Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
83783 II
4.

MAJSKI GLAS
4 4
Revija v pouk in vzpodbudo delovnega ljudstva
The May Herald
CHICAGO, ILLINOIS, MAY 1, 1936
English Articles on Pages 48-52
PROLETAREC
Glasilo J, S. Z. in Prosvetne Matice
Pisan v SLOVENSKEM in ANGLEŠKEM jeziku

Naročnina $3 za celo, $1.75 za pol in $1 za četrt leta.
Knjigama "Proletarca"
Velika zaloga slovenskih in angleških knjig povestne, znanstvene in socialne vsebine.
PIŠITE PO CENIK.
PROLETAREC
2301 So. Lawndale Ave.
Chicago, Illinois
83783

If
Majski Glas
Prvomajska revija. Izdaja Jugoslovanska delavska tiskovna družba (Proletarec)
THE MAY HERALD
CENA 25c
CHICAGO, ILL., MAJA 1936 (MAY 1936)
LETO (VOL.) XVI.
CEZDALJE BOLJ VIDNO
KAJ neki pride iz vsega tega? Ljudstva tare kriza, poboji, lakota, vojne, nizke mezde in visoki davki. Človek vprašuje za pravico, a je nihče prav ne pozna. Zahteva zboljšanje položaja, pa mu pošljejo policaja nasproti. Hoče dostojen zaslužek za svoje garanje, pa ga kaznujejo z odslovitvijo za njegovo drznost. Kaj naj počne? Mar res ni nikake poti iz sedanje zmede in krivic v pošteno, človeško uredbo?
Izkoriščani in na cesto pognani človek se nadeja, da nekje je taka cesta. Prav gotovo vodi nekje do izhoda iz sedanjih neznosnih razmer. Toda kako se naj obrne, da pride do cilja? Vsakdo ima drugačen kažipot. Kdo je v pravem? Ljudje so zbegani, vpijejo, tarnajo, kritizirajo in ob enem potrpežljivo pričakujejo, da se prikaže od nekje zvezda vodnica, kakor nekoč svetim trem kraljem, da jih privede k odrešeniku.
Ampak v realnem življenju ni Mojzesev, ne odrešenikov in ne zvezd na nebu, ki bi kazale pot iz temne noči socialnih krivic v svetli dan svobodnega človeka.
Pot na prosto iz pragozda krivic si mora človek izsekati sam, drugače ne pride nikdar iz goščave. To pa je počasno delo. Zato je ta pot tudi tako težavna in umor-na. Nikake bližnjice ni mogoče najti. Včasi se človeku posreči, da se pomakne nekaj korakov naprej brez posebnega truda, in potem še in še, a kar iznenada se pojavijo ovire—in tedaj zdrsne polovico storjene poti nazaj. Včasi tudi več. Spodaj, v sredi klanca, kjer se mu je posrečilo ustaviti drsanje navzdol, se mu zdi, kakor da bo
(Nashville Banner)
Od vsepovsod sovražniki, ki ogrožajo mir.
moral z vsem pričeti zopet od kraja.—Zares, kaj neki pride iz vsega tega? Ah\sploh kdaj doseže vrh? In če se mu posreči, kap potem? Bo mar boljše, kakor sedaj?
Septembra to leto bo minilo 72 let, od kar je bila ustanovljena prva mednarodna delavska organizacija. V zgodovini delavskega gibanja je označevana kot Prva internacionala. Imela je
silno težavno pot. Tlačena ljudstva so trpela pod fevdalnim gospod-stvom in pod naraščajočim bremenom, ki ga mu je nalagal naglo razvijajoči se moderni kapitalizem. Milijoni na kmetih in milijoni v mestih in trgih so hrepeneli po olajšanju muk. Delovne ure so bile od 12 do 16 ur na dan sedem dni v tednu. Tlaka na kmetih. Kmet in delavec brez pravic. Avtokraci-ja in absolutizem vsepovsod. V takih razmerah je 28. septembra 1864 nastalo Mednarodno delavsko združenje, kateremu je kumoval Kari Marx. Rebeli vsakovrstnih tendenc so se združili v njemu in potem v mejah te prve delavske internacionale nadaljevali z bojem—vsaki v
duhu svojega načina tolmačenja načel in naukov. Medtem so vojni dogodki v Evropi, posebno v Franciji in Nemčiji, dali zamah organiziranju pariške komune, ki je bila prvi veliki, herojski poskus za osvoboditev proletariata. V borbi s sovražnikom se je držala skrajno junaško, toda premoč na oni strani je bila presilna in skušnje ter organizacija na tej strani nezadostne. Komuna je podlegla.
f J3}U. / i
Prva internacionala je vsled teh viharjev, ki so divjali znotraj in zunaj nje razpadla. Ves reakcionarni svet se je razveselil njenega konca, kakor se je pred tem ustrašil njenih možnosti za razmah in revolucije. Njene pristaše so vsepovsod preganjali, zapirali, mučili in pobijali. Ko je izginila, so se oddahnili. Tako je gibanje za pravice in svobodo delovnega ljudstva, ki se je z največjim trudom prikopalo štiri korake naprej, zdrsnilo tri korake nazaj.
mednarodne delavske organizacije. V dolgih letih borbe je izvojevala proletariatu mnogo pridobitev za izboljšanje življenskih razmer in ob enem mu je priborila volilno pravico ter s tem priznanje, da je tudi delavec človek. Zgradila je velike strokovne organizacije, delavske zavode, dvorane, časopisje, tiskarne, zadruge, delavske kulturne ustanove itd. Napredovala je na vseh koncih in krajih navzlic bojem z reakcijo, kapitalizmom in absolutističnimi režimi.
Mi moramo dalje!
(Narisal Trapp)
Vzelo je dolgo, predno se je delavsko gibanje dovolj skristaliziralo, si opomoglo in začelo iti zopet navkreber. Polagoma, z dolgoletnimi borbami in ogromnimi žrtvami, si je delavski razred zgradil II. internacionalo. Nešteto njenih graditeljev je bilo uničenih v ječah, mnogo je bilo pobitih, tisoče in tisoče drugih je bilo preganjanih, provociranih ali vrženih v brezposelnost samo zato, ker so delovali za načela in program svoje
Ko pa je iskra zanetila svetovno vojno, se je druga internacionala v par letih—oziroma celo mnogo prej—sesula kakor hiša iz kart. Delavski razred, ki je napredoval po obnovitvi internacionale sedem korakov, je zdrsnil v krvavi svetovni
drami štiri korake nazaj.
*
V Rusiji so po krahu carizma izvršili socialni preobrat — nova nada za napredek delavskega
razreda! Na pogorišču druge internacionale je bila ustanovljena delavska-sociali^tična interna-cionala. Spet so bili dani pogoji za pohod delovnega ljudstva. Ampak posledice svetovnega klanja in rušenja so bile presilne, da bi dovolile trezno miselnost. V delavske vrste je bil vsej an bratomorni boj, ki je vihral z vso nebrzdanostjo do prihoda nacijev s Hitlerjem na čelu na krmilo Nemčije. Tedaj so voditelji komunistične internacionale v Moskvi sklenili zaobrniti svojo taktiko na pota, ki naj bi dovedla v sprijaznjenje s socialisti. To ni lahka naloga, tudi če so se je še tako iskreno lotili. Razplamtenega sovraštva ni mogoče pogasiti na mah. Za zacelitev ran je treba časa!
*
Pred petdesetimi leti je Ameriška delavska federacija določila prvi maj za dan demonstriranja delovnega ljudstva v prid zahteve za osem urni delavnik. To je bila v onih dneh ne samo radikalna ampak revolucionarna zahteva. Stotisoči so trpeli v borbi zanjo. Vzelo je leta, predno je bila tu in tam izvojevana. Mnogi, ki so nače-ljevali gibanju za osemurnik, so bili obsojeni
na dolge zaporne kazni, nekateri v smrt in nešteto drugih je bilo odslovi j enih ter vrženih šikaniranju, pregajanju in bedi v žrelo.
*
Na vseh pokopališčih na svetu so žrtve razrednega boja. In ni jih še konec. V povojni dobi je delavski razred vsled bratomornega boja in napak v obema internacionalama toliko oslabil, da ni imel moči preprečiti nove nevarnosti, ki je nastala s krizo kapitalizma: fašizma v Italiji, Nemčiji in Avstriji ter v drugih fašističnih in napol-fašističnih deželah. Tako se je dogodilo, da je bilo mednarodno delavsko gibanje po novih petih
korakih napredka pahnjeno tri korake navzdol.
*
Mar naj obupavamo vsled te težavne, grampa-ve poti, po kateri je naša hoja tako umorna?
Ne! Kajti zavedni delavci niso slabiči in bojaz-Ijivci! Mednarodni proletariat prodira dalje kljub vsemu! Zgodovinski razvoj mu je določil nalogo preobraziti svet v socialistično uredbo. Izvršil jo bo brez ozira na momentalne neuspehe, poraze, žrtve in težke muje.
Frank Zaitz.
Angelo Cerkvenihi:
KRUHA, KRUHA, KRUHA...
Na cesti.
ZA menoj leži mesto devetdesetih mošej s tankimi, šiljastimi minareti, ki se dvigajo proti nebu nalik mršavim rokam lačnih beračev. Počasi stopam ob Miljacki po sitrmi cesti.
Z minaretov se razlega nerazumljiva in čudna, pretresljiva in strahotna molitev dervišev. Kakor da joče v pravljični puščavi, daleč, daleč od vode in hladnega gozda lačna, žejna, umirajoča zver . . .
Mrak boža temnomodrikaste gore in modrikasto srebrno cesto, ki se liki kača vije med gorami.
Počasi stopam, zatopljen v premišljevanje o tem prečudnem mestu, devetdesetih moišej in neštetih drugih božjih hramov mnogoštevilnih verstev.
Izza grma stopi temna postava.
Naravnost proti meni.
Dih mi zastane.
Ženska je. Obraz ji zakriva gost, črn pajčo-lan.
—	-Gospod . . .
—	Želite?
Izpod črnega pajčolana čudno zazveni sladak smeh.
—	Gospod, ali želite?
Še vedno ne razumem. Ne morem si misliti,
kako je mogoče, da nagovori pravoverna musli-manka ponoči in sredi bele ceste osovraženega gjavra*) . . .
—	Ne razumem vas.
—	Oh!
Ženska se zopet zasmeje.
—	Ne razumete? Lepa sem,, človek božji! Lepa!"
Preden utegnem odgovoriti, si odkrije obraz.
Prelep bel obraz.
—	Pridite z menoj, videli me boste, lepa sem!
Njen glas je kakor žamet in olje. Mehak, sladak, topel.
V tem hipu mi pride na misel, kaj se je vse zgodilo prevnetim radovednežem, ki so kdaj silili za zakritimi bulami.
Kakor da je uganila mojo skrito misel. Njen glas se je spremenil v šepet:
—	Nič se ne bojte! Sama sem v hiši. Tu zgoraj. Samod've majčkeni deklici imam, ki že spita.
—	Ah, pustite me!
—	Gospod, videli boste, kako sem lepa! Samo deset dinarjev!
Začudil sem se:
—	Deset dinarjev?
*) Muslimanska psovka za kristjane.
—	Pa pet dinarjev, gospod . . . samo pet dinarjev!
Nem sem stal pred žensko, ki si je zopet zakrila prelepi obraz. Naglo sem se obrnil. Hotel sem ji uiti.
Prijela me je za suknjič:
—	Pa d(va dinarja, gospod! Vsaj dva dinarja!
O reki Miljaeki v Sarajevu.
Njen moledujoči glas me je pretresel do kosti.
V	grlu me je nekaj grabilo . . .
— Mož me je zapustil. . . Bolna sem . . . Dvoje deklic imam . . . Tako sta srčkani, tako ljubki, gospod ... In lačni, lačni . . . Kruha, kruha, kruha!
V predmestni kavarni
V	Sarajevu je, pravijo, veselo. Povsod igrajo godbe in veseli Sarajlije pijo črno kavo. Plesalke plešejo in stari veseljaki tleskajo z rokami.
Tudi jaz bi bil rad vesel. V vrtu velike predmestne kavarne so goreli lampiončki. Godba je igrala poskočno kolo. Sedel sem k mizi.
Tamburice spremljajo pesem globoko dekolti-rane, čezmerno našminkane Rusinje.
Njen glas je oglat, skoraj oduren.
V	pesem se disonančno zareže glas trombente, ki kliče vojake k počitku.
Dvoje, troje gostov pevki malomarno zaploska.
Pevka prosjači od mize dO mize. Kakšni trije dinarji ji padejo v krožnik.
Na odru se pojavi plesalka. Turkinja je. Pravijo, da je prišla od nekod daleč, iz Azije.
Orna je. Tudi njene oči so črne; tako črne, kakor je bila črna pratema, preden je nekje visoko sredi nebeškega svoda zagorelo ognjeno sonce.
Plesalka se ljubko prikloni na vse strani.
Droban starec, ves siv in sključen, zaigra na violini prečudno pesem. V melodiji njegove
pesmi se pretaka kri azijskih toplih noči, hrepenenje po svobodi, ki je v davni davnini vpepe-lilo srca princes, zaprtih v haremih, iz njegove pesmi diha rahel dih "Tisoč in ene noči" . . .
Njeno drobno telesce se rahlo zaziblje.
Nožice se ji bliskovito premaknejo in vztrepe-tajo, kakor vztrepeta v pomladanskem jutru glas škrjančka, dolgi črni lasje se ji opletajo okrog drobne glavice, kakor se opleta v burnih nočeh burja okrog svetilnika sredi kakšnega samotnega otoka.
Vse je tiho, samo violina joče in se smeje, gostje zadržujejo sapo.
Deklica se vrti na konicah svojih prstov.
Njeno telo je podobno plamenčku umirajoče sveče, ki se bori proti vetru.
Starčeva pesem in dekličin ples se družita v sen orienta, ves opojen, ves bolan.
Kakor se druži sončna pomlad s petjem slavčka!
O, še je na svetu toliko prečudno lepega!
Nekaj se je prelomilo . . . Oster krik . . .
Oster krik, ki je padel v sladkost in opojnost
Sarajevo: Paza/rske bule
občutja kakor pade granata v življenje mladica, ki v strelskem jarku sanja o domačiji, o cvetoči češnji in modrooki deklici . . .
Iz ust deklice se vlije gost curek črne krvi . . . Dekle se zgrudi . . .
Violina zaihti.
Starec jo nežno dvigne ter zanese za zavese.
Neki častnik zlovoljno zamrmra:
—	Tolikšna lahkomiselnost, takole razburjati ljudi, ki so prišli, da bi se zabavali!
Kavarnar pa se oprošča:
—	Oprostite, prosim, oprostite, ni moja krivda!
Rusinja že zopet poje, gostje že zopet pijo črno kavo, jaz pa mislim na strahoten krik:
—	Kruha, kruha, kruha!
Ivan Molek:
PLAČICA
Slika v enem dejanju
Nastopijo: Louis Štrk, 26, brez dela; Louise, 20, njegova žena in edina v družini, ki je začela delati; Katie, 23, njegova sestra, tudi brez službe; stari oče Štrk, 70, ves sključen in čez mero siten; Miha Krompir, brezposelni sosed; drugi sosedje.
Godi se v sedmem letu depresije v večji slovenski naselbini v Ameriki.
V soboto popoldne.
Ko se dvigne zastor, se pokaže srednjevelika družinska soba delavskega stanovanja. Oprema je skromna: na levi (od gledalca) spredaj je okrogla miza z električno svetilko in zadaj v kotu star klavir; na desni spredaj majhna mizica, na kateri počiva majčken radio, v ozadju pa oguljena zofa; več stolov. Na stenah nekaj slik in fotografij. V sredi vrata v kuhinjo, na desni pa v spalnico stareiga očeta. Na levi okno.
LOUIS ŠTRK (sedi pri mizi na levi in premetava pred seboj velik kup računov; Katie pri mizici na desni krpa raztrgano vrhnjo suknjo).
KATIE. Oh, kako jaz potrebujem nove suknje! Čim bolj krpam tole razvalino tem bolj se trga. Kar sram me je stopiti s to cunjo na cesto. Shuck's!
LOUIS. Mene je pa sram teh računov. Ne upam se jih sešteti. Danes je nekak praznik za nas, ker Louise prinese prvo plačo, jaz sem pa jezen. Skrbi me, kdaj bodo vsi ti računi plačani. Hell!
KATIE. Louise tudi potrebuje novo suknjo. Njena je raztrgana kakor moja. Vsi smo raztrgani. Shoot!
LOUIS (se zagleda v neki račun). Ta vrag je najsit-nejši. Ta prekleti Žid Goldman najbolj grozi. Ti, Katie, se nič ne jezi. Tvoja raztrgana suknja je vsaj plačana, na moji obleki je pa še zadnji obrok dolga in ta vražji Žid, pri katerem sem kupil obleko, je med vsemi upniki najbolj siten. Curses!
KATIE. Najprvo se moramo pošteno najesti česa dobrega. Sita sem že teh relifnih emokarij. Želim si kej-ka. (Se oblizne.)
LOUIS. Meni bi se pa prilegel svež in sočen bifstek s praženian krompirčkom in solato. (Se oblizuje in cmok-Ija.) Kdaj smo zadnjič imeli bifstek, Katie? Ali ni bilo na božič?
KATIE. Ne vprašuj. Raje se pripravi, da pojdeš v mesnico čim pride groš.
LOUIS (plašno). Jaz da bi šel v mesnico? Ko pa imamo dolg pri vseh mesarjih v okolici? Nak, ti pojdeš! Tebe ne poznajo toliko ko mene.
KATIE (ostro). Jaz da bi šila? Ne, jaz nisem naredila dolgov. Ti si odgovoren in ti pojdi, pa se pobotaj z mesarji kakor se znaš in hočeš. To je tvoja zadeva, yessir!
LOUIS (zažene račune po mizi in skoči k njej). Moja zadeva, samo moja? Mar nismo vsi jedli? Ali ni.si tudi ti jedla? Veš, sestrica, jaz sem že sit tvoje lenobe! Tu se pritiskaš, nič ne delaš in jaz te moram krmiti, kakor da si moja žena ... Ne podim te od hiše, ali dokler hočeš biti pri nas, je vse, kar delamo, tudi tvoja zadeva, da veš, Kat! (Odide na svoje mesto.)
KATIE (porazno). Dobro, naj bo tudi moja zadeva.
LOUIS (pomirjen). Tako je. Zdaj govoriš pametno. Glej, da boš pridna. Kadar pokrpaš svojo, vzemi še Louisino suknjo, ki je tudi polna lukenj.
KATIE (spet zraste). Kajpak, ali misliš, da sem krojaška delavnica? Shucks!
LOUIS (spet skoči pokonci.) Tako! Jaz pa naj bom dobrodelna institucija! Vse kaže, da si ti deklica nepoboljšljiva. Ali češ, da te poženem od hiše? V tem stanovanju sem jaz gospodar, čeprav sem tvoj brat. Razumeš?
KATIE (zaničljivo). Gospodar? Česa pa? Niti tistih svojih hlač ne, ker še niso plačane!
LOUIS (vihti prst). Čuj me, sestrica! Ako me ujeziš, bodo moje hlače najprej plačane — in za vse drugo se boš lahko obrisala. (Se vrne na prejšnje mesto.) Takšna napihnjenost!
STARI OčE ŠTRK (prišepavsa z desne v copatah, ohlapnih hlačah z naramnicami in z odpeto srajco pod vratom in na prsih, prihuljen, držeč se z rokama za hrbet, govori zadirljivo). Oh, ta moj revmatizem! — Ta moj reevmaaatiiizem! — Oh, Bog, ali ni že zadosti pokore!
KATIE. Kje vam je meh z vročo vodo, grandpa?
STARI OČE. Eh, kaj bo meh! Kaj bo tisti meh! Dobrih medicin mi je treba, dobrih medicin pa ni nič . . . Dobrih ljudi je treba! Oh, strašno je to, neznosno je to! (Obsedi sključen v dve gubi na zofi.) Aaaah! Aaaaaah!
—	Kaj pa denar je že prišel? Je že ona prišla s pilačo?
LOUIS. Da, Louise prinese prvo plačo. Vsak čas bo
doma. Celih devet dolarjev prinese. In zdaj se prepiramo, kam bi djali teh devet dolarjev. Ali bi jih zajedli, zapili ali kaj? Tu je cel kup računov. Vsi nas terjajo za denar. Vsi vedo, da je Louise dobila delo v sladšči-čarni in zdaj se vsi tepejo za njeno plačo — za onih devet dolarčkov, haha! S stanarino smo že daleč odzad, premog, ki ga žgeimo, še ni plačan — sto reči še ni plačanih. Ampak oni žid, Goldman, kateremu dolgujem zadnji obrok za obleko, najbolj pritiska. Ta dihur!
STARI OČE. Le naj počakajo, le naj počakajo! Nič se ne mudi; ni jim sile. Reci jim, Louis, naj potrpe. Enkrat bomo že plačali, in če mi ne plačamo, bo Bog poplačal . . . Najpotrebnejše stvari najprvo! Čuj, Louis, jaz stradam dobrega tobaka. Moja pipa je zmirom prazna. In kaplja dobrega žganja se bi prilegla, aaa . . . Pa na Boga ne pozabite, deca moja! Na cerkev ne pozabite, ha!
LOUIS. Cerkev bo tudi lahko počakala, grandpa.
STARI OCE (se dviga in pada nazaj na zofo, od jeze ga davi kašelj). Aha! . . . Lepa je ta generacija . . . Kakor — kh-kh-kh- divjačina . . . Boga in — kh-kh-kh-
—	Kristusa dol rona . . . Samo za svoj vamp se briga . . . (Se končno spravi na noge in krevsa na desno, držeč se z eno roko za hrbet in z drugo grozeč.) Deca! Ne pozabite, da Bog tudi pošlje svoj račun, velik račun, hud račun . . . (Zaloputne vrata za sabo.)
LOUIS (gleda za njim). Tudi tebe, stari, sem že sit. Samo leži tam notri, sem pa prihaja stokat, sitnarit in pridigat. Gosih!
KATIE. Ubogi grandpa! Ne jezi se nanj, Louis. Star je in bolan je, zato je siten. Najin oče, njegov »in, je bil tudi siten, samo nekoliko manj. Se ne spominjaš?
LOUIS. Najin oče ni bil nič siten. Kaj boš opravljala! Popolnoma drugačen je bil po mišljenju. Najin oče je bil brezverec, socialist, in zaradi tega sta si bila s starim zmerom v laseh.
KATIE. Toda na zadnjo uro se je spreobrnil. Ne veš več tega? Ko ga je avtomobil povozil in je živel še kakšna dva tedna po nesreči, je rekel, da mu je sam Bog naklonil to dobroto zato, da se je lahko pokesal in spra-vil z njim ali nekaj podobnega.
LOUIS. Kdo je to rekel? Grandpa je to rekel, ne oče, kateri sploh ni nič govoril, ker je bil skoro ves čas v nezavesti. Grandpa si je to storijo o spreobrnitvi izmislil, da se je potem lahko delal lepega pred drugimi. LaWko smo taki ali taiki, vendar ipravljic starega očeta nam ni treba ponavljati. Bog mu je naklonil dobroto! Ali nisi smešna, sestrica? Čemu pa je Bog dopustil, da je bil oče tako razmesarjen? Saj bi ga bil lahko spreobrnil na zdravem, če je hotel!
KATIE. Ah, ti si tudi brezverec, Louis! Shame!
LOUIS (flegmatično). Jaz nisem nič! Sama dobro veš. Včasi sem šel v cerkev, pa sem jo spet opustil, nakar sem ponovno šel tja; zdaj ime ni že dolgo bilo tam in morda spet pojdem. In ti, Katie, nisi nič bolj a! Kaj boš to brbrala: brezverec, brezverec! To ni pri meni nič. Bunk!
KATIE. Kaj bom brbrala! Zakaj pa to brbramo? Čemu o tem sploh govorimo?
LOUIS. Ne vem . . . Hahaha! Nekaj govorimo, ker imamo čas — dovolj časa.
KATIE. Kaj pa plača? Ali smo se že zmenili?
LOUIS. Saj res — Louisina plača . . . Celih devet dolarjev gotovine po tolikih mesecih! In zdaj ne vemo, kaj bomo s tem bogastvom! Hahaha! Ali se bomo najedli ali napili ali oblekli ali kaj? Hahaha! . . . Gosh!
KATIE (ga plašno gleda nekaj hipov). Ti, Louis, s tabo je ipa nekaj narobe. Krohotaš se, kakor — (vrti s prstom okoli svojega ušesa) — da se ti je nekaj pri-smodilo — kakor da ti je vse skupaj španska vas . . .
LOUIiS (vrže glavo vznak in vzdihne). Saj je, saj je, baš to je! Španska vas, španska vas, šipanska vas . . . (Se naglo okrerve, kakor da se je zdramil; ostro). Ti, kaj pa je to: španska vas? Ali se spet norčuješ iz mene? . . .
KATIE (malomarno). Španska vas je bila na razstavi Stoletja napredka, kjer so senorite kazale bedra . . . Zame je bila ta vas brez pomena. (Oglasi se dumi zvonec.) Idi pogledat, kdo je.
LOUIS. Ali sem jaz tvoj hlapec? Ti idi!
KATIE. Ali sem jaz tvoja dekla? To je pa že od sile.
LOUIS. Torej to pomeni, da vrata ostanejo zaprta. Kaj, če zvoni tvoja prijateljica?
KATIE (uporno). Morda pa je tvoj prijatelj. Jaz sem zaposlena, ti pa nič ne delaš, samo regljaš z jezikom. (Pozvoni močneje.) Čuj, kako te kliče. Idi, idi!
LOUIS (jezno). Nalašč ne grem! Ti me že ne boš nikamor podila. Bomo videli, kdo je gospodar v tem stanovanju — jaz ali ti. Le počakaj.
KATIE (vstane in vrže suknjo na stol). Gospodar! Gospodar — kadar ni Louise doma. Ti počakaj, da se Louise vrne — pa bomo videli gospodarja. Tako boš pohleven, tako se boš lizal kakor psiček ... O, imeniten gospodar!
LOUIS (vstane). Da boš vedela, sestrica: ti nisi Louise!
KATIE. Vem, da nisem — zato sem metla (na jok), s katero vsi pometate, ali vsaj hočete pometati, ali ne boste dblgo! (Krene proti vratom, ki pa se v istem hipu odpro.)
MIHA KROMPIR (srednjih let in slabo oblečen). Dober dan, otroci. Mislil sem, da ni nikogar doma, toda vrata so bila odklenjena.
KATIE. O, dober dan, mister Krompir. (Se vrne na prejšnje mesto in vzame suknjo nazaj v roke.)
LOUIS. Dober dan, sosed. Kako je, ali si zdrav? Sedi. (Mu porine stol.)
MIHA (sede). Saj to je! Zdrav ko ostriga v školjki in apetit, moj Bože, kakšen apetit imam! Včasi, ko sem delal in je vedno bil kak cvenk v žepu, nisem imel takšnega apetita in tudi bolezen je rada prišla k nam v vas. Ali ni to smola? Ko ima človek čas za ležanje, ni bolezni — zdaj, ko je dovolj časa, pa ni vzroka, da bi ležal in manj pojedel . . . Saj pravim: naš ljubi Bog nas je slabo ustvaril . . . Jaz bi to bolje uredil — delavci bi imeli želodec le takrat, kadar imajo delo in denar . . .
LOUIS. Hahaha, tudi pri nas je ta smola. Vsi imamo tako zdrave, nemirne in godrnjave želodce . . . Ali ni res, sestrica?
KATIE (ga grdo pogleda in se namrdne).
LOUIS. Da, zmerom bi ikaj lizali in žvečili: ice cream, kejke, stek, klobase, rdeč fižol, rezance, svinjske reber-nice —
MIHA (poželjivo). Nehaj, nehaj, nehaj, fant! Ne vidiš, da me sline že davijo! Imaš kaj tega pri rokah? — Imaš kaj pijače, take, ki se prileze?
LOUIS (povesi glavo). Jako mi je žal, sorry. Posebno pijače je danes manj kakor med prohibicijo.
MIHA (tleskne po kolenu.) Ali ni to sam vrag? Ob času prohibicije je bilo vina in "munšajna" ko vode v vsaki hiši, danes pa, ko se ti polne steklenice režijo v obraz skoro iz vsake trgovine — moraš gledati v drugo stran ulice in požirati prah . . .
LOUIS (pocmaka, bahavo). Ni še vsega konec. Pri nas bo morda steklenica nocoj . . . Danes pride prva plača.
MIHA (živo). Da, da, nekaj sem čul, vi srečni ljudje. Zato sem malo prišel k vam pogledat . . .
KATIE (se strese, da se zbode s šivanko v prst).
LOUIS (strahoma). Pa ne, da bi, da bi — iskal posojilo?
MIHA. Hehe, kaj še! Saj vem, da mi ne bi nič posodili. Priliko imam za agenta. Prodajal bi kavo, čaj, takšno žajfo zoper mozoljčke, prašek za ščurke in druge vrste hišno, gospodinjsko blago. Že davno bi bil lahko prevzel, a kaj, ko ni kupca. Zdaj poskusim najprej pri vas; če kaj naročite, bom šel še drugam. Tu je katalog. (Potegne tiskovino iz žepa.) Cene so zmerne. Poglej.
LOUIS (nervozno odmahuje z roko). Ne bo nič, ne bo nič, Krompir. Zakaj pa najprvo ne naročiš teh reči zase?
MIHA (odkritosrčno). Zato, ker ne potrebujem teh reči!
LOUIS. Čemu naj pa mi potrebujemo?
MIHA. Eh, mislil sem, da bi vi to naročili iz prijateljstva ... da bi mi pomogli za začetek. Saj smo sosedje, znanci . . . Svoji k svojim.
LOUIS. Pri nas ne bo nič s tem. čuj, mister Krompir! Poglej tele račune, tale kupček papirjev. Vse to bi moralo biti danes plačano — stanarina, premog, meso, grocerija, mleko in tako dalje, potem pa moja obleka, za katero dolgujem onemu vražjemu Židu Goldmanu, ki je najbolj siten — vsota tedenske plače, katero Louise prinese, je pa samo devet dolarjev. Celih devet dolarjev!
MIHA (porazno). Bogrne slaba se kaže.
LOUIS. In vsi smo podrapani! Poglej jo, našo pun-čaro, kako krpa podrtino od suknje! Naš stari grandpa pa še iz hiše ne sme, ker bi svetil z golo leščerbo . . .
MIHA (kima). Taka je, taka ... In povrh vsega tega še zdravi želodci!
LOUIS. Pravilno! (Podjetno.) Gledati pa moramo tudii za bodočnost. Veš, sosed Krompir, mi smo še mladi in upamo, da bomo dolgo živeli . . .
MIHA. Pametno upanje!
LOUIS. Da, zato moramo gledati v bodočnost. Nekaj ti bom zaupal. (Stopi k njemu z roko za ušesom.) Bržko bodo vsi ti računi poplačani, si kupim avtomobil na izplačevanje. (Se vrne na prejšnji sedež.) Yessir! Avto, to je moj življenjski program in cilj! Že celih pet let delam ta načrt.
MIHA (veselo). Res? Glej, glej — prav imaš! To je tudi moj načrt. Pri Bogu in vseh svetnikih sem prisegel: nikdar več ne bom nosil v banko. O, kriza je mene dobro izučila . . . Nositi v banko se pravi nositi v vodo, katera naraste in ti vse odnese. (Požvižgava.) Fuit, fuit — good-ibye vse banke! Petnajst let sem nosil do-larčke v banko, toda banka je odplavala po vodi in moji dolarčki so odplavali . . . Odslej — čim se vrne prosperi-teta — saj vrnila se bo, kajti po vsaki plohi mora priti solnce--
LOUIS. Tudi jaz tako pravim —
MIHA.--boimo pri nas vsak dan siti, lepo oblečeni in v garaži bo fin avto. Tako bo. Čez teden bomo delali, ob nedeljah se bomo pa vozili k jezeru ribarit ali v Narodni park gledat žogo —
LOUIS (se udari po kolenih). Ha, to je tudi moj načrt!
MIHA. In kadar razbijem prvi avto, kupim drugega in ko še tega raabijem, kupim tretjega in tako dalje, do konca našilh dni! ...	»
KATIE. Oprostita mi, da se vmešam v vajin pogovor. Lepo je, dobro je, kar sta povedala, imeniten načrt, toda — kje je delo, kje so dohodki? Po moji pameti je treba najprvo gledati za delo in zaslužek in potem šele za načrte. Ali ni tako?
MIHA. Najprvo mora biti načrt, da veš, zakaj iščeš zaslužek. Če nimam programa in cilja — mi sploh ni za delo. Jaz ne delam zaradi dela.
LOUIS (se poči po kolenu). Tako je! Mister Krompir že ve, kaj govori. Ti, sestrica, si kar poišči zaslužek, načrte pa prepusti meni, če hočeš.
KATIE. Zakaj tebi? Ali boš ti moj mož?
LOUIS. Dobro, tedaj si išči moža. Čas je že, da imaš tudi ti kak program. Službo ali moža!
KATIE. Hvala za dtfber nasvet. Rada bi pa vedela, kje so ženini, ki imajo delo in stalne doihodlke. Vsi oni fantje, ki gledajo za mano, so brez dela. Kaj bom na boljem, če se poročim s takim? Lahko je zapovedati: službo ali moža! Tvoja Louise ima moža in imeti mora tudi službo . . .
LOUIS (malomarno). To je samo začasno, dokler jaz ne dobim dela. Kaj boš s tem?
MIHA. Jaz razumem, da Katie se hoče omožiti zato, da bo imela otroke. Ona ne računa z delom v tovarni. Mož naj služi denar, ona bo pa doma gospodinjila in se ukvarjala z deco. To so ženske, kakor pravijo, po stari šegi.
KATIE (prezirljivo). Samo zaradi otrok se že ne bom možila.
STARI OČE (prikrevsa z desne). Kaj pa govoriš? Zakaj se ne boš omožila?
KATIE. Zaradi otrok že ne.
STARI OČE (zija nekaj hipov). Otrok ne boš imela?
KATIE (ostro). To bo moja zadeva, ne tvoja!
MIHA. Hehehe! —
STARI OČE (vije roke in se zvija v dve gubi). O Bog, take so moje vnukinje! Taka je današnja deca! O Bog, strašna je pokora! Ni dovolj, da si mi naložil revmati-zem — še to sramoto mi naloži! — Oh, ta sramota! Še to bom doživel, še to!
LOUIS. Le tiho, grandpa, ne kriči. Katie kar tako brbra tjavendian; saj ne ve, kaj govori.
KATIE. Ti veš še manj. Vsi skupaj ne veste, kaj klepetate! (Pograbi suknjo in hitro odide v sredi.)
STARI OčE (se zgrudi na zofo). Oh, ta revmatizem!
— Oh, kako boli, kako reže, kako trga! — Če bi imel vsaj malo žganja in vsaj malo tobaka. Kaj pa glede plače ste se že domenili? Kaj boste kupili?
LOUIS. Nič se nismo domenili. Vsi smo preveč "kunštni" . . .
MIHA (staremu). Slabo je, grandpa. Jaz bi rad nekaj prodal, toda Louis mi pravi, da ne bo nič.
STARI OČE. Kaj pa prodajaš?
MIHA. Kavo, čaj^ praške zoper ščurke in slično drob-njad.
STARI OČE. Kaj bomo s tem? Imaš žganje in tobak?
MIHA. Lahko prinesem tudi to. (Zazvoni.)
LOUIS. Kdo prihaja? Katie je zunaj, bo že odprla.
DRUGI SOSED (mlad človek, plane v sredi). Helo, ste doma? Zdravo, Louis. Zdravo vsi. Srečke prodajam, irske srečke. Sweepstakes! Za dva dolarja dobite osemdeset tisoč dolarjev, stodvajset tisoč dolarjev, sto-devetdeset tisoč dolarjev! —
LOUIS. Kaj?
MIHA. Ali je res?
DRUGI SOSED. Za dva dolarja osemdeset tisoč, stodvajset tisoč — cel kup dolarjev! Kupite!
STARI OČE. Kaj pravi? Za dva dolarja se dobi osemdeset tisoč? Ježeš, Ježeš!
MIHA. Ti, Louis, to je pa nekaj dobrega! Zade-neš dobitek — in vse svoje življenje si brez skrbi. Ti in žena ne potrebujeta več delati. Kupiš si lepo hišo na hribčku in najboljši avtomobil v Ameriki . . . Drugi naj delajo, ti si pa Morgan, Mellon, Rockefeller! In Katie lahko prinese dvajset otrok! —
LOUIS. Zakaj pa ti ne kupiš?
MIHA. Saj bi, saj bi, če bi imel dva dolarja. Posodi mi dva dolarja, prijateljček, in jaz prvi kupim.
LOUIS. Kje naj pa vzamem dva dolarja?
MIHA. Ali smem upati, da dobim dva dolarja, ko tvoja žena prinese plačo? Prisežem ti, da ti dam polovico, če zadenem dobitek.
LOUIS. In dva dolarja mi vrneš, čeprav ne zadeneš?
MIHA. Yessir! Iz prvega zaslužka!
LOUIS. All right, dva dolarja dobiš. (Drugemu sosedu.) Ti, počakaj nekaj minut, denar bo kmalu tu.
STARI OČE (razburjen). Kaj je to? Ne razumem dobro ... Ti, Louis, kupiš njemu srečko, da on dobi osemdeset tisoč? Kaj se ti meša?
LOUIS. Res ne razumeš, grandpa. Jaz mu samo posodim dva dolarja. Posojilo mi Krompir vrne, torej ne izgubim nič, ako pa on zadene, dobim pa polovico: štirideset tisoč, šestdeset tisoč — kolikor bo. Razumeš, dedek? To je dober business . . .
STARI OčE (zija nekaj hipov kakor onemel). Ne, ne, ne razumem! Ti si navadno tele, Louis! Zakaj sam ne kupiš srečke zase in vsega sam ne spraviš? Čemu bi z njim delil? To, kar ti delaš, ni noben biznes!
LOUIS (preplašen). Grandpa ima prav.
MIHA (poparjen). Ima in nima prav. Kako pa on ve, da boš baš ti zadel?
LOUIS. Kako pa ti veš, da boš baš ti? (Spet zazvoni.)
DRUGI SOSED (v zadregi). Ali kupite srečko? Lahko počakam?
MIHA. Ti kar počakaj. Srečko vzamem.
LOUIS. Ne vem, kako bo. Morda vzamem srečko sam.
MIHA (jezno). Tako držiš besedo?
TRETJI SOSED (v sredi; lepo oblečen in iz vseh žepov mu gledajo tiskovine, v roki pa drži šop časopisov). Pozdravljeni krščanski ljudje! Mir z vami! Sreča z vami! Bog z vami!
STARI OČE. Hvaljen Bog!
TRETJI SOSED. Pozdravljeni oče! Čujte vsi skupaj. Nabiram člane za novo društvo "Socialna j
ca". Vsi krščanski ljudje morajo zraven — in če bomo vsi zraven, bo društvo "Socialna pravica" še letos okupiralo kongres in Belo hišo. To pomeni, da bomo mi delali postave in si rezali pravico . . . Bankirje poženemo iz templev in ves denar razdelimo med siromake . . . Kdor nima dela, dobi največji delež. Denarja bo kakor toče, kakor listja in trave! — Pristopnine za to društvo ni, članarine ni; vsakdo naj da kolikor premore: 25c 50c, dolar, dva dolarja, pet dolarjev, deset dolarjev, petdeset dolarjev —
STARI OČE. Kako ste rekli, mister? Petindvajset centov dam in potem bo denar padal v našo hišo kakor toča? . . .
TRETJI SOSED. Da, oče — kadar zmagamo mi in okupiramo Washington. Za zmago in okupacijo je pa treba denarja, dosti denarja. Dajte kolikor morete! Jaz vas pa vpišem za člane. Sem pravomočni zastopnik društva "Socialne pravice" in tu je moja legitimacija. Živela socialna pravica! Kako se pišete, oče?
STARI OČE (krevsa sem in tja). Če je vse to res — in morda bo res, ker vi govorite kakor pravi krščanski človek — tedaj se pišem Jakovlje Šitrk in rojen sem bil v Starem trgu, v Ameriki sem pa že petdeset let.
LOUIS. Le počasi, le počasi, ne tako hitro, grandpa. O tem društvu nismo še nič slišali. Meni se vse to vidi j ako "fishy".
TRETJI SOSED. Kaj? Ali nisi ti kristjan?
LOUIS (ponosno). Jaz sem Američan in vse drugo me nič ne briga!
STARI OČE. Ježeš, Ježeš! Vidite, tak je moj vnuk — delati noče in kadar pride krščanski človek v hišo in mu ponuja denar, tedaj tudi denarja noče — tak je! —
LOUIS. Že dobro, grandpa, toda mi nimamo denarja. S čim naj plačamo? Zastonj nas ne vzame v društvo.
STARI OČE (tolče s koščeno roko po mizi). Saj pride denar! Saj Louise prinese denar! Saj čakamo na denar! Plača prihaja!
LOUIS (pade obupno na stol). All right, čakajmo torej. Ti, kristjan, čakaj, če hočeš kaj dobiti.
DRUGI SOSED. Kaj pa jaz? Kako je s srečko? Naj čakam?
LOUIS. Da, tudi ti čakaj — vsi čakajte!
MIHA. In jaz? Ali še lahko upam na dva dolarja?
LOUIS. Kar upaj!
MIHA. All right.
KATIE (plane v sredi vsa razburjena). Louise prihaja! Zavoj nese in jezno se drži.
LOUISE (mlada ženska, bedno opravljena z zavojem v naročju, v sredi). Lepa reč! Prekleta reč! (Obstane in ogleduje družbo.) Kaj se godi?
LOUIS. Louise, srček! Nič se ne godi. Tebe čakamo in tvoje plače. Si prinesla?
LOUISE (stopi v ospredje). Prinesla sem — kaj? Nič nisem prinesla! —
LOUIS in KATIE (hkratu). Kako to?
STARI OČE (nastavlja uho). Kaj? Nič ni prinesla? . . . Ježeš, Ježeš . . .
SOSEDJE (se namrdnejo in spogledujejo).
LOUISE. Prinesla sem nekaj jestvin za večerjo, to je vse, da se boste najedli, lenobe in gobezdači! — Vse drugo je šlo . . . Vse drugo je požrl tisti tvoj žid Goldman. "Garanširal" (zaplenil) mi je plačo. Sedem dolarjev mi je vzel. Ostala sta dva dolarja in to je šlo za živež. Tako je. (Pade na stol.)
MIHA. Good-iby srečka! (Odide.)
DRUGI SOSED. Good-:by tisočaki! (Za prvim.)
TRETJI SOSED. Good-tby socialna pravica! (Izgine še on.)
LOUIS (silno potrt). Tako je, tako! . . . Hell! (Počasi odide v sredi.)
KATIE (si zakrije obraz z roko in ihteč odide za Louistom).
STARI OČE (se zgrudi na zofo). Ježeš, ježeš! Moj revmatizem ... O Bo.g, hvaljen bodi za pokoro! — O Bog, hvaljen bodi za pokoro! Malo žganja, malo tobaka bi bilo dobro ... O Bog, hvaljen bodi . . .
LOUISE (vrže zavoj na mizo na levi; staremu). Javkaj, javkaj — prosi, prosi — moli, moli, stari! Zato smo tako premožni — zato pa stradamo! —
(ZASTOR.)
KATKA ZUPANČIČ:
NA
"VTA DAN! zatirano ljudstvo!
da si v žaru svetlobe ogledamo rane
in najdemo zanje primernega leka, zakaj od veka do veka ločili so nas šušmar ji . . .
Na dan!,
da si ogledamo
med čermi razbito brodovje,
zlomljena vesla.
jezno valovje —
grob naših strtih upov . . .
DAN!
Na dan!,
da si ogledamo
šušmarje krmarje,
ki so po naših vpognjenih hrbtih
splezali kvišku in so zasedli
varne oltarje . . .
Na dan!,
da si uklešemo bridke izkušnje enkrat za vselej v mramor, da si ukrešemo nova pota, svoja pota do cilja, kamor nam kaže naš prapor!
Eugene V. Debs:
MOJE SKUŠNJE V JEČI
Sloviti ameriški socialistični vodja Eugene V. Debs 'je bil obsojen vsled svojih protivojnih aktivnosti na 10 let ječe, v kateri so ga držali dve leti in pol. Bil je izpuščen decembra 1921. Nato se je Debs spet ves posvetil socialističnemu gibanju, dokler mu ni bolezen preprečila nadaljevati njegovo veliko delo. TJmrl je 20. oktobra 1926.
Za JSZ in njeno glasilo se je vedno zanimal. Ko je Proletarec slavil svojo 20 letnico, je Debs prispeval lep članek k njegovemu jubileju. Sledeče je napisal kmalu po svojem prihodu iz ječe.
KADAR je človek dolgo v ječi, se v njem marsikaj spremeni. Neglede kako je močan nad samim seboj, ga zapor duši in mu pusti neizbrisne posledice.
Duševno sem bil vedno svoboden. Človeka, čegar srce je prosto, ne morejo nikdar oklepati duševne vezi. Toda kljub temu, kadar mora živeti v ječi in se ravnati po njenih predpisih, mu to razjeda njegovo naturo.
Najbolj so me bolele surovosti, ki jih je počenjalo kaznilnično osobje v občevanju z jetniki. Stražniki s surovostjo v srcu in s krepeljci v rokah vtepajo svojo divjaško voljo brezmočnim ž r t-vam, ki so njihov legitimni plen. Nihče si ne upa dati iz sebe najmanjšega glasu protestiranja. Tega brutalnega rav-n a n j a z jetniki sem veliko videl. V bodrenju in tolaženju ljudi sem porabil veliko časa. Kadar si človek ves dan prizadeva vlivati v srca ljudi, ki so v stiski, pogum, se njihovo trpljenje tudi njemu zajeda v dušo. Ječanje in vpitje ves dan—kletve in ihtenje vso noč!
Moral sem citati nešteto pisem brezmočnih družin, ki so jih poslale svojcem v zaporu. Kadar žena piše, da je bolna, da družina strada in da bo pognana na cesto, ker ne more plačati stanarine; ali ko mu sorodnik sporoča, da se mu je žena izneverila in zašla na kriva pota; ali da je
Van Gogh: JETNIKI
njegova hči postala prostitutka, tedaj mu to trga dušo. In kadar moraš tolažiti ljudi v takih slučajih kot tu navedeni—ne samo enkrat ampak mnogokrat vsak dan—tedaj ti to izčrpava duševne moči, grozne razmere, ki vladajo v ječi, ti pa črpajo fizično silo.
Ječa je inkubator za hudodelstva in zločine.
Jetniki so legitimni plen kon-traktorjev, ki bogate z izrabljanjem brezpravnih ljudi v zaporih. Videl sem ljudi oblečene v capah mnogokrat prej, ampak obleke, ki jih izdelujejo jetniki, so cape nad capami. Eno takih oblek so mi dali, ko sem bil izpuščen iz zapora. Ako bi me bil v nji zalotil dež, bi razpadla. Čevlji, ki so mi jih dali, so bili iz papirja. Predstavite si človeka, ki ga pošlje vlada Zed. držav iz kaznilnice v svet v taki obleki in s pet dolarskim bankovcem — potem, ko mu je utisnila pečat zločinca! Mnogo reči, ki mi jih je poslala žena v zapor, so straž-n i k i in jetniški uradniki zaplenili. Jaz nisem nikoli niti videl poslanih stvari.
Eden mojih tovarišev je bil fant sedemnajstih let, ki je bil obsojen na 10 let zapora zato, ker se je udeležil pogreba svojega očeta. Bil je v armadi, ko je prejel od matere brzojavno obvestilo, da mu je oče umrl. Svojega poveljujočega častnika je prosil za dopust. Ampak častnik je ' "
avtokrat in brutalnež. Prošnjo mu je odklonil. Fant je šel na pogreb vseeno—ni se mogel premagati. Ko se je vrnil, ga je vojno sodišče obsodilo na deset let zapora.
Temu sličnih slučajev je bilo veliko. Vsi ti bivši vojaki, ki so mi pravili o prestopkih, zaradi kakršnih so bili poslani v federalni zapor, so bili moji prijatelji. Vsi so bili ameriški dečki, obsojeni pred tribunalom častnikov, kateri jim ni dopustil nikake obrambe. Obsojali so jih z največjo hladnostjo, nekatere za dvajset let, ki jih naj pre-žive med zidovi in puste v njih svojo mladost.
Lahko bi vam imenoval petnajstletnega fanta, ki so ga poslali v jetniško celico v družbo s pokvarjenci in degeneriranci najnižje vrste. Po enem letu je bil enak njim—vedel je vse, kar so oni vedeli—uničen duševno in moralno za zmerom. Dasi je bil obsojen za prestopek, kakršnega
imel govoriti. Lahko bi se bil stražnikom uprl in prepričan sem, da bi me bila množica, ki se je zbrala okrog mene, branila. Ampak mi se ne borimo na tak način.
Z veliko brzino so me odvedli. Dobili so avto, ki me je v največjem diru odpeljal iz mesta. Tik Youngstowna so imeli zame pripravljen vlak, v katerega so me posadili.
Predno so me pripeljali v Moundsville, W. Va., kjer so mi določili novi dom v jetnišnici, sem se poleg z vlakom vozil še po petih električnih železnicah. Stražnikom je bilo zapovedano, da mi ne smejo dati na potu nikake prilike za pogovor s komurkoli.
Ko sem dospel na določeno mesto, so najeli šest stražnikov, oboroženih s puškami, da so me stra-žili. Plačali so jih zelo dobro; poročali so, da po $200 na teden vsakemu. Moundsville je v bližini

Zvezna jetnišnica Leavenworth, Kans., v katero je bilo obsojenih za časa Debsovih bojev mnogo socialistov in drugih radikalcev vsled protivojnih aktivnosti. Večinoma so jih izpustili šele par let po vojni.
bi pametna družba znala odpustiti, so mu vtisnili pečat zločinca. Ko hitro pa ima človek za sabo zaporno zgodovino, je v družbi zavržen in v naprej obsojen za vse čase.
Proces, v katerem sem bil aretiran, pozvan na sodišče in obsojen, so izvršili legalno. Toda ko je vrhovno sodišče zavrglo priziv proti obsodbi in izreklo, da jo potrjuje, se je legalna procedura napram meni nehala. Zakonito bi bilo, da bi se javil svojim porokom, in oni bi me predali sodišču, da me pošlje v zapor. Tako postopanje smo začeli izvrševati. Ampak detektivi so me zagrabili v trenotku, ko sem prišel v Cleveland. Niti toliko časa mi niso pustili, da bi bil sporočil o tem dogodku svoji ženi, ali svojim odvetnikom in porokom. Skupina sodrugov je bila z mano in 5,000 ljudi me je čakalo na shodu, na katerem bi bil
premogovnih polj v West Virginiji in moji preganjalci so se bali, da se bi premogarji domenili in prišli z vso svojo močjo ter me osvobodili jet-nišnice. To je bil en razlog, da so me potem poslali v zvezne zapore v Atlanti. Poleg tega se je West Virginia pritoževala, da ji najemanje posebnih stražnikov povzroča izredne stroške, kar ji je v slabih finančnih okolščinah veliko breme.
Resnica je, da so bili oblastniki res v strahu, češ, da sem preblizu delavcev v westvirginskih premogovnikih. Mislim, da sem bil edini v tem krogu prizadetih, ki sem ohranil mirnodušnost. Gospodje v političnih in jetnišničnih uradih šo bili nervozni.
Ko so mi po dveh in pol letu zapora naznanili, da mi je kazen preklicana, so mislili, da me bodo vozili iz ječe na enak način kakor so me privedli
vanjo. Toda rekel sem odločno: "Ne! Prišel sem, kakor ste hoteli vi, toda odšel bom kakor jaz hočem!"
Ko sem bil iz ječe, so mi mnogi prigovarjali, da naj pišem v kapitalistične revije in dnevnike, kajti ponudb sem veliko dobil. Izjavil sem, da v kolikor bom v stanju doseči ljudstvo s tem sredstvom, se ga bom poslužil. Kar bom storil, bo storjeno z namenom pomagati osvoboditvi človeštva.
Vzrok, da so me kapitalistični listi vprašali za moje članke, je bilo zanimanje med ljudstvom za moj slučaj, pa so hoteli to izrabiti v svojo korist.
Zapor mi je pustil posledice na zdravju, zato sem se moral odločiti po prihodu iz ječe za počitek. Težko sem to storil, ampak v takem zdrav-
stvenem stanju nisem bil za delo. Moja volja je neupognjena, ampak telo zahteva odmora, da si pridobi izgubljene moči. Dva zdravnika, ki sta me preiskala, sta mi zabičila, da ne smem sprejeti nikogar in se varovati vsakega vzrujavanja, ali pa ne bom nikdar več zmožen nastopati na shodih. Boli me, ko moram nehati z delom za stvar, ki mi je sveta. Zapreti se svetu—to je meni izredno težko. Ampak očividno je, da sodrugi razumejo moj položaj. Ko sem se vrnil domov v Terre Haute, me je pozdravilo okrog 50,000 ljudi. Toda upoštevali so moje zdravstveno stanje in skrbeli, da bi me ne utrudili.
Rad bi živel še dolgo in delal z vsemi močmi za naše cilje. In pri tem bi rad dočakal dneva, ko bo naša borba venčana z zmago.

JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA
Organizacija, ki ima pravico do bodočnosti
NOBENA jugoslovanska organizacija v Zedinjenih državah ni izvršila s tako majhnim številom članov toliko dela, kakor JSZ. Ustanovljena je bila v sedanji obliki pred 26. leti, toda nekateri slovenski socialistični klubi, ki so bili združeni v slovenski socialistični zvezi, so bili ustanovljeni že pred dobrimi tridesetimi leti. Najstarejši med njimi je klub št. 1 v Chicagu, ki je bil ustanovljen oziroma obnovljen leta 1903.
VAŽNOST XI. REDNEGA ZBORA
JSZ bo meseca julija t. 1. obdržavala svoj enajsti redni zbor. Vršil se bo v Chicagu. Zaeno s tem se bo vršilo zborovanje zastopnikov Prosvetne matice.
V dobrih treh desetletjih so socialistični klubi, njih posamezni člani in od svojega postanka sem še Prosvetna matica izvršili delo, kakršno med priseljenci malih narodov, z izjemo Fincev, v tej deželi nima primere.
Te uspehe je treba varovati in se ob enem truditi za dosego novih. Kajti ko hitro začne v kalji organizaciji volja za nadaljne uspehe pojemati, zaide v stagnacijo, katera konča z enakimi učinki kakor bacili tuberkuloze v telesu človeka.
JSZ je danes še živa organizacija in v nji je še volja za nadaljevanje njenih aktivnosti na političnem in prosvetnem polju, ter za ohranitev in jačanje vsega, kar si je zgradila doslej. Kajti če z delom ona preneha, ga ne bo vršil nihče drugi in le nazadnjaštvo in kapitalizem bi imela koristi od tega.
Naloga enajstega zbora JSZ je, da da tem tra-
dicijam našega gibanja v teh težkih časih vsakovrstnih ovir čimtrdnejšo moralno in organizato-rično oporo.
NAŠE PUBLIKACIJE IN DRUGE USTANOVE
Nad trideset let že smo v stanju izdajati časopis, tednik Proletarca, ki se po svoji vsebini, sorazmerno po obsegu, lahko primerja z vsakim delavskim tednikom v tej deželi. Proletarec je uspeh našega delavstva, s kakršnim se more ponašati le malokatera delavska skupina.
Dalje revija Majski Glas. Človek je z veseljem prime v roke. Le tisti, ki razumejo, koliko truda je treba vložiti v tako podvzetje med delavstvom malega naroda, vedo pravilno ceniti tak uspeh na polju slovenskega delavskega tiska.
Ameriški družinski koledar je prav tako ustanova, ki dela čast vsemu našemu pokretu, delavskemu tisku in slovenski literaturi sploh.
Vse te tri publikacije imajo sedaj urade v lastnem domu, v Slovenskem delavskem centru v Chicagu, ki je najnovejša naša ustanova.
PROSVETNA MATICA
Na kulturnem polju deluje Prosvetna matica, in upoštevajoč razmere—s presenetljivim uspehom.
Temeljni smoter našega gibanja je prosvetno in organizatorično delo. Ako bodo člani XI. rednega zbora to dovolj upoštevali, bo JSZ v stanju premagati kakršnekoli ovire in neprilike, kakor jih je v prošlosti.
Majski Glas je uverjen, da bodo to svojo nalogo častno izvršili!
Ivan Jontez:
KIP KRALJA MATJAŽA
BIL je lep pomladni dan v tretjem letu Rooseveltove nove delitve obrabljenih in zašpehanih starih kvart. Vedro nebo in veselo nasmejano solnce, zelenje in cvetje in ptičje petje. In baš tega dne je moral priti pome temni angel smrti Azrael in povabiti mojo grešno dušo s seboj!
(Smola, vedno smola! Od zibelke dalje se me je držala vse življenje, kakor sem se obrnil ali prestopil, vedno smola, in niti ob zadnji uri mi usoda ni hotela prizanesti z njo! Kajti umreti spomladi, ko vse klije, brsti, cvete in poje, se pravi imeti pravo vražjo smolo. In jaz sem vedno upal, da bo poslednji dan mojega življenja mrk jesenski dan — s težkimi, nizko visečimi temnosivimi oblaki pre-preženo nebo, dež, v blato zatepeno od slane poparjeno cvetje, umazane kaluže in gole drevesne veje tužno steg-njene proti brezupno sivemu jesenskemu nebu. Ob takem vremenu, mislim, je slovo od življenja mnogo lažje kot spomladi, že zato, ker je vse tako brezupno dolgočasno in 'naveličano življenja in od take dolgočasnosti se človek poslovi prav lahkega srca. Toda usoda, ki mi je v življenju privoščila pri vsakem koraku pošteno mero smole in kolomaza, je odločila proti mojemu upanju. ".Spomladi, ko bo vse v cvetju in zelenju, ko bo vse prekipevalo življenja, ko ti bo vse v naravi vzbujalo prešerno veselje do življenja, boš moral umreti!"
No, človek upa do zadnjega pa sem se obrnil k mrkemu Azraelu ter mu izrazil svoje pomisleke glede odhoda iz življenja ob tako lepem spomladanskem vremenu. Ali ne bi morda mogel počakati vsaj tja do jeseni, ko bo mrzel jesenski dež začel prati utrujeno zemljo in ovenelo zelenje in pozno cvetje?
"Zapoved je zapoved!" je neprijazno odgovoril redkobesedni božji poslanec ter napravil nestrpno kretnjo, kakor bi se mu kdo ve kako mudilo v kraljestvo senc.
Videl sem, da ne oipravim nič z njim ter se težkega srca vdal v neizbežno. Še en tužen pogled skozi okno na vrt, kjer je zelenelo nekaj grmičev, se smehljalo med travo in na gredicah pisano cvetje in skakljalo nekaj pernatih pevcev — in duša moja se je otožno poslovila od svoje mesene posode, v katero je bila včasih nemara malce preveč zaljubljena, ter odfrčala z mrkim angeljem smrti proti daljnemu onostranstvu.
Potovala sva naglo kot misel. Jedva sva se dvignila z našega planeta, že sva šinila mimo mrtve lune, nekaj trenutkov kasneje mimo Pluta, in Rimska cesta se nama je naglo bližala. Vendar se mi to potovanje skozi ve-soljnost ni zdelo bogve kako kratkočasno in skušal sem zaplesti Azraela v pomenek o čemerkoli, v čemer pa nisem uspel, kajti mrki redikobesednež se niti zmenil ni za moje prizadevanje. In, da ubijem dolgčas, ki se me je bil začel lotevati, sem začel ugibati, kaj neki bodo storili doli na zemlji z mojim truplom. Moja želja v življenju je bila, da bi me sežgali ter pepel izročili vetrovom, naj ga pode pred seboj preko planeta, kakor je življenje podilo in zaganjalo križem sveta mene. Pokopan si nikoli nisem želel biti, kajti dovolj mi je bilo, da so me vsakovrstni črvi grizli in žrli vse življenje, po smrti pa bi se rad tudi v tem pogledu odpočil. Možnost je seveda obstojala, da napravijo z mojim trujplom baš to, česar si nisem želel. Vse je bilo odvisno od tega, kateri izmed mojih sorodnikov 'bodo imeli odločilno besedo pri tem: tisti, ki smatrajo poslednjo voljo pokojnikovo za sveto stvar ali oni drugi, ki sodijo, da je treba tudi v tem pogledu ustreči volji božji, kakor jo interpretira Petrova skala, t. j., da je treba pokojnikovo truplo izročiti črvom, pa če je želel tako ali ne.
No, sem zaključil naposled, saj zdaj to vprašanje itak ni važno zame. Mrtev sem in briga me, kaj napravijo z mojo meseno posodo! Naj jo izroče črvom ali plamenom — dober tek prvim kot drugim! Tako sem se prepričeval, dasi me je pri tem v skritem kotičku duše vendarle malce bolelo, kajti svoje telo sem imel kot pristen Homo Sapiens vseeno precej rad. Ah, ta ničemurnost, še po smrti nam, prizadeva srčne bolečine! —
Iz teh neveselih misli me je vzdramil prihod lepega plavolasega in modrookega angela, zavitega v snežnobeli, z zlatimi čipkami obrobljeni halji. Predstavil se mi je kot moj angel varuh in ker je bil jako prijazen in zgovoren, sem ga bil prav vesel. Nebeški dečko mi je povedal, da je zjutraj zapustil naš planet ter odfrčal v nebesa, da bi pregovoril Starega, naj me pusti še živeti, češ, za smrt še zdaleka nisem zrel. Uspel ni, ker ga je škof Baraga s pomočjo svojih škofovskih prijateljev pregovoril, da bo bolje, da ,se me pošlje v peklo, ker da bi utegnil ponovno delati zgago v zadevi postavitve njegovega spomenika v Metropoli, česar se je mož, nečimeren kot vsi ljudje, bal.
Jaz sem se nasmehnil in nisem bil prav nič jezen na Barago niti na moje zemeljske neprijatelje, ki so nedvomno pošiljali Baragi in Bogu vroče prošnje, da bi se me čimprej poslalo v peklo, ali magari tudi v nebesa, samo da bi jim ne mogel več delati zgage na zemlji. Nasprotno ■— celo radovalo me je to. "Boje se me!" sem si rekel v mislih in moja samoljulbna duša je zaplesala od veselja.
"Slabo boš vozil, Matija Kronopisec, če boš takole razkazoval svojo ničemurnost!" me je rahlo opomnil moj nebeški varuh, nato pa me začel izpraševati o raznih podrobnostih iz mojega življenja, kajti njegova naloga je bila, da me pred nebeškim sodnim stolom zagovarja. Jaz sem se mu izprva smejal, češ, saj je moral biti kot moj angel varuh vedno pri meni in toraj mora vedeti o meni prav toliko kot jaz sam; dečko mi je ipa z rdečico na licih priznal, da se mu je moje življenje le prevečkrat zdelo tako enolično in dolgočasno, da si je cesto vzel dopust, da se je šel pozabavat v nebesa, mene pa je prepustil moji usodi in njenim muham. "Ne smeš zameriti," se je opravičeval nebeški falot, "pri vas na zemlji ga lomite vedno po istem receptu in preveč bi bilo zahtevati od nas, da bi se noč in dan dolgočasili pri vas. V nebesih je mnogo kratkočasnejše."
Kaj sem hotel? Ušes mu nisem mogel naviti, ker je bil duh, pa sem se vdal v svojo smolo ter začel pripovedovati dečku o tem in onem iz svojega življenja. Sempa tja sem seveda marsikatero zamolčal, kajti kdo bi obesil vse svoje grehe na veliki zvon in končno, sem si mislil, me imajo itak dobro popisanega v svetih nebesih. In dečko se je zadovoljil s tem, kar je slišal od mene, pri tem pa si seveda mislil svoje ter najbrž pripravljal v mislih obrambni govor, ki naj bi me rešil pekla in parki j ate družbe.
V tem smo dospeli do nebeških vrat, ki jih je revmatični vratar Peter godrnjaje odprl ter nas spustil noter. Znašel sem se v ogromni dvorani, čije stene so se zdele iz meglenih plasti in so se, prav tako kakor ogromna kupola, sloneča na teh stenah, venomer odmikale in pri-mikale očem, da je imela vsak trenutek drugačen obseg. Na koncu dvorane je bil mogočen prestol iz srebrnih hlapov in na njem je čepel sključen sivobradi starček, nebeški Sodnik, obdan s tropami angelov in drugih nebešča-nov. Kar se mi je videlo najbolj čudno, je bilo to, da

so se mi vsi videli kot iz megle; nič trdnega, oprijemljivega ni bilo na njih.
Moja spremljevalca sta me povedla naravnost pred prestol božji in sodna .procedura se je začela.
Najprej sem moral povedati svoje ime, poklic in po-ddbno. Nato je nebeški tožilec pozval nebeškega arhivarja, naj prečita grehe in dobra dela, ki gredo na moj rovaš.
Prva poglavja mojega življenja niso zvenela slabo. "Kot otrok priden, veren in pobožen. Mučenik za sveto vero in svetnik božji je hotel postati." Moj angel se je veselo nasmehnil in če se ne motim;, je celo pokazal jeziček mrkemu nebeškemu tožilcu. Sledili so malenkostni prestopki, ki sem jih zagrešil v letih cvetja in brstja. Kmalu pa je vse skupaj začelo zveneti kot obtožnica. "S šestnajstimi leti >se je dal zapeljati Kači ter zasadil zobe v prepovedani sad. Poslej je šlo z njim vse na slabše." Zdaj je bila vr'sta na nebeškemu tožitelju, da se je porogljivo nasmehnil ter pokazal jezik mojemu angelu. Zatem kapica raznih grehov, ki sem jih 'bil zagrešil v svojem privatnem življenju in mi ni do tega, da bi jih tukaj razkladal. Končno je začel citati poglavje o mojem javnem življenju. "Predno je zašel v javno življenje, je bil sicer grozno zanikern in mlačen vernik, avtoriteti Petrove skale se je že posmehoval, vendar, popolnoma izgubljen še ni bil. Ko pa je napravil prvi korak v javnost, je bil že docela pokvarjen. Vero v Boga je zavrgel. Petrovi skali je odrekel vsako avtoriteto. Pridružil se je socialistom ter odrekal Vsemogočnemu pravico, postavljati posvetne vladarje, bil proti njim ter propagiral brezrazredno družbo, kar je proti vsem priznanim cerkvenim dogmam. Itd."
Nebeški tožitelj se je zlobno nasmehnil, da bi mu bil najrajši prikopal eno za ušesa, nebeški Sodnik me je neprijazno pogledal s svojimi kratkovidnimi očmi, moj angel pa si je z zlatim robcem obrisal potno čelo ter stopil naprej, da me zagovarja. Najprej je moral seveda primerno in po predpisih nagovoriti vsemogočnega Sodnika in presvetli sodni dvor itd., nato pa je nadaljeval :
"Ne bom trdil, da je mož v svojem javnem življenju deloval v smislu načel, ki jih je uveljavila v imenu nebes Petrova skala, opozarjam pa vas, da pomislite, da je živel vse svoje življenje v peklu, iz katerega bednim in brezpravnim nihče ni hotel pomagati in so se vsled tega morali zateči k samopomoči. Čim pa se mora človek, zapuščen od Boga in cerkve, zateči k samopomoči, izgubita i Bog in cerkev vsak pomen zanj, kar je docela logično. Seveda, mi v nebesih se zanesemo na našo poslanko na zemlji, na Petrovo skalo, da bo ona skrbela, da na svetu ne bo brezpravnih nagcev, toda na žalost moram ugotoviti, da Petrova skala tega poslanstva ne vrši, temveč nasnrotno krčevito drži s tirani in izkoriščevalci, katerim i sama pripada. Ali je po vsem tem čudno, če ubog človek obrne hrbet nebesom, ki mu nočejo pomagati, in cerkvi, ki deluje z roko v roki z njegovimi izkoriščevalci? Prav nič. In to je edini greh, ki ga je storil moj varovanec v svojem javnem življenju. Če je bil proti zemeljskim vladarjem, je bil proti krivici, če je bil proti cerkvi, je bil proti nji zato, ker je bila zašla s potov pravičnosti, resnice in človekoljubja. In v čigavo korist je deloval ali skušal delovati po svojih najboljših močeh? V korist zatiranih in ponižanih, v korist Tvojih ljubljencev, o Gospod, ki si jih v svoji prezaposlenosti pozabil, in v korist onih malih, o katerih je rekel Tvoj Sin, naj jih pustijo k Njemu, ki morajo danes pozabljeni od nebes in pekla umirati od vsega hudega! Ali je bilo to pregrešno, proti našim postavam? Ne in stokrat ne!"
Tisti hip se je vmešal nebeški tožitelj ter zlobno pripomnil :
"Recimo, da je bilo res tako. Ali pa so ga pri tem vodili nesebični nagibi?"
Obraz božjega fSina, ki je sedel na Očetovi desni in obraz Njegove Matere, sedeče na njegovi desnici, ki sta se ob besedah mojega zagovornika razjasnila, sta se zopet zmračila. Mojemu angelu je to vlilo novega poguma in moško je odgovoril:
"Ne rečem, da vedno, kajti človek je bil in kot tak podvržen tudi samoljuibju. Gotovo ga je večkrat pri njegovem prizadevanju podžigalo samoljubje — kakor vsak človek, bi bil tudi on rad večji v očeh množice, kar je samoumevno. Toda njegovega dela to ne zmanjšuje, niti njegovih zaslug. Delo ostane. Sicer je pa svoje slabosti dokaj dobro videl in jih tudi pripoznaval, se boril proti njim ter se jih skušal rešiti."
Starec na prestolu iz srebrnih pen se je udobrovoljil in njegove kratkovidne oči so prijaznejše zrle name. Nebeškemu tožitelju pa to ni bilo prav in kot sem opazil, to ni bilo všeč tudi škofu Baragi in Tekstorju in Hrenu, ki sta stala poleg njega, dočim sta se Trubar in Cankar tam nekje na moji desni hudomušno muzala in je Cankar dejal: "Tale naš tožitelj . . . kakor bi ga bili dobili naravnost iz Doline šentflorjanske . . ."
"Kaj pa ljubezen do domovine?" je zagrmel nebeški zgaga, da bi me bil kmalu oblil kurji znoj. "Ali je ljubil svojo domovino ter jo spoštoval kot se spodobi? Ni! Z osatom jo je pital in celo odpadnika Adamiča, ki je svojo domovino oblatil pred svetom, je zagovarjal! In kaj moremo dobrega pričakovati od človeka, ki niti svoje rodne domovine ni ljubil? Nič dobrega! V pekel z njim!"
Naši škofje so se zadovoljno namuznili, Stari na prestolu se je zopet zmračil in prav tako Sin in Mati in Trubar in Cankar in vse sence, ki so sočuvstvovale z menoj.
"Prekleta žverca!" sem se ujezil v mislih, "prav tak je kot so ameriški prosekutorji: obtoženec mora iti na električni stol ali na vislice, pa če je to zaslužil ali ne; glavno, da državni to zahteva. Le kam misli avanzirati, ako me spravi v pekel?" Moj nebeški advokat se pa ni prav nič ustrašil. "Nebeški tožitelj se nahaja v kolosalni zmoti!" je poudaril ter se trikrat priklonil na vse strani. "Moj varovanec je bil svoji rodni domovini vdan s srcem in dušo, vedno in povsod. Potok, ob katerem stoji njegova rodna kajža, ravnina, po kateri žubori, gore in snežniki, ki to ravnino obkrožajo in ljudstvo, ki živi na tem koščku božjega sveta, so mu bili vedno neizrekljivo dragi in če bi bilo po njegovem, bi se ne bil nikdar ločil od tega potoka, te ravnine, teh gora in tega ljudstva, čeprav tam nikomur ni postlano s cvetjem, razen peščici mogotcev, ki se liki uši pasejo na telesu te dežele in tega ljudstva. Toda obubožana domovina mi imela kruha za mojega varovanca in moral je stopiti za njim v mrzlo tujino. Toda moti se, kdor misli, da je mož v tujini pozabil svojo rodno domovino! Res, da ni imel dobre ibesede za tiste, ki se rede na račun njegovega ubogega ljudstva niti za one, ki so si brez privoljenja ljudstva prisvojili oblast, govoriti v njegovem imenu, dasi niti njegovega jezika, kje šele duše, ne poznajo, zato pa je toliko bolj ljubil svoje ljudstvo ter mu želel vse najboljše. Dokaz, da je svojo domovino v resnici ljubil, stoji sredi Stolnega mesta: kip kralja Matjaža, delo slavnega izseljenega umetnika Tomaža Dleta, ki so ga poklonili izseljenci svoji rodni domovini predvsem po zaslugi in prizadevanju mojega klijenta."
Ob tej izjavi sem jaz zardel, dočim je bil videti sodni dvor obenem z galerijo, izključivši naše škofe in nebeškega tožilca, prijetno iznenaden.
"Čudno," je zamrmral Stari na prestolu, "o tem nismo še slišali. Arhivar, kako to, da tega ni v knjigi življenja pred nami stoječe duše?"
"Navada je, da se take stvari zanesejo v knjige ob koncu leta in sedaj smo šele v juniju," je ponižno odgovoril nebeški arhivar ter se trepetajoč priklonil prav do tal.
Stari ga je nejevoljno pogledal. "Lepa reč! Takšno zanemarjanje 'službenih dolžnosti! Samo večno odlašanje. Za scagat!"
Tedaj se je približala Materi božji sveta Cecilija, ki sem jo v svojih otroških letih posebno ljubil in častil ter ji nekaj zašepetala v uho. Marija je prikimala, zašepe-tala nekaj Sinu v uho, ta pa Staremu, ki je nato zabrundal :
"No, če že zaradi nemarnosti našega arhivarja te zgodoe ni v nebeških knjigah, naj nam jo pove duša Matije Kronopisca sama."
Na, ta je pa lepa! — mi je šinilo skozi glavo. Še na zemlji nisem bil nič prida za govornika, zdaj pa naj govorim pred to gnečo nebeščanov, ki jih je bilo videti čez-dalje več, posebno žensk. Imel sem občutek kot da mi nekdo polaga vrv za vrat, dušilo me je in pri želodcu, ki sem ga ibil pustil na zemlji, mi je postalo tesno. Rad bi se bil odkašljal, pa ni šlo. V zadregi sem se prestopal z eno noge na drugo ter proseče pogledoval svojega zagovornika. Tedaj sem tam blizu božjega prestola uzrl Marijo Magdaleno, ki me je prijazno pogledala ter se mi ibodrilno nasmehnila. To mi je vrnilo stari pogum (lepe ženske so me odnekdaj z lahkoto spravile v aktivnost, kajti vedno sem bil zelo ničemuren) in začel sem:
"Slavni nebeški sodni stol itd. itd. (Priklonil sem se do tal na vse štiri vetrove. Bojim se, da vas bom moral precej razočarati, kajti zdi se mi, da nisem niti senca tistega bleščečega moža, za kakršnega me je skušal predstaviti moj zlatousti zagovornik. Res je, da sem svojo rodno domovino ljubil, tudi svoj rod sem imel zelo rad, dasi moram pri tem obenem priznati, da svojih nekdanjih sovaščanov nisem imel v posebnih čislih (so mi pač zagrenili preveč ur v mojih mladih letih), in me je nemalokrat jezila trdoglavost našega človeka, ki si za zlodja ne da dopovedati kaj pametnega, vendar ta ljubezen ni bila tako velika in svetla kot se zdi mojemu zagovorniku. Zajec pač ljubi grm, pod katerim se je rodil, to je vse. In pa tista zadeva s kipom kralja Matjaža. Ej, res je, da sem stvar sprožil in gnal do uspešnega zaključka jaz, ampak na svojo žalost in v nevarnosti pred večno pogubo moram priznati, da me pri tem ni vodila čista, nesebična ljubezen do domovine, temveč nekaj čisto drugega. Toda, da me boste bolje razumeli, mi dovolite, da na kratko opišem svoje križe in težave, ki sem jih imel zaradi nesrečno izbranega poklica.
Še kot otrok sem silno rad prijemal za pero, ko pa sem prišel v kasna mladeniška leta, me je prijelo tako močno, da sem hotel, čeprav navaden kmet in delavec, postati pisatelj. Dasi v tujini, sem začel pisati v domačem jeziku, ki sem ga vedno in ga še danes zelo ljubim. Lalhfco bi bil začel pisati v tujem jeziku in morda bi bil uspel ali pa ne, jaz ne vem, ker nisem poskusil. Vsekakor bi se mi ne bilo moglo goditi slabše, kot se mi je tako. Vsi veste, nekoč ste bili ljudje tudi vi, da je človeku težko, če nihče noče videti njegovega prizadevanja in dela ter mu dati nekoliko priznanja. V tem pogledu smo ljudje jako občutljivi. Nekateri pravijo temu samoljub-je, kar pa nas ne (moti, da bi nas take reči ne bolele. In tudi mene je bolelo, ker nas v tujini, vklj.učivši seveda mene, v domovini niso hoteli videti. Ker sem bil izgulbil upanje, da bi mogel na drug način vzbuditi njihovo pozornost, sem skuhal idejo o spomeniku kralja Matjaža, ki naj bi ga izseljenci poklonili domovini v znak svoje ljubezni do nje. Ni zlomek, sem si mislil, da bi me še nadalje tako trdovratno prezirali kot ste me doslej, ko boste po moji zaslugi dobili kip kralja Matjaža! —
S kiparjem Dletom sva si bila dobra prijatelja. Jaz
sem imel rad tega človeka ozkega, ostro izklesanega asketskega obraza in dobrih rjavih oči in ker je, kakor večina umetnikov, živel s svojo družino v zelo tesnih razmerah, sem si mislil, da bi mu stvar gmotno pomagala. Seveda pa se mi je šlo v prvi vrsti za to, da si pridobim nekaj publicitete v domovini, umetnikova korist je prišla šele na drugo mesto, dočim je bila Metropola prav za prav samo izvrševalec moje želje. Da me nihče ni pogodil, je seveda samoposebi umevno, saj ljudje navadno niti sami sebe ne morejo pogoditi.
Umetnik je bil z mojo idejo zadovoljen. Tudi on bi bil rad videl, da bi imeli v domovini vsaj eno njegovo veliko delo, kajti stvar z mami ljudmi je pač taka, da brez ozira na to, koliko časti in uspeha dosežeš v tujem svetu, vse skupaj nima pravega teka, dokler ni priznanja domače vasi. Poleg tega pa je bil todi v vednih denarnih stiskah in naročilo bi mu bilo prišlo zelo prav. Tako sem se jaz podal na delo.
Najprej sem začel izbirati odbor desetih oseb, ki naj bi mi pomagale pri delu. Še predno pa sem imel odbor izbran, je ideja prišla na ušesa žemski organizaciji Svobodomiselna žena, ki mi je hotela vzeti stvar iz rok ter jo sama izpeljati. Zaradi reklame! Organizacija je bila še mlada in publiciteta, ki je (bila v zvezi z nameravanim podvzetjem, bi ji bila prišla kot za nalašč, so menile ženske. Jaz sem se uprl. Prvič, da ,se iz takega kulturnega podvzetja ne sme kovati reklamni kapital; to bi bilo grdo. Drugič pa da ni verjetno, da bi stvar izpeljale, saj so celo odbor dobile le z veliko težavo in po dolgem prigovarjanju; in naša stvar bo vzela mnogo energije in dela itd. itd. Ženske so se navsezadnje podale, saj jim drugega ni preostajalo, kajti končno sem Ibil jaz tisti, ki je idejo sprožil in dovolj jasno sem jim dal razumeti, da si stvari ne bom dal izpuliti iz rok. Seveda sem se pri tem postavljal v pozo narodnega kulturnega delavca in ljubitelja umetnosti, kar sicer ni bilo brez vse podlage, le da je bila doza hinavščine in skritih samoljubnih nagibov malo prehuda. No, sicer pa o tem ni nihče vedel nič razen mene.
Odbor je bil izbran, začel sem pripravljati genljive članke na našo javnost, naj podpre našo (mojo) idejo ter jo spremeni v meso in kri oz. kip kralja Matjaža za domovino. V tem je prišel naokrog na š profesionalni pevec Tine Slavec ter se nam ponudil, da bo zastonj pel na koncertu, ki bi ga (priredili v korist skladu za kip kralja Matjaža. Iz ljubezni do domovine? Ne bom rekel, da ne, ampak nobenega dvoma ni, da v veliki meri zato, ker se je bil pred leti kdove zakaj zameril naši Metropoli in je s to svojo velikodušno ponudbo vsekakor hotel omiliti zamero ter se zopet prikupiti našim Metropolčanom. Sicer je pa postranskega pomena, iz kakšnega nagiba je pel za nas, glavno, da je pel ter nam pripomogel s tem do hitrejšega uspeha.
Moj odbor se sprva (in nikdar pozneje) ni mogel ogreti za Slavčevo poinudbo. Da bi bilo bolje, če bi nastopilo obenem več pevskih zborov itd. Slavca niso marali, zato. Pa so kimali in cincali, da mi je postalo že mučno in sem se razjezil:
"Kaj kimate, eincate in buljite oči iz lobanj kakor Aškerčevi sveti trije kralji: ali bo pel za nas ali ne?! Govorite!"
No, podali so se in tako smo imeli koncert, na katerem je Slavec delal svojemu imenu vso čast in ki nam je prinesel par tisočakov.
Seveda je bilo pri stvari od začetka do konca dosti neiskrenosti in hinavščine na vseh koncih in krajih. Basaj, urednik klerikalnega "Rodoljuba" in krajevni politični boss, nam je dal nekaj deseitakov samo zato, da se je nato lahko izkašljal nad nami, nakar smo ga mi v genljivo kulturnem tonu po domače ozmerjali, da je imel zadosti zaenkrat. Vendar pa je podvzetje vzlic temu lepo uspelo
in napočil je dan, ko je 'bil kip kralja Matjaža razstavljen v Slovenskem kulturnem domiu, da bi se mili izseljeni narod poslovil od njega, predno nastopi dolgo pot v domovino. Seveda smo ob tej priliki priredili majhno zabavo .s pijačo, jedačo in plesom in jaz sem pod vplivom nekaj kozarčkov whiskey j a napravil zelo genljiv govor o namenu in pomenu našega dara domovini. "Naj pove tale kip domovini, da je vzlic težkemu boju za obstanek nismo pozabili, da smo ji vzlic temu, da nas je poslala v tujino s trebuhom za kruhom, ohranili prostor v svojem srcu, da smo vzlic veliki oddaljenosti vsaj v duhu vedno z njo, našo materjo. Naj ve domovina, da jo mi, njeni izseljeni otroci, ljubimo z vsem srcem! In tale kip bodi nema priča te naše ljubezni še stoletja potem, ko nas več ne bo, ko ne bo več sledu o našem izseljenskem otočku v tujini! Itd."
Zdi se mi, da v tem mojem kratkem govoru ni bilo neiskrenosti, da je govorila iz mene v resnici ljubezen do domovine — ljubezen lastovke do podstrešnega gnezda, iz katerega je napravila prvi polet pod sinje nebo in v široki svet.
Nato sta govorila še umetnik Dleto in gospodična Grlica, moja desna roka, govorila zaneseno in lepo in nedvomno tudi iskreno, od srca.
In navzoči — preprosti delavci in delavke — so pobožno poslušali in videlo se jim je na obrazih, da so se jih naše besede globoko dojmile. Domača polja in livade, vinske gorice, gozdnate gore, zelene planine in sivi snež-niki so lebdeli pred1 njihovimi notranjimi očmi in v njihovih očeh je trepetal topli odsev ljubezni do domovine, katero so po sili razmer moraJli zapustiti.
Od veselja, da se je stvar tako lepo zaključila, sem se tisti večer pošteno nasrkal whiskey j a.
Potem smo kip kralja Matjaža odpremili v domovino. Jaz, kot glava vsega podvzetja, sem poslal v domovino pismo, v katerem sem z izbranimi besedami pojasnil celo zadevo in namen tega našega darila domovini. V jedru sem povedal isto, kar sem govoril na poslovilni zabavi, le besede so bile bolj izbrane in zavite v srebrne papirčke; tudi svoj lastni jaz sem spretno prikril nepoklicanim očem. Nato smo zaključili svoje račune, jih predložili naši javnosti ter čakali, kaj poreče domovina.
Kip in pismo sta srečno dospela na določeno mesto. Prav za prav je dospelo tja najprej ipsmo, ker je bilo pač lažje. Tamošnji dnevniki so ga objavili v izčrpkih, navedli, da je pismo pisal "naš pisatelj v tujini Matija Kronopisec" (naposled so mi vendar privoščili naslov pisatelja!) ter dodali genljiv komentar, ki bi bil prav lep, če bi mu človek mogel verjeti. Dejstvo pa je, da jaz njihovim besedam nisem verjel, da sem videl v njih navadne obrabljene fraze, prihajajoče iz glave, ne iz srca, kar bo najbrž držalo, človek namreč težko verjame, da bi bil ubog kip zmožen v hipu vzbuditi tako veliko ljubezen do nas, ko vendar vsa desetletja poprej ni domovina oz. tisti, ki menijo, da jo predstavljajo, kar je po njihovem eno in isto, pokazala nobenega pravega zanimanja za nas, zlasti pa še potem, ko je eksport naše valute v domovino padel skoro na ničlo. Iz istega razloga nisem verjel v iskrenost pisma, ki ga je poslalo Stolno mesto na moj naslov in v katerem se je z izbranimi besedami zahvalilo nam za naš dar. Pa to itak ni pomembno. Podvzetje je uspelo, kip kralja Matjaža je tam and that's that.	,
Da ponovim na kratko:
V stvar sem se vrgel prvič iz samoljubja, upajoč si ustvariti nekaj reklamnega kapitala (kar mi je slabo uspelo), drugič, ker bi bil rad, da bi bil umetnik Dleto prišel do nekaj denarja za čez zimo (ki je tekaj baš trkala na duri) in tretjič (česar doslej nisem omenil iz pozabljivosti), da pokažemo našim baragovcem, da smo v
našem taboru zmožni začeti in uspešno dokončati kulturno podvzetje brez posebnega krika in motoviljenja.
Odborniki, ki sem jih bil izbral, mi niso bili ne v posebno korist niti v nadlego, izvzemši gospodično Grlico, ki se je res mnogo in iskreno žrtvovala za našo stvar.
Nasprotni tabor je ibi'1 v srcu proti naši stvari, zdelo pa se mu je prenevarno, da bi delal zgago, zato se je držal z majhno izjemo dokaj dostojno. Izjema je bil že omenjeni Basaj. Brez zavisti tudi ni bilo, toda to je že stara človeška slabost, brez katere ni pri nas niti nobene ohceti.
Naši ljudje, ki so dali denar za stvar, so ga darovali večinoma z odprtimi srci, kar je dalo naši pošiljki značaj iskreno mišljenega in iz ljubezni porojenega daru domovini. In to je glavno! Neiskrenost in skrite misli po-
Fran Kralj: ŽANJEC.
edincev na eni ali drugi strani ne pomeni na koncu koncev nič, glavno je duh, ki je preveval darujočo maso in na drugi strani preprosti narod v domovini. Kaj čvekamo in si mislimo tako zvani javni, narodni in nevem kakšni še delavci, je spričo tega brez pomena. Narodova je prva in zadnja beseda! —
Slavec je daroval v naš namen svoj koncert. Ne čisto nesebično, skrite namene je imel pri tem, toda uspeha to ne zmanjšuje. Pel je in lepo je pel, mi vsi smo uživali pri tem in naša blagajna se je do polovice napolnila. Kadar ga boste poklicali sem gori, mu pripišite to v dobro.
Umetnik pa — no da, pomagali smo mu, da je prišel do svojega. Njegovo delo je v domovini in za čez zimo so bili on in njegova družina za silo preskrbljeni.
Taka je ta stvar. Naj ;so bili moji nameni ob začetku taki ali drugačni, dejstvo je, da se je ideja spremenila v meso in kri, da se lepše ne bi bila mogla. Vse se je izvršilo, kakor sem pričakoval, razen, seveda, publicitete za mene. Te ni bilo dosti, razen pri nas, kjer pa sem bil itak že preveč poznan (bolj kot mi je bilo ljubo), pa to mi je danes itak vseeno, briga me, ali se kdo zmeni zame ali ne. V tem pogledu sem kmalu nato docela resigniral.
Sicer pa mislim, da ta zadeva ni bila tako važna, da bi bil moral toliko o njej govoriti. Rajši bi na pr. odgovarjal na očitke, da sem bil brezbožen socialist, upornik proti božji in posvetni oblasti itd. To je po mojem mnenju važnejše vprašanje. Če visoki sodni zbor želi, niu_ lahko podam svoj zagovor. Govoril sem."
Stari na prestolu je zadovoljno pokimal v svojo sivo brado: "Odkritosrčna duša, to rečem. Zdi se mi, da jih dandanašnji ni prav mnogo tam doli, ki bi bili toliko odkritosrčni in pošteni s samim seboj . . ."
Nebeški tožitelj pa je imrko odmajal: "Prilizmiti se ti hoče s to lagano odkritosrčnostjo, o Vsevedni! Lump je vseh muh poln in z vsemi žavbami namazan! Jaz bi želel, da bi se ga vzelo v roke zaradi njegovega brezbožnega socializma in puntarstva ... v tem primeru se ne bo tako lahko izmazal!"
Stari je nejevoljno usekal z uvenelo roko v zrak ter odmajal: "Ah, kaj tisto — sit sem že tistega večnega pre-kiljanja zaradi 'rdeče nevarnosti' . . . ! če se ljudje tam doli postavijo za svoje pravice, imajo prav, tega jim nisem nikdar odrekal in naposled se tudi ne morem brigati za vse sam, saj mi vi tukaj dajete preveč opravka, da za ljudi niti časa nimam . . . Naj si pomagajo sami!" Nato se je obrnil k mojemiu angelu, ki se je samozavestno smehljal ter nagajivo pomežikoval razdraženemu nebeškemu tožittelju, češ, lepo bo pogorel, krivogledež: "Ti, koliko pa je bil tvoj varovanec star, ko je njegova duša zapustila telo?"
Zali dečko se je globoko priklonil (kot je v nebesih navada) : "Jedva je dobro načel drugo četrtino stoletja svojega življenja, o Gospod."
"Tako mlad!" je na glas sočutno vzdihnila Marija Magdalena, Mati božja pa ji je pritrdila, da ima prav (namreč, da sem moral iti premlad po gobe) z besedami:
"Revež . . . istih let kot je bil moj Sin, ko so ga križali . . ."
Kako sem jima bil hvaležen za njune sočutne besede, o katerih sem bil prepričan, da mi bodo pridobile simpatije Starega na prestolu iz srebrne pene!
Stari pa, kakor da nič ne sliši si je z desnico podprl brado ter zamišljeno strmel nikamor. Vendar, ko sem ga natančnejše pogledal, sem opazil v njegovih drobnih sivih očeh utrinke poredne radosti. Začel sem upati in ko sem se ozrl proiti Trubarju, se mi je zdelo, da mi je tudi stari reformator dajal z očmi razumeti, češ, fant, le brez skrbi, ne bo se ti zgodila sila. In se mi ni.
Na veliko jezo nebeškega tožitelja, Barage, Tekstorja in Hrena, je Stari na prestolu končno odločil:
"če ga vzamem v nebesa, nekaterim ne bo všeč in daisi so v manjšini, jim moram vendar vsaj deloma ustreči, da ne bo še več zgage pri nas; da bi ga pošiljal v peklo, pa se md ne vidi pravično, kajti preveč odkritosrčen je za Luteiferja. Da ne bo zamere ne sem ne tja, ga bom poslal nazaj na zemljo. Predno ibo zopet stopil pred nas, se bodo pa stvari itam doli kot tu pri nas znatno spremenile. Varovančev angel naj izvrši moj odlok."
Oddahnil sem se. Rešen.
Tisti hip so se začela tla pod menoj vdajati in začel sem se pogrezati v brezzračje vesoljstva. Zadnje, kar sem videl, je bila Marija Magdalena, ki mi je ljubeznivo z roko pomahala v slovo. Nato sem začel padati, padati. Mimo mene so frčala ogromna nebeška telesa, vedno sem bil v strahu, da bi ne prišlo do kolizije, dokler nisem naposled srečno sfrčal mimo starke lune in je začel naš planet s istrahotno brzino frčati proti meni. "Te kolizije ne bom preživel!" sem prestrašeno vzkliknil, pozaibivši, da sem diuh brez telesa ter v grozi zaprl oči. Tedaj je zagrmelo in zabobnelo. Potem molk, tišina. V kosteh sem začutil občutek bolečine. Tudi glava me je bolela. Nekje se je nekaj bleščalo.
Odprl sem oči.
V svoji sobi sem bil, na tleh poleg svoje postelje, s katere sem se bil pravkar zvrnil ter zbobnel na tla.
Skozi okno pa so zvedavo pogledovali prvi žarki jutranjega solnca in v ušesa mi je zazvenelo prijetno čebljanje in popevanje krilatih pevcev.
VSTAJENJE
Pokojni Jože Zavertnik, jprvi urednik Proletarca, je l. 1914 napisal za neko prireditev kluba št. 1 JSZ sledečo deklamacijo, ki še ni bila objavljena:
Povsod noč,—beda in trpljenje!
Povsod krut, nazadnjaški gospodar ima besedo.—
Ni zvezdice na nebu—ki kazala narodu bi pot iz muk trpljenja.
Povsod tema, le sove, krokarji pojejo svojo hripavo, odurno zmagoslavno pesem,—povsod tema!
Le v narodu—v prsih zatiranih, tlačenih proletarcev, tli iskrica svobode in socializma.
Čuvajo jo, negujejo jo, kot vestalke sveti ogenj, da vzplamti nekega dne v požar in uniči temo—nazadnjaštvo in kapitalizem! Iskrica tli in tli—širi se v plamen in ograža posest nazadnjaštva.
Od vseh strani hite nazadnjaki—okostnjaki, oblečeni v talar in frak—gasit,—vdušit plamen, ki prihaja iz narodove duše—koprneče po svobodi,—gasit plamen, ki ogroža njih božanstvo,—prinaša narodu luč in spoznanje enakopravnosti! Njih delo je zamanj! Zastonj so njih blagoslovi in kletvine, zaiman so njih molitve in laži.
Ne pomagajo jim maliki in žrtveniki—iskrica žari in se spreminja v plamen!—iskrica žari, spreminja se v požar! —narod vstaja!—v prah padajo stari maliki in svetniki, d robe se v nič ponosne cerkve, pagode in mošeje.'—beže nazadnjaki in okostnjaki. Iskrica se spreminja v svobode zlati žar. Narod vstaja!
Narod vstaja!
Na obzorju se prikaže zvezda Evolucija. Socializem!—tema gineva—dvigajo se megle—beže sove in netopirji— in prihaja dan vstajenja za ves delavski rod, dan zmage nad nazadnjaštvom in temo.
Čas prihaja, ko bo zaplapolal delavski prapor! Vladala bo solidarnost in bratstvo.
Delavci, proletarci! Sodrugi in sodruginje! Držimo se izreka Karla Marksa. Nevstrašeni naprej, naprej do zmage! Skratka, zgubiti ne morete ničesar a pridobite si lahko ves svet.
Emancipacija mora biti naša! Naše geslo bodi vedno in vsikdar, doli s kapitalizmom! Naprej za socializem!
Etbin Kristan: VARNOST
SOCIALNO NEGOTOVOST, KI JE V KAPITALISTIČNI DRUŽBI NEIZBEŽNO ZLO, MORE ODPRAVITI LE DELAVSKI RAZRED!
ZADNJE čase je prišla v ameriški politiki lepa beseda "Security" zelo v modo, in ker je letos volilno leto, je gotovo, da ostane — z raznimi varijacijami — še dolgo "in style." Žal, da je to skoraj vse, kar se more pričakovati od vseh deklaimacij, ki smo jih in jih bomo še poslušali, od člankov in polemik, ki smo jih in jih bomo še čitali, od načrtov, ki se izdelujejo v Washingtonu, odkrivajo v Los Angelesu, izlegajo v Baton Rouge, ali pa vsiljujejo iz Detroita. Če bi imela politika v sedanji družbi kaj tesne zveze z iskrenostjo in odkritosrčnostjo, bi bilo nenadno zanimanje zia "Socijalno varnost" razveseljivo znamenje. Toda naivno je pričakovati, kar je nemogoče. Politika v kapitalistični družbi ne more biti drugačna, kot taka, kakršna je, ne zato, ker so politi-čarji "tolpa krukov", "banda greftarjev", in karkoli bomo še lepega slišali, preden bodo volitve končane v novembru, ampak zato, ker jih sistem, kateremu služijo, sili, da ravnajo, kakor ravnajo. Osebne kvalifikacije imajo seveda povsod svojo vrednost. Toda fraza, ki se bo gotovo tudi letos stotrsočkrat ponavljala. "He is a good man", je otročja v politiki, kjer ne gre za dobroto srca, ampak za interese, kjer ne odločujejo posamezniki, ampak organizirane skupine, kjer najboljša duša pogo-stoma največ škoduje, ker ne razume resnice, da je nemogoče služiti dvema gospodarjema.
Franklin D. Roosevelt je nedvomno eden tistih "dobrih ljudi", ki vzbujajo vsakovrstne osebne simpatije. Toda koliko koristi je prinesla Vsa njegova "dobrota" v ameriški politiki, odkar je prišel v Belo Hišo? Kako je njegova ljubezen do "pozabljenega človeka" rešila armade nezaposlenih delavcev in propadajočih farmarjev? Kaj je njegov iz blagih čustev porojeni "new deal" ustvaril drugega, kot kaos, iz katerega tudi njegovi najzvestejši svetovalci ne vedo izhoda?
Sedanja administracija Zedinjenih Držav si je izposodila marsikaj iz socijalističnega slovarja. Tudi "Social Security" prihaja iz tega besednjaka. Toda gospodje okrog Kapitolskega griča so v zmoti, če mislijo, da je socijalizem zaloga blaga za krpanje razcapanega kapitalističnega sistema. Tudi če bi pobrali vse socijalistične zahteve in jih prisili na razpoke svojega gospodarskega trupla, ne bi mogli rešiti problema Vseh problemov, in socijalne varnosti ne bi prinesli nikomur. Kapitalizem s svojim gospodarstvom izključuje tako varnost, in kdor tega ni verjel prej, bi se bil lahko kaj naučil tekom dolgih šestih let takozvane depresije. Milijonske trume nezaposlenih od Atlantika do Pacifika so najočitnejše, a nikakor ne edino znamenje socijalne negotovosti. Propadajoče banke, izgubljeni domovi, uničene farme, trgovski in industrijski bankroti, samomori, plazovi zločinov — vse to so simptomi, ne enkratne krize, ampak težke bolezni socijalnega telesa, in mazila za izpuščaj, krogljice za napetost in praški za srbečico ne zaleže j o, dokler se pusti osnovna bolezen na miru, da more dalje 'strupiti in razdirati telo.
Kadar posluša človek oficijelne in neoficijellne prodajalce socijalnih načrtov, bi moral misliti, da je starost edina neprijetnost človeškega življenja, in če date starcem, katerih nihče ne mara, nekaj denarja, po Townsen-dovih obljubah 200, po poizkusih nekaterih držav 30 dolarjev na mesec, je vprašanje socijalne varnosti rešeno.
Starostno zavarovanje, katero se lahko najde v najstarejših socdjailističnih minimalnih programih, je vse-
kakor važna zahteva in noben socijalist je ne bo podcenjeval. Ampak to je le varnost starih let, ne pa "Social Security." Potreba socijalne varnosti ne nastane še le, kadar je človek ves izrabljen in komaj še sposoben za kakšen užitek, ampak tisto uro, ko se narodi.
Če je kaj resnice v neprenehoma ponavljanem stavku iz Izjave Neodvisnosti, da simo vsi rojeni enaki, tedaj je logična posledica, da ibi nam morala biti podana možnost, da ostanemo taki. Varnost otroškega življenja in zdravja, varnost vzgoje in izobrazbe je, ne le individualno, ampak tudi socijalno prav tako važna, kakor varnost zadnjih let življenja. V beračevem otroku prav tako lahko tiči genij, od katerega utegne vse človeštvo imeti koristi, kakor je multimilijonarjev sinček lahko neozdravljiv tepček. Trditev, da daje kapitalistična družba tako varnost, bi bila pa tako smešna, da bi jo komaj smeli ponuditi tistim, ki jim je Hearstovo časopisje evangelij in koran.
Najboljši zgled, kako malo je kapitalistični sistem sposoben ščititi otroke, dajejo ogromne zapreke, na katere naleti vsak poizkus zakonodajstva zoper izkoriščanje otroškega dela. Če bi senzacij ski listi po vsej deželi temu predmetu, ki se tiče cele armade proletarskih otrok, posvetili le polovico toliko zanimanja, kolikor ga imajo za malikovanje famoznih petorčkov, bi vsaj izgledalo, kakor da imajo njih gospodarji kaj srca za otroke; toda Dionnovih pet deklic služi senzaciji, in to je dobro za žurnalistično kupčijo, tudi če je nesmiselno, odtegnitev .otrok iz industrije bi pa zmanjšalo mnogo kapitalističnih profitov, in to je seveda druga pesem. —
V volilni borbi je kandidat za kongres ali za legislature tako mehkega srca in poljudnega mišljenja, da gladi glave razkuštranih capinčkov in poljubuje neumi-te dojenčke; to "demokratično" nastopanje utegne prinesti glasove. V Washingtonu, Springfieldu, Sacramen-tu ali v Albany je treba misliti na druge reči, preden se glasuje. Kaj pričakuje politični "Boss"? Kaj je ukazala stranka? Kaj zahtevajo tisti, brez katerih prihodnjič ne bi bilo denarja za njegovo kandidaturo? . . . Da, zbornice se razlikujejo od volilnih shodov . . .
O varnosti človeka, odkar stopi sam zase v življenje, bi skoraj ne bilo treba govoriti. Kdorkoli ima zdrave oči, lahko vidi, da je ni. Industrijski delavec igra vedno hazardno igro. Če imaš dobre karte, dobiš, če so slabe, izgubiš. Pa tudi dobre karte ne padajo venomer. Dobil si delo in za nekaj časa si na konju, ne na visokem, ker ti so za direktorje in prezidente, ampak tudi če sploh ni konja, imaš vsaj čevlje in ni treba da bi lazil bos po lužah in po snegu. Toda kje je jamstvo, da ostane tako in kako djolgo ostane tako? Od tistih dvanajst do štirinajst milijonov, ki so še vedno brez posla v tej deželi, in od onih ostalih milijonov, ki nimajo dela po drugih deželah, je le prav majhen del takih, ki jih imenujejo trem-pe, hobote ali potepuhe. Ogromna večina je izkusila, kaj se pravi delati, zaslužiti, pa nenadoma izgubiti zaslužek, in polagoma izgubiti še upanje, da se zaslužek kdaj povrne.
Ni tako le v sedanji krizi, v kateri je vse to le povečano skoraj do karikature. Nezaposlenost je trajna prikazen kapitalističnega gospodarstva. Tudi v časih, ko je odmevala pesem o "Prosperity" od Wall Streeta do avtne-ga mesta in odtod do Hollywooda, ko so tesarji in zHarii skromno ugotavljali, da zaslužijo po šestnajst do d\
dolarjev na dan, ko je (bila na vsakem vogalu agencija za prodajanje hiš in zemljišč, ko je vsak drugi državljan pregledoval borzne vesti, je bilo toliko število nezaposlenih, da bi bil vsak čas lahko napolnil ž njimi nekoliko ameriških mest. Ampak kdo bi razgrajal zaradi tega, dokler je kupovalna moč ostalih tako velika, da so pro-fiti proizvajalnih in prodajalnih družb in magnatov zagotovljeni? Kriza se prizna, kadar poseže v žepe mogotcev. Takrat je naloga vlad, da pomagajo.
Kako naj pomagajo?
To je problem kapitalizma, — ki ga kapitalizem ne more rešiti.
Hoover in njegovi sateliti so ga reševali na en način. Nihče se ne bo upal trditi, da so ga le deloma rešili. Roosevelt in njegovi trabanti ga rešujejo na drug način. Če bi ga bili rešili, ali če bi vsaj bili na poti rešitve, ne bi naraščala opozicija v njih lastnih vrstah tako, kakor narašča od dne do dne. Naj 'bo v novembru izvoljena demokratična ali republikanska administracija, ali pa naj obe izpodrine kakšna tretja ali četrta "progresivna" ali "liberalna" stranka, problem ostane nerešen, dokler se bo reševal na kapitalistični podlagi.
V temi zgag in homatij se je 'zasvetila iskra, iz katere bi se lahko užgala luč in pregnala mrak. Toda kakor se je zasvetila, tako je utrnila.
Povsod praznota! A vendar vsega dovolj!
Mojster "New deala" je izrekel besedo "Planned economy". Pravzaprav ni treba izredne ženijalnosti za spoznanje, da se noben problem ne more rešiti brez načrta. In če je osnovni vzrok glavne krize in vseh postranskih kriz v kaotičnem gospodarstvu, je jasno, da je treba to gospodarstvo spraviti v red. In za to je potreben načrt. Dasi je vse to zelo enostavno, je ideja vendar imenitna, četudi nikakor ni nova. Tudi ona je izposojena iz socij ali stične ideologije. Kruta šala je le v tem, da je beseda ostala beseda in ni'nikdar meso postala. Se če bi gospodje Farley in tovariši znali izdelati načrt, ne bi prišli nikamor, ker nimajo ne instrumenta ne moči, da bi ga izvršili.
Kaj pomeni gospodarstvo po načrtu?
Glavni dve panogi narodnega gospodarstva sta pro-
dukcija in distribucija. Produkcija je pravilna, če služi potrebam naroda, če se producira premalo, je pomanjkanje. če se producira preveč, nastane kriza. Tudi relativna nadprodukcija povzroči krizo v kapitalistični diružbi. To se pravi — ljudje bi lahko rabili vse hiše, ki se sezidajo, vse avtomobile, ki se izdelajo, vse knjige, ki se natisnejo. Ampak kupiti jih ne morejo, ker so mezde in plače premajhne. Kljub temu, da hodijo otroci bosi po cestah, da pijejo ljudje nekakšno mlako namesto kave, da žive po tri družine v enem stanovanju, je trg prenapolnjen, produkcija se mora omejiti ali popolnoma ustaviti, in delavci morajo na cesto, kjer najdejo še manj denarja za svoje potrebe. Vsled tega se seveda tudi kapitalistični prof iti še bolj skrčijo, zakaj ti dobički ne prihajajo iz nebes, ampak iz žepov kupovaleev, in glavni kontingent konzumentov ni peščica milijonarjev, ampak množice delavskega ljudstva.
To so vse znane reči, ampak zdi se, kakor da bi bile reševalcem kapitalističnih problemov s sedmimi pečati zapečatena knjiga.
Jasno pa je, da se ne more produkcija stalno urediti tako, da bi služila potrebam naroda, če nlima načrta in se ne izvršuje po tem načrtu.
Druga malenkost je ta, da imajo stroje, brez katerih ne bi bilo kapitalistične produkcije. Stroji in instrumenti imajo hudomušno tendenco, da se neprenehoma izpre-minjajo ali pa porajajo diruge stroje in s tem izpremi-njajo razmere ne le v produkciji, ampak v družbi sploh. Ena nova mašina — in v eni sami tovarni je čez noč tisoč rok preveč. Novo mehanično dvigalo, in nakladala po vsej luki postanejo nepotrebni. Če se res najdejo kakšni ljudje, ki mislijo, da smo pri kraju iznajdb, potrebujejo nujno zdravniške pomoči. Vse, kar se je iznašlo do danes, je le začetek. In če bi družba imela ostati, kakršna je, bi se soeijalni krči, izvirajoči iz "tehnične nezaposlenosti" ne le neprenehoma ponavljali, ampak postali trajna, od dne do dne usodepolnejša ustanova.
Če nadomešča stroj ročno delo, je jasno, da morajo roke delati manj in manj. Ampak ne le nekatere, temveč vse roke. Nobeno božanstvo ne more navdihniti blagih kapitalističnih duš tako, da bi intuitivno vedeli, kakšne reforme so potrebne, kako je treba preurediti delovne ure, da prinese nova iznajdba največjo možno korist, ne da bi obenem pomenila katastrofo za cele trume delavcev. In če bi vedeli, jih nihče ne bi mogel prisiliti, da bi izvršili reforme, za katere bi morali posegati v žep.
Kapitalistično gospodarstvo je konkurenčno gospodarstvo. Velike ribe požirajo manjše, in naravno je, da bi vsaka manjša rada zrasla ■— na račun še manjših, če nočeš propasti v nervozni tekmi, ne smeš odpirati ne vrat ne okna sentimentalnosti. Profit mora biti edini cilj, zakaj zoper konkurenco je potrebna moč, in edina moč v kapitalistični ekonomiji so nagrmadeni milijoni.
Zaman je apelirati na magnate tovarn in rudnikov in železnic in mesnic, da naj skrajšajo delovne ure in zvišajo mezde, dokler so vsi ti apeli akademični in so ukazi tekme močnejši od njih. Dokler imamo privatno kapitalistično gospodarstvo, je ni moči, ki bi mogla spraviti red v produkcijo in distribucijo in prinesti ljudstvu socialno varnost.
Gospodarstvo po načrtu lahko reši ta problem.
Da more gospodarstvo res služiti potrebam naroda, je pred vsem treba poznati te potrebe. Potem je treba poznati vsa sredstva, prirodne vire, tehnične pomočke, delovne moči, ki morejo služiti zadoščenju teh potreb. Edino na podlagi tega znanja je mogoče izdelati poraben načrt za produkcijo. To znanje se ne najde v nobeni instituciji sedanje družbe. Kongresi in legislature bi imele moč, da ustvarijo tako središče, same nikakor niso sposobne za to. Pričakovati, da store kaj takega, bi pa
bilo naivno, dokler so sestavljeni tako, da smatrajo ohranitev kapitalizma za svojo glavno nalogo.
Načrt ne pomeni nič, dokler ni moči, ki ga more in hoče izvršiti. Taka moč je v organizaciji — v organizaciji naroda, čigar potrebam naj služi gospodarstvo, v organizaciji gospodarstva, ki naj služi potrebam naroda.
V načrtu, ki naj ustreza tem zahtevam, ni prostora za privatna industrijska kraljestva. Načrt mora biti enoten, in tako mora vse gospodarstvo biti enotno. Ugovor, da bi to bilo preogromno, je ničeven, če se vidi, kakšno Stopnjo je koncentracija 'industrije že dosegla. Hrustov-ska trgovska podjetja so dokaz, da zmaguje ta tendenca tudi v distribuciji. Treba je le, da se to osredotočenje izvede do kraja in osvobodi mase naroda, katere danes zasužnjuje.
(Narisal W. Siegel.)
Bodočnost mladine je samo v socialistični družbi.
Gospodarstvo naj služi narodu, torej ga mora narod kontrolirati. To pa je le tedaj mogoče, kadar je narod sam lastnik vseh sredstev tega gospodarstva.
Res je, da se temu pravi socijalizem in da je to ime obsovraženo in preklinjano. Kljub temu je to edini način, da se reši problem socijalne varnosti. Edino soci-jalistični način produkcije bi bil tako elastičen, da bi vsaka tehnična izprememba skoraj avtomatično prinesla reforme, potrebne, da se iz nje izčrpa največja korist za vse, in odvrne vsaka škodljivost. Problem nezaposlenosti v takem sistemu izgine sam po sebi. Strah pred novimi iznajdbami se izpremeni v hrepenenje po njih. Mora tekme, ki ovira varnostne naprave, ker stanejo denarja, se izkadi v nič. Gospodarski proces se izpopolnjuje in daje ljudstvu več in več sredstev in časa za druge interese, odpirajoč znanosti in umetnosti in športu in zabavi širše in lepše polje. In znanost, služeča ne več enemu razredu, ampak vsemu ljudstvu, najde tudi več sredstev za
varstvo človeškega zdravja in življenja in za izboljšanje človeškega plemena.
Varnost! — Odkar se je pojavilo prvo človeku podobno bitje na svetu, stremi ljudski rod po njej. Kar je dosegel v tem oziru, je nekaj, toda malo v primeri s tem, kar je nedoseženo, a dosegljivo.
Človekova varnost je kajpada odvisna od mnogih či-niteljev. In njegova moč je omejena. Marsikakšen požar bi se lahko preprečil z večjo paznostjo. Toda preprečiti potres je druga reč. Nobene naprave nimamo, da bi zamorili aLi odvrnili ciklon v smer, v kateri ne bi napravili škode, ali da bi ugasili vulkane. Vsaj sedaj ne moremo niti isanjati, kako bi preprečili novo ledeno dobo, če kdaj pride. Gotovo pa je, da bi že danes boljša soci-jalna organizacija lalhko ublažila mnogo elementarnih nesreč, na vsak način pa bolje poskrbela za njih žrtve. Koliko se bo v tem oziru moglo storiti v bodočnosti, je nemogoče predvidevati. Kaj vse se je zdelo nemogoče v preteklosti! Če niso poleti okrog zemlje, prodiranje v stratosfero, televizija, obvladavanje nevidnih žarkov več sanje iz blaznice, mora biti človek zelo previden z rabo besede "nemogoče". In kdo more dvomiti, da bo vsak napredek olajšan in pospešen, če bo družba rabila le relativno majhen del svojih živih in materijalnih moči za gospodarske procese, in bo neprimerno več časa, več umov in več bogastva na razpolago organiziranemu delu človeškega duha?
Ali če so to le melodije bodočnosti, je tista varnost, katere ne ugroža priroda, ampak ljudje sami in njih družabna organizacija, živ problem sedanjosti. In ta problem lahko reši človek s sredstvi, ki so mu že sedaj na razpolago. Socijalistični sistem gospodarstva ne prepreči padanja meteorjev in morskih viharjev. Toda če ne bi prinesel nič drugega, kaikor socijalno varnost otrokom, odraslim in sitarcem vsega človeškega rodu, bi bilo to več vredno od vsega, kar je kapitalistični sistem kdaj storil dobrega.
Moč, da si pribori socijalno varnost, je v rokah delavskega ljudstva.
Dve poti sta, ki vodita k znanju. Lahko se naučimo tujega znanja, ali pa si lastno znanje pridobimo z opazovanjem, premišljevanjem in preizkušnjami. V naši vzgoji prevladuje še prva pot, t. j., priučevanje oziroma prilaščanje ugotovljenih rezultatov. A druga pot je bolj plodo-nosna, čeprav je težavnejša.—Friderik Danne-mann.
MAJSKI GLAS
Prvomajska revija Proletarca za leto 1936 Cena 25c
THE MAY HERALD
Published Annually by the Yugoslav Workmen's Publishing Co., 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL.
Owned by Yugoslav Federation, S. P.
Editor, FRANK ZAITZ
Business Manager, C'HAS. POGORELEC
Assistant Business Manager, JOHN RAK
Telephone Rockwell 2864 Single copy 25c
Printed by SNPJ Printery, Chicago, U.S.A
Katka Zupančič:
KDO NOSI ODGOVORNOST?
V SREDO pomladi se je vrinilo hladno, jesensko čmerikavo vreme ter privleklo s selboj megle tako goste, da bi se skoro lahko naslonil nanje in, če ni deževalo, je pa pršelo.
Oče je pred skednjem brusil hudo skrhano sekiro. Jaz sem mu vrtela brus ter najmanj polovico njegove teže, kar je bilo za moja leta vsekakor preveč. Zato pa je tudi vsakokrat prav na tankem ostalo, da se mu nisem zaletela pod noge, kadarkoli je prenaglo odtegnil sekiro. Za mojim hrbtom je zapel petelin. Enkrat, dvakrat—. Ni se mu ljubilo več.
Tedaj se pojavi na poti k nam okorna postava starega nebodigatreba Krnaka.
"Aha, nekdo prihaja!"
"Bodi Peter, bodi Pavel—ti vrti!" Niti ozrl se ni oče. Pa saj je bilo časa za nejevoljo še dovolj. Zakaj Krnaka se je vsakdo vseprej nego zvese-1x1. "Žrelo, kljukaste roke in koš hudobije!" tako ga je nekoč označil moj oče.
Od davna že vdovec je Krnak samotaril v svoji od starosti in dima začrneli leseni hišici, ki smo se je mi otroci—lahko rečem—bali. Zlasti še njenih okenc; globoko notri pod ostrešjem so se motno in hudobno svetlikala, prav kakor Krna-kove oči. Na srečo je starec bil za deco vselej slep in mutast.
Zdaj je lezel v osemdeseto. Kretal se je scela —gibčen najbrž nikoli ni bil—vendar mu starost še ni ukrivila hrbtišča, kakor mu ni oblažila njegove sebične, surove nravi, ali pa ga celo spravila na poštena pota. Morda bi bila to storila bolezen, toda Krnak ni bil nikdar bolan. Da ga je skoval sam hudič, so rekli ljudje, in da bi prej lestvo pobolel križ nego njega.
"Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal!" to je bilo njegovo geslo. In pomagati si je Krnak znal: kar ni bilo z žeblji pribito, je šlo z njim—.
"Odkod imate vino, ko nimate nobene trte?" ga je vprašal žandar. "Bog mi ga je dal!" se je odrezal Krnak. In tako je bilo z vsem drugim: vse mu je dal Bog.—
Soseska pa, ki mu je takrat žandarja poslala v brlog, se je kmalu bridko kesala. Zakaj komaj je tistih nekaj dni presedel, je božja roka, ki jo je bil Krnak napovedal, puščala povsod svoje sledove: temu je bilo kar čez noč podbeljeno najlepše sadno drevo; onemu cela vrsta trt spodre-zanih; tretjemu so plavale v vodnjaku crknjene podgane; četrtemu je izteklo vino; pri petem so obvezavali otroke, ki niso opazili koscev razbite steklenice na trati pred hišo; in tako dalje.
Krnakova debela glava pa je kimala: ciganov
da je vse polno in nemara se jih posllužuje sam Bog — njegovo ime bodi češčeno! se je Krnak lepo odkril — ter da je še sreča, da se ne domislijo ognja in strupa. "Kaj češ, zalotiš ga ne, pa če bi ga tudi zalotil — iz ječe se vrne še hujši!"
Vse to se je godilo že pred leti, tedaj ko je bil Krnak še prilično mlad; aid njegovih namiga van j ter svojih skušenj niso ljiudje pozabili nikoli. Posehimal so ga puščali v miru. Kleli so ga vsevprek in klicali nadenj strelo, to je bilo vse, kar so si še upali.
Pri nas smo se Krnaka vselej ustrašili, kadarkoli se nam je priziibal v hišo.
'"No, pa bom malo posedel, da bosite laže spali!" In potegnil je izza pasu tobačnico ter njuhal in kihak Ko se je izkihal — spredaj in zadaj (o-prosti'te!) — je dejal: "Hvala Bogiu!" Vedel je, da godrnjamo, čeprav nas ni mogel slišati — zadnja leta ,mu je sluh zelo opešal — pa se je nalašč skušal narediti še neznosnejšega, kakor je že bil.
"Ahaaa! Kakšno sem naredil!" je kazal na popljuvana tla pred sabo, "oh, star si in nesnažen, Krnak, grd in nesnažen! Tvej — te bodi!" Pa se je škodoželjno pasel na naših od studa spačenih obrazih.
Ulboga naša mati si je na vse načine prizadevala, da bi ga premotila ter ga odpravila s čemerkoli, pa niti slanina, !ki mu je ibila kakor kozi sol, ni pomagala nič, ako. je našel očeta doma.
"Povejo, kako si hodil po Ameriki!"
Očeta je že tako od jeze spreminjala barva, pa se je starega kajpada otepal. Ko je pa starec obetal, "No bom' pa jutri spet prišel," smo vsi navalili na očeta, naj miu za božjo voljo ustreže, češ, polovico bo itak ponovil sam.
Tako se je moral naš redkobesedni oče neštetokrat pokoriti, ker se je nekoč osmolil, ko je vpričo Krnaka obnavljal svoje ameriške doživljaje nekemu svojemu prijatelju na ljubo. Krnak, ki je tedaj še dobro slišal in imel sploh itzlboren sipo-min, si je nekatere posameznosti do pičice natanko zapomnil. Če je oče samb mimogrede o-menil trpljenje v michiganskih rudnikih, ga je Krnak opomnil:
"Počasi, Janez, počasi! Ali niste rudarji sitali do kolen v vodi in vam ni voda kapala na glavo
in pleča, takole: "cop, cop--? Saj ste bili
slečeni do pasu, ne? Vse povej!"
"Da, slečeni srno bili in gazili smo po vodi in voda je kapljala copcop!" In tiše: "Mrha, so mastni ocvirki ?"
Na vrsto je prišlo delo v minnesotskih gozdovih in oče ni smel izpustiti pozeblih prstov, uhljev, zmrznjenih /ptičev po tleh. Na noben način ni smelo manjkati nesrečnega Hrvata, ki je ležal z nogami pod težkim hlodom in je v strašnih bolečinah jokal in kričal: "Jezus križani, ali sem mar zato tolikokrat klečal pred tabo? Bog in majfca (božja imi je priča: nikdar več ne bom pred teboj padel na kolena!" Trdosrčni Krnak je vselej pripomnil: "Vidiš bedaka hrvatskega, pa si je zapravil nebesa in se peče v peklu, ko vam je med potjo umrl."
Silno važna mu je bila zadnja točka: Father Biuih.
"Počasi, pa glasneje!" Ušesa so mu zatršu-ljena.
Ako se pa očetu le ni in ni ljubilo igrati Buha, se je pa Krnak postavil na isvoje stebre: "Velik mož, kaj ne, in dolga brada. In si jo je takole gladil, ko si miu ti pravil o svojem revmatizmu in tla ,si slišal .praviti o njegovih zdravilih. Pa se je "father' Buh smehljal in stegnil, roko. Ti si mislil, da jo iz prijateljstva ponuja tebi in si miu jo hotel stisniti, on pa: "Ddlarček, dolarček!" Brihtna glava, pop!" In Krnak je golčal, drugače smejati se sploih ni znal. "No, in zdaj govori spet ti, pa tisto o oslu ne pozabi."
"Zdravila mi niso pomagala. Sel sem druigič k njemu in ga prosil, naj mi da boljša. Pa mi je dal prvim1 enaka in nič vredna. Še tretjič--"
"Počakaj! Ne skači! Ko si prišel drugič k njemu,, se je spet smehljal in spet nastavil roko, še preden ti je dali zdravila. ,Ej, pop dobro pozna svoje kristjane!"
"Da, če ibi bili vsi kristjani taki kot si ti, golazen !"
"Kaj, kaj? Na glas, na glas!"
"In sem šel tretjič k njemu", je spet kričal oče. "Pa je kosmati mož zopet stegnil dlan. To me je užgalo. "Father Buh," sem dejal,, "vsak pravi osel gre samo enkrat na led; jaz sem šel dvakrat, večkrat pa ne pojdem!" I'n sem se obrnil m šel,"
"lNo, in kam potem?"
"Odpravil sem se čez morje domov."
"Domov z revmatizimom in s praznim žepom, kajne, hehe!"
"Da, domov z revmatizmom in s praznim žepom!" in tiše, "si zdaj sita, žival1?"
'Tako se je navadno ta povest končala.
To pot pa ni bil Krnak nič kaj sebi podoben. Kakor da ne bi mogel dvigati nog, je čudno po-drsaval in že od daleč je segalo do naju njegovo stokanje. Bolan? Neverjetno! Ozrl se je oče in ga premotril. "LA.ha, čas ibi bil . . . !"
Z veliko težavo se je spulstil na zložene široke podniice ob steni in prhal in se oddihaval. V debelih, gulbah nabrana koža na obrazu bi Ibila mor-
da rumenkasto bleda, če bi bila umita. Samo nos se mi je zdel nekoliko ibolj ošiljen.
"J oh, j oh, po meni bo, Janez. Noge mi Ieseni-jo. Zatekajo. Oibuea jih je polna. Odzgor sem še dober, čutim pa vseeno, da je konec (blizu. Bog zahteva svoje, in zemlja svoje . . ."
"Vrag pa oboje!" je zagodrnjal oče, pa pritisnil na bruls, da je kobilica zaškripala. "Vrti, ne drži se mi glivasto!"
In med enoličnim ziziikanjem je počasi brenčal Krnakov glasi. Smrti da se ne boji, ne take; druga da jez naglo smrtjo, ko ni časa za pripravo. O, Bog je dober! Saj1 pa tudi ni nilkdar zgubil vere vanj, nikdar. Njegovo besedo je vsikdar zvesto poslušal. O petkih da je raje brez začimbe jedel, kakor da bi rabil mast, če ni bilo masla .,. . "Vse to pomaga, Janez, drži se tega i ti!"
Očetove pripombe nisem slišala, ker jo je zgri-zel.
Posebnega veselja do dela miu Bog res da ni dal; živeti pa je bilo treba. Pa saj vsi kršimo božje postave, eni tako, drugi drugače ; zakaj vsi smo grešniki, čeprav nas je Bog ustvaril po svoji podolbi in sebi v čast. . ."
"Bogime, s teboj si že ni naredil posebne časti!" se je tiho in zasmehljivo vmešal oče.
Zato pa da nam je dobri Bog postavil svoje namestnike, da z njimi od časa do časa izravnamo svoje grešne račune . . .
Očetu je vzdrgetal Obraz. "Krnalk, vaši računi nilso izravnani! Leže pa povsod, koder vas poznajo in imate jih tudi z menoj'!" je zaigrmel oče, da sem prestrašena odskočila. "Štirideset let so se nabirali! Kdo nosi odgovornost zanje? To
vas vprašam, zdaj, ko se ne bojim več vaše zlo-česte roke, ko vam kopita nočejo in ne morejo drugam nego do groba!"
"Lej iga no, kako razsaja in klepeče o računih! Svojih grehov vendar ne bom obešal tebi na nos, Saji nilsi ti spovednik. Izbral pa sem si baš tebe, da mi pojdeš iponj! Ti mi bi pa, revežu, rad nekaj očital? Glej da te ne zadene božja roka!"
"Še vedno grozi!" se je zavzel oče. "Ah, to bom pazil, da te zagrebejo globoko, čim globlje!"
Zdaj je opazili mene, kako vlečem na ušesa, pa mi jezno namignil, da naj izginem. Umaknila sem se za 'steno, kajti hotela sem vedeti, kdaj- kani .Krnak umreti.
"Slišite, Krnak, niti koraka ne storim za vas., ipreden se ne 'pobotava! Preveč se je nabralo!" Očetu se je od togote tresel glas.
"Strela! Si človek ali nisi? Želiš, da bi bil pogubljen? Bog ti odpusti greh!"
"Krnak! Komu ste delali škodo, če ne svoji soseski, nam? Kdo je zaradi vas trpel, če ne mi? Po zdravi pameti bi vam ne simel dajati odveze človek, ki mu niste nikoli skrivili lasu, dokler vam1 ne odpustimo mi, mi!" se je udaril po prsih, da je zabobneloi.
"Lej ga, gada napihnjenega, jeznoritega! Mar sem ti kdaj izažgal hišo, da se tako gnaviš nad .mano? In vero bi mi rad omajal v božje namestnike? Pa mi je ne boš! Zakaj v božjih širiftah stoji: 'kar boste vi odvezali na zemlji, bo odve-zano v nebesih!' Ti ca tuli, kakor hočeš." ■ "Ali vam ni bilo nikdar naročeno, da popravite škodo, da vrnete, kar ni vašega?"
"Hm ! Si res tako otročji? Kdor ima namen vračati, ne bo tvegal in jemal na skrivaj, ampalk si bo stvari izposodil ali iizfprosil. Kdor pa ne ve, kaj dela, sploh ne greši in imiu spovedi treba ni! Misliš, (da v spovednicah tega ne vedo?"
"'Visi hudiči! Kaj pa kes, trdni sklepi!?"
"Ne pozabi, da smo vsi grešniki. Kesanje zmo-liš, trdni sklep prelomiš, kar pomeni za prihodnjo spoved en greh več. Saj se ne delam lepega ! I'n kaj bi le mene nabadal na vile, zakaj rogljev proti sebi ne obrneš: mar se ti ne izpoveduješ skoro enih in istih grehov že leta in leta? Kje so potemtakem tvoji, trdni sklepi, ha?"
"Da, neštetokrat že sem ponovil, da sem te v mislih ubil, raztrgal na drobne kosce, pa se nisem mogel kesati, ne narediti trdnih sklepov!"
Toliko da nisem od groze (pobegnila, ko sem si predočila nadrobne kose raztrganega Krnaka in očeta s krvavimi rokami. Toda v tem se je zopet dvignil očetov glais:
"Krnak, jaz na vašem mestu bi se bal, tudi če bi me odvezal sam rimlski papež!".
"Potem ipa nimaš trdne vere! Ne pozabi, da ima Bog enega samega sipokorjenega grešnika
rajši, nego devetindevetdeset ,pravičnih!, tudi to stoji zapisano! In jaz ,sem naloženo pokoro vselej skrbno opravil. Le nič se ti zame ne boj ! Samo jutri izarana ipridi k meni, da me leipo obri-ješ in ipotem; mi pojldeš po gospoda. Čist moram stopiti pred božji stol!"
"Niti koraka., isem dejal! Svoje stvari, vsaj nekatere, hočem nazaj! Verigo! Nova je še bila, draga in težka. Ali ste tudi njo nesli na Hrvaško?"
"0, če si pa izares tak, pojdem pa doli do 'Martina, dokler še---.Kristus usmiljeni!" je
zahreščal. Oče je priskočil, ga podlprl, da Ibi ne padel. [S težavo ga je posadil nazaj. Noge mu niso bile več za rabo. Hriipavo je klical Boga in vise svetnike na ,pomoč in napol jbkaje začel:
"Dragi moj. Janez, nikamor več ne (morem. ,Mo-ja duša je ,zidaj v tvojih rokah! 0, Janez, imej usmiljenje!" je med stokanjem in strahom komaj1 izdavil1.
■ "Elh, saj pojdem, saj ,pOjdem l" je pohitel oče, iki se je menda že kesal, da ga je toliko časa -pestil.
i '"Janez -moj, 'niti do zajtra več ne . . . Hitreje iprihaja, nego sem si mislil. Dokler miruješ, tega ne opaziš. Vpreči boš moral in me potegniti domov. Potem (pa, takoj na .pot! Zakaj jiutriš-<njega dne, težko, da bi dočakal. Ko mi seže do
'srca, bom mrtev. ,Razumi me--'—"
*
"Mama, mama!" isem ipritekla na vežoi, "Krnak bo .umiri. Še nocoj bo umrl!"
"Jezus Marija! Pa je bil previden? Ce kdo, 'on je ipre videnj a jpotreben, Bog se ga usmili!" je mati vsa zaskrbljena prihitela na kuhinjska 'vrata, "kdo je prinesel glas?"
"Sam. Pred skedhjem sedi z očetom."
Materi se je obraiz namah s'premenil. "Sami? Aha," me je /pogledala ipolstrani, "in trava hudo poka, ko raste?" je izginila v kuhinjo.
"Res, res! Noge ima ko mrtva polena, in oče ga bodo morali inaložiti v .vozni1 koš. Jaz pa zdaj vem, kako se sumre! Pri petah se začne . . ,." 1 V tem je mati (že šinila mimo mene ita iz hiše ven. ,
Krnaka ni bilo več jk nam. Zakopali so ga "spravljenega z /Bogom"!
Iz starokrajskega Usta: "Delavci, kdor inseri-ra v drugih listih, v delavskem glasilu pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno inse-ratno politiko delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na vas, kakor vi nanje."
Navadi se na lastnih nogah stati, z lastnimi očmi videti, lastne misli v glavi imeti, lastno mnenje povedati.—Filozofski pregovor.
PRVI MAJ MED AMERIŠKIMI SLOVENCI
Slovenski premogarji za svoj mednarodni delavski praznik
IZMED slovenskih delavcev v tej deželi so bili premogarji v Kansasu prvi, ki so organizirano praznovali Prvi maj. L. 1907 se je združilo nekaj društev SNPJ v premogar-skih naselbinah v Kansasu v zvezo. Bila je ustanovljena z edinim namenom, da si nabaivi skupno zastavo, toda se je kmalu razvila v delovno skupino, ki je obravnavala in sklepala o skupnih problemih.
Zastava društev SNPJ v Kansasu je bila razvita 1. maja 1908 v Frontenacu. Tako je bila to obenem tudi prvomajska slavnost. Pod pokroviteljstvom teh društev, ki so se 1. 1907 in pozneje združila za nabavo skupne zastave, se je potem prirejalo vsakega prvega maja slavnosti rudarjev, velikokrat s pohodi. Govornike pa so povabila največkrat iz Chicaga.
Zdaj se je glede prvomajskega praznovanja tudi v rudarskih kempah v Kansasu veliko spremenilo. Naše naselbine so le še senca nekdanje živahnosti. Premogovniška industrija v Kansasu je shirala in večina rudarjev je morala za delom drugam. Kar jih je ostalo, so le tu in tam zaposleni po nekaj dni.
Slovenska mladina, rojena v Kansasu, se je večinoma izselila v razna industrialna mesta, v prvi vrsti v St. Louis, Detroit, Chicago, Denver, Kansas City itd. Kar je fantov in deklet ostalo doma, si iščejo delo v trgovinah v Pittsburgu (Kans.) in drugih mestih, ali kjerkoli.
Slovenci v premogovniškem revirju v Kansasu še praznujejo Prvi maj, ampak tistega veselja in navdušenja, kakor pred leti, ni več. Slavnosti, ki so še vedno v področju federacije društev SNPJ, se vrše poslednja leta na prvega maja ponavadi le, ako pade na nedeljo. Drugače pa v nedeljo, katera je najbližja prvemu maju. Vzrok je, ker mladina, kar je zaposlene, dela tudi prvega maja. Pred leti so rudniške družbe vedele, da je Prvi maj, kar se tiče kansaškega revirja, zapovedan praznik. Bil je bolj praznik kot katerikoli drug ameriški praznik v letu.
Tudi V raznih drugih krajih so slovenski premogarji uvedli običaj praznovanja prvega maja, npr. v Clintonu,
Indiana. Vsakega prvega maja so začeli paradirati po glavni ulici z godbo in zastavami na čelu in potem se razdelili v skupine, ki so korakale pred rove, da odvrnejo premogarje, ki so prišli na šiht, od dela na ta dan. Slovenskim premogarjem so se pridružili tudi italijanski, in nato so tudi drugi smatrali, da je to pač praznik, pa so ostali doma. Slovenski premogarji so s pomočjo svojih socialističnih klubov priredili vsakega prvega maja popoldne piknik s shodom, na katerega so običajno povabili enega slovenskega govornika tudi od drugod.
__	Kakor v Kansasu,
je premogovniška industrija v stagnaciji že mnogo let tudi v Clintonu in okoliških kempah. Slovenci so se izselili. Iz Clintona so šli največ v Milwaukee in v Chicago.
V industrialnih mestih v Ameriki se vrše prvomajske manifestacije največ ob večerih na shodih, razen v New Yorku in deloma v Chicagu. V New Yorku praznujejo Prvi maj de-laJvci raznih unij oblačilne industrije, med katerimi sta naj« važnejši in največji Amalgamated Clothing Workers of America in International Ladies' Garment Workers Union. Res velike prvomajske manifestacije po ulicah so se vršile v tej deželi samo v New Yorku. V Chicagu se je pred dvema letoma komunistični stranki posrečilo spraviti v povorko več tisoč brezposelnih delavcev s pomočjo organizacij nezaposlenih in poleg teh so sodelovale tudi nekatere druge organizirane skupine. Do razkolov je imela socialistična stranka v Chicagu 1. maja vsako leto povorko in potem shod v kolizeju. Po-vorke je spet obnovila pred tremi leti. V New Yorku in v Chicagu sta se socialistična in komunistična stranka sporazumeli odslej obdržavati prvomajsko slavje skupno, v Clevelandu pa sta se zedinili v ta namen že pred lanskim prvim majem. V New Yorku je za skupno slavje s komunisti samo takozvana militantna struja, ki tudi kontrolira strankine urade, takozvani social demokrati ali "stara garda" pa sodelujejo v prvomajskih manifestacijah z omenjenimi unijami. Do januarja to leto je bila
ta struja na krmilu socialistične stranke v New Yorku. Glavni strankin odbor pa ji je na svoji seji januarja carter odvzel in stranko v New Yorku reorganiziral. Tako je bilo v tem mestu omogočeno tudi skupno prvomajsko slavje s komunisti.
V slovensikih naselbinah praznujejo zavedni delavci simboličen pomen Prvega maja navadno v soboto ali v nedeljo, iki pade pred, ali pa po 1. maju. Prireditve v ta namen se vrše pod pokroviteljstvom socialističnih klubov
in nekaterih naprednih podpornih društev. V Milwau-ikeeju so 1. 1934 priredila prvomajsko slavje društva SNPJ skupno s klubi JSZ.
Dasi Prvi maj kot praznik nima odobritve Ameriške delavske federacije in ga velika večina unij ne priznava za praznik, ga vzlic temu praznuje vsako leto vedno več delavcev tudi v tej deželi. Kajti to je edini praznik, namenjen za manifestiranje mednarodnega bratstva in solidarnosti delavskega razreda.
Anton Slabe:
RODOLJUB PEREGRIN IN NEHVALEŽNI NAROD
RES, rodoljuba Peregrina, ki je delal in živel za narod, niso vsi poznali. V današnjih časih ima spodoben človek vsepolno skrbi, pa prezre tudi može-velikane, ki drže bakljo napredka v svojih rokah in pozivajo narod, naj jim sledi. Tisto Peregrinovo delovanje v naši širni novi domovini res ni bilo znano vsem dragim rojakom, kar je sicer žalostno, a pomagati se ni dalo. Prav za prav pa narod ne napreduje samo od rodoljubja, ampak od vsake najmanjše ide-jice, ki vzklije na rodovitnih tleh in najde pristaše in zagovornike.
Razen tega so bile s Peregrinom še posebne istorije. Zgodilo se mu je bilo, da je par drugim prijateljem naroda stopil na prste. To je bila velika napaka in vsa rodoljubna javnost se je zgrozila. Poklicani in nepoklicani ljudje so pričeli raziskovati življenje, pomen in značaj rodoljuba Peregrina. Vso nesnago, ki jo je bilo mogoče nabrati, so zagnali v njegov obraz. Škandal!
Veliki, vseh čednosti polni rodoljubi, ki so imeli svoje značaje pripete na suknjah, da jih je lahko vsak opazil in občudoval, so takrat odkrili, da je Peregrin pijanec. Pomislite, pijanec med tako treznimi ljudmi! Izvedelo se je celo, da je razuzdanec —sploh v vsakem oziru sumljiv element. Nekateri so iga tudi proglasili za izdajalca rodoljubnih svetinj in interesov. In tako dalje. Neverjetno, kako žilava je vztrajnost in kako bister diuh naših značajev v plemenitih skupnih naporih!
Posrečilo se je. Ko so značaj ni rodoljubi zmagali nad značajnim rodoljubom, je ostal Peregrin kakor gar jeva ovca, da so se dobre duše na smrtno uro izpovedale za vsako dobro besedo, ki so jo kdaj izrekle zanj. Kjerkoli se je pokazal, somu obrnili hrbet in stikali glave. Peregrin se je sprva branil, kazal na svoje uspehe pri reševanju naroda in širjenju kulture, a vse ni nič pomagalo. Začel je besneti, ker so ga tako ponižali, končno pa se je udal v usodo. Še nekaj let so ga videli, kako je prihuljen lazil po samotnih krajih in mrmral sami s seboj. Njegovi na-
sprotniki in kaznovalei so zatrjevali, da moli očenaš v pokoro za svoje grehe.
In ipotem je prišlo tisto jutro, ko so ga našli mirnega in potolaženega, s smehljajem odrešenja na obrazu. Njegov nos je nepremično kazal v rajske višave, kjer ni — vsaj upamo— ne rodoljubov in ne drugih njim sorodnih ljudi, ki se ponašajo z bleščečimi znaki svojih značajev na suknjah. Peregrin je bil mrtev.
In, glejte, tistikrat se je pokazalo, da naši značaji niso le maščevalci oskrunjenih svetinj, ampak da so tudi blagi in znajo odpuščati. Zjutraj so našli Peregrina mrtvega, naslednji dan pa so rodoljubi že imeli v listih nekrologe o "našem", o '"velikem" in celo "nesmrtnem" Peregrinu. Njegovi najhujši sovražniki so ga poveličevali, peli slavosipeve in šli za pogrebom. Taka žalost je bila ob jami, tak hudournik solza je brizgal z jezika in oči, da se je mrlič v sosednjem grobu od sočutja petkrat obrnil. In kdo ve, ali bi brez tistih govorov [sedanjost tako dobro vedela, kaj nam je bil rodoljub Peregrin.
Silna žalost je za valovila in se razširila na vse strani; zajela je tudi širok krog dopisovalcev, ki se prej niso dosti zanimali za Peregrina. V dopisih so izražali svoja čustva in pretakali solze. Listi so živeli ob teh dopisih, ki so polnili lačne kolone, mesec dni. Imenitnejši rodoljubi so se hvalili s prijateljstvom Peregrina in kazali tudi na svoje zasluge. Priliko je bilo trelba izkoristiti, da narod izve, koliko so tudi oni storili zanj in kakšne žrtve so doprinesli, da ga dvignejo iz močvirja nevednosti na visoko ,stopnjo kulture. Da, v tistih nekrologih so se že kazala prva znamenja Peregrinove kanonizacije za narodnega svetnika. Sedaj vneti častilci so s solznimi očmi odgrinjali zastor izlpred pokojnikovega zasebnega in najzasebnejšega življenja in .ga predajali vedeželjnosti naroda. Pozabljene so bile njegove napake, kako slab plačnik je bil, kako umetno ga je bilo treba terjati in koliko je komu odnesel na "oni svet". (Skrbno so odmirali skrinje Peregrinovih relikvij in sipali čast in slavo ro-doljuba-velikana na vse strani.
In plaz se je valil. V petnajstih letih, ki so morala miniti, da je Peregrin strohnel in da se je vsebina njegovih del pozabila, je spravila mravljinčna marljivost raziskovalcev sleherni atom njegovih skrivnosti na dan. Od tistih dob se blešči na našem ,nebu gosto ozvezdje imen, ki so zaslovela edino s tem, da so njih nosilci neutru-doma poveličevali Peregrinove in svoje zasluge. Tako .se Peregrin ni .samo ovekovečiil s svojim delom v korist milemu narodu, ampak je dal predvsem tudi pokolenje drugih rodoljubov-po-snemalcev in prižgal njih slave sijaj. Taka je bila misel, da bi bil grdo nesramen oni, ki bi pričakoval od našega ubogega Peregrina bolj traj. nih in nesebičnih sadov.
A narod ni bil hvaležen! Peregrinu ni postavljal spomenikov, in marsikdo se je opekel, če je v zbrani družbi v gorečem navdušenju, ki s'i ga Sam ni znal tolmačiti, omenil njegovo ime. Peregrin je bil mrtev že petnajst let in v tako dolgi dobi se marsikaj pozabi. Raziskovalci so popasli Peregrinov pašnik in ostala je gola puščava; postržek Peregrinovih skrivnosti so osvojili drugi. Malodušje je zavladalo med rojaki, ki je pritiskalo kakor mora na utrujena srca zaslužnih rodoljubov.
Ampak, ko je obup zaradi nehvaležnosti naroda, ki ne zna ceniti svojih "dobrotnikov" in "od-rešenikov", prikipel do vrhunica, se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Razburjenje, ki je takrat nastalo, je bilo velikansko. Raznesla se je namreč vest, da je nekje spravljen nekakšen kovčeg rodoljuba Peregrina. Veliko odkritje se je obetalo, o tem ni bilo dvoma. A kdo naj ga odpre? To je bilo resno vprašanje. Kateri naj bo tisti, ki izda dragoceno vsebino?
Ko je /bilo dognano, da se kovčeg nahaja pri stari devici, daljni Peregrinovi sorodnici, so rodoljubi pričeli stikati glave skupaj in tuhtali, kako in kaj treba storiti. Konično so izbrali delegacijo v rodoljubju dobro podkovanih mož in ji poverili nalogo, naj v navzočnosti Peregrinove sorodnice odpre kovčeg. Tako se je tudi zgodilo. Kovčeg je zazijal, lakomne roke so segle v njegovo drobovje. Kaj so prinesle na dan?
Namesto dragocenih relikvij se je pokazal o-čem kup starega, plesnivega, očividno neopranega perila. Srajce, ponošeni ovratniki, kučma, dolge spodnje hlače z rujavimi trakovi, bomlbaža-ste nogavice z luknjami na petah, luknjami spredaj, luknjami na podplatih . . . Obrazi delegacije so se daljšali. Nekdo je zaklel, nekdo drugi pa je nekaj godel o mistifikaciji, vsi pa so bili silno razočarani. Peregrin jim je celo zdaj po petnajstih letih svoje smrti pošteno zagodel . . .
Da, da! Ni bilo dovolj, da je rodoljube v življenju razžalil, temveč jim je napravil tudi škandal po smrti. Namesto dragocenih relikvij jim
je zapustil kovčeg ,umazanega perila. S tem seveda ni koristil svojemu uglediu, kajti spravil jih je v zadrego in jim napravil novo blamažo.
Ampak njih zadrega ni trajala dolgo. To ni bilo v skladju z njihovimi značaji, toda Peregrinu niso več peli slavospevov, ker jih je tako grdo potegnil in to v trenutku, ko so bili pripravljeni, da narod, ki je silno pozabljiv, ponovno opozore na Peregrinove in svoje zasluge, žrtve in tako naprej.
Možje so zadrgnili pasove, luknjico za luknjico in užaljeni odšli. Ampak dela za narod niso opustili. Lomiili ,s'o kopja kar naprej in pridružili so se jim drugi, katerih možgane je obsenčila zavest mesijanskega poslanstva. Pripeli so znake svojih značajev še višje na su'kmje, dVignili bakljo kulture in napredka in pozvali narod, naj jim sledi. Ampak narod jih je poznal in ni hotel slediti samop'ostavljenim voditeljem, ki so ga vabili vsak pod svojo marelo, ti pa so se čudili. ..
A narod je tudli prizanesljiv. Rad odpušča in pozablja. Tako je tudi kmalu pozabil, da je Peregrin iz same hudobije napravil rodoljubom 'blamažo in (tako zmanjšal sijaj, v čigar luči so se hoteli kazati in postavljati.
(The Washington Post).
Gospa Razorožitvena konferenca je zašla v goščo topov in se izgubila . . .
Milan Medvešek:
SUŽNJI
V DELAVSKI četrti, ki se vije vzporedno z ogromnim morju podobnem jezerom Erie-jem, je trenotno vse mirno, kakor da je vse zamrlo. Temni obrisi tovaren nekako pri-huljeno žde v gosti, kadeči se megleni sivini in se mogočno vzpenjajo nad majhnimi, ponižnimi hišicami, ki so nasejane druga tik druge tako nagosto kakor vojaški šotori. Ulične svetilke so pa daleč vsaka sebi razpotaknjene in zdi se, da njih dremotno brlenje daj a okolici še bolj temačno lice.
Ura je dve po polnoči. Vse je tiho, tako tiho, da se tišino sliši, toda Cleveland, mesto železa, jekla, strojev; konglomerat tujezemcev; torišče industrijskih sužnjev nikoli ne spi. Nenadoma se nekdo oglasi pred nekem zakotnem salunom in se prične tragično-pijano daviti z neko novo, popularno melodijo, ki te spominja na cvilečega psa, ki je sit zvonenja; na vzhodni strani, daleč nekje, se zadere sirena, nato še ena in še ena, tulenje pa polagoma zamira in se utaplja nekje na južni strani mesta. Ponovno se vse pogrezne v neko svojevrstno topo dremoto, dokler je ne prekine pritajeno, melodično brnenje avtomobila, ki od sekunde do sekunde glasneje narašča, poje—mahoma pa preseka megleno ozračje strahovit pok: "Crysler" se je s 60-miljsko brzino zasekal v železne stebre tramvajske cone in se skoro razklal z vozniki vred.
V	prvem nadstropju, črne, napol podrte hiše nekdo odpira okno in ga zopet tiho kakor tat zapira . . .
Tišina.
Nekje se prebudi tramvaj in prične otožno drgniti svojo enoglasno pesem, ki priliva umazani, v meglo zaviti ulici še globljo tesnobo.
V	reki Cuyahoga zapiska vlačilec ladje.
Na progi New York Central puha in zvoni lokomotiva.
* * *
Ura je tri po polnoči. Prebivalci v delavski četrti mirno spe . . . toda Cleveland, mesto železa, jekla, strojev; konglomerat tujezemcev; torišče industrijskih sužnjev nikoli ne spi . . .
V	hiši, številka 904, na cesti A. se zabliskne luč v vlažno noč. Mlada Poljakinja mrzlično plane iz postelje, silovito strese svojega moža in prestrašeno zakriči:
• "Tonny, Tonny, kje je otrok?!"
Tonny se z muko drami, vse telo ga boli, in nekaj mrmra, ko pa ga žena še silne je strese, se dokonča prebudi in razdraženo zarentači:
"Kaj me budiš?"
PONOČI
'"Otroka ni!" obupno zavpije mlada mati.
"Kaj se mu je zgodilo?" se on prestraši in že bliskovito skoči iz postelje. Tedaj pa mati zagleda izgubljeno dete, ki se je dušilo med odejo
—	oče je skoro ležal na njemu! Ko mati nato u-gotovi, da je otrok izven nevarnosti, prične jezno zmerjati moža, češ, da leži kakor klada, on pa se ponižno opravičuje:
"Ne morem pomagati, delo me tako zmuči in zbije, da v spanju sploh inič ne čutim, kakor da bi bil mrtev — telo mi popolnoma otrpne. Sama veš, da često ne čutim telesa še potem ko se zbudim. Otroku bo treba kupiti posebej posteljo!"
Tonny Filkowsky je kopač v jarkih že zadnjih deset let. Kadar premišlja o svojem delu, se mu zdi, da če bi bila vsa tista zemlja, ki jo je izkopal v teh letih, zvožena na en kup, bi kup zraste! v ogromnost Himalajskega gorovja in segal do neba, ali pa .bi zasipal vso Eriejsko jezero, tako da bi šel lahko peš v Kanado. Toda Toniny ni utrujen radi večnega kopanja zemlje. Saj je močan, cel orjak, marveč radi tega, ker stoji za njegovim hrbtom preddelavec in neprenehoma pazi nanj, da j a ne bi kakšenkrat premalo zamahnil.
V	hiši, številka 1071, ina cesti B. spi delavec Turocy, ki je v tovarni težak ali laborer. Dnevno vzdigne približno tisoč železnih ponev, ki so napolnjene z jeklenimi izdelki. Vsaka ponev tehta 135 funtov, torej dvigne 135,000 funtov na dan, 675,000 na teden, 14,175,000 na mesec, ali
—	3,118,500,000 (tri milijarde sto osemnajst milijonov petsto tisoč) funtov na leto.
Turocy dela v tovarni že dvajset let in kljub temu se delu ni še privadil; silno ga utruja, docela zmuči. Na večer prihaja domov skoraj po štirih in komaj čaka, da zleze v postelj (često zadremlje pri mizi še predno se umije in pove-čerja!), toda v spanju ga pogostoma biča še hujše trpljenje kakor pa v tovarni. Roke, ki so težko vzdigovale in se napenjale skozi ves dan, mu ponoči popolnoma odrevene in telesna bolečina se spremeni v hude, moreče sanje. Sanja, da mu tiči roka v konjskem gobcu (v gobcu ponižne, domače živali!), on pa z vso silo napenja svoje jeklene mišice, da prepreči izgubo roke, vendar vse zaman — mišice niso kos ostremu zobovju! Čuti, sliši, kako se zobovje zagrizuje v meso, kako se mišičevje trga, poka; srce se mu krči in bolečina mu para možgane, tedaj pa napne zadnje sile in sunkovito potegne roko — težak Turocy se prebudi. Ves poten in tresoč se po vsem telesu bolestno zastoče v noč: "Joj, joj, joj! . . ."
V	hiši, številka 1330, na cesti C. sanja meha-
■
ni'k Schweiger. V tovarni že nekaj dni popravlja stroj, toda ga ne more popraviti. Skozi vso noč prisluškuje kolesju in motorju, odvija in privija vijake, cevi, pipice, premika vzvode in zopet prisluškuje, si napenja možgane in se ozira po delovodju, ki nanj strelja s pogledi, kateri govore: "Well, če ne znaš dobro svoje obrti, te bom pač moral odsloviti!" Schweiger ju je vsa noč ena velika mora in trepet pred izgubo svojega dela.
Dorothy Owen
V	hiši, številka 2002, na cesti D. spi produkcijski strojnik Marn. Tudi njemu se v spanju nič bolje ne godi kot zgoraj opisanim. V tovarni stori precej lepo število gibov: pri strugalnici 5,000, pri vijačnici 10,000, rezalnici 8,000, vrtilu 7,000 in pri tolkačih 10,000, torej nič manj (najbrže več!) kot 50,000 gibov v osmih urah, zato je čisto naravno, da se giblje tudi skozi vso noč: krmari in krili z rokami — včasi oplazi svojega brata po obrazu — kreče z glavo, pritiska z nogami na pedale, obenem pa neprenehoma šteje, šteje: ena, dve, tri — do štiri in šestdeset, in potem zopet od začetka, nato pa prične množiti: 5x64 je 320, 12x64 je 768, 20x64 je? ... . itd., itd., kakor računa v tovarni.
Tudi strojniku Marnu se telesna izmučenost zaperi v možgane in mu izsili grozne sanje: nanj strelja najboljši prijatelj, potem pa se sanje hipoma zasučejo: po mnogih letih se snide s svojo materjo, med! njima pa se takoj vname prepir — radi skodelice črne kave — in mati ga naskoči z dolgim kuhinjskim nožem: določno čuti, kako se nož zarezuje v glavo, globlje in globlje k možganom, hoče se braniti, toda roke so mu mrtve, trde, in prav ko prihaja kriza, se nenadoma prebudi.
Ura" je šest zjutraj.
V	delavski četrti glasno zvonijo budilke v vseh višinah in nižinah in brezobzirno bude delavce. Vsi se nervozno premikajo, vzdihujejo, Zdehajo, pretegujejo in je dva prihajajo k polni zavesti.
Kopač Filkowsky si obuva težke čevlje, hipo-
ma pa ga zgrabi žgoča jeza na ves svet in glasno zakolne, da se otrok prebudi:
"Hudiči, če bi se pretrgal na dvoje, pa še ne bi bilo dovolj tem bastardom!"
Težak Turocy sedi na robu postelje, pogled mu mrtvo blodi po sobi, si drgne roke in premišlja :
"135,000 funtov na dan, 675,000 na teden . . . ali se izplača? . . . Tako ne sme iti za zmeraj, če hočem, da ne poginem še poprej, predno se saj enkrat pošteno oddahnem . . ." Mehanik Schweiger tudi kolne: "Vso noč sem sanjal o teh prokletih strojih, ki me kakor pošast drže v objemu, tako da sem še sam postal stroj! Vraga, ali ne bo tega že enkrat konec? . . . Ali je v meni še kaj človeka ali ne? . . . Človek človeku odreka pravico biti človek!" In strojnik Marn govori: "Suženj stroja podnevi, suženj stroja ponoči! Stokratni suženj! Ali je to življenje? . . . Ne, to ni življenje, ki nas nasilno izčrpava, temveč nekakšna večna natezalnica, neprestano tekmovanje s stroji, borba, v kateri se zmučimo do smrti, boj, v katerem smo vedno premagani, mora, ki nas tlači podnevi in ponoči — ZAKAJ ? . . . Hudiči, ko bi me ,ne tako utrujali, bi skušal poseči temu globlje v osnovo, do dlna, toda misli so mi težke, zamotane, se ne morejo sprostiti — preveč se gibam, gibam, neprenehoma kot nihalo—" Tudi ura se neprenehoma giblje in niha in preseka Marnovo premišljanje.
Ura je sedem. Sliši se hitre korake; vrata se odpirajo in glastno zapirajo; startarji avtomobilov prisiljeno pojo; tramvaj glasneje drgne svojo zavito melodijo; sirene tulijo na vzhodu in zapadu, jugu in severu; nad vsem mestom leži neka zlokolbna senca; vsepovsod pljuska hrup in trušč.
Cleveland, mesto železa, jekla, strojev; konglomerat tujezemcev; torišče sužnjev požene svoje robote v stomilijonsko gibanje — kletev se utaplja v šundru in cvilenju, v kaosu jeklene melodije —
"Nobena dobra stvar, razen če izvzamemo luč neba in zrak pod nebom, nam ne pride brez dela. Če so torej vse dobrine, ki jih uživamo, sad dela, mora logično slediti, da vse te dobrine spadajo onim, katerih delo jih je ustvarilo. Ali že od nekdaj je po vsem svetu taka navada, da ;oni, ki ustvarjajo dobrine, jih najmanj uživajo, oni pa, ki nič ne delajo in nič ne ustvarijo, užijejo. največ dobrega na svetu. To je KRIVIČNO in ne bi se smelo nadaljevati. Najboljši cilj vsake dobre vlade bi moral biti, da poskrbi, da vsak delavec PREJME ČIM VEČ SVOJEGA PRODUKTA.— Abraham Lincoln.
NOVI LJUDJE
DVIGALO se je spuščalo z ropotom in 'cviljenje žage se je raztezalo v Ibrezkončnost. Ni slišal. Njegov tovariš, Dragutin Beran, je ustavil svoje kladivo sredi zamaha in se obrnil. Sunil je Ivana:
—	Tebe kliče.
—	Naj kliče.
Ivan je nekaj zamrmral in nadaljeval svoje delo. Dragutin se mu je nasmejal in rekeli, da ima prav. Ali klic je bilo slišati Vse močneje:
—	Ivan!
To kliče poslovodja Ivana Novaka, poslovodja, ki ima glavo za razlbdjanje kamenja in mačje oči. Novak je delal dalje in se ni zmenil. Sovražil je tega poslovodjo že od poprej kot stavkokaza. Z denuniciacijami svojih delavskih tovarišev se je priril do poslovodje. Svojega sovraštva Novak pred njim ni kazal. Niti govoriti o njem ni maral. D o čim so se mnogi drugi delavci medsebojno utrujevali s psovanjem (poslovodje, je Novak molčal in delal. Ko so to opazili in ga vprašali za vzrok, je rekel:
—	Vprašanje, za katerega gre, ni ta poslovodja.
Kratko je odgovarjal, a njegove besede so bile zmerom težje od besede drugih. Njihove besede so bile frfo-tave in podobne ventilom, a Novakove so bile kot škrge, čvrsto so držale, in mnogim je bilo skrivnost, kako to, da imajo njegove besede določeno mesto in jih je nemogoče prekladati. Postal je uganka ne le za poslovodjo in ravnatelja fabrike Antiča, marveč tudi za mnoge delavce, ki so delali z njim skupaj. Z njim je najmanj govoril Dragutin Beran, a ta ga je mogoče izmed vseh najbolj ljubil. Ta ga je tudi opozoril, da prihaja poslovodja.
—	Novak?
—	Izvolite?
—	Kličem vas. Kaj ne slišite?
—	Ne slišim.
—	Novega delavca imamo. Durta, stopi sem. On je dodeljen semkaj. Uvedite ga v delo. Tako. Ste razumeli?
Poslovodja se je obrnil in odšel. Videti je bilo, da je bil Beran razpoložen za intimnejši razgovor. Obrnil se je k Durti:
—	Alo, tovariš, poprimi.
Novak je ostro pogledal Berana, in Beran je utihnil. Nadaljevali so delo, a nihče ni ničesar govoril. Durta je molčal in zamahoval. Ko je sirena žalostno zacvilila, je nasitala v falbriki tišina. Vse te fabriške sirene imajo žalosten glas. Ne zato, da bi bil ,res žalosten, marveč—ker človeka tisti hip še vse bolj zaskeli misel. Ko sta Novak in Beran odšla skozi vhod in se oddaljila od fabrike, je Novak obstal. Oči so mu žarele kot dva oglja žerjavice:
—	Paziti se je treba.
—	Misliš?
—	Nimam dokazov, ali . . . Pazi, evo ga . . . Durta, kam?
—	V Radndčki Dol.*)
—	Stanuješ tamkaj? Si oženjen?
—	Nisem.
—	Hajd, Zdravo.
—	Zdravo, sodrug.
Novak se je čudno namrgodil in zobje so se mu zable-sketali iz mrkega obraza:
—	Si ga slišal? Kako miu sladko teče ta 'sodrug' . . .
Dnevi iso tekli. Kako tečejo dnevi mezdnih delavcev,
to je že dobro znano. Tega zdaj ne bom opisoval. Ne zato, ker ito ne bi spadalo sem, marveč zato, ker vedo to prav dobro tudi brez mene tisti, kii1 se jih to tiče. Oni
*) Delavski dol—predmestna, delavska naselbina.
vedo to bolje od mene, a čemu bi pisal za tiste, ki se jim dolbro godi? Da bi pri njih izzival sentimentalnost? Ali da se jim izmisli primer dobrega stila? Zaradi artistične u-spavanke?
Nekega jutra je stala pred faforikO' ogromna množica delavcev. Ko se je Novak bližal množici, je vse jasneje sišal vik in razpaljene vzklike. Durta je imel glavno besedo. S svojimi besedami je vlekel Berana vedno bolj iz molčečnosti. Novak je šele sedaj opazil, da ima Durta o-či, ki igrajo bolj kot kogarkoli oči, in da ima svoje plave lase na prečo. Med govorom neprestano maha z rokami in prav nobene zveze ni med temi kretnjami in njegovimi besedami. Durta je kričal:
—	Jaz pa vam pravim, da je to najhujša fabrika od vseih, kjer sem do zdaj delal.
—	Jasneje! Pravi Beran in se mu smeje v lice.
—	Tebi ni nič jasno in vse Ibi rad, da se ti obesi na nos. Evo ti: videti je, kot bi tu delalo dve sto volov, ne pa dve sto delavcev. Gorje vas ubija, vse nas izkoriščajo do kože, a nikogar ni, ki bi začel borbo za boljše življenje . . .
—	Saj smo, pa veš, ikaj je bilo, se je oglasil nekdo.
—	Vem, kaj je bilo. A prenehati se ne sme.
—	Kar začni! so zakričali mnogi glasovi.
—	Sodruigi, je dvignil Durta svoj glas. Danes, ko je delavski razred . . .
—	Stoj! je zagrmel Beran. Vise vemo. Vse to vedo na vsej zemeljski obli. Rad imaš govore, kakor je videti . . .
—	Jaz, sodrugi, mislim . . .
Novak se je preril:
—	Poitrpi no malo. Ne vem, kaj misliš, ali če misliš dobro, zakaj potem tako mnogo Iblebečeš?
—	Strahopetec! je kriknil Durta, a glas mu je zazve-nel prazno. Misliš, da se tuidi jaz bojim, kot se bojiš ti?
Novaku so zažarele oči v čudnem blesku. Ves je nabreknil od ene same težke besede, a je ni izrekel. Zadržal jo je in mimo odgovoril:
—	Ne gre zdaj za to, sodrug, kdo je strahopetec. Rekel sem samo, da si v besedah preveč pogumen. In za tvoj posel je to precej . . . Nekam imudi se ti, kakor da bi bila ta borlba, o kateri govoriš, tvoj oselbni posel . . .
Ničesar niso vedeli, a vsi so ouitili, da ta čas med Novakom in Durto nekaj ni v redu. Oba sta govorila domače, a vsem se je zdelo, kakor da govori vsakdo od njiju drug jezik.
Novak je delal mirno, z ognjem v očeh. Durta se je dajal zdaj is tem zdaj z onim, napravil je v falbriki celo zmedo in nervozo. Mnogi so potem prihajali k Novaku in zahtevali od njega, naj pove svoje. Novak je molčal in delal, sikajoč skozi zobe počasi: "Jaz nisem za Durtovo Iborbo."
Ko so delavci naslednjega dne odhajali ponoči domov skozi (snežno burjo, je Novaka razgreval nekak ogenj. Potegnil je Berana v stran:
—	Pojdi k mojim domov in reci, da bom prišel nocoj nekoliko kesneje.
—	Kam greš?
—	Ne iaprašuj, stori, kar sem ti rekel.
Ivan je odišel nekam v noč. Razmišljal je spotoma o štrajku, ki je bil v falbriki pred šestimi leti. Pripravljen ni bil, pa je propadel, in delodajalci so pritisnili še močneje. Prišlo je do spopadov. Njega So aretirali. Od vedel ga je špijon Pužar. Tisti s kljukastim nosom in veliko brazgotino na desnem licu. Tri dni zapora. Zaslišan in izpuščen. Ničesar ni zakrivil. Dolbro se spominja: ta-
krat je ibila prav taka zima kot zdaj. Za časa štrajka je govoril ognjene govore, isvojo kri je gnetel v besede, in besede so žgale koft žerjavica. Potem se je popolnoma iapremenil. Nič več ni gnetel krvi v besede, marveč v dejanja. A kadar govorijo dejanja, tedaj so besede redke m nagle. Falbrišbi direktor Antič je pogosto vpraševal poslovodjo: "Kaj počne tisti kričač?", in n!i bil prav nič zadovoljen, ko je slišali, da ta kričač mirno dela in ničesar ne govori. če kdo nima čiste vesti, potem je mdlča-nje znak, da je ta vest dobro vidna. Ker ni šlo samo za Antiča, je bilo molčanje globlje, kot pa je to mislil gospod direktor. Hladnokrvnost in odločnost sta postali Novakovi dobri lastnosti po vseh izkušnjah, ki jih je bil doživel. Dolgo časa je bil pod nadzorom ikonfidenta-poslo-vodje, a niso ničesar izvohali. Novak je molčal in videti je bilo, kot bi bil Novak prenehal misliti o vseh stvareh.

Posledice fašistične in militaristične vzgoje.
O tem, kaj misli do dna in kaj stvarno dela, je redkokdaj govoril. Niti svoji ženi. Nikoli! Če je človek pošten in pameten, ga tepci vedno zalotijo. A če je še pametnejši, potem nezaželeno uiho ni nevarno: nezaposleno je, ker še pametnejši ne nosi srca svojega na razstave. Tako je pogosto prišlo do prepira z ženo. To je bilo zelo smešno:
—	Zakaj si prišel tako pozno?
—	Bil sem v krčmi.
—	Si pil?
—	Da.
—	S kom si bil?
—	Sam.
Žena se je jezila, on se je smejal. Ni foil on v krčmi! Razen tega, tak-le Novak se ne opije. Ničesar ni razlagal. A nekega dne je postala žena ljubosumna. Tega Novak ni maral in to niso dobre stvari. A ji je rekel, naj ga nikoli več ne vprašuje kaj takega, če želi, da ji ostane dober in zvest mož. NikoM več ga ni vprašala. Namesto teh razgovorov, sta se pogovarjala o drugih zadevah. Žena se mu je tedaj še bolj približala, postala mu je več kot žena: prijatelj in sodrug. Slutila je, ali izpraševala
ni ničesar, če se je kidaj zakesnil. On tega ni mami. To niso družinske zadeve. A ena sama beseda je včasi hujša odi meča.
Kaj je mar Novak njo puščal v temi? Tega ne. Dolgo je z njo govoril o stvareh, ob katere se je žena vsak dan spotikala. Delal je to od tistega dne, ko je prenehala biti služkinja pri nekem profesorju. Otirajoč snežinke z obrvi se je spomnil tistega časa, ko je žena delala in sitano-vala v "sobi »a služkinjo". Nekega dne je slučajno rekla Novaku:
—	Sobica je tesna in brez peči.
—	In potem?
—	Kaj potem?
Anka ni mislila dalje. Novak ji je podaljšal pogled in razširil zavest. Razlagal ji je, da ni dovolj reči, da je sobica tesna in brez peči:
—	Važno je pogledati globlje. Vsi hišni posestniki in njihovi arhitekti nikoli ne zidajo udobne in velike sobe za ženske, ki jim služijo, ki nosijo glavno breme v hiši. To so postranski prostori za postranske ljudi. Ljudje, ki imajo denar in gradijo koče . . .
—Gledajo na nas kot na živino, mu pade jezna Anka v besede.
—	Tako je.
—	Res, na to nisem niti mislila. To je pri njih pravilo.
—	Pravilo njihovo je, da nam vzamejo večji del tistega, kar zaslužimo.
Tako je Anka gledala dan za dnem globlje. Ko se je omožila z Novakom, je gledala že precej dobro. Iz zaslepljenega sužnja je postala zaveden človek, bila je mirnejša in veselejša. Razvita zavednost je največje zadovoljstvo, a delo je na temelju te zavednosti še večje. Tudi z drugimi ženskami je govorila o tem. Iz pogovorov so letele nove iskre, in delo je klesalo nove ljudi. Videlo se je dalj, a spoznavale stvari, ki so—strnjene—govorile o tem, da so vsi lastniki hiš enaki, da so si podobni vsi, ki imajo služkinje, in da je položaj skoro vseh služkinj povsod enak. Od te resnice so prodirale dalje. Skraja je dajal Novak dobre nasvete. Pozneje so kar same. Tako se je to godilo.
Po uri hoda je Novak stopil skozi neko dver na dvorišče pritlične hiše. Izza te hiše je bilo stanovanje iz sobe in kuhinje. Obšel je sprednjo hišo ter stopil po dvorišču dalje. V zadnjem stanovanju, soba in kuhinja, je nekdo pogledal skozi okno, ko je bil Novak potrkal. Okno se je odprlo, a Novak je tiho vprašal:
—	Torej?
—	Tamkaj ne stanuje.
Novak je stopil bliže. Prijel se je za okno, a oči so se iskrile:
—	Praviš, da ne stanuje tamkaj?
—	Ne.
—	Zdravo.
Naslednjega dne je dejal Novak Beranu, naj najde ne-koiga, ki bo iznova vprašal Durto, kje stanuje. In res, o-poldne je bilo slišati med Durto in nekim delavcem ta-le razigovor:
—	Če bi človek stanoval bliže, bi imel vsaj kaj od odmora, je rekel delavec.
—	Stanuješ daleč?, vpraša Durta.
—	V Črnomercu. A ti, Durta?
—	V Radničkem Dolu.
Novak je tuhtal. Prsti so se mu stiskali od besa, a je čvrsto stisnil zobe, da bi ne zinil niti besede. Beranu je rekel:
—	Anka ima danes drugo delo. A tvoja? Treba je še nocoj ugotoviti. Vprašaj jo, ali utegne. Ako utegne, potem naj ...
. . . Zvečer, ko je falbrika nehala sopsti, je Beran šel sam z Durto skozi vhod. Segla sta si v roke in se razšla. Ko se je Durta oddaljil, ga je z Beranovega lica spre-
mil posmelh. Bila je že zimska noč. Neka ženska je ta hip šla preko ceste in nekam hitela.
Novak je prišel k Beranu na obisk. Z držajem kuhinjskega noža sta trla kavina zrna in pristavila lonec. Noč je potekala, in oba sta bila že vznemirjena. Morala bi se že vrniti. Bilo je že blizu polnoči, ko se je vrnila. To je bila Beranova žena. Nasmejala se je, slekla jopič in rekla najprej:
—	Tepca. Pila sta kavo pred večerjo. Krompir je pa na peči. Kruh v omari.
Rekla je to tako ravnodušno in veselo, kakor da ni bila nikjer in kakor da je nista težko pričakovala.
—	Pusti kavo, marveč . . . kaj je?
—	Kaj je? V Vlaški ulici stanuje.
—	Laže torej, da stanuje v Radničkem Dolu.
—	Laže.
Novak in Beran se srGC&tfl v vročim pogledom. Dur-ta ima torej vzrok, da jim nepravilno govori o svojem stanovanju. Kakšen je ta vzroik? Za vzrok gre zdaj. Nihče ni mogel verovati, da je ta vzrok pošten. Zakaj Dur-ta se je obnašal in bil tak, da tega nisi mogel misliti o njem. Beranovka je sedla k njima in ju gledala. Dolgo je poslušala, kaj govorita, poltem je prasnila v smeh:
—	Nista brez glav, le rabiti ju ne znata. Tja in nazaj prideš v eni uri. Mene ni bilo štiri ure. Torej?
Potegnila je oba bliže k sebi in s tišjim glasom nadaljevala :
—	Durta je provokater. Konfident. Ni odšel takoj domov, marveč se je oglasil v ikrami. Stala sem zunaj m se sprehajala gor in dol. Dolgo ga ni bilo. Potem je stopil iz gostilne. A ne več sam. S tem drugim je odšel domov. In jaz sem stopila noter, ko sita odšla v sobo. To je Durtovo stanovanje . . .
—	Kaj je, kaj se smeješ?
Ona se je bila res nenadoma nasmejala tako sladko, da je zvenelo po vsej sobi.
—	Kako se ne bi smejala? Slabo so pogruntali to svojo stvar. Oni drugi . . . malo bliže ... oni drugi z Dur-to je bil Piužar. Ti, Novak, se ga najbrž dobro spominjaš?
—	Puž . . .
Beranova je Novaku zamašila usta:
—	Tiše nekoliko.
—	Pužar? Tisti? Si dobro videla?
—	Sigurno.
Nekaj dni je šla ena beseda od ust do ust. V tvornici je bilo nenadoma občutiti neko nevidno silo. Le Dunta ni slišal te besede. On je še nadalje govoril svoje velike besede in prisluškoval odmevu. Iskal je, kje so tista plo-dna tla. A zdaj je bila njegova vada že vsem znana. Sladka je bila, a ribe niso marala blizu. Besede so o-stale samo besede. In ko je nekoč spet valjal sivo je velike besede, je slišal klic:
—	Kaj boš ti vedel, saj niti ne veš, kje stanuješ?
Durta je zaplesal s pogledom in ga spustil najniže,
predse. Najmanj sto oči ga je pogledalo. S čvrstim korakom, počasi je pristopil k njemu Novak. Drugi delavci za njim:
—	Durta, nekam v zadregi si?
—	V zadregi? Nisem . . . vidite . . . kakšni delavci site to . . . mislim .. . ito se pravi . . . morali bi nekaj storiti, a vidim . . . Zakaj bi ibil v zadregi? Nič nisem . . .
—	Dunta, a kaj bi ti hotel?
—	Borbo, da začnemo borbo za delavske pravice. Pa vidim, da se z vami ne da ničesar napraviti.
—"Napraviti", praviš. Da, Durta, čvrsti postajamo in težko boš napravil z nami tisto, kar si nam pozabil povedati.
Durta je zatrepetal z očmi in nesigurno pogledal Novaka. Nikdar še ni videl pri njem takih oči. Ledene, mirne, jeklene. Kakšne oči so to? Durta je razumel in
Nekdaj se je delavcu lahko odpustilo, če je sredi vse bede tega sveta popotoval kakor ubog romar po samotnih potih. Dandanašnji pa je delavsko gibanje tako razvito, delavska organizacija tako razširjena in socialistični nauk tako razglašen, da se ne more nihče izgovrjati: "Nisem vedel!" Kdor sedaj ne ve, kje je delavčev prostor, kaže le nemarnost. In to je greh.
Za življenje, ne za smrtno pokoro je nastala zemlja, in človek je poklican, da na njej živi in uživa življenje. Priroda mu je dala moč, da obriše solze in zamaši njih vire. Dala mu je oči, da lahko najde novo pot, in dala mu je razum, da lahko spozna svoje človeško poslanstvo.—E. K.
zazeblo ga je. Občutil je, da miu noge hočejo klecniti in da potrebuje zraka. A zrak je bil prav tedaj tako čist in jasen. Mogoče bi se ibil v tem zraku zadiušil, če ne bi bil prišel poslovodja. Gruča se je razšla.
Fabrika je dalje grimela od udarcev in cviljenja žag, a delavci sto razmišljali o nečem, o čemer je treba dobro
Tine Kos: SVETA JEZA (Lesorez).
razmisliti. Besed je bilo malo, a moči vedno več. Ne gre za Durto. On je izostal in nič več ga ni bilo v fa-briko. Tako pravi Novak. In pristavlja: ne sme moč mimo pameti.
Anton Garden:
PO KATERI POTI V SOCIALIZEM?
V NASLEDNJIH vrsticah se bom dotaknil vprašanja, ki je važno za vsakega, ki vidi potrebo po funda-mentalrii spremembi socialne družbe. Vsi znaki so tukaj, da je kapitalizem dodelal svojo zgodovinsko nalogo. Dodelal je, ker milijonom in milijonom delovnega prebivalstva ne more več nuditi dela in zaslužka, vsakršnega zaslužka, ki je pogoj za eksistenco. V negotovosti za obstoj je v sedanjem štadiju kapitalizma sleherna oseba, ki živi od dela svojih rok ali uma. Radi izpopolnjevanja produkcije in indiustrializiranja zaostalih dežel, kar skr-čuje zunanji trg, je delovni trg z vsakim letom 'bolj prenapolnjen in odvisnost ročnih in duševnih delavcev ter profesionistov vedno večja. Brezskrbno življenje imajo le večji in veliki lastniki kapitala — parasiti. Te razmere ise bodo z možnimi presledki stalno pogoršavale, dokler ne pride do večjih ,sprememb ali odprave profitne-ga sistema.
Vprašanje, po kateri poti ibomo prišli v novo družbo je torej važno za ves delavski razred. Predvsem je važno za socialiste in druge razredno zavedne delavce, ki so avantgarda proletariata in graditelji nove družbe: socializma, ki je zgodovinski naslednik kapitalizma. Seveda je lahko argumentirati, da je za nas v Ameriki to vprašanje le akademske važnosti radi šibkosti delavskega gibanja. Prvo je treba zgraditi močno delavsko in socialistično gibanje, šele potem bomo upravičeni ibaviti se s tem vprašanjem.
Šibkost tega argumenta je, ker bazira na domnevi, da je mogoče zgraditi močno in bojevito delavsko gibanje brez posvečanja važnosti teoretičnim vprašanjam tikajo-čifa se prehodne dobe. Če bi bil na primer Karl Marx tega mnenja, bi ne bil nikdar formuliral in razvil socialistične filozofije. Vemo pa, da so prav njegove teoretične študije postavile ne le fundamentalne stebre znanstvenemu socializmu, marveč dale gibanju tudi vso dinamično silo. In danes, ko je ves kapitalistični svet v kaosu vsled preživelosti sistema, so teoretična vprašanja o smernicah in nazorih sigurno bolj aktualna ko v Mar-xovih časih, ko je bil kapitalizem na pragu največjega razmaha. Seveda se s samim teoriziranjem ne pride nikamor, kakor tudi ne brez jasnega cilija in dobro preštu-diranih smernic. S samimi sanjami ni mogoče postaviti hiše; treba je (materiala in dela. Toda tudi hiše ni mogoče obvarovati pred orkanom, če je zgrajena na pesku ali pa iz slabega materiala.
KRIŽANJE NAZOROV
Med socialisti vseh barv ni diferenc o končnem cilju— odpravi) profitnega sistema. Proti kapitalizmu in za vzpostavitev socializma so vsi njegovi pripadniki — socialde-mokratje, marksistični socialisti in komunisti. So pa važne razlike med njimi glede vprašanja taktike. Te razlike postoje od vsega pričetka modernega socialističnega gibanja, toda ruska boljševiška revolucija in poznejši dogodki v nekaterih drugih deželah so jih tako poostrili, da so med nasprotniki kapitalizma, to je socialisti Vseh barv, nastale velike načelne razlike. Te razlike so po detroit-siki konvenciji izbruhnile na dan tudi med ameriškimi socialisti.
Glavno sporno vprašanje v sivetovnem antikapitalistič-nem gibanju je: demokratični socializem ali delavska diktatura kot sredstvo za odpravo kapitalizma. Oba nazora imata vnete zagovornike, in sicer tako vnete, da vidimo v obeh taborih odprto sovraštvo drug do drugega. Ta boj je vrgla na dan ruska boljševiška revolucija, M je razde-
lila socialiste v prvih povojnih letih v dva tabora — komuniste in socialiste, v pripadnike delavske diktature na eni strani in politične demokracije na drugi. Poznejši dogodki, v glavnem v Nemčiji in Avstriji, so pognali na dan še tretjo grupo, takozvane marksistične socialiste, ki nihajo med obema ekstremoma, V Ameriki je ta skupina zastopana po "militantih" ali thomasovcih, ki so v boju s "staro gardo", ki se je pričela nazivati s socialdemokrati.
Socialdemokrati odločno odklanjajo vsako nasilje v boju proti kapitalizmu in vsako diktaturo za dosego socializma. V socializem upajo priiti zgol s parlamentarno akcijo, stopnjo za stopnjo v mejah buržvazne demokracije. Lestvo v socializem nameravajo zgraditi z reformami: zdaj bodo odrezali kos mesa na telesu kapitalizma in drugič zopet drugega, dokler mrhovina ne bo pospravljena. To bi bilo vse dobro in bi se lahko prišlo do zaželjenega cilja, če bi mrhovina hotela mirno držati. Toda kapitalizem ne pozna nič drugega ko boj, predvsem razredni boj, in je zelo dvomljivo, če bo pripravljen mirno trpeti, ko ga bodo pristaši novega reda rezali kos za kosom. Saj se celo brani Rooseveltovega "novega deala", ki miu je bil namenjen kot zdravilo. Socialdemokrati sovražijo vsako diktaturo; skrajni desničarji celo na primer ne vidijo nobene razlike med fašistično in komunistično diktaturo!
Na drugem ekstremu so da zadnjega časa prav tako vehementno odklanjali vsako demokratično proceduro komunisti. Za vse dežele so predpisali proletarsko diktaturo kot edino načelo, katerega se naj oklene delavstvo in edino sredstvo za odpravo diktature. Socialiste so smatrali za hlapce kapitalizma in sovražnike delavstva. V "tretji dobi" so jih krstili s "social-fašistii". Šele deba-kel v Nemčiji jim je pričel odpirati oči. Na zadnjem kongresu tretje interna'cionale so se izrekli za Obrambo buržvazne demokracije, kjer še obstoji, za likvidiranje dualnih komunističnih unij, s katerimi so v "tretji dobi" upali uničiti nekomunistične strokovne unije, in za ustanovitev "ljudske fronte", v kateri naj se združijo vsi nasprotniki fašizma, ki je bil po njih teoriji še komaj nekaj mesecev prej — zgodovinski predhodnik boljševiške diktature! Iz dogodkov zadnjih let so se komunisti vsaj navidezno nekaj naučili.
POJAV NOVE SKUPINE
Med tema dvema ekstremoma, med socialdemokrati, ki upajo priti v socializem po lestvi reform povsem mirnim in legalnim potom, in med propagatorji proletarske diktature je pričela vstajati nova skupina socialistov, ki ne odklanja ne načel proletarske revolucije niti demokratične, to je parlamentarne procedure. To se sliši kot velika kontradikcija. Komur je za dlakocepstvo, seveda lahko kaže na to nelogiko. Ampak svet je poln kontradik-cij, tako kapitalizem kakor tuldi ljudje samii
Ta skupina, marksistični socialisti, ki postaja dominantna sila v Španiji pod vodstvom Cabalera, v Franciji pod vodstvom Bluma, levo krilo v angleški delavski stranki, avtsltrijski revolucionarni socialisti, bundisti na Poljskem in "militanti" ali thomasovei v Ameriki — vse te skupine ustvarjajo novo ideologijo, ki bazira na teoretičnih in praktičnih izkušnjah svetovnega delavskega gibanja v zadnjilh dvajsetih letih. Teoretično je oprta na naukih Marxa, Lenina in Trockija. Naravno so v tej skupini tudi diference, kakor so tudi med socialdemokrati in komu-nosti, toda v glavnem se strinja v sledečih prograimpt-skih načelih:
1.) Enotna fronta vsega delavstva za boj proti vojn
in fašizmu. Glede te točke je med komunista in "militan-tii" ta razlika, da so prvi pripravljeni sprejeti v "ljudsko fronto" vse, tudi buržvazne elemente, drugi pa slednje okilanjajo.
2.) Obramba civilnih svolbodščin z vsemi legalnimi in tudi ekistralegalnimi sredstvi, to je z orožjem, če je trelba. Proti vigilantom in organiziranim fašističnim tolpam je najboljše sreldlstvo delavska obrambna, dobro disciplinirana organizacija. V Franciji se je ta akcija^ do sedaj dobro olbnesla, v Avsltriji je bila prepozna, v Španiji je porazila fašizem, čeprav je bilo delavstvo v uporu v jeseni 1933 poraženo, toda ne premagano. Ekstralegalna obrambna organizacija bo tudi potrebna, ko prevzame delavsko vlado.
Alex Haberstrok
Diktator, ki je danes miru v Evropi najnevarnejši.
3.)	Jačanje politične sile z zgraditvijo močne delavske stranke, ki se naj v zakonodajnih zbornicah bori za delavske initerese ter pomaga unijam v ekonomskem boju.
4.)	Vlada delavcev in farmarjev. Ko dobi delavstvo v roke vladni aparat, bodisi kot posledica volilne zmage ali pa kot posledica splošne vstaje v dobi velikega socialnega kataklizma, ko odipove vlada bodisi radi katastrofalne gospodarske krize ali poraza na bojišču, mora gledati, da takoj zatre kontrarevoluoionarje. Demokracija mora veljati le za delovno ljudstvo in ne za nasprotnike prave ljudske vlade. Vse industrije morajo biti čimprej socializirane in vlada reorganizirana od vrha do tal.
Če se ikaipittalisiti ne bodo upirali novim zakonom, bodo lahko primerno odškodovani, da ne bodo živeli v revščini. Ako bi pa hujskali proti vladi delavcev in farmarjev ali se celo poslužil orožja, se bo z njimi postopalo kot s kontrarevoluicionarji. Splošna in prava demokracija bo zavladala za vse ljudi, ko bo novi režim politično in gospodarsko utrjen z rapidtiim uvajanjem socializma.
5.)	Vojnla. Delavstvo se mora postaviti proti vsem kapitalističnim vojnam. Vojna za "obrambo domovine", "demokracijo" ali "proti fašizmu" s strani kapitalističnih držav, je le pot v — fašizem. Nilkdo naj drugače ne sanja, če noče biti razočaran. Fašizem bi dobila posebno Amerika takoj, kakor hitro bi se podala v vojno. Zato je že poskrbel1 ameriški kapitalizem, ki je izdelal vojno-faši-
stični načrt do zadnje pike in ga iima na polici generalni štab.
Situacija je bolj komplicirana v Evropi radi fašistične nevarnosti spredaj in zadaj, to je napad fašističnih držav, predvsem naicijiske Nemčije, na države z več ali manj demokracije, pred vsem sovjetske Rusije. Toda če evropsko delavf&tvo ne bo sipremenlilo vojne v revolucijo, bo sigurno dobilo fašizem, čeprav bi bile fašistične države premagane. Naloga ameriškega delavstva in drugih demokratičnih elementov pa je, da za vsako ceno preprečijo Vladi vmešanje v vojno rua strani katerekoli države, če treba tudi z generalno stavko. iSigurni smo lahko, da bi z napovedjo vojne dobili fašizem. Največja nevarnost je, da se bo ameriški kapitalizem poslužil prav tega sredstva za dosego fašizma.
To je jedro nove orientacije levega krila socialističnega gibanja tako v Ameriki kakor tudi po drugih državah. Zapopade.no je v detroit'ski deklaraciji. Desno krilo — socialdemokrati — pravi temu — "komunizem", čeprav nii nič podoben programu tretje internacionale do njenega zadnjega kongresa. Je v Skladu s fundamental-nimi tezami ali nauki marksizma, ki je gonilna sila vsega revolucionarnega delavstva. Levičarski socialisti ne odklanjajo reform, odklanjajo pa reformizem. Tudi nimamo nobenih iluzij, da se bo socializem pripeljal s kočijo olb s vi ran ju godbe.
Kakšna bo prehodna doba, bo pa predvsem odvisno od razmer, organizirane sile delavstva in njegove izobrazbe ter od obnašanja in moči kapitaJlističnega razreda, kadar bo stal pred izgubo svojih privilegijev. Vsa zgodovina pa ipokazuje, da pot v novo, socialistično družbo ne bo lahka niti gladka.
Kratkovidni egoizem
Egoizem, je nekaj strašnega. Povprečen človek ima prste le k sebi obrnjene. Le grabil bi, pa nič dajal. Ta nagon je ustvaril izkoriščanje, sužnost in druga nešteta socialna zla.
Zaradi tega egoizma ni mogoče urediti družabne razmere drugače nego na nasilju: močnejši tlači slabejšega. Najmočnejši se družijo v zveze, da nasilno tlačijo in izrabljajo vse druge v svojo korist. Tak je današnji sistem po krivdi nevednosti revnega človeka.
Kapitalistični sistem in sploh uredba izrabljanja človeka v korist gospodarja je posledica egoizma—gole, brezobzirne sebičnosti! Banke, kar-teli, trusti, ti so, ki imajo vso moč v rokah. Pa ta moč ni niti duševna, niti telesna, ampak je to moč nagromadene privatne svojine; moč mrtve gmote, ki sicer nima prav nobene vrednosti, če bi ji človeška grabežljivost ne dajala vse pameti v zakup . . .
Kapitalizem, militarizem, birokracija, monarhija in cerkev praznijo državne blagajne, ki jih polnijo bedne mase naroda z odtrgavanjem od svojih ust.—D. Tucovič.
Znanost je pot, na kateri iščemo relativno resnico s pomočjo objektivnih zakonov.
Janko Zega:
VOJNE MATERE
PAR trenotkov je seclel zamišljeno. Oči vidno se je poglclbil v moje vprašanje. Potem je Vaital in istopil v svojo sobo. Brskal je v predalih svoje pisalne mize, vrnil se je in razložil pred menoj več predmetov.
"Vsak izmed tem spominičkov me spominja na vojno mater. Nekatere sem osebno poznal — posebno eno. Toda vse so trpele in trepetale za svo-
svoje sinove, ki so se pobijali med seboj vrag vedi zakaj!"
Pokazal je na moj kozarec in zvrnil svojega. Nisem ga motil; vedel sem, da ga je težko pripraviti k o-bujanju spominov. Toda ko je enkrat začel, se je čisto uživel v tista usodna leta svetovne vojne. Z največjim zanimanjem sem sledil njegovemu pripovedovanju, ki
ga tu podajam. *
Vidiš, ta - le knjižica je bila v prsnem žepu mladega italijanskega alpinca. — Zgodaj zjutraj nas je začela bombardirati laška artilerija. Razbijali so najprej žične ovire pred našimi zasilnimi jarki; potem smo bili mi na vrsti za kake pol ure, ki se nam je pa zdela cela večnost; potem pa so pomaknili svoj topniški ogenj kakih sto metrov za našo linijo.
Tam zadaj je bilo pokopališče z malo cerkvico, ki pa je ibila že skoro do tail podrta. V nam najbližjem vogalu pokopališča je stal križ. Njegova silhueta se je odražala pošastno v rdečkasti jutranji zarji. Križ je bil nagnjen daleč naprej proti nam — ena roka je štrlela z žebljem v zrak, les je bil že odbit.
Ko sem še zrl v tisto smer, je težka granata zadela tisti vogal pokopališča. Kamenje in deli križa in Kristove sobe so leteli daleč na vse strani.
Lukančič se je prekrižal: "Nesrečna mati božja! Križali so ti sina in zdaj so ti ga križanega raztrgali na kose! Vsemogočni bog — usmili se nas revežev!" Goreče je molil, pa ga bog morda radi silnega bobnenja ni slišal. Polovica čete je ostala tam, okrog — med njimi tudi Lukančič.
Toda to ni, kar sem hotel povedati. — Napad, ki je sledil obstreljevanju, smo z velikimi izgubami odlbili. Tudi pred našo črto je ležalo veliko Italijanov. Direktno pred menoj je ležal ranjenec. Ni se mogel ganiti, ali zavesti ni zgubil. Z glasom polnim groze in trpljenja je od časa do časa klical. A ni klical boga — ne, v tej svoji strašni uri je mislil le na eno bitje, ki miu je bilo več, ko bog. "Mamma mia!" In zopet: "O, mamma mia!"
Vsaka pomoč zanj je bila izključena. Pri belem. dnevu nisi smel ni prsta pokazati. Njegovo vpitje pa nam je razjedalo možgane, paralo srca, trgalo živce.
Sredi popoldneva je utihnil. Ko se je nad prekletim bojiščem stemnilo, sem se splazil k njemu. Bil je mrtev. V žepu je imel to knjižico, par pisem in fotografijo.
Vidiš, tu je njegovo ime, starost, poklic, naslov matere v Turinu. Očeta torej več ni imel. Kasneje sem po Rdečem križu pisal materi in ji poslal pisma in fotografijo. Pisal sem ji, da se je zadnja njegova misel oklenila nje. In da je umrl hrabro. Da je umiral dolge mučne ure, to sem zamolčal . . .
*
Nadaljeval je s kozarcem vina v roki.
Najlbrž nisi pil še nikdar meranea. Tole vino ni napačno, aimipak (cmak!) meranee ti je prava kapljica! Takrat smo ga pili. Bilo je v Boznu— to je tisti Bolicano na Tirolskem, kjer jie imel Mussolini lansko jesen vojne manevre; overtura za roparsko vojno v Etiopiji.
Sedela je zraven mene, na njenih polnih prsih prav takle znak iz čistega zlata.
Pomolil mi j'e znak: Kodrasta Otroška glava, nad glavo krona, spodaj napis Franz Josef Otto in še nižje doli:
17. INF. REG.
KRONPRINZ 24., XI., 1916.
To je taisti Otto, ki točasno stremi po avstrijski in ogrski kroni. Kranjske Janeze je cesarski Dunaj nagradil s tem naslovom za dolgo vrsto težkih bojev, polnih žrtev in v prepričanju seveda, da bo tako odlikovani polk poslej še bolj
uporabljiv za najnevarnejše in najriskantnejše spopade.
Pa smo praznovali to 'odlikovanje' v najboljšem hotelu. Igrala je naša godlba, ki jie bila prvovrstna — saj so bili v nji člani orkestra ljubljanske opere, dočim je bilo operno gledališče takrat ponižano v kinematograf!
Ne pozabi, da sem bil tedaj še precej mlečen. Saj se-m le z velikim trudom komaj vzgojil nekaj malega pod nosomi Vpogleda v življenje še nisem imel, razumel še nisem tega, kar razumem danes, Tisti večer ,sem samo užival, mislil malo ali nič.
Sedela sva s spremljevalko na balkonu. Bila sva dobro razpoložena — zasluga meranca in — o, well — mladostne krvi.
Da ti bo jasneje: s prijateljem Dorčetom sva stanovala v vili mlade vdlOve v prijaznem predmestju. Dorče se je že prvi dan zaljubil v o-semnajstletno hčerko. In tako sem njemu na ljubo .spremljal njeno mater, ki si je — to mimogrede — ohranila poleg svoje zrele lepote precej mladostne živahnosti.
Pila sva bratovščino — bogve kolikokrat že. Zaradi poljuba seveda. Tu na balkonu v loži naj'u ni nihče motil. Ali baš ko sem se zibal v najlepših, mnogo obetajočih sanjah, sem opazil, da je nenadoma vztrapetala — ne iz ljubezenske strasti, marveč kakor v neznani grozi. Sledil sem njenim temnim očem.
Zazrla se je v vibrirajočo se maso plesalcev. Njena hčerka se je nežno oklepala čvrstega Do-reta. S;mehiUjal sem se, misleč, da je ljubosumna, da ji postaja mlada, žela hčerka ovira na ljubezenski poti. Hoteč jo potolažiti, sem ji dvoril z novimi, izbranimi pokloni. Ni me poslušala. Nema, resna je sedela in ni umaknila pogleda s svojlega otroka.
Moje od vina kalne misli so se kmalu umaknile treznosti, ko je začela: ''Doslej vojne nisem preklinjala. Ni mi prišla do živega. Nimam sina in ne več moža. A zdaj — sega po edinem, kar imam, po moji hčerki. Vidiš, mislila sem, da je to samo flirtanje, tista petošolska ljubezen, ki jo prespiš in pozabiš. Pa ni. Opažam, da se je moja Gretchen zares zaljubila. — Vojna vas je privedla sem. Ako bi zdaj odnehala, bi bilo vse dobro. Toda to otročje odlikovanje znači, kakor se bojim, da boste morali iti v najhujši pekel, mogoče celo v najopasnejši del francoske fronte. Pa se naj Doretu kaj1 zgodi — moja hčerka tega ne bo prebolela . . . Oh, poznam jo predobro! Tako bo vojna, kakor drugim nesrečnim materam, i meni strla srce, češ, nimaš sina, boš dala pa hčer. Nikar! Ne dotakni se me več. Pregrozna je slutnja . . ."
*
Mnoga leta po tem dogodku sem hotel v tirolske hribe, da obiščem grob Dorčetov in mnogih drugih. Karalbinerji mi niso dovoliti iti v hribe s kamero.
V Boznu sem obiskal vilo, ki je bila nekoč moj dom za nekaj lepih tednov. Osivela dama me jte začudena sprejela. Spoznal sem jo po njtnih cčeih, dasi v njih ni bilo več ognja. V salonu sem zagledal Doretovo sliko. "Njegov prijatelj sem bil."
Spremila me je na pokopališče, pred mramor
z uklesanimi črkami GRETCHEN.
*
Zastrmte! se je v okno. Odkašljal se je, da bi odpravil razkavost v svojem glasu. Potem pa je posegel in mi podal svetinj ico. Majhno okroglo reč. Vidiš to 'sveto' svetinj ico. Najboljša mati na svetu — moja mama mi jo je skrivaj prisila v tesni in (trdi ovratni'k vojaške bluze, sveto prepričana, ida me bo ta mala stvarca privedla domov celega, na duhu in telesu zdravega iz triletnega klanja na skoro Vseh frontah.
Moj oče je ibil liberalec — jaz brezverec. Toda ,moja mati jie bila vedno silno pobožna, kakor je še danes. Vedela je, da svetinjice ne bi maral, in tako mi jo je prišila, ko sem bil prvič doma na dopustu.
Toda ,blaga duša ni vedela, da sem prišel na dopust v paradni uniformi. Pa je svetinjica s paradno uniformo vred) čakala ;daleč kje v za-ledjiu, dočim sem se jaz bil v prvih linijah.
Mnogo kasneje, ko smo bili v rezervi in sem nosil tisto bluzo, sem pri lovu za rdečekrižarskimi lazieami naletel tudi na svetinjico. Tako je zdaj med mojimi suvenirji.
Trpela je mati moja. Pomagati mi ni mogla drugače, pa mi je v svoji trdni veri skušala od-pomoči na edini način, ki se ji je zdel mogoč. Neštetokrat je klečala pozno v noč na kameni-tem domačem pragu in njene molitve so se zlivale z bobnenjem topov, ki se je slišalo doli od Srbije in s soške fronte. Kdo jve, če ni ona več pretrpela v svojem srcu, kot jaz v vseh tistih krvavih bojih . . .
*
Zopet je utihnil in čez čas zamahnil1 z ro'ko:
"Pa bo spet vojna — ,še strašnejša od zadnje. In zopet bodo matere trpele i,n trepetale! Kdaj za vraga se bo scivilizirani svet zares pričel civilizirati? Ali bodo res morale matere same na-pravJti konec organiziranim morijam, in kako?!"
Pšenica in koruza, krompir in fižol raste v božji prirodi. Ali Bog je izgubil oblast nad svojo naturo in njenimi darovi. Kapitalistična družba je reformirala te reči in napravila "red".— E. K.
Molek: HAYMARKET
K petdesetletnici velike delavske tragedije
OB moji naselitvi v Chicagu v decembru 1906 je bil spomin na haymarketsko afero še precej živ. V delavskih krogih so veliko govorili in pisali o eksploziji bombe na Haymarketu in o obešenju štirih "anarhistov," katerim je bila naložena odgovornost za to bombo. Prve informacije o tej stvari sem dobil že leto dni prej iz Slovenskega delavskega koledarja, ki ga je izdal Glas Svobode in 'v katerem je Jože Zavertnik na kratko opisal to afero, seveda jako simpatično za "anarhiste." O stvari je pisal tudi Glas Svobode in kasneje Proletarec.
Razume se, da so me ti dogodki zelo zanimali. Moj prvi vtis, ki sem ga dobil iz spisov in ust naših starih sodrugov, je bil, da so to bili neke vrste revolucionarni socialisti. Kmalu sem prišel v dotiko z rojaki, ki so že bili naseljeni v Chicagu ob času haymarketske tragedije leta 1886 in ki so bili priča usodnim dogodkom; med temi je bil tudi Joe Verščaj, ki je še danes živ in tajnik društva Slavije št. 1 SNPJ. Povedali so mi veliko zanimivega—in sodba vseh je bila, da so "anarhisti" umrli na vešalih popolnoma nedolžni. V dotiko sem prišel tudi s starejšimi Nemci, ki so bili člani organizacije, katera je izdajala "Die Arbeiter Zeitung," torej najožji somišljeniki haymarketskih voditeljev—več slovenskih socialistov je bilo tiste dni v prijateljski zvezi s temi ljudmi—in naravno so mi potrdili vse ono, kar sem že slišal.
In ko sem končno v družbi prijateljev obiskal na pokopališču Waldheim grob obešenih "anarhistov," na katerem je krasen spomenik z alegorično soho Pravičnosti, ki polaga venec mučeništva na glavo zadavljenega delavca, ležečega ji pod nogami—sem bil globoko ganjen in docela prepričan, da so tamkaj pokopane delavske žrtve največjega justičnega umora v zgodovini Amerike . . .
Tiste dni je pa še izhajala dnevno "Die Arbeiter Zeitung," glasilo justificiranih "anarhistov." Ta list je prihajal tudi v nekatere slovenske salune in večkrat sem ga vzel v roke. čitanje tega lista me je spravilo v zadrego; čim dalj sem ga čital—tem bolj so izhlapevale moje simpatije do haymarketskih "revolucionarjev." Nekaj je bilo narobe. List je pisal sovražno o demokraciji in se norčeval iz—socialistov in njihovih volilnih kampanj . . .
*
* *
Kako je prišlo do tiste bombe na čikaškem Haymarketu?
Pomakniti se moramo kakih šestdeset let nazaj v zgodovino delavskih bojev v Združenih državah.
V poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo Chicago središče radikalizma v Ameriki. Ne konstruktivnega radikalizma, temveč primitivnega, idealističnega, romantično-revolucionarnega in kaotičnega, kakršno je bilo bolj ali manj vse delavsko gibanje v oni dobi Amerike.
Po velikem požaru, ki je v jeseni 1871 uničil Chicago, so se med drugimi imigranti naselile cele trume Nemcev v tem mestu. Mesto je naglo raslo, zidali so kakor za stavo in severno od Čikaške reke je v nekaj letih zrasla velika nemška naselbina, kakor je zrasla češka kolonija na zapadni strani. Med nemškimi priseljenci je bilo mnogo intelektualcev, ki jih je pregnal iz domovine znani Bismarck s svojimi protisocialističnimi zakoni. Koliko je bilo med njimi pravih socialistov, ni znano, lahko se pa reče, da zelo malo; Večinoma so bili filozofski revo-
lucionarji zmešanih pojmov. Deloma so se nabrali Mar-ksovih idej, še bolj pa Bakuninovih, to je anarhističnih. Enotnega programa, praktične taktike in jasnega cilja med njimi ni bilo: Za politiko se niso brigali in govorili ter pisali so le o "revoluciji" in oboroženi sili kot "edinemu sredstvu za osvoboditev delavcev".
Pomisliti je treba, da so bile meščanske vstaje v Parizu, na Dunaju in v Nemčiji ter nazadnje komuna v Parizu komaj nekaj let pred njimi in vsem še v živem spominu.
Čim so se nemški in drugi tujezemski "revolucionarji" naselili v Chicagu — veliko število teh je bilo tudi v New Yorku in drugih mestilh na vzhodu — so organizirali svoje klube in ustanovili svoje liste. Nemških delavskih klubov te vrste je bilo mnogo in baje so šteli do tri tisoč članov. Ti klubi so bili v medsebojni zvezi in v oni dobi so se imenovali "Lehr und Wehr Verein."
Glasilo teh nemških klubov je bil dnevnik "Die Arbeiter Zeitung", čigar urednik je bil Avgust Spies, energičen, mlad in postaven Nemec, ki je bil ognjevit govornik. Čehi so tudi imeli svoj list. V angleškem jeziku so pa izdajali tednik "The Alarm", ki ga je urejeval Albert Parsons, tudi energičen govornik in pisec ter velik idealist. Parsons je bil menda edini Američan med temi "anarhističnimi" voditelji.
Drugi voditelji so bili: Adolf Fischer, stavec v tiskarni "Die Arbeiter Zeitung", Samuel Fielden, bivši pro-testantovski pridigar, George Engel, izdelovalec igrač, Oscar Neebe, vodja unije razvaževalcev piva, Mihael Schwab, gostilničar in delničar v podjetju omenjenega lista ter Louis Lingg, ki je bil aktiven v tesarski organizaciji.
Vsi ti voditelji so govorili in pisali radikalno, ampak sami niso bili nobeni nasilneži; navduševali so se za silo in delavce pozivali k orožju, sami pa niso nikomur skrivili lasu na glavi. Edina izjema je bil Lingg, najmlajši med njimi — star je bil okrog 24 let — ki je bil pretepač in silno vročekrven.
Leta 1882 je prišel v Ameriko Johann Most, sloviti nemški anarhist in učenec Bakunina. Prej je bil v Londonu, kjer je izdajal list "Die Freiheit". Ko je bil izvršen atentat na ruskega carja Aleksandra II., je Most v svojem listu pohvalil ta čin in dobil je 18 mesecev zapora. Takoj po odsluženju te kazni je odšel v Ameriko, kjer je v New Yorku obnovil izdajanje svojega lista. Prišel je tudi v Chicago in voditelji lokalnih revolucionarnih klubov so ga sprejeli kot velikega junaka in mu-čenika. Poslej je bila čikaška "Arbeiter Zeitung" še bolj "revolucionarna" in prav tako ostali anarhistični listi. Parsons je zapisal v "The Alarmu", da — "funt
dinamita zaleže več ko poln bušelj glasovnic".
*
* *
Ameriške delavske unije v splošnem niso bile one dni dosti boljše kakor nemški revolucionarni klubi v Chicagu in New Yorku. Večinoma so unije bile samostojne in lokalnega pomena. Vsaka unija je imela svoj program in taktiko in voditelji so se kavsali med seboj. Vse te organizacije so bile bolj ali manj tajne, zborovale so na Skrivnem in imele so mistične obrede ter fantastične naslove za uradnike.
Voditelji ameriških unij so ignorirali in v mnogih primerih zaničevali organizacije tujerodnih delavcev, kakršna je bila čikaška "Lehr und Wehr Verein", vendar
sami niso bili nič izbirčni z bojevnimi sredstvi. Zgodovina nam pripoveduje, da so voditelji neke krajevne unije Knights of Labor priporočali članom, naj vse izpraznjene steklenice, v katerih dobe mleko ali pijačo na dom, razbijejo, da bodo imeli steklarski delavci več dela!
Delavske stavke so bile večinoma krvave. Bili so hudi boji leto za letom zdaj tu in zdaj tam po Združenih državah in v vsaki stavki je bilo mnogo mrtvih. Leta 1877 so bili srditi stavkovni izgredi v Pennsylvaniji, na primer v Homesteadu in v rudarskih naselbinah. Večino teh stavk so zdrobili privatni pobojniki, policaji in miličniki. Delavci so izvojevali le nekaj zmag, katerih pa niso uživali dolgo.
Edina večja delavska organizacija v Združenih državah, ki je one dni nekaj štela, je bila Knights of Labor ali Vitezi dela, katero je ustanovil leta 1869 krojač Uriah S. Stephens v Philadelphiji. Ta organizacija je pa bila na-
Shod ria Haymarketu dne U- maja 1886, na katerem je okrog 60 ranjenm in naravno, tudi veliko delavcev je padlo. 6 delavcev ubitih in mnogo rcmjenih.
pol tframazonska loža in delovala je tajno. Njeni uradniki so imeli pretirane naslove, na primer predsednik se je nazival "Grand Master" in člane so sprejemali s fantastičnimi in naravnost smešnimi obredi.
V Chicagu je bilo ob času naših dogodkov precej teh viteških unij, katerim je takrat predsedoval Terence V. Powderly, velik frazar in klepetulja, drugače pa strahopeten in ignoranten mož. Te unije so bile v neprestanem konfliktu z nemškimi klubi in iSpies jih je nemalokrat ošteval v svojem listu z "drhaljo strahopetcev".
Ekonomske posledice civilne vojne v Združenih državah, katera se je zaključila dvajset let prej, so še ležale na ljudstvu in delavske razmere so bile slalbe. V sedemdesetih letih je bila huda ekonomska depresija in na tisoče delavcev se je potepalo po Ameriki brez dela in
sredstev za življenje; v mestih so bile dolge krušne linije pred zavodi privatnih "dobrodelcev".
Ali takrat je bil še "frontier" na zapadu. Odvišno prebivalstvo — predvsem samci in pustolovci — ki je izgubilo materialno eksistenco na vzhodu in centralnem zapadu, je trumoma "odtrempalo" na divji zapad in našlo tamkaj nov obstanek.
V	letu 1882 se je kriza ponovila. Spet so bile čete brezposelnih pred tovarnami in delavnicami ter krušne linije. Delodajalci so kruto reducirali mezde in natezali delovnik na 12 do 14 ur.
Razume se, da v takih razmerah ni bilo zadovoljstva med delavci in "revolucionarni" agitatorji so lahko na-hujskali množice k raznim nasilnostim.
Take so bile razmere na predvečer čikaških dogodkov. *
V	letih 1884h85 je kriza nekoliko odnehala in deloda-
bil izvršen bombni atentat. 7 policajev je bilo ubitih, Dan prej je bilo na shodu stavkarjev pri McCormicku
jalci so najemali delavce, toda silno izkoriščanje se je nadaljevalo.
V jeseni leta 1885 so unije Vitezev dela začele z veliko kampanjo za osemurnik. Po vseh industrijskih mestih Amerike iso snovali podružnice Lige za osemurnik in aranžirali protestne shode, pohode in stavke. Chicago seveda ni izostal in gibanje je bilo zelo burno.
"Anarhisti" so nekaj časa hladno gledali na to gibanje, ko pa so videli, da se pripravljajo stavke in da bo dovolj prilike za agitacijo, so izrabili to priliko in se pridružili gibanju za oseimurnik.
Vso zimo 1885-6 so agitirali, organizirali množice in demonstrirali. Spies, Parsons, Fielden so vsak teden prirejali shode v dvoranah in kadarkoli je bilo lepo vreme, so vodili demonlstrante pred borzo v "downtownu"
ali pred rezidence bogatinov na Prairie ave. Njihov tisk je bil silno aktiven. Vsak čas so se pojavili pred tovarnami in na ulicah letaki, ki so pozivali delavce na boj "z vsemi sredstvi".
Listi niso bili nič iboiji. Tukaj sledi nekaj citatov, ki jih je zbral Louis Adamič v svoji knjigi "Dynamite" iz takratnih čikaških "revolucionarnih" listov:
"Nekaj novega se je zgodilo! Štrajkarji v Quincyju so včeraj streljali na svoje bosse namesto na stavkokaze! Posnemanja vredno!" — (Die Arbeiter Zeitung, 8. aprila 1885.)
"Delavci bi morali dobro po?neriti na vsakega miličnika in ga na ta način spraviti s sveta kakor vsakega, o katerem se ve, da streže drugim po življenju. Na ta način bi delodajalci kmalu s težavo iskali svoje morilno orodje . . . Delavci, oborožite se!" — (Dve Arbeiter Zeitung, 5. maja 1885.)
"Ako se kmalu dobro ne pripravimo nn krvavo revolucijo, ne bomo zapustili našim otrokom ničesar kakor bedo in sužnost. Pripravljajmo se! Pripravljajmo se resno in tiho na, revolucijo!" — (Die Arbeiter Zeitung, 18. marca 1886.)
"Dinamit! To je tista stvar med vsemi najboljšimi na svetu! Vzemite več funtov te častite snovi in zbašite jo v cev, ki ima palec v premeru (kos plinovodne ali vodovodne cevi), zamašite cev na obeh koncih, na enem koncu pa pritrdite kapico z užigalno nitjo. Potožite to stvar v bližini hiše kakega bogatega postopača in užgite nit. Rezultat bo nadvse radosten in hvaležen. Zmamost je izvršila svoje največje delo, ko je dala dinamit potlačenim milijonom. Ta predraga reč se lahko nosi v žepu brez vsake nevarnosti, je pa mogočno orožje zoper milico, policijo ali detektive, ki vohajo naokrog, kako bi zadavili pravico, katero iščejo izkoriščani mezdni sužnji. Dinamit ni lep, je pa koristen. Porabi [se lahko proti osebam m stvarem, toda bolje je rabiti ga proti prvim kakor rušiti z njim \opeko in zidovje. Za siromake je to prava sreča, dočim je strah in trepet za roparje. Funt diriamita zaleže več kakor poln bušelj glasovnic! •— Ne pozabite tega! Zakonodajalci bodo prej ustavili bruhanje lave iz vulkana kakor izdelovanje in rabo dinfamita. Kajti v dinamitu je več pravičnosti kakor v vseh postavah za potlačenje nepokojnih množic." — (The Alarm, 21. februarja 1885.)
Cikaški meščanski dnevniki — .bili so trije — kajpada niso molčali. Dan za dnevom so vpili o "anarhistični nevarnosti", ki se je priklatila v Ameriko in Chicago iz Evrope. Vsakdo, ki je zahteval osemurnik, je bil takrat "anarhist" — kakor je danes komunist ali boljševik. Vsak dan so poročali o "strašnih zarotah", ki jih kujejo "anarhisti" proti življenju in lastnini meščanov. Ameriški delavski voditelji, ki so se udejstvovali v unijah Knights of Labor ali mlade Ameriške delavske federacije — katera se je ustanovila leta 1881 v opoziciji proti Vitezem dela, toda prva leta se ni mogla ganiti nikamor in štela ni nič — niso bili v očeh kapitalističnega časopisja nič bolji kakor "pritepeni anarhisti". Vsi so bili nevarni redu in miru ...	^
Čim je torej prišla kampanja za osemurnik, je proti-delavsko časopisje padlo po njej kot "tujezemskem, neameriškem in anarhističnem gibanju; kdorkoli je bil aktiven v tej kampanji, je bil razglašen za "sovražnika" Združenih držav.
Tako sta trčila skupaj dva ekstrema. "Revolucionarji" so hujskali z ene strani, reakcionarji pa z druge; prvi so dražili z dinamitom in drugi s policijo, ječo in vislicami.
V februarju 1886 je izbruhnil štrajk v McCormicko-vih tovarnah. Prav za prav je bil izpor vseh onih, ki so (bili aktivni za osemurnik, nakar je večje število delavcev zast&vkalo v znak protesta. McCormick je takoj
najel 300 pinkertoncev — privatnih detektivov, ki so bili oboroženi do zob — da so ščitili stavkokaze in pretepali stavkarje. Nemiri in izgredi so bili na dnevnem redu.
Ta stavka, ki je trajala okrog tri mesece, je izzvala nepopisno razburjenost v Chicagu. Vodstvo stavke so takoj spočetka prevzeli "anarhisti" in ostale čikaške unije so tudi bile simpatične. Čim dalj se je vlekla stavka tem večja je bila napetost. Meščanski lislti so kratko-malo pozivali šefa policije, naj z orožjem zaduši demonstracije pred MciCormickovimi tovarnami. Razkačena "Arbeiter Zeitung" je pa odgovorila (21. aprila 1886):
"Delavci ne smejo z golimi rokami čakati na polridjo in vojake... Delavci se morajo oborožiti! Orožje je v teh časih delavcem bolj potrebno kakor kaj drugega. Delavec, ki nima denarja, naj proda žepno uro in si kupi strelno orožje in naboje. Koli in kamenje ne zaleže dosti proti najetim morilcem. Delavci, čas je, da se oborožite!"
Vse delavske organizacije v Chicagu so se končno ze-dinile za skupne demonstracije po "downtownu" dne 1. maja 1886. Ta veliki pohod je bil namenjen prvič za osemurnik in drugič kot protest proti pretepanju stav-karjev in izprtih delavcev v McCormickovih tovarnah. Da pa bodo demonstracije popolne, imajo vsi organizirani delavci stopiti za 24 ur v generalno stavko. Razviti se ima najsilnejša agitacija, da se pridružijo tudi ostali, neorganizirani delavci generalni stavki.
Ta sklep delavskih voditeljev je skoro zaprl sapo delodajalcem, policiji in civilnim Oblastnikom ter časopisom. Listi so takoj zatulili, da je to "napoved revolucije z bombami" — in kategorično so zahtevali od župana in policije, da mora biti "anarhistična revolucija" preprečena za vsako ceno. Delodajalci in časopisi so grozili, da se — meščani sami organizirajo in stopijo v akcijo, če ne nastopi mestna oblast.
Ta grožnja je oplašila voditelje unij Vitezev dela, da so v zadnjem momentu odpovedali sodelovanje. Nastala je zmeda in generalna stavka je — padla v vodo. Triumfalno so čikaški listi objavili izjave nekaterih lokalnih unij-skih odbornikov, da "nočejo imeti nobenega opravka z anarhisti" . . .
Prvi maj je prišel in odšel popolnoma mirno. Glavni del mesta je bil poln radovednežev, toda demonstracij ni bilo. (Prvi maj takrat še ni bil formalni delavski praznik.)
* * *
"Anarhiste" je ta fiasko silno pekel in znesli so se nad "skebskimi" unijami in voditelji v svojem tisku in na stavkarskih shodih pred McCormickovimi tovarnami. Skoro sleherni dan so tamkaj grmeli govorniki in dražili pinkertonce in policijo.
Dne 3. maja je bil tak shod, Avgust Spies je 'govoril v nemščini s strehe tovornega vagona in rotil stavkarje, naj ne odnehajo. Delavci so že obupavali, kajti štrajk je trajal že tretji mesec.
Tedaj je zatulila parna sirena in stavkokazi so se vsuli iz tovarne na cesto, zavarovani na obeh straneb s četo pinkertoncev. Pogled na ta prizor je zborovalce tako razkačil, da so pustili govornika in planili na stavkokaze in detektive. Nekaj minut je divjal na ulici strahovit pretep, nato so pa počili streli. Pridrvela je policija in padla je nadaljnja salva strelov.
Na tleh je ležalo okrog dvajset stavkarjev. Trije so umrli na mestu in drugi trije so kasneje podlegli ranam.
Spies, ki je gledal to besno bitko in videl padle žrtve, je tresoč se srda. odhitel v uredništvo "Arbeiter Zeitunge" in brž napisal letak, takozvani "maščevalni letak", ki je kasneje igral zanj in njegove tovariše usodno vlogo. Letak, spisan v angleščini in nemščini, je bil hitro postavljen iin tiskan v nekaj urah je poplavil vse delavske predele mesta.
Besedilo tega letaka je bilo:
MAŠČEVANJE!
Delavci, oborožite se!
Vaši tlačitelji so danes popoldne pognali policijo nad vaše brate pred McCormickom in več delavcev je 'obležalo mrtvih, in pinogo ranjenih. Ubili so siromake zaradi tega, ker so imeli korajžo, da so se uprli železni volji svojih in vaših bossov. Ubili so jih zaradi tega, ker so vprašali za krajši delovnik! Ubili so jih, da pokažejo vam, "svobodnim ameriškim državljanom", da se ne smete upreti njihovi volji! Ako ne boste ^zadovoljni s tem, kar vam vržejo, pobijejo še vas!
Dovolj dolgo ste trpeli ponižanje in zaničevanje; dolga leta so vas izkoriščali; garali ste na smrt in gla-dovali z vašimi ženami in otroki vred; bili ste pokorni in niste se upirali. Zakaj ste to delali? Samo zato, da ste napolnili nikdar polne bisage svojim izkoriščevalcem — in ko ste se osmelili vprašati za, majhno olajšavo svojega težkega bremena, so nahujskali svoje krvne pse, policijo, da vas postreli!
olph ulica od Des Plaines do Halisted ulice, kjgr je foil stari trg za zelenjavo na debelo) ob oglu Des Plaines ulice okrog 3000 ljudi. Star konjski voz, ki je stal ob hodniku, je bil govorniški oder. Prvi je govoril Spies, za njim Parsons in tretji govornik je bil Fielden. Policije ni bilo tam in shod je foil popolnoma miren.
Na shod je prišel tudi čikaški župan Harrison. Kadil je debelo cigaro, poslušal govornike nekaj časa in hodil je sem in tja. Proti deseti uri se je začelo ofolačiti in bliskati nad jezerom; bližala se je nevihta. Poslušalci, boječi se plohe, so odhajali trumoma. Med Fieldenovim govorom je še bilo na trgu okrog 500 oseb. Tedaj je župan Harrison zapustil shod. Gredoč se je zglasil na policijski postaji, ki je ibila dober blok proč in rekel je policijskemu inšpektorju, da ni nič nevarnega na Haymar-ketu.
"Shod je brez malega že končan in ni vredno pošiljati tja nobenega policaja. Jaz grem domov spat", je dejal župan.
če bi bil inšpektor takrat posluhnil župana, ne bi ime-
Po shodu in masakru na Hayma/rketu je sledila Obravnava, katere prizor je na tej sliki. (Narisano v času razprave na kriminalnem sodišču v Chicagu.)
Delavci! Ako ste sinovi svojih velikih pradedov, ki se niso bali preliti svoje krvi za svojo in vašo svobodo, tedaj boste vstali v vsej svoji moči kakor Herkul in zdrobili ostudno pošast, ki vas hoče uničiti! Delavci, kličemo vas k orožju! Oborožite se! Vaši bratje.
Gornje je prevod angleškega besedila, toda nemški del letaka je bil še hujši.
Drugo jutro je "Die Arbeiter Zeitung" bljuvala ogenj in žveplo na policijo in pozivala delavce, naj se zvečer istega dne (4. maja) udeleže velikega protestnega shoda na Haymarketu. Izdani so bili še posebni letaki, ki so pozivali na ta shod. Letaki so bili zaključeni: "Delavci, pridite na shod oboroženi in v polnem številu! Vaši bratje."
Zvečer ob osmih se je zbralo na Haymarketu (Rand-
la zgodovina nič povedati o tragediji na Haymarketu, niti o persefcuciji čikaških anarhistov. Shod bi bil mirno zaključen kakor je bil odprt in "maščevanje" bi bilo kmalu pozabljeno. Toda inšpektor je imel od nekoga navodilo, o katerem ni župan Harrison nič vedel . . .
Čim je župan odnesel pete, je inšpektor brž mobiliziral 150 policajev in odkorakal na čelu policijske čete na Haymarket.
Fielden je pravkar dokončaval svoj govor, ko je policija prikorakala tja. Inšpektor se je postavil pred voz in zaklicali "V imenu ljudstva razpusčam ta shod in velevam mir! Razidite se!"
"Mi smo mirni in shod je končan brez vas" je odgovoril Fielden, Nekaj hipov je bilo vse tiho.
V naslednjem trenotku je nekaj zasikalo v zraku —
nekaj je padlo med policaje — vse navzoče je zaslepil silen plamen — strahovito je zagrmelo in zasmrdelo po d'i-namitu ... Iz aleje v bližini je priletela bomba in se razletela z groznim pokom—na tleh .se je pa zvijala kopica človeških trupel.
Konfuzija! Nato so počili streli z obeh strani, ljudje so kričali in bežali na vse kraje. Vse to je trajalo dve ali tri minute.
Sedem policajev je bilo ubitih in okrog 60 ranjenih. Koliko je bilo delavskih žrtev — ni še danes znano. Policija je poročala, da trikrat toliko kot policajev. Policijske in delavske mrliče in ranjence so odnesli na bližnjo policijsko postajo.
Kdo je zagnal bombo — je ostala tajnost do današnjega dne. Policija je bila prepričana, da je bombo vrgel anarhist po imenu Rudolif Sehnaubelt, katerega niso nikdar prijeli. Še tisto noč je izginil iz Chicaga in čez dva tedna se pojavil v Evropi. Pristaši "anarhistov" so pa trdili in še danes trdijo, da je krvavo delo izvršil
agent-provokater, ki je bil najet za ta čin.
* * #
Bomba — prva v Združenih državah — je vrgla Chicago in vso Ameriko iz tečajev. Silna histerija, kakršne
Policijska metoda v Zed. državah proti stavkarjem je od nekdaj eriaka. Ta prizor je iz dni, katerih dogodki so opisami v tem članku.
še niso videli Čikažani, je objela vse mesto. Začela se je strahovita gonja proti vsemu, kar je dišalo po "anarhizmu" in policistom je dišal vsakdo, ki je bil v kakšni delavski organizaciji in ki je čital "anarhistične" liste.
Več dni niso ljudje na ulicah, v tovarnah, trgovinah, salunih in povsod govorili nič drugega kot o strašni di-namitni razstrelbi na Haymarketu in splošna sodba je kajpada bila: Anarhisti! To je delo anarhistov! Dol z anarhistično sodrgo! Obesite jih! Obesite jih najprvo in šele potem jih zaslišite! . . .
Meščansko časopisje je kar besnelo — ponatisnilo je vse izzivajoče letake in izčnpke iz "Die Arbeiter Zeitunge" in "The Alarma" ter zahtevalo eksemplarično kazen.
Gikaške unije Knights of Labor so se takoj oprale in objavile oficielno izjavo:
"Ves svet naj razume, da Knights of Labor nimajo nobenih stikov, nobenih zvez in nobenih simpatij z bando morilcev in krvolokov, to je anarhistov, ki se plazijo po deželi kot ponočne hijene, ščuvajo zabite tujezemce, razvijajo črno zastavo anarhije in povzročajo izgrede ter prelivanje nedolžne krvi . . . Naše upanje je, da bo vsa ganga teh zločincev kmalu iztrebljena iz Chicaga in vsega sveta!"
Že drugi dan zjutraj je policija navalila v uredništvo in tiskarno lista "Die Arbeiter Zeitung" in aretirala u-
rednika Spdesa z njegovim štabom vred ter vse ostalo o-solbje; pobrali so vse listine, spise in knjige ter jih odpeljali v policijski stan. V tiskarni so sneli z žebljev v steni šope postavljenih rokopisov in jih skrbno shranili. Med temi rokopisi je bil tudi oni famoznega letaka "Maščevanje!" — spisan s Spiesovo roko.
Dalje so bili aretirani Fielden, Schwab, Fischer, Neebe, Lingg — z Linggom je imela (policija strahovit boj v njegovem stanovanju predno ga je premagala in uklenila — in cela vrsta drugih. Niso pa dobili Parsonsa. Takoj po eksploziji je pobegnil v Wisconsin. Veleporota je bila takoj sklicana k zasedanju in devet glavnih voditeljev je bilo obtoženih umora prve vrste. Nihče med temi ni bil obtožen, da je dejanski zagnal bombo, toda obtožnica jim je očitala, da so s svojimi spisi in govori provocirali zločinsko nasilje. Spiesa je pokopal njegov "maščevalni" letak in njegovi članki v časopisu; slično evidenco so imeli proti ositalim obtožencem.
Čikaško časopisje je dan za dnevom poročalo o "grozovitih odkritjih priprav za revolucijo in splošen pokol j po anarhističnih konspiratorjih". Našli so "cele tovarne za izdelovanje bomb" in v dvoranah ter kleteh privatnih hiš so odkrili "silne zaloge orožja: pušk, revolverjev itd."
Policija je res pretaknila na stotine stanovanj, toda našla ni vsega tega, kar so listi poročali. Bila je poteza, da se razpali javno mnenje in drži razipaljeno, kar so dosegli.
Javnost je bila tako razpaljena in sovražna, da obtoženci sprva niso mogli dobiti zaželjenih odvetnikov. Časopisje je rjovelo, da vsak odvetnik, ki bo branil anarhiste, ni nič boljši odi njih in mora biti obtožen in obešen z njimi vred! Krik, da je trelba anarhiste obesiti brez par-dona, se je ponavljal tedne.
Toda v enem mesecu je sovražni krik le ponehal in deveterica je dobila tri braniteflje. Bili so to William P. Black, postarni odvetnik, spreten in naklonjen delavcem; William A. Foster, tudi dober odvetnik, tretji je pa bil mladi nemški advokat Sigmund Zeisler. V tem času so se tudi nemški in drugi "revolucionarji" opomogli od strahu in začeli so nabirati prispevke za obrambo. Nabrali so več tisoč dolarjev po vsej deželi.
Sodna obravnava se je začela 21. junija 1886 in trajala je brez malega dva meseca. Takoj v začetku procesa je bilo jasno, da bo nepristranska sodba nemogoča. Izbiranje porote je bilo zelo počasno; vsakdo, ki je pokazal le trohico simpatij' do kakršnegakoli delavskega gibanja, je bil odvržen. Po dollgem trudu so sestavili poroto iz okoliških farmarjev, ki so se zdeli glavnemu državnemu pravdniku Juliusu S. Grinnelu — dovolj zanesljivi. Grinnel je ibil mlad aspirant, ki se je hotel proslaviti s pravdo zoper anarhiste. Sodnik je bil Joseph E. Gary, ki je bil nekoč tesar, zdaj pa največji reakcio-nar.
Med obravnavo se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Albert Parsons, urednik "The Alarma", ki je pobegnil v Wisconsin in katerega so detektivi zaman iskali, je prostovoljno prišel v Chicago. Nekega jutra je na veliko začudenje policije in obtožencev stopil Parsons v sodno dvorano in se vsedel poleg svojih tovarišev rekoč, da "njegovo mesto je tamkaj."
Proces je bil končan 19. a:'justa 1886. Porota je spoznala vse obtožence krive "zločinskega hujskanja h krvavim izgredom" in sodnik Gary je Obsodil Spiesa, Parsonsa, Linigga, Fieldena, Engela, Fischerja in Stihwa-ba v smrt na vešalih, Neebeja pa na petnajst let zapora.
Ko je bila izrečena smrtna obsodba, je večji del množice v dvorani — divje zaploskal. To je bil dokaz, kako napeta je bila sovražnost javnega mnenja, katerega so
dnevno podžigali meščanski listi.
* * *
Pred izrekom smrtne obsodlbe je sodnik po starem ame-
riskem oibičaju vprašal obtožence, če imajo kaj proti obsodbi. Drug za drugim so vstajali obtoženci in čikaško kriminalno sodišče ni prej niti kasneje še slišalo tako o-gnjevitih govorov, ki so trajali tri dni. Ti govori so bili kasneje natisnjeni in prevedeni v druge jezike so bili razširjeni po vsem svetu.
Spies je rekel, da je vsako stoletje videlo persekucije mož, ki so hoteli predrugačiti človeško družbo. Sokrat in Krist v starem veku, Giordano Bruno in Galilei v srednjem veku — bilo je na stotine drugih, toda na mesto vsakega, ki je bil s silo odstranjen, so stopili novi bojevniki. "Vi ne razumete našega poslanstva", je grmel Spies in gledal svoje tožitelje. "Ako mislite, da bo konec delavskega gibanja v Ameriki, če nas obesite, se prekleto motite! Mi radi umremo za našo stvar — kar pokličite krvnika!"
Parsons je za uvod deklamiral dOlgo pesem in potem se je razmahnil v dolgem agitatoričnem govoru, kakor da govori delavcem pred tovarno. Naštel je vse krivice, ki se gode delavcem in vse zločine, ki so jih izvršili delodajalci in oblastniki nad delavci, nakar je zaključil:
"Jaz sem eden onih mezdnih sužnjev, ki čutim, da je največja krivica, če bi jaz — če bi moj tovariš ali kdorkoli med delavci — ušel iz mezdne sužnosti na ta način, kar vi smatrate za največjo čast in ponos — da bi namreč sam postal gospodar in lastnik sužnjev. In to je edina pot iz mezdne sužnosti, ki je v očeh vaše postave postavna, zame je pa krivična! Jaz sem se boril, da bom svoboden na svoj način — in to je moj edini zločin pred vami . . ."
Neebe je v svojem govoru naštel "zločine", ki jih je storil:
"To so moji zločini: organiziral sem delavce v unijo, učil seim jih, naj zahtevajo osemurnik in naj čitajo delavske liste. To so vsi moji zločini!"
Jedro Fischerjevega govora je bilo: "Čim bolj boste preganjali oznanjevalce pravičnih idej, tem prej se bodo pravične ideje uresničite".
Engel je pa rekel med drugim: "Jaz sem tiste vrste človek, ki se mora bojevati proti današnjim peklenskim razmeram. Nisem mogel trpeti razmer, ki dopuščajo, da si eden človek nagradi milijone dolarjev v nekaj letih, dočim je na drugi strani na tisoče novih beračev."
Zadnji je govoril mladi Lingg v zlomljeni angleščini, katero je mešal z nemščino. Odprto je povedal, kaj veruje in kaj misli o svojih sodnikih:
"Prav nič se ne bojim povedati, da vas sovražim, zaničujem in preklinjam. Da, jaz sem sovražnik vašega reda! In dokler boon dihal, bom pobijal ta vaš red. Odprto vam povem, da jaz sem za silo. To sem povedal tudi policajem, ki so me aretirali. Rekel sem jim: 'Vi streljate na nas, mi vas bomo pa raztrgali z dinamitom!' Ah, vi se smejete! Mislite si, ti ne boš več metal bomb, ampak ne pozabite, da je zunaj na prostem še na stotine in tisoče naših bratov, ki vam bodo delali bridke skrbi in razbijejo vam glave, kadar nas obesite! . . . Zato pa z veseljem umrem. Ne bojim se vas! Mrzim vas! Mrzim vaš 'red', vaše zakone in vašo s silo podprto oblast! Obesite me zaradi tega!"---
Petnajst mesecev je trajal desperaten boj za življenje obsojencev. Prizivi do najvišjega sodišča v državi niso pomagali nič in naposled je padlo vse upanje na governerja Oglesbyja, ki je bil tudi nazadnjak. Kljub temu so vse napredne organizacije v Ameriki, kakor tudi posamezniki, apelirale na governerja, naj obsojencem spremeni smrtno kazen v dosmrtno ječo.
S časom se je histerija polegla, sovražno mnenje je upadlo in končno so prošnjo za pomiloščenje od smrtne kazni podpisali tudi taki, ki so prve tedne po padcu bom-
be kričali: "Najprej anarhiste obesite in potem jih sodite!"
V prošnjah so argumentirali, da obsojenci niso direktno zakrivili bombnega atentata, za golo propagando nasilja pa še ne zaslužijo smrti v deželi svobodnega tiska in govora.
Protesti proti smrtni obsodbi so prihajali tudi iz Evrope. Glasoviti angleški literati George Bernard Shaw, Oscar Wilde, William Morris in Robert Browning so se potegnili za obsojence. Apel na governerja je podpisalo več prominentnih Američanov, toda odlični svobodnomi-slec Robert Ingersoll in socialni reformator Henry George
sta odrekla podpis z motivacijo, da jima je načelo demokracije več kakor posamezne osebe . . .
Dne 10. novembra 1887 je governer Gglesiby zadnjič zaslišal žene obsojencev in druge prosilce milosti in tedaj je spremenil smrtno kazen Fieldenu in Schwabu v dosmrtni zapor, obenem je pa izjavil, da je pripravljen pomilostiti Parsonsa od smrtne kazni, če lastnoročno podpiše prošnjo. Ko so Parsonsu to sporočili, je ogorčen odklonil pomiloščenje z izjavo Patricka Henryja: "Dajte mi svobodo ali dajte mi smrt! Nobenega zločina nisem izvršil, zato ne iščem milosti!"
Istega dne je mladi Louis Lingg prevari! krvnika s samomorom v celici. Mlada ženska, menda njegova ljubica, mu je po njegovem naročilu prinesla strelno kapico v šopku rož v ječo. Kapico je vtaknil v uista in jo grizel toliko časa, da je eksplodirala in mu Skoro raznesla glavo. Umrl je v jetniški bolnišnici v strašnih mukah.
Štirje v smrt obsojeni anarhisti v Chicagu, predno so bili obešeni.
Drugi dan, dne 11. novembra 1887, je bila izvršena eksekucija ostalih obsojencev: Stpiesa, Parsonsa, Fischer-ja in Engela.
Eksekuicija je bila napovedana za osmo uro zjutraj, a že ob šestih so močne policijske čete obkolile okrajno ječo, v kateri so bila vešala in zraven stoječe staro justič-no poslopje v Illinois ulici. Čikaški dnevniki so več dni prej pisali, da "tajne anarhistične organizacije nameravajo pognati v zrak z dinamitom ječo in j.usltično palačo na dan eksekucije". Policijska armada je privabila veliko množico radovednežev, ali nihče ni smel stopiti čez ulico k justični palači in okrajni ječi kdor ni imel izrednega policijskega dovoljenja. Nemirov ni bilo.
Na dvorišču ječe, kjer so postavili vešala, je bilo lepo število "gostov". Četvorica je bila obešena hkratu. Ko so "anarhisti" prikorakali na smrtni oder in predno so jim nataknili bele halje čez glavo, so smeli spregovoriti nekaj besed. Oglasili so se po vrsti kakor so stali:
Fischer: "To je najsrečnejši, moment v mojem življenju!"
Engel: "Živel anarhizem!"
Spies: "Naš molk v grobu bo močnejši kakor glasovi, ki jih danes zadavite!"
Parsons: "Dovolite mi, da govorim! O ljudje Amerike! Čujte glas nedolžnega človeka! — O mister šerif, dovolite, dovolite, samo še hip — i— Oh!"
* * *
Tri dni kasneje je okrog 25,000 ljudi spremilo mrtve "anarhiste" na pokopališče Waldheim, sprevod je pa gledalo najmanj 300,000 oseb ob ulicah. Pogrebci so gre-doč prepevali revolucionarne pesmi.
V poldrugem letu, ki je preteklo od tragedije na Hay-marketu, se je marsikdo premislil in spremenil mržnjo v simpatije do umrlih žrtev justičnega linčanja. Celo voditelji lokalnih unij Vitezev dela so se omehčali in poslali deputacijo, ki je korakala za pogrebom . . .
Sedem let kasneje je država Illinois dobila radikalnega demokratskega governerja Afcgelda, ki je na svojo iniciativo izpustil iz ječe Fieldena, Scbwaba in Neebe-ja z značilno izjavo:
"Jaz teh ljudi ne pomiloščujem, temveč jim enostavno vračam prostost, katera jim je bila po krivici odvzeta, ker niso izvršili nobenega zločina . . ."
Ce bi bil governer Ogleslby sedem let prej pridržal pri življenju še ostale, bi bili zdaj vsi prosti. Tako se je končala velika hayimarketska tragedija. Toda posledice niso izostale. "Revolucionarno" hrbtišče radikalnega delavstva je bilo zlomljeno za dolgo dobo — ameriški kapitalisti so pa želi bogato zmago in sočne sadove. Gibanje za osemurnik je prenehalo in izkoriščanje, kakršnega še ni videla Amerika, je slavilo svoje orgije.
Leta 1909, dvaindvajset let po eksekuciji Spiesa in tovarišev, je "The Chicago Daily Socialist" zapisal:
"Bomba, ki je leta 1886 padla na Haymarketu, je bila največji udarec za ameriško delavstvo in največja zmaga za ameriški kapitalizem. Delavsko gibanje v Ameriki je bilo vrženo celo generacijo nazaj in še danes se ni opomoglo".
In danes? Kaj nas uči ta žalostna epizoda v agodovi-ni delavskega gibanja v Ameriki po petdesetih letih?
Uči nas staro resnico, da delavstvo, ki hoče voditi u-spešni boj in zmagati, mora biti politično zrelo in črpati mora svoje orožje iz svojega razuma, iz inteligence, iz izobrazbe! Voditi ga mo>ra razum, ne pa čuvstva in romantična gesla. Njegovo orožje mora biti politična demokracija, njegov cilj pa socialna demokracija!
(Viri: Dynamite by Louis Adamič, These Shifting Scenes by Charles Edward Russell in razne revije ter časopisi.)
Ali so židje ostalemu človeštvu resnično nevarni?
Na svojo kulturo ponosna Nemčija je pod na-ciji povzročila Židom ne samo v svoji deželi ampak po vsem svetu veliko gorja. V "tretjem raj-hu" so židje zdaj popolnoma zatrti, ampak Nemci so si morali kljub temu zategniti pasove, za pri-kuho pa jedo nacijsko propagando.
Po nastali protižidovski gonji v Nemčiji so se pričeli progoni proti njim posebno na Poljskem, v Palestini, Rumuniji in več ali manj je zavalo-velo sovraštvo zoper nje v vseh ostalih deželah, kjer prebivajo, razen v Sovjetski uniji.
Koliko sploh je teh nevarnih judov, ki so krivi vsega zla?
Statistično poročilo židovskega znanstvenega instituta, objavljeno aprila 1936, pravi, da je vseh Židov na svetu 16,240,000. Od teh jih živi 4,450,000 v Zed. državah, ali nad eno četrtino. V evropskih deželah jih je približno deset milijonov, namreč 3,150,000 na Poljskem, 3,80>0,000 v sovjetski Rusiji, v Rumuniji nad milijon in manjša števila v drugih deželah. V Nemčiji, kjer je toliko vika in krika proti njim ter preganjanja, je čisto majhen odstotek Židov.
Število židovskega prebivalstva je v prošlih letih nazadovalo v Nemčiji, v Avstriji, Madžarski, v Švici, Italiji in Turčiji.
V	zadnjih desetih letih je število Židov po vsem svetu naraslo 1,300,000. Iz istega statističnega izkazila je dalje razvidno, da odstotek rojstev med židi pada.
V	Aziji je približno pol milijona Židov in v Avstraliji le kakih 30,000. V Palestini jih je zdaj okrog 100,000. Arabci jih zelo pisano gledajo in spopadi med njimi in židi so dnevni dogodek.
Pred leti je prevladovala po svetu — največ vsled Rotšildov — napačna domneva, da je pretežni del bankarstva v posesti zidov. Resnica je, da kontrolirajo svetovne finance nežidovski bankirji, bodisi v Zed. državah ali v kateri si že bodi deželi. Tudi v industriji in veletrgovini niso ni-kak odločujoč element. Pač pa so židje v nekaterih deželah zastopani zelo dobro v trgovini na drobno in pa v profesionalnih poklicih. Prav tako v "slumsih"; na to dejstvo se v gonjah proti njim kaj rado pozablja.
V	Zed. državah se največji odstotek Židov preživlja v oblačilni industriji in na drugem mestu pa z delom v trgovinah. Židovski delavci so poleg teh dveh strok dobro zastopani v mnogih drugih obrtih in poklicih.
Louis Beniger:
PRVI MAJ NA KRASNAJI
RUSIJA — orjak-velikan, ves žareč, tisočkrat pregneto jekleno testo, poteptano od tisočerih nog in skleščeno od neštetih bojev — se drami!
Vzleknjena je ležala pod peto tiranov, pa se je matuška zdramila, oprezno se pretegnila, otresla verig in okov, vezi, kakor mladi Guliver na Liliputanskem v Swiftovi pripovedki. Pazno se je ogledala po sosedah, da ne bi opazile, da je še čila, mladostna, krepka, utrujena le od dolge borbe za obstanek svojih ljudstev, za njihovo osvoboditev, za sproščenje duha, za pravico . . .
Vstala je!
Njene grudi so polne in visoke; na njenih planotah in stepah se odražajo jasne poljane; iz njenih življenskih sil se je iztisnilo že mnogo živ-ljenskega soka v prid peščice izkoriščevalcev, a njeni viri so neusahljivi. Prostrana je, silno prostrana, mogočna. Razkoračila se je, pregledala svoje, zajela silne daljine, razgnala temine, navdušila množice, prožila roko bednim in brezpravnim.
Matuška je na pohodu ustvarjanja, na pohodu razvoja in bistrenja.
* *
Pomlad se v Rusijo pozno priplazi. Zdi se, da je v tišini mladega jutra v selih vse zamrlo. Vse počiva, sniva sanje novega dne, nove bodočnosti in hrepenenja.
Noč se umika zori. Polja vstajajo v svetlejših barvah. Obrisi pokrajin ee izraziteje rišejo daleč po horizonu — tja do matuškinega osrčja, velike in mogočne Moskve, ki se leno pa gotovo premika, kakor masivno, sivkasto se blestikajoče zidovje v megleni daljini, ki nalikuje pošastnemu orjaku, velikanu.
Monotona megla beži pred žarki zarje, temine postajajo svetlejše. Na nebu se jasni. Vrhovi starodavnih hiš se blestijo od sija modernih zgradlb, raz oken se leskeče odsev jutranjih žarkov. Velemesto se drami, pripravlja na delo, ki ga je še veliko.
Priroda vstaja, napaja ozračje, vseokrog je jutranja svežost. Oživelo je masivno zidovje, zdramilo se je življenje. Iz zemlje puhti sopari-ca, ki navdaja ozračje s pomladno vonjavo.
Mlada zarja naznanja prihod novega dne, poljublja obzorje, kliče delavce na plan, na delo! * *
Prvomajsko jutro na Krasna j i — Rdečem trgu, zbirališču delavskih množic, središču proslav, prostoru manifestacij novih sil, ki so pripravljene prijeti za delo.
Prvi žarki majskega jutra so se vlili na prostrani trg središča vseh Rusov. Razgnali so temne sence, usipajoč se vselbolj gosto skozi okna, prinašajoč prebivalcem nove upe, novo življenje. Skozi okna odseva prostran kos neba, ves posut z bledikajočimi zvezdami, ki v svežem ozračju utripajo, izginjajo, tonejo v silnih daljinah.
Krvavordeča svetloba na masivnem zidovju starega Kremi j a se je razredčila, polagoma se razguiblja v sinjini neba. Vse se giblje, pripravlja, vstaja, odpira vrata in nekam hiti.
Bližnje ulice so oživele. Delavci gredo na delo, njih hoja je odločna, njih stopinja trda. Gruče ljudi se zbirajo ob stranskih ulicah, se pogovarjajo. Ulični vozovi ropočejo, se ustavijo in peljejo naprej.
Izza vogla je prikorakala četa mladih telovadcev, mladenk in mladeničev. Še druga, tretja — dvajseta četa telovadcev se jim je pridružila. Pripravljeni so v veliki skupini na pohod.
Rdeči trg oživlja — Krasnaja postaja glasnejša, živahnejša. Prapori vihrajo ob njenih kotih, godba se oglaša v bližnji dvorani, sliši se refren znane delavske himne. Zvočniki napovedujejo slavnostne sporede, ki se Ibodo izvajali v raznih središčih. Skupine delavcev pazno poslušajo, se pogovarjajo.
Krasnaja se je za Prvi maj praznično oblekla, okrašena je z zastavami in zelenjem. Zastavam tekmujejo številni napisi v cirilici z neverjetno visokimi črkami. Na pročeljih bližnjih 'poslopij visijo velikanske slike voditeljev revolucije. Na velikem Rdečem trgu so razvrščeni vojni tanki, mogočni topovi. V zraku brnijo motorji aeropla-nov. Rusija je pripravljena . . .
Skupine raznih delavskih oddelkov se zbirajo na cesti ob pločnikih. Nepregledne vrste ustvarjajoče mase so zbrane, da nemoteno, svobodno manifestirajo svojo orjaško silo na praznik mednarodnega delavstva. Vs?e je dobre volje, vse je veselo razpoloženo.
Velike skupine delavcev oib krajeh trga, v sredi močne čete vojaštva rdeče armade. Vse je pripravljeno. Vse čaka naznanila, da se zbere, odkoraka. Iz obrazov sije radost, navdušenje za osvobojeno matuško delavskih republik.
Sredi Krasnaje mogočno stoji kulbistična struktura, ki je dom ostankov Vladimirja Iljiča Ulja-nova in obenem moderno svetišče ruskih množic. V bližini je postavljen slavolok z okrašenim odrom za voditelje moderne Rusije.
Množice postajajo nestrpne, čakajo na pohod. Zvočnik jim naznanja vesti in daje navodila.
Krasna j a je srce komunističnega življenja, manifestiranja in demonstriranja. Na njej se odigravajo številne slavnosti komunističnega sveta, kakor so se pred revolucijo odigravale svečanosti dostojanstvenikov ruske aristokracije pod carjem. Prej se je na tem trgu izkazovala ponižnost in pokorščina, sedaj se izraža zavest osvobojenja, ki pride do svoje popolnosti s prihodom demokratične vladavine, ko se umakne
Tine Kos: VOJNA S PLINI (Lesorez)
diktatura. Kontrast, velik in veličasten, ki se vidi med prejšnjimi in sedanjimi svečanostmi je kontrast med nočjo in dnevom, dasi ta dan še ni povsem jasen. Kadar pride, bo kontrast še večji, pomenljivejši.
Med čakajočo množico, ki je pripravljena na manifestiranje, na povorko, se hipoma nekaj zgane. Vse utihne, kakor na povelje se vse ozre v eno smer. Cez trenutek se na pozorišču pojavi mala skupina preprosto oblečenih mož, ki se razvrsti na slavnostnem odru. Množica si da duška
s klici, ki orijo po prostrani Krasnaji. Zastave plapolajo po zraku nad množicami, iz zvočnikov se oglasi napoved slavnostnih govornikov.
Množica se ne gane, kakor pribita stoji, posluša, steguje vratove. Govornik prične s pozdravom masi delavcev, naglalša pomen slavja in vzpodbuja. Sledi drugi govornik, ki s statističnimi ipodatki navaja nove pridobitve, nov napredek, nove zmage. Tretji govornik navdušuje, pojasnuje, govori na srce in razum ter poziva k nadaljnemu delu, vztrajnosti za skupnost, za dobrobit vseh ustvarjajočih. Četrti omenja nevarnost, ki preti od zunaj, potrebo pripravljenosti, poudarja nezlomljivo silo delavske armade.
Množice se 'uvrstijo v dolge linije, korakajo veselo, pojoč delavske himne. Z govorniškega odra jih pozdravljajo vodje, ki zapovedujejo milijonom: ruskega ljudstva. Glavno pozornost vzbuja Jožef Džugašvili, znan pod imenom Stalin, komunistični diktator. Dobro je zastražen, Krasnaja je polna skrivnih detektivov. Tudi njemu, kakor kapitalističnim diktatorjem, preti stalna nevarnost za življenje.
Ruska revolucija je prinesla množicam delavcev velike pridobitve, ni jim pa dala svobode, politične demokracije, svobodnega izražanja. Vsega tega ni v nobeni diktatorski državi. Kjer vlada diktatura, ni govora o svobodi, ker pravijo, da svoboda je nezrelemu ljudstvu škodljiva. Diktatura proletariata izvaja delavski program na svoj način. Skuša izboljšati položaj na vseh poljih, na vseh straneh. Demokracija je nepoznana stvar. Kdor se protivi oblastem ali jih kritizira, ne vidi zlepa Krasnaje. Volilne pravice ni — še ni čas za to. To pravico imajo delavci le v svojih delavskih sovjetih, kjer volijo svoje zastopnike v centrale. Diktator ostane na svojem mestu kot samopostavljen vladar; diktatorji se le redkokdaj izvolijo.
Delavske pridobitve je treba ščititi, pravijo oni, sicer jim preti konec, ljudstvo še ni zrelo za demokracijo, zunanji sovražniki bi uničili vse
dosedanje pridobitve . . .
* *
Množice delavcev korakajo naprej. Krasnaja se prazni. Korakajoči so utrujeni, na obrazih se izraža radost, zadovoljnost. Na slavju največjega delavskega praznika so dobili osvežilnih moči, novih vzpodbud, novo navdušenje. Svesti so si, da so zadostili svojim nalogam, da so del pridobitvene armade ruskega proletariata.
Matuiška je vstala! Otresla se je tisočletnih verig in okov, gre naprej korak za korakom za novimi pridobitvami, do novih amag, ki so si jih mora priboriti.
Najhujše suženjstvo je udanost svojim navadam in svojim strastem, sploh vsem svojim slabostim.—Prof. dr. Avg. Forel.
K SALONSKI SOCIALISTI
ZARADI osovraženega marksizma se je liberalizem ponekod odrekel celo toliko povzdigovani osebni svobodi ter je izročil vso svojo izvršujočo oblast v roke rabeljskim tvorbam, ki se imenujejo bodisi: Fašizem, bodisi: hitlerizem ali narodni socializem, bodisi: korporati-vizem. Zaradi krvnega sovraštva proti marksizmu je stari in senilni liberalizem pokleknil pred rimskega papeža ter mu poljubil copato. Mussolini, bivši ateist in surov zaničevalec vsega, kar je po cerkvi in religiji količkaj dišalo, se danes daje slikati Iv klečeči pozi pred razpelom Kristusa, prav tistega Kristusa, ki so ga davno viprav ljudje njegove vrste dali pribiti na križ in umoriti! Zato pa se danes njegovi zapovedi: "Ne ubijaj!" in "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!" izpolnjujeta tako, da berejo hvaležni papeževi služabniki maše na oltarjih, ki so postavljeni na tankih in v podmornicah . . . Stari in senilni liberalizem pa hodi pridno k maši in k sv. obhajilu! Stari liberalizem se pridno objema s še starejšim katolicizmom in njegovim političnim sinkom: klerikalizmom. Povsod se držita v bratskem objemu, povsod sta si postala nerazdružljiva prijatelja. Kjer sta tadva na oblasti, bodisi skupno, bodisi vsak zase, tam teče kri delovnega ljudstva, tam se zapirajo in do smrti mučijo stotisoči, kjer sta ta dva zatrla demokracijo, je zavladala srednjeveška tema, bandltstvo, korupcija, kjer sedita na prestolu ta dva, tam se neti ogenj novih vojn, se pripravlja nov svetoven požar!
V politični propagandi pa klerikalizem nedvomno prekaša svojega mlajšega tovariša, zakaj klerikalizem ima za seboj mnogostoletno zgodovino, zgodovino svete inkvizicije, zgodovino raznih gibanj, ki so se imenovala: "širjenje krščanstva", zgodovino konkubinatov, z najbolj brutalnimi režimi srednjega in zgodnjega novega veka, naposled pa še zgodovino konkubinatov z navideznimi in semtertja tudi resničimi demokratičnimi elementi komaj preteklega in celo današnjega političnega življenja. Ni je bolj kačje pregibi j ive tvorbe nego je klerikalizem! Klerikalizem se navdušuje za monarhijo in republiko hkratu, za diktaturo in demokracijo, za kapitalizem in socializem, danes za to, jutri za drugo dinastij«. Poglejmo, čeprav samo bežno, slovenski klerikalizem! Ce se sme in more rimski klerikalizem sploh imenovati slovenskega! Ta klerikalizem, ki je celo na spominskih medaljah nekega katoliškega shoda ovekovečil vodilo: "Vse za vero, dom, cesarja!", ta klerikalizem, ki je tik pred svetovno vojno in na njenem početku naravnost virtuozno nadomeščal politično konfidentsko službo c. kr. avstrijske policije na slovenskem ozemlju, ta klerikalizem, ki js svoje slovansko čuvstvovanje očitoval z znano krilatico: "Srbe na vrbe!", ta klerikalizem, ki je tiral slovenskega imajhnega človeka v smrt za nemške HabsburgoVce, za krščanski in židovski kapital, ta isti klerikalizem sedi danes v vladi, ki smatra povrnitev dediča katoliškega cesarja na avstrijski prestol za "casus belli", ta isti klerikalizem je ofo nasilni starti kralja Aleksandra nesramno in nesikrupulozno vsebinsko prepisoval, kar je bil pisal ob nasilni smrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda . . . Bolj malo sramežljivega, umazanega, nemoralnega gibanja nego je klerikalno ga ni!
Ta klerikalizem, ki se je v dobi, ko je bilo revolucionarno vretje tik po vojni na vrhuncu, prilizoval socialistom in komunistom, ki so marsikje bili dovolj neumni ter so za bežen hip klerikalizmu zaupali, ta isti klerikalizem se je danes kar očitno in brez vsakršnega sramu udinjal policijskim režimom različne vrste ter prav tako
vestno zopet opravlja policijsko konfidentsko službo, kakor jo je že tolikokrat opravljal.
Le poglejmo si zopet malce od bliže slovenski klerikalizem!
Ko so socialisti v Jugoslaviji pri poslednjih državno-ziborskih volitvah poskušali postaviti svoje kandidature, je pobožni "Slovenec" pridino koketiral z raznimi tako zvanimi levičarji, o katerih je prav simpatično pisal. Socialisti so bili malone krivi šestojanuarske diktature, v kateri je sedel tudi g. Korošec, ki je sopodpisal zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije in razpustu Orla, ki je sopodpisal zakon o odpravi slovenske, hrvaške in srbske

koumnim besedam živahnega govornika . . .
"plemenske" zastave. Tudi socialistične delavske telovadne enote so bile tedaj razpuščene, čeprav v zakonu nikjer ni bilo določeno, da se morajo razpustiti. Tedaj je pač v Ljubljani sedel klerikalni veliki župan ali ban... Pozneje se je v dobi diktature razpustila tudi socialistična železničarska strokovna organizacija, v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev se je inštaliral klerikalni režim . . . Vse to nemara zaradi tega, ker je bil diktatorski režim socialistom tako zelo prijazen, kakor bi radi klerikalci danes dopovedali nepoučenim in pozabljivim ovčicam! Pa preganjanje socialistov, ki je bilo na dnevnem redu, pa finansiranje žoltih podjetniških strokovnih organizacij, da bi se tako ubile svobodne strokovne organizacije ! Kdo bi mogel našteti vse ljubeznivosti, s katerimi je diktatura obsipavala socialistično gibanje! Kljub vsem šikanam pa se je v iSloveniji prav v dobi diktature socialistično gibanje močno konsolidiralo ter je Močno naraslo. Kljub vsem šikanam politične in policijske narave, kljub gospodarski bedi se je prav v tem času porodila Cankarjeva družba, ki bi jo klerikalci najrajši v žlici vode potopili, kljub vsemu se je prav v tej dobi delavska kulturna zveza "Svoboda" tako razmahnila, da je šla klerikalcem resno na živce ter so jo razpustili, kakor hitro so prišli v vlado.
Klerikalci so pač morali opaziti, da je začelo socialistično gibanje prodirati celo na deželo1, med kmečko proletarsko ljudstvo. Tedaj se je zgodilo, da so začeli po stari in preizkušeni metodi to gibanje obrekovati. Množicam so dejali, da so pravzaprav samb komunisti resnični revolucionarji, socialisti pa da so nekakšni soci-alpatrioti, ki so se bili udinjali prejšnjemu diktatorskemu režimu . . . Hm, so dejali, komunisti, komunisti so res dečki, ti izdajalski socialpatriotje pa nikakor ne . . . Navzgor pa so dejali: Saj socialistov sploh ni, saj je
socializem le maska za komunizem ter prav zavoljo tega še mnogo bolj nevaren nego očiten komunizem! S to motivacijo so, verjetno., tudi povzročili razpust "Svobode". Deloma so imeli prav. Kajti konstruktiven socializem, ki deluje sistematično pa sigurno, je klerikalizmu nedvomno nevarnejši nego tisto tako zvano levičarsko gi-ganje, ki se popolnoma absorbira v izdajanju brezpomembnega števila ilegalnih, neverjetno nevešče in otroško pisanih letakov, ki povzročajo namesto revolucije vsak mesec nekoliko novih aretacij, obsodb ter odlikovanj policijskih uradnikov ... V tem imajo klerikalci, kadar govorijo z gospodarji, katerim so se precej očitno udinjali, prav! Zato so razpustili "Svobodo", pa ne zato, ker bi bili v vodstvu komunisti, marveč zato, ker so bili v vodstvu pametni in preudarni ljudje, ki so klerikalne trdnjave po določenem načrtu napadali in sistematično rušili!
Diplomacija.
Medtem se je na našem jugu zaradi res bednih in naravnost neverjetno slabih in koruptnih gospodarskih razmer močno razvila neka zvrst anarhokomunizma, ki zajema svojo hrano bolj iz obupa nego iz prepričanja ljudskih množile ... To gibanje postaja ponekod zaradi svojih anarhističnih tendenc res nevarno ... V takšnih razmerah je pač težko koketirati s komunizmom . . . Zato jim ne preostane nič drugega nego vse marksiste zmetati v en koš ... Z enim udarcem se pobijeta kar dve muhi! Pred kratkim mi je prišla v roke brošurica z nazivom "Komunizem". V tej brošuri pišejo o Largu Caballeru, ki je milijonar, kakor pravijo, pišejo o Fritzu Adlerju, o Bauerju . . . Kakor da so to člani eksekutive tretje in-ternacionale! Kakor da ne ve vsak le malo šolan političen človek, kako velike so razlike načelne važnosti med drugo internacionalo, ki jej pripadajo tile sodrugi, in med tretjo internacionalo . . .
Toda množice se danes ne dajo več tako lahko slepiti . . . To večno žongliranje naposled še takšnemu bedaku odpre oči!
Zato so poiskali v poslednji dobi nov agitacijski adut. . . Zazdelo se jim je, da so ga našli v novem nazivu: salonski socialist . . . Kdor zna pisati in čitati, kdor spi v čisti postelji, kdor ne hodi raztrgan, nag in bos, kdor si
umiva zobe in včasih tudi noge in vrat, kdor čita celo časopise (namesto molitvenikov), kdor zapravi vsake kva-tre enkrat v kavarni kakšne tri ali štiri dinarje (namesto da bi jih daroval za "zamorčke"), kdor hodi celo v gledališče (namesto na Brezje), kdor se včasih celo tako daleč spozabi, da gre na ples — vsak takšen je, če ni morebiti po čudnem naključju klerikalec ali liberalec ali kakršnekoli vrste fašist, vsak takšen je, če je po svoji politični pripadnosti socialist — salonski socialist! To je najnovejša iznajdba učenih in bistrih klerikalnih možganov, ki je zagledala beli dan v najbolj reakcionarnem slovenskem dnevniku, v "Slovencu".
Ti učeni možgani pa so pozabili, da bi lahko o milijonski armadi črnosuknježev, začenši se pri najmanjšem cerkovniku, pa končavši se pri vidnem božjem namestniku v tej solzni dolini, govorili o — salonskih kristjanih! Zakaj težko bi človek našel organizacijo, ki bi bila nauke svojega utemeljitelja ("Moje kraljestvo ni od tega sveta"!) tako v blato poteptala ter povaljala kakor prav katoliška cerkev! Tako grdo kakor zatajujejo vsak dan milijoni in milijoni "božjih služabnikov" Kristusa, ne more zatajiti prav nobeno gibanje svojega začetnika ... V tem so res veliki!
Če mislijo, da je mogoče s plaščem "krščanskega dela usmiljenja" pokriti salonsko kristjanstvo se zelo motijo .. . Socializem je že davno dvignil ta plašč, da je zasmrdelo daleč naokoli, zakaj — dovoljeno naj mi bo govoriti z besedami evangelista Luka! — nobeno gnilo drevo ne more obroditi dobrega sadu! Socializem je proti temu tako zvanemu krščanskemu delu usmiljenja, ker hoče odpraviti sploh vsakršno revščino in beraštvo, socializem je namreč malone sinonim za pojem: hotenje po splošnem blagostanju . . .
če je salon tudi eno izmed tistih sredstev, ki so za splošno blagostanje potrebna, se niti naziva "salonski socialisti" ne bomo branili . . .

Precej gradiva, ki je bilo poslano za objavo v Majskem Glasu, je moralo izostati zaradi nezadostnega prostora. Načeta Žlembergerja in druge prosimo, da nam to oproste.
Ta izdaja vsebuje nad 35 raznih spisov in v nji je zastopanih nad dvajset sotrudnikov, ki brezplačno sodelujejo.
Pri čitanju korektur je veliko pomagala Katka Zupančič in pri Proletarcu skozi par tednov nekaj večerov Louis Beniger. Angela Zaitz je izvršila razna pota pri iskanju ilustracij. Vsem sotrudnikom se uredništvo iskreno zahvaljuje.
Oglase je uredil upravnik Chas. Pogorelec. Pomožni upravnik John Rak je veliko pomagal v obema oddelkoma.
Vsi klišeji so bili izdelani v unijski kljišarni. *
To je eno poglavje dela pri Majskem glasu.
Tisto, ki ga vrše agitatorji po naselbinah, pa je prav tako važno. Z nabiranjem naročnin in oglasov poskrbe za gmotna sredstva, kajti brez tega sodelovanja in požrtvovalnosti sotrudnikov ter agitatorjev ne bi mogli izdajati te sijajne slovenske delavske revije.
Delavci so zgradili morilni stroj—militarizemr-zoper sebe, ne da bi se tega zavedali. Prav tako, kakor dali moč, mu jo lahko tudi odvzamejo.
so mu
Ivan Vuk: VSTANITE K SVOBODI
Orjak
roke žulj am mogočno
je silne razmahnil... Iztok in Zapad je objel Omahnil, zaječal
je v strahu, trem tu Človek — vrag.
"Hej" . . . Kriknil orjak krik je mogočen
silen, presilen, da se potresel Iztok je, Zapad: "Združi se, brat, ki si stoletja ponižen, pokoren trpel glad, ki si neštete krivice trpel . . . ki krvavel, se mučil, umiral,
da je brezskrbno užival, počival, vino razlival, zlato kupičil Človek — vrag . . .
Hej . . .
Čas je napočil — Združi se, brat! Stresi s silnih ramen okove! Vstati k SVOBODI . Človek — Siromak!
Katka Zupančič:
MUHAM
pREJ seveda nisem bil, kar
zdaj sem — namreč demokrat; prej mi bilo je vseeno — ali zdaj sem kandidat. Vidim žeti druge, rad bi žel i
jaz . . . Kaj prepričanje, značaj—?! Hočeš kaj doseči — plašč po vetru naravnaj!
Ali to ohranim zase; topoglavcem pa kričim: — Slep sem bil, pa sem spregledal . . . Pomagati vam iz krize — to želim!
Komur je za splošno dobro — naj glasuje zame in za našo
stranko! Naš program v vaš je blagor in izveden bo do pičice natanko! Vsi na shod, kjer vse vam razložim!
Vina bo dovolj, klobas in piva kolikor vam drago—vse zastonj! Stregla bodo vam dekleta, mlada, živa . . .
Danes mož je že izvoljen—. Cilj dosežen skoz trebuhe—. In program? Ah, kaj program! Da bo le fraz dovolj za—muhe ..
Ivan Vuk-Starogorski:
Klic zgodovine
In \videl sem prihajati 'človeka. Porws in odločnost je bila v njegovih očeh in v prihodu njegovem. Prapior prvega maja pa je plapolal preko vseh poljan. In njegov glas je bil, kakor glas kliearja, ki budi silne množice, da opašejo svoja ledja s soncem in z majnišlco mladostjo.
Hej —
prižgite vsepovsodi
koderkoli vaša noga hodi
kres ljubezni,
kres človeške veličine!
Naj sovraštvo, mržnja, volk izgine!
Srca pogloibe se vase, —
iz duše dna globin
izgini vsak spomin
na čase,
ki povzročil jih je greh izvirni.
Kodergod po zemlji širni, morju silnem, vseprostranem, pod zemljo v rudnikih mrkih in v zračni stratosferi
človek svojo moč izmerja, voljo svojo naj usmerja k cilju v odrešilni smeri.
Naj prižiga kres ljubezni, kres človeške veličine, misli poglobi naj vase, da iz duše dna globin izgine vsak spomin na čase,
ki povzročil jih je greh izvirni.
Vsak, kdorkoli in kjerkoli z bistvom svojim se pojavlja, naj resnico vsem oznanja in vsakogar z njo sokoli . . . Duhu Zlatega teleta, ki nas vseh je poniža val, gnjetil, v sužnje uvrščaval, doba že poteka kleta. In zato po zemlji širni, morju silnem, vseprostranem, pod zemljo v rudnikih mrkih in v zračni stratosferi vsak naj svojo moč izmeri ter prižigaj kres ljubezni, kres človeške veličine, da pogine greh izvirni in nas sreča vseh obsine!
K. Z.:
Nagrobni napis
Bil je človek poln besed, pa brez dejanj;
škoda, škoda—da ni škode zanj!
Blizu Ver dima v Franciji je pokopališče, s spomenikom, kakor ga vidite na gornji sliki, na katerem je pokopanih okrog štiri sto tisoč francoskih bi drugih zavezniških vojakov, ki so padli v zadnji svetovni vojni na zapadni fronti. Življenja so dali zamanj, kajti vzlic tej ogromni krvavi tragediji se dežele mrzlično pripravljajo na nove vojne.
y^ii OUR HERITAGE
I AM an American-born son of a Slovene immigrant. I am one of those tnousands who has been waving a high school diploma for a number of years, waiting for a pick-up on that proverbial road that will lead me to Success. I had developed a healthy state of pessimism to the nth degree. And I was proud of it! Look at the number of so-called great men in history who got there just by being pessimists. Then I took the words of my father seriously.
My father is a Socialist. I never told anyone at school that he was, and he certainly didn't profit by my publicity. But he kept right on being one just the same. He sat down with me one day and told me the story of the Jugoslav Socialist movement in America. It was more colorful and vital than any romance I had read in school—with no exceptions. From that day forward my pessimism looked rather sickly.
I'm going to be a Socialist, too. No, I've no right to claim that title now. I know that the sound of an empty barrel is deafening. But I've started on tlhle right road, anid I dare you to dispute my contention! I'll prove it to you, and I'll tell you some things that will make most of us Amierican-iborn Slovenes look white-livered. Maybe it'll make some of us stop thumbing for a lift on thiis Road they've told us is waiting for all of us.
I used to scan ithrough the olid publications my father kept on file when I had nothing else to do to pass away time but look at pictures. The biggest kick I got was finding pictures of men .that I know today and seeing how they looked .twenty, twenty-five yearls ago. |Some of tihem are so- bald-headed now that I imagined they bad always been that way. Some of them were very dapper-looking youths. I had never thought ,they could have lookeld like some of our gigolos today. Then I'd put away the books, until such a time when I could find Father and tease him about his own portrait.
Every week the mailman brought Proletarec, arid I'd pick it up ,ju>st Hike any other paper, look through it, and place it aside as if were simply an old haibiit that it had been in the house ever .since I can remember arid that no doubt it will continue to come around once a week for all the tilme in the f uture . . .
We received a copy of the Family Almanac; I'd look through the pictures, skip the stories 'cause I couldn't read the language, and take it
for granted that it was meant to be preserved year after year just like any copy of the high school annual.
Then the May Herald came. I always liked its illustrations. I'd wonder where they get such pictures and sketches; I didn't see any like them anywhere else. I remember when the English section started. I didn't read it. They were talking about something I didn't understand, anid it was only about things Pa was interested in anyway.
But what a simpleton, dunderhead, lummox, ninny—(Oh, Shakespeare, where are thy words!) I'd been. How could a smart guy like me have been so thickheaded'? If I'ld been in my father's shoes, I would have known how to handle a guy like me! But maybe this punishment is worse. Chagrin i's a terrible thing . „ .
I had forgotten that all of these institutions had not always been. Who put them there? Young men like I am today! Young men with energy, enthusiasm, and idealism! Young men with courage! Young men like my father had been, who now value this paper, this magazine, these publications as a thing of their own flesh and blood. And I had forgotten the most important thing of all: that these same institutions are in danger of passing away if .somebody doesn't pdlck tup the reinis . . .
I had forgotten that at one time there had ibeen no. headquarters to which they could write for information, literature, material; they had to build them. There hadn't even been a "branch"; they had to form one, and having done that, they proceeded to expand to other towns—ibuild'img, building, (building foundations on virgin territory.
When I think that they attempted any kind of foundation at all, hoping to make ther ideals arid aims intelligible, iin a country whose language was sufficient to mock their every attempt, I am put to shame at my cowardice. They didn't even have a vehicle to travel in! Imagine my going to France to try launching a new movement without knowing a word of French!
I had never realized that their idealism flourished because It'hey intended to remain in this country in which they saw life could be much happier for them and their families. And here I am—one of them—looking around for something to fall out of the air without even casting anchor on the foundation already here!
Were their ideas foreign? Were they impractical? Were they too hard to understand? Always, always they have led toward one well-defined goal. Am I, with all the advantages of language, better training, a mind as good as theirs, going to disregard their foundation, cripple my possibilities, and bury their efforts? Have I no imagination of my own? Have
I no initiative to strike out in other, necessary fields? Am I to squander this HERITAGE?
I know my country and her ways. I have always isipoken her language. Do I deny and shut my eyes to my father's contention that the forces of reaction are set against me? Aim I to belittle the fact that so long as this stumbling-block lies in my path I cannot even see the rays of Success and Happiness at the end of my road?
I don't have to fight against any established discrimination against women. We all went to school together. As Jong as I remember women have had the right to vote. Tha't's one fight already won for one. C'an't I get women to become interested in the same topics of discussion and work for the road to progress the same as men?
I can remember how much reactionary propaganda I received from my school textbooks. I can vividly recall that my history was made up of a long list of "heroes", all of them heroes of war and slaughter. I can remember how I was taught that my body should be well and strong so that I could fight for my country when she needs me. I was even told that the Chinese get lower wages because they can live more cheaply than we can! And on the very next page I'd
THE TRINITY OF THE PRESENT SYSTEM
read about the low standards of the Chinese people—sickness, filth, lack of medical care, and such. Am I going to stand by without promoting any children's organizations that could present the right ideals in the right way?
I shouldn't have such a hardship in establishing units in various towns. We all understand the same language. Look how big the field would be. And I'll bet there are a good many plain bozos just like me who think that there really is no way out for the American people. How can they be so blind?
The heritage handed to us is rich. The foundation is positive. I have the JiSF, wide in its reach and already a starting-point for many other English-speaking branches. There's Proletarec—our common medium. We have our own headquarters, with its excellent supply of literature and mate rial.
Such institutions were not built in a day! Such beginnings are not meager! They are held together toy the spirit and perseverance of years upon years of sacrifice by our fathers!
Are we equal to the challenge iset up to continue with their work? Do we have the spirit and .the courage to dedicate the next twenty, thirty, perhaps forty, years to an ideal that is inevitable in tsome future period? Are we willing to accept the example of steady, consistent building—and additions—and building for the future? Or are we already plunged into despair because we did not inherit the joys we felt entitled to? Do we care to pave a wider and still better road for future generations?
I .ha,ve no time (to waiste, .no grudge to nurse. These words keep beating on my (mind:
Even a rich heritage can be hastily spent and forsaken .if it is wot nurtured and .accepted with •a. pledge for 'continued,progress ....

DEDICATION TO REVOLT
By LOUIS JARTZ, Cleveland, O.
Ah! This realm in which rules hate
With questionable wisdom
Hast made poverty my mate.
It rules: Talce it! Take it! Such is fate.
I take it. But the soul conspires Isn't so? Must 't be? Justice dawns. Judgment fires: "Learn anew. The wise are liars."
When teachers teach: "Man kill man. That's the plot; That's man's natural composition Starve midst plenty. 'T's God's lot," Their brains are mud. That's smelly rot.
Drink! Drink! Cool audacity,
Of the firing, seeking soul!
Being drunk.—Comes sobriety—
Conscience scorns: O gutter swine, ass, Monenity.
Hark! The soul astirs to cry of labor! From vassalage to powers high! Whence comes peace to break the saber And loving is returned by love of neighbor.
To this thing, I pledge to the thing on high For't I live or die
Tho' fools may sneer and sheep are shy I'll see it certainly.—Or with it die.
WHO WILL CARRY ON?
By JOHN RAK
MY title to this article is not a new problem that confronts the Jugoslav Socialist Federation, its Educational Bureau, official organ Proletarec and various other publications. It has been discussed in many articles at different times and received considerable attention at the last three JSF conventions. It will again come before us at our XI regular convention in July of this year in Chicago.
What this problem presents is,—will the burden that our pioneer comrades have carried on in the last quarter of century for Socialism 'be taken up by the younger American-born Slovenes? What help can they give to the Socialist movement by becoming active members within our Federation and shoulder some of the responsibilities that are connected with our work?
A brief survey of history discloses that our comrades in the past have an accomplished record of Socialist work which began as early as 1900. They have built a Socialist movement that has spread itself among Jugoslav workers thru-out the United States. In addition they gave their efforts and funds towards getting the various publications started, halls and social centers built in all parts of the country, helped organize fraternal societies, carried on the cultural and educational work and above all, the Socialist message to thousands of Jugoslav workers. All of this was only possible thru sacrifices, financial contributions from meager wages, their loyalty and deep conviction for the cause of Socialism that our pioneer comrades had and still maintain. This is their record and a proud contribution to the Socialist and Labor movement.
All of these established institutions are still in existance and are an important factor to the Jugoslavs. They serve the needs for their cultural and educational work and every other phase of activity in their communities. Someone does the work and the Socialists can contribute their efforts.
However, some of the elder comrades for some reason or other, have lately taken on a "defeatist" attitude towards our Federation and Socialist movement in general. They feel that their efforts and time to be active in movement such as ours that can't show any immediate change from „ the present economic chaos, is wasted and worthless. They are of the opinion that Federations have out-lived their usefulness and cannot make much more progress. Such possessed attitude does
not obstruct the growth of Federations only, but the Socialist and Labor movement as a whole. Among the Jugoslavs it leaves reactionary and religious elements unchallenged to sway the workers against their own interest. This was clearly displayed at the SNPJ English Speaking Conference held not so many months ago. It shows how important it is to have a strong Federation to perform its duty in a new field, among the American-born Slovene and other Jugoslav youth.
The JSF is best equipped to carry out this work for the Socialist movement. We can devote our energies to agitation for new members among the younger generation. Our comrades with their knowledge of Socialism and practical experience, belong to the same fraternal organizations as does the younger generation, understand the habits and traditions of youth can therefore do the job more successfully.
In Chicago, Detroit, Cleveland, Milwaukee and West Allis our branches have their youth groups. In spite of their small membership they have made some progress. We need more of them and with the joint efforts and cooperation of our senior comrades, they can contribute much to the
Shoemaker in The Chicago Daily News.
Socialist movement by working as a group within the Federation. At our disposal are the various publications established by our pioneer comrades. They are the life and blood of our movement and need financial assistance and a much larger circulation. It is here where the young comrades can give their aid. A workers' press is an important weapon that a working class movement must have to carry on its fight for better living conditions. Our young comrades can continue in this line of agitation for its official organ, Proletarec, The May Herald, The American Family Almanac and various other literature occasionally published, and thus follow up the work of our pioneer comrades.
Probably too many years have passed when there was no need of giving much thought to the future of JSF. Immigration from the old country was unrestricted and this problem did not pres-> ent itself. Now that it has introduced itself it
THE WORLD WE SEEK
The world that we must seek is a world in which the creative spirit is alive, in which life is an adventure full of joy and hope, based rather upon impulse to construct than upon the desire to retain what we possess or to seize what is possessed by others. It must be a world in which affection has free play, in which love is purged of the instinct of domination, in which cruelty and envy have been dispelled by happiness and the unfettered development of all the instincts that build up life and fill it with mental delight. Such a world is possible; it waits only for men to wish to create it.
Meantime the world in which we exist has other aims. But it will pass away, burnt in the fire of its own hot passions; and from its ashes will spring a new and younger world, full of fresh hope, with the light of morning in its eyes.— Bertrand Russell.
May Day Greetings--
We hail the dawn of a new and better day for the workers which is rapidly approaching.
It ivill be gotten only thru the concerted efforts of the workers themselves. Join us and help bring it about.
PIONEER LODGE No. 559 SNPJ - CHICAGO, ILL.
is not too late to carry our work forward into this new field—among the American born Slovenes. We can build up our Federation by agitation and bringing the Socialist message to our youth. And Youth can help by understanding that this is their movement, that it is their job to agitate for its publications and carry on the educational and cultural work. With their help they will keep alive what our pioneer Socialists started, keep the influence of Jugoslav reactionary elements in check. It will be their contribution to the Socialist movement. Any beliefs or imaginary theory that our efforts to preserve the Federation and its work are a waste of time, is not only harmful but a hindrance to the Socialist movement. After all, it is the wish of all comrades to bring about a system of cooperative commonwealth as soon as possible and we can and should help where it will do that movement the most good.
MY PRISON CREED
While there is a lower class, I am of it;
While there is a criminal element, 1 am of it;
While-there's a soul in prison, I am not free.
—EUGENE VICTOR DEBS.
IFHnnHrimii![«!IHMBi!imil!iM!!!H:i[[Hiin!Hi!jHiNH!]ni!!IH!llHimj|[H POSETITE
JUGOSLAVIJO!
POTUJTE S
C	W
u	H
N	I
A	T
R	E
D	STAR
(preko Cherbourga)
Največja flotila parnikov na Atlantiku je vam na razpolago . . . Hitre zveze z vsemi glavnimi središči Evrope
SEZNANITE SE Z NAŠIMI OSEBNO SPREMLJANIMI IZLETI
Informacije dobite pri našem najbližnjem lokalnem zastopniku
Cunard White Star Line
346 N. Michigan Avenue, Chicago, 111.
llll!H[!IIHIII!BlHliiai;i!HII!H!l!!BII!IHI!!IBI!IIHinili!H!!l!B!!«BI!IIHIIin!illHllll
v
Anton Sular:
Prvi Maj v Kansasu
ER ne znajo igrati Interna-cionale, nam bodo igrali cesarsko", je nekako pred četrt stoletjem naznanil vodja prvomajske proslave v stari frontena-ški dvorani. "Hudič ga vzemi", se oglasi poleg mene korenjaški France, ki je par mesecev prej prišel iz starega kraja kopat kan-saški premog. "Saj sem mu več let služil za par krajcarjev na dan". Mislil je na Franc Jožefa. Outi je bilo še nekaj godrnjanja, ki pa je utonilo v napevu "Bog ohrani . . .". Godbeniki, po večini Irci, so se pač bolj razumeli na "cesarsko" kot pa na mednarodno delavsko himno, in menda med njimi še danes ni drugače.
Prvi maj smo kansaški Slovenci pričeli praznovat v večjem obsegu in "oficielno" 1. 1908, ko je bila tega dne razvita skupna zastava tukajšnjih društev SNPJ. Prvi maj smo potem praznovali vsako leto, razun 1. 1918 zaradi vojne histerije. Pred vojno smo ga parkrat praznovali skupno s socialistično stranko, ki je bila takrat v tem premogovnem okrožju močno organizirana. Večkrat so bile manifestacije res im-pozantne. Zastopane so bile vse narodnosti, poleg Slovencev veliko Italijanov, Nemcev in Francozov, pa tudi nekaj takih Ircev je bilo vmes, ki se niso razumeli samo na "cesarsko"! Poznejša leta pa je postalo praznovanje Prvega maja v tem kraju izključno stvar društev SNPJ. Navadno se je vršilo v centru naših naselbin, v Frontenacu. Včasi smo prvomajsko slavje premestili tudi v kako drugo naselbino. Imeli smo jih v naselbinah Franklin,
JOS. A. DITTERT
Costumes for Stage and Every Occasion
1426 W. 18th St. - Chicago, 111.
TEL. CANAL 7239
Cockerill, Yale, Ringo, Edison in v Radley, kjer smo v Ruglovem vrtu kar na hruški razobesili veliko rdečo zastavo. Rugelj pravi, da je nedvomno to vzrok, da se je pozneje drevo posušilo.
V	jutro Prvega maja so sirene pri rovih zastonj klicale na delo. "No work tomorrow", je odmevalo med premogarji že prejšnji dan. Dobil se je semintja kak rov, ki je obratoval z delnim številom moštva, toda imeli smo ga potem "na piki". Umevno, da je bilo pri vsakem rovu nekaj takih "Ircev" raznih narodnosti, ki so se odzvali piščalki rova tudi na Prvega maja in razumeli veliko bolj kompanijsko kot pa mednarodno pesem. Toda, ker jih je bilo navadno premalo, jih je boss poslal domov. Nazaj grede skozi kempo so jih čakali drugi premogarji in njih žene s škafi, lonci in drugimi podobnimi "inštrumenti" ter jim zasvirali "cesarsko". Iz Chapman rova smo prejšnji dan vselej skrivoma prinesli domov nekaj dinamita in ga potem razstrelili v zgodnjih jutranjih u-rah Prvega maja kot signal za praznovanje tega dne. Enako so odmevali streli tudi iz drugih naselbin.
V	Chicopee rovih je delalo precej Ircev iz Pittsburga, Kans. Pripeljali so se na delo zjutraj s cestno železnico. Tudi na Prvega maja ni nikoli nobenega manjkalo . . . Toda ker smo ino-
Gregurich's Bakery
WHOLESALE and RETAIL
1925 S. Racine Ave. - Chicago, 111.
TEL. CANAL 5409
COMPLIMENTS OF
W. A.
CHICAGO, ILL.
zemci ostali doma, so se morali še oni vrniti, in "begora" še vožnjo plačati zraven! Povrnili so nam to na dan sv. Patricka. Mi se nismo brigali za njih patrona in šli kljub njemu na delo, oni pa so ostali doma. Ker so imeli važnejše pozicije, rov brez njih ni mogel obratovati, in tako je nas boss vse poslal domov.
Zadnjih 12 let je premogovna industrija pri nas na "bumu". Par rovov, ki še obratujejo, so navadno v akciji le po par dni v tednu. Ker nekdanjih impozant-nih manifestacij v naših krajih ni več, tudi vera v praznovanje tega delavskega dne med nami ni več tako trdna. Pač pritisk razmer. Vrhutega je to praznik, kakršnega nihče rad ne praznuje sam doma, pač pa si želi skupne majniške priredbe. Ako je ni, tedaj Prvi maj zanj ni praznik.
CANAL 0469
MRS. VOGRICH
TAVERN
Monarch pivo, vino in likerji
1916 W. Cermak Rd. - Chicago, 111.
CRAWFORD 4458
Cermak Hardware
PAINTS. ELECTRICAL SUPPLIES CUTLERY Grinding & Sharpening
3738 W. 26th Street - Chicago, 111.
JOSEPH KUKMAN
GROCERIJA IN MESNICA Na drobno in debelo 1837 W. Cermak Rd. - Chicago, 111.
PHONE CANAL 5634
PHONE CANAL 0575
Zugich Tavern
Blue Ribbon pivo, vino, žganje in prost prigrizek. Godba za ples.
2340 Blue Island Ave. - Chicago, III.
COMPLIMENTS OF
A Friend
CHICAGO, ILL.
Frank S. Tauchar:
MAJSKA IDILA
NA dolgi klopi pod vaško lipo sedita Eros in Venera ter se pogovarjata o privatnih in svetovnih rečeh. Največ pažnje posvečata sedanjosti, miselnemu razvoju človeka, ter še večjemu napredku v moderni tehniki in splošni znanosti, ki obeta spremeniti ves svet v resnično obliko religijozno izmišljenega raja.
Topel dih spomladi poživlja vso prirodo; nas smrtnike pa spodbuja v energičnejše delo in medsebojno ljubav,
"Ali bi hotela postati družica mojega bodočega življenja?" vpraša Eros Venero med pogovorom sredi pestrih vrtnih slik, ki so navidezno migljale v čarobnem luninem svitu. Oba sta vstala iz njiju davne mitologije ter se pojavila med navdušenimi Zemljani sedanje mlajše generacije in modernega življa, ter kovala svoje visoko-leteče načrte z drugimi ambicijoznimi mladeniči in dekleti vred.
"Na kaj pa, ko oba skupaj nič nimava?" odvrne Venera otožno.
"Na kaj bi zgradila skupno življenje, češ reči?" povzame besedo živahni Eros. "To naj te prav nič ne skrbi! Res nimava materialnega premoženja v lastni posesti; imava pa močno voljo in živo ambicijo, ter ognjevito ljubezen, ki se je spopolnila v tisočletjih najinega mitologičnega obstanka v domišljiji Zemljanov. Samo to je že dovolj močan temelj, na katerem lahko zgradiva pritličje najinega bodočega srečnega življenja."
"Priznam, dragi Eros; temelj imava," reče Venera globoko zamišljena. "Toda milijone zgradb na tem svetu je ostalo samo pri temeljih — ki so se pozneje še ti porušili radi zanemarjenja. Ne zameri mi, dragi Eros, če sem morda malo ipreveč pesimistična; toda bogate izkušnje v ljubezni, kar vsekakor precej zavisi od okolščin trdega ekonomskega življenja, so me izučile skozi vsa ta stoletja, da ne bom več drvela kar na slepo v objem vabljivega gnezda osamljene ljubezni. Ko minejo dnevi opojnosti, pa se zaljubljencem prikažejo ogabne stene divjega brloga, polne ostudnih golazni, o katerih prej niti sanjali niso ... To je le primera v našem sedanjem življenju. Ogromna večina se prej ali slej znajde v slič-nem brlogu, medtem ko peščica priviligirancev živi v prevelikem izobilju in razkošju, čeprav največkrat ne v ljubezni."
"Resnico si povedala, Venera moja," jo ljubko pohvali Eros, ter veselo nadaljuje:
"O tem sem tudi jaz razmišljal. Ni moja misel skozi tisočletja zastonj blodila okoli zemlje in drugod po vse-mirju. Tudi jaz sem se nekaj naučil! Vse slučaje mi-zerije imam zabeležene v spominu, in na podlagi teh sem skoval načrt za najino in za bodočnost vseh novih za-
ljubljencev. Mi zahtevamo boljše življenje kot je bilo na svetu dozdaj!"
"Ah, dragi Eros, to so samo želje," ga zavrne Venera. "Kako moremo kaj doseči, ko pa ni nobene resne spremembe v socialnem življenju skozi vsa tisočletja odkar poznava človeštvo? Res je, da so v raznih dobah odpravili stare mode suženjstvo, na katerega mesto pa je vselej prišlo tlačanstvo v novi obliki — in stara pesem se je ponavljala: 'ubogaj, moli, daj in delaj skoro zastonj, živi pa mizerno od rojstva do groba'."
"Baš to nepravilnost moramo odpraviti iz družbe," pravi Eros in jo ljubko privije k sebi. "Poslušaj; jaz imam načrt tudi za to. "Kajne, svet je zelo napredoval v tehničnih in drugih iznajdbah, ki so se večinoma pojavile šele v devetnajstem ter bolje razvile v dvajsetem stoletju, čeprav je istega preteklo le dobro tretjino. To znači, da bomo v bodoče še hitreje napredovali. Poleg tega mi daje upanje, da človek ne bo več dolgo dovolil, da bi ga sočlovek še nadalje izkoriščal.
"Zrakoplovba se je razvila v to, kar je, v zadnjih triintridesetih letih; pa je orjak, ki danes obsega svet. V bližnji bodočnosti bodo zračne ladje tako spopolnjene, da bo vožnja veliko hitrejša in popolnoma varna. Raketna gonilna sila je še v povojih. Ko bo znanstveno spopol-njena in vposljena, bomo potovali na katerokoli točko sveta v par urah. Tudi medplanetarno potovanje je gotovost bodočnosti. To bo življenje, v katerem se bo človek upravičeno počutil, da se je končno rešil živalske eksistence. Do časa zrakoplovbe smo bili navadni črvi, plazeči po zemljskem blatu. Zdaj smo na pragu nove dobe in popolnejše .civilizacije."
Venera ga poredno pogleda in hudomušno pravi:
"To je bil dolg in — ne zameri — malo pretiran govor. Glede »popolnitve aviatike na zemlji ne dvomim; da bi pa kdaj po vesoljstvu letali — ta je pa bosa! To zmorejo samo bogovi . .
Eros jo tesneje privije k sebi in ji šepne v uho:
"Saj sem jaz bog — in ti si boginja ... Ne pozabi tega, čeprav sva zdaj začasno učlovečena . . ."
"Da, božanstvi ljubezni sva — v mitologiji . . . Ljubezen pa šele iščeva. To sva prava bogova!" se norčuje Venera.
"P-s-s-s-t! Ne tako glasno," jo pokara Eros, sicer naju slišijo navadni smrtniki — in konec bo najinih božanstev."
"Ah, kdaj sva bila midva že pozabljena! V zadnjih stoletjih se je samo še kak pesnik malo ponorčeval iz naju, devetdeset odstotkov ljudi se pa sploh ne briga za
naju niti za druge številne .bogove iz stare in 'nove' mitologije," odvrne Venera pomenljivo.
Eros: "Prevelika večina še časti bogove — "prave" bogove, ki pa so prav tako izmišljeni od ljudstva kot sva bila midva."
Venera: "To je res, čemur se moram prisrčno smejati, vedoč, .kakšen špas je vse skupaj. Supersticija in vraže-verstvo med ljudstvom je brezmejno, zato so poslali razne svoje izmišljene bogove na planete in zvezde, s katerih naj bi jim vsipali božanske .blagoslove. Mene so pa častili s tem, da so me postavili na drugi planet od sonca, torej kakih petindvajset milijonov milj bližje naše centralne toplote in svetlobe kot pa sami žive. Medtem ko se mi ti resnično smiliš. Tvoje hladno mesto na malem asteroidu med Marsom in Jupitrom ti ne more niti sam hudič zavidati. Strašno te mora zebsti tam zunaj, ker si se v mladosti privadil toplih sapic na grških livadah. Zame pa je baš nasprotno na vročem planetu. Zdaj tu prezebam celo v afriških nižinah, odkar sem se privadila klimi svojega novega doma na planetu mojega imena."
Eros: "Tudi tvoj govor je bil dolg iza boginjo tvojega imena. Ljubezen navadno ne govori mnogo, pač pa izžareva blagodejno opojnost štiridimenzijsko po vsemirju dokler obstoja — in ti si še vedno popolnoma ista kot si bila pred tisočletji."
Venera: "Isto velja tebi! Da pa ne zaideva predaleč v te .divne reči, te prosim, da nadaljuješ o svojih načrtih za izboljšanje življenja Zemljanov in dosego njih ambicij, da naju kdaj obiščejo na najinih novih domovih."
Eros: "Kakor želiš srebrna Venerica —"
Venera: "Pusti otročarije! Tebi bi bolj pristojalo ime Erošček, kot pa meni Venerica, dasi te nisem ponižala s takim nazivom. Kaj je tvoja koča napram mojemu kraljestvu?"
Eros: "Dušica bela, ne delaj se nevedno. To so iskre moje brezmejne, neugasljive ljubezni; in te nežne krilatice so le izražanja mojih .srčnih mahinacij do tebe, ne pa merilo tvoje veličine in tvojega brezmejnega kraljestva, ki je simbol vseh deviških src . . ."
Venera: "Saj vem, dragi Eros; samo malo podražiti sem te hotela. Prosim te, preidiva na začetni predmet."
Eros: "Torej, kot si rekla, moj domček je res majhen in mrzel. Ker je samo sedemnajst milj v premeru, ni mogel s .svojo šibko gravitacijo obdržati ozračja, kar mi je bilo s prva zelo mučno. Toda .bog se povsod lahko privadi. Naj mimogrede omenim, da sem bil danes v kemičnem laboratoriju, pa sem pil tekoči zrak, ki je mrzel tristo in osemnajst Stopinj pod ničlo, in spomnil sem se na starogrški čaj . . . Tako sem se prilagodil mrazu na moji mali krogli, da imi je zdaj strašno mučno na zemlji. Da nisem bog ljubezni, bi se gotovo stopil, ma-gari če bi živel na enem izmed zemljskih tečajev sredi šestmesečne noči. Ljubezen me je vzdržala na asteroidu mojega imena, in zdaj me vzdržuje pri življenju poleg tebe tu na zemlji."
Venera: "Ne pozabi, da tudi jaz čutim veliko razliko — vice versa, pa ne jamram. Moja ljubezen je torej močnejša od tvoje . . ."
Eros: "Dobro, dobro, ljubica. Govoriva torej o Zemljanih. Obrazložil ti bom svoje načrte, katere sem skoval skozi stoletja vozeč se okoli sonca na mali cizi mojega imena.
"Vesel sem, da sva se zopet sešla na zemlji, kjer so naju ustvarili ljudje, da vidiva, koliko so napredovali od takrat ko so naju poslali na drugo sončno kolesje.
"Vseskozi do devetnajstega stoletja je bilo na svetu le malo resnih sprememb. Medsebojni boji in divje klanje se je nadaljevalo — in je še prav tako v modi danes, kot je bilo v najini dobi, le da je zdaj radi iznajdb še straš-nejše. V prvi tretjini dvajsetega stoletja je moderna
znanost zelo napredovala. Poleg novih odkritij je dokaj spopolnila vse prejšnje iznajdbe. Ako to -upoštevamo in računamo bodočnost na podlagi razvoja v zadnjih treh desetletjih, bomo v bližnji bodočnosti razvili reči v tehniki, kemiji, in v mednarodnem socialnem življenju, o katerih danes ogromna večina niti ne sanja.
"Radio danes obkroža svet. Televizija bo v kratkem dodana glasu. Zrakoplovba se je toliko razvila v treh desetletjih, da lahko potujeva okoli zemlje, in v nekaj dneh obiščeva vse kontinente. Vsekrižno potovanje in pa radiotelevizija, bo zbližala vse narode sveta, tako da bodo svojevoljno opustili pokrajinsko brbljanje, ter sprejeli en svetovni jezik. Zbrisali bodo nacionalne in državne meje, opustili stotere verske dogme, ter pričeli živeti v bratstvu in blagostanju na vsej zemljski obli. Predno pa bodo to dosegli, morajo odstraniti vse kralje, diktatorje, kapitalistične vlade in razlastiti privatne kapitaliste.
"Sanje? Tako ti berem v očeh. Ne, draga moja Venera. Vse to bo dejstvo prej kot si drznejo .upati najra-dikalnejši revolucijonarji! Doseglo se pa ne bo s
(7
MARTIN IVANŠEK
vam postreže s finim Edelweis in Monarch pivom
1759 W. Cermak Rd. - Chicago, 111.
Tel. Canal 9713
SE PRIPOROČA ZA OBISKE vv	V
IIMBHIIIIHn[[H!l!IHII[lH![rnillH!IIHIIIIHIl!IHI!l!HII!HilIIHIIIH]llHIIIIHM!IHIIMHimHlll^ I Tel. Canal 4611
LOUIS J. ZEFRAN
Prvi in edini slovenski POGREBNI ZAVOD
1 Se priporoča rojakom v Chicagu in okolici. 1 Avtomobili in privatna ambulanca za vse
1	slučaje
□
NA RAZPOLAGO TUDI KAPELA
1 n 1 1941 W. Cermak Rd. Chicago
kričanjem in medsebojnimi boji ter "čiščenji pojmov" v antagonističnih frakcijah, pač pa z resnim delom intelektualcev in izvedencev v vseh tehničnih panogah moderne znanosti. Skozi zadnje desetletje opazimo velik psihologičen preobrat v to smer. In to razpoloženje bo veda v bodoče znatno pospešila.
Res je, da v tej prehodni dobi z ročnega dela v nadziranje strojev, privatni kapital še bolj zasiužnjuje delavstvo kot prej; toda ta trpeča doba se hitro bliža h koncu. Ljudstvo ne bo zmiraj nevedno in boječe, pa bo izvršilo preobrat brez medsebojnega krvolitja. Časi, ko so se ljudje na ulicah klali med seboj za .svoje "voditelje", kateri so medtem tičali na varnem in čakali izida da zasedejo stolčke, se ne smejo nikdar več ponoviti! V vseh takih bojih je ljudstvo trpelo, ter nazadnje največkrat prišlo samo z dežja pod kap, o čemur neovrglji-vo priča zgodovina."
Venera: "Hvalevreden načrt imaš, in tvoja božanska ljubezen je usmerjena v pravi tir. Radi teh plemenitih idej, moj dragi Eros, te neizmerno ljubim! Zaobljubljam ti večno zvestobo . . ."
STANLEY SKRIVAN
Unij ska brivnica
PRVOVRSTNO DELO, DOBRA POSTREŽBA IN ČISTOČA
2608 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Eros: "Tvoja ljubezen mi bo briljantna luč, zvezda-vodnica na poti do višjih ciljev in humanitarnega dela za vse človeštvo. Kot boginja cvetja in ljubezni me močno spominjaš na to spomladansko majsko sezono, ki je prav tako prepojena s cvetjem v prirodi in z novo idejo-logijo mednarodnega bratstva med ljudstvi, kot je tvoj hram v srcih mladih zaljubljencev.
"Zato naj živi tvoja mitologija — v drugi, realni obliki — v cvetju in ljubezni pravilno urejene človeške družbe. Te najine misli naj cveto po livadah človeškega razuma, da obrode tisočere sadove — v prid skupnosti!"
Objame ga kot zna samo Venera ... Z lipe pa se vsipa belo cvetje kot da bi slavilo dolg poljub dveh "božansko" srečnih bitij . . .
Denar predstavlja vrednosti. Vrednosti so plodovi dela. Kako je mogoče ne delati, pa vendar imeti vrednosti? . . . Poglejte kapitalistični sistem, pa boste videli, kako je to mogoče.—Etbin Kristan.
■IIIIHIIIlBTIIIMIlIlHilliHIIIIHBIIIIHnilHlIHHlINHiinHIlliHiinHflllHimHiiilHIlIlHIUllHIlll^ft
MIKE ZORKO'S |
Tavern	|
Fino Monarch pivo in likerji
2501 S. Clifton Park Ave. - Chicago, 111. |
PHONE CRAWFORD 1127
■■■■■■■■■■■■■■I ■ ■■I
ADRIA PRINTING CO.
1838 No. Halsted St. CHICAGO, ILL.
Phone LINCOLN 4700
Največja Hrvatsko-Slovenska Tiskarna
SE PRIPOROČA V IZVRŠITEV VSEH TISKARSKIH DEL
Tiskamo časopise, knjige, programe, letake, vstopnice in vsa druga, v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Vsa naročila izvršena lično in hitro ter po zmernih cenah.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR JE BIL TISKAN PRI NAS "PROLETAREC" SE TISKA PRI NAS
Ali ura pride nekoč, ko bo odprl srca ttopel pomladcunski voter, ko si bodo obrazi enaki v veselju, ne v bridkosti, ko se bodo ljudje pozdravljali s cvetjem ovenoalni in z glorijo ljubezni. "Kako je tebi, bmt m\aj, ki &i mi bil brat v bolesti?" . . . Morda jih bo še nekaj, vsaj nekaj, ki bodo dočakali tisto blagoslovljeno uro. O, da bi bila med njimi tudi ti in jaz!	IVAN CANKAR.
Frank Šavs
SEDELI smo za mizo, ko je zazvonil telefon. Še opazil nisem,''kdo je odgovoril. Seja, katero smo imeli tisti večer, je bila važna kot so ponavadi vse seje eksekutive JSZ. Ali ko se> je čez par minut povrnil sodrug
FRANK ŠAVS
Rak z novico, "Frank Šavs je mrtev", je nam vsem zastala beseda.
Kot da me je nekaj udarilo v obraz. Četudi ga zadnje čase nisem videl in je on le malokdaj prišel naokrog, je bil kljub temu saj zame tako markantna oseba v delavskem gibanju in v zgodovini "Proletarca", da ga človek ne bi mogel pozabiti—čeprav je nam bil odtujen skoro petnajst let.
Videl sem ga prvič leta 191,6. Čital sem že preje v Proletarcu njegovega "Jaka Štrigla"—in ker sem bil slučajno tajnik klu-
ba 114 JSZ, sva si večkrat dopisovala.
Spominjam se, da smo tiste čase nabirali podporo našemu listu. Zbrano vsoto, ki je znašala nekaj čez dvajset dolarjev, sem vso poslal s. Šavsu in z njo vred imena darovalcev ter koliko je vsaki prispeval. France Šavs je celotno vsoto v redu priobčil, tisto polo z imeni prispevateljev pa je nekam zamešal. Da se ne bi komu zameril, je pa kvote po svoje razdelil kakor se mu je zdelo, da je kdo daroval. Rezultat je bil, da je tistim, ki so prispevali po dva dolarja ali več zapisal 25 centov, ostalim, ki so res dali le po 2,5e, pa po eden ali dva dolarja. Lahko si mislite, kako je grmelo na seji in le komaj sem jim dopovedal, da celotna vsota harmonira. Takrat sem Franku Šavsu napisal zelo hudo pismo. France mi je v odgovoru pojasnil kako in kaj. To je bilo v Proletarcu priobčeno. Še danes, kadar se spomnim na ta dogodek, se smejem.
Našel sem ga doma. Bil je vroč poletni dan. France je sedel za pisalno mizo. Pozdravil sem ga in se mu predstavil. "O,
Oven", je vzkliknil. "Dobro si me okrtačil! Ampak vem, da nisi nič hud".
Njegove male, dobrodušne, skoro malce lokave oči so se smejale. "Opravljen sem čisto poletensko—in tudi ti tako napravi. Vsedi se! Čakaj, prinesem ti malo piva." Pobral je čevlje, ki so ležali malo proč od mize in se začel smeje obuvati. "Veš, Jože, jaz sem doma zmerom 'komod'. Srajca in čevlji, to je vse preveč, še posebno poleti. In bogme, pri nas v Chicagu je vroče!" Ostal sem pri njemu ves popoldan.
Zvečer sva se srečala na seji. Meni se je njegov poseben tip zelo dopadel. Gledal sem ga. Tu je bil človek, drugačen od drugih. Temno plava odpeta delavska srajca, brez kravate, kratko ostriženi lasje, močna širokople-čata postava, kratek atletski vrat—.pravi tip "wobblyja"—u-pornika iz zapada, tak je bil Frank Šavs vse svoje žive dni...
Ne poznam potankosti njegovega življenja in tudi nisem poklican, da bi pisal njegovo biografijo. Drugi, ki so živeli z njim in so ga bolje poznali ka-
IIIIH!ljlH!IIH!IHI!!IH!l!IH!!U]!IH!liniH!lllllllH^
STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO
"PRIKLAD"
2619 S. Lawndale Ave.
(Sokol Havliček-Tyrš Hali)
Se priporoča Jugoslovanom živečim na zapadni strani v obilen pristop. j| Posojila se dajejo na domove le na prve uknjižbe (First Mortgage) g
EDWARD SCHUiBER, predsednik VINCENT CAINKAR, blagajnik | MATTHEW J. TURK, tajnik
2646 So. Lawndale Ave.	Chicago, 111. §
TEL. CRAWFORD 4424 I ____________________________________________________________________________________________ ■
Slovenske in mnogo angleških knjig imate na izbiro v knjigarni Proletarca. Pišite po cenik.

TEL.: Office, Rockwell 9890
Residence, Berwyn 2082-R
Dr. J. F. Nachtman
DENTIST
X-RAY GAS
3200 W. Cermak Rd.
Chicago
Qreetings from the
Bohemian Typographical
Union 330 I. T. U.
CHICAGO - - ILLINOIS
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
Physician and Surgeon
OFFICE HOURS at
3724 West 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
at
1858 West Cermak Rd.
4:30—>6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wednesday and Sunday by appointments only
RESIDENCE TEL.: Crawford 8440 If no answer — call Austin 5700
Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, preds.
1727-1731 West 21st Street Chicago, 111.
Telefoni: Canal 7172-7173
Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, Ciceru in Berwynu
FINA POSTREŽBA
CENE ZMERNE
DELO JAMCENO
—■if
Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo
2634 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL.
Tel. Lawndale 2344
Včlanjeno v Federal Home Loan Banki.

Sprejema vloge in jih posojuje na varnostne
""IlilillSI llllllllllll^ hipoteke. 50% na vred-'1.1.1 II nos^ Posestev ocenjena ^191!^ <>d kompetentnih cenil-
cev.
Vsa nadaljna pojasnila dobite v uradu društva.
JOSEPH STEBLAJ, tajnik
kor jaz, bodo to lahko storili. Vem le, da se je rodil nekje na Gorenjskem ter da je v svoji mladosti prepotoval (trempal) skoro ves zapad. Bil je prvovrsten delavski agitator.
Prvič sem ga videl v akciji na zboru JSZ leta 1916. Takrat smo bili še skupaj s Hrvati. Razprave na tem zboru so bile zelo vroče. Parkrat je izgledalo, da se bomo magari fizično pograbili. Sodrugi, ki so bili na tem zboru, se ga gotovo spominjajo. Tudi France se je razjezil. Ni mogel razumeti—kot tudi mi drugi nismo mogli, zakaj gotovi ljudje ne zapopadejo poštene besede in čemu toliko hinavskega zavijanja.
Zbor se je končno zaključil še v precej dobrem razpoloženju.
Sodrug Šavs je ostal upravnik Proletarca do konca leta 1918.
Spominjam se tiste usodepol-ne konference JSZ, ki se je vršila zvečer po seji konvencije SNPJ leta 1918 v Springfieldu, 111. Na nji je bilo sklenjeno, da JSZ radi taktičnih razlik izstopi iz socialistične stranke.
Etbin Kristan je bil navzoč. Frank Petrich je bil navzoč.—O Franku Šavsu smo pa izvedeli tisti večer novico, da mu je avto pohabil edinega otroka, hčerko, kateri so morali v bolnici odrezati roko v rami. To je bil za očeta Šavsa tako grozen udarec, da ga fizično ni nikdar prebolel. Mislili smo takrat, da ne bo preživel te muke—in ga je v resnici duševno in fizično izmučila.
Leta 192:1 je prosil za razpisa-
no službo v uredništvu "Prosve-te". Ni je dobil. To ga je tako užalilo, da se je vsa ta leta odstranil javnemu življenju, razen kolikor se je udejstvoval pri nasprotnemu listu "Svobodi". Četudi zadnja leta ni nastopal na političnem polju, je delo "Proletarca" in Zveze vedno zasledoval. Večkrat je prišel v urad "Proletarca", katerega naročnik je bil do smrti.
Veliko je pretrpel—veliko žrtvoval. Okusil je tudi razočaranje —kot vsakdo, ki živi v današnjem neredu in se bori za obstanek. Smrt, ki je prišla hitro, brez napovedi, je strla človeka, kateri je izvršil med slovenskimi delavci silno veliko pionirskega dela. Z njim si je sam ustvaril časten spomin! Josko Oven.
Kupujemo staro zlato in srebro
LEBER-ZIatar
3817 W. 26th St., Chicago
TEL. LAWNDALE 7061
6504 Cermak Rd. Berwyn, 111.
TEL. BERWYN 1976 Se priporoča Slovencem
PHONE LAWNDALE 1214
HENRY SWADE
CERTIFIED PLUMBING AND HEATING CONTRACTOR Jobbing and Repairing promptly attended to
2448-50 So. Hamlin Ave.
Chicago, 111.
luaiBiiiiaiiiiHiiuHiin
DR. A. NOVAK
DENTIST
3745 W. 26th Street
Chicago, III.
Tel. Lawndale 5795
3607 WEST 26th STREET CHICAGO - - ILLINOIS
\m r*
Compliments of
Wencel's Dairy Products
2380 Blue Island Ave., Chicago, 111.
PHONE MONROE 3673
Tel. Crawford 1382
Fencl s Cafe & Restaurant
BOHEMIAN-AMERICAN HOME COOKING LARGE BILLIARD ROOMS ROOMS TO RENT
2609 S. Lawndale Ave.
Chicago
Universal Furniture House
Universal Stoves & Ranges Norge & Kelvinator Refrigerators Philco Radios
3555-59 West 26th Street CHICAGO
TEL. ROCKWELL 1893
Phone Rockwell 2379
Central Park Quality Meat Market
Fino meso.
Zmerne cene.
3656 W. 26th Street CHICAGO - ILL.
Frank Udovich
Coal
Moving and Expressing •
Tel. Lawndale 8693
2623 S. Ridgeway Ave. Chicago, 111.
Compliments of
of
John Kopach
Tel. Canal 6177
John Kochevar
West Side Distributor of Monarch Beer
215 W. 23rd Street - - Chicago
MATH ARBANAS
Photographer
1149 W. 18th St., Chicago, Illinois
Tel. Canal 3617
TEL. CANAL 9855
CERMAK BUFFET
CLEMENTE PARRINO, Prop.
Best Beer - Lunches - Music and Dancing.
2001 W. Cermak Rd. - Chicago, 111. Tel. Rockwell 2141
The Pelikan Drug Store
Lawndale Av., Cor. W. 26. St. CHICAGO, ILL.
EDWARD J. KRAL, R. Ph. G.
Compliments of
Dr. and Mrs. ANDREW FURLAN
WAUKEGAN, ILL.
Lawndale Restaurant
Fina kuhinja in dobra postrežba.
PHONE ROCKWELL 3022
3702 W. 26th St. - Chicago, 111.
Klub št. 224 J.S.Z.
zboruje tretjo soboto v mes. ob 8. zvečer na 9637 Ewing Ave., So. Chicago. Delavci, pridružite se nam.
MARY VRHOVNIH, tajnica.
PHONE CRAWFORD 4521
HAVLIK'S
Fruit Store
Fina postrežba, zmerne cene.
3646 W. 26th St., Chicago, 111.
1 PHONES: Office, Lawndale 2344
Res., Lawndale 1382 |
I	JOSEPH STEBLAY
|	JAVNI NOTAR
Real Estate - Loans and Insurance
2634 SO. LAWNDALE AYE. - CHICAGO, ILL.
B Zavarujem proti požaru, tornadu in tatvini, nadalje za življenje, proti ■	avtnim poškodbam ter stekla izložbenih oken.
maims
Živel 1. Maj!
FRANK FL0RJANČIČ
ŽELEZNINA - BARVE IN DRUGE POTREBŠČINE ZA DOM
3236 S. Harlem Ave.	Riverside, 111
TEL. RIVERSIDE 2376
Ivan Vuk:
Samozavest in volja otroka
V OTROŠKI dobi, v sami nežni otroški dobi se kleše značaj bodočega človeka, oblikuje in u-trjuje. Vsa okolica, v kateri živi, deluje pri tem, največ in največji mojstri pa so pri tem oblikovanju značaja starši in učitelji.
Gotovo ste videli otroka, ki se boji tujega človeka. Skriva se materi za krilo in če se ga kaj vpraša se skrije še bolj. Da, nekateri se začno celo jokati.
Kaj je to? Plašljivost? Ne. To je kal nezaupanja v samega sebe, nesamostojno,st, bojazen, da bi se mu ne smejali, ali ga morda celo karali, ali pa že nejasna zavest, da dela napotje.
Od kod to ? Ali se morda ni že z njim kaj takega zgodilo, da so se njegovemu otroškemu odgovoru nelepo posmehovali? Da se ga je vsled prevelike zaupljivosti do tujega človeka radi domišljene nadležnosti karalo?
O da, take stvari so se morale goditi z njim, in mu v srcu vzbudile kal nezaupljivosti v svoje bitje v svoj, četudi majhen "jaz".
Tudi ste morda opazili fantka ali dekletce, da se boji prijeti za krožnik ali skledo in jo nesti, posebno če ni prazna.
Kaj ste mislili pri tem?
Ali se vam ni vsilila misel, da otrok ne zaupa svojim rokam, da ne bi spustil krožnika ali skledo, ki bi se ubila? On pa bi zato bil ozmerjan in celo tepen? Samozavest, da njegove roke ne bodo spustile posode, da ne bodo razlile, je omajana. Pred njegovo voljo, ki zapoveduje rokam, se je pri pogledu na krožnik ali skledo pojavilo nekaj, kar je voljo odgnalo. Tisto nekaj se je pojavilo, ki je volji pokazalo posledice, ako roke vseeno ne obdrže krožnika ali sklede. Samozavest v samega sebe je bila omajana in je mesto nje stal tam strah pred posledicami, ako — torej pred besedico "ako". "Ako" razbiješ,
boš tepen. In je bil že nekoč tepen in ozmerjan in si je v svoji otroški glavici dobro zapomnil. Vidite, ta posledica, ki jo vidi pred seboj pred vsako izvršitvijo kakšnega dela, "ako" se ne posreči, mu sugerira nezaupanje v svojega "jaz", v svojo moč in spretnost ter ga napravlja neodločnega, ponižnega in manjvrednega individua brez vsake volje.
Ako ste otroka, ki se je imel naučiti naloge, ali jo napisati potem spraševali, ste opazili, kako vam je rad in z nekakim ponosom odgovarjal. Če pa ste pri tem napake jeli na srdit način kritizirati in rabili besede, ki so otroka poniževale, ste pri prihodnji skušnji gotovo morali o-paziti nekakšno bojazen in nekakšno tesnobo v njegovih odgovorih. Gotovost odgovorov ni ibila že več tako sigurna. Tudi je pri tem zardeval. Ako ste nadaljevali s svojim načinom vzgoje, t. j. da ste otroka v jezi zmerjali, mu odrekali sposobnost učenja, pa se je potem zgodilo, da je otrok začel jecljati, zmedeno odgovarjati ali pa da je celo pri pogledu na vas pozabil mahoma vse, kar se je naučil. S svojim osornim postopanjem in zmerjanjem ste dosegli to, da je otrok zgubil vero v sebe in v svoje znanje ter bil vedno negotov o pravilnosti svojega odgovora. Mesto, da bi ga hrabrili, vzpodbujali in mu napake dobrohotno popravljali, ste mu jemali veselje do učenja ter mu zastrupljali voljo. Čutil je povsod, kjer bi moral samostojno nastopiti, nekako nesigurnost in dvom v pravilnost svojega nastopa. Njegov značaj je dobival pečat hlapčevstva in nesamostojnosti. *
Prva vzgoja mora gledati, da se ne vsidra v otroku maloduš-nost.
V njem mora gojiti samoza-
vest, čut v lastno moč. Malorasli ljudje, žrtve neprestanega izkoriščanja v vsakem oziru, prenašajoč vdano in hlapčevsko vse krivice, so po značaju potuhnjeni in zahrbtni individui. Otrokovo dušo treba vzpodbujati, jo dvigati, jo hrabriti. Vzpodbujanje otroka je podlaga vse vzgoje, posebno še, kar se tiče individualne svobode kot podlage k samostojnemu življenju.
Pomote in napačne odgovore otroka kaj radi nepremišljeni ljudje porabljajo za dovtipe in nasmehe. Oni ne slutijo, kako s tem dušo otroka mučijo, jo ponižujejo in ubijajo v nji samo-zaupanje. Otrok opazi in čuti, da se ga resno ne jemlje v obzir — njegova majhna oseba se čuti ponižana in razžaljena.
Bojazen, da bi se mu ne smejali in se iz njega ne norčevali, pokoleba v otroku zavest, da je tudi on nekaj, popari ga in ubija v njem pogum razgovarjati se z ljudmi odkritosrčno.
Ako otrok, poklican k tabli a-li drugače vprašan, prebledi, za-jeclja, ne more odgovoriti ali odgovarja zmedeno, z nekako bojaznijo, je znamenje, da ima strogo, a tudi nerazumno mater ali očeta, ki neprestano zahteva hlapčevski rešpekt od otroka in ga pri vsaki najmanjši stvari pretepe. Učitelji poznajo mnogo takšnih slučajev in poskušajo mirno in s prijazno besedo postaviti v otrokovi duši to, kar so nespametni ljudje izven šole v njih podrli.
Otrok je v svojem nehanju in mišljenju svet zase. Njegova fantazija je bujna, zelo živa. Le poglejte dekletce, kako se i-gra s punčko. Kakor, da je živa, se razgovarja z njo in jo pestu-je, ji daje celo jesti. Fantek si iz koščka lesa ali premoga naredi vlak in vozi z njim, kakor da ima v resnici pravi vlak pred seboj. Gotovo štejte opazili, ako
JOHN GANTAR
ČEVLJAR
V zalogi mošika in otroška obuvala finega izdelka in po zmernih cenah
622—10th St. - WAUKEGAN, ILL.
ŽIVEL PRVI MAJ!
Članice gosp. odseka S. N. Doma
WAUKEGAN, ILL.
PRVOMAJSKI POZDRAV!
Članice Ženskega zadružnega odseka
WAUKEGAN, ILL.
Klub št. 45 J. S. Z.
WAUKEGAN, ILL. □
Po številčni moči delavske organizacije se meri moč zavednega
delavstva □
postanite Clan kluba
Slovenski Narodni Dom
WAUKEGAN, ILL.
• Otvoritev balincarske sezone v nedeljo 10. maja 1936. Oddane bodo primerne nagrade zmagovalcem, moškim in ženskam.
Balincarski klub S. N. D.
o tej zaposlenosti pokličete otroka s strogo besedo, ga morda celo ozmerjate, ker ni slišal neke vaše zapovedi, da vam kaj naredi, kako široko so se mu odprle oči od presenečenja, kakor da se je prebudil nenadoma iz prijetnih pravljičnih sanj v kruto realnost. Takoj popusti svojo igračo, se splazi v kot in obsedi ves nesrečen.
Ako vam otrok kaj pripoveduje, ga treba vneto poslušati, pa četudi je za vas dolgočasno in nimate časa. Tako v otroku u-trjujete zavest, da tudi on nekaj velja in da se ga upošteva. Zakričati nad njim, naj umolkne,ker čenča, pomeni razočarati ga do dna duše in lahko verjamete, da ne bo več prišel vam pripovedovat. Postal bo bolj zamišljen in celo potuhnjen.
Da drži tudi otrok na svojo čast, na svoj ponos, lahko vidite, če otroka pred drugimi s trdo besedo okarate ali celo tepete. Njega ne boli udarec tako, kakor sramota, da so drugi videli, kako ste ga udarili, ker je po svojem mnenju izgubil pri svojih sovrstnikih ugled. Njegov jok v sobi, ko ga udarite in nikdo ne vidi, je docela drug, kakor jok vpričo drugih ljudi. Zato se o-troka, ako treba, kaznuje vedno med štirimi očmi. Vpričo drugih ljudi kaznovati otroka, pomeni ubijati v njem čut sramu. Posledice so potuhnjenost, zahrb-tnost in sovraštvo. Občutek poraza in razžalitve vzbuja v njem plašljivost.
Mesto potrebne izkušnje, ki bi jo naj otrok dobil s prijazno karaj očo besedo in ne vpričo drugih, ki bi mu bila kažipot, kaj je prav in kaj ni prav, dobi vtis ra-
WAUKEGAN & NORTH CHICAGO CO-OPERATIVE ASS'N
523 Tenth St. 1245 Victoria St. 521 Oak St.
Phone N. Chicago 466 Phone N. Chicago 365	Phone Majestic 465
DELAVCI, PODPIRAJTE ZADRUŽNA PODJETJA!
Žensko društvo št. 119
S.N.P.J. WAUKEGAN, ILL.
vabi žene in dekleta na pristop. ANTONIA BEZEK, tajnica.
Čitalnica S.N.D.
WAUKEGAN, ILL.
Vabi moške in ženske v svoj krog. V knjigah je znanje!
ANNA MAHNICH, tajnica.
Vsak zaveden delavec v La Sallu in okolici bi moral biti član
Kluba št. 4 J.S.Z.
LA SALLE - ILLINOIS
Skrbno postrežbo z dobro pijačo in prigrizkom vam nudi
Mrs. Anna Dular
Slov. nar. dom LA SALLE - ILLINOIS
Keep the Local Miners working!
UNION COAL CO.
Phone 74 LA SALLE, ILL.
JOE NOVAK
Grocerija in dobro sveže meso. Gasolinska postaja in olje— Phillips 66 LA SALLE, ILL.
Dobra postrežba s pijačo in prigrizkom.
Frank Spicmiller
1501 La Harpe - La Salle, 111.
NATIONAL Shoe Repair Shop
FRANK MARTINJAK, lastnik
603—2nd St. - La Salle, 111.
Delavski pozdrav društva
TRIGLAV-ZORA" št. 2 SNPJ
LA SALLE, ILL.
zočaranja in ponižanja, kar smatra za veliko krivico, ki se mu je dogodila. Da se mu kaj takega zopet ne pripeti, se čuva in tako postane neodločen v dejanjih, potuhnjen v razgovoru. B? se bo lotiti vsakega samostojnega le nekoliko kočljivega dela, ki zahteva nekoliko lastne i-niciative. Vedno bo pasiven in se bo ravnal po svetih drugih.
Otroci, od katerih se vedno nekaj zahteva, a se njihovega dela ne prizna in pohvali — o-troci, ki se jih vedno zmerja ali se jim posmehuje, zgube kmalu zaupanje v samega sebe in jim v poznejšem življenju, ko treba živeti samostojno, manjka potrebna sigurnost. Ogibljejo se vseh takih situacij, ki zahtevajo od njih odločnosti, iniciative in lastnega mnenja. Družijo se radi s silnejšimi osebnostmi, katerim služijo slepo in brez kritičnega pogleda na njih nehanje.
Otrok, ki stoji obotavljajoč, se pred krožnikom ali skledo, katera mu — kot se mu zdi — molče prorokuje: "Zdrknila ti bom iz rok in se razbila — ti boš pa ozmerjan in tepen", postane ne-
vporaben za pomoč materi pri gospodinjstvu. Zdrknila mu je pač nekoč skleda iz slabih ročic in se ubila. Bil je zato tepen in pridigovalo se mu je o njegovi nerodnosti in nesposobnosti, ter o "veliki škodi", ki jo je povzročil. In še dolgo potem se mu je odvzelo vso samostojnost in samozaupanje v svojo moč, da sedaj s strahom prime za tako krhko reč. Mati pa, mesto, da bi nezgodo vzela kot tako, ki se dogaja tudi nji sami, ko ima vendar močnejše roke in ga tako vzpodbujala, da naj drugič bolj krepko prime, ga tlači še bolj s svojim zmerjanjem in pretiravanjem škode.
*
Otroku treba vzgajati značaj. Treba mu krepiti njegov "jaz" v slučaju kakšne nezgode, razočaranja ali neuspeha. Vzpodbujati ga je treba k vztrajnosti in mu k nji pomagati, da ne kloni, nego bo njegova volja stopnjevala, zmagovala in postal bo cel mož, cel človek.
Ko se ga kaznuje, se mora to zgoditi tako, da se ne žali njegovega otroškega ponosa in časti.
Zgoditi se mora tako, da otrok pri tem spozna, da je delal greh, nepravilnost, napako in da je to v resnici škodljivo ne samo okolici, nego tudi njemu samemu. Kaznovati ga pa radi tega, ker slučajno ne ugaja materi ali očetu vsled njune nervoznosti, v resnici pa ni noben greh, je pa zločin, ki se godi nad otrokom. Vedno treba imeti pred očmi, da je otroška misel in domišljija živa in da ima tudi otrok svoje mnenje in naziranje ter da gleda svojo okolico s svojimi očmi, kakor jo gledata oče in mati ali učitelj s svojimi.
Vse naloge življenja zahtevajo gotovo mero predpriprav (vaje, pridnost, vzpodbudo) za njih izvršitev.
Kako človek svoje naloge (šolo, poklic, zakon) rešuje, je odvisno od moči njegove volje in samozavesti.
Utrjevati to voljo in samozavest v otroku, je naloga vzgoje in je dota na pot v življenje o-troku, dana od matere, očeta in učitelja in vseh, ki imajo z otrokom posla.
Težak & Shimkus
SLOV. POGREBNI ZAVOD Phone 157 1105—5th St. - La Salle, 111.
JENKO BROS.
GROCERIES and MEATS Prompt Delivery
Phone 557 La Salle, 111.
Montana Meat Market
CASTAGNA BROS. Phone 2616 Red Lodge, Mont.
For quality meats of all kinds.
Rojaki, pristopite v
Samost. podp. društvo "EDINOST"
LA SALLE, ILLINOIS Najboljše podporno društvo v okolici. Za pojasnila se obrnite na člane ali tajnika FRANK STRUNA
Rossetto's Daylight Store
RED LODGE, MONT.
Popolna zaloga domačega in im-portiranega blaga po zmernih cenah.
Razvedrite se v
Old Faithful Inn
Fino hladno pivo vedno na čepu ERZNOZNIK & SANSHEK, lastnika
RED LODGE, MONT.
Mnogi naši roiaki so zadrugarji.
Postanite tudi vi in kupu.it« potrebščine v prodajalnah
SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE 667 East 152nd St. -:- Tel. Glenville 6313 16721 Waterloo Rd. -:- Tel. Kenmore 1248 712-14 East 200 St. -:- Tel. Kenmore 3562
CLEVELAND, OHIO
FAVORITE BEER ON TAP LUNCHES OF ALL KINDS
CHICKENS WED., SAT. & SUN. COURTEOUS SERVICE "OKOS"
Ed Washkowiak
LA SALLE, ILL.
RED LODGE CASH GROCERY
Red Lodge, Mont.	Phone 57
Staple groceries
YOU HAVE TRIED THE REST NOW TRY THE BEST
SODA WATER MADE FROM THE FAMOUS RED LODGE WATER 99.6% PURE GREAT FOR HEALTH, PEP, AND LIFE, SPARKLING WITH VIM; DRINK EARLY AND OFTEN
BEARTOOTH Bottling Company
Mike D. Dimich, Mgr. RED LODGE, MONT.
SEE 'EM ALIVE ZOO
ALL MONTANA NATIVE ANIMALS
"On Yellowstone Park Highway" RED LODGE, MONT.
V Slovenskem narodnem domu na
6407 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO
ima trgovino z moškimi in deškimi potrebščinami
JOHN POLLOCK
Ko boste videli ta oglas, se ga spomnite kadar kaj rabite.
Joseph Kodric
Quality Meats
1307 Addison Road CLEVELAND - O.
DRUŠTVO
Carniola Tent št. 1288
THE MACCABEES—Cleveland, O.
Zboruje vsako četrto nedeljo v dvorani št. 1 S.N.D. 6417 St. Clair Ave.
Ako še niste člani, pristopite!
UNION MADE Obleke in spomladanski površniki iz čiste volne
$16.00
Obleke po meri $22.50 in več; hlače po meri od $3.95
MOČNIK CLOTHING, Inc.
6421 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.
John Metelko
o. D.
PREIŠČEMO OČI IN DOLOČIMO OČALA
6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO
FRANK JELERCIC
SLOVENSKA CVETLIČARNA
15302 Waterloo Rd.
CLEVELAND, O.
George Kovačič
SLOVENSKA BRIVNICA
Vljudna postrežba V HRVATSKEM NAR. DOMU 6312 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
MAKOVEC
Sweet Shoppe
Where All Good People Meet 6515 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
LOUIS PODPADEC
Grocerija in slaščičarna 1199 Addison Rd. - Cleveland, O.
Double Eagle Bottling Co.
JOHN POTOKAR, lastnik
Razvažalci Buckeye piva 6511 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Slovenski Delavski Dom
Dvorane za plesne zabave, koncerte, bankete, konvencije in društvene seje.— Na razpolago klubovi prostori, kjer se vam lahko postreže z svežim pivom, likerji in smotkami.
15335 Waterloo Rd. COLLINWOOD, O.
Tel. Kenmore 1216
30-letna proslava društva
"V BOJ"
št. 53 S.N.P.J. •
V NEDELJO, 8. NOVEMBRA 1936 V SLOV. DEL. DOMU NA 15335 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
SE ŽE SVITA ZA OBLAKI!
Prijatelj
ANTON GUBANC
DRY GOODS and FURNISHING
16725 Waterloo Rd.
CLEVELAND, O.
TEL. KENMORE M16
August F. Svetek
Licenčni pogrebni zavod
Ambulančni in drugi avtomobili na razpolago za vse slučaje.
478 East 152nd Street
CLEVELAND, O.
Blizu Waterloo Road
"Enakopravnost"
Napreden dnevnik
Moderna unijska tiskarna
LIČNA IZDELAVA VSAKOVRSTNIH TISKOVIN
6231 St. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO
Če hočete DOBRE, trpežne piano in hromatične harmonike, se obrnite name.
Izdelujem jih lično z vsakovrstnimi okraski iz celuloida. Izvršujem tudi popravila. PIŠITE PO CENIK
JOHN MIKUŠ
6607 Edna Ave. - Cleveland, O.
Iz spominov Načeta Mihevca
Nace Mihevc je umrl 5. decembra, 1935 v Ljubljani, star 65 let. V socialističnem gibanju je bil od svoje mladosti. Bil je sotrudnik mnogih starokrajskih delavskih listov> 'in Prosvete ter Proletarca v Zed. državah. Za naš pokret '<v Ameriki se je veliko zanimal. Sledeči lodlomek iz svojih spominov je napisal za revijo Prvi majnik leta 1919.
TO JE BILO 1. maja 1914 . . . Krdelo tržaških socijalističnih agitatorjev se je razpršilo po vseh koncih in krajih Goriške, Istre, Dalmacije . . . Bili smo vsi intenzivno zaposleni. Vsak od nas je imel ta dan po dva ali več shodov. Vojne takrat še ni bilo, pač pa veliko sovraštva, sovraštva med družabnimi sloji, med strankami, med narodi . . . Med narodi! Ono prokletstvo, ki je prišlo nekaj mesecev kasneje nad vse človeštvo, mu pristriglo svetle peruti napredka in kulture, ga stisnilo k tlom, izmozgalo, ono prokletstvo je kazalo znake bližajočega se gorja in zla že tedaj. Nebrzdana, vztrajna gonja svetovnega narodnega šovinizma je razburkala duhove, zasejala sovraštvo, zastrupila bratsko razmerje med narodi. Tudi v našem Primorju se je bil ta nacijonalistični boj dodobrega razpasel, dasi mu je socijalistična agitacija, vneto poslanstvo nositeljev solidarnosti in svobode, bolj in .bolj izpodkopavala tla. V tistih časih hude nacijonalne napetosti in prosta-škega protisocijalističnega dela zlasti na deželi je ■bilo vedno računati, da v tem ali onem kraju, ki smo ga ob tej priliki skušali prvič naskočiti, pride, navzlic dobri volji, svetemu prepričanju in izurjeni spretnosti govornika, do solidnejših in krepkejših argumentacij med razdraženo in razdraženo maso samo (makar s pomožjo "objektivne" žandarmerije) ali celo do direktnega pozitivnega dvoboja med maso in govornikom (ki je v takih primerih — je že vedel zakaj — ljubil bližino vrat ali okna). In taki primeri niso bili tam doli ob sporni Adriji, kjer so ljudje dobrega srca ali južne krvi, prav nič redki. Zato smo si tisto rano jutro, ko smo se vsi, ki smo nosili slavnostne majniške govore v žepu ali v glavi, srečali na kolodvoru pred odhodom glavnega vlaka, ki bi nas raztresel na vse strani, voščili pred vsem srečen povratek v kolikor mogoče dobrem stanju. Takih brezdomovinskih, venomer potujočih ciganov nove ideje nas je bilo tisti dan precej, in kakor se nam je obetal trudapolni dan, bili smo vendar veseli. 1. maj, solnčno jutro, solnčni dan ideje, simbolična pomlad odrešenega in združenega človeštva. Ah, nismo slutili, da bodo nekaj mesecev kasneje vse naše nade poteptane brezobzirno v blatu in krvi!
Jaz sem bil namenjen v Tržič na Goriškem, kjer se je imel vršiti v mestnem gledališču skupen majniški shod slovenskih in italijanskih delavcev. Idealno! Ideja solidarnosti se je tu izražala na najzgovornejši način že po udeležbi mase . . .
Toda še preden me je vlak odpeljal jezno in hitro naprej, sem bil priča prizoru, ki me je prisilil, da sem se poglobil v sila neidealna razmišljanja.
Krenil sem bil za trenotek v bližnjo kavarno. Vsedel sem se; mislil sem, da sem sam, kar za-čujem razposajen hrup iz drugega konca kavarne. Družba, ki je tam sedela in vprek kričala in govorila, je bila dokaj raznolika. Poleg nekaterih avstrijskih častnikov so tam sedeli v bratskem objemu kapetan nemške vojne mornarice, kape-tan angleške eskadre (ki se je takrat ravno mudila v Trstu), dva druga francoska in angleška častnika ter tri preelegantne in pre-sumljive dame. Kratkomalo: "Mitteleuropa" in antanta, združeni v najlepši in najvese-lejši slogi! Pešala je sicer ta sloga, ker so izgledali vsi precej pijani, ali sloga vendarle, in sicer sloga podkrepljena z veliko množino najfinejšega šampanjca, ki se je šopiril in penil v vseh kozarcih, po mizi in po tleh . . . Gospoda je bila najboljše razpoložena, zapaziti ni bilo najmanjšega nasprotstva in ker je običaj, da se v takih blaženih urah daje duška svojim čuvstvom, se je gospodov naenkrat poprijela navdušenost za govorništvo. Prvi je govoril kapetan nemške vojne mornarice. Vzdignil je kozarec ter napil angleškemu tovarišu: "Naj Bog obvaruje in živi ponosno Anglijo, koje zastopnik nam je napravil čast s svojim obiskom. Naj živi večno velika Anglija!" Zažvenketali so kozarci, vsa družba je bila na nogah; pili in pritrjevali so navdušeno. Med tem hrupom se je pa ena od onih odličnih "dam", bodisi od velikega navdušenja, ali od drugih obilnosti zgradila na tla. Toda to so malenkosti.
Ko se je spravila družba zopet nekoliko v red, je napil avstrijski častnik: "Bog živi angleškega kralja! Slava veliki angleški državi!" Zopet so trčili s kozarci, zopet je šumno tekel šampanjec. Vstal je nato angleški kapetan, vzdignil kozarec in slovesno zaklical:
"Slava svobodni in mogočni Avstriji, slava njenemu človekoljubnemu cesarju Francu Jožefu I., slava mogočni Nemčiji in njenemu velikemu, vsemu svetu imponirajočemu gospodu Viljemu!"
Imel sem dovolj. Plačal sem in kolikor mogoče hitro odkuril. Nisem hotel potrošiti po neumnem še poslednji odstotek dobrega razpoloženja. V ušesih mi je nekaj trdovratno brnelo.
MARY KUHEL	
GROCERIJA IN MESNICA	
Dobro blago.	
Točna postrežba in zmerne cene.	
16321 Arcade Ave. - Cleveland,	O.
TEL. KENMORE 2161	
Josephine Rodica	
GOSTILNA IN TRGOVINA	
Pivo, žganje, prigrizki, sladoled,	
kruh, itd.	
18507 St. Clair Ave. - Cleveland,	O.
TEL. KENMORE 3880	
FRED JAZBEC	
GROCERIJA IN MESNICA	
Doma prekajene šunke, klobase in želod-	
ce razpošiljam tudi izven mesta.—Cene	
zmerne, kakovost prvovrstna.	
821 E. 222nd St. - Euclid,	0.
EDNA DAIRY	
SLOVENSKA MLEKARNA	
ANTON ZNIDARŠIČ, lastnik	
Dovaža mleko na dom.	
6302 Edna Ave. - Cleveland,	0.
TEL. HEnderson 7963	
JOHN MAVSAR	
GROCERIJA in MESNICA	
Vedno sveže blago	
23751 St. Clair Ave. - Euclid, O.	
TEL. KENMORE 4688	
CIRIL OBED	
Pivo, smotke, cigarete, tobak	in
grocerija	
23511 St. Clair Ave.	
EUCLID-CLEVELAND, O.	
MATH PISHLER	
GASOLINSKA POSTAJA	
Texaco Fire-Chief Gasoline	
23515 St. Clair Ave.	
EUCLID-CLEVELAND, O.	
D REN IK'S	
Distributor of	
ERIN BREW	
STANDARD BEER	
of Cleveland and	
OLD SHAY ALE	
Se priporočamo za piknike, veselice	in
druge priredbe.	
23776 St. Clair Ave.	
CLEVELAND, OHIO	
Tel. Kenmore 2739	
Jas. A. Slapnik Jr.
FLORIST
We specialize in Wedding and Floral designs
6620 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
TEL. HEND. 4325
JOSEPH KALAN
Trgovina z železnino, pleskarske in vrtne potrebščine
6622 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
CHARLES ROGEL
KROJAČ
Izdeluje oibleke po meri
6526	St. Clair Ave. - Cleveland, O.
J. TURŠIC
RESTAVRACIJA
Se priporoča za obilen obisk 1022 E. 63rd St. - Cleveland, O.
Ignac Slapnik Sr.
FLORIST
Specialist in Floral Designs and Wedding Boquets TEL. HEND. 1126
6102 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
MARN Dry Cleaning Co.
Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo.
6527	St. Clair Ave. - Cleveland, O.
r-----—-	
Članstvo	
KLUBA ST. 222 J.S.Z.	
Girard - - Ohio	vabi delavce v svoje vrste.
,—---	Slava Prvemu Maju! -k)
Živel Delavski Praznik Prvi Maj!
JOHN KOSIN
GIRARD - OHIO
NICK SPELICH
SLOVENSKA MLEKARNA 1007 E. 66th Place - Cleveland, O.
TEL. HEND. 2116
MAJSKI POZDRAV!
John Filipich
GROCERIJA IN MESNICA 1048 E. 76th St. - Cleveland, O.
Kadar urejujete vrt, prenavljate kuhinjo, barvate poslopja—za vse take potrebščine si oglejte našo trgovino. Prepričali se boste, da so naše cene nizke in postrežba solidna.
SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. - Cleveland, O.
LOUIS MAYER
TRGOVINA S ČEVLJI □
7508 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
RUDY BOZEGLAV
BONDED WINERY
Vsakovrstna ohijska vina na drobno in na debelo
1125 E. 60th St. - Cleveland, O.
FRANK SVIGEL
GROCERIJA in MESNICA
5809 White Ave. CLEVELAND, OHIO


Ko sem vstopil v tržiško mestno gledališče, so bili vsi prostori nabito polni. Italijanski, slovenski in nemški delavci so se počutili dobro. Sloga, ki je vladala tukaj, ni bila podkrepljena od penečega šampanjca, njeni temelji so bili solidni. Govorilo se je v vseh treh jezikih, in zdelo se je, kakor da bi vsa ogromna masa razumela vse tri jezike. Dvorano je pretresalo neprestano viharno združeno ploskanje, mogočno vzklikanje, ki je izražalo v različnih jezikih eno in isto pojmovanje. Italijanski in slovenski govornik, italijanska in slovenska masa so si obljubljali medsebojno solidarnost in pomoč, če bi hotel izzvati blazni militarizem vojno, razdružiti ljudstva, uničiti njihovo svobodo in blagostanje. "Skupaj smo vzrastli na tej zemlji, v teh tovarnah mi slovenski in italijanski delavci, tukaj hočemo skupno in složno živeti, skupno braniti skupne pravice, bratje med brati, enaki med enakimi. Ne bojimo se ne avstrijskega ne italijanskega imperijalizma; italijanski in slovenski delavci si bomo sami uredili svoje socijalne in narodne pravice!" Te besede so se ponavljale in ponavljale, kakor sveta zaobljuba.
To je pač bilo 1. maja 1914., to je bilo onega dne, ki se je pričel s tako čudno jutranjo predigro.
Popoldne se je delavstvo zbralo na zelenem travniku poleg mesta. Moški, ženske in otroci, vsi radostnih lic, polni svete vere v bodočnost, polni pričakovanja. Peli so soglasno Marzeljezo in zde-
lo se je, kakor da bi jo ob isti uri z milijonskimi glasovi pel ves svet . . .
Da, tako je bilo takrat . . .
* * *
1. maja 1918. sem šel kot vojak mimo onega travnika. Ni bilo več veselega ljudstva, ni bilo več rdečih zastav, ni bilo več slišati od nikjer mogočnega zvoka. Videl sem tam, morda prav tam, kjer je bila leta 1914. govorniška tribuna, dve gomili z lesenima križema. En križ je nosil italijansko ime padlega vojaka, drugi pa slovensko . . .
Vse izpremenjeno ... Le travnik je še vedno zelenel in narava vsenaokolo je še vedno bujnj cvetela kakor takrat . . .
Zakaj večen je zakon narave, kakor je večen zakon življenja, kakor je neumrjoča vera v zmago človeštva, v zmago solidarnosti . . .
Sodrugi, po tisočih porazih pride prava zmaga!
Gitajte in izobražujte se! Zlasti čitajte tisk svojih organizacij, čitajte pa za boljše umevanje vsega tudi nasprotne liste, da boste v bojih za delavske pravice seznanjeni z zvoki obeh glasov in tako čimboljše informirani.
Kunchick's Cafe
JOŽE KUNČIČ, lastnik Sveže pivo in druge pijače in domača jedila.
15610 Waterloo Rd. - Cleveland, O.
Pristopajte k društvu
Sv. Antona št. 108
J. S. K. J. YOUNGSTOWN, OHIO Zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Girardu. KAROL ROGEL, tajnik.
Churchill Terrace
PETER JAKLOVICH, lastnik
Pivo na čepu in v steklenicah.—Fina californijska vina.—Pristna domača hrana Vogal Lawrence Ave. and Churchill Rd.
Phone 473-J	Girard, Ohio
Anthony Rostan
GROCERIJA IN MESNICA v novem modernem poslopju.
Zmerne cene in točna postrežba.
964 N. STATE ST. - GIRARD, O.
Živel 1. maj, praznik zavednega delavstva vsega sveta!
KLUB ŠT. 11 J.S.Z.
JOSEPH SNOY, tajnik
BRIDGEPORT, OHIO
POZDRAVLJEN PRVI MAJ!
Slovenski delavci, pridružite se klubom JSZ in delujte za cilje katere zastopa.
Konferenca klubov JSZ in dr. Prosvetne matice za vzh. Ohio in W. Va.
JOSEPH SNOY, tajnik.
COMPLIMENTS OF
D. Danenberg, M. D.
BRIDGEPORT, O.
Howard H. Wilson
Pogrebni zavod in zaloga pohištva
Tel. na domu 194; v trgovini 40
227-29 Lincoln Ave. BRIDGEPORT, OHIO
DELCO radio najboljšega izdelka za avte in domove. Motorni in ročni pometalniki. Likalniki. National union tubi vseh vrst. Liberalen popust pri zameni za stari radio. Zamenjamo in popravljamo radio aparate vseh izdelkov. Delo jamčeno.
GENERAL WELDING COMPANY
SLOVENSKO PODJETJE
317-319 Main Street	Bridgeport, Ohio
J. D. McKinnon, M.D.
Zdravnik društva št. 121 SNPJ
URADNE URE: Od 2.—4. pop. in od 7 do S. zvečer. V nedeljo po dogovoru
106 Davison Ave., W. Detroit, Mich.
TEL. LONGFELLOW 8760
Maisel's Hardware
Največja slovenska trgovina železnine in drugih hišnih potrebščin
10«27-35 Harper Ave. Detroit, Mich.
TEL. PLAZA 8969


I Klub št. 1 J. S. Z.
1 CHICAGO
ILLINOIS
Zboruje vsaki četrti pe-* tek v mesecu ob 8. zvečer v Slovenskem delavskem centru, 2301 So. Lawndale Ave.
Delavci in delavke! V vašo korist je, ako ste organizirani tudi politično, ne samo strokovno. Pridružite se nam, kajti čimveč nas bo, tim uspešnejši bodo naši boji za SVOBODO, BRATSTVO IN ENAKOST.
A. GRUM - P. BENEDICT - J. CERNE
Omira Cafe
619 McNichols Rd. E. DETROIT, MICH.
Tel. Townsend 7-9815
Se priporočamo Jugoslovanom
Izvrstna kuhinja in pijača Fina godba za plesalce vsak večer Ob nedeljah od 3. pop. naprej
Delavci v vzhodnem Ohio!
□ □
Pridružite se in podpirajte delavsko podjetje
The New Cooperative Co.
of Eastern Ohio
Glavni stan:
DILLONVALE, O.
%
□
Podružnice:
Brookside, Piney Fork, Bradley, Tiltonsville, Neffs in Smithfield, Ohio
L
m
You be the Judge!
TRY THE OTHERS THEN ADOPT
Gettelman's New Milwaukee's Best
AS YOUR FAVORITE
Your tavern Features It
A. Gettelman Brewing Co.
440 W. State St., Milwauke, Wis. Phone WEST 5710
|
534853532353534848235353482323535353484853010002020102000223480000534853020002020153484823010200020253232353485323535348015353
5353020201235302000153532348010000020201000002020100000253534848020001485323485348485353535323534853532323482348534848532348
5353484853230200010200010253482323535348534823010102234853534853000100000202532348484823530002020102482348535300020001020053232353
5353234848530101000002015323235300020000020101004823484848480201010100020201020002024823532353530100021108050053534823485348534853000101000202090810000201
O KATASTROFALNI POPLAVI V JOHNSTOWNU
Piše Andrew Vidrich
LETO 1936 je prestopno leto, ki daje ženskam nekatere prednosti pri izbiranju ženinov, v kolikor se ta tradicija izvaja med nekaterimi narodi. Morda pa ima prestopno leto tudi nekakšno moč nad pri rodnimi in vremenskimi silami, ki so se letos pojavile s silnimi snežnimi zameti in viharji1 in najlhufjlšitmj mrazoimi, ki se je zaključil z rekordno poplavo na vzfhodu, na jiuigu spa so elementarne sile s cikloni in uničujočimi tornadi prizadele številna mesta in vasi. Zgo-
Ko sem Ibil 8-letni šolar, nam je učitelj v šoli pripovedoval o grozni novici, da se je daleč tam preko morja v Severni Ameriki zrušil velik jez in voda iz njega je poplavila vse mesto nižje pod jezerom. Par tisoč ljudi je utonilo. To se je zgodilo 31. maja 1889. Ta grozna nesreča se je pripetila tako naglo, da se ljudje niso mogli rešiti. Voda je od'nesla, cele vlake, tovarne in hiše. Z grozo smo sledili njegovimi izvajanjem. Kdo si bi mislil, da bom jaz in mnogo drugih šolarjev
Reševanje ljudi v Johnstowna v zadnji povodnji.
idovina se ne spominja tako obsežno uničevalne (Povodnji in uničenja žMijenj in imetja po pri-rodnih katastrofah.
Nemogoče je, da bi človek opisal velikansko sinodo, strah, pomanjkanje in grozo, ki so jih ljudje utrpeli v nižinah, kjer jih je dosegla poplava. Velika poplava je zalila vse nižje kraje i'n doline od države Maine do izliva reke Ohio v mogočni velatok Mississippi. V kolikor so bila prizadeta mesta in delavska naselišča v drugih krajih, vem le to, kar sem, Čital v časopisih, Moj opis se nanaša le na mesto Johnstown in okolico, ki imi je po 30 letnem bivanju v tem kraju, najbolj znana.
imeli kdaj priliko videti dotično mesto in celo v njem živeti. Zgodilo pa se je, da smo se naselili bas v mesttu Johnstown, ki ga je omenjenega leta zadel a silna poplava vsled porušenega jezu nad mestom.
Mesto Johnstown je pred 30 leti Ibilo nekakšno središče za mnoge Slovence in Hrvate. Zato je to mesto znano mnogim našim ljudem tudi v drugih krajih in v stari domovini, saj so pa mnogi sami prebili po par let v njem, nakar so se vrnili v 'domovino. Mnogo težkega dela so izvršili naši ljudje v tem mestu. Mnogo moči so pustili v njegovih delavnicah, (kjer so opravljali težka dela, da si prislužijo nekaj denarja.
Johnstown, ,ki se nahaja v državi Pennsylvania, ni posebno veliko mesto. Šteje okrog 67 tisoč prebivalcev, če pa mu prištejemo še okolico z raznimi občinami, ki so v tesni zvezi z mestom, bi štelo nekaj nad sto tisoč prebivalcev. iMesito samo torej šteje približno toliko preMi-valbev kot Cicero pri Chicagu. Kljub temu ima Johnstown svoj pomen, zilasti v trgovinskem pogledu in pa v industriji, ker tvori nekakšno središče med precej veliko razdaljo Pittsburgha in Philadelphijo. Pogled na mesto s hriba skoro nalikuje koloradskim naselbinam in hribom. Nahaja se v kotlini (Alleghenskega pogorja, skozi katero tečeta dve reki, Little Conemaugh z vzhodne strani in Stony Creek z jiuigozapada. V normalnih časih se bi ti dve reki imenovali večja potoka, ob nalivih pa nastaneta veletoka.
Vsa obširna planota, daleč naokrog mesta izliva svoje vode v ti dve strugi1, zato nti, čuda, da postaja nevarnost za povodnji, ki se- v majhni
obliki pojavljajo domala vsako leto. Toda nihče se ni zmenili za te male povodnji. Zato se tudi letos v sredi marca ni nihče zmenil, ko je voda začela narašičati. Čim pa je zajčela naraščati trenutno s tako naglico, da je zajela vse nižje kraje, da ni bilo mogoče ničesar rešiti, kot le golo življenje, je nastala med prebivalci pravcata panika. Voda je pridrvela kot bi se odprla velika zaltvorhica.
To nenadno poplavo je v glavnem povzročilo deževje in pa nagla sprememba v temperaturi, ki jo je spremenil južni veter, tako da se je začel sneg in led po planotah naglo tajati. Vise te ogromne količine vode so se združile in dne 17. marca pridrvele v struge, ki so poplavile vse nižine. Tistega, dne opoldne se je v mestu vršil še normalni promet, (popoldne je pa voda začela narašičati. Še pravočasno so šolske olblasti odredile, da so šli Otroci domov, sicer "bi brez vsakega dVoma mnogi izmed 16 tisočev šolarjev posta-
Pevski zbor "SVOBODA" DETROIT, MICH. vabi vse, ki jih veseli petje in imajo posluh, da se mu pridružijo. Vaje in seje na 116 W. Six Mile Rd., Detroit, Mich. TEL. TOWNSEND 8-4430 HASAN AUTO ELECTRIC Ford A and Chevrolet Generators $2.98 Članom Slov. nar. doma in kluba št. 114 JSZ 10% popusta. 17155 John R. at 6 Mile Rd. DETROIT, MICH.	Anton F. Ottrock M. D. PHYSICIAN and SURGEON (Physician of Lodge Young Americans 564 SNPJ) HOURS 2-4 and 7-8 P. M. PHONE: Office and Res. Townsend 8-6324 If not in office Call IVANHOE 7323 3341 E. Davison Ave. (Corner Newbern) DETROIT, MICH.	HIGHLAND PARK GINGER ALE CO. Syphons Air Tanks Dry Ginger Ale Lime Rickey Bob's Rock & Rye Postrežba podnevu in ponoči. 249 Victor Ave. HIGHLAND PARK, MICH. TEL. LONGFELLOW 5150
	LOUIS URBAN Hardware Quality - Service - Low Prices Hardware - Glazing - Paints - Oils Varnishes - Electrical Supplies Wash Machines 8921 Fenkel Ave. at Wyoming Tel. Hogarth 1345 Detroit, Mich.	TEL. CADILLAC 5313 Taylor Products Co. Specialists in Glassware and Bar Equipment RETAIL AND WHOLESALE 2530 Grand River Ave. W. DETROIT, MICH. M. TAYLOR A. C. TAYLOR
Compliments of H. A. ZINK Representing G. and W. Whiskey and Gin Dist. Co. DETROIT, MICH.		
	H. P. BEER DIST'S. STJEP1AN PAVKOVIČ, lastnik Razvažam sveže pivo najboljše vrste—kakor: SCHMIDT - FOOD CITY CREAME TOP 147 Victor Ave. HIGHLAND PARK, MICH. Tel. Townsend 8-1778	Thos. Skaryak Mesnica Fino prekajeno meso in klobase Se priporoča Jugoslovanom 823 McNichols Rd. E. DETROIT, MICH. TEL. TOWNSEND 8-7380
li žrtve poplave. Voda je naglo zalila vse nižje kraje in kleti. Zalila je trgovske prostore v downtownu. Ulična železnica je prenehala z o-bratom že ob dveh popoldne. V glavnem delu ,mesta so morali ustaviti ves ipromet. Ljudje so poskakali iz avtov in vozil ter brodili po vodi, da so se rešili. Vse je bežalo, vse je drvelo, ka-,mor je kdo mogiel. Svoje avte in vozila so pustili kar v vodi, kajti šlo je za življenje.
0!b treh popoldne je bilo v trgovinah in stanovanjih že nad tri čevlje vode. Mnogi so vztrajali do zadnjega, končno pa jih je voda prisilila, da so zapustili svoje domove in trgovine ter se rešili v višje prostore v hišah, kajti pot za beg
Okrog 11. zvečer je voda tako narasla in drvela, 'da je začela podirati mostove, težke železne strukture so ji bile igrača. Ljudje bi radi pomagali onim, ki so bili zajeti v poplavi. Nahajali so se v groznem strahu. Iz drugih in višjih nadstropij so klicali na pomoč. Pa od kje naj pride pomoč, kajti eollnov ni bilo na razipolago. Le kak tucat jih je bilo, pa še ti zelo majhni. Druigega ni kazalo kakor čalkati na milosit, da voda prične upadati. Toda upanja je bilo zelo malo, kajti ves čas je lilo kot iz škafa.
Šele nasleidnji dan je voda polagotma začela upadati, polagoma se je umikala nazaj v svoje struge. Takrat pa se je nudil pretresujoči po-
Stari Cambria City Bridge v Johnstownu je bil v zadnji povodnji čisto porušen.
jim je voda že preprečila. Stalno inarašlčanje vode je kmalu ustavilo tudi električni tok, tako da je mesto ostalo v temi. Pretngane so bile tudi komunikacije. Pogled is hriba je nalikoval izumrlemu imesltui. Ljiudje, ki. so se zibrali na bregovih hribov, so z žalostjo gledali na uničujočo poplavo. Mnogi so Ibili v skrbeh, če se so njihovi svojci rešili.,
Razsvetljava, telefon in radio so odpovedali, nastala je tema, voda pa je še vedno naraščala. Slišalo se je le butanje predmetov o!b sitene hiš, M jih je vo»da prinesla s seboj. Odnesla je celo hleve z živino vred ter druge manjše prizidke.
gled na oipustošeni (del mesta. Velilki železniški tanki in druge naprave po tovarnah, garaže, male lesene hiše, klavirji in drugi predmeti s pohištvom vred — vse je ležalo po cestah, vse križem zmetano in z blatom pokrito, da se skoro ni razločil predmet od predmeta. Stanovanja v pritličjih totalno uničena in napolnjena s par čevlji iblata, podrte stene in navlaka, ki jih pustila voda. V strugah reke Stony Creek so ostali ostanki mostov, ki so vezali glavne prometne ceste Fern-dale, Poplar, Franklin, Woodvale, Old Mill, Delaware. Le mostovi novejšega izdelka so kljubovali silni poplavi, ker so zgrajeni iz železobetona,
pa še ti so bili načeti, tako da so bili za par dni prometu zaprti, kar je seveda zelo oviralo dohod v mesto.
Tisto dopoldne se je pojavila milica in državna policija. V mestu je bilo proglašeno obsedno stanje. Le oni, ki so dobili posebno dovoljenje z izkaznico, so smeli v mesto. Izposloval sem si izkaznico, da sem si ogledal povzročeno škodo. Ves trgovski del mesta je bil prizadet. Vse je bilo pokrito z blatom in nesnago ter uničenimi predmeti. Vse je bilo založeno z velikimi kopicami nane-šenega blata, hlodov in predmetov. Voda je naplavila razno blago iz trgovin in ga pustila na cestih. Le redka šipa je ostala cela v izložbenih oknih. Ker je v mestu par precej velikih depart-mentnih trgovin, naj omenim, da znaša škoda samo pri Penn Traffic Co. do pol milijona dolarjev.
Napotil sem se doli v Cambria City, ker sem slutil, da je bil dotični kraj še posebno prizadet, kajti vsa voda, ki je pridrvela v mesto z dveh strani, se steka tu skozi in drvi naprej proti Pittsburghu. V Cambria City živi precej naših in hrvatskih rojakov, nekaj pa tudi srbskih. To je pionirska naselbina johnstownske Slovenije. Tam imajo svoj sedež starejša društva, kakor dru-
štvo Adrija št. 3 SNPJ, društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 JSKJ, društvo sv. Roka št. 5 HBZ (hrvatsko, ki šteje 700 članov in ima veliko dvorano), dalje izobraževalno in pevsko društvo Rodoljub itd. Naselbina sama na sebi pokazuje, da je tam naseljeno proletarsko prebivalstvo. Stare lesene hiše, ena poleg druge, izmed katerih so nekatere preživele predzadnjo poplavo pred 47 leti, pa služijo še vedno kot stanovanjske hiše. To je torej nekakšen slumski distrikt, zlasti v četrti ob železnici. Razen par izjem (javna poslopja: šole in drugo ter najmanj tucat cerkva), tam ni modernih poslopij. Prebivalci so večinoma madžarske, slovaške in drugih slovanskih narodnosti, ki so zelo udane verskemu fanatizmu, kar dokazujejo njihove številne in lepe cerkve. To seveda znači, da je to prebivalstvo večino svojega zaslužka darovalo v čast raznim bogovom, samo nase pa je v premnogih slučajih pozabilo.
Društvo Adrija št. 3 SNPJ, ki je bilo soustanovitelj sedaj mogočne organizacije SNlPJ, je utrpelo v tej povodnji ogromno škodo. Članstvo si je z veliko muko v dolgih letih zgradilo društveni dom, ki sestoji iz dveh manjših hiš, kjer imajo svoje seje ter dve stanovanji. Spodnji pro-
F. Ločniškar
CVETLIČAR
Svatbeni šopki, pogrebni venci, cvetlice in vsadki. Posoja palme in praprot TEL. LAFAYETTE 1985
3276 Michigan Ave., Detroit, Mich.
Najboljši uspeh Majskemu Glasu želi
Klub št. 115 JSZ
Detroit, Mich.
ŽIVEL PRVI MAJ!
SLAVA PRVEMU MAJU!
Delavci v Ameriki, združimo se!
Klub št. 114 JSZ
Detroit, Mich.
Martin Baretinčič & Son
Pogrebni zavod
PHONE 1475
424 Broad Street - Johnstown,
Pa.
Inkorporirano 9. marca 1905.	Glavnica $1,000,000.00
Slovensko Hranilno in Posojilno Društvo
of
FRANKLIN—CONEMAUGH, PA.
361 First Street	Conemaugh, Pa.
Vsa pojasnila daje ANTON GABRENYA.
All young Slovenes are urged to join
ENGLISH SECTION 114 J. S. F.
And its Dramatic Club EDUCATIONAL—SOCIAL Meets 1st Thursday at John R. Cor. 6 Mile Road DETROIT, MICH.
ŽIVEL PRVI MAJ! Obilo uspeha M. Glasu! Pozdrave zavednemu delavstvu žirom Amerike. JOSEPH in ANNA KOTAR DETROIT, MICH.
!!!!!§#
ASHlUiW
Posledice povodnji pri gledališču Strand v Johnstownu, ki se je dogodila marca t. 1.
stor, kjer so imeli svoj licencirani klub, kakor tudi zgornji prostori v prvem nadstopju, so vsi uničeni. Voda je nanosila vanje blato in navlako, tako, da ni mogoče popisati te katastrofe. V tem delu mesta je voda dosegla najvišjo točko, od 18 palcev do 4 čevlje višje kot ob prejšnji poplavi leta 1889. Obiskal sem par rojakov. Njihove žene so mi pravile o grozni noči, ki so jo prestale same z otroci, kajti možje so prejšnji dan odšli na delo, nazaj pa se niso mogli vrniti, ker jim je voda zaprla pot. Večina teh družin ni mogla bežati, ampak so bile prisiljene se umakniti v višja nadstropja. Mnoge je prisilila prav pod streho, kjer so prebile noč s skoro nagimi otroci. Vso noč so čakali na rešitev v temi in mrazu v gugajočih se bajtah ob silnem pritisku vode, pričakujoč vsak čas, da jih voda odnese. Medtem pa so stali njihovi možje na bregovih poplave v silnih skrbeh, kaj se bo zgodilo z njihovimi družinami, ne vedoč eden za drugega.
Take grozote je zmožen prenesti le proletarski rod, in stavim glavo, da pomehkuženi ljudje "višjih" krogov ibi ne prenesli tega, ker bi jih umorila histerija.
Povzročeno škodo sem si ogledal tudi pri nekaterih naših trgovcih in gostilničarjih v dotičnem kraju. Vse je uničeno. Kar so imeli pijače, če je ni voda uničila in odnesla, so prišli zlikovci in jo pokradli, četudi so morali broditi po visoki vodi.
Občutno škodo je utrpel tudi znani pogrebnik Martin Baretinčič. Njegov pogrebni zavod je bil eden najlepših v našem mestu. Opremljen je bil lepo in v zalogi je imel drage rakve in drugo. Voda je uničila ali odnesla mnogo, tako da ima po lastni ocenitvi okrog 10 tisoč škode. (Baretinčič je stalni oglaševalec v Proletarcu in Družinskem koledarju že dolgo vrst let.)
Taka je bila slika po upadli vodi drugi dan dne 18. marca. Ker lokalna radiopostaja ni funkcionirala in ker so bile tiskarne lokalnih listov uničene, je pittsburška radiopostaja prevzela nalogo za ta okraj ter obveščala prebivalstvo o svojcih in prijateljih ter o vsem drugem. Radio se je v tej katastrofi izkazal največje vrednosti. List Al-toona Tribune je takoj prevzel nalogo lokalnega časopisa. Vse bližnje in tudi oddaljene naselbine in mesta so kar tekmovale med seboj ter nudile pomoč z vsem, s čemer so mogle. Ta pomoč v prvi sili je bila za mesto dobrodošla in velikodušna.
Še se niso dodobra ljudje upali vrniti v svoja stanovanja, ki so bila poplavljena in uničena, da si za silo uredijo domačije in pregledajo škodo, že se je kakor blisk raznesla novica po radiu, aeroplanih in sirenah, da mestu preti še večja in hujša katastrofa. Veliki jez Quemahoning, ki je oddaljen od mesta kakih sedem milj v okraju Somerset in last Bethlehem Steel Co., se ima vsak čas prelomiti in voda bo zalila vse mesto ter uničila vse v njem. Ta jez, poleg drugih deset manj-?
ŽIVEL PRVI MAJ,
praznik zavednega delavstva!
Konferenca Klubov JSZ in društev Prosvetne Matice
ZAPADNE PENNE
Udeležite se proslave 25 letnice KLUBA ŠT. 13 J. S. Z. dne 23. AUGUSTA, ki jo priredita na SYGANU
Konferenca J. S. Z. in Prosvetne Matice ter klub št. 13 J. S. Z.
JACOB AMBROZICH, tajnik
Kansaški Slovenci!
Za oskrbo pogrebov in prosto ambulanco se obračajte na svojo pogrebno zadrugo
The Peoples Undertaking Co.
TEL. 5030 FRONTENAC
ŽIVEL PRVI MAJ! Društvo
"Zarja svobode"
št. 325 SNPJ. GOWANDA, N. Y.
PRVOMAJSKI POZDRAV!
Društvo št. 106 S. N. P. J.
IMPERIAL, PA.
ANDY URBAS
GOSTILNA in RESTAVRACIJA
358 Greeve St. Conemaugh, Pa.
PIKE'S JEWELRY
DIAMONDS - WATCHES - CLOCKS SILVERWARE - IVORY - RADIOS
24 Main Street
CONEMAUGH, PENNA.
Čestitke k Prvemu maju!
Klub št. 31 JSZ
Imperial, Pa.
vabi rojake, da pristopijo!
Mrs. Thomas
Flower Shop
117 Franklin St. JOHNSTOWN, PA.
Tel. 6441-J
Čestitke Prvemu Maju!
JOHN TERCELJ
in
JOHN ŽIGMAN
STRABANE, PENNA.
PRVOMAJSKI POZDRAV!
SLOVENSKI Narodni dom
IMPERIAL, PA.
Pozor, igralci na harmonike!
Popravljam vsake vrste harmonike. Izdelujem in popravljam mehove in razne okraske. Naredim iz stare harmonike NOVO!
Peter Bukovec
R. D. 2, Box 114 JOHNSTOWN, PA.
Blago prvovrstne kakovosti in po zmerni ceni dobite v
SLOVENSKI PRODAJALNI
IMPERIAL, PA. JNO. MIKLAUČIČ, upravitelj
D opažamo tudi na doim PHONE IMPERIAL 170
lilHIIIIHIllBIIIIHIIIHIIIHIllHIIIIBillHIIIIUlllHIIIIHUl!
Clover Farm Store
JOHN ERŽEN, lastnik Grocerija in mesnica
Podpirajte domače podjetje. PHONE IMPERIAL 16 IMPERIAL, PA.
ŽIVEL PRVI MAJ!
John Langerholc
518 Linden Ave. Johnstown, Pa.
J. L. YANKOL
Painter and Decorator Phone 149-W IMPERIAL, PA.
FRANK AUBELJ
Instaliram in popravljam peči za centralno kurjavo (Furnaces) ter strehe in vodne in plinske naprave. Cene zmerne.
Tel. Carnegie 8022 R-l-2
MOON RUN, PA.
Jacob Ambrozich
Garaža in popravljalnica avtov vseh vrst na Crafton Blvd. in Noblestown Rd.,
Ptgh.. Pa. CENE ZMERNE, DELO JAMČENO
Tel. Walnut 9469 - Moon Run, Pa.
Klub št. 118 JSZ
vabi misleče delavstvo v svoj krog, da bo lažje vršil delo za osvoboje-nje delavstva. Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 7. zvečer v spodnji dvorani društva št. 138 S.N.P.J.
JOHN CHESNIK, tajnik Box 252 STRABANE, PA.
BLUE EAGLE Cleaning and Tailoring Co.
SYLVESTER WIRANT, ravnatelj.
13 CASTLE SHANNON BLVD. - CASTLE SHANNON, PA.
Barvamo, likamo in čistimo obleke. Odvažamo in dovažamo po naselbinah. DELO JAMČENO	PHONE LEHIGH 0730
pilBDBUIIBUIIBIIIiaUUHH
■ SUPREME DYE WORKS—Bridgeville, Pa. I
411 Station Street • Tel. Bridgeville 375
= Modema krojačnica. Izdelujemo obleke po meri in najnovejšem kroju, s J	Barvamo, likamo in čistimo obleke,
g	JOHN KVARTICH, lastnik.	|
ših v tem okraju, je največji v državi Penna. Dolg je 7 milj in vsebuje na milijone galonov vode. Zato ni čudno, da je ta novica pretresla mozeg slehernemu prebivalcu, kajti mnogi se še spominjajo grozne povodnji iz leta 1889. Ljudstvo je bilo tako zbegano, da je drlo eden preko drugega v višje kraje. Deževalo je, po cestah pa se je vse drenjalo, avti in ljudje. Vse je sililo v planine. V nekaj minutah je mesto ostalo brez ljudi. Vse hiše, ki stoje na višjih krajih, so bile napolnjene z ljudmi, ki so gledali v dolino, kdaj bo voda prihrumela in uničila njihova domovanja. Pričakovali so, da bo voda pridrvela v taki množini, da bo uničila vse, tako da se ne bo niti poznalo kje je stalo mesto.
K sreči se to ni zgodilo. Pozneje se je izvedelo, da je bil ta strah, ki je povzročil paniko med prebivalstvom, zlasti pa med ženstvom in otroci, delo fanatičnih in senzacij željnih ljudi, tako da so imeli amaterji za filmiranje široko polje, da so snemali filme bežeoega prebivalstva^ od česar bodo imeli lepe dobičke. Dognalo se je, da je omenjeni jez popolnoma varen in mu ne preti nobena nevarnost.
Slovenci, razen v že omenjenem Cambria City in par izjem v mestu samem, niso bili na svojih domovih mnogo prizadeti, ker so naseljeni na višjih krajih, kar se je zanje izkazalo prava sreča v tem slučaju. Prizadeti pa so rudarji v naselbinah Tire Hill, Hillman, Carpenter Park in pri drugih rudarskih naseliščih. Voda je namreč
pokvarila železniške proge in odnesla mostove ter nakladišča (tipples), tako da so dobili neprosto-volnje počitnice.
Mesto Johnstown je zopet začelo dobivati prvotno lice. Polagoma vstaja iz blata. Vprašanje pa je, za koliko časa? Ali bodo vedno bolj se množeče povodnji in druge vremenske katastrofe, ki povzročajo bolezni, obup in siromaštvo, kdaj streznile merodajne faktorje ter ljudstvo v obče, da bi začelo več misliti na izboljšanje svojega položaja? Pisec teh vrstic je mnenja, da take vremenske nezgode se ne dajo popolnoma preprečiti, lahko pa se omejijo in odvrnejo v precejšnji meri. Ta naša najbogatejša dežela na svetu, kakor pravijo, da je, drvi naprej za svetim
profitom v kapitalističnem smislu. Regulacija rek in hudournikov ter ukročenje drugih prirod-nih sovražnikov človeštva bi lahko odvrnilo precej nezgod in katastrof. Tako delo bi bilo veliko bolj potrebno in koristno, kakor pa graditev ogromnih vojnih naprav na suhem in na morju. Taka dela bi brezposelnim nudila obilo dela in zaslužka, splošnemu ljudstvu pa varnost za življenje.
Pripomnim naj, da je v tej katastrofalni povodnji v tej okolici utonilo in umrlo vsled povzročenega strahu, kolikor je dosedaj znanega, 24 ljudi. Med njimi so šteli tudi ime Jožeta Iskre, ki so ga pogrešali. Svoječasno je bil član društva št.82 SNPJ. Pozneje so ga našli živega.
Most v Johnstownu, zvan Franklin Street Bridge, ki ga je porušila zadnja povodenj.
KLUB ŠT. 13 J.S.Z.
SYGAN, PA.
bo obhajal 26-letnico svojega obstanka v nedeljo 23. avgusta 1936.
LOVRENC KAUČIČ, tajnik.
Pozdravljen Prvi Maj, praznik zavednega delavstva!
Klub št. 175 J.S.Z.
MOON RUN - - PA.
FRANK MAČEK
priporoča svojo gostilno in restavracijo na McKees Rocks Rd. - Moon Run, Pa.
TEL. CARNEGIE 9102 R-2
L. CHATNER
Grocerija in mesnica
Se priporoča. WEST ALIQUIPPA, PA.
POZDRAVLJEN PRVI MAJ!
Klub št. 211 J.S.Z.
WEST ALIQUIPPA, PA.
Zboruje 3. ned. ob 3. pop. v Slov. domu. Postanite njegov član!
BARTOL YERANT, tajnik
Klub št. 37 J. S. Z.
Milwaukee, Wis.
Zboruje drugi četrtek v mesecu ob 8. zvečer v spodnjih prostorih South Side Turn dvorane. Vse, ki se zavedajo potrebe delavske politične organizacije, vabimo na pristop.
Jacob Rožič, tajnik
1103 So. 1st St. MILWAUKEE, WIS.
TEL. MITCHELL 2320
Knjigarna Proletarca
Največja slovenska knjigarna v Ameriki. Ako želite knjige Louisa Adamiča, vklj uičiviši njegovo poslednje veliko delo "Grandsons" (Vnuki), ali knjige Ivana Cankarja, Uptona Sin-clairja in drugih slovenskih ter angleških pisateljev, obrnite se na našo knjigarno. Pišite po cenik.
Proletarec, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
Pozdrav somišljenikom!
Društvo st. 6 S.N.P.J.
SYGAN, PA.
Najboljšo domačo hrano in postavne pijače dobite v
RESTAVRACIJI
Mrs. Jennie Pompe
BURGETTSTOWN, PA.
POZDRAVLJEN PRVI MAJ!
Članstvo Slovenskega doma
BURGETTSTOWN, PA. ŽIVEL 1. MAJ!
Anton Zornik
zastopnik Proletarca in drugih soc. listov
Box 202 HERMINIE, PA.
JACOB DOLENCE
RAZVAŽALEC PIVA
Phone Colonial 1067-R-1-2 LIBRARY, PA.
Pozdravljen Prvi Maj!
Klub št. 10 JSZ
Forest City, Pa.
JOSEPH AUBELJ
priporoča svojo MESNICO IN GROCERIJO
Cene zmerne, postrežba točna. PRESTO, PA.
Telephone Mitchell 1144
SOUTH SIDE BUICK COMPANY
"Milwaukee's Oldest Exclusive Buick Dealer" 1857 W. FOREST HOME AVE. - MILWAUKEE, WIS.
NAŠE GESLO: Najboljše blago, točna postrežba in nizke cene.
ALIQUIPPA CASH MARKET
WEST ALIQUIPPA - PA.
MAY DAY GREETINGS!
Gasoline Station
L. J. Theel, Prop. W. ALIQUIPPA - - PA.
ŽIVEL PRVI MAJ!
Betty's Co-operative Beer Tavern
BETTY WEGEL, Prop.
Tel. Broadway 3063 405 So. 3rd St., Milwaukee, Wis.
Perko Tailoring Co.
KROJAČNICA
Obleke po najnovejšem kroju. Čistimo in likamo moške in ženske obleke
Phone Orchard 5785 831 W. National Ave., Milwaukee
Anton Kamnikar
TAVERN Vljudna postrežba Phone Broadway 0169 625 So. 2nd St.—Milwaukee, Wis.
Alvin Gloyeck, Jr.
SLOVENSKI ODVETNIK
Pravni zastopnik Jugoslovanskega generalnega konzulata v Wisconsinn
805 S. 5th St.—Milwaukee, Wis.
Tel. Mitchell 2707
Tel. Orch. 5927
J. LENKO'S
Tavern
i
929 So. 6th St. MILWAUKEE, WIS.
Joseph Snoy:
POGLAVJE 0 BODOČNOSTI J. S. Z.
Ali ima JSZ bodočnost, ali je nima? Dobro je, da o tem vprašanju pred prihodnjim rednim zborom razpravljamo, ker bo to koristilo zboru in zvezi. Nekateri so mnenja, da nima bodočnosti kajti stari sodrugi preminevajo, za mlajše pa bo najboljše, da se socialistični stranki direktno pridružijo.
Jaz sem povsem nasprotnega mnenja. JSZ ima bodočnost, a-ko le mi — njeni člani — hočemo. Če pa bomo indiferentni, tudi to ne bo držalo, da se stranki "direktno pridružimo", kajti v nji smo direktno že zdaj — z vsemi pravicami in dolžnostmi. Le poslovni jezik v naših klubih še ni angleški— toda naše polje je še vse tukaj, sodrugi! Samo obdelovati ga je treba.
Kar naša zveza najbolj potrebuje, je več potovalnih agitatorjev in pa gmotnih sredstev, ki bi take agitacij ske ture omogočile.
Ako bi imeli povprečno v vsakem klubu vsaj deset aktivnih članov, to je, zmožnih diskuzira-ti z nasprotniki in v agitaciji sploh, ki bi porabili vsako ugodno priliko v korist našega gibanja, bi ne bilo treba nikomur ukvarjati se z mislijo, ali ima JSZ bodočnost ali ne.
Za primero navajam naš o-kraj. Svoječasno, ko sem utegnil, sem šel od rojaka do rojaka, iz naselbine v naselbino. In tako je prišlo, da je v povojni dobi indiferentni vzhodni Ohio prišel v številu naročnikov Proletarca spet v ospredje, dobili smo socialistične klube, prireditve s predstavami, shode in začeli v veliki meri vršiti razno drugo agitacijo. Poslednji dve leti, ko na taka potovanja več ne utegnem, pa se to pozna, bodisi v številu naročnikov Proletarca in pri drugem delu, ker se sodrugi in somišljeniki niso zavzeli, da bi to vrzel
nadomestili s svojim povečanim delom.
Vzroki za to so različni. Glavni je brezbrižnost, češ, saj bodo lahko brez mene opravili. Drugi je boječnost — strah pred "zamerami" in tretji vzrok pa, da mnogi naši tudi najzvestejši prijatelji niso kos jezikavim nasprotnikom. Vse te hibe lahko zmanjšamo, če je za to volja med nami.
Mnogi so pristopili v JSZ zato, da ji pomagajo pri njenem delu za delavsko vzgojo in jača-nje delavske organizacije. Drugi ,so se ji pridružili, ker simpa-tizirajo z našim delom. V praktični vrednosti se je izkazalo — imam skušnje o tem — da pet aktivnih sodrugov izvrši veliko več dela za naš pokret kot pa 30 površno aktivnih članov, o vrednosti malomarnih, popolnoma in-diferentnih članih in somišljenikih, pa kajpada niti govora ni.
Vsak klub JlSZ ima več nalog in dela, kot pa ga morejo vršiti njegovi aktivni člani, neglede, kako je močan. Iz izkušenj v taj-nikovanju pri klubu št. 11 JSZ smelo rečem, da je v njemu za tajnika kluba več dela, kakor pa ga ima v podpornem društvu z nad sto člani. Kajti delo v klubih JSZ je združeno z mnogimi aktivnostmi, če se jih zanemari klub propade ali pa životari in je brez vpliva. V delavskem gibanju veljajo kaj le tiste naselbine, ki se res brigajo za napre-
dek. Zato smo Slovenci resnično ugledni samo v takih, kjer se lahko naše delavstvo ponaša s samozavestjo, kjer lahko na prireditvah kaj pokažemo, ne pa v onih, kjer le hlapčujejo korupt-nim politikom.
Vendar pa so pritožbe na mestu tudi za kraje, ki veljajo za napredne. V Bridgeportu n. pr. so pogoji za klub JSZ tolikšni, da bi bil upoštevan in delaven na vseh poljih veliko bolj kakor danes, če — "če" — bi imeli več delovnih sodrugov. Kajti polja je veliko in naselbina, z okolico vred, ni majhna.
Manjka pa nam agilnosti. A če primerjam naš klub z drugimi, vidim, da je ponekod še veliko slabše. Bridgeport je majhna naselbina. Vzemimo pa v poštev velike naselbine, kot so Cleveland, Detroit, Pittsburgh, New York, Kansas City, Denver, Pueblo itd. Koliko ogromnega polja je v njih! Ampak ko štejem one, ki orjejo, je človeka res strah pred bodočnostjo, pa ne zaradi bodočnosti naše JSZ, ampak za bodočnost delavskega razreda. Slovenska naselbina v Pittsburghu npr. spi že leta in leta "spanje pravičnega". Še bolj pa v Jolietu, 111., ki je tudi v klerikalni javnosti čisto umrla.
Ko sem bil dne 4. in 5. aprila to leto na konvenciji ohijske soc. stranke v Akronu, so mi pravili, da je župnik katoliške
Živel Prvi Maj!
Uspeh vsemu slovenskemu naprednemu delavstvu želi
Ermenc-ov pogrebni zavod
1019 South 5th Street Milwaukee, Wisconsin
Phone Mitchell 1331
fare v Barbertonu ves narod "hipnotiziral" z radikalnimi pridigami—češ, on govori kot cel boljševik! Omoteni so tam celo taki ljudje, ki niso cerkvenjaki in ne pobožni. Vidite, kako lahko en sam človek preprečuje pravo delo in resnični boj za delavske pravice!
Niti eden izmed onih, ki mu verjamejo,' ni organiziran v razredno delavski organizaciji in nihče ne deluje radikalno! Sodrugi, to naše polje je še nezo-rano ne samo v Barbertonu ampak v mnogih drugih krajih. Zviteži so polni trikov in znajo zavajati naivne ljudi.
Zato pa znova poudarjam: JSZ bi morala baš v take kraje pošiljati govornike in agitatorje—drugače bo izgubila, in to bo njena krivda.
Zelo važen vzrok stagnacij-skega razpoloženja je New Deal, ki obljubuje ljudstvu srečo zastonj in brez truda, in prav tako, če ne glavni vzrok našega zastajanja, pa frakcijski boj med socialisti samimi.
Neglede kako konvencija soc. stranke v Clevelandu odloči— polje in naloge, ki jih ima vršiti JSZ ostanejo in zato mora živeti JSZ dalje in dalje. Če ji rečemo—ni te več treba—kdo drugi bo nadaljeval NJENO delo med NAŠIM ljudstvom? Sodrugi, nihče, ako ga mi ne bomo! Kajti Američani hočejo pomoči za delo med njimi od nas —nam je oni ne bi mogli dati! To veste iz izkušenj vsi, ki ste aktivni v delavskem gibanju.
Za bodočnost socialistične stranke se nič ne bojim. Tudi če pride v nji do velikega razkola, se bodo socialistično misleči elementi morali zediniti in nastala bo v tem slučaju jačja, agilnejša, živahnejša stranka,
J. DOBNICK
CVETLIČAR
935 W. National Ave.—Milwaukee Tel. Orchard 3546
ki bo mogla prodirati s socialističnim programom efektivnej-še kakor zmoremo danes.
JSZ si naj v teh okolščinah skuša zgraditi tako prosto pot, da bo lahko delala neovirano za svoje naloge v duhu socializma.
Naša Zveza je že dokazala, da je v stanju razvijati se po razmerah. Ko je izgubila stare vire za pridobivanje novih članov med priseljenci, je posegla s svojim delom med našo tu rojeno mladino—ponekod že z dobrih uspehom. V ostalih naselbinah je to polje za naš pokret popolnoma pod kontrolo demokratov in republikancev. Proletarec izhaja že dolgo z angleško prilogo. V naših sporedih na prireditvah imamo tudi angleške točke. Na shodih širimo že veliko več angleške kot pa slovenske socialistične literature. In če bi imeli več zavednih delavcev tudi po dejanjih, ne samo v besedah—koliko več bi storili pod okriljem JSZ! Dajmo to upoštevati!
Moje priporočilo je: Postani-mo aktivni vsi tisti, ki se zavedamo vrednosti dela, programa in nalog, ki jih vrši naša Zveza! To je moj klic sodru-gom in somišljenikom k letošnjemu Prvemu maju, k prazniku, ki je simbol borbe za osvoboditev delovnega ljudstva.
ŽIVEL PRVI MAJ,
mednarodni delavski praznik!
Mnogo uspeha
'Proletarcu in ČKCajsitemu Qlasu
želita
Frank in Mary Zajec
725 W. National Ave. Milwaukee, Wisconsin
Tel. Oreh. 0878
Tel. BRoadway 5882
Pauline's Tavern
PAULINE VOGRICH, lastnica
Prijazna postrežba 636 So. 5th St.—Milwaukee, Wis.
Društvo "SLOGA"
ŠT. 16 SNPJ
vas vabi na pristop. FRANK PERKO, tajnik
831 W. National Ave. MILWAUKEE, WIS.
PHONE ORCHARD 1084
Iliria Food Market
QUALITY MEATS and GROCERIES
710 South 6th Street MILWAUKEE, WIS.
ANNA BRULC
TAVERN
501 So. 6th St. - Milwaukee, Wis. TEL. BROADWAY 5486
POZDRAV 1. MAJU!
Lovrenc Bratanic
MILWAUKEE WIS.
PERKO GARAGE
426 South Sixth Street MILWAUKEE, WIS. Tel. BRoadway 3660
MAY DAY GREETINGS from
John & Mary Camer
MILWAUKEE, WIS.
Callen's Men's Shop
Clothing - Shoes - Furnishings
516 National Avenue MILWAUKEE, WIS.
Compliments of
M. E. SOSTARICH
539 S. 6th Street—Milwaukee, Wis. Tel. BRoadway 1454
VICTOR PETEK •
MILWAUKEE, WIS.
Phone ORchard 0609
ŽIVEL PRVI MAJ!
LOUIS ZAJEC
1319 So. 6th St. - Milwaukee, Wis. TEL. OROH. 7206
LEO ZAYBER'S
BARBER SHOP
South Side Turner Hall
MILWAUKEE, WIS.
DRUŠTVO "BLED" št. 19 J.P.Z.S.
vabi rojake na pristop.
Vsa nadaljna pojasnila daje FRANK POLIČNIK, tajnik
1238 So. 23rd St. MILWAUKEE, WIS.
Frank Kralj's
Tavern
&
6001 West Madison St. WEST ALLIS, WIS. Tel. Greenfield 4670
L. Bolskar Tavern
FINO PIVO, VINO IN LIKERJI
1309 S. 60th St. - West Allis, Wis. TEL. GREENFIELD 0172
JOHN REZEL
KROJAČ Moderne potrebščine za moške
6026 W. National Ave. WEST ALLIS, WIS.
TEL. GR. 1170
Klub št. 180 J.S.Z.
WEST ALLIS, WIS.,
pozdravlja delavski praznik PRVI MAJ in vabi somišljenike v svoje vrste.
ANTON ERSTE
TAVERN 7408 West Walker Street WEST ALLIS, WIS.
TEL GREENFIELD 2284
Tel. T uradu in skladišču GR. 4380
National Coal & Supply Co. 1911 So. 80th St. - West Allis, Wis.
RALPH CHEPLAK	S. G. SMITH
8002 W. National Av., Tel. Gr. 3661
ŽIVEL PRVI MAJ!
JOHN BRAT ANIC
GROCERIJA IN MESNICA
1030 So. 60th St. - West Allis, Wis.
PHONE GREENFIELD 9810
A. ERMAN
TAVERN
Prijazna postrežba vsem
1348 So. 64th St., West Allis, Wis.
Phone Greenfield 2169
ANTON DEMSHAR
SHEET METAL WORK - FURNACES & ROOFINGS Phone Greenfield 2644 2040 S. 92nd St.	WEST ALLIS, WIS.
PHONE GR. 3620
SANITARY SODA WATER CO.
Manufacturer of HIGH GRADE SOFT DRINKS
1430 SO. 69TH ST. - - WEST ALLIS, WIS.
Čitatelji, upoštevajte oglaševalce v "MAJSKEM GLASU"
Ramm Funeral Home
Highest Quality Professional Service
PHONE 1262-W
SHEBOYGAN, WIS.
Flowers best express your pleasure or sympathy
BILLMANS
FLOWER SHOPPE 1601 So. 12th St. - Sheboygan, Wis.
PANTZER LUMBER CO.
Everything to Build Anything. Lumber - Paint - Roofing
PHONE 181
110 S. 14th St. - Sheboygan, Wis.
J. BALLHORN
Furniture - Funeral Service
Phone 439 any time SHEBOYGAN, WIS.
South Side Hardware & Plumbing Co.
PHONE 161-W
1512 S. 12th St. - Sheboygan, Wis.
Flowers and .Plants for Every Occasion
MATTHEWSON'S Flowers
625 N. 8th St. - Sheboygan, Wis.
PHONE 156
GERENDS
Funeral Service
PHONE 85 or 4080-W
Any Hour - Day or Night. SHEBOYGAN, WIS.
Suscha Co.
Grocerija in mesnica
931 Indiana Ave. - Phone 2400 SHEBOYGAN, WIS.
TISKARNA
S. N. P. J.
SPREJEMA VSA
V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem in drugih
jezikih.
Vodstvo tiskarne apelira, da tiskovine naročate v S.N.P.J. tiskarni. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne. — Cene zmerne, unijsko delo prve vrste.
PIŠITE PO INFORMACIJE NA NASLOV:
S. N. P. J. PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE : : : CHICAGO, ILL.
TELEFON ROCKWELL 4904

BETTER PRINTING SERVICE
Job and Publication Work-Stationery and Office Supplies
2657 S. LAWNDALE AVENUE, CHICAGO, ILL.
Phone Rockwell 4904
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA!
Tel. Wabash 3161 Compliments of
Cramsie, Laadt & Company
Sttauratu*
175 WeSl Jackson Boulevard William J. Laadt CHICAGO
.......................ffffWfffWUWHJf/
Compliments of
DR. OTIS M. WALTER
CHICAGO
Za prištop se priporoča
Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza
245-247 WEST 103rd STREET I CHICAGO, ILL.
^Bratska podporna zavarovalnica
ZAVARUJE ZA ŽIVLJENJE, BOLEZEN, POŠKODBE, OPERACIJE, STAROST IN DRUGE NEZGODE.
MLADINA, VČLANJENA V MLADINSKEM ODDELKU, IMA SVOJA POSLUJOČA DRUŠTVA: VRTCE.
IZDAJA RAZLIČNIH VRST ZAVAROVALNE CERTIFIKATE Z REZERVNO VREDNOSTJO.
DRUŠTVA IMA V VSEH NAPREDNIH NASELBINAH ZDRUŽENIH DRŽAV.
| ■
1
IBIIllHimiBIHUIlHIIIIBlHIIIIHIIIHIHIHiBlllll
Vabljeni ste v
Slovensko Narodno Podporno Jednoto
bratsko, delavsko podporno ustanovo.
Zavarujete se lahko od $250 do $2000 smrtnine in od 50c do $2.00 bolniške podpore, kakor tudi odškodnine.
Vpišite svoje otroke v našo jednoto!
Letos je za mladinski oddelek razpisana posebna kampanja s prosto pristopnino. Jednota plača vsakemu kandidatu do 50c za zdravniško preiskavo, poleg tega so bili v aprilu in so v maju vsi člani mladinskega oddelka prosti asesmenta.
Solventnost mladinskega oddelka za 1935 znaša......438.728%
Solventnost oddelka odraslih za 1935 znaša.........107.451%

- ^	-v <
Naročite si v delavski ideologiji pisane jednotine publikacije, Prosveto in Mladinski List, ker izobrazba je
ključ do sreče.

Kadar potrebujete tiskovine, ne pozabite, da jednota lastuje tiskarno, v kateri je delo unijsko po zmernih cenah
Za ožje informacije se lahko obrnete do naših lokalnih tajnikov ali direktno v glavni urad organizacije.
GLAVNI STAN: 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS