Postnfna plačana v got(MnT LETO L VIII V Ljubljani, v neHeljo 27. julija 19*50. STEV. 170 2. izdaja cena 3 din 1 --- 11 —-- Naročnina mesečno m^^^^m Mm^ ^^^ flMMHaHH^ (-elc. račun: Ljub- za m Ijana 40 - ne- ^^^^ ^ ^^M W ^^M ■■ ^H« ^^^ # ^^M ^ 10.349 ce- ^^^^^^ ^^m ^^m ■B flHjgf M JHH^k m Bmn^ attfc M # b^^^J inozemstvo 140Din _ ^^M MB IBHffi JHM A* ^^M K- ^^B H| Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^^Bm^^^tošm ^^LaMriA ^Vrk ^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/UI ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ^^^^^^^^^ jeva 6. telefon 2992 £K°- nočna'^2996,^2994* 1 n'2050 2 DeČeljSkO prilOQO »IlUStrirGTli Slovenec« ^g^n^Tj^ iVoi; kažipot na poti stovanstva (Misli ob sklepu ljubljanskega kongresa.) Bodočnost nam je sicer zakrita, toda na podlagi nepričakovanega uspeha kongresa katoliške slovansko mladine v Ljubljani ni mogoče dvomiti o tem, da je na tem kongresu piš Duha svetega v knjigi slovanske zgodovine preobrnil list na popolnoma novo stran. Po vitalnem principu se z matematično nujnostjo približujejo vedno bolj jasni in neizbrisljivi obrisi novega, srečnejšega in bolj vzajemno prijateljskega razvoja slovanskih narodov in držav. Ljubljanski kongres slovanske katoliške mladine pomeni ne samo nujno dopolnilo in podčrtavanje pomena znanih velehradskih kongresov za cerkveno zedinjenje ter ljubljanskega in praškega mednarodnega kongresa za vzhodno bogoslovje, ampak tudi nadaljevanje in posledice lanskega ciril-metodijskega sestanka na Sv. Joštu. Sestanek na Sv. Joštu je točno začrtal ideologijo in program katoliške slovenske inteligence. Kakor na Sv. Joštu se je tudi ua sedanjem slovanskem kongresu uveljavila metoda vitalnosti. Zato so niso zbrale mase, ampak njeni vodilni zastopniki. Mase ovirajo trezno in objektivno raziskovanje in razmišljanje. Samo elita, ki se more povzpeti na filozofsko-zgodovinsko in visoko etično stališče, more na podlagi objektivnega raziskovanja preteklosti in sedanjosti pokazati vodilne in odrešilne ideje ter določiti za bodočnost tak izpeljiv program, kakor ga v resnici zahteva ves dosedanji razvoj in geografski položaj, šele na tej trdni podlagi se dajo oceniti vse verske, narodne, kulturne, gospodarske in politične vrednote; edino na tem temelju je mogoče pravilno premeriti in pretehtati vse delujoče in speče sile, jih najbolj smotreno urediti in zaposliti v vsestranski narodni in državni napredek. Ko si jo tako elita popolnoma svestna, kaj hoče in ve, da jo njen program izpolnjiv, potem po vitalnem principu pridobiva za te nove ideje in za njihovo uresničenje tudi ljudsko množico. Zdelo se je skoraj nemogoče, da bi kongres potekel brez vseh sporov in incidentov. Saj so spori med brati vedno ostrejši ko med drugimi ljudmi. Slovanske bratske narode pa še neredko podpihujejo v medsebojni niržnji tujci. Zato je skoraj čudež, da je med predstavitelji vseh narodov vladal pravi duh krščanske ljubezni. Težko jo najti v dosedanji zgodovini slovanskih stikov tako svetlih primerov odločne volje in razpoloženja živeti vnaprej v miru in slogi, kakor jih je nudil ljubljanski kongres. Marsikaj so da in treba v slovanskem svetu urediti z zakoni in s silo. Toda pravo ljubezen in bratstvo med slovanskimi narodi in državami, ki ni odvisna od volitev, političnega kurza in zakonov, ampak jo trajna in v bistvu nezlomljiva, je mogoče ustvarjali samo na takih temeljih, kakor Je na njih slonel ljubljanski kongres. Vodilno osebnosti katoliške inteligence slovanskih narodov so se zavedle izredne nevarnosti boljševizma za slovanski svet. To izredno nevarnost je izredno bistroumno poudaril prelat dr. Grivec. Slovani namreč niso bili tako srečni, da bi si mogli pridobiti mnogo skušenj v državnem življenju, kakor veliki zapadni narodi. Zaradi tega so novo državnopravne teorije Slovanom mnogo nevarnejše, ko n. pr. Francozom ali Angležem. Dojim zapadne države tudi najbolj prevratne teorije prenesejo brez večjih pomembnih sprememb v svojem državnem življenju, jim pa Slovani takoj verujejo in jih začnejo uveljavljati v življenju. Voditelji boljševizma se tega zavedajo in zato posvečajo tako pozornost ravno slovanskim narodom. Sedanji dalekovidni papež se zaveda, kakšna nevarnost preti od boljševizma slovanstvu in odtod vsemu krščanskemu svetu. Zato venomer moli in dela za ruski narod in opozarja katoličane, naj uveljavljajo socialno pravičnost, da tako boljševizem kot filozofski sistem izgubi privlačno silo na Slovane. Ker boljševizem razpreda svoje mreže najbolj ravno med akademsko mladino, je bilo tem značilnejše, da je z molitvijo za nesrečne preganjane kristjane in s sveto mašo po vzhodnoslovanskem obredu, ki jo je daroval škof dr. Njaradi, ter s posebno resolucijo obsodila katoliška slovanska mladina ta boljševizem. Se bolj močno pa je vplivala na prijateljsko razmerje pozitivna in tvorna cirilmetodijska ideja. Mladina noče delati kakšnih unij po starem primeru, mladina obsoja prozelitizem v slovanskih pokrajinah. Katoliška slovanska mladina ne ustvarja tudi nekako katoliške fronte. Katoliška mladina samo hoče, da se katoliški Slovani bolj uveljavijo v katoliški Cerkvi! Slovani se zavedajo, da so potrebni Cerkvi in Cerkev njim. Katoliška Cerkev v srednjem veku, ko je ostajala še pretežno v mejah meščanskega in fevdalnega sloja germanske in romanske rase, še ni bila zadosli občestvena. Katoliški Slovani hočejo vneto delali v katoliški akciji in se uveljaviti v Cerkvi, da postane čini bolj obča v ekstenzivnem in v kulturno in etiSno-vsebinskem pomenu. Zato hoče s študijem in z osebnimi stiki odbili ostrine med Slovani, dvigali kulturno višino in potem dati mističnemu telesu Kristusovemu, katoliški Cerkvi, novih slovan-»kih sokov, ki bodo poživili ves organizem, a ludi slovanske dele. Takrat pač ludi no bo več daleč čas cerkvenega zedinjenja, ki bi izredno potenciral silo slovenstva. Idejna stran kongresa kaže v referatih gg. prclaia dr. Grivca, urednika Fr. Terseglava, češkega prof. dr. Macourke in našega dr. Stclela izredno poglobitev ideologije slovanske vzajemnosti. Četudi so se referati vršili v materinih jezikih referenlov, vendar so vsi udeleženci razumeli skoraj vsako besedo, ker so bilo misli lako globoke in za večino tako nove, da so so duSe združevalo in prelivale druga v drugo. Pokazalo se je, da na leni polju ludi majhna slovenska veja slo- Vprašanje stabilizacije Razveseljiva izvajanja ženevske „Pax" - Zdravo stanje našega gospodarstva Geneve, 26. julija, pp. Tukajšnji zelo pomembni in zelo uvaževani tednik >Pax- prinaša posamezne detajle o stabilizaciji dinarja, ki jo namerava izvesti jugoslovanska vlada. List piše. da bi bila kraljevina Jugoslavija že davno stal> '/irala svojo valuto, ako bi ne oviralo te želje vprašanje medvojnih in predvojnih dolgov. »Sprva,« tako piše >Paxr, »je bilo mnenje v Belgradu, da stabilizacija brez zunanjega posojila ni mogoča. Danes izgleda, tla bo mogoče to izvesti brez zunanje pomoči in izključno z narodnimi sredstvi. V to svrho zadostuje, da jugoslovanska vlada razpolaga z zadostno množino zlata, da bo mogla po potrebi pokriti vsa zunanja plačila.« List se nadalje peča z analizo zlate rezerve v Jugoslaviji. »Narodna banka razpolaga z zlato rezervo v višini 1 milijarde 100 milijonov papirnatih dinarjev, ali v zlatih dinarjih 06,700.000 in v srebrnih 17,006.000 Din. Nadalje poseduje Narodna banka v blagajni tudi šc 1 milijardo 800 milijonov tnjih zlatih deviz. Vsega skupaj torej ima Narodna banka v blagajni skoroda '1 milijarde Din. Iz tega bi sledilo, da bi pretila nevarnost de- valorizacije dinarja šele, ko bi Narodna banka popolnoma izčrpala svojo zlato zalogo. Papirnaloga denarja je po poročilu >Pax v Jugoslaviji v vrednosti od 5 miljard 200 milijonov do 5 miljard 300 milijonov dinarjev. Kritje znaša lorej 55%. Nadpolovično kritje papirnatega denarja z zlalo rezervo se smalra v finančnih krogih za zelo solidno, če pomislimo, da so emisijske banke pred vojno smatrale. 33 odstotno zlato kritje za zadostno, in če češkoslovaški zakon določa 25 odstotno kritje za zadovoljivo. Kraljevina Jugoslavija razpolaga lorej s popolnoma zadostnim zlatim kritjem in s tega stališča ni nobene ovire za stabilizacijo dinarja. Leta 1928. se je prvič govorilo v finančnih krogih o stabilizaciji dinarja. Takrat je zlata rezerva znašala samo S00 milijonov dinarjev. Zato ludi so so takratne vlade zavzemale za inozemsko posojilo v višini 4 milijonov funtov, ki bi zlato rezervo zaneslo na l miljardo 800 milijonov dinarjev. Tega posojila danes ni treba, ker je Narodna ban- ka s svojo previdno politiko znala sama zvišati svoje zlato na zadostno višino. Položaj je danes tako ugoden, da bi samo večkratna zaporedna slaba letina, ki bi povzročila slabšo trgovsko bilanco, utegnila škodljivo vplivati na stanje dinarja. V tem slučaju pa, če bi bilo potrebno, in to šele po letih, bo Jugoslavija lahko dobila posojilo, ki bo stanje dinarja ščitilo. List torej smatra, da je sedanji trenutek zelo ugoden za Jugoslavijo, da pogumno stabilizira svojo valulo. Siccr bi bilo še potrebno, da so likvidira dolg, ki ga ima država pri Narodni banki. Ta dolg znaša danes 4 iniljarde dinarjev. Ali to ni nobena zapreka, ker bi se ta dolg lahko zbrisal s počasno amortizacijo, recimo s tem, da država odstopi od svojega deleža na dobiček Narodne banke. Kur/., na katerega bi se naj dinar stabiliziral, naj bi bil sedanji borzni kurz, ki odgovarja zdravemu slanjti jugoslovanskega gospodarstva. Marko Trilkovič umrl Belgrad, 26. jul. Nocoj je umrl bivši ministrski predsednik, večkratni minister in predsednik narodne skupščine ter vodiven politik bivše na-rcdne-radikalne stranke Marko Trilkovič. Pokojni jc bft rojen 6. septembra 186-1 v Belgradu, se posvetil pravnemu študiju doma in v inozemstvu, bil sodnik ter sc že zgodaj posvetil politiki. Za narodnega poslanca jc bil prvič izvoljen leta 1006, kar jc ostal nepretrgoma do 6. januarja 1920, ko jc parlamentarizem prenehal. V vlado jc prvič stopil istega leta, ko je postal poslance. L. 1912 mu jc bilo poverjeno predsedstvo vlade. Po povratku t novo jugoslovansko domovino 1. 1918 je bil notranji minister v rladi Nikole Pašija; nato je še štirikrat imel ministrsko resore, zadnji Narodni skupščini pa jo bil predsednik. Marko Trifkovič je bil obče čislan, koneili-janten in zelo prevdaren politik, uvaževan v vseh strankah. Nikoli Pašiču pa intimen in veren drug. Slava njegovemu spominu! Resolucije slov. kaL mSadine proti holjševiškemu hrezhoštvu Odkrilosrčno sočustvujemo z našimi brali v SSRS, ki so pokazali v groznih protiverskih akcijali sedanje boljševiške vlade loliko junaštva v obrambi vere in krščanske nravnosti. Občudujemo njihov heroizem. Molimo zanje, molimo za n ihovo čim skorajšnje osvo-bojenje izpod jarma in terorja ateističnih in neslovenskih uzorpatorjev. Verujemo v osvo-bojenje Rusije izpod sovjetskega iga, in prosimo Boga, da bi s svojo milostjo omogočil, da bi se vsi slovanski narodi sešli nn skupnem lemelju vere in kullure, kalero sta prinesla vsem Slovanom velika aposlola Kristusove vere, sveta brala Ciril in M^lod. Belgrad, 20. jul. z. Vprašanje nadaljevanja dela v trboveljskih rudnikih je prišlo v poslednjo fazo. Velik del delavcev iz teh rudnikov je zapustil delo in si poiskal stalne zaposlitve v rudnikih Južne Srbije, zlasti v Trenčiji, v Kosovski Mitrovici. Beda rudarskih delavcev v trboveljskih rudnikih ;e zelo velika. Niti ankete, ki so se vodile, niti državne podpore niso nič izdale proti nevarnosti redukcije dela v trboveljskih rudnikih. Zato se bodo v prihodnjih dneh v ministrstvu za šume in rude shupno z zastopniki ministrstva za promet in ministrstva za finance lo vprašanje podrobno proučili in uredili. Za progo Kočevje — IVfpOtfSfžO Belgrad, 26. jul. z. Promelni minister Lazar Radivojevič je pričel razmolrivati vprašanje zveze Slovenije z morjem z zgraditvijo j proge Kcčevje-Vrbovsko. Minister je pripravljen pričeli z gradnjo te proge. Zaradi lega ie imenoval strokovno komisijo, ki ima nalogo, da v najkra šem času izdela program za iz- j vedbo lega načrta. Nato bi se imela zagolo- j viti finančna stran te proge, ki je velikega pomena, ne samo za Slovence in njih izvoz, marveč za splošen napredek vseh krajev. Elektrifikacija države Belgrad, 26. jul. z. V ministrstvu za finance in trgovino se proučuje vprašanje elek-lrifikacije države, in sicer po predlogih domačih in tujih podjetij in samoupravnih teles. Ko bo strokovna komisijn to vprašanje podrobno proučila, bosta ministrstvi izdali rešitev, ki se bo poslala gospodarsko-finančnemu odboru v odobritev. Zelo jo verjetno, da bodo elektrifikacijo izvajala predvsem domača podjetja, šele potem tuji konzorciji in tvrdke. vanstva lahko izredno mnogo pomeni. Saj je bil g. prelat Grivec ne samo duša in regulativ kongresa, ampak ludi neomajna obče priznana avtoriteta, ki sc ji je radevoljno na prvi migljaj vse uklonilo. Tako bodo Slovani lahko tudi v obči katoliški Cerkvi zaigrali važno vlogo in ji dali še mnogo izrazitejši pečat občestvenosti, pri tem pa rešili sebe, svoje države in slovanski Vzhod, če bodo za nje merodajne smernice ljubljanske«« kongresa. Ljubljana, 26. jul. Med drugimi resolucijami (ki jih zaradi občulnega pomanjkanja prostora objavimo prihodnjič) jo II. kongres Slovanske katoliško akademsko mladine sprejel tudi tole: Slovanska katoliška akademska mladina, zbrana na kongresu v Ljubljani v dnevih od 23. do 27. julija 1930, izraža po svo ih delegatih zastopnikih Cehov, Hrvatov, Poljakov, Rusov, Slovakov, Slovencev in Ukrajincev tople simpatije za ves slovanski svet, predvsem pa za veliki ruski narod in vse krščanske narode v SSRS. Hudo obžalujemo, da brezverski kur/ boljševizma preračunjeno uničuje moralne vrednoie ruskih narodov, o čemer ne pripravlja samo propada SSRS, ampak vsega sveta. Na mestih nesreče v mzni Italiji Dozdaj okoli 2900 mrtvih in okoli 4500 ranjenih. — Reševalna in restavracijska dela vlade. — Počasi se vrača red. Crollalanza je poročal kralju ua obisku potresnega ozemlja, da nnmernvn vlada porušene kraje nanovo zgraditi tako, da sc bodo zidale snmo enonadstropne male hiše i z železnega betonu in umetnega kamna, do bodo varne pred potresom V Ak vilorii j i so predstavili kralju žensko, ki so jo rešili i/.jK>d razvalin po dveh dnevih. V Melfiju so pri razkopnvanju našli tri osebe žive v neki veži. Ki se ni podrla. Po naročilu pupeža potuje po ozemlju lusgr. Cin-petta, ki jo tehnični nadzornik za cerkvena dela v južni Italiji, da v imenu papeža nudi prvo polnoč in tolažbo. Rim, 26. jul. AA. Predsednik vlade Mussolini sprejemu pošiljke iz \ seli strnili Italije, posebno <«l finančnikov in trgovcev ter italijanskih mest zu podpore porušenim krajem. Fašistična stranka jc darovala pol milijona lir. Italijanska vlada sprejema še \cduo brzojavke sožalja od suverenov in drugih vlad. Predsedniki vlad izražajo iskreno sožalje. Rim, 26. jul. AA. V krajih, ki jih je opu-stošil potres, se po malem zaradi organizirane pomoči vrnčn red. V Napolju so izpraznili nekaj hiš. ki se utegnejo vsak čas podreti. V okolici porušenega Avellino grade barake zn (>0.000 oseb, ki so brez strehe. V mesto Mnlfi se počasi spet vračn življenje. Mnogo hiš. ki so ostale cele i m jih potres ni poškodoval, je polno ranjencev. ki jih še niso mogli dalje odprciniti. Rim. _'(> jul. A A. Zaradi potresne katastrofe je sklicana seja italijanskega ministrskega sveta zn torek 29. juliju ob 10 do|>oldue. Milan, 26. jul. as. V Lacedoniji so danes iz-)kkI razvalin rešili štiriletnega otroka, ki je klical nn pomoč. Pod razvalinami so še trije otroci. Zadnje oficijclno poročilo iz potresnega ozemlju javlja, da je število mrtvih dosedaj nu-rnstlo na 2949 oseb in dn bo do sedaj ugotovljeno število ranjenih 4551 najbrže še nnrastlo. posebno, ker z podeželskih vasi šc ni natančnih poročil in se število mrtvih popolnoma točno šc ni moglo dognati. Vrhu tega jc še upoštevati. da jc mnogo rodbin zasutih, mnogo pu jih je tudi v blaznem strahu pobegnilo, kar zelo ovira poizvedovanje. ludi hiš je mnogo več poškodovanih, kakor se jc prvotno mislilo. Minister za javna dela javlja dalje, da je tudi Akvilonija popolnoma podrla. Ministrstvo hoče vse potrebno ukreniti, da sc čimprej začno popravljalna delu. da bodo pred zimo izvršili vsaj nekoliko zasilnih stanovanj. Rim, 26. jul. AA. Včeraj ob 15.23 je prispel z vlakom v Rocclietto San Antonio italijanski krni j, ki je obiskal po potresu prizadete kraje. V Rocclietto San Antonio sc nahaja tudi minister javnih del Grollulanzn in državni |x>dtuj-nik v ministrstvu javnih dol Leoni, ki sta tjakaj prispela že takoj prvi dan potresa iu nadzirata vsa reševalna dela in podeljevanje prve polnoči. Z italijanskim kraljem jc prispel tudi minister dvora Puscnlini in kraljev adjutunt. Kralj je v Rocclietto Sun Antonio dopotovul / dvornim vlakom, od tam pa je z avtomobilom obiskal prizadeti mesti Lacedonijo in Aquilonijo. Milan. 26. jul. as. Minister za javna dela Sovjetska Um?a vseskozi mS&o^obna Moskva, 26. jul. as. Pri čajanki sc jc predstavil Litvinov zastopnikom inozemskih listov kot novi zunanji minister in jim podal eks-poze o ruski zunanji politiki. Izjavil jc, dn njegovo imenovanje ne pomeni nobene spremembe kurza, ker že faktično vodi zunanji kn-misarijnt dve leti in razen tegn sprememba vodilnih urndnikov nn načelno linijo diktature prolctarijata nima nobenega vpliva. Naglasa! jc posebno miroljubne cilje sovjetske politike, ki navzlic rastočim šovinističnim in agresivnim od- Plebiscitni dar Koroški Cclovcc, 26. ju!, p. Snoči se jo vršila seia deželnega odbora, na kateri se je razpravljalo o razdelitvi 3 milij. šilingov, ki jih je avstrijski parlament daroval Koroški ob jubileju 10 letnico plebiscita. Sklonilo se je, da se ta vsota porabi pre- redbiim v -sodnih držuvuli vzdržuje dobre sosedne odnosu je. Poskušajo se najti sredstva mirnega skupnega življenja med kapitalističnim in delavskim režimom. Simpatije Rusije pripndnjo onim narodom, ki morajo po krivici nositi vojna bremena. Toda tudi /. drugimi držnvnmi se skušnjo doseči dobri odnošnji. Sovjetska unijn rada podpira vse korake, ki bi zagotovili mir, neusmiljeno pa se obrača proti svotohiinski maski pacifistične frn/.eologijc. ki nima r. mirom nobenega oprnvkn. težno v bivšem plebiscitnem področju in sicer 1 milj. šil. za poprave cest, t milj. za kratkoročna kmet. posojila. 100000 šil. za posojila za gradnjo vodovodov. 400.000 šil. za |>odporo malim obrtnikom in za gradnjo vaškili električnih central, jml milj. za gradnjo šol. Poljska pred važno politično alternativo položaj terja ali vojaško diktaturo ali najožje zbližan je z Malo antanto £ Variava, 26. jul. (od našega dopisnika). Poljska zopet stopa v ospredje evropske zunanje politike. Izpraznitev Porenja jc povzročila v celi Poljski upravičen nemir, ker se je v nemških krogih ta korak smatral za dovoljenje, da sedaj smejo naskakovati vzhodne meje. Francosko svobodomi-selstvo jc celo začelo sistematično kampanjo za revizijo nemško-poljskih mej, češ, francosko-nem-ško prijateljstvo je takih žrtev vredno. Ista negotovost vlada v Varšavi v pogledu rusko-nemških odnosov. Včeraj sta se novi ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov in nemški zunanji minister Curtius preko glave Poljske obsipavala z najlepšimi častitkami. Tako čutijo Poljaki na eni strani, da se jim zaslomba pri Francozih nekoliko maje in da se krog neprijateljev okrog njenih mej vedno bolj zožuje. Poljska bo morala seči h krepki proti-ofenzivi na diplomatskem polju. Delati prognoze v Varšavi je težko. Razun maršala Pilsudskega morda nikdo prav >ne ve, kaj hoče Poljska in kam naj se obrne, a vsi, politik, mož kavarne in oni s ceste, bi radi vse dobro vedeli in poznali. Napraviti si jasno mnenje torej ni lahko. Poljak je kljub njegovi želji, da bi se ga imelo za polnokrvnega človeka iz zapada, vendarle Slovan in kot tak podvržen trenotnim čuv-stvenim inspiracijam. V sedanjem položaju Poljske je torej kak nepredviden diplomatski ali politični nastop zelo mogoč. Mogoče je pa tudi da Poljska svojo dosedanjo politiko podvrže izpraševanju ve- sti in jo usmeri na podlagi izkušenj na drugo pot. Med nepredvidene pojave bi recimo spadala molnost najostrejSe vojaške diktature. Govorice o neki tajni organizaciji višjih oficirjev, ki naj bi se imenovala »Zveza Belega Orla« in katero vodi general Rydz Suiigly, se slišijo vsak dan v Varšavi. Zvezi Belega Orla se podtlkavajo celo načrti, da pozove na poljski prestol kakSnega francoskega ali ukrajinskega princa (Sapieho?), ki naj bi vladal Poljski z »demokratično diktaturo«. Najbrže so to le izredki bujne lantazije, a karakteristično za položaj je dejstvo, da jih javno mnenje sprejema in o njih debatira. General Rydz Smigly je bil svoje dni vojaški poveljnik Vilne in je sedaj generalni inšpektor poljske armade ter brez dvoma najinlim-neiii sofrudnik marSala Pilsudskega in najjača roka v poljski generaliteti. Ni pa tudi izključeno, da se v zunanjem ministrstvu uveljavi stranka, ki je že od zdavnaj zagovarjala bližje stike z Malo Antanfo. Poljska republika, katero bi bila svoje dni Mala Antanta rada sprejela v svojo sredo, se je držala rezervirano, ne vemo iz kakih vzrokov, naprav politični grupi srednjeevropskih držav, ,ki so kakor ona, morale skrbeti za varnost svojih mej. Danes ko se v poljski politiki pojavlja zopet zagonetna alternativa, da je »Bog zelo visoko in Francija zelo daleč«, j se bo Poljska morebiti sprijaznila z mislijo bolj : intenzivnega sodelovanja z državami, ki so slo- ' vanske in ki so pokazale, da imajo energijo bra- i Razburjenje radi smrti Kosale % London, 26. jul. d. Brzojavne vesti iz llel-singforsa pravijo, d« se nahaja Finska v nemirnem pričakovanju nadaljnjega kmečkega gibanja. Lapovci so trdno prepričani, du je po-v/.ročil nenadno smrt njih voditelj« Kosole po komunistih podtaknjen strup. Uradno |>oroči!o o smrti še vedno ni objavljeno, kar kaže. da vlndu okoliščine te tajnostne smrti preiskuje. Razburjenje med kmetskiin prebivalstvom zaradi smrti nadarjenega in nad vse energičnega voditelja je nepopisno. Ugotovljeno je, da so Kosolu in drugi voditelji kmetov dobivali zadnji čas vse polno grozilnih pisem. Radi smrti Kosolu Inppovski pokret ne ostane brez voditelju. pač pa grozi ogorčenost kmetskegu ljudstva poostriti pokret. IsgfitsiGvshJ ffzegcialš§*i ho-če;o prog!ismti republiko Kairo, 26. jul. AA. Nacijonalistl se trudijo na vse načine uplivati na armado. Cilj njihovega delovanja je odstraniti kralja Fuada in peslavifi republikanski režim. London, 20. jul. AA. Po vesteh iz Egipta se mir še vedno ni povrnil v deželo. Odkrili so tajno organizacijo nacijonalistov, ki je delovala na to, da organizira parlamentarno zasedanje pod milim nebom na trgu v bližini parlamenta. Kairo, 20. jul. AA. Vlada je-podvzola vse. da zabrani eventualno zborovanje poslancev nacionalistične stranke \VAFI). Vlada je razpostavila po mestu 2000 vojakov, ki so zasedli vse važnejše trge. Danes je v mestu normalno življenje. Vsi uradi in trgovine so odprle. London, 26 ..jul. as. Egiptski parlament, poslanska zbornica in senat, je imel kljub prepovedi vlade sejo v nekem političnem klubu v Kairi. na kateri je bila sprejeta nezaupnica v!adi in se jc sklenil«, da se pozove prebivalstvo, tla po indijskem vzorcu protestira proti odgoditvi parlamenta, toje, da se za počne «layena stavka. Vlada je v Kairi še l>olj pomnožila vojaštvo in postavila na Tse važne strategije točke mesta .nadaljnjih 2901) mož. Veliko štirajkovsko gibame v sev, Franciji Pariz. 26. julija, as. Slavka v severnem industrijskem revirju v Franciji zavzema vedno večji obseg, število stavkujočih kovinskih delavcev je prekoračilo 15,000. 70% vseh tovarn je ustavilo delo. V tekstilni industriji se je od 8700 delavcev pridružilo stavki 7G00 delavcev. Dalje se poroča, da se tudi v Roubaix Tourquoin stavka naglo širi. V Lilleu so že komunistične strokovne organizacije prevzele vodstvo stavke. Za danes so sklicale velika zborovanja v Lilleu. Komunisti napenjajo vse sile, da bi so jutri proglasila generalna stavka. Oblasti so odredile obsežne varnostne odredbe. Delodajalci so poskusili, sprejeti v delo belgijske delavce, ki so jih prepeljali preko meje. Ta njihov poskus pa je smatrali za ponesrečen, ker so domači delavci v Bailleulu sprejeli stavkoknze s kamenjem. pri čemer so bili štirje belgijski delavci ranjeni, pet stavkujočih delavcev pa je bilo aretiranih. Potre s na Bolgarskem * r ;a, 0. jul. as. Včeraj in dnnes so bili v južni HoVjariji v onem ozemlju, kjer je bil vel;k potres pred dvema letoma, zopet močni cchcani sunki, ki so se večkrat ponavljali. Posebno močne sunke so javili iz vasi Skobelevo, kje;- je bili poškodovanih več hiš. Prebivalstvo je v širnim zbežalo iz hiš in biva ponoči in podnevi cn pr siem. Smatra se, da je la potres v zvezi s p-!, ni v Južni Italiji. Človeških žrtev do sedaj ni bilo. mumija s 2 Moskva, 26. iulija. Ljeninovo nabalzamirano truplo se radi vlažnosti mavzoleja ob Kremeljskein zidu tako razkraja, da je grob zdaj za obiskovalce zaprt. Stiokovnjaki so izjavili, da tudi galvanizacija ne bo zadržala razkrajanja. Kadi tega je vlada sklenila ostanke vpepeliti in na sedanjem kraju razstaviti samo žaro .1 pepelom. Boljšcviške »bierarhe« je to dejstvo zelo po-t.lo. ker' je znano, da so uganiali z Ljeninovim truplcm pravi kult. »Ljeninove ogle« imajo celo na bojnih ladjah, kjer je nastavljen poseben oficir« po primeru bivših vojnih svečenikov, ki prižiga pred Leninovo »ikono« električne žarnice, drži s te;;a »oltarja« na moštvo govore in tolmači Ljeninove izreke. . Ljudske komisarje zelo skrbi, da ne bi Lje. ninov kult upadel, ako bo namesto trupla za stekleno krsto, ki mužike spominja na relikvije svetnikov, razstavljena samo žara. Ta problem je predmet resnih posvetovanj in razgovorov v Kremlju. Tardieu se b® popolnoma oprl rs & desnico Pariz, 26. jul. b. V političnih krogih ;e zelo komentira iziava *F.cho de Pariš*, da namerava ministrski predsednik popolnoma izmeniti dosedanjo stalno delegacijo za Fruštvo Narodov. Tardieu je šc vedno računal s lem, da se bo opozicija radikn-lovomehčala, ali zadnja izkustva so ga prepričala, da tam ne sme iskati svojih prijateljev. Tardieu namerava na jesen, ko se parlament zopet sestane, jasno pokazati da se' naslanja na desnico, ki ga je vedno zvesto podpirala. Tardieu p a zdravil £3 VS n. O • morahun vzgofa mSaditte Pariz. 26. julija, Ministrski predsednik T, r-dieu je osebno izročil v glav.icm stanu francoskih gozdovnikov v Parizu talino in znake Častne legije kanoniku Cornettcsu, glavnemu duhovniku francoskih skavtov. Po izločitvi in čestitkah slavljencu je imel Tardieu velik nagovor na navzoče skavte ter povdarjal zasluge zdiave versko-moraine vzgoje francoske mladine, a v duhu ljubezni do domovine. V Nemčiji ho nastopila 25 sSrank Berlin, 26. jul. a-. Znak velike razcepljenosti v vollj-nem boju je, da je bilo žc sedem tednov pred volitvami vloženih 17 volivaib list. Dnnincva ne, da se bo volivnega hoja udeležilo okoli 25 strank. Bivši vviirtemberški predsednik državnega zbora, poslanec Baeijle, ki spada med najbolj znane voditelje nemSkomicioniilne ljudske stranke, se je sedaj ravno tako kakor voditelj Landbunda. državni minister za prehrano Schiele, odpovedal Hu-genborgu in njegovi frakciji. Cičain pride v Pariz? Pariz. 26. jul. p. V tuka jšnjih političnih krogih se potrjuje vest. do je dosedanji sovjetski poslanik IJouguloski odstopil in dn pride na njegovo mesto čičerin. 400 miljo rtov mrčesov uničenih Trst. 26. jul. p. X fnrlitnijski ravnili! so sc pojavile velike jate kobilic, ki so pokrile vsa polja. Oblasti so takoj ukrenile, vse potrebilo, da sc kobilico uničijo. 800 oseb je uničilo nad 800 kvintalov kobilic, lo je nad 400 milijonov eksemplnrov mrčesa, škoda. ki so jo povzročile kobilice, je zelo velik". Srečna Francija! Pariz, ,26. julija. AA. Francoski prekooceanski parnik »Pariš«, ki je prispel v Havre, jc pripeljal 77 zabojev zlata v vrednosti 5 milijonov dolarjev. Zlato je bilo takoj odpravljeno v Pariz- niti mirovne pogodbe. Spletkarje avstrijskega kanclerja v Budimpešti in čisto Odkrita zahteva italo- madjerskega bloka, da se revidirajo meje, so gotovo odprle poljskim politikom oči, da ta družba ni zanje. ..'..' , . ( Tendence, ki bi potrdile, ta preokret v smislu zbližanja z Malo Antanto, so neovrgljive, Tukajšnje časopisje, ki je vse prejšnje- konference MaLe , An-tante prezirljivo prešlo s par sarkastičnimi opazkami, je beležilo pogovore v Strbskem Plesu z veliko marljivostjo. Nadalje predlog poljske vlade, da se ustvari agrarni blok, ki bi segal od baltiškega do jadranskega in egejskega morja, ima svoje politično ozadje. Pred par leti bi ta predlog ne bil mogoč. V tukajšnjih jugoslovanskih krogih so ga pozdravili z velikim zadovoljstvom tembolj, ker se čuti, da bi sodelovanje poljskega naroda v Mali Antanti ojačilo vpliv gotovih načel na političen in gospodarski program ene najvažnejših državnih grup v Evropi. Javiti moram, da napetost proti Litavcem pada. V Kovnu ie pred dvemi dnevi bivši zunanji minister dr, Grinius izrazil željo, naj se vprašanje Vilne likvidira, ker nima . smisla, da bi Litva in Poljska radi tega vprašanja ostali vedno pod oroi-jem. Ista želja se je slišala čestokrat tudi v Varšavi. Morda bodo zunanjepolitični dogodki prišli državnikom na pomoč, da nastopi Poljska nova pota, ki bodo samo v dobrobit miru in katoliškemu kulturnemu zamislu krščanskega bratstva narodov. EvharisHični hongres Zagreb, 26. jul. p. Osrednji odbor za cvha-risjjčni kongres jc danes dopoldne obiskal občinsko upravo, du zaprosi mestno občino, d-u bi Sla na roke radi prenočevanja udeležencev. Za prenočevanje udeležencev je potrebnih -Ui.uOO skupnih ležišč. Zato odbor prosi mestno občino. du bi dala na razpolago svoja poslopju, v prvi vrsti šole. Razume sc. da se bodo tudi vsa poslopja iiitdškolijc in religioznih ustanov porabila za prenočišč«. Na ]K>dlugi te£u iskanj« tako velikega števila skupnih ležišč se vidi, da računa osrednji odbor na zelo veliko udeležbo na letošnjem evhurističnein kongresu v Zagrebu. . Gradha mostu Belgrad—Zemun Belgrad, 26. jul. z. Danes so se pričela pospešena dela na obeh straneh Save, rodi zgraditve velikega mostu Belgrad -r^ Zemim. .T-Batigmil« ie že pričel z deli za sondiranje terena za glavni steber, ki bo držal most ln ki je naročen Iz Nemčije. Materijal je po veliki večini že tu. V par dneh pridejo kesoni in dva glavna stebra, ki bosta drž;li-tiko je storilo potrelmr korake za zdravstveno Ureditev naših vasi. V ta namen se bo v najkrajšem časti pričelo /. ustanavljanjem zdravstvenih postaj po celi državi, ki bodo imele nalogo skrbeti zu zdravstveno stanje vasi. Ministru za socialno politiko so potrebni krediti že odobreni. Načrt za kolonizacijo Belgrad. 26. jul. z. V kmetijskem ministrstvu je izdelan podroben načrt /u kolonizacijo v naši državi, 'posebno "za pO moč kolonistom v prvem času naselitve. Kolonistom sv bo poleg zemlje dalo vse tisto, kar potrebujejo Za prvo potrebo. Ministrstvo je nn račun reparacij naročilo premične hiše, ki jih bo razdelilo kolonistom. Največ ]K>zofnosti se bp posvečalo kolonizaciji jugo in meje proti Madjnrski. kjer bodo v prvi vrsti naseljeni opfanti iz Madjurske. Ves ta načrt in proručun mora odobriti ministrski odbor. S kolonizacijo se bo prf?clo prihodnji uiesec. Tekma za Davssov pokal Paril, 26. jul. AA. V današnji tekmi doublov zn letošnji I)a vi sov pokal med Ameriko Iti Francijo je zmagal francoski par Cocliet-Brugnon nad Američanoma Van Kyn-AUison 6 :3. 7:5, 1:6, tt : 2. Po stanju drugega dne vodi Francija 2:1. II. kongres slov, katoliške mladine (Glej tudi 5. stran.) Poklonite v delegacij na Krekovem grobu Med dopoldanskim zborovanjem kongresa se je ob 11 odpeljala deputacija predsedništva kongresa predsednik dr. Štele in podpredsednika Poljak Kruszunski ter Slovak Klinowski ua (»kopališče sv. Križa, kjer so položili nr grob velikega Slovana dr. Evangelista Kreka krasno palmo s cvetjem. Pohlostiiev nadšholu dr. A. B. Jegliču in šhoiu dv. G. Rozmanu Ista deputacija se ie nato poklonila slovenskemu vladiki nadškofu dr. Antonu Bon. Jegliču iu škofu koadjutorju dr. Gregorju Rožmanu. Nato se je odpeljala deputacija še v poklotlitev k rektorju ljubljanske univerze g. dr. Serku. Popoldansko zborovanje Popoldne se je vršil razgovor o organizacijah. V imenu sekretarijata katoliekih slovvianskich organizacij akademickih je poročal predsednik Krus-zinski. Očrtal je delo v preteklem letu, ki ga je izvršil sekretarijat. Bili so v kontaktu z vsemi slovanskimi organizacijami katoliške akademske mladine po vseh slovanskih državah. Držali so ludi stike z ameriškimi slov. akad. društvi. Sekretarijat je skrbel za individualne stike vseh slovanskih društev. Glavna naloga, ki si jo je stavljal, je bila, da se gmotno pomaga pravoslavnim ruskim bratom, ki žive v emigrantstvu. Sekretarijat je delal na tem, da sc slovanski akademiki med seboj čim bolj spoznavajo s tem, da je propagiral, Ua študirajo namesto na svojih domačih vseučiliščih na drugih, s čemer sc ustvarja kader slovanske inteligence, ki bo dodobra poznal prilike in težnje vseh slovanskih narodov. Ob koncu se je zahvalil Slovencem, ki so tako mogočno pripravil' kč-ngres, nadalje prav posebno preTatti dr. Grive«, duši vse cirilmetodijske idtje in bratom Slovakom za njih zborovanje v Rnžen-bergn. V imenu Slovaške dijaške zveze se je zahvalil predsrdnik Klin.owski bratom Poljakom in Slovencem za n'jh pozornost in delavnost. V imenu Poljakov se je še oglasil predsednik poljskega tiska in poljsko jugoslovanske lige dr. Kneb!owski, ki se je zahvalil za lep sprejem in slovensko gostoljubnost. Slovenci so mu znani, kot pridni neufrudljivi delavci za vse lepo in dobro. Spominja se ljubljanske Glasbene Matice, ki je napravila svojo turnejo tudi po Poljski in želi, da bi se stiki med Poljsko in Jugoslavijo čim bolj •j tesnili. Radi pomanjkanja časa so morala izostali poročila vseh slovanskih akademskih organizacij, objavljena pa bodo na tiskovnem poročilu kongresa. Nato so se obravnavale resolucije posameznih akademskih organizacij. Malo pred peto nro je predsednik zborovanje zaključil »n povabil nato udeležence na slovesno zaključno sejo ob 6 in na poslovilni večer, ki ga priredi Slovensko kat. starešinstvo v čast udeležencem. Slovesna zaključna seja Ob šestih se je v ršilu zaključna seja kon-grešTi," iia kateri je prečita! predsednik dr. Fr. Štele resolucijo, ki jo bo prinesel Slovence« v celoti prihodnjič. Vse točke resolucije, zlasti prva. s knte-ro sc določa mesto sekretarijata slovanskih katoliških akademskih organizacii za leto 1950,31 Slovenski dijaški zvezi v Ljubljani, ter druga, ki določa, da se vrši III. kongres v slovaški Bratislavi, je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Slovencem je pripadlo mesto sekretarijata. tc skupne vstslovanske katoliške akademske organizacije, takoj zn Poljakom. To je visoko odlikovanje in častno priznanje za veliko delo, ki ga vrše .Slovenci v uresničitev skupne slovanske cirilmetodijske ideje. Prav tako je bila navdušeno sprejeta resolucija. ki /udevu razmerje do Iniljšoi i/ma. Sprejet je bil sklep, da se odpošlje ta del resolucije vsem protiboljševiškiui organizacijam in zlasti llus-l nioiK v Prago. Ob sklepu je imel predsednik kongresa dr. Fran Štele zaključni govor, \ katerem se je zahvalil jugoslovanskemu episkopatii za častni protektorat. dalje Slovenski dijaški zvezi, posebne. še gg. prof. iNikn Kiircfii in Etbinu Bojen, Sekretarijntu slaviauskich katclickirh akademickih organi/.,ieyj. njegov emu dosedanjemu predsedniku Ignaciju Kruszinskemn. prelaiu dr. Grivcn in v sem referentom in delegatom. Kongres jo dokazni, da ideja nevzdržno napreduje. miowieza, bivšega predsednika Sekretnrijr.ta Iga. KeRsiniskcga, profesorja dr. Kalaja, gener. tajnika Cirilmetodij-skegn apostolntn prelafn dr. .Tomelko, prelata dr. Orivca, predsednika slnvenske kat. akcije prof. dr. Gmfenanerja, bivšega minislra Ant. SašniUa, slovenskega pisatelja Fr. Ftnžgaria ter oslalc delegate slovanskih tint. akad. organizacij. Pozdravu predsednika dr. Natlačena ^o odgovorili dr. Kneblevvski, dr. Lcwamlowicz in drugi odlični reprezentantje slovanskih narodov, ki so naglasi!! domačnost in gostoljubnost, ki so jo uživali na slovenskih tleh. Od slovenskih kat. akademikov se Je zahvalil gostom za obilno udeležbe na kongresu Etbln Boje. v Imenu Sekretariata kat. slov. akad. organizacij pa prof. Niko Knrof. Prijateljski večer je potekel v domačnosti in živahnosti, za kar je skrbela tudi godba Zarja-.. Izlet na Bled Dane? zjutraj so se odpeljali s turistovskim vlakom gostje nn Bled, da uživajo otl blizu lepoto < slovenske zemlje.