Dopisi. Dnnaj. (Posl. Zičkar indr. Ploj s t o v a r i 8 i) sta stavila v drž. zboru dne 29. marcija 1901 do trgovinskega ministra sledečo interpelacijo: V zadnjih letih se je obrnilo več okrajnih zastopov, županstev, krajnih Solskih svetov in drugih korporacij iz Spodnjega Štajerja do c. kr. trgovinskega ministerstva s prošnjami, da bi dobili poštni uradi, ki se nahajajo v krajih s slovenskim prebivalstvom, pečate in napise tudi v slovenskem jeziku. Pravica, da to zahtevajo, je celo naravna in utemeljena v § 19. državnih osnovnib zakonov. Pa tudi z ozirom na potrebe vsakdanjega življenja mora vsak pametno misleč človek pripoznati, da je brezuvetno potrebno, da nosijo poStni uradi v slovenskih krajih udomačeno slovensko ime. Kajti mnogokrat se nemSka imena močno razločujejo od slovenskih. Tako se glasi trg Sevnica v nemškem Lichtenwald, Konjice Gonobitz, Doberna Neuhaus, Rimske Toplice Romerbad, LaSko Tiiflfer, Planina Montpreis, Radinci Radein, Dramlje Trennenberg, Ljutomer Luttenberg, Ptuj Pettau. Samoumevno je torej, da so poStni uradi ravno tako kakor drugi uradi dolžni spraviti si pečate z napisi maternega jezika dotičnega prebivalstva. Za take napise so se potegovali okrajni zastopi Sevnica, Ptuj, Ljutomer, občine Dramlje, Hrastje in Mota, Kapela, Očeslavci, IvanjSevci, Radenci, Murskivrh-Zasad, Ivanjci, toda brez vspeha. Potolažili so nekatere imenovanih občin, da dobe pečate s slovenskim napisom, kadar bodo sedanii samonemški obrabljeni in se bodo morali novi nakupiti. Toda za poštne urade Radinci in Ivanjci n. pr. so se nakupili novi pečati, a zopet s samonemškim napisom, čeprav v Radencih ni niti 20, v Ivanjcih niti pet Nemcev. Podpisani vprašajo zaradi tega g. trgovinskega ministra: Iz kakšnih vzrokov noče c. kr. trgovinsko ministerstvo ugoditi opravičenim željam slovenskega ljudstva glede pečatov in napisov pri c. kr. poštnih uradih ? Iz kozjanskega okraja. (SlovenSčin a). Odkar je kozjanski okraj v slovenskih rokah, se je narodna zavest močno vzbudila. Posebno še, ko je marljivo katol. politično društvo začelo na vse kraje plodonosno delovati. Marsikateri slovenski napis ali dvojezični poštni ali občinski pečat je zagledal beli dan! Čudimo se pa nekaterim, ki se še ne zavedajo dosti svoje narodnosti na slovenskih tleh. Da n. pr. Podčetrtek nima dvojezičnega pečata, temu se ne čudimo, komur so tamošnje razmere znane, a da imajo zavedni in ponosni Šentpetrani samo nemški poStni pečat, je nekaj izvanrednega. Nckateri se hudujejo nad kozjansko sodnijo radi večkratnih nemških dopisov in Se zraven včasi na nemški pečat, posebno v zapuščinskih zadevah. Da bo pa sodnija slovenski dopisovala, morajo pred vsem občine slovenski uradovati s sodnijo, a ne nemški, kakor Se žalibog nekatere storijo. Da navedem le nekatere. Planinska vas se šopiri s svojo nemščino, ker ima baje v Planinskem trgu tajnika, ki slovenščini ni naklonjen. Zagorje naj odločno uraduje s sodnijo in glavarstvom le slovenski. Prevorje je bilo že enkrat v tem listu omenjeno. Odkar ima mladega občinskega predstoinika ter v Lesični baje tajnika, povzdiguje nemSčina oholo svojo glavo v uradovanju. Gelo naslovi na bližnje občine so nernški in mesto lepega slovenskega pečata se nahaja večkrat nemški. Drensko rebro, akoravno je v pilštanjski župniji, se ne more otresti popolnoma nemSkega uradovanja. Trg Pilšlanj je zdaj v drugih rokah, zato zdaj bolj odločno slovenski uraduie. Kaj naj rečemo o hribski občini pri Kozjem — Veternik, ki ima nemški peč?t in nemško uradovanje, ko pa baje nobenega Nemca v občini ni. Tukaj bi imel neki gospod v Kozjem veliko zaslugo, ko bi to občino spreobrnil. Občina Križe ima neki tudi veliki križ s slovenščino, ker ne mara veliko za njo. So še nekatere občine, o katerih bi se 8e dalo kaj govoriti, pa naj to zadostuje. Možje, zdramite in ne zaničujte svojega raaternega jezika. »Slov. Gosp.« ie v 15. Stevilki dokazal, da Slovenci nazadujemo, naj to ne velja o naSem okraju. Mi hočemo na celi bojni črti napredovati nevstrašljivo!