalje je sodelovaia pri izvedbi arhivskih tednov, v okviru katerih so bile pripravljene arhivske razstave pod geslom Narod naš dokaze hrani m so biic postavljene v ¡zložienih oknih Republiškega sekretariata za notranje zadeve in podjetja Kom pas ter so bile namenjene popularizaciji varstva ar!irskega gradiva: za srednje šole so bili pripravljeni diafilmi arhivskih, dokumentov kot učni pripomoček za zgodovino; ustvarjaicr arhivskega gradiva in slovensko ¡avnost je seznanjala o pomenu hranjenja in varstva arhivskega gradiva. Pomemben dcle3 je M^jda Smole prispevala k uveljavljanju in rasti Arhivskega društva Slovenije. Sodelovala je že v pripravah na ustanovitev društva leta 1954. leta 1955 pa jc bila izvoljena v društveni odbor ter je bila tai-nik društva v razdobju 1955-1962. Kol tajnik društva ie soorganiziral? in skrbela za izvedbo programa društva, ki je poleg društvenega organiziranja vseboval tudi izobraževanje arhivskih delavcev v Sloveniji, popularizacijo arhivske službe v Sloveniji, vzpostavitev arhivske mreže-111 ureditev statusa arhivov v Sloveniji. Soorganizirala jc društvena posvetovanja v Skofji Loki, Mariboru, Celju iu Novem mestu, s čimer so bili postavljeni temelji polieentriči.osti arhivski službe v Sloveniji. Nadare je pomagala pri soorpaniziranju izobraževalnih strokovnih tečajev arhivske delavce in dve stTokovni ekskurziji po arhivih'' Istri in na Hrvatskem, s katerimi so slovenski arhivski delavci obiskali arhive v Kopru, Piranu, na Reki, v Varaždinu, Zagrebu iu Zadru, kjer so se tudi seznanili s stanjem varstva ai hivskega gradiva in arhivsko strokovno prakso in metodologijo strokovnega dela v ab¡skanih arhivili. Kot tajnik Arhivsk.-ga društva Slovenije je bila tudi članica Republiškega odbora sindikata kulturnih dclaveev Slovenije. Na tem mestu je veliko pripomogla k uveljavljanju arhivske stroke, njeni samoupravni organiziranosti in njenem uvajanju v družbeno upravlja ARHIVE Xri 1989 107 nje v arhivih. Leta 1962 jc na lastno želje odložila tajniške posh v društvu. kljub temu pa je Se naprej ostala velika opora pri delu Arluvskegs društva. Pomemben delež je vtkala tudi v dele Zveze arhivskih druitevJugc-siavijc, Leta 1955 je bila zaradi svojega uspešnega strokovnega dela imenovana v komisijo za reševanje arhivskih strokovnih vprašanj. Kot upoštevana arhivska strokovnjakinja je leta 1959 pomacala pri reševanju problema delitve arhivskih fondov iz leta 1918 med Arhivom Srbije in Arhivom Jugoslavije. V letih 1958- 1961 je bila članica redakcijskega odbora strokovnega giasila Arlr -vist, kjer je objavljata svoje prispevke in ocene Leta 1961 je bila soorganizaiorica zelo uspešnega zveznega kongresa arhivskih delavcev Jugoslavije na Bledu Aktivno je sodelovala na drugih arhivskih posvetovanjih in kongresih, kjer je z referati in d;ski«sijami pripomogla k rasti slovenske in jugoslovanske arhivske službe. Kot priznana arhivska strokovnjakinja je v okviru programa Zavoda za mednarodno znanstveno, tehnično, kulturno--prosvetno sodelovanje obiskala Francos ki državni arhiv v Parizu ter Deželni arhiv za Tirolsko v lnnsbrucku, kjer je evidentirala arhivsko gradivo za zgodovino Slovencev, slovenski arhivski službi na je posredoval a francosko strokovno arhivsko prakso. Majda Smole je kot poznavalka arhivov in ket zgodovinarka sodelovala pri izvedbi programa Zgodovinskega inštituta Milka Kosa Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodelovala je v komisiji za gradove na Slovenskem in je na njeno pobudo začela zbirati pouatkc za zgodovino gradov na K-anjskcm. Sodelovala je pri pripravah Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, za katero je za ^eslo "Gozd" zbrala vso zakonodajo. Nadalje je sodelovala z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani in je za 1. zvezek za zgodovino gozda in gozdarstva objavila Terezijanski gozdni red za Kranjsko leta 1771 rn ga tudi presedla. Majda Smole je objavljala svoje zgodovinske članke v Kroniki, arhivske strokovne članke, poročila iu ocene v Arhivistj, Arhivih ter v muzejskem glasilu, v katerem je objavila poročila o Dežmauo-vili izkopavanjih na Ljubljanskem barju. Sode'ovala je PH objavi Vodnika po arhivih Slovenije (Ljubljana. 196^), Splošnem pregledu fondov Državnega arhiva LRS (Ljubljana, 1%0), pri objavi katalogov k arhivskim razstavam Arhiva SR Sloveijc: Slovenščina v dokumentih skozi stoletja (Ljubljana, 1971), v katerem je enajst slovenskih besedil iz 16. do '8. stoletja in Nacionalni in socialni proerami pri Slovencih (Ljubljana, 1975) ter katalogu k razstavi Kmečki punti na Slovenskem (Ljubljana 1973), ki sta jo pripravila Narodni muzej v Ljubljani in Arhiv Slovenije, v katerem je ob-ja.ila petnajst dokumentov ¿a zgodovino kmečkih uporov nr Slovenskem od leta )5"?3 do J848. Sodelovala je tudi pri postavitvi razstave o Ilirskih provincah 1809--813, ki jo je pripravil Narodni muzej v Ljubljen. Nadalje je objavila publikacijo t zgodovini ljubljanske stolnice (Ljubljana, 1972) ler obsežno delo Graščine na nekdanjem Kianiskem (Ljubljana, 1982), v katerem jc pooala obseg posesti in zgodovino lastnikov graščin na Kranjsskem. Navedene delo obsega kljub nekaterim pomanjkljivostim prikaz stanja lastnistva graščin na Kranjskem od srednjega veka do začetka '20. stoletja Maida Smole zaseda v slovenski in juge slovanski arhi »istiki zelo ugledno mesto. Vseskozi jc živela z arhivskim gradivom in za last arhivske stroke. Svoje delovne izkušnje je nesebično iu uspešne prenašala na mlajše arhivske sodelavce. Za njen prispevek k uveljavljanju jugorio-varske in slovenske arhivistike ji je Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije ieta 1984 podelila posebno pr. znanje, Arhivsko društvo Slovenije pa leta 198° naslov častnega člana. Ob 70 -Ictnici ji želimo čimbolišegu zdravja in upamo, da br nam še naprej ostala dragocena svetovalka in prijateljica. Peter Ribnikar Pripis uredništva: Majda Smoie nam bo v spominu kot taka tudi vedno ostah. Zapustila nas je v času urejanj- našega časopisa. Ostala nam bodo njena številna objavljena in neobjavljena dela ter rezultati njenega dela v Arhivu SR Slovenije, saj se je dosledno držala njej zelo ljubega pregovora "Litcra seripta manet". Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka (i 2 ARHIVI XII 1989 Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Fran Zwitter (24, 10 1905 - 14. 4. 1988) ARHIVI IN NAŠI ROJAKI NATUJtM Arhivom je profesor dr Fran Zvitter posveti! dosti svojega časa, znanja in dela. Poznal je njihovo viednost in je poudarjal, da so arhivi ena najpomembnejših osnov - poleg materialnih ostaiin ir. knjig - na katerih sloni vse naše vedenje o preteklih dogajanjih. Puudaria! je tudi, da naj bo skrb za arhive organizirala in je že pied desetletji (1935) zapisal- da moramo postaviti ARHIVI XII 1989 109 incd glavne točke svojega narodnega programa ustanci-tev Narodnega arhiva, ki ho zbiral ohranja! in skrbel za našo pisno kulturno dcuišcino. Med vojno je sam poskrbel za sistematično zbiranje arhivov ("originalni dokumenti, dobre kopije, fotogiafije") pn partizanskem Znanstvenem institutu, na ^sem sin venskem ozemlju "s Primorsko in KoroSko vred", da bi jih kljun težko-Čam borbe kar najmanj propadlo in bi bili po vojni izrečeni "konipeientnim institucijam". V svojih razmišljanjih in delu za arhive ni izključeval rojakov po svetu, ne zamejskih Slovencev in nc slovenskih izseljencev Z zbranim arhivskim gradivom, ki so dokaz bivanja naroda. naj bi presegli posledice zgodovinskih okoliščin, ki so povzročile, da jc toliko naših rojakov ostalo izven naSili meja. in da sc jih je toliko izselilo po vsem svetu. Bilo je na enem zadnjih obiskov pri profesoiju Zwit-tru jeseni 1987, Povabil nas je na razgovor o arhivih Pričakovali smo, da se bomo pogovarjali o njegovem osebnem arhivu, ki bi ga bilo treba urediti. Povabilo smo razumeli tako kot, do bi pri urejanju potrebival pomoč. Sicer že bolan, na: jc prof. Zwitter kot po navadi sprejel v svoji delovni sobi. ¿ivo je začel pogovor, ki pa se sploh ni dotikal njegovega arhiva, pač pa naui je razložil svojo zamisel vloge arhivske službe in Arhiva Sli Slcvcmjc v proučevanju zgodovine naših rojakov na tujem, njihovega življenja danes in vloge arhivov pri ohranjanju živili stikov z njimi To je bilo sporočilo in naročilo, skrb za rojake in naloga arhivistoni. Zuclo se nain jc, da mu jc to legalo na duši in nam jc moral sporočiti kot znanstvenik, narodnjak in poznavalec pomena arhivov, ki jc postavil koncept pisanje zgodovine slovenskega naroda in pri tem ni '.anemaril nobenega narodovega dela. kjer koli jc bil. S icg-i lazgovora je ostala beležka, ki povzema njegove misli, čeprav je razmero nm skopa. Objavljamo jo v njegov spomin. "V današnji situaciji jc treba skrbeti za rojake v svetu, za rojake, ki so ostali izven naših meja Premalo je, če se ta skrb identificira samo s skrbjo za njihovo literaturo. Zanimati se moramo za vse, za gospodarstvo m kulturo i najsirSem pomenu besede. Vse premalo so samo periodične prireditve. Potrebni so nasi stalni interesi in neprestana skrb V mislih imam vse rojake, ki sc se izselili in se Sc izseljujejo iz kakrSnih koli vzrokov. Nc smemo se zadovoljiti s suho ugotovitvijo, da so sc pač izselili! Dos-i jc naši! rojakov po svetu, samo v Združenih državah Amerike jc npr. 200.000 naSih izselieneev. V minulih desetletjih jc veljala naša pozornost le izseljcrccm od preteklega stoletja dalje in onim, ki so se izselili po drrgi svetovni vojni. Toda vključiti moramo vse, vsem mora biti posvečen interes pri nas in v Jugoslaviji. Nc gre la za politični interes. Imamo Inštitut v Celovcu, Studijsko knjižnieo v T^stu, pri nas naj omenim Institut za narodnostna vpraianja, ki je 2 njima povezan. Določiti jc treba razmerja med temi inštituti in insti tucijami v Jugoslaviji. Brez povezanosti s terenom pa ne bi prišli naprej, odzivati se jc treba prizadevanjem na terenu, med ljudmi. Dati je treoa prednost institu cijam v inozemstvi!. Podpirati jih jc treba in pustiti njihovo iniciativo pri reševanju problemov našiti zamejeev in izseljencev. Oni naj naredijo to, Kar v Ljubljani nc moremo doseči. Tudi Arhiv Sli Slovenije je zainteresi ran za to problematiko. Zanima naj ga, kaj delajo institucije. Aktivnost Arhiva je treba razviti v tej smeri. Iniciativa naj bo v Arhivu Sli Slovenije". (Zabeležili Marija Oblak—Čarni in Ema Uniek v Ljubljani dne 14 septembra I9»7), Marija Oblak-Čarni osebna vasti Ponjen del? dr Sergija Vilfana za razvoj arhivov in arGvistjkc v Ju£,osfavi i *n Slovenj Ob sedemdesetem življenjskem jubileju Letos je obhajal se demdese t letnico svojega življenja profesor Sergij Vilfan, ki seje - kot je od tej priložnosti zapiial profesor Bogo Grafenauer s svojim znanstvenim in organizacijskim delom v domačih in med narodnih znanstvenih organizacijah uveljavil kot rioslej najvidnejši slovenski pravni zgodovinar (Zgodovinski Časopis 43, 1989, 15--15). Nič manj pomemben pa ni njegov delež tuui pri razvoju arhivov in arhivistike v Jugoslaviji in Sloveniji. K arhivskemu deluje pripeljala Vilfana tretja služba, ko je bil leta 1950 imenovan za ravnatelja Mestnega ar liiva ljubljanskega m je na tem mestu ostal dobrih erain-dvajset let (do leta 1972). Če naj bi se strokovno delo v arhivu razmahnilo, se je moral lotiti številnih problemov. Pri tem je bil zaradi nerazvitosti stroke pri nas prisiljen orati ledino, Metod? Vilfanovega dela se je vedno naslanjala na prakso, iz nje je čipal teoretične zaključke, ugotovitve pa skušal - kjer je hilo to potrebno - spraviti v nek sistem, Žc leta 1956 je objavil prvi sistematični seznam fondov Mestnega arluva ljubljanskega (Arhivist VI, 1956, 2, Douatek). Pri strokovnem deiu v arhivu se je po Kazal kot poseben problem fiksiranje sestava in obsega arhivskega gradiva, ki je predstavljal tedaj enega osnovnih vprašanj dela v arhivih pri nas sploh. Zato je pripravil navodilo za t. i. inventarizacijo, ki predstavlja po drugi svetovni vojni prvo arhivsko strokovno navodilo v Sloveniji. Ko je postal Arhivist glasilo Zve^e arhivskih delavcev Jugoslavije (195*0, je pestak Vilfan član uredniškega odbora (dr 1958, nato zopet v letih 1962 ter 1969 -1971) Ker razmere v Sloveniji za sodelovanje med arluv i edaj niso biic ugodne, možnosti za objavljanje strokovnih prispevkov pa nikakršne, se je to'iko raje odzval vabilom za sodelovanje na jugoslovanski ravni. Spremembe v pisarniškem poslovanju d.lavne uprave, do katerih je prišlo v letih 1955 do 1957, posebej še uv-ajanje decimalne klasifikacije pri spisovnih evidencah, kar je tedaj predstavljalo veliko novost, so ga vzpodbudile, daje napisal razpravo o Decimalni klasifikaeiji v aruivistiki (Arhivist VI, 1956, 2, 3—14), nato pa še o Pisarniškem poslovanju in arhivski službi (Arhivist Vil, 1958, 1-2, 29 -40- prevod: Df fice work and the archive service in Yugoslavia, The Indian Archives 13, 1959.60, 12 -28) Obravnava problema tike odbiranja arhivskega gradiva na 3 mednarodnem kongresu arhivov v Firencah leta 1956, ki se ga je udele žil, je bil povod za obsežen prispevek o vprašanjih Škar-tiranja, ki so b!la močno aktualna tudi v Jugoslaviji (Ar hivist Vil, 1957, 1 -2, 31 -46). Vilfan jo postal nato čian strokovne komisije za izdelavo Navodila o odbiranju in ikartiranju arhivskega materiala. Ker je bilo prvo tovrstno navodilo iz leta 195? močno zastarelo, je na vztrajanje Glavnega arhivskega sveta Jugoslavije Sekretariat za prosvetc, in kulturo Zveznega izvršnega sveta 1958 leta imenoval omenjeno komisijo, kije v enem letu pripra vila navodilo, vendar pa ni bilo sprejeto. Kot rezuitat dotedanjih preučevanj je nastal Vilfanov prispevek z naslovom R :gistratura in arhiv v prvem do vojnem jugoslovanskem arhivskem priročniku lz arhivistike (Driavni arhiv NR Srbije, lkograd 1959, 67-85). Vilfanova stališča glede evidentiranja gradiva pri ustvarjalcih. so naletela na deljeno odobiavanje. ker so v arhivih na splošno prevladovali zelo nerealni pogledi glede odsp ga in nalog arhivov v zvezi s tem. Delo arhivov naj bi se po Vilfanu osredotočilo predvsem na odbiranje arhivskega gradiva. Misli! pa je tudi že na sintezo arhivistike. Na to kažejo Vilfanova uvodna pogb\ja v publikaciji 60 let Mestnega arhiva ljublja.isk;ga (Ljubljana 1959, 39-51), ki so nastala v času sodelovanja pr1 že omenjenem priročniku-. Leta l9o4 sprejeti splošni zakon o arhivskem gradivu je predvdel načela c odbiranju arhivskega grad:va iz re-gistratuimga materiala (sprejeta 1968) ter načela o enotnem evidentiranja arhivskega gradiva in regis t rat urnega materiala (sprejeta 1970). Vilfan ni bil le član tidaj ustanovljenega Arhivskega sveta Jugoslavije, kije imel nalogo, da spiejme oba predpisa, marveč je neposreuno sodeloval tudi pri njuni pripravi Najpomembnejši je bil njegov delež pri pripravi načel o odbiranju. Sam ugota- A Kl 1] VI XII 1989 111 vlja z obžalovanjem, d?, ni mogel prodreti z variantnim predlogom, po katerem odbiranje arhivskega gradila ne bi bilo povezano z roki hranjenja ker določanj; rokov ni zadeva arhivov. V skladu s sprejetimi načeli je pripravil nato republiško navodilo o odbiranju aihi"skcga gradiva iz rc-gistratumega gradiva (sprejeto 1970) In na tej podlagi za prrktično uporabe priročnik Odbiranje arhivskega gradiva iz, registra i urnega gradiva (Škartiranje) v gospodarskih organizacijah (Mestni arhiv Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane, Ljubljana 1970, razmnoženo gradivo). Nekajkrat seje Vilfan povrnil tudi k vprašanjem, povezanim z urejanjem arhivskega gradiva. Mednarodni kongres arhivov v Bruslju (19o4) je kot glavno temo obravnaval sodobne metode urejania arhivskega gradiva. Tu je Vilfan sodeloval z diskusijo, v kateri je opozDril na potrebo po ugotavljanju strukturnih tipov urejanja, torej na sistematiko, kar je bua glavna pomanjkljivost relera-tov f Ariiivst XIV. 1 *j64, 1-2, 154-155). O tem vprašanju je imel na jugoslovanskem arhivskem posvetovanju leta 1970 tudi obširen referat z naslovom Tipologija upn>vnih registratur (Arhivist XX. 1970, 2, 95- 99). Za mednarodni kongres arhivov v Moskvi leta 1972 je skupaj s Pranjem Biljanom in Milošem Miluševičem prioravil referat Arhivski pnpomočki v službi znanosti (Arcliivum XXIV, 1974, 153 ftS; izšlo tudi v srbohr-vatskem prevodu: Obaveštajna sredstva arhiva u službi nauke, ArLir/ist XXIII, 1973. 1 2,21 56). Razumljivo je, da je Vilfan v Pririičniku iz arhivistike, ki gaje ¡zdaia Zveza društev arhivskih delavcev Jugoslavije sodeloval s poglavjem Urejanje (Zagreb 1977,10? 127), Zelc pomemben pa je tudi. Vilfanov delež pri organizaciji arhivske dejavnosti v Jugoslaviji in Sloveniji, Na skupščini Zveze društev arhivskih delavccv Jugosiavije leta 1958 je v reteratu Položaj in vloga arhivov v socialistični Jugoslaviji (Aihlvisi Vil 1958 3 4, 32 -61) obrav navai strukturno-organizacijske temeije položaja jugoslovanskih arhivov, njihovo vlogo in značaj ter družbe ni položaj. Sle je za številna nerešena vprašanja, ki jih ie dobr poznal iz dnevne prakse in na katera je že do tedaj opozarjal (Mestni arhivi m reorganizacija uprave, Komuna 11 6. 1955, 31 33). V razpravi na skupščini je bistveno pripomogel k izoblikovanju sedanjega koncepta organiziranosti arhivov v Jugoslaviji. Zaključna ugotovitev v referatu, da je potreben v prvi vrsti novi ar bivski zakon, je Vilfani razumljivo pripeljala v komisijo "a nripravo novega jugoslovanskega arhivskega zakona. Ta je b)'a tedaj na nevo imen svara (sicer se je na zakonu delilo že ou sprejema ustavnega zakona leta 1953 ualje), sklepne delo komisije pa seje lahke pričele Šele, ko so postali jasni obrisi nove ustave, med drugim tudi glede pr.stojnosti federacije na področju družbenih dejavnosti Kot smo že omenili, je bil zakon sprejet leta 1964, Kmalu se je Villan ponovno ukvaijal z vprašanji organiziranosti arhivske dejavnosti v Jugoslaviji, tokrat v zvezi z udeležbo na mednarodni konferenci Okrogle nize arhivov v Bukarešti (1969). kije obravnavala arhive, pristoinc za grad»vo lokalnili skupnost: (po naši ure ditvi: regionalni arhivi). Obenem je bil to tudi pivi poskus ai.alize organiziranosti arhivov v Jugoslaviji po ¿prejemu novih republiških arhivskih zakonov (Arhivi lokalnih skupnosti /komunalni arhivi/ « Jugoslaviji, Arhi/ist XIX, '2,3--20) Vilfan je v veliki meri sodeloval tudi pri prenovi srhiv-ske dejavnosti v Sloveniji, ki se je pričela sredi Šestdcsc ti'i let. Začetek je predstavljala priprava Vodnika po ar hivih Slovenije (Društvo arhivaijev Slovenije. Liubljana 1965; Vilfan je bil član uredniškega odbora), s čimer smo dohili prvič celovit pregled nad arhivskim gradivom v arhivih in pri drugih imetnikih v Sloveniji Pri pripravi elaborata o položaju, pioblemih in perspekt^ah arhivske službe v Sloveniji, kije bil osnova za obravnavo arhivske dejavnosti v Skupščini SR Slovenije leta 1%4-je bil Vilfanov delež največji (sodelovala sta še Jože Maček in Jože Žontar; izvleček pod naslovom Perspektive arhivske službe v Sloveniji jc objavljen v Ncših razgledni XIII, 1964, št. 19, pod naslovom Splošni pregleu razvoja in stanja arhivsko službe v Sloveniji pa v Vodniki1 po arhivih Slovenije. 11-28). Se danes predstavlja omenjeni program osnovo za organiziranost arhivske dejavnosti v S'oveniji. V zvezi z njegovo izvedbo je Vilfan sodeloval pri pripravi zakona o arhivskem gradivu in arhivih (sprejet "1966), dveh podzakonskih aktih (l«69, 1970). pri ustanovitvi Skupnosti arhivov Slovenije (1%6) načrtovanju arhivskega omrežja (196C) ter urejanju vprašanj strokovnih profilov in strokovnega usposabljanja delavcev v arhivih (1968). V okviru oživljene izdajateljske dejavnosti Arhivskega društva Slovenije je Vilfan pripravil (skupaj z Jožetom Zontarjem) rokopisa za splošno-infonr.ativni publikaciji Arhivi, od pisarne do zakladnice zgodovine (Ljubljana 1967, 56 str.) ter Arhivi v Sloveniji (Ljubljana 1970, 64 str.), Za strokovno usposabljanje v arhivih so bili tedaj v prvi vrsti potrebni priročniki. Tako je Arhivsko društvo Slovenije kot prvega izdalo priročnik Arhivska tehnika (Ljubljaus 1971). Pri njeni je Vilfan sodeloval s prispevkom o opremljanju in postarfjauiu gradiva (str. 83-110, 218 -222). Pre.1 teir se j." moral ze v letih 1959/60 ukvarjati s tehničnimi vprašanji, ko je Mestni arhiv ljubljanski pridobil adaptirana skladišča, ki so bila tei}aj najmodernejša v državi (Adaptacija zgradb za arhive, Arhivist IX, 2, 5--16) Kot drugi pa je izšel priročnik Arhivistika (Sergij Vilfan skupaj z Jožetom Zontariem, Ljubljana 1973). Z njim smo prvič v Sloveniji dobili sintetično delo o arhivistiki. Predstavlja rezultat dvajsetletnih izkušenj in preučevanj v Sloveniji in Jugoslaviji. Tako se je predvsem po Viifanovi zaslugi arhivistika tudi pri nas izoblikovala kot stroka, postavljena ua sodobnih temeljili. Vilfan je napisal več razprav o arhivskem gradivu: o notarskih arhivih v Jugoslaviji (Les archwes notariales en Yougoslavie. Arcliivum XII, 19ù2, 105-120) in o mestnih arhivih v Sloveniji (Les archives des villes en Slovénie, Arciiivum XIII, 1963, 133-144), oboje skupaj z Božom Otorcpccm, nato pa še o arhivskih virih za zgedov-no Slovencev 1^.48 do 1918 (Prispevki ?.a zgodovino delavskega gibanja 10, 1970, 1-2, 237-257). Za Enciklopedijo Jugoslavije I, (Zaçreb 1<>832) je pripravil pnkaz arhivov v SR Sloveniji, večkrat jc pisal 3 preteklosti ljubljanskega mestnega arhiva (Anton \škerc — mestni arhivar ljubljanski, Kronika 4, 1956, 99--107; 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, Mestni arhiv ljubljanski, 1959, 11 —3*7; Sedemdeset let Mestnegi. arhiva ljubljansk;ga, Kronika 16, 1968, 161 -164), sam pa s? najrsje spominja nastanka pr^c brošure o jugoslovanskih arhivih Les ar chivcs de Yougoslavie (Beograd 1956), kjer ni sodeloval le pri pisanju, marveč tutii pri prevajanju teksta. N'e nazadnje moramo omeniti Vilfanove zasluge pri vračanju arhivov iz Avstrije Pomemben jc bii njegov delež že pri priprav seznama jugoslovanskih zahtev na pod lagi sporazuma iz leta 1923 in pravice do restitucije med vojno odnešenih kulturnih dobrin, Leta 1975 je postal 112 ARHIVI m 1089 v ineiani jugoslovansko -avstrijski komisiji član jugoslo-■/anskc delegacije. v jugoslovanskem delu CKspertskili komisij pa predsednik (za gradivo rz koroških in tirolskih arhivov) oziroma Član (za gradr»o rz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu). Zal mu je nadaljnje neposredno delo pri teh vprašanjih preprečila nesreča na Dunaju leta 1975. Za zasluge pri vračanju arhivov iz Avstrije gaje Arhivsko društvo Slovenije proglasilo za častnega člana (1984). Tako široKo zasnovana dejavnost - na področju zgodovinskih ved je sploh nismo omenjali — in obsežno znanje sta zagotovila Vilfanu velik ugled v domovini pa tudi v tujini. Član izvršnega odbora Zveze društev arhivskih delavcev Jugoslavije jt bil v letih 1958 do 1961, izvršnega odbora Arhivskega društva Slovenije pa v letih 1958 do 1972. ?q zgodaj so ga vabili tudi iz tujine; prvo francosko arhivsko društvo na svoj kongres leta 1958. 0 ju-gos.ovanskih arhivih je predaval na nemški Arhivski Soli v Marburgu V letih 1969 do 1972 je bil član komisije Mednarodnega arhivskega sveta za pomoč arhivom v deželah v razvoju. Rezultati Vilfanovega dela na področju arhivske dejavnosti in arhivistike ki sem jin mogel le na kratko in nepopolno prikazati, so neprecenljivi. Vsi, ki delamo v tej stroki, mu želimo ob dobrem zdravju še veliko uspehov pri delu. Upamo, da bo našel kot doslej tudi še nadalje kaj časa za Želje arhivov. Jože Žontar opomba 1 Vsi naslovi razprav in člankov, ki so iziti v Arhivi ,Lu so ptcvcdnl v stoveničino Opozarjamo na napako, da imaia letnik? Arhivista 195"? in 1958 isto Jicvilko Vit. Celotna bibuograiija dr. Sergija Vilfana je objavljena v Zgodovinske m časopisu 4? 1989, t 9-15. Marija Verbrč - petirr.cder.ideictletnrca Arhivska svetmea v pokoju, zgodovinama dr. Marija Verbič je letos praznovala svojo petinsedemdesetletnicc. Rojena je biia 29, maja 1914 kmečkim staršem v Trnovskem predmestju v Ljubljani. Šolala se je v Ljubljani. Študirala je zgodovino in geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že kot študentka je pokazala smisel ra raziskovalno delo. Za seminarsko nalogo 0 kronanju Štefana Prvovenčan ega je dobila svetosavsko nagrado (1038), obdelavo najstarejšega urbarja samostana Vele-suva pa je že tedaj objavila. Diplomirala je leta 1938. Po diplomi ni takoj dobila zaposlitve Leta '940 je nastopila mesto profesoriec zgodovine na meščanski šo'i v Lenartu v Slovenskih gorcaii. Poučevaia je do apn.a 1941, ko je ob okupae.ji morala zapustiti šolo. Med vojno je bil? brez zaposlitve in je delala na očeto i kmetiji. Po osvoboditvi je ponovno poučevala v l^enartu od avgusta 1945 do januaija 1946, za tem pa v Zagorju od ja- nuarja do oktobra 1946, ko je prišla v Osrednji državni ariiiv v Ljubljani Tuje bila sprva arliivistka Opravila je profesorski strokovni izpit (1947), ki ji je bil priznan za strokovni izpit iz arhivistike, leta 19o6 je pridobila doktorat zgodovinskih znanosti, leta ]060 je postala arhivska svetovalka, 1974 višja ariii istka in 1975 arhivska svetnica. V šestdesetih letih je bila vodja odseka za strokovno obdelavo arhivskih zbnk v arhivu. Biia je tudi strokovna sodelavka Zgodovinskega inštituta Slovenske akademije znanoeti in umetnosti; Filozofska fakulteta pa ji je leta 1975 podelila naziv znanstven;1 sodelavka. Po prihouu v arlriv leta 1946 je bila tu nekaj časa, poleg ravnatelja, edini arhivisl V prvih letih je dosti delala pri reševanju novejših arhivov na terenu To je bil čas, ko ui bilo niti prave zakonske osnove za zašiito arhivov. Ko pa so leta 1948 ljudski odbori z zvezno uredbo o začasnem zavarovanju arhivov postali zakoniti varuhi vseli z go do vin škili arhivov na svojem območju, so jih morali registrirati in zavarovati To so morali opraviti v sporazumu z Osrednjim državnim arhivom, tedaj edino pristojno ustanovo za arhive v Sloveniji Ariiiv je zbral podatke o arhivih od okrajnih ljudskih odborov v Sloveniji in jim nato izdaja! začasna navodila za ravnanje z njini. Ugotavljal je. daje nuino potrebna tudi konkretna strokovna pomoč vsakemu od njih. Osrednji državni arhiv S'ovenijc pa je imel tedaj samo dva arliivista, ki sta v naslednjih letih obiskala okrajne ljudske odbore, Marija Verbtč predvsem na Dolenjskem, Štajerskem in Koroškem, ter na območju Ljubljane Evidentirala je gradivo, reševala in dajala navodila, nemalokrat pa je ugotovila, da ni več kaj ohraniti Ncosveščeni uradniki so izročili odpadu d rage, cene arhivske fonde. Ko je prišla v Slovenj Gradec je npr. ugotovila, daje bil arhiv bivickga okrajne g« glavarstva Že izročen odpadu, v Novem mestu pa arlu va kresijskega urada iz 18 in 19 stoletja ni bilo več, Leta 1949 je sodf lovala v pripravi za zvezni arhivski zakon. Delala je tudi na gradivu, kije že bilo v arhivu, cviden tirala gaje in urejala. Sodelovala je pri njegovem preseljevanju iz Narodnega muzeja v Kazino (1953) in od tod Še istega '.eta v Virantovo nišo. Spicjemala je gradivo, ki so gL. okupatoiji odpeljali z našega ozemlja in je bilo kntaiu po vojni restituirano iz Avstrije. Izdelala je elaborat o ¿radivu, ki bi ga Avstrija na podlagi meddržavnega spe razuma iz leta 1923 morala vrniti Jugoslaviji (1958). Sodelovala je tudi pr evidentiranju gradiva v Državnem arhivu v Trstu, za katerega smo na podlagi pogodbe z Italijo dobili mikrofilme (1961) Z leti, ko so prišli v ariiiv novi delavci, se je vse bolj posvečala starejšemu gradivu, dc katerega je imela že od študentskih let večje nagnjenje. Uredila je Jozcfinski kataster za Kranjsko in cenil ne operate Franciscejskeea katastra in javnost opozorila na njihov pomen na primeru mestne občine Škofja Loka. Uredila je zbirko rokopisov in urbaijc", arhive graščin: Krumperka, Bleda II, Smlednika, Ortncka, Podčetrtka, Ibutensteina in Olir.ija, Pod-srede, Krupc in Boštanja. Sodelovala je pri pripravi razstav Družbeni razredi na Slovenskem v dobi zgodnjega kapitalizma (1955), Dokumer.ti za zgodovino industrije na Slovenskem (1960), Slovenščina v dokumentih skozi stoletja (1971) in razstavi Narodn;ga muzeja Kmečki punti na Slovenskem (1973). V petdesetih letih je pripravila prvi sumaml pregled arhivskih fondev in zbirk Državr.ega arhiva SRS, kjer je v glavnih pot:zah že pokazala organizacijsko siruktart. grailtva v arhivu. Sodi-tov&a je pri pripravi Splošnega pregleda fondov in zbirk ARHIVI XII 1989 113 Državnega arhiva LRS( 19601 in Vodnika pu arhivih S'o-venijc(1965). Dosti se je posvečala zgodovinskim raziskavam arhivskega grauiva. nroučevals je gospodarsko zgodovine od 16 tlo 18. stoletja, zlasti zgodovino idrijskega rudnika in iz te problematike teta 1966 tudi doktorirala, Pripravila je disertacijo z naslovom Rudnik živega srebra v Id riji dc konca 16. stoletja. Lotila se je temeljite obdelave najstarejšega dela spisov kranjskih deželnih stanov iz časa vladanja cesaija Maksimirana 1. (1499—1519) in jih pripravila za objavo. Bila je neumorna raziskovalka in je sočelovaia tudi pri Jugoslovanski enciklopediji in Zgodovinskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bila je aktivna članica Arhivskega društva Slovenije in ob ustanovitvi leta 1954 njegova prva tajnica Pripravljala je prispevke iz zgodovine in arhivistike za Članske sestanke in zborovanja, tako o inventarizaciji, o virih zl zgodovino idrijskega rudnika, o mikrotilmanju v arlii-vili, o virih za slovensko zgodovino v tujih arhivih in dru. ge. Rada je posredovala svoje bog?to znanje mbjšim kolegom, študentom, dijakom raziskovalcem. Dosti je delala v arhivski čitalnici, s svojim poznavanjem gradiva je znala svetovati uporabnikom. Za študente zgodovine na Pedagoški akademiji in Filozofski fakulteti je pripravljala posebna vodstva in jim predstavila delo ariiiva in oo-trembnejie arhivsko gradivo. Za njeno bvrstno poznavanje stare gotice pa smo gotovo najbolj vedeli obiskovalci čitalnice. Nesebično nas je uvajala v branje starin dokumentov in mirno vzpodbujala, če branje ni in ni steklo. Hvaležni "mo ji za to Po upokojitvi leia 1976 je še sodeovala pri pripravi rokopisa Dciielnozhorskih spisov kranjskih stanov za tis k in nam pripravila predavanje o svejin izkušnjah pri transliteraciji strrili nemških tekstov. Še je prihajala v arhiv, a dosti manj, kot smo želeli. Vse bolj seje umikala v okrilje rodne domačije. S čestitkami za jubilej i izrekamo tudi zalivdo za njen prispevek k temeljem, na katerih dani;s pospešeno gradimo našo arhivsko Službo in slovenski republiški ariiiv. Marija Oblak—Čarni Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka (i 2 ARHIVI XII 1989 Ema l/mek — šestdesetletnica Ema Umekjc bila rojena lfl. aprila 1929 v Ljubljani, kamor so se njeni starši prcsciili s pomorskega Krasa ki je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji, Njen oče je iskal zaposlitev preko meje m jo dobil v Ljubljani pri železnici. Po končani gimnaziji leta 194*1 (obiskovala je L žensko reaino gimnazijo v Ljubljani), sc je vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Tu je diplomirala leta 1952 iz oboe in narodne zgodovine kot glavnega predmeta ter iz geografije. V času Študija ie dobila študentsko Prešernovo nagiado za nalogo o Kranjski kmetijski družbi v letih 1767 do 1787. Po diplomr je eno šolsko leto poučevaia zgodovino na gimnaziji v Kamniku, nakar se je s I. sep^mbrom 1953 zaposlila v tedanjem Državnem arhivu LRS. ki seje /ačel počasi kadrovsko krepiti. V arhivski stroki se je Uniekova izpopolnje vala na zvezrem arhivskem tečaju v Beogradu, zadnjem te vrste pri nas. Kasneje pa se ob Študijskih obiskih arhivov v Nemški demokratični republiki in Zvezni republiki Nemčiji. Leta 1955 je položila arhivski strokovni izp't. dobila leta 19o9 naziv arhivski svetovalec, oz 1975 arhivski svetnik Za zasluge pri delu je prejeia državno odlikovanje Red dela z ziatim venecni (11)87). V arhivu je delala Uniekova na različnih delovnih mestih, od leta 1975 na vodstvenih, dokler ni bila septembra 1984 imenovana za direktorico in je na tem mestu ostala do svoje upokojitve. Tako je bila prisiljena, ukvarjati sc z organizacijskimi problemi, vedno niti ne le s problemi lastnega arhiva. Rezriltat teh izkiišcnj je bil tudi referat na zveznem arhivskem posvetovanju skupaj z Marijo Oblak -Carni o osnovah organizacije strokovnega dela v arhivih v Jugoslaviji (197ii). Sodclo vala je tudi pri skupnem jngcslovanskem projektu Profil sodobnega arhiva SFRJ (1984) za področje znanstvenoraziskovalnega dela v ariiiviu. Opazna je bila tudi njena uuclcžba na sejali sveta za koordinacijo dela arhivov v Jugoslaviji katerega član je bila Štiri leta no položaju. Moraia se je seveda ukvarjati tudi s prostorskimi vprašanji, kar je že pravilo za direktoije arhivov Skupaj z Marijo Obla! Carni sta leta 1970 na posvetovanju v Ma riboru poročali o načrtovanju En g/adnji stavbe Arhiva SR Slovenije. Republiški arhiv je v času direktorovanja Umekove vidno napredoval kar je tudi njena osebna zasluga, saj ji v skrbi za lastno ustanovo ni bilo nikoli škoda tudi prostega časa. Poglavitno strokovno delo Unickovc je bilo dolge časa obdelava arhivskega gradiva iz časa do prve svetovne "ojne ter izdelava pripomočkov za raziskave Rezultat teg« dela so številni inventarji graSiinskih (med temi zlnsti obsežnega in pomembnega fenda graščine Dol), samostanskih in privatnih arl.ivov Inventarji samostanskih arhivov Kostanjevica, PlcJeije in Stična so tudi objavljeni. Sodelovala je pri priprava! vseli vodnikov, ki vključujcio gradivo Arhiva SR Slovenije (Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, 1960; Vodnik po arhivih Slovenije, 1965; Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ, zvezek za Slovenijo, 1984). Napisala je tudi dva krajša prikaza Arhiva SR Slo venije (v zbirki vodnikov Kjlturni in naravni spomeniki Slovenije, '982 ter v Enciklopediji Slovenije, i. zvezek, I9S"7). Pri vodnikih po matičnih knjiga!) v Sloveniji (i972, 1973) in vodnikih po župnijskih arhivih v Sloveniji (1975) je opravljala tudi uredniška dela. Ob achi na gradivu Si je Uniekova pridobila izredno obsežno zna- nje o gradivu. Koristno ga je uporabila ludi za razne prikaze gradiva Med objavami omenjamo prispevka Arhivsko gradivo za območje Istre, liekc, Hrvatskega Primerja in otokov v Arhivu SF Slovenije ter grauivo za zgodovino Furlanijc—Julijske krajine v Arhivu SR Slovenije. S posebno ljubeznijo seje lotevala arhivskih razstav Takratni Državni arhiv LRS je pričel prirejati razstave leta 1955. Med večjim številom razstav, katerih soavtor je bila (in objavljenih katalogov), bi izdvojili le nekatere večje: Slovenščina v dokumentih skozi stoletja (1971), ki jc bila v dopolnjeni obliki ponovno postavljena pod naslovom Iz roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku (1982), Nacionalni in socialni programi pri Sloveneih (1975) Ivan Cankar in delavsko gibanje (197o) ter Imeli so dve domovini (1°S8). Pri razstavah je znala združiti bogato vsebino ter privlačnost dokumentov. Med Številnimi delovnimi področji jc Umckovi puseb uo pri srcu evidentiranje arhivskega grauiva v tujini, pomembnega za zgodovino Slovenije in Slovenecv. Tudi tu so se prepletale organizacijske In strokovne naloge. Delo jc bilo toliko bolj vabljivo, kc je bilo potrebno šele postaviti temelje za pričetek sistematičnega evidentiranja katerega eilj je ustvariti pregled ter mikrofilmati izbrano gradivo. V ta namen jc nioiala najprej pripraviti program in metodologijo evidentiranja., o čemer je poročala na arhivskem zborovanju leta 1974 Natoje bilo potrebno del o organizirati - začelo sc je najprej v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju, v Madžarskem državnem arhivu v Budimpešti (tu je do tedai vodila evidentiranje Slovenska akademija znar.osti in umetnosti) ter v Centralnem državnem arhivu v Rimu — ter ga stalno koordinirati. Od leta 1976 jc Umekcva član 1. sknpinc ekspertov (za dunajske arhive) za vračanje arhivskega gradiva na podlagi sporazuma med liepubliko Avstrijo in Kralje vino S1IS iz leta 1923 in protokola iz leta 1958. Tuje vodila delo pri evidentiranju gradiva, ki je nastalo po letu 1SS8 pri večjem Številu centralnih državnih uradov na Dnnaju in ¿a koordinirala, saj so bili pri tem udeleženi poleg Arhiva SR Slovenije tudi Arhiv Hrvatske, Arhiv Vojvodine ter Arhiv Bosne m Hercegovine. Po sklenitvi Ozimskih sporazumov (1975) jc začela delati na zahtevkih za vračanje arhivskega gradiva iz Italije na p xllagi teli sporazumov, nakar je bila 19gf) imenovana tudi za eksperta. Sama je b'la udeležena pri delu na evidentiranju tudi drugih fondov v Avstrijskem državnem arlhvu na Dunaju. Posebej pa jc pripravljala v omenjenem arhivu sc program za iiiikrofilmanje arhivskega gradiva, ki sc nanaša na slovensko zgodovino fl, in 19. stoletja. Rezultati dobrega poznavanja dnnajskih arhivov sta objavljena prikaza gradiva za zgodovine Slovencev v aploSnem upravnem arhivu »er v fondu Finančnega ministrstva. S tem seveda niso izčrpana vsa področja strokovnega dela jubilaiitke, saj je biia vedno pripravljena sodelovati pr1 reševanju tekočih strokovnih problemov, ki jih v arhivski stroki nikoli ne zmanjka, pa tudi pomagati z nasveti, ne glede na to, iz katerega arhiva so prišla vprašanja Najbližja pa so ji vprašanja v zvezi s strokovno obdelavo iu izdelavo pripomočkov la raziskave, torej vprašanja, s katerimi se jc najbolj pogosto srečevala v prvih dveh desetletjih dela v arhivu Umekova jc bila aktivna tudi v Arhivskem društvu Slovenije, ne le v izvrSncm odboru, katerega član je bila od leta 1972 dalje (v letih 1981 de 19EE je bila tudi poa predsednica drjStva), marveč tudi v raznih društvenih ARHIVI XII 1989 115 Komisijah, Z referati je sodelovala na več liborcvanjih društva, pa tudi na srečanjih z arhivaiji iz liavarske ter Furlamje Julijske kraiine. Vključeval? seje tudi v delo Zveze arhivskih dclavecv Jugoslavije kot Član koi. is i j za informacijski sistem arhivov in za mednarodne zveze ter sveta za znanstveno—raziskovalno delo. Posebej pa moramo pcudariti prizadevanja Umckove pri Arli vili, glasilu Arhivskega društva Slovenije, ki so zaceli izhajati leta l^S m so sčasoma postali tudi glasilo arhivov v Slo-venij,. Kot prva glavna urcdniea časop.sa (skupaj z uredniškim odborom je skrbeh za prvih osem letnikov) je morala v tem času prebresti vse težave, ki spremljajo po-rud novega strokovnega časopisa. Nemalo dela je imela tudi z izdajanjem Virov, senje, ki jo je načelo objavljati Arhivsko druiivc Slovenije leta 1980 Zalivalo za trud ni prizadevanje je aa-Stvo ob svoji tridesetletnici (leta 1984) izkazalo Umekovi t udi s podelitvijo priznanja. V zvezi s pedagoško dejavnostjo Umekovc maramo najprej poudariti njeno angažiranje ?.a uvedbe študija arhivistike na oddelku za zgodovino Filozofske fakulte te v Ljubljani. O potreoi takega Študija je pisala na več mestih, Srma je pričela v šolskem letu 19*78/79 predavati arliivistiko na pwi stopnji, od Šolskega leta 198"?/88 pa ima pro^eminar v drugem letniku Rezuitat dela s Študenti se odraža tudi v tem, da se je močno povečalo število Študentov ki pripravljajo seminarske oziroma diplomske naloge na podlag; gradiv? v arhivu. Od leta 1983 je izpraševalee pri arhivskih strokovnih izpitih. Tudi pri raziskovalni dejavnosti arhivov ne moremo iti mimo njenega organizacijskega dela. Kot dolgoletni vodja usmeijenega raz'skcvalnega programa Arhivistika v okviru Znanstvenega inštituta Filczofskc fakultete v Ljubljani (1980-1987) je moiala vložiti mnogo truda za uveljavljanje arhivskih ved. Ob delu na številnih področjih, ki smo jih omenjali, pa je Ume kova še vedno našla čas tudi za zgodovinske razprave in članke. Štirje so glavni sklopi vprašanj, ki jo pritegujejo Najprej je to agrarna tematika, s prispe /ki o zgodovini Kranjske kmetijske družbe, nadalje lovu in ribolovu (v akviiu L kniige Cospcdarske in drnžbcne zgodovine Sleveneev), ovčereje na Krasu in v slovenski Istri, nato pa zgodovina prometa po Savi in Ljubljanici. Pi obeli sklopih je poudarek na 18, stoletju. Kc je po letu 1560 začel delovati Center za zgodovino izseljeni-štva pn Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, so Umekovi poverili vodstvo evidentiranja arhivskega gradiva ?,a zgodovino slovenskega izseljen iS'va. V tej zvci je napisrJa več prispevkov, ki so izšli v lotili 1967 do I9a0 v Slovenskem kolcdaiju. Posebej pa ji jc pri sieu obravnava posameznih vrst virov, saj ji jc to zlasti blizu gLdc na poklieno delo. Omeniti monmo prikaze matični!, knjig, deželnoknezjih urbaijev ter jožetiriskega dt zelncga merjenja Vire tudi objavlja (za zgodovino kmečkih uporov na novo odkriti starejši dokumenti, oisrni v Slovenščini). Ni potrebno, da za zakjjučck še enkrat poudarimo kako mngostrano in bogato je delo Fmc Umekove Ko ji za jubilej čestitamo, ji želimo preuvsem krepkega zdravja. To pa tudi zato, da bo zmogla uresničiti načrte, ki jih ima še veliko. Načrti pa so vedno tudi znak osebnega zadovoljstva. Jože Žontar BIBLIOGRAFIJA Eme Umek Prispevek k -godovini ovčereje na Krasu in v Slovenski Istri. Slovenski Etnogrif 1957, str. 72-76 Gradnja kenalov na Ljubljanici v prvi polovic XVIII. stoletja Kronika 5/1957 St. 3, str 82 -86 Kuga na Štajerskem v letih 1679-1683 Kronika 5/ 1958, it. 1, str 80- 84 Bibliografija slovenske zgodovine (publikaeije iz let 1951- 1058) Zgodovinski časopis 12 13/1958--1959 sti 377-422 (skupaj z dr. V. Mclikom, S Kajba, M. Smole) Splošni pregled fondov Državnega arhiva LRS, Ljubljana 1960 (sodelovanje) Razstava "Dokumenti za zgodovino industrije na Slovenskem" v Državnem arhivu Slovenije v Ljubljani^ Ar1.ii-vist 10/1960, Jt. 3-4, str. 154-156 Kmetijska družba na Kranjskem, Enciklopedija Jugoslavije 5, Zagreb 1962, str. 262 Trgovski promet po Sav< v Xvlll. stol,, Kronika 12/ 1964, št. 3, str. 194 -200 Vodnik po arhivih Slovenije., Ljubljana 1965 (sodelovanje) Usmeijenost puhlikaeij Kranjske kmetijske družbe v letih 1770- 1779 Kronika 15/196/, št. 3, str. !49-161 Arhivi vir proučevanja slovenskega izseljeni štva, Slovenski izseljenski koledar 14/1967, Ljubljana 1966, str. 195-. 198 Prispevki k zgodovini izseljevanja i? Kranjske v Ameriko v letih 1910-1913, Slovenski izseljenski koledar 14/1967, Ljubljanal966, str 199-207 Izseljcniška ageneija Joicfa Pavlina v Ljubljani 18871893- Slovenski izseljenski koledar 15/1968, Ljubhana 1967, str. 234— 238 Izseljevanje v liraz.ilijo v zadnil: letih 19. stol., Sbven skl izseljenski ko'edar 16/19&9, Ljubljana 1°68, str. 218--270 Lov in lovstvo. Ribištvo in ribolov, Gospodarska in družbena zgodovina Slovenec v, I. SA7.U, L!ubljana 1970, str. 4^9---519 Viri za zgodovino slovenskih izseljencev v ZDA, Slovenski izsclienski koledar 18/1971, Liubljana 1970, str. 190- -1 c,'4 SiOvcnSčina v dokumentih akezi stoletja. Ljubljana 1971, katalog k razstavi (soavtcrstvo in urc-Jniitvc) Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, I, Ljubljana 1972, Str. \V1I LXXIII II, Ljub'jana 1972; HI, Ljubljana 1973 str. VII-XL1V (uvou in uredništvo) Johann Bceknnnn und dic Gcselisehaft des Aeker-baues und der mitzlieher Kunste in Krain, Litterae Slo-venicacVI.Miiiiehen 1972, str. 11-23 Katalog dokumentov za kmečke upore, Situla 13/ ^"^.str. 123--202 (soavlorctvo) Izseljcnei iz območja nekdanjega okraja Ljubljana (po popisu leta 1937), Slovenski koledar 1974, Ljubljana Ii-73. str. 280-233 Dve slovenski pesmi iz drugega desetletja i 8. stoletja, Jezik in slovstvo 19/1973-"'4, St. 6--7, str 218--220 (skupaj z J Kosom) Individualna prisega pred nepristranskim sodnikom iz leta 1691, Jezik in slovstvo 19; 1973, št 6--7,str. 262263 116 \RHIVI XU 1989 Samostani Kostanjevica, l'leteijc in Stična. Arliiv SR Slovenije, Invente rji. Serija samostar.ski arliivi, zv. 1, Ljubljana 1974 Vodnik po matičnili knjigah za območje SR Slovenije. Metodologija izdaje specialnegr vodnika, Arliivist 24/ 1974, St. 1, str. 33-35 Vil zborovanje slovenskih arhivarjev, Arliivisi 24/ 1974, it. 2, str.; 16--218 Vodnik pc župnijskih arhivih na območju SR Slove nijc, L, Lh Ljubljana 1975 (soavtorstvo in uredništvo) Nacionalni in socialni p, igrani pri Si jveneih. Arhiv SR Slovenije Kaalog2, Ljubljana 1975, str. 24 45 Oris nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obal nem območju. Sprehod skezi čas, Kataiog k razstavi Pokrajinskega arhiva Koper K"per 1975, str, 5--21 Ivan Cankar in delavsko gibanje Arhiv Sli Slovenije, Katalog, zv. 3, Ljubljana 1976 (soavtorstvo, uredništvo) Dokumenti z razstave Arhiva SR Slovenije, Delavska enotnost 15. 5. 1976, St. 19, str, 9; 22. 5. 1976, st. 20, str 20 Osnovi organizacije stručnog rada u arhivima SFRJ, Priština 1976. Osm1 kcngres arhivskih raünika Jugoslavi je (Skupaj 1 M Oblak--Čarni) Osnovi organizacije stručnog rada u arhivima SFR Jugoslavije, Arliivist 27/ 1977, St. l--2,str. 153--179 ^Skupaj z M. Oblak -Čarni) . Raziskcvanje, evidentiranje in snemanje arhivskega gradiva v tujih arhivih, Arhivi 1/1978, St. 1, str. 14-16 Zaključki referatov slovenjegraSkega arhivskega pos vetovanja o raziskovanju in evidentiranju virov za sloven sko .godovino,Arhivi 1/1978,St. l,str 41 42 Študij arhivistike na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Arlrivi 1/1978, St. 1, str. 48-49 Obisk v Univerzitetnem arhivu v Jeni. Arhivi 1/1978, St. 1, str 57-58 Lexikon Archivwesen der DDR, Berlin 1977, Arhivi 1/1978, St. " 52 (ocena) Izseljcnci iz ohmocja nekdanjili okrajev Kranj in Kumnik (pc popisu iz leta 1937), Slovenski koledar 1979, Ljubljana 19/8, str. 201- 203 Poročilo Komisije za So'anje kadrov za zgodovinske arhive in registrature Arliivi 2/1979, St. 1-2, str 7576 Pripombe na teze dr Žontarja, Okrogla miza o problemih varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv, Sodobni arhivi 78, Maribor 19?y, str. 23--24 Brazilija v "rožnatih barvali", Slovensk1 keledar 1980, Ljubljana 1979, str. 213-214 Gradivo za zgodovine Slovencev v SploSnem upravne n arhivi' na Dunaju, Arhivi 3/1980,St l*-2,str. 13-17 Arhivsko gndi/o za območje Istre, Reke, Hrvatskega Primoija in otokov v Arlrivu SR Slovenije, Vjesnik his-torijskih arhivov u Rijeci i Pazinu, 23/1980, str. 237-24C Arhivi in etnologija. Poglavja iz metodike etnološke ga raziskovanja, Knjižnica Glasnika SED, 4, Ljubljana ]?8P, str. 114-122 Načrtovanje ln gradnja arhivske stavbe, Sodobni arliivi 79. Maribor 1980 (Skupaj z M Oblak-Čami) Rod Marije Jave.Sek, makcrc Josipa Broza - Tita, Arhivi .3/1980, St. I--2, str. 5-7 (Skipaj z J Kosom) Evidenca po prevzemu gradiva v arhiv. Arhivi 3/ 1°8P, St. 1--2, str. 26 (Skupaj z M. Drnovikorr.) Gradivo v fondu C. kr finančnega ministrstva na Dir naju, Arliivi 4/1981, St. 1-2, str. 119 120 UreJniSki odbor glasila Arhivi, Arhivi 4/19B1, St 1 2, str. 154 Uredn.Ski odbor Viri, Arhivi 4/1081, St. 12, str. 154 Komisija za strokovno usposabljanje delaveev v arhivih, Arhivi 4/l?81, št. 1 2,3tr. 154 Arhiv SR Slovenije in Gruberjev? palača, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zbirka vodnikov. 119, Lju bljana 1982 (Skupaj 2 J. Kosom in M Komdjeml, lasten prispevek str. 3-12 Reformirani urbarji deželnokncžjih gespostev na Kranjskem, ZC 30/1982, St 4 str. .311 320 Iz roda v roo. Pričevanja o slovenskem jeziku. Arhiv SR Slovenije, Katalog. 5, Ljubljana 1°82 fsoavtorstvo) Uredniška odbora glasila Arhivi in edicije Viri, Arhivi 5/1982, St. 1-2, str. 76 Komisija za šolanje in strokovne izobraževanje arhiv skih delavcev, Arliivi 5/1982, St. 1—2, str. 76 Komisija za mednarodne zveze. Arhivi 5/1982, St. 1-2, str. 78 Strokovni seminar v Novi Gorici, Arhivi 5/1982, St. 1-2, str 95--96 Guida generale degli Archivi di Stato italiani, Arhivi 5/1982, it. 1-2, str, 111-113 Usmerjeni raziskovalni program Arhivistika. V: Znanstveno raziskovalno delo v okviru usmetjeuih raziskovalnih programov na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 1982, str. 138-142 Dei.elnoknežji reformirani urbarji na Kranjskem - vir za zgodovino gozdarstva. Aeta historico-economica lugoilavlae 10/1983, str. 59 -62 Usmerjeni raziskovalni progrm Arhivistika. V Znanstveno raziskovalno delo v okviru usmerjenih programov na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 1983, str. 165-PO Pridobitve Arhiva SR Slovenije 1981-1982. Arhiv SR Slovenije. Katalogi, Hubijana I9T3 (uredništvo) Uredniški odbor glasila Arhivi Arhiv?. 6/1083, St. 1-2, str. 147 Šolanje kadrov za področje arlrivistične dejavnosti v SR Sloveniji, Arhivi«! 33/1983. St 1-2, str. 200-201 Arhivska dejavnost v Sloveniji- V Ocena kulturne dejavnosti na področju Slovenije v letu 1983r Kulturna skupnost Slovenije, Ljubliana P/84, str. 215--222 (Študije in gradiva 22) Naučnoistrazivački rad u arhivima Profil savre-meneg arhiva u SFR Jugoslaviji Projekt Bčagrad str. 32- 84 Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SR Sloveniji. Arhivski fondi in zbirke v arliiviii in arhivskih oodelkih v SFPJ. SR Slovenija, Beograd 1984 (Arhiv SR Slovenije), str. 27- 74 (soavtorstvo) Arhivska dejavnost v Sloveniji. V: Ocena kulturne dejavnosti* na Dodročju Slovenije v letu 1984. Kulturna Skupnost Slovenije* Ljubljana 1985, str 208 -21? (Študije m gradiva 28) Urbarji - vir za zgodovino gozdarstva. V: Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu: gozdarski itudijski dnevi 1985 Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 198.5, str. 145- IfO Viri za zgodovine gozda In gozdarstva. Razstava Arhiva SR Slovenije ob gozdarskih Studijskih dnevil. 1985, VTOZD za gozdarstvo Biotehniške fakultete, Ljubljana ARHIVI Xlt i989 _ _ ■_ 117 198,c (soavtorstvo, uredništvo) Postojna, podoba od trgu do mesta. V Ljudje in kiaji Db Pivk. 2. Postojna 1985, str. 90-120("Skupaj z J. Kosom) Ljubljana z okolico v luči jožefinskih deželnih merjenj Arhivi 8/1985, Št. 1-2, sir. 91-94 Karta Evrope miru, Arhivi 8/1985. Ši. ) 2 str 94 95 (Skupaj z R Savnikoni) Zgodovina, organizacija in aihivski fondi v Sloveniji, Arhivi 8/1985,št". l--2,str. 83 -86 Poročilo o kulturni izmenjavi z Italijo v fisu od 1. -7 oktobra 1985, Arhivi 8/1985, št 1- 2, str. 128-129 (Skupaj z M Jami) Plovba po .Savi v 18 stoletju, ZC 40/l°86,št. 3, str. 233--26H Lokev v sedemdesetih letih 16 stoletja. V: Lokev skozi čas. Ljubljana 1987, str. 62-66 Lokev v opisu in na karti iz druge polovice 18 stoletja, V: Lokev skozi čas, Ljubljana 1987, str. 67-6R Arhiv SR Slovenije, Enciklopedija Slovenije 1, Lju Hijen! 1987,str. 119 Barbo Waxenstein Enciklopedija Slovenije 1, Ljubljana 1987,str. 185-18i> Breckerfeld Franc Anton, Enciklopedija Slovenije 1, Ljubljana 1987 str. 363 Notranjeavstrijska centralna obbstva in uprava notni-njcavstrijskih dež;! do srede 18. stoletja. V: Priročniki in karte o organizacijski strukturi do 1918. Veruffentli-chungen des StciemiarkisJien L-mdesarchives, Bd. 15, Graz-Klager.furt-Ljubljana-Gorizia-Tricste 1988, str 64-75 (sodelovanje) Erberg Janez Danijel, Enciklopedija Slovenije 3, 1089, str 55-56 Erbcrgi, plemiška družina, Enciklcpedija Slovenije 3, 19P9l str. M--55 Gruber Gabrijel, Enciklopedija Slovenije 3, 1989, str 400 Golia Modcst Ludvik, Enciklopedija Slovenije 3, 1989, str, 259 Družba za kmetijstvo in koristne umetnosti v Ljubljani 1767-P87, Slovenci v letu P89 Ljubijan? 1989, str. 89- 93 Majda Smole — sedemdesetletnica. ZČ 43.2. zv., Ljubljani 1989, str. 271-272 Antoša Leskovec — scstdesetleniiK ANTOŠA LESKOVEC je bil rojen junija 1928 v Radovljici, kot sin finančne^ tajnika, slovenskega dramatika Antona Leskovea in matere, ki izvira iz Orožnovc rodbine v Laškem, diuhnc kije ualazgodovinaija Ignaca in geografa Franca Orožna. Po zgodnji očetovi smrti (1930), se je mati preselila k svoji materi v Maribor. Od leta 1930 je Antoša Leskovec Mariborčan. V Mari boni se je šolal, tudi med okupacijo, in koncai po osvoboditvi tudi gimnazijo (1. 1947); nato seje vpisaj na študijsko SKupino zgodovina - geografija na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po prvem semestru je namesto geo- grafije vpisal kot B predmet filozofijo. Študij je zaklju čil jeseni 1952. Kot službeno kariero s: je v začetku zastavil kot prosvetni deiavee in to v svojstvu srtdnjesolskega pn • fesr-rja in sicer na taki 3oli kot so bile nekdanje gimnazije. Bil je za stroko vnet, kot samouk se ie posvetil učenju svetovnih jezikov, saj zaradi časa, v katerem je teklo njegovo šolanje, razen v nemščini, ni imel sklenjenega pouka v gimraziji za noben drug jezik S študijem domače in tuje literature sije pridobil znanja za kvalitetno poučevanje obeh predmetov, na raziskovalno dcio takrat še nI resni mislil Najpiej je bil nastavljen na nižjo gimnazijo v Mariboru. Že proti koncu prvega leta poučevanja se mu je ponudila možnost delovnega mesta v mariborskem arhivu, ki je bil v začetku leta 1952 ponovno osamosvojen. Antoša Lcskovcc je to ponujeno delovno mesto sprejel in takoj odšel na drugi višji arhivski tečaj v Beograd, ki je bil namenjen pnpravnikom arhivistom iz "se Jugoslavije (z izjemo Hrvatske). Tečaj se je zaradi organizacijskih spre mcinb zaključil ze po prvem semestru. Antoša Leskove; je nato opravil arhivsko prakse v obeh ljubljanskih arhivih in v Državnem arhivu Hrvatske v Zagrebu Nato je odslužil Še vojaški rok, tako daje v mariborskem arhivu začel z delom Šele 1^55 leta in *o le delno, ker je nekaj ur tedensko Še poučeval na šoli, na katen je nastopil službo po končanem študiju. Z leiom 1957 je bil redno nastavljen v tedanjem državnem arhivu LliS, podružnica Maribor. Od leta 1960 — 1969 je ob svojem rednem službovanj j poučeval občo zgodovino do oktobrske revolucije na takrat nastali Pedapo*ki akademiji v Mariboru Jeseni se je redno zaposlil m. Pedagoški aka demiji v Mariboru,vcndai se jejeseni 1973 vrnil v arhiv V mariborskem arhivu je bil po letu 1967 skoraj ves čns namestnik oziroma pomočnik ravnatelja, večkrat tudi všilcc dolžnosti, od 1973 pa do danes tudi v funkciji namestnika ravnatelja. Njegovo strokovno delo je bilo v začetku usmerjeno na ¿radivo nastalo prea I 1850 in fond Občina Maribor. Po vrnitvi s Pedagoške akademije v arhiv je prevzel v strokovno obdelavo fonde uprave po I. 1850 in gospodarstva vse oo jeseni 1976 koje bil formiran poseben oddelek gospodarstva Danes oskrbuje fonde uprave celotnega teritorija mariborskega arln-va, nastalih poletu 1850. Med urejovalnimi aeli naj omenimo samo njegove popise, stare zemljiške knjige (nad 2000 enot), popise fonda gospostva Konjice - Oplotnica, inventarje fondov Mestna občina Maribor, Veliki župan .riesta Maribor t. j. okupatcijcva občina Maribor in Pooblaščenec šefa civilne uprave za vprašanje dela. Njegove objave so veliki meri v zvezi z arhivsko stro-kG, predvsem tudi opisi razvoja mariborskega arhiva (Mariborski arhiv in nekateri njegovi problemi, Arhlvist X 1960, Mariborski arhiv in ustvarialci gradiva. Sodobni arhivi 1983, o razvoju arhiva od osvoboditve dalje v publikaciji 50 iet Pokrajinskega arhiva v Mariboru, W83, Franjo B-š in mariborski arhiv ČZN 5 - 40,1969 itd.), Kot strokovni delavec mariborskega arhiva, katerega območje pristojnosti je bu< do prevrata 1. 1918/19tudi del dveh avstrijskih dežel (Štajerska. Koroška) in dveh ogrskih županij (Železna, Zala), je aktivno sodeloval pri ?ačctncm delu za izvajanje arhivske konvencije z Avstrijo. Pripravil je elaborat o arhivskem gradivu, nastalem na območju SR Slovenije v Štajerskem deželnem arhivu v (i 2 ARHIVI XII 1989 1428 Gradcu (1959), od 1974 dalje pa je evidentiral gradivo za zgodovino Slovencev v madžarskih arliivili, predvsem v ž jpanrskili arliivili v Szombatliclyu in Zalaegcrszegu, a tud gradivo za naio zgodovino v Štajerskem deželnem arlnvu v Gradcu. Iz fondov, kijili hrani mariborski aririv, je kot poznavalec gradiva sodeloval na razstavah, ki jih jc pripravil v Mariboru ali izven njega. V zvezi z njegovim delom v madžarskih arliivili je omeniti tekste Gradivo za zgodovino Slovencev v upravnih fondih, kijih hranita županijska arhiva v Szombathe. lyu in Zalaegcrszcgu in Obisk pri ir.adža.ski arhivski dn rekeiji, ki sta objavljena v Arliivili 1. 1978. Po letu 1985 je Autoša l.cskoMei dobil novo, nelahko delovno področje v izvršnem odboru Arhivskega centra zc strokovno -tehnična vprašanja, kije nasLal pri Pokrajinskem arhivu v Mariboru in je kot strokovni delavec z znanjem jezikov opravil pomembno prevajalsko nalogo v stikm Arhivskega centra z arhivskimi službami in organizacijami v inozemstvu. Kot -".godovinar se Antoša Lesk ovce ukvarja predvsem z zgodovino Maribora od polovice 18 stol. daijc, prvi tak spis Pohorski Kozd mariborske meščanske srenje je izšel v ČZN 3 - 38, leta 1967, kot večjo monografijo pripravlja zgodovino starejše mariborske industrije do leta 1918, doslej najobsežnejša prispevka iz tega področja na sta še neobjavliena sestavka o mariborski upravi in gospodarst-vn 17^2 - 1941 za Zbornik zgjdovine Maribora. S pris, pevko ma je sodeloval tudi v dveh krajevnih zbornikih: v brestaniškem (1982) je priobčil povzetek topografije raj-hcnburikega okraja iz leta 1810 v Ruski kronik. (1984) je iz'cl njegov daljši članek lz /.godovine neagramih ¿os. podaLSkih panog v Rušah. Iz zgodovine institucij mlajše dobe jc napisal sestavek Razvoj družbenih služb po osvo bouitvi. Delal je tudi v Zgodovinskem društvu v Mariboru, bil član odbora Zgodovinskega društva za Slovenijo in Arlnskegs društva Slovenije ter v začetku tudi član orgamzac.jskega komiteja Mednarodnega kulturnozgo dovinskega simpozija Modinci. Danes je Antcša Leskovee mentor vsem arhivistom v Pokrajinskem arhivu v Maribo-u, pa tudi svrtovalcc obiskovalcem arhiva iz mesta Maribora in njegove okolice, saj se ga drži častni vzdevek arhivar in zgodovinar mesta Maribor za čas od 1850 naprej. On je varuh pra. vili strokovnih odločitev v mariborskem arlnvu, dober in nežen kolega ter danes najstarejši arhivski strokovni dciavec v slovenskih arhivih. Peter Pavel Klasinc b bi ografi ia arh vskE:h delavcev Bibliografija arhivskilt dcltivccv 1987 -1 988 Mrrjeta ADAMIČ Arhivsko gradivo občine Ormož 1941 - 1945, Ormož skozi stoletja 111, Ormož 1988,str. 25" 261 Srečanje maršala Tita s predstavniki slovenskih kulturnih delavcev v Ljubljani v inaiu 1945, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Letnik 36, Ljubljana 1988 št. 1 2, str 10C 104 Fašisti brez krinke Dokumenti 1941 1942, zbral, uredil i.i pojasnil dr. Tone Ferenc, Maribor — ObzO-_,a 1987, Arhiv. Xi, Ljubljana 1988,št. 1--2,str 108 -109 Bogdan Lekič, Arhivski izvori za isloriju soeiialističke Jugoslavije 1943 - 1953, Arhiv Jugoslavije, lieograu 1987 Prispevki za novejše zgodovino, XXV ¡11, Ljubljana 1988, št. 1-2, str. 260-262 Milan BIZJAK Poizkusna avtomatska obdelava podatkov (AOP) arhivskega društva, Arhivi X, Ljubljana 1987, št. 1-2 str 87- 89 Zarkt BIZJAK Gradivo notarskih fondov, Arhivi X, Ljubljana 1987, št. 1--2, str. 44 -46 Notariat od srede 19 stoletja do konca druge svetovne vojne s posebnim poudarkom na zakonodaji. Zbornik ob 90- letnici arhiva, Gradivo in razpiave 8, Ljubljana 1988,str. 113-119 Vanda BEZEK Analitični inventai fonda občine Izola: obdobje od 1930- 1940 - IV del, 2. zvezek. - Koper: Pokrajmski arhiv Koper — 263 str. Stari statuti Kopra, Izole in Pirana - Antichi statuti di Capodistria, Isola e Pirano (soavtorji. Janez Šumrada, Albert Pueer, Maijan Rožane). Koper: Pokrajinski arhiv, 1989, ilustr. - (Katalogi, 8) Marjeta ČAMPA Interna arhivska glasila 1985 - 1986, Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana 1987, leto 27, št. 1-2, str. 263 -265 (oecna) Slovensko pesniS'vo upora 1941-1945, Ljubljana, Mladinska knjiga, Partizanska knjiga 1987. I. knjiga: Partizanske Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana 1988, leto 28, št. 1-2, str. 236 -237 (poročilo) Nekaj vsakdanjih dtobnih tiskov iz NOB v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Arhivi XI, Liublja-na 1988, št. I -2, str 89- 91 Vinko DEMŠAR Ob odkritju spomenika na Prtovču, Loški razgledi 1980, 27, str. 374.-376 Partizanski tisk na Školjelcškem (Ob razstavi), LoSki raz gledi 1981, 28, sjr 140- 14? (soavtcr) Kulturna društva na Škofjeloškem dc prve svetovne vojne, Lak', ra".gledi lpf?l, 28, str 340- 341 Večja pozornost partizanskim tiskarnam!, Loški razgledi 1981. 28,sti, 342 343 Franee Štukl, Knjiga hiš v Školji Loki 1, Arhivi V, Ljubljana, 1982,št. I 2.str 1I3--I14 Vlado Vaienčič, Ljubljanska trgovina od začetka 18 stol. uo srede 19. Sioletja. Arhivi V, Ljubljana 1^8?, Št, 1--2, str 115 Maida Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Revija 20u0, 1983 str. 110-112 Archivwesen der Deutschen Demokratisehen Repubhk. Theorie tmd Praxis, Berlin, 1984. Arhivi Vili, 1985. str 152 llišri arhiv Šošlaijevnih v Davči (1670--188'7), Škart 1980, str. 27-30 ] 20 ARHIVI XI] 1989 Zmago Žmitek. Klic daljnih svetov, Ljubljana 1986, Škar, 1986,str.37--38 Vilko Novak, Raziskovalci slovenskega življenja, Ljublja na 1986.str. 113-115 Krcgaijeva domačija v Opalah, Loški razgledi 19ft6, 33, str. 75 -84 O tehnični dokumentaciji v nekateii avstrijski arhivistič-ni literaturi. Arhivi IX, Ljubljana 1985, St. 1-2, str. 69 Diskusij? na posvetovanju Tehnična dokumentacijo kot del kulturne dediščine. Arhivi IX, Ljubljana 1985, št 1--2, str. 85 Poročilo o enotedenskem obisku v arhivu Sli Hrvatske, Arhivi X, Ljubljana 1986, št. 1-2, str. 110-111 TrijC slovenski teksti v hišnem arhivu Krogarja iz Opel nad Žirmi, Kronika, Ljubljana 1987, leto 35, št. 3, str 188- -190 160 let mapr.ega arhiva, Ob rrzstavi v Arhivu SR Slovenije in Geodetske uprave v Arhivu SR Slovenije, Kroni ka, Ljubljana 1987, leto 35, št. 3, str. 207--208 Mlin in žaga Kolezija v Ljubljani konec 16 stoletja. Zbornik SO let Zgodovinskega arhiv!1 Ljubljana 1988, str 37 -49 Bakrene plošče za Floijančičev zemljevid Kramske 1744J Kri.,lika, Ljubljana 1988, leto 36, ~X. 1-2 str. 76 -77 Stalna razstava v Slovenskem šolskem muzeju, Kronika, Ljubljana 1988,leto36,St. l--2,str. 120-121 Zgodovina v krajevnih zbornikih, IV. posvet 20. novem bra 1987 v Skofji Loki Kronika Ljubljana 198P leto 36, št. 1-2, str. 123-125 Tri stoletja starejšega ljubljanskega arhivu. Rokopisne knjige - vir za zgtdovino Ljubljane od začetka ¡6 stol. do leta 18^0 Kro.iika <988, leto 36, št 3, str. 263-265 Priročniki In karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranjski, Primogu in Štajerski do leta 1918. Zgodovinske' -bibliografski vodnik (t roje žično), Graz-Klugenfurt - Ljubljana--Gorizia-Tiieste 1988, soavtorst-vo str. 208—328,202—204 France Marun DOLINAR Benediktinci, Enciklopedija Sfovenije, I. knjiga, Ljubljana 1987,226 Brc.ovščine, n. d. 358. 3rixen, n. d. 376. Cisterijani, n. d. Ocena, Majda Smole, Vicedomski urad za Kranjsko, 13. stol - 1747,1. del: Cerkvene zadeve, lit. A--F, Invenlar, Ljubljana 1985 v: ZC (1987) 193-19*. II koreninam naše cerkvene ureditve. Razmišljanje ob členku Rajka Bratoža, Razvoj Organizacije zgodnjekr Ščanske cerkve na ozemlji1 Jugoslavije od 3 do 6 stoletja (ZC 19»6,363--395),v: Družina 8/1987, 6. Ocena: Jote Mlinaric, župnije na slovenskem Štajer skem v vizitacijskili zapisnikili arhidiakonata med Drave in Muro 1656- -1774 (AES 9/198T), v: Družina 18/ 1987. 14 Ocena. Bogo Grafenauer, Slovensko narodno vprašrnje in slovenski zgouovinski postaj, Ljubljana 1987, v; ZC". 41(1987)376-380. O čaščenju sv. Eme v Sloveniji, v; Zbornik krške škofije 1°8S, Kh"»cnfurt 1987,21-24. Ocena1 Jože Mlinarič, Kostanjeviška opatija 1234 -P86, Kostanjevica na Krni 1987. 697 str., v: Tretji dan, 16 (1987)16-17. 0:ena: isto delo, v: Kronika, Časopis za slovensko kra jevno zgodovino, 35 (1987) 222--224. Die katholische Kirche in Jugoslawien einst und heute, v Die Veraiwortung der katholischen Journalisten für Kircue und Europa vol. 1, Freiburg 1987 19-28. Jurij Dob ril a, v: Enciklopedija Slovenije, 2, Ljubljana |9gg,2 Dominikcnci, v: Enciklopedija Slovenije, 2, Ljubljana 1 ¿>88, 30 Die Verehrung der hl. I lemma bei der Slowenen, v- Hemma von Gurk. Katalog. Ausstellung auf Schloss Strasburg 14. 5. - 26. 10. 988, Klagemurt 1988, 1?,1 126. Paolino c gli Slo veni, v: Alf i del convegno intornazio-naie di studio su Paolino (l Aquilcia ne! XII centenario dcll'episcopu (Fonti di studi ai storia sociale e îeligicsa, 4), Udine 1 ">88 135-143 Arhiv in arhiviranje, v; Župnijska pisarna, Ljubljana 198R, 85- Pravilnik o vodenju matičnih knjig. Kratek ¿godovinski preg'ed, n. d., 17 - 18. Skrb za prenove cerkve v ljubljanski škofiji, v: Missiev simpozij v Rimu (Simpozij v Rimu, 5), Celje 1988, 123 -134. Oeena: Carlo M. d Atteins primo arcivcscevo di Gori zia 1752--1774 vol. 1, Gorizia 1988, v; Kronika 36 (198«) 140--142. Ob 300 letnici Dizmove bratovščine v Ljubljani 1688/ 89 - 1989, v; Mohoijev koledar 1989, Celje 1988,3334. Misijonska misel mea Slovenci in slovenski misijonaiji, v: Imeli so dve domovini (Razstava Arhiva Slovenije, Katalogi 8), Ljubljana 1988, 17 - 22. Jugoslawien, v: Evangelisches Kirchcnleksikon, Göttinger 1988,901 -905. Evidentiranje arhivskega gradiva za zgodovino Slovencev v arhivih izven Sloveije, v; Arhivi, 11(1988)7-11. Gradivo za zgodovino Slovencev v va tika risk.h arhivih, v: Arhivi 11 (19, ¡8) 16-21. Nadškofijski arhiv v Ljubljani od Tomaža Mrena do Maksa Miklavčica, v: Arhivi, 11 (1988)39 -43. P.edgovor k slovenski izdaji, v: Zgodovina cerkve. 1 del, Od za ietkov do Gregorja Velikega, Ljubljana 1988, 11 — 12. Gutsmann p. Oswald S. J., v Dictionnaire d'Histoire et de Geographie Ecclésiastique, fasc. 129-130, Paris 1988, 1236-1237 Ocena: Carlo M d'Attems primo arcivescovu d i Gorizia 1752--1774, vol. L, Studi introdutivi, Gorizia 1988, v; Bogoslovni vestnik,49 ( J«89) 113-116 Filip iz 2ič, v Enciklopediji Slovenije, 3, zvezek, Ljubljana 1989, 106. Frančiškani, n d. 152-153. Goriška nadškofija,n d. 2S6--287. Grubei Avguštin, n d. 400 Graika škonja, n. d 376. Glušič Konrad, n. d. 252. Pomen jezuitskega reda v verskem in kulturnem življenju na Slovenskem, v: Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (zbornik mednarodnega simpozija v Ljub.jani od 1. do 3 julija Ï987), L'ubljaua 1989,379-380. Cerkvene razmere na Slovenskem v obdobju pred francosko revolucijo, v: Slovcnci v letu 1 /89 (Katalog 'az stave Narodnega muzeja), Ljubljana 19g9,39 .43 ARHIVI X'l 1989 121 Cerkvene reforme Jožefa II., v: Koledar Mohorjeve dru ibev Celju 1990, Celje 1°89, 104-107 Ocena: Scdejev simpozij v Rimu, Celje 1988, v: Zgodovinski čase p is 43 0 989) 142- -14 5. "Revolucionar pc božji milosti" (ob 200 -letnici smrti cesarja Jožefa II.), Koledar 1990 Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Celovec 1989, 70-72 Slovenska cerkvena pokrajina, v: Acta Ecclesiastica Slo-veniae.št 11, Ljubljana 1989. Spremna beseda: Predrag Belič, Prva tri desetletja družbe Jezusove in Slovenci (1546--69), Ljubljana 1989 (Zbirka zgodovinskega časopisa, Si. 6) Ccrkvenoupravna ureditev Ilirskih provinc 1809-1813, v: Zgodovinski časopis 43 (1989)507- 511. Deic? ljubljanskega Ikofa Antona Alojzija Wolfe (1824 -59) pri oblikovanju slovenskega izebraženstva, v; Vloga Cerkve v slovenskem kulturnem razvoju 19. stoletja (simpnzij Slovenske matice 1988), Lmhljaua 1989, 77-85. Marija Vera EliJA^EC Srndovic Suzana. Eijavec Marija: Klasifikacija literature iz oblasti arhivistike po sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije, Glasnik arhiva i DruStva arhivskih radnika Bosne i Hercegovine 27/1987 str. 34--S4 Bibliografsko kazalo revije Arhivi 1978-1987, Arhivi XI L ubija na J988,St. l--2str. 135--159 MetkaGOMBAO Julij Beltran - Porilad v Istn Istrsko okrožje :one B STO 1947-1952, Zgodovinski časopis 4), 1987, St. 2, str. ^82--383 Palioijev roman - Zatemnitc, izšel pri Slovenski matici, Prinorski dnevnik, Trst. XLlll, St. 130, 3 6. 1987, str. 9 Denarni zavod Slovenije - podružnica za Slovensko pri rr.oije (1945) Zgodovina dcnarsfa in bančništva na Slovenskem, Posvetovanje ob StiriricsctlcUlici Denarnega zaveda Slovenije Zbirka Zgodovinskega časopisa St. 3, ljubljana ^S^str. 119-1,"3. Oddelek za poŠto, telegnf in telefon pn Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odbori1 za Slovensko primorje in Trst. Kronika 34, Ljubljana 1986,St. 3,str. 191-192 Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko pri morje in Trst in njegovo delo na področju socialnega varstva, Jadranski kc'edar 1988, Založništvo tržaškega tiska, Trst 1987, str. 199--202. Tabor "Doberdob 82", Tabor "Kanalska dolina 1986", Kroniki XXXV, Ljubljana ¡987, St 3, str. 217-218 Milan Pahor - Delavska enotnost - Unita operna, Kroni*::: XXXv gubljafl 1937,St. l--2,str. 123- 124 Janko Mcrsner - \ ivela Nemčija! Iz dnevnika Janka Me-ssnerja 12. 3 38 -21 1 41 Arhivi XI 1°88, St 1-2, str. 113 Kulturne društvo Rdeča zvezda Salcž 1945-1985, Kroniki XXXVI. Ljubljana 1988, St 3, str. 268 269 Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Ce-jC, Prispevki za nevejio zgodovine XXVIII, Ljubljana '988, S, 1-2,str 259- 26'0 XIII zborovanje arhivskih delavcev v Portorožu, !4 in 15. oktobra 1987, Prispevki ¿a novejSo zgodovino XXVIII, Ljuhljana 1988,St. 1-2,str. 223 225 Marija 11ERN1A MASTEN HiSe in hiSni posestniki v mestu Orn.ož, Zbornik OmioZ skozi stoletja III, 1988 str. 79-l36 (soavtor: Gernot Fournicr) Mirjana JADREŠKO Zbornik dokumentov in podatkov sanitetne službe v narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem 1941 — 1945, 1— IV, Ljubljana 1982—158?. Prispevki za novcjSc. zgodovino XXVII. Ljubljana 1987,St, 1- 2,str 276--277 MatejaJERAJ RepubiiSki svet Zveze sindikatov Slovenije s predhodniki Del 1945-1949, Ljubljana 1°88 (Publikacije Arhiva SR Slovenije Inventarji. Serija Arhivi družbcnopolitč' nih organizacij, zv. 1) NadaJURKOVlC Mitteilungen des Steiermark i sehen Landesarhivs. Folge 35/36, Graz 1986, Arhivi, Ljubljana 1987, St. 1--2, str. 112 Ekskurzija v primorske arhive, Tednik, Ptuj 16, junij 1988, st .7 Mitteilungen des Stciermärkischen Landesarenivs Folge 37 Graz ¡W1 Ainivi XI, Ljublana 1988, St. 1--2, str 120 Šolstvo (1676--1847) in Bratovščina sv. Rcšnjcga telesa (16.61 — 1787) v Ormožu. Zbornik Ormo* skozi stoletja HI, 1988, str. 165--P3 Peter Pavel Kl,AS 1MC Scptcnibt-rski dogodki 1908 (s posebnirr. poudarkom na arhivskih dokumentih iz Štajerskega arhiva v Gradcu), 5. Ptujski zbornik, Ptuj 1985, su. 281-291 Nastanek in delovanje arliivskega ccntra za strokovno tehnična vprašanja. Sodobni arhiri, Maribor 1986, str 7-10 Ureditev tehnične dokumentacije Projektivnega biroja, Sodobni Arhiv:, Maribor 198h, str. 89 c.o 96 Das Infomiatiouszcntrum für Archive In Maribor, Seri-nium, H 33, Wien 1985, str. 124-127 Valovanje arliivskcge in dokumentarnega gradiva, Sodob ni arhivi, Maribor 1^87. str. 7-18 Varnost v arhivskih službah delovnih organizacij, Sodobni arhivi, Maribor 1987, str. 59-166 Arhivska oprema, Arhivist, Beograd 1987. str. 55-70 Ormož v zgodovini, Arhivi Vili, Ljubljana (VSS.št. 1-2, str. 9-12 izobraževanje dciavccv, ki delajo z dokumentarnim gia-divom, Arhiv» X. Ljubljana 1 y87, str. 7 -8 Problenu tehnične dokumentacije v Tovarni avtomobilov Maribor in Metalni Maribor Arhivi IX, Liubijana 1986, St. 1-2, str. 7-10 Gradbeni načrti v Pokrajinskem arhivu Maribor, Arhivi !X. Ljubljana 1986, St. 1-2, str. 54 -58 Deset posvetovanj o strokovnih in tehničnih vprašanjih. Sodobni arhivi, Maribor 1988, str 7-24 122 ARI11V1 Xil 1989 Smcnicc in pogoji za delo v arhivskih službah delovnih organizacij, Sodobni arhivi, Maribor 1988, str. 47 -62 Delo z računalnikom v arhivih in arhivskih službah, So dobni arhivi, Maribor 1988 str. 1.31-140 Alenka KaCICNIK Poročila ljubljanskih policajev v prestopkih 1901 — 1914, Kror.ika M Ljubljana 198:, št. 3. str. 190 198 Tatjana llojan: Slovenski učitelj 1872 -1877 — bibliografsko kazalo, Ljubljana 1988, in Kronika 36, Ljubljana 1988, št. 1--2, str. 139-140 (Poročilo o novo-izdani publikaciji) Nada ROBA L Trst 1941 --1947; od italijanskega napada na Jugoslavijo do mirovne pogodbe (poročilo o italijansko -jugosio-venskem -godovinskem simpoziju), ki je bil 13., 14. 15 novembra v Trstu, Kronika, letnik 34, št. 3, Ijubijana 1986, str. 214--216 Vladimir KOLOŠA Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva Sli Slovenije (razstavni katalogi, Ljubljana 1987, Soavtorji: Peter Rib nikar, Drago Trpin, Ema Ume k Imeli so dve domovini. Razstave Arhiva Sli Slovenije (Katalog), Ljubljana 1988 (Soavtorji: dr. France M. Doli-nar, Mirija Grabnar, Drago Trpin) Gradivo Ariiiva SR Slovenije za zgodovino Komunistične partije v Sloveniji 1919 -1941. \rhivist XXXVIII, Beograd 1988, št. 1--2, str. 104 -110(Sovator: Pete. Ribni-kar) Janez KOPAČ Boliinj prva leta po drugi svetovni vojni. Bohinjski zbornik, Radovljica 1987,str. 198--205 Razvoj turizma na Gorenjskem in delovanje Gorenjske turistične zveze do aprila 1959, Gorenjska Kianj 1987, letnik IX, št 1-2, str. 8-16 Iskra v začetku petdeset.h let. Kionika, časopis za slovenske krajevno zgodovino, LiuMjana 1987, letmk 35, str. I83- I87 Zgodovina v krajevnih zbornikih, lil. posvetovanje 4 junija 1987 na gradu Snežnik (poročilo) Kronika, časopis za slover.sko krajevno 'godovino, Ljubljana 1987, let lik 35, št. 1--2, str. 109--11 1 Posvet o zgodovini domžalske obiine in perečih problemih krajevnega zgodovinopisja, Domžale 10 junija 1987 (poročile).. Kronika, easopi,5 za slovansko krajevno zgodovino, Ljubljana 1987, letnik35,št. l--2,str !11-112 1885 - 1985 Bombftžna predilnica in tkalnica Tržič, L0Q let (poročilo), Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljabljana 198/, letnik 35, št. 1-2, str. 120-122 Franc Puhar, Gospodaiski vzpon Kranja odvisen od neomejenega priseljevania delavcev, obdobje 1918-198t>, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodoi i-no, Ljubljana 1987, Wnik 35, Št. 1-2 str. 126--127 Analiza referatov s posvetovanja o tehnični dokumentaciji, Arhivi X, Ljubljana 1987, Št 1-2, str. 14-17 ZRod o vinsk; arlliv Ljubljana (1398-1983), Zbirka vodnikov Kulturm in naravni spomeniki Slovenije vodnik st 161, Ljubljana 1988, 59 strani Trgovina z mešanim blagom Kokalj Tržič 1877— 1946, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Gradivo in razprp.ve št. 8, Ljubljana 1988, str. 104-1 12 Gorenjska turistična pod-veza Kranj v prvem man datneni obdooju (1957-1959), Gorenjska, glasilo Gorenjske turistične zveze Kranj Kranj 19d8/X, št. 1-2. str 24 -30 Devetdeset let Zgodovinskega arlnva Ljubljana, Gorenjski glas 1988/XL1, št. 94, jtr 5 Poročilo sekcije za kiajevno zgodovino, Zgodovin ski časopis, Ljubljana 1988, letnik 4?, št. 4, str 585 -586 Nevenka CigJei (Ema Umek je dodana pomotoma). Poročilo Zgodovinskega društva za Gorenjsko, Zgouo-vinski časopis, Ljvbljana 1988, letnik 42, št 4, str. 591 — 592 Brane KOZINA Problemi valorizacije gradiva republiških upravnih organov po letu 1Q45 na nrimeru Ministrstva za pnsveto Arhivi XI, Ljubljana 1988, št. 1-2, str. 44 -46 Duša KRNEL -UMEK Zmago Šmitek Klic daljnih svetov, Slovenci in neev rooske kulture, Ijubijana, Borec, 1986 — 358 str., ilu str - Glasnik SED ¿6, 1986, Št. 3/4. str. 161 — 162 (ocena) Napelje in prebivalci. Kruli in politika: Poglavja iz etnologiji. Vitanja, Ljubljana 1987, str 13 48 (soavtor: Branko Bercc--Bratko) Skupnosti in družbeno razlikovanje. Kruh in politika Ptjg.ayja iz etnobgiic Vitanja. Ljubljana 1987, str. 2534"! Oabrano arhivsko giadivo kot vir za entoloske raziskave, Arhivi X, Ljubljana 1987, str. 12-14 Ethnically Mixed Slovene -German Community - Vitanje 185C--1P40 (soavtor Z^iago Smitek), Ethnic Groups Studies. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988, str. 7-23 Krajevna skupnost Vitanje po diugi svetovni vojni (1345 -1946), Traditiones 17/1388, str "135 -141 Marjetka LEGAT Zbirka gledaliških plakatov 1790-1920, Katalogi arhivskega gradiva, št. 1, Maribor 1988, str, 1-239 Ivan LOVRFNČIČ ln memoriam hianc Zelenik (1933-1986), Arhivi X, Ljubljana 1987, št 1-2, str. 125 Kratek zgodovinski oris, Vodič Ptuj z okolico, 1988,4 strani Mestna občina Ormož 1918 - 1941, Zbornik Ormož skozi stoletja III, 1988, str. 233-238 ARHIVI Xll 1989 123 Meta MATIJliVIČ Arhivski do ki imen ti iz zgodovine Novega mesta (Katalog k razstavi) Novo mesto 1988 (scnvtor: Zorka Skrabl) Prvi navadni dan v Sloveniji (Dolenjski list 13. 7. 1989 Novo mesto) Jeika MELIK Vrednotenje in strokovna obdelava gradiva sodišč v SR Sloveniji po letu 1945, Arhivsk vjesnik 29, Beograd 1986. str 05 -67 Valorizacija gradiva rednih sodišč, Arhivi XI, Ljubljana 1988, št. 1 2, str. 47 -48 Jo*e MLINARIC C-radivo za zgodovino Maribora XI, zvezek, Maribor 1985 Gradivo za zgodovina Maribora XII. zvezek, Maribor 1°86 Preteklost območja severno od Razvanja do Drave in od L'mbuüa na zahodu do Pobrežja na vzhodu v obdobju d3 leta 1600, Časopis za zeodovino in narodopisje /= ČZN/ LVH, McribOj 1986 ,-tr. 32-40 Slovenjcraški meščanski špital, ČZN L Vil, Maribor 1986, j.: , 315 -326, 198/ Graaivo za z^ooovinc Maribora, X111 zvezek, Maribor 1987 Zbirka listin 1246-1865, Pok.'aj in ski arhiv Maribor, Viri 3, 1987,379 strani. Kost? nje viška opatija 1234-1786, Ljubljana 1987, 694 strani Župnije na slovenskem Štajerskem v okviru salzburske naoškofije v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro iz 1656-1C6I, 1760-1764 in 17731774, v napisu arhidiakonatske sinode iz 1739 ter vizita eiiskem zapisniku dekanata Lipniea 1739 -1*740, Acta eeeiesiasti™ 9 Ljubljana 1987 464 strani Posest eisiereijanskega samostana Rein na Dolenjskem 1275-1693, Kronika XXXV, Ljubljana 1987, str. 130-I4 En.iea OGRIZEK Razstava Majmške dcklaraeijc in deklaraeijsko gibanje: Deio naših zavodov in društev Kronika Ljubljana 1987, št. 3 II. Majniika deklaracija ni njeno gibanje Veder, 20. 6. 1987 ' III. Iz Ijuast/a podložnikov v narod, Odsevi, reformacij' skega gibanja v dokumentih Arhiv Sla, Večer, 16. I 198c- IV. Vloga Rudolfa Maistra v prevratnih dogodkih na Sta-jerskem 23 12 1988, Katalog k razstavi V. Maribor 1941 - 1945, 13. 6. 1988, Katalog k razstavi Aleksandra PAVŠIC-MILUST Tehnična dokumentacija elektrogospodarskih organizacij, Aihlvi IX, Ljubljana 1956, St. 1-2, str. 14-17 Vrednotenje dokumentarneea gradiva temeljnih in in ter nih bank Arhivi X, Ljubljana 1987, št. 1 2, str. 5053 Pokrajinski arhiv v Novi Gorici 1972.-85 - razstava oh 15--letnici delovanja, Arhivi X. Ljubljana )987.it. 1--2, str. 93--94 Zgomjevipavski mciani pevski zbor Podnar.os 19771987, Podnanos 1987, 22 str,, Kronika, Ljubljana 1987, it. 3, str. 220 Marija PERKO Vrednotenje družbeno p ravnil oseb in dokumentarnega grrdiva s področja trgovine Arhivi X. Ljubljana 1987, it, 1-2, str. 48 50 Lckamarska zbomiea v Ljubljani v letih '931 do 1941, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva. Gradivo in razprave, št. 8, Ljubliana 1988. str. 176-186 Arhivsko gradivo fonda Okrajne gospodarske zbornice Ljubljana in njenih prednikov, Arhivi Xl, Ljubljana 1988 št. 1 —2, *tr 92-93 Marko POLENŠLK J.ivna zdravstvena služba v novomeikem okraju med ohe-ma vojnama, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Gradi vo in razpi-ave, št. 8, Ljubljana 19ii8,str 187-193 Albert PUCER O tehnični dokumentaciji v nekateri italijanski arlii-vistični literattiri, Arhivi iX, Ljubljana 1986, it. 1-2, str. 70- 7! Padna, Topovi strokovni razgiedi, Glasnik TOP Por iorož mai 1987, str 6-7 Raven, Topovi strokovni razgledi, Glasnik TOP Portorož, november 1987, str. 13-15 Krkavče, Topovi strokovni razgledi, Glasnik TOP Portorož, januar 1088, str. 7-9 Koitahona, Topovi strokovni razgledi, Turistični glasnik TOP Portorož, marec -april 1988, it. 1 -2,str. 7 Šmarje, Topovi strokovni razgledi, Turistični glasnik TOP Portorož, julij 1988, it. 3 -4, str. 11 V Pauni galerija kot dd turistične ponudbe, Topovi strokovni razgledi, Turistični glasnik TOP Portorož, julij 1988, it. 3 -4, str. 11 Stari statuti K spra, Izole in Pirana - Antiehi statuti di Capodisiria, Isola e Pirano (soavtoiji Janez Šumrada, Vanda Bezek, Marjan Rožac), Koper Pokrajinski arhiv, 1958 - P1 str.; ilustr - (Katalog; 8) Peter RIBNIKAR Odsevi reformacijskega gibanja v dokiirncntih Arhiva SR Slovenije, Ljubljana 1987, Katalog k razstavi. Soueiova-njc pri KataiOgu razstavljenih dokumentov, Priloga, pre Erkovani dok.jmenti str. 68 -100 160 let Mupnega arhiva, Katalog razstave Arliiva SR Slovenije in Repuhiiike geodetske uprave. Ljubljana, 1°87, Sodelovanje pri Katalogu Tehnična dokumcntaciia v rudarstvu, Ponatis članka iz Arhiv IX/1JS8, ArhivM XXXVIII Beograd 19R8, it. 1 -2, str, 211-223 Valorizacija dokumentarnega gradiva Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, eentrala Ljubljana, Arhivi XI, Ljubljana 1988, Št. 1-2, str, 51-55 Dr. Josip Mal, njegovo delo v arhivu in za razvoj arhivisti' ke, Arhivi XI, Ljubljana 1988, it 1—2, str 30-38 Druitvo, Encklopedija Slovenije 2 Ce -Fd, Ljubljana 198ii,str. 348 -355 Francisccjski kataster, Enciklopedija Slovenije 3 Eg— Ilab. Ljubljana 1989, str. 137-138 Jurij ROSA Arhivska problematika gradiva zavodov za varstvo narav ne in kulturne dediščine, Arhivi Vili, Ljubljana 1985, št. 1-2, str 46 -51 Vrednotenje dokumentarnega gradiva krajevnih skupno sti, Arhivi X, Ljubljana ši. 1-2, str. 35 -41 Zgornjevipadski inešmi pevski zbor Podnonanos — 10 let, 1977-1987, Podnanos 1987, 20 str. Božjepotna eerkev svete Marije na Vitovljah, Mohorjev kolcuar 1988, Celje 1987, str '04 108 Zgradili bomo Novo Gorico - razstava dokumentov o pripravah, in začetnih delih izgradnje Nove Goriee v letih 1947 in 1948, Pokrajinski arhiv v Novi Goriei, Nova Goriea 1988 24 str. Zgradili bomo Novo Gorieo, Primorske noviec, 20, 9. 1988, št. 72,str. 4 .. 1 Boris ROZMAN Poročilo blagajnika, Zgodovinski časopis, Leto 40, Ljubljana MS, it. 4, str 498 -499 Kulturna društva in njihove kronike, Kulturni poročevalec, Glasilo ZKOS, letnik XVII1, junij 198"', St. 81 -82 str 24 ARHIVI XII 1989 125 čebelarski! družina v Polju. Iz zgodovine arhiva Lju-bljanc. Naša skupnost, Giasile SZDL Ljubljana -Moste polje, 9 9. 1987, št 12, str. 8 "Zvon" je imel arhivarja, Glasi'o občanov, Litija, oktober 1987, št. 9, str. 7 Valorizacija društev Arlnvi X. Ljubljana 1987, št. 12, str. 57 -60 Kateremu viru veijeti?, Arhivi X, Ljubljana 198/, št. 1—2, str. 87 Obisk v Ilistorijskem arhivu Zagreb (poročilo"), soav tor: Branko Šuštar Arhivi X, Ljubljana 198"?, ši. 1 2, str. 108--110 Nivodilo sodelavcem, Arhivi X, Ljubljana 1987, št. 1-2, str 126 Društva in njihovo arhivsko gradivo Kamniški občan, leto XXVIII, Kamnik, 11. 1,1)88. št, 1 str. 5 Arhivi 1-2, -Periodika (književni listi). Delo, če trnek 19. maja 1988,str 7 List iz zgodovine slovenskega nogometa, Prelomnica pred 75 leti, Dnevnik, Ljubljana, četrtek. 30.6 1988, št. 177,str. 18 Jubilejna razs'ava, Kulturni poročevalec, Clasilo ZKOS, Jetnik XIX, oktober 1988,š 87,str. 13 Športni klub Ilirija v Ljubljani do prve svetovne voine. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 8, Zbornik ob 90. letnici arhiva, Ljubljana 1988, str. 141148 llazena ženska športna panoga, Kronika, letnik 36, Ljubljana 1988. št. 3 str. 225-231 Zgodovinski arhiv 8, (Zbornik ob 90. letnici arhiva), PeriodiKa. Književni listi, Deio Ljubljana, četrtek 22. 12. 1988, str 16 Delovanje športnega kluba Ilirije do prve svetovne vojne, Telesna kultura, Revija za teoretična..., Leto XXXVI, št. 3-4, 1988, str. 48 -49 (gre za povzetek referata, ki je bil obiavljen v Zborniku ob 90 letnici arhiva) Poročdo blagajnika (na občnem zboru na Ptuju 28 9. 1988), Zgodovinski časopis. Leto 42, Liubljana 1988 št. 4. str. 584 -585 Marjan ROŽAC Stan Statuti Kopra, Izole in Igrana - Antichi ctatuti di Capcdistria, Isola c Piranc (soavtoij' Janez ¿umrada, Vanda Bezek, Albert Pucer), Koper Pokrajinski arhiv, 1988 ilustr. - (Katalogi, 8) Saša SERSE Deželni zbor in odbor za Kranjsko, Arhivi XI, Ljubljana 1)88, št. 1--2, str. 67--70 Nemški teksii 11 za študente zgodovine, Ljubljana 1958, V sodelovanju z Nikom Iludeljo Zorka SKRABL Zapuščina skladatelja glasbenega pedagoga pisatelja m prevajalca Marjana Kozine (priloga Dolenjsk :ga lista) Arhivski dokumenti iz Zgodovine Novega mes:a, Katalog k razstavi, Novo mesto 1988 (soavtor Meta Matijevič) Kristina ŠAMPERL-PURC Pričevanja in zakiadi Ptuja in Ormoža, Tednik Ptuj, 5. 2. 1987,51 5, sir, 7 Tretje posvetovanje o krajevnih zbornikih, Tednik, Ptuj, 18.0 jOS7- št. 23, str, 5 Mcičanstvo in narodnostno prebujanje, v; Kulturne dra-gotine Slovenije,. Zakladi, pričevanja Ptuja in Ormoža, Ljubljana 1987,str 26 -48 Valorizacija gradiva magisiralne uprave mest Ormoža in Ptuja v letih 1 .'50 do 18^0, Arhivi X, Ljubljana 1987, št. 1-2, str. 18-21 Iz arhivske zakladnice, Arhivi X, Ljubljana ¡987, št. 1 — 2, str 8t Pričevanja, zakladi Ormoža in Ptuja Arhivi X, Ljubljana 1987,št. 1-2,str 93 Skart. arhivski občasmk, Ljubljana I98(\ 42 str Arhivi, Ljubljana 1987, št. 1-2, str. 115 Ormoška pošta ob koncu 18. in v 19. stoletju, Zbornik Ormož skozi slolctja 111,198S,str. 175-185 Okolica Ptuja, Vodič Piuj / okolico, 1988, 18 strani France STUKL Slikarja Rihard Jakopič in Ivan Grohar v Skofji Loki. Loški raigledi, leto 34, 1987, str. 69--76 Zemljiška knjiga kot vir za kulturno zgodovino (dva testamenta z in ven taijem iz Skolje Loke), Zbornik ob 90 letnici Arhiva, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 8 Ljubljana 1958, str. 77 -88 Prisncvki k poznavanju Jokal nega gospodarstva 7 ákofji Loki od leta 1945 do okrog 1960, loški razgL-di 35, 1988,str 57 -70 Smrtnost pn ponavljanju istega imena, Loški razgledi 35, 1988, str. 73 -76 Telegraf v Loki, Poljanah in Gorenji vasi, Loški razgledi 35, 988, str. 183 -Í84 Stopnice na Peklu v Škofji Loki, Loški razjedi 35, 1988, str. 184 -186 K obnovitvi Pcpetovega jezu na Poljauščici, Loški rczglc-di 35, 1988 str 186 Branko SlŠTAR lVikaz arhivskih presoj sodobnega gradiva občin. Arhivi X, Ljubljana 1987. št. 1 -2.str.25 -23 Zvezno posvetovanje arhivskih diiavcev v Prištini, Arhivi X Ljubljana 1987 št. 1-2. str. 95 Srbsko-makedonsko medrepubliško posvetovanje arhivi sto v v Subotici, Arhivi X. Ljubljana 198*?, št. I-2, str. 95--97 ' XI11 zborovanje slovenskih arhivskih delavce v v Portorožu, Arhivi X, Ljubljana 1987, Št. 1-2, str. 97-98 Obisk v Ilistorijskem arhivu Zagreb, Arhivi X, Ljubljana 1987, str 108 -109 (Soavtor: Boris Rozman) Milko Mikoia Mestni ljudski odbor Celje 1945-1954, Inventari 1 Celje 198*?, Arhivi x, Ljubljana 1987 str 1 ¡4-115 Začetki elektrifikacije Spodnje in Zgornje Siskc, Kronika 36, Ljubljana 1988, št 1 -2, .) Anketni popis leta 1961 za obdobje lQ4'i — 1945 (<*9 vaških odboro') OhO ZZB NOVJ Ilirska Bistrica (1987, 0,04 tm) 130 ARHIVI Xll 1989 Stampnti (1938- 1941,117 kosov) Liigi Višin tin, inovator iz Kopra in Trsta (1919—1951, 0,2 t m) Oddaja gradiva Zgodovinskemu arhivu Ljubljana: ZJ niže, ije irpovcrv za srez Logatec - Neva vas pri Rakeku (1919-1948, I'm) 1988 MLO lzola(1945—1950,1,5 t m) KLO Kotte (1945-1952,0,9 t m) KLO Cetore (194j —1947,0,1 trn) KLO Sate to (1945-1948, 0,1 trn) KLO Malija (1946-1948, 0,5 tm, prevzemni zapisnik, popis) KK SZDL Izola ■- Dvori nad Izolo(1974-1987,0,1 tin) 1989 Pokrajinski zavod za socialno zavarovanje Koper(1945--1946*0,3 tm) Okraini zavod za s« dal no zavarovanje Koper (1945-1962; 0,2 tm) D .ušivo zpokojencev Koper (1966 -1°85,0,4 i ml Zgodu vinsko društvo Koper (i 950-1954,0,2 t m) Okrajni odbor sindikata državnih uslužbencev'Koper (1950-1957, l m) Osebni arliiv Bogomil Bitf inik (1345-1983 0,3 tm) Osebni arhiv Srečko Vilhar, Koper t1948 1960.1 111) Osebni arhiv Ah tik Josip, Koper (1952, 1 m) POKRAJINSKI ARHIV V NO^l GORICI 1987,1988 1987 Mestni ljudski odbor Solkan (1951-1952,0,03 tin) Okrajna apnenica Miren pri Gorici (1948-1950, 0,03 tn) Industrija marmorja in apna Miren pri Gorici (1951— 1956, C,04 trn) Anno in kamnoseški izdelki Miren pri Gorici (19561962, 0,1 tm) Krajevni medstrokovni svet Enotnih sindikatov Ajdovščina (1946 0,01 tm) Okrajni svet ZSJ Gorica (1947-1955,0,54 tm) Loko viko kovaštvo Lokovec (1947--1975,0,7 tm) Občinski sindikalni svet Tolmin (1960 -1982,3,1 tm) Okrajni sindkalnisvet Tolmin (1947-1955 0,4 tm) Krajevni sintiikalni svet Kobarid (1955,0,05 tm) Občinski sindikalni svet Kobarid (1956-1958 0,05 trn) Medobčinski svet SZDLTolmin (1977- 1982,0,75 tm) Občinski komite ZKSTolmin (1965--1981,13 tm) Okrajni komite KPS Ajdovščina (1945,0,1 t m) Okrajni komite KPS Bovec ('945-1947, 0,1 tm) Okrajni kumiie KPS Brda (1946- 1940,1 tm) Okrajni komite KPS Črriiče(1945,0,1 £m) Okrajni komite KPS Grgar (1946-1947,0,1 tm) Okrajni komite KPS Kanal (1945 19470,1 tm) Ok'rajni komite KPS Kobarid (1945-1947,0,1 tm) Okrajni komite KPS Miren (1945 -1947,0,2 tm) Okrajni komite KPS Gorica. N. Gorica (1947-1962, 15 t'i) Okrajni komite ZK Slovenije Tclmin (1945-1955, 5 tm) Okrajni komite KP Slovenije Vipava (1945-1947. 0,5 t m) Okrajni komite SKOJ Grgar(1945, 1 m) Občinski komite ZK Slovenije i\jdovščina(!94'7--1966, 5,7 tm) Občinski komite ZK Slovenije Bovec (1947-1961, 0,9 tm) Občinski komite ZK Slovenije Breginj (1952- 1955, 0,1 trn) Občinski komite ZK Slovenije ("Imiče (1952-1955, 0,1 tm) Krajevni komite KP Slovenije Cercvo (1950-1951, 0,1 tm) Krajevni biro KP Slovenije Deskle(1950- 1952:0,1 tm) Občinski komite ZKS Dobrovo (1°50- 1961,1,1 tn) Občinski komite ZKS Grahovo ('952-1954,0,1 tm) Občinski komite ZKS Kanal (1945-1961, 1 tm) Občinski komiie ZKS Kobarid (1949-1961, 0,8 tm) Občinski komite ZKS Kojsko (1949 -1954, 0,1 tm) Občinski komite ZKS Kostanjevica na Krasu (19531955.0,1 tm) Občinski konvte ZKS Most na Soči (1951-1955, 0,1 tm) Občinski komite ZKS Nova Gorica (1945-1968, 7,3 tm) Krajevni komite KP Slovenije Ročinj-Dobiar (1950-1951,0,1 t ni) Občinski komite ZKS Semaps (1947-1953,0,1 tm) Občinski komite ZKS šempefer (1948--1<>59,1 tm) Občinski komite ZKS To'min (1946-1972, 7,6 tm) Občinski komite ZKS TrcbuSa (1952-1954, 0,1 tm) Občinski ko mi te ZKS Vipava (1947-1959,0,6 tm) Občinski komite ZKS Zali hri^ (1954- 1955,0,1 tm) Čebelarsko druš'vo Nova Corica(t952-1985, 0,05 tm) Mebio, industrija pohištva in notranje opreme Nova Gorica (1950-1978, 13,5 tm) Podružnica zadruge vojnih oškodovancev za Bukovico (1945,1 m) VaSki odbor Slovenske protifašistične ženske zveze Volčja Draga (1944-1945, 1 m) Krajevni odbor SlAUBukovica (1944 -1946 1 m) Krajevna celica KPS Bukovica- Volčja Draga (1944 -1946, 1 m) Kraievnl odbor UKS Bukovicaf 1945-1 y47, lm) Marta Rusjan, Bukovica (ly45---1954, 1 m) Zveza telesno--kulturnih organizacij Nova Gorica (1946 -1960.03 tm) Mpssimiliano Mancci, notar(1929--1944,4,5 tm) Artur Lokar, notar (1904-1933, 2,8 tm) Marcj Pustni ik. netar (1895 -1924. 1,4 tm) Carlo Colotti, notar (1926-1929,0,6 tm) Ignacij Kotnik, notar (1925-192.9, 0,1 tm) Carlo Culot. notar (?, lin) Giuseppe Mosetig. notar (1924 -1927,0,25 tm) Carlodc Francesclti, notar (?, 1 m) A. Crusovin, notar (1930-1932, 0,3 tm) Giuseppe GiosefFi, notar (1921-1930,0,1 tm) Okrajno scdiSče Kanal (1902 0,1 tm) Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Tolmin (f952-1982,8tm) Ohčinski odbor Zveze borcev NOV Kobarid (19591961, 1 m) ARHIVI XII 1989 131 Okrajni odbor Zveze borcev NOV Tolmin (1947— 1956.0,2 Iml Splošno obrtno gradbeno podjetje Nova Gorica (1966 1986,3,5 t m) i9«8 Združeni zdravstveni dom Nova Goriea (1951—1980, 1,3 tm) Krajevni odbor OF in ASIZ Bukoviea (1944-1945, 1 r,i) Krajevni odbor KPS Bukoviea (1944 -1945, 1 m) Krajevni odbor 3PŠZ Bukoviea ( 1944-1945, 1 m) Krajevni odbor RKS Bukoviea (1944, 1 H Zveze prijateljev mladine Tolmin (1977--1986,0,1 tm) TVD Partizan Onatjc selo (1955--1956,1 m) Primoije Gorica, T OZ D Alpkomcrc Tolmin (19541977. 0,9 t ni) Kmetijska zadruga Tolmin (1958-1987,0,1 trn) Primorska srečanja (1985 198"? 0,25 tm) Okrajna zveza kmetijskih zadnig Z.O.J. Gorica (1949-1951, 1 k) Osnovna šola Milojka Štrukelj Nova Goriea (1944 1972,8.2 tm) Osnovna šola Ajšcvica (1948- 1959,0,4 tm) Dom učencev Svctozar Msrkovic Tolmin (1962 1981, 0,6 tm) Občinski komite ZKS Nova Gorica ('969-1974, 2,2 tm) Batič Piane Nova Gorica(1983-19R8,1 ni) Osnovna Šola Drago Baje Vipava (1947-1970, 1 8 tm) Kmetijsko gospodarska šola Vipava (1957--1959,1 m) Osnovna šola iicnčc(1945 ■!9^5,4,6 tm) Osnovna šola Bukoviea (1 947-1962, C.2 tm) Osnovna šola Gradišče (1947-1958,0,1 tm) Osnovna šola Milojka Štrukelj Nova Goriea (19611970,1 m Osnovna Šola Pristava (1961,1 in) Osnovna šola Krombcrk (1961, 1 m) Osnovna šola Ajšcvica (1961, 1 m) Društvo učiteljev in protcsoijcv telesne vzgoje L RS - ' rokovni aktiv Nova Gorica(1956-1960, 1 m) Žclczničarsko športno društvo Nova Gorica - sabljaška sekcija (1952 -1961, 1 m) Zuruicnjc tabornikov Slovenije — Rod Soškili mejaše v Nova Gorica (1°55-1 "60,1 nit ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 1987 1«88,19P9 Ena vojaška spcc laika pred letom 1918 (zemljevid) Osnovna šola Ormoi (1933-1977- 1,5 tm) PFTOVIA (1953--1985,9 tm) Osnovna šola nar, licrujn Megla Vinka Tomaž pri Ormožu (18^0-1967, 2 tm) Mestna hranilnica Ormcž (1929- 1940, 1 mapa ponicnv bnejših dokumentov) 19«8 Trgovsko podjetje žele 7 ni na Ptuj (1947-1959, 1 tm) Slovemjales Lik Savinja TOZD Lesna industrija Pmj (1961-1988,85 škatel,9 tm - stečaj) 1V8V Javno pravobranilstvo v Ptuju (1963—1983,9 tm) Skupščina občine Ptuj Geodetska uprava ('945--1969, 18 tm) Zbirka razglednic Cveto Pantar (1897- 1969 - 168 razglednic Pluja in Ormoža z okolico) Razglednice - dar Francija Goloba (26 razgleunic Ptuja in Ormoža) POKRAJINSKI AKH1V MARIBOR 1987, 19«8 Občiniki komite ZKS Maribor-Pobrežje (1949-1982, 2,5 tm) Občinski komite ZKS Maribor-Rotovž (1962-1984, 3,5 tm) Občinski komite ZKS Slovenska Bistrica (1958 -19828 tm) Občinski komite ZKS Murska Sobota (1965-1976, 1 tm) Občinska konfcrenca SZDL Ridljc ob Dravi (1979 -1985,5 tm) Občinski komite ZKS Radlje ob Dravi (198?.-1985, 3 tm) Obiir.sk 1 komite ZKS Maribor Tabor (1961-1982, 4,5 tm) Kovinarski Šolski eenter Maribor (¡979 --1983,0,50 tm) Železniška industrijska šola Maribor (1969 -1983, 0.50 tm) Di. Vladimir Bračič - osebni fond (0,20 tm) Opekarna Maribor - Radvanje (1951- -1986, 100 tm) Tovarna Mesnih izdelkov "Košaki" Maribor (19401946,1 tm) TVT "Boris Kidrič" Marihor (1<>41 -1945, 3.5 tm) Delavska strojna šola Maribor (1956--1987, 5 tm) Komunalno podjetje Ruše (1945-1958 8 tm) Župnija Brezno ob Dravi - Radlje ob Dravi (1965- 1941,20tm) Per ti dr. F111 an (14 1111) Osnovna šola "Maks Durjava" Maribor (1963-1989, 5 tm) ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA 1987, 1988, 1989 NOVF. PRIDOBITVE V LETIH 1987, 1988 IN 1189 Leto 1987 ENOTA ZA OBMOČJE MESTA IN OUClN LJUBLJANE Mes'o Ljubljana - Mestni pocrcbni zavod v Ljubljani (1870--1954, 13 knjigj 132 ARHIVI XII 19a9 Notariat Ljubljana (1812-1945,29,6 im) Občina Ljubljana-Center (serija zaključnih računov) (1956—1967 34,2 tm) Medobčinski svet Zveze sindikatov Ljubljanske regije (1974 1985, 1,3 tm) Tobačna tovarna Ljubljana (1945-1975,4 tm) Iskra Baterije Zmaj Industrija baterij in svetlik Ljublja- na(1957- 1976,2 tm) Komunalno podjetje Ljubliana (1924-1980. 5 tm) Obrtna nadaljevalna šola na Viču (1922-1934, 0,1 tm) Kmetijsko gospod; rsKa šola Notranje Gorice (1953— 1955,0,1 t i) Osnovna šola Zvonka Runka, Ljubliana (1882—1986, 1,8 tm) Osnovna šo.a Ma^an Novak-Jovo, Ljubljana-Vič (1896 -1977,1983,0 tm) Osnovna šola Franc Rozman Stane, Ljubljana — jentvid (1868-1962, 1968, 1 tm) Osnovna šola Notranje Gorice (1902- 1970,0,6 tm) Ocnovna šola Brezonca pri Ljubljani (1854—1970. 1,4 tm) Osnovna šola heioja Tineta Rožanca Pirniče (18861906-0-4 tm) Osnovna šola narodnega heroja Maksa Pcčaria Črnuče (18y4- 1971,0,6 tm) Osnovna šola Simona Jenka Smlednik C1R70- 19t>2, 0 8 t m) Osnovna šola Staneta Kcsca Šmartno poa Šmarno goro (1863--1959,1969, 1,1 tm) TJruštvo zobozdiavstvenih delavcev Slovenije — Ljubljana (1948-1951,0.1 tm) Sadjarsko vrtnarsko druitvo Sora (1930- 1947,0,1 tm) Planinsko društvo Ljubljana-Matica (1894-1969, 0,8 tm) Medobčinski svet ZKS Ljubljanske regije, Ljubljana (1968-1979,2tm) ENOTA ZA ZUNANJO LJUBLJANSKO REGIJO CHRKN1CA Združenje trg^vecv za srez Logatec, Nova vas pri Rakeku (1919-1948,1 mapa) Kovinoplastika Lož (1955-1983,1,6 tm) domžale Notariat Brno (1873-1929,3,4 tm) GROSUPLJE Občinski svet zveze sindikatov Grosuplje (1961 1983, 2,9 tm) Občinska konferenca SZDL Grosuplje 0953-1981, 2 tm) Občinski odbor SZDL Dobrepolje (1953-1968 0.1 tm) Občinski odbor SZDL Ivančna gorici (1°54 "960, 0,4 tm) KAMNIK Notariat Kamnik (18%-19i8. 3,7 tm] Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik (1913 1950,1982,0,1 tm) KOČEVJE Občinski ljudski odboi Koč:vje (1953- 1961, 10 tm) Rudnik rjavega premoga Kočevje (1921-1978, 7,5 trii) ltas Kočevje (1954-1933,4 tm) Janko T-oš t, Koče\ge (18H0, 1909 1075,07, tm) LITIJA Pevske društvo Zvon Šmartno pil Litiji (1890- 1971, 0,3 tm) Sindikalni pihalni orkester Litija (1967-19 70,0,1 tm) Turistično društvo Litija (1904 -1986,0.4 tm) VRLiNiKA Gregor Anton Javornik. notar (1812- 1814.0.2 tm) Leto 1988 ENOTA ZA OBMOČJE MESTA IN OtiClN LJUBLJANE Skupščina občine Ljubljana Moste—Polje (graubene zadeve — individualna gradnja) (1956—1(170, 3,7 tm) Gradbena in kreditna zadruga Doni in vrt., Ljubljana (1920-1943. 0,1 tm) Kolir.ska tovarna Ljubljana (1911-1982,4,5 tmj Lek Ljnbljana (191°—1982, 7,5 tm) Kmetijsko gospodarska šola Horjul (1953-1959, 0,1 tm) Osnovna šola Ljubliana-Barje (*874. 1886-1981, 0,6 tm) Osnovna šola heroja Franca Bukovca Preska ((8561964,2,4 in i) Osnovna Šola Avgusta Barleta Sora (1873-19&4, 1983, 0,9 tm) Osnovna šola Ljubljana- Rudnik (1872-1967, 1,1 tm) Osnovna šola Lavrica (1920-1968, 0 5 tin) Osnovna šola 7. ini.ja Dobrova pr Ljubljani (1870 — 1967, 1,3 tm) Zavod za usposabljanje Janez Leveč Ljubljana (1911— 1978.3.6 tm) Osnovna šola heioja Janka Bizjak? Šentjakob ob Savi (1938- 1978,0,1 tn| Osnovna šola Fiar.ca Ravbarja Dol pri Ljubijani(1873 — 1977,0,5 tm) Osnovna sola lloiju! (1871-1975,1,6 tm) Osnovna šola Dolomitskega odreda 1'olhov Gradec (1852-1966, 2,4 tm) Zveza kulturnih organizacij mesta Ljubljane (1967-1983,1 tm) Akademski pevski zbor Tone -Tbnišič, Ljubljana (1929— 1986.1.7 tri) Društvo slovenskih vojnih dobnvoljccv iz vojn 1912— 1918, Ljubljana(1919,'1975-198/ 0,1 tm) Mihael Bostde, Ljubljana (1888- 1959,0.1 tm) Diužina Začnik, Ljuoljana (1832,1921-1949, 0,t tm) dr. Janko Babnik, I jubljana (1871-1927,0.1 tm) Manj Kogoj, Ljubljana(1920- 1950,0,6 tm) ARHIVI XII 1989 133 dr. Rudolf An drejka, Ljubljana (1784-1947,1,2 trn) Zbirka Ulčar: — družina Vrhcvnik, Kavčnik, Celjar,Ga-Ie,Jeir_c (1900-1949,0,1 im) Občinska konferenca ZKS Ljnlbjana Mrstc -Polje (1963- -1980,5,2 tm) ENOTA Z/ ZUNANJO LJUBLJANSKO REGIJO GROSUPLJE Občinska raziskovalna skupnost Grosuplje(1975 1984, 0,2 tni) Občinska izobraževalna skupnust Grosuplje (1967 1983, 1.5 trn) Občinska skupnost soeialnega varstva Grosuplje (1977— 1984,0,2 t m) Občinska tele snok uit urna skupnost Grcsuplje (19661984,0,6 tm) Občinskr skupnost otroškega varstva Grosuplje (19741984,0,7 tm) Zveza telesnokultumih organizacij Grosuplje (1970-19t54,03 tm) Občinska konference 7KS Grosuplie (1955-1985,3 tm) VRHNIKA Občinska konferenca ZKS Vrhnika (1965- 1983, 2,1 tm) IDRIJA Pivk Josip, ld.ija (1899 1958,0,1 tm) Leto 1989 ENOTA ZA OBMOČJE MESTA IN OBČIN IJUHLJA NE Občina Ježiea (1931-1945,0,1 tm) Notariat Ljubljana (1884-1945, 0,5 Im) (notrrji liur-gar France. Gogola Ivan, Himni Beri o, Heiweis Kari, Sehmidinger Kari) Notariat Velike Lašče (1881-1929, 28 tm) (notarji: Globočnik Janko, Kenda Josip, Lcrčck Niko, Ran! France, Rutieš Alfred. Smodej Josip. Šink Ste; o) Titovi 7avodi Litostroj. Ljubljana(1951-1979,1,6 tni) Osnovna icla Krimski odred Prisege (1875—1977, 1,6 im) Osnovna Šola Rakitna(1938 -1°66,0,1 tm) Osnovna Šola Jezero (1921-1962, 0,1 tm) Osnovna Šcla Primoža Trubarja VeliKC Lašče {1870- ■ 1983,03 tm) Osnovna Šola Dvorska vas (1931-1974,0,1 tm) Osnovna šola Karlovica(1922-l%4,03 tm) Osnovna šola Mohorje (F 930- 196«. 0,2 t m) Osnovna Sola Rob (1870 -1976, 0,8 trti) Osnovna ŠolaTugak (1901- 1973,0,1 tm) Osnovna šola Veliki Osolnik (1938-1964,0,1 tm) Osnovna Šola Ljubljana--Jaric (1866-■■ 1963,1,4 tm) Osnovna šola Levstikove brigade Škofljica (1937—1987, 0,2 tm) Osnovna Šola dr. Vita Kraiglieria Ljubliana (1936 -1986,0,8 tm) Osnovna šota Ljubo Šercer lg (! .8 t m) Osnovni šola F rane Mam Vouiee (1,5 tni) Sindikalno kulturno umetniško društvo Tine Rožanc Ljubljana (1913-1989, 1,2 tm) Akademska folklorna sKupina Francc Marlot Ljubljana (1945-1988,1,2 tmt 1 napa) Perdancvabisa, Ljubijana( 1873-1945,0,1 tm) Druiina Fon, Ljubljana (1913-1955,0,1 tm) Zbirka Ulčar - raznograu.vo(l686 -1970,0,3 tm), družina Škeijanc, Matjan Jože (1903-1956.0,1 tm), pisma (1900 -1973.0,1 tm), - dnevniki, zapisi, spomini, poirdila (1897-1955, 0,1 tm), knjižiec in izkaznice(1899-1963,0,1 tm) Zbirni fondi: - osebni dokumenti družine Nagy(18 71- 1939, 1 mapa). - osebni dokumeuti Jelke Cvete,'":ar (1906 —1907, 1 mapa) Zbirka fotografij (konec 19. st. 1968 555 enot), razne fotografije, razglednice in albuni_ (Jelke Cvetežar, ZB NOV Črnuče, s solunske fronte, koroških krajev in koroških narodnih noš) ENOTA ZA ZUNANJO LJUBLJANSKO REGIJO CERKNICA Notariat Cerknica (1894 -1928, 1,8 tm) (notaiji: Pintar Mihael, Burgcr Emil, Rolirman Jcsip, Krevl Josip, Kenda Josip, Zevuik Anton, Završuik Hubert, Vehovar Leopoldi Nota.iat Lož (1891-1913, 1,5 tm) (notarji: Strašek Fran, Kogej Jakob, Demšar Gregor, Kolšck Avgust, Korber Mihael) Skupščina občine Cerknica gradbeni načrti (19631975, 1,5 tm) IDRIJA Notariat Idrija (1857-18r8, 0,1 tm) (notarji: llohtel Karel, Kolšck Avgust, Terpin Joiian) KAMNIK Zveza telesr.okulturnili organizacij Kun nik (1946- 1985, 1.4 tm) Narodna čitalmeaKamnik(1868 -1918 0,1 tni) LITIJ Notariat Litija (18^8 1872,01, tm) (notarji Terpin Jo liann) 134 ARHIVI Xll 1989 LOGATEC Notariat Logatec (1879-1^45, 3,9 tmj (notarji: Tavzes Frar., Galle Anton, Mravlje Anton, Dartol Anton, Grun tar Ignacij, Thum Julij, Matircr Vi'ko, Piutai Mfhael) RIHN1CA Notanat Ribnica (1922-1923, 0,1 tm) (notarji: Stevo Sink) Lovska družina Ribnita (1962 1966,0,1 tm) Zve?a telesnokultiimih organizacij Ribnina (1906 1986, 1,5 t m) VRHNIKA Industrija usnja Vrhnika (1952-lof!0,1,9 tm) Notariat Vrhiika (*8''4 1945, 5,8 tm) (noiaiji: Go-gola Ivan, Koniotar Fran, Mejac Anton, Orel Jožef Uslakar Ivav.) ENOTA ZA SKOFJO LOKO Uto I9&7 Občina Javorje (1S95-193S, 1 mapa) Notariat v Skofji Loki (1856- 1926,5,5 tm) Ustanovitev Kina v Železnikih (1952, 1 mapa) Gorenjska predilnica ŠKofja Loka (1^44- 1975 0.5 t m) Planinsko uruitvo Škofa Loka( 1930-1940,0,1 tm) Lovro Oblak tesar in krovec. PuStal. (1923-1960. 1 fasc) Zapuščina dr. Pavleta Bl«znika. Ljubljana (1903- 1°84, 1,8 tm) Družina Krogar, gruntar Opale(17 - 19 stol., 1 mapa) Družina pri Lavdonu — Lcskovec, PuŠtal — Spodnji trg (1870-lv08, 1 mapa) Mihael Papler - Tauferer loSki ir.cšcan in staroloSki grašcak (1602- 1665,1 mapa) Občinski komite ZKbSkofja Loka(1%3-I98C. 2,5 tm) bito 1988 Občina Javoqe( 1926- 1941, 1 mapa) Občina Skofja Loka(1969- 1972, 9 tm) Občinski k mite ZSMS Škofa Loka (1955-1984, 0.3 tm) Društvo upokojencev Skofja Loka (1972-19'79,1 mapa) Družina Logonder, p. d. Fortuna, Pevno (1764-1956, 1 mapa) Uto 19»9 Občina Skoija Loka (1973- 1975,16 tm) Center za socialno delo v Skofji Loki s predniki (i 9451977,6 tm) Transtiirist Skofj a Loka (1954 1973,3 t m) Občinski odbtr ZZli NOV Skofja Loka (1973 -1981, 0,4 tm) Ohčinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Skofja Loka (1953—1984, 1,8 tm) Društvo upokojencev Skofja Loka(1980-1987, 1 mapa) ENOTA ZA GORENJSKO Uto 1987 JESENICE Železarna Jcseniee (1945-1985, 6.6 tm) Notariat Kranjska gora (1852—1918 1,1 tm) KR/1NJ Notariat Kranj (1852 -1929,4,1 tm) Skupnost za zaposlovanje Kranj (1959- -PSO, 2,2 tm) Indusiriia kovinske opreme in strojev Kranj (19561976, 2,9 tm) RADOVU1CA Notariat Radovljica(1852-1918 3 tm) TRŽIČ Notariat Tržič (1852-1923, 1.2 tm) Uto 1988 JESENICE Železarna Jesenice (1946-1976, 1,7 tm) KRANJ Občinsko javno tožilstvo Kranj (1963-1979,5,5 tm) Temeljno javno tožilstvo Kranj (1946-1978. 28 tm) Akademski pevsk- zbor France Prešeren Kranj (19501963, 1970 1988,0,5 tm) RADOVLJICA Osnovna Šola Lipniea (1903-1978,4,1 tm) Osnovna Šola Kamna gorica (1868- 1957,0,5 tm) Osnovna sola Dobrava nri Kropi (1879-1957.0,2 tm) Osnovna šola Ovsije (1896 1982, O,"7 tm) Krajevni šolski odbor Ovsiše (1954- 1962,0,1 tm) Uto 1989 JESENICE Železarna Jeseniee (1945-1986,4,2 tm) Zbirni fond Jesenice: Vinko Grgič, Maribor (1940-• 1941, 1 mapa) ARHIVI XII 1989 135 KRANJ Gimnazija Kranj (t?41 1941,1945--1970,12,6tm) Cestno podjetje Kranj (1961-1982,1,1 mi) Družini Holcfiokcr Mayr, Krani (pribl. 1900-1970, 2,5 tm) TRŽIČ Bombažna predilnica in tkalnica Tržič (1927-1981, 3,6 tm) ENOTA 7,A DOLENSJKO IN BELO KRAJINO Leio 1987 NOVO MESTO Skupščina občine Nove mesto (!0 tm) Leto 1988 ČRNOMELJ O sno vn a So'a Viniea (1915 - ■ 19b6,0, /1 m) Osnovna iola Sinji vrli (1887-17U5, 1913-1964,0,7 tm) Osnovna šoia Preloka( 1874-1939,0,4 tm) Osnovna Sola Zilje (1958,0,2 Un) METLIKA Osnovna Sol? Podzemelj (1932-1945, 1 knjiga) Občina Metlika spisi U958- 1974,20 ¡m) NOVO MESTO SO Novo mesto - gradbeni načrti (1971-1976.3,1 tm) Temeljna kulturna skupnost Novo mesto - spisi (1963 -1975, C,3 tm) TREBNJE Trebanjska industrija montažnih objektovTRIMO,Trebnje (1961-1570,0,5 tm) Leto 1989 NOVO M F STO Občinski sodnik za prekrSke Novo mesto(1979 -1983, 1 tm) TREBNJE Občinska konferenca SZDL Trebnje (1972-1976, 5 tm) Terr.ehno sodišče v Novem mestu, Enota v Trebnjem (19. It., 100 knjig) INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO V LJUBLJANI 1987, 1988 1987 Komanda Notranjskega vojnega področja, tehnični oficir (november 1944 — marec 1945; 1 zvezek, 16 listov) Vprašalne pole za ranjcncc in boinikc koroških partizanskih eno i in bolnišnic, zbral Osrednji odbor koroških partizanov 1. 1981 (24 listov) Osebna zbirka Viktorja Žibcrne (taborišče Padova, Carc-se Nuova, spomini na partizanska leta; 0,01 tm) Gradivo o intendantski službi v NOV 1943-1945 (zbral Odbor intendautov NOV, 0,45 tm) Grauivo o delovanju Evgena Pobe raj a v narodnoosvobodilnem gibanju, zbrala Leopoldina Poberaj (0,02 tm) Gradivo o delovanju Delavske enotnosti — Unita Operaría v Trstu 194< -1945, zbrala Narodna in študijska knjižnica v Trstu (88 listov) Seznam borcev Cankaijcvc brigade, sestavil Odbor bor-ccv Cankarjeve brigade Milan Me^ušar, Srečanje s Titom v maju 1^45, spomini (3 listi) Lojze l lohkraut član CK KPS, narodni heroj, osnutek življenjepisa (14 listov) Kopija Kronike župnika Franca Urbanca iz Planine pri Rakeku 1943- 194o(19 listov) Kopije pisem Janeza štefančiča iz vojnega ujetništva 1947—1944 (7 listov) Damijan G ust in, Rast in razvoj slovenske partizanske vojske v prvi polovici leta 1942 in krajevni ter socialni izvor njenih borcev (magistrska naloga, 519 strani) Nevenka Radivojevič, Razvoj in delovanje Slovenske protifašistične ženske zveze v oktožju Jesenie 1943-1945 (diplomska naloga, 126 strani) 1988 Osebna zbirka dr. Božcne Grosman (1943-1945; 0,03 tm) Osebna zbirka Ivane in Bernarda Zidar iz Dobravclj na Kiasu (1°44- -1945, 0,02 tm) Josip Rus, Ljubljana (1893-1985, 3 tm) Dr. Lado V-/petič, Ljubljana (Í945-1976,0,50 tm) Zapuščina Štefanije Podbevsck1 gradivo za zbornik Žensk v NO B in Sv. Urli (2,6 tm) J. Stalin, VpraSanja leninizma, Leningrad 1934 (brošura) Ljudska iraviea leto 11/1935, št j (8. marce), 6 (23. marec), 8 (20, april), 10(18. maj) Spisek borccv in funkcionarjev IX. korpusa NOV in PO Slovenije drugih jugoslovanskih narodnosti (21 listov) Gradivo o narodnem heroju Lojzetu llohkrautu in o litijskem okrožju (izjave, spomini, članki, korespondenca, pripombe itd. (46 naslovom)) Komanda pohorskega vojnega področja 1944 (kseroks-kopije; 0,01 tm) Zdenko Zavadlav, Prispevki za zgodovino UroSeve zadeve v Mariboru in OZNF na Štajerskem (34 strani); Dipio maeija v gozdu. Prispevki za zgodovino delovanja VOS ni Goriškem 1. 1944 (46 strani) Zaslišanje Viktoija Sosiča na II. tržaškem procesu 1940 -1941 (kopija) Pi: mo J dišave Bavciek o delu Mateja S terne na v času vojne (9 listo^) 136 ARHIVI XII 1989 . : . . i ■ ■ 1 ■ ■ . UDK 930251(497.1)" 18/19" Jože Žontar, dr., ravuatrlj, Zgjdovinski arhiv Ljubljana, 61000 '.jubjja na Mestni trg 27, YL Arhivi v Jugoslaviji Arhivi, Ljubljana, XII/1989. it" 1-2, str. 7 Avtor obravnava razvoj in organizacijo arhivov v Jugoslavij' od prve polovici 19. stoletja dalje, položaj, materialne in personalne pogoje ar hivov, arb vsko rakonedajo terrazvo1 arhivistike. Posebej priKazuie tudi arhivske gradivo, kije v jugoslovanskih arhivih, ter Jijihovr raziskovalno razstavno in pedagoško dejavnost. TJDK 930.25:37(497.1) Joie Zontar dr., ravnatelj Zgodovinski ^rhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana. Mertni trg 27, YU Arhivsko izobraževanje v Jugoslaviji s posebnim ozirom na "JI avenij o Arhivi, Ljubljana, XII/1989, št 1-2, str. 16 Prv. arhivski tečaj (zvrzni) smo -meh v Jugoslaviji leta 1950. To t radi cho nadaljuje od leta 1953 dalje stilni strokovni tečaj pri Arhivu Srbi' je, ki je bil ustanovljen predvsem za potrebe arhivov te i-epublike. Pos topoma pa so pričel"" uvajati arhivistiko tudi v redni študij na več filozofskih fakuLetah, najpiej v Ljubljani, v šolskem letu 1978/79. UDK 331.107.8:651.5 930.251.001f497.12) Jelk MfUk. »amostojni svetovale: — arh.vist Arhiv SR Slovenije, 61000 Ljubljana Zvezdarska 1. YU DekuMeritorno gradivo družb :nih pravobrsjtilctv samot-previjanja in njegova val 'rizacija Arhivi Ljubljana. XII/1989, št. 1--2, str 22 V pnspjvku nas avtorica seznani z vrsto in načinom dela družbenih pravobranilcev samoupravljanja v SR Sloveniji, glavnimi kategorijami dokumentarnega gradiva, ki pri njih nastaiajo. ter valorizacijo te ga gradVa. UDK 930.255.2-352^497.12-14 Kopcr)"13/17" Duta Kma-Lmek, dr ravnateljica Pokrajir1ski arhiv 6k'000 Koper, CevljarsKa 11, YU Delo Franwesc3 Majema v mestni knjižnici in arhivu v Kopru. A-hivi, Ljubljana, XIV1989, št. 1-2, str. 19 Referat predstavlja inventar starega občinskega arhiva ¿a čas od kor.ca 14. do konca 18. strletja, ki je pomemben za zgodovino Kopra in Istre. UDC 930.25:37(497.1) Joie Zontar, Dr., Director, Historical Archive Ljubljana 61000 Ljubljana Mestni trg 27, YU Archive Education in Yugoslavia with Special Regard to Slovenia Artiivu Archives), Ljubljana, Xll/1989,No. 1-2, p. 16 The very first archive course (on federal level) was organized in Yugoslavia in 1950. Th's tradition has been kept from i953 on by the constant professional course at the Archive of SR Serbia, which has been' founded for the needs of the archives in Serbia in the first place. Sin :e the school year 19'7g/79 the archive science has gradually been introduced into regular siudies at more ohylosophical faculties, at first in Ljubljana. UDC930.251(497.l)"lg/19 ' Joie Zontar, Dr.. Director, Historical Archive Ljubljana, 6100GLjublja na Mestni trg 27, YU Archives in Yugoslavia Arfiivi(Archives), Ljubljana Xll/1989,No. 1-2, p. 7 The author deals with the uevelopment and organization of Archives in Yugoslavia from the first haif of the 19th century on position material and personal conditions, archive !;gis.ation, aiid development of the archive scier.ce. Separately he describes aLo the archives, kept in Yugcsla* Reo.rd Offices, an-1 their research, exbibifionai aiid pelage-gi;al activity. UDC 9^0.255.2.352(497.12-14 Koper)" 13/17" Tusa KneJ-Urrek, Dr., Directress, Regional Archive, 66000 Koper, Cevljarska 22, YL The Wotk ol'Francerco Majer in the Library ¡oíd Archi fe in Kc per Archivi(Archives), Ljubljana, Xll/1989, No. 1-2, p. 19 The report describes the; work inventory of an Old Municipal Archive from the er,d of the 14th till the end of the 18th century, being of importance for the history of Koper ana lstria. It was prepared by Francesco Majer. IID^I 33 J 10"18:651 5:930.251.001(^97.12) Jtlka MeJik, Archi .ist, Archive of SR Siovenia, 61000 Ljubljana, Zvez-darska 1, YL Records of Social Attorneys of SJf, .tans ;ment and Their E ¡timation Archivi(Archives), Ljubljana, Xll/19g9, No. 1-2, p. 22 The contribution deal? with tlie sort and method of activity of social attorneys of selfinanagement in theSR of SI ovenia, with main :athego-ries or re cords, arising from their work, as well as with the estimation of those records. IHDK 352<_49*7.12—19 Lj)"l895/1900" Mijko Karnbič, praviiuc, Arhiv SR Slovenije, 61000 Liubhaua, Z"ez-darska 1, Yb Normativna dejavnost ljubijansk ga občinske&a sveta od leta 1895 dc It ta 1Q00 Arhivi, Ljubljana. Xll/?989,5t. 1-2,str. 24 V Članku je preIstavJjera nrrmodajna dejavnost lj-jbljansk^a obi.in' skes?a sveta v letih 1895 do 1900, Vsaka norma je opredeljena časovno ir vsebinsko. Na koncu Članka je pedan seznam norm ter mesto, kier laltko najdemo besertiio norme. Mig Nova Gorica NAŠE DO .BROTE PO VAŠEM OKUSU PRÍMEX (1.G* nova gorica Škofijski arhiv koper ¿6000 Koper,n 'rg re /olucije 11, Tel.: (056) 2 -#87 \rhivskd društvo slovenije 61000 Ljubljanr Zvezdarskal, Tel. (061) 216-564,216-524 arhiv ki' ipitcrz/ strokovnd tehnična vprašanja 62000 Maribor, Glavni trg'7 Tel.: (062)26 71 ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA Z/ notranje ZADFVF 61000 Ljubljana Kidričeva 2, Tel, :06I) 325-361 ARHIV REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA LJUDSKO O RAMBD 61000 Ljubljana, Zupančičeva 3, Tel ■(061)223-112 ARHIV REPUBLIŠKEGA ŠTABA ZA rtKlTDUIALND OBRAMBO 61000 Ljubljana, Prciihr /a 4 Tel : (0^1) 219-750 ZGDDOVINSKI \RH1VCKZKSLOVEN1JE 61000 Ljubljana, Tomšičeva 5; Tel.: i*061) 217 "12 \RHIV INSTITUTA ZA NOVEJŠO ZGODOVIND j'000 Ljuhljann, Trg osvoboditve 1, M.: (00 1) 217-f 21 NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA 61000 LjuDljana Ciril Metodov trf 4. Tel.: (061) 310-6'-3, matica 328-895 p1 krajinski arhiv maribor -šk.-fijski arhiv 62000 Maribor. Koroška 1 Te,.: (06¿J 27-690 POKRAJINSK ARHIV KOPER >6000 Koper, Čevljarska 22, Tel.: (066) 21-824 Enota Piran 66330 Piran,BolniSka30, Tel.: (06c) ''3-822 JGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA .51000 Ljubliana, Mestni trg 27, T-1.: (061)310 -56 Enota za Gorenjsko 64U00 Kranj, Stritarjevi 8. Tel.: (0o4) 244w Enota za Dolenjski in Belo krajino 68000 No"o mesto. Jenkova I Tel.: 106* 22-16. Enota n Skofju Luko 64220 Skofja Loka, Blaiev 14 Ttl;. i.064) 51-390 ■ Oddelek v Idriji 55280 Idrija, Pitlovčeva 9, Tel : (065) 71 116 pdkrajinski arhiv m \ribor 62000 Maribor Glavni trg 7, Tel.: (062) 26-'71 ■ Grajski- Tel.. (062) 7.8-622- pokrajinski arhiv nova gorica 6":000 Nuva Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3 Tel,. (065) 24-521 zc-ddovinski arhiv V PTUJU 62250 Ptuj, Muzejski trg 1 Tej (u62) 771-619 arhiv sr slovenije 51000 Ljubljana, Zvezdarska 1, Tel i06l)2l^o4.^16-i24 zgdddvinski arhiv v celju 63000 Celje, Trg svobode 10, Tel (063) 25-546.25-552