A A t ■ I I ' H' k -1 t i I l ■ r-c ■ >1 I i <■ I Illl A-'- lil »"■iM Al 'LJ ' J ■■ s I' Biznis i metlami str. 5 I I I Companv VeŠčica d.o.o. 69000 MURSKA SOBOTA,V**£ica4e,ttt<:0e9/3350T,(ai[20507 Da, s kolesom in vlakom. Kolo ima lahko vsak, toda kako je z vlakom? Oziroma kako je s prihodnostjo občin, županov in lokalnih skupnosti? Ce malo pomislimo, je jasno, da je vsa prihodnost odvisna od vlakov. Če seveda URADNI FORD I I ZASTOPNIK EVROPA prodaja avtomobilov rezervni deli, servis Munka Sobola, 15. iilVa 1993 • Lelo XLV • Šl. 29 • Cen 90 Sn verjamemo, da je županovo prevozno sredstvo na dolge proge vlak. Tega pa sploh ni težko dokazati. (Oprostite za to skrenitev, saj bo kratka, toda potrebna je. Kakšna je razlika med prihodnostjo in bodočnostjo? Slednji izraz je nekako bolj zvočno nabit, zato pa je tudi bolj sedanji. In prav zato gre. Bodoče je tisto, kar se od tukaj razteza v fu tur in bo bolj ali manj tako, kakršna je sedanjost. Bodočnost je sedanjost, podaljšana v čas, ki priteka naproti. Prihodnost pa je tisto, kar bo drugače, kar bo prišlo, da bi se spremenilo sedanje. Mišljenje in ravnanje, ki je zaskrbljeno za prihodnost, ne čaka na pritekanje časa, temveč mu prihaja naproti.) Raziskovalni center pravne fakultete je skupaj s strokovnimi sodelavci ministrstva za pravosodje pripravil osnutek zakona o lokalnih volitvah. V lokalni politični srenji pa se že čuti gomazenje. Za tega ali onega se reče, da bi rad bil Župan v tej in lej novoustanovljeni občini. Osnutek zakona predvideva, da se bo Župane volilo rut neposrednih volitvah. Župani bodo imeli okrog sebe različno število občinskih svetnikov, listi v občinah z manj kot 3000 prebivalci od 7 do 11, v občinah z do 5000 prebivalci od 11 do 15, v občini z do 10000 duš jih bo od 15 do 19, z do 20000 jih bo imela od 23 do 27, z do 30000 od 27 do 31, večja pa 35 članov občinskega sveta. Megalomanski županski kandidati, pozori Veli- I ih L] r ' 11 iOf!rii[ hj'l[ vb/ib! ^11'i'fi 1 . W’ II i II > obgrizenega kruha in roka. Nič drugega, vsebuje semenske kožice in kalčke, se imenuje polnovredna, potrebujemo moko, dodatke za vzhajanje integralna ali graham... No, Še o roki nekaj. Neki nerpški z mletjem posu^nih pridigar, ki je tam proti koncu 16. stolna videl vilice, ki so (V (. etiu Se razuije lopioia, in če pride do pregreva- začele z mize izpodrinjati uporabo roke, je obsodil to hudičevo l(rhh"''9^9lizirjiin Celzija, se rastlinske beljakovine razkošje: bi nam Bog sicer dal prste, Če bi hotel, naj si i® Zbit ■ ki ^^®sto krušnega testa dobimo lepek, tak pomagamo s tem orodjem? Montaigne v svojih Esejih pnzna. je ti-603-30005 Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. rwk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/181 dne 30. 1 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. aktualno okoli nas k Balkanske razglednice Sna granata je zadela našega snemalca, droga Razmere v Bosni bo komentiral naš znameniti bal-kanolog I' I F J Sl /n ■A g r f pa pravkar pada name! Iz Sarajeva za SKY NEWS, Iz Šara/eva Patrick Smithi ! SVVISSAR bank 5000.000 dolarjev vsakemu ki podpiše MIROVNI I sporazum' >aPka 2 11 ! X GALI it** MORILLOM BOSNA in HERCEGOVINA S • SOPREDSEDNIKA ■1 LORD owen SVRUS . . ovancej • SRBSKI ČRV Kako evropeizirati Bosno? V teh Bosancih, edinih avtohtonih Muslimanih na evropskeih avtokamp. Pred vhodom kot tleh, kot pravijo zase, je zares nekaj čudnega. Hočejo bili pred nekakšno »kapijo« sedita v Evropi, kaža pa, da ne vedo izkazovati sovraštva. Samo prek dva muslimana. Na glavah ba- izkazovanja sovraštva pa se konstituira evropska koeksistenca. Srbi in Hrvati jih koljejo in preganjajo, oni pa st kar naprej prizadevajo, da bi z njimi živeli v nekakšni federalni ureditvi. Na retke in spomnim se pisatelja in novinarskega kolega Taljiča, ki v svoji pred kratkim izšli ZagrebJkm zasedanju bosanskega predsedstva, ki je potekalo te knjigi razlaga, zakaj muslimani dni, so se odločili, da bodo vztrajali pri enoviti Bosni. Ne vedo sovražiti ali pa zaradi embarga ne morejo svojega sovraštva spremeniti v edino prepričljivo politično govorico? Edino, ki jo priznava in razume Evropa. Kajti Evropa priznava samo močne. Naj se še toliko govori o evropskem humanizmu in se pri tem misli na miroljublje ali ne vem kaj, vsa evropska politika se danes ravna in se je vedno ravnala po argumentih fizične moči. Nič drugega v po-litkiki nikoli tudi veljalo ni, to je dejstvo. Toda vedno se najdejo naivci, ki jih v imenu te iste Evrope prepričajo tudi drugače. Očitno je v tej dvojnosti tudi st ržen uspešnosti evropske politke. In ne samo politke, marveč vsega tistega, čemur se pravi evropeizacija. Kakšna aroganca moči, Če vodja bosanskih Srbov Rado- nosijo modre baretke. Zato ker so jim Srbi prepovedati nositi fese, šajkač pa niso hoteli sprejeti. Torej so se odločili za čisto »evropska« pokrivala, za francoske baretke. Po teh pokrivalih se spominjamo tistih van Karadžič zdaj Hrvatom najbolj prestrašenih »Bosanč- kovv, ki krotko gledajo in ho* meče pod nos, da so »straho- petni in nestanovitni«! Pa sta dijo svoja neopazna pota po predlog za ko n federalizacij o, o kateri so se dogovorili Srbi in Hrvati, sprejela sopredsedu- joča mirovne konference O Bosni Stoltenberg in Owen. Toda sprejela sta ga kot srbski, ne pa tudi kot hrvaški predlog. slovenskih mestih. Dokler se ne izgubijo nekam po robovih, po samskih domovih in vagonih. Ta narod je vajen marginalizacije in potrpežljivosti. Ali pa zna biti evropski tudi po Čem drugem, po načinu politič- Kako značilno za evropsko nega mišljenja, ne samo po politiko! Seveda ne gre za to, da bi predlog veljal kot evropsko sprejemljiv samo na evropskih tleh, ne pa tudi na japonskih. Gre za to, da je v evrop- dal svojo hižo v !> onadva živita - neka ženska telefonirala miva v '!i tam ŽIV) kot niča, doma moj sogovorni K Ja bita za hišo-j'^ aj^ žim Srbov ns •»Srbin« teSiL j njegovi rojak' Visoko;^"® dii|c vojak V" / je tukaj ženi in otrocih- « . bko tu Slovenb' Poglejmo na primer samo Hrvate, kako čudna evropska usoda se piše njim. Najprej so se s Srbi dogovorili za delitev Bosne oziroma za njeno konfederalno ureditev, zdaj pa v Zagrebu prirejajo demonstracije za celostno BiH. Zato ker so na vrhu sedmih svetovnih velikih v Tokiu obsodili samo njih, češ da si hočejo priključiti hrvaški del Bosne. Ne pa tudi Srbov, Čeprav so se s Srbi o tem dogovorili. kosu oblačila, ki ga je sprejel za svojo tradicioalno nošo? Ali pa Bosanci le niso tako naivni? Kaj pa če se je na bosanskih tleh vendarle dogajala mov s se mu zdi s- mogoče. J it Do avgusta hali, po«";, pl < SVOJO Toda > biti, tudi dtfg ski politiki pomembno mesto ____ izrekanja. Če predlog izrečejo oblika sožitja med narodi? Ali močejSi, potem je dober in tak je mogoče pristati na naivno ostaja. Medtem ko preneha ljudsko politikantsko modrost, biti dober brž. ko se lahko prek neka doslej Se neizkušena biti, Ti*di(ič» Ce posl se na njega pritisne na Šibkejšega. Na Hrvate pa je potrebno pritisniti, ker bi radi spreminjali razmerje moči in si prisvojili češ da so ljudje dobri, samo vodstva jih vedno sprejo in poženejo v ubijanje? Znotraj v avtokampu je pred skupno v Bosni namzditoji ker so ( minimalJt*^ piid*"'' ' v ker w> neko prikolico nizkorasel in vsaj del svojega ozemlja, ki je temnopolt Bosanec zalival pa-pod oblastjo Srbov. radižnik. papriko in fižol. Za barako si je uredil vrt. Vprašam ga, kako kaj doma, od kod je. Dvema starima Srboma sem Te dni v nekem begunskem taborišču v severni Istri. Kjer je danes taborišče, je bil nekoč lllJiiii'— p- . evi jartja ) ■ 1993 stran 3 I f IX i ( aktualno doma S spodbudami do Zasedanje skupščine občine Lendava večje pridelave Vsi trije zbori lendavske občinske skupščine so konec ®8rca sprejeli program pospeševanja proizvodnje hrane ' občini, v začetku junija pa Še nekaj sprememb in dopolni- Iet I jiinij« pa »c jjcnnj sprviijviiiu m uopuini- programa. S sredstvi, ki sojih namenili za to, naj bi r -g-o-iiK- O sreosivi, m sojin namenili za to, naj ui P^^setn prispevali k pospeševanju vseh vrst kmetijske Ptidelave ob hkratnem upoštevanju ekoloških omejitev, ' ujčneinu preustruju, uvajanju novih in tržno zanimivih t^uizvodenj, v čim ve^em obsegu pa naj bi pospešili tudi "“»lizacijo proizvodnje. Za izpolnitev teh ciljev so v občin-proračunu namenili 19 milijonov tolarjev, medtem ko J® hodo pospeševalni ukrepi nacionalnega pomena tudi mos fiaancirali iz sredstev republiškega proračuna po pro-Oiinistrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. proizvodnje. Za izpolnitev teh ciljev so v občin- Sfatnu Odborniki lendavske ____________________c ob-... so v zalega tedna že sprego-■ uresničevanju pro-' letošnjem prvem ter ugotovili, da v glavnem po načrtih, programu Sredstev finske Setku I vorili . Sfama Skupščine o 1 . v polletju leče V so sicer največ h3rnenili za regre- obr^«: n, Vendar '"eiitbo te za kmetij- so s spre-Pirigrama sredstva tv,. ^^dstev na so s pa so s sklepom skupščine namenili za sofi-iiaticiranje obrambe pred 10Č6. Med kmeti je tudi le* ’9t izitillio novi _ obstoječih in za do-polnilne dejavnosti na knte-''lah, v prvem polletju pa je razpis za dodelitev posoli te namene prispelo Posebna komisija je ^stim interesentom c ptarijiio, če bodo dodatna s. siva, K- - 'isncii lil zi zanimanje za novih programov. ”^t$resento[n odo- za- ns K .—““Mia sred-Pouijiln do- ^'^Prli rtv., kolcnil 'L!za ™ >injonov kisarnn ■Talila P^lžerejo. en kisarno zelja Za regresiranje zavarovanja plemeskih krav je med kmeti sicer zanimanje, vendar ugotavljajo, da je v občini v to zavarovanje vključenih premalo živali. Zaradi posledic suše in pomanjkanja krme pa tudi ni večjega zanimanja za nakup kakovostnih plemenskih telic, zato 2,5 milijona tolarjev, ki sojih namenili za to. ne bodo porabili. Veliko več sredstev pa so porabili za regresiranje nakupa semen. saj so letni program že v polletju presegli za 68 odstotkov. Vzrok za to je predvsem v velikem zanimanju za nakup semenskega krompirja, saj so zanj namenili več kot 4 milijone tolarjev. Prav riSkupu semenskega krompirja so letos namenili posebno pozornost, saj so ugotavljali, da pomeni mnogim kmetijam pridelava krompirja pomemben vir dohodka, zaradi izrojenosti pa so pridelki zelo nizki. Letos so pridelovalci dobršen del semena zamenjali in pričakovati je, da rezultati ne bodo izostali. LUDVIK KOVAČ Trije so postali eden Prvutna navdušenost lendavskih skupščinskih poslancev iz meseca v mesec plahni, zato so zbori velikokrat nesklepčni, pripravljenega gradiva ne premlevajo in »odborniki«, ki se sej redno udeležujejo, kolnejo, da morajo zaradi istih zadev priti na zasedanje dvakrat ali celo večkrat. Poslej pa bo nekoliko drugače. Poslanci so na ponedeljkovem zasedanju sklenili, da ne bodo trmasto vztrajali s sestavo občinske skupščine, kot je bila izoblikovana Še za časa starega režima (trije skupščinski zbori, vsak s po 20 poslanci), in pripeljejo svoj mandat do konca (do novih volitev) s skupnimi sejami. Sklenili so torej spremeniti odlok o pristojnostih zborov; poslej ne bo vselej skupnih zasedanj (in po njih sej posameznih zborov), ampak bodo praviloma skupne seje, kar je neki zametek enodomne skupščine. S tem pa posameznih zborov niso kar tako odpisali, saj se bodo ti še sestajali (ali bodo sklepčni, to je zdaj drugi vprašanje) in odločali o pristojnostih, za katere so pooblaščeni v temeljnem odloku. Sedanji spremenjeni odlok pa je vendarle korak k sklepčnosti skupščine, saj poslej za sklep, o katerem so morali prej dati blagoslov vsi zbori, po novem formalnopravno (in veljavno) lahko odločijo na skupni seji, vendar pod pogojem, da se o njem izjasnita dve tretjini navzočih poslancev; na skupni seji pa mora biti najmanj tretjina poslancev iz posameznega zbora, torej iz vsakega najmanj po sedem. Spomnimo naj, da je skupščina sestavljena iz zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora. Po novem je torej skupščina sklepčna, če pride na zasedanje iz vsakega zbora vsaj po sedem poslancev. Rešitev, ki so jo »kopirali« po ljutomerski, radgonski in Še kaki skupščini, se zdi v teh časih (splošna nezainteresiranost za delo občinske skupščine, velika nezaposlenost, soparni dnevi, nizke dnevnice, vonj po starem režimu,..) povsem logična in tistemu, ki jo je »oživotvoriln, pripada nagrada. Lendavskim poslancem se torej ne bo treba več selili v malo sejno dvorano in kletne prostore blizu okrepčevalnice (tam jih je ponavadi nekaj počakalo konec zasedanja), ampak bodo (od)sedeli v veliki skupščinski dvorani in zrli v predsedujoče, pa v tolmače skupščinskih gradiv, na nazadnje tudi v simpatične tajnice. Poslej bo Slo gladko. Tako je bilo tudi v ponedeljek, ko so sprejeli poročilo o uresničitvi programa pospeševanja pridelave hrane (o tem pišemo v posebnem članku), skupščina je obravnavala gradivo izvSrnega sveta o trošenju denarja za nova delovna mest in v razpravi je bilo poudarjeno, da tisti, ki so denar prejeti, niso pa še zaposlili novih delavcev, denar vrnejo. Skupščina je sprejela sklep, da postane občina Lendava začasni investitor gradnje kulturnega doma v Lendavi, za katerega je načrte naredil arhitekt Imre Makovec z Madžarskega, medtem ko je sama gradnja visna od finančnih možnosti lendavske krajevne skupnosti, občinskega proračuna, obljubljenega prispevka Republike Madžarske in seveda denarja, ki bo pricurjal iz Lji bl’ane. O začetku del se seveda Se ne ve. Po hitrem postopku (osnutek odloka so prekrstili v predlog odloka) so poslanci sprejeli odlok o podelitvi koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina za potrebe prebivalstva in industrije v mestu Lendava in bližnji okolici. V njem so določeni pogoji, obveznosti in tako naprej, ne pa še imena izvajalca. Skupščina pa ni potrdila Tmenovanja novega direktorja zdravstvenega doma Lendava. Ža to mesto se je potegoval dr. Evgen I Simonka. i Š, SOBOČAN Delavcem so dali in vzeli Podpis kolektivne pogodbe za gospodarstvo in negospodarstvo, sprejem zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, pa tudi spremembe zakona o delovnih razmeijih, zakona o zaposlovanju in zavarovanju ob brezposelnosti zaokrožajo in regulirajo položaj delovne sile v našem prostoru. V celotnem spletu normativnih aktov nam manjka samo socialni sporazum, ki naj bi bil krona celotnega paketa in ki naj bi zagotovil tako gospodarstvu kot vladi, da lahko začne z uresničevanjem ponovnega zagona gospodarstva. Skratka, vsi navedeni dokumenti dejansko pomenijo izhodišče za začetek delovanja tržnega gospodarstva. Toda ob tem se postavlja vprašanje, koliko so ti lahko učinkoviti za normalizacijo razmer v gospodarstvu in koliko bodo dejansko prispevali k ponovni oživitvi gospodarstva. Cena dela če pri obeh kolektivnih pogodbah za gospodarstvo in negospodarstvo zaobidem preostali del in se dotaknem tarifnega, ugotovim, da ta v svojih izhodiščih ne odstopa bistveno od lanskoletnega že sprejetega izhodišča, in sicer nekje okrog 35 tisoč tolarjev za prvi tarifni razred. Kljub vsemu naj bi podpis pogodbe na tej osnovi pomenil okrog dveodstotno tast plač. Ta rast je posledica dviga spodnjega praga, ki ga delodajalci morajo spoštovati pri izplačilu plač. Do sedaj je namreč veljalo, da so delodajalci morali izplačati vsaj 60 odstotkov plače, predvidene s kolektivno pogodbo, od sedaj pa motajo izplačati najmanj 80 odstotkov plače. Kot pravijo v sindikatu, so na to pristali do konca leta. Konec leta pa bodo vztrajali pri stoodstotnem izplačilu plač po kolektivni pogodbi, kajti, kot pravijo v tem času bi moralo priti do gospodarske oživitve. To navsezadnje v svoji majski analizi trdi tudi vlada. In če se v tej luči ozremo nekoliko nazaj, je vprašanje, koliko so ta pričakovanja realna, če se Se zmeraj srečujemo s trditvijo, da plače najedajo konkurenčno sposobnost gospodarstva. Predstavnik delodajalcev - Gospodarska zbornica - trdi, da so bile letošnje plače v primerjavi z lanskoletnim obdobjem realno višje za 22 odstotkov. Očitno je torej, daje bilo z nekaterimi gospodarskimi ukrepi nekaj narobe. Verjetno je k temu veliko prispevalo prerekanje med vlado in parlamentom o zamrznitvi plač, ki je pospešilo v tistem vmesnem obdobju rast plač. Po drugi strani pa je zamrznitev (po jugoslovanski recepturi) mase denarja za plače sama spodbudila negativne »socialne transferje« - odpuščanje delavcev - in s tem prispevala k realni rasti plač še zaposlenih. Čeprav gre za navidez obrobne vzroke in posledice, ki jim je botrovala vlada, le-ti kljub vsemu niso zanemarljivi za reševanje nastalega položaja. Kot kaže, se J6 tega zavedla tudi vlada, ki sedaj poskuša urediti razmere na trgu delovne sile. Pokanje proračuna za pokrivanje socialnih transferjev Ob poslušanju vladniji predstavnikov, da imamo opravka s sorazmerno uspešno gospodarsko politiko, to argumentirajo z evropsko primerljivostjo števila brezposelnih, ki se vrti med devetimi in desetimi odstotki in poudarjanjem, da realno le-le ni mogoče zmanjšati, se s tem seveda lahko strinjamo. Toda trditev ne vzdrži, ko je govor vzdrževanju tega števila brezposelnih. Ravno poročilo o aktivnostih za racionalizacijo pravic pri socialnem varstvu m socialnem zavarovanju ter delovnopravni zakonodaji kaže, da je prišlo do proračunskega zloma in da se ne bo dalo zadrževati sedanjega obsega prav s sedanjimi proračunskimi sredstvi. To je sicer nekoliko presenetljivo, kajti ob sp-ejemanju proračuna smo lahko slišali, da je postavka za socialne transferje ena temeljnih, s katerimi bo vlada posegala v gospodarstvo m ga poskušala razbremeniti. Hkrati je tudi res, daje bil že skrajni čas. da se na to področje vnese nekaj več reda, in to ne samo pri omejevanju pravic brezposelnih, ampak tudi pri kontroli uporabe sredstev za t.i. socialne transferje in financiranje novih zaposlitev. Ministrstvo za delo načrtuje skrajšanje odpovednega roka za trajne presežne delavce s šestih na tri mesece, kar razpolovi 1 stroške delodajalca pri zagotavljanju nadomestila za plače. Ča- | sovno naj bi se skrajšalo pogodbeno delo od devetdeset na šestde- tl duhovnega doma v Kančevcih ^ekmurski Monte Casino ■■tVi Umi „ tf^ '*hi poboju hriba Bedenika v Kančevcih na ttiljlj' ^0 tnoof.F ' kamen za verski duhovni pastoralni d ■'**** fi**®*’^'*'**' težavam navkljub, že svojemu poslanstvu, zato nedelj- i Škof rt' *’“*** blagoslovitev, ki jo je opravil ., v Kramberger. haDov v slav- je dal zgled molitve za edinost. 'ib sv,■ pobudil spo- ... Prepričan sem, da bodo re-......................- - ■ --------- bo Tuši Sik^^’- Utor . kulture. nas ” j® ta ekumen- ■S r t^^fovaib u s r « f š r r li i ) j ! I "etliktii. '."nji k:, zavet- "IC- in na '■ ki ga na- ‘^Pucini; »To prekmurski ro- ki KI nam je Min " dal svojo '1 . da se li»' \ v--,.. .srhoj. In vsem uaht j A 1 nam je I 1 dovniki s karizmo sv. Franči- ška Asiškega, ki je tako blizu sv. Benediktu, nadaljevali delo in s karizmo sv. Leopolda Mandiča poglabljali ekumensko miselnost, ... Ko gledamo to stavbo, jo tudi slišimo, kako nas nagovarja, nas duhovno obvezuje.« Škof je nato primerjal bede-niško pobočje s svetopisemskim mestom, ki stoji tia gori, zato se ne more skriti. »To je luč, ki je postavljena na svetilnik naše sedanjosti, da bi svetila vsem rodovom Prekmurja tudi v tretejem tisočetju.« Nazadnje se je zahvalil vsem dobrotnikom, graditeljem. Še po- I)a nova stavba ne bi bila višja od kančevske cerkvice, ki je v neposredni bližini, je podkletena; povsem izrabljena pa bo tudi podstreha. Na sliki je detajl strešne konstrukcije. ki je bdel nad gradnjo in bo vodja tega duhovnega in pastoralnega doma, in Stanku Mat-jaSecu, ki je prav tako zaslu-šen, saj je župnik župnije sv. Benedikta v Kančevcih, V v domu pa bo odslej tudi sedež župnije. Iz te župnije pa je dotrtS se- sebej pa duhovnima bratoma provinctalu Stefanu Balažiču. ;elikoplanski župnik — ■ •— ■ ' * •* . Franc Rodila, ki je v župnijski set dni na leto ter od deseturnega na osemurno na teden. S tem ukrepom želi vlada pospešiti redno zaposlovanje za določen čas ali s krajšim delovnim časom. V prihodnje pa bo delodajalcu povrnila j stroške za prispevke od bruto plače, če zaposli iskalca prve zaposli- n - »I JI iTTs •f * cerkvi sv. Benedikta natanko pred 22 leti pel novo mašo, po 11-letnem delovanju v kanCev-I ski župniji je odšel v Veliko Polano, zdaj (spet po II letih) pa, kol j'e dejal v priložnostnem nagovoru, tnu vriska srce, da se lahko na tem mestu v družbi s škofom, sobrati duhovniki in vernik zahvali Bogu. Duhovni center v Kančevcih je projektiral inž, arhitekture i Jože Kovač, katerega delo smo .J Vestniku preč časom pred- stavili v velikem intervjuju. Na in i^***’**!^^^^—~ slovesnosti ob blagoslovitvi je iNstr, '*“’’*tnersk^ **** s<»delovanju dekanov sobo- snovalec spregovoril množici, dop,' redovnikov blagoslovil kaj ga je vodilo, da je naredil Kančevcih na Goričkem. prav takšne načrte. Na njihovi podlagi je zgrasla velika stavba, ki ima tloris velike črke H. elemente prekmurske arhi-tekure in se lepo vključuje v okolje na pobočju, kjer stoji, stara cerkev; okrog so mo- ‘ gočna lipova drevesa, pa tudi pokopališče s poslednjim prebivališčem dr. Ivanocya. »Prizadeval sem si za prostor, ki bo funkcionalen, ponujal udobje, sproščenost, hkrati pa zadržanost,« je med drugim povedal arhitekt. Potem ko je škof Kramberger obšel že urejene prostore in jih blagoslovil, so si jih ogledali Številni verniki. Navduševali so se nad moderno opremljenostjo, hkrati pa ugotavljali, da bo treba Se veliko denarja za dokončno ureditev. Nekaj nas je smuknilo še na podstreho, kjer so leseni stropovi. vidni pa so tudi Spirovci in tramovi. Tako bo ostalo tudi potem, ko bodo ometali, stene in uredili tlake. Zares lepo in domače. Besedilo in posnetka: Š. SOBOČAN tve ali delavca, ki je bil več kot dve leti prijavljen na zavodu za zaposlovanje. V prihodnje bo tudi poenoten vstopni cenzus za denarno pomoč za čas brezposelnosti z vstopnim cenzusom za denarni dodatek za socialno in materialno ogrožene, skrajšana pa naj bi bila tudi pravica do denarne pomoči, ki nastopi po prenehanju pravice do denarnega nadomestila na pol leta. Predvideva se tudi ukinitev pravice do dodatka za vzdrževane družinske člane k denarnemu nadomestilu za čas brezposelnosti, s tem da se ta prenaša na socialno varstvo. Znižuje se tudi najvišje možno nadomestilo za primer brezposelnosti s petkratnika 80 odstotkov zajamčene neto plače na štirikratnik torej od 64.630 na 51,700 tolarjev. i, Po ugotovitvah ministrstva za delo naj bi uveljavitev ukrepov j omogočila precejšnje prihranke, ki bi bili opazni Sele v drugi . polovici leta. Ob tem je zanimiv podatek, da naj bi skrajšanje odpovednih rokov prineslo delodajalcu 180.000 tolarjev prihranka na delavca, hkrati pa bi bilo na voljo 220.000 tolarjev za subvencioniranje prispevkov za novozaposlenega delavca na leto. Na ta način bi bilo možno podpreti tisoč novih zaposlitev na leto. Ukrepi sami po sebi niso nespodbudni, in to iz več razlogov. Kot je mogoče razbrali iz vladnega poročila, bodo dobili težko zaposljivi delavci po izteku pravic iz delovnega razmerja socialno pomoč, medtem ko so za druge in tudi za delodajalce zelo stimulativno naravnani v smislu iskanja novih zaposlitev. Žal pa tudi tej pozitivni naravnanosti ne kaže naivno nasedati, kajti če gledamo skozi proračunske tolarje, je v ospredju cilj varčevanje in ponovno zajetje čim večjega Števila ljudi med davkoplačevalce. Podrobnejše prebiranje ukrepov namreč razkrije poskus vlade, da bi tudi na ta način zajezila sivo ekonomijo zlasti med brezposelnim delom prebivalstva. Zato je nekoliko skrb zbujajoča ponovna radodarnost (čeprav v obliki subvencij) do delodajalcev. Na tem področju namreč ni zaslediti ukrepa, ki bi kakor koli omejeval sredstva, ki so jih delodajalci že lahko koristih. V tem primeru se mi namreč zdi, da še ne bo konec s podjetji kova Inpo in Turn. Dokler država ne bo začela učinkovito nadzorovati svojih naložb (tudi v delovna H mesta) ter zahtevala prevzema večjega rizika in odgovornosti delodajalcev, ki si bodo pomagali z državnimi sredstvi, tačas bo potrebno zategovati pri pravicah, namesto da bi pred davkoplačevalci zagovarjali svoje naložbe. J. VOTEK stran 4 vestnik, 15. Nova pridobitev r Radenski Stroj za 3 milijone mark v šestih mesecih letošnjega leta so v Radenski napolnili 64,5 milijona enot (steklenic in pločevink) mineralne vode in brezalkoholnih pijač. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je to za 1,4 odstotka več, vendar pa omenjena količina še vedno ni tolikšna, kot je bila pred razpadom Jugoslavije, ko je bila mineralna voda Radenska na prodajnih mestih po vsej nekdanji državi. Radenska se prilagaja novim tržnim razmeram. Glede na i blagovno znamko in kakovost mineralne vode je kar uspešna. V tem obdobju izvozi mesečno več kot milijon litrov mineralne vode. Izvoz so najbolj povečali v Italijo, in sicer za 10 odstotkov; v Avstrijo pa so doslej izvozili za 4 odstotke več kot v enakem lanskem obdobju. Izvažajo pa tudi v čezmorske države: ZDA, Kanado in celo Avstralijo, vendar manjše količine. Letos bodo predvidoma izvozili 14 milijonov enot mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Uspešni pa so tudi zato, ker nenehno uvajajo nove izdelke. Tačas se je na tržišču na primer pojavila nova pijača iz družine brezalkoholnih pijač: swing orange. Prodajajo jo ; v litrski, 1,5—litrski steklenicah in 0,33—litrskih pločevinkah ter v 1,5—litrskih plastenkah. Pijačo Orange juice, ki je prav tako nov izdelek Radenske, pa za zdaj polnijo v sodčke, prodajajo pa jo lokali, ki imajo »Šankomate«. Le-ti točijo prek njih seveda tudi druge pijače, narejene v Radenski. Prodaja pijač, napolnjenih v plastenke, se povečuje. Gre za »plastično« ambalažo iz polietilen le raftala ta, ki je bolj znana po kratici tega materiala: PET. Računajo, da bodo ljudje tudi v prihodnje raje kot v (steklenih) steklenicah kupovali pijače, napolnjene v plastenke. Tudi sami so za to močno zainteresirani, saj gre (za zdaj) za nepovratno amba- Spel Radcirskanoč Turistično-zabavna Radenska noč, ki je bila v osemdesetih letih tradtdOHalna radenska prireditev, se vrača. Letos bo v soboto, 17, julija, od 19. ure na poletnem kopališču v Radencih. Nastc^Ho bo več glasbenih skupin, humorist in dragi, vrhunec pa bo ognjemet. Sicer pa je v Radencih mogoče občetia močan turistični utrip, to pa je razumljivo, saj smo v poletni sezoni. Največ je seveda gostov, ki tod iščejo zdravje. Ljudje pa se morajo seveda tudi spiostiti. Klasična glasba, ki ji lahko prisluhnejo vsak dan, razen torka, od 16.30 do 19.00. prav gotovo dobro dč. Vedno več je obiskovalcev muzeja Rndenske. la seveda kopalcev. Z^o priljubljeni sta nočni kopanji v zaprtem bazenu hotela Radin ob sredah od 22. do 24. ure in v termalnem bazenu ob petkih od 23. do 1. ure. Nove ponudbe poletnega kopališča pa bodo zlasti veseli otroci, saj so p^taviU tobogan. V šestih mesecih letošnjega let« so imeli v hotelskih in drugih zmogljivostih v Radencih nekaj čez 86 tisoč prenočitev, kar je za 1,9 odstotka več kot lani. Na tak spodbuden odstotek so vplivale zlasti prenočitve v juniju, Iri jih je bilo za 12 odstotkov več kot v enakem mesec« lanskega leta. V letošnjem juniju (v primerjali z lasnkim} so imeli več prenočitev tudi v soboških hotelih Zvezda (67 odstotkov) in Diana (8,5 odstotka) ter ljutomerskem Jeruzalemu in Banovskih toplicah (11 odstkov). lažo, s čimer odpadejo številni stroški (prevozi, skladiščenje, pranje steklenic in tako naprej). Do pred kratkim so tako imenovane predoblike (okrog 15 centimetrov dolg in 2 centiometra debel tulec z navojem) kupovali v Italiji, potem je stroj iz njih »napihnil« plastenko določene prostornine (1 ali 1,5 litra); zdaj pa so pri podružnici kanadske firme Husky v Lussemburgu kupili stroj, s katerim sami izdelajo omenjene predoblike. Vrednost naložbe (stroj, gradbena dela in skladišče) znaša 3 milijone nemških mark. V eni uri izdela stroj okrog 6 »tulcev«. Načrtujejo, da bodo letno izdelali 40 milijonov teh »predoblik«, to pa bo več, kot bodo sami porabili'* zato bodo preostanek prodajali proizvajalcem, ki imajo stroje za pihanje plastenk, ne pa tudi stroja za predoblike. Granulat za predoblike pa bo Radenska kupovala na tujem, saj ga pri nas nihče ne izdeluje. Kot dobavitelje omenjajo proizvajalce v Italiji, Nemčiji, Angliji in na Daljnem vzhodu. gospodarstvo Nigi pridelki in manjši odkup Dež v začetku tedna sicer ni namočil izsušenih pomurskih polj, je pa povzročil precej zastojev pri žetvi, ki se je ponekod zdaj že prevesila v drugo polovico. Zlasti na peščenih in prodnatih tleh, kjer so zaceli s spravilom pšenice že pred dobrimi desetimi dnevi, bi se morala žetev bližati koncu, vendar so zaradi vlage stroji za nekaj časa obstali. Na teh površinah so posledice suŠe tudi najočit-nejše, saj je pridelek marsikje prepolovljen. Kot nam je povedal Slavko Horvat, sekretar za kmetijstvo v soboški občini, je suša doslej najbolj prizadela polja na beltinskem območju, kjer bo pri nekaterih poljščinah pridelek zmanjšan tudi za 80 odstotkov. V Pomurju morajo letos krušna žita pospraviti z okrog 18 tisoč hektarjev polj, samo v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, ki je naj večji pridelovalec pšenice, pa so tej poljščini namenili okoli 1.400 hektarjev. Čeprav žanjejo č ■ do- brih 10 dni, pridelka š i.‘w pospravili, pa tudi sicer z njim niso zadovoljni, saj ga je dc šen del pobrala suša. Kako prav bi prišlo v takšnih razmerah namakanje, se je najbolje pokazalo na tistih površinah, kjer so urejene namakalne naprave, saj posevki tu niso prizadeti. V kmetijskem gospodarstvu v Lendavi so začeli žeti nekoliko pozneje, vendar pravijo, da bodo s 13 kombajni do konca tedna, če bo vreme lepo, pospravili pridelek z vseh 1.146 hektarjev. Tudi tuje suša opra- m m H »S Pridelka bo letos sicer nekoliko let. ti j sk ih gospodarstvih pa s pridelkom nezadovoljni ANA VOGRINEC, Bogojina: Moram reči, da sem s pridelkom še kar zadovoljna, saj na teh površinah suša ni bila tako huda. Računam, da bo okoli 9 ton pšenice za prodajo, nekaj pa je bomo pustili tudi doma. I Sodeč po kolonah vozil, ki so čakala pred soboškim Mlinope-kom, so se mnogi pridelovalci tudi letos odločili za prodajo pšenice, vendar v manjših količinah kot prejšnja leta. Š. SOBOČAN ■ Ljutomerska kost za glodanje So na geodetski upravi ,šušmarili’? v ljutomerski občini že precej časa razčiščujejo, ali je res, da so nekateri strokovni delavci geodetske uprave na občini uporabljali računalniško opremo in druga osnovna sredstva med delovnim časom in prodajali tudi računalniške .izdelke’ za lastno korist. Ali so torej ,šušmarili’ zase? Nekaj takega je zapisal Silvo Potočnik (direktor zasebnega podjetja INPO, prej pa tudi podpredsednik občinske vlade) v Večeru. Izvršni svet je imenoval posebno 3-člansko komisijo, ki je poskušala ugotoviti resničnost te trditve. G. Potočnik ni želel, da bi ga komisija .zasliševala’, dejal pa je, da bo, če bo to potrebno, dokazal resničnost svojih trditev na za to pristojnih mestih. Načelnik geodetske uprave SO Ljutomer Rajko Mlinarič pa je odločno zanikal, da bi .šiišmarili*. Šlo je namreč za to, da je ta upravni organ sodeloval (v začetku) pri nastajanju računalniškega programa GEOS, in sicer tako, da so ga (program) delno izdelovali in testirali v geodetski upravi. Pri tem pa so imeli jasen interes, saj so si obetali del izkupička od prodaje omenjenega programa, obenem pa so si izgovorili pravico do brezplačne uporabe in vzdrževanja programa. Vse to se je potem tudi uresničilo, kajti geodetska uprava je v letih 1988/89 ,zaslužila’ s prodajo oziroma inštalacijo programa GEOS (prodajalo gaje podjetje Mikrokoz-mos) 15.395.040,00 tolarjev. V poznejšem dopolnjevanju in trženju programa geodetska uprava ni več sodelovala, avtorji (predvsem je mišljen vila svoje, dokončna ocena pa bo možna, ko bodo poželi vse površine. Kot kaže, so med zadnjimi začeli žeti v radgonski občini, saj so v Kmetijskem kombinatu Radgona kombajne poslali na polja Šele sredi prejšnjega tedna. Po zakonu o denacionalizaciji so tu že vrnili okoli 300 hektarjev zemljišč in tako morajo letos pšenico pospraviti z 840 hektare v. Žanjejo s 7 kombajni in čez teden dni bi moral biti pridelek po- 1 sk; 1 I f ! I manj, vendar po kakovosti ne zaostaja veliko za tržišču. Še bolj kot v družbenih kme- so ne- kateri kmetje, in to se pozna tudi pri odkupu, Ta sicer po- t*’ I 1 s 4 AVGUST ŠOMEN, Bogojina: Če bo pridelek primeren, ga bomo nekaj prodali, Čeprav s ceno le težko pokrijemo stroške. Nekaj več kot hektar je treba požeti, o ceni pa lahko povem le to, da če bo dražja pšenica, bo dražji tudi kruh. tistim b 1" vel ;nd3' teka nemoteno, _ jn v skladiščih končalo ..ncaiv - V soboškem začetka tedna ton pšenice, po . |eF je to pribhžno njega odkupa. Uep bilo znano, kdo bo .■ in plačeval letošnji p zdaj obveljal dogov°”_„.< delka kot v to storili slovei’^'‘Lii?^ v Miinopeku bodo 0*!“";^^ ton pšenice za' ,držal; > uskladiščili za preos' ske .(C duisviii r- tiif žitnopredelovaln« -e. Prj^viio, da ’ zacije. Pravijo,. ne bi smelo biti banke žav, saj so : ZdV, 3«! ■■ ’11 sredstva pod ' t’^, ir. -.ri/tpinvalei ' vi in pridelovalci — predolgo čakali na 'i suša dah Karla Pojbiea' Mlinopeka, in bo približno P kupljenih kohčm lcovostnemr^,f[til^ prav je kakovost NATAŠA S Tomi Nemec) pa so to opravljali v opremi. prostem Času in na svoji računalniški Na podlagi teh in Se drugih spnoznanj je komisija ugotovila, da so trditve g. Potočnika netočne in da pri delu posameznih strokovnih delavcev geodetske uprave ni Slo za nepravilnosti. Če pa ni tako, pa obstaja možnost, da to preverijo še pravosodni organi. JO2E GRAJ ZOLTAN SOOS, Gente-rovci: Pšenico smo letos pospravili z 1,20 hektarja in nekaj pridelka bomo tudi prodali. Tega bo zaradi suše nekoliko manj, vendar pšenice ne bomo pokrmili živini. Sredstva za • . l spravljen, če bo potrebno, pa jim bodo priskočili na pomoč tudi nekateri zasebni kombaj-nisti. Tudi na njihovih površinah so posledice suše, saj je pridelek zmanjšan od 10 pa samozaposlovanj^^ Soboški izvršni svet je na izredni seji obra^^tia za dodelitev sredstev za pospeševanje ki I I • • »iZ 'S- e**š Ai 1 L*a ''b ■ ?*■ JANEZ OSTRC, Vučja vas: Pšenico sem letos prideloval le na 60 arih, nekaj pa je bom vseeno prodal. Na teh površinah so bile opravljene komasacije, zato je posevek nekoliko zapleveljen, vendar sem s pridelkom vseeno zadovoljen. tudi do 50 odstotkov. Poleg merkantilne pšenice bodo letos pridelali Se okoli 700 ton semenske pšenice, kakšnih 250 ton le-te pa bodo ponudili tudi JiK"' 1 h š l L 4 »i »I sklep®’. — ------------------- :-----.„h sredstva" sprejeli na vladi, je povpraševanje po ten ’ P'" b- Sredstva iz proračuna, ki so namenjena ra’; J štva in obrtništva, so namenska, saj s* " _ . (Jr*,'^. zaposlitve dela*^ ki na iškega v obliki p^«J' IS tisoč Zli poaoj'’ in obrtništva. Kot lahko razberem« iz samozaposlitve in nove gospodaistvu. Podjetja in obrtniki, ki na dobijo polovico sredstev iz občinskega polovico pa jim zagotavlja banka ' , . 250 tisoč za samozaposlitev in 125 tisoč zaposlitev. Poleg tega so Še deležni posoj » 4 X JV OV U'wa'w--'««- r J|JIf banki, d.d^, v višini 150 tisoč inef'* izaiini, u.ua, t rmiui x*w ticiv«. . novo zaposlitev po subvencionirani obres Kot kaže, so soboški iz-vršniki zaostrili kriterije za pridobivanje omenjenih sredstev, saj upravičenci ne bodo dobili posojila, če bodo prezaposlovali delavce iz enega v drugo podjetje. Tako bodo deležni posojila le tisti, ki sc samozaposlijo ali zaposlijo brezposelnega delavca ali delavca, ki je trajni presežek, ali pa pripravnika po končanem pripravništvu. O tem morajo predložiti tudi ustrezno dokazilo. V prihodnje bodo zaradi omejenih sredstev za spodbujanje podjetništva in novega zaposlovanja v proračunu deležna podjetja, ki zaposlujejo v proizvodnih dejavnostih do pet zaposlenih, v storitvenih do dva in za samozaposlitev ter v trgovini in gostinstvu za enega delavca m sati" -rfiii'**' štev, če no poshtev 25-'^1 sredstev m jila po obrestni nosije.d^tf -J mo-=aE>^j511 mesecih * jila po ptifilitev — ialnric\ soč prej LlDl za samozai petih larjev. Zaradi godbenih djttjti voda za jtr P‘ zaposlil^ jolavt'' 1 t ! ? 'h Ji: ! I Jt i b 1. 1^1 7. mu ne d'a- > odobrenih,N ne bo i stran 5 b V^olični plameni A , kakor materinsko naročje in lončarska *^[>r«hv --I*'"*" '■»nvK ■■■cnvz iiaivtJV *ll luiivai 560 rebjen ieiif, polem je ogenj v kupu opeke, ki se žge, lonf ljubice. Krušna peč je zavetje, ki nas pumiija, J. , ■" F krov, ki nas varuje, dolgo kurilno okno v kupu “"kraj. Na drugo stran, bn a sc stikajo kulture in izginja red. Iz vseh *- po Dietamorfozi. O tem in onem Stavka delavk Turrija I i 51 Kuhura. ki je začela hiše kaditi (1 žgane opeke, je pridobila jncdnosi pKtl <1 jih ju Še tiaprcj de-'‘'s iz surove in ranljive šlmf* Začelo sc je tekmova-tjt, ki Se traja. so Mefinčurii videli, da imajo ižakovčjirli »biira--dneve«, so se odločili, ne bodo zaostajali. Umi-T-li so si »ciglaiske noči«. Drej pa Mj imeli mesece Mjlarjenja-'tebno pati. -, '* ■ ker je po-f ino najprej izko-Mrobiti, premešati, » * ir I l ' H 1 k i. i f k v * I t H v č ... ■'k® Dri “^ibolje je, če pomaga mraz, ' Zato jo _ Potrebno vreči na povr- šlo zares, so bili kupi širši in višji. Imeli so po sedem kurilnih oken, »melinčki« za »ciglarsko noč« je imel samo dve. »Pri «voelbanju» (zlaganju obokov) oken so imeli nekaj težav,« je rekel neki drugi mladi mož. »To se kajpada pozabi, po tridesetih letih,« Pa so se hitro spomnili. Nekaj težav je bilo potem tudi pri kurjenju. Z ene strani je v okna pihal veter, zato je tam hitreje gorelo in se je opeka začela topiti. Dogaijev Naci iz starejše generacije je potem na tej strani odprl okna in jih zaprl na drugi strani. Velel je Podjedu Turri zmanjkalo tudi obljub Potem ko delavke ljutomerskega podjetja Turri po četrtkovem sestanku upravnega odbora niso dobile nobenega zagotovila, da bodo njihove zahteve izpolnili, so se odločile v ponedeljek pričeti s stavko. In vendar so njihove zahteve zelo skromne. Ne zahtevajo višjih plač, ne posebnih dodatkov, zahtevajo le, kar jim gre. To pa so majske plače in ureditev plačil prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Pred kratkim je namreč na dan pricur-jala vest, da podjetje že od januaija ne plačuje nobenih prispevkov za svoje delavke. Kako je lahko prišlo do takšnih nepravilnosti, nam delavke niso vedele povedati, člani upravnega odbora pa so se odločili, da se zavijejo v plašč molka in ne dajo nobenih iqav I Silil ‘o i, N'nčar^®"' ‘“kaj (tl^" so Kmetje pred sodiščem Mnog), med njim! tudi novinarji, so po kontnem kmečkem puntu ocenili, da se je stvar razpletla, da so kmetje dosegli višje cene, ki so po zatnJlSh predstavnikov vlade koaipromb možnega. PiuRtar:^ zgodba pa s tou še ni dotnla svojega epiloga. Kmete v Pomuija namreč preseneča, da vlada ravno v času domače želv« iz Amerike uvaža dILtMMI ton pšenice. Kmete pa je Se posebej »razveselil« račun za zavarovanje zapor na mejnih prebodih ja pripravljenost vozil m delavcev Cestnega podjetja M. Sobota. Cestnemu podjetju kmetje prvič niso naročili nameščanje znakov, ampak jih je namestilo po dolžnosti ali po narodu prometne poBcije. Znakov praktično niti ni fcrito velika, saj vsak šofer na odprti cesti prej opazi 86 ali b® traktorjev kot en prometni znak. Na vseh zaporah je bila policija s svojimi vozili in ni jasno, zakaj bi cestno potijetje varovalo zapore. Se bolj pa presenečtt, da so V račutm specificirali celo vrsto kamionov nakladalcev, ki so bili v pripravljenosfi na dvorišču cestnega podjetja. Je morda vlada naročila cestarjem, da so pripravljeni za morebitno odstranjevanje ttaktoijcv in zapor?, Kakorkoli že, na sedež Kmečke zveze v M. Soboti so kmetje prejeli dva račtma cestnega podjetja v višini 107,538,00 m 156,421,00 tolatjev. Bona Hegeduš bi Gl(osa) Biznis z metlami Govorimo in piSemo o podjetništvu, ob tem pa se vsi »razpravljala« ne zavedajo, kaj to pravzaprav je. V pretres ponujam tole definicijo: podjetnik je tisti, ki je inovativen, stopa korak pred drugim..., pri prodoru na triišče pa ne izbira sredstev. Večkrat se posluii neoobičajnih, tudi nemoralnih metod, vse to zato, da bi uspel. Sredstva torej »opravičujejo« cilj. V lendavski občini v zadnjem času letijo kritike čez tiste obrtnike in podjetnike, ki so dobili denar za nova delovna mesta, dejansko pa niso zaposlili toliko delavcev, kot so obljubili in na podlagi tega dobili denar, ampak veliko manj, nekateri pa niso vzeli v delovno razmerje niti enega. Zdaj ko so občinatji preverjali stanje, se grešniki seveda opravičujejo in pojasnjujejo, kaj je vzrok, da so se ušteli. Med temi še posebej izstopa firma Metles, d. o. o., ki je prejela denar za obljubljeno zaposlitev 10 delavcev, doslej pa je delo dobil le eden. Domnevni vzrok; v zadnjem času so se možnosti za prodajo petiŠovskih mete! močno zmanjšale, ker so se na tržišču pojavile poceni metle iz uvoza, najbrž iz Hrvaške. Vrniti bo treba ne le 720,000 tolarjev glavnice, ampak revalorizirano vrednost, ki je ob koncu maja znašala dvakrat toliko. Seveda pa prizadeti vztraja, da vrne le prejeti znesek, saj da biznis ni stekel iz objektivnih razlogov. Da, tako je: vsi novopečeni »podjetniki« ne uspejo, kar je v svetu normalno. Direktorja firme Metles sam ne bi pribijal na križ, ampak bi mu naročil, naj za protiuslugo za posojilo izdela ustrezno količino metel, To bi bila priložnost, da bi dokazal, kako je seznanjen s tehnologijo; množica metel pa bi bila koristna, saj imam občutek, da so se dela z njimi ponekod zelo odvadili: ne upororabljajo jih ne za pometanje tal v stanovanjih, pisarnah, dvoriščih, cestah..., kaj šele, da bi z njimi (v prispodobi povedano) pometli še tam, kjer smrdi. In smrdi marsikje. Najbrž tudi tam, kjer so velikodušno odobrili denar za metlarsko industrijo, pri tem pa bi se le morali zavedati, da živimo v Času, ko pometanje z metlami dolgo časa nikomur od avtohtonega prebivalstva ni dišalo, zato so bili komunale! predvsem Medžimurci... Zdaj pa bi z »metlami« (Čistkami) radi z marsikom pometli funkcionarji madžarske narodnostne skupnosti. Tudi med svojimi oporečniki. Ce bo Slo tako naprej, potem je treba firmi Metles pogledati skozi prste. Torej odpisati predlagano rubljenje nepremičnim. Naj živi za javnost. Težave podjetja Turri pa so se začele že veliko prej in z mo-drejšim vodenjem bi se najbrž lahko izognili ne le stavki, temveč tudi občutnemu nezadovoljstvu zaposlenih. Predsednica sindikata Liljana Copot je dejala, da so bili od vsega začetka zelo slabi medsebojni odnosi. Delavke so zmerjali, da slabo delajo, da si ne zaslužijo niti malice, kaj Sele plačo. Ko besede niso bile dovolj, so nad glavami delavk leteli Čevlji - izdelki podjetja Turri. Zadnje tedne pred stavko so delavke Turrija šivale čevlje za zahtevnega domačega izdelovalca obutve Peko iz Tržiča. Po besedah Pekove tehnologinje Milene Vrhovnik je bila glavna težava pri njihovem sodelovanju premajhna usposobljenost delavk za izdelavo zahtevnejših modelov, nikakor pa ne pomanjkanje prizadevnosti. Po v tem, da m bilo določeno šte- vilo delavk ob enem tekočem traku. Ne glede na njihovo število je bila norma nespremenjena. Toliko o medčloveških odnosih v podjetju. Finančno stanje je bilo še precej slabše, in Če v podjetju ne bi bile zaposlene večinoma ženske, ki so vse do sedaj potrpežljivo prenašale obljube in neuresničene dogovore, bi do stavke prišlo najbrž že prej. Od avgusta 1992 do februarja 93 so bile na čakanju, njihovi dohodki pa so bili okrog 15,000 tolarjev bruto, saj večinoma spadajo v drugi tarifni razred. Do maja so dobivale akontacije, potem pa nič več. Kljub temu da so redno prihajale na delo, niso dobile povrnjenih niti potnih stroškov, pred dnevi pa so jim celo odpovedali malico. Po daljših razpravah so si jo zopet priborile. To so povedale delavke. žerjavico zriniti na drogo stran. In to je to, ta žerjavica! Rov je živo rumeno rdeč, kjer je ogenj močno prijel, se je opeka stalila. V žarečem rovu pa žerjavica vroča tako, da plamen na njej ni več suh, marveč Se najbolj podoben vijoličnim hlapom. Ker ni mogoče našteti vseh, ki so v teh dneh živeli za svojo prireditev, je najbolje reči, da so bili z njo kar Melinci, Se najbolj pa Bernard Kohek, Martin Pozdercc, Pištek Petek, Jožek Škafar, Štefa Jerič, Marija Sreš in Terezija Maruša. _ napako, deial^*''' ko so za-'‘k” Mirovo opeko, pivi dan na-dvesto kosov. IVU _ , Mili' sarnu ti Sr, c —.u RUSOV, Mel mhrit drobili,« je Mun r T- ‘»n Pro <1 ) v ne- proti de- •''ipsi gorelo »L - Mtif. ' gorelo , Sfirj,. ■''d,« je dodal hj IZrra;i. '<* le dodal '*foeila. in; Kjer i^m po- Jt ŠTEFAN SMEJ krajšem usposabljanju so uspešno rešili tudi to težavo. Stavkajoče so poudarile, da je O tem. kdo bo poravnal obvez-■ italijanski lastnik zahteval le ’ • . »velik kup«, kakovost pa je bila šele na drugem mestu. To potrjuje tudi podatek, da je gospod Turri zahteval 500 parov Čevljev na dan od zaposlenih ob enem tekočem traku. Peko pa le 280. Težava je bila tudi nosti za zavarovanje, izplača! plače, zgladil skaljene odnose in nastopal kot delodajalec, pa bodo po četrtkovi seji najbrž morali povedati Člani upravnega odbora. VIKTORIJA KLEMENČIČ I h Odo veljale diplome mariborske univerze? i^^jen ugled mariborske univerze iL'*S!hu«,u-. .... ........ ,. . .... ■ ■ * ‘ Z.A taaz^T 1*« z\ I jom 17 * m«. in se razvija metlarska industrija! Š. SOBOČAN razmere na mariborski univerzi, ki jo je ptetresla tako imenovana »afera z Hali- Študentje zelo kritičn g ‘Si SrTako^so" izdalT nekakšno "«^s‘eca Barga v bližini Firenc, čedalje bolj rab. univerzi, da v Ub '“^•Javni seji pedagoško znanstvenega sveta . ... infnrmaciie« o tujih i"'***'* "i dobU zUstnega števila glasov edini b. >>š,r., naSiSe infor^ irktoijH univerze dr. Ludvik Toplak, ki sta štu e . . (jopuš- “"Ai * organa (brez katere ga svet univerze macije P 2 „ j i J rwX-ri.._£ .v - je bolj in kdo manj kriv, pa se L TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA MURSKA SOBOTA izteka mandat dosedanjemu rektorju dr. Alojzu Križmanu, sicer profesorju tehniške fakultete. Verjetno se zaradi nastalih razmer in medsebojnega obtoževanja na razpis za novega rektorja niso prijavili nekateri iz mariborske univerze, ki so Slomškova 25 069 22-707 čeno dajat' samo rektorju. Leta je tudi s pismom javnosti demantiral kritično pisanje Sorfk »zmanjkala« dva glasova sicer med * uelegaiov posameznih fakultet. v? So 1 "a maiis,.„L.-seril- “ui-b koncu Pa 7’“ dr. preda- Doscdii- Alojzjj Rektorja lij -i f!a "c De I ni , '*• hl-n^L.i. 1 “ Za iz-avniici uni Ver- " sn ned 7": u |J iledilo. “ni- ! «■ NajhuV^'' zivno študirati in polagati izpite. Zapleti na mariborski univerzi so se začeli, ko se je izkazalo, daje Pedagoška fakulteta v Mariboru ob sodelovanju Univerze v Mariboru v Dargi v Italiji nelegalno organizirala študij telesne vzgoje za 118 italijanskih Študentov, ki jim po končanem Študiju Mariborčani ne bi mogli izdati ustreznih diplom. Proti takšni praksi je dokaj ostro javno nastopil rektor univerze dr. Alojz Križman, ki jc trdil, da z zadevo ni bil seznanjen (s strani Univerze je bil »Večera« o tem primeru. V vzvišenem tonu je rektor zapisal: »Raziskovalno novinarstvo si s primitivnim ritualiz-mom lasti pravico razsodnika. Z ošabno miselnostjo komentira dogodke, ki jih ne razume, in ob pomanjkljivem poznavanju dejstev zaide v halucinacije.« Naključje pa je hotelo, da so Še istega dne »novinarske halucinacije« dobile potrditev na seji svela univerze, na kateri je dekan Ekonomsko-poslovne fakultete dr. Dušan Radonjič obtožil rektorja, da je bil o štu- v zadevo vključen prorektor l| 'e HU- dr. Matjaž Mulej) in terjal odstop dekana Pedagoške fakultete dr. Jožeta Vauhnika. Vse skupaj je razumljivo močno odmevalo tudi v javnosti, ogorčeni italijanski študentje, ki so Študirali in študij plačali, pa so menda napovedali tožbo proti mariborski univerzi. Ko so videli, da je »vrag vzel ...j_ Bargi sproti obveščen, čemur je sledil plaz medsebojnih obtožb o tem, kdo in ko- diju v pred nekaj meseci Še razmišljali o tem, da bi kandidirali. Tako se je v postopek za izvolitev za novega rektorja podal samo dr. Ludvik Toplak, ki je zadnja leta zaradi poslanskih dolžnosti veliko časa prebil v Ljubljani in ni bil v nikakršnem stiku z najmrvejšo mariborsko univerzitetno afero, hkrati pa ga Mariborčani in študentje v Mariboru dobro poznajo kot predavatelja na Pravni fakulteti in kot tistega, ki si je v slovenskem parlamentu prizadeval za uvedbo Pravne fakultete in Agronomske fakultete v sklopu maribor- ske univerze. Neuradno se J, Salo«, so začeli profesorji liko lir je dobil na svoj žirora-čun iz Italije, kdo in kdaj jih je vrnil in podobno. Na seji sveta univerze pa so začele padati tudi besede o morebitni kazenski odgovornosti... Medtem ko na univerzi natančno pregledujejo, kako je prišlo do neljube napake pri organizaciji študija v Italiji in sliši, da so izvolitev dr, Toplaka. sicer prleškega rojaka in pobudnika za ustanovitev fundacije dr, Trstenjaka, preprečili predstavniki Tehniške fakultete. Kako se bodo zapleti končali? Oui vivra, verra (Kdor bo dočakal, bo sam videi). TOMAŽ KŠELA GRADITE 4 PRIDIE K NAM! Ponujamo vam kompletni gradbeni inženiring od lokacijske dokumentacije do končne zgraditve objekta. Kaj to pomeni; - vso potrebno dokumentacijo -ves gradbeni material in storitve - kompleten nadzor CENE SO KONKURENČNE stran 6 vestnik/l 5. nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Iz Ormoža Spoštovani bralci in bralke, tokrat bo tedensko poročanje o do-gajanjih na trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 6. 7. in ponedeljkom 12. 7. 1993. V' četrtek, 8. 7. je pričela na borzi kotirat! nova delnica in sicer prednostna delnica tretje emisije komercialne banke Triglav. Komercialna banka Triglav je v tretji emisiji izdala 12000 prednostnih delnic z nominalno vrednostjo 7,500 tolarjev. Za tretjo emisijo so se v KBT odločili zato, da bi povečali ustanovni kapital banke. Na ta naan želijo ohraniti licenco za opravljanje vseh bančnih poslov, saj so se pogoji za izdajo licenc precej poostrili, bankam, katerim pa ne bo uspelo izpolniti vseh pogojev. bodo licenco za nekatere posle odvzeli. Imetniki prednostnih delnic imajo pravico do zajamčene dividende v višini letne obrestne mere KBT za vezane hranilne vloge nad 12 mesecev, povečane za 5 odstotkov, poleg tega pa imajo prednost pred nedelnicarji pri najemanju posojil. Te delnice pa niso komulativne, zato se dividenda isplača le v primeru, če ima banka dobiček, isplača pa se na revalorizirano vrednost delnice po že prej omenjeni obrestni meri. Najmanjša količina za trgovanje na borzi so trije loti (v tem primeru 3 delnice). Na prvem borznem sestanku, ko se je trgovalo s to delnico. so bili posamezni posli sklenjeni po tečajih od 46000 do 60000. 12, 7. padel za 1-odstotno točko (84,0), ko je bit sklenjen aplikacijski posel z 2 lotoma te obveznice. aplikacijski posli skupno z 9 loti po nespretne njenem tečaju 82,0, Poletna sola slovenščine Uvrščena kotacija 11 - delnice Delnici Salus je 6. 7. zdrsnil enotni tečaj iz 5550 na 5400, prometa z njo pa je bilo za 12 lotov, naslednjega dne pa je njen tečaj poskočil na 5900 pri 30 lotih prometa, v Četrtek pa se ponovno vrnil na 5400 pri 92 lotih prometa. V petek je tečaj te delnice ponovno porasel, tokrat na 5815. prometa pa je bilo za 13 lotov, v ponedeljek pa padel na 5720 (10 lotov). Enotni tečaj delnice LEK je 6. 7, porasel iz 14410 na 15071, ko je bilo za 140 lotov prometa, naslednjega dne na 15177 pri 140 lotih prometa. v lotov prometa). četrtek na 15327 (467 v petek pa na 15759 (posamezni posli so bili sklenjeni po maksimalnem tečaju 16859), ko je bilo za 71 lotov prometa z njo. V ponedeljek je enotni tečaj te delnice rahlo padel na 15733, prometa pa je bilo za 90 lotov, vendar so bili posamezni posli tega dne sklenjeni po tečajih od 15200 do 17335 (dovoljenih 10 odstotkov). Uvrščena kotacija I - obveznice 6. 7. 1993 je tečaj obveznice RSL 1 padel iz 93.3 na 93,1, ko jc bilo za 3950 lotov prometa, naslednjega dne pa porasel na 93,2 pri 4787 lotih prometa. V Četrtek je njen tečaj zdrsnil na 92,5 (-0.7 odstotne točke), ko je bilo za 23849 lotov prometa s to obveznico, v petek za nadaljnih 0,3 odstotne točke na 92.2 pri 4639 lotih prometa, v ponedeljek pa na 92.1. ko je bilo za 13770 lotov prometa. Z obveznico RSL 1 z izfcoričeno davčno oljašavo je bilo 6. 7. za 184 lotov prometa, njen tečaj pa se je izoblikoval na 88.7 (-1-0.2 odstotne točke), naslednja dva dni pa so bili ponovno sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 88,5, skupni promet obeh rini pa znaša 531 lotov. Enotni tečaj obveznice RSL 2 Je 6. 7, padel za kar 0,9 odstotne točke in sicer iz 91,5 na 90,6, ko je bilo za 2060 lotov prometa s to obveznico, se naslednjega dne zadržal na istem nivoju pn 1697 lotih prometa, v četrtek padla na 90,4 11477 lotih prometa), v petek pa neznatno porasta na 90,5. V ponedeljek se je njen enotni tečaj zadržal na istem nivoju kot v petek, prometa pa je bilo za 2210 lotov. 7. 7. sta bila z obveznico RSL, 2 z davčno olajšavo sklenjena aph-kaojska posla z 2 lot po tečajih od 87,5 do 88,7, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 88,1. - Uvrščena kotacija n - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je 6. 7. neznatno padel iz 87.0 na 86,9, ko je bilo za 288 lotov prometa. Naslednjega dne so bili sklenjeni aplikacijski posli z 22 po tečaju 87,0, v četrtek pa je bilo s to obveznico za 118 lotov prometa po nespremenjenem tečaju. V petek je bil ponovno sklenjen aplikacijski posel, tokrat z 2 lotoma po tečaju 87,5, po nespremenjenem tečaju pa tudi v ponedeljek s 85 loti. Z obveznico Mesta Ljubljana z izkoriščeno davčno olajšavo so bili 7- in 8. 7. sklenjeni aplikacijski posli skupno z 8 loti po nespremenjenem tečaju 85,0. Po več kot dveh mesecih je tečaj te obveznice Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje Je v tem tednu nekoliko naraščal, kar pa ni bilo presenetljivo, saj Ji zapadel kupon 15. 7. Tako je 6. 7. porasel za kar 0,9 odstotne točke in sicer iz 97.0 na 97,9, ko je bilo za 796 lotov prometa s to obveznico, se naslednjega dne zadržal na istem nivoju, ko Je bilo za 678 lotov aplikacijskih poslov, v četrtek pa ponovno poskočil, tokrat na 98,0, ko je bilo za 832 lotov prometa. Po treh tednih Je bil 8. 7. sklenjen posel z obveznico LEK 1, njen tečaj pa je porasel za 3 odstotne točke in sicer iz 95,0 na 98,0, prometa pa je bilo za 32 lotov. 6. 7, Je nekoliko zdrsnil enotni tečaj obveznice LEK 2 in sicer iz 98,3 na 98,1, ko Je bilo za 128 lotov prometa, vendar se Je naslednjega dne vrnil na 98,3 pri 8 lotih prometa, v petek pa ostal na istem nivoju, ko so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli $ 3 loti. 12, 7- Je bil prijavljen aplikacijski posel z 1 lotom obveznice Lesnina po tečaju 30,0, Za 1,1 odstotno točko Je 6, 7, porasel enotni tečaj obveznice Metalna in sicer iz 57,1 na 58,2, ko je bito za 184 lotov prometa z njo, naslednjega dne so bili sklenjeni aplikacijski posli s 56 lob po tečaju 58,3, v četrtek pa je njen tečaj porasel na 60,0 pri 1^ lotih prometa. Tudi v petek Je njen tečaj močno Enotni tečaj obveznice občine Zagorje je 6- 7. padle iz 77,0 na 74.3 (-2.,7 odstotne točke), ko je bilo za 1035 lotov prometa, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli s 165 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 75,5. Po nespremenjenem tečaju so bdi sklenjeni aplikacijski posli s 327 loti tudi v ponedeljek Enotni tečaj obveznice PTT Celje Je bil tudi 7, 7. ostal stabilen in sicer 98,0, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 28 loti. V ponedeljek Je enotni tečaj te obveznice padel za 0.6 odstotne točke (97.4). prometa pa je bilo za 36 lotov. Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica Je ostal 6, 7. nespremenjen (88,0), ko Je bilo za 303 lote prometa, naslednjega dne Je bil prijavljen aplikacijski posel z 1 lotom po tečaju 88.2 v četrtek pa Je bilo za 35 lotov prometa po nespremenjenem tečaju. Tudi v ponedeljek se je enotni tečaj te obveznice zadržal na istem nivoju, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli s 109 loti. Nekoliko pa Je v tem tednu nihal tečaj obveznice PTT Ljubljana 6. 7. je tako porasel jz 97,9 na 98,5. ko Je bilo za 260 lotov prometa, vendar Je naslednjega dne zdrsnit na 98,2. ko so bili prijavljeni aplikacijski posli z 245 loti, v petek pa porasel na 99,0 pri 7 lotih aplikacijskih poslov in se nato na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek (89 lotov aplikacijskih poslov). 6. 7. Je obveznica Rogaška 1 zadržala nespremenjen tečaj 73,3, ko Je bilo za 239 lotov prometa, prav-tako pa tudi naslednjega dne, ko Je bilo prijavljenih za 39 lotov aplikacijskih poslov in v ponedeljek (79 lotov aplikacijskih poslov) 12. 7, je 1 lot obveznice Rogaška 2 zamenjal lastnika po stabilnem tečaju 30,5. Blagovno obveznico Rogaške so imetniki 8, 7. ponujali po tečaju 13000, investitorji pa so jo bili pripravljeni kupiti po tečaju 12000, zato do sklenitve posla ni prišlo. Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je 6. 7. porasel za dovoljenih 10 odstotkov in sicer iz 120300 na 132330, ko je bilo za 16 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 133038 pri 12 lotih prometa, v četrtek ponovno za 10 odstotkov na 146342 (le 3 lote prometa), v petek pa na 154079 (posamezni pojli po maksimalnem tečaju 160976), ko je bilo za 17 lotov prometa. Tudi v ponedeljek je enotni tečaj te delnice porasel, tokrat na 153501, prometa pa je bilo za 16 lotov, posamezni porasel, tokrat na 62,5, prometa pa posli pa so bili sklenjeni po tečajih Je bilo za 930 lotov, v ponedeljek od 146340 do 169487, slednji pred-pa je ostal na istem nivoju, ko Je stavlja povišanje za dovoljenih tO bilo za 780 lotov prometa. V tem tednu je v glavnem padal tečaj obveznice občine L^ko. Tako je 7, 7, padel iz 79,9 na 79.6 odstotkov. Kot Je omenjeno že na začetku, je 8. 7. začela kotirati prednostna delnica Komercialne banke Tri- pri 26 lotih prometa, v petek pa na glav, njen enotni tečaj se Je izobli-89,1, ko Je bilo za 310 lotov pro- — .......... meta, 7, in 8. 7. so bili z obveznico občine Šmarje pri Jelšah prijavljeni MM * ® H n A d-d. ChU prvm boKtfv 1. BčdlcG «0250 «O«O« «2-23«, TfllcMs: osoe cd«as Si9v«na«(a Hita 54. CKX>O Ol-gs, OCI ai->47 PVSIuintia £«*» M onoo Manker UOC2 IMHta -A /4 '* “ ' Ar 4^- A Z # M *■ ? / *t v? ' u Kaj nam pomeni voda, se prav zavemo šele takrat, ko je primanjkuje. Že lanskoletna suša je opozorila, da bomo tudi pri nas moral) razmišljati o namakanju, to pa Še toliko bolj, ker izkušnje kažejo, da namakanje tudi v normalnih vremenskih razmerah povečuje pridelke. Padavine so namreč med letom razporejene zelo neenakomerno, v določenih razvojnih etapah pa ju rastline nujno potrebujejo za svoj razvoj. Če se je lanskoletna suša začela nekoliko pozneje, je letos pritisnila veliko prej, posledice pa so vidne predvsem pri krušnih žitih, kjer so pridelki ponekod več kot prepolovljeni. O namakalnih sistemih, ki bi pokrivali večje površine, v Pomuiju zaenkrat še ne moremo govoriti, saj sojih nekaj uredili le na družbenih kmetijskih površinah, tam kjer so letos namakali, pa bo pridelek pšenice normalen. Največji problem, s katerim se v tem trenutku srečujejo tisti, ki bi želeli namakati kmetijske S I - Kemična analiza zemlje Za gospodarno pridelavo kakovostne hrane je gnojenje velikega pomena. Pri tem pa je pomembna izbira vrste in količine gnojil za posamezne kulture. Gnojenje na podlagi splošnih receptov ni zmeraj najbolj umno in gospodarno. Vedeti moramo, kaj je v tleh in kaj rasllitle potrebujejo. Kemična analiza je zelo koristen in tudi poceni pripomoček za pravilnejši izbor in odmeijanje potrebnih količin fosfoiju, kalija, kalcija, magnezija in drugih hranil. Če želimo dobiti zanesljive rezultate analize, moramo vzeti povprečni vzorec zemlje. Za čimvečjo natančnost rezultatov analize navajam nekaj praktičnih navodil. Kdaj jemljemo vzorce zemlje? Najmanj 6 mesecev po osnovnem gnojenju s fosforjem m kalijem. Najprimernejši čas je po žetvi žita. Kadar jemljemo vzorce po okopavitiah, moramo vedeti, da so rastline v vrsti zemljo bolj izčrpale, zato je treba njivo pred odvzemom vzorca pobranati. Globina jemanja vzorca Na njivah jemljemo vzorec do globine oranja. Spodaj ležeča mrtvica je ponavadi matij prekoreninjena in siromašna s hranili. Na travnikih jemljemo vzorce do globine 6 cm. V sadovnjakih in vinogradih jemljemo povprečen vzorec iz posameznih opazno različnih slojev oz. dveh globin O-ZOcm in 20-40cm, v globokih tleh do 50cm. Povprečen vzorec Hranila v tleh niso enakomerno razporejena, zalo moramo vzeti več vzorcev, ki jih združimo, dobro premešamo, da dobimo povprečen vzorec (0.5kg) za analizo. Vzorčimo na 15 do 20 mestih na ha. Z robov parcel vzorcev ne jemljemo. Če so na parceli različna tla in talni tipi, vzamemo povprečen vzorec ločeno po tipu tal. Način jemanja povprečnih vzorcev Najprimernejši način je jemanje vzorcev s posebnimi sondami: travniška, njivska in za trajne nasade, ki so prilagojene globini jemanja vzorca. Vzorec lahko vzamemo tudi z lopato, najprej naredimo kvadratno jamo z navpično steno, od katere odrežemo enakomerno debel sloj zemlje. Pakiranje vzorcev Vzorec zapakiramo v čisto plastično ali dvojno papirnato vrečo. Vlažnih vzorcev ne pošiljamo, prej jih osušimo na zraku. K vzorcu priložimo listek s podatki: naslov in ime lastnika, parcele, način rabe tal, globina jemanja vzorca. Pazimo, da ne pride posoda, vrečka ali sonda v stik z mineralnimi gnojili, ker potem rezultat ne bo uporaben. Kdo analizira zemljo? Analizo zemlje opravljajo kemični laboiatoriji pri Živtnorejsko-veterinarskera zavodu za Pomurje, v Tovarni sladkorja Ormož, na Kmetijskem zavodu Maribor, pri Jurani Maribor in na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Kaj analiziramo? Standardna analiza zajema določitev rastlinam dostopnega kalija in fosforja ter pH (kislost tal), možno pa Je tudi naročiti analizo humusa, kalcija, magnezija, dušika in drugih elementov. Kdo pojasnjuje rezultate kemične analize? Strokovnjaki za prehrano rastlin na zavodu komentirajo analizo in izdelajo priporočilo za gnojenje in apnjenje. । Na splošno pa priporočam, da za pojasnjevanje rezultatov in 1 kaže zavreči pobude, ki jo je dalo pred dnevi društvo za varstvo okolja, v njej pa predlaga, da bi zajezili pomurske vodotoke in tako vodo, ki zdaj brez koristi odteka v reke in morje, uporabili tudi za namakanje. S primernimi zajezitvami bi dvignili gladino pomurskih vodotokov, to pa bi gotovo ugodno vplivalo tudi na podtalnico. Zajezitve ne bi neugodno vplivale na favno in floro, saj bi pretok ostal normalen, v vodotokih pa bi zadržali na milijone litrov vode, ki bi jo lahko uporabili tudi za namakanje, .Seveda pa tudi tako Še ne bomo zagotovili dovolj vode za namakanje vseh kmetijskih površin, zato bo potrebno določiti, katere površine in katere kulture bomo namakali. Namakanje je namreč precejšen strošek in nekatere kulture ga tudi ne bi prenesle. je površine, je pomanjkanje vode. Če nam je nekoč s hidro- K^v; / ■ *■ i {1^ 7 (J# e. ■ .k; .* 'f^ S I.edfliv je privabila minulo soboto pred čistilno 'vuti-kicj^ privnDlla IllinUJtI sUDUlO prcU LIsIlIflU !■' Od ^**'*’**ti nekaj radovednežev, prišli pa so tudi S; •*«! “•JBO^ornl za gospodarjenje z vodo ter predstavniki / ()■ ktt, gospodarjenje z vodo ter predstavniki i(* iik^'^“akoli Tokrat je šlo le za simboliko, društvo za ' kf f želelo opozoriti odgovorne, da z reševali S*^'*6v prm^ 'P iniamo z vodo, ne kaže več odlašati. Da je (f* W "^knp vodotokov ena od rešitev, so si bili enotni / kJ”* ■•G*' *^*^***’ ’’’ kazalo vodo iz Mure 9 h’'7.ačf i,. Čeprav zveni nekoliko ne venet no. pa ni melioracijami uspelo odvečno vodo speljati v kanale in od tam v vodotoke, bi bilo potrebno zdaj to vodo zadržati in jo uporabiti za namakanje. Prav tu pa je problem, saj je prav zaradi preglobokih kanalov in urejenih vodotokov te vode vedno manj, močno pa se je znižala tudi podtalnica. Sicer pa strokovnjaki in poznavalci pravijo, da je za namakanje primerna le površinska voda in posega v podtalnico ne bi smeli dovoliti. Podtalnica pa za namakanje tudi ni ustrezna, saj je to trda voda in bi lahko škodljivo vplivala na sestavo zemlje in njeno rodovitnost. Ena od rešitev je zato v vodotokih in akumulacijah, za vodo pa je potrebno poskrbeti takrat, ko je na voljo. Zato ne LUDVIK KOVAČ ^1- ■ ^on 'eprav zveni nekoliko neverjetno, pa ni 3i nrorda nekoč v prihodnosti uresničilo listo ™ IpLI^ ndroririci v: «.! ..-Ja Ja -pa Ja K/Va-A ..a Ja K:r-*V.A * J k f i* A •«kla. «1 Po narodne, ki pravi »gda de vod« Mura voda bistra NATAŠA JUHNGV k - cem je žetev? H približuje koncu, vendar mnogi tombajnisti še vedno ne vedo natančno, ■ v, storitve. V kraetijski svetovalni službi .......... ’ ijj Dtai— . r '®*vnivc. v KTuciijctKi svciovtsini >iUxD! '‘^l^tulacije za storitve s kombajni in dobili zo baliranje, vendar so cene, tiri Posamp,4''^ ®itvirne, odvisne predvsem od izkoriSče-od”* Dejstvo je namreč, da največji je zel amortizacijo in druge stalne stro-stroj^° P*^Bif uihiun, kakšna je izkoriščenost posa- ' '■'■“'I ? okvirne, odvisne predvsem od izkoriSCe- ^J^tijske svetovalne službe bi tako stala ena Turistična kmetija in teniški igrišči izdelavo gnojilnega načrta v kolobarju zaprosite vašega kme tij- skega svetovalca. Kmetijski svetovalci imajo tudi sonde in so vam lahko v pomoč pri jemanju in pošiljanju vzorcev, V Pomurju so kemične analize tal do 70-odstotno sofinancirane iz občinskih skladov za razvoj kmetijstva. Žita Flisar-Novak. dipl, kmet. inž. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA pri J"™"’ EHiro Dakovič MK 1620 H od 9.565 150 ur na leto do 15,120 tolarjev 1 '■nriiisr.ijsti. Do podobnih ugotovitev 4.liot, kif^^ 'vračunavanju stroškov za visokotlačne (c^.’^'laht< " 50-urni letni izkoriščenosti cena ure '^1.’.^'^. Kt, *rcinia 3.144 tolarjev pri izkoriščenosti 150 " s 1 * čnega hektarja s tem kombajnom . _1 yre. lahko izračunamo ceno žetve enega E Oidij na vinski trti Letošnje šuŠnu poletje je še posebno ugodno za razvoj oidija na vinski Irti, kar polijuje tudi stanje v marsikaterem vinogradu, kjer se je ta bolezen pojavila. Oidij seje v tej etapi razvoja pojavil na grozdnih jagodah kot pepelkasta prevleka na eni oziroma več jagodah ali že na celem grozdu. Da bi bolje razumeli, zakaj seje oidij pojavil si poglejmo, kako se ta glivica razvija: Pdii Mi^čas pri p- ’■ I.CJ UVUJJICUllV evuv ' P" da je možno v eni uri narediti H 6. ^Ufl za halr. VI Orl 71 rlo 30 tolsrie.v ! .A i i'' pri 1,1 ,. 1 --vs*’j\j, Via jc iiiuxikv v tiii w*i. uojvk*ii.t ^Bo za balo, ki znaša od 2l do 30 tolarjev strojni opremljenosti izkoriščenost : tl— «« Atijihdobijo na ta način, niso PO^i^otili ceno posameznih storitev, Snspodarstvo in družbene dejavnosti etoi i kombajnistom, da žetev zaraču-T strokovno določile za to usposob-13 .siirr^ priporočena cena za Žetev enega ta ^tiln IH-.OOO tolarjev, normalno velika bala 21 do 23 tolarjev. strsri.../””^ajnisti ne bi tolarjev, normalno velika bala 'tnoajnisti ne bi zaračunavali različnih ®^orit»v l’’ zaračunavali različnih i ' w d/-' lendavski občini kmetovalcem ' Jsto zahtevajo od kombajnistov račun I vX- v tej občini sicer ne P I '^*ali bodo tiste, ki bodo za storitve prev5^ —lo tiste, ki bodo za storitve obdavčili. & I a ih V Kraščih so preteklo nedeljo slavnostno odprli lepo urejeno turistično kmetijo Antona Kousa z dvema teniškima igriščema. Lepo urejen objekt z gostinskimi in prenočitvenimi prostori - na voljo je pel sob z devetimi ležišči - je lastnik zgradil z združenimi lastnimi sredstvi, ki si jih je pridobil na delu v tujini in doma na kmetiji ter posojilom Hranilno-kreditne službe Panonka in Pomurske banke. Po pozdravnem nagovoru lastnika Antona Kousa sta o pomembni pridobitvi za ta del Goričkega govorila sekretar ministrstva za kmetijstvo Slovenije Ivan Obal in predsednik KS Cankova Peter Obal, ki sta tudi prerezala trakova ob otvoritvi goslinsko-turističnega objekta in teniških igrišč, ki so prva na Goričkem. Objekt je tudi blagoslovil pertoški župnik Joško Vin-kovič. Ob začetnem udarcu Štefana Hajdinjaka, dosedanjega direktorja Pomurske banke, in predsednika KS Cankova Petra Obala z loparji in žogicami, ki so jih prinesli trije padalci soboškega aerokluba, so igralci TK Murska Sobota demonstrirali igro namiznega tenisa, (EM) Vsak četrtek Vestnik LUDVIK KOVAČ 'n baliranie, mi ostane le &e za gno/Ho, kruh pa bom moral kupovati za ženino Glivica prezimi v brsti h. (očesih), ki so na enoletnem lesu vinske trte. Spomladi, ko začno trte odganjati, začne rasti tudi micelij v brstih in prekrije mladike in potem poleti iz teh miceiijev začnejo »bruhati« poletni trosi, ki potem okužijo grozdje in listje. Ti trosi nastajajo v velikem številu na pepelasti prevleki, so sicer kratkega veka, vendar se neprestano ninože in z vetrom prihajajo na listje in jagode, ki jih sekundarno okužijo. Za kalitev v nasprotju s peronosporo ne potrebujejo dosti vlage (mokro listje), zadošča jim tudi 80-od-stotna relativna zračna vlaga. To pometli, da se pepelnica Širi pri relativno suhem vremenu in ji ne ustrezajo dolga deževna razdobja. Oidij se lahko razvije že pri S stopinjah, naj ugodnejše razmere za razvoj pa 50 pri temperaturi 20-25 stopinj. Pri vročini nad 35 stopinj pa dosti trosov propade. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni) za oidij Je 6-14 dni. Ko se oidij pojavi na grozdnih Jagodah, glivica preprečuje nadaljnji razvoj le-teh. Zato Jagode rastejo in pokajo, pokažejo se pečke. Na teh jagodah se lahko v deževni Jeseni razvija gniloba. Najbolj občutljive sorte za oidij so: šipon, chardonnay, zeleni silvanec, rizvanec, traminec, kernet in tudi madžarski medvrstni križanec zala-gyngy in druge samorodnice, posebej Še v brajdnih nasadih ob hišah. Nevarnost za okužbo jagod zaradi oidija se konča, ko se le-te začnejo mehčati (etapa zorenja). Na listju se ti simptomi kažejo tudi kot pepel kasti otoki na sprednji strani listne ploskve, tako postaja listje trše, začne rumeneti in posivi, iz listov potem preraste ta glivica proti zimi v očesa, kar lahko povzroči okužbo v naslednjem letu. V vinogradih, kjer se je bolezen že pojavila v večjem ali manjšem obsegu na grozdnih jagodah, pri- poročamo pletev. S tem povečamo zračnost v okolici grozdov in boljši dostop Škropiva. Kurativni (zdravstveni) učinek imajo naslednji fungicidi: - Topas 100 EC v koncentraciji 0,025% ali 2,5 del na ha - Rubigan v koncentraciji 0.035 ah 3,5 del na ha - Tih 250 EC v koncentraciji 0,012% ali l,2dcl na ha - Dorado v koncentraciji 0,(12-0,025 ali 2-2,5 del na ha - Anvil v koncentraciji 0,025% ali 2.5del na ha - Tndal S v koncentraciji 0,2-0,3% ali 2-3 kg na ha - Bayleton special v 0,05-0,1% koncentraciji ali 0,7Skg na ha - Sisthane 12 E v 0,025% koncentraciji ali 2,5 del na ha Držimo se priporočenih koncentracij in odmerkov na ha in vinograd poškropimo dvakrat zaporedoma v presledkih 5-7 dni. Za boljšo oprijemljivost škropiv je priporočljivo dodati tudi eno od močil (Sandovit, Pinovit ,.). Dodamo Se enega od preventivnih pripravkov proti peronospori. Bakreni antra-kol. Bakreni euparen, Cupramin, Bakreni folpet, Bakreni dithane itd. V vinogradih, kjer je bujna rast in kjer so jagode že razvite pa lahko preidemo na čiste bakrene pripravke (Cuprablau, Cuprosat itd.), V vinogradih, kjer nismo zasledili oidija. priporočamo pogost temeljit pregled in preventivno škropljenje proti oidiju s cosanotn ali pepelinom ali karathanom v priporočenih koncentracijah. Dodamo Se eno od zgoraj omenjenih sredstev proti peronospori. Pazimo na presledke med posameznimi Škropljenji, ki naj ne bi bili daljši od 10 do 12 dni, odvisno od vremenskih raztner. Kmetijska svetovalna služba Ernest Novak, dipl. inž. agr. stran 8 vestnik, 15 julija^ iz naših krajev ■ HERCEGOVŠČAK - V tem kraju radgonske občine ne bo več pomanjkanja zdrave tekoče vode, kajti te dni so 22 gospodinjstev priključili na javno vodovodno omrežje. V ta namen so položili 3 kilometre dolg cevovod, ki je stal 7 milijonov tolarjev. Krajani so prispevali 2.000 mark v tolarski protivrednosti, preostalo pa je delež krajevne skupnosti, (L, Kr.) ■ HODOŠ - 30. julija so začeli z novimi izkopavanji temeljev srednjeveške cerkve na Hodošu. Letošnja arheološka izkopavanja potekajo pod okriljem pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote, trajala pa bodo do 14. julija 1993. Za daljši čas pač niso mogli zagotoviti denarja. Prav gotovo bodo nova odkritja ne le potrdila prejšnja, ampak odkrila nove sledi oziroma dokaze, kakšna je bila nekdanja cerkev. Za to se seveda zanima tudi tamkajšnja evangeličanska cerkvena občina. (Š. S.) ■ GORNJA RADGONA - V radgonski kabelski televizijski sistem je tačas vključenih 1.200 naročnikov, ki lahko spremljajo 28 programov. Kmalu pa se utegne število naročnikov povečati za 260, saj zdaj gradijo omrežje Še na Meleh, v LomanoSih. Orehovcih, na Ptujski Cesti, v Policah in delu Podgrada. Dela so zaupali Elradu, posamezni novi naročniki pa bodo za priključek plačali v tolarski protivrednosti od 1,100 do 1,500 mark v 12 ali celo 15 obrokih. (L. Kr.) ■ VIDONCI - Gasilci iz Vidonec praznujejo v nedeljo, 18. julija, 60- letnico delovanja. Na dan jubileja bo maša, nato pa bo pred gasilskim domom slavnost z bogatim kulturnim, nato pa še zabavnim programom. (G. G.) LIPA - Mrliška vežica, ki so jo poimenovali Dom miru in ____tišine, je končno gotova. Vredna je kar 5 milijonov tolarjev, vendar krajani zanjo niso odšteli toliko denarja, kajti pridno so pomagali pri gradnji. Največ denarja zanjo pa so zbrali s krajevnim samoprispevkom. Vežico, nov križ in pokopališče je blagoslovil župnik Alojz Ratnik, trak pa je prerezal starejši član sveta krajevne skupnost Jože Bojnec, (J. Ž.) ■ MURSKA SOBOTA - V poletnih počitniških dneh bodo obnovili nekatera šolska poslopja. Največ denarja bodo porabili za obnovo strehe na srednji kmetijski Soli v Rakičanu in za zamenjavo kotlovnice v dvojezični srednji šoli v Lendavi. Vzdrževalna dela in ureditev sanitarij v dijaškem domu v Radencih in domu učencev v Murski Soboti bodo stala 5,5 milijona tolarjev, (G. G.) Če bomo Slovenci čuvali zemljo, so pred nami lepi časi Slovenskogoriški prerok V vasici Andrenci nedaleč ud Cerkvenjaka v osrčju Slovenskih goric živi moder mož - Franc Toplak po imenu, V življenju je »veliko skusil« in, kakor sam pravi, je »bil vse«: sin viničarja, pastir, dijak in študent, »handlar« in politik, velik kmet, predvojni »prekocuh«, partizan, majhen posestnik, vaški funkcionar, pre-užilkar in upokojenec. In vse to med griči Slovenskih goric, kjer seje pred 85 leti rodil na Bišečkem Vrhu v bolfenški fari (Trnovska vas) in jih pravzaprav nikoli ni za dalj časa zapustil. Le kdo se lahko pohvali s takšnim izkušenj polnim živ- Ijenjepisom? Toplakovega 94 let Marije Debelak Rodila se je 10. marca 1901. leta, to pomeni, da je zdaj že nekaj mesecev v 94. letu. Mlada leta je preživela v rojstnih Murskih Petrovcih, po poroki pa se je preselila k možu Matiji na Petanjce. Rodilo se jima je 10 otrok. Zdaj živi jubi-lantka pri sinu Francu. Se kar dobro se drži, le sluh ji malo nagaja. Sicer pa je bilo njeno življenje težko. Se zlasti ob žetvi oziroma mlačvi, kajti možje imel »magajar« (iokomohilo), s katerim je hodil od hiše do hiše mlatit pšenico in rž. Umrl je v srednjih letih in potem je Marija ostala sama z otroki. Zmogla je vsa bremena. Naj živi Še vrsto let! a 94-1 etn a Marija sicer ni več tako živahna kot v mladih letih, toda tudi zdaj ne miruje in opravi to, kar lahko. Posnetek: F. Kn, K F. Ku. u ^1? Knjane Dobrovnika je dlje časa preganjala želja, da bi zgradili novo mrliško vežico. Končno so se zbrali in gradnja je stekla. Pravzaprav bodo obzidali prejšnji pokopališki zvonik. Seveda tudi pri tej naložbi, za katero so denar prispevali seveda sami, ni šlo brez dobro volj nega dela. Posnetek: F. B. v teh časih, ko je še vedno veliko nezaposlenih, se morda zdi gradnja objektov, ki niso nujno potrebni, preveliko breme. Taki pomi.sleki se vsiljujejo tudi ob gradnji cerkve sv. Rozalije v Petišovcih; toda z dobro organizacijo je mogoče premikati gore. Petišovčani so zbrali denar pri različnih dobrotnikih in cerkev, za katero je naredil načrte znani inženir arhitekture Jože Kovač, postavili pod streho. Skušali jo bodo čim prej dograditi; uredili pa bodo seveda tudi okolico. Posnetek: S. S. Franca, ki je živel nemirno, pa vendar bogato in lepo, je življenje mnogo izučilo. Zato danes bolj kakor običajni ljudje razume življenje in veliko ve. Če pa ima kdo veliko izkušenj in mnogo ve, se mnogi radi pogovarjajo z njim. In Toplakov Franc velja kar za nekakšnega »slovenj e gori ške ga preroka«, saj ve veliko o tem. kar se je -.--.1—- --- On vrsta na ■* Taljič analizira in .f«!)« eKsistencialna stanja, analiza mestoma spo-^1'» na razčlenitve Sartra, ^l/ltugje na Heideggrn, s to t 70, da se Taljičevo filozofi« bere Čisto drugače, ne marveč kot nekak 7“*^ in spozabljen pogovor Tako se pogovarjaš Isi popolnoma zbit f ^zdi, da se ti niz- '"nja h k povedk in zbirko reportaž. Zaposlen je bil kot novinar pri sarajevskem Oslobodjenju, Pisal je reportaže o »Bosni in Bosancih*. Sedmi knjigi je dal kar tri podnaslove. Na platni- Sc podpisoval z B. Mukič, pred kakim letom, takrat še v skrajšani verziji, napovedoval, kaj se bo z Bosno dogajalo. Njegova zgodovinska in politična naliza se je pokazala kot potrjena, zato jo je izdajatelj uvrstil v knjigo, V proznih tekstih prve Cah piše še: Svjetski rat protiv knjige se v opombah pod Črto medtem ko je »amidžinico« izrinila srbska »strina«. Enako velja za mnoge druge besede, ki so pregnane iz bosanskega besednjaka, in če je avtor s tem želel namigniti, da je umiranje jezika napovedovalo umiranje naroda, potem se je potrebno zamisliti in ponovno začeti namesto tete uporabljati izraz (»Alije slovenščina ogrožena?« ~ Strokovna in znanstvena slovenščina, se o poslovnem imenotvoijuj Bogastvo nekega jezika najbolj polnokrvno dokazuje v njem pisana besedna umetnost, nemajhen delež pa imajo pri tem tudi različne stroke in znanstvene discipline. V tem zapisu smo nameravali povedali nekaj več o tem, kako tudi ta področja niso neod- porna proti prekomerni anglinizaciji, pa smo medtem prejeli pi- ij smo, ki se nanaSa na prejšnji zapis o slovenskem poslovnem imenotvorju. Ker ga želimo pokomentirati, naj navedemo o načr- tovani temi le nekaj drobnih misli. v Razvejanost sodobne znanosti je v precejšnji meri vzpodbudita zadnjih desetletjih nepregledno hitro razvijajoča se ameriška znanost in s tem je angleščina tudi na tem področju postala jezik številka 1. Če so še nekaj let po 2. svetovni vojni znanstveniki z različnih koncev sveta enakovredno razpravljali v angleščini in npr. nemščini, že lep čas ni več tako. Tudi pri nas je v strokovnih in znanstvenih hramih mogoče čutiti prepih v oknih, odprtih proti a nglo-a me riškemu znanstveno-strokovnemu svetu. Po eni strani se »vujna«. To samo »ujiia« ali BiH, Bosna in bosanski muslimani, Tragedija sodobne civilizacije. Očitno se nekdanji novinar v osebni stiski ni mogel odločili, kaj naj bo naslov mučnemu pričevanju. Očitno pa je tudi, da jc zares dober poznavalec bosanske kulture, pri čemer se s kulturo ne misli samo na kulturnozgodovinska dejstva, ampak na celoten življenjski način. Knjiga ni samo niz pričevanj o trpljenju bosanskega naroda - kako zguljeno sc to sliši! - temveč je v njej tudi veliko antropoloških, etnoloških, karakterolo-Skih in drugih podatkov. Pa tudi veliko ganljive ironije in humorja. Knjiga, ki je »napisana z bolečino Bosne v srcu - književna proza o genocidu nad Muslimani, pregnastvu in obrambi svobode«, je prva, ki se na literaren način ukvarja z vojno in preteklostjo Bosne. Izšla je pri založbi Bossna-press, uredil jo je Bojan Peček, likovno jo je opremil Sandi Červek, grafično pa atelje Antolin. nema nama života B T mimogrede in samo kot eno od znamenj morebitne bolezni na smrt. le-ta kaže npr. v zahtevah nekaterih fakultetnih krogov, da naj bi slovenski študentje na slovenskih fakultetah pisali diplome kar v angleščini, na drugi pa v samem znanstvenem jeziku, ki prekomerno in mnogokrat po nepotrebnem prevzema angleške prvine. Ali nc bi bilo mogoče temeljnih in tudi drugih pojmov jmsamez-nih strok in znanosti poimenovati tudi slovensko, je vprašanje, ki bi si ga moral jKistaviti vsak znanstvenik, strokovnjak, še posebej pa javno pišoči, saj s svojo znanstveno govorico sooblikuje podobo slovenskega jezika. V V črtici z naslovom American blend jc največ elementov, ki z ironično držo ustrezajo nekdanjemu slovenskemu odnosu do Bosne. Gre za odnos, ki se je oblikoval v Času slovenskega trganja iz Jugoslavije. Takrat so Bosanci Se verjeli v bratstvo in enotnost, in so obsojali Slovence. Taljičev junak zdaj v tej zgodbi pravi, ČeŠ vse življenje smo Srbom dokazovali »bratstvo-jedinstvo« in so nas naplahtali. In spet na drugem mestu, da naj bi bilo bolje, če Bosanci ne pridejo več k pameti, če bo ta pamet ista, kot so jo imeli pred vojno, ko so bili v resnici nori in so verjeli sosedom. Taljič piše poln grenkega po- *Vlnis Jezikovnega piimevuharstva najeda mestoma tudi že literaturo, tega in onega pisatelja in pesnika, ki v svojem planetarnem poslanstvu, se pravi stremuitvu, trpita k*SUM se tl nič hujšega tal/ Kirkega-. Kernu razpoloženju pohujšljivo vese- titore ■ Da rekel ISNA tako, kot se z bogom bosenski Cigan v ki smo jo zdav-tj.bf je bila Bosna šc Bosna, ’*■ 7 JblTV. -• h' m V pretesnem Jopiču slovenskega Jezika, pa šemita svojega ošabnega duha z napol razumljenimi germanskimi in romanskimi krilaticami velemestnih ulic.* k. ^irki ciganske poezije. Taljič živi danes v So-’• kot bejunuc oziroma, kot vidi, vojtn novinar, predgovoru k eni od " V knjigi Nema nama ži-iz knjige so ^1' navedki. - kol , VVJ- tnevinarju«. Nema nama »nsz Bosne je Taljičeva f“klili«.p-■ • j lottiane, dve zbirki pri- govori o He- o »I kolegu, voj- "Jita P "j-' . . njojenapi- pogosto pojavljajo ugotovitve iz eseja. Tako te zgodbe pravzaprav tečejo na dveh ravneh, eno bi smeli imenovati umetni- Franc Zadravec ška in potematakem tudi ustrezno čustvena in lirična, toda tudi ironična in humorna, druga pa jc fenomološko znanstvena. Trpljenje, ki ga literari- nosa. vzvišen in nesrečen. žira pisatelj Taljič, izziva v njem antopoloSke reminis- Pravzaprav gre za dve knjigi ccnce in zgodovinske ilustra- v eni, kot piše v predgovoru. Prva knjiga oziroma prvi del knjige so črtice, ki opisujejo Bosna je zanj mit in v tem je temeljna tragika, ne samo njegove literarne stvaritve, marveč tudi bosanskega obstoja. Mit je namreč po definiciji način pripovedovanja in Bosna je cije. Tako se, na primer, ob čedalje bolj samo pripoved. neki bosanski besedi za poimenovanje sorodstvenih razmerij ŠTEFAN SMEJ ||V Beltincih bo dvojno Mdomo slavje ‘ 55 let neprekinjenega delovanja beltinske '‘‘‘“Pine, ki daje že več kot pol stoletja srediseu ‘ vodilno vlogo pri ohranjanju ljudske kulture Obletnico bodo v Beltincih skromno praznovali * ŽL^U^^^tionalnega folklornega festivala v dneh od 23- ■ I I 1 I, I i o S -lori, ki po- •^egovanja in ^'iriiu plesne u tnprii.. n...« naivk«j^ ______ .r-tjcia najvtšje evrop-/ za svoj« de.ia'^' Ijj'' tviopiico nagrado . ki jo pode-h v Gbttingenu)- rapissnega. v Htiv?'* gotovo našla .— javnih občilih skjonino odtnetic'’’ povemo, da poteS ‘ednih ictknskih £7 bu, . *"* dl na tujem 9r2amzaciii ttadici-t tbJ/ 'festivalov kraju, ki se jih je ‘jvtsfdo že 22, na njih doslej kar 169 ^■kuphi IZ 15 držav nastopajočimi' Vodilno * 1«^ vseskozi l*,f? *'’d)c poslanslvo. 23. festivalska 'jubiieljem Ijud-Xtt^^"osii in običajev po-'''■^iftii zanimivi ini za lo me- go- jj’ se jih je geslo PE-.■^RHŽITA "vitni no- - 23 Julija, ob '^binskcni parku poznane c......... ^'ovtnije', Vtttaci. 7 Ar« Nasto- fbpnku- lo- bo ob -o oo parku začel 6^^ prikaz ditvi - v nedeljo. 25. julija, ob 15.00 - bo zaplesalo poleg obeh omenjenih Se Sest folklornih skupin: Lancova vas (binkoštni običaj), mlajša FS Soča iz Hamiltona (plesi iz A, rt Tudi Ictns se bodo v Beltincih srečali folklori.sti z dveh koncev slovenske zemlje: skupina Karol Pahor iz Pirana (v ospredju) ■n plesalci z G. Senika (zadaj). In videli bomo moc slovenske ljudske kulture, njeno jedro, ki povezuje pripadnike našega naroda, četudi živijo že stoletja na robovih pov.sem različnih evropskih kultur. (Fofoarhiv KHD-a Beltinci) Likos Likos sponal^Jn »a De-mos. Ob«^ je na -os in oboje je nastalo kot nek^ natnmega napram etaMira-nemu te siatetizRanenin. Demosa dolgo nko mogih vK^ v večini ne, Intelektu-■dlzirani testituctonalni levi-eatjj, V Ukos ni vHaitjen noben akademski slikar.. Zdijj se Demos ponovno' ustanavlja. Če LIKOS-a ne bi bilo, bi si ga potisno hanisliti. Likos trideset let že je. V njem so likovniki, ki so tam v letu 1963, kot piše Član Lik osa Vladu Sagadin, vstopili v krizni Čas, čas ko »onstran Mure« ni telo likovnih zapisovalcev »umirajoče prekmurske etnografske starožitnosti«. Od leta 1963 so v Likosu teli, večina jih je Se vedno, naslednji slikarji; Franc Bencak, Koloman Beznec, Štefan Červek, Drago Fi- : ala, Boris HegedUS, Darinka Horvat-Drvarič, Ernest Llilik, Peter Obal, Er-nest Penhofer, Franc Ropoša, Vladu S^adiu, Evgen Titan, Alojz Veberič, ; Avgust Velnar, Marija I Zrim, Danica Bagari, An- No, in sedaj k omenjenemu pismu. Pisal nam je zasebnik/ podjetnik, tako vsaj sklepamo iz vsebine pisma, kt smo ga s svojim prejšnjim zapisom tako ujezili, da se Še podpisati ni hotel. Očita nam nedemokratičnost, neživljenjskost in nepostuh za rlogajanje v sodobnem poslovnem svetu ter to, da vsiljujemo domača imena. Dodamo naj, da predvsem ničesar ne vsiljujemo, amjsak razčlenjujemo in opisujemo dejansko jezikovno stanje. Zavzemamo pa se - to je res - za to, da bi poslovno ekspanzivni državljani Slovenije v fiormenovanjih svojih podjetij izkoristili številne poimenovalne možnosti, ki jim jih nudi slovenščina. Kar pa zadeva (nejdemokratičnost, moramo reči, da je bralec nevede omenil zahtevno uganko, na katero si človeštvo odgovarja že stoletja in tisočletja. Po pismu sodeč bralec demokratičnost in demokracijo povezuje z neomejeno uresničitvijo in izrabo pravic, ki so posamezniku v nekem prostoru in Času dane. Pri tem pa se ne moremo znebiti občutka, da bi udejanjenje takšnega razumevanja demokracije kaj kmalu privedlio v anarhijo, kajti trki med številnimi pravicami Se številnejših jm.sameznikov bi sprožili neobvladljivo reakcijo. Zato v mreži pravic deluje energijsko polje obveznosti (dolžnosti) skupnostnih zadev / moralno-etični h določil, kakorkoli že to imenujemo, ki skuša pravice - verjetno ne omejiti, ampak med seboj uskladiti in doseči takšno obliko njihovega medsebojnega delovanja, ki je sprejemljiva za čim več članov skupnosti. Ce nočemo, da se bo na sicer neustreznih slovenskih cestah pobilo Še več ljudi, nam ne preostane drugo, kot da preprosto spoštujemo prometna pravila, pa naj le-ia naš hitri avtomobil in naše vozniške sposobnosti še tako omejujejo. Če se ne bi bili dogovorili za varstvo narave in našega okolja, bi bilo onesnaženja in neustreznih posegov v okolje še več, kakor jih |e Že. Itn,, itd. Tudi slovensko poslovno imenotvorje je v preteklosti urejal 425. člen Zakona o združenem delu (veljaven do 1989), ki je vsaj formalno skrbel za uporabo slovenščine na tem področju. Sedanji Zakon o podjetjih takega zakona nima, menda pa bi naj o nečem ji podobnem razpravljati poslanci državnega zbora v bližji prihodno-sti. Nekateri se zavzemajo celo za sankcioniranje neuporabe slovenščine. Sami nismo privrženci te zamisli, ker verjamemo in t: upamo, da je poleg predpisov in določil lahko energijsko polje, ki preprečuje kolizijo, tudi ustrezna zavest. In prav za to nam v rubriki gre: skušati vzpodbuditi ustrezno jezikovno zavest in samozavest Slovencev. kulturni koledar »AZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja Samo Pajek iz Maribora. Razstava bo odprta od 17. julija. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih medna- PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: 15 julija ob 20. uri bo na grajskem dvorišču alt v dvorani kina komedija Mira Gavrana Mož moje žene v režiji Marjana Bevka ter izvedbi Iva Bana in Iztoka Valiča. MURSKA SOBOTA: rodnih likovnih kolonij. na ljudskih običajev s težiščem na kmečkih delih in obrteh, popestren z ljudsko glasbo in pesmimi in začinjen z mojstrovinami ljudske kuhinje in kleti, ne bo pa manjkalo tudi plesa in pristne zabave. Izvajalci pa bodo okoličani iz Bra-tonec, Dokležovja, Gančan, Ižakovec, Melince, Lipe, Lipovec in Dcitinčani. Isti večer ob 17.00 bo v Radencih nastopila slovenska FS Soča iz Kanade (Hamilton), v Moravskih Toplicah pa zaplesala ob 20.00 FS iz Žitare vasi z avstrijske Koroške, Na finalni festivalski prire- Savinjske doline), FS Karol Pahor Piran (goriški plesi), Gornji Senik iz Porabja, Primskovo (gorenjski plesi) in gostitelji iz Beltince. Se vedno pa visi nad glavami prirediteljev - KUD-a Beltinci - Damoklejev meč; problem zaradi slabega vremena, kajti če bo dež, bo morala prireditev, močno okrnjena seveda, pod streho v avlo osnovne šole. V opa- nju na najboljše tudi ta problem ne bi smel občutneje motiti pravih ljubiteljev fol-v Behin- klornih prireditev cih. -MZ- ton BertalaniČ, Branko Borko, Janez Orauf, Jože HekliC, Karel Kosediiar, Dušan Nagy, Adolf Pen, Josip Rački. Alojz Rous. Pero Stojanovič, Jože Špi-lak, Alojz Slcvanec, Jože Vidorya, Irena Flisar, Jože Puhan, Vilko Gerlec, Miro Benčik. JuS JanžiČ, Janez Plevel, Lojze Ščap, Ana Čelafc-Lapajne, Tone Čemi, Ernest Bransberger, Marjan Horvat, Geza Ska-per. Od četrtka, S. julija, je v soboški Galeriji razstava ob 30—lemici ustanovitve in delovanja likovne skupine LIKOS, ogled so tudi freske Zoltana Gaborja. MURSKA SOBOTA: V galeriji je razstava del članov L1-KOS-a. Razstava je posvečena 30-obletnici društva, odprta pa bo do 31, julija. MURSKA SOBOTA: V galeriji pokrajinskega muzeja v soboškem gradu je na ogled retrospektivna razstava del kiparja Ferenca Kiralya. Razstava bo na ogled do 30. avgusta. RADENCI: V muzeju Radenske so na ogled eksponati in prikazi razvoja tega naravnega zdravilišča. SOMBOTEL: V muzeju Sa-varia gostuje z razstavo Alijza Eberle ta Pokrajinski muzej iz M. Sobote. Razstava akvarelov bo na ogled do 29. avgusta. V kinu bo 15., 16., 17. in 18. juhja na sporedu film Beethoven. Predstave bodt> ob 18.00 in 20.00. Ek« - kulturna prireditev 2. spust s čolni po reki Muri (od Cmureka do Veržeja) bo v soboto, 17, julija. Zbirališče za spustnike je ob 8. uri v Krogu, začetek spusta v Cmureku ob 10. uri, ob 12.30 začetek postanek v G. Radgoni, prihod v Veržej ob 17. uri-KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Julija in avgusta bo Pokrajinska in študijska knjižnica odprta: študijski oddelek v ponedeljek od 9. do 16. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14. ure, oddelek knjižnice v gradu pa v četrtek od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje od 8. do 15. ure. stran 10 vestnik J5, julijaj^ ne zgodi se vsak dan ■ ■ ’ I i i.i Pr ii I I I' ' / [ ' I Arbeolbgi v Jordanu so potrpežljivo odstranjevali štirinajst stoletij star prah in ruševine, kjer je nekoč, pred Kristusovim rojstvom, stala v poganskem mestu Petra bizantinska cerkev. Trud se je izplačat po stole^ih zanematjanja so se pokazali čudoviti kamniti mozaiki. _ GCiogranijs t j f; •.\el(.o£ sem imel, bilo je še v prejšnji službi, začel pripovedovati Cene Čebula, ko je naredil pošl^^ kave. »Sicer pa, če se zamislim, saj riikoli v življenju nis^'^ za šefa, ki ne bi bil neumen. Žožo je menil, da to ni nič posebnega, da je ŠT t -V,* 8. 7* 1993 Gen^u je zn^u moji pajid^^ Sela^ ka do tak dugo od Pericinskogd tolare, ka na konci rr&de več samo gučali J tolar, liki de ji več* gučali, ka bi naj Nazdnj e bencinski tolar 50 na ' ■ pomBDO BkLipič ini eden Se bencina pri litri za deeet tolaro'^. Bela podrakiartje ka tou komaj zadetek debate* Cda do vidli, ka bi tou 5kidu2 , trpe 1 o, kelko - te do že zdigavali na več, pa de tou ka ešče tiste ceste te 1 ko 'Ozne. rag zeme, žtere tak SP Edni so na skupščini nej' bili i 1 o dugo Biče :a tOLi, pa so predlagali zbiranje pejnez ■formi nekž i delnic. Pri ton se Je Bela jpouto, kak je že dugo lejt nazaj, Odu posojilo 2a ceste državi, pa je tVdi dou bo nek^e tele papere, skoro kak delnice. lejtaj mogo pejneze nazaj dobiti, so Pa tak gda na 1 o bi po vrejdn i, k a Ji Je držisvi $enko. Njegove ceste so pa bi 1 i j ton časi že pa vse luknjaste bile- No, td se za avtoceste Lendave* Pri S1 oven iJ i, Eden šla aotocesta skouz ton Sobota dobro skouz f a la t priJ de, ' ZAJ c i Ldu ka ide do ara^* Bela je čtjv praviti, nede ka tou zavelo toga, ka nifeče ne bi mogo fkraj tej liseni kioskot napouti bi 11J . avtoceste, bi Ci tak 2 v se bi 1ou, arAša, nebi tej bi Soboti pa tak spravi t L avtocesti obrani 11 kak v Radgoni, Samo tan so po vsej sili ščeli meti tranzit skouz varaš napelani. ka do se t^k prej turisti bole fejst Radgon i pri "Grozdi"* No zdaj pa te majo tranzit, pa stav 1ali tur i tem, pa hasek. Edino sen je ji vjp rešavle* Na I lidje prišli I kil omet rot tudi , vo Z varaša. či bi obvoznica sen J B bila bi pd deset l^Skou^ bencinski tolar'kr^t 25, pO2drAv, Prat Džouži -------------------------------------------------------- I OVEN BIK DVOJČKA Ona: Nekdo te zelo pogreša, vendar pa ti tega na noben način ne bo hotel priznati. Konec tedna boš “pristala« na divji zabavi. V prijetnem razpoloženju boš izdala nekaj, za kar bi bilo bolje, da bi ostalo skrito. On: Neka pohvala ti bo pomenila veliko več, kot konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi si videti karseda samozavesten in samostojen, ti potrebuješ oporo in varnost človeka, ki te ljubi. Ona: Zaljubila se boš, ljubezen bo prijetna in globoka, ravno takšna, kot si jo želiš. Pokazala se bo možnost za spremembo v poklicnem življenju, s tem pa še obilo drugih ugodnosti, ki so vezane na to. On: Prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in se prepustil lahkotnemu življenju. Res je, da v tem načinu ne boš našel nikakršne zanesljivosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli. Ona: Poskusi ugoditi prijateljevim željam in videla boš, da si si s tem naredila veliko uslugo. Ob koncu tedna te čaka veselo snidenje, prav tako pa boš dobila odgovor na že zdavnaj zastavljeno vprašanje. On: Potreboval boš veliko samozavesti in notranjega miru, saj se ti je v zadnjem času nabralo kar precej zapletenih problemov. Toda nikar se ne predaj, saj boš iz kopice dela potegnil tudi nekaj prav prijetnega. /T—Ona: Če se ne boš začela brzdati, se lahko odnosi s partnerjem preveč zapletejo. Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, zato raje poskusi s kakšno izvirnejšo taktiko. On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova reali- RAK zacija pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več - in predvsem veliko bolje. Tako se enoletni orangutan igra z indijskim pitonom v zasebnem živalskem vrtu na obrobju Manile. Kdorkoli hoče njuno zanimivo igro fotografirati, mora plačati 7^ nP7ov dolart Z izkupičkom pomagajo vzdrževati ta živalstki vrt. s:" ‘i Fj mS ,■1 Nenavadna ljubezen "■ “—^7 ' ■■■ -— " ". -k«:' ;. .■ 'ItČčš 7 ■ .:' ■■ -Si*!?. Dino, triletni ovčar, očetovsko skrbi za svoja varovanca, ki potrebujeta varnost in toplino. Razvila se je nenavadna ljubezen med močnim psom in drobnima račkama. Nihče, ki ga Dino oceni za sovražnega, se račkama ne sme približati. Takoj ga spodita renčanje in lajež. Če je treba pa tudi fizično posredovanje. Zelo ljubko in redko. zvezde vam kažejo LEV DEVICA neumnih, da drugače preprosto ne gre. »Vzemimo poštenega dečka, dobrega delavca in nadarjenega postavijo za šefa. Prej so ga vsi spoštovali in imeti radi postane šef, pa se spremeni, na slabše.« »Ne obvlada več razmer, začne se obnašati neumno,* Janko. Šef, ki je nad njim, ga sili, da obvlada tiste, ki tako se zameri nekdanjim prijateljem. To ga grize in J. J. ___________^Z xr^j. J.? J* Jirei^nni. dela še večje neumnosti. Nekdo, ki t^a do takrat ni poznal, ie je neumen,^ . » To si povedal zapleteno in kot opravičilo šefom,r je ‘Moj tedanji šef Janez Slabič pa je bil zares neumen. Im dobro lastnost, rad je pit kavo, in to v tako rekoč rK količinah. Tajnici je vselej dejal, tudi po nekajkrat na pristavi za eno svežo kavo.‘ Pri lem se je bebavo haMia ■ vsega pa je bil v tem, da tajnici sploh ni bilo ime Mojctt- Nekoč smo šli na neko službeno potovanje, IfilaJ. skoraj vsi direktorji, mnogi šefi in nekaj nas manjsitt: potrebovali zaradi teh ali onih razlogov. Slo je otvoritev nekega objekta. Voziti pa so se s Ustavili smo se v Celju. Janez se je napihoval pred d blebetal po svoji navadi, vstopili smo v lokal, ker je natakarica vprašala, kaj Želimo. Bleknil je: ,Ena kavo za vse.‘ ,Specialno?' je vprašala natakarica. alno, pa naj bo sveža.' Pri tem se je po svoji navadi Čez Čas nam je natakarica prinesla 20 kav v skodej^ kavo, s smetano, viskijem, praženimi mandlji in očarrp'' kavo, s smetano, viskijem, praženimi mandlji in hom. Moj šef pa se je bolj kislo smehljal. Spili srno ■ stari koštrun, ki smo mu pravili General, zahrzal m । kavica pa se je prav zares prilegla, če sem prav razU' časti Janez.' Ne da bi trepnil z očesom, je zapastd slavna vojska podrepnikov pa za njim. I Jožin. ■■ h.* siuvfiu VUJS/VU f/uufepfUK.uv rtjtrrt, . Pri točilni mizi sva ostala Janez s kislim ttbrazom i • boljši lokal, kjer je bila kava precej draga, dvojna še ■ 5 smetano, najdražja pa je bita specialna kava, ki jo je naročal. Sef je plačal dvajset takšnih kav. Obenem pripomniti, da je bil strašansko skop. I Vsi smo menili, da je zgodba s kavo precej poučna, odslej pil samo .navadno kavo‘,f Tako je končat lotili Tako je Mi smo pa medtem spili kavo in se poklapano - .'-S' ' ii ■ r rL~ri '5' = l i »i r*- Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že pomagal. Vendar pa so se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Potrebno se bo odločiti ali pa odnehati za vedno. On: Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro kritiko, vendar pa bo to le znak, da so te vzeli zares. Poskusi se uveljaviti, dokler so možnosti - za ljubezenske zadeve bo še Čas, Ona: Partner bo precej slabe volje, saj bo začel sumiti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem interesu. Le stežka ti ga bo uspelo prepričati, da si vse skupaj le domišlja, saj je resnica povsem drugačna. On: Nikar se ne zaletavaj z glavo v zid, ampak poskušaj najti kakšno primernejšo rešitev. Teh je sicer veliko in z malo dobre volje ti bo kaj hitro uspelo. Popazi na zdravje, ki ni ravno najboljše. Ona: Nikar ne čakaj, da se bodo stvari uredile kar same od sebe. Prijatelj, ki te opazuje, že dolgo čaka na vsaj približno ugodno priložnost, da bi ti razodel čustva. Nikar se preveč ne igraj, ampak se raje odloči. On: Poskusi se prilagoditi družbi, v kateri se giblješ, TEHTNICA MeKdo te že dalj časa opazuje in potihem upa, da jo boš opazil. Pripravi se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju! Ona: Nad nekom boš zelo razočarana, vendar ne tako, da lega ne bi pozabila. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti bo dobesedno izpod-nasel tla pod nogami.., On: Nepričakovano srečanje te bo razveselilo in ŠKORPIJON želel si boš, da bi se še kdaj ponovilo. Tvoja prizadevanja bodo sicer iskrena, vendar pa nekateri tega preprosto ne bodo hoteli ali pa ne bodo mogli razumeti. STRELEC KOZOROG VODNAR nekaj povsem drugega. Poskusi i tla. drugače boš na koncu preveč ' vr^ ;/# | ...1. .. naknna. •*' . "V vala boš v občudovanju nekoga- Rim ----------------------------------- Ona; Dobra novica te bo povserri if bo to prav lepo izkoristil. Obeta se ti P Cen konec tedna, celo trajnejša zveza if* več ne omahuj, ampak... ■ ^0 1 On: Naletel boš na nasprotnika. W On: Naletel boš na nasprotnika, i'' kos. Vse skupaj boš vzel kot še partnerja pa nikar ne skrbi, saj izteklo presenetljivo ugodno - preove*’ Cbdoblf ‘ ta J 10 r Ona: Prihaja dokaj kritično tsbtjv novih kombinacij, zato se raje P''tiW ; ponovno posije tvoje ,sonce'. opazuje in se pripravlja na odločilen i^^ On: Nikar se ne oziraj na dogooitm^ speljati na slepo pot. Vse skupaj 1® '. jg prizor, ki ti ga skuša vsiliti nekdo, ki _ zameril. Raje zaupaj svojemu pahnejo J Ona: Nepričakovano bo prlšio do Id’ ti bo v prihodnosti postalo kar I temu od začetka sicer upiral, vehda ■ vendarle uspel sprijazniti z novimi t. jgij^'*' On: Odkril boš, da je lahko tudi P' je nadomestek minulemu neuspehu drugače pa je na poslovnem P^P^^rat®'*^ trenutek, ko boš lahko pobral sado* drugače pa je na poslovnem pO' I I I Ona: Tvoje želje so ogromne, tv। l čustev. . n Oo ■ On: Poskusil se ji boš cribiiinv । , precej, vendar pa se ti je do se^ / osnovnih možnosti za uspeh. '"rtTigiji. ' presenečen tako ti kot tudi tvoji pN iiatalii' Ji 3 igglNk, 15. julija 1993 stran 11 t Glasbene lestvice za vsakogar nekaj RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 KHz /i4493> na naslov Murski vab " št. 28 I •Jlas ‘sujen, Murska Sobota, la glasbene lestvice. ^•skladbo: I • >.»._______________________________________ I * 'Ibmaia I * 'i^rodnc- ■ E lfni k lein ^ozabavna P’''’tnek ter naslov I J ■■ it !;Nj“lZEVNii »1 SESTAVIL MARKO NAPAST MIHA KOZINC TEMNO ZELENA RUDNINA Z URALA INDUSKA ZENSKA OBLEKA iSS'r S' enot reka V " TANGANJIKI 22, ^-9 POLDIVJI KONJ NA AMERIŠKIH PRERIJAH AVSTflUSKt' ŠTAJERSKI POLITIK (JOŽEF) VELETOK NA ALASKI 1 3 29 44 SAshCA GB VEDA JAKA CIRILSKA ČRKA 27 .SWV6ENIK UDRTJE '' TAL AfiTUKi IGRALEC lELEiNteA 30 _33'.. 4 _____« PREVLEKA ZACEZ ČEVJE. GOLENICA !• i>>. 40 % 'tfli I I 16' POKRAJINA V FRANCUI. DOMOVINA SAVOJCEV 46 Petek - 5-4f) Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v Slovenščini, nemščini in madžarščini -7,45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11.15 Od peika do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do Trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 .Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - 19-00 Vključujemo Radio Slovenija Sobuta - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih-in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - S.00 Začenjamo nov dan - S. 10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami -7.00 Druga jutranja kronika-7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočne pismo - 8.00 Potočila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 Mati oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15.30 Dogociki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon. cekron- pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Turek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV -8.30 Kost/gost dneva -9.15 Glasbene novosti - 10 00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 13.00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Potočila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini. nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip - 13.00 Poročila BBC - 13.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mah oglasi - 18.00 Na narodi farmi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenSčini. nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Kost/gost dneva - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi Šest zlatih pravil za staranje Pravimo, da je človek star toliko, kot se počuti. Kako lahko podaljšamo mladost v stara leta? Nekaj nasvetov prav gotovo ne bo odveč! Vsak dan uvrstimo na jedilnik svežo hrano: solato, sadje, surovo zelenjavo. Poskusimo jesti več jogurta, skute, mleka in sira. S temi živili dobi organizem dovolj kalcija, ta pa je potreben za preprečevanje osteoporoze. Poskusimo piti čim več: vode, mineralne vode, sadnih sokov (nesladkanih), zeliščnih čajev, zelenjavnih sokov - vse to odplakuje iz organizma strupene snovi. Uživajmo veliko kvasa ali pa ga nadomestimo s preparatom, ki vsebuje vitamin B. Na ta način okrepimo organizem in preprečimo okužbo s povzročitelji bolezni. Če imamo težave s prebavo, si pomagamo z naravnimi sredstvi. Prepočasno delovanje črevesa lahko pospešimo na primer z uživanjem mlečnega sladkorja. Odrečemo se čezmernim količinam mesa, salame, jajc, margarine ali masla - ta živila namreč lahko povzročijo nastanek bolezni, kot je putika, revma ali obolelost prebavnega trakta. Namesto teh uživajmo mlečne izdelke, sadje in solato. Kuhajte z nami SKvov zavitek Testo: 400 gramov gladke v pokriti posodi 2avrerno. Ko za-moke, 1 jajce, polovico žličke vro, jih stresemo na cedilo, sok soli, približno 1 del mlačne vode, pa postrežemo. Medtem ko se 1 žlico raztopljenega, komaj hladijo, na dveh žlicah olja za- mlačnega masla ali margarine. vremo dve žlici drobtin. 1!«?!: s'TU1 iiMuhnuisn CERKVENA MAŠA BREZ PCTJA JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA ZAKOVICA 8 I 15 'AFRIŠKA 32 PLEMENSKA SKUPINA SLAB ČLOVEK NADJA OTOK V IRSKEM MORJU TORBA ZA SPISE še'noa AUa^T AH, ALM ni 5 OTTO fllPPERT RIMSKA ŠTIRICA I t riM- ' h? I l 1 MEHKO BLATO NA DNU STOJEČIH VOD I 18 PUACA, KI gUJATEE., DEL gledališča ' nemSk ~ "■ I MOŠKO JME____ OANAJEČ T I ( I I 'GRŠKO MESTO IN PRISTANIŠČE 'fieffln.o ^AGAN vrsta'” BIV.IADt I [ 21 OKRiUŠAVA antično” IME ZA 41 Kar se ” NAM VLOŽI ifl LAHKOTI. DONAVO l 361 KRMNA RASTLINA NAGRADNA KRIŽANKA l 381 I t t I 25 7 VZDEVEK IGRALCA RADKA POLICA ■41,. VV-JC T 32 24 obvodna RASTLINA T I I -------------1- ---------- 35 I I Zamesimo gladko, mehkejše te- Na kuhinjskem prtu čimbolj sto. Oblikujemo hlebček, ga po- tanko razvlečemo testo in ga položimo na pomokano krpo in po- kapljamo z raztopljeno marga-krijemo s krpami, da ne dobi na rino, maslom ali oljem. Po testu površini skorjice. Tako naj po- potresemo koščke sliv, jih slad-čiva 30 minut. kamo s preostalim sladkorjem. Nadev: 125 dag sliv, 5 žlic slad- potresemo s praženimi drobti-korja, 1 žlico ruma, 10 dag mletih nami, mletimi orehi in pokap-orehov ali olupljenih mandeljev, Ijamo z žlico ruma. 5 dag masla ali olja, 2 žlici drob- Krajši strani testa zavihamo za tin. 2 do 3 cm proti sredini in po Slive operemo, izkoščičimo in dolžini rahlo zvijemo. Pečico se-tazpolovimo, če so debele, jih še grejemo na 230 stopinj Celzija, enkrat prerežemo. Damo jih Pred peko jih premažemo s sme-V plitvo kozico, prelijemo z 2 del tano. Režemo nekoliko ohla-vode, dodamo žlico sladkorja in jene. ANGLEŠKI I. PESNIK (JOHN, 1TS5-1S21I 'ORANJE. ZORANA ZEMLJA VIHRAV ČLOVEK 6,. 3 GRŠKA ČRKA I i 14 _.._J JAPONSKI SAMOMOR LATINSKI VEZNIK[1^ I I r 12 stanje, POLOŽAJ RIMSKI NIŠNI BOG GNOJNI , UŠESNI inoK 23 UREJE' NOST JACK LONCOI 1 2 20 GL. MESTO FR. OEP. LOT.ET-GARONNE LETOVIŠČE I VISTRJ I KRAJ pr: i ŠL, KONJICAH I I 39! TeimicnaI .PRVINA (CjlJ ‘dVEN,’kl I j I I h ______13| ŠUMNIK I MUJSflu- NUEV miši m 19 NEKDANJI MONGOLSKI VLADAR UČENJE KRAJ PRI LJUB JANI S 1 I 45 31 I ■!l FINSKA 47 _ _ OLIVER BOTNIŠKEMI solo- . aPnl r rf LUKA OS ZALIVU ■DETONACIJA KILOLITER I 28 ANGLEŠKO SVETLO PIVO_____ ROMUNIJA ▼ ▼ 34 GLAVNO MESTO UKRAJINE I 17^ 42 ANTON VODNIK 10 Geslo vpišite v nagradni kupon in ga na dopisnici pošljite na naslov uredništva: PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota. Nagradnl kupon št. 10; Pravilne rešitve bomo nagradili. 1. NAGRADA blago v vrednosti 25.000,00 SIT 2. NAGRADA blago v vrednosti 10.000,00 SIT 3. NAGRADA blago v vrednosti 5,000,00 SIT Pokrovitelj: Trgovina In servis SAMSUNGOVIH izdelkov TRATNJEK v Turnišču, telefonska številka: 72 080 stran 12 vestnik, 15. julija J podlistki Iz župnijskih kronik: Pertoča (34) Župnija cesarice sv. Helene »Če se iz Sobote pelješ proti avstrijski Radgoni in v Gederovcih zaviješ J J ' ' ,,. , po asfaltni cesti skozi Cankovo, boš kmalu prišel v prvo vas pertoške srce jim je polagal, naj bi po sro- župnije; v Krašče. in ko se zapelješ mimo hiš spet na polje, zagledaš jih močeh prispevali za cerkev na nedaleč vstran na levi strani na hribu belo cerkev, To je pertoška župnijska cerkev svete Helene. V belini je pred tabo kot nevesta, ki je pripravljena na slovesnost poroke,« je v knjižici Cerkev na Pertoči zapisal januaija 1970. leta dolgoletni župnik Štefan Tratnjek. kako naj bi se vedli na in na župnik 47 let Šlefan Tratnjek, rojen v Lipov-eib, je bil pertoški duhovni pastir skoraj pol stoletja. Za župnijskega upravitelja na Pertoči so ga imenovali 1. novembra 1941. leta, službo je prevzel dva tedna poznje. Župnik pa je postal 1948. leta in deloval do 31. julija 1988. leta, ko seje preselil v škofijski dom za upokojene dubovnike v Mariboru. Umrl je septembra naslednjega leta in je pokopan na pertoŠkem pokopališču. Njegov naslednik Jože Vin-kovič, doma iz Gančan, je župnijo prevzel 1. avgusta 1988- leta. O svojem predniku je v Stopinjah med drugim zapisal: Rad je imel svoje preprosto in vemo Ijudstvo. Z izjemno vztrajnostjo in globino besede mu je razlagal skrivnost Boga m božje besede. ... Ob duhovnem delo m zanemarjal materialnega dela. Cerkev je bila posvečena v časih, ko je bilo zelo težko dobiti dovoljenja za gradnjo ali povečavo cerkva. Uspelo mu je!. Kdaj so na Pertoči zgradili prvo cerkev, ni znano, pač pa obstaja zgodovinski pisni vir, ki ga je našel kanonik dr Franc Ivanocj, kjer piše: Leta 1364po kralestvom Ludvika I. so bogatejši gospodje za cerkve vnogo včinili, zato je pri nas tudi cerkev v ednam kraji v Pertoči gon postavlena. V vizitacijskem zapisniku IZ leta 1698 pa piše: Na vzvtženem hribčku je postavljena cerkev v čast sveti Heleni. Ima dva deta: prednji, na vzhodni strani, je starejši; drugi, na zahodni strani, pa je pozneje dodani. Oprema tedanje cerkve pa je opisana v vizitacijskem zapisniku iz leta 1756: Oltarji so trije, neposvečeni. Na glavnem je sv. Helena, naslikana s križem, na desni je sv. Ana, na levi druga svetnica. Na desni strani je oltar sv. Trojice, na levi oltar blažene Device. Kdo je cerkev zgradil, se radi starosti ne da ugotoviti. Je od drugovercev nazaj sprejeta, ker je itak že prej bila katoTiika. Perto-ško cerkev so v letih 1660-1680 upravljali evangeličani. Prvi ketoli-ŠU duh ovnih iz dobe protireformacije je bil Anton Pitročij, rojen Glavni oltarje edini za maševanje. Na oltarju je kip sv. Helene, nastavek oltarni je leseni, gotski, brez umetnosti. Svetišče loti od ladje lesena obhajilna miza, postavljena namesto dveh kleCalnikov.., V svetišču so tri gotska okna... V ladji na moški in ženski strani je po 5 klopi, ob steni misijonski križ, razne slike in kipi: Brezmadežne, LurŠke, sv. Družine, sv, Antona, sv, Florijana... Na koru so orgle; pravzaprav bolj igralnik. ker so piščali na obeh straneh kora na traverzah obešene na steno. - c) V zvoniku Pertoii- Pismo pravi, da ima župnija 3.20(1 duš, v cerkvi je prostora za 700-800 ljudi, a tedaj so kot vžigalice v škatli. Ta župnik Je dal tudi narediti nove načrte, po katerih naj bi na severni strani obstoječe cerkve sezidali novo, kvadratno cerkev, ki bi imela kupolasto obliko, v sredini pa bi bil steber. Drug načrt pa je predvideval širitev obstoječe cerkve na severno in južno stran. Z gradnjo pa ni bilo nič, kajti prišla je druga svetovna vojna. Končno zidava cerkve Omenil sem že. da Je za zidavo sedanje pertoške cerkve zaslužen župnik Štefan Tratnjek. Taje 1942. uvedel dve nedeljski božji službi, da bi tako zmanjšal gnečo v cerkvi. Seveda Je tudi on razmišljal o gradnji V Gorici, Omenjen je v vizitacij- skem zapisniku iz leta 1698. Druga pertoška duhovuika iz tistega obdobja (leto 1784) sta Pavel Schira-tich in Matija Vukovič. Njuna imena so namreč zapisana v poročni knjigi. Župnik Franc Ksaver pa je leta 1749 omenjen v mrliški knjigi. Franc Ksaver Perkonig je bil pertoški župnik v letih 1752-1762. Jože Benkovič je nip-nikoval od maja 1762 do septembra 1777. Potem je nekaj mesecev »vskočil« Mihael Gaber; domačin Jurij .Aleksander Srak s Krašč pa je bil župnik od 1777. do 1785. leta. Adam Ivanoci je bil Župnik od 1785. do 1789. leta, doma pa je bil iz Ivanovec. Marko Kregar je bit frančiškan, na Pertoči pa je bil upravitelj župnije od 1789. do marca 1796. leta, ko jo je prevzel Štefan Pavel iz Beltinec in deloval do 1822. leta. Jože Cipot, rojen v Noršincib, je bil pertoški župnik od 1822. do 1826. leta. Janez Evangelist Šbul je bil Tumiščan, pertoški župnijski upravitelj pa nekaj mesecev v letu 1827, ko ga je (za nekaj mesecev) nadomestil Janez Fabijan Kovic. Septembra 1827. leta je prišel za župnika Jožef Tišler, doma iz madžarskega Tots-zerdabelyB, in ostal do svoje smrti 1855. leta. Župnik Štefan Veren, doma iz Murske Sobote, je župni-koval od 1855. do smrti 1^1. leta, ko je prišel Jožef Čarič, rojen v Veščici v Medžimuiju. Župnijski upravitelj je bil le nekaj mesecev, nato pa gaje nadomestil Janez Ba-gari-Nepomuk. Zgradba prvotne cerkve Kakšna je bila pertoška cerkev pred sedanjo, zgrajeno 1963. leta, je Župnik Tratnjek opisal (v že omenjeni knjižici) takole; a) Veli- Stolp župnijske cerkve sv. Helene na Pertoči je star več sto let, enako prezbiterij stare cerkve. Med njima pa so 1963. leta zgradili nov velik sakralni objekt. Posnetk: Š, S. so trije bronasti zvonovi. Veliki tehta 740 kilogramov. Blagoslovitev je bila 8. februarja 1948, Na njem je napis: Kristus, kraljuj, Kristus, zmaguj, v hostiji sveti nam gospioduj! Srednji zvon tehta 502 kilograma in ima napis: Angelski pozdrav. Mali z napisom; Smiluj se nam, Gospodine, pa je težek 229 kilogramov. V zvoniku je stolpna ura, ki jo je 1948. leta naredil Anton Marič, rodom iz Ropoče, č) V zakristiji sta dve omari... d) Elektrifikacija: 18. maja 1959 je zasvetila na Pertoči električna luč. Tudi v cerkvi in na župnišču... e) Notranjščina cerkve je bila 1947 poslikana, leta 1948 pa je bil ometan zvonik in prenovljena notranjščina cerkve. Premajhen bogi hram Pertoška cerkev je (kot zapisano) merila 20 krat 6,5 metra, pomeni, da je imela nekaj čez 130 kvadratnih metrov. To pa je veliko premajhen prostor glede na število vernikov oziroma obiskovalcev božje službe. Leta 1829, ko so bile v župniji že sedanje vasi (Pertoča, Večeslavci, Ropoča, Krašči in Ger-linci), je bilo 1.863 vernikov, Sema-lizem mariborske škofije za leto 1934 pa navaja v pertoSki župniji kar 3.058 vernikov; leta 1950 je bilo v župniji 2.925 katoličanov. Hodili so množično k božji službi, cerkev je bila majhna, zato velika gneča. Župnik je ljudi tolažil: Tolažimo se s tem, da bomo v nebesih imeli dovolj prostora. No, verniki pa bi radi imeli, enako njihov dušni pastir, dovolj prostora tudi v Očetovi hiši na zemlji. Tlela je torej misel na gradnjo večje cerkve. Leta 1903 so dali narediti dva načrta. Po enem projektu naj bi na obeh straneh cerkvene ladje prizidali kapelici (vsaka 6 krat 6,5 metra), po drugem pa naj bi sezidali novo ladjo s prezbiterijem pravokotno Čez sredino obstoječe cerkve (velikost 7 krat 18 metrov). Verniki pa tedaj na veliko žalost župnika Janeza Bagarija-Nepo-muka, rojenega v Česlregu, ki je deloval na Pertoči v letih v 1891-1929, (še) niso bili za zidavo cerkve, ampak so omogočili zidavo šolskega poslopja z eno učilnico in dvosobnim stanova- VlUVIJJCzJll J Uf T wn kost: Cerkev Je znotraj dolga pri- iyem. Bagarijev naslednik Je bil bližno 20 metrov (brez zvonika, Štefan VTirjffl, rojen v Strehovcihf a s prezbiterijem), široka je 6,5 ki je deloval na Pertoči od 1929. metra, visoka znotraj 4,80 metra. Na severni (evangelijski) strani je zakristija 5 krat 4 metre. V njo je vhtKl od zunaj, iz nje v cerkev in na prižnico. S streho je cerkev visoka 10-11 metrov. Zvonik je visoko 30 metrov. - b) Oprema v cerkvi: večje cerkve. Dalje narediti nove načrte. Bistvo prvega načrta; velika cerkev z več stranskimi prostori in vežami ter povišanje zvonika za 15 metrov. Drugi načrt: obstoječi cerkvi se prizida na Južni strani nizka ladnja, oltar se prestavi. Po prvem načrtu se je zdel objekt prevelik, po drugem pa premajhen. Župnik Štefan Tratnjek Je v svoji knjižici zapisal: Tretji načrt je naredil višji gradbeni tehnik Jože Požavko iz Maribora. Od prejšnje cerkve sta ostala zvonik in prezbiterij kot stranska kapela. Ladja nove cerkve, ki stoji pravokotno na prejšnjo ladjo, Je dolga 18 metrov, široka znotraj pa Je 14,5 metra; prezbiterij je globok 3,5 metra, širok pa 8 metrov. Višina v ladji je , kip svete Helene, farne zaščitnice. Bila je velika častilka pravega Kristusovega križa, v Rimu je dala zgraditi baziliko svetega Križa jeruzalemskega. Sv. Helena v perto-ški cerkvi kaže z eno roko na križ, z drugo pa na tabernakelj. Prvi je kraj Jezusove odrešilne smrti, drugi pa njegovega bivanja med ljudmi in njegovega odreševanja. Na pertoŠkem cerkvenem križu ni Križanega. Pojasnilo, ki sem ga prebral v knjižici Cerkev na Pertoči, pravi: Kadar je navzoč Kristus, živi Kristus, ni nujen njegov kip! In v tabernaklju na desni slrani križa je Jezus živ. Ko se župnijska srenja zbere k evharističnemu bogoslužja, zagleda pred seboj velik prazen križ. Takoj se lahko spomni: Kristusa ni več na križu, vstal je; danes je dan Gospodovega vstajenja... Pojasnilo za temno steno za križem, pa je takole: Pred Kristusovo daritvijo na križu je bila v dušah tema. Pred križem je svetla luč: po odrešenju križa nam sveti v dušah božja milost. Ljudstvo je pobožno Tla v novi cerkvi sv. Helene na Pertoči so iz belega in rdečega klin-kerja velikosti 12,5 krat 25 centimetrov. Postavili so ga 1967. leta. Dve leti mlajših pa je cerkvenih 24 klopi, dolgih po 4 metre. Nove pa so tudi orgle. Izdelal jih je mojster Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani. Imajo dva manuala s 56 tipkami, v pedalu pa jih je 27. Orgle imajo 15 pojočih registrov. Že več desetletij je organist Janez Bertalanič s Pertoče. F cerkvi sv. Helene pa so tudi čudoviti viiraži - barva okna. Vizitacijski zapisnik iz leta 1756 pravi za pertoške župljane: Ljudstvo je pobožno in cerkev obiskuje, župnika spoštuje, v osnovnih verskih resnicah je poučeno, velikonočno obhajilo prejema. Tako je tudi sedaj, saj je v župniji 1.850 katoličanov in nekaj evangeličanov. Obisk verskih obredov je zelo dober. Verouk obiskujejo vsi šolarji. Sicer pa še poglejmo nekaj dogodkov iz te župnije v nekaj zadnjih letih. Morda najprej malo statistike. 1991. leta so imeli 29 krstov, lani 24, do sredine letošnjega leta pa S. Leta 1991 je bilo 7 porok, lani 16, v Šestih mesecih letošnjega leta pa 4. Število pogrebov je že nekaj let večje od rojstev: 199J je Župnik spremni! k počitku 32 ljudi, lani 29, letos pa že 15. Na nesorazmerje med rojenimi in umrlimi vpliva tudi tale pojav: mnogo ljudi iz teh krajev se je pred leti izselilo, na stara leta pa se vrnejo in želijo bili pokopani na domačem pokopališču. In narobe: otroci se rojevajo praviloma predvsem mladim, mnogi pa so odšli v druge kraje, kajti tam je zaslužek boljši kot na tem goričkem svetu. Drugi novejši dogodki. Leta 19S9 so prenoviti notranje stene cerkve s finim ometom in jih prebarvati v rjavih odtenkih. Menih Wolfgang Kogler in samostana v Pleterjah je za pertoško cerkev v žgani glini upodobil 14 postaj Kristusovega trpljenja, v petnajsti (dodani) postaji pa je upodobil vstalega Jezusa kot Zmagovalca trpljenja. - 1990. leta so ob cerkvi dali pritrditi štiri žaromete, ki osvetlju- jejo cerkev, da /e tudi ponoči >4^ daleč naokrog. - 1991. leto so birmo. Zakrament je prejd^ oirok. F lem letu so uredib rtik v obliki marmornate f"* knjige, vanjo pa so vklesana umrlih župnikov: Štefana Janeza Bagarija, Štefana FfT Štefana Tratnjeka. Lela , dati narediti cerkvene lesience-J^ črt zanje je naredit arhitekt uka, so iz lesa in okrašeni t nino Lani so izolirali teme^j^ rega zvonika, polem pa popravili osirešie in na nisni njaii dotrajalo pločevino Z — „ Potem je dela btagoslovii škof Jožef Smej. DomaČi Jože Vinkovič pa se je rad ciP'' povabilu in blagoslovit nogat-^^ igrišče, gasilsko cisterno in . Ropoča-PertOČO-VeČel^ F omenjenem letu so imeti tudi prvo ekumenska pordi:- , »** sto ročiia sta se zakonca 8 metrov, v prezbiteriju, na katerega se pride po treh stopnicah, pa je 5,6 metra. Na vsaki strani bogoslužnega prostora je je po ena zakristija, velikosti približno 3 krat 3 metre. Kor je železobetonski, brez opornikov. Pod korom so stopnice na kor. Strop v ladji je iz f 1 - kaset, ki so med sedmimi glavnimi | tramovi. Vseh kaset je 288. V vsaki fc kaseti je iz smrekovih deščic narejena mreža (7 krat 7 deščic) kot rešeto... Pred blagoslovitvijo je ; bila cerkev znotraj ometana z ometom pojčanskega peska (terra no-uva), pozneje tudi znotraj z ravno takim belim ometom... Verniki pertoške župnije so cerkev začeli graditi 6. avgusta 1963. leta. Za gradnjo so uporabili opeko, ki so jo naredili že pred nekaj leti. Gramoz so navozili iz Murskih Petrovec in Petanjec. Zidarski mojster je bil Karel Guček iz Bodonec, zidarji in delavci pa so i bili večinoma domačini. Večinoma so delali brezplačno. Tesarski mojster je bil Alojz GomboSi iz Skako-vec, pomagali pa so mu domači tesarji. Seveda ne da bi dobili za to denarno plačilo. Ne le 7 tramov, dolgih 16 metrov, ampak tudi drug les so darovali ljudje. Salonitno kritino pa je župnik Tratnjek kupil v Mariboru. Že 1 decembra 1963, torej istega leta, kot so začeli z gradnjo, je že bila božja služba v novi cerkvi. Z deli so nadaljevali i v naslednjem letu in toliko uredili notranjščino, da je mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik 30. julija 1964, leta cerkev blagoslovil. Ta dan je bila tudi birma. Pertočani, Večeslavčani, Ropo-čani, KrašČani, Gerlinčani in drugi so gradili cerkev sv. Helene v času 2. vatikanskega cerkvenega zbora, ki je izdal nov odlok o svetem bogoslužju, Župnijska cerkev na Pertoči je temu prilagojena. Opremljanje cerkve V družbi s sedanjim pertoškim župnikom Jožetom Vinkovičem sem si ogledal cerkev. Stoji na hribčku in je vidna daleč naokoli. Prijetno pa me je presenetila notranjost, kajti v njej ni množice kipov, pa tudi ne običajnega velikega oltarja, kot so v starih cerkvah (klasičen oltar je le v prezbiteriju prejšnje cerkvice, zdaj kapele), ampak je v prezbiteriju daritveni oltar, obrnjem proti ljudstvu. Na nosilnem polkrožnem loku pa je oltarna miza. Narejen je iz belega marmorja. Iz enakega materiala je tabernakelj, ki je v prednji steni, deloma notri, deloma zunaj, pod njim pa je večna luč. Prednja stran prez- do 1941. leta. Tudi on je videl biterija je iz temno rjavega klin potrebo po večji cerkvi. Leta 1939 je sestavil vsebino pisma, ki ga Je nato v 500 izvodih natisnila Mohorjeva družba v Celja. Slo je za letak, namenjen predvsem domačim vernikom v tujini. Pisal je. kerja, vsak drugi kos pa je za centi- meter po mak nje n IZ stene. V ospredju je 3,2 metra visok in 2 metra širok hrastov križ, ki gaje darovala družina Čontala s Per-toče. Ob križu je 1,8 metra visok 'i 43 3lah ni t. Sicer teh krajih živijo v sožiljtt 3 veroizDoved. mi ie tned evangeličanske vere. v na veroizpoved, mi je mea . povedal župnik Vinkovič. sem poslal pozoren ne le na kot objekt, na bogato duhat'”^' nvt rtu -- , ljen je..., ampak tudi na cerkve, na večjo novo ;eno pokopaliiie ■f I ot^ ’' J tepo Urejeno okolico, na tjene kapele v Večestavcih, 6^ ah, Ropoči, Kraščih in verska znamenja. Lepo pa F da so župtjani poskrbeli Še ,. nišče. Uredili so ga v nekdanh novni šoli, sedanji župnih tepo opremil. F okviru župnP' S tudi veroučna učilnica. Štefan sofO'* JANEZ attnes Že večkrat smo omenili vpliv ilu-miniranega - knjižnega slikarstva na delo mojstra Janeza Akvile. Med vsemi primeri pa najdemo go- tovo najlepše potrdilo o tem v Martjancih, kajti mogoče je opredeliti celo nekatere konkretne zglede. Venceslavova biblija, ki Jo hranijo v dunajski Nacionalni biblioteki je zgled odlične iluminator-ske šole in kaže, daje cesarju - tam v zadnjem desetletju 14. stoletja , - uspelo zbrati najodličnejše slikarje, učene v spretnosti poslikave kodeksov in drugih knjig, Dasi-ravnose ve, daje bilo pri opremljanju Venceslavove biblije več rok, pa Je marijanskim slikarijam najbolj blizu t.i. mojster Frana. Le-ta Je namreč slikal z nekotikanj ek- spresivnim naglasom^ njegova risba je v posamičnih formulacijah precej drugačna kot pri drugih iluminacijah v Venceslavov! bibliji. Za Martjance bi v iskanju povezav nemara lahko že na splošni ravni opredelili določeno zvezo med mojstrom Prano in našim slikarjem - mojstrom martjanskih ^.■11 'v # * i "V « Martjanci, ohuk prezbiterija, simboli štirih evangelistov in mini, po letu 1392 impulzov v njihov slikarski opus. Zaradi tega je mogoče reči le to, da je Akvilova slikarska delavnica morala vzdrževati redne stike z umetnostnimi centri, posebej češkimi. Dvojnost, torej različnost v sli- apostolov. Formalni pnstop je po- doben, šlo pa je tudi za uporabo karskero pristopu je opaziti tudi pri nekaterih predlog, ki so morale biti poslikavi oboka Glede ikonograf- poznane obema slikarjema. Tako ske sheme pri poslikavi obočnih najdemo skorajda iste rešitve pri polj se znova znajdemo pred ures- upodobitvi revežev prizoru Mar- ničitvjjo vizije nebeškega Jeruza- tinove smrti nad pritličnim delom lema. V štirih poljih prve obočne južne prezbiterijske stene, še zlasti poig so upodobljeni simboli štirih presenetljivo podobnost pa odkri- “ ................ jemo v prizorih s Pavlom puščavni- evangelistov, torej Markov lev, Janezov orel, Lukov vol in Matejev kom in Levom pri vodi na notranji angel. Med temi je odlično zasno- slavoločm steni. Ker se ve. da je za mojstrom Franom, potem ko je končal delo za van Matejev angel, ki je zagotovo delo samega mojstia Janeza Ak-vile. Bahavo bogato učinkuje tudi cesarja Venceslava, izginila vsaka orel Janeza Evangelista, posebej sled, se ponuja tvegana, vendar mikavna in na vsak način tudi špeku- v mogočno razpetih krilih, kjer se je Akvilova slikarska domišljija iz-lativna misel, da je morda ta slikar živela do zavidljive stopnje. deloval v bližini našega prostora . Tako tezo je gotovo sila težko spre- Med štirimi polji z liki simbolov štirih evangelistov in sklepnimi ka- Jeti, kajpak pa moramo imeti pred parni petosminskega obočnega sabo dejstvo, da med nastankom prczbiterijskega zaključka je vri-Venceslavove biblije (dat. včasok. njeno polje, ki kaže angele s Kristusom v mandorli. V pomenskem smislu gre za poveličevanje Kristusa, motiv, k! Je bolj poznan s terminom Majestas Domini, torej Kristus v slavi. Po slikaskem pristopu, četudi Je slikarija Že precej 1390 in v zadnje desetletje 14. stoletja) in datacijo poslikave v Martjanci h ni prav nobene časovne razlike. ki bi omogočala običajno pot predlog do lokalnih slikarskih delavnic ter vnos svežih umetnostnih 7** uniCena, tudi ta nioCiv Iffl''' F šemo Janezu Akvili-V odslikavi vizije n® Martjanf" lideio P’ ru za letna se v nih poljih najdejo P’ 2 napisnimi trakovi, neberljivi, vendar p® kot hvalnice Bogu if li K ai . Itaj S'' "'lif bi mogli pričakovati. j; j .-'C. r 311 HVcttUlV pV r jF. , da je delo opravil if*. |i' skih apostolov. To oblikovanju obr^zj' ,u njiht-' sti oblačil. Kar Pf’Ltffz njihovih tulim . I... «.ivost ..ur? It'Iv ! tudi reševanju konci y - bore, kar je novOS' opusu delavnice, f-vori o neki sveži mojster martjanskih ''P vori o } skin f nesel v Akvilov L Ob poslikavi 6?^ omeni l, da je nv-tJ’' de;..',. apostolov poslikal ladijske stene s ( „ peža (Gregor ?)• sandrijske, Ane sta v Jordanu. Slik®,. s poslikavo razloga, kot je i* večina raziskovale^*; -jr slikavo, azisKuv^''-’ s kijokažepft I dikjiriLl. dl' tretjemu slikarju. f' (Nadaljevali J ^tnik, 15. j u I tja 1993 stran 13 kronika Gasilske slovesnosti it )’ !• i( i i f (■ h t il »c .c P ir? l! K ir jt «« rf it tf if' ut ii‘ it A I? It J J f r t ( J f h r* I- 1 I I Sov'*'* nedeljo je bilo na območju Pomurja več gasilskih visokih jubilejev. Pa poglej no, kje so [Najprej bi radi popravili predzadnje nedelje, pozno smo namreč zvedeli, v rvi'* praznovali gasilci ■ -va slovesnosti je govoril —predsednik občinske gasil. zveze Gornja Radgona sejta’ -.^enjak in pohvalil do-ti^koslavskih ■■ - ■ IVpi da 1 * J«nko T. in sicer 90-let- K.?.'?^osiavskih gasilcev. Od Odro« ^50 potrebno je igrala Pa godba na pihala, pel , SflMlili oktet. Gostitelii ? ®o»‘eč 60 let, odkar Ijali postopoma oprerti-'1 Velik jubileju je gasilcev iz sektorja in gasilcev Nove vasi, invse dn P"»l»va. Goste SEdnik J i® pozdravil pred- ^■‘i. kroniko dru- P** j* besedo povzela krdela v Marjeta 'Občinski ’ 1® 'ajnica radgonske ‘Ortie,^"' ^^silske zveze. V kul-^larji. so nastopili ?orbus ' P® bratje ‘poli ^ioer pozneje 11.” lEhio v ti i< '‘'Isk! :o organizirali v dru- pa jc besedo povzela ;^aro m mlado«. Ga- dri,it ' '“‘■‘“O*- — E'’«’« Odlije.j;. ob jubileju 5? ie Aopnje, ^C| un zveza seliSko-kupetin- (C ^^silee 11 jc L, . _________________e,., ^ih dciftv ju- ri '1*^' '^ar IljaŠcvci, ki je v nede-C''e'nicn proslavilo T'eden v , je bil „?"^?>enju jubileja, društva je bila h'*' ^lanor^ P® nekaj J Pr^znaje ob- skc zveze, drugi, in '10 Znamenju jubilej a. -.m,« P® SO nekaj Značke priznanja ’’ gasilske je bilo 5^ ie .G?’-'-*»JH navsez- ' bib^*^P'’ budnica, i; -'Ice kapeli maša ."j'j pa n'l!“S^>>rilpr^-‘^vršnega ivi 'tEe 'fv, 'eda ta ‘ -- Sasil, ice. "O t^di ^ir^ian Štuhec, 'i' Sasilske „ Ahi.^ dolh]' ■ ^Eze Slove-^ii. b'. ^^lamun, 1 ^»ton Kova- Sabori "‘"^P^j^ je ^den vete> easilc ilja- dgikii^? j^ ustrezno Pn n P gasilsko številnim Dt^’^S'eT oj, "lotorni Čr-„ ^'■^'ranih ga- '■t;™ar^jc []|. s: 'Mu, ‘tl. k, Ia e ^eze Slove- •f.anez Šal; la- pa so "'‘-■a- ?^selico. prevc- ^aznai _ (ta so '">09811 70-let- nico. Tudi tam so se prebudili ob zvokih pihalnega orkestra iz Bakovec, ki je navsezgodaj »urezal« po vasi, nato so se zbrali pri božji službi v kapelici v Gederovcih, potem pa je nastopil čas za mimohod gasilcev. Prišli so iz 12 društev. Tudi iz treh sosednjih avstrijskih društev. Slavnost govor je imel poslanec in kmetijski strokovnjak Geza Džuban, na govorniški oder pa je prišel tudi predsednik sodišinskega društva Ernest Andrejč, ki Je med drugim povedal, da so predniki ustanovili gasilsko društvo daljnega 1923, leta. Postopoma so se urili v gasilskih veščinah. Kupili so opremo in kar tri brizgalne; kupili so rabljen gasilski avto, pozneje pa še orodno vozilo TAM 200, sireno, razvili so društveni prapor, uredili so lep dom in še bi se dalo nizati rezultate. Seveda so veliko storili tudi za preventivo; ko pa je kje vendarle zagorelo ali pa se je zgodila kaka druga nesreča, so brž pohiteli in reševali. Od govornikov naj omenimo še Mirka Kosa iz zavarovalnice Triglav, Jožeta Ratnika, predstavnika krajevne skupnosti, in Štefana Pintariča, ki je delil odlikovanja. Le-ta so prijeli: gasilsko društvo SodiSinci in njegovi člani: Franc Štefanec, Jože Kreft, Štefan Fujs, Jože Kuhar, Jože Ratnik, Franc Fujs, Feri Vukan in Se kdo. Potem je bil seveda kulturni program, kjer se je znova potrdil pevski zbor iz Sodišinec, čeprav so nekateri stari celo 60 let, navdušil je citrar, mladi z recitacijami, duo Keršič iz Moravskih Toplic pa je bil prav tako odličen. Zelo je uspela tudi zabava, V nedeljo so 70-letnico društva praznovali tudi v Lipovcih. Pred sedmimi desetletji je bilo Se veliko hiS, kritih s slamo, ognjeni zublji so jih večkrat zajeli, zalo organizirana obramba. Med ustanovnimi člani so bili: Ivan Florjan, Štefan Erjavec, Štefan Ren-geo, Martin barbarič, Martin Tivadar in Matija Slavic. V vas so že 1923. leta pripeljali s konjsko vprego ročno brizgalno. Gasilci pa so reševali ljudi in premoženje tudi pred poplavami oziroma iz vode. Pri vseh svojih prizadevanjih so bili deležni podpore krajanov, zato tudi rezultati: gasilski dom, ročna in motorna brizgalna, motorno vozilo z motorno brizgalno. Sicer pa ima društvo 75 članov, od katerih sta organizirani dve desetini: članska in desetina pionirjev. Predsednik društva je Alojz Tratnjek, ki je na slovesnosti prebral kroniko, govoril pa je tudi predsednik skupščine Andrej Gerenčer, med gosti pa je bil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Edry. Pokroviteljstvo nad jubilejem je prevzelo Cestno podjetje Murska Sobota, slovesnosti pa se je udeležilo 85 uniformiranih domačih in sosednjih gasilcev. Tudi v Lipovcih so podelili priznanja. Društvo je dobilo plaketo plamenico II. stopnje, s katero ga je odlikovala Gasilska zveza Slovenije; plakete gasilskih veteranov so dobili: Stefan Forjan, Štefan Beder-njak in Jože Erjavec. Plamenico II. stopnje sta dobila Alojz Forjan in Andrej Bali-gač; Alojz Tratnjek pa je dobil odlikovanje II. stopnje. Na prireditvi je spregovoril Jože Erjavec, starosta lipovskih gasilcev, saj je gasilec že 60 let. Dedku veljajo tudi naše čestitke! V Kobilju so v nedeljo praznovali kot že dolgo ne. Bilo je veliko gasilsko slavje z mednarodno udeležbo gasilcev, združeno s praznovanjem krajevne skupnosti Kobilje. V ospredju so bili seveda gasilci, ki so tudi v tem kraju gonilna sila, veliko pa so seveda naredili za varstvo pred požarom. Na nedeljski slovesnosti je domači župnik Franc Halas blagoslovil sliko sv. Florijana, ki je zaščitnik gasilcev, zdaj pa krasi tudi tamkajšnji gasilski dom. Blagoslov je veljal tudi svetniškemu kipu, ki ga je izdelal in podaril akademski kipar Oto Horvat iz madžarskega obmejnega kraja Zalabaksa. Na slovesnosti je govoril o sedanjem trenutku občine Lendava njen predsednik Štefan Cigut, v imenu krajevne skupnosti pa je dosedanje dosežke in prihodnje načrte predstavil predsednik sveta KS Emil Bukovec. Množico domačih gasilcev in tistih, ki so prišli iz madžarskih krajev Zala-baksh, Nemesnep in Kormend ter iz trboveljske cementarne in termoelektrarne, s katerimi Kobiljančani •prav tako dobro sodelujejo, pa je pozdravil in nagovoril predsednik lendavske občinske gasilske zveze Jože Kocon. Ni seveda manjkalo tudi kulturnih točk in pozneje zabave. V gasilsko blagajno je tako spet padlo nekaj cekinčkov (tolarčkov), zato Čez čas spet kaka nova pridobitev. Tako pa je pravzaprav v vseh društvih. POROKE MATIČNI URAD ČREN-Sovci! Branko Horvat, delavec iz Črenšovec, in Vesna Ignac, gospodinja iz Hlapičine na HrvaSketn, Simon Horvat, delavec iz ČrenŠovec. in Biljana Horvat, gospodinja iz Sitnic na HrvaSketn; Branko Marič, de-stilatoi iz Odranec, in Marija Hozjan, strojna Šivilja iz Odra-nec; Stanislav Kovač, Ji kaleč iz DokleŽovja. in Silva Petek. Stti^fia šivilja iz Gornje Bistrice. MATIČNI URAD MURSKA SOBOTA: Jožef Hwvat, orodni ključavničar iz Lipe, in Natalija Jerebic, pomočnica tekstilnega konfckcionatja iz Lipe; Jožef Mesarič, gradbeni delavec iz Ižakovec, in Melita Braneč, negovalka prostorov iz Doktežovja; Marjan Podlesek, monter iz Gorice, in Tatjana Recek, gospodinja iz Gorice; Igor Suša, profesor telesne «i^oje od Sv. Jurija, in Andreja Forjanič, medicinska sestra od Orada; ^or Makan, delavec iz Murske Sobote, in Anita Balažič. šivilja iz Murske Sobote; Igor Petrovič, eiektromehanik iz Morske Sobote, in Elizabeta Gumilar, profesorica nemščine iz Murske Sobote; Branko Balažič, konfekciooar tekstilne, tehitolt^ije, in Valentina Soos, upravna tehnica iz Pordašinec: Branko Rit lop, elektrikar iz Lemerja, in Simona Kuhar, šivilja s Suhega Vtisa. ČESITTAMO! Zakaj je umrl? Minuli Četrtek je bil usoden za 41-letnega Jožeta M. z Melinec. V bližini broda na Muri ga je našla sovaSčanka. Ker ni kazal znakov življenja, je brž obvestila policijo. Policisti, kriminalisti in zdravnik, ki so odhiteli na mesto dogodka, .so ugotovili, da ni sumov, ki bi kazali na nasilno smrt. Dejanski vzrok nenadnega konca življenja bo ugotovljen z obdukcijo. Trčil v ograjo 10. julija ob 22.25 se je Janko K. iz NorSinec peljal s kolesom z motorjem skozi domačo vas proti Križevcem. Zdi se, da je vozil prehitro, kajti, kot so ugotovili, ga je v ovinku zaneslo s ceste, trčil je v ograjo neke domačije in se hudo poškodoval. Š, S., J. t., F. Ku, Požar pri župnišču v soboto, 10. julija, je Ivan L, iz Apač kuril slamo na svoji njivi. Zaradi močnega vetra se Je ogenj razširil na sosedovo njivo s 5e ne-požeto pšenico. Ta površina je merila 280 krat 30 metrov. Ogenj je zajel žitno klasje z zrnjem in se hitro širil, tako da znaša skupna škoda 80.000 tolarjev. Požar so ukrotili gasilci iz Apač. V Mali Nedelji pa je gorelo v nedeljo, 11. julija. Okrog 19.30 je namreč strela udarila v prizidek k župnišču, ki je potem hitro zgorel, enako tudi razni inventar. Škoda znaša kar 600.000 tolarjev. Gasilcem iz male Nedelje in bližnjih vasi je uspelo ogenj omejiti in končno pogasiti, da se ni razširil še na stanovanjski del župnišča. I I .1 PAST ZA VOZNIKE - Ni Sc tako dolgo, odkar so obnovili lesen most Čez rokav Mure na cesti CrenSovci--Razkrižje, Že so se pojavile posledice gostega prometa. Nekatere »prosnice« so se namreč že polomile, pojavi e so sc luknje, nekaj delov je na mostu, konice nekaterih »folsi-ogrožajo vožnjo, še posebej če se jim pnpeljeS onov« pa , nasproti. Doklej tako? Posnetek: J. Ž. Napad na policista Patrulja policijskega oddelka Videm ob Ščavnici je 8. julija med kontrolo prometa ustavila tudi veznika kolesa z motorjem Antona 6. iz Senčaka. Ker je kazal znake vinjenosti, so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Opozorilo pa ni zaleglo, kajti brž ko so se je policija malo oddaljila, je spet »zakurblal« svojega konjička. Ob ponovnem srečanju z delavci organov za notranje zadele, je Anton B. odvrgel kolo z motorjem in policista, ki je prvi izstopi! iz avta, poskuša! brcniti v glavo, vendar pa je zadel le v vrata službenega vozila in jih poškodoval. In kako se je končalo? Odpeljali so ga na policijo, kjer so ga pridržali do iztrezniteve. Zadeva bo dobila epilog pri sodniku za prekrške. NAJ, NAJ NOČ V RADENCIH! e v SOBOTO, 17. rULIJA 1983 p LETNEM BAZENU Skrivnostno letalo nad Prekmuijem v četetek, 8. julija, ob 10.55 je dobršen del prebivalcev goričkega dela Prekmurja vznemirilo skrivnostno reaktivno letalo, kije preletelo naš zračni prostor nad Kuzmo, se obrnilo nad Hodošem in Mačkovci in nad Kuzmo odletelo nazaj v zračni prostor Avstrije. Na zoval. S kombajnom pa je žel 26-letni Janez M. s Krajne. Ko pa sta njivo požela, je voznik zaradi domnevne vinjenosti in nepazljivosti spregledal meter visoko teraso in z zadnjim kolesi kombajna zapeljal nanjo Tedaj se je delovni stroj prevrnil na levi bok in stisnil podse Alojza S. Ta se je pri tem hudo poškodoval in se zdravi v bolnišnici. uprav! za notranje zadeve v Murski Soboti so nam v torek povedali, da od kontrole letenja še niso dobili informacije, čigavo letalo si je privoščilo »sprehod« nad mirnim Prekmurjem. Nesreča s kombajnom Nesreča nikoli ne počiva, pravi pregovor. V četrtek se je hudo poškodoval 48-letni Alojz Š. iz Veče-slavec, ki je na kombajnu bdel nad polnjenjem vreč in jih potem zave- Huda nesreča pri žetvi v četrtek, 8. julija, se je zgodila huda nesreča zunaj Radmožanec. Tega dne sta 31-letni Štefan Szomi iz Radmožanec in 28 let star Endre Nyakas iz Radmožaec žela pšenico. Nenadoma se je kombajn pokvaril, zato se je Szomi odpeljal z avtom domov po nadomestne dele, Nyakas pa se je v legel na travo na poljski poti, da bi se odpočil. Ko seje Szomi vračal, ni opazil v travi ležečega Nyakasa in usoda Je hotela, da gaje povozil. Dobil je hude poškodbe po glavi in hrbtenici, zlomljenih ima več reber in še kaj. Zdravi se v soboški bolnici. I PEŠEC, ZATE NI PROSTORA! Tako bi lahko dejali ob pogledu na sliko, ki sem jo posnel na Panonski ulici v Gornji Radgoni, PloČik, na katerem sta na sredini prometni znak in drog električne razsvetljave, je zasedel Se avto. Pa ne samo to! Voznik ga je pustil deloma tudi na cestnem prehodu za peSce, Posebnost je tudi prometni znak, ki je nekam preSirok. Tistega dne, ko je na pločniku stal avto, so morali pešci delati ovinke čez zelenico oziroma po zelo prometni cesti. Posnetek: L. Kr. ■ ZtATOPOROČENCA SRAKA - Zakonca Jožef Sraka, rojen leta 1914, in njegova žena Barbara, rojena Draskovič, rojena leta 1918, iz Renkovec sta praznovala zlato poroko. Jožef je bil po poklici mizarski mojster, kot posebnost je v Renkovcih izdeloval med drugim tudi lesene škatle za kupinarje (ki so kupovali in prodajali jajčka, mlade piščance). Kar štirinajst let je bil zasebni mizarski mojster. Ob tem sta z ženo Barbaro, ki je gospodinjila in vzgajala otroke, kmetovala na majhni kmetiji. V zakonu se jima jc rodilo Sest otrok. Veliko veselje pa jima je sedemnajst vnukov in trije pravniku. Na jesen življenja živita pri sinu Martinu. Še sta čila in zdrava. Tekst in foto' J Ž Brez carine le za 100 dolaqev Vlada Republike Slovenije je znižala dosedanjo vrednost brezcarinskega uvoza blaga s prejšnjih 2K1 na 100 dolarjev oziroma ustrezno ^otivrednost v drugih valutah. Kot je povedal finančni minister Mitja Gaspari, so se za znižanje odločili predvsem zato, ker so ugodnosti izrabljali razni preprodajalci tako uvoženega blaga. Odslej bodo Taziično blago, katerega skupna vrednost presega 100 dolarjev, ocarinil) v skladu z veljavnimi carinskimi stopnjami. Če pa bo posamezen predmet vreden več kot 100 dolarjev, tedaj bodo zaračunali carino na celotno vrednost. To pomeni, da pri takem nakupu uvoznik sploh ne bo mogel uveljavljati carinske oprostitve. Š. S- OGNJEMET - ŽREBANJE VSTOPNIC - BOGATE NAGRADEI NASTOPAJO: GAŠPERJI, ROVAL PLESNA SKUPINA STIL IN V. S: JAKA NA SKUPINA £ . ŠRAUFCIGER I FLASH. IMEK - Tl stran 14 vestnik, 15. ju^a 1j2 Šport Predstavljamo vam Jože Sagaj na evropskem prvenstvu Evge^ Titan - predsednik ZHTS Šah V Biriju na Norveškem bo j od 23. do 25. julija 1993 < evropsko prvenstvo voznikov : amaterjev na kasaških dir- : kah. Na njih bo sodelovalo 14 । voznikov iz 13 držav, ki so i članice FEGAT. Slovenija je na tovrstnem tekmovanju so- : delovala zadnja tri leta: leta i 1990 je Lojze Gorjanc zasedel osmo mesto, leta 1991 je bil s Marko Slavič mlajši odličen i drugi, leta 1992 pa je Marko ! Slavič zasedel osemnajsto mesto. Značilnost evropskega prvenstva voznikov F gal. Letos je Duras startal sedemkrat, trikrat zmagal, zasedel dve drugi in eno tretje mesto, medtem ko je dvakrat ostal brez nagrade. Poleg Du-rasa tekmuje Jože Sagaj še 2 dveletno kobilo Anihilo, s katero je letos štirikrat Startal in zasedel dve drugi mesti. V hlevu ima tudi dve plemenski kobili, ki imata prav sedaj naraščaj, in Se enoletnega kasača. Skupno ima v hlevu 7 konj. Sicer pa Jože sam ne tevna naloga, saj se bo pomeril z vrhunskimi evropskimi tekmovalci, ki imajo tudi veliko več izkušanj, saj se ponašajo s Številnimi zmagami tudi na mednarodnih tekmovanjih. Kot nam je povedal, pa je sodelovanje na evropskem prvenstvu zanj velika čast in priznanje. Zato bi Slovenijo rad tudi dostojno zastopal in se predstavil kot kmet in deloven Človek, ki se ukvarja še s športom. Seveda pa je ve- Najmlajša • v V najuspešnejša V Sombotel« na Madžarskem je bito evropsko mladinsko prvenstvo v šahu. Med tekmovalci in tekmovalkami iz 41 držav jc sodelovala tudi reprezentanca Slovenije, v kateri so bile kar tri pomurske Sahistke; Neda Tompa iz Odranee, Lea Siatiko iz Radenec in Martina Marič iz Kroga. Najbolje se je odrezala najmlajša Tompova, ki je v ^t^ini tekmovalk do 10 let zasedla 12, do 15. mesto. Ustvariti boljše možnosti za hokej na travi amaterjev je, da tekmujejo z izžrebanimi kasači iz države. v kateri tekmovanje poteka. Letos bo Slovenijo na tem tekmovanju predstavljal 44-letni Jože Sagaj iz Ključa-rovec, ki je predvsem zaslovel lani, ko je z Durasom zmagal na najpomembnejših kasaških dirkah pri nas, to je na državnem kasaškem derbiju v Ljubljani in na šampi-onatu Slovenije, ki je bi! prav tako v Ljubljani. Tako je Jože Sagaj tudi lani postal najboljši slovenski voznik, Duras pa najboljši kasač. Ti uspehi so i . pra- 1 I ga tudi pripeljali na letošnje derbiju v Ljubljani, evropsko prvenstvo voznikov Jože Sagaj z Durasom po zmagi aa državnem kasaškem Maukova je v skupini tekmo-s^k do 12 leta zasedla 28. do 33. mesto. Maričeva pa je y skupini tekiuovalk do 16 let zasedla 30. do 34. mesto. Tom-pova je osvojila 4,5, Maukova in Maričeva pa po 3.5 točke. V vsaki skupini je tekmovalo 41 šahistov in šahi srk. Mali nogomet - veterani Bakovci Kupšinci M-SOD-M Dokležovje Tempo (-1) 19 15 3 1 122:29 33 191342 71:33 30 19 13 3 3 59:40 29 1912 3 4 77:36 27 19 13 1 5 69:54 26 amaterjev na kasaških dirkah na Norveško. Jože Sagaj se je s kasaškim Športom začel ukvarjati leta 1965 in nadaljuje tradicijo kasaškega Spona. S tem športom se je namreč ukvatjal tudi njegov oče, pa tudi mama izhaja iz znane Novakove kasaške družine iz Banovec. S petletnim Durasom, ki je njegov doslej najuspešnejši kasač, je 17-krat zma- bi zmogel dela na kmetiji in v hlevu, pa tudi redno trenirati, če mu pri tem ne bi pomagali družinski člani, zlasti otroci 12-letna Janko in Metka ter 10—letni Jožek, ki so tudi veliki ljubitelji kasaškega športa. Zato tudi ni bojazni. da bi pri Sagajevih opustili ta Šport. Jože Sagaj, ki je doslej zmagal 25-krat, se zaveda, da ga na Norveškem čaka zah- liko odvisno tudi od naklonjenosti žreba in tekmovalne športne sreče. Ker bo med tekmovanjem v Biriju na Norveškem tudi skupščina mednarodne konjeniške organizacije FEGAT, si želi, da Moščanci (-1)19 13 0 6 53; 27 25 bi udeleženci izglasovali predlog, da bi bilo v letu 1994 evropsko prvenstvo voznikov amaterjev na kasaških dirkah v Sloveniji. Feri Maučec športni obrazi Nina Meško druga v državi Gradišče Swing(-1) Slovan Rakičan šum Panonska Čarda (-1) Mladost Kerenči-čeva(-l) Puconci 19 9 5 5 64;50 23 19 1045 57:46 23 19 946 51:44 22 19 937 88:79 21 19 8 1 10 55:62 17 19 7210 52:52 16 19 6310 40:65 14 19 5 3 11 38:62 13 19 5 3 11 49:64 12 19 43 12 45:64 11 NK-13(-3) 19 6013 40:61 9 Bratonci(-I) 19 2 4 13 48:80 7 Bo rejci Vidonci 19 3 1 15 47:115 7 19 3 016 35;97 6 Na nedavni skupščini Zveze za hokej na travi Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti, so ocenjevali dosedanje delo in se dogovarjali o nalogah in usmeritvah. Izvolili so tudi novo vodstvo. Za predsednika so izbrali dolgoletnega igralca in hokejskega delavca prof, Evgena Titana. Z njim smo se pogovarjali o hokeju na travi v Pomurju in Sloveniji. - Kakšno Je stanje hokeja na travi v Sloveniji? v »Hokej na travi je dosegel zadnjem obdobju določeno V Konjeniškem klubu Murska Sobota - grad Rakičan imajo nekaj mladih in obetavnih tekmovalk, ki se v zadnjem času čedalje bolj uveljavljajo na tekmovanjih. Med te prav gotovo sodi šestnajstletna Nina Meško, dijakinja drugega letnika srednje ekonomske šole iz Murske Sobote. Z jahanjem se je začela ukvarjati pred dvema letoma pri Konjeniškem klubu Murska Sobota - grad Rakičan. Zelo hitro se je otresla strahu in se naučila osnovnih veščin jahanja. Ko pa so ji starši kupili konja Kordona, se je začela ukvarjati tudi s pre- ovir v Krumperku, kjer je v konkurenci mladink enkrat zmagala, enkrat bila tretja, v skupni uvrstitvi pa zasedla drugo mesto, kar je za to mlado tekmovalko zavidanja vreden uspeh. Največ zaslug pa tudi ima za tretje mesto Konjeniškega kluba Murska Sobota - grad Rakičan v ekipnem tekmovanju. Za te uspehe je zelo hvaležna trenerju Slavku Va-šku. Želi si, da bi imela tudi v prihodnje tako strokovno pomoč kot doslej. Sicer pa ji dosedanji rezultati dajejo nove spodbude za še zavzet e j še treniranje in uspehi gotovo ne .1 Nogometaši Sakov ec, ki so prepričljivo zasedli prvo mesto v malem nogometu, lige veteranov. Stojijo od leve; Bagari (trener), Horvat, Husar, Sečko, Fister, Vigali, Papič, Šiftar, Martinec in A. Maučec (predsednik); čepijo: F. Maučec, Belec, Lebar, Vetndorfer, Novak in Tratnjek. kakovostno raven in se tudi organizacijsko utrdil, zlasti v Pomurju, kjer je najbolj razširjen. Žal pa ni tako v preostalih krajih Slovenije, saj zunaj Pomurja delujeta le kluba v Mariboru in Ljubljani. Prizadevali si bomo, da bi to igro razširili tudi na druga območja, zlasti v Zasavje, kjer je bil pred leti dobro razvit.« — Možnosti za delo gotovo niso najboljše, sicer bi dosegli večjo množičnost? »Res je, da z delom hokejskih klubov v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj doslej nismo imeli primernih igrišč in dovolj sredstev. Hokej na travi je šport, ki mu v naši družbi doslej nismo namenjali dovolj pozornosti, zato moramo dosežene uspehe, ki niso majhni, pripisovati posameznim zanesenjakom, ki pridno delajo v Zvezi za hokej na travi in posameznih klubih. Zato bi morali biti v prihodnje deležni več materialne pomoči in tudi več razumevanja za vzgojo igralcev. Volje do dela nam namreč ne manjka.« - S prvim igriščem za hokej na travi z umetno travo v Lipovcih bodo možnosti za delo in tekmovanje mnogo boljše? »Res je. da smo z igriščem z umetno travo v Lipovcih veliko pridobili, za kar gre zasluga Lipovskim zanesenjakom, tamkajšnji krajevni skupnosti in tudi soboški občini. Tako igrišče pa bi potrebovali tudi hokejisti Triglava iz Pre-danovec. Morda bi ga kazalo urediti tudi v Moravskih Toplicah, saj se igrišče z umetno travo lahko uporablja tudi za tenis in še nekatere druge športne panoge. Z novimi igrišči lahko tudi pričakujemo boljši hokej na travi,« J - Zv€2a za kakej - zaveza za Slovenije je bila «Aw sprejeta v mednaroun-štitucije. Kaj to pomenil Pred nedavnim jo ■. Zveza za hokej na travi v blinu sprejeta v mednsr«^ organizacije, na kar smo ponosni, saj nam to na evropska in svetovna t^ovanja, česar si limo. Naša zveza je tudi bila vabila za nekatera rodna tekmovanja. Mi s’ prizadevali, da bi dcrfitu JovaJi is ccKšctJiijtiiii kot so flivAška. Kvstrija. Italija in kjer igrajo kakovosten ko* na travi. Naji Jdubi so doslej ^vključeni v mednarodna sodelovanji' pa bi jih želeli razširiti_^ gotovo prispevalo h l.4:4 4 '( 4 3 9:5 773*3-4 E t J:4 0:3f«;2I4.1 e.!,' i;S' 4 ■■ 4 :1 -f ■ i>:0 0.^ X-* fl; 4 . J ,'2 >. J c: 4 :i: 4 4 :4 1. 4' i.C 4-J- a:2 1 . j -4 Z:4 4 o:i L. rl 4:f j.:e .2 IJ A fl 4 Z ; t-'* 3;0 i:* >•1 d;* 1:0 i® 4,4 3 0 r*? u .4-4 4 s t 14 i_L i:e| O.'-L o.4 4:C 4,'3 4-4 i VO Ž.'.t!L.4 3:0 O:J Pil i.'3 ^.4 H 0 04- 4.-4 O:/. C.'R 4:c 2JC_L> 4:0 101 n c,o jC o-4 4.4 I r d .'.T' 2.II4 O J /I 3 'Z|t;2 I A o 4:0 0.0 >:2 U :t 4'3 CD, ^stnik,l5. julija 1993 stran 15 šport Motokros v Sotini Anketa Oliver Rogan drugi v--- ---- u Sotini je Gila sedma dirka za državno pr-^™***"' * motnkrtiAB v razredu 80 in 125 cem ter djfta , razredu 250 cent, ki jo j« organizi-™ AMck Sotina. Sodelovalo je 42 tekmoval-.' njimi pet iz Pomurja. Najbolje se je 1*0 ’**"*“”’* i* ’ 1 a« J 1* S'®™]! zmagal in premagal vode- vožnji pa je bil drugi in na ZAKcuIaI J_____ ,1 tri a.___*_ ^ssedel drugo mesto. S tem sc je prebil mesto po sedmi dirki. Soliden je bil tudi Land (Radenci), kije zasedel šesto mesto. Kežmah (Radenci) pa je ostal brez točk. V razredu 125 cem je zmagal vodeči in nepremagljivi Kragelj iz Slovenskih Konjic. ValpatiČ (Radenci) je bil sedmi, Vogrin (Radenci) pa deveti. V razredu 250 cem pa je zmagal vodeči Peršob iz Slovenskih Konjic. Čeprav je organizatorju ponagajala elektrika, je dirka lepo uspela. Fotografija: Tadeja Žohar Plavalni tečaj tudi za odrasle V okviru akcije Naučimo se plavati Športno društvo Pomurje iz Murske Sobote organizira tudi letos v poletnih mesecih začetni in nadaljevalni plavalni tečaj na soboškem kopališču. Enotedenski tečaj se začne vsak ponedeljek in konča v petek. Lani je plavalne tečaje v Murski Soboti obiskovalo 4fl0 otrok, in to je nadvse razveseljivo. Letos pa predvidevajo, da jih bo še več. Zlasti Se, ker tokrat načrtujejo plavalni tečaj tudi za odrasle. Vsak, ki se želi udeležiti plavalnega tečaja, mora priti na soboško kopališče vsak ponedeljek ob 8. uri. Tokrat smo obiskali udeležence drugega letošnjega plavalnega tečaja na soboškem kopališču, ki ga obiskuje 70 tečajnikov iz vsega Pomurja, vodi pa ga 8 vaditeljev plavanja, Peter Juteršnik, vodja plavalnega tečaja: »Mi nadaljujemo z začetnimi in nadaljevalnimi plavalnimi tečaji in r čaj za odrasle, saj je zanj precejšnje zanimanje, le da se nekateri težko odločijo.« Tilen Červek, učenec sobo- Aljoša Škaper, učenec so- boške tretje osnovne Sole, ške prve osnovne šole iz Sobote, »Pr\'ič sem se udeležil \ plavalnega tečaja lani, ko " sem si pridobil osnove plava- ! ll nja. Ker pa se želim bolje na- ■ > ■ r^.Q; 1 I i! !| ll 1 ris doma iz Murske Sobote. »Že lani sem se udeležil plaval-•j nega tečaja, kjer sem si prido- bil osnove plavanja, to znanje pa želim letos izpopolniti. S tečajem sem zadovoljen, saj si vaditelji prizadevajo, da bi učiti plavati, letos nadaljujem nas v tem kratkem času čim- tečaj, Za nadaljevalni tečaj več naučili. Dobro že plavam me je predvsem navdušil oče, žabico, upam pa, da se bom ki želi, da bi postal plavalec, naučil tudi kravl. Plavalno i I I i i I I p 1. 1 I. I. j I o —« Nogomet Primož Gliha pri Muri Potem ko ni uspel dogovor z Jetrna ni Se m (Koper) zaradi prevelikih zahtev, je soboška Mura v zadnjem trenutku angažirala slovenskega reprezentanta Primoža Gliho, ki je nazadnje igral za Studo D Tako je v prestopnem roku k Muri pristopilo pet igralcev: Boškovič (Koper), Gliha (Studio D), Bakula (Maribor Branik), Kokol (Železničar) in Gaševič (Potrošnik). s tečajem sem zelo zadovo- znanje, ki si ga bom pridobil, Ijen, zlasti z vaditeljem, saj že nameravam izpopolnjevati dobro plavam žabico, upam tudi v prihodnje.« pa, da se bom naučil tudi dru- “ nameravam n skeilstev Turističnega društva Murska Sobota je ” p Murska Sobota ponovno usposobila trimsko stezo '"'^dila 18 tabel z napisi vgj, hkrati pa tudi Popravila druge naprave. Foto; N. J. I ^PusK po reki Muri — karava brez . p« rek. 11 j ' V - { 7cnit ii '^^Sontet _ turnir h, nti meja spusta v Veržej bo ob 17. uri LomanoSe prireja v soboto, 17. julija 1993. ob *arn™'^ malem nogometu. Z najboljše so pripravili lepe tr vabijo igralce tenisa z obeh strani Mure, i ***»«> M v,. ■'*™, p,. ^1 L,?* tdalokalibr- državni prvak pr- »ciiKc družine Štefan . - utuišti Uefti Mitkcii«. ______________________________-državni prvak, g s \ puško 60 lett pa drago mesto, sodeloval ’'’***’* Ickiuovaniu Turnir Prsu.T?'*'' >'a Češkem in udttMl. V Jv e *a*k)kalibrškHn orožjem 1 ^27 krogov in o- • 40 med J? »2* )e It*. s 1106 prvak na in stie- slrehB. usedel Št- * sireljuniu ena- :rt' to i/ "'»ijt J ? k. prczcniunci, ki bo prihodnji mesce sodelovala na evropskem mladinskem prvenstvu v Brnu na Češkem. lunii "ittK gib plavalnih veščin.« Leon Tetičkovič, učenec radgonske osnovne šole, star devet let. »Za plavalni tečaj me je navdušila mama, pa tudi sam si želim, da bi se čimprej naučil plavati. Z do- Tamara Zrim. učenka so- Zmaga Števanečeve Marija Števanec iz Borefcc, ki tekmuje za ljubljansko Olimpijo, je sodelovala na mednarodnem atletskem mitingu v Gorki v Italiji in dosegla lep uspeh. V teku na 1,500 m je z rezultatom 4:37,36 zasedla s tem odpravljamo plavalno nepismenost. Moram povedati, da je letos precejšnje zanimanje za plavalni tečaj, saj ga obiskujejo otroci iz vsega Pomurja. Na tečaju imamo dve skupini Štiriletnih otrok, ki se navajajo na vodo. Poleg otrok, ki so prvič na tečaju, imamo tudi nadaljevalni tečaj, S dosedanjim potekom tečaja sem zadovoljen, saj so se otroci naučili osnov plavanja, večina pa jih je tudi splavala, Za vse skupine opravimo po končanem tečaju preizkus znanja ter podelimo zlate, srebrne in bronaste del- finčke. Letos tudi namera- prvo mesto. S' - 'k^ . aMv*-"** k (GG) tt ’ •% 'i;. ,v X vamo organizirali plavalni te- *■ < Pri FerenČevih v Kraščih, ob hirislKoi kmetip Antoaa Kousa, so odprli dve teniški igrišči, ki sta prvi na obittoi^u Goričkega. Fotografija: FM Najboljši Kovač v Nagykanizsi na Madžarskem poteka 6. mednarodni šahovski turnir za pokal tega mesta. Sodeluje 66 Sahistov iz 9 držav, med njimi je tudi 7 Sahistov iz Murske Sobote in Lendave. Po odigranih šestih kolih je najuspešnejši pomurski šahist Kovač, ki je osvojil 4 točke. Kovač je zmagal v tretjem, petem in šestem kolu, remiziral pa v prvem m četnem kolu. Po 3 točke imata Radosavljevič in Katka Marič. Radoisavljevič je zmagal v Četrtem in petem kolu ter remiziral v prvem in tretjem kolu. Maričeva pa je zmagala v Šestem kolu ter remizirala v prvem, drugem, četrtem in petem kolu. Režonja ima 2,6 točke. Zmagal je v prvem in šestem kolu ter remiziral v drugem kolu. Po 2 točki imata stevanečeva in Vida, Stevanečeva je zmagala v drugem in petem kolu. Vida pa v tretjem in četrtem kolu. Strbad pa je osvojil 1 točko. Remiziral je v tretjem in šestem kolu. Turnir v Radencih Teniški klub Kadenci in Radenska organizirata tradicionalni teniški turnir za pokal Radenske noči. Turnir bo v soboto, 17. julija 1993, na Igriščih pri hotelu Radin Tekmovali bodo v štinh starostnih kategorijah. Žrebanje bo ob 8.30. v I I r * boške prve osnovne šole, I , stara osem let. »Vesela sem, ' da se udeležujem letošnjega plavalnega tečaja, saj si tako lahko izpopolnim osnove pla- sedanjim potekom plaval- valnih veščin, ki sem si jih pridobila na lanskem začet- nega tečaja sem zelo zadovoljen, zlasti Se, ker sem se že naučil plavati Žabico. V vodi se počutim dobro in upam, da nem tečaju. Vesela sem tudi, ker sem se že naučila plavati žabico in kravl. Tudi po končanem plavalnem tečaju bom bom obvladal tudi druge pla- , . . _ valne veščine. Svoje plavalno hodila plaval v bazen, saj znanje bom lahko pokazal kopam. V vodi staršem že na letošnjem do- počutim dovolj varno.« pustu na Bledu.« F- M, Kegljanje se se Zmagala Lendava Ob praznovanju 60-letnice ljutomerskega Partizana Je bit v Radencih kegljaški turnir pomurskih občinskih ekip. Zmagala Je Lendava z 2506 podrtimi keglji (Žalik 437, Matko 433) pred Ljutomerom 2477 (M. Steržaj 455, Kovačič 443), Radgono 2332 (Kučan 437) in Mursko Soboto 1264 (Štibier 437). (MŽ) Diagonala Pomurja Pri tekaški sekciji Radenske razmišljajo, da bi namesto Teka ob meji med Mursko Soboto - Hodošem - Oriszentpetrom, ki ga menda ne bo, organizirali tek Diagonala Pomurja. To naj bi bil etapni tek med Hodošem in Ljutomerom oziroma Lendavo in Gornjo Radgono. (GG). 'ZSLii: tt" Nugvmetnt klub PAtrušnik iz Beltlnec je url 21. junija do 3. julija j organiziral pionirsko nogometno Šolo, ki jo je obiskovalo 36 | učencev beltinske osnovne šole. V šoli, ko jo je vodil trener Ivan Maučec, pomagala pa sta mu trener Jože Sečkar in Zden« Ma- ■ učeč, so si udeleženci pridobili osnove nogometne igre- Med j udeleženci pa je bil« opaziti nekaj nogometnib talentov. »i I URADNE OBJAVE LETO XXIX Murska Sobota, dne IS. julija 1993 Št,: 4 URADNE OBJAVE Skupščine občine Murska Sobota Odgovorni urednik: MARUA MATJAŠEC JU O a> VSEBINA 15. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1992. 16. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Tišin-sko ulico, starim Ooblom, Kroško ulico in razbremenilnim kanalom v Murski Soboti. 17. Odlok u dopolnitvi Odloka o nadomestilih in povračilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine in njenih organov. 18. Odredba o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev odloka o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno-skladiščno cono ob Mackišavski cesti v Murski Soboti in odloka o sprejetju sprememb zazidalnega načrta obrtno-skladiščne cone ob Markišavski cesti za območje med Lendavsko in NorŠin-sko ulico ter Fuconskim potokom. IS. Na podlagi 29. Člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. list 48/90, 34/ 91, 30/92 in 7/93) in 4. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave št, 9/90) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. junija 1993 sprejela 9. Karta idejne višinske regulacije 10, Požarno varstvo 11, Cone hrupa 12, Gabariti v M 1; 1000. vMl: 1000, v M l : 1000. v M 1 : 200, ODLOK o zaključnem računu proračuna Občine Murska Sobota za leto 1992. 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Murska Sobota za leto 1992, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada Občine Murska Sobota. 2. Člen Po bilanci zaključnega računa proračuna so znašali v letu 1992 prihodki 1,214,291.742,80 SIT in so bili razporejeni za: - tekoče obveznosti - investicijske obveznosti 804.623.794,30 409.664,513,30 Stanje sredstev na dan 31. 12. 1992 na račun rezervnega sklada Občine Murska Sobota znaša 1.842.231,60 SIT. 3. člen Nerazporejeni prihodki v višini 3.435.20 SIT se prenesejo med prihodke proračuna Občine Murska Sobota za leto 1993. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 401-3/93-1 Datum: 24, 6, 1993 Predsednik Skupščine občine M, Sobota: Andrej GERENČER. 1. r. Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list, SRS. St. 18/84, 37/85.29/86 in 26/90) ter 4. člena Odloka o pristojnosti Zborov skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90). je Skupščina občine .Murska Sobota na sejah Zbora krajevnih skupnosti, dne 24. 6, 1993 ter Zbora združenega dela in Družbenopolitičnega zbora, dne 6, 7. 1993, sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje med Tišinsko ulico, starim Doblom, Kroško ulico in razbrep-^nilnim kanalom v Murski Soboti J, SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje med TiSinsko ulico, starim Doblom. Kroško ulico in razbremenilnim kanalom v Murski Soboti (v nadaljnjem besedilu; PIN), ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, pod Štev, 8/91-ZN/MS. oktobra 1991. II. OBMOČJE OBDELAVE 3. člen Meja območja FIN sovpada z mejami Srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 (Ur. objave. St. 24/86 in 7/87). Območje urejanje obsega naslednje parcelne številke v k o. Murska Sobota: 4216/1, 5262, 4247/2, 4248/2, 4249/1, 4249/3, 4249/5, 4249/6, 4250', 4251/1, 4251/2, 4251/3, 4252, 4253, 4259, 4260, 4261, 4278/1, 4278/2, 4278/3, 4263, 4264/1.4264/2,4265,4266, 4267, 4268, 4269, 4270, 4271, 4272,4273/1, 4273/2, 4274, 4216/1,4278/1, 4276, 4277, 4279/2,4279/1,4280, 4281, 4282,4283, 4284, 4287, 4288, 4289/1, 4289/2, 4289/3, 4290, 4291, 4292, 4293/1, 4293/2, 4294, 4295, 4296. 4297, 4298, 4299, 4302, 4303 in 4305. in. FUNKCIJA OBMOČJA 4, člen V območju zazidalnega načrta so ločene cone: - individualno stanovanjske gradnje, - proizvodno servisnih in obrtnih dejavnosti, - poslovnih in trgovskih funkcij, - trgovskih in skladiščnih funkcij, - avtosalon na prostem, - tehnični pregledi vozil. - gostinsko turistična dejavnost. 5, člen Po posameznih conah v območju zazidalnega načrta je dovoljena gradnja objektov, ki so v osnovni funkciji opredeljene cone. Funkcija cone se lahko spremeni pod pogojem, da se s spremembo ne povečujejo škodljivi vplivi na okolje oz. ne presegajo predpisane mejne vrednosti prvotno predvidene funkcije. V tem primeru je potrebno izdelati posebno predhodno analizo - strokovno podlago, v postopku njene izdelave pa morajo dati soglasja k predvideni spremembi vsi organi in organizacije, ki so podali soglasja k zazidalnemu načrtu. 6, člen V primeru posebnih zahtev za določanje lokacijskih pogojev za gradnjo objektov (posebne tehnološke zahteve, povečani vplivi na okolje oz. preseganje mejnih vrednosti določenih z zazidalnim načrtom ipd,) lahko občinski upravni organ zahteva pridobitev dopolnilnih soglasij pooblaščenih organov in organizacij. Pridobitev soglasij se opravi na podlagi posebno izdelanih strokovnih podlag. VI. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA k 2. Člen PIN iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje naslednje sestavine: a)Tekstualni del; b) Soglasja pristojnih organov in organizacij: c) Grafični del. l. Izraz tz dolgOTotnega plana za mesto Murska Sobota 1. Iti er u PL? za meato Murska Sobota T - natrla za obmotjt obdelave V ■v'X'ujw3jv*. *i . K-erf-u,--------------------!■- - N • lil—XT-~U 'AU. Tl .n,7i v M15000, \ M1 ■, 5000, vMl -.OGOO, vtAl ■. V(X)0, ■"■SA. i . ^"<1» 7. Člen ■ Pri gradnji objektov in drugih ureditvah se mora upoštevali obstoječi sistem zazidave. Vse značilnosti urbanističnega oblikovanja posameznih con so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta in so nujno odvisne od funkcije objektov in posameznih con znotraj območja obdelave. Načela urbanističnega oblikovanja veljajo enako za predvidene objekte kot za načrtovane zelene površine znotraj območja. N. OBLIKOVANIH OBJEKTOV TV™™« oViLSta . vi^-nL-rOrM-. MTvSsruB. in niiisliinih. nn* uvolTiK .v Tcii>t.i.Vma\ne .AA^EibEnc. v na- AiAus ■cru-xVii-.f TZVHt-i-L-.-i -i t. -Hvr-nu. smv- i lum^Ci-bvi CI o E --■<■1 v ( 3 3 9. Člen Maksimalna višina individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati višine dveh etaž nad terenom in sicer K+P+M, n 10. člen Odmiki med objekti ne smejo biti manjši od višine najviSjega sosednjega objekta, oz. ne manjši od 6,00 m. Odmiki od parcelnih meja so definirani v grafičnem delu zazidalnega načrta. Za pritikline (prizidke in samostojne objekte) veljajo enaki odmiki kot za osnovne oz. stanovanjske objekte. 11, člen Vsi na novo grajeni stanovanjski objekti morajo imeti dvokapne strehe z nakloni 4CL45 stopinj ter kritino v temni oz, opečni barvi. Objekti, namenjeni proizvodni in servisni dejavnosti, morajo imeti dvokapne strehe z nakloni minimalno 20 stopinj ter kritino v temni oz. opečni barvi. Določilo ne velja za prizidke oz. pritikline k stanovanjskim objektom, ki se oblikovno usklajujejo z osnovnimi objekti. 12. člen Gradbene linije objektov ob cestah morajo biti vzporedne s cesto, v notranjosti parcele s parcelno mejo, oziroma vzporedne z obstoječimi objekti. V, UREJANJE PROMETNEGA. ENERGETSKEGA. VODOVODNEGA IN KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER SISTEMA ZVEZ 13. člen Vsi na novo zgrajeni objekti se morajo priključiti na vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje. Vse obstoječe greznice se morajo priključiti na kanalizacijsko omrežje. 14, člen Širine predvidenih komunikacij za javni, mirujoči in peš promet so podane v grafičnih prilogah zazidalnega načrta in so obvezne. 15, člen Ogrevanje individualnih stanovanjskih in proizvodno servisnih objektov, predvidenih z zazidalnim načrtom, se bo reševalo z individualnimi sistemi (priključitev na obstoječe omrežje ali pa gradnja novih sistemov). 16. Člen Trase, zmogljivosti, mesta priključkov, hidrantna mreža ter vsi ostali podatki v zvezi z rešitvami energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter sistema zvez so podani v grafični podlogi, navedeni v 2, členu tega odloka. 17, člen Komunalne odpadke, ki nastanejo v območju naselja, se mota odvažati na občinsko odlagališče komunalnih odpadkov. 18. Člen Ob parcelnih mejah je dovoljena postavitev ograj do višine l,20m. Ograje so lahko betonske, kovinske ali lesene, lahko so tudi ozelenjene. Ob prometnih komunikacijah je dovoljena postavitev ograj znotraj parcelnih mej. VII. FAZNOST IZVAJANJA 19. člen Pred začetkom gradnje vseh predvidenih objektov v območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, je obvezno zagotoviti minimalno infrastrukturno omrežje, ki obsega prometno, kanalizacijsko, vodovodno in elektro omrežje, sicer pa je možno vse predvidene gradnje izvajati sočasno. VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST OBMOČJA 20. člen Do realizacije zazidalnega načrta ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi. Posegi, ki bi bili v nasprotju s SPIN, niso dovoljeni. IX OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV 21. člen Investitorji posameznih gradenj v območjih zazidalnega načrta si opremo stavbnega zemljišča (vodovod, elektrika, odvod odplak) zagotavljajo sami, kompleksno pa se izvaja v skladu s programom urejanja stavbnih zemljišč. V območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, so investitorji dolžni plačati sorazmerni delež StjoSkov priprave in opreme stavbnega zemljišča. X. TOLERANCE 22. člen < Tolerance pri horizontalnih in vertikalnih gabaritih objektov na območju zazidalnega načrta so možne v skladu z grafičnimi prilogami zazidalnega načrta v okviru maksimalnih horizontalnih in vertikalnih gabaritov, ki se ne smejo spreminjati, oz, se lahko spremenijo le v primeru, da to kvarno ne —• vpliva na sosednje že obstoječe ali predvidene objekte, naprave in površine, kat se mota nedvoumno ugotoviti v postopku izdelave posebnih strokovnih —i podlag, ' "1 K tako izdelanim strokovnim podlagam se morajo pridobiti soglasja pristoj- . . .. nih organov m organizacij. r 23. člen Stanovanjski in gospodarski objekti se lahko adaptirajo v obrtne oziroma servisne ieiivertee pod pogop, ki se predpišejo z lokacijskim dovoljenjem »a XI. KONČNE DOLOČBE 24, Člen PIN je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota, 25. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega^odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja - Enota v Murski Soboti. 26. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota in okolico - projekt, št. 11/ 88 - PUP/MS (Ur. objave, št, 25/89) v območju, navedenem v 3. členu tega odloka. 27. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. številka: 352-4/92-1 Murska Sobota, dne 06. 07. 1993 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r. 17. Na osnovi 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave Št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1993 in na sejah Zbora združenega dela ter Družbenopolitičnega zbora dne 6. julija 1993 sprejela ODLOK o dopolnitvi Odloka o nadomestilih in povračilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine in njenih organov 1. člen V 1. členu Odloka o nadomestilih in povračilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine in njenih organov (Uradne objave Št, 8/91) se za 1. alineo doda nova alinea, ki se glasi: » - sejnina« 2, člen Za 3, Členom se doda novi 3, a člen, ki se glasi: »Delegatom pripada sejnina za sodelovanje na sejah občinske skupščine. Če seja traja več kot 3 ure. Višino sejnine določa Komisija za kadrovska in administrativna vprašanja, volitve in imenovanja. Sejnina se valorizira v skladu z rastjo povprečnih osebnih dohodkov v R Sloveniji 3, člen V 7, členu se za besedo »nadomestila« doda beseda »sejnine«. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 143-4/90-1 V M. Soboti, dne 6. julija 1993 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, l.r. 18. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, it. lS/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 219. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur, objave, štev. 20/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Izvršni svet SO Murska Sobota na seji, dne 17. 6. 1993, sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev odloka o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno-sUadiščno cono ob Markišavski cesti v Murski Soboti in odloka o sprejetju sprememb zazidalnega načrta obrtno-skladiščne cone ob Markišavski cesti za območje med Lendavsko in NorŠinsko ulico ter Puconskim potokom I, Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev odloka o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno-skladiščno cono ob Markišavskl cesti v Murski Soboti in odloka o sprejetju sprememb zazidalnega načrta obrtno-skladiične cone ob Markišavski cesti v Murski Soboti za območje med Lendavsko in NorSinsko ulico ter Puconskim potokom. n. Osnutek sprememb in dopolnitev se razgrne v izložbi zgradbe SO Murska Sobota (Slovenska ulica). Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin. III, V času javne razgrnitve lahko dajo občani, organi, organizacije in skupnosti pisne pripombe k osnutku sprememb in dopolnitev Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota, Številka: 352-8/91-4 Murska Sobota, 17, 6, 1993 Podpredsednik l2.vTšnega sveta SO Murska Sobota Janko H-Al-B, dipV oec. H E. T ggnik, 15. julija 1993 stran 17 I I I S I S n tu Sx 'ItO K II o: a tu p 1 1 a In ^2; li^ 5S sl 'S < Z Ul > o (A > z UJ > o to e < Z UJ o Vi > □ z UJ o (0 z s o to & s I o (0 & § I o si televizijski spored od 16. do 22. julija 'E^rarajcfljOsiA-d »5 v 'e’^*'^ t lu 3} fi š '="E£^ Ž'8 = !:i..ij... ?■;' Jshs C 7= T. ■- -= 43 W S^s 3^0 ■3^ ' = O C UJ ra > .k. s C O ra ra ■*• o v I E n rt rj 8 a s «2 rt rt ' "I > 3 s« "M B k>d s 2 £i«s rj 5 9 ig ;£ d ' la "St ' ' i S = sž^SisSa™ A i; š ir “ ':^ “ g.3 ™'; — -7^ »n _ ■ J. le • ra {is !’;i c c i" > fi ra bT- 'Jrt{5!^pc^C.i: -. 3 g.^s £0 g > :2iDS-:šga^''’ = 7"7''l7-a, —I - 5? £= 5 t ra S -o c N ra «3 i ' A “ ...=■ — r = 2? n-i JJ^OU-T" “'£.5^ I .i}i ■o cd g 3 , 43 “ I E ■ X S-::', c OKJ E c: (h| , I ' 2,^ S - un 2=: = ' Is; 3 bi o s =2;-o 2 v JC i c 43.* 2 r'^ -■■^■z _ .A -dkJ I .1 ra k_i A - _ ra k E ch —' I o -□ ■■ £ 5 il Q i<» Ci/j ra Š“ ' ;2 rt .r3 zj o rt I n -“ e V i-u I a.g'^-.-s ; E 2 'f - ' g.> ’ ■ - - " E '■i 2 a _ -1 _ e u ra 'S 8 ‘ ri 7 »- 5 B S -B IS i r QC oi ;S<£: := — J co c E S 2 i! odi? 3 .It« c c e »’ I sl« »2 * a * -u =1 LE E b - • i_ = g/. Sfi !i , k p A E .M U u 21 n) iM 3 c o z lU (CHf u o u = N .- fi ra B •“ - ra > tu ® 1= i E .' 2 O -if 3i? > Č -J ‘N O < S > 4 u ,E I U ra r - E - 3j c .§ o c u rt bo J.. .a -F - ■OiOi-fi’ Si, 2 fi č s87^£ E S?Ž2 a'x.S '■> U.“^ ' SS ■ ,,r: o 9 'p- 2 § e 2 ■- rv => ^ ■'' ri .. ::5^;7f:: ja__ _ E = ' ? £ |b^ '1^ ^2 gZiS 6 i 72 ES i P J a £.3 ™g.« 5^1 ?.5 .idO 1 , a aST! 3 , .§ £ 2O-:^-"2 .' £ .' S'S to < p K o ™ ra - ■ ■ * 'S .■p li Si Jr." 2 ■ i _£ I S .S 1.?—- F ® 1, r^ « ' ’ .s !š g g z HK^i--'2ri 1« s£ I 5 J I - til ' . d 'S 5 e'^0—-'‘=-^- '.aŽVajk:^ -2?^^ ps-a^s u. - 5 “ ' '■'’5Z!5s 1 13^, ■- 43 = i'j .£ rt o — s. Jr - “ > s T z i; -T I iT I 2 I 11 i=. O dK U E o 5 .s .2 t g-« š it u- “ d ? d-.? 'g " 5 c I .■3 č .t "=003 :Hi5SSc=s _ C ra .t s K) P .30^ n H? - i = č ra — ra r< I ® S: X V U »(O r-kpU'" I rtSrs-raGS^iPd E dSl! ' 2 aS I - > □ ( S. B a 3 O 8 — to I s ? C rtS g B 9 f N i2 iu I to £ oJ ' - d ra E rt C ■=ErtCL^A^r^-'7b'--aCLd-E^4tzn._ — -- -!,: >O> -S n m ..-u B 'SlS = aj ra « = g 's = ° ^ z; £ N o 'to>.“ = .= =;:; i-iff(S| .LraEV.IJ^ n « v v f J ^ 3 > 60 £ '^ E »2 43 rt □-.= 14:11! 1 v CM I O i -S?.^ X LS c ■£* I ” ra '^ £ = ra 1 0(^0! g 5 b ■ ■“ _ >f ts £ c' ■<> .c-ra rt fi. ra ‘ k 3 1^1 H ra " -■ g ™ « > -g o ra J 'C E - S I f = ® 5 £ s-s šil 5 o.s, 5.a Tju. [J> ii3O(^ 5'S ra 43 B _ >A S §_” ” 9 “"tz .-»?y JC IhcN M c ra Sg^ c s-dl g- SZqiix'cS>kj ' I 7QSd£ I JS E ra S » I 'c* £ .Si, ra ' ra s 5 ul a 2;^£51Ž2S = iu>“'^wc4zrMra S:.t:c '2 5 = ra ra > E 5 s C3 & Rag S g.Si£^ = ■S S2_ S“;s sj-S E7 c ra ra (-"CiO I c 43 rn 'FT I e -2. o K :i5“ 5 I i. u d 2 S > 5 K s £ s ¥ 'f g |2S2;3Sr J .‘ IT-if ' _ B d S ^«:5 « 2 " & ■« : ifl s Sim - u J. £ J » < ^*5l!=y7s ss|7.:'r^7 = uTS 15'^" ■ £.,2 S S S.S_ "78 ^"<^-,2 h ■ = or:as>.^“®3 = 2"i - ■'!! = !; .2,'" ■ ■ -. .-<5 - ca L S; -jS = ~ ■“=-d»--ni)Sj7f! ^.ŠS S~ “g £ ‘^EA''?»irti S '-rt - 2'71=' K a K §,-7 § = - n B B 2 ra 2 oi JZ 3 S ri ■•^ 'O F' ra L c £ E S g ra « C 1» bo' P .M E .H- g " o n .5 = s ■- v u(i e; 5 O o E E ra *3b .ji JZ .£ d ra ra ra = 3 = .Si 2 d m .; ■*5 .i o b' C O O ra — OfJ N C^O-.fi V = ,-,2^0 S S I s P ■= F.Ji S 7 g 'S.p E75 '^kssot-27 b" 7 ° a " J E - s " i n 2; 'SP-iiSo^K^J^o F.7 ri § .J.. ' a 1. u— . . ra * T 3 -k Cifj N ' S;.(-3S= E £ ■=g ■!'(■ 1 T ? F. - E ■<■ - • « = 'C 1 43 -z? L- -B 43 X a '•'“ — ‘b^BZb ■ 5 c 2£ i “ 3 i/» Ofj' ra 4j L Nx: _; E-i;-^' c? p ” .43 S V) cc a Q < . s E o £='^^72 ■ . O O JZ O“ 3 e:l 5; I f Og' ' 5 F-r' e ra h" ra 1 , ^-e J, ŠK . §g I = ^5 S.E ■“ Ksg: as * - = 5-^ ra u - 5 g 5Ž i: S -.-srS- S s o ii C i l r £ ’ N X to > < f ?d i^ ” r 0 C a? 5 J- Si! i ’ S m > -■’■ ra _ ra I ra 3 O , ri 43 TJ ra .2 o' ^3sr; c *- •- B : ® y S ® ’o — ra — D-. n rt — E rt ^,g.“T.°52.gj; č -ra s ra « s ra c ra O-!^ o ; ra ra ra T ra T O ■ 43 M 4J _B _=-■ 2?f^2»l sl C > “ DC z'^:5o = ijh I Sh-o”' uc...-2?^ e X ciffiS i:=2:-^'q'.E^ra — OfXrt-l»^ - . J_ .i .fi u I , S e a aO ' 43 . e « . -S I - « fi A I iC rn C cS J3 ■« = S p- CQ 2 I E _.2n-i - v^4d O 15 O 2 OŠ", a 2 S, <5 --E (J B ' T . X Oifi nj 2 - ■■- -^7 1^7 kObri^^^gbls,! , _ r-S” r- ■SkJC.2'=7 šil = =. 5 ■= -irJ =-,; — iiu _Ti UT3 A_rt7 -bB E A X ^C-I Q.x .EB |e4vi insOtj I Cla O c 03 o s — S - I- ■ li .XirrtKn'^'^^Z = ?:£ ra— 2- I £ 'S ? I fil yI rt 3 . *3 O .Si c o: <>" _ ra " “3 = 2 E-"S Ji •u > = i Is? ra5l 2i Id J3 ra I— _ jj = iko; ra — ra ra M E~ A ** I X Q 2 “ ■4? S: rj ? .2j;2 = š 1 = > ra 2. ' -B IfE Ss ». ra 2 o>(^ (N ■77.s^:a = ,?*s ' - >3} k. <3 i_ OD>/*b . ra (.iisiaa rt'^ 43'X 433'/%X^ ".aSfi 11(3 §02 " o .{t QO Bp — ra — 43 I rt ra ra ra B -L ^ ^' ..£ 43 ra 43 ra X i “ .2 B JC ra ra ^^^..^43 L-Zrt E 2 ? li- £ -S uu " =3 I . C »n C I p 3 ui52 C! -S-T E is -n '*' fi I ra rt ■ra o -1 i. ' -i ^7 i£i^p'hš?s| :5 E u-> = (bO E '‘■-'Sr=Hfv^5 S 5 4*^ 10.’“ t _ {b43»^au— B S 5^s ? =-t5 i S'5 3S isl? , E°1 1 “2 „ k l7i£J522tŽSE 958S5;,7 = ' = t- "^ - £ ■ ^ ^l77 S5 .^m£ " 2 I c N I ra ra C ra s h e g I rt ra *' N 1£ “SgE 33 g .^a ^7^""^£|r r._2 “ I ' " ■= - ' ra o E ra B £ip.i -dTuiSč ?'S'i‘j(® sS s P ;O, S Sjl'-^=''i._-~ b’ ~ «5 15 5 > .!( ' " « -Š. Q a, SC H -•. »=^ 'hj ''■' -Z* = ■C' ra ' n [S Qa- -(H J 7:^ =8SeQŽ|„?5 ...^gs “ ' I .S®2 q'S'? R ' s ' ES ® =« ‘ I ? ra B .5^'5 — * t(b 2, Si..;. g8.7 ' ^2 s 7--5 ■5 _ « v T . _■»“ M I o - ra > fi v 43 Ji; O ' o ffl Ei-E I S =-^ t .Si;euSJ:^i£5< 5 ij -- V ■ • ^ • 2 O^^ik' .y 43 7= = o c = PC ■»o U I 0 - 'E > S S •’ 11 Q O I a E g □ (*! ^:Z' u 4J c Si:ž' ■ LiJ ' H 2 O" ■ B o I o 5 7: £] 'rtiEraOraBO,iC43r:'ira a2-ž’;= E B« a.0.3 i= (^b I— ra u '—43 P •* r=-g.K"-5£2i38.---i -■S= c2“-u'''-^~ ■ " H Si; Šsc^-^^S 1 « . .. ~ 1^2 So E I ga .bCiSraPiV E ' 4J B iZ O 43 lO .id i f*i tn ^(<1 ra ■B / flj 6O B 43 ra ■ !.-, 2 — 43 •*“ £ 'C — >7a5 43 <0 2-2’;ž e N' 3 .£ 2 o -1 ? o J 2d' S i e 2 ol :-. ■O o»2 , •" ra E o 'C e: N 2.6 3: _ I c * ' o 'JC E ® U.-2 .rr ra 43 “ _ 00 rt J E 1^ 4> rt Q ra ■“ *^ '“■ S? T- -A H- !>rf.-8= S Ht -' 2 “ S I 9 = s 1 I UJ I . '? A . A Ul »J * > £ i 5 “ S 2 ?“> ? alf™ ■ ® * S SP. m s E M Sbp' A s O ra 'S .. ra A n ■ ** N s ot .s ' B 4» I? (A £ .ž;S< < cc L. rti Tt? ■U Z? Ui rt , a.: ra 5 s a §« = n k ■ i - S, 5^1^30 g J oS* 3 2 |S ■ žRsJih 43 s , ra^SS-BcSra^rt-u,-f^^rtc/jrao^E^rtraB '^- ' t.;=l7 £ < Vi X < 'N Q < S f rt 43 ra M Eo^ I C ’■- 3 C^l JJ * to o ™ .- _ kr — —. - 3 5 I -o " -c a u i-j 17 — ■».£- 7°‘=7l'SE = S"rt'" £ssp5-|,S£s1^ S iJgS I s Ti „., J3 2 * a.5 1 _ £ f .- s* 31 ' 7 s S248!;»s^b2g bfl ra raS^432'_^|rt^^ 4^ iž'^£si”7.š7 ■ 1? s"?-s X- 3 ra .c ijp| ■= C '^' I -g - ■ »n ,i^ .c N .C ra -o c S •(d 1 "n = r i C 1^ B rt I ‘SsbŠ'£-F-ZE'.>.-.^=2- I S' 3-2 m £5 '2 s— ?„ 7.5 t * — 'oiHc£fuS5^ “ =.2 01 s..3 j-r ' =is* ” ra ^psi O Ql>f B tj 3 OJ £ E ctf .> ® I 2 ■fe7-r-h I —' wi - A hi ^ ■ ■ ra 2$ SC 5 ■ 2 ž s '" ■* 3 1*! B “ 1 S-SzE ‘■S I 2 ¥ I IZ} (J « I — ‘5 g .-S < s dt« 'S □ ^ '£ p 'T^ c. E73='iS ' 2® p I .S "O — S n — p — * o e ..n I s I 3 (O ■ e O 'C 5 C 2 s s 5 s - ■-i=š ^sBara s Ž I I -c a » z v> 5 > tj ra to o 43 č o 3 “.-3 “'Ff 72* ' 7 .-I 2f5|u3'C-? = ga.SS , cS.i,^ TS~^ Q.“<^,-ra^ SdRMS4J ,;i'-2-5« a s * '■' ” to « - ¥ =p- 2 - S^š.uš-giH-a^Bi-^a^EFg T'S.fiSST-i(3aCC’^M'rt-.^ I c I '^J! B I 5 « k s OJ cl O to ra ‘N jSel e !3 I c s s Sk; rd I .3 I I ,R o 'E. gi I E„ cc , 2 "a S c .. a, Sus s.-.g sf 1^ -5 d 71 u“ E c ElŠ & l^gsss^f^^dss-oalg^^m ra , B cz ■ A gTiddr.: 732-qc š.8 3F2 S JS 'I K % — _^—' — — Jj H r. 43rt4 “ • v = 4J E ™ O ..............£ I I .!i,7i Si«.SOi-®QS<:iS 6-- S ““d—1 = 'o c o s t S2 = n fl5 O o 43 E B S od ' N sil ’’ ® c E — 5 I o. Z < I ra ra i ._ ■5"g S - .. E ■ = £□ '•'^r- □ d 3 .._■■■'“ E.fH..(j.Ortlra'Ort '^ raO .. E" i fi-E-'■X — « ?? 'O 001*1 is^7B ■■ ^"p .p h^SEcEu I“ccC 3 =0 ■■. g S 5;:; 7 „ Ž g š " 4 ? E e/) rt n I s-g.™ = ■! 3g S.E s “ ra fi Or4 3 as -Sggi* J P?.£ S £';Jž|35SS5 S ' 7' ^■ §J^g =S ;|i7li = .E''’: = 'š ='=| o7 ££^34^ ® "g 8|s2b " I .A SC .d» ‘“ ■ 2 5 "3'*2S .Ss i7S|’-|§ 0! r * « jub* 2 2^ g 1-2 g ?s£ 1 I saJbj s -s s 43 O ra O C £ rt £ SrtS o. rt' u ::o < ^■IP .25 a 5 E J _ z O 3 1 5 ‘1. ‘ J o -^zf^rSoSaS' o ji; ' <3 ■s 43 -B £ XI 4i ra B P -i t -^t^K|š7SvsU° = ^'O ra_4)5_ „- e I £t=£ lA - 2J .2f Jhi a:b,5||4-rsi-£ a'7^ .s» vH - §a?3«7^ij!--g?5 I I 0^7 K a| o.f?^U rtCl'®w5Sl Ifis« ^Qra^,ra N^5-oratjq ^2,g 2'58 š -čS = i® ^4ra ra 3 ® ■Xb I A C_? -H jic S r4 -1 ^.yrs ipS ra *iU- I L s; 7 o — CD < to X < ‘N O E 3 I čs j"JiS O ra 1- 1*1 .. .■B 5 rt r3 K HZ) I Q 43 -^i ■“ .. KJ IJ — - S .■ S i . ra 03 r. ■? 5 5 ra s« c ra cc n ' * d. E ra (rt o Ivi 3 4J -1______________ aac:--g^ [2j , — X !Q I I fi I (J _ ....u SzjO^.a;, = s S c “ .-it! I “ g .S '■'j; e •— ?qo7 3^:5 g ..s i ;S E „ o »'^‘Sa^-pg^ 7-52617- fM ra ds*' ,1 «u.^" - lOH.c , =‘^0 Hc S-S . PKO g rti - 0821 _ c JIS s o ^i ra n > c :?2 EA o ra Vi •> < > I x£ i$S a 43 4 ■S Tl . g z ° ? £i£ £ I -E (O O QD C B >w ra e u. _ i kPs^.sTiO'? ' ? s; oVi- d. _0 Th '■ ■ J£ Ml ' _J l_l bb^ Irf. .— '.'* ■fi-Si,J» rt^JC CtfiJC C O S , E » > E E 2 £ E 3 fi 3 ISIS-sE| : > O I S-« □ o ra 5 -* ra »> .M -a<3* E J 43 Sili O 43 D X JC o ■C'-’’ d S 9 > S S ■■£ .s c ' ra B J 'Et!^ ra N ai2 I E®«” ?^ £ -■= rte“®af;3"S2 “■ ■ Ib 2: ^■' .3 s E = ^lt^ J- ra Bi z. c ?-■ <^3 _■ '^ 7 ■* — J § !i 3 ' >5 s® Š -^'"^k'' ■ A ™ s (d o o 2 40 H • •5' 2- 1 -S [5 UJ X .bh 35 ® ® 2 iC >" Jr ra B ra . ra »O , 'T ra :5 U Si Bš ffl rn t O > " > "^ ■ fi Jf o o r I ra - H =,“ 5 -5 ® s = cc a c **3 L/-I i±= . - \1 4j rr. ' ra ffi I s IR T 5j ra jXi e 43 0^00 _ — T3 H 25 c S S - B 43 rt B V >M 7a5j ra n 34 B ra rt ffl > “>.^Q h E :: ■? ' 8 J? C’ \=?A -5 « E , i OD 43 3 > > 43 raz'' E S fi - ' ^raUo'^'”- b.*"' □da > I ž ' s s k"i-,g CrraOE r5:-2-ii^rt - - ■ tn z Q = c o-3 o I « E , ra ra u .3 I I - I •-; Au q ia,>. cj „ 1 EX ' cc ra JC ra i to iSb e n * ra O E rt 'S £ J 8. n .A 4^ ra4O JS « .g = U-. <* Q 43 JT: g '^i IZ c S o <3 ' " - Jj 2 O?| L. 3o 43 > SCk^O^ 5 •? S 8 T' ra , . , «E-i lUzJiviStNi iJraOSZJrSira ra . ._ nj --,C . fi B-rt*ri2 2 J: 2 .1 N iTi -- I c ^ ■■ ■ ra SL "J C =Z2:£-£ E 5^-^.= j; gl' s^j^siisg , Oi r.Q._„gcS ~ a' - - = ^- = s s i o o “S i re = ' 43 ra "Se = fe ■> E I = k 1 = ' ra cl O' ra ® iB S 5 — rt -* u .2 A > I Cu &0 I 1 CM A I S - 'O .S2l * 2ž^rfh74F "S’^ Š j' E Js^SEssnMisi B t7Ii 2 z * J «rt i;aa.E^ o I i^.i=i7p5| 2 'C ra 'b* J = Si" ' 4 2 J 2 " is >0 F* “^ = ■ 4 a A ' £ ' K/ ■" 2-3 S S' :«< «3 = 3 J. E ra .jSfdllTsUs^ , Ji - “ ra »d _' ;c 5 j! o: _ . ■ JZ ■?? Ec: H bi r® 1 I" ■ "■ < X Vi > -J o O o (fl S ■* i s S s I ?;J“S'E I E Irt ratZj □ 2 ra 43 rt ra 5 I b) S--^ 8 7 I g „ = . m « 3: ?»12 -7 2 "S J gP 0 = 5^^^ ■i^-S =^ _fi-fi - F« CT3-2 e.c5 "bS !.! * a “bt s "ssSkj =■-! I .S TZ' X S y brt I ra " IS' 43 H i^;E^8^t;3S'i .i ra C ■ ■ ocftj -ra- ? Cu c^ " t-ra S « ’ S -2» V 9 ^.- 'š? o r ra »u B f s A E B »* — rt wj 13^ 'B _7hs^ "S§o5-orp7j^-' 7 a.-ti2 « (rt << 43 i! '. (N ra E — y “kcM Cl , S tž 5 I ' i ‘E' i =t 222^E Š « ra H--— ?» ^ C' 43 B .k=O^ 4Jt^ N“ “ iž £ a CD * 3 tl Q0 *> C n ra rt O — ® 2 (hi ' k7 o S tA cc < ‘N O S p o ■’' ec« I o; .i: -= .- .= .;=: .2S«i £0'I 3d^H°^¥s. ra (rt 3 rt ra (rt -c ,_ “* I i o ,^| o2rti” iSfic .rjlJJ A -S Sp I ” 5! I w 0-6 0 ■- .A C'.2 'O 5 ’ii .. B _ra^4iEfirt^^fci(*?^ " Ji S a bil o ■£'£.9 J( S _■ N N Ji 43 iv» rt trie Ji 2 ’ 43 — r? O Ji ’ ■O o ra 4} O'-e -■* * ' = Ž 2..i( .5iS- £.55 “ = ■3 g 20 1 .£ “-ESOragaOiS cj era—.^oCtrt] — _ «fiJ4 fi —ert I l^^ZB I T;=7i77’S^7“|a S?sS'ii: , s-^eS L" s = ■“ e i £ -S ' 1 “ _ dd 'X “ E I 43 'C U bOQU B I (iJMh- Om/, I OOiiM (rt Irt B ra .■ ‘■C '^.S.o X B ®'E .E, r«'' It 1; &> 1C ra 5. (S 5 f— I “. S rt — .^tr.®Prt''B ■»d Ž J 'b o. Z 2^.^ 7*'= 7 ., S77^-^^2 2^5 E E S;c'3:£ > ž “S ii S , 'E N Ss ' N (N 43 £ “ SžIŽl ilsSTile o I S ra M o jS 1 r Vi ,1 UJ -I > ® ■« SS = išNz;«2,ni ‘7.i^;ra a-5 5! s I • 7 Vi M5 £ S .s s J ■? 5 I 2 »'rJŽ^F SrttS J-g ai g e;ŠS*--5 '9' 6^2k - "'dSO'^ gu So 2 - ''7' '^'■ “ ‘■- S-^CS i.Ž J ='u7 43 ' E H£ It *’5-"’-g5O^ŽuL. ■ ?“ o 3 3 g “ C ra ” r4 .SP' “ 6 SS oi? 43 E B 2 S 3^esg E - uEZ,i;-S.= Š o -7t3c2.9-<-fl ^.si" 1 J I i ;-Sn „iL' i!S,y 2 2^'. - rt S ® O™ • fi I 2 O 2.s;_^ - ser; - ra «0 O o _ c 1^ ' “■ i E<£.;7 .a 5S gp - ' §8’^ a gl 2a7 = =^s-=^^c SP — >1 I o E ra tn 43 Vb .5 2 9:2 .2.;= J u.-.„ ...^.a.— cOl — ru V I - < » cc < 'N O < s sif':I^ss • ir? E B I 0^ = d i 43 b' O — V} 41 L— I -s - ^- BO Z? ' »rt 43 -1,. ■^SSKTi - , ;c.u»'3 1!--^ - £.5.- — S?7 «b::o.''cS-J“bi I .= - » a o I c 5 B □ E > I rt 5<^ sz»- “ u R 3 X =s^U'Š3a71g ' sg 2?| 15.« HI ^■.SJ .« n 43 (rt B J 43 ’ JE < ■- ! i S ™ b^ s ^sii °”a;; So. 7 S O Ji B j; 43 !■■ g7 k. 'b T ra I £ > S .1 rt '= Si ■- rti 43 o rasn -3S 5 s “ = rt v ■ r~ 1"^ rt ? ^"E □ i! - ra I ® M 5 <-7 sj;^ ■ ■se£2=^ 10-. . §>> 8* eS 5 «■« -jPp.raXE--.u E « .i aj - o N ' diS8'S7r.= „-5"7« iZgiSs'? CD M • ’ 43 43 ■ J O( .0 - •A.-_ra!iri = e ?!£■= -I- -hO Zk-" ra Svt; ■= Jz £ I od a « O(.! I« 'J .. m E Si ■£ — S 43 E ' ra s ."S 2 o--;m s e22 “ u 2:2 5 -|3 I I u. = ^...^ I I .A™|h,-|.V^434-.|tO N 3S d* s o. e 7 E ‘ > s £ “ fi-is r> ® CL S E B Jd a 2 E £% (( Vi > < > QC Irt rt ra O 3 !- ® - , o (rt , "B ''^ (O O -1 I ' 43 — " ■ >xC«sn ra ra •. IS B O X ri?:; ra —I Qii , (rt E C ra y 2 ee a.i »C 2^0 43 M N - a .T -a “.-n ^raO.£CD;-Z-£B I — rt Ski -Š ' I S3 z ir, ra .^ — M3 S5"S-=..2=.«-'2 2-5^-^'g7«ig:5 o J g g J« 1,11.0 i :i.Sau JJ 2i^ I0S i?0s%=s-^ES22gS? B S4>''^EaQ5 u I <1 “■'73 "» -o7x-i35 F j i'0-ra-*^- n-^ '? o" SP 1 “2®!f;Sk=og g.= g =.3 * tj' ^Ljc-Si^sg = - ‘t £ B ■».■. , rao.^^43^ rt/Hrt«^ M rt fi 5PS (O (5 '3 uo S H- 43 — -“ «>(/) — rt £ E LX , ra ■S ts; a (3> N 'p 5 3 H > 2 .E.d ? i— C = si J u .-= £ *2 m Ji N e!!2 §,5 5 š Li '—» I .K = I 4j ra , -«,2 -Sf- ' ■ £ c g o Sd''- S o -. rt ra B ra ■ B rt C1 E !i; e F*> Ob .X Ci 43 3 rt rk rt Ji = S ££ 3 I — r X -■ (2 2 -ra 43 9 O -O I I ra ' n " I 13 .£ E O I 1) ra O rt E P- .g-isS £ o E ra I n '9* t 'ibr. e E 3 . gl E = v;S3 r = X 5Sf:h i! ~ f-' n ra »rt I E-^ ra 43 > “Si.2 s5S.3S š - s o».S I Sg Jt"" d-iS fi B fiT __ SjB gS 2S€ s , br-^£ I Š '= 1 Usgs-isfsjH IsjS ' 3i,gsS E i .Sbg a SuiISd®!? ;^.s 111:17 - - c. B g z ,£ I ! A 9 :S ra I B ,1^ ra 94 ra ra - Sc' "S I > i§7. . ■ I 5 I ii s rt rti 'O c S E|'^ B B E s e-^ 2 ik < 21 £.0-^1^ S? "I :^T) I' “I.5 ra < -rtrt ra K ti;-E I ra ra SP/^ £?;3 iLed ^8«i = 2 s5;s£? Pd kd 1 N AJ OU^ OU^ ra 43 ra 43 e . e' “f-TŽ 2 6 t rt J0x i 5&«LtiSJ22 - “ “ IT' rt ra 2 .2 Z B I N Z J K-n ^s ■H « £ Ch ii I 3 'F 'i C £> I (O * 2 — ” Sora’ id Z Q < t O u c D . =^-81 o-a^ L, - D»0,r;0-a '-'- m =1 K F. — “■— d = 2 b* T, ' <« I I .r. P , — Ib.! Ji o---..F^k g-rr¥F.S ™ g '2P E g-S-.^.-r Ji.TS S..S El^ J- U 43 Ji o rt 43 6 □ 2 sssg eS S O'ra Ora 43 ra -i- ra o *i as'E's £3^ ra 43 flj vO.^^iO I '51'0"S-.2 ' = Ejes“-s^^7^E g = - = "£•■ o ' U-. o ra L '5 ra-S^;; ■,M*SšSsa=Š'“H I 2 r»i ra 43 = v I 'd ' ■£ p ■(O ra C ca C 77-^ =, g« ■kB ra c i- tX^—. Ih. ra — I 5 X _ (U ra E ji» S ®upz;j- ■ .■ .2 *■ -, ^ -'čl ■ g'-'* r*t I -b .“z ■— I ra „ ■rt ra X '! « E • E - ■ • 2 ra ra o c "rt o o B ra E £ £ Cl-- rsl -* . Q O “ _ I 5 c ■S = |x ■' *• .ži o 43 ra (0 X < 'N □ B < £ 077- a-is i- . Irt. A .K . , ra ________-^ , F.£ V B >-• ,rt_' fLr-J s J ■ -E ££jN Sc I S > c z t:; č’ — -Hd ? *: ■■ 2p v :*-= A, PM ■« -1 -“rtl-'^'^ — “-s^ ■= Ul .i .i ■ ' ^ ra O.0 ra = 'u — 0 ' |' 2 xrat-t2*--.jc*':^ iL:)0 5’ = Oi ? O Ji „ ■ C 43 ■ m L« 1:SŠi; .=P? e? s E ra O B . - £ ?i,S ra "" vI:S J ® A . O JC ® č?— - O B "7 o -1 „ra ' ra^.— rt^Tc ’'2 E_ 7 =kJ2.§;:; f' ® a:i 2;« I □ ' 0 ra I ra ra E -. 1 'n ■18:^- Vi S p E E - 'I <=■ TLi^ I- t .. ,»■7 j s 50 7-^ I Era«- TD*',' I 'o ™ ji! 2.5 ?3 2 S 0.0 »J— *r .r.a'^^“.H*s:g£ - - o us e ■= :b S * !0 (O r • 43 rt *■- £ E o ra Irt » g .2 b ™ o 'u i d ‘e ■= 2 .“M i -2 S ' - 1 S- ' “' 3 E -S ? rt 43 2 o “Jfij.-t^r. Tdj s ^7^ ' 7. =1:2 s7 hi b X JsS^gJ^ 9 i rt , “ tS C 2 UJ — ?<: 2 ® ® = ■<■ o 'C ra to L 3 S; ra T* 7^5.: 17 ! £ .§ 1 s _,^- J-. J.i' u 13 ra |Š?78 £ S E E ? o S.CJ ' - - o 'C 2 B ra ~ z I S .a L" 'O E Li *. E o I, = 1^1 ra H "B •z «3 O 7r 43 5^3 - -r^ 71 E C 5 ' -. « iZ , al: rt iZ Cl'? ra j o > s , 7 I i s.2 m -■■ J , ii E 3-^ ' ?■; 'li ■- e 7.S2 ,i£2.Nh^i 1 e£ ra c 7^' s v £ .JC '3' £ o -7^ n <■ 41 ■' I *»±c^'-O|- 8 1 '..; (1 v ra ■kB ± * P I »ra’" 43 2 š ^=o- = '^g’r,|S = .5 X [ ra a _ S B 5.rr. B» I I e2 S P "S .■ I —■ 1 - ^gji2 = S2L *kj i; o _ E -3..U: E ...^ o -r- E ‘^■a — E rt -5 '<><■' p' r i 4J 2 rt r I C o. f” ■* 'i o 1’ S .zi 2 '■ “ ag S g £ao . o 3 43 o 3 I a r»4 -»c LU z. 1 Xi I - 2 Z ' o. • 5! ■' 'O . - o ra * □ -Ji C 1 E b - V c Lij . C ■^5^2- ' I ■§ i£ uit 5 I o.a c. I o 4» ■B L stran 18 vestnik, 15. julija!^ Trgovsko podjetje, d.o.o. INTRADE Prešernova 3, Maribor tel. & telefaks: (062) 27528 NAJNIŽJE CENE PROGRAMA SAMSUNG V SLOVENIJI! Prodajamo: - TELEVIZORJE; CB 3351 XM = 37 cm za 33.000 SIT CB 3351 XT = 37 cm, t. tekst za 34.700 SIT CB 5051 XT = 51 cm, t. tekst za 41.800 SIT CK 5322 T = 55 cm, t, tekst za 48.000 SIT CX 6226 WT = 63 cm, 1. tekst za 85.000 SIT CX 6833 WT = 70 cm, t. tekst za 90.600 SIT CX 7230 WT = 72 cm, t. tekst za 93,000 SIT -VIDEOREKORDERJE; VX 3560 = 4 glave, VPS za 43.000 SIT VX 3230 = 2 glavi, VPS za 36.000 SIT VX 3260 - 2 glavi, VPS za 38,000 SIT VXK 330 = 4 glave, VPS za 43,900 SIT - HI-FI STOLPE: MAX 360 - radio, CD, 2x80 W za 44,900 SIT SCM 8100 = radio, CD, 2x60 W za 39,900 SIT - RADIOKASETOFONE: RCD 1360 = CD, 2x20 W za 19,900 SIT RCD 1400 = CD, 2x75 W za 22,900 SIT - SAT. ANTENE = 85 cm, STEREO, 99 prog,, daljin, za 36,500 SIT PRI NAKUPU NAD 5.000 SIT NAGRADA! Za stranke, oddaljene več kot 30 km, dodatnih 500 SIT popusta! Pričakujemo vas v arii kina UNION vsak dan od 9. do 12. in 15, do 19, ure, v soboto od 9, do 12. ure! Garancija in servis r Mariboru! posesti SOBO ALI MANJŠE STANOVANJE v M. Soboti iSČem Tel.: 53 082. m 302 STAREJŠO VSELJIVO HIŠO z go spodar&kim poslopjem, skupna površina 42 a. v Zenkovcih 79, p. Bodonci, prodamo. Informacije po (eh: 26 751 po 17 uri. m311 GOZD z gradbenim lesom, 53 arov, v Otovdh, prodam za 7.000 DEM. Informacije po tel.: 22 742. po 16. uri. m31$ ENODRUŽINSKO STANOVANJE, komfortno, opremljeno, telefon, kabelska televizija, ceniraJna kurjava, v Ljubljani dam v najem. In form arije po tel : 22 514 ml79 HlSO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in sadovnjakom, lahko tudi z njivami. zahodno od Ljutomera, ugodno prodam. Oglasite se po telefonu 061 331 017. m286 HIŠO, visokoprituCno, mede-TAŽNO, centralna kurjava, telefon, kabelska, prodam. Cena po dogovoru. Teh: 066 24 621 ali tel : 069 41 226 m287 HIŠO, FOLMOIVTAŽNO, na parceli 10.60 ara, z velikim sadnim vrtom, prodam. Marija Skrget. Riharjevo naselje 13, Lendava, tel : 75 390. m-lc VINOGRAD, 55 AROV, Kopriva 15. Ljutomer, hiša z garažo in kletjo, asfalt, voda, elektrika, ves inventar za vinograd. možna zamenjava na morju. Jstra-Kvarner. ali za manjši vinograd z doplačilom, naprodaj. Drago Fosavec, Nedelišče, M. Tita 46. tel.: 042 831 305 m4997 »AGENCIJA ALBATROS« ženitna posredovalnica, inf. vsak delavnik od 16. dalje po tel.: 063411648. Z SAMSUNGOM STE VEDNO PRVI! PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova Vsak četrtek Vestnik HIŠO s 86 ari zemlje v Precetincih 40 (ohiJnica, njiva, sadovnjak, gozd), voda, elektrika, prodam, Albina Lu-kovnjak, Logarovci 28. m4996 ENOSOBNO STANOVANJE-PRIT. LIČJE V bloku v M. Soboti, primemo tudi za pisarne ali tiho obrt, oddam. TeJ.: 21 198. TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Štefan Comboc, Pečarovci 42. m325 MLADIČE, NEMŠKE OVČARJE. Z rodovnikom, odličnih starcev, prodam. Tel : 48 323, Mlajlinci 26. m327 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, d k pred nesnostjo, po 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčič, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih, tel-: 24 393, ali v gostilni Železen v Bez-novcih, tel.: 49 025 mpp NESNICE^ MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nesnostjo, po 450 SIT. Vsak, ki kupi lOjarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Rakovcih, teh: 43 070, ali pri Darinki Zamuda (zidarstvo), Galušak 6, teh: 68 044. mpp MLADIČE, NEMŠKE OVČARJE, Z rodovnikom, odličnih staršev, pro- dam, Tel.: 48 323 PUJSKE prodam. Mlaj d n ci 20, tel : 069 48 188. m328 PSIČKE DALMATINKE, primerne za otroke. Čistokrvne, prodam. Teh: 62 083, m-4l48 KOKOSl mlade nesnice, pasme iza-braun, prodaja kmetijska zadruga. Zagotovljena nesnost v dveh tednih. Dostava na dom. Informacije po teh: 82 401. m5000 PUJSKE, KOZE, motorno nahrptno škropilnico, prodam. Teh; 76 501, mle PUJSKE, stare 12 tednov, m prašiče za zakol prodam. Rožna ulica 5, Krog, teh: 26 438. m294 motorna vozila ZASTAVO 1«1 konlort prodam. Informacije po tel.: 45 1 85 v večernih utah. m304 WAHTBURG, letnik 1979. prevoženih 70.000 km. prvi lastnik, prodam. Benko. Tešanovci 120, tel.: 48 374. m 307 ŠKODO 120 LS, letnik 81. odlično ohianjeno, registrirano do aprila 94. prodam. Kalamar. Lendavska 23 a m316 FASSATT . letnik 78. zeleno svetle barve, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Marija Celec, Dolič 11 m313 VESPO PIAGIO 200 PXE. odlično ohranjeno, in kolo na 10-prestav prodam AJeS Polanšek. Št. Kovača 34 a. M. Sobota m319 POLONEZ. letnik 82, ugodno prodam. ČofKJva 22. M. Sobota tel.: 26 268 m326 JUGO FLORIDA, letnik 90. prevoženih 32.000 km. prodam. Vrečič, Tišina 24. ■ m329 . BMW 316. letnik 1987. registriepn do maja 94. prevoženih 56.000 km, prodam. Tel.: 31 808 m332 JUGO 4S, letnik 1984. prodam za 130 000 SIT ter peč ra trda goriva in peč na olje prodam Tel.: 31 877. m279 FIAT 126 P. letnik 1980. prodam za 800 DEM. Tel.: 68 023 m4150 R4 . letnik 1978. prevoženih 95.000 km. prodam. Tel.: 82 396. 019252 MATTOM d. 0.0. VAMAHO YZ 125, nevoženo na dirkah. ugodno prodam. Cena po dogovoru. Milan VuruSič, Preceiinci 22, Mala Nedelja. m 9253 R 4 TL. letnik 1979. registriran, vozen, prodam, tel.; 89 168. ali 89 168 m 9256 ZASTAVO 750. letnik 82, ugodno ptV dam. Teh: 61 426 msl VW, MOTOR MERCEDES 190, diesel. letnik 86, ptoodam ali zamenjam. Pečarovci 118, tel.: 51 227 m335 KADET C, registriran do 6/94, prO’ dam. Andrejci 13. m347 FIAT 13^2000, potreben popravila, ugodno naprodaj. Tel.: 24 665. m348 ŠKODA UO L. neregistrirana, letnik 79, še vozna, naprodaj. Tel.: 24 066. ni352 HAT IZS P, prevoženih 63,800 km, prodam. Tel.: 23 384. m355 PONV EXPRES PUCH, malo rabljen, dvobrazdni plug, 12-colni, in 1000 1 plastični rezervat za večnamensko uporabo po zelo ugodni ceni prodam, Križevci 141. tel.: 37 562. m 362 MERCEDES 230, letnik 76, in antene za CB prodam. Informacije po tel : 57 155. m364 ZASTAVO 101 GTU 55, letnik 87, prevoženih 72.000 km, prodam. Gomilica 52. m365 KADET C. dobro ohranjen, letnik 1976, ugodno prodam. Jože FarkaS, Lendavske Gorice 207 a m le FIAT 126 P, letnik 89. prodam. Danica Gyorelt. Martjanci 5. johe m339 HIŠA, nova , v Črenšovcih, enonad- stropna, s fasado, brez centralnega ogrevanja, garažo in manjšim gospodarskim poslopjem, ograjenim sadovnjakom in 11 ari njive je naprodaj. Interesenti naj se oglasijo v Doljni Bistrici 68. in341 SATELITSKI KOMPLETI! Mortaia, prodaja, servis' Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731 443, vsakdan po 16. url. - Montaža In popravila vseh anten vrst satelitskih - Dog rad n ja TV Beograd na vašo sat. anteno - Teletekst za TV Gorenje - Popravila TV sprejemnikov na vašem domu - Daljinski upravljatcl (pošljemo po povzetju) RTV SERVIS Marjan Zemljič, Ljutomer, tel.: 81580. MLADIČE, NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, prodam. KroSka 79. M. Sobota. m336 PUJSKE in svinjo za zakol prodam. Tišina 8. m34O TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. M. Petrovci 16. Tišina. m345 PUJSKE od 25 do 30 kg prodam. Sodi-Šinci 10. Tišina. m346 PUJSKE prodam. Partizanska 30, Bakovci , tn349 KRAVO, brejo, po izbiri, prodam. Serdica 21, tel.: 57 154 m360 OHROVT IN ŽITNO SEJALNICO prodam Banfi, Kupšinci 62, cel.- 23 883. m359 delo KOVAŠTVO ANDREJA MU* Ši€a, loka. Testenova ulica 47. 61334 MengeS, tel.: 061 738 619, izde-tuje in prodaje kuJlivatorje z ježi in valji. okcpalnike, o&ipalnike, izruvalnike krompi tj a, medvrstne dognoj cvaln ike, planime deske, sadilnike krompiija. Stroji so namenjeni za vse vrste traktorjev, Plačilo na dva Čeka. m9153 TRGOVKO ALI DELAVKO.^ sli m, redno. Trgovina Rugil].C®j ska 11, Čcrrelavci, 1 iiinp NATAKARICO takoj sprejo*®' barDidi, Pušča. EP m3ft5 , DELO oz. lokal išče komerda*'^ s poslovodskimi izkušnjami, ro" id^ po tel : 22 741, zvečer. m333 INŠTRUIRAM nemščino za' OŠ in prevajam. Tel.: 23 038' m334 fj' OTROŠKO POSTELJO kupi" ■ 22 853, od 7. do 9. ure. m337 JARi JECmEN z njiv« 22 319. m338 Id- prf : ||_ MIZARSTVO RUDI KAMPU^ SS 69250 GORNJA RADGONA, AP^ T KRSTE Z VSO POGREBNO OPREMO PO IZBIRI OD 11.600,00 SIT NAPREJ PREVOZI POKOJNIKOV (30 na [nforinacije in naročila telefon (069) 61 035, n e prcki ZAHVALA V 67. letuje mnogo prezgodaj halo biti plemenito srce našega gega moža, očeta in starega 9**!' Antona Partlti iz Gerlinec zahvaljiAJ^^ Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljuj vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sl® pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje druge namene. Posebna hvala gospodu župniku za obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za besede slovesa ter domačim gasilcem in gasilcem iz sekl® Vsem Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči; žena Angela, hčerke Marija, Dragica in Irena i nami ter vnuki dru^" t Tam kjer si ti, ni sonca, ne iuči, ie tvoj nasmeh ie v jra/i «i]m tiV/ j>i /iiTif^ ne ve, kako zelo boli, boli, ko zavemo se, i/tfr /e več n/. ZAHVALA 1. julija je v komaj 14. letu tragično umrla 43 raZ STANOVANJA v M Soboti, na novo opremljeno, in rabljeno pohištvo za spalnico prodam. Tel.: 26 641. m342 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem ob asfaltni cesti na Goričkem prodam. Tel.: 54 136. m343 KMEČKO HIŠO V Brezovcih na večji parceli (primemo tudi za obrt), ugodno prodamo. Informacije po tel : 45 278 ali 23 211, zvečer. m344 DVE NJIVI v Zenkovcih (DEUCE). čez 2 ha. ugodno prodam. Informacije po tel,: 62 085 po 19, uri. m350 TRISOBNO STANOVANJE, lastniško, v M. Soboti prodam. Tel.: 23 430, od 19, do 21, ure, m361 DVOSOBNO STANOVANJE, 5« m2. v središču Murske Sobote prodamo. Informacije po tel.: 062 29 443 v soboto in nedeljo po 20. uri. m363 razno Zdenka Novak iz Sela 120 Idtth STEGNE 11, p.p. 581. 61000 UUBUANA, TEL.: 061/192-212, 192-414, FAX: 191-239 SMO MLADO, PERSPEKTIVNO PODJETJE Z ATRAKTIVNIMI IN DOLGOROČNIMI POSLOVNIMI PROJEKT!. STREMIMO K POPOLNOSTI IN ZATO VABIMO K SODELOVANJU KOMEACIALISTE(KE}: za podr[>čj& Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, F^uja, Postojne, Kočevja in Kopra. Urejenost, komunikativnost, splošna razgledanost in ambicioznost so poieg izkušenj pri trženju reklamnega prostora nujno potrebni pogoji. Zaželjen, ne pa tudi obvezen je Jastni prevoz. Ponujamo zanimivo, dolgoročno in samostojno delo ter stimulativno nagrajevanje z možnostjo redne zaposlitve. Pošljite nam kratek življenjepis z opisorn dosedanjih aktivnosti na gornji naslov in se nam pridružite. kmetijska mehanizacija SAMONAKLADALKO, JJ m2. prodam. Kranjec. Noskova 8, poSia Ro gaSovci. m308 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP Šempeter, 16 . dobro ohra- njeno. prodam. Tel.: 46 392. m312 TRAKTOR TOMO VlNKOVlC 32 KM. star do 5 let, kupim. Ponudbe po tel.: 062 692 655. m304 M OTOKL) LTI v ATOR GOLDONI- -MUNDIAL s koso prodam Tel : 60 583,zvečer m4147 ŽITNI KOMEANJ KLASS COLUM- BOS prodam. Kocbek, Zagajski Vrh, tel.- 60 561. m4152 TRAKTOR, starejši, rabljen, kupim. Tel.: 061 738 619. ni9152 PLUG IMT, 12-colni. visok kiiner. skoraj nov, prodam. Partizanska 30. Bakovci. m 349 živali MLADIČE, NEMSkE OVČARJE, ugodno prodam, z rodovnikom, lahko tudi na obroke, Zdenko Oček, VeSčica 43. m3O9 SVINJE za zakol prodam, Andrejci 8, tel.; 48 000. m320 PUJSKE prodam. MarkiSavci 21. m324 ( GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOI-ACIJSKI SERVIS F, HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. p VINO, šmarnico, prodam. Tel.: 72 147. mie PREKLICUJEM dvolastniško knjižico za prehod meje, izdano v Gor. Radgoni. ‘ Branko Pintarič, Mele 8, pošta Radenci. tti4149 RDEČE VINO (Jurko, klinton), prodam. Pristava 2Va. m499S SVNTHESIZER CASIO MT 64« prodam za 600 DEM. Tel.: 81 142. m4999 ŽENSKO GORSKO KOLO, Staro leto dni, malo vozno, prodam za 22.000 SIT. Lesjak, Glavni trg 14. Ljutonier, teh: 81 294, dopoldan, m 9255 ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Rugelj, Gederov&ka 11, Če me lave i, teh: 32 920, mop SEME OLJNE REPICE prodam za 150 SIT l kg. Gradišče 31, Tišina, m306 LES ZA OSTRENJE, rabljen, trame, špirovce, plohe, late in deske proda po zelo ugodni ceni zidarstvo Padar, Žižki 78 a, Id.: 70 790 m310 KUMARE prodajam Ivo Celec, Puconci 208 ali teh: 45 165 m317 ITISON, rjav, visok, skoraj nov, 300 )r 100 in 430 x 250, prodam Ogled dopoldan, Pok, Zvezna 4, nad trgovino Borovo, stanovanje 25 Plačilo lahko na dva obroka. in323 VINO, večjo količino, z analizo prodam. Tel : 24 590 m351 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 100 L staro eno lcio> in barvni TV, 7 let, prodam Teh: 23 777 m353 VINO (šipon« rizling, borgundec) po ugodni ceni prodam. Tel : 21 329. ra356 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice St. 243998, izdane pri HKS Pa-nonka M. Sobota. Emilija Balažič, Gan-čani 138 b m358 Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in sorodnikoni. Zdenko v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji P . 'Jprikv: izrekli sožalje. Posebna zahvala rejniški družini Kovačič Centru za socialno delo iz Murske Sobote, družini Rudija tz Murske Sobote, družini Grete Ferencek iz VuČje Gomile, h z možem iz Fokovec, botrini Klanec iz VuČje Gomile, Stanjevec, vsem iz OŠ Razkrižje, posebej učencem 5. ; Stefanu Kiancu za vsestransko pomoč, NK 11 plavih iz Sela, g župniku za ganljivo slovo, cerkvenim pevcem stinke ter vsem govornikom ob odprtem grobu, pdseb^^ razteda. Hvala vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vet* ter za sv. maše. Vsem še enkrat iskrena hvala. Gomile, CT S Brez nje moramo živeti mama, učim ter brata Denis in ■■nI I delo tn tvoje je bilo iivljenje, vsakega osrečiti si vendar pred usodo netib^-ves nemočen si zaspat. ostala je prazrti^<^ 171 ve/ifta bolečina. 11 - ZAHVAl* 3' ivU" I I stalil .J. Prezgodaj nas je v 59. vedno zapustil dragi IFIP' [js' brat, dedek, svak. 7^ Avgust Mencigarf gostilničar s Krajne 58 i Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ^jjjli sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v Phlj kih Stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence pi za svete maše ter ga v tako velikem Številu zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za pevcem za odpete žalostinke, govorniku za vsem gasilcem in g. Štefanu za odigrano Tišino. {'.jbU NK Krajna, LD Rankovci, 3. D SŠGT Radenci, Sovci, dr. Peričevi in dr. Vučaku. Vsem, ki ste mu i' dobrega. Se enkrat iskrena hvala! Vsil ki smo te imeli rodi vi"" ) I 'I yestnik, 15. julija 1993 stran 19 t tl Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota 2 žalostjo sporočamo, da je umrla Marija Vinčec upokojena medicinska sestra Ostala nam bo v spominu kot vestna in dobra sodelavka. Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota Kp v ranern juiru ptički so zaptdi, oznanjali so iep poletni dan, nihče takrat Sč sl n til ni, da bo to čalosien dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj^ ZAHVALA V 72. letu nas je zapustil dragi mož. oče in stari oče Štefan Madjar iz Veče.slavec 111 zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Husar-RaSčan in Mencigarjevim, prijateljem in znan-so mu darovali vence in cvetje, ga pospremili na njegovi 7^1' poli in ‘ ; ' ' ’ , , ^hovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. sebna hvala zdravniškemu in mcdicinskenrn osebju kirur- nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala gospodu 1 ŽUuju^j, žkega oddelka intenzivne terapije. l’'o: žena Marija, sin Štefan, hčerka Majda z družino ter sinovi Jože, Tonček in Slavko z družinami 'j Julija vse cveti in dehti, tebe, draga /nama, več med nami ni, , Na tvojem grobu roža le cveti. I ki grenka solza jo rosi. V SPOMIN Tih in žalosten je spomin na 14. julij, ko minevajo tri boleča leta žalosti, odkar je prenehalo biti srce naše drage žene, mame, stare mame in tašče Marije Ždkš iz Kovačevec Še vedno ne moremo dojeti, da smo te zavedno izgubili. Svečke in cvetje na tvojem grobu so dokaz* da se nikdar več ne vrneš med nas. Hvala vsem, ki se je kakorkoli spominjate. Tvoji najdražji 1 ZAHVALA r ; * Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in pradedka ‘•Hb' Geze Kuzma iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete Žalostinke in g. Farkašu za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 47, letu starosti zapustil naš dragi mož in oče Franc Roškar iz Terbegovcc Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem avtobusnega podjetja Cuklin iz Avstrije ter vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam Izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku od Sv, Jurija za pogrebno svečanost ter govorniku Jožeku Čušu za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena s sinovi 1 i Ta dan je Črni maral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, teiko se bilo nam je ločiti, a vse solze, ves jok zaman, vsakega osrečiti si znala, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si ostala. ZAHVALA V 34, letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena in mama Marija Horvat iz Gomilic 33 a, 20. 2. 1959 V SPOMIN jhlija 1993 mineva leto žalosti, odkar nas je tragično zapustil naS dragi mož, dedi in brat Štefan Horvat iz Turnišča 'C ^prav gj,- svojo pot, ...................... 7 "F lakrtu. spomina nanj. Vsem, ki se ustavite ob "l^EOVl-m grobu nam nihče nc more odvzeti gtobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi l ( I Solza kane iz očesa, vidim n>of obraz, odšel .ti rrho žHiTžio jpjf /n čakaš nas, imel težko si iivljenfe. nikoli več «i? trpljenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega oCein, starega očeta in lasta Ernesta Kerčmarja iz Andrejce fftu i njegovi Truplo tvoja zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več rie trpiš Nam pa žalost srce trga, solza li]e iz oČi, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN Dragemu možu, očetu, dediju in bratu Janeza Smodišu 25. 3. 1919-24. 7. 1992, iz Bukovec 24, julija bo minilo leto, kar vzel si od nas zadnje slovo, V sreči nas čakaš, kdaj pridemo tja, da bomo ob tebi za večno doma. Tvoji najdrazji Tiha bolečina spremlja spomin na 13. julij 1992, ko me je za vedno zapustila draga žena V SPOMIN Marija Marika Fujs iz Murske Sobote Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata v mojem srcu. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem . grobu. Žalujoči mož Alojz Ne boš v zvezdrtetift nočeh bedel, ne bos nemiren čakal več poletja, ko žiro ciizon rn rrfa obrodi, da med nami se razveseliš. V domači zemlji naj telo ti mirno spi, na grobu lučka večno p gori! C. z zl H v A L A V 64 ]etu starosii nas je nenadoniti in brez sloveisa zapusti] naš dragi in skrbni mož* oče tast in dedek Franc Šadl iz Ropoče 15 Ob bokči in nemidomesiljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijaictjem in znancem, ki sic ga v velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti m nam izrekli sožalje Hvala vsem za darovane vence, cvetje in sv. maše. Posebna hvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpeie žalostinke m gasilcem za ganljivo slovo Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi nujdnžji in druge sorudslm IWB Ob prerani, tragični in boleči izgubi drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo botrini, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste darovali za sv, maše ter vsem drugim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in govorniku g Tkalcu za poslovilne in ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem za odpete žalostinke, učiteljem in učencem OS Turnišče in sodelavkam iz Planike Turnišče. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Anton, sinovi Robi, Roman, Boštjan in drugo sorodstvo čj/fve /n J Aarer/m 5( osrečm nas inat le deio tvojih pridnth rok nam i^sraja, vendar pred usodo neizbe^no ves nemočen si obstal. ZAHVALA V 32. letu starosti nas je nepričakovano, brez slovesa, zapustil naš dragi srn, brat in stric Janez Ošlaj iz Filovec 126 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini. ic £.duv.[ijujtiiiu vhcui &uruuiiiiLtjm, suseciom, uorrini, bratrancu, sestričnam, sodelavcem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv maše ter ga v tako velikem Številu pospremili k njegovemu preranemu grobu. Hvala g. duhovniku, pevcem, govornikoma KS in LD Bogojina ter vsem drugim članom lovskih družin in rogistora. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Filovci. 3.7.1993 Žalujoči vsi njegovi ■ti. Utihntf je tvoj glas, obstalo tvoje je sree, ostali so sledovi tvojih pndnih rok in kri/to da se ne vfnei več ž7rti, ZAHVALA V 63. letu starosti je nepričakovano prenehalo biti srce dragemu možu, očetu in staremu očetu Karlu Vemerju iz Ccpinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom m botrini, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, dr. KirSnerju, vsem gasilcem, posebno domačim. Prisrčna hvala tudi delavcem Mure, 329. brigade^ iz Gornjih Petrovec, Potrošniku Murska Sobota, trgovini Železotehna Šal ovci-Petrovci. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujučt; žena Ana, sin Jože z žen« Terezijo, sin Karel z Angelo in Danijelom, hčerka Anica s Karlom ter vnuki Darja, Renata, Karla, Gvido I NI Potem ko se je dal ekolog Slavko švenda speljati zelenim, ki so ga, čeprav je po prepričanju globinski socialist, predlagali kot svojega kandidata za predsednika soboškega izvršnega sveta, se njegovo odmikanje od edine prave linije več ne neha. Pred kratkim so ga budni gledalci, ki so na beltinski lokalni televiziji spremljali okroglo mizo o Ižakovskih »buraški h« dnevih in usmrajevanju farme Nemščak, spoznali za advokata direktorja te farme Alberta Smodiča Po zadnjih vesteh pa je zapadel pod vpliv lastnice tibetanskega itiiniiirta Suze Palič-Szabo, ki predstavlja lobi lastnikov soboških mestnih psov. Kot smo na tem ' mestu že večkrat poročali, so ti ' že zasedli mestni park. Zdaj so se lotili še edinega (pri)mest-nega vodotoka Ledave. Ker je I psom, psičkom, mrcinam in pinčem vroče, je Pa bičeva na- govorila Švendo, da je pod pre- li tvezo, češ da simbolno opo- zarja tia slabo gospodarjenje z vodo, zajezil Ledavo in psom tako naredil kopališče. Določene lastnice psov, predvsem tiste, kateri)i Štirinožni ljubljenci so dolgcnllakavi, hočejo Iti pri razvajanju svojih pasjih mrh še dalje. Ž mednarodnim slaščičarskim podjetjem Vinter se dogovarjajo i o uvozu vode z ledom s Severnega tečaja. Vrhovni komanda c slovenskih gasilcev Ernest Eorj General najuspešnejši gojenec iz kovačnice kadrov Jožeta Kola-riča-Minibroza. nekdanjega direktorja tumiške Planike, je začel boj za svetlejši lik slovenskega gasilca. Od Dušana Reška. upokojenega veterinarja in etnografa, je zahteval, naj iz svoje najnovejše knjige, ki je tik pred tiskom, vrže naslednji živinozdravilski nasvet iz ljud- ske zakladnice: »Če tele. po- tem ko ga odstavimo od krave, noče piti, mu je potrebno na glavo povezniti gasilski Slem « Marička Požunec-Anju Ma-riška v znak svoje vitalnosti ne bo plavala po Muri od Cmu-reka do Podturna. »O tem bom začela razmišljati, ko bom stara toliko, kot je bil Mao Ce Tung, ko je plaval po Jangeengjangu. Če bi pa kdo že zdaj ogrožal mojo dosmrtno voditeljsko funkcijo, bi se seveda takoj pognala v vodo.« Liga prekmursko-prlešbih zdomcev je dala v obrambo domače krvi in zemlje za javnost naslednje sporočilo: »Ker smo Slovenci po anketi, ki jo je objavil Wail Street Journal, opravljali so jo med vodilnimi zahodnimi direktorji, po delav-I nosti uvrščeni na zadnje mesto med vzhodnoevropskimf dria- vami, dobili smo samo en glas, tako kot Ukrajina in Kazahstan. medtem ko so prvo mesto zasedli Čehi z 32 glasovi, sledijo jim Vzhodni Nemci z 22, Madžari z 11 in tako dalje, zahtevamo, da se Prekmursko-pr-leška republika dokončno osamosvoji. Naš trud in naše dobro ime garačev, ki smo ga desetletja ustvarjali v zdomstvu, kjer smo delali kot Črna živina, sta ogrožena « Na fotografiji so noge dveh slovenskih politikov. Ene nosijo ministra, druge predsednika ( Stranke. Kdor jih prepozna, naj sporoči Prezidiju rubrike. Nagrada, kot se spodobi! I En TOTI in TOTA iz Lotmerka Ko je bil zadnjič TOTI v Veržeju, je z zanimanjem prisluhnil pogovoru neke skupine domačinov (mogoče je bil poleg tudi kdo od drugod) o denacionalizaciji, To je zdaj dokaj moderno govoriti. Najbolj so zagreti seveda tisti, ki terjajo vrnitev odvzetega premoženja. V Veržeju se dviga veliko prahu zlasti v zvezi z nekdanjim ,popravnim’ domom za mladoletne prestopnike, ki se mu je lepše reklo vzgojno- izobraževalni dom. Pred denacionalizacijo je bil cerkvena last, do pred nekaj leti ga je upravljala in z njim razpolagala osnovna šola, zdaj pa je v njem begunski center. Slišati je, da nameravajo salezijanci že jeseni v njem organizirati obrtno Šolo, vendar še ni znano, na kakšen način bodo to uresničili, ko pa menda sami zavirajo vrnitev domov, tako da zapletajo, izsiljujejo s cenilci in se trdovratno pogajajo za vsako ped zemlje. Menda so nasprotovali tudi izselitvi begunskega centra, ko so ga nameravali ukiniti- Kot vse kaze, pa niso dogovorjeni glede obrtne Sole niti z ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije. TOTI ni rekel nobene v zvezi S tem, da se ne bi komu zameril, zlasti pa ne salezijancem, saj bi ga lahko potem še Bog kaStigal. TOTA pa mu je bila doma zelo hvaležna, da je bil tako božje previden. Če bi bil tam zraven tudi gospod F. s Cvena, pa bi gotovo povedal svoje brez dlake na jeziku. Cene zaščitnih sredstev Potrošnik Agrooprema Agrotehnika Semenarna Slavič M. Sobota M. Sobota M. Sobota Ključarovci i| f Cene sadja in zelenjave vnSTA JUŽNIČA OSREO. ZELENI. M soe. uueu. pouurka IHŽNICA Lendavski pereči še dobro, da sem šel v torek v Soboto in se oglasil pri ured- niku. kajti tako mi ni bila dana le priložnost, da sem se »izka-šljal« o prenizkem honorarju, ampak sem bil očividec, kako je telefaks bruhal pismo, poslano s telefaksa osnovne šole Velika Polana (70080), imelo pa je pripis, da »tale sestavek predate piscu Lendavskih pere-cov«. Podpis: Marjan V. In kaj piše »vidovič«? Takole mu zdaj delam reklamo) * Sto«. Hotel sem ga namreč pC' barati, ali ne bi morda točil)® OtlLtlUt «IIJ UC M* . jega vina. Pa nič zato, kap kar pogosteje hodi m službi, vem, da bomo k brf' ta ih” o Jezusu, kako je z nekaj 'ribatni nasitil brali v evangeliju ki bf pravi: »Spoštovani Naci! Baylcton Ridomil Antracol Ronilan Basudin Dipterex Captan Dithane 1482,00 2003,00 1278,00 4787,00 1540,00 1700,00 1660,00 2341,50 1722,50 4811,60 1719,60 1544,00 2288,00 1340,00 1134,00 1393.00 1234,00 1420,00 1915,00 1230,00 4880,00 1470,00 1640,00 1190,90 v cene je vračunan 5% prometni davek. Marelice Breskve Hektari ne P orna ra n. Limone Banane Hruške M. krom. Solata Medačeb. Česen j Korenje i Cvetača i Paradliitili |1 Paprtia || Jajca 200,00 160,00 180,00 0),» 110,00 120,00 150,00 100,00 120,00 120,00 450,« 150,« 150,00 MM 10,00 i Oreh iedr. 850,00 2«,« IM,« 200,M 80,00 100,« 120,« 120,00 100,« 10090 150,« 450,« 50,« M,« 100,00 M« 6,00 170,« 1«,« 250,« MM MM MM 150,« T0,M MM 130,00 120,00 220,00 |i IM.«) j 240,00 j' 0.00 I 1000901 Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroserviso so proda-jaki pripeljali 47 vozil, prodali pa le 3 jeklene konjičke. Jugo 45, letnik 1991, s prevoženimi 19.000 kilomeDi, je stal 5.300 DEM; jugo 55, letnik 1985, s prevoženimi 85.000 kilometri, 120.000 SIT in zastava 101, letnik 1980, s prevoženimi 104.000 kilometri, 1.200 DEM. Znamka avtomobila Golf GL Fiat Regatta 100 SiE Citroen AX Škoda Favorit R 5 campus BMW 316 Visa OItcit Mercedes 190 D Jugo Florida Lada Niva Lada 1300 Zastava 126 pgi Opel Kadett letnik 1986 1988 1989 1990 1990 1984 1991 1985 1990 1987 1986 1989 1976 prevož. km 84.000 77.000 33.000 19.000 16.000 90.000 13.000 105.000 31,000 41,000 84.000 27,000 99.000 cena 10.200 DEM 10.700 DEM 10.500 DEM 9.000 DEM 1L4O0DEM 12.700 DEM 5.500 DEM 22.300 DEM 7.800DEM 5.500 DEM 3.000 DEM 3.000 DEM 2.400 DEM Mama ima prijatelja Ani in Jože/it se je rodilo petero otrok. V osnovni soli so bili dobri učenci, zato so bili uspeini tudi F poklicnih oziroma srednjih šolah. Potem ko so dobili službe, so se drug zo drugim poročali in odhajati z doma. Starša sta sicer želela, da hi kateri ustvarit družinsko skupnost doma, toda na nobenega nista pritiskata, kajti domača rojstna hiša je imela te »velikon in umaton hišo (sobi) ter kuhinjo. Dokler so bili otroci otroci, ni bilo prostorske stiske, saj jih je več počivalo na eni postelji; teye je bilo, ko so postajali polnoletni, saj so tedaj hoteli spati vsak na svoji postelji, če že niso mogli imeti svojih soh. Starša Sta se zavedala, da sin ali hči, ki hi se poročila domov, ne bi mogla spati v isti sobi kot onadva, čeprav sta se spomnita, da sta nekoč, ko sta bila mladoporočenca ona, spala r isti sobi kot starša oziroma Anina tast in tašča. Lsi otroci so torej odšli zdoma. Dokler sta bila Ana in Jožef stara šestedesel let in še nekaj, sta lahko še sama obdelovala njive. Jožef je tja do sedemdesetega leta vozil traktor. Potem pa se je zgodila nesreča: orat je njivo na pobočju, pri tem pa ni bit previden; traktor se je prevrnil in mož se je smrtno ponesrečit. Tako je petinšestdesetletna Ana ostala na kmetiji sama. Otroci so jo totažiii, češ da ji bodo prihajali pomagat. Nekaj časa so obljubo izpolnjevali, potem pa so hodili vse redkeje, nazadnje pa le še tu in tam ob nedeljah, ko pa Ana, ki je bila globoko verna, ni dovolila, da bi kaj postoriti na njivi. To je godilo tudi otrokom, kajti Čez (eden so delati v to varna h, nekateri pa celo v pisarnah, ob koncu tedna so si gradili hiše in bili so potrebni počitka. Kmetija, ki sta jo v okviru danih možnostih postavila na še kar trdne temelje zakonca Ana in Jožko, je začela propadati. Ana je sicer imela kmečko pokojnino, toda bilo je je dovolj komaj za v trgovino, kaj Šele za plačilo delavcev. Računala je na vnuke, toda ti so se že pogospodili in hudo ji je bilo, ko je nekoč vnukinja Jožica babici zabrusila: “Pri vas pa v kuhinji in vsenaokrog smrdi!« Bit je dan proščenja in Ana je pripravita slavnostno kosilo. Prišli so vsi otroci in njihovi zakonski tovariši, prišli so vnuki. Pijače seveda ni manjkalo. Anin sin Franc se je opogumil: »Mama, govorijo, da imate prijatelja. Seveda nimam nič proti, saj sami ne morete obdelati teh njiv. Dobro bi bito, ko bi bit tukaj in bt skupaj kaj popili.« - Mama Ana je zardela, nazadnje pa le priznala, da jo tu in tam obišče vdovec Anton in se kaj pogovorita. Nad maminim prijateljem se niso zgražali tudi preostali otroci. Hčerki Anici pa je celo ušlo: “Kdaj pa se poročila?« Poslej je Anton pogosteje prihajat k vdovi Ani. Poznala sla se iz mladih tel, saj sta bila skorajda soseda. Zdaj na stara leta je ludi on ostal povsem sam, kajti tudi njegovi otroci so odšli iz rojstnega kraja. Nekoč je Ani predlagat, da bi hodil k njej jest, saj da kuha ni za moškega, še posebej pa ne za starejšega. Pristala je. Sosedje so seveda budno spremljati lo dogajanje. Nekaj časa so se zgražali, potem so ju začeli zbadati, nazadnje pa jim je bilo samumevno, da sta vdovca pogosto skupaj, kajti človeku je težko bili sam. Prezrli so, da se je Anton preselil k svoji simpatiji. Res jima je bilo zdaj obema lepše, saj sta se lahko pogovarjala, z združenimi močni kaj postorila na njivi, še posebej pa Anton, ki je navkljub svojim visokim letom še vozil traktor. Anini in tudi Antonovi otroci so bili strpni do tega prijateljstva. Nekoliko je zavreto, ko jim je mama povedala, da več tako ne gre, kajti tudi spovednik ji je svetoval, naj se poroči, Če hoče, da ji bo dal odvezo. Spogledali so se in dali blagoslov. .Seveda pa niso pomisliti na nadaljnji razplet dogajanja. Nekako so zvedeli, da sta staroporočenca naredila oporoko, V njej je bito zapisano, da bo vse premoženje, ki ga imata, prešlo v lasi in posest tistega, ki bo živel dlje. Ta pa je bila huda! Anini otroci so vsi povprek posumili, da bo mama prej umrla kot očim, zato bo - če bo obveljata oporoka - vse dedoval on, oni pa morda le nujne deleže. V najboljšem primeru pa še kaj več, vendar bo to odvisno od njega. Zagnali so krik in vikl Na mamo so začeli prtiskati, naj gre k odvetniku in prekliče oporoko. Toda za to se ni menila. Med zakoncema vdovcema se je na stara leta vnela velika ljubezen. Ta je izhajata pravzaprav že iz njunih mladih let, saj sto se rada gledata že tedaj, toda v skupen zakonski jarem nista stopita, saj je Ana zanosila z Antonom in se potem z njim na hitro poročita. Prvega otroka je povita sedem mesecev po poroki, nad čemer so se vaščani, vsekakor pa mama, čuditi, toda prepričata jih je, da je rodila dva meseca prezgodaj. Ana je bila tudi zdaj na stara leta dokaj razgledana, saj je prebrala veliko knjig, bodita na razne izobraževalne tečaje, nazadnje pa je Še kuhala na več gostijah. Prišla je do sklepa, da otroci nimajo prav, ker zdaj, ko vidijo, da so ogroženi njihovi interesi, robantijo. Poočitata jim je, da bi radi samo dedovali, ni jih pa na spregled, ko je treba na jesen zasejati pšenico, na pomlad posaditi koruzo, poleti pokositi travnike in požeti njive. Tudi v hlev nobeden ne stopi, da bi vsaj videt, koliko pitancev je v njem. Okrog svinjaka pa da se motovilijo le tedaj, ko slutijo, da so se prašiči že zredili in da prihaja čas kolin. Ana je namreč za vsakega od svojih otrok spitala v letu dni po enega prašiča. Imela je prav. Oporoke ni šla preklicat. Otroci so se ščasoma sprijaznili z njeno trdno voljo. Še testi, ko so se z mamo močno sporekli, so spet začeli prihajati na njen, nekoč svoj dom. Pa ne le ob nedeljah in praznikih, ampak tudi ob delavnikih. Primejo za vsakršno delo. Mame ob nedeljah ne peljejo le k maši, ampak čestokrat tudi v toplice. Prinašajo ji vse mogoče priboljške in sploh skrbijo za njeno zdravje. Bralec iz tega lahko izlušči, da si Anini otroci želijo, da bi mama Živela dolgo in (la je pa huda, nemoralna!) tako umrla pozneje kot očim. Tedaj bi vse dedovala ona in oni njeni spet pridni sinki in hčerki. Za zdaj še ni znano, kakšno zaroto kujejo Antonovi otroci. Se pa po vasi sliši, da tudi njim ni všeč, da je ustari/i (tako se je eden od njih izrazil o očetu) naredil tako neumno oporoka. Slutimo lahko, da si bodo tudi oni prizadevali, da bo oče, ki je sicer dolgo časa pil, zdaj ko je pri Ani, pa bolj poredko zvrne kozarec, živel dolgo življenje in bo potem vse, kar imata zdaj z mačeha, dedovali oni. Eden od njih, ki mu je ime Marko, je ondan očeta Antona odpeljal z avtom in ves dan sta hodila od gostilne do gostilne, kar je staremu dobro delo, saj se je po dolgem času poštena napil. Ana mu doma namreč brani pijačo. Kateri bo živel dlje? Nemoralno vprašanje! Toda kaj, ko pa si ga postavljajo otroci obeh. Anina hčerka Ksenija pa je bolj poštena. Izjavila je: jGlavno je, da sta mama in .dedek' srečna. Že lo je veliko, da nam nista v breme!« Res je: Ana in Anion nista v napoto nikomur. Odilej, odkar sta poročena, pa je njuna zveza tudi moralno neoporečna. Za tiste, ki jih vse lo, kar počneta, moti, pa odgovarjata: “Mar se starejši ljudje ne smejo imeti radi?" ŠTEFAN HOTIŠK! Lahko bi te sicer nagovoril s tvojim pravim imenom, vendar bi potem izginil ves čar tvoje meni simpatične rubrike. Gre za to, da v zadnjih Perečih nisi napisal o meni tako, kot stvari stojijo. Vzrok za to. da se je nad ograjo spravila Ženska ekipa družine Zver, je njihov Že dalj časa trajajoč strah, da bi konji in moje aktivnosti postali niihova konkurenca. Kje pal Ce bi bili pametni (ugani kateri!), bi imeli korist oboji. Najemnina je bila dogovorjena in sem jo namerava! plačati tudi letos, samo podpis lastnika zemljišča sem hotel imeti, da ta najemnina velja od takrat do takrat. In najemnina ni bila majhna. No, konjeniška »fe-Sta«in veliko slavje pa bosta, in to 1, avgusta, O meni lahko pišeš kaj duhovitega, neresničnega pa ne. Lep pozdrav!« Oh, kako sem srečen! Pri uredniku ni bilo treba moledovati za višji honorar, kajti potem ko sem mu povedal, da je pismo odposlal profesor, ki bere in se navdušuje nad Pereči, je uvidel, da to pisanje, ki prihaja izpod peresa pišočega kmeta, ni tško. da bi se ga kar tako znebil iz časopisa. Nov ho-norarček bo Set torej v korak z draginjo, vsekakor pa s pove- množico ljudi. Marjan, s svojimi pomočniki priredi liko slavje (prostor zanj Se išče), bo prav tako kol Ijeni nasitil in napojil nm'’ brez moje kapljice. jem se mu, če sem napiS4i^y neresničnega. Sera pač člo* v- ki se zmoti. zttiatilr Tudi on se je najbrž -ker v pismu pravi; »LS pametni, bi imeli koristo L Uganil sem, daje pri tem na Zverove, Mar to pr*mem; niso pametni? Sicer pa. J se prerekali, mar ne ;? Rajši/’' čano ceno piva. Morda se Čudno sliši, da pridelujem vino, pijem pa pivo, toda to je res, kajti moj lanski vi uče k tačas pridno grgra (vre), kar pa se dogaja tudi v kleteh mnogih umnejših (ali pa samozvanih) kletarjev. Bojim se, da se zadeva ne bo zbistrila vse do nedelje. 1, velikega srpana oziroma »mešitjeka«. za katerega konjerejec napoveduje (jaz pa pokosi inf ■^,1 -Jri-lV. vihajmo rokave ... r- . otavo. Iz strogo zaupnih vi ’ ki pa utegnejo biti sem zvedel, da je pa lični Marjan dober kos« ne le s kosilnico, ampaK in tudi iia- s pravo k6so. ^Tisto, ki Jo brusiš s kamnom, pom mahaš in mahaš, dokler ne poči. Toda, dragi gre mi v glavo, zakaj moj ževalec, ki Je sicer poE“ rani kosec vrtnih trat, . (po)kosil travnika izpred ničnih delavnic m n nega doma v I p’ HIV / Lendavi' Se J* zbal svetnik’' prvi livadi drugi pa doktorice? Sicer pa se svet ne ua vtti I" okoli mojega »verebratak. alii' pa k množice ' Te dni s(m)o z vožnjo pšenice z hJIj " kupna mesta ZK. parčI Se dobro, da imamo kmetje, ki nimamo vse jev, finančne vire stva (oh. moj ljubi pja- se zelo naffl“^'' na od' li kn’‘^’1.' od Perecev!). da x ra-”-čarno oranje, setev, K nje, žetev..., sicer b' počasi začeli prodajate nam vse postorijo drog, -je le, da se ne podvizaj odvozu pšenice, kajti v £ih dneh ni bilo n, dati na traktorju m ^jj zadružno tehtnico godi senčica s hladnim T 120 let tradicije - — - /© Pomurska banka □ _ Vaša domača UflF*' Menjalniški tečaj Pomurske banke B. julija 1993, tečaji reljej*’ 1993 od O#,«. lid tif J. Srednji tečaj Banke Slovenije velja nd 13, julija 1993 od 09-®" Država Enota f , I I Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 ]«« 100 1 Danka Slovenije 996,5343 2.057,2594 7.015,3772 7,6327 7.907,0316 121,6396 Nakup ”96S.(» F r ,>jn lUl 6,940,1» 'S,«* fV«'- 11^J__--- Če boste najeli SEF 1 L-fl v; 5 bo vaš dopust še brezskrbnejši! vredn^’*^ pirji, nakit in drugi dragoceni predrti med vašim dopustom najvarneje 5 Razni pomembni dokumenti, v naših sefih. od-tif Mesečna najemnina za sef je jev (glede na velikost}. Sef lahko najamete v naših enotat^ Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi i** skih Toplicah. tol®'' •1 i / ^tnik, 15. julija 1993 stran 21 I poletno branje Na .pustolovščino’ v Bolgarijo Cez balkansko mejo do Zlatih peskov Morsm priznati, da sem kar -----------UB »ctiJ Kisr okleval, preden sem rekel “■ Dn Kfrh: J________X __ ni. končni da . r-- cisui HI ? Mi.X s^boh za putova- , ■—ijHU sobote v Bolgarijo. To 'Mili blizu nemirne Srbije in "“•kedoniir - ~ -Kardi je pa Turčijei kjer so žačeli napadati luristel Po- les I. napadati tunsle: Po- —... . —-..#.«"'4' vjaionstracije opuzicije proti vladi. Maisigdo mi ie tud! ohk'"' ... Veliko pomanjkanje hrane in R v glavnem SIH-I-’ **>i je tudi govurik da je mogoče dobiti le *J« Cicanov. ... „/lcii. ovčetino. Poleg lega naj rh ________ . klii.h S'*®"'*''- Ker pa včasih '‘ljub ■“““J**'* •vegam, sem se '‘'*ščin^'"“ ipusto- Ptva tja z - tiožnost je bila, potovati 'JI z avtobusom, naz'a) Čeprav bi se bilo tiiuiua tam' ttiivo Voziti po Madžarski in Romu-ter dobre’'”'- -----------j pa z leta-bi se bilo morda zani- 3/'^nireč do ■4n"a, J . , • iMVfcUl SM dobršnem delu Bolgarije turističnega naselja , _.v. v okolici mesia I *4tiu, kjei jc bila dogovorjena na-*taniiev - sem se vseeno raje odlo-1 polet z letalom v obe smeri I ysrog 30 uj bedenja in .drnkanja v I ,?®husu bi bilo najbrž le preveč 1 tteinib, PurtT pridružil k 1'fnlSkrin leta- «ktHlcr 1 ''i" poleteli z Adri- f P^dti Konstanti inii hilo namenjenih ?®*|[ 4fl slovenskih turistov, ^'^Šatiio je odločilo ■' I**' = avtrzk?^ porali nadalje- 'Č‘*lekta IS ^0 sreča, da je >avto^'helar- ' ' 'it- hi to Izletnikov iz Ce-^ti s Brisi ■''' ’’ lahko osvežil slovenskim pivom i'’' je delovalo nni najbrž '40 Pot poskrbela za za dokaj udo- ^>li Brezhibno la. ^biil srno se peljali. štiri vidpiz ®tno lahko med a"'’?"® >^■^1!* s; način n, Tegii - klit z mti obžalovat, Poijo smo lahko med ''• rom; ' so v Romuniji . — pot do Črnega _og IS(.I kilometrov. ■"“•'Ai diktator Ca- se tni Mvn promet in 1 ^V6i tki' /t^®''0lucionar-'' Prelili fBsodili na pivo tvj- Bm-j HMU Policistom " mimiU je nr hitro i.. ' Pdl Ure Minilo ' 'ialje, 7 ‘"HI. se lahko t. 'krivo na ip h.ir. ,'‘t>, Nvii. pot in pri- pa je bilo I predlagali, naj pivo raje razdelijo potnikom - vsakemu po nekaj pločevink - kot pa da ga privoščijo romunskim ali bolgarskim obmejnim delavcem, Kasneje bi jih večino vrnili, saj jih toliko že ne bi mogli izprazniti. No, vodniki so se znašli tako, da so se pred mejo ustavili v zadnji vasi in pivo shranili do vrnitve pri nekem domačinu. Kar dovolj pa ga je ostalo v avtobusnem hladilniku tudi za našo žejo. Čudite ceremomje na meji Čez čas smo prispeli do mejnega prehoda med Romunijo in Bolgarijo. Ura je bila približno 22.00. Pred nami je Že bila kolona kakšnih 20 vozil. Stali smo kakšne pol ure, ne da bi se kolona premaknila. Na bližnjih požetih njivah je ležalo nekaj potnikov, ki so najbrž vedeli, da bo tu treba kar dolgo čakati. Postajali smo čedalje bolj nejevoljni. Tudi iz nasprotne strani ni prišlo nobeno vozilo, Je mogoče prehod že zaprt? Končno je nekdo prišel in pokazal, naj zapeljeta naš in avtobus pred nami mimo kolone osebnih avtomobilov. Večina jih je bila naložena z različnim .švercerk- <-^4. 'z: * - i g’' i 'sAif*' ‘" V-*,- *% ‘iT,’ * t » 2* “ ■Tj* vrs* sJAvi 4 videzu pa predvsem zelenkaste barve. Kadar je razburkano in se veter zaganja v gladino, pa je mogoče videti, kot da bi bile'ponekod črne vodne krpe. Takrat običajno tudi ni dovoljeno kopanje, saj se lahko zgodi, da te vodni tok odnese, in če nisi zares dober plavalec, se sam ne moreš rešiti. Takrat visijo na drogovih ob plaži črne zastave. Morda se prav zaradi tega imenuje Črno morje. Čeprav sem se lahko z domačini skoraj vse pogovoril - oni po bolgarsko, jaz pa slovensko in .srbohrvaško’ - mi ni vedel nihče z gotovostjo pojasniti, zakaj pravzaprav Črno morje. Resnici na ljubo pa sem se kopal v njem zelo malo, ker se mi je zdela voda premrzla. Ali je bil to samo občutek zaradi toplega peska? V Bolgariji je očitno veliko povpraševanje po devizah. Brž ko si prispel z avtobusom v mesto Varna, so te obkolili menjalci deviz na črno. Za 100 mark so ponujali od 1.600 do 2.200 levov, v uradnih menjalnicah pa si dobil za to vsoto okrog 1.540 levov. Vendar so Taka na ie videti plaza proti večeru, ko pesek jpreoijejo’ in zravnajo. Tedaj kop alte zamenjajo galebi, ki pobirajo [ ie ,divji' menjalci kaj hitro xaBD|.aj r r , onetnaisti i če nisi bil dnvnii morebitne ostanke hrane. opetnajstili, če nisi bil dovolj volji, zato je tudi po prvem poskusu nisem več naročal. Ovčetino pa sem kasneje z velikim tekom .pospravil’ v eni od zasebnih resta-j vracij. Torej tudi glede tega moji I zastraševale! niso imeli prav. rV t Plaža kot narisana 4 Seveda pa smo vsi komaj čakali, da pridemo na plažo, kajti ponoči, ko smo prispeli v turistično naselje Zlatni piasaci (po naše Zlati pe- posebni turistični vlaki. Mar ni to bolje kot v Portorožu, kjer je obalna cesta dobesedno zasuta z jekleno in brnečo pločevino? Na plaži si lahko izbereš prostor pod kakšnim senčnikom, ki jih je nešteto, ali pa uživaš tik ob morju oziroma kje bolj v ozadju. Peščena plast je skoraj povsod enaka in lahko po milji volji počneš z njo, kar hočeš. Ce sije sonce - ko sem bil tam jaz, je bilo vreme še kar lepo - je pesek prijetno topel in previden, tako da so ti podtaknili ponarjene leve ali pa jih je bilo manj, kot bi bilo treba. Vsak večer so ga .orali' in ga zravnali, obenem pa so očistili okolico. Slišal sem, da naj bi za to skrbeli zasebniki, ki so lahko v zameno postavili senčnike, za katere je treba plačati, če se uležeš pod njihovo senco, od 250 do 350 tolarjev. Prav tako oddajajo v nekakšen najem ležalnike, za katere zaračunajo enake zneske. Ves čas pa hodijo 'k* J I Kamor koli stopiš, povsod se ti noga vdira v zlato rumen pesek, ki ga sonce večkrat zelo ogreje. Otroci pa radi tik ob vodi delajo gradove. sim’ blagom. Verjetno so morali prav zaradi tega čakati in čakati na milost carinikov m mejnih policistov. Ko ,smo lahko zapeljali naprej, smo mislili, da bo Slo zdaj hitro. Toda ustaviti smo se morali pred neko črto na cesti in spet ča- kati. Vodniki so poskušali pregovoriti carinike, da bi nas hitreje pregledali. Končno smo se lahko pomaknili za nekaj deset metrov dalje. Tam je mora! vsakdo med nami odpreti svoj potni list na strani, kjer je fotografija, izstopiti iz avobusa m iti skoraj v vrsti mimo policista ali carinika, da nas je vsakega posebej pogledal, če smo si podobni na fotografijah, Malo naprej smo počakali na avtobus, da nas je odpeljal do bolgarske mejne Dober hotel in tudi hrana Bližala seje polnoč, zunaj je bila precejšnja tema, zato nisem videl, po kakšni cesti se vozimo. Včasih jc naš avtobus kar precej zatreslo. Cez čas pa smo zavili na avtomobilsko cesto in tedaj se je dalo celo maio zadremati. Nekaj po eni un smo prispeli do našega hotela. Le kaj me čaka, sem se potihem spra- ■lil U L. *■* t- 1 I I I M. ^^1“ '*n> lahku skoraj vsak dan videli tudi o? »Roče pa je ,es listo o pesku, ki naj bi deloval kol \ ■ '*■' S" K l J* ^^usnem prtljažniku 1 videl, se jt zadeva i ko jc eden m' 1 C"** Odnesel v polici«''’ , 'hh. r... J' eden ml I _ ■ policijski \ Ph e hmelj S' v'^|""'«hodo ^’0nti7 Skjti,. :o se- 'q ini sta sta vod- . preostalo pte- P, smo kontrole, 'Kam ,se je ponovil skoraj enak postopek. Zdi sc mi. da je vse skupaj [rajalo okrog 2 uri. preden smo nadaljevali vožnjo po Bolgariji. Česa takega si Se v sanjah nisem predstavljal, ker sem pač doslej potoval le v države, kjer je prehod meje bolj ali manj formalnost. Običajno ti policist ali caritnk le pomahata, naj nadaljuješ vožnjo. To pa je pač Balkan v pravem pomenu besede. Bolgarija meri 110-912 kvadratnih kilometrov in je torej okrog petinpolkrat večja od Slovenije, Prebivalcev pa ima blizu d milijonov. Črno morje je dolgo okrog 380 kilometrov (slovensko 47 kilometrov), Bolgari so se naselili na tem območju v 2. polovici 7. stoletja, in sicer so prišli iz stepskih krajev ob dolnji Volgi m iz zahodne Sibirije, Tedaj so bili Se TJtari, kasneje pa so se postopno poslovahili- Že leta 681 so ustanovili svojo prvo državo. šcval. Kmalu sem ugotovil, da je hotel še kar lepo urejen, da je .osebje prijazno in da je tudi soba takšna kot v večini naših hotelov B-kaiegorije. V kopalnici je bilo dovoij tople vode za tuširanje. Prvi vtis torej še kar dober. Kako bo s hrano, me je sedaj najbolj skrbelo. Noč je bila kratka in to sem lahko kaj kmalu preveril. Zajtrkovali smo v hotelski slaščičarni, in sicer so nam pripravili ruski bife. Ponudba je bila dokaj pestra: razne klobase, več vrst sira, ocvrta in kuhana jajčka, margarina, sadje, zclenjeva, ribe. Čaj, mleko, kava... Lako si si vzel, kar si hotel in kolikor si mislil, da boš pojedel, Paziti pa si moral, da nisi odrinil krožnika, ker je potem naglo priskočila k mizi črnooka natakarica in odnesla krožnik s pribo- rom. In tako je bilo vse dni. Tudi za kosilo in večerjo je bilo na jedilnem listu marsikaj, razen ovčetine, s katero so me doma nekateri stra- šili. Za juho, telečji zrezek s prilogo in solato je bilo treba na primer odšteti - kdor m imel polnega penziona - okrog 600 tolarjev. Moram zapisati, daje bila hrana še kar okusna, edino juha ni bila po moji ?..a.wA: • '* i,,____________ Ce si šel na krajši izlet v "T": / W-»r, tr =«- st se ■sr »ir t » v u ’! 'I-II ?!'• fr. •Ti Ml) M .S' 3 .4t , --r ■f- f Vamo (okrog 350,000 prebivalcev), si med drugim lahko občudoval mestno središče, ki je zaprto za promet, Čisto in dokaj lepo urejeno. Moški pa smo še posebej radi pogledovali za mladimi Bolgarkami. Večina jih ima goste črne lase in rjave oči. ski), je nismo videli. Ko sem jo končno zagledal - od hotela do tja je bilo le nekaj minut hoda -, skoraj nisem mogel verjeti svojim očem. Na levo in desno, kamor mi je segel pogled, povsod okrog 30-do 50- metrski pas zlato rumenega mehak. Le veter ne sme preveč pihati, ker ti ga potem nosi v obraz, kar pa ni ravno prijeten občutek. Pihlja pa skoraj vedno. Zrak je zato zelo čist, To še najbolj prija tistim, ki imajo težave z dihalnimi organi, torej tudi astmatikom. naokrog prodajalci hladnih pijač, sadja, sladoleda, palačink idr. Ves dan lahko torej lepo ležiš na plaži, pa nisi ne žejen ne lačen. Lahko se odločiš tudi za vožnjo s čolnom. padalom nad vodo, vodnimi V Bolgariji je plačilno sredstvo lev (v Romuniji lej). En lev je vreden okrog 5 slovenskih tolarjev. Pa poglejmo, kakšne so nekatere cene pri njih (približni izračuni): 1 kg navadnega kruha 11 mleka 1 kg krompirja 1 kg češenj 1 kg paradižnika I i Kg paraoizniKa ■ barvni TV z manjšim ekranom j srajca s kr. rokavi : mestni avtobus p pivo v pločevinki oranžada kornet, velik 40,00 SIT 30,00 SIT 30,00-40,00 SiT 40,00-50,00 SIT 70,00-80,00 SIT 40.000,00 SIT 1.500,00-2.500,00 SIT 30,00-50,00 SIT 100,00-150,00 SIT 70,00-80,00 SIT 150,00 SIT smučmi in veliko gumijasto banano. Vsega je na pretek, le denar moraš imeti pri sebi- Menda je ta del Črnega morja tako lepo urejen zato, ker so tod letovali nekdanji bolgarski predsednik Todor Živkov in drugi partijski oblastniki. Hotelov je okrog 70, večina pa jih nosi imena. Iti spominjajo na nekdanje zavezni- štvo v okviru Seva - Krim, Glede na njihove plače, večina jih zasluži okrog 120 nemških mark, so te cene za njihove razmere dokaj visoke. Moskva, Gdansk, Kijev, Havana, Ruska trojka itd. Čeprav je skupnost vzhodnoevropskih držav razpadla in se je tudi Bolgarija otresla realsocializroa, vsaj tia zunaj, so tu sledovi ,bratstva’ še dokaj očitni. Zato zahaja tja tudi precej ruskih turistov, prevladujejo pa Nemci, tp to večinoma iz prejšnje Vzhodne peska med morjem in nekoliko privzdignjenim delom obale, kjer je speljana prva cesta, ob njej pa stojijo številni lokali in stojnice, ob katerih strežejo pijače in jedila ali pa kaj prodajajo. Na cesti ni bilo videli skoraj nobenega avtomobila, pač pa so vozili po njej kočije in Nekateri prihajajo tja ravno zaradi tega. Druge pa morda mika, da bi preskusili, če je ta pesek res tudi afrodiziak (spolno dražilo), kot je bilo slišati. Čmo molje je zeleno In morje? Po imenu je Črno, po Nemčije. Slovenci smo prišli letos prvič tja skupinsko in kazalo je. da smo Se najboljši gostje. Zato smo bili povsod lepo sprejeti. Moja .pustolovščina’ je bila torej kljub vsemu Se kar zanimiva in prijetna. Besedilu in fotogralije: JOŽE GRAJ P. S.i Sledi nadaljevanje s potovanja po Bolgariji. stran 22 vestnik. 15 Julija t poletno branje O možu, ki je napisal Ribenčana in jodlal namesto Moika Blumaer pušča vtis. V začetku se ti zdi, da je mož sila base, celo v Berlinu je ne igrajo, on Ribenčan pa sega sposoben prodajalec samega čez, ker je edini Slovenec, ki je sebe, da ve, kako se stvari kdaj s svojo glasbo nastopil streže. Pripoveduje kot Človek, ki se hoče razkriti, ker je prepričan, da se ima za kaj razkriti. Ker je kaj za prodati. Koliko desetkrat je preletel At- v mednarodnem filmu, prav z Ribenčanom, Svetovljani vedo, da je bela klobasa iz teletine, da se je ne sme prerezali, ampak posesati, če naredite lantik, kje vse je nastopal. Zdaj drugače, vas takoj spoznajo za vam bom eno zaigral, reče naenkrat. V hotelski avli igra na velike orglice s tipkami, ki se jim pravi harmoneta, spet pripoveduje, potem vzame 2,5 centimetra dolge orglice in igra nanje. Na teh oi^icab piše na eni strani ime tvrdke Honer, na drugi Andre Blumaer. Menda je izdelovalec orglic po njem samo še dvema naklonil čast, da je na izdelek napisal nevedneža. Ribenčana igrajo v osemindvajsetih različicah, pesem je uvrščena na zlato ploščo Jamesa Lasta, v zadnjih letih se je v Nemčiji že dvakrat uvrstila med najbolj poslušane pesmi. Glas visok do Mehike Še vedno vztrajamo s vprašanjem, od kod in do kam sega - »kakor danes, nobenega zajtrka, nobenega kosila, dve pivi, krasno!« - in je nastopil. Kovček, ki ga je nosil s seboj go svetu takrat. Se vedno nosi. Ze takrat pri Mehičanih je imel v njem harmoneto in orglice. Po tednu dni v Mehiki je prišel že na njihov oktoberfest. ki nima nobene zveze z nemškim praznovanjem z istim imenom. Za petindvajset tisoč ljudi je igral v Parku modre vode, imel prvič in zadnjič v življenju policijsko spremstvo, ker so ga »hoteli pojesti«. muziko,« pravi. Na njegovi novi kaseti bo tudi skladba z naslovom Siesta Meksikana, izšla bo v Sloveniji. V njegovem pripovedovanju glasba v resnici nima meja. Govori o mehiški, ki jo sklada in izvaja on, potem pa reče, da je njegova tudi skladba z naslovom Slovenska polka, Blejski va-ček, pa Ljubljanska polka. Napisal je tudi skladbo v čast Celju, pa Lepo Ptujčanko. »Zdaj mi ostane Maribor.« Njegova skladba Kamniška je ponarodela, odkril jo je v zbirki narodnih. Čanju. Jančar je postal njegov prijatelj. Leta 1981 je napisa! popevko za avto Audi, za svetovno avtomobilsko razstavo. »Glejte, jaz naj bi ime! predsodke o veri, rasi ali mejah glasbe. Moja snahica je čistokrvna Indijanka, iz plemena Čiroki. Tak človek, ki ga kaj moti, tak naj doma ostane, pa ne bo nikogar videl in mu ne bo nič nerodno.« I njegov glasbeni svet. Do kod? njuna imena. Kralj orglic so Nekdanji mehiški predsednik mu leta 1965 vzdeli v New AJeman, ki je bil takrat mini- Vorku. In čez čas vidiš, da nje- ster za turizem, mu je podaril govo pripovedoevanje ni zgolj mehiški folklorni klobuk in komercialno. Ne bi se mu splačalo, ker si poslušalec tako ali tako ne morev zapomniti vseh imen ljudi, glasbenih skladb, orkestrov. hiš, obleko za uspešen nastop s skupino Mariachi. Kaj so mariachi? K A r ii Andrej Blumauer, ki se v tujini in na svojih glasbenih izdelkih posptsuje z Andre, s krativ-cem na e-ju, poSari po svojenm kovčku. Kaže fotografije, »Tukaj me pelje domov angleški dirkač s tiste prireditve v Orlandu. tole je tisti avto, ki je štirikrat zmagal na svetovnem rallyju. Za mano stoji Bi- . j smarck, 12 pete generacije po g Bismarcku. Tole je moja hiS'ca 'i v Vancouvru, zdaj sem jo prodal, ker me ni več tam. Tule Tudi onkraj belofclobasnoga ekvatocja Blumauer je doma iz Ljub-Jjane, »Bil sem prvi Evropejec, 'nc Slovenec, ki je že pred tridesetimi leti snemal kavbojsko muziko,« S tem začne, ko ga vprašaš, kako je nanj vplival južni melos, »Žanima me ve-stemjaSka glasba.« Že pred tridesetimi leti je delal to glasbo. Pa tudi drugo, »Ko sem igral v hotelu v Toplicah, tam sem v tinejdžerskih letih v bistvu začel, je bil festival v San Remu. Ob enajstih ponoči je bila pesem izbrana, smo šli na radio, da bi jo slišali, in nekaj minut kasneje smo jo v hotelu že zaigrali,« Mariachi so mehiški potujoči muzikanti in pevci. Eden od simbolov mehiške glasbene tradicije, ime prihaja iz 19. stoletja, iz Časov francoske okupacije. Mehičani so takole - »mariachi« in narobe izgovarjali francosko besedo za poroko, na poroke pa so to vrsto muzikalov najpogosteje vabili. Danes jih poslušajo gostitelji in turisti, vzdolž in počez po Mehiki, za prestolnico maiiachija pa velja Guadalajara. V tem j mestu so Blumaerju oktobra 1981 podelili diplomo za izvajanje in skladanje glasbe mariachi. v Mehiko je Sel približno tri- t- Ib 'i*. ■ ad.* .I''; Južno od Zagreba zanj ni desetkrat. Pri Mehičanih je našel slovensko dušo. Niso mu nič manj verjeli kot naši ljudje tukaj. Prvič je bil v Mehiki zato, da bi najel mehiški orkester za otvoritev največjega glasbene inspiracije. Slovenska ameriškega Disneyevega parka narodno- zabavna glasba mu veliko pomeni. Njegov Veseli Ribenčan, tako menda rad poudarja. mora biti največji slovenski narodnozabavni »komad« na svetu. Alpska zabavna glasba ne sega Čez Belo-klobasni ekvator, čez Do nivo na Bavarskem, to je do tiste meje, do kamor jedo bele klo- V Orlandu, Vodil je to otvoritev. Eno uro po tistem, ko jim je v Guadalajari zavrtel posnetek z mehiško pesmijo na svoji kaseti, je bil že na nacionalni mehiški televiziji. Prinesli so mu mehiški telovnik, ga vprašali, Če ima s seboj instrumente in če je že kaj jedel. Je rekel, hvala, hrana mi nič ne pomeni r j b andh£ biumauer »Ker v Mehiki je bog, kdor visoko poje. Tako kot Če je nekdo zares debel na Japonskem.« Dober glas seže v deveto vas Igra tudi na kitaro. Tudi na steklenico piva, ki jo opremi z ustnikom za trobento in nanjo natepi etiketo pivovarne, ki promocijo plača. »Jaz ljubim »Vi tukaj ob Muri boste dobili pesem, sploh ni govora, saj ne gre drugače. Na prihodnjem koncertu bom o tej zadnji pokrajini, ki jo začenjam spoznavati, spoznavam jo najbolj globoko, govorit tudi na odru. Če me je sedaj malo stisnilo v grlu, nič zato.« slovensko narodnozabavno v Lendavi je bil lani na Lendavski noči. Zelo je hvaležen terapevtu Jančarju iz Sobote, ki ga je z masažo pozdravil posledic padca na smu- Jus Makovec Piše se leto 999. Na podeželju si ljudje znajo narediti vse sami, kar potrebujejo za vsakdanje življenje. j ie kovača ne morejo pogrešati. Po- tujoči menihi pridigajo o koncu znanosti-). sveta in s tem povezani bližajoči se poslednji sodbi... Pa je bilo novoletno jutro 1001 podobno vsem iz po vero. . kot da bi poskušali vtakniti štirioglati les v okroglo luknjo, pravi Pierre Rousseau v svoji Hi-stoire de la Science (Zgodovina Za človeštvo pa niso bile usodne samo vojne, lakote, brezbrižnost pri razvijanju duha znanosti; tudi drugim v zimskem času. Ljudstva staro pogansko praznoverje Je mo- V Evropi stiskajo vojne, lakote, lilo novega duha, ki mu Je človeška toda kaj Je to proti preživeti negotovosti in strahu. Toda kmalu je duša postala središče vsega zanimanja, Že v prvem tisočletju se je tudi to pozabljeno, in ko preide Cerkev upirala praznoverju, toda prvo stoletje drugega tisočletja, je Cerkev na vrhuncu svoje moči. uspešneje - kot kaže - šele potem, ko si je izmislila hudiča kot nadomestek zlih in grdih mitoloških du- Mogočni rimski imperij s svojo filozofijo osvajanja in ropanja tedaj hov. Od tod do srednjeveškega znanega sveta se Je že zdavnaj dobesedno zažrt in znanje starih Grkov in drugih o naravi je bilo vedno bolj prekrito s pajčevino stoletij pozabe. Človekov raziskovalni duh se je do konca polenil, saj so pojmovanja čarovništva pa je bil samo še korak. Domnevni sposobnosti telesnega združevanja žensk s hudičem se je v 15, stoletju pridružil še nazor, da lahko človek s hudičevo pomočjo leta tudi po zraku. Tisto o zlobnih namenih po- vedno, ko so si hoteli nekaj jjojas-' niti, pogledali, kaj je o tem pred vezovalcev s hudičem, satanom ati več kot desetimi stoletji zapisal vragom pa je bilo že ves čas sesta-stari Aristotel, ki je svoje vedenje vina pogledov na čarovništvo. Do-o fizikalnih lastnostih letečega zoreti je moral samo Še čas, ko se predmeta izrazil s trditvijo, da puS- bo hudiču napovedal neizprosen boj. in ta se je začel s preganjanjem Čiča leti po zraku zato, ker je njeno naravno mesto v sovražnikovem krivovercev in nadaljeval z neusmi- telesu. Njegova sicer posplošena Ijenim preganjanjem čarovnic. Danes se sicer neradi spomi- razmišljanja o nesmrtnosti,'duši in podobnem so bila vsaj na videz podobna cerkvenim dogmam in cerkvenemu učenjaku Tomažu Ak. njamo teh zgodovinskih dogodkov, ki bi jih lahko označili kot nalezljivo kugo človekovega duha, in si vinskemu se je nekako posrečilo nekako oddahnemo, Če v zvezi »oženiti« Aristotela s tistim, kar je s tem rečemo kaj kritičnega in ob-učil Rim, Naredili so poskus, da bi sojujočega. Toda vse te starine in hodila drug poleg drugega dva skoraj nasprotna nauka, od katerih je prvi vodil s seboj logiko, drugi pa njihove praoblike Se vedno Živijo v nas in v vsakem trenutku lahko razkrijejo svojo razdiralno moč. «Pol pa slovensko pesem jem, pa jo malo v jodlanježs”' jem, ker zveni to posebno.' Sprejel ga je tudi bava^'’ državnik pokojni Franz W Strauss in mu rekel, vi ste mladenič, ki našo bs^aT" glasbo po svetu Sirite, je pesem neki bavarski potni Mariji, Veren če je-v cerkev ne hodi, veren p Karlu Motku pa je dve pesmi, prijatelja pisal sem mu Ribenčana. je posnel dvainoseindea®^^ Se danes njegova uspešnica. Leto pozneje, založba rekla, naj mu , napišem, sem mu napisali larsko pesem Slovenski fantič. Zdaj pa veijemite' ne vem, če sem to že povedal! Karl Moik je pred kakimi šestimi leti * - -.J sel® ko* - L eeft> pride napovedovale^ pove, oprostite, Karl Mo<*^ bolan, njegovega nastopa ho. Potem pa se vrata na . ,'n ntrlaSj odpro in še oglasi Skozi vrata pride fr v slovenski narodni iih’''.tx krat je prvič zapel pesem venski sem fantič, X . ozadja pa je bilo moje- j. sem, že pred enaintridesetimi nikomur povedal, da ni h® F" sem na fotografiji s slovenskim kozulom v 'S' ivici, takrat smo imeli Slovenci Se malo svojih ljudi v diplomaciji. «Zelo zaveden Slovenec leti sem tam zunaj oblekel slovensko narodno nošo. Prešerna nosim s seboj, če pa se v ial> Spnimo, če je to ..............., --- Blumaerjevo zgodbo, hji , ®univerzitetno krijižnico nekoli ko formalnejSa. v v Ljubljani, pod Plečnika,» Ijani je Študiral pravo in vaijal z glasbo. Opustil j« '' . in odšel v Ameriko, kniaj’' , hočem čisto oddahniti, grem Kdor poje, je ambasador Slovenci smo svetovljani, če hočemo biti. Žal mu je, ker ne bo dočakal slovenske ekonomske enakopravnosti z drugimi razvitimi narodi. To izkopava-■ nje iz komunističnih posledic bo trajalo. Drugače pa da ne smemo pozabiti, da ta politična samostojnost ni prva, prva je bila tista v petnajstem stoletju, s Hermanom Celjskim, ko je bila Celjanka Barbara kraljica vse Evrope. Ni po naključju za pesem o Celju vzel ritma ka-lipsa, ne polke ali valčka, te po naravi kmečke glasbene izpovedi. Zakaj bi se predstavljali samo kot kmečko ljudstvo? Kmalu zatem pa. ko govori o načinu, kako se Slovenijo prodaja v turistične in druge ekonomske namene. reče: n in oasei v /uikubv, --stopil v eni najbolj gled . aaj in se prebil. Postal je tudi v Nemčiji, Bdi znafl-^ pomeni, da snemaš knnrertC in ganiziraS koncerte vitek. J' Vitek ostajaS. če tiste, ^^sar si postal znan, naprej. Pišeš skladbe. glasbo, izdajaš kasete, paš na televiziji, v ik* p? mednarodnih festivalib,^ univerzah, klubih. CM 3 mje do Mehike. Kau^ j, ZDA, počez po Avshv^jj. Nemčiji. Njegovo podjetij jj sic One prireja v tem Slovenskem primorje vale, na njih bo KR' ■ -i cereaie^ mednarodnib ceremonies ali mojster) on sam. Igral bo tudi. ŠTEFAN Sl!l' ll" Včasih se zgodi to v obliki množične sugestije, prod kateri je posameznik povsem nemočen. Naši strašni bogovi so danes spremenili imena in se končujejo na -izem, povzemamo na koncu misel po delu Damjana J. Ovsca Slovanska mitologija in verovanje. Čeprav smo na pragu enaindvajsetega stoletja, lahko brez truda naberemo celo vrsto zgodb, povezanih s Čarovništvom. Zapisal sem samo tri, ki sem jih slišal lani. da ni trpel krastač. Čim je kakšno zagledal, jo je takoj pokončal. Zakaj? Nekoč je na njivi pričela skakati proti njemu krastača. Ker pač ta žival ni nič lepega, se ji je začel umikati. Toda glej ga vraga, bolj ko se ji je umikal, bolj je krastača silila za njim in z vsakim skokom je bila tudi večja. Komaj da ji je ušel, je potem pripovedoval stari K. skih Mavrov v njali. ker je bila '^T, vedno trdno v islmn* ■ pa so začeli pre.p.sc' j-jrnef morali imeti na Več kot dve stoletji * ji m zaradi tega. Izgnal* in Francije in po * ■ _ R pobijali. Na Franko skem in v Avstriji .j, pol HI v J • ■ - 's.' stoletja v šestih Pred leti je živel kolarski mojster in nekdanji vajenec, ki je bit pri njem v uku, zna povedati tole: Gospodinja Je imela nekaj svinj, ki nenadoma niso hotele več jesti; le krulile so ves dan. Gospodinja in mojster sta se posvetovala in se odpravila po nasvetih konjedercu. Ta Jima je svetoval in povedal, da bo prišla čez kakšen dan neka ženska iz soseščine v njun dom in prosila malovredno stvar na posodo in ne smeta ji tega dati za nobeno ceno! Tako se Je potem zgodilo: prišla je ženska, prosila, a ji nista dala. Potem sta storila, kakor jima Je svetoval konjederec: dala sta v posodo žerjavico, nanjo nasula neke kosti in s tistim predimila hlev. Svinje so prenehale kruliti in povrnil se jim je tek, se spominja tedanji vajenec še danes. Stari K. je vse življenje preživel na vasi in ljudje so vedeli povedati. Ob nekdanji poljski cesti pri vasi K. stoji še danes zidano znamenje iz začetka tega stoletja. Tam naj bi nekoč opolnoči Sel mimo neki moški, ki je videl, kako ženska molze kravo. Vsemu prestraSetiemu je potem tista baba zabičala, da tega, kar je videl, ne sme nikomur povedati. sicer gorje mu! Pa je menda le povedal, ker sicer zgi^ba ne bi prišla do mene, ki sem to zapisal. Inkvizicija (preiskava), cerkveno sodišče proti krivovercem, je bilo ustanovljeno leta 1183 in papež Gregor IX. jo je leta 1231 poveril nekaterim redovom, predvsem dominikancem. V Nemčiji je inkvizicija prenehala delovati z reformacijo, v Franciji leta 1772, Španiji 1834 in v Italiji 1859, Bili so mnogi politični in verski razlogi, da se je v 12, stoletju razširilo krivoverstvo, najprej v južni Franciji. Leta 1209 je papež začel krvavo čistko proti krivoverskim Albigenom. V dvajsetih letih jih je iztrebil. V Toulousu je potem Se naprej delovalo krivoversko ali inkvizicijsko sodišče, Dragover- r.!'’ Možje, ki w in Judom, niso hi k » strumi ali sadisti. ki so imeli v nusli^। * tisoč Judov! zvesto dje ne z„. , temveč pozornost v njih knjig' F- Dobler v . (Čarovniška zahlo ^ik. J 5 julija 1993 stran 23 S Triglavom p« Nizozemski Glavno in največje niz,«en,- I I ( poletno branje Ludvik Kovač (4) j Tam, kjer morju kradejo zemljo j*-* ^«nš0raho spremenili površine, ki so tri ' *’**>rsko gladin«. ^*^®j r®sle gozd, ga spremenili ’^)žozemska je že v preteklosti -uvela kot močnu --------------- urt- '^'iava Z počita pomorska ,Z razvitim tigovsKim la-ošvj^tn, bila pa je tudi močna ^'•lanialna država. To je čntin 4anes v vsakdanjem utripn cneK. saj na ulicah lal^Ko koraku srečate tem-i^Wte priseljence iz afrišlsih *^')ških držav, veliko pa laponsVf"'‘ ' . Zna- _ '■'Ost A„„ ° ■'spi i ^‘ini ' hiost a P® viseči so Se Ste- Amstel, iCKC 'Vi v Amsterdamu — v.----j Mia, zaživijo Sele pro" elice so dokaj lostnii mesta velja posebno pozornost nameniti obisku v bru-silnici diamantov, kjer lahko v živo vidite, kako spretni brusilci oblikujejo te drage kamne. Pravijo, da so to obrt prinesli sem portugalski Židje, pod ,spretnimi prsti izurjenih mojstrov pa nastaja dragulj, ki ga jc nato mogoče kupiti v trgovinah po vsem svetu, tudi po tri dni. Surovino uvažajo v glavnem iz Avstralije, čeprav je menda najboljša tista iz južne Afrike. Nekaj primerkov najrazličnejših draguljev smo si lahko tudi ogledali, za nakupe pa se nismo odločili, čeprav so nam zatrjevali, da so kamni v njihovi brusilnici najcenejši. Muzej voščenih lutk v Amsterdamu se sicer ne more primerjati s tistim v Londonu, lahko pa v njem najdete mnoge znane osebnosti, če vas zamika, pa sc lahko slikate v družbi Busha in Gorbačova ali celo samega papeža. Voščene lutke so izdelane tako dovršeno. da morate med množico obiskovalcev kar dobro pogledati, kdo je lutka in kdo živi orimerek. Nizozemci znajo dobro V- /WW’«VP^ I } iC čl vnovčiti vsako svojo znamenitost, saj brez vstopnine ni l ^-- -' možno priti nikamor, tudi j v hišo Ane Frank ne. To hišo, f-■ kjer se je med drugo svetovno 1 vojno skrivala pred nacisti ži- ) ' 1-fc-k a > r, UK i*’’, 1 Iz vsakdanjega utripa nizozemskega glavnega mesta: Kdor poje, zlo ne misli v Amsterdamu ves čas pisala svoj znameniti dnevnik. Rokopise je po vrnitvi izročila očetu Ottu ena od pomočnic, ki je delala v trgovini v spodnjih ! prostorih hiše, v knjižni izdaji 'l I pa je prvič izSel leta 1947. To pretresljivo življenjsko zgodbo židovskega dekletca so nato prevedli in izdali v več kot 55 jezikih, tudi v slovenskem, vse izdaje Dnevnika Ane Frank pa Amsterdam upravičeneno imenujejo tudi »severne Benetke«, saj ga prepredajo številni kanali. V mestu je več kot (tOO mostov, najznamenitejši med njimi pa je viseči leseni most čez reko Amstel (na fotoerafiji). ’ vožnjo z ladjo po kanalih v Amslcrdamu. So dovska družina Otta Franka, SO Spremenili v muzej in vsako ff leto jo obišče več kot 500 tisoč if Jp turistov. Zakonca Frank ter hčerki Margot in Ana so v skrivališču z zadnjem zgornjem delu hiše, ki je bil od prednjega dela ločen s posebno knjižno omaro, živeti in se skrivali od b, julija 1942, po nekaj več kot dveh letih pa so bili izdani in odpeljani v taborišče. Ana in Margot sta v taborišču Bergen--Belsen umrli marca 1945 zaradi tifusa le nekaj tednov pred osvoboditvijo taborišča. Kot k ?* W' I; r .c. ŽJ •d '-J'! i i id*' edi preživeli iz Frankove dru- žine se je po vojni vrnil le oče Soba Ane Frank v kar..,; j -Ono. Ana K v skri.aliSCu KMl-l«. je mogoče videti tudi v tem muzeju. Med amsterdamski zanimivostmi ne kaže zamuditi Se vožnje 2 ladjo po mestnih kanalih, pa tudi ne obiska bolšjega trga, kjer lahko za razmeroma majhen denar dobite tako rekoč vse, od rabljenega gospodinjskega pribora do starih delov koles in orientalskih oblačil. Iz vsakdanjega utripa življenja na Nizozemskem zapišimo še to. da je zlasti med mladimi močno razširjena narkomanija, ki zakonsko sicer ni prepovedana, ni pa dovoljeno trgovanje z mamili. Zato naj vas ne preseneti, če boste tudi na javnih krajih lahko videli mlade narkomane, kako si vbrizgavajo potrebno dozo mamila. Legalizirano pa je tudi »nočno življenje«, saj je v Amsterdamu kar cela četrt rezervirana za ustrezne lokalčke. v katere vas vabijo prijateljice noči. Mi smo se med temi lokalčki le sprehodili, sodeč po tistem večeru pa zanje ni bilo prevelikega zanimanja, saj pravih in resnih strank ni bilo od nikoder. Pa vzrok za to ni bil verjetno v ceni, saj je takšno srečanje s prijateljico noči stalo le 50 guldnov. (Konec) Za ‘"f, nji m da jc Slo tudi pri teh sektah za častilce hudiča. Čarovni.Stvo, ki ne izhaja iz evropske tradicije srednjega veka, ko je za njeno definicijo poskrbela Filip. je'^“*rrki,oe,š- Sh čelu 'bjihii 1 "neli nc- l 'o i >u kute l. 1» Drinar„i . Cerkev, jjotein pa ga »predala« ic staro toliko kot člo- pinviiikG: , v ro- 'U vratu pa 4 '"fc K dim ^.Iilisal u « PiniS zadušili- sl’ laeupcv neznosne ^'4*flln” ''***■'' ic knvovcssivo ''sizjCt, '“^nicronia pozno kM'ix^''^’ prou koncu 16. )h ltV| ' sicer at like Pnzito i ^tlll._ ska- ■'*'^*D' '’‘lina‘'‘ Ifia^V ! S&- Jft* K! ■'.'tirirtii ‘«kte Ki zveCtr, doli- il?' <•»1 1» ■■ l‘<> aporrih- V nk--,. po »čarovtiiSkih« recepturah za maže. plamen. V ta namen zagovorč koren ob določenem Času s hudičevimi besedami. Taka pohlepna kobila in psica nosi nato koren pri sebi in hipnotizira moško mladino (. . .) Če pa ne vzamejo prave vrste satirična, tekč konji za njimi ... In o tem smo se prepričali še pred petimi ali šestimi leti, V Ljubljani tik pred Vicedomskimi vrati sta dva v kočijo vprežena konja s tako silo drla na neko dekle, da jih koči-jaž nikakor ni mogel zadržati m ustaviti Pohodila sta mlado punco, da so jo komaj rešili Prav trdno so sklepali, da je imela pri sebi tak zagovorjeni koren, in da si je hotela lepo navsezgodaj preskrbeti stražnika in ljubčka.« Največji zločin čarovnic je bil, ker so se povezovale s hudičem, se z njim spolno združevale m uganjale sodomijo. V 14. stoletju so si v zvezi s tem hudiča tudi izmislili. To je bil čas po velikih kugah v Evropi in satan, »peklenski uapiike. obkladke in ludi sirupe strogo tipušievali. kateri dan jc primeren za nabiranje določnega zelišča. Ponedeljek je bi) dan za nabi- raii/e (.unaric torek zobnika (Uy-oscvamiis), sreda pikastega luiS-jaka. Sčira, jescn.sfcega vresja ah golšca (Mercuriali.s), četrtek - liarba jovisa. petek - sladkega korena ali Venerinih la.sov (Capil- (Mercunalis), lus veneris) in v .sotsolo ter nedeljo spet neka druga zelišča, koi ,so Sol-scqiiiiim m tleliotropiiiin. Seveda so bile od pokrajine d« pokrajine razlike, najbrž tudi v tem, da naredi ortolaii - vrtni strnail - človeka nevidnega, da spet drugo zelišče ali korenje povzroča IjulHizci), in tla sc pred temi lu temi zelišči odpirajo ključavnice. lanez Va/kard Valva.sor nam jc v svojem 2nameniicn> delu SJavu njimi tekli in jini pogasili nečisti vojvotlinc Kranjske obinrnl Čarovnica poliutrija hudiču zadnjico, iz tt< J*. Cuaccius Compendiuni ljubko zgodNi o ^:novni nniči ce Makricarum. Milano 1626« knez«. j'e pridobival pomen. Saj mora biti močan, da dela toliko hudega. Razmišljali so je satan pc; jomficiiana zloba, ali pa je i>o božji volji delujoča moč, tako rekoč protitgralec boga, z licenco lova na človeka. S satanom ali hudičem se niso ukvarjali kmetje in obrtniki, marveč učeni, šolani v meščanskem sloju. Ti so »upodabljali« hudiča m te projekcije so potem vzvratno vplivale na ljudstvo. odtod pa so odsevale kol krvavo praznoverje Šestnajsto stoletje je čas. ko je začel razpadati fevdalizem. x '■'■s krize evropskega denarništva, ker je celino preplavilo ceneno ameriško srebro kot rezultai Kolumbovih odkritij. Krepilo se je prepričanje, da prihaja čas, ko bo neka judovska pocestnica v Babilonu rodila antikri,sta, ki mu bo oče sam satan. Sploh pa je bilo razmišljanje o satanu zelo pogosta snov 16 stoletja. V Ingolstadtu so leta 1584 riskab pridigo, v kateri je bila trdi- tev. da jc neka deklica obsedena od mč manj kot 12.652 hudičev! Leta 1569 je neki jezuit prvič izganjal hudiča. Tega leta je Canisius iz stran 24 vestnik, 1 SjjuBja poletno branje r Radioaktivno ozadje iraško ameriškega spora Vse od zalivske vojne Američani skrbno bdijo nad Irakom in početjem tamkajšnjega re- žima. Posledice so občasni vojaški posegi ameriških obro Ženih sil. Novice o njih prodrejo kot medijska puščica v poslednji kotiček sveta. Toda na vsako od njih lahko gledamo z dvomom. Zimsko spanje Velikega iirata So mar res vsi vzvodi ravnanja ameriških oboroženih sit do podrobnosti znani tudi svetovni javnosti? Je nastopil center iraške obveščavalne službe v Sadamovi trilogiji prvič, in to le zaradi domnevnega poskusa atentata? Na zemlji nadzoruje jedrske naprave posebno telo Združe- nih narodov Mednarodna agancija za atomsko energijo. Njeni strokovnjaki kontrolirajo delovanje jedrskih reaktorjev, s katerimi pridobivamo električno energij in radioaktivne izotope za raziskovalne in zdravstvene namene. Na- sprotje tej civilni komisiji je posebna komisija OZN, ki se ukvarja z vojaškimi vprašanji v svetovnem merilu, Ta ima na voljo podatke obveščavalnih služb vseh držav članic Organizacije združenih narodov. Teoretično ima ta komisija ne- omejene pravice in ravna v skladu z informacijami o vojaških dejavnostih po vsem svetu, ki jih posredujejo obveš-Cavalne službe katere koli države Članice. Toda ravno v pri- meru jedrskih aktivnosti v Iraku je ta zveza obveščevalnih služb popolnoma odpovedala in brez dvoma je bila v klobčiču zalivske vojne to njena največja napaka. Rojstvo in korenine iraškega jedrskega programa Po vsej verjetnosti so se Iračani odločili za nov jedrski program leta 1981, torej po izraelskem bombardiranju jedrskega reaktorja v Osi-raku, ki jim je povzročilo za okoli 750 milijonov dolarjev škode.' Za vodjo tega programa je bit izbran Jaffer Dhia Jaffar, po po- klicu fizik, ki je študiral v Manchestru in Londonu, takratni podpredsednik iraške komisije za atomsko energijo, industrijski minister in vodja oddelka za reaktorsko fiziko v Tuwaithi. Čeprav prvotne dejavnosti v Osi-raku niso znane, kasnejša opažanja varnostnih ukrepov pri jedrskem reaktorju blizu Tuwaithe nemigu-jejo na morebitne poskuse kršenja v svetovnem merilu dogovorjenih pravil o jedrskih raziskavah. Ta reaktor sovjetskega izvora je bil manjši od osiraškega in je začel obratovali leta 1988. Po kasnejših Jaffarjevih izjavah je z njim iraška vlada podprla program reaktorske tehnologije, torej proizvodnje plutonija in obogatitve urana zalo, da bi »izkoristila dane možnosti in izšolala strokovnjake, ki bi lahko Iraku koristili v različni pogledih«. Leto kasneje, torej leta 1982, so se v Tuwaithi začeli ukvarjati z elektromagnetnim ločevanjem radioaktivnih izotopov in Šele deset let kasneje so jjod prisilo priznali, da popolnoma obvladajo tehnologijo njihovega ločevanja. Toda vzporedno s tem so sprožili še programe pridobivanja radioaktivnih izotopov z difuzijo, kemičnim bogatenjem tet laserskim ločevanjem, Jedro njihovega programa pa Je bil postopek ločevanja izotopov s centrifugiranjem, Difuzijsko ločevanje izotopov, ki so ga bili sposobni izvesti, so jk> izjavah, ki so jih dali inšpektorjem preiskovalne komisije OZN, opustili v letih 1978-1988. Tej trditvi lahko verjamemo, utemeljenemu dvomu navkljub, saj bi Iračani za večjo proizvodnjo težko kupih ustrezno zahodno tehnologijo, ne da bi pri tem pritegnili pozornost mednarodne javnosti. Kemično bogatenje radioaktivnih snovi so povzeli po Francozih. Žal inšpektorji po končani vojni niso mogli ugotoviti dejanskega stanja, ker so Iračani že pred prihodom prve mednarodne inšpekcije sami uničiti laboratorij in stavbo, v kateri so izvajali to bogatenje, Ker ima Irak zelo veliko hidroelektrarn in zato, na pretek poceni električne energije, so za bistveni in tudi končni člen jedrskega programa izbrali ločevanje izotopov v elektromagnetnem polju. Zakaj le bi se radi Iračani za vsako ceno in z neizmerno vztraj- nostjo igrali z vsemi možnimi načini pridobivanja koncentriranih radioaktivnih izotopov? Radioaktivne izotope so sposobni pridobivati le vrhunsko izobraženi strokovnjaki, specialisti, ki uporabljajo pri svojem delu primerno, torej vrhunsko tehnologijo in stroge varnostne ukrepe. Drugače rečeno, jedrska industrija ni poceni. Je za njihovo uporabo dovolj možnosti v industriji ali medicini, da se bo naložba obrestovala? Morda pa so jih hoteli uporabiti pri vzgoji (genetiki) rastlin in s tem povečati pridelavo hrane v nekdanji žitnici Bližnjega vzhoda? špektorji posebne komisije OZN je prišlo v Al Falajahu in Bagdadu. Najprej so uresničili prvi Člen v obogatitveni verigi - kemični postopek pridobivanja uranovega klorida in uranovega fluorida. Z dodatnimi eksperimenti so razvili tudi proizvodnjo koncentratov s centrifugiranjem in opravili Se nekaj poskusov ločevanja izotopov z laserji. postopka, vsaj za pridobivanje izotopov z malo primesi, zaradi prešibkih ionskih izvorov in premajhnega izkoristka naprav praktično neuresničljiva. Toda strojna oprema, vakuumska tehnika in elektronske komponente, ki so potrebne pri pridobi- Tega ni predvidel nihče, niti MJ' bolj prodorni strokovnjaki in k ' navalci svetovne Jedrske tefi®®^’ gije niti mednarodna obve&e’®-’ služba OZN. Odprto je ostalo'*’ Iračane®/ vprašanje, kako je vsega tega uspelo arganirif^h^^ služabnice finančnih mogotcev Fuggerjev izgnal kar deset hudičev naenkrat! Bilo je toliko hudičev, da so imeti kar imena: hlačni hudič, igralski, svinjski, plesni in podobno. V bakrorezih in slikah sta to obdobje lepo izrazila Diirer in Bosch. V času med 1450 m 1540 Je izšlo nekaj spisov, ki so obravnavali čarovništvo in njihovi avtorji so bili pretežno dominikanci. Kot glavno delo te žalostne literature je Mal-leus maleficarum ali Kladivo čarovnic po naše. Knjigo v treh dJih sta napisala meniha dominikanca Heinrich Insistoris in Jakob Spren-ger, po rodu Avstrijca iz okolice Salzburga. Prva dva dela obravnavata početje čarovnic, in to s posebnim poudarjanjem njihovega vlačugarjenja s hudičem, tretji pa Je namenjen navodilom cerkvenim in posvetnim sodnikom, kako voditi čarovniške procese. Motto ali posvetilo takoj na začetku knjige pa Je: Zanikanje resničnosti čarovništva Je krivoversivo. Po mnenju W. G. Soldana. enega najpomembnejših raziskovalcev Čarovništva, je iz tega nastala dogma, kt je tako krivoverce že pred tem in tudi čarovnice potem povezovala s hudičem in njegovimi zlemi deli. In v tem je tudi vsa nesreča obsojen- potem doživela do leta 1669 kar 29 ponatisov! Ta podatek pove, kolikšne so bile razsežnosti preganjanja čarovništva v tem Času. Nekateri raziskovalci razmer sodijo, da Je bilo v krivoverskih in Čarovniških procesih med 12, in koncem 18. stoletja na smrt obsojenih med 5,5 do 6 milijonov ljudi. Pri tem ne smemo prezreti, da je imela Evropa konec 17. stoletja približno 50 milijonov prebivalcev. Celo Turki, tako imenovani barbari, strah Evrope in uničevalci njenih kulturnih dosežkov, kot pišemo Še danes v šolskih učbenikih, so izražali presenečenje nad orgi-jalnimi pokoli žensk v najbolj civiliziranih deželah Zahoda. Znano je, da je Johanues Hart-lieb, telesni zdravnik bavarskega vojvode Albrechta, okoli leta 1455 opisal čarovniško mažo iz že omenjenih sedmih zelišč, ki niso narkotiki. Nevarnejše sestavine omenja zdravnik papeža Julija III. Andrea de Laguna (1499-1560): gre n k o-slad, mandragora zobnik in trobe lika (za slednjo vemo, da jo je moral na ukaz sodnikov kot strup izpiti starogrški mislec Sokrat (470-399 pred Kr. r,). Pred desetletji že cev in nesmiselnost procesov. Knjiga je po nekaterih zapletih z bulo papeža Inocenca VIII., ki naj bi bila namenjena krivoverstvu, pa sta jo avtorja vzela kot uvod k svoji knjigi o čarovništvu, izšla prvič leta 1487 v Strassbourgu in je vanju v radioaktivnih izotopov strijsko proizvodnjo, ki je 'sluiba m Ut elektromagnetnih separatorjih, Izhodiščne podatke za ločevanje izotopov izredno močnem mag- I Člana vojaških inšpekcij OZN, ki so obiskale Irak po končani zalivski vojni, Jay C. Davis in David Kay, sta v ameriški reviji Fhysics Today zapisala trde dokaze o obstoju iraškega vojaškega jedrskega programa neizmernih razsežnosti in prefinjene tehnologije. Po grobih ocenah je Irak v zadnjih desetih letih pred zalivsko vojno, torej v letih 1981-91, vložil vanj vsaj 5 do 10 milijard dolarjev. netnem polju so pobrali iz vsem dostopnega poročila manhattan-skega projekta. Na koncu le-tega je bilo zapisano, da bi na tak način sicer lahko pridobili enega od uranovih izotopov, potrebnih za jedrsko bombo, toda pri resnih namerah bi naleteli na nepremostljive težave. V homogenem magnetnem polju se namreč tir ionov oblikuje v krog. Radij tega kroga je večji, če sta hitrost in masa iona večja. Vse bi bio lepo in prav, če bi imeli pri izstopu iz ionskega izvira vsi ioni enako hitrost in isto smer, Ker pa se njihove hitrosti pri povišani temperaturi precej razlikujejo, je bila po mnenju najuglednejših znanstvenikov tehnična izvedba takega so dostopni vsakemu raziskovalnemu laboratoriju... Iračani so začeli v Tavaithi, pesimističnim napovedim manhattan-skega projekta navkljub, eksperimentirati z 0,5-miliamperskimi napravami in končali s 150-miliam-perskimi. Ob tem je polmer njihovih naprav narasel z začetnih 500 na 1000 milimetrov v končni verziji. V separatorje so vgradili moderne mikroprocesorje in zelo natančne lastne merilne sisteme z optičnimi vlakni. Z računalniško vodenim postopkom so torej precej povečali natančnost in s tem tudi izkoristek naprav. Z inovacijami, ki so bile rezultat odličnih inženirskih idej, so zmogljivost naprav podvojili in uspešno ločevali uranove izotope, ki jih označujemo z zaporednima številkama 235 in 238. rodna obveščevalna zda. Poleg tega pa so prikpb 'r®* eksperimente na sovjetskem torju, s katerim so na skrivaj pr-k' bili 3g plutonija. O doiIMPtl’ *** gramih plutonija, ki so jih prsJal *z gorivnih elementov, pa je Mednarodna agencija za aiurst® rel’ ,bili energijo obveščena. Med zalivsko vojno so kajšnje naprave močno po^k Vane. Prva inšpekcija .^lult. C® bile 1«* to- misije OZN je prišla v tovo prepozno - v maju JSflL takrat so Iračani že preseka vso opremo in dodatno unio® nekaj tamkajšnjih st® JaJt'*’ HniaA inj^npkdia, ki j® . j-U' druga inšpekcija, ki je lom mesec kasneje, je vila popolnejšo sliko in lalike I taz" • sest®' dalt^' I neizmernih j prvi vtis, o I-- projekta ločevanja izotope' tromagnetnimi (Nadaljevanje pn« , Andrej * TuvaiUia — prvi korak na poli k jedrski bombi Tudi po prvi specialni inšpekciji v povojnem obdobju (v februarju leta 1991) strokovnjaki OZN Se niso bili popolnoma prepričani, ali so Iračani spiosobni izdelati atomsko bombo. Prvo generacijo strojne opreme, ki je omogočala začetek bazičnih jedrskih raziskav, so izdelali že v zgodnjih osemdesetih letih. Takrat so imeli na voljo kar dva Jedrska reaktoija. sovjetskega z nazivno močjo 5,000 kilovatov in še 800- kilovatni francoski reaktor. Oba reaktorja je nadzorovala Mednarodna agencija za atomsko energijo. Ker njeni inšpektorji preverjajo le stopnjo varnega shranjevanja radioaktivnih odpadkov in ne dejavnosti v zvezi z njimi, pred zalivsko vojno niso opazili Številnih prepovedanih dejavnosti. Nobena od komisij, ki so obiskale Irak, pa ni poklicala na pomoč Še posebne komisije OZN. Slika 1: Jedrske raziskave in izdelava sestavnih delov za Jedrsko bombo so potekale predvsem v Tarmaji, Tuvailhi, AŠ Sarkuatu in Al Atirju. Do resnih sporov z in- puls mu je posta! hitrejši. Iz teme so se mu prikazovali obrazi. Zdelo se mu je. da z veliko hitrostjo leti v višave, nato je oblebdel, obrazi so se menjavali, bilo jih je vedno več in plesali so okrog njega. Vsaka minuta se mu je zdela kot večnost in naslednjega dne se je zbudil kot prerojen. Tudi W, W Peuckert, profesor na univerzi v Gbttingenu, se je leta 1960 namazal, in to z mažo po receptu Italijana Giambatista Porta, iz leta 1568. Najprej je začutil hud glavobol, kot po težki pijanosti. Potem se mu je zdelo, da leti in pada, nato je doživljal prisotnost pri nekakšnih orgijah. To so menda edini znani poskusi - z nečim podobnim kot Peuckert so se namazali tudi nizozemski novi- narji, pa ni bilo učinka. Za Salo bi lahko dodali, da so naredili nekaj narobe, kot tista deklina iz Valvasorja, In kaj pomenijo ti poskusi za obsodbo čarovniških procesov? Nič več in nič manj kot to, da smo dobili poročila o halucinacijah. Na podeželju so vedno poznali in Se cenijo zdravilno moč zelišč. Da je bilo potrebno za takšno mažo prekuhati otroške noge ah roke, to se je farmakologija veliko ukvarjala z učinki teh zelišč. Nemški far- preberemo lahko - hvala bogu - ■ ■ _ samo pri Shakespearu, pravi H. makolog H. Fuhner je trdil, da maža iz nekaterih omenjenih sestavin vplivala na možgane. Raziskovalec čarovništva S. Frerkel se je leta 1954 namazal z mažo, ki jo je naredil po nekem starem receptu. Potem je zapisal, da sta se mu najprej povečali zenici na celo oko in F. Dobler v knjigi Hexenwahn (Čarovniško praznoverje). Kajpak, vse je bilo pod vplivom praznoverja, ki sega v današnji čas. Kako naj bi bilo drugače, ko pa je tiste, ki so bili šolam, zanimala le človekova duša in ne telo. Se manj Prekosiuce Kakor se koscem sireže, tako fim kosa reie. Napredek je delo nezadovoljnih. Več ko je smeha, več je mdi greha. Preden krave molzeš, jih moraš nakrmiti. Mladi nam nikoli ne bodo odpustiti naših zaslug za našo prihodnost- Tukaj leii človek, ki mu je bilo življenje predrago. * Rad bi s kruhom tistega, ki mene s kamnom, samo nimam ga. Genij je tisti, ki tepca prepriča, da je tepec. * Tolar je stabilen. Še vedno je vreden 100 stotinov. Kdor ne ve ničesar, mora verjeti še tako veliki laii. * Ljubimec je nepravi človek na pravem mestu. * Tildi Star čevelj ima svoj par. Od ljubezni do sovraštva je samo en korak. pa živa narava okoli njih. Če je že Aristotel pred dvema tisočletjema trdil, da se črvi zredijo iz konjskega repa, žaba pa iz blata, potem bo to pač držalo. Ker se je v dolgih stoletjih in celo tisočletjih pretrgala vez - vzemimo samo to primerjavo - z magijo šamanstva, je ostala le zunanja manifestacija, vsebina pa se je zgubila iz človeškega spomina. Tako so v srednjem veku verjeli, da moraš imeti v eni roki bobrov rep, v drugi pa zajčjo dlako, pa te psi ne bodo oblajali. Kurji tatovi danes vedo, da morajo znati odkleniti kurnik, da znajo postopati s psom. In tvegajmo trditev: kurji tatovi bodo čez tisoč let, ko bodo kumiki zaprti na način, ki si ga ne moremo predstavljati, nosili v žepu ključ in košček klobase - Čeprav bo kurnike varovala, recimo, elektronika ~ kol nekakšen amulet, ki pa je nekoč v sivi davnini tatovom res pomagal, da so prišli do kurje pečenke! Verjeli so tudi, da ima jelenja srčna kost zdravilno moč, da je tako tudi s pasjim srcem in jezikom. Ko je prevladalo krščanstvo, so si izmišljali različne reke (zagovore), ki so imeli nekakšno zvezo z novo vero. Tako Je bilo treba v nekaterih predelih Evrope proti zobobolu na ustnice napisati j>rex, pax, nax, in christo filio«. To naj bi pomagalo, Tisoče in tisoče je bito takšnih in drugačnih »receptov«, ki so čarovnica naj bi Miscdovn ali kalem drugo bravo pomolzla tako, da bi - vseeno kako daleč od krave ~ molzla sekirin držaj. Stras.sbourg 1516. d ZupivsltJ^ jih največ ph In A. lo mlado deis^ K In če je mlado depfcgf^' ps času tako Pfj^^^^vein vsem telesu, po bolj, če Je fanta, ki p® » tis« ■ odločila, da bo rt,ars'*’^i£f''^ djunkuli. ki Ff ■ tJO j ; trgovca, J. nekakšno » fanta, ki p* kanček vila v 1 bi izvabila ni tisi' slrah Je igral pr®’ Jii posebej, če F. , slišati o čarovrtft* ' Kako se ta v in sramota tudi danes, v L' ----------- ski dobi, nam . nadvse značilen- Škega učitelj® r® hanna Kruseja. ijenje posvetil pres^Lc®^)? nišiva. Kruse PJ , Je® ,rii«.A nadvse značilen-. ■ - 111 ništva. Kruse msiva. ; - i,!- -r zapisov P<’S’'^ill‘'^jc.^,. i* so jih sumih _ - zhčnejših p<’®‘’ ^aJ-nabralo veliko drugega, kar O čaranju. Mars.^^ lekarnah. lepo urciear' kflmeiiti ir •i v u' kAtneiHi , lekurni kSA irtiz Td}'^ ? v tfckat pr*^ r fP naočnikov r.J obrnil m se *■ nim zavojčkom ' bralo: 50 gramo‘'iV je to znamenit- obrnil in se J 1 t 1 I I I I I r I 15. julija 1993 stran 25 poletno branje Leče iz tekočih kristali, tntju k - - kristalov ki so bili ob od- .,V -- fizikalna zanimivost, so ’ tadnjem času vedno bolj upo-^kai tudi v vsakdanjem življenju, vjadno pri niih ■» !!*«» rr ODtlf-nik _ ra> Nine '®s*nosti. Tako so jih ' ^^li Ubornhljati IfAt uporabljati kot op. prikazovalnike (Litiuid Cty-T^Bisplaj), ki jih poznamo iz ‘^ulatoijev ali digitalnih ur, upu-so pti merjenju temperature telesne temperature z li-ki si ea «1 »a nTi r' položImo na čelo) Pf totosenzibilnih optičnih jajmo klasično konveksno lečo z lečo iz tafcočih kristalov. Vzporedni snop svetlobnih žarkov naj pade na lečo z lomnim količnikom n in goriščno razdaljo f (slika 2). Smer širjenja svetlobe je enaka smeri pravokotnice na valovno fronto, ki je v našem primeru zveznica med točkama A in B Hitrost svetlobe v leči je n-krat manjša kot v zraku. Žarek a je skozi lečo opravil manj poti kot žarek b, zato je v enakem času naredil daljšo pot. Za lečo se zato spremeni smer razširjanja valovne fronte in leča a) b) vzporedni curek svetlobe zbere v točki F, ki Jo imenujemo gorišče ali fokus. Razdalja te točke do leče (goriščna razdalja f) je določena z obliko leče in njenim lomnim količnikom. Če želimo svetlobo zbrati v kaki drugi točki, potrebujemo drugo lečo. Do zdaj edina univerzalna leča s spreminjajočo se goriščno razdaljo je očesna leča. Oblita le-te se v očesu spreminja in zato ostro vidimo predmete, ki so blizu ali daleč. Leče lahko naredimo tudi iz tekočih kristalov, ki so iz molekul paličasie oblike. Na njihovo medsebojno ureditev lahko vplivamo z zunanjim električnim ali magnetnim poljem, posredno pa tako vplivamo tudi na njihove optične lastnosti. Hitrost svetlobe v smeri dolge osi molekule se razlikuje od hitrosti svetlobe pravokotno na molekule. Lomni količnik tekočih kristalov je torej odvisen od ureditve njihovih molekul glede na smer širjenja svetlobe. Pravimo, da so tekoči kristali optično dvolomm ERIKA ZELKO Afnka Slovo od dežele kruhovcev In klobasovcev ^1 ’^°nveksna ) I / \ / \ \ 'l \ / 'i i V Leča iz tekočih kristalov je iz plasti tekočih kristalov, na katero je na vsaki strani pritrjena elektroda (slika 3). Ko v njiju spremi-nj’amo napetost, se v plasti spreminja ureditev molekul, zaradi tega pa se potem spreminja tudi lomni količnik. Z zunanjo napetostjo tako spreminjamo lomni količnik leče in to potem vpliva na njeno goriščno razdaljo. Tako smo dobili univerzalno lečo, ki ji lahko spreminjamo goriščno razdaljo. Leča iz tekočih kristalov deluje tako kot očesna leča, vendar tam goriščno razdaljo spreminjamo z obliko leče, tu pa vplivamo na goriščno { a) in konkavna ( b ) leča Naj- Na a.* Si.« so namenjene iz tekočih krista- ''plivanto taknčih z zuna- m”' jaht' "" ™’Bnetnini po-l««um spre- I fHišin« taidaijn-, 1 l * otcs>' I optični elementi, kt 1 t!i 1 svetlobne 1 tf''' ?• «lvisnn od lomneBa v očesih. D« olementi, ki zbi- razpršujejo ^''etlobne žarke. 'lota in n- k'^ 'omnega ko-S*' l'«itnaV^'^°''^ Po v” ■'I' konlca'^^ 8'avna tipa leč. izbočene ali *«' (slika 1), Primer- ») !)■ Pnmer- ') T i 1 r I --I 'liži is !?^d1 i ii F 'i I, Slika 2: Prehod svetlobe "rni"'" 11 I I n.^! !! 1' 5 h. B A ----- b a f 1. I' I skozi konveksno lečo razdaljo s spreminjanjem njenega lomnega količnika. Tekoče kristalne leče so kot obetajočo novost, zaenkrat še v laboratorijskih razsežnostih, predstavili tudi na Evropski konferenci o tekočih kristalih, ki je bila marca v Švici Z njihovim razvojem se ukvarjajo tudi slovenski fiziki - Nasploh je velik prispevek slovenske fizike o tekočih kristalih na vseh področjih. Še posebej pa na teorijskem delu. To nedvomno potrjuje tudi odločitev evropskega združenja fizikov tekočih kristalov, da izvedbo naslednje konference zaupa ■fcokoČih kristalov (a) in povečan ■Reditve molekul v njej (h) iz leta ,2 univerzalnem . označen kot Ptnii' ‘c?? označei W’‘''Ni vrat n povedal da ^P^^lbojeah b li^ '®^pTavj l® v svoji ^’^'»i, ''*'>niersiV,L'’ '"S'* LjutJ-?''«avii P'®- čir po- gnusnim so rezali uhlje, tatovom sekali prste ali roke, krivoprisežnikom so rezali jezike. Tudi razčetverjanja niso bila redka. Papež Gregor IX. je institut inkvizicije v začetku 13. stoletja odvzel škofom in ga podredil sebi Inkvizitorji so tako postali papeževi opolnomočenci. Ko so čarovniški procesi dosegli vrhunec, so se ponekod pritoževali, da bo zmanjkalo lesa za grmade in tudi hudi, ki bi to delo opravljali. V Sleziji so si omislili posebne peči za kurjenje čarovnic (nekakšne krematorije!). Na ob- t »jesena veda in močju wroclavske škofije so v enem letu skurili nekaj slo žrtev. Ni znan natančen datum, kdaj so wroclavske m in seži- Sloveniji. Mitja Slavinec i K'Si ' pre-Pf''g3n,an- ' je i7d"?“ni 1 'noci • hf njuče- ■' S Poii i? za bej IS ^Sfožat?”' aii Sice: je bil ■ajne: J®"" veku goljufom sežgali prvo čarovnico. Leta 1324 so to storili z neko Aliče Kyteler na Irskem, ki sojo pred tem prebičali. Poseben pomen pri procesih je imelo javno mnenje - farna puhlica, kot so temu rekli v »strokovni« literaturi. Tako se je širilo javno mnenje, da so kar cele pokrajine čarovniške: Švica. Lotarin-ška. Škotska in še nekatere druge. Okoli leta 1400 so to trdili celo za tedanji francoski dvor. Deželni komisar za čarovniške procese dr. Johann Tiilbrich je ob neki priložnosti leta 1690 dejal, da so vse ljutomerske tržanke Čarovnice in da bi jih bilo treba skupaj z njihovimi služabnicami predati deželnemu sodišču In odpori proti čarovniškim procesom? Bili so že od vsega začetka, toda ne iz humanih ali razumskih razlogov. Znan je primer doktorja prava Ditricha Flade iz Tri er a, kije 20 let predsedoval sodišču, bil je rektor univerze; spoštovan človek. V tem mestu so med 1588 in 1593 obsodili' tudi devet duhovnikov - opatov, dekanov, župnikov, kaplanov. Ko je Rada prevzel predsednikovanje. sodišče ni hotelo več priznati nobenih dokazov proti ljudem, obtoženim čarovništva. Po mnogih zapletih so Flada obtožili čarovništva in ga postavili pred sodišče, Nič mu ni pomagalo poznavanje prava, tudi izkušenost ne. Po dvakratnem zaslišanju z mučenjem je pristal na »dokaze«. Priznal je, da je kriv, ker so se prav tisto leto v mestu razmnožili vrtni polži, ki so uničili vso zelenjavo, priznal je, da je videl mestnega župana med čarovnicami,.- 18. 9, 1589 so Naj se sliši še tako smešno, je vendar res. V Zambiji lahko pogosto naletiš na drevesa, katerih imena so navedena v naslovu. Kruhovec ali baobab je mogočno drevo - do 9m debelo, ki spominja na premikajoče se otjake iz risanih filmov. Njegovi plodovi so užitni, podobni kumaram. Tudi klobaso-vec ima plodove, a jih uživajo le nosorogi in... In prav zaradi oblike teh plodov so domačini o njih skovali različne zgodbe in vraže. Še danes verjamejo, da morajo fantje, ki bi radi ustrezno »povečali« mere svoje moškosti, samo izbrati plod klobasovca ustrezne dolžine. Vsako jutro naj bi odrezali košček in ga pojedli. To ponavljajo, dokler niso z merami zadovoljni. Potem je treba hitro in ustrezno ukrepati. Vejo, na kateri je ostanek ploda, je potrebno odsekati. V nasprotnem nastopijo hude bolečine in čezmerno povečanje »dotičnega« dela telesa. Odkrito povedano, s plodovi so se spogledovali tudi naši fantje. Ni kaj, Zambijci znajo biti prepričljivi! Njihovo življenje je prepredeno 2 vražami, verovanji in tradicijo. Mladi se sicer skušajo izviti iz tega objema, a na srečo se ne otresejo prav vsega. Škoda bi bilo izgubiti tradicijo, ki je del njih samih. Najbrž ni treba posebej poudarjati , da so nam dnevi v Zambiji prehitro minili. Nabralo se je veliko vtisov, ki jih šele zdaj počasi urejujem in analiziram. Vedno bolj ugotav- Ijam, da so mi dali ti preprosti ljudje zelo veliko. Najbrž niti sami ne vedo, na koliko drobnih življenjskih resnic te mimogrede opozorijo, ki jih v njihovi preprostosti in vsakdanjosti ne- Eden laičnih misijonarjev je nekoč v pogovoru omenil, da bi se sicer rad vrnil, a si bo najprej doma skušal urediti življenje. Tudi mene čaka precej dela. Potrebno bo končati Študij, opraviti pripravništvo, najti svojo novo vlogo in mesto na odru življenja. In moji afriški prijatelji? Pogosto se spomnim njihovih sanj, ki bi jih radi uresničili, a hkrati se prikradejo v spomin slike nemočnih ročic, prosečih oči, nebogljenih, lačnih, revnih. Ena asociacija zbudi drugo. Dve veliki Klobaso vec hote Spregledaš. Še posebno pri današnjem tempu življenja. Opaziš jih šele takrat, ko te kak neprijeten dogodek spomni tudi na te drobne stvari. Takrat za trenutek po-stojiš, se ozreš vase in nekje globoko v sebi morda začutiš zevajočo praznino, neznano, nerazumljivo, tujo. Marsikdo me je po prihodu domov vprašal: »Kdaj greš na- < aj. Na podeželju živijo ljudje še zmeraj v kočah brez elektrike in vode, a zelo čisto in urejeno. zaj?« Tako samoumevno in jasno je bilo to vprašanje, da me je običajno kar malce zmedlo. Zajecljala sem nekaj v odgovor in še enkrat temeljito razmislila o njem. « R Kot večina stvari v Afriki, je tudi Lusaka polna nasprotij. nasprotji, ki se ju ne morem znebiti. Upanje in kruta realnost, Samo po sebi se postavlja vprašanje, ali se bo uspelo Afriki kdaj izvleči iz stoletne zaostalosti in še zmeraj »suženjske« odvisnosti od bogatega belega sveta, Ali bo ostala, kot je zapisal Muham-mad Abdul-Hai; »Afrika, o Afrika zbudi se iz teme svoje,,, Mnogokrat se Zemlja zavrtela je in z njo goreči planeti. Uporniki so znova zgradili, kar so porušili. Častilci so se odvrnili od svojih malikov, A ti ostajaš takšna, kot si bila od nekdaj. Prezirana lobanja, zgolj lobanja,« Flada zavoljo njegovih prejšnjih zaslug »pomilostili«, tako da ga niso živega sežgali, temveč so ga najprej zadavili in potem dali na grmado njegovo truplo. Z njim so spravili na drugi svet Se dva župana, nekaj mestnih svetovalcev, sodnih pri-sednikov in duhovnikov. Najbrž ne bi nikoli nič podrobnejšega zvedeli o tem procesu, če ne bi ameriški zgodovinar George L. Burr v arhivih odkril dokumentov in jih leta 1891 objavil, trdi H: F. Dobi er. Proti zasledovanju čarovnic se je izrekel tudi nizozemski teolog Cor-nelius Callidius Loos, ki je trdil, da so čarovniški poleti praznoverje in plod domišljije, Loosa so prisilili, da Je svoje trditve preklical, izgnali so ga, nazadnje zaprli in najbri ga je naravna smrt rešila pred grmado. Bilo je seveda še več nasprotnikov čarovniških procesov, ki pa so imeli več sreče kot omenjena, morda tudi zaradi tega, ker so se zatekli v anonimnost kot na primer Friedrich von Spee, ki je napisal nekaj zelo branih del v obrambo nesrečnih obtožencev v čarovniških procesih. Šele 14 let po njegovi smrti je njegovo avtorstvo razkril filozof G, IV, Leibnitz. Kako naj bi se tudi upirali, ko pa je veljalo načelo: največje krivoverstvo je, imeti Čarovništvo za nemogoče! Ko so se procesi nekako razmahnili, so ponekod izdali posebna navodila, s katerimi so k zadevi pritegnili čim širši krog prebivalstva. V Bambergu in v širši pokrajini so ^£7 dah vsakomur, ki je v nekoga posumil, 10 goldinarjev, to pa ni bilo malo. Če se je potem v procesu sum potrdil (in kdaj se pravzaprav nit), je bi! soudeležen še pri delitvi premoženja obsojenega. Pri obdol-'/ ) žencu so takoj, ko so ga spravili v zapor, naredili hišno preiskavo. Prav posebej so si ogledali metle, vile, različne Črepinje in seveda zelišča. Naredili so seznani živine ter liSča, Naredili so seznam živine ter 6^ A premičnega in nepremičnega pre-moženja. S tem irtietjem so se pro- cesi kar dobro »hranili« in marsikateri sodnik, kot bomo videli na primeru »čarovnice iz Veržeja«, je bil zainteresiran, da se je proces zavlekel. saj se je s tem povečevala tudi njegova plača. Najbrž smo tudi blizu resnice, če trdimo, da so pre- mo že nj s k e razmere obdolžencev vplivale tudi na to, da je bilo zelo malo oprostilnih razsodb. Vsaka preganjaiska histerija ima svoje klišejske podobe V vojnah lovijo vohune, pred revolucijami prevratnike, v različnih režimih »drugače misleče«, simpatizer] e komunizma, simpatizerje imperi-alizma, kulake, informbirojevce itd. itd. Brada, brki, klobuk ali kapa, kravata, (o so zunanji znaki za vsaj približno identifikacijo, V naših časih seveda. Stoletja nazaj so si razbijali glave o tem, kako pravzaprav prepoznati čarovnika(-co). Ko so za veliko noč leta 1350 obdolžili nekoga, da je požigal, je ta - da bi dokazal svoj nedolžnost - prijel za razbeljeno železo in ni se opekel. Vrgel je potem tisto železo, ki je izginilo v zemljo. Ko so Čez leto ali dve na tistem mestu popravljali cesto, so omenjeno železo našli, neki meščan ga je prijel in se hudo opekel. To je bil primer božje sodbe. Toda s tem si pri iskanju čarovnic niso mogli veliko pomagati. Kakšne so bile včasih predstave o čarovnicah, vidimo 'iz Številnih ilustracij iz tistih Časov. Spomnimo se na čarovnico iz pripovedke Janko in jMetka, ki sta jo prva izdala leta 1812 brata Grimm. Zanimivo je. da je izraz čarov-nik(-ca) v celinski Evropi sramotilen, v Veliki Britaniji pa ne. Tam se že desetletja širijo čarovniški kulti. Pripadniki teh krožkov se ob določenih dnevih zvečer zbirajo na kakem travniku ob gozdu, pač nekoliko odmaknjeno od vsakodnev- stran 26 vestnik, 15. julijajj^ poletno branje * Popotovanje v Ande Ivanka Klopčič Priprave V skupini Štiridesetih planincev, ki smo se prijavili za treking Južna Amerika 1993 nas je bilo tudi devet Prekmurcev. velikanu, last Alitalie. Zaradi združitve dveh noči smo svetli dan zagledali šele ob pristanku v Caracasu (Venezuela), kjer smo dobili dodatno gorivo, Te- Vsi smo kot dolgoletni planinci daj je bila ura šest, po naših prehodili mnoge naše in tuje evropskih pa že dvanajst. Še gore od Mont Blanca do Kili-mandžara. Dolomitov. Dach-steina.., Priprave za pot na to neznano celino na drugem koncu sveta so bile temeljite. Udeležili smo se nekaj skupnih pohodov. največkrat pa smo Prek- murci sami »skočili« na Po- nekaj ur leta in že smo v Limi, glavnem mestu Peruja. Naš vodja Janez Pretnar iz Radovljice, ki je bi! v Ameriki že 14-krat, nas opozarja na nevarnost tatvin, zato skrbno bedimo nad prtljago, ko jo selimo z letališča v avtobus. Prvi vtisi o Južni Ameriki so horje. Boč. Uršljo goro in Se neugodni, cesta do mesta je kam. Iskali smo literaturo slaba, povsod so smeti, pred- o deželah, kamor nas je pozneje vodila pot in si pripovedo- mestja Lime s svojimi barakarskimi naselji so ena sama revš- vaii. kaj je kdo kje prebral čina, rastlinje pa je zaprašeno, o Peruju. Boliviji in Čilu; tja .......... smo bili namenjeni. O zgodovini teh krajev smo prej vedeli toliko kot verjetno večina Slovencev; da so tam nekoč živeli Inki, ki so jih premagali španski konkvistadorji in tem ljudstvom vsilili svoj jezik in krščanstvo, Zdaj smo želeli vedeti več, obenem pa nam je, vsaj nekaterim, pot vzbujala tudi tesnobne občutke. Mesec dni bomo od doma, polet bo trajal okoli 13 ur, kako bo tam? Cepili smo se zoper rumeno mrzlico, kolero in malarijo, kupovali opremo, iskali pokrovitelje, urejali osebne obveznosti za čas odsotnosti... V Četrtek zvečer, 13. maja letos, smo se v M, Soboti poslovili od prijateljev in se natlačeni med velike vreče s prtljago in nahrbtnike odpeljali proti Ljubljani, kjer se je skupina zbrala za odhod v Munchen. Kar bo. pa bo’ avtomobili stari in tu in tam celo brez blatnikov in luči, na ravnih strehah hiš je vsa mogoča navlaka. Kam smo prišli? Prenočimo in si naslednje jutro ogledamo prijeten muzej. med temi temnopoltimi ljudmi nižje rasti in Črnih rasmih las, je očitno. Neka deklica pol začudeno. pol zmerljivo pravi; »Gringosl« Radovedno ogledujemo trg, bližje zgradbe, ljudi, v tem pa nekdo bliskovito potegne Karli uro z roke in drugje drugi Matjažu očala z nosa. Prva izkušnja s spretnimi tatovi (kasneje si jih naberemo še več) je dovolj, da bolj pazimo. Jih gre obsojati? Kdo pa nas pravzaprav vabi sem? Zares me včasih na poti obide občutek vsiljivosti. S kako pravico hodimo v neznane kraje in motimo njihove prebivalce? Tudi Špancev, ki so bili gostoljubno sprejeti, pa so potem uničili cvetočo inkovsko kulturo, nihče ni vabil. In tam ob robu trga je velik spomenik tistemu. ki je v imenu španskega kralja in pohlepa po zlatu prišel sem davnega leta 1931, Svinjski pastir Frančiško Pi- države in začetek podjarmlje-nosti Spancem. Tristo let je trajala Inkovska država, v času največjega razcveta je obsegala 3,000km dolgo ozemlje, imela izredno dobro razvito cestno in Kljub temu je dal Pizarro inkovskega vladarja ubiti, s tem pa je bilo konec inkovske države. Tristo let so nato Španci odvažali iz Peruja bogastvo v srebru, zlatu, bakru in drugih rud- vodovodno namakalno ter omrežje, poleg tega pa Se celo ninah, vse dokler jim niso v 19. v SI^ membne zadeve pa so čišču. okoli osrednjega -if , . . ..1.. -Ia ari( Menjamo ameriške dolatj ■ perujske sole, kar na _ Tudi menjalci z nbveznnn kuiatorjem so vedno na trgih mest, zato je "'^7^ enostavna in nismo bi kdaj koga \iliiii krat smo se znašli na 3,400m, zato se gibljemOr . Ja časneje, saj se sicer hiu_ hamo, vendar višinske P -ki smo se je vsi bali, za^ ni dobil Se nihče. V nedeljo je na parada. Šolski otroci .j ttgi- vijejč* izvajajo skupinske vaje, se zastave, navzoča je *' , policija, »Kot pri nas! p ■, leti.« pravi Vili, tega, kar spominja na m obrazce družbenega » pri nas, saj pozneje veliko parad in srečamo ■■ kontrol, vojaških in po^^ f, Stari del Cusca jc inkovskih temeljih' rtirr^ .rt Začetek poti Velika skupina nas je z vseh koncev Slovenije, celo iz Trsta so trije. To je dobro število za poštni in socialni sistem. Vsi stoletju osvobodilna gibanja državljani sq morali sodelovati tega onemogočila. Pravijo, da pri javnih čelih in prispevati državi, za vse nemočne in bolne pa je bilo prav tako poskrbljeno. Državna ureditev je bila strogo centralistična, Inka je bil poosebljenje sonca, najvišjega božanstva Inkov, sedem let pred prihodom Špancev je Inka Huayna razdelil dr- je naropano bogastvo pokvarilo špansko plemstvo, da ni bilo sposobno gospodarsko tekmovati z Anglijo, Francijo, Nemčijo... žavo med dva sinova, ker pa Cusco Mesto leži na višini 3.4O0m nadm. višine in pomeni v indijanskem jeziku »popek sveta«, Je ar- sta se ta čez čas zapletla heoloSko turistična Meka Peruja, ■ - - - - saj z njegovih ulic in znamenitosti V vojno, je bila država oslabljena. Atahualpa, ki je premagal brata, je ob prihodu Špancev s spremstvom obiskal Pi-zarra v njegovem taboru, Ta je dal Atahualpovo spremstvo bloki tvorijo zidove ' lepe obdelave Kako w iite* ji.lt lepe dje, ki niso .p®?", ^^itipe'-'^’ ;i niso poii*«” t -pe koles in železa, Vine,----- iz 30km oddaljene^ loma, kako so jih oi tako prilegajo, se - jp znano. Pizarro je dal jjiii temeljih - rušiti in na cerkve in hiSe zase- kem potresu pred se zgornje zgradbe se vski kovski zidovi pa sesule,’, kjer vodnica razlaga, da so bile pred Inki v Peruju močno razvite razne kulture, kot Chimu, Moche, TiWanacu,,., vendar nobena ni dosegla tolikšnih razsežnosti kot inkovska. Po zasedenost avtobusa in slabše ----------- za ubranost ekipe. V Ljubljani prihodu Spancev so se stara ve-■ ■ rovanja pomešala s krSčan- štartamo z 20. minutno zamudo. ker je neka Cvetka iz Trnovega v Ljubljani zamu- stvom in po številnih cerkvah in križih ob poti je mogoče verjeti, da so Spanci pokristjanje- dila. Zamujala je tudi pozneje . ... in je sploh bila prava cvetka. Iz vanje tod temeljito opravili. Mtinchna smo poleteli proti Rimu in si tu vse popoldne ogledovali veličastne zgradbe, spomenike, fontane... Koliko bogastva skoraj z vsega sveta se je stoletja stekalo v to mogočno mesto! Čakanje na polet proti Limi v ogromni letališki zgradbi so popestrili plesi in petje temnopoltih potnikov, ki so očitno pripadali deželam, kamor smo namenjeni mi. Čez 460 potnikov se nas je znašlo v letalu Francisco Pizarro Z avtobusom se zapeljemo na glavni trg Lime, Plaza de Armas (Trg armade). Kvadratasta oblika trga, sredi spomenik, drevesa, fontana, okoli pa nanizane pomembne mestne zgradbe in seveda cerkev. Ko izstopamo, silijo v nas prodajalci razne krame, sladkarij in cigaret. Skupina pač vzbuja upanje na kupčijo, posebej, če gre za tujce. In da smo tujci V okolici kar diha zgodovina. Pri vratih letališke zgradbe nam tradicionalno oblečene domačinke ponujajo lepe volnene izdelke. Vso pot srečujemo potem te majhne ženske v širokih krilih z obvezno culo na hrbtu in klobukom - melono na glavi. V culi prenašajo otroke, hrano, spominke, vse. Na poti v hotel ogledujemo iz nežgane opeke izdelane hiše, saj je tu na An ti planu, visoki planoti med obema vencema Andov, suho in hladno podnebje z malo dežja in je ta material ustrezen. Le imenitne j še hiše so drugače grajene. Lačni smo in zavijemo v prvo restavracijo. Ne vemo natančno, kaj naročamo. Se manj hočemo videti, kako (ne)higienska je priprava. Kar dobimo, je okusno, in ko smo na poti že drugi teden, obvladamo dovolj španščine, da naročimo hrano, ki jo želimo. Dovolj je tudi sadja in prav poceni je, zato smo lačni le tedaj, ko nimamo Časa jesti. Ogledamo f mostan Santo Dotniii^^ datlji sončni tempdJ’ J ohranjene __ , zvezdam, mm znotraj soncu, vrict. Ko je Spa^ski me o Krisii'5%t- hualpi govoril o edinem pravem bog > -jal: »Kako naj bo jjai; gočnejši, ko pa pnt" ___^lo Ntdii hoeovi. son umrl? Naši bogov; in zvezde so večni. v okolici mesta zano s konja ponosno gleda na mesto, ki ga je postavil in pozneje naredil za glavno mesto. Nič kaj radi ne vidijo Indijanci tega spomenika; zanje je Pižamo le simbol konca njihove pobiti, njega pa je zaprl kot ujetnika in zanj zahteval odkupnino v zlatu. Podložniki so napolnili prostor. velik Gremo na glavni trg. Plaza de Armas, funkcijsko enak kot v vseh mestih, ki so jih postavili Španci, Mesta so razde- 1 K‘i metrov in visok kolikor Ijena na t.i. kvadre, zato se seže človek z roko, z zlatom. 'tujcu ni težko znajti, vse po- nega vrveža. Praviloma mlada, lepa in popolnoma naga »čarovnica« izvaja celotno ceremonijo in vodi obredni ples. Nasploh je v V. Bntaniji veliko najnovejše literature o čarovništvu in posebej zanimivo je, da so šele leta 1951 iz britanske ustave črtali zadnje določilo, ki Čarovništvu preti s kaznijo! Sodobni britanski čarovniški apologeti trdijo, da so prav čarovnice leta 1588 onemogočile prihod španske vojske na Otok, da so enako storile z Napoleonovo vojsko na začetku prejšnjega stoletja in da so z izredno koncentracijo telepatije leta 1940 preprečile nemško invazijo čez Rokavski preliv! Ni govora, da bi bile čarovnice povezane z nekakšnim hudičem, pravijo. temveč prej z naravnimi demoni, kot je bil na primer keltski bog Cernunnos. Za evropske kontinentalee je fe- sobni napraviti drugemu nesrečo ali bolezen«. Za dobro plačilo sta dva milijona Nemcev to pripravljena tudi storiti! Leta 1978 je neka teološka raziskava v Nemčiji pokazala, da 63% vprašanih verjame v fizično bivanje hudiča. Na tem mestu je najbrž umestno povedati še naslednje. Menda leta 1980 so prebivalci ZR Nemčije za »branje usode iz zvezd« porabili 50 milijonov mark in 54% Nemcev Je redno prebiralo horoskope. Nobena sobotna izdaja še tako resnih časopisov ni brez oglasov, v katerih ponujajo svoje storitve razni jasnovidci, vedeževalci iz kart, astrologi, magi, spiritisti, ezoteriki in drugi. Vsak peti Nemec, četrti Anglež in vsak tretji Američan verjame, da je vsaj enkrat že živel (reinkarnacija). Slovenci v tem pogledu zadnje čase zelo hitimo za tako imeno- nomen sodobnega čarovništva v Angliji težko razumljiv. Antropolog Cottie A. Burland je v svoji knjigi The Magical Arts v zvezi s tem zapisal: »Z vso gotovostjo lahko trdimo, da je danes v zahodnem svetu več okultizma in čarovništva kot kdaj prej.« Knjiga je izšla leta 1966. Institut za demoskopijo v nemškem Allensbachu je leta 1956 ugotovil, da 8% (čez 4 milijone) Nemcev ne izključuje možnosti čarovništva; 15 let kasneje je tako trdilo že vano Evropo! Čeprav je sv. Avguštin učil: ^Ženskaje posoda greha, predmet poželanje in je v zvezi z celibatom, ki so ga uvedli v 12. stoletju bliže kraljestvu pekla kot nebes«. je 11% (6.8 milijona) Nemcev. V neki drugi (istočasni) raziskavi je celo 23% (13,4 milijona) Nemcev menilo. »da so ljudje, ki so spo- težko verjeti, da se ta nauk ne bi vsiljeval na površje tudi še stoletja pozneje, in to v Čisto posvetni sferi. V srednjem veku so trdili, da nihče bolj ne škoduje katoliški veri kot babica (porodničarka) Zenska je slaba že po naravi. V knjigi Kladivo hudobnosti je ženska opisana kot utelešenje hudobnega čarovništva. Pojem čarovništvo je opisan 7-krat in vsi opisi izhajajo tz območja spolnega akta in spočetja. Čarovnice imajo moč - piše dalje sualnost hudobija, je nekaj, na kar Cerkev ni imela vpliva. »Smrt, tvoje ime je ženska,« so govoiiii - ustvarjanja, prekinitve nosečnosti in splavov. Pri moških je to lahko povzročalo strah, zato je sek- Pritrjevanje na čarovniško desko - po nekem bakrorezu iz 15. stoletja V tistih časih. Nemška zgodovinarka Heidi Staschen zastopa ob tem za moške nič preveč simpatično mnenje, da je vzrok temu moškemu strahu dejstvo, da ženska lahko doživi več zaporednih orgazmov, moški pa ne. »Gre torej za nekakšno »nenasitnost maternice«, za strah pred »vsepožirajočo vagino« se sprašuje gospa Heidi. Eden od avtorjev knjige Kladivo čarovnic je zapisal, kako je prišel nekoč k neki čarovnici, Na vrtu pred hišo je stalo drevo, na njem pa je viselo vse polno moških spolnih udov - kot hruške! Uršula Gra-ichen se v zvezi s tem v svoji knjigi Die neuen Hexen (Nove čarovnice) spreSuje, ali avtor s tem ni nehote izrazil svojega (moškega) strahu pred kastracijo. Prof. F. Riegler Je v poskusu statistike, ki pa Je slonela na zelo nepopolnih podatkih in ji sam ne verjame, prišel do sklepa, da je bilo v deželi Štajerski (brez slovenskega dela) od obsojenih 59% žensk, 40% moških, pri preostanku pa ob pomoči zapisnikov spola tli mogel ugotoviti. So bile Čarovnice res z dna družbene strukture, kot bi se vprašal sociolog? Odgovor ne mote biti ne-prizivno pritrdilen, kot smo to lahko ugotovili iz dosedanjih navedb; v Franciji na primer Je zaradi čarovništva na grmadi zgorel tudi neki škof. Med obsojenci so bili tudi delomrzneži, potepuhi, prevaranti, vsakovrstni iztirjenci, bili pa so tudi duševni bolniki, ki so sl grmado prislužili s svojim nekoliko nemo do , iii23^ man, ki jo je do trdnjave hacutec za ooram^ hacutec za viui« sin* , do Cusca, Sl Sl** ater Qenqo, plodnosti, topld vt - , kultni Kamdf ater machay čenje vode- 1-- j povsod so otrodi, spcrninte ali spcrnioss obenem ko> srečujemo v vseh ,, saj je to tipična Amerike, porodni If Brez nje in kromp • ■ teh viši mi saj je to lih janci na teh visu ' -predstavljati življc > drugačnimi Se idstc^j^l bilo%koli95od^-jj--o-^ jenih in iih slojev. nejSi avtorji rnmenom Car m . nornenom ' velika večina česa, česar zakriviti. niso sli ;UUt> I I t 1 i i l 1 l ■L'!'? N^vedelbom^tu ker sta nam bližja, ko mso v« J rnvniSka U 1 . Čarovniška prS’ Pn-i izhaja iz dolini. Tat”, Murski dolini I d s i v I H crcil* • ' a začetku U- rtsin ^1, etr,!' .niti Anna Neut^^i.k ! I kinja Anna j wonDuig, poiiiu-1617 že petič po pni Sim grofom pergol' von Sel glas, da je -takega mnenj ■ [jjiri' sodiSSa “ tega na madi sežgam I? ™ j! "’’U stavah msiegn ie ubijala,5 , tudi in bestialne S p.'rT(-b- naivišie rnau« < Ijive stavah tistegu i*' jeibijalamje“',7fe^^ tudi surovo b . ,rCllf I« najvišje šestnajstih leto rejšega mož*' i** 1 1 I I i l 1 I I r I i I I 15. julija 19?*3 stran 27 I s li poletno branje MEDNARODNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA Pečarovci, d.o.o., 69202 Mačkovci OBRAT ŽAGA - PONUJAMO VAM: žaganje hlodovine do 1 m debeline - PRODAJA REZANEGA LESA za celotna ostrešja, deske, plohi, deske za tegolo... - PRODAJA krajnikov in žagovine - ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE Telefon/lelefaks; 51080 in 45530 Sporočamo se tutU za nakupe v AGROSMOP v Brezovcih 34 *<>UUIBENI MATERIAL: ' mreže - maim "'"iStn;' polnila - Stropni nosilci “ tegola - salonitne plošče - tervol, rezan les, tervol nilETIJSKI REPRODUKCUSKI UTERIAL: NAS $0 NAKUPI VEDNO UGODNI SOBOTI 'dražbo PUtfoKj o? CHiniii 10. uri v Ljulo- H? BHicne- r^*Sr-£irfu, p™ P^Cnnoi < San i™ garaže ie tin ■B bp ie Ljutomer. SCP POMGRAD ABi d.o.o. SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d.o.o. TRGOVINA tel. 42474, 42403 ■ Največja izbira betonske galantenje v Pomurju; b«- . ; tonske cevi od 012,5 do 0150, betonska C^jeka, ' goveje in svinjske rešetke... Ponujamo tudi raznobarvne betonske tlakovce ter termo- ! in hidroizolacijo. Posebno ugodne možnosti plačila. ! VPIS V DIFERENCIALNI I PROGRAM ZA i PRIDOBITEV ' IZOBRAZBE ELEKTROTEHNIKA IZVAJALEC: SREDNJA ELEKTRO-RAČUNALNIŠKA ŠOLA MARIBOR, Smetanova ul. 6 POGOJI ZA VPIS: - končan triletni program Garažna vrata, vrata za delavnica, požarna vrata, dvoriščna vrata z avtoma* tiko ali brez nje, izdelu- Alimol elektrikar elektronik ali elektrikar energetik, - vsaj dober splošni uspeh v zaključnem letniku tn na zaključnem izpitu, - ocene vsaj dobro (3) pri matematiki, slovenskem jeziku in strokovnih predmetih v zaključnem letniku, - do 20, avgusta oddani dokumenti (spričevali zaključnega letnika in zaključnega izpita, prijave na obrazcu 1,20), - dovolj kandidatov za oddelek. Pri kombiniranem oddelku elektronikov in energetikov sofinanciranje slušateljev! Kandidati, ki so končali izobraževanje v šolskem letu 1990/91 ali prej, bodo opravljali še diferencialne izpite. jemo, vgrajujemo. dobavljamo in liKopalgka ul. 4, [;tel. {---- KIDRIČEVO^ I J E r I AUTOREC£K8384 W. Minihof 113 tel. 994313156 2269 NADOMESTNI DEU, NOVI ALI RABLJEN/ BENCINSKIINDIZELSKI , MOTORJI ! DRUGI PLOČEVINASTI DEU TRGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel.: 71-077 ČrenŠovci, stara šola Posebej ugodno: • ženske bluze • »pajkice-• džins l« FERIMA, Limbuška 3« a, 62000 MARIBOR, Telefon (062) 101-611, Možnost plačila s Čeki. BIOENERGUA - ZDRAVJE, 10 let prakse in izkušenj - zagotova pomoč, v 90% primerov pri ve^ih telesnih in psihičnih problemih. Tel.; (042) 844-171, IGOR HUSADŽIČ, Mursko Središče . specializirana trgovina z aluminijem in sestavljalnica aluminijastih elementov P«ni|anw mm: - alumirrijaste poRzdelke: pločevino, izolacijsko folijo, profile, cevi - aluminijasti žičnt progrmn: mreže, žice, vešilne palice - ahiminliasti strešni program: žlebovi, cevi, kljuke, obrobe Snetujem«, Izflelilemo, mentl-rano: - aluminijasta vrata, okna, pregradne stene, zimske vrtove - aluminijasta vrtna oziroma dvoriščna in drsna vrata - ahimlnfaste ograje: z aluminijastimi stebri ki mrežo, primerno za dvo- rtiča, igrišča... sadovnjake, sktadiSia, raviiiK sedaj tudi za KRIŽANKARfEl | Več kol 1300brezplačitib P malih oglasov - križankarska priloga -veliki nagradni kviz - humor DOBrTE GA NA VSEH KIOSKIH | ■'S' to :k l 'k R 11 v i rCL@ŠllT< TERMOloN i^etO^ ^iz0lcici|sklmi sleMi^g I«; B izSSJ .h E MUiNR. ŽflLUZU&ROUTC Lra5Sra.iS.SCv.'. .X ra. I u_-. I' 'l OD ŠKOFJA LOKA, 064/631-241, fax /632-261 MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, telefon/telefaks; (069) 22921 DISKOHTIINHERZAI. Križeni pii LMomni dan na voljo, da dokazuje nedolžnost, se ga ni smelo zasliševati s pretnjo mučenja. Dopuščen je bil alibi in obtoženi je smel nasprotovati zaslišanju ne]X>znanih prič. Pri vseh čarovniških procesih je bil predpisan preiskovalni zapor, Ta je bil praviloma v zelo neprijaznih prostorih, ki so jim navadno rekli »keha«, stolp, ječa. Omenjeni štajerski zakon je predpisoval način zasliševanja: najprej o generali-jah, potem o tem, če obtoženeč, sploh ve, zakaj so ga priprli. Pri takšnem izpraševanju so sodniki od obtoženega izvedeli za mnoga dotlej Se neznana dejstva. Za dokazovanje s pričami so bile potrebne najmanj tri »dobre« priče, ki so znale navajati dejstva, in ne le tisto, kar da so nekje slišale. Iz strahu pred mučenjem, med mučenjem samim, pa tudi iz golega sovraštva so mnogi obtoženci valili sokrivdo tudi na druge ljudi. Tako se je pred sodniki in potem običajno na grmadi znašel marsikateri popolnoma nedolžen Človek, da o popolni nedolžnosti glavnih obtožencev sploh ne govorimo. Sodnik je bil dolžan primeijati priznanje obtoženega z vsebino obtožnice. Kot kažejo zapisniki s čarovniških sodnih procesov, se je to dogajalo bolj poredko. Obtoženci so, spet iz golega strahu, razlagali sodnikom vse mogoče in nemogoče, samo da bi se rešili nadležnega izpraševanja in mučenja. Namen mučenja je bil preskus resnice. Toda pri tem so bili tudi nekateri stranski učinki. Obtoženi je bil namreč v popolni oblasti izpraševalca in priznal je navadno vse, kar so od njega zahtevali. Pri zasliševanju so začeli z manj bolečim trpinčenjem. Obtoženi je priznal, in ko so ga prenehali mučiti, je vse skupaj preklical. Potem so začeli znova in z bolj bolečimi metodami. To je trajalo tako dolgo, da je bila večina obtožencev psihično popolnoma strtih. Že samo na vprašanje so potem na glas priznavali vse, česar so jih krivili. Šlo je podobno kot pri navajanju medveda na ples: najprej vroča železna plošča in bobni, sčasoma je začel medved plesati, čim je zaslišal boben. Pred mučenjem je sodnik obtoženega še enkrat vprašal, ali prizna svojo krivdo, To je storil vpričo svojega pisarja in Se dveh oseb. Če ni dobil priznanja, so nesrečniku najprej razkazali mučilno orodje, predstavili pa so ga tudi krvniku. Potem, so ga slekli, vtaknili v posebno srajco in mu na sklepih zvezali roke, predpis je odrejal, da inorajo biti pri zasliševanju z mučenjem poleg sodnika in pisarja Se sodni prisedniki in predstavnik gospoščine, ki ji je obtoženec pripadal, Pa le poredko je bilo tako: navzoča sta bila samo sodnik in pisar. mana, grbastega ljubitelja knjig, ki _______ ______ so že v 12. stoletju odrejali: »Proti nenadoma prispet v grad, je naše! Čarovnicam, ki jih ni. naj se ne ■______■__________. _ . . odrejajo preiskave.« Tako navaja ___J......... ........... zgodovinar S, Wajda v knjigi Feiix Bila je tako prekrite s krastami, da Austria (Srečna Avstrija). jc dajala videz, kot da je oblečena. Pred letom 1574 se je tedanja Zadeva je odkrila toliko grozovito- dežela Štajerska ravnala, kar sti, da je niso mogli prikriti. Obe deva kaznovalno prakso, po obi-pomočnici so potem postavili leta čajnem pravu. Sele 24, decembra 1611 pred sodišče in obsodili na 1574 je Karl H. vpeljal sodni red, ki grmado, pred tem pa so jima odse- naj bi bil obvezen za celico kali prste. Tudi Ficka je doletela »slavno vojvodino Štajersko«. Dokazen: bil je obglavljen. ločila tega reda, kar zadeva čarov- In grofica Ersčbeih Bathory por, ništvo, so bila povzeta po podob-Ntidasdy? So jo zashievaU? So ugo- nein zakoniku Svefega rimskega tavljali njene morebitne čarovniške cesarstva, ki ga je za časa cewrja - - - - — - . iCijpia V. sprejel državni svet 5. 7. . J, ... „ J.--1532 v Regensburgu, Tako je bilo mal sam cesar, ki pa se je moral torej tudi v Štajerskem sodnem ■ -.■...........-------- redu zapisano, da se čarovnik, ki s svojo Čarovnijo Škoduje drugemu. Slovaškem. Ko je Thurzo nenajav- ljen z dvema grofifinima nečakoma tri razmesarjena trupla. Ena od de- klic je ležala pred kletnimi vrati. ■■X) različno 1^ >0 ntioralE >2Se*‘i''»‘i v tvioiilE u"' »»Sela Kri®