-UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna 1 nndstr.). Uradne ure sta stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefraukirana pisma se ne : : : * sprejemajo. : : : 'NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za iAvstro-Ognrsko in Uosno K 2 1 '00, polletna K 10-80, četrtletna 'K 5-40, mesečna K 180; za Nemčijo celoletno K 26-40; za j : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36 —. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov -•* .* .* oh pol 11. dopoldne. *. \ , UPRAVNISTVO so nahaja v Selenburgovi nlici štev. 0, n., in uraduje za stranke od 8. do <2. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inserali: enostopun pelitvrstica 30 vin., popojon prostor, poslana ::: in leitlamc 40 vin. — Inscrutc sprejema npravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ ■ ■■"1 ' Reklamacije lista so poštnine proste. '■ Stev. 810. V Ljubljani, v sredo dne 18. februarja 1914, Leto IV. Firbec in znatiželjnost. Kdor ne ostaja popolnoma slep in brezbrižen za javno življenje, ni mogel prezreti, da je ‘bilo zadnje leto politično zelo bogato in da sc tudi sedaj še marsikaj godi, kar je vredno zanimanja. Veliki proces, ki se je izvršil na Balkanu in ki še nikakor ni zaključen, tudi če so nekatera velika poglavja dovršena, je imel daleč preko Save in Donave segajoče posledice — in jili bo še imel. Ko so začele po balkanskih bojiščih pokati puške in je njih pesem spremljal grom topov, je ta divja godba zdramila veliko radovednost. Naklade časopisov so se naglo povečale, po gostilnah in kavarnah je mrgolelo faktičarjev in strategov, po kinematografičnih gledališčih so se trli ljudje, da bi videli najno-vejše pristne slike z bojišč. Radovednost postane lahko smešna; radovednost je včasi nizka in zoprna; pa vendar je radovednost potrebna. Predmeti,ki privlačijo radovednost ljudstva, dajejo merilo za visokost kulture. Ljudje, ki sc zanimajo zgolj za osebna vprašanja, ki so v devetih nebesih, če se jim opisuje bala kakšne princese, ki so nesrečni, če v slučaju kakšnega bestialnega zločina ne zvedo za vsako kapljo krvi, kam je kanila, ne sinejo pričakovati, da bi jih visoko cenili. Gorje tistemu, ki pospešuje ta način radovednosti-in mu služi! Izrabljanje takega zanimanja se izplača, in razni »pisatelji«, časnikarji itd. razumejo to kupčijo prav imenitno. Ali niti nalezljive bolezni ne morejo narodu toliko škodovati kolikor draženje nizkih ljudskih instinktov, ki kazi okus množic, ovira pravo izobrazbo in razjeda sposobnost za kulturno povzdigo. Toda kakor je škodljiva taka sirova radovednost, ki sc hrani s šundromani, z vestmi o krvavih umorih, s »pikantnostmi« iz življenja svojega bližnjega in kakor je treba to moro pobijati zaradi duševnega razvoja naroda, tako ic potrebno, da se ljudstvo zanima za resnično važne dogodke, ki se tičejo njegovega življenja tudi če ne spozna na prvi hip. kako vplivajo na njegove razmere. Taka »radovednost« seveda ni sama sebi namen, temveč je le sredstvo za dosego važnih ciljev. Potrebno ic delavskemu ljudstvu, da se zanima za politično življenje, za politične dogodke, za vzroke, iz katerih nastopajo, za posledice. ki jih porajaio; potrebna je njegova radovednost za domačo in za zunanjo politiko, ne zato, da najde njegova togota primeren predmet, kadar zapira grof Stiirgkh poslancem pred nosom vrata državnega zbora, ne zato. da sc lahko od srca nasmeje, kadar šteje princ vVied na gumbih svoje suknje, če bi jo mahnil v Albanijo ali ne, ampak zato. ker mora poznati vse take dogodke, njih vzroke iirnagibe in namene, če hoče razumeti svoje življenje in če hoče dobiti kai vpliva na to svoie življenje. Albanija je daleč; sosed Martin je veliko nfižje. Toda če so imeli pri Martinu kašo ali pa močnik za večerjo, je za Andrejevo usodo brez pomena. Ce pa plačuje Avstrija ustanovitev Albanije z denarjem, katerega primanjkuje doma na vseh koncih in krajih za potrebe ljudstva, je to tudi za Andreja važno. Če nas spravlja grof Bcrelitold v tako razmerje do Srbije, da ne dobe avstrijske tovarne nobenega naročila več tam doli, ne more to biti vseeno delavcem, ki potrebujejo dela v teh avstrijskih tovarnah. Če kažejo delavcu politični dogodki doma in v tujini, da ie naša domača in zunanja politika zgrešena, ker nanaša našemu ljudstvu škodo. sc njegova radovednost najbrže ne bo zadovoljila s tem, da ie izvedela, kaj je zopet novega v Albaniji ali v Bukarcštu, kaj sc je zgodilo v dunajskem parlamentu ali v gafiškem deželnem zboru. Povest o roparskem umoril na Ogrskem lahko čita; pet minut sc lahko »zabava« ali »naslaja« s krvavim opisom. In kaj potem? Čital jo je, pa amen. Vsakdanja politična zgodovina pa mu odpira oči. da spoznava, kako so gospodarske razmere v zvezi s političnimi, kako vplivajo oddaljeni dogodki na njegovo življenie. kako ie ta politika nasprotna njegovim najvažnejšim interesom. In če je prc-čital. kaj se ie razpravljalo in sklepalo v državnem zboru, kako so mu z novimi zakoni naprtili nova bremena, kako posojajo miljoiie princu Wiedu. koliko bo to veljalo, da se prepirajo s kakšno tujo vlado, tedaj ni treba, da bi odložil časonis pa vzdihnil in dejal; Tako ic na svetu. Ainoak tedai lahko spozna, da ie vsa ta politika tako napačna, tako krivična za to, ker se on in niegovi tovariši niso.dovoli brigali zanjo. Iz vseh teh raznovrstnih političnih dogodkov se lahko nauči, da mora sam dobiti vpliv na politiko, ker ic drutri zaradi .svoje koristi tako vodiio, da ie zani škodliiva. Razum mu dopove. da delavski vpliv le.tedai kai zaleže, če ie organiziran, ker nima moči posameznik, ampak združena masa. To je razlika med radovednostjo in radovednostjo. Delavec, ki hrepeni po senzacijah pa išče po časopisih le to. kar draži živce, ne da bi mu moglo služiti za nauk in napraviti iz njega bojevnika, ie za svoi razred brez pomena; v razvoju delavstva ie le ovira in napota. Delavska radovednost mora iskati pouka: tega ji mora dajati, kdor hoče služiti delavstvu. Mogoče. da ie tak pouk včasih dolgočasen, ali trpljenje brez rešitve ie gotovo še dolgočasncj-še. Če pa hoče delavstvo rešitev, mora spoznati. da ne pride od nikoder .kakor od niega samega, da potrebuie za delo rešitve organizacijo in da mora biti ta organizacija tudi politič-nono sposobna. Do tega spoznanja pa ne pomaga tista prosta radovednost, ki sc no ljubljansko imenuje firbcc. temveč le tista, ki se ii tudi lahko pravi znatiželinost. tista, ki hoče kai vedeti zato. da bo znanje lahko koristno porabila. Monarhija ali republika? Stok bol m, 15. februarja. Švedska konservativna stranka ne more pozabiti na tiste čase, ko je vladala v deželi in se je morala usoda naroda sukati po njeni volji. Vladala je, pa bi dala veliko zato, da bi zopet prišla do vlade. To se zdaj lahko zgodi, ali ne tako, kakor so si konservativci mislili. Vlado bodo sedaj celo morali prevzeti, zakaj liberalno ministrstvo je demisioniralo in novega liberalnega kabineta kralj ne dobi. Toda vlado sestaviti in vladati je razlika. Večino v parlamentu, brez katere ne more izhajati nobeno ministrstvo, bi morali konservativci šele dobiti. Če bo vlada, ki doslej še ni sestavljena, imenovana, bo takorekoč edina njena naloga, da razpusti parlament in razpiše nove volitve. ^sak poznavalec švedskih razmer že danes lahko preiskuje, kakšen bo rezultat novih volitev. Zadnje volitve so bile septembra leta 1911. Dotlej so vladali konservativci; pri teh volitvah jim je ljudstvo odločno pokazalo hrbet. Nova večina v parlamentu Je bila liberalna - socialno demokratična. V volilni agitaciji so igrali vojaški izdatki poleg splošno demokratičnih načel veliko vlogo. Socialno demokratična stranka je ostro nastopala proti militarizmu in je imela s tem velik uspeh. Takoj po volitvah je liberalna stranka povabila socialne demokrate, naj vstopijo v novo vlado ter jim je ponudila tri ministrske sedeže. Socialni demokratje so odklonili to vabilo, obljubili so pa liberalni vladi svojo podporo za demokratične reforme. Med tem pa so reakci-'Vrarii takoj pričeli z nasprotno propagando. so, da pridejo najprej do cilja, če razpi-l"d? šovinistične strasti. Pričela se je takoj si-a agitacija za poinnožitev armade in mor-č,eš’ t,a ie dežela v nevarnosti, ker jo SiSku, ?n,es a,i 5utri ,,aPade Rusija. Zaradi jvojasKm izdatkov so prišli konservativci dol; z vccjnm vojaškimi izdatki so mislili priti gor. (Za svoje razmere doprinaša švedska militarizmu že doslej velike žrtve. Ves državni proračun za lansko leto znaša 222 iniljonov kron; V teni proračunu je le za militarizem nanienje-nih 90 mil ionov kron. \ časih konservativne vlade je bilo hujše; vojaški izdatki so včasili znašali več kakor polovico državnega proračuna. Prav temu obremenjevanju, za katero nima večina švedskega naroda nobenega zmisla, so imeli konservativci v prvi vrsti zahvaliti svoj jmraz. Kljub temu so začeli takoj po volitvah de-monstiativno nabirati prostovoljne doneske za mornarico. Nabrali so z velikim pritiskom petnajst miljouov, češ zdaj naj pa tudi vlada stori svojo dolžnost. Med liberalci je dosti strahopetcev, ki ne poznajo ljudskega mišljenja, pa se. astrašili te konkurence. Pozabili so, da so prišli le zato do vlade, ker je ljudstvo do grla sito militarističnih stroškov. V svoji zadregi je vlada imenovala posebno civilno komisijo, ki naj preštudira obrambne razmero dežele in naj potem poda svoje predloge. Komisija je študirala dve leti in na podlagi njenih rezultatov je vlada izdelala vojno predlogo; oficielno sicer še ni objavljena, znano pa je, da predlaga razne nove utrdbe in reorganizacijo infanterije, poleg tega pa podaljšanje aktivne službe od osmih na dvanajst mesecev, ter pričetek vojne dolžnosti z dvajsetim namesto z enoindvajsetim letom. To bi seveda zahtevalo izdatke, ki naj bi se po predlogu vlade pokrili z davki in sicer s progresivnim davkom na velika premoženja, s povišanjem davka na dedščine in s povišanjem osebne dohodarine za deset odstotkov. Medtem, ko jc socialno demokracija protestirala proti novim bremenom in zahtevala, naj se vojaški stroški znižajo za dvajset miljonov, so pa konservativci nastopili proti vladi z druge strani. Da bi svojo agitacijo bolje podprli, so razširili vsakovrstne zlagane govorice, češ da vodi Rusija obširno špionažo po deželi, da so že mnogo špionov prijeli, da je odkrit ru-ski načrt za napad na Švedsko in jiodobne senzacije. lo je bilo od konca do kraja izmišljeno, ali šovinisti so računail, da bo jmdpiralo njihove namene. Potem se je uprizorila znana »kmečka« demonstracija pred kraljem pod vodstvom veleposestnikov, pri kateri mnogo kmetov niti ni vedelo, zakaj da so v Stokholmu. kjer so jim bili vsi izdatki ravno tako plačani, kakor potni stroški. Pri tej priliki je imel tudi kralj tisti govor, zaradi katerega je nastal konflikt, ki se jc končal z demisijo Staafove vlade. Od tega časa se razvija boj, ki dobiva od dne do dne ostrejše oblike. Novi republičanski list, katerega glavni sotrudnik je župan glavnega mesta, socialistični poslanec Lindhagen, ie že izšel in pravi v prvem članku, ki zahteva kraljev odstop, da so ustvarili zadnji dogodki ne le med delavstvom, ampak tudi med kmeti 111 med srednjimi sloji močno republičausko razpoloženje. To je resnica in jiolagoma spoznavajo to tudi konservativci, ki se že sami plašijo duhov, katere so zbudili. Liberalcem očitajo, da pripravljajo socialni demokraciji tla in njih glavni časopis izreka bpjazen, da postane Švedska severno Portugalsko. Ce se to res zgodi, ne bo kriv nihče drugi kakor kralj sam in njegovi reakcionarni svetovalci. Dnevne beležke. — Centralni odbor »Svobode« ima nocoj ob 8. zvečer v društvenih prostorih redno sejo. Odborniki naj pridejo točno. — Kaj programi, dejanja, dejanja... Kranjski deželni glavar in načelnik S. L. S. dr. Šušteršič je dejal ob času volilnega boja na shodu v hotelu »Union«, da so programi za stranke nepotrebna reč. in da naj vsakdo sodi stranko po njenem delovanju in po njenih dejanjih. Zakaj imajo torej kranjski klerikalci v svojem programu splošno in enako volilno pravico za deželni zbor? Zgolj zaradi farbarije. »Papir je potrpežljiv«, tako jc takrat modroval general kranjskih klerikalcev. In resnično! Kaj to briga Šušteršiča, da ima njegova stranka na programu na papirju! — splošno in enako volilno pravico! Kaj je on ža to tukaj, da bi uresničeval program? Niti v sanjah mu ne prihaja kaj takega na misel. On ie za to. da deluje, in sicer da delnic tako. da ohrani pred vsem sebi še dokaj let gospodstvo v deželi. Vse drugo je Iprifari. Nazori o političnem poštenju so seveda zelo različni, in klerikalna stranka s Šušteršičem na čelu se požvižga na politično poštenje. Odkar ic na svetu, ie živela od demagogije in živela bo od nje. dokler jel ie še usojeno živeti. In ker so strankini programi sama bedarija, in ker ima S. L. S. na strankinem programu tudi splošno in enako volilno pravico, ki je seveda tudi bedarija, ker ic na programu, zato povsem, logično ne-more klerikalna večina v deželnem zboru naprtiti liudstvu take bedarije. --- V svoji sveti jezi je snočnji »Slovenec« zopet planil po socialni demokraciji, češ. da je ona »zapeljala« tiskarje v stavko. Obenem se pa pošteni krščanski list trudi v potu svojega obraza, da bi dopovedal svetu in nemara tudi sam sebi. da večina.avstrijskih tiskarjev ni socialno demokratičnega, ampak menda klerikalnega mišljenja. .»Slovenec« ima o organizacijah .»m o svojih čitafeljih čudne pojme. Tudi njegovi cenjeni bralci bi morali biti vendar strahovito praznih glav. če ne bi spoznali, kakšno neumno nasprotje je v njegovi modri argumentaciji. Tiskarji večinoma niso socialni deino-kiatje; ampak — socialno demokratično vodstvo trpe m prenašajo, od socialnih demokratov se dajo meni nič tebi nič jiognati v stavko! Prc-modri »Slovenec« naenkrat nič ne ve o tarifnih komisijah, nič ne ve o demokratični podlagi tiskarske organizacije, nič ne ve da sklepajo 0 vsakem gibanju tiskarji sami in da bi bilo vsako gibanje brez volje tiskarjev ali pa celo proti nietmv 7 J' k,.'.aikoi1"a!o nemogoče! Da more jegova fantazija tako romati od neresničnega do nemogočega, mora .še vedno govori ti o ste v! ki, katere sploh ni bilo, ker so bili stavci Izprtl 1 iskarji sploh niso bili v ofenzivi, ampak v defenzivi, in če »Slovenec« danes kvasi, da je bil »strajk« nepotreben, je menda pozabil, da so podjetniki zaprli vrata delavnic in da niso ho- mi-n-d? i7 nJCga fasa 'V-1' s,išati 0 P°2ajanjih, ampak so jih zavlačevali pod vsemi mogočimi pretvezami. Pobožni katoliški list sc pa tudi nesramno laže, če govoriči, da bi bili tiskarji vse m se več dosegli'brez »štrajka«. Res je da IJS m.s° doseS,i vsc«a- Mir je bil sklenjen "a Podlagi kompromisa, ali to kar so dosegli, se ,mMi ? ril2,’k:lie °? ,e»a: kar s° Principa« po? nujah in - zase zahtevali. »Slovenec« se zelo moti, ah pa se namenoma farba, če namiguje, kako bodo gospodarji poslej lahko postavljali SaTiIiiili mu jilV raz.bijaIi organizacijo. a lrobe! Ne Ic da principali na podlagi n-.u uetZa - i110 dohe nobe,,eKa sredstva, am-'Puk tiskarji, ki so v tem boju videli, da so gospodarji spoznali pomen svoje organizacije in u/rd'b’ se bodo poslej še trdneje oklenili svoje delavske organizacije in jo učvrstili in izpopolnili. ker vedo, da to ni bil zadnji boj in da morajo biti pripravljeni na bodočnost! — Zakon za cenena stanovanja. Belgijska zbornica se bavi pravkar z razpravo zakona za cenena stanovanja. Kakor mnogo drugih na videz socialnih zakonov, ki jih sestavljajo klerikalci, ima tudi ta lep naslov, ali do resničnega problema stanovanjskega vprašanja za veliko maso delavskega ljudstva ne pride niti v sanjah. Podoben zakon jc sprejel belgijski parlament že leta 1889. Tudi sedanji zakon pride le majhnemu številu bolje situiranih delavcev in srednjih slojev v prid; za množico, ki največ trpi ob sedanjih stanovanjskih prilikah, pa ostane stara mizerija nedotaknjena. Lahko pa bi sc storilo veliko več, ako bi večina belgijske zbornice dosledno izvedla glavne načrte rajnega Hektorja Denisa. Zakon predlaga ustanovitev delniške družbe pod naslovom: »Narodna družba za cenena stanovanja.« Člani so lahko država, pokrajine in zakonito potrjene pokrajinske in lokalne družbe. Država se udeleži s kapitalom v znesku sto miljonov. Socialistični poslanec Vandervelde je predlagal, naj doda država še petindvajset iniljonov, da bo imel zakon tudi za širše sloje, za siromaš-nejše kroge kakšen učinek. O rezultatu te zanimive razprave bomo poročali. Ali kakorkoli je zakon pomanjkljiv in po sodbi belgijskih so-drugov ozkosrčen, vendar lahko pravimo, da bi se naši klerikalci še vedno lahko kaj naučili od svojih belgijskih tovarišev. — Korupcija povsod! Bivši policijski ravnatelj v Milanu Bondi je izročil državnemu pravdniku dokumente, ki naj dokažejo, da se je dalo italijansko vojno ministrstvo v dobi afri-čanske vojne oslepariti za okrogle štiri miljone. Tvrdke, ki so dobavljale vojni materija!, so na jiodoben način kakor Krupp v Nemčiji, dajale darila oficirjem, ki so zato naročali veliko več materijala, nego ga je bilo treba, sprejemali slabo blago, likvidirali pa veliko višje cene, nego je bil materijal vreden. Drug zanimiv slučaj se nanaša na parobrodne družbe. Vlada je plačevala v dobi vojne visoke najemnine za privatne parnike, tudi po pet tisoč lir na dan. Tako je prepustila neka družba svojo ladjo vladi skoro dve leti in je dobila za to tri miljone, šeststo petdeset tisoč lir najemnine. Za to bi bila vlada ladjo lahko — kupila. Tako delajo v vojni dobi kapitalisti profite. Zato je razumljivo, da so »patriotje« in da se navdušujejo z? svete vojne. — Burno zborovanje brezposelnih v Budimpešti. V nedeljo je bil v prostorih strokovne organizacije kovinarskih in železarskih delavcev shod brezposelnih, ki se ga je udeležilo okolo 5000. oseb. Razpoloženje zborovalcev je bilo silno razdraženo. Sc preden sc jc pričel shod, so peli delavci pesmi, ki se norčujejo iv Tisze in Lukacsa, Vsi govorniki, zgolj socialni demokratje, so naglašali, da so vzroki, gospo darske krize in brezposelnosti v popolnoma zgrešeni taktiki naše diplomacije in pa v blnz-nem oboroževanju države, ki nima denarja za kaj drugega nego le za militarizem. Med govor: so se slišali klici: »Živela revolucija! Dajte nam kivuha! Lačni.smo! Pojdimo na ees’ •/'; * parlament!« Resolucija, sprejeta na zahteva, da naj vlada prične takoj z dovoljena v proračunu. Ko ie eden go\ omenil, da so ogrske strokovne organizacije izdale že četrt miljna kron za brezposelne podpore in da so njihovi brezposelni skladi že izčrpani, se ie polastila zborovalcev silna raz burjenost in grozili so vladi, ki jih peha v te bedo. Eden govornikov ie tudi omenil, da se jc avstrijska vlada že zganila, da kai ukrene za pomoč brezposelnim in sicer je to storila vsled vtiska demonstracije brezposelnih na Dunaju. To pa ie spravilo komisarja tako pokonci, da ie hotel razpustiti shod, češ. da ne sme govornik hujskati zbrovalcev proti vladi! Kakor da bi ogrska vlada že sama dovolj ne hujskala. Na komisarjevo opazko so zborovalci burno klicali »Abzug Tiszovi huzarji! Proč s tiranm! Živela revolucija!« — Občni zbor podružnice pekov v Ljubljani. V nedeljo dne 15. t. m. se ie vršil v gostilni pri »Leonu« v Florijanski ul. dobro obiskan občni zbor podružnice ljubljanskih pekov. Predsednik sodr. Mrak je otvoril zbor s primernim nagovorom, konštatiral ie sklepčnost in naznanil dnevni red. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ie imela podružnica sledeče dohodke: 377 znamk I. razreda a 60 v = 226 K 20 v; 2308 znamk drugega razreda d 80 v = 1846 K 40 v; 1160 znamk III. razreda d 1 K = 1160 K: 3845 prispevkov za solidarnostni fond d2v = 76K90v;27 vpisnin a 1 K = 27 kron; 2 pristojbini a 50 v je 1 K; skupina ima dobiti 41 K 44 v. Skupaj 3378 K 94 v. Izdatki? Brezposelna podpora 1046 K 50 v; potna podpora 66 K 50 v; prenočišče potujočim 4 K; bolniška podpora 374 K 50 v; podnora za sirote umrlih članov 60 K: društvena knjižnica 15 K; krajni skupini 307 K 60 v; na zvezo se je odposlalo 1349 K 91 v; blagajniško stanje koncem leta 154 K 93 v: skupaj 3378 K 94 v. Lokalna blagaina pa ie imela sledeče dohodke: 3845 prispevkov a 2 v = 307 K 60 v. Izdatkov pa: Za agitacijo in org. 17 K: pouk, predavanje in naročnine 16 K 20; orisoevki deželni org. 18 K 31 v; uprava 87 K 70 v: provizija blagajniku 76 K 90 v; male podpore 28 K 10 v: stanarina 50 K; ostanek v lokalni blagajni 13 K 39 v. V novi odbor pa so bili izvoljeni sledeči sodrugi:’ Karl Kratohvil. predsednik, idegov nam. Aloiz Jenškovič. blagainik Franc Mrak; v odbor na Alojz Blatnik. Josip Kukovičič. Franc Gorišek, Edvard Turčič. Ivan Dolinar. V nadzorstvo na? Vid Kužnik. Jakob Velkavrh. Nato je sodrug Mrak pozival navzoče na agilno delo za podružnico. katera se sicer lepo razvija, pa bi lehko dosegla še mnogo večie uspehe, če bi se od strani članov pričelo tisto delo, ki ic za razvoj In napredek podružnice nuino potrebno. K tretij točki ie poročal sodr. Zore. ki se ie v daMšem govoru pečal s socialnem zavarovanjem in z 'državno, deželno in občinsko podporo za brezposelne delavce. V svojem govoru je naglašal, da se bodo vse te socialne uredbe do dobra .uveljavile šele takrat, kadar bo delavstvo samo dovoli močno, da bo odločevalo o svoji usodi. V ta namen je nuino potrebno, da se delavstvo vseh strok oprime svcie organizacije, kakor ie seveda tudi potrebno, da pekovski delavci v Liubliani. postaneio močna org. stroka. Sodruc Mrak ie na to ožigosal ravnanje posameznih pekovskih pomočnikov, ki se ponujajo mojstrom brez vednosti organizacije in na ta način škodujejo organizaciji. Sklenilo se je na lo. da se bo vodila stroga kontrola, da se taki slučaii spravijo iz navade. Ker ie bil dnevni red izčrpan, je sodr. Mrak ziakliučil lepo uspeli občni zbor. — Pri podružnici »Ljubljanske kreditne banke« v Splitu je poneveril uradnik DedeL 30.000 K. Ta vsota pa je večinoma krita z zavarovalnino, vsled Česar ima banka samo neznatno škodo. Dedci je bil, kakor pravijo, zelo sposoben uradnik, za zločinca pa ga je napravilo nerodno in nebrzdano življenje. — Likvidacijski odbor Glavne posojilnice Je sklical na nedeljo dne 22. februarja 1.1. ob 10. dopoldne veliko dvorano »Mestnega doma« občni zbor zadružnikov s sledečim dnevnim redom: !, Poročilo o splošnem položaju in o stanju poravnalne akcije med upniki in zadružniki. 2. Poročilo o ustanovitvi nove zadruge z omejenim jamstvom. 3. Popolnitev likvidacijskega odbora. 4. Slučajnosti. — Umrli so v Ljubljani: Franc Dolinšek, kočijažev sin, 5 mesecev. — Terezija Hozhe-var, vladnega svetnika vdova, 80 let. — Mihael Cunk, delavec-hiralec, 74 let. — Neža Jordan, bajtarjeva hči, 16 let. — I zfii bi »ene in najdene stvari v orvi polovici februarja. Izgubljene stvari: 1 denarnica z 12 K in 1 prstan, 7 bankovcev po 10 kron, 1 srebrna (tula) doza za cigarete, 1 denarnica s 17 K. lsrebrna športna verižica z obeskom. 1 denarnica z 22 K 30 v. 1 nikelnasta ura. znamka Rosskoof. 1 torbica z molitvenikom. I denarnica s 70 K, 3 m dolgi marabu za damske bluze. 1 denarnica s 16 K. 1 svetilka za voz, 1 žepni robec z denarjem 6 K. 1 zavitek z usniem. 1 ura iz iekla, znamka Uranija. 1 zlata zaponka z brilianti in rubinom. 1 bankovec za 20 K. — Najdene stvari: 1 denarnica s 30 K. 1 dcnarnica z 2 K 76 v. 1 damska ročna torbica z očali, 1 majhna vreča s plombami iz svinca. 1 damska ura iz srebra. 1 denarnica z 32 K. 1 denarnica s 5 K. 1 denarnica z 1 K 30 v, 12 K denarja v srebru brez denarnice, 1 športna verižica iz srebra (tula). 11 poročnih prstanov iz kovine. 1 denarnica s 24 K. 1 denarnica s 5 K. 1 desetkronski bankovec. 1 srebrna ura z verižico. 1 denarnica z 1 K 19 v. 1 šolsko izpričevalo na ime Langerholz. — Drugi pogovor s ceste. »Zadnjič se mi je tako mudilo, da Te nisem mogel vsega vprašati. kar me zanima o »Slavčevi« maškaradi, katera se vrši. kakor si mi že pravil, 22. t. m., to ie na pustno nedeljo v »Unionu«. Ali bo pa tudi vredno iti na to maškarado?« »Še vsako leto sem bil zadovoljen. letos bo pa.nekai posebno imenitnega. Zvedel sem. da bodo imeli letos orav fino cigansko godbo, seveda poleg »Llublianskega društvenega orkestra«, in pa tudi več originalnih skupin: različnih mask pride pa ponavadi toliko, kakor nikjer drugod. Z eno besedo, vsestransko se obeta mnogo zabave. Posebno krasna bo tudi dekoracija, kar gotovo dobro voliva na veselo razpoloženje.« »Če Je tako. pojdem pa gotovo tudi jaz.« »Vstopnico si lahko že preie preskrbiš, dobiš jo pri g. L. Černetu v Wolfovi ulici in v Češarkovi trafiki.« »Dobro, grem pa takoj tja.« »Pozdravljen!« »Na svidenje v nedeljo!« ... — Podružnica »Svobode* v Tržiču priredi y soboto 21. svečana t. 1. predpustnico v gostilniških prostorih g. Kavčiča. Spored: Petje, srečolov. ples in drugo. Pevski zbor nastopi pomnožen z našimi mladimi bojevniki. Sodrugi! jjosetite v soboto večer našo prireditev v obilnem številu, da se pozabavamo skupno ob delavski pesmi. Plesaželina mladina pa poraia do ranega Jutra ob poskočnih melodijah vabečega valčka. Vstopnina za osebo 20 vinarjev. Začetek ob 8. zvečer. Jeseniškim sodrueom naznanjamo preza-lostno vest. da Jih kmalu zapusti njihov dobri duSnl pastir Skubic, ker ie dobil župnijo Rib-hlfca. — Zaradi posilstva ie bil obsojen pred porotnim sodiščem v Novem mestu 32letni monter Janez Dobrovec na petletno ječo. Posilil je 67-letno žensko. — Požiga le osumlien. Pred nekai dnevi so aretirali posestnika Josipa Škufca iz Spodniih Križev, občina Žužemberk, ker ie na sumu, da je 24. avgusta lanskega leta zažgal svoje posestvo in sicer za to. da bi pogoreli tudi posestvi njegovih sosedov Papeža in Benčiča, s katerima ie bil skregan. — »Brez domovine«, krasna ginljiva drama s predigro in 5 dejanji je dosegla danes kar nailepši uspeh. Nobeno pero ne more opisati tega mojstrskega dela. ogledati si ga mora vsakdo sam in nedvomno bo zadovoljen. Živa slika nam kaže križev not ubogega dečka. preganianega zaradi dedščine. To prekrasno delo se nredvaia samo še danes in futri v kinematografu Ideal vsak dan ob 3.. 5.. 7. in 9. Predstave trajajo 2 uri. Vstopnina za 10 vinarjev zvišana. Dober roman vsakdo rad čita. Že v včerajšnji številki smo naznanili, da je izšel vele-zanimiv aktualen roman z Balkana »Za svobodo in ljubezen«. Današnji številki »Zarie« je priložen letak — prospekt o tem romanu. Priporočamo vsem ljubiteljem dobrega zanimivega čtiva, da si nabavijo to lepo knjigo. Opozarjamo vse čitatelie na prilogo. Razsodišča bratovskih skladnic. Bratovsko skladiški zakon z leta 1889 št. 127. drž. zak. spada med najbolj nazadnjaške zakone v naši državni polovici. Rudarje, katerim bi naj ta zakon lajšal njih bedno stanje na sara leta ali v slučaju onemoglosti, tira v prerani grob. Naravnost v obraz pa bije ubogega rudarja razsodišče, ki naj razsoja v spornih zadevah med člani in predstojništvi bratovskih skladnic. Ob sebi je umevno, da prihaja pri današnjih razmerah, ki vladajo pri rudokopih, dostikrat do pritožbe, osobito tam, kjer je rudniški predstojnik mlad, absoluten gospodar in nagnjen k avtokraciji. Znani so nam slučaji, ki bi zahtevali naravnost državnega pravdnika. N. pr. delavec se s svojim odločnim nastopom za svoje pravice zameri predstojniku — in ta mu da odkazati težavnejše delo, v vodi, na vročini ali v blatu, seveda ob slabšem zaslužku. Drugemu zopet s svojo brutalnostjo pokaže svoje maščevanje v drugi obliki, tako, da ga telesno in poleg tega še duševno ubije. Delavca, za delo nezmožnega zdravnik dvomljivo priporoča — ker običajno dobi že prej migljaj od predstojnika) za vpokojitev, včasi tudi za lažje delo, ne oziraje se na to, da Je delal že preko 20 let ali še več, ter pri tem kupičil kapital izkoriščevalcu delavstva. Predsednik predstojništva, ki je pri vsaki bratovski skladnici rudniški predstojnik, »konšta-tira« na seji, da je dotični simulant, češ da ga dobro pozna, in če odborniki nimajo o socialnem življenju pravega pojma, mu pritrdijo. — In tako je navezan delavec na bratovsko razsodišče, da toži za svojih borih 16 kron mesečno. To je pokojnina, od katere bi komaj pes mogel živeti, ne pa bolan, onemogel delavec z družino vred. Pot k razsodišču je polževa, leta iti leta se vleče in končno je brez vsakega uspeha. Pri nas v Ljubljani se predstojniku razsodišča bratovskih skladnic prav nič ne mudi, da bi tega sklical. Sedaj je že leto dni poteklo, od kar je bilo zadnje razsodišče sklicano, in kdaj bo zopet, se še nič ne ve. — Uverjeni smo, da sc njemu prav nič ne mudi, ker ne pozna bednega stanja proletariata. Tako je delavec prisiljen čakati leto dni in še dalje, da pride njegova zadeva do razprave. Kako naj se med tem časom preživi, to ne briga predsednika prav nič. Kako se te razprave vrše, ve le tisti, ki je imel tam že opraviti. Onemogli starček pride na razpravo, ki je bil več let zaposlen pri rudniku in obenem član bratovske skladnice, pa je bil vsled samopašnosti rudniškega ravnatelja iz službe odpuščen z motivacijo, da ni več po-raben za službo. — Čez nekaj časa postane izčrpani delavec vsled bede neraben za trajno delo, pa gre in toži za svojo upravičeno velikansko pokojnino mesečnih 16 kron. Razsodišče razsodi, da mu po zakonu ne gre pokojnina, — Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) Drugi de 1. I. Ivan si je že skoro domišljeval, da je napočit dan, o katerem Je čital v Dostojevskem — tisti edini dan, ki zadošča človeku, da spozna ‘vso srečo. Že je korakal gor v zlate višave. Saj je položil svoj račun,.odrekel se Je zmoti, saj se Je javno tam, na onem sestanku grudna meseca odločil za obrat in našel zopet svoj idealni svet. A sedaj ga Je pahnilo nekam v globine, in treba je bilo novih naporov, da se dvigne na pot. Na videz se je sicer hitro ohrabril in vzravnal. Krepko je odbil udarce, ki so bili padli. Najpreje v Ženski Reformi, najbolj Je pa stvar razjasnil v obširnem dopisu, ki ga je poslal redakciji »Ml&di«. Omenil je shod »pri belem labodu«. Vprašal je, ali ni že tu vsega priznal o sebi ? Ni bilo baje treba tega posebnega odkritja, katero naj tbi ga postavilo na sramotni oder, saj je sam jvse odkril. Zatožil se je sam v popolni zavesti, Ida je delal napačno in da hoče v bodoče delati Krugače. »Sam sem se tu javno odrekel vsi pre-iklosti, in vaš posmeh me ne zmede, pojdem Neki priletni delavec je služil za Mnpca v jami v Kočevju. Pri delu ga je zadela mala nezgoda in poleg tega se je v rovu nalezel neozdravljivega revmatizma. Razsodišče razsodi, da mu po pravilih ne morejo prisoditi borih 16 kron mesečne pokojnine. Pač pa so ga pomilovali, da Je revež! Tretji, ki ie bil pri razstrelbi poškodovan, in posledica te nezgode je ta, da ne vidi na eno oko. Razsodišče razsodi, da se mu po zakonu ne more dati pokojnina. Ako bi naštevali, bi lahko navedli še veliko takih slučajev. Najžalostnejše je pa to, da so prisedniki razsodišča, katere pošiljajo kot voljene od bratovskih skladnic, ki bi‘morali zastopati z vso eneržijo delavske interese, odvisni od delodajalcev: oziroma od ravnateljev, ki so po navadi paše pri bratovskih skladnicah. Odborniki bratovskih skladnic se bodo morali pri volitvah v razsodišče nekoliko več ozirati na to, da izvolijo v razsodišče sodruge, ki so popolnoma neodvisni od rudniških ravnateljev, ki pa tudi imajo dovolj prakse in razumejo zakon o bratovskih skladnicah. Dosedanja praksa dokazuje, da dokler se to ne zgodi tudi delavci, ki sc obračajo na razsodišče, ne morejo priti do pravice. To pa se mora zgoditi, če imajo oni, ki volijo po navadi prisednike k razsodišču, vsaj nekaj sočutja do svojih sodrugov delavcev. Idrija. — Delavci, na shod! Deželni kristjani slepomišijo z volilno reformo. Sami so v kranjskem deželnem zboru sprožili misel, naj se reformira naš zastareli deželni volilni red. Vsakdo je prepričan, da bi bilo to res potrebno. Delavstvo je že davno zahtevalo volilno reformo. Toda kar nameravajo klerikalci, ni nikakršna reforma, temveč grda sleparija. Potrebna bi bila reforma, ki bi prinesla ljudstvu na Kranjskem politično pravico; klerikalci pa hočejo utrditi krivico, ki jim daie veliko večjo posest v deželnem zboru, nego ’im gre, in še povečali bi radi to krivico na ta način da bi si dali pomnožiti število zanesljivih klerikalnih mandatov. Idrijsko delavstvo, ki je tudi pri zadnjih volitvah ostalo brez zastopnika v deželnem zboru kakor vse delavstvo na Kranjskem, bo odločno protestiralo proti namenu, da bi ga še bolj potisnili v kot in mu vzeli za dogledno dobo vsako možnost, da pride do glasu v deželnem zboru. Zaradi tega sklicujemo shod. ki bo jutri ob 8. zvečer v pivarni pri »Črnem orlu« z že naznanjenim dnevnim redom, ter vabimo delavce, naj se ga udeleže v čim večjem številu. Ker je nekaj slišati tudi o ženski volilni pravici, naj se udeleže shoda tudi delavke in delavske žene. Ženska volilna pravica je všeč tudi delavstvu, ki se je zanjo bojevalo, ko se klerikalcem še sanjalo ni o ženskih političnih pravicah. Ali zdi se nam, da ie v klerikalnih načrtih tudi to prazna beseda. Zatorej povemo na shodu, kaj misli idrijsko delavstvo o volilni reformi sploh in o ženski volilni pravici, kakšno volilno reformo zahteva, kakšno pa odklanja. Zato pa vsi na shod, ki ste prosti, da bo to prava, živa manifestaacija idrijskega delavstva! Staiersko. — Ojstro. (§mrtha nezgoda.) V ponedeljek ob 10. dopoldne ie povozil jamski motor kletnega zavirača Ravnikarja. Fant je bil takol mrtev. Na Ojstrem menda kmalu ne bo dne. da bi se ne pripetila kakšna nesreča. V enem. mesecu dve smrtni nezgodi! — Obesila se je. Iz Ljubna poročajo: Ko je prišel pisarniški ekspedient državne železnice Scfnvarzbiick predvčerajšnjem domov, je bilo stanovanje zaklenjeno. Ko je odprl duri s silo, je videl, da se Je obesila njegova soproga na kljuko vrat. Bila je že mrtva. Žena je storila najbrže dejanje v hipni blaznosti. Goriško. — Dezerter. V Kanalu je pobegnil od ta-mošnjega lovskega bataljona lovec Nace Ste-novec iz Žirov, a ni imel sreče. Vojaška patrulja. ki ga je zasledovala, ga je vjela in aretirala v neki baraki v Avčah. Stenovec je pobegnil zaradi nekega dekleta. — Defravdant. V Gorici so aretirali bančnega uradnika Leopolda Kodriča. Poneveril je baje okolo 60.000 K. Koroško. — Težka nezgoda železniškega delavca. V Bistrici v Rožni dolini je ponesrečil v nedeljo opoldne zavirač Franc KamerniK. Prišel je med odbijače tovornega vlaka hil silno težke poškodbe. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. Istra. — Zvišana kazen. Bivšemu občinskemu blagajniku Galanteju v Pulju, ki ic bil od celovške porote obsojen na 2 leti ječe, je višja instanca zvišala kazen za 18 mesecev. Trst. — Lev je ugriznil krotilca. Iz Trsta poro-čajo: V cirkusu Zavatta nastopa vsak večer krotilec zveri Schneider z 29 levi. Eden od levov je bil pa v pondeljek že ves dan nemiren in je ugriznil krotilca v desno roko. Schneider jc dobil tako težko poškodbo, da mu bodo morali najbrže odrezati roko. — Velika tatvina. V nedeljo so vdrli tatovi v modno trgovino gospe Lorinde Tavolatti in so pokradli vse polno obleke, vredne okolo 20.000 kron. Doslej še niso dobili tatov. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Senzacionalna dram-' ska noviteta je »Stari paviljon«, drama v 4 dejanjih. Danski spisal' Gustav Wied. — Danska literatura ima pisatelle posebne, samonikle dražesti. Med nje spada tudi moderni romanopisec in predysem ugledni dramatik Gustav Wied. Največii uspeh je dosegla doslej njegova realistično priprosta globokega Čuvstva polna drama »Stari paviljon«, ki si ie mahoma osvojila vse najboljše odre. Pisatelj nas vodi na veliko posestvo postarne, a še vedno lepe. zapeljive, do skrajnosti brezobzirne in sebične vdove, ki išče povsod le svojo korist, ki pritiska s svolo mehko roko brezbrižno vse v stran in stopa po strtih srcih naravnost proti cilju. Bila ie priprosta mlekarica na gradu, ljubila je vrtnarja toda poželel io ie stari bolehni gospodar pa ie postala graščakinja. Da si ohrani vse bogato posestvo, pa ie bilo treba potomca. In tu se ie zopet spomnila vrtnarja, ki je bil dober dotlej, dokler ga Je potrebovala. Šumar-nikova ie druga Hedda Gablerjeva, ki se ne straši ničesar, ako je le v prid njej in njeni hčerki Aneti. ljubeznivi, naivni ter veseli stva-rici. Ta otrok obožuje svojo mater, kakor jo oho žujejo vsi, ki so okolo nje. Glavno vlogo pa ima mehki, rahločutni vrtnar Selkav, neznani Anetin oče. ki se ponižno vdaja vsem muham lene gospodinje. Samo starega paviljona, mesta niune mlade ljubezni, ne pusti porušiti Veliko, nečloveške so žrtve, ki jih zahteva Sumarni-kova od vrtnarja, zato ta močni značaj omaga, končno pred še silneišo žensko in se umakne za zmeraj s tem. da si požene kroglo v srce. Nič brutalnega ni v tej drami, razen tajnih brutalnosti lepe vdove, ki pa ostala celo v svoji sebični brezobzirnosti vedno simpatična. Nič ni prisiljenega: to ie pravo živlicnie. ki ima vedno dvojno lice: Tilk*’ - Srctt. precej zraven pa razni *a razbrzdanost, preko vsega na ^ -nti- mentalni lunin svit in doni hrepeneče stavčevo petje. Tragedija in veseloigra — prav kakršno ie v resnici žiylienle. Vse osebe v drami — od krasne vdove Šumarnikove pa do dninarice Klarise — so imenitno karkterizirane. Znamenita ie vloga vrtnaria Selkava. ki lo igra pri nas gospod Ignacij Borštnik. Šumarnikovo igra gospa Bukšekova, njeno hčerko. Aneto gospodična Gjorgjevičeva in Anetinega ženina gosp. Drenovec. Večjo vlogo ima še gospod Skrbinšek. ki Igra zapitega logarja. Skratka: Izborna drama svetovno uglednega dramatika, ki ga naša publika še ne pozna, a si ga poslej zapomni z veseljem. _ Raznoterosti. O Albancih. V »Frankfurter Zeitung« opisuje Fritz Lorch. ki živi že dlje časa med Albanci. v obliki kratkih rekov, nekatere najznačilnejše poteze Albancev. Nekatere teh rekov priobčujemo v naslednjem’ Albanci so čudaški čuki. Resno in častitljivo odmajujejo z glavo, kadar hočejo pritrditi m pokimalo s prijaznim po poti, ik sem jo spoznal za pravo. Bičajte puritanizem, govorite o starcih; prepričan sem, da i vam nekoč zagreni smeh na ustnih, o katerem govorite. Zdrav smeh je mogoč le na čistih ustnicah. Nič me ne briga, kar pišete o meni. Če govorite resnico, pa se mora ta resnica povedati. Če sem mogel delati slabo, naj mi bo dano danes, da se i spokorim za to. Le tako človek zares in varno koraka nasproti jasnejšemu življenju.« In dasi je bil navidezno krepak in svest si svojega početja, se je v notranjosti mnogo premagoval, mnogo boril. Ta zunanja gotovost in krepkost je bila cilj, do katerega se je danes moral šele doboriti, bila mu je ideal. Videl je, da je prelahko dospel na novo pot, In da noben greh in noben prestopek ne mine brez kazni. Ta kazen je prihajala sedaj v polni moči z vzbujenim očitanjem vesti. V njem je rasla nova bit. Bičala ga je z žgočim posmehom, v čisto drugi luči, kažoč mu neke minole periode njegovega življenja: I one periode, ki jih je smatral za dobre, i one, ki so se mu zdele napačne. Ta bit mu je pravila, da je v njegovem življenju sploh vse slučajno, naučeno zmedeno, nejasno, ta bit ga je opozarjala. naj si prizna, ali Je razluščil le eno samo vprašanje izmed vseh, kar si jih je napisal na čelo svojega življenjskega programa. Ta bit ga je izpraševala, kako jc v praksi z verskim vprašanjem, kako je s socialnim vprašanjem. »In če ste kost naših kosti in telo našega telesa, ali naj ne bo i vaša duša iz naše duše? Ali se ne spominjaš? Tako si se rešil pred leti, pa si padel še globlje in ko si izlnedel, si dospel le k variaciji istega temata.« Ta bit ga je silila, vračati se do najmlajše mladosti. In zaman se je branil, zaman tožil, da z razpravami in analizami ne koristi ni sebi ni življenju, zaman si je pravil, da če se mora pokoriti za neke pretekle periode, se ne bode pokoril s sentimentalno žalostjo, praznimi mukami, ampak le z napornim in dobrim življenjem: Na njem je ležala teža kesanja, pekla ga je vest. Zaupal se pa ni nikomur, zaupal se ni niti Kačerovskemu; Katinki, katero je časih obiskoval, je pač časih omenjal o tem. Nihče bi tudi ne bil ugibal, da je njegov notranji položaj tak. Saj Je le še bolj goreče in delavno branil in propagiral povsod one ideje, do katerih ga je privedlo spoznanje samega sebe. Branil jih je ne le v Reformi, ampak i na dijaških sestankih, katerih se je udeleževal. In nihče bi ne bil dejal, koliko notranjih bojev ga je Stal vsak nastop, koliko notranjega očitanja, opravičevanja in premišljevanja. Toda treba Se bilo tega očitanja, treba i izgovarjanja i premišljevanja. »In čemur se človek najbolj čudi, — vse to duše ne utrudi, ne oslabi, narobe: Krepi jo, tako da se vedno odločneje ustavlja vsem zunanjim in notranjim razporom in često zmaguje i brez boja.« * 11 . . Začel je iskati utehe v raznih knjigah. Ci- tal je »Priznanje« sv. Avguština. Cttal je o nje- govi burni mladosti, o njegovih blodnjah in o tem, kako je spoznal novo življenje m našel B°2Posegel je tudi po Sabatierjevem životo-pisu sv. Frančiška Asiškega. Ta knjiga je zlasti vplivala nanj. Čital je približno to-le: Sv. Frančišek Je bil sin bogatega trgovca in preživel svojo mladost pregrešno, dokler ni nevarno zbolel. Tu je začel premišljevati o življenju, strmel nad svojo preteklostjo in se jel odvračati od zapravljanja in pijančevanja. Prestal je mnogo notranjih bojev. Nekoč je jezdil na konju in zagledal slabotneža. Od groze prevzet je obrnil konja. A takoj !e premislil, kaj je storit, vrnil se je k slabotnežu, dal mu ves dttiar. J ga je imel pri sebi, in poljubil roko. Obiskoval je reveže in, ker je bil bogat, se je često v duhu vpraševal, če bi mogel prenašati revščino. Ker se je hotel vmisliti v položaj tak'h ljudi, kateri so odvisni od pomoči drugih, si Je izposodil V Rimu od berača, stoječega v cerkvenem preddvoru, beraško obleko, dal mu v zameno svojo obleko in ves dan stal na pragu cerkve in prosil mimogredoče miloščine. V kratkem Je izvršil notranji boj, odrekel se vsemu bogastvu, zapustil očetovo hišo in začel živeti po evangeliju, kakor ga je razumel. Stregel Je bolnim, pomagal ljudem pri poljskem delu, potoval po svetu in učil druge enakega življenja. (Dalie.) Ljubljana, Mestni trg št. 19. Krasne novosti zimskih in spomladanskih oblek, površnikov €loiiuic«k«?n izriellin« — Za natočila j,o meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. =•-.■■1 .-.t, Brea konkurence! ftoli«lvia i»o«trežl»j». Aujni/jo cene. smehljajem, če kaj zanikajo. — Najstarejše evropsko ljudstvo ima najmlajšo abecedo. — Življenje žene velja pri Skipetarih le polovico toliko kakor živlienie moža. Umor moža se pojavna s 5000 piastri, umor žene s 2500. — Cio-stolUibnost je Albancu sveta, pač pa sme okrasti Rosta, ko je že zapustil njegovo hišo. — be-Vrni Albanec se boli smrti manj kakor kopo-nja. — Krvna osveta ni Albancu v zabavo, temveč le breme, ki ga prenaša prav težko. Kljub .‘emu pa umrje 20 odstotkov vseh moških vsled umora. Panika v bolnišnici. Silno razburljivi prizori so se odigravali v nedeljo v bolnišnici v Lorraintu. V bolniški sobi se je naenkrat pojavil eden strežajev z'revolverjem in kričal, da ga hočejo umoriti. Paznik je pričel kar na stepo streljati okolo sebe in v nekaterih sekundah so bili trije bolniki težko ranjeni. Bolniki so bili seveda vsi iz sebe in kričali. Vpitje je privabilo več strežajev, ki so šele po težkem boju premagali zblaznelega tovariša. — Tiskovni sklad »Zarje«: Kosmina in Per-^ot nabrala na plesu godbenega društva v Nabrežini 4 K: Leskovec, vesela družba v Pulju 2 K 68 vin. Zadnfe vesti. OBSTRUKCIJE NE BO? Dunai. 18. V parlamentarnih krogih je slišati. da opuste češki agrarci in radikalci ob-strukcijsko taktiko in ne bodo delali predlogoma o oosoiilih in o rekrutih težav, če se pokaže pri češko-nemških spravnih pogajanjih, da je v doglednem času upati na uspeh. ČEŠKO-NEMŠKA POGAJAN.tA._ Dunai, 18. Ministrski predsednik grof SttirKkh je sprejel včeraj v navzočnosti ministra za notranje zadeve Heinolda in češkega namestnika kneza Thuna, nemške poslance in jim ie predlagal, nai se predvsem imenujejo trite oododseki: 1. Za deželni red in za deželno volilno reformo: 2. Za jezikovno rabo pri avtonomnih oblastnijah; 3. Za narodno obmeHtev. Posvetovanje o jezikovnih nrednisih pri državnih oblastnijah nai bi se prepustilo obstaiajoče-mu odboru državnih poslancev. Ministrski predsednik je izlavil. da predloži to tudi češkim poslancem in zastopnikom veleposesti. — Poslanca dr. Bachmann in Pacher sta ostro nastopila proti materijalu. ki ga ie predložila vla* ,da in proti nienirn načrtom, zlasti proti nameravani lezikovtil ureditvi pri poSH. ter proti Jezikovnim prednisom za avtonomne in državne oblasti. Dr. Bachmann je nadalje izjavil, da mora o imenovanju predlaganih oododsekov sklepati niegova stranka. V enakem zmislu so govorili tudi Wolf. Herold, Stranskv. Roller, ScHrelner in Frlinkl in so nagla šali. da se mora zlasti delo v narodni obmeiitvi čimnrei izvršiti. Herold ie naglašal. da tnoreio Nemci le na poHlarr? svoHH lastnih naSrtov vstopiti v ooera-janvlade. BOLGARSKE VOLITVE. Sofija, 18. V Vladnih krogih upajo, da pri-neso nove volitve vladi uspeh. Liberalne stranke razvijajo topot živahneišo agitacijo V novih krajih, kjer ie 150.000 volilcev, pričakuje vlada že zato ugodne rezultate, ker vodiio tam poleg vladne stranke le demokratie boj. dočim so socialisti In agrarci pasivni. FRANCOSKI PARLAMENT. Pariz, 17. Na današnji seji je sprejela zbornica mornariški proračun in proračun vojnega ministrstva. ŠKOF — BOJEVNIK ZA MILITARIZEM IN KAPITALIZEM. Pariz, 18. Knezoškof v Reimsu je izdal pastirsko pismo, ker se bližajo volitve za državni zbor. V pismu poživlja vernike, naj ne glasujejo za kandidate, ki ogrožalo z nenioralični-tni in prekucuškfmi nauki življenske interese armade, kapitalizma In trgovine in ki škodujejo ugledu in vplivu Francoske v tujini, ki so sovražni veri in ki bi radi omejili svobodo cerkve. Katoliški verniki smejo voliti Ie take može, ki so vdani »bistvenim interesom dežele«, ki zagotavljajo cerkvi svobodo in ki se zavežejo, da bodo delovali za vez med Francosko in papežem. % ŠVEDSKA KRIZA. Nova vlada. Stokholm, 18. *Svenska Telegram Biran« javlja z včerajšnjim dnemi Demisija kabineta Staaf je bil danes sorejeta in imenovano novo ministrstvo, ki je tako sestavljeno: Ministrski predsedniki n vojni minHer H a in e r s k j 61 d; zunanje zadeve K n o t - W a 11 e n b e r g, član prve (gosposke) zbornice; justica H a s s e 1 -rot, predsednik južnošvedskega sodišča; mornarica ladjestavbenik in bivši poslanec B r o-str6m (že ve, zakaj!); notranje zadeve dež. glavar pl. S y d o w; finance tovarnar in poslanec VVennersten; pouk vseučiUški profesor W e s t m a n n ; poljedelstvo baron B ec k - Friis, član l. zbornice, ministra brez listnice M 6 r e k e in L i n n e r. Novi mini- strski predsednik je v tujini znan kot član baškega mirovnega sodišča (naš poklon!). Glavni cilj novega ministrstva bo očitno tešitev bram-benega vprašanja. (Ampak priti do cilja! Ehel) Kraljev kabinet. Stokholm, 18. Novo ministrstvo je smatrati izključno za kraljev kabinet, ki nima pri političnih strankah nobene zaslombe in nima niti dosti upanja, da bi mogel parlamentarno vladati. Razpust parlamenta je neizogiben in prav tako nove volitve. Novo ministrstvo naznanja. da predloži brambno reformo, katero je vlada liberalne stranke že dve leti pripravljala. kar začetkom marca, toda v drugi obliki Jasno je, kaj namerava vlada s tem. Taka brambna reforma bo takoj odklonjena, parlament bo že začetkom marca razpuščen in nove volitve naj bi se potem ne izvršile v znamenju ustavnega konflikta, ampak v znamenju bramb-ne reforme. Za uspeh volitev bo to precej vseeno. NEZGODA BELGIJSKEGA KRALJA. Bruselj, 17. Danes dopoldne je padel belgijski krali s konla v gozdu Soignies pri Bruslju. Zlomil si ie levo roko. Brusei. 18. Kirurg Dabage ie konstatiral, da ie kraljeva roka nad komolcem zlomljena, razun tega so kite pretegnjene in koža je opraskana. Krali ima velike bolečine, nima pa mrzlice. Za okrevanje bo treba nekaj časa. DAMA Z REVOLVERJEM. Elberfeld, 18. Neka mlada dama iz Diissel-dorfa je tukaj izvršila napad zrevolverjem na sodnega asesorja Nesselbecka. Ime Ji je Brun-hilda Welden ter je dobro znana v diisseldorf-ski družbi. Prišla je v stanovanje asesorjevih staršev ter je brez besede streljala na Nesselbecka. ki je na transportu v bolnišnico umrl. Napadalka je v splošni zmešnjavi pobegnila in jo niso mogli najti. VSTAJA V EKVADORJU. Panama. 17. Mesto Esrneraldas v Ekvadorju so zavzeli vstaši. Pri boju vstašev z vladnimi četami je mesto skoraj popolnoma pogorelo. Tujci so se rešili, pa jim primanjkuje živil._________________________________________ Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. . SANAT ORIUM • EMONA) ji LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA-h i k I/ SEF-zpfWNK.pRiMARiij DR- FR. DERGANC \| r Dober tek je dobra stvari Zanemarjaj je nikar t Dober tek imaš vsak dan, ako vžIvaS Želodčni Hkfir „FLORlAN“ Je pripravil tek In prebavo marsikomu, ki Je zaman kupoval draga In neprijetna zdravila I Naslov za naroCila: „FLORIAN“, Llubljana. Postavno varovano. Kupujte „Zarjo“. 5 Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada-j . ■ joče blago dobite najceneje v specialni trgovini j A. & E. Skaberne, Mestni trg 10. : Velika izbira! Solidna postrežba! ■ s s 'M Stavheea in gostilniška zadruga JSelavski dem" registrovana zadruga z omejenim poroštvom v Trbovljah vabi svoje člane na redni občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 22. februarja 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih »Delavskega domatt. DNEVNI RED: 1. Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. ;2. Računsko poročilo. *' 3. Poročilo nadzorništva. 4. Sklepanje o prebitku. 5. Volitev treh članov v načelstvo. , 6. Volitev treh članov v nadzorstvo in dva namestnika. 7. Raznoterosti. I Trbovlje, dne 3. februarja 1914. Načelstvo. DaEfDaaDaDaaDDanaanaaDaaaDDaaaDaaoaaDaaaoaaaaaaaaaaDnooaaaaaaaaaaaanaaaG □ D “ u g Pri nakupu različnega mami takt urnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko ° o . o,. _ r d t A O 171 amm a n S A. & E. Skaberne p g Obstoji od 1. 1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1.1883. g g Na debelo in drobno! Izredno nizke cene. g g OD OD D □aanaaaoDoaaDtscaaaaaaoaaoaaaaaoaaaoaaaaooaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Peter Kozina 4 Ko. Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije) M Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Varstvena znamka. Breg 20 v Cojzovi hiši na debelo ■— = 'Potnik! ===== ▼ severno tn južno AMERIKO •• v«#» sedaj 1» p* ■■■, ■—|«tw, m trtiri J* m mrtisi yraSh«jiii*i>|i»i. * SoM «•*< . i registrovana zadruga z omejeno zavezo v ' ' " / ' 'i naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej hranilne vloge članov po 5J £ afi Rezervni zaklad 8000 K * Denarni promet leta 1912.! 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva ? v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; y Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, "r * T, na Jesenicah« na Savi in na Koroški Beli. Pekama v„Spod^Biski}^elovika cesta. »»»Nadzorstvo. Načelstvo.