Peltnfn« r>V?!«n» ir ffotovfi4
Cena 1 Din
'
Leto I. (Vili.), štev. 191
Maribor, sreda 21. decembra 1927
»JUTRA«
Uha^a razun nedelja ia praznikov veak dan ob 16. »fi R*6«n pri pota« »m tok. m«. v Lfubl)«ta A, tl.009 Vet)« NMMŠao. prejeme« v aptmti *tt p« paM 10 Dta, riaalat l|an m 4mm pa tC Ota
Uredništvo m »prav«; Maribor, Alakeaadrova oeeta it 13
OgtaM apMfaaM ta# iftad id»li> .JtaM" v I. tabli—1, »tatu«— ■»— ta,«
NEniii za kombinacijo z opozicijo
PO PRAVOSLAVNEM BOŽIČU JE PRIČAKOVATI PADEC SEDANJEGA REŽIMA.
BEOGRAD, 21. decembra. Zadnje dni se med političnimi krogi vedno bolj pojavljajo glasovi o izpremembah v vladi, ki bi se izvršile takoj po pravoslavnih božičnih praznikih. Govori se posebno o novem predsedniku vlade. Ena skupina radikalov, med katerimi je vedno večje nezadovoljstvo s sedanjim režimom, je začela forsirati za to mesto nekdanjega ministra za notranje stvari, poslanca Mi-lorada Vujičiča. Po mnenju te skupine bi bil Vujičič najprimnernejša oseba, da izmenja Vukičeviča. Drugi radikali stoje zopet na stališču, da Vujičič nima zadostne zaslombe v klubu in da je njegova kandidatura samo izraz trenutnega raz-
položenja gotovih poslancev. Do razči-ščenja pride šele po pravoslavnih božičnih praznikih in ima baje dr. Ninčič največ izgledov, da postane naslednik sedanjega ministrskega predsednika. Zatrjuje se, da vodi dr. Ninčič vso akcijo sporazumno s kmečko-demokratsko koalicijo. Nelii ugledni radikalski prvak se je izrazil o tem: Akcija dr. Ninčiča je v popolnem skladu z akcijo kmečko-demo-kratske koalicije. Nezadovoljni radikali smatrajo, da je še najboljši izhod iz sedanjega težavnega položaja, ako se ustvari kombinacija z opozicijo pod vodstvom dr. Ninčiča.
Dr. 3anko Babnik t
LJUBLJANA, 21. decembra. Davi, ob 8. uri, je umrl tu predsednik višjega deželnega sodišča, dr. Janko Babnik. Zadel ga je mrtvoud. Pogreb se bo vršil v petek popoldne.
*
Dr. Babnik je bil rojen 10. maja 1861 v Ljutomeru. Po dovršenih visokošolskih študijah je bil dalje časa sodnik v Ljubljani in Logatcu, 1. 1898 pa je bil poklican V justično ministrstvo na Dunaj, kjer je ostal 20 let. Po prevratu je prevzel ju-stični oddelek tedanje deželne vlade za Slovenijo, kasneje pa je bil premeščen v ministrstvo v Beograd. L. 1922 je postal predsednik višjega deželnega sodišča za Slovenijo. Pokojnik je bil odličen jurist 5n je znana posebno njegova slovenska sodna terminologija.
Odpoved trgovinske do-godbe z Avstrilo
BEOGRAD, 21. decembra. Po informacijah iz vladnih krogov je računati z možnostjo, da bo sedanja trgovinska pogodba z Avstrijo odpovedana. Kakor znano, so se vršila v zadnjem času pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe, ki pa so zadela na nepremagljive težkoče in bila prekinjena, da dobe obojestranski delegati nova navodila. Takrat je obstojalo upanje, da bo s pomočjo gospodarskih krogov mogoče te težkoče premostiti. Toda avstrijska vlada vztraja na zvišanju uvozne carine na različne kmetijske pridelke, s čemur bi bil jugoslovanski izvoz v Avstrijo skoro onemogočen. Ker ie beograjska vlada odklonila vsako na-daljuo koncesijo sc pogajanja najbrže več ne obnove. Splošno vlada prepričanje, da pride do obojestranske odpovedi pogodbe, ki je postala sedaj vslcd nepopustljivosti obeh strank brez predmeta.
Kupčije madžarskega poslanca.
>Numerus clausus«, ki vzbuja tolike nemire med slušatelji madžarskih univerz, je postal vir lepega zaslužka za krščansko - socialnega poslanca Bartosa. Po ovadbah mnogih židovskih rodbin je ta dični poslanec obljubljal, da bo proti plačilu večjih svot izposloval vpis Židovskih dijakov na budimpeštanski univerzi. Zatrjeval je sicer, da bo denar vrni' Cc se inskribiranje ne bi posrečilo. Stariši, ki so plačali velike svote, pa do sedaj še niso videli ne uspehov poslančeve intervencije iu ne denarja.
Srednješolske božične počitnice
Podaljšane, ker ni sredstev za kurivo.
BEOGRAD, 21. decembra. Ministrstvo prosvete je odredilo, da bodo letošnje božične počitnice na vseh srednjih šolah Jugoslavije trajale od 23. decembra do 18. januarja in sicer radi tega, ker na vseh zavodih primanjkuje kuriva — potrebni krediti pa niso bili pravočasno preskrbljeni.
Proračunska razprava v oblastni skupščini
V Rušili 55° pod irčlo
BERLIN, 21. decembra. Mrzlotni val, ki je nastopil po vsej Evropi, se je včeraj in danes ponoči še poostril. Davi je znašala temperatura v Berlinu 14, v Vratislavi povprečno celo 30 stopinj pod ničlo. Pri Budimpešti je Donava popolnoma zamrznila, tako da je obtičalo v ledu 24 ladij. Izredno ostra je zima v Rusiji, kjer je dosegla temperaturo v vzhodnih pokrajinah že 55 stopinj pod ničlo.
ZAGREB, 21. december. Davi so našli na Savski cesti mrtvo 55 let staro žensko, ki je zmrznila. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, identitete nesrečnice pa še niso mogli ugotoviti.
Borza
LJUBLJANA, 21. decembra. Devize: Berlin 1356.5, Curili 1095.75, Dunaj 801, London 277, Newyork 56.70, Praga 168.37, Milan 308. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 134, Prva hrvatska 875, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Ruše 265—280, Sešir 125, Stavbna družba 56.
Najhitrejši vlak.
Ameriški strokovni list je načel vprašanje najhitrejšega vlaka na svetu. Francoski informator je trdil, da je najhitrejši vlak na progi Pariš—Bordeaux, ki rabi od Pariza do Waxa (148 km) 91 minut do Bordeauxa (50 km) pa 31 minut. Torej 97.4 ktn na uro. Vendar imajo Anie-rikanci hitrejšo progo. Ekspres pentisyl-\vanskc železnice vozi med postajama Camden 12. J. — Atlantic City (58.4 milje) 50 minut ali 112 km na uro. Med o-menjenima mestoma vzdržuje zvezo tudi Reading železnica. Njen ekspres rabi za 55.5 milj dolgo progo 55 minut ali 101.5 kin na ura
FINANČNI ODBOR JE PRORAČUN JE ODVISNO OD GOSTILNIŠKIH KI V MESTU IN NA DEŽELI. —
Plenarna seja oblastne skupščine, sklicane za danes ob osmih, se je začela s tričetrturno zamudo, ker je bila selitev iz velike kazinske dvorane v mesto, potem pa še klubova seja SLS, kakor da gospodje poprej za to ne bi imeli časa.
Po otvoritvi je predsednik dal besedo predsedniku finančnega odbora dr. V e -b 1 e t u, ki je uvodoma naglašal, da je bilo najprej potrebno, odločiti se, ali se naj gospodari s tem, kar da finančno ministrstvo, ali pa poiskati nove vire. Govornik predvideva očitanja novih davkov, meni pa, da so se gospodarske razmere pri nas od prvega zasedanja oblastne skupščine spremenile in sicer izboljšale (!) ter da večina ni odgovorna za zakon o samoupravah, ker 1. 1921, ko se je sprejel ni bila na 1 vladi.
| Finančni odsek je spravil
proračun v ravnovesje
in sicer na ta način, da je nekaj črtal in nekaj dodal. Skupni izdatki so sedaj Din 54,423.171.50 in sicer Din 41,423.171.50 . rednih in Din 13,000.00(1 izrednih.
Redni izdatki
odpadejo na 9 poglavij: 1. splošna oblastna uprava Din 2,435.380, 2. oblastna imo-vina Din 15,122.394.50, 3. javna dela Din 5,860.161, 4. kmetijstvo Din 5,003.357.75, 5. zdravstvo Din 9,550.570, 6. socialna politika Din 1,288.000, 7. Obrt, trgovina in industrija (subvencije, štipendije) Din 461.000, S. narodna prosveta Din 793.000, in 9. rezervni kredit za nepredvidene izdatke Din 909.308.25.
Dohodki so razdeljeni in označeni takole:
Redni dohodki.
Razne dotacije od države 8,460.382; oblastna itnovina 14,721.817; dohodek iz drž. proračuna 1927-28 1,426.510; davki, takse in doklade (na nočni obisk gostiln, karte, plese itd.) 1,000.000; taksa na motorna vozila 1,990.000 ; 5% doklada k drž. taksi na kino-vstopnice 300.000;	100%
doklada na lovske in ribarske karte 80.000; 20% taksa na zakupnino lovišč 200.000 ; 25% doklada na pridobnino 400.000;	100% doklada na tantijeme
100.000; 100% doklada na trošarino piva 3,400.000;	100% doklada na trošarino
žganja 800.000; 100% doklada na trošarino špirita 3,600.000 ; 50% doklada na trošarino vina 2,479.462; ubožnostni sklad dohodek, obresti 14.000 Din. Skupni redni dohodki 39,172.171 Din.
Izredni dohodki:
Invest. posojilo za zdravstvo (umobolnico in bolnice) 12,000.000; posojilo za nabavo drobilcev 1,000.000 Din. Skupni izredni dohodki 13,000.000 Din. Z raznimi spremembami in z dodatkom davščine na električni tok z zneskom Din 3,600.000 (od kw. Din 0.02) iznašajo sedaj redni dohodki Din 41,423.171.50.
Kot prvi je kritično spregovoril o proračunu posl. P e t o v a r, ki je na mnogih primerih, mestoma prav drastično dokazal, da je
proračun fiktiven.
Tu stoji, koliko bo znesla doklada na vinsko trošarino, poročevalec pa govori, da se bodo ljudje teh davkov lahko tudi 1 ogibali. Proračunarji se torej bojč, da se
»URAVNOTEŽIL«. — RAVNOTEŽ GOSTOV. — SAMOUPRAVNI DAV ZANEMARJENJE MEDŽIMURJA.
ne bi 1 liter vina manj popil. Vinograd-’ niki bijejo eksistenčni boj, oblast pa nalaga nove davke na vino. Občine bodo imele tudi škodo od davščine na zakup lovišč, ker bo konec živahne licitacije.
Pod takso na avtomobile spada po proračunu tudi mariborski avtobus. Davek na špirit je izdelan brez vsakega poznanja statistike o prometu špirita. Posebno mesto v zgodovini si je pa večina pridobila s svojim davkom na elektriko. Vidi se, da gospodje nimajo niti pojma o pomenu elektrike na deželi in o širjenju njenih mrež. Ko hočejo udariti ruško tovarno za dušik, ne pomislijo, kaj storijo napram njeni produkciji in glede izvoza. Davek na elektriko bo gotovo jako ugajal finančnemu ministru za to, ker prihaja od tam, kjer se proti davkom najbolj pritožujejo. Večina lojalno opozicijo odbijo, še vpogleda ji ne da. Saj je odlični član večine v finančnem odboru izjavil, da »takoj ne more vsega povedati.«
Kot drugi se je kritično izjavil proti proračunu posl. Lorber (SKS).
Posl. dr. M ii h 1 e i s e n ne vidi zboljšanja gospodarskega položaja, je proti novim davkom ter meni, naj se investicije odložijo do izjednačenja davkov, ki mora priti.
Posl. Grčar zavrača odločno očitanje večine o »demagogiji« opozicije, ko je vendar večina poleti vse to, kar danes dela, označevala za demagogijo. Danes smo tam, kjer bi morali biti že poleti. Večina kaže dosledno, da noče stikov z opozicijo. Zadovoljni bi bili, če bi lahko rekli: »Ponosni in ošabni so, delati pa le znajo.« Žal, da tega ne moremo reči. Večina noče zastopati vseh slojev. O zboljšanju gospodarskega položaja govori, ko ceio finančni minister pravi, da se — slabša. Vsaj stanje gospodarstva bi moral oblastni odbor poznati.
80% vseh davčnih bremen Je zasnovanih na konzumu.
Kaj bo, če ne bo več državnih dotacij? Večina bi morala na to misliti ter čuvati davkoplačevalca.
Na mnoge medklice v prvi vrsti od posl. celjskega odvetnika dr. Ogrizka, posl. Krajnca in Hrastelja ter samega predsednika dr. Leskovarja odgovarja posl. Grčar: »Dolgo ste delali proračun vendar ste z njim odlašali, dokler' niso bile v Mariboru izvedene občinske volitve«. Govornik je ostro kritiziral proračun v celoti, zlasti pa neprimernemu obda čenju mestnega prebivalstva in proletariata. Govoril je ostro proti sistemu in strankam, ki ga izvajajo ter dodal, da je tudi proti proračunu.
Posl. Novak (SDS) je z mnogimi dokaz' pre-Lčil, kako večina zanemarja Medžimurje ter že radi tega zasluži, da se zavrne njen proračun.
Splošna debata se nadaljuje tudi popoldne.	_____________________
Prispevajte za spomenik Kralja Petru v Mariboru
„ !&»» a
, , r MaifforsEl Y g C E ff y I K Julr*.
■V. Mariboru, cine 21. XII. 1927.
»Dobro dete Jezuštek" razstavlja
SLIKA MARIBORA V PREDBOŽIČNEM RAZPOLOŽENJU.
Mariborski	in
Maribor, pred Božičem 1927.
Komaj je sveti Miklavž zapustil naš grešni Maribor, v katerem je napravil več revolucije kakor koristi, že je prišlo »dobro dete Jczušček« —, da izrabi konjunkturo na račun Ubogih zemljanov.
Ko je sveti Nikolaj s svojim muhastim adjutantom Parkeljnem odšel v onostran-sko carstvo, ki je vse nekaj drugega kakor naša solzna dolina —, je ostal marsikdo razočaran. Zato je »dobro dete Je-žtilček«, uvažujoč senilnost mišljenja svetega škofa Miklavža, naročilo, da se zanj sicer mora delati reklama, odklanja pa vsako pregrešno misel.
Tipičen pojav v Mariboru je, da vsak, prav vsak špekulira na legendarni prihod Božička-: od branjevca do veletrgovca in prav vsi špekulirajo na situacijo »visokega datuma«. Nerodna ie Sv. Cerkev. da določi svoj najlepši praznik skoro za konec meseca, ki je poleg vsega še mesec bilanc, inventur in računskih sklepov... Silno neroden položaj, zares! —
Kaj nam pa vse ponuja dobri »Božiček:?
Najbolj briljirajo seveda slaščičarne, ker jih je sveti Miklavž na nasvet brezbožnega Parkeljna priporočil »Božičku«. Ce je tu po sredi kaka korupcija, ostane odprto, nerešeno vprašanje. Vse dobiš v njih (seveda za denar!): Jaslice in nakit za božično drevesce, pa tudi darila za sladkosnede obdarovankc vseh spolov. Ker je tuzemsko življenje nad vse bridko (grenko), je dobro in pravično, če se isto osladi z raznovrstno čokolado, bonboni in sladkimi likerji.
Tudi pekarne imajo polne roke dela, bodisi da pečejo izume svojih odjemalcev t. j. potice, štruce, sadni kruli in druge božične dobrote, bodisi da ponujajo svoje lastne izdelke na prodaj. Posebno konkurenco delajo n>"r.e marke keksov, o-' katerih ne veš, kateri so »najboljši«; kajti vsak izdelovalec keksov sc producira, da so njegovi keksi najboljši. Trebi- še .ie izogniti temu s tem, da se jih nakupi nekaj pri tem in onem — pa poskusi. Lasten okus menda nikogar ne vara. Potem pridemo do zaključka, kaj je dobro, boljše in — najboljše.
Tudi delikatesa ne zaostaja: kajti ona ima poleg suhomesnate robe tudi blago pekarnarjev in slaščičamarjev seveda iz drugč roke pa se kljub temu trudijo, da
dajo svojim konzumentom konkurenčne cene.
Povsod borba!
Četudi je nad hlevom »dobrega Deteta«, kjer se je rodil, prišla zvezda repatica in so angeljci zapeli: »Mir ljudem na zemlji!« — vendar je na račun tega skromnega Proletarca, ki je prišel na svet, da ga odreši, nastala velikopotezna trgovina, tako da je postal legendarni »božični mir« prozaičen »gšeft«. Ubogo, nebogljeno Dete v jaslicah, če bi slutilo kako trgovino bodo s Teboj uganjali, ne bi se zares nikdar, nikdar rodilo.-------
Potem pa ne smemo pozabiti igiačk in druge galanterije. Vse za bogate, oblago-darjene ljudi in deco, katerih roditelji imam poleg udobnega stanovanja tudi denarta v izobilju. Pa tudi za mal denar se debi to in ono in jaz že vem, da bom dobil za Božič »konjička, ki zadaj piska« Poceni roba, a poleg tega srčkano, primerno in celo — simbolično darilce, četudi stane le Din 2.50. Cena ne odloča; kajti najmanjše darilo, kupljeno od !ju beče roke, zamišljeno od udanega srca, je dragocenejše kakor »Chevrolet« ali g'avni dobitek v klasni loteriji. --
Prav posebno pa se odlikujejo trgovine z manufakturo. To je namreč roba, k naivec zaleže. Poleg vsega pa je v primeri z lanskim Božičem opazovati glede na cene velik napredek — nazaj; kajti cene so tako bajeslovno nizke, skoro kakor pokojpina kronskih penzijonistov. — Vse se bori za Božič, ki je praznik Miru in Bratstva. Ker je dal dobri Bog vsem darovalcem oči in možgane, ne bo nikomur težko, da si ogleda vse izložbe, primerja vse cene in potem izbere najboljše, najprimernejše.
Potem pridejo papirnice t. j. papirne trgovine, ki prodajajo knjige, okrasni pa pir, nakit za božično drevesce, sveče, pa pirnate jaslice in še marsikaj. »Božiček« ponuja vse, prav Vse. Vse je primerno za božično darilo: parfum, milo in iglica; stroj za rezanje Špeha in mesa in kravata; steklenica konjaka in dobra poučna knjiga; igračke za deco in — pohištvo; tople spodnje hlače in — krzneni plašč; pismeni papir v mapi in serija dobrih cigar ter še marsikaj, marsikaj... Vse, prav vse...
Dobro »Dete Jezušček«, rojeno v šta-lici blizu Betlehema, vdahni nam odre šujoče spoznanje, kje dobiti za vse te božične potrebe potreben denar! —
Mariborsko Gledališče
REPERTOAR;
Sreda, 21. decembra ob 20. uri »Mada-me Buttcrfly« ab. D. Kuponi.
Četrtek, 22. decembra ob 20. uri »Takrat v starih časih« ab. A.
Petek, 23. decembra ob 17. uri »Snegul-čica«. Otroška predstava pri znižanih cenah.
Sobota, 24. decembra. Zaprto.
Nedelja, 25. decembra ob 15. uri »Logarjeva Krista«. Znižane cene. Ob 20. uri »Eva«. Znižane cene.
Pondeljek, 26. decembra ob 15. uri »Bajadera«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih...«
Božično darilc na"emu žen« stvu — na emu naroiul
Za Božič prihajamo k Vam! Prihajamo k celokupnemu ženstvu •’i'?niu! Ne prihajamo praznih rok — za bodočnost, za prihodnje poletje Vam prinašamo lastno narodno oblačilo »Dečvo«.
Iz častitljeve naše narode noše, iz vzorov naših mater je posneta. Pripravljena je, da jo podarimo Vam materam našega rodu, Vam učiteljicam, vzgojiteljicam naše mladine, Vam meščankam kot deže-lankam.
Prinašamo jo Vam hčeram našega ora-tarja, podjetnika, intelektualca. Pridite in vzemite si jo, da za vedno postane Vaša. to je splošna narodna last. Narodu v za vednost »Jugoslovenski Matici« in »Deč-jemu domu« oa v možnost čim večiega razmaha.
»Dečva« bo povsem naše oblačilo! — po izvoru, kroju in vzorcu. To narodno žensko poletno oblačilo je lepo, praktično in do skrajne možnosti ceneno.
Brezizjemno vsaka žena in dekle naj se v prihodnjih mesecih, ko bomo pozvali, prijavi in pridobi za prijavo tudi krog svojih znank, ker odziva sleherne slovenske žene pričakujeta
JUGOSLOVENSKA MATICA IN AKCIJA »DEČVE«.
Smučarski tečaj na Pohorju
pri Mariborski koči priredi zimskošportni odsek SPD od 27. do 31. t. m. Prijave udeležencev sprejema načelnik dr. Janko Orožen v prostorih Prve hrvatske šte-dionice v Maribrou in vodja tečaja na Mariborski koči. Smuški tečaj bo vodil priznani strokovnjak g. inž. Ervin Rung-aldier. Stroški bodo naslednji: zajtrk, malica, kosilo, južina in večerja 45 do 50 Din. prenočišče za člane L) Din, kurjava 3 Din dnevno. Pristojbine ne plačajo člani zimskošportnega odseka SPD, za nečlane pa znaša 30 Din za ves čas tečaja. Smučarji, ki se udeleže tečaja, se zberejo do večera 26. trn. v Mariborski koči.
Zimskošportni odsek SPI) v Mariboru
priredi jutri 22. t. m. ob 20. v posebni sobi restavracije »Vinski hram« v Vetrinjski ulici predavanje o smučarstvu. Predaval bo art. podporočnik g. Viktor Ogorclec. Vabljeni so vsi člani, zlasti začetniki! — Tajnik.
loemlnlalte te CMD
Ustanovitev Aero-kluba v Mariboru
Po vzgledu mnogih drugih, da, skoro že vseh ostalih mest, kjer imajo oblastne samouprave svoj sedež, si je sinoči.tudi Maribor ustanovil oblastni odbor Aerokluba »Naša krila«. Agilni pripravljalni odbor, čigar člani so bili gg. brigadni general Spasič, dr. J. Tominšek, puk. D. Božič, polic, nadsv. Keršovan, msgr. L Vreže, sod. svet. dr. D. Senjor, ravnatelj B. Pogačnik, major L. Mičič, dr. 1. Sestali in J. Loos — je sklical za sinoči v čitalnično dvorano Studijske knjižnice ustanovni občni zbor. Udeležba iz vseh slojev meščanstva je bila prav razveseljivo lepa. Poleg pripravljalnega odbora so bili navzoči tudi veliki župan g. dr. Schau-bach, predsednik oblastnega odbora iti mestni župan g. dr. Leskovar, mnogo oficirjev, zdravnikov, odvetnikov, duhovnikov, uradnikov itd. itd. Tudi dijaške mladine smo precej opazili.
S kratkim nagovorom je pozdravil zborovalce, in otvoril ustanovno skupščino general g. S p a s i č , ki je podelil besedo članu osrednje uprave Aero-kluba, našemu znanemu pilotu g. dr. Stanetu R a p e - t u iz Ljubljane. Govornik je orisal v zanimivi obbki zgodovino letalstva in navdušil zborovalce za naš narodni Aero-klub »Naša krila«. Po svojem predavanju je dr. Rape ob pr«-'•"\uinju ski-optičnih slik še razložil ustroj avijona, padobrana in podobno.
Po tem, ko je bil prečital gosp. dr. Š e -stan izvleček pravil Aero-kluba, je bila izvršena volitev upravnega in nadzop. stvenega odbora. Upravni odbor tvorijo gg. dr. Tominšek, ravnatelj inž. Dračar, puk. Božič, višji svetnik Keršovan, msgr. Vreže, sod. svet. dr. Senjor, ravnatelj Hrvatske csk. banke Pogačnik, major Mioič, dr. Šestan in Jos. Loos. (Imena članov nadzorstvenega odbora in namestnikov obeh odborov objavimo, čim doznatno za konstituiranje odborov.) Pred zaključkom skupščine je pokazal g. dr. Rape še slike s filma »Letalski miting v Ljubljani.«
. Novo' ustanovljenemu Aero-klubu za našo oblast želimo mnogo uspeha, vsej javnosti brez razlike stanu pa priporočamo čim številnejši vstop v klub.
Velik vlom v St. Jakobu ob luž. žel.
Včeraj ob 12. jc dobil mariborski policijski komisarijat brzojavno pros nio šentjurškV orožniške postaje za, policijskega psa, ki naj bi izsledil neznane vlomilce v trgovino Jos. Grase| lija v §t. Jakobu pri Št. Jurju ob juž. železnici. Že ob 13.30 .se je odpeljal policijski uradnik g. Grubiti s svojim izučenim psom Egonom na kraj vloma. Tu je doznal, da so neznanci vlomili skozi primitivno zaprto izložbeno okno v noči na torek v trgovino in odnesli šest bal blaga, nekaj zimskega perila in pletenin, v skupni prednosti 10.000 Din. G. Cirubin, strokovnjak v daktiloskopiji, je najprej ugotovil odtise prstov, ki bi prišli v poštev pri ugotavljanju zločincev, njegov zvesti spremljevalec Egon pa je pričel vohati za sledjo vlomilcev. Hodeč za psom, so kmalu našli na tleh cunjo za čevelj, kakoršne nosijo moški mesto nogavic, Sled je vodila mimo nekega vrta tri kilometre daleč, in sicer precej zamotano do neke hiše, ležeče ob isti cesti kakor tr-jgovina Graselli. Razdalja obeh hiš je !pa normalnega hoda po cesti samo ;deset minut! Iz tega bi se mogoče j dalo sklepati, da so storilci nalašč šli j po stranski in nenaravni poti od tr-Igovine proč. Pri tej hiši so našli drugo cunjo za čevelj, ki snada k prvi. Blaga pa ni bilo v osumljeni hiši nobenega. Vendar so orožmki aretirali dva brata osumljene hiše. Upamo, da se kmalu posreči ob sodelovanju mariborskega policijskega komisarijata šentjurskim orožnikom izslediti vlomilce.
Pokojninski fond za žene in deco državnih nameščencev.
Finančno ministrstvo je pravkar dokončalo novo uredbo o pokoininskem fondu za žene in dc:o državnih nameščencev. Načrt uvaja zopet plačevanje takozvahih penzijskih vlog, kar ie '»-vato med državnimi nameščenci seveda ve-'iko nezadovoljstvo. Uradniki so namreč že itak slabo plačani in nikakor ne gre, da bi se na ta način uvajali še novi mesečni odbitki.
Ukinjenje železničarske aprovizaclje v Mariboru.
Prometno ministrstvo je ukinilo železničarske aprovizaclje v Ljubljani, Mariboru in Sarajevu.
Umrl Je
včeraj po dolgi bolezni v starosti 61 let g. Jurij Orovič, posestnik v Makolah. Pogreb bo jutri popoldne ob pol treh na pobreškem pokopališču.
Službo dobi
olar s triletno prakso. Interesenti naj se zglase pri Borzi dela v Mariboru.
Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ormožu.
Na dan Sv. treh kraljev po rani maši bo na osnovni šoli v Ormožu ustanovni občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva. Ob tej priliki bo predavanje o sadnem drevju, sortah jabolk ter jabolčni tupčiji in prodaji. Kmeti, gospodinje, fanti in dekleta, posebno mladina, pridite v velikem številu ter pristopite k društvu, rajti sadjarstvo je edina panoga in vir dohodkov razven vina v našem okraju.
Zmrznil.
Neki seljak iz Brežane v Liki se jc včeraj na povratku proti domu vsled velike truienosti hotel nekaj minut odpočiti. Vsedel se jc na debelo snežno odejo in cmalu nato zaspal. Vsled silnega mraza je zmrznil in so ga našli mimo došli ljudje že čez nekai ur mrtveca.
Sokolsko društvo v Mariboru poziva vse članstvo k polnoštevilni udeležbi »Pomena« generalu Mih. Kovačeviču, ki ga priredi tukajšnji pododbor rezervnih oficirjev skupno z društvi: Sokolsko društvo, Jadranska straža, Orel, Orjuna iti Udruženje invalidov, dne 22. t. m. ob 20. uri. Dolžnost članstva ie, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu, ker je.bil general Mih. Kovačevič odličen Sokol, — Zdravo! — Odbor.
ZmotMva narava.
V redakciio so nam prinesli živahnega metuljčka-pavlinčka. ki je v želji po dnevni luči v rfa.mengoctoHšeni letnem času zapustil zabubek. Živali-'ca se je izlegla v mrazu — 18 stopinj in bo morala neprijetnosti kratkega življenja pripisati zmotljivi naravi. —
Tatvina gonilnih Jermenov.
Danes je mariborska policija aretirala čevljarska vajenca Alojza S. in Feliksa^J., ki sta 12. t. m. ukradla tvrdki Špes 18 m gonilnega jermena. Dečka sta tatvino izvršila v času, ko sta bila pri tvrdki zaposlena. Stara sta šele 15 let. —
Sirota v mrazu na cesti.
Najtežje občutijo sedanjo ostro zimo nedvomno otroci siromašnih starišev. Koliko jih jc, ki gredo zjutraj slabo oblečeni in še brez tople jedi z doma v šolo ali pa po drugih potih, ko se zopet vračajo domov, pa tudi nimajo pričakovati ničesar dobrega. Ni ne drv, ne premoga, ne denarja. Le mraz in .skrajna beda gospodarita po teh domovih. V Zagrebu so našli včeraj sedemletno Terezijo Lehtek, učenko prvega razreda osnovne šole, v Cvetni ulici nezavestno na tleh. Bila jc skrajno siromašno oblečena. Na potu v šolo jc v silnem mrazu onemogla in se zgrudila pred DeČjim anibulatorijem na tla. Njene roke in noge so bile že skoro popolnoma zmrznjene in so zdravniki rabili precej časa, predno so nesrečno dekletce sploh spravili zopet k zavesti.
Vi sam j boste obdarovani!
Od L do 25, decembra priredimo za naše ccnj. odjemalec stalno božičnico, tako da vsak kupec dobi od nas srčkano božično darilo! A. Stoječ, zlatnina, ure, Maribor, Jurčičeva 8. —	1838
Drsališče pred gostilno Lovrenčič v Roš-pahu
je zelo dobro. Cena 2 Din za osebo.
2010
Visoko priznanje delu za mir
Francoski nčenjak Ferdinand Bidsson, ki deluje že nad pol veka za svetovni
mir.
Noblova nagrada za miroljubno delo sta prejela Francoz Ferdinand Buisson in Nemec Ludovik Ouidde. Prvi je po letih enak bivšemu francoskemu državnemu predsedniku »tigru« Clemenceau-iu. po mišljenju pa silno nasproten. Oba velika Francoza in sovrstnika po letih sta si enaka le v tem, da sta v visoki starosti 86 let obranila vso silo svojega dulu ter. da bosta poznim potomcem vzor in primer nezlomljive silne volje.
Po svojih filozofskih študijah Buisson ni mogel dobiti službe na francoskih državnih šolskih zavodih, ker je bil prepričan republikanec in ker ni hotel položiti predpisane cesarske prisege. Podal se je v Švico, kjer je dobil službo na univerzi v Neuchatelu. Po veroizpovedi protestant je z mnogimi svojimi spisi pobijal ortodoksni protestantizem. Kot pacifist je nastopil že na mirovnih kongresih leta 1868. v Ženevi in leto pozneje v Lozani.
Po zlomu francoskega cesarstva se je vrnil v Francijo ter postal ravnatelj ljudskega šolstva. Ljudsko šolstvo je temeljilo preuredil na podlagi obveznega in brezplačnega pouka ter ustvaril tako na polju prosvete nekaj prvovrstnega in še v nobeni drugi deželi dosegljivega za tedanjo dobo. Spisal je veliko število vzgo-jeslovnih knjig in navodil za Ijudsko-šol-
ski pouk. L. 1896. je postal profesor vzgo jeslovja na svetovno znani sorbonnski u-niverzi. Ko so politične strasti ustvarile Dreyfussovo afero, je bil Boisson med najodločnejšimi zagovorniki po nedolžnem obtoženega kapetana. Ta nastop ga je privedel v politiko in leta 1902 je bil prvič izvoljen za pariškega poslanca. To čast je pred tremi leti sam odložil. Leta 1914 je bil izvoljen za predsednika Lige za varstvo človeških pravic.
V prvi vrsti je bilo njegovo delovanje posvečeno sicer vzgoji, a je vendar pri tem že od svoje mladosti z vso vnemo deloval za spravo in mir med narodi. V vseh še tako težkih političnih zapletlja-jih je z vso odločnostjo in prepričevai-nostjo zatrjeval, da narodi niso krivi. K' Ivi in odgovorni so posamezniki, misel in čast človeštva pa nalaga v vseh prilikah sveto dolžnost doslednega in požrtvovalnega dela za mir in '>ubezen med narodi. Še nedavno je stari učenjak in idealist kot oznanjevalec miru pre^-v-al Nemčijo ter predaval v Berlinu, Potzda mu in Essenu.
Častno priznanje in zahvala potom No-blove nagrade je torej naklonjena velikemu človeku in odločnemu borcu za najvišje človeške ideale.
Spori
Rešilni teSn zrakoplova
Kar je za ladjo in mornarja rešilni čoln, to je za zrakoplov in piiota letalsko padalo. F*rvo padalo so izgotovili leta 1784 v Parizu iz močnega pergamentnega papirja, prevlečenega s svilo. Izumitelj je s tem svojim padalom skočil s precej visoke strehe. Leto pozneje so v Angliji podobna padala pritrdili na z razgretim zrakom napolnjene balone, da so imeli oporo pri spuščanju na zemljo..Krog leta 1880 je angleški kapetan Bald\vin napravil padalo, precej podobno današnjemu ter se z njim srečno spustil na zemljo iz precejšnje višine. Za njim so delali proti visokim stavam še mnogi poskuse s padali, a so se v svetu uspehi sodili le po tem, kako dolgo je kdo izdržal brez nesreče. Iz letala se je prvi 'lot spustil s padalom na tla šele lota 1913. V svetovni vojni se je pa izkazalo, da je padalo res »rešilni, čoln« zrakoplovov. Zavezniški piloti so že začetkom leta 1918 poročali, da nemški zrakoplovci uspešno uporabljajo padala, čd se jim zrakoplov vsled strelov pokvari ali vname, odnosno če izgubijo oblast nad aparatom. Zavezniške države so začele tedaj z veliko vnemo izdelovati padala. Največ padalskih modelov so izdelali v VVashingtouu ter napravili z njimi tudi največ srečnih in nesrečnih poizkusov. Padalo se je vedno bolj izpopolnjevalo ter si je z njim 57 ameriških vojnih pilotov rešilo življenje. Vsi na ta način rešeni so postali znani pod imenom »klub gosenic«. Padalo je namreč iz svile, svilo pa predejo gose-nice-sviloprejkc. V uganki in šali se padalo označuje tako-Ie: »Če ga rabiš, pa ga nimaš, ga ne boš nikdar več rabil«.
Tajlnstveni divji lovec — strah marzej-ske okolice.
Nedavno je v južni Franciji v okolici Marscillea divji lovec Adolphe Tcssier streljal na logarja Bargeota in ga težko ranil. Divji lovec pa je iz njegovega okoliša pobegnil in se skriva po gozdovih in južno francoskih poljih. Od časa da Časa se pojavi cel > v Marseillcu. Živi od panja in se pojavlja v predmestjih pod imenom »Tab r.e« in je v veiik strah prebivalstvu. Oblasti so vprizorlG proti njemu pravcato gonjo. Zas’cduje ga vsa pristaniška in mestna policija ter tri žan-darmerijske brigade. Toda Tatone je tako spreten, da doslej še niso iztaknili prave sledi. Orožniki sploh r.e spe in nimajo časa niti za uživanje hrane, kajti Tatone se pojavlja kot zajec, ki ga preganja lovec in žival, zdaj tu, zdaj tam. samo da zabriše sled. Brigade so si razdelile teren ter ga v strnjenih vrstah me-iskujejo. Poveljstvo zasledovalcev je izdalo celo služben proglas, v katerem zatrjuje, da divji lovec ne bo mogel pobeg.
Prehladi se vsaki dani
S teni geslom se je zbrala na Dunaju družba, ki se sedaj v hudi zimi kopa: v Donavi ter se po tej kopeli še malo povalja po snegu. To naj bi bila posebno uspešna zdravilna metoda. V tej družbi so celo zdravniki, ki to metodo zagovarjajo in priporočajo. Začetnik te zdravilne metode dr. Panesch, ki je star že 63 let, trdi, da se z nahodom in drugovrstnim prehladom izločijo iz telesa škodljive bakterije in ko jih ni več, je človek z mrzlo vodo že tako utrjen, da se ga nove nikdar več ne lotijo. Doktor, ki se sam tudi J kopa, pravi, da se počuti, ko da bi imel dvajset let. Sprva so imeli Dunajčani veliko senzacijo s kopalci v mrzli vodi in snegu, sedaj so se pa na družbo že navadili. Čudne zdravilne metode so danes na dnevnem redu. Saj imamo n. pr. tudi v Beogradu nekega Rusa, ki trdi, da ozdravi najmanj 20 dnevno popolno stradanje vsako bolezen.
Angleški kralj — živinorejec.
Pokojni italijanski krab Umberto -je v nekem pogovoru označil svoj poklic s poljedelcem. Če bi sc vprašalo- angleškega kralja po »pokiicu«, bi upravičeno lahko dejal, da je živinorejec On ima v okciici Windsora farmo, katero vodi srni in je določena samo za živinorej-stvo. Kralj se sam izredno zanima za gojitev Čistih pasem, čestokrat prisostvuje tudi prodaji v njegovi farmi od-gojenih goved ali drobnice. Toda »fai-mer« se ne bavi sam z živinorejo, temveč ga pri težavnem poslu podpira vsa rodbina. Nedavno so vsi angleški časopisi objavili sliko kraljeve vnukinje, ki milo joče, ker so s farme prodali — vola, ki ji je bil najljubši. Na dan prodaje »kraljevske« živine pridejo trgovci in živinorejci iz i cele Anglije, da kupijo izbrane komade. Zlasti so čislane windsorske svinje in goveda. Nedavno je \vindsorska farma prodala 40 svinj za skupno vsoto 1.712 funt šterlingov (pol milijona Din\ bik je bil prodan za 71 funtov (20.000 Din), 37 ovac za 227 funtov (60.000 Din). Na »semnju je kralj vnovčil 3.409 angleških funtov ali milijon Din.
Olimsrada 1928
Češkoslovaških nogometašev ne bo v Amsterdam. Preteklo soboto je sklenila češkoslovaška nogometna zveza končno-veljavno, da sc ne udeleži nogometnega tekmovanja na olimpijadi v Amsterdamu. Cehoslovaki argumentirajo ta svoj sklep s tem, da nimajo nobenega jamstva, da bi igral.njihov amaterski tim res le proti amaterjem.
Francoski kandidatje-smučarji za St. Moritz. Francoska federacija smučarjev je postavila za udeležbo na olimpijadi v St. Moritzu 33 kandidatov, ki pričnejo trenirati prve dni januarja. Koncem istega meseca bodo izvršili izbiro, dne 4. februarja pa odidejo v St. Moritz.
Presenečenje pri hitrostnem drsanju.
Pri hitrostnem drsanju na 500 111, ki se je vršilo preteklo nedeljo v Oslu, se je posrečilo Carlsenu poraziti svetovnega prvaka Evensena. Carlsen je beleži! S : 56.2, Evensen 8 : 57.3 in Rolscn kot tretji 9 : 05.3.
Težka nesreča maratonskega prvaka.
Švedski prvak v maratonskem teku Rudolf Olsson se je težko ponesrečil. Pri delu je padel velik komad železa nanj in mu odtrgal obe nogi. S tem je zgubila Švedska svoj največji up bližajoče se olimpijade.
Športni proces v Pragi.
Sodnik prvenstvene tekme Slavija : Sparta, Stepanovski, je radi razžaljeiija časti ovadil več uglednih čeških športnikov sodišču. Toženi so igralci Kada in Kolenati, dalje biljeter Sparte in še štiri osebe, ker šo baje po omenjeni tekmi izjavili, da je Stepanovski od Slavije dobil 2000 Kč podkupnine in ji pripomogel do
zmage. Proces je v športnih krogih vzbudil veliko zanimanje. Pričakuje se, da pride, do poravnave.
Frolich zapušča Evropo. Večkratni nemški evropski rekorder 8? plavanju Gustav Frolich (Magdeburg) odpotuje v prihodnjih dueli na Samoa' otoke, kjer je preživel svojo mladost kot sin tamkajšnjega pristaniškega ravnatelja.
Usoda dunajskih Brigitenauerjev.
Danes pade odločitev glede nadaljnega' obstoja dunajskega kluba BAC. Sanacijski poizkusi niso uspeli in je položaj kluba ogrožen. Igralci bodo najbrže avtomatično prosti, klub pa suspendiran.
Amerika hoče Sindefarja in Cuttlja.
»Pologround« d. d., ki ima največji prostor za polo-igre v vsej Ameriki, je kupila pred kratkim newyorški nogometni klub Indiana Flerings in imenovala novo društvo »Nationalklub«. Temu kbibu pa nevarno konkurirajo nogometaši društev »Giants« in »Brooklyn Waiiderers«, ki imata v svojih vrstah nekaj odličnih Dunajčanov. Zato se jc odločil tudi National-klub, da si pridobi par dunajskih nogometašev. V prvi vrsti se imenujeta tu oba napadalca »Austrije« Sindelar in Cutti, o katerih so v Ne\v Yorku prepričani, da se bosta odzvala vabilu.
Šport in militarizem.
V Rumuniji so že delj časa poskušala vojaška oblastva spraviti vsa športna društva pod svojo oblast. Ker so se pa vsi ti napori ponesrečili, je odredilo sedaj rumunsko ministrstvo vojske, da tie sme biti nobena aktivna vojaška oseba član kakršnegakoli športnega društva.
ldletna pilotka.
oklub v Bristolu ima med članstvom tudi 131etm dekletec, ki še obiskuje šolo, torej leta lahko sanio ob nedeljah in praznikih. Toda ona radi, tega temeljito izkorišča prosti čas. — Aparat, ki sc ga poslužuje, ima dva volana in jo vedno spremlja pilot. Doslej sc jc dvignila že 19krat in sania vodila letalo, dočim se jc poleg nje vozil pilot samo radi sigurnosti. — Izgloda, da ni daleč čas, ko bodo šolski otroci potovali v šolo z aero-P lanom
Repatica „De V!c©“ r*a vidiku
Po 80 letih se zopet približala zemlji?
Leta 1846 nas je obiskala repatica, ki jo je odkril astronom De Vico in ki je dobila po njem tudi svoje ime. Giblje se, kakor so astronomi dognali, v dolgi elipsi krog solnca in potrebuje za enkratno pot krog solnca prilično 76 let. Zemlji se zelo približa. Ze od leta 1920 so pričakovali v južnih zvezdarnah njen povratek, pa iskali so jo zaman.
Nedavno pa je sporočila zvezdama v Melbournu, da je tam astronom 'Skjele-rup v ozvezdju Norma, 36 stopinj oddaljeno od južnega nebesnega tečaja, odkril novo, močno svetlo repatico, ki sveti kakor zvezda druge do tretje velikosti, torej prilično tako, kakor znane svetle zvezde v Velikem Medvedu. Repatica ima precej izrazit rep, dolg tri stopinje, torej šestkrat daljši nego solnčni premer. Giblje se naglo proti severovzhodu, kar bi značilo, da jo bomo tudi pri nas kmalu videli.
Zvezdoslovci so splošno mnenja, da jc to repatica De Vico, ki se je pokazala leta 1846. Ce je to res — in nadaljnja opazovanja bodo to dognala — jo bomo kmalu videli na severni nebesni polovici v visoki severni legi. Nič ni presenetljivo, če je prišla za šest let kasneje, saj se pri nobeni repatici doba povratka ne more točno izračunati. Pri repatici Brorsen na primer, ki sc je pojavila leta 1847, se jc računalo na povratek šele za 1. 1928, pojavila pa se je že leta 1919, torej za 9 let prezgodaj.
Ženitve In ločitve v Rusiji.
V sovjetski Rusiji so formalnosti sklepanja zakonov in ločitev tako poenostavljene, da se dogajajo naravnost nemogoče stvari. »Krasnaja Gazela« objavlja tole dogodbico: V januarju je neko 18 letno dekle v Leningradu stopilo v zakon z nekim Udaljeovim,. kar sc je tudi registriralo. Že v marcu jc v matičnem uradu zahtevala, da jo črtajo iz seznama poročenih ter takoj napovedala možitev 7. bratom prvega soproga, kar so tudi u-radno registrirali. Z novim možem ic bila zadovoljna delj časa, kajti šele oktobra se je pojavila v matičnem uradu in zalite vala izbiro. Istočasno pa sc jc uradno zabeležilo, da se je poročila z Udaljeovim ŠL 3, ki jc k sreči poslednji brat,
18 let zdrav v blaznici.
Pred dvajsetimi loti je zaslovelo pd vsej Britaniji ime Fiarry Thawa. Milijonar jc imel dobrega prijatelja Stanforda Whitea in lepo ženo. Nepričakovano se mu je zazdelo, da ga žena vara. V izbruhu ljubosumnosti je tovariša ubil. Proces radi umora je trajal zelo dolgo, kajti Thavv je z napori vse svoje volje simuliral, da je blazen. Bil je toliko spreten,! da so ga vtaknili mesto v ječo v blaznico. Kakor hitro so ga internirali, se jo trudil, da ga proglase za zdravega, predvsem pa da dobi zdravniško izpričevalo. Končno mu je uspelo tudi to in bil je izpuščen na svobodo. Toda že nekaj mesecev kasneje so prizadevanja njegovih nasprotnikov imela uspeh in proti lastni volji je bil ponovno proglašen za norca in vtaknjen v norišnico. V umobolnici je presedel polnih 18 let in bil izpuščen šele pred dvema letoma. V 18. letih se jc popolnoma izpremenil, postaral na duhu in na telesu. Angleška javnost je nanj že popolnoma pozabila. Nedavno pa je prispela iz Los Angelosa vest, da ga je znana filmska igralka Forrest fiopc Hall tožila radi neizpolnjene obljube, da jo bo poročil. — Filmska igralka zahteva IC? '90 dolarjev ^ •'»dnine a oškodovanje časti in ugleda. Angleški in ameriški časopisi se obširno bavi;- z vpraša* njr<- in ugibajo, ali se bo Thaw v tretjo da! proglasiti za norca.
Revna vdova toži bivšega cesarja Viljema.
Pred sodiščem v Doornu na Holandskem teče civilna pravda proti bivšemu nemškemu cesarju Viljemu. Tožiteljica je vdova nekega pariškega trgovca, ki je izgubil življenje, ko'je marca 1916 neni-ki podmornik torpedira! potniški parnik »Susscx«. Utopljenec je imel pri sebi 590 angleških funtov in sedaj zahteva njegova vdova, naj se ji ta svota povrne i/ privatnega premoženja bivšega cesarja. Tožiteljico zastopa slovit pariški odvetnik. Pravda vzbuja veliko pozornost, ker se bo z njo začelo juridično ra lotri-vatije vprašanja osebne odgovornosti glavnih čiuitcljev svetovne voinc. —
Kupujte železniške vozne karte v biljjetami ,Putmka‘ v Mariboru, Aleksandr.53
■Stran*'
tfarf&orsfl V P C Z P V ? ff Jutri.
V Mariboru, 'dne 21 XII. 1927.
Hans Dominik:
Oblast treh
Dr. Glossin se je nervozno premaknil na svojem sedežu. Profesor je nadaljeval:
»V trenotku, ko je električar usmeril tok na delinkventa, je nenadoma obstal dinamo, kot da ga je zastavila orjaška pest. Obstal je in zadržal tudi z njim zvezano parno turbino. S strašno silo se je zaganjala sveža para iz kotla v mirujoče turbinske lopate. V zadnjem trenotku je skočil strojnik in zaprl paro.
Ves ta čas je delinkvent mirno sedel na usmrtitvenem stolu in na njem se ni pokazala nikaka posledica električnega toka. Sele pozneje sem se zopet spomnil na čudno obsojenčevo obnašanje. Bila je podoba, da je sklenil svoje račune v tem !življenju. Kakor hitro pa je stopil v usmr-titveno sobo, so njegove smrtnoblede poteze lahno zardele. Ko je stroj prvikrat .odpovedal, se mi je zdelo, da vidim na .njegovem obličju odsev smehljaja, ki se je v njem izražalo zadoščenje. Kakor da ■je pričakoval ta za nas tako nedoumljivi pojav.
Ko smo pognali stroj drugič v tek, se .je ta skrivnostna veselost še povečala. ! Zasledoval je naše početje, ko da mu gre le za nek znanstveni poizkus.
V tretje je prišla katastrofa. Strojniki so pognali turbino v najhitrejši tek. Tri-tisoč obratov na minuto in napetost električnega tol.a je znašala petdeset odstotkov nad predpisano višino. Strašen sunek. Os med dinamo in turbino se je prelomila. Turbina, naenkrat neobremenjena,
je zdrvela. Njena lopatna kolesa so sg radi v neskončnost ojačene sredobežne sile raztrgala in razletela. Sveža para iz kotla jih je gnala in razmetavala s strašnim škrtanjem in tuljenjem skozi odvodne parne cevi v kondenzator. Ko je bila para odstavljena, smo vsi čutili, da smo šli za las mimo smrti... Policijski predsednik je pošepetal nekaj besedi z doktorjem. Nato je vprašal profesorja:
»Ali si morate opisane dogodke na kak način znanstveno razlagati?«
»Ne, gospod! Manjka nam vsaka raz-iaga, ki bi jo mogel dokazati. Izrazim lahko kvečjemu domnevo! Dejstvo, da so vse ure magnetizirane, kaže na to, da je završal v kritičnih minutah neverjetno močan elektromagnetičen vihar v prostorih Sing-Singa. Pojaviti so se morala izredno silna elektromagnetična polja v svobodnem prostoru. Drugače si ne morem razlagati, da so celo posamezni zavoji velike jeklene špirale v centralni uri magnetično popolnoma spojeni. Pojaviti se je moral pač strašen elektromagnetični orkan. Toda s tem nam ni dosti poma-gano.«
»Ko je turbina v stranskem prostoru eksplodirala, smo vsi instinktivno iskali kritja. En del se nas je vrgel na tla. Drugi del se je skril za stiskalno ploščo. Kake dve minuti je trajalo živce parajoče tule-nje in rohnenje drobcev v parnih ceveh. Ko je bila končno para ustavljena in je zopet zavladal mir, smo opazili, da je delinkvent izginil. Močna volovska jermena, s katerimi je bil pritrjen, niso bila odpeta, temveč z ostrim nožem prerezana. Beg se je moral izvršiti v največji brzini,
MaN ogteei. ki eleiije * poere-UovaHte in eocijalne namen« •bčinatva: vsaka beeeda 30 p, aajmanjti znesek Din B---
Mali o
Ženitve, dopisovsn|s in oglasi trgovskega aK reklamnega značaja: vsaka beseda BO p, najmanjši sneaek Dia t0 —
Korespondent
vešč slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine, z 5 letno prakso, išče primernega mesta. — Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Korespondent.«
2101
Priložnostni nakup!
Nova spalna in rabljena spalna soba iz trdega lesa, svetla in temna politirana, predsobna stena, mize, otomane, stolčki, pletena garnitura, stojala za rože, držala za zavese iz medi ter razne druge stvari radi odhoda po zelo nizki ceni na prodaj. — Sodna ulica št. 2, pritličje. 2012 Stanovanje večsobno, snažno, iščem. Ponudbe pod »Dobro plačilo« na upravo lista. 1999 Lesni skladiščnik se takoj sprejme. Starejša, izkušena moč. Ponudbe pod »Praktičen« na upravo lista.
Orehi
se prodajo v tovarni bučnega olja. Maribor, Pod Mostom 7.	1929
Snežne čevlje in gaioše
popravlja R. Monjac, Jurčičeva ul. 9.
1919
Velika zaloga kuhinjske posode.
Vsaki gospodinji znano prvovrstno Posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeze, sita, deske za testo, valarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece» riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice, umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, iedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalne garniture in vse vrste steklene robe. —■ Albert Vicel, Maribor, Glavni trg šiev. 5. —	15.3
Kupim staro zlato, srebrn denar, umetno zobovje' po najvišjih cenah. Uger, Maribor, Gosposka ulica 15.	.	11.a
Ne si* nizke cene
ampak tudi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Vas zadovoli v vsakem oziru.
Na zalogi je največja izbira najnovejšega blaga za moške in ženske obleke, plašče in perilo, izgotovljene obleke za moške, ženske in otroke, Nainovejši kioji in zelo nizke cenc. Postrežba točna in solidna.
v nekaj sekundah. Šele deset minut pozneje smo opazili, da manjka tudi ena prič.
To je bilo vse, kar je mogel povedati profesor Curtis.
Dr. Glossin je pogledal na uro.
»Jaz moram žalibog dalje! Zdravstvuj-te, gospod profesor!«
Spremljan po policijskem predstojniku je zapustil sobo.
»Uporabite vsa sredstva, ki se vam zde primerna in potrebna. Najkasneje v treh urah pričakujemo poročilo, kako je bilo mogoče, da je elektrokuciji prisostvovala lažna priča. Poročajte mi tele-fonično! Valovna dolžina vladnih letal! Jaz se peljem v Washington«.
Telefonski zvonec v sobi policijskega predsednika je letega klical nazaj. Nehote mu je sledil tudi dr. Glossin.
»Morda kaka dobra vest?«
Predsednik je snel slušalo. Začudenje in skrajna napetost se je začrtala v njegovo obličje. Tudi dr. Glossin je pristopil bližje:
»Kaj je?:
»Vojaško letalo je izginilo. R. F. c. 1 je bilo odpeljano z letališča«.
»Dalje, Dalje!«
Doktor je nestrpno zacepetal z nogami.
»Kdo je bil?«
Rinil je v predsednika, ko da mu hoče iztrgati slušalo iz rok. Mac Morland pa se je že zopet umiril. Kratko in jedrnato
so padala njegova povelja v telefonsko trobilo.
»Ali je državni tajnik vojne obveščen? Dobro. Potem se bo od tam vodilo zasledovanje. Kako izgledajo storilci? ... Ali obstoje kake domneve? ... Kako? Kaj?... Angleški agenti? Ali je to le prazna govorica, ali imate kake dokaze? ... Kaj pravite? Splošno mnenje? . . . Prazne čenče! Gospod Chopper in Watkins prideta takoj tjakaj in bosta prevzela vodstvo preiskave. Njunim poveljem se imate pokoriti!«
Prezident je stopil k pisalni mizi, napisal na listič papirja nekaj besedi in ga izročil svojemu tajniku. Potem se je obrnil k svojim obiskovalcema.
»Lep začetek današnje jutro! V par urah dva slučaja, kot jih še nisem doživel v vsem svojem dolgem službovanju ... Mnenje, da tiče za celo zadevo Angleži, se mi ne zdi povsem neutemeljeno. R. F. c. 1 je najnovejši tip brzoletal. Šele pred nekaj tedni se je posrečilo s posebnim izboljšanjem spraviti brzino na tisoč kilometrov na uro. Izboljšani tip se nazivlja R. F. c. In c. 1 je prvi komad tega tipa. Izvedel sem, da so ga postavili šele pred tremi dnevi v službo. Prihodnji komadi rabijo še dneve in dneve, predno bodo zreli za poskusni polet. Misli, da si je angleška vlada prisvojila prvi eksem-plar, ni kar brez nadaljnega zavrniti...
Kvečjemu če «
(Dalie prihodnjič.)
i
Grobovi se odpirajo na stežaj vzdihaloče v nebo —
Končino tvoje trpljenje je zdaj, nara vrnite le telol
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresajočo vest, da je Vsemogočni poklical preljubega soproga, očeta, starega očeta, strica, gospoda
Jurija Orovlcs
veleposestnika
danes, dne 20. decembra ob 4. zjutraj v 61. letu starosti, po dolgi mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere, v boljše življen e.
Truplo drageea pokojnika bo položeno k večnemu počitku v četrtek ob pol 15. uri iz kapele na mestnem pokopališču na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 23. tm. ob pol 9. uri v frančiškanski farni cerkvi v Mariboru.
Maribor - Makole, dne 20. decembra 1927.
I
Marija Orovics, soproga.
Obitelji: Orovics, Mikelič, Nič in Pošinger.
2003
m	IHBBHI	n		s§
	 —— 	-	i ^ - -				
POZOR!
POZOR!
Krgiati.rivilie.tevliarii,
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijaino m c-hanično delavnico Juatln GustlnilE, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
NaiprimornejSa
božična
darila
Kup te najceneje pri tvrdki
ANICA TRAUN
Gralskl trg 1.	34,
lSil
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič,
Maribor, Tattenbachova 14
Božična darila!
Srebrnina in galanterija, parfumerija, usnjato blago, pullovverji, veste, perilo, kravate, nogavice etc. po najugodnejših cenah pri
Slavko *ernet’č, Maribor
1951 Aleksandrova cesta 23
Vinofsč v Peklo
(Laltersberg) priporoča za praznike svoja izborna vina, novo po Din 10, staro po Din 12-14.	2011
Primerna in praktična
božična darila
okras in svečice za božična drevesa po ugodnih cenah pri
Drago Rosina, Vetrinfska ui. 26
■□■□■□■□■□■□■^□■□□■aauaijBuauinjnjinjauBaaoaaBcnDHDBDBDBDBaaocaBaBCianRDsiDBDBDaDBOBnaaaDBDanBi^^aaBnaaRaaoaaKiaaaDi
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, m« vinskega kisa, ezenonega kisa; čaj v zavitkih in odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini
JAKOB PERHAVEC - MARIBOR • GOSPOSKA 19
NA DROBNO IN DEBELO Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov	POSTREŽBA TOČNA
■HiEnwzi*»n)en»jir»'^ne,n-npne(n«,r-.«.npn«.nein™,nwniun»in«nt!aBQBDBDBDBOBCBlDBnBDBnBaBaBaBDf»r— nv,—     --' 1	""~1B
Izdaja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani; predstavnik izdajatelia iri urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
ŠtAfiko D e t e 1 a v Mariboru.