tato 1881.
379
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLIV. — Izdan in razposlan dno 23. oktobra 1881.
11».
Razpis finančnega ministcrstva od 20. oktobra INN!,
s katerim se razglašajo določila o izdatbi novih bankovcev po 100 gld. avstr. velj.
Avstro-ogerska banka začne 31. dne oktobra meseca 1881 izdajati bankovce P° 100 gld. avstr, velj., ki nosijo tirmo „avstro-ogerske banke“ in dan 1. maja 1880, ter poklice in vzame nazaj, kar zdaj bankovcev po 100 gld. avstr. velj. pod tifmo „priv. avstrijske ndrodne (naeijonalne) banke“ z dnem 15. januvarja 1863 teče med ljudstvom.
Na podlogi člena 89 bankovnih pravil ali statutov (Drž. zak. od 1. 1878 st. 66) sta c. kr. vlada kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru in kr. ogerska vlada dogovorno z glavnim svetom avstro-ogerske banke sklenili, da se rečeni bankovci po določilih, ustanovljenih v priloženem razglasu avstro-ogerske banke, iz obtoka vzamejo.
DiinajewNki s. r.
Razglas
° izdatbi bankovcev avstro-ogerske banke po 100 gld. z dnem 1. maja
meseca 1880.
Dne 31. meseca oktobra 1881 začnč se v vseh bankovnih zavodih izdajati bankovci avstro-ogerske banke po 100 gld., noseči dan (datum) 1. maja 1880.
Opis teh novih bankovcev razglaša se v dodatku k temu razglasu.
firmo „privilegirano med
C. kr. vlada kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru in kralj, "gorska vlada sta na to stran dogovorno z glavnim svetom avstro-ogerske banke "krenili naslednje:
(SloTcni.oh.)	7;j
ljudmi, pokli-
Ivar je bankovcev po 100 gld. avstr, veljavo pod ^atrijske ndrodne banke“ z dnem 15. januvarja 1863 zdaj °ejo se ter vzamejo iz obteka.
1.	Kar je zdaj med ljudmi bankovcev po 100 gld. avstr, veljave, nosečih dan ali datum 15. januvarja 1863, bodo se pri glavnih in podružnih zavodih avstro-ogerske banke do 31. dne julija meseca 1882 vplačilo in zmenjo jemali.
2.	Od 1. dne avgusta 1882 do 31. dne oktobra meseca 1882 bodo se bankovci po 100 gld. avstr, veljave z dnem 15. januvarja 1863, — določeni, da se pokličejo iz obteka, — sicer Še pri glavnih zavodih avstro-ogerske banke na Dunaji in v Budim-Pešti v plačilo in zmenjo prejemali, a pri ostalih bankovnih zavodih ne bodo se več jemali nego samö v zmenjo.
3.	Od 1. dne novembra meseca 1882 počenši avstro-ogerska banka iz obteka poklicanih bankovcev po 100 gld. avstr, veljave, ki imajo na sebi datum 15. januvarja 1863, več ne bode jemala v plačilo, tako daje z 31. dnem oktobra 1882 dan poslednji rok (brišt) za nazajvzetje poklicanih bankovcev po 100 gld. avstr, veljave. Vendar se bodo počenši od tega roka le-ti iz obteka poklicani bankovci še pri glavnih zavodih avstro-ogerske banke na Dunaji in v Budim-Pešti v zamenjo jemali. Povračilo za take bankovce pri podružnih zavodih bode se samo na posebno prošnjo z dovoljenjem glavnega sveta avstro-ogerske banke dajalo. Da se doseže to dovoljenje, bode treba bankovce, za katero se želi povračilo, vpoložiti pri podružnih zavodih s konsignacijo.
Po 31. dnevi oktobra meseca 1888, avstro-ogerska banka več ne bode imela dolžnosti (člen 89 njenih pravil), iz obteka poklicanih bankovcev po 100 gld. avstr, veljave od 15. januvarja 1863 izkupiti ali zmenjati.
Na Dunaji, dne 20. meseca oktobra 1881.
Avstro-ogerska banka:
A. Moser
gubernator.
Zimmermann	Leonhardt
glavni svetnik.	glavni tajnik.
Opis bankovca za sto goldinarjev
avstro-ogerske banke otl leta 1880.
Bankovci avstro-ogerske banke od 1. maja 1880 po 100 gld. imajo obliko 153 milimetrov široko in 107 milimetrov visoko in kažejo na papirji brez vodnega znamenja iz enotne mase narejenega dvojen tisk, na eni strani z nemškim, na drugi z ogerskim besedilom ali tekstom.
ôe pogledaš na vse skupaj, vidita se ti nemška in ogerska stran sto-goldi-narskega bankovca kot istovrstni podobi, ki se druga od druge samo po različnem jeziku besedja razlikujeta.
Prava 140 milimetrov široka iti 94 milimetrov visoka podoba bankovčeva prcdočuje na sredi podolgovato-okroglo 70 milimetrov široko in 53 milimetrov visoko pismeno polje s svetlo-rjavim ospodjem, obkoljeno z modro (višnjavo) tiskanim, podolgovato-okroglim, 12 milimetrov širokim okvirjem, ki ga oklepa v isti barvi tiskan, ves ostali prostor bankovčevo podobe zalegajoč pravokoten okvir.
Podolgovato-okrogli okvir omejujeta zunaj in znotraj dva milimetra široka prepletena trakova ki nosita mnogoterno po vsi svoji dolgosti število „100“ znotraj dveh vsporedno s krajem trakov tekočih dvojnatih črt ali prog v pravilnem Poredji, prekinjenem samo po majhnem naopičnem križci. Po prepletu trakov Podaje se med štirnajstimi malimi četverostranimi polji dvanajst malih krogovitih Medaljonov, iz katerih v gledalca dvanajst istovetnih glav deteta en face zrè, dočim se iz desetih od prej omenjenih štirnajst polj sveti število „100“ v svetlih V°jkah na temni krogoviti ploskvi, okroženo' s plosko-ornamentalnimi motivi, «tiri teh malih brojkam namenjenih polj, in to po dve na gornji in dolnji sredini ovalnega okvirja pokrivata malo ne popolnem ondukaj nameščena zavrŠna ščita tako, da je le nekaj teh polj videti. Gornji ščit ima v ovalni obliki na nemški strani začetna pismena bankovne firme v nemškem jeziku „0 U B“, na ogerski strani začetna pismena te firme v ogerskem jeziku: „0 M B“. Doljnji ščit nosi na svetlem (svetlo-rjavem) dnu temnotiskano število „100“. Pri drugem medaljonu z glavo na desno in na levo od gornjega in spodnjega ščita ovalnega pismeno polje okrožujočega okvirja kaže se po en majhen ogel, po črtanji in barvi skla-den z modrim pravokotnim okvirjem bankovčeve podobe, katere štiri ogle si je Misliti za ogle bankovčevega pravokotnega srednjega polja, ki ga pismeno polje z ovalnim okvirjem vred zagrinja.
Modri pravokotni okvir, ki obkoljuje gori opisano srednjo podobo, v svojem edinstvenem načrtu razločno kaže razčlenbo na osem polj, od katerih po tri Mio nad drugim skupinama ležeča polja sestavljajo desni in levi stranski del bankovčeve podobe v somerni razporedbi, dočim ostali dve polji sezata nad in pod pismeno polje ter povezujeta okvirju oba stranska dela v pravokotnik.
Eden in drugi obeh tročlenih, sebi enakih stranskih delov bankovčeve podobe ima na svojem gornjem pravokotnem polji število „100“ v velikih arabskih trojkah svetle barve na ličnem ornamentalnem ospodji, katero zopet v pravokotni obliki oklepa svetlejši ornamentalni ukras, ki po večkrat število „100“ z mikroskopno malimi brojkami ponavlja.
Na srednjih pravokotnih poljih obeh stranskih delov nameščeni sta 60 mili-Metrov visoki figuri, namreč na levo od pismenega polja detečja podoba z znaki poljedelstva in rudarstva, a na desno od pismenega polja takšna podoba z znaki UMoteljnosii in znanstva. Linearno ozadje teh figur okrožavajo preozki pravokotni temnomodri okvirji, iz katerih se v mali svetli antikvi po večkrat ozname-Mlo „Hundert Gulden“ na nemški in „Szâz forint“ na ogerski strani bankovca prikazuje. Ali ti okvirji z antikvo v njih stoječo so nekaj po načrtu figur in pjunih znamenj, nekaj po ovalnem okvirji pismenega polja na več mestih zakriti, spodnji polji obeh stranskih delov bankovčeve podobe, na katerih stojita detečji podobi, obsezata v temnomodrem, ornamentalnem oklepu zakonito določijo o kazni za ponarejo bankovcev z mikroskopim pismom. Tekst tega kazenskega določila govori (slove) na nemški plati:
„$ie akvfntfdjuufl (9žacf)macf)UHfl ober OTänberung) ber non ber Bfterrctdjtfdpungorifdjen 33auf au3gefcrtißtcu 'Jtotcu twirb in beibeit îljeilcit beS Sieidfješ alé ©erbredjeu ber ©crfâljdptng öffcutlicijcr Sîrebitâpapiere itacf; beu ©eftiminungen ber Strafgefejjc bestraft."
Ma ogerski plati:
„Az osztrak-magyar hank allai kiboetatott jpgycknek liamisilâsa (utunzâsa vagy mpgma.sitâsa) a monarchia minlkét részében mint nyilvânos hitolpapirok lianiisilà-sânak hiinténye a biinletü tôrvény hatiroznianyai szprlnt bünlpttptik.“
Oba stranska dela bankovčeve podobe vežeta zgoraj in zdolaj pravokotni podolgovati polji, ki ji po nekem delu ovalni okvir pismenega polja prekriva ter v svoji sredini delata počivaj gori omenjenima dvema ščitoma tega ovalnega okvira. Linearno pozadje teh polj, iz katerih se število „100“ na levo in desno od ščitov ovalnega okvirja odlikuje, oklepajo enakšni temnomodri okvirji in svetlejši ornamentalni ukrasi, kakor okrožujejo obe figurama namenjeni polji stranskih delov.
y modri barvi izvedena glavna podoba bankovčeva je še obkoljena z ličnim čipkastim ornamentom.
Bankovčevo v svetlo-rjavi barvi tiskano ospodje, kakor se vidi sosebno na srednjem pismenem polji, na kraji bankovca in v obeh ščitih, nareja se iz mnogoterno ponavljanih kombiniranih osmerokotnikov, v katerih se število „100“ v mikroskopnih brojkah pravilno povrača.
Besedilo bankovčevo, ki ga na nemški in ogerski strani srednje polje s podpisom bankovne firme vred obseza, slove po nemški:
„$)ie öfterreidfifdpuitgarijdje 33anï bejntjlt jofort auf Verlangen bent Ueberbringer gegen biefe Slmnetjung bet ifjren tpauptanftalten in SEBteit uitb Subapeft ftunbert ®ulben öftere. SBäfjrung in gefefjlidfer 'JRünje.	SBicit, 1. 9Kai 1880.
OESTERREICHISCH- UNGAR IS CHE BANK.
A. M o s e r
Gouverneur.
Wodianer	Leonhardt
Generalrath.	Generalsecretär.“
po ogerski:
„ Az osztrâk-msgyar bank cz utalvany âtvétele mellelt béesi és budapesti fointézeteinél tiret legott kivânatra az elomutaténak osztràk crtékii Szâz forintot torvényes érczpénzben.	Bées, 1880. majus l^n.
OSZTRÀK-MAGYAR BANK.
A. M o s e r
kormdnyzd.
Wodianer	Leonhardt
fötanricaoi.	vezértitkâr.“
Zgoraj nad nemškim besedilom bankovca razvidno jo na pismenem polji oz namenil o serije, a zgoraj nad ogerskim besedilom na enakem mestu število bankovca v rudeči barvi.
Na Dunaji, dne 20. meseca oktobra 1881.