Hmeljarski vestnik
V
Glasilo Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu
Izhaja mesečno enkrat — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva plačujejo naročnino s članarino
Štev. 2	Žalec, dne 1. februarja 1934	Leto I.
Pogovori iz prakse
Za to stalno rubriko našega lista vnovič naprošamo vse poklicne hmeljarje, da nam sigurno poročajo o vseh praktičnih poizkusih v hmeljarstvu.
I.
Nepričakovana in huda letošnja zima ovira tudi hmeljarja pri izvrševanju njegovega dela. Hazmotri-vajmo malo, katera dela pa čakajo hmeljarja pozimi.
Glavna skrb mu mora biti ta, da razvozi zadostno množino hlevskega gnoja na primerna mesta v hmeljiščih, da ga potem lepo zlaga, potepta in pokrije z zemljo. V zimskem času gnojimo tudi z nekaterimi umetnimi gnojili, kakor s Tomaževo žlindro, kalijem in apnom, začetkoma pomladi tudi z nitrofoskalom.
V piramidali se nahajajoči hmeljski drogi (hme-Ijevke) se morajo po potrebi nanovo ukoničiti, prekratke in preperele pa nadomestiti /. novimi, ki jih pa ni potrebno le ukoničiti, nego tudi otrebiti in osnažiti hrapave škorje. V teku let se namreč ostanki škorje odločijo, odmaknejo od debla in zgodi se prav pogosto, da se eden, (Iva ali vsi trtni vršički zari-jejo v tako odločeno Skorjo — in če ni hitre pomoči se ti vršički tudi radi odlomijo in potem močno ovirajo rastlino v njenem razvoju in povzročajo hmeljarju občutno škodo. Hmeljarji, otrebite in očistite stare droge še ostale, odločene škorje, nove pa otrebite in obelite, kolikor se le d&, da ne bo naknadnega dela in škode.
Ker že govorimo o hmeljevkah, naj še omenimo nekoliko o njih kakovosti in dolgosti. Hmeljevke so navadno smrekove, izmed katerih so zopet takozvane »kapnice« najboljše to je namreč mlado drevje, ki je rastlo v že doraščenih listnatih ali tudi jelovih gozdovih. »Kapnice« zaradi tega, ker je med razvojem dež kapljal z višjih dreves na nje in jih tako zadrževal v rasti. Kapnice imajo čvrsto rast in so zelo trpežne. Le škoda,; da so že tako redke.
Kaj pa velja glede debelosti in dolgosti hme-Ijevk? Preizkušeno staro pravilo se glasi: golding zahteva bolj kratke, poznji hmelj daljše droge. Ker poznega hmelja ne sadimo več, pride le golding vpoštev, ki mu najbolj prijajo drogi v dolgosti 6 m Ker| pa takšnih drogov ni vedno na razpolago, kupuje hmeljar droge od 6—7 m dolge. Daljši drogi so aa spodnjem koncu preobili in vsled tega pretežki.
Zgodilo se je, da je neljuba toča posekala vse hmeljske vršičke v višini približno 6 m in tako po vzročila navidezno veliko škodo. Izkazalo se
je pa, da so rastline takšno skrajšanje prav dobro prenesle. Kast v višino je bila sicer prekinjena, pač pa so se sedaj panoge krepkeje razvijale. Vsi cvetni nastavki so prehajali v| lepo razvito cvetje in to v normalne kobule. Toča je torej v tem slučaju napravila hmeljarjem neko uslugo.
Slično opazujemo, ako se vršički, dospevši do konca (! meterskih drogov začenjajo obračati navzdol Kaj sklepamo iz tega? Iz tega sklepamo, da bi se hmeljarjem priporočalo pinciranje do 6 m dorastiih trt, ako bi to delo ne bilo tako težko izvedljivo in zamudno. Morda ima nekdo izmed naših hmeljarjev tozadevno kakšnih izkušenj, katere naj bi objavil v našem listu.
Skrben hmeljar poslednjič pregleda v zimskem času ves svoj za hmeljarstvo potreben inventar. Posebno skrbi mora imeti za 1o, da mu bo sušilnica brezhibno delovala. V to svrho popravlja in očisti cevi, ki jih je treba vsako dingo ali tretje leto namazati z grafitom, popravlja kurišče, ventilacijo in drugo. Mnogo neuspehai in škode pri sušenju hmelja povzroča dejstvo, da si hmeljar ne zna pravilno regulirati ventilacijo. Pri visoki dnevni temperaturi naj ventilacija pripusti dostop obile množine zraka, pri nizki nočni temperaturi pa naj zabrani preobilen dostop hladnega in vlažnega.
Ko se prične spomladansko delo v nasadih, ima skrben hmeljar ves inventar v najlepšem, redu pripravljen.
II.
Ne le pri nas, nego povsod, v vseh državah, kjer se pečajo s hmeljarstvom, porežejo ponekod po končanem obiranju vse hmeljske trte — hmeljevino — ter jo uporabljajo ali za izborno pičo goveji živini -zlasti kravam — ali pa kot nasteljo. To ravnanje, ki je bilo posebno v navadi v letih, v katerih je bilo malo krme, se je pa hudo maščevalo, ker so začeli nasadi pešati. Hmeljska korenika, ki je za vso rastlino neko središče, neka shramba, v kateri se pomladi prebudi novo življenje. Ona požene prve poganjke s svojo rezervno zalogo živil. Po obiranju hmelja se namreč nahaja v trtah in listih precej neporabljenega živeža, ki vsled kapilaritete potuje v vsihajoči rastlini v koreniko, kjer se nakopiči in čaka nove vporabe v pomladi. Vsled tega korenika odebeli, postane čvrsta to pa le v pravilno negovanih nasadih. Hmeljar pa, ki takoj po obiranju odreže trte, zabranjuje označeno potovanje in tako oslabi hmeljsko koreniko, kar se v prihodnjih letih prav očito kaže in maščuje.
Umni hmeljar /vije po obiranju vso hmeljevino v primerne butare iti jih tako dolgo pusti, da se popolnoma posuši. Pozno v jeseni ali pozimi odveže te butare, jih spravlja na večje kupe ter jih sežge.
O potovanju živeža v usihajočih rastlinah sem se prepričal na sledeči način: Nekega dne sem našel na sprehodu krasen komad pikastega mišjeka (ge-tleckter Schirling). Ker je bil 1K m visok, isem ga odrezal tik nad zemljo, nesleI domov ter ga narobe obesil na klin ter domače in tuje ljudi opozarjal na izredno visoko in lepo rastlino. Polagoma je usihala in se četrti ali peti dan popolnoma posušila. Pa kaj se je zgodilo? Šesti dan so se pričele cvetne kobule dvigati in usahlo cvetje je oživelo in dobilo prvotno barvo in obliko.
Ostrmel sem in se veselil tega pojava, ki ga je povzročil potujoči živež.
Selekcija hmeljske rastline
Selekcije, ali izbire najboljšega, se ne poslužuje napreden kmetovalec le v živinoreji, nego tudi v poljedelstvu.
Glavno načelo selekcije je, da uporabljamo za pomnožitev domačih živali in kulturnih rastlin vedno le najboljše pleme, oziroma najboljše seme, najboljše sadeži'. To načelo velja v polnem obsegu tudi za hmeljarstvo. Vsak hmeljar bi moral biti tudi ve sten selekrijonar. V tem oziru je dajal društveni predsednik hmeljarjem najlepši zgled in najboljša navodila, katerih so se poprijemali polagoma tudi drugi hmeljarji Savinjske doline. Biti so pa in so še hmeljarji, ki so ta načela prezirali in sadili vse, karkoli so od koderkoli dobivali.
(> selekciji hmeljske rastline se je pa. tudi natančno razpravljalo povodom mnogih shodov, ki jih je društvo prirejevalo v različnih krajih našega okoliša.
Ker se izgledi za prospeh hmeljarstva v novejšem času nekoliko zboljšujejo in ker bi Savinjčani radi ohranili hmeljarstvo še v bodoče kot vir' blagostanja — in ker se naposled od merodajne strani o b I j u b 1 j e n a selekcija hmeljske rastline ni izvršila, je glavni odbor Hmelj. dr. sklenil pričeti s tem ve le važnim delom skupno za ves okoliš.
Že spomladi m. 1. je društveni odbor pozval k sodelovanju vse podružnice, kojih ima. društvo 14. Zglaisilo se jih je le šest in sicer: 1. Braslovče — selekcijonar g. Ivan Kotnik, Gliuje. 2. Gomilšku selek. g. Ignac Praznik, Gomilsko. 3. Polzela selek. g Frane Lenko, Založe. 4. Šmartno ob Paki — selek g. Ivan Drev, Slatine. 5. Sv. Jurij ob Taboru — selek. g. M. Ocvirk, Ojistriška vas. 6. Žalec selekcijonarji: za Gotovlje g. Andrej Antloga, za Petrovče g. ing. Jeschounig in za Žalec g. Petrič ek.
Vsak izmed navedenih selekcijonarjev bo letos spomladi poslal društvenemu selekcij on ar ju 20—30 sadežev od onih hmeljskih rastlin, katere je v minulem letu med vegetacijo skrbno opazoval in spozna.1 sposobne za selekcijo.
Sadeži se bodo ločeni po podružnicah sadili v nalašč za to pripravljeno zemljišče. Društveni selek-
cijonar bo ves nasad skrbno negoval in opazoval. Pridelek sc bode vestno zbiral, strokovno ocenji val in kemično analiziral. O vsiej selekciji se bo vodil natančen kataster.
Po preteku dveh let namerava Hmelj, društvo prirediti komisijonelni izbor najboljših sadežev tega nasada. Ti sadeži se bodo potem uporabljali za na-daljno selekci jo, ki se bo ponavljala tako dolgo, da bodo uspehi zadovoljivi. Sadeže selekcijoniranih rastlin bo društvo razdelilo pred vsem onim podružnicam, ki so pomagale pri delu.
Kr. uprava dravske banovine je že v m. I. odobrila predloženi ji pravilnik za selekcijo.
Pravilno obrezovanj« hmeljske korenike
Eno izmed najvažnejših in prvih opravil v hmeljskih nasadih je rez. Pravilno obrezana korenika požene krepke trte, ki se enakomerna razvijajo in bogato obrodijo. V napačno obrezanih nasadih je pa ravno nasprotno — trte so različno dolge, so različne v jakosti in ne prihajajo vse le iz korenike, nego tudi iz podzemeljskih poganjkov.
Vsak lastnik hmeljskih nasadov, bodisi da se dejansko peča s hmeljarstvom ali ne, bi moral biti glede rezi popolnoma poučen, tako da bi to delo vsaj nadzoroval in dajal potrebna navodila.
Rez korenike bi se ne smela nikdar opravljati kot akordno delo. Ako je hmeljar ne opravlja sam, naj to delo poveri le zanesljivim in vestnim delavcem. Obrezano koreniko pokrijemo namreč takoj z zemljo ter s tem zabranimo vsako kontrolo n pravilno izvršeni rezi.
Društveni odbor bo spomladi priredil p rak lične demonstracije o pravilni rezi hmeljskih korenik, na kar opozarjamo že sedaj vse, ki se za toi zanimajo. V prihodnji številki našega lista bodemo sporočili kraj in čas, kje se bo to vršilo.
Položaj na tu- in inozemskih hmeljskih
_ V*VV*f
tržiščih
Vojvodina. Petrovac, 2K. januarja 1934. Hmelj kupujejo po cenah od Din 42.— do Din 45. za 1 kg. Producenti so pa zađržljivi. V Petrovcu je še hmelja okrog 200, v Bački sploh pa 500 do (100 metrskih stotov.
Nemčija. N it r n b e r g. Od 22. do 27. januarja 1934 je bilo dovoženib 310, prodanih pa 600 bal. Hmelj iz Spalta je notiral RM. 220. do HM 255.— za 50 kg (Din 77.— do Din 89. za I kg), gorski hmelj RM 180.-do RM 210. (Din 63. do Din 73.50), hmelj iz HalleT-taua RM 190 do RM 235,- (Din 66.50 do Din 82.—), hmelj iz Tettnanga RM 265. — do RM 280,— (Din 92.75 do Din 98. -), hmelj iz okoliša Spalta je popolnoma razprodan. Nemška b mel jska prometna družba je z nakupovanjem hmelja rešila producente tega okoliša velikih skrbi.
Francija. Začetkoma, novega leta je bilo v Alzaciji živahno povpraševanje zn hmeljem. Kupci so
bili ameriške tvrdke. Domače pivovarne so plačevale 1400 Kns za 50 k^1 (Din SO. za 1 kg). Zaloge so neznatne
Belgija. Br tis sel, 24. januarja 1934. Na današnji borzi je bil položaj miren. Notirali so: Letnik 1933 Popering mesto Fr. 1.090.— do Fr. 1.100.— za 50 kg (Din 44. do Din 45.—). Letnik iste proveni-jence 1934 za oktober november 1934 je bil ponuđen po Fr. 750. za 50 kg (Din 31.— za 1 kg). Zaloge letnika 1933 so neznatne.
Anglija. Položaj na tr-žišču je ostal miren in skoraj nespremenjen. Cene so ostale čvrste. Ponudila se je le malenkost letnika 1933, ker je že skoraj ves prodan.
Čehoslovaška. Za ter , dne 27. januarja 1934. Na žatečkem trgu, je trajalo živabno povpraševanje skozi reli mesec januar in je prišlo do velikih zaključkov. Računa se, da je bilo v tem mesec u prodanih preko 8000 kvintalov hmelja. Producenti so od začetka radi prodajali, proti koncu meseca januarja pa so postali zadržljivi, vsled česar so se cene v zadnjih dneh za srednje blago popravile za Kč 80. pri 50 kg\in za prima blago za Kč 50. - pri 50 kg. izdatno nakupovanje se vrši še naprej. Cene so čvrste ter notira danes žatočki hmelj Kč 1.300.— do Kč 1.600,— za 50 kg (Din 50. do Din 09.— za 1 kg).
Amerika. Kupčija za domače in tuje blago jc ostala v zadnjem času zelo mirna ter je prišlo le do neznatnih zaključkov. Producenti se trdno zanašajo na zboljšanje tržnega položaja.
(Cene so preračun jene po uradnem in klirinškem tečaju.)
Hmeljske cene pri nas v letošnji hmeljski
sezoni
(Nadaljevanje.)
Takoj prve dni v septembru pa je nenadoma po vpraševanje popustilo,' vsled česar so začele cene padati. Dne 3. in 4. septembra se je plačevalo le še
Din 80.	, dne 7. septembra Din 83.—, dne 9. septem-
bra Din 80.—, dne 11. septembra Din 77.—, dne 12. septembra Din 75. - za kg. Do konca septembra so cene nazadovale na Din 70. in se obdržale na tej višini z malimi izjemami do srede oktobra. V oktobru so cene nadalje padale tako. da smo imeli v začetku novembra samo še Din 00.— do Din 65.— za 1 kg. Proti sredi novembra so se cene vsled znatnega zmanjšanja zalog pri nas zopet nekoliko popravile in se je plačevalo med 15. in 20. novembrom Din 70.— do Din 76.— za 1 kg. V tem času je prišlo) do znatnejših zaključkov, na kar je povpraševanje zopet občutno popustilo, tako da se je plačevalo prve dni decembra samo še Din 70.— za 1 kg, od 6. decembra naprej pa le še Din 65.—. Druga polovica decembra je ostala do zadnjih dni skoraj brez kupčije ter je koncem leta še le kupčija zopet nekoliko oživela, vendar se je plačevalo samo Din 60.— za 1 kg, vendar brez ozira na kakovost pridelka. Povprečna cena do Novega leta se lahko računa na Din 70. za 1 kg.
V preteklem mesecu januarju je bilo pokupljeno samo 300 kvintalov našega hmelja. Cena je bila začetkom meseca še Din 60. za 1 kg, v drugi polovici meseca pa je vsled nemškega dumpinga na Ceho-slo,vaškem in pri nas cena znatno padla ter se je plačevalo pri nas le Din 48.— 'do Din 50.—; za 1 kg. Neprodanega hmelja je danes pri nas še okrog 2000 kvintalov.
Dasi je še precej pivovaren v Evropi in Ameriki, ki še niso krite gledč hmelja, se bodo cene težko popravile, dokler bo obstojala ponudba in izvozna premija od strani Nemčije. Sedaj hoče posnemati Nemčijo tudi Čehoslovaška, katera namerava uveljaviti zakon, ki. predvideva 20% premijo splošno za uvoz in izvoz deviz.
Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo
Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11
nasproti pošte
lavinjska posojilnica
v Žalcu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo nudi popolno varnost za vloge na	Ustanovljena 1. 1881.
hranilne knjižice in v tekočem računu
terjihobrestujenajugodneje	*
Hmeljarji ! Nalagajte denar pri domačem zavodu !
Vlagatelji pri Savinjski posojilnici ne plačujejo rentnepa davka
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: »Posojilnica«	Telefon št. 2
Blagajn iške ure: ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18., ob nedeljah in praznikih od 9. do 11
Celjska posojilnica d. d. v Celju
v lastni hiši Narodni dom
Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000
Kupuje in prodaja devize in valute
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje
Podružnici:
Maribor, Šoštanj
Izdaja Hmeljarsko društvo za Slovenijo, predsednik Franc Hoblek, veleposestnik v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: Anton Petriček, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Cetina v Celju.