Te Glasilo Socialistične •TMnfV. IzhsTs pod tern «Vm1$»- f •iirr tmpnom od 24 no* lpfll dale- na orfviloe Občinskih odborov 47.DI Ptuj tn Ormož - Izdaja »avod »Tednik« Ptul - OdenvOT-nl urednik Antrp A^urnan — nredniStvo In uprava Ptul Lackova 8 — Tel 15« — St tek rabina- NB Ptul B04-1P-603-7? -Tiska časopisno podjetje »Mariborski ttsk« j— Rokopisov ne vra-farno — Celoletna naročnina rs tuzemstvo 1000. za inozemstvc 2000 dtp Št. 24 PTUJ, dne 19. juniju 1964 Letnik XVII. S zasedanja občinskih zborov Potrjena kategorizacija šol in sprejetih več odlokov Ze skoraj zgotovljena struga Pesnice pri Dornavi V sredo, 17. junija 1964 sta bila zopet skupaj občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Občinske skupščine Ptuj v veliki dvorani občinske skupščine. Tokrat ju je sklicala preseddnica skupščine Lojzka Stropnikova na sklepanje o važnih vprašanjih z raznih področij. Na njeno vabilo so prišli na sejo v Ptuj"! in v občini Ptuj živeči ljudski poslanci, pa tudi Boris Kocjančič in Jovita Podgornikova iz Ljubljane. Po skrbno pripravljenih poročilih in raznih predlogih ter po diskusiji so bili sprejeti važni odloki, soglasja in potrditve, ki bodo pomembno vplivale na nadaljnji razvoj v ptujski občini. potrjen statut osnovne sole ivana spolenjaka Na tej setji sta zbora potrdila statut osnovne šole Ivana Spo-lenjaka Ptuj-Breg, odlok o kategorizaciji šol in merilih za dodeljevanje sredsteir za osnovno dejavnost šol v ptujski občini; nadalje sta dala soglasje k zaključnemu računu sklada za šolstvo za 1964. leto ter soglasje k finančnemu načrtu sklada za šolstvo za 1964. leto. Potrdila sta poročilo stanovanjskega sklada o poslovanju v 1963. letu ter odlok o potrditvi zaključnih računov komunalnega in socialnega sklada za 1963. leto. V ostalem pa sta zbora dala soglasje še k zaključnemu računu občinskega zdravstvenega investicijskega sklada za 1963. leto; potrdila sta pogodbo o ustanovitvi medobčinskega-gozdnega sklada, pravil tega sklada ter imenovala člane v upravni odbor sklada. Potrdila sta še poroštva za »Agrotrans-port« Ptuj, za Kmetijski kombinat Ptuj, za KZ Hatjdina, za gostinsko podjetje »Haloški bi- ser« in za gostinsko podjetje »Bori«. Te gospodarske organizacije bodo nabavile razno opremo s krediti, za katere je potrebno poroštvo. Nadalje sta zbora imenovala predstavnike občinske skupščine v svet Doma upokojencev in oskrbovancev Muretinci, Mladinskega zaščitnega doma Dornava in Zavoda »Olge Meglič« Ptuj. Končno je imenovana diplomirana pravnica Marica Fajt za vršilko dolžnosti direktorja Centra za socialno delo Ptuj in Drago Bezjak, diplomirani pravnik, za namestnika sodnika za prekrške Živahna izmenjava mnenj Za to sejo so prejeli odborniki, ljudski poslanci in predsedniki svetov pa tudi množične organizacije nad 80 listov obsegajoč informativni material za dnevni red seje. Med najobsežnejšimi elaborati je prav gotovo predlog kategorizacije šol in financiranje osnovne dejavnosti šol ip zavodov v občini Ptuj za leto 1964, ki obsega 50 listov teksta in razpredelnic, s katerimi so seznanjene tudi vse šole v občini. Ves ta obširni material pa ravno najbolj kaže na to, kako se morajo danes pripraviti na seje člani obeh zbo< rov občinske skupščine, če hočejo zavestno sodelovati pri delu in odločanju skupščine o vseh važnih problemih v občini. Prav gotovo pa zahteva ta material podroben in tekoči študij vseh prikazanih problemov s strani ljudskih poslancev, sicer jim res ni mogoče pripravljati potrebnih primerjav med stanjem v ptujski in v drugih občinah v Sloveniji. V diskusiji o raznih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, sta sodelovala, poleg odbornikov obeh zborov tudi republiška poslanca Boris KocjatH čič in Jovita Podgornik zlasti o problemih iz statutov - osnovnih šol in iz kategorizacije šol v ptujski občini. Oba sta po-I udarila, da je potrebno gledati v vseh potrjenih statutih šol in I odlokih živo, do določene stop- DELA NA PESNICI VIDNO NAPREDUJEJO Od 15. maja ti. dalje dela na regulaciji Pesnice hitre napredujejo. Delovišče se je premaknilo z dornavskega predela na predel Pacinje. Značilno zanj je, da brni na njem 5 žerjavov in 15 buldoze.jev in da vidite na njem razmeroma malo (120) ljudi. Tekom 20 dni bodo prvi buldožerji dosegli Velovlak, kjer bodo presekali strugo Pesnice in kmalu za tem bo gotova tudi struga Pesnice izpod ceste Pacinje-Mostje. Tukaj poteka v rahlem loku in se spusti potem v ravni črti proti Veloviaku ter skrajša pot Pesnice, ki teče sedaj v velikem loku ob Pacinju. Končno se izpolnjujejo načrti za regulacijo Pesnice in za melioracijo Pesniške doline. Bližajo se plodovitejši časi 10.000 ha obdelovalnih površin, ki z njimi gospodari in jih obdeluje 5800 zasebnih kmečkih gospodarstev pa tudi Kmetijski kombinat Ptuj, Kmetijski kombinat Ormož, Agrokombinat Maribor, Kmetijsko gospodarstvo Lenart in kz »Jože« Lacii« Ptuj. z novo strugo Pesnice in z urejeni- mi strugami 27 vplivnih pritokov Pesnice v skupni dolžini 89 km in s površino 5380 ha, potrebnih melioracij, bo urejen celotni pesniški vodni sistem, ki bo tudi močno vplival na spremembo gospodarstva in življenja v Pesniški dolini. Pri delovišču opazite ob delavnikih ljudi z bližnjih travnikov, kj^r sušijo seno in občudujejo, kako se gradi nova struga Pesnice. Čudijo se hri- Prej vedno mokra, sedaj pa že razsušena zemlja bom zemlje na obeh straneh nove struge, rumene ilovice in sive, motne zemlje ter si ogledujejo žerjave in buldožerje in njihovo naglo delo. Ob nedeljah prihajajo sem ljudje iz bližnjih vasi in naselij ter ocenjujejo najnovejše delo v Pesniški dolini. Vsi ugotavljajo, da gre sedaj za res in da bo res Pesnica v doglednem času urejena. Ob delavnikih je ogled mnogo zanimivejši. Takrat stroji ne počivajo. Med posušenol zemljo je vedno sveža zemlja. Ce se ustavite pri delavcih, odkrijete med njimi domačine, potem Dalmatince in sosedne Zagorce. Z veseljem ugotovite, da so vsi skupaj prav marljivi. Najbolj zanimivi za vse so žerjavovo-dje, ki delajo na 14- do 20-ton-skih žerjavih, ali uipravljalci buldožerjev, ne glede na to, ali so iz ptujske občine, iz Kopra ali od drugod. Njihovi stroji premaknejo v kratkem času ogromno zemlje, pa najsi delajo pri odkrivanju zelene površine, pri odrivanju zemlje iz struginega lijaka, pri kopanju jarka ali pri planiranju. Ob močnem brnenju vseh strojev ne slišite svojega glasu. Prej vedno z vlago prepojena zemlja, sedaj nanošena in narivana v visoke kupe, kaže široke razpoke. Globoke so brazde, ki jih pušča pri svojem delu 20-tonski buldožer in ni čudno, če kdaj v tej mehki podlagi tudi obtiči. Čeljust žerjava se zarije globoko v zemljo ter dvigne in nosi polno korito mastne, težke, ru-: mene ali sive zemlje na obrežje in jo tam spusti na visok kup. ' Zerjavovodje. ki so prišli iz Kopra, slovijo v okolici delo-višča in na samem delovišču kot zelo marljivi delavci. Tudi strojniki na buldožerjih vneto opravljajo svoje delo ter se vozijo sem in tja po položnem ali strmem terenu ter valijo 7»m- (Nadal je vanje na 2. strani nje obdelano tvarino, ki ne more omejevati in zavirati nadaljnjega razvoja stanja na vseh področjih v občini. Pred občinsko, okrajno, republiško in zvezno skupščino so v stalni razpravi razni problemi z vseh področij družbene dejavnosti, vendar so o tem, kot je dejala poslanka Jovita Podgornikova, ljudje premalo seznanjeni niti niso odborniki seznanjeni s stališči poslancev, ker jih o tem tisk in radio premalo obveščata. Poslanec Boris Kocjančič je podčrtal v zvezi s statuti šol, da ti ne bi smeli vsebovati vseh podrobnosti iz raznih pravilnikov in iz drugih listin, temveč morajo obdržati obeležje najvažnejšega dokumenta ustave, šole. Po njem lahko razvija šola svojo dejavnost. V širokem okviru sprejetih načel in odgovarjajočih rešitev. Razumljivo je, da je tudi tokrat diskutiralo največ prosvetnih delavcev ter funkcionarjev združenja borcev NOV. Odbor-nica Katica Bračko je mnenja, | da bo odgovarjala sedanja kategorizacija šol večini šol v oblini, da pa še vsi kriteriji in merila s tega področja niso dokončno obdelani. Potrebno jih bo še dalje proučevati in iskati možnosti in rešitve, da bo končno res dosežen popoln namen takega, odloka. Mnogo več kot je bilo na skupščini diskusije o vseh teh vprašanjih, je je prav gotovo po samih šolah in bo sčasoma prav zanimivo prelistati po številnih pripombah, ki jih bodo dale šole med praktičnim izvajanjem vsebine odloka o kategorizaciji šol in financiranju osnovne dejavnosti šol in zavodov v občini. Vse te pripombe bodo prav gotovo važen prispevek k nadaljnjim predlogom za še boljše rešitve. Kolikor se je nanašala diskusija na pravice borcev NOV do dodatka in priznavalnine, so imeli diskutanti Lojzka Stropnikova, Vinko Zigman, Franc Prelog, dr. Demšar in drugi namen prikazati važnost problema in možnosti njegovega reševanja na območju občine Ptuj. V diskusiji se je izkazalo, da je reševanje teh problemov že v teku, da pa rabi svoj čas za proučitev vseh primerov in za pravilno razdelitev za to namenjenih sredstev in za priznanje vseh pravic, ki jih imajo občani iz raznih novih predpisov. O ostalih vprašanjih je bilo manj diskusije. Poročevalci so prikazali obseg in pomen raznih predlogov, ki bi jih naj potrdila skupščina in zato so bili tudi vsi predlogi potrjeni. Končno je bilo na tej seji tudi nekaj pojasnil o letošnjem praznovanju občinskega praznika, o prizidavi prostorov k sedanjemu poslopju občinske skupščine na Srbskem trgu, v katerih bi bila tudi dvorana za zasedanja občinske skupščine in nekaj pisarn za občinsko upravo. To bi omogočilo, da bi zasedle sčasoma magistrat vse množične organizacije in bi Ptuj tako dobil Dom političnih organizacij in društev. Potem ne bo potrebno prizidavati posebnih prostorov zraven kulturnega doma v Ptuju. Do gradnje tega doma bo moralo prej ali slej priti. Ce bodo dane možnosti in če bodo za to izpolnjeni potrebni pogoji, bo letošnje praznovanje občinskega praznika prvi dan v Kidričevem ob otvoritvi razširjene šole, drugi dan pa v Markovcih ob otvoritvi dovršenega zadružnega doma in stanovanjske zgradbe za učitelj-stvo. Tokratna seja se je končala že okrog 12. ure. Pred nastopom dopustov bo vsekakor še ena seja, in sicer v začetku julija 1964, ko bo na dnevnem redu vrsta ostalih nujnih problemov v občini, ki jih je potrebno kompleksno ali v odlomkih reševati. VJ. p E DNI Pl D SVETU nevarnost iz bonna Obisk zahodnonemškega kanclerja Erharda v Washingtonu povezujejo s sklenitvijo sovjet-sko-vzhodnonemške pogodbe o prijateljstvu za obdobje dvajsetih let. Nemško vprašanje je v tem trenutku spet postalo aktualno. Vendar so odmevi washing-tonskih razgovorov ugodnejši ali vsaj mirnejši, kot bi pričakovali. Predvsem velja John-sonova ugotovitev, ki se ji je moral pridružiti zahodnonem-ški gdst, da sovjetsko-vzhodno-nemška pogodba ne spreminja sedanjega stanja. Skupno poročilo tudi priporoča, naj bi dosegli »boljše sodelovanje z vzhodno Evropo« in naj bi »poiskali nove metode in pobude, da vprašanje nemške združitve ne bi padlo v pozabo«. ZDA so ponovile svoje stališče, da priznajo Zahodno Nemčijo kot edino zastopnico nemškega ljudstva. Po tem sodeč je ves problem ostal tam, kjer je bil doslej. Britanci predvsem zamerijo Johnsonu, da ni skušal pridobiti Erharda za protiadenauersko linijo v zunanji politiki, recimo za linijo zunanjega ministra Scbroderja, ki je v vladi še vedno v manjšini. Oni del poročila, ki govori o potrebi boljših stikov z Vzhodom zveni zato le kot navadna deklaracija. In še na nekaj opozarjajo v Londonu. Ali ni Johnson na tiho privolil v to, da smatrajo Zahodno Nemčijo za bodočega enakopravnega partnerja v »jedrskem klubu«? Te dni je nemško in svetovno javnost opozoril pred težnjami Bundeswehra opolnomočenec zahodnonemške skupščine za vojsko viceadmiral Heye. V časopisu »Quick« je objavil članek, v katerem trdi, da žele zahodnonemške oborožene sile postati »država v državi«. Heye je posredno opozoril, da žele bonnski državniki opremiti vojsko z najmodernejšim, to je z jedrskim in raketnim orožjem in da med vojaki razvijajo duha revanšizma in militarizma. Vzporedno ob tem članku je v znani hamburški reviji »Spie-gel« izšel članek, ki med drugim navaja mnenje španskega zunanjega ministra Blanca: »Potem ko se bodo Američani umaknili z oporišč v Španiji, naj bi ta prešla v roke Bundes-wehra. Znano je, da si je Bonn nekaj podobnega izposloval že od portugalske vlade ... Ne pozabimo, da je bonnska vlada svoj čas poslala ženevski konferenci za razorožitev pismo, v katerem pravi, da si prizadeva dobiti atomsko orožje. Ce bi v Washingtonu z nemškimi zahtevami sedaj računali kot z »razumljivim dejstvom« — temu se odločno upirajo Angleži in še nekateri manjši člani v NATO —, posebno še, ker ameriški načrt o NATO kot »več-jedrski sili« ni prodrl, potem se lahko samo zgodi, da bo Zahodna Nemčija dobila atomsko orožje na podlagi dvostranskega ameriško-zahodnonemškega sporazuma. O tem sicer uradno washing-tonsko poročilo ne govori, kaže pa, da so sam problem obravnavali. Ostali dogodki Nemško in berlinsko vprašanje se je konec prejšnjega tedna spet prerinilo v ospredje. Predsednik vzhodnonemške vlade Walter Ulbricht je odpotoval v Moskvo na razgovore. Ze v četrtek je sovjetska vlada obvestila Washington, London in Pariz, da bo z vzhodnonemško vlado podpisala široko pogodbo o prijateljstvu. ■ • sovjetsko-vzhodno-nemška pogodba Če je nekdo pričakoval, da bosta obe deželi podpisali mirovno pogodbo (in teh je bilo 1 nekaj), so se zmotili. Pogodba sama obsega vojaško, gospodarsko in tehnično sodelovanje. v posebnem členu je rečeno, da si bosta obe deželi vzajemno pomagali v primeru napada s katere koli strani, seveda v okviru varšavske vojaške zveze, in svoje ukrepe takoj sporočili Varnostnemu svetu. Pogodba sama pa velja dvajset let. Na Zahodu so pogodbo različno komentirali. Predvsem ugotavljajo, da ne pomeni separatnega mirovnega sporazuma, česar so se najbolj bali. Pogajanja o nemški združitvi s tem niso onemogočena. Na drugi strani pa obdobje dvajsetih let omogoča Sovjetski zvezi, da ohrani status quo v odnosih na obe Nemčiji. Berlinski problem pa lahko prizadeti rešujejo, če so samo voljni. Najbrž ni bilo samo naključje, da so besedilo pogodbe objavili v trenutku, ko je predsednik zahodnonemške vlade Erhard odpotoval v Washing-ton na razgovore. Tudi tu so obravnavali najnovejšo potezo' sovjetske vlade in nemško vprašanje nasploh. Od tod tudi nova ameriška zagotovila, da Zahod priznava le zajiodnonemški režim. | i • hrušcov v skandinaviji Sovjetski premier Hruščov je V Ankari so zagrozili z inva-v ponedeljek prispel na uradni zijo in sp nanio tudi resno pri-obisk na Dansko, da tako vrne (Nadaljevanje na 2. strani podoben obisk danskega ministrskega predsednika. Pozneje ga bo pot zanesla še na Švedsko in Norveško. Ni dvoma, da bo ta obisk okrepil stike Sovjetske zveze z nordijskimi deželami. Znano je, da sta Danska in Norveška članici Atlantskega pakta. Razumljivo je, da sovjetski gost ne misli kakor koli minirati te zveze, vendar dokazuje že sam obisk, da so se odnosi znotraj omenjene vojaške zveze dokaj »sprostili«, saj se vojaške tvorbe te dni vse bolj Odražajo kot času neprimerno breme, ki skuša umetno vzdrževati mednarodno napetost. Seveda se s počasnim odmiranjem blokovsko udarnih sil ne strinjajo njihovi avtorji in bojeviti predstavniki te ali one države, vendar je ta pojav že postal dejstvo. • neuresničene grožnje Napetost okrog Cipra ni niti za las popustila. Posebni odposlanec glavnega tajnika OZN Tuomioja ni mogel doseči v razgovorih s.ciprskimi Turki in Grki ter turško in grško vlado sporazuma, ker vsi vztrajajo pri svojem. Pravijo, da je posredovanje posebnega Johnsonovega odposlanca Balla in tajnika Atlantskega pakta Stikkerja vneslo malo več treznosti na otok (Grčija in Turčija sta članici NATO), vendar se razmere niso izboljšale. Znano je, da je ciprski predsednik Makarios mobiliziral ljudi v domačo, vojsko, čemur je z »vetom« nasprotoval podpredsednik — Turk dr. Ku-čuk. Sedaj v Ankari trde, da le Makarios protiustavno ravnal, ker nima podpore turškega podpredsednika, predsednik ciprske vlade pa opozarja, da je Kučuk skupno z drugimi turškimi ministri samovoljno zapustil vlado in torej nima pravice kar koli odločati. Odkrit spomenik padlim pri Selah V petek, 13. junija, dopoldne sta organizacija ZB NOV ob čiri t- Mu.] in krajevna organizacija ZB NOV Videm odkrili spomenik pred 20 leti padlim partiža-nom Haio&kega voda pri Selah, na prvem obronku haloškega gričevja, blizu ceste, ki vodi iz Sel v Pristavo. Ob odkritju Na slovesnost so prišli tovari-šica predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnik, tov. sekretar občinskega komiteja ZKS Janez Kostanjevec in drugi predstavniki družbenih in političnih organizacij; od svojcev padlih pa tov. Alojzija Trop, mati padlega partizana; vdova padlega Franca Vindiša, in sestra padlega Zunkoviča. Predsednik organizacije ZB NOV Videm tov. Zoreč je pozdravil vse udeležence ob odkritju spomenika, tov. Milan Lacko, predsednik ZB NOV občine. Pjju j, pa je zbranim povedal o tragičnem dogodku pred 20 leti v Selah,' ko. je po krivdi Odkritje spomenika v Selah izdajalca padlo v gozdu pri Se- I riiboru, Anton PANGERC, rojen lah osem partizanov, devetega, 1913, iz Senožeč, Jože PLUSEC, Antona Zunkoviča, pa so Nem- rojen 1915, iz Maribora, Jože SI-ci ranjenega ujeli in v Gradcu MONIC, rojen 1921, iz Rač, Pol-obglavili. Nekdanji komandir de TROP, rojen 1915, iz Maribo-Haloškega voda tov. Franc , ra, Franc VINDIS, rojen 1920, iz Rač. in že omenjena ruska oficirja. Tudi Anton ZUNKOVIC, rojen 1919, doma iz Zupečje vasi, ki so ga Nemci ujeli in nato ubili, ima svoj spomenik med tovariši, s katerimi se je skupno bojeval za svobodo in strahotno trpel v okupatorjevih rokah, ne da bi karkoli priznal o svojih tovariših. To in ono o spomeniku in okolju Po načrtu tov. Rebernaka je spomeniški kompleks pri Selah izdelal in postavil kamnosek tov. Al. Mrevlje iz Ptuja. Pot do spomenika so uredili domačini s pomočjo pionirjev na šoli v Selah. Ob cesti iz Sel v Pristavo, kjer se odcepi pot k spomeniku, je blizu Vaupotiče-> ve hiše za kažipot lesena tablica z napisom: »Pot h kraju boja 1944.« Za ureditev okolja pri spomeniku gre hvala tov. Hebarju, logarju kmetijskega kombinata, na- čigar ozemlju stoji spomenik. Kombinat je pred nekaj leti posekal gozd na kraju tragičnega boja. Prav bi bilo, da bi skupino spominskih kamnov obdali z drevesnim nasadom, ki bi dajal senco obiskovalcem tega kraja in tudi olepšal okolje. Tudi kažipot z napisom naj bi bil večji, da bi ga mimoidoči ne prezrli. Čez potoček za Vaupotičevo domačijo bo potrebno leseno brv na poti k spomeniku utrditi in pot tu pa tam še popraviti. Boljše bi bile tudi upadljivejše markacije, rdeč krog z belo sredino. Pobudo za spomenik padlim pri Selah je dal oddelek ljudske revolucije ptujskega muzeja. KREPFL-Zmaj je v spomin na padle tovariše govoril o njihovem junaištvu. Lepo je zapel nekaj partizanskih pesmi pevski zbor osnovne šole iz Vidma, recitirali pa so bojne pesmi učenci osnovne šole iz Vidma iz Sel. Kaj pove spomenik Osnutek za spomenik v Selah je napravil tov. Janez Reber-nak, gradbeni inšpektor pri občinski skupščini v Ptuju. Na ve- I liki granitni skali čitamo napis: »Tu je junaško padlo maja 1944 devet partizanov.« Vsakemu padlemu borcu v spomin stoji manjši granitni kamen z ime- I nom padlega partizana, le dva neznana ruska, oficirja, ki sta tu padla, imata skupen spomenik. Spomeniki pri Selah nas seznanjajo, da so tu padli Franc HOL-ČER, rojen 1908, iz Skok pri Ma- Zgodovinsika komisija pri ZB NOV občine Ptuj je predlog sprejela in skupno z oddelkom LR pripravila vse potrebno, da se je načrt uresničil. Nošo dolžnost Kraj nesrečnega dogodka iz narodnoosvobodilnega boja pri-Selah smo tako zaznamovali. Oddolžili smo se spominu padlim partizanom pri Selah, čeprav šele dvajset let po njihovem junaškem boju z nemškim okupatorjem. Vendar pa spome- nik pri Selah ne sme ostati osamljen. Sola v Selah bo prirejala vsako leto ob obletnici boja ob spomeniku svečanost. Kar pa ni dovolj, saj so partizani pri Selah padli za lepšo bodočnost nas vseh. Zato naj tudi drugi občani ptujske občine ne pozabijo, da stoji pri Selah, na obronku lepih Haloz spomenik borcem za svobodo m da stoje taki spomeniki tudi v drugih krajih našega okoliša. Naloga delovnih kolektivov je, da organizirajo izlete v te kraje, da obujamo spomin na dni boja proti fašizmu, da spoznamo vse spomenike narodnoosvobodilnega boja v našem okolišu! V.-Rojic S seje obč. komiteja ZKS Ptuj Predkongresna aktivnost Zveze komunistov .... ••,«""»-:?. feffeu,,,, ®>. k**- Sindikalni delavci, vaše delovno mesto je med proizvajalci Na dvanajsti redni seji občinskega sindikalnega j sveta 'Ptuj bi naj'proučili, kako in kaj delajo člarti plenuma sindikatov. Gre ža ugotovitev, da je mesto uveljavljanja voljenega sindikalnega delavca med člani kolektiva, to je med delavci, kar velja' za člane izvršnih odborov sindikalnih podružnic pa do najvišjega organa sindikata in Zver: ' ndikatov. Na vprašanje, ali člani plenuma ObSS in odborov posameznega strokovnega sindikata izpolnjujejo svoje dolžnosti- in zaupane jim naloge kot 'voljeni predstavniki delavcev v občinskih organih Zveze sindikatov in sindikata, ugotavlja predsedstvo, da nekateri člani niso povezani s članstvom v neposredni proizvodnji in-da se ne čutijo odgovorne za, reševanje problemov in negativnih pojavov, s katerimi se dnevno srečujejo naši delavci. Ta ugotovitev predsedstva je povzročila predlog, po' katerem bi se naj razrešilo nekatere člane plenuma ObSS in odborov. O tem vprašanju bo razprava na osmi redni seji plenuma ObSS Ptuj dne 29. junija t.l. Predsedstvo poudarja v svojih zaključkih, da se mora delovanje sindikalnega delavca vsakodnevno čutiti med članstvom, kjer se mora skupno z delavci zavzemati za reševanje obstoječih problemov, za odpravo negativnih pojavov, za Uveljavljanje najnaprednejših stališč, za upoštevanje predlogov sila za . razrešnic.o v plenumu ObSS fe razloga, ker ima zaradi tega težave na delovnem mestu, odnosi do nje pa so nemogoči. Podobne težave imajo tudi nekateri sindikalni delavci — člani izvršnih odborov, predvsem pa predsedniki in tajniki, ki so Večkrat klicani na posvetovanja ali seminarje. Tako je na primer računovodja enega izmed ptujskih podjetij dejal predsedniku Sindikalne podružnice, ko je vprašal, če se lahko udeleži sindikalnega seminarja: ».Brigajte se raje za premog, ne pa za seminarje!« V nekem drugem ptujskem podjetju je direktor ozmerjal sindikalne delavce z besedami: »Sindikalni delavci so sami kmetje!« Taki in podobni pojavi v nekaterih delovnih organizacijah, ki jih bo potrebno v bodoče javno imenovati, delujejo načrtno v smeri zaviranja organiziranega političnega dela sindikalne podružnice v delovni organizaciji. Ob takih ugotovitvah je potrebno opozoriti, da so v zmoti vsi tisti, ki poizkušajo postaviti sindikalno organizacijo v delovni organizaciji na stranski tir, kjer bi se naj ukvarjala z nepomembnimi drobnarijami, s čimer bi se manjšal vpliv neposrednih proizvajalcev, krepili pa birokratski odnosi in samovolja posameznikov do delovnega človeka. V predsedstvu je bilo ob teh ugotovitvah poudarjeno, da bo bor za medobčinsko sodelovanje z novimi dlani in da naj odbor prevzame funkcijo organizator j a IV. tedna bratstva in pri jateljstva, ki bo v okviru praznovanja mednarodnega delavskega praznika 1. maja, s priporočilom predsedstva, naj bi bil medobčinski" praznik prihodnje leto povezjn s praznovanjem 20-letnice osvoboditve. FB V petek, 12. junija, je bila seja občinskega komiteja ZKS Ptuj. Na seji so člani komiteja ocenili volilne. konference osnovnih organizacij ZKS in določili datum občinske volilne konference. Priprave na volilne konference v osnovnih organizacijah ZKS so pomenile začetek konkretnega izvajanja smernic za predkongresno aktivnost Zveze komunistov. Komunisti so začeli v konkretni praksi reševati vprašanja družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi, vprašanja vsebine in materialne podlage samoupravljanja v delovnih organizacijah, javnih službah in v drugih institucijah za zadovoljevanje potreb občanov. OCENA VOLILNIH KONFERENC Volilne konference v večini osnovnih organizacij ZKS so bile zaključene že v maju. Razprava na konferencah je pokazala vsebinski in kvaliteten napredek od zadnjih letnih kon-fenerc. To velja zlasti za osnovne organizacije v ustanovah in na terenih. Komunisti so analitično obravnavali vprašanja samoupravljanja in dajali konkretne predloge, kako sistem samoupravljanja razširiti na čim širši krog upravljalcev in občanov. Nekatere osnovne organizacije ZK v gospodarskih organizacijah so nekoliko preveč obravnavale vprašanja s stro- kovno tehničnega vidika, premalo pa s političnega, zato tudi niso dovolj osvetlili vzrokov za razne slabosti in najboljših rešitev, kako jih odpraviti. Ponekod so komunisti preveč iskali rešitve v zahtevah po investicijah, dvigu cen proizvodov ali uslug svoje delovne organizacije in podobno. Vendar take rešitve, čeprav bi bile ponekod potrebne, v bistvu ne vodijo k splošnemu izboljšanju družbenega standarda. Eno zelo perečih vprašanj je tudi dosledno nagrajevanje po delu. V gospodarskih organizacijah je sistem nagrajevanja za delavca že precej izpopolnjen, medtem ko je nagrajevanje v; strokovnih službah še zelo pomanjkljivo. Strokovne službe kot servisi proizvodnje so premalo vezane na učinek proizvodnje. Zato se bodo morali komunisti v delovnih organizacijah poglobiti predvsem v ta vprašanja in najti najprimernejše stimulativne oblike nagrajevanja strokovnih in tehničnih kadrov. Na področju šolstva je nagrajevanje po delu spričo skromnih sredstev, ki jih je doslej družbena skupnost odmerjala tej pomembni dejavnosti, toliko težje. Glede osebnih, dohodkov so prosvetni delavci nasproti ostalim dejavnostim v neenakopravnem položaju. To tudi širša družba priznava in išče ustrezne rešitve, da se to nesorazmerje vsaj delno zmanjša. Ob tem je pohvalno dejstvo, KOKOŠJEREJA — INTENZIVNA KMETIJSKA PANOGA V SLOVENSKIH GORICAH Tudi v Juršincih se zanimajo kmetovalci za_ boljšo proizvodnjo v vseh panogah kmetijstva, posebno pa za perutninarstvo, za kar se je že dalje časa zavzemal Janko Matjašič. uslužbenec KZ »Jože Lacko« Ptuj, poslovalnica Juršinci. Trije kmetovalci: Janez Matjašič, Franc Holc in Alojz Druzovič, vsi iz Zagorc, bodo gojili 2500 kokoši srednješta-jerske pasme; od teh bodo jar-kice namenjene nadaljnjemu razplodu in širjenju te pasme v Slovenskih' goricah. da večina komunistov v šolskih organizacijah ni postavljala teh vprašanj kot osnovni problem prosvetnih delavcev, temveč so dali več poudarka pomembnejšemu vprašanju — vsebini in kvaliteti pouka v šolah. Nekatere osnovne organizacije ZK na vasi in na terenih so se preveč usmerjale na razpravo o splošnih družbenih problemih, premalo pa so obravnavale konkretna vprašanja krajevne skupnosti, kar bi moralo biti osnovno področje dejavnosti komunistov v teh organizacijah. OBČINSKA VOLILNA KONFERENCA BO V KIDRIČEVEM Na seji je bil sprejet tudi sklep, da bo občinska volilna konferenca v soboto, 27. juniija. in sicer v Kidričevem Na konferenci bo sodelovalo 123 delegatov in članov občinskega komiteja, ki bodo izvolili enega delegata, »ki bo zastopal komuniste iz občine na VIII. kongresu ZKJ. Konferenca bo poleg političnih vprašanj s področja gospodarstva, samoupravljanja ter družbenega in osebnega standarda podrobneje obravnavala tudi notranje odnose v Zvezi komunistov, idejna gibanja in oblike vsklajevanja različnih stališč. Podrobnejšo razjasnitev vseh teh idejnih vprašanj nujno zahteva tudi stopnja našega demokratičnega razvoja. Sestav izvoljenih delegatov za občinsko volilno konferenco ustreza strukturi članstva ZK v občini. Od vseh delegatov bo na konferenci sodelovalo 26 °/o žena. Sestav delegatov s posameznih področij družbene dejavnosti pa je naslednji: 57 °/o delegatov je iz gospodarske dejavnosti, 41 °/o iz negospodarske dejavnosti in 2°/o izven dejavnosti t. j. upokojenci, gospodinje ipd. Osnovne organizacije ZKS so za delegate izvolile družbeno najaktivnejše komuniste, kar tudi zagotavlja kvaliteto občinske volilne konference. F. F- neposrednih proizvajalcev, kjer | potrebno v bodoče voditi skrb- mora seznanjati delavce ž vsebino in cilji sklepov vseh višjih sindikalnih organov in mobilizirati članstvo za njihovo uresničevanje. Skratka, hiti-mo-ra med člani sindikata in. se mora njegova prisotnost čutiti, da bi delavci dobili zaupanje v svoje tovariše v sindikalnem vodstvu. Predsedstvo je na svoji seji nadalje ugotovilo, da imajo nekateri sindikalni delavci težke nejšo politiko, ki bo zagotovila izbor takšnih sindikalnih kadrov, ki ne bodo klonili pred birokratskim pritiskom posameznikov, hkrati pa' je potrebno voljenim sindikalnim delavcem zagotoviti take -pogoje dela, da bodo lahko nemoteno opravljali haloge in dolžnosti, ki so jim jih zaupali člani sindikata ob izvolitvi. V analizi dela občinskih odborov strokovnih sindikatov ugotavlja predsedstvo, da ak- to oAVorimer enfizmed H™ > tivno deluje občinski odbor sin-to priCa primer ene izmea cia- , riplavrev družbenih de- nic plenuma ObSS, ki je zapro- j ^^^^^dbofz^ šolstto, laBHHHMMMHMH medtem ko bo potrebno v ostalih občinskih odborih izvršiti kadrovske spremembe. Predsedstvo je nadalje sklenilo nagraditi' najboljše absolvente sindikalne šole. Razprav- OSTALI DOGODKI (Naiialievanit- s 1 ln raz-tolmgči. Na lastne oči se prepričate, da se delo od 15. mana dalje naglo razvija. Ko ga povprašate po raznih željah delavcev, vam raztolmači, da Je na takih deloviščih vedno drugače z vsem kakor v stalnih obratih. Marsikje je celo problem, na kaj naj ljudje sedejo med jedjo. Delavci zahtevajo barako z mizami in klopmi, kamor bi lahko sedli, zlasti ob deževnem vremenu in mirno po-južinali. Na nasip ali na travo vedno ni mogoče sesti. Do menr ze pri Tobiasovih v Pacinju sicer ni daleč, kljub temu pa baraka-jedilnica ne bo odveč. Traserja Jakob Vidovič in Tif-njja Mirko sta pravkar bila pri vedru vode, ki se je je napil tudi strojnik Franc Sajtegel iz Slovenske Bistrice: Čeprav je bilo proti poldnevu nenavadno vroče, je prišla na gradbišče skupina sušačev z bližnjega travnika, ki je občudovala delo težjih buldožerjev in žerjavov. Posnetki in tekst: J. VrabI S slovesnosti v železniških delavnicah V podjetju za popravljanje voz v Ptuju je 13. junija letos v ranih jutranjih urah plapolajoča Zastava pozdravila prihajajoče delavce. Tega dne so slovesno izvolili svoje nove predstavnike, ki bodo v imenu delovnega kolektiva vodili podjetje v času svoje mandatne dobe. Vsak član tega kolektiva se je zavedal velike odgovornosti. V večini so delavci svojo nalogo opravili takoj, ko so prišli na delo. Ob 9. Url predpoldne so bile volitve končane. Udeležilo se jih je 94»/. volilnih upravičencev. Odsotni so bili le bolni in delavci na letnem dopustu. Poleg tako odločujočih volitev je delavski svet podjetja na svoji zadnji seji pripravil posebno slovesnost. Ob otvoritvi novozgrajenih sanitarij in barvarne se Je spomnil članov, ki so doprinesli k izgradnji še poseben delež. Anton Valentin, direktor podjetja, posveča vse svoje sile svojemu poklicu. V razdrto tn od okupatorja porušeno podjetje je prišel 19. maja 1945. Tu je eno leto sodeloval pri obnovi podjetja. Naslednje leto so ga zaradi nujnih potreb premestili v Maribor, kjer je služboval do leta 1949, nakar je bil zopet premeščen v. ptujske železniške delavnice. Kot vedno je tudi po vrnitvi v Ptuj delal z ljubeznijo in gradil, kot da gradi zase. Pričel, je razmišljati o zgradbi, ki bi rešila pereči problem sanitarij, Ze leta 1949 je začrtal prve oo-teze današnje zgradbe. V letu 1950 je ponovno predlagal gradnjo tega nujnega objekta. Leta 1951 zasledimo gradnjo sanitarij in barvarne v planu podjetja. Toda zamisel je ostala le v načrtu. Zaradi drugih, nujnej-ših objektov, železnica ni mogla pomagati ptujskim železniškim delavnicam. Ob vsakoletnem razpravljanju o gradnji je delavski svet po izdelanem načrtu leta 1962 slkenil, da podjettje zgradi ta objekt. Sele leta 1963 so začeli graditi. Na prostoru, kjer je nekdaj-stala mogočna zgradba in jo je okupator zrušil, so znova v rokah delavcev železniških delavnic udarniško zapele lopate. Veliko denarja je delovni kolektiv prihranil s svojim prostovoljnim delom. i Ko so se iz tal pokazali že I teh uspehov, saj je s to zgradbo dobil del prijetnega doma, kjer se lahko po napornem delu udobno umije in osveži in v urejeni garderobi preobleče. Pri vseh teh delih delavski -svet ni pozabil svojih sodelavcev. Spomnil se je komisije ter se odločil nagraditi vse tri člane s skromnimi denarnimi nagradami. Toda tovariši Valentin, Delavski svet J2 delavnic za popravilo voz Ptuj ob slovesnosti temelji, so se tudi pojavile nove naloge, nove težave. Delavski svet je imenoval komisijo, ki naj pomaga nadzirati delo Zopet zasledimo v tej komisiji tovariša Valentina, poleg njega pa še tovariša Konrada Merca, tehničnega vodjo, in Franca Ra\j-ha, računovodjo, ki sta prav tako v podjetju že od leta 1949. Delo te komisije ni bilo lahko. Večkrat so bile potrebne intervencije pri graditeljih. Kot delavski svet, tako so tudi vsi člani komisije z veseljem delali, zavedajoč se, da grade zase, za svoje sodelavce v kolektivu in za naš mladi rod. Čeprav vsa dela*še niso končana, kolektiv že uporablja sanitarije, jedilnico in barvarno Prav gotovo se sleherni član kolektiva veseli Mere in Rajh so nagrade soglasno odklonili. Zaradi tega se je delavski svet odločil, da bo podaril tovarišem spominske plakete. Dne 13. junija, na dan volitev v nove delavske svete, je na zadnji seji predsednik delavskega sveta Viktor Ozmec z nagovorom podaril vsem trem plakete z željo, naj jim bodo v 'trajen spomin. Delavski svet se zahvaljuje vsem ostalim članom kolektiva, ki so vedno nesebično in z ljubeznijo priskočili na pomoč, ko je bilo potrebno. S tem objektom pa načrti in cilj' še zdaleč niso doseženi. Pred tem kolektivom je še vrsta težkih nalog. Želimo jim še mnogo uspehov pri nadaljnji graditvi. S. A. Janez Korošec 50 letnik Pred kratkim je izpolnil 50 let Janez Korošec, Ptujčanom in drugim dobro znani obrtnik — vulkanizer iz Ptuja, Zagrebška oesta 2. Ob tem njegovem osebnem, tihem jubileju so mu čestitali mnogi sorodniki, prijatelji in znanci ter so mu želeli še nadalje mnogo zdravja in uspehov v stroki, ki jo opravlja vsa leta po osvoboditvi na svojem domu. Janez Korošec, ki je doma iz bližnjih Zabovec niže Ptuja, je storil v času minule vojne mnogo koristnega za narodno osvoboditev. Vzdrževal je stike s partizani na Pohorju in v okolici Ptuja ter jim je dobavljal večje količine živeža ne meneč se za smrtno nevarnost za lastno življenje in za življenje svoje družine. Ko so mu prišli 1944. leta fašisti na sled, da sodeluje z OF in da tudi materialno podpira odporniško gibanje, je občutil vse gorje, ki so si ga lahko zamislili ptujski gestapovci. Ti so ga aretirali novembra 1944. Med zasliševanjem so ga močili in vtapljali v kadi smrdljive vode. Po telesu je bil ves ztoifc in pod-plut. Sozapomiki v ptujskih zaporih so mu olajševali bolečine z obkladki. Bil je močan in ni klonil niti pred mukami in grožnjami. Končno so ga poslali v taborišče Dachau in pozneje v Litomerice na Češkem, od koder se je vrnil po osvoboditvi med preživelimi kot priča o tem, kako strašno je bilo fašistično nasilje in uničevanje v imenovanih zloglasnih taboriščih smrti, ponižanja in trpljenja. Bo vrnitvi domov v Ptuj je rad sodeloval in pomagal pri OF in pri občinskem ljudskem odboru pri uveljavljanju pridobitev NOV na vseh področjih družbenega življenja. Ob tem njegovem osebnem jubileju mu iskreno čestitajo vsi, ki ga poznajo in mu želijo tudi v bodoče mnogo zdravja in še nadaljnje uspehe v stroki ter v kegljaškem klubu, kjer je že vrsto let funkcionar. Deveti krajevni praznik pri Miklavžu Prebivalci Miklavža pri Ormožu bodo slavili prihodnjo nedeljo svoj deveti krajevni praznik. Ta vsakoletni praznik pomeni zanje zgodovinski dogodek z druge svetovne vojne, ko so izvedli tamkajšnji prebivalci 24. junija 1944. leta ustanovni sestanek OF. Ob tej priložnosti bo na ( slavnosti spregovoril o pomenu | in važnosti devetega krajevnega ; praznika predsednik krajevne organizacije ŽB Miklavž Slavko Štampar. Na programu so tudi mladinski pevski zbori in reci-tatorji. Na spomenik žrtev fašističnega nasilja bodo položili venec, nato pa bodo sledila športna in druga tekmov'anja. Tega dne bodo tudi slavnostno odprli dvodnevno razstavo likovnih in tehničnih izdelkov, ki se je bodo udeležili med drugimi nekateri predstavniki iz Ljubljane in Beograda. Letošnji krajevni praznik pri Miklavžu bo toliko pomembnejši, ker so mladinci osnovne šole Miklavž v okviru letošnjih Jugoslovanskih pionirskih iger prejeli kot zvezno nagrado zlato plaketo Borisa Kidriča in denarno nagrado 600 tisoč dinarjev. Predavanje o zunanjepolitičnih dogodkih Pred kratkim je bilo v Ormožu predavanje za zunanjepolitični aktiv občine, ki šteje 45 članov-«-" Predaval je Tomo Martelanc o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih. Tovornjak je podrl kolesarja Dne 12. junija ob 14. uri je v Središču tovornjak MB 101-67, ki ga je upravljal Leopold Lambret, pri prehitevanju z ogledalom zadel kolesarja Vinka Meška in ga sunil na kup lomlij enca. Ob padcu se je kolesar laže telesno poškodoval. Na kolesu in na tovornjaku je nastala manjša materialna škoda. Srečanje sindikalnih delavcev iz Varaždina in Ptuja Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj je na svoji trinajsti redni seji H- junija tega leta razpravljalo o pripravah na skupno sejo predsedstev občinskih sindikalnih svetov Varaždina in Ptuja, ki je sklicana za 20. junij tega leta v Delavskem klubu v Ptuju. Osnovno vprašanje na seji je bilo, kakšna naj bo vsebina skupne seje. Na njej bi naj bila podana dva referata. Delavska univerza Varaždin pripravlja referat z naslovom: »Vloga in naloge Delavske univerze v izobraževanju delavskega razreda za funkcijo samoupravljanja«, referent bo Mirko D ABIC. Občinski sindikalni svet Ptuj pa pripravlja referat z naslovom: »Vloga in naloge sindikalne šole v usposabljanju delavcev«. Skupna seja ima nalogo izvršiti pregled doseženih uspehov, hkrati pa analizirati obstoječe probleme, ki zavirajo hitrejše splošno, strokovno, družbeno ekonomsko in idejno politično izobraževanje delavcev. Izmenjava delovnih izkušenj in mnenj na skupni seji bo zelo pomembna spodbuda za nadaljnje delo, hkrati pa dogovor, kako v praksi uresničiti sklepe V. kongresa ZSJ o izobraževanju delavskega razreda direktor varaždin. del. univerze za funkcijo samoupravljanja. Pomoč Varaždinu! Na svoji trinajsti seji je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta razpravljalo o škodi in posledicah, ki jo je povzročilo hudo neurje nad 28 vasmi varaždinske občine 29. maja tega leta. Predsedstvo je prišlo do zaključka, da je materialna škoda, ki znaša na® milijardo din, takšnega obsega, da je potrebno, da v znak solidarnosti in prijateljstva do prebivalstva občine Varaždin nudi materialno pomoč tudi občina Ptuj. Predsedstvo je s svojim sklepom pozvalo vse sindikalne podružnice, da med svojim članstvom izvedejo akcijo zbiranja denarne pomoči. Akcijo zbiranja pomoči izvedejo izvršni odbori podružnic tako, da v celoti upoštevajo in spoštujejo načelo prostovoljnosti, da bo vsak član sindikata daroval v okviru lastnih materi ta .Arih možnosti in lastnega ču-isolidarnosti do občanov prijateljske občine. Zbiranje denarne pomoči se po sklepu pred- sedstva vrši z nabiralnimi polarni sindikalne podružnice, ki je potrjena z žigom sindikalne podružnice in podpisi predsednika podružnice in predsednika nadzornega odbora. Ob zaključku nabiralne akcije sindikalne podružnice oddajo nabiralne pole občinskemu sindikalnemu svetu, zbrana denarna sredstva pa nakažejo na žiro račun Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, številka 604-19-608-4 s šifro: »Pomoč Varaždinu«. Tako zbrana denarna sredstva bo nato Občinski sindikalni svet Ptuj nakaizal Varaždinu, kjer bodo uporabljena izrecno za pomoč prebivalstvu. Predsedstvo je v svojem pismu, ki ga je poslalo vsem, sindikalnim podružnicam poudarilo, da bo uspeh te humane akcije izraz solidarnosti in prijateljstva članov sindikata ptujske občine do prebivalstva naše sosedne občine Varaždin. F. B. Predsedstvo je v svojih zaključkih poudarilo, da bo skupna seja in srečanje s sindikalnimi delavci varaždinske občine velikega pomena za nadaljnji razvoj medobčinskega sodelovanja in nadaljnjega poglabljanja prijateljstva med delovnimi ljudmi varaždinske in ptujske občine. V delegaciji Občinskega sindikalnega sveta Varaždin bodo poleg članov predsedstva tudi člani predsedstva Sindikalnega odbora »Varteks«, člani izvršnega odbora sindikalne podružnice Varaždinske industrije svile, absolventi varaždinske sindikalne šole in drugi ožji sodelavci Občinskega sindikalnega sveta Varaždin. Delegacija bo po skupni seji na povabijo Tovarniškega odbora TGA Kidričevo obiskala sindikalno organizacijo Tovarne glinice in aluminija, po obisku v Kidričevem pa si bo ogledala Kmetijski kombinat Ptuj — obrat Podlehnik in kulturne in zgodovinske spomenike mesta Ptuja. Kidričevo Kopališče že odprto Z otvoritvijo letnega kopališča »lii ' čanom skrb, kje in kako preži- je stanovalcem naselja in okoli- veti svoje proste ure v poletni vročini, odpadla. Odslej bo vsak Novi vrtec in drugo Centralni delavski svet Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem je nedavno razpravljal tudi o planu stanovanjske skupnosti za leto 1964. dan za ograjo letnega kopali- Posebej je bila razprava o po- šča zelo živo. Toda to bo le za čas letne vročine, potem pa bo spel vse po starem. Prav zato, ker je čas kopalne sezone v letnem kopališču kratek, skuša stanovanjska skupnost vse mogoče, da bi napeljali toplo vodo v bazen iz stikalnice v tovarni. O tem je tudi razpravljal CDS podjetja in zadolžil vodjo EE strojne energetike, da prouči vse možnosti za ureditev cevovoda za toplo vodo od stikalnice do sanitarnega poslopja in dalje do bazena. Ogromna količina tople vode gre namreč vsak dan iz stikalnice v kanal, pa bi jo sicer z ne malimi sredstvi bilo mo- trebi gradnje novega otroškega vrtca, kar ima v načrtu stanovanjska skinjnost. Ta problem je v zadnjem rasu v Kidričevem precej pereč, kajti sedanji prostori v stanovanjskem bloku št. 3 že dolgo več ne ustrezajo svojemu namenu. Vedno več je namreč družin, kjer sta zaposlena mož in žena in je vprašanje varnosti otrok v času odsotnosti staršev. Člani CDS so sklenili, da se uporabi za gradnjo novega otroškega vrtca znesek 25 milijonov dinarjev, pod pogojem. da da preostali del potrebnih sredstev na raznolago Občinska skupščina Ptuj. Upaj- Skladno z razvojem podjetja skrbijo za kader Praksa je pokazala, da je! precej vajencev in da imajo treba kvalificirane in visoko- j nekaj kvalificiranih in visoko-kvalificirane delavce prav tako . kvalificiranih delavcev gostin-načrtno vzgajati kot višje in ske stroke, so letos sprejeli se-visoko šolane strokovnjake. Ka- dem vajencev, v srednji gostin-drovska politika podjetja je . ski šoli štipendirajo dva in na eden izmed pomembnih delov ' visoki šoli enega štipendista. investicijske politike, ki mora biti vsklajena vzporedno z razvojem in razširitvijo neke gospodarske ali negospodarske dejavnosti. Za strokovno sposoben in politično zrel kader je treba prav tako investirati, kakor za nabavo novih strojev, za novogradnjo in drugo. Najprej si je treba usposobiti strokovnjake ali pa izučiti kvalificirane in visokokvalificirane delavce in nato je le moč pravilno in umno gospodariti. Tu in tam je še vedno slišati, da se nekateri kolektivi branijo više in visoko šolanih strokovnjakov ali pa jih ne znajo dovolj ceniti. To so le mnenja in težnje posameznikov, ki gledajo naš razvoj iz lastnih interesov in ne s stališča skupnosti. Gostinsko podjetje v Ormožu je lahko mnogim podjetjem v občini za zgled, saj je glede kadra v zadnjem času mnogo storilo. Poleg tega, da vzgajajo To sicer na videz ni mnogo, toda v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so vzgojili le dva ali tri kvalificirane delavce, ostali zaposleni pa so bili brez kvalifikacije, je to precejšen napredek. Ne samo na tem področju, ampak v gospodarskem pomenu se je podjetje okrepilo, kupili so nov kombi, uredili gostilne, jih sodobno opremili in poskrbeli za kvalitetno postrežbo gostov. Kolektiv nima dovolj sTedstev za vse štipendije, vendar si bo v ta namen denar izposodil in tako uresničil svoje naloge. Vsestranska prizadevnost kolektiva je tudi v tem, da je s prostovoljnim delom pomagal pri urejanju gostiln. Tako načrtno izobraževanje bo pripomoglo, da bodo izšolani novi strokovnjaki in kvalificirani ter visokokvalificirani delavci do tistega časa, ko bo novozgrajen hotel v Ormožu predan svojemu namenu. Prva serija avtoklavov v tovarni glinice Pisma uredništvu Komunalna banka Ptuj 1 milijon dinarjev za pospeševanje hranilne službe V ponedeljek. S. junija 1964, je bilo v Komunalni banki v Ptuju žrebanje dobitkov vlagateljev z območja občin Ormož in Ptuj. Ta banka določi vsako leto nekaj sredstev za spodbudo za vlagatelje s svojega poslovnega območja. Za letošnje leto je bila odobrena vsota nad en milijon dinarjev za pospeševanje hranilne službe. Komunalna banka Ptuj smatra to službo kot važen gospodarski faktor, ki dobiva v zadnjem času svoje značilne oblike. Hranilne vloge so v letošnjem letu večje kot lansko leto, in sicer za več kot 70 milijonov dinarjev. Skupno je naloženih v Komunalni banki Ptuj hranilnih vlog za okrog 500 milijonov dinarjev, od tega vezanih na več kot eno letol 75 milijonov dirumiev. Vlaga- telji vedno bolj spoznavajo smotrnost varčevanja za daljšo dobo, pri čemer jim plača banka mnogo višje obresti. Ti vlagatelji so zavarovani za primer invalidnosti in za primer nezgodne smrti. Poleg vsega tega pa še pridejo od časa do časa v poštev pri žrebanju dobitkov. Banka je pred leti ugotavljala, da je še vedno potrebno orati ledino v preprečevanju ljudi za varčevanje; danes ugotavlja, da njeno prizadevanje doslej ni bilo zaman; varčevanje na hranilne knjižice se vedno bolj širi. Letos je 40 let, odkar je 31. oktober dan varčevanja. To je bilo določeno leta 1924 v Milanu. Za 40. obletnico bo letos Komunalna banka Ptuj organizirala po šo-(NacUljevanje aa 5. stran., Flegaričeva spominska plošča V dopolnilo članku »Obiskali smo Kog pri Središču« sporočam, da je spominska plošča Božidarja Flegariča shranjena pri sedanjem gospodarju njegove rojstne hiše Ivanu Klajn-čarju, Vodranci št. 10, pošta Kog. To je znano vsem domačinom, ki se za to zanimajo. Zal da za prosveto v Središču ali na Ko-gu do sedaj zadolženi v 19 letih po osvoboditvi še niso našli priložnosti za iniciativo, da bi to ploščo ob primerni spominski slovesnosti namestili na stavbi, od koder je bila po okupatorjevem nalogu odstranjena. Zelo lepo bi bilo, če bi nekdo poskrbel za namestitev Flegari-čeve spominske plošče na njegovi domačiji in se s tem oddolžil pesniku, ki je bil še prav posebno povezan s Ptujem, kar dokazujejo njegove Grajeniske pesmi. Gospodar domačije je pripravljen vzidati ploščo na njeno staro mesto, čaka pa že leta^ da bi se to zgodilo na primeren način. Glede pripombe, da Kog še vedno nima gostilne, naj ugotovim, da je pred nekaj leti Stanko Curin odprl na Kogu lepo urejeno in dobro vodeno gostišče. Ker pa so mu bili, kakor sam izjavlja, odmerjeni nezmogljivi davki in terjatve in ker pristojni organi javne varnosti niso uspeli zaščititi lokala pred razgrajači in pretepači, ki so uničevali opremo, nabavljeno z velikimi stroški, je bil Curin prisiljen lokal zapreti. Jurica Zadravec, Središče ob Dravi 42 Vodovod v Cirkulanah Uredništvo »Tednika«, Ptuj! V zvezi z vašim člankom »Priprave na gradnjo vodovoda v vaseh«, objavljenem v 22. le- goče koristno uporabiti v tovar- mo, da bo tako končno prišlo ni, če pa bi podaljšali cevovoda do gradnje tega potrebnega ob-do bazena, bi to pomenilo po-1 jekta v Kidričevem, dal jšanje kopalne sezone v Kidričevem. česar bi bili prebivalci naselja in okolice zelo veseli. o kino dvorani v Kidričevem Upajmo, da bo končno prišlo je bilo že mnogo napisanega in tudi do realizacije tega načrta povedanega, vendar se stvar še stanovanjske skupnosti. nj premaknila z mrtve točke. Stanovanjska skupnost si je sicer vedno prizadevala in skušala ta problem urediti, vendar brez uspeha. ker*nima na razpolago potrebnih sredstev. Ce danes toliko govorimo o kulturnem mrtvilu v Kidričevem, potem poprej poglejmo, kakšne pogoje za kulturno udejstvova-nje sploh imamo. Kino dvorana v Kidričevem mnogo bolj odbija obiskovalce, kot pa jih privlači. Kdo naj gre po svojem napornem delu sedet v tako zadušlji-vo dvorano in stezat vrat levo in desno, da bi lahko prečital podnaslove filmov? CDS TGA je o tem problemu že večkrat razpravljal, vendar še do danes vedno brez uspeha. Medtem ko lepo veliko dvorano v restavraciji odpro za stanovalce naselja mogoče 2 x na leto — ves ostali čas je zaprta — pa kino dvorana čaka na denarna sredstva za adaptacijo. Dobro, da so stanovalci Kidričevega potrpežljivi kljub govorjenju o kulturnem mrtvilu v naselju. Popravila v Ptuju ali v Kidričevem V zadnjem času se je precej govorilo o ustanovitvi servisne delavnice za popravilo radioapa-ratov in televizorjev v Kidričevem. Narejenega še ni nič. vendar je želja stanovalcev naselja, da bi prišlo do realizacije te izmisli. Televizorjev je v naself* iz dneva v dan več in gotovo ni prijetno sprejemnika voziti v Ptuj in nazaj zaradi včasih malenkostne okvare in potem še dolgo Shkati. Prav bi bilo, če bi se odgovorni nekoliko poglobili v ta problem in skušali čimprej najti ustrezno rešitev ter prebivalcem naselja in okolice prihraniti prevoz sprejemnikov v Ptuj. Prostor za tako delavnico bi gotovo našli, treba pa je le nekaj dobre volje. Dela goto-m ne bi zmanjkalo. MF tošnji številki vašega lista, prosim, da objavite naslednje: Pred dobrim letom se je začelo z gradnjo vaškega vodo- voda v Cirkulanah. Izkopan je | povsem krotak in smo ga bil vodnjak, da bi se ugotovilo,: lahko prijeli. Na desni nogi je Xa <■ A -. n jj n 1 - (—1 i ni n n T'An n in ■ v « v, . Ml__ če je zadostna količina vode in če je voda primerna. Kolikor je znano, je bila voda analizirana in je analiza pokazala, da je voda dobra. Tudi količina podtalne vode je zadovoljiva. Od imel gumijast obroček s številko 1034, na levi pa aluminijast obroček s številko B 1039-60-118 Hung. Golob je ostal pri nas, obvestil pa sem postajo LM v Ormožu o golobu. Ta mi je od- tega časa je minilo leto, ven- j govoriiai naj dostavim obročke dar se sedaj zadeva več ne pre- i na postajo, golob pa da ostane makne. Skoda je namreč za teh meni prosjm, sporočite mi, ko-600.000 dinarjev, kolikor je bilo mu na,.j ge zadev0 prijavim.« porabljenih za izkopavanje tega vodnjaka, če se sedaj ne na- ' Kolikor nam je znano, nima-merava nadaljevati z delom, jo postaje LM nikakršnih navo-(Mimogrede naj omenim, da bi dil v zvezi z golobi-pismonosi, izkopali domačini tak vodnjak ki priletajo iz inozemstva v na-za okrog 50.000 dinarjev.) šo državo. Pač pa smo zvedeli. Vsekakor pa je zelo nujno v da zbira Ornitološki zavod v tem kraju zgraditi vodovod. Ob- 1 Ljubljani podatke o teh golo-stoječi studenci v Cirkulanah bih. Za področje lovske zveze imajo za uživanje neprimerno Ptuj vzdržuje zvezo s tem za-vodo, tudi voda iz šolskega stu- , vodom tov. Alfonz Mazlu, Ptuj, denca, ki jo pije okrog 600 Trubarjeva 4. Sicer pa lahko otrok, je za pitje neprimerna.! vse o golobu sporočite omenje-Zdravstvena postaja prav tako nemu zavodu neposredno, trpi zaradi pomanjkanja zdrave | Za vrednost priložene znamke vode. Dve gostilni in dve trgovini prav tako nimajo dobre vode, da ne omenjamo zasebnikov, ki prav tako pogrešajo zdravo pitno vodo. Higienska postaja Ptuj večkrat letno jemlje vzorce vode v Cirkulanah; voda vedno dobi oznako »neprimerna«. Zato v Cirkulanah mislimo, da bi bilo nujno v tem smislu nekaj ukreniti. Zainteresirani Kogu št. 42. smo vas razbremenili pri naročnini. Lep pozdrav! Uredništvo Samomor Pred kratkim se je na češnji obesila 71-letna Alojzija Miško, ki je stanovala pri svoji poročeni hčeri Tereziji Zadravec na so pripravljeni po svojih močeh pomagati pri gradnji tega pre-potrebnega objekta. P. Golob iz Madžarske priletel na Kog Na češnji pred hišo si je po-kojnica navezala vrv okrog vratu in skočila z lestve. Pokoj-nica je imela odprte rane pod kolenom leve noge od leta 1945. To jo je tako prizadelo, da je Peter Orešnik iz Jastrebec 58, ; obupala in napravila samomor, pošta Kog, nam je sporočil na- : sledme: J »Dne 24. maja t L je pristal' Prerezal vrv' ko * za2ledal sa* na strehi mo.ie hiše golob zele- momorilko, toda bilb je že pre-nosive barve in rdečih oči. Bil pozno. Sfrnn J »TEDNI K« - Petek. 19. junija i%i Dobri kadri - osnovni pogoi za razvoj podjetja Vedno bolj poudarjamo pomen strokovnih kadrov za razvoj našega gospodarstva, časopisje pogosto prinaša razprave in zahteve po strokovnem izpopolnjevanju. Temu važnemu vprašanju posveča vso pozornost tudi delovni kolektiv TGA Kidričevo. V tej tovarni se dosedanji zastareli način proizvodnje počasi umika avtomatiziranemu, ki prinaša s seboj mnogo novega, bolj zahtevnega. Razumljivo je, da je za obvladanje avtomatizacije potrebno tudi mnogo več strokovnega znanja. V našem gospodarstvu in tudi v podjetju TGA je še vedno mnogo . nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. V TGA je vse prej kot razveseljivo stanje glede kvalifikacij zaposlenih glede na moderno in avtomatizirano podjetje, 'čeprav je na drugi strani res, da dosega ta kolektiv lepe proizvodne uspehe. Ne glede na to je vprašanje strokovnosti kadrov pereč problemi. Lani je bilo sprejetih okrog 194 novih članov kolektiva, največ nekvalificiranih, ki leta posveča vsjo skrb izobraževanju kadrov za potrebe proizvodnje in za nadaljnji razvoj podjetja po rekonstrukciji. Odgovorno vlogo so pri tem odigrale tudi politične organizacije, predvsem pa ZK in sindikalna organizacija, ki so pozitivno vplivale, da se je strokovno izobraževanje razširilo in da precejšnje število članov kolektiva izredno študira na raznih srednjih in višjih strokovnih šolah. Precej drugače pa je glede izobraževanja delavcev v izobraževalnem centru podjetja, ki se ga člani premalo in neradi udeležujejo kljub ugodnostim, ki jih imajo. V teku je tečaj za visoko kvalifikacijo gliničarja. elektro-lizerja, livarja in plinarja, v katerega se je prvotno vpisalo nad 60 kandidatov, med temi precej takih, ki že zasedajo delovna mesta visoko kvalificiranih delavcev. Toda mnogo teh prijav je ostalo le na papirju, nekateri so prekinili obiskovanje tečaja in jih je ostalo sedaj le še okrog 25. Po nepopolnih podatkih je v TGA okrog 1223 zaposlenih, ki niieo končali obvezne šole. Nerazumljivo je, da ne kažejo ni-kakega zanimanja, da bi si pridobili vsaj osnovno izobrazbo pri možnostih, ki jih imajo v TGA. Delovni kolektiv TGA je namenil okrog 13 milijonov din za izobraževanje. V podjetju je bilo za izobraževanje porabljenih lani skupno 5,639.245 din, v letu 1962 pa 6,120.737 din. Iz tega je razvidno, da se je poraba sredstev za dvig kadrov zmanjšala. Iz tega bi morda sklepali, da ni so bili potrebni pri rekonstrukciji in tudi v novo zgrajeni elektrolizi. Za leto 1963 je bilo predvideno za 320 oseb višje število zaposlenih, kakor je dejansko bilo, to pa zahvaljujoč boljši organizaciji dela in rekonstrukciji obrata glinice. Podjetje ie vsa več potreb, vendar temu ni tako. Kadri so iz dneva v dam po-trebnejši, volje in zanimanja za izobraževanj« pa je vedno manj. Marsikaj bo k temu gotovo doprinesel novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki bo marsikoga prisilil, da se bo bolj posvetil lastnemu izobraževanju. M. F. S pridnostjo so mnogo dose; n - "•i PIONIRJI OSEMLETKE MIKLAVŽ SO SPREJELI ZVEZNO NAGRADO. DOSEDANJI USPEHI 1 N NOVI NAČRTI SO LAHKO VSEM OSTALIM ŠOLAM ZA ZG LED. Prijazen kraj Miklavž pri Ormožu leži v hribovitem področju Slovenskih goric. Sam kraj predstavlja zaokroženo gospodarsko celoto, saj imajo osemletko, pošto, krajevni urad, trgovino, kulturno dvorano, precej živahno razvito kulturno življenje in še kaj. Osemletka, ki je postala pretesna zaradi reorganizacije šolstva v občini, povzroča precej težav. Zato poučujejo v nekaj Razstoua tehničnih izdelkov V nedeljo, 14. junija, je bila na ekonomski srednji šoli v Ptuju (poleg občine) odprta razstava tehničnih izdelkov osnovnih šol ptujske občine. Razstavljajo: Mladika, šola Fr. ( Osojnika, Breg, Hajdina, Kidri- : čevo, Ptujska gora, Majšperk, Videm, Cirkulane. Zavrč, Le-1 skovec, l Markovci, Gorišnica, Dornava, Polenšak, Juršinci,! Trnovska vas in ptujski otroški vrtec. Nekaj risb poljedelskih strojev je poslala tudi polje-delsko-živinore.jska šola v Tur-nišču. Telovadnica ESS je premajhna za toliko razstavljalcev, zato so mize in stene prenatrpane z razstavnimi predmeti. Kljub tako tesnemu prostoru je razstava dobro urejena. Razen risarskih izdelkov, pletarstva, knjigoveštva, kmečkega in obrtniškega orodja so v minia- j turi razstavljeni najrazličnejši j strojčki na električni priključek ali baterije, ki se gibljejo in vrtijo kot veliki stroji (Breg), dalje učila za fizikalni pouk,' maske in kurenti (Markovci) in še mnogo drugega. Juršinci so dali na razstavo lutkovni oder z lutkami. Večina predmetov je prav lično izdelanih, nekateri pa poudarjajo predvsem svojo praktično in funkcionalno stran; pri teh je zunanja oblika manj lična. Razstava napravlja prav dober vtis in kaže, da so tako učitelji tehničnega pouka kakor tudi učenci vložili v svoje delo mnogo znanja in truda, zato je treba njihovo prizadevnost pohvaliti. Tehnični pouk je eden najvažnejših predmetov na osnovni šoli, saj se pri njem izobražujejo in vzgajajo naši bodoči obrtni in industrijski mojstri, tehniki, inženirji in izumitelji. Material za ta pouk je drag. Šole nimajo dovolj sredstev, da bi ga nabavljale v zadostni količini. Tudi posebnih delavnic in kabinetov za ta pouk večina šol nima, zato je ta pouk skoraj povsod v neustreznih prostorih s skromnimi pripomočki in materialom. Veliko tehničnih izdelkov napravijo učenci doma. Dolžnost gospodarskih organizacij in industrijskih obratov je, da gmotno in moralno podpirbjo tehnični pouk na šolah, saj bodo današnji učenci osnovnih šol v kratkem, ko se bodo vsak po svoje odločili za poklic, vstopili v delavnice, tovarne in podjetja, kjer bodo delali In ustvarjali zase in za vso našo družbo. Ali naše gospodarske ustanove ln Pionirska tribuna industrijska podjetja sploh in v kolikšni meri pomagajo izobraževati te učence pri tehničnem pouku? Razstava tehničnih izdelkov je odprta do 24. junija vsak dan od 9. do 17. ure. Obiščite jO! V. K. zgradbah. Šola ni imela do pred kratkim orodja za tehnični pouk, zato so učenci pomagali s prostovoljnim delom Kmetijski zadrugi Ormož in za zasluženi denar nabavili orodje. Čeprav ta šolska mladina dela v težavnih pogojih, njeni uspehi prekašajo uspehe šol v najbolj razvitih središčih. Nedavno so se ustvarjalno vključili^vsi pionirji v tekmovanje JPI. Vsak razred so razdelili v dve skupini in te ponovno na podskupine ali celo na posamez- mm v m Robot iz Miklavža na razstavi Delavci TGA v rekreacijskih centrih Drobna ptička sinička Nekega dne sem hodila po sadovnjaku. Na drevesu zagledam majhnega ptička. Bila je sinička. Sedela je na drobni cvetoči vejici. Skoraj se ni videla iz cvetja. Poskakovala Je od cveta do cveta in si iskala hrano. V eni minuti je pojedla sedemnajst črvičkov. Nisem se upala ganiti, da je ne bi prestrašila. Ko sem se zganila in pogledala na drugo drevo, je bilo vse tiho. Siničke ni bilo nikjer. Odšla sem domov. Nisem imela več časa, da bi opazovala naravo. Vsak dan se spomnim tiste siničke, ko grem tam mimo. ANICA REBERC, učenka V. b razreda, osnovna šola Gorišnica 2e vrsto let si je tovarniški odbor sindikata močno prizadeval uresničiti željo članov kolektiva TGA po ustanovitvi rekreacijskih centrov, v katerih bi s§ razvedrili in odpočili delavci v prostem času. Toda žal dolgo ni prišla do realizacije želja in potreb članstva. Ugodni pogoji pa so nastali, ko je CDS sklepal o 42-urnem delovnem tednu. Največja ugodnost je prav v tem, da imajo delavci ob skrajšanem delovnem času več prostih dni skupaj, torej več časa za razvedrilo po delu. Tega se je zavedal tudi tovarniški odbor sindikata. Takoj je pričel z iskanjem možnosti za rekreacijo članstva in primernih krajev za tozadevne centre. Imenoval je komisijo z nalogo, da po ogledu nekaterih krajev pripravi predlog za ustanovitev rekreacijskih centrov za člane kolektiva TGA. Komisija je poročala o tej zadevi na nedavni seji plenuma TOS-a. Ple-num je nato Izbral tri kraje: Ne-govsko Jezero, Trakoščan in Stu-biške toplice kot začasni center. Eden glavnih pogojev za uspešno rekreacijo je nedvomno lega in okolica centra. To je komisijo in plenum tudi vodilo do odločitve za Negovsko jezero in Trakoščan. Ta dva centra sta blizu in zelo ustrezata./ Moda bo kdo vprašal, kakšnega pomena je oddaljenost. Gotovo je to važno, ker dolga vožnja človeka utrudi, istočasno pa krajša čas oddiha. Trakoščan in Negovsko jezero sta blizu, tega pa ne bi mogli trditi za Stubiške toplice, kamor je 74 km. SDS je odobril TOS-u 2,500.000 din izključno za nabavo rekvizitov za opremo centrov in za ostale stroške pri organizaciji rekreacije, tako bi naj kupili petsedežni čoln in po možnostih nekaj sandolinov, rekvizite za odbojko, 10 zračnih pušk, nogometne žoge in vodne žog° ter dve garnituri- ruskih kegljišč. Tako bi omogočili vsakemu članu najprimernejše razvedrilo. Vsi ti rekviziti so v centrih in na razpolago vsem takoj po prihodu na odmor. Centri so odprti od 1. junija do 15. septembra, s tem pa ni rečeno, da tega časa ni mogoče podaljšati. Odziv članov kolektiva za obisk katerega izmed centrov je precejšen. K temu prispeva tudi možnost, da spremljajo delavca tudi njegovi družinski člani. Vendar pa se opaža, da nekateri člani kolektiva niso v celoti razumeli pomena tekreacije in ne ločijo tega od navadnega Izleta. | Tako se večji del Članstva odloča | za oddaljene Stubiške toplice, I kar zahteva dolgotrajno vožnjo, 1 ne pa v taki meri tudi za Negov-i sko jezero ali TrakoSčan, ki sta j za pravi oddih primernejša. Čla-' nom bo torej potrebno pomen rekreacije temeljito obrazložiti, res pa je tudi, da so doslej storjeni prvi koraki v tej smeri. Člani hodn sčasoma sprevideli, kje 1 se bolje razvedrijo In kakšen Je sploh namen rekreacijskih centrov. * M. F. PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša Tovariš Ciril Kafol, učitelj v Ptuju, piše v svojih spominih na pot v izgnanstvo: »Ze ob devetih dopoldne 13. junija 1941 so nas, zapornike na Borlu, namenjene za izgnanstvo, postrojili na borlskem dvorišču. Na avto so nas naložili šele ob treh popoldne. Kamion se je ustavil v Mariboru v meljski vojašnici. Z menoj je potovala tudi žena Ljudmila. V Mariboru pa sva zagledala med zbranimi v meljski kasarni svojega sina Marka in svakinjo, ki nista bile internirana na Borlu. Povedala sta nama, da so prišli ponju tistega dne opolnoči. S seboj sta vzela najnujnejše. Odpeljali so ju v zbirališče pri Lenartu v Ptuju in nato v Maribor. V meljski kasarni so nas še enkrat pregledali, če morda ne peljemo s seboj kaj dragocenega. Ženskam so odvzeli nakit, pustili so jim le poročne prstane, moškim so odvzeli zlate ure. Nato so nas postrojili v četverorede, nas zastražili od v$eh strani z vojaki s puškami in brzostrelkami ter odgnali na ulico. Pozneje smo v Srbiji videli v neki nemški ilustrirani reviji to sliko z napisom: Ser-bisehe Hetzer verlassen Mar-burg. V dolgi koloni smo izgnanci odšli iz meljske kasarne na železniško postajo. Na hišah so bili spuščena roloji. Ali je < bil tak ukaz, ali pa nas niso hoteli videti prebivalci, ki so ostali? Na stranskem tiru, precej vstran od postaje, je stal dolg JUNIJSKI DOGODKI vlak. Izgnancem so vojaki veleli, naj vstopijo s svojo skromno prtljago. Kmalu so zasedli vsa mesta. Zame in za tri druge družine je zmanjkalo prostora, zato so priklopih še živinski voz. Preden smo odrinili na pot, smo zapeli: ,Oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo ...' Vlak je odpeljal. V Zagreb smo prispeli okoli desetih zvečer. Hrvaški Rdeči križ nam je postregel s toplim čajem in kavo. Zjutraj smo po nočni vožnji prispeli v Slavonski Brod, kjer smo ppstali in zapustili vlak, ki nas je pripeljal iz Slovenije. Morali smo v drugi vlak na ozkotirni progi. Rdeči križ nam je pripravil za zajtrk orno kavo in hlebec kruha. Odrinili smo spet na pot. Vlak se je ustavil okoli petih popoldne v Sarajevu. Bosanski Rdeči križ nam je tam pripravil bogato večerjo. Otrokom so dali povrhu še češnje in bonbone, moškim pa cigarete; za popotnico pa vsakemu še hlebec kruha. Presenečeni in zelo hvaležni smo sprejemali to prijateljsko pomoč, saj smo vedeli, da so bili Bosanci siromašni, da so živeli v pomanjkanju, nam pa so dali, kar so mogli, da so pokazali, kako sočustvujejo z našo usodo, ki jo je krojila okupatorjeva okrutnost. Po bosanskem hribovju nas je železnica vozila nato v zahodno Srbijo. Se pred zoro smo se ustavili na postaji Užice. Spet so nas čakali zastopniki Rdečega križa s toplim mlekom za deco i» starce. Okoli desete ure smo se ustavili v Arande- 20 lovcu, kjer nas je oboroženo spremstvo odalo srbskim oblastem. Pred kopališkimi hoteli, kjer so nas pustili čakati, nas je nagovoril zastopnik občine, ki je dejal, da smo postali srbski državljani in naj se zavedamo, da smo stopili na bratska tla. Naše poti pa še ni bilo konec. čez tri dni smo se vozili v Paračin. Po desetih dneh karantene so nam poiskali v okoliških krajih nova domovanja, skromne sobe, navadno za vsako družino po eno. Prebivalci so bili dobri in njihovo prijateljstvo do nas nam je tolažilo dneve Izgnanstva.« SE NEKAJ SPOMINOV JUNIJSKIH IZSELJENCEV Dr. Salamon, nekdanji starosta ptujskega sokolskega društva, piše: »Junija sem moral na pot v izgnanstvo. Od maja pa sem bil e zaprt na Borlu, kjer so nas Nemci nekega dne Junija 1941 odbrali okoli 60, naložili na tovorne avtomobile, odpeljali v Maribor v meljsko vojašnico, od tam pa z vlakom prek Zagreba in Bosne v Paračin. Tam so nam začasn obivališče uredili v bivšem gospodarskem poslopju, od koder sem odšel že junija k sorodnikom v Beograd.' Učitelj Vlado Klemenčič, ki ga je okupator pregnal i« Velike Nedelje, piše v svojih spominih: »Dne 5. maja so me zaprli pri kapucinih v Ptuju, kjer smo bili skoro sami učitelji iz ptujskega okraja. Na Bori so me odpeljali okoli 12. maja, dne 13. junija pa sem se odpeljal s tretjim transportom izseljencev iz meljske vojašnice v Mariboru v Arandelovac, nato v Paračin, nazadnje pa v Dreno-vac, kjer sem ostal tri mesece.« Glasbenik Drago Hasl pa je napisal: »Z družino sem moral v izgnanstvo 13. junija 1941. 2e preje so zaprli mojo ženo učiteljico v prisilne zapore v kapucinskem samostanu v Ptuju. Maja so jo premestili na Bori. Iz meljske vojašnice sva odšla z otrokoma na skupno pot, ki nas je vodila z drugimi izgnanci z vlakom mimo Zidanega mostu, Zagreba, Sarajeva in Užic v Arandelovac, kjer smo j prenočili in naslednjega dne z I vlakom odpotovali v Paračin. 1 Po desetih dneh karantene so nam dodelili siromašen dom, sobico v vasi Mirilovac, oddaljeni od mesta šest kilometrov. Občina Je odredila, da nam s hrano pomagajo kmetje.... « Tako smo v partizanskem koledarju za junij posvetili precej prostora prvemu trpljenju Slovencev na poti v izgnanstvo, kjer so se pozneje mnogi izseljenci povezali z narodnoosvobodilnim bojem. boj ZA SVOBODO JUNIJA 1942 Junija 1942 je Slovenjegori-ška partizanska četa, imenovana med ljudstvom Lackova četa, napadla nemške postojanke. V četi so bili junija Franc Osoj-nik kot komandir, Zvonko Sa-gadin kot politični komisar, trije bratje Reši, Alojz Zavec, Ivan Petrovič, Drago Stojko, Janez Ceh, Ivan Pukšič in Tom-išč. Pri napadih sta se skupini pridruževala brata Staneta z Grajene, Ivan Kokolj iz Ger-linec in Franc Rajšp iz Doliča pri Desterniku. Slovenjegoriška partizanska skupina je bila Ptujski vod Pohorskega bataljona. Delovala je v okoliših tedanjih občin De-sternik, Juršinci, Lenart in v okolici mesta Ptuja. NAPAD NA OROZNISKO POSTAJO Dne 7. junija 1942 je skupina borcev Slovenjegoriške čete napadla orožniško postajo v Vin-tarovcih št. 48 da bi rešila svoje sodelavce Frica Vincenca in Franca Rajšpa ter njegovo ženo Marijo. Tovariš Jože Ceh iz Ki-carja se spominja da je bil pri napadu na orožniško postajo v Vintarovcih navzoč tiidi oče bratov Rešev. Ko se je znočilo, so partizani obkolili hišo, kjer so imeli orožniki svojo postajo. Osojnik je vrgel pri vhodu v hišo ročno bombo, zato so se orožniki umaknili na podstrešje, od koder so streljali na partizane. Med bojem sta padla dva nemška orožnika. Partizani niso izpolnili svoje naloge, da bi rešili aretirane tovariše, ker so orožniki le-te že pred napadom odpeljali v ptujske zapore. Vincenca Frica, kmeta iz Sve-tinec, so zaprli 6. junija 1942 zvečer, ko se je vrnil domov. Tega dne so orožniki in gesta-povci aretirali tudi Franca Rajšpa iz Doliča, člana KP. Ponj so prišli popoldne, ko so bili on, njegova žena in štirje bratovi otroci, ki so živeli pri njem, na travniku, kjer so kosili. Hišo so Nemci preiskali. Rajšpa in njegovo ženo pa so vklenili, pretepali in nato odpeljali v Vin-tarovce. Preplašeni otroci so ostali sami doma. Rajšpa so 23. junija ustrelili v Celju, njegova žena Marija in Vincenc Fric pa sta pozneje umrla v taborišču. Istega dne, kakor so Nemci prijeli Frica in Rajšpova. so ujeli v Velikem vrhu v Halozah ubežnika iz borlskih zaporov Janeza Primožiča iz Mar-kovec in ga tako mučili, da je med pretepanjem izdihnil. (Dalje prihodnjič) V. R. nega učenca, tako kakor je pač zahteval sam izdelek. Predmetni učitelj tehničnega pouka na osnovni šoli Miklavž Tone Troha je nadaljeval, da tako vadijo slehernega učenca na samostojno delo in da je to za njih. najprimernejši način ugotavljanja sposobnosti in zanimanja vsakega učenca. Skupine in podskupine so razdelili po razredih ne glede-na spol. Pri Miklavžu imajo močno razvit klub tehnike s tehnično sekcijo, fotoamatersko, avto-moto in letalsko sekcijo. Vsekakor je klub tehnike pionirjem pri tehničnem delu mnogo koristil, saj so delali vse izdelke izven pouka. Tako so imeli več časa se temeljiteje seznaniti z izdelavo, orodjem in surovinami. Med ogledom izdelkov, ki so zelo lepo izdelani, je poleg 20 robotov, ki lahko opravljajo razna človeška dela mnogo zgodovinskih, likovnih, tehničnih izdelkov ter izdelkov iz avtomobilske in elektrotehnične industrije. Povsem zanimivi so roboti, ki opravljajo računske operacije, za te je tudi ob zaključku letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger pionirski odred »Jože Kerenčič« iz Miklavža prejel zvezno nagrado zlato plaketo »Borisa Kidriča« in 600 tisoč dinarjev denarne nagrade. Robotom so dali razna imena; tako imajo Marka, radijski robot in druge. Radio robot so sestavili Iz treh starih radijskih sprejemnikov, sedaj pa jim služi za glasbo. Kako so učenci prišli do sklepa, da so pričeli izdelovati vse te izdelke? Na šolo Miklavž, kakor na ostale osemletke prihaja razna tehnična in druga literatura, po kateri so pričeli izdelovati. Izdelali so približno 800 raznih izdelkov, ki jih bodo v nedeljo na razstavi likovnih in tehničnih izdelkov razstavili. Učenka je izdelala urbanistični načrt Miklavža, druga je izdelala maketo mesta, ki služi učencem za pouk. Tudi maketo vasi so izdelali, satelit, ladjo in mlin na elektromotorni pogon, klopotec, razne zgodovinske makete iz papirja, krmilnico, stiskalnico, umetno valilnico, traktor s prikolico, avtobus, maketo miklavževskega kopališča in še mnoge druge izdelke. Skratka, učenci so z izdelavo izdelkov segali na vsa področja: v kmetijstvo, industrijo, v zgodovino, v geodezijo, v gradbeništvo in v razne gospodarske panoge. S tem imajo učenci vsestransko možnost se usposabljati na tistem področju, ki jim najbolj leži. Za bodoče delo pa so se pionirja zedinili, da bodo pri Miklavžu ustanovili manjšo proizvodno dejavnost v sodelovanju s tovarno »Jože Kerenčič« iz Ormoža. Izdelovali bodo drobne plastične izdelke. V ta namen bodo pričeli izdelovati razne gumbe, zamaške in podobno. Druga dejavnost pionirjev bo tiskarna, tretja pa mladinska zadruga, reja kokoši in kuncev. Pionirska zadruga ima tri njive in tudi šolski vrt so pionirji dobili v upravljanje. Uspeh tamkajšnje mladine pa ni bil samo na tehničnem področju, ampak tudi dramska sekcija je v zadnjem času dosegala razveseljive uspehe. Odigrali so dvoje odrskih del in imajo tudi dva pevska zbora. Tudi na športnem področju tamkajšnja mladina dosega za-željene uspehe. Izdajajo posebno glasilo učencev pod imenom »Klopotec«, ki izhaja dvakrat letno. Zato imajo svoj 4-članski uredniški odbor, ki je odgovoren pdleg urednice glasila za njegovo vsebino. Vsekakor gre učencem osemletke Miklavž, predvsem pa predmetnemu učitelju Tonetu Trohu vse priznanje. KIJ Izvolili so nov zadružni svet kmetijske zadruge Hajdina Za volitve v zadružni svet kmeiijske zadruge Hajdina, ki so Mle 14. junija 1964, so se vse organizacije — razen nekaterih izjem — dobro pripravile. Bili ,,so posebni sestanki z vsemi področnimi organizacijami in društvi po vaseh. Na njih so se pomenili o kandidatih v zadružni svet. Dne 24. maja 1964 je bil skupen zbor zadružnikov in članov delovne skupnosti zadruge, na njem so' bili predlagani kandidati za zadružni svet. Na zboru je dala zadruga pregled svojega poslovanja za tri leta nazaj ter oceno napak in uspehov. Zbor je sprejel tudi dolgoročni program dela in razvoja zadruge. Predvsem je bilo več predlogov za izboljšanje živinoreje in poljedelstva. Na zboru so bili tudi predstavniki veterinarskega zavoda Ptuj. Dr. Bauman je imel zelo prepričljiv referat o problemih živinoreje v svetu in litve in izpolnila vse ostale razpisane pogoje. V soboto je bilo na voliščih vše živo. Volišča so tekmovala, katero bo najlepše okrašeno. Tu so pomagale mladinske organizacije. Na predvečer volitev so obiskovali posamezni aktivi volivce in jih vabili k rani jutranji udeležbi. Vse je bilo pripravljeno za dan volitev. Volilni odbori so v zgodnjih jutranjih urah odpirali okrašena volišče. Po zvočnikih in radijskih aparatih so vabili volivce k udeležbi. Volilni odbori so se držali starega pregovora »Rana ura — zlata ura«. Volitve je prvo volišče zaključilo že ob 6.15, zadnje pa ob 13.15. Volivci so se tokrat odzvali in volili 100-odstotno. Z volitvami so posamezna volišča končala po naslednjem redu: Kungota ob 6.15 — 100-odstotno, Slovenja vas ob 7.15 Na volišču na Hajdini. Foto: F. Langerholc nimata pomoči od drugih. Za aktivno udeležbo na volitvah jim je bila dana možnost doseči 10.000 dinarjev. Tema organizacijama se ni izplačalo vložiti truda. Mladina bi se z udeležbo na volitvah uveljavila in si pridobila potrebna denarna sredstva. Čudimo se lahko, da na Turnišču pri volitvah v zadružni svet ni sodelovala niti Socialistična zveza niti Zveza komunistov. Omenjeni organizaciji nista sodelovali niti pji izbiri kandidatov v zadružni svet na posvetovalnem sestanku. Edino ena mladinka iz Tur-nišča je aktivno sodelovala. Naj bo Dragica Emeršič za zgled turniškim mladincem. Zadružnik z Zg. Hajdine št. 6 je dejal članom volilnega odbora: »Saj nimam nič od zadruge!« Volilna komisija je pregledala v tem primeru njegovo nesolidno poslovanje z zadrugo. Razpisano tekmovanje je uspelo takole: vsa volišča so bila zelo lepo okrašena razen volišča v Turnišču. Volilna komisija je imela pri ocenjevanju težko nalogo glede na razpisane kriterije. Prvo nagrado (10.000 dinarjev) je doseglo volišče v Dražencih, drugo (7000 dinarjev) volišče Kungota, tretjo nagrado (po 3000 dinarjev) pa si delita volišči Hajdina in Slovenja vas. Novoizvoljeni 27-članski zadružni svet je sestavljen iz 14 zadružnikov in iz 13 članov delovne skupnosti. Med njimi je pet žena ali 18,5 %>, šest mladincev, mlajših od 25 let, ali 22,2 %>. Volitve v zadružni svet so bile uspešne in v redu končane. Novoizvoljenemu zadružnemu svetu želimo dobro poslovanje. pri nas ter o tem, kaj vse moramo podvzeti za izboljšanje sedanjega stanja živinoreje. V predvolilnem času so sodelovale vse organizacije in društva s področja zadruge. Sodelovale so: mladinske organizacije s Hajdine, Slovenje vasi, Gerečje vasi in Draženc, gasilska društva Hajdina, Hajdoše in Gerečja vas, šola Hajdina, prosvetno društvo Hajdina in S^pL. Ta dan je bil kmečki praznik. Celodnevni program od zbora, živinorejske razstave, kulturnih prireditev, demonstracij v košnji do proste zabave, je prav dobro uspel. Zadružniki kakor tudi drugi va-ščani si želijo več takih manifestacij in prireditev na področju kmetijstva, saj vplivajo na poživitev kmetijske in živinorejske dejavnosti kakor tudi družbenega samoupravljanja. Med priprave na volitve spada tudi objava volilne komisije o tekmovanju med volišči in razpis nagrad za prva štiri volišča, ki bodo prva končala vo- — 100 %>, Draženci ob 7.20 — 100%, Gerečja vas ob 7.50 — 100 °/o, Skorba ob 7.55 — 100 "/o, Hajdoše ob 8.20 — 100 °/o, Hajdina ob 9.30 — 100-odstotno in Turnišče ob 13.15 — 100-odstotno. Volilo je vseh 477 volilnih upravičencev. Potek volitev je bil nemoten. Množične organizacije in društva so se izkazala takole: na voliščih v Kungoti, Slovenji vasi, Dražencih, Skorbl, Hajdošah in Gerečji vasi so sodelovale organizacije SZDL, mladinske organizacije in gasilska društva Hajdoše in Gere&ja vas. Na voliščih Hajdina in Turnišče niso sodelovale na dan volitev množične organizacije, razen na Hajdini, kjer sta sodelovali SZDL in ZK. Mladinski organizaciji Hajdina in Turnišče se na dan volitev v zadružni svet nista udejstvovall, na volišču v Turnišču niti S?DL niti ZK. Mladinski organizaciji Hajdina in Turnišče tožita o pomanjkanju finančnih sredstev in da Juršind V obratu KZ »Jože Lacko« Juršinci so zadružne volitve končali ob 11. uri. Volitve so potekale nemoteno, glasovali pa so vsi volivci. Z Rodnega vrha V nedeljo, 14. junija 1964, je bilo na Rodnem vrhu v šoli volišče za volitve v zadružni svet Kmetijske zadruge »Haloze«, za obrat Podlehnik. Sem bi naj prišli volivci z območja Strajne in z Rodnega vrha. Ta dan bi moral ostati zapisan v zgodovini Rodnega vrha, saj je pripeljal že ob 4.30 po novi cesti na Rodni vrh traktor godbo na pihala in volivce. Veseli zvoki so odmevali na vse strani. Pri šoli so že čakali volivci. Do 6. ure so končale volitve s 100% udeležbo. Nihče ni odšel izpred šole do odhoda godbe. Vsakdo je bil zase prepričan, da bo novoizvoljeni zadružni svet z enakim veseljem opravljal v svoji mandatni dobi odgovorno nalogo in da bo tudi vsak volivec rad pomagal, da bo zgrajena cesta vsaj do šole Rodni vrh, kar je že dolgoletna želja prebivalcev z. Rodnega vrha. Z veselo godbo so potem zapustili Rodni vrh tudi ostali, ki so prišli to jutro sem na volišče. B. F. Kako in kje bomo preživeli letni dopust? Vsak delovni človek želi po enoletnem napornem delu čimbolj smotrno in pametno izkoristiti letni dopust. Večji del dopustnikov odhaja na morje skupinsko ali z družinami, nekateri pa se v času dopusta na-užijejo zdravega gorskega zraka. Tudi takih je mnogo, ki v času dopusta ne vidijo morja in ne planin, saj preživijo prijazne poletne dni doma ob vsakdanjem domačem opravilu. Tu so predvsem delavci, ki se poleg zaposlitve dodatno ukvarjajo s kmetijstvom in so tako na dveh straneh zaposleni. Ta preobremenjenost pa škoduje zdravju zaposlenih in tudi delovni organizaciji, v kateri je tak delavec zaposlen. Po dopustu se ti delavci vračajo na svoja delovna mesta nespočiti in zato je tudi njihova produktivnost dela nižja od delavcev, ki so letne dopuste preživeli v miru in počitku izven kraja zaposlitve. Sedaj, ko toliko govorimo o višji produktivnosti dela in o uvajanju skrajšanega delovnega časa, je treba dati poseben poudarek letnim dopustom in rekreaciji, ki sta v znižanju bolniškm stroškov in pri povečanju produktivnosti dela zelo odločilni. Vedeti je treba, da je manj obremenjen in bolj spočit človek manj dovzeten za bolezni. Zato delovne organizacije za svoje kolektive kupujejo počitniške domove ob morju ali ria planinah. S tem je omogočeno j slehernemu delavcu, da po niž-I ji ceni od rednih penzionov preživi s svojo družino na morju vsaij polovico svojega rednega dopusta. Priporočljivo je tudi, naj bi zaposleni ne koristili dopustov več kot v enem presledku. To omogoča delavcem, da se laže odpočijejo in v dveh enakomernih obdobjih posvetijo vso skrb svoji družini. Dolžnost delovnih organizacij, predvsem pa sindikalnih podružnic je, da poskrbijo za čim-boljše izkoriščanje doptostov svojih članov. V tem pogledu so mnogo naredili v občini Ormož. toda s tem se ni moč še 1 zadovoljiti. Treba je poskrbeti, t da bo sleherni član kolektiva ' izkoristil svoj letni dopust za počitek in ne za dodatni zaslužek. Kolektiv specialne bolnice za pljučno tuberkulozo v Ormožu je pred kratkim kupil za 15. obletnico svojega obstoja novo vikend hišico in jo postavil ob morju. Letos bodo nekateri člani kolektiva preživeli dopust v tej vikend hišici, in tudi za ostale zaposlene bodo poskrbeli skega praznika 1. maja, s priporočilom predsedstva, naj bi bil medobčinski praznik prihodnje leto povezan s praznovanjem 20-letnice osvoboditve. Kmetijska zadruga Ormož Ima v Selcah pri Crikvenici 1 svoje štiri vikend hišice s 16 ležišči. V tem naselju je mnogo vikend hišic, ki Imajo tudi skupn« k"H1nin ,in vodovod Za člane kolektiva velja dnevna oskrba 550 dinarjev, za otroke do 10 let starosti pa 400 dinarjev. Za nečlane stane dnevni penzion 800 do 1200 dinarjev. Poleg lastnih vikend hišic najame vsako leto Kmetijska zadruga Ormož v Piranu 4-sobno hišico z jedilnico in malo kuhinjo. Tu je deset ležišč in se je možno hteniti v samopostrežni restavraciji ali pa skupno kuhati. Sezona se je že pričela 15. junija in bo končana 15. septembra. Tudi ostale delovne organizacije Iz občine Ormož Imajo najete ali lastne vikend hišice ob morju in tudi občinska skupščina, kjer večji del uslužbencev preživi svoj dopust. 1 milijo: dinarjev za pospeševanje hranilne službe (Nadaljevanje s 3. strani) lah varčevalne akcije, da bi zainteresirala tudi mladino ta varčevanje. Med sedanjimi varčevalci je že mnogo otrok raznih staro-, sti in je prav, da se krepi smisel varčevanja prav pri mladini. Izžrebani so bili naslednji dobitki: dve kuhinjski tehtnici, dva električna likalnika, električni mlinček za kavo, sokovnik, servis za kavo, potovalna torba, električna svetilka, potovalni kovček, vodna blazina in radio aparat. Dva sdobitka sta odpadla na območje Ormoiaf deset pa na območje Ptuja. Samo irebatjje ie bilo pred štiričlansko komisiin. CV. GLAS GOMILE OBIŠČITE SLOVENJEGORIS-KO GOMILO V NEDELJO, DNE 21. JUNIJA Turističnemu društvu Gomila so te dni sporočili, da želi kolektiv prosvetnega društva »ZVEZDA« iz Celovca izletniško obiskati znano Gomilo v Slovenskih goricah ter se pri razglednem stolpu na Gomili predstaviti na odru z nekaterimi svojimi deli. Gomila je lepa razgledna točka v občini Ptuj. Zaželjeno je, da bi občani občin Ptuj ln Ormož v čim večjem številu dne 21. junija popoldne ob 15. uri sprejeli na Gomili zamejske Slovence iz sosednje Koroške. HF Otvoritev otroškega vrtca na Bregu V nedeljo, 21. junija 1964, ob 9. uri dopoldne bo na Bregu ob Studenčnicl nasproti TAP Ptuj svečana otvoritev novozgrajenega montažnega poslopja Otroškega vrtca Breg, s katerim je v celoti uresničeno resno prizadevanje terenske organizacije SZDL Breg, da bi dobil Breg novo stavbo otroSkega vrtca, kej* so to narekovale potrebe in itrb za otroke. S sedanjo svečano otvoritvijo novega poslopja začnejo za bre-škl vrtec, ki je bil 10 let doslej v Vinddževi hiši, dnevi novih možnosti in perspektiv v sestavu združenih ptujskih vrtcev. S tem dnem se začnejo v ptujski občini UREJENA GOSTILNA PRI MICKI" Pred pričetkom letošnje turistične sezone je Gostinsko podjetje Ormož na Tomažu lepo in sodobno uredilo turistično gostilno pri »Micki«. Gostilna ima tri sobe, ki s d lepo in sodobno opremljene. Zgrajena veranda, ki služi tudi po potrebi za plesišče, je v poletnem času za mnoge domače in tuje turiste prijeten kotiček. Okusno pogrnjene moderne mize v treh sobah so še vedno privlačne, tudi zaradi vedno svežih cvetic. Ob prihodu v gostilno goste prijazno sprejme gostllnlčarka »Micka«. Gostom postreže po želji tudi s toplim kosilom, malico, pečenko in z raznimi prleškimi specialitetami. Po potrebi pa tudi zavrti nekaj plošč, ki kmalu zvabijo domačine. V prvi sobi, nedaleč od prodajne mize, je na zidu z oljnimi barvami naslikana precej velika slika Jeruzalema v času trgatve. V tem dely Slovenskih goric so pričeli načrtno razvijati turizem, saj še vedno lepi ln privlačni' turistični kraji niso dovolj Izkoriščeni. Ti kraji Imajo vso možnost privabiti več domačih in tujih turistov, čeprav ceste niso najbolje urejene. Turisti imaj vso možnost obiskati Gomilo v Slovenskih goricah in Tomaž, Kostanj, nato Ivanjkovce in Jeruzalem. Čeprav je ta del Slovenskih zbirati Izkušnje z montažnim poslopjem v te namene in vse ostale izkušnje. Tokrat bo izrečeno priznanje odboru SZDL z dolgoletnima funkcionarjema SZDL Breg Rudolfom Ivanom in Viktorjem Cvirnom in drugimi odborniki ter priznanje prizadevni upravnici vrtca Breg Jul-ki Sever, ki ni odnehala s tolmačenjem potreb vrtca Breg in s potmi za njegovo zgraditev. Priznanje zasluži tudi občinska skupžčiina Ptuj, ki je podprla prizadevanja vseh imenovanih ter omogočila, da lahko končno stopijo otroci in vzgojitelji pod to novo streho. Ob sami otvoritvi bo pri novem vrtcu Breg prijetna slovesnost, na katero vabi uprava vrtca Breg stanovalce z Brega in iz Ptuja, naj bodo priče razveseljivemu dogodku na svojem območju. Sčasoma se bodo morale take slovesnosti ponavljati v vseh predelih občine, kjer bodo morali obstajati ravno tako kot na Bregu otroški vrtci'kot nujne in izredno koristne vzgojne ustanove za najmlajše zlasti iz tistih družin, kjer vzgojiteljice nadomeščajo otrokom matere v času njihove zaposlitve. PV goric po svoje zelo zanimiv, ga še vedno mnogi turisti ne poznajo. , Gostilna »Pri Micki« Tekst in posnetek D. Rizman Naše zdravje Dr. Vinka Brenčeč, specialist, če ljustni ortoped 6. nadaljevanje Nekaj o nepravilnostih zobovja in čeljusti Dandanes, ko so skoraj povsod po zobnih ambulantah prepolne čakalnice nestrpno čakajočih in nervoznih ljudi, ki. izgubljajo dragocene delovne ure zaradi nepotrebnega čakanja in ko živimo v času velikega porasta uničujočih obolenj človeškega organizma, je zobna gniloba med vodilnimi, ki razjeda zobovje že pri predšolskem otroku, ko začno okoli 6. meseca izraščati prvi mlečni zobje, pa tja do konca življenja, ko imamo že vse mogoče vrste zobnih nadomestkov od mostičkov pa do celotnih protez. Toda razen zobne gnilobe se pojavlja v današnjem času vedno bolj pogosto še nekaj; lahko trdimo, da ni več skoraj družine, v kateri ne bi imel vsaj en član večje ali manjše napake ali motnje v izraščanju zob, položaju čeljusti, ali temu podobne zobno-čeljustno-obrazne nepravilnosti. S temi nepravilnostmi zobovja in čeljusti pa se ravno ukvarja čeljustna ortopedija kot vodilna panoga v preventivnem zobozdravstvu ln s tem v preventivni medicini. S svojimi preventivnimi nalogami posega že zelo zgodaj v človeški organizem, v tisti čas, ko se polagajo temelji človeškega zobovja v času nosečnosti, nato pa spremlja rast in razvoj čeljusti tja do končanega drugega desetletja. Čeljustna ortopsdlja je torej specialna veja zobozdravstva, ki proučuje in zdravi vse nepravilnosti žvekal-nega, da bo !e-ta ustrezal svoji položaj posameznih zob, celotnih zobnih lokov, nepravilen medsebojni odnos čeljusti, napačen položaj čeljusti v čeljustnem sklepu itd. Čeljustna ortoped i ja hoče spremeniti bolezensko spremenjeni žvekalni aparat v normalnega aparata, npr. nepravilen pravi nalogi. . S čeljustno-ortor pedsklm zdravljenjem pa obenerr vplivamo posredno na ves organizem in to na žvekalne m prebavne organe, zaradi česar turi pride do pravilnega razvoja organizma, Takšno zdravljenje pa ugodno vpliva tudi na duševn razvoj pacienta, -posebno otroka in mu izboljša njegove duševne zmožnosti, Z urejenim zobovjem in polnovrednim žvekalnim aparatom odstranimo tudi kozmetične napake, kar je posebno važno pri mladem človeku, ki s tem :zgubi občutek manjvrednosti, postane bolj samozavesten, samostojen, s tem pa koristen član človeške družbe. Čeljustna ortopedija torej vpliva mental-no-higiensko. Čeljustna ortopedi ja vpliva ugodno predvsem pri predšolskih otrocih, šolarjih in -ioraščajoči mladini in to profl-laktično ugodno na preprečevanje zobne gnilobe in pa na obolenja tkiva, ki obdaja zob in ga veže s kostjo, v kateri so zobje razvrščeni. V splošnem zobozdravstvu popravljamo, zdravimo ln nadomeščamo bolezensko spremenjeno, ili uničeno zobovje. V čeljustn ortopedljl pa moramo tako >• »opravljeno in ozdravljeno zobovje spraviti v skladno uravnano, žvekalno n estetično, ter funkcionalno polnovredno stanje Čeljustna ortopedija pa je zelr važna tudi zato, ker učinkovit' posega še v ostale panoge sploš ne medicine in nekaterih medi-. cinskih specialnih področij. Včasih je bilo omogočeno zdravljenje nepravilno raSfenega zobov- ja in čeljusti le bogatim ljudem, ker je bilo tako specialistično zdravljenje zelo drago in je še vedno marsikje po svetu ugodnost samo premožnih ljudi. Dandanes pa je to zdravljenje dostopno vsakemu človeku, tudi socialno najbolj šibkemu, ker celotno zdravljenje prevzame pri nas socialno zavarovanje, ki tudi nosi vse stroške. Zaradi tega je čeljustna ortopedija izrazito socialna medicina, ki se ukvarja s preventivnim zdravljenjem. Za nas je najvažnejše, da vemo, kdaj je najbolj uspešno zdravljenje teh zobnih in čeljustnih nepravilnosti. To najbolj uspešno naredimo že pri otroku s čim bolj zgodnjimi preventivami ukrepi v času, ko čeljust ijbolj bujno raste. Posebno 'ooden čas za zdravljenje je do-'la menjave zobovja, to je čas med 6. in 12. letom starosti. Ta nepravilna rast čeljusti in zobov-a je danes ozdravljiva, seveda, *•? se prične zdravljenje pravočasno. Oslabljeno rast čeljusti pa Rhko pospešimo, vzbujamo in tsmerjamo z raznimi čeljustno-"•topedskiml aparati. (Dalje prihodnjič) Strojne delavnice Ptuj patron šole v Gruškovju Odkar so prevzele Strojne delavnice Ptuj patronat nad osnovno šolo v Gruškovju, so se odprle za to šolo razne nove možnosti razvoja, na katere lahko vpliva skrben kolektiv iz Ptuja, kot so Strojne delavnice. Med važnimi pridobitvami te šole je obljuba Strojnih delavnic Ptuj. da bodo vsako leto omogočile učencem te šole izlet ob koncu šolskega leta v razne oredele Slovenije in v sosedne kraje. Taka pomoč za šolo v Gruškovju mnogo pomeni, saj oovečuje sicer odobrene materialne stroške za šolo skoraj za več kot polovico. Odkar odhajajo otroci vsako leto na Izlete, ;e uspeh V šoli mnogo boljši, pa tudi obisk Otroci spoznavajo druge kraie in tudi sebe »vole sposobnosti, perspektive svoje- ga razvoja, spoznavajo tudi posebnosti svojega kraja v primerjavi z drugimi kraji v Sloveniji in ni čudno, če je pouk pri vseh predmetih bliže vsemu življenju in da si otroci vse mnogo laže zapomnijo. To priznanje šole v Gruškovju je javna zahvala učiteljstva in učencev iz te šole kolektivu Strojnih delavnic Ptuj in tiho upanje, da si bo šola obdržala naklonjenost tega kolektiva. Ob izkušnjah šole lz Gruškovja in Strojnih delavnic Ptuj pa lahko ocenijo vrednost svojih stikov tudi druge šole in kolektivi v občini. Prav gotovo nI ovir, da se ti stiki ne bi razvili v enaki smeri, kot Jih imata šoli Zetale in Gruškovje s Kidričevim in Ptujem. Otijatfe Ua Stanovanja SOBO S KUHINJO aH vsaj prazno sobo išče mlad par. Plača dobro, lahko tudi vnaprej. Naslov v upravi. SONČNO STANOVANJE (sobo in kuhinjo) v Ptuju zamenjam za enako. Naslov v upravi. IZGUBLJENO DNE 4. JUNIJA sem od gostilne Bračič v Ptuj.u do Rabeljčje vasi izgubil usnjeno rjavo aktovko z dežnim plaščem. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne upravi lista. KUPIM KUPIM RABLJEN PISALNI STROJ. Klemenčič, Rogozniška cesta 9. PRODAM I RAZNO ! UPOKOJENEC GRE V SKUPNO GOSPODINJSTVO k pošteni družini ali samski upokojenki s stanovanjem v okolici Ptuja. Naslov v upravi. MIZARSKEGA POMOČNIKA IN VAJENCA sprejmem. Za vajenca hrana in stanovanje preskrbljena, za pomočnika samsko stanovanje. Kernjak, Ljubljana. Tržaška 86. NOV ŠIVALNI STROJ ZNAMKE »VERITAS« prodam. Vprašajte v trgovini »Mavrica«, Ptuj. PRODAM KOMPLETNO PEC ZA KOPALNICO, belo železno posteljo, pralni stroj na ročni pogon in dobro ohra-; njena želeana vrata za pre-kajevalnico. Naslov v upravi. HIŠO Z INVENTARJEM IN NEKAJ ZEMLJE v bližini Kidričevega prodam. Vprašajte Apače 44, p. Lovrenc na Dravskem polju. PRODAM DVE MLATILNICI, 6-zobno in 4-zobno, na motorni pogon. Franc Veršič, Biš 4, p. Trnovska vas. PRODAM HlSO -B VRTOM. Andrej Horvat, »obrežje 42, p. Videm. MOPED V DOBREM STANJU prodam. Anton Vindiš, Trnov-ci 14, p. Lovrenc na Dr. polju. MOPED SAX v voznem stanju ugodno prodam. Naslov v upravi. PRODAM KLAVIR. Hohnjec, Maribor, Razlagova 25. . Mizarskega pomočnika in va- j jenca sprejmem. Za vajenca hrana in stanovanje zagotovljena, za pomočnika pa samska stanovanje. Kernjak, Ljubljana, Tržaška 86. Ifazpis štipendij Komisija za štipendiste pri Občinski skupščini Ptuj razpisuje po 29. členu temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) za šolsko leto 1964/65 naslednje štipendije: 1 štipendijo na 1 štipendijo na 1 štipendijo na zgodovina 2 štipendiji na (2 ženski) 1 štipendijo na turizem 2 štipendiji na in statistika 1 štipendijo na 2 štipendiji na EKONOMSKI FAKULTETI PRAVNI FAKULTETI — upravna smer FILOZOFSKI FAKULTETI — umetnostna VISOKI SOLI ZA TELESNO KULTURO VIŠJI KOMERCIALNI SOLI — smer: VIŠJI UPRAVNI ŠOLI — smer: analitika VIŠJI ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE VIŠJI STOMATOLOŠKI ŠOLI PEDAGOŠKA AKADEMIJA: ■ 4 štipendije — skupina: matematika-fizika 3 štipendije — skupina: telesna vzgoja (prednost imajo ženske v višjem ali zaključnem letniku) 4 štipendije — skupina: tehnični pouk 5 štipendij — skupina: slovenščina-angleščina 5 štipendij — skupina: glasbena vzgoja 2 štipendiji — skupina: defektologija 1 štipendija — skupina: knjižničarstvo-tuj jezik 2 štipendiji na MEDICINSKI SREDNJI SOLI — babiška smer po 3 štipendije za dijake 2., 3. in 4. letnika EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE PTUJ Kandidati za štipendijo morajo priložiti prošnji naslednje priloge: — potrdilo o vpisu v šolo — overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdilo o doslej opravljenih izpitih oziroma frekventa-cijsko potrdilo '— potrdilo o premoženjskem stanju — mnenje osnovne organizacije SZDL ali študentske organizacije • — potrdilo o mesečnih prejemkih staršev Prošnja mora biti kolkovana s 50 din, priloge pa s 30 din državne takse. / _ Prednost pri razpisu imajo prosilci, ki stanujejo na območju občine Ptuj in so v višjih letnikih. Prošnje morajo biti vložene do 20. julija 1964. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« komisija za štipendije razpisuje za šolsko leto 1964/65 naslednje ŠTIPENDIJE I. Na visokih šolah: 1. fakulteta za naravoslovje in tehnologijo a) oddelek za kemijo — 4 štip. mesta b) oddelek za metalurgijo — 4 štip. mesta c) odelek za tehnično matematiko — 1 štip. mesto d) oddelek za tehnično fiziko — 1 štip. mesto 2. fakulteta za elektriko — 2 štip. mesti 3. fakulteta za strojništvo — 2 štip. mesti 4. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo a) oddelek za gradbeništvo, visoke gradnje — 1 štip. mesto 5. filozofska fakulteta a) oddelek za industrijsko psihologijo — 1 štip. mesto 6. ekonomska fakulteta — 2 štip. mesti II. Na srednjih šolah: 1. Srednja tehnična šola a) oddelek za metalurgijo — 3 štip. mesta b) oddelek za gradbeništvo — 2 štip. mesti c) oddelek za elektriko, jaki tok — 4 štip. mesta Prosilci za štipendije morajo poleg lastnoročno napisane prošnje predložiti še naslednje: življenjepis, poftdilo o premoženjskem stanju za sebe in svojce, zadnje šolsko spričevalo ali frekventacijsko potrdilo s potrdij^m o opravljenih izpitih in izjavo, da ne prejemajo nikjer drugje štipendije. Prošnje sprejema Kadrovski oddelefrtofctfarne glinice in aluminija Kidričevo do vključno 1. juH4?1964. VABILO Ob nedeljah vas vabimo na gibanice, domače specialitete in haloško vince. Glasba in ples. Sprejemam naročila do 40 oseb. Za obiske se priporoča Leopold Pernek, Tržeč, pošta Videm. Lovska družina »Jože Lacko« Ptuj proda košnjo 3000 kg sladkega sena po ugodni ceni. Vprašajte pri Martinu Klemenčiču, Rabelčja vas 10. Učencem osnovne šole »Bratov Štrafela« iz Markovec, tovariši-cam učiteljicam ter vodstvu te šole se za obisk in uspelo izveden kulturni program najlepše zahvaljujemo. Oskrbovanci in uprava DČ)M-a Muretinci ČESTITKA Dragemu sinu Vekoslavu Kum-ru iz TrgDvišča, ki služi vojaški rok v Surdulici, ob negovem dvojnem prazniku želijo mnogo sreče in veselja pri opravljanju svojih dolžnosti mama, oče in stari oče. Dragemu očetu ob njegovem prazniku želi yse najboljše sin Tonček Osterc, ki služi vojaški rok v Petrovcu na Mlavi. Polde Vnuk, trenutno v stalnem kadru JLA, pozdravlja svoje domače, mamo. sestro in malega Branka ter vse Ptujčane, posebej tov, Kostanjevca, tov. Gorjupa in tov. Sotlarja, dir. podjetja Pekarne-mlin, Ptuj. Dragemu očetu Ivanu Muhiču iz Male vasi pri Ptuj: želi vse najboljše za praznik, prav tako pa materi za bližnji praznik sin Janez, ki služi vojaški rok v Do-boju. V P. 4041. Osebna Rodile so: Ana Štalcer, Pobrežje 117 — Rudija; Terezija Martan, Virje 23 — deklico; Antonija Prešeren, Zadružni trg 6 — Ljuba j Ludvika Ribič, Bram-slavci 18 — deklico; Lojzka Kocjan, Ormoška 6 — Bojana; Elizabeta Bezjak, Bratonečice 17 — Marto; Marija Jernejšek, Stoper-ce 35 — Slavka; Marija Fndl, Naselje bratov Reš 11 — Draga; Marjeta Kostanjevec, Stojnci 80 _ dečka; Marica Bezjak, Kidričevo 13 — Milenko; Erika Mihe-lač, Prešernova 5 — Borisa; Terezija Kociper, Ivanjkovci 1 — dečka; Marija Vilčnik, Mlinska 5 — Zdenko; Ivanka Velenko, Mariborska 5/b - deklico; Terezija Lenart, Rogoznica 11/e — Jožefa; Rozika Fekonja, Smolmci l — Zvonka; Angela Ivančič Lahon-ci 40 — Nadico; Ana Draksler, Mariborska 17 — Bojano; Katarina Polanec, Krčevina 42 — Branka; Julijana Duh, Ljubstava 34 _ Anico; Angela Versic, Spuhlja 95 - Klavdijo; Rozika Ahačič, Markovci 86 — dečka; Marta Gorjup, Jelovec 40 - dečka, Marija Kelc, Velenje, Selška 14 — deklico; Ivanka Šubic, Nor-šinci 39, Ljutomer - Francai; Rozika Muhič, Kukava 19 — deklico- Katarina Skrbiš, Dravinjski MESTNI KINO PTUJ predvaja 19., 20. in 21. junija ameriški film Osamljeni so hrabri, 23. in 24. junija egiptovski film Slavčkova pesem, 25. in 26. junija ameriški vi-stavision film Poslednja obala. KINO ORMOŽ predvaja 20. in 21. junija francoski film Uzda na vra-I tu, 24. in 25. junija angleški I film V krempl.iih vohunov. ! KINO SREDIŠČE j predvaja 20. in 21. junija ju-| goslovanski film Nasilje na trgu. KINO GORIŠNICA I predvaja 21. junija nemški ! film Zaljubljeni detektivi. RAZPIS TRGOVSKO PODJETJE »PETROL« poslovna enota Ptuj delovno mesto blagcrjničarke za servis v Ptuju Pismene ponudbe pošljite na naslov Trgovsko podjetje »Pe-trol«, poslovna enota Ptuj. Nastop službe možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. »Petrol«, Ptuj TRGOVSKO PODJETJE » »PERUTNINA« PTUJ RAZPISUJE DELOVNO MESTO STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ALI ELEKTRIKARJA ki bi znal upravljati hladilne naprave za potrebe obrata »Meso« v Ptuju.. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. RAZPIS Zavod »OLGE MEGLlCEVE« PTUJ razpisuje delovno mesto SKLADIŠČNIKA KONFEKCIJE Pogoj: Kvalificirani delavec tekstilne stroke. Osebni dohodki so določeni v pravilniku o delitvi os ebnih dohodkov. Nastop službe takoj ali po dog ovoru. vrh 39 — Nadico; Katarina Bra-tuša, Središče 39 — Anico; Marija Matjašič, Grlinci 25 — dečka; Matilda Hrastnik, Majski vrh 21 — Jožefa; Anica Petek, Slovenja vas 54 — Tatjano. Poroke: Anton Kuhar, Podvin-ci 138, in Neža Erbus, Nova vas pri Ptuju 41; Andrej Malgfer, Skorba 43 a, in Truda Tomanič, Zagrebška 54; Umrli so: Ivan Španring, Raj-čeva 13, roj. 1901, umrl 11. junija 1964; Marija Premužič, Lo-vrečan 8. roj. 1917, umrla 8. junija 1964; Ivan Vuk, Na postajo 11, roj. 1906, umrl 14. 6. 1964; Ivan Petrovič, Slatina 74, rojen 1891, umrl 16. 6. 1964. , Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od nedelje, 21., do nedelje, 28. junija 1964. Polna luna bo v četrtek, 25. junija, ob 2.09. Napoved. V nedeljo 21., in v ponedeljek, 22. junija, bo še nekaj deževnih ur. Od torka, 23. junija, do petka, £6. junija, bo lepo in sončno vreme. V sobor to, 27., in v nedeljo, 28. junija, bodo nevihte z dežjem. Dnevna temperatura se bo ves teden počasi dvigala in bo v nedeljo, 28. junija, dosegla 30 stopinj Celzija. Naslednje dni se bo temperatura zopet znižala. Alojz Cestnik Rokomet i DVE MEDNARODNI ROKOME i TNI TEKMI! AVSTRIJSKI RO-i KOMETASI POD REFLEKTOR I JI NA ASFALTNEM IGRIŠČU V PTUJU. DVE ZMAGI DOMA , ČINOV Zensike: DRAVA — GSV-Graz , 8:7 (4:5) , V soboto, 13. junija, je bil na asfaltnem igrišču rokometnega kluba »Drava« pod reflektorji pester mednarodni rokometni spored. Na povabilo vodstva rokometnega kluba Drava so v našem mestu gostovali rokometaši in rokomstašice GSV-Graz iz sosednje Avstrije. Po uvodnem pozdravnem govoru predsednika kluba tov. Šarmana so se najprej pomerile rokoometašice obeh klubov. Avstrijke so takoj po začetnem sodnikovem žvižgu krenile v napad in že v tretji minuti vodile s 3:0. Tedaj so se domačinke »prebudile« in pred koncem polčasa izenačile rezultat na 4:4. V zadnji minuti prvega polčasa pa so avstrijke povedle in odšle na odmor z golom prednosti V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila vse do 15. minute, ko so domačinke še enkrat izenačile in v nadaljevanju dosegle tudi zmagoviti gol. Za Dravo so igrale: Zorjan, Toplak, Korenjak, Jurkovič, Nahberger, Kramberger, Veldin, Gojkovič, Senčar, Pernat in Kumrič. Gole so dosegle: Korenjak in Jurkovič po 2. Nahberger, Senčar. Gojkovič in Pernat pa vsaka po enega. Velja od petka do o^tka OVEN (od 21 marca do i"' maral Brez nje vam je dolgčas -Izpolnite svoio obliubo. ki ne zahteva od vas prevelikih žrtev. Kraja, kjer ste preživeli otroška leta, se zelo radi spominjate DVO.KKA (od 21. maja do TI luni to' Dobrota ni vedno sirota Radi se vozite, še rajši pa ste doma. Čaka vas ugodna prilika za spremembo bivališča. llfc K (od 23. Juniji.- do 22 iiiliiai Rada bo šla z vami na izlet, ker ste v družbi zelo veseli. Koristni razgovori na vidiku Radodarni ste s svojimi prihranki. LEV (od 23 juliia do 22 ave.i«t»> Lastne izkušnje so največ vredne. Vaši veliki načrti bodo vsaj deloma uresničeni. Največ razvedrila najdete v športu. bEVICA ' (od 23. avgusta do 22 «ept » Denarne težave bodo minile. Vedno ne morete biti razpoloženi. V kratkem boste videli znanca. TEHTNICA (od 23 septembra do 22. okt I Temeljito razmislite o svojih željah in načrtih. Interesantni ste v službi. Ni vsakdo za kompromise; vi se jim najraje izogibate. ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. nov.) Škoda je vaših solza, ne bodo ga spametovale. Ne pijte alkoholnih pijač, ki vam škodujejo. Nobeno soboto vam ni dolgčas. STRELEC (od 23. novembra do 20. dec.) Zacelijo tudi težje' rane. Ne bodite prenagli. Resnica vam je najljubša, čeprav včasih zaboli. KOZOROG (od 21. decembra do 20. Jan.) V pozornosti ne poznate meja. Okrog vas se godijo prav zanimive stvari. Zopet vas bo našlo pismo z~razveseljivimi novicami. VODNAR (od 21. Januarja do 19. febr.) Pozdrave dobite od dobrih znancev. Dovolj je prilike, da si lahko pomagate na boljše. Z razumnim ravnanjem največ dose-žete. RIBI (od 20. februarja do 20. marca) Pričakujete večji obisk. Bili ste vedno odločni in ste taki še danes. Veselite se letošnjega dopusta ob morju. OBVESTILO Trgos^o podjetje na veliko PANONIJA PTUJ Razpisna komisija D§ Montažnega podjetja »ELEKTROKOVINAR« — PTUJ, ZADRUŽNI'TRG 8 razpisuje štipendije in prosta učna mesta ZA UČENCE V GOSPODARSTVU 1. Štipendije: Višja tehniška šola, strojni oddelek 1-" Višja tehniška šola, elektro oddelek 1 Višja komercialna šola, finančna smer 1 Srednja tehniška šola, strojni oddelek 1 2. Prosta učna mestarv instalater centralne kurjave 4 radiomehanik 1 elektromehanika 2 elektro instalaterje 4 ključavničarje 6 strugarja 2 vodovodne instalaterje 4 instalaterje centralne kurjave 4 kleparje 4 Prošnje z življenjepisom, potrdilo o osebnih dohodkih staršev in zadnje šolsko spričevalo naj prosilci pošljejo na naslov: Montažno podjetje »Elektrokovinar«, Ptuj, Zadružni trg 8, najkasneje do 30. junija 1964. Montažno podjetje »Elektrokovinar« Ptuj cenjene kupce, da bodo zaprta radi inventure njena skladišča in s.cer: skladišče špecerije od 25. do 27. VI. sklidišče galanterije od 22. do 27. VI. skladišče tekstila od 25. do 27. VI. skladišče železnine od 22. do 27. VI. skladišče pohištva 2 6. VI. Istočasno priporočamo og led in nak,up v naših bogato založenih skladiščih. , Panonija Ptuj RAZPIS Svet delovnega kolektiva uprave občinske skupščine Ptuj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA ZA POŽARNO VARNOST Pogoj: dokončana ali priznana srednja strokovna izobrazba in 5 let izkušenj v gasilstvu 2. TRI UPRAVNE USLUŽBENCE III. VRSTE Pogoj: srednja šola — prednost imajo kandidati s končano ekonomsko srednjo šolo 3. ŠES^ PISARNIŠKIH USLUŽBENCEV IV. VRSTE Pogoj: dokončana administrativna šola z diplome^ Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in pogoje po tčm razpisu, naj vložijo prošnje, kolkOvane s 50 din državne takse. Prošnji je priložiti življenjepis, dokaze o šolski izobrazbi in morebitnih zaposlitvah. Vse priloge je taksirati s 30 din. Razpis velja do zasedbe delovnih-mest.