Leto VIII. Ste v. 150. Poltnlha plačan« v goidvlAl. V Krškem, v četrtek 9 oktobra 1924. Današnja štev. 1 — Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravnlštvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. čekdvni račun: št. 13.807. [začasno m tud' 1 ° ""V „ TW- Stane mesečno 25 Din, ža Inozemstvo 35 Din, Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najntanj 5 Dia Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračSijO. Reklamacije za Ust s poštn. proste Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Vladna kriza. Vojni minister je odstopil. Svoj odstop je na* znanil Hajprej kroni potem šele ministrskemu svetu. Za vzrok, zakaj da je odstopil, navaja sodelovanje radičevcev, ki da mu niso všeč. Svoje demisije ne mara preklicati. Vlada pa izjavlja na vse to. da krize ni, da so si krizo le časnikarji izmislili, ki hodijo, spraševat zdaj tega, zdaj onega ministra, kako da je s krizo. Kriza pa vendarle je. Pa še zelo občutna. Za. nič manj ne pojde zdaj, kakor za eksistenco naše države. Kajti če bodo generali imeli pravico odstavljati ustavo, potem si bo to pravico lastil vsak in država pride lahko v tak položaj, kakor ga je n. pr. imela naša stranka v svojih bojih za pravilnik: Vsak si vzame svoj kos pravilnika in jaha na njem. skupnost gre pa k vragu. Vlada bi morala v tem slučaju izvršiti isto. kar je storila naša stranka. Pravilnik — čeprav je nepopolen — je svet in kdor se mu ne mara pokoriti, naj nosi posledice. Če nastopi vlada to pot glede na ustavo, ki pravzaprav ni nič drugega ko pravilnik, bo zmagala in rešila državo in sporazum med vsemi deli države, če bo pa cincala, se bo položaj še bolj poslabšal, Ne gre pa le za to, da je general dovolil si kritizirati politično stranko, česar nikdar ne sme. ker se sploh ne sme spuščati v politiko, ampak je njegova dolžnost ubogati. Zato aktivno vojaštvo niti volilne pravice nima. Ampak gre za še nekaj več, ksr je sicer pri tem položaju samo po sebi razora-ljivo, česar pa naši parlamentarci ne razumejo. Gre namreč za to, da aktivni vojak, sploh ne more biti minister, kakor ne more biti poslanec. V tem vprašanju tiči kriza. Če stoji naša par. lamentarna vlada, ta je vlada, ki ima v parlamentu večino, na stališču, da naj postane minister vojne kak izvoljeni poslanec, potem ima prav. če trdi, da krize ni — kriza je bila prej, dokler je vodil ministrstvo vojne mož, ki ni imel zaupanja ljudstva. Seveda pa mora vlada na tem stališču tudi vztrajati, čeprav bi ji vojaška kamarila izpodnašala tla pri drugem ustavnem činitelju, pri kroni in bi krona ne hotela podpisati ukaza o novih ministrih. Vztrajati pa ne pomeni, da naj začne po orjunaško groziti z državljansko vojno itd, ampak de naj odstopi in da naj stranke, ki so dozdaj to vlado tvorile, ostanejo v parlamentarni opoziciji vse dotlej, dokler bo pomanjkanje denarja prisililo sablje, da se bodo ljudstvu pokorile. Tukaj je pa nevarnost Stranke, ki tvorijo se* danjo vlado, niso stvarno združene, ampak so se združile le na negativnem programu (da vržejo Pa-šiča in Pribičeviča). Marsikatera izmed njih bo takoj, ko pride zopet v opozicijo, približala se vladnim jaslim in bo s tem zmanjšala številčno večino, ki jo zveza teh strank zdaj ima. Za ta slučaj se pa boje vse stranke, da ne bodo zadnje, zato si medsebojno prav nič ne zaupajo, zato delajo 2e zdaj druga proti drugi tajne kompromise z nasprotnimi strankami in zlasti med klerikalci in radičevci se bije hud boj, čeprav sta .združeni*. Splošno se že govori, da bo nastopila koalicijska vlada, ki jo bodo postavili radikalci, demokrati in klerikalci. Torej nekaka enotna fronta, ki bo državo isžemala enako, kakor izžema pri nas delavstvo koalicija med Kristanom, Korunom, Kocmurjem, Golouhom, ave-tkom, Krušlčem in podobnimi .strankotvornimi* elementi, ki vsi hvalijo socializem in njegov program in pravilnik, ki pa tega programa in pravilnika enako ne marajo izvrševati, kakor ne marajo Izvrševati državne ustave razni generali in ministri. V naši stranki ni več kriz, odkar velja pravilnik. Toda stranka je majhna, ker so jo zapustili vsi koritarji na eni in nezavedni na drugi strani. Samo zavedno delavstvo drži stalno skupaj po pravilniku. Cim več zavednosti, tem prej bo stranka zopet velika in močna. Enako lahko rečemo glede države: V večnih krizah se bo valjala, dokler ne premagajo svoje nezavednosti — državljani, volilci. Napredek gre počasi, pa vendar gre. če smo premagali Pribičevičev fašizem, ki je hotel svojo državotvornost dokazati z batinami, moramo še premagati tudi fašizem generala Hadžiča, ki misli., da sme ropotati s sabljo, kadar mu parlamentarna večin« ni \šeč. Tudi on se* mora ukloniti ustavi, kakor se ji mora vsak, ki jo hoče izpreroinjati; pri tem pa on kot vojak pri izpremembah niti sodelovati ne.more, ampak mora brezpogojno ubogati činitelje, ki so po točasno veljavni ustavi odgovorni za red in mir. Trboveljski poziv. (Ponatis iz .Socialisti* št. 40. 3. X. 1924] Pred par tedni je izdale trboveljska organizacija SSJ poziv na konsolidacijo socialističnega po« kreta v Sloveniji. Mi smo ta njen korak pozdravili ter smo Čakali, na njegov odziv v vrstah Bernotovih organizacij. Toda pravega odziva na to akcijo ni bilo. Zgodilo se ni od strani Bernotovih organizacij prev nič. Bernoi sam pa ja savede- udarilv skrajno, sovražni polemiki proti tistim, ki so stavili trboveljski predlog. —- Bernotov pokrajinski odbor molči, pokrajinski kongres Bernotove skupine pa je za nedogleden čas preložen. Mi pa bi radi vedeli, ali se je dala hvalevredna akcija Trboveljčanov s tem res končno veljavno: pokopati ? Ali res tudi to leto ne bomo prišli iz teh ogabnih- sporov in se približali vsaj zo en. korak pravemu delu za socialistične cilje? ' Kakšno so. ovire, ki. se. stavijo, temu na pot? Piše in govori se dosti o pravilniku, progresivnemu davku, in drugih; takih stvareh. Mi smo razposlali na vse- Bernotove organi* zscije po en izvod našega pravilnika. Iz tega bo nasprotna stran razvidela, da je vse, kar se predstavlja tozadevno kot ovira, gole neresnica. Pravilnika se v vseh važnih točkah ujemata, v praktično lahko izvedljivi obliki je tudi v našem pravilniku uveljavljeno načelo progresivnega strankinega davke. Mi smo sicer večkrat povdarjali, da je organizacija brez prave socialistične vzgoje in mentalitete, kakor mrtvo telo brez duše.. Pri tem pa ae povdarjamo nič manj odločno, da socialistično prepričanje. hi se ne izkaže v vplivu us organizacijo, za socialistično stranko no more priti praktično vpoštev. Po pravilniku napravljeni sklepi so suvereni, ker druge enotne volje v socialistični stranki ni. Ako bodo vsi prepričsai socialisti v organizacijah in v pokretu pridno delali in svoje prepričanje v dejanjih kazali —- potem ne bo nesoglasja med formalnimi sklepi in med socialističnim prepričanjem Take so tozadevno naše misli. Kdor bi se ujedin-jenja zato bal, ker bi se bal neupoštevanja sklepov, ta naj ve, da je njegov strah odveč: Tudi mi polagamo naj večjo važnost na zakonitost v stranki, na izvrševanje sklepov. Proti čemu pa smo? Proti temu, da bi se de-lali slabi, nepremišljeni in nesocialistični sklepi. Proti temu. da bi se gospodarilo v strankinih organizacijah tako, kakor gospodari Bernot. (To gospodarstvo se naslanja na same dolgove, — kar mora voditi prej ali slej v popolno katastrofo, ki bo socialističnemu pokretu še hudo škodovala.) Proti temu, da ke blatijo v lastnem strankinem časopisju Ijddje, ki si drznejo povedati kako misel, s katero se urednik ne strinja. Proti temu, da bi se odtrgal slovenski del stranke od celokupne Socialistične. Stranke Jugoslavije. Proti temu, da bi slovensko delavstvo ne bilo v sklopu Socialistične internacionale. Zadnje pojasnjuje, zakaj smo proti Beraotovi skupini revolucionarno nastopili, čeprav smo za zakonitost. Zato, ker so bili Beraotovi sklepi, ki se obračajo proti celokupni stranki — revolucija. Ml smo tisti, ki smo pri stranki ostali, ko jo je sklenil §ernot zapustiti in iti svoja pota. Takih sklepov socialist ne jame delati — in če ni v vodstvu, tudi ne izvrševati. O vseh stvareh je razgovor mogoč — o tčh temeljnih vprašanjih pa ni. Zavedamo ser da so to vse vprašanja, pri katerih noben pravi socialist ne mOre in ne sme popuščati. kdor ne želi peljati delavskih organizacij v brezdno, iz katerega se bodo silno težko rešile. V tem spoznanju in s čutom odgovornosti, ki ga imamo napram delavskemu pokretu, obračamo pažnjo- Bernotovim organizacijam na Trboveljski poziv v pričakovanju, da najde odziva. Tak odziv bi želeli posebno sedaj pred našim kongresom, ki nudi možnost vsem Bernotovim organizacijam, da naše pošteno delo spoznajo. Možnost zn to jim je dana. Če se prigiase, da pridejo kot gostje na naš kongres, je gotovo, da bodo imele priliko videti naše delo od blizu, dana ho prilika za medsebojni razgovor. In ne dvomimo, da bo take goste naš kongres z veseljem pozdravil. To bi bil nov korak na potu k zedinjenju! Preko vseh ovir do zedinjenja 1 So trenutki, ko ukazuje višja dolžnost tudi onemu, ki drži visoko zastavo proletarske demokracije i* zakonitosti* da stopi na revolucionarno pot, — ako ni druge poti do rešitve. ALI JE TREBA ODGOVORA: Kristanove! so se zelo nedolžno približali Trbovljam. Kristan in Golouh sta prišla lepo skopaj, socialpatriot in komunist sta opala, da pojde vse za njima, če pokažeta, da sta združena. Da ae bodo tudi tisti omehčali, ki so stati ves čas neomajno na pravilnika, zato je bilo treba KrušiČeve fraze, češ, proletariat se mora združiti, pa čeprav pade pravilnik, bajti pravilnik je le kos papirja, in če je kos papirja na poti, ga je treba odstraniti. Na tem temelju so skušali tisti, ki so šli iz stranke zato. ker jim je smrdelapravilnik. potom tr-boveUske organizacije omajati zvestobo v stranki Pa Kirušičev apel je ostal brez vpliva, pozneje smo ališati. da sploh ni apel. Krušič je podpisal izjavo, da1 stoji neomajno na temelju pravilnika in svoj apel je razlagal le bot nedolžno željo po odkritosrčni debati o pravilniku. Kakor da bi mu bil kdo kdaj branil debatirati li Seveda — Kristanovega kongresa 5. okt. se je pa vendarle udeležil in sicer kot zastopnik Unije slov. rudarjev I [To Unijo bo zato vrag vzel čeprav Krušič ne bo nikdar priznal raz* bijaštva!] Kako je bil Krušičev .apel* tem gospodom pri srcu, se vidi iz gornjega Socialistovega članka. Samo malo je treba misliti pa je vse jasno. Pravijo, ds so za vse. kakor mi, tudi za pravilnik in za progresivnf davek in za izvrševanje sklepov, za vse, kakor mi, toda, — proti temu so, da bi se delali slabi sklepi [kateri sklepi so slabi, to bo odločeval g. Kristan enako kakor v parlamentu g. general Hadžič — kakor za nalašč dela prav zdaj Hadžič v Beogradu enako .revolucijo*, kakršno zagovarja .Socialist" 1 [Poglej uvodnik!] proti temu so, da bi gospodaril pokr. odbor in tajništvo [gospodari naj ravnatelj Zsdr. banke in Kons. društva itd., kratko Kristan, ki sna s črnimi fondi izsesati iz delavstva, česar nezavednost ne da prostovoljno!] proti temu so, da smo se odtrgali od celoku* pne stranke in Internacionale [kdo se je odtrgal in kako in kaj? Poslanci, ki niso izvrševati sklepov, koritarji ki niso hoteti plačevati progr. davka, na-gradsrjl ki so se bati sodbe itd. Zdaj pa pravijo, da se je stranka od njih odcepila!] Pravo fthichtovo-milo z znani« Je najboljše in tf uporabi najcenejše milo na svetu. ?rl nakupu pazit« na in« „ S c h i < h t “ in na znani* „J«l«n“! =— Ali ni zabavno, da hočejo taki ljudj« zdaj da* lati »revolucijo* v stranki. dočim so dozdaj skupno z meščanskimi strankami delali — korupcijo? General Hadžič lahko računa na uspeh svoje »revolucije*, jnooalovanski volilci imajo še prekleto crnlo zavednosti. V naši stranki bo pa Kristan popolnoma zaatonj lovil takib uspehov! Razno. Drža’ na podpora ljubljanski občini v znesku Din 800.000 je bila te dni po poljedelskem mini-strslvu nakazana. Ta podpora je namenjena za re* gulacijo Save. ki ogroža ljubljanski vodovod. Sedanji vozni red na železnicah ostane v veljavi do 3. VI. 1924. Griža se v Mariboru zadnje čase občutno širi. Vabilo k nastopn Delsvskih telovadnih enot v Šoštanju, dne ,.12. oktobra 1924. SPORED: 1.] Od 9 do 10 dop. sprejem gostov na kolodvoru; nato odhod na glavni trg, kjer se vrši mladinski shod (ob slabem vremenu v hotelu Jugoslavija] 2] Ob 11 poskusne vaje članov !n članic 3.J Ob 14 zbirališče na dvorišču hotela .Kanat" in nato odhod skozi mesto na telovadišče, kjer bo javni nastop. 4 ] Po telovadbi prosta zabava v prostorih ho« tela »Jugoslavija" z raznimi zabavnimi atrakcijami. Sodeluje tamburaški odsek »Svobode" iz So* štanja. Vstopnina znaša 15, 10 in £> Din. Cisti dobiček se bo porabil za nabavo novega orodja DTE »Svobode", Šoštanj. — Odbor DTE. Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga*. Ako piješ »BUDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raj! Dopisi. V službi pri socialistih. V zadnjem času sem dobil kot član načelstva SS J dva dopisa in sicer od ss, Arnška in Kocjančiča. V obeh dopisih poleg drugih stvari gre v glavnem za rehabilitacijo v službi pri naši stranki oziroma listu. Iz obeh dopisov se jasno vidi, da je prišlo tudi do koallikta med piscema in tajnikom, radi česar iščeta prizadeta sodruga zaščite pri po-sameznih članih pokrajinskega odbora pismenim privatnim potom. Ker ni čaaa pri nas proletarcih toliko na razpolago, da bi posameznikom vaak zasa odgovarjali, hočem se potruditi in odgovoriti javno, ker se mi zdi potrebno, da pridemo v takih zadevah na jasno, ker so po mojem mnenju tudi v tesni zvezi z načelnimi vprašanji in socialiatičnimi principi. V socialističnem delavskem gibaoju se v praksi dokaj udriha po delodajalcih in so se že v tem oziru nakopičili celi kupi fraz. Le. malokdaj kdo pri takih govorih pomisli na faktično livljenje, kako bi cela stvar izgledala takrat, ko bomo mi socialisti v ulogi službodajalca ali pa tudi alužboje-malca pri socialistični inštanci ali pa podjetju. V slučaju socialističnega službodajalca naatane vprašanje: Ali se o razmerju službojemalcev napram socialističnim službodajalcem z ozirom na zahteve in ukrepe dotičnega. kakor tudi z ozirom na vprašanje avtoritete, ali se sploh da pri socialistih o tem govoriti? Mi aocialisti stremimo za novim družabnim redom, v katerem hočemo prevzeti in podružsbiti vsa produktivna sredstva. Trdim, da bodo tudi v po-druiabljenib podjetjih bodočnosti morali biti od strani odgovornih činiteljev pooblaščeni vodilni posamezniki z odgovarjajočo strokovno izobrazbo, ki bodo imeli pravico in dolžnost v interesu družbe do zahtev in ukrepov, ki se jim zdijo potrebni v okvirju tega ali onega podjetja, katerega vodstvo jim je slučejno za gotovo dobo poverjeno. Od časa do časa pa prihajajo odločujoči [ne pa vodeči) či-nitelji skupaj, k! dajejo potrebne smernice za bodoče tudi z ozirom fia eventualne pritožbe iz zadnje poslovne dobe. In to je treba, da izvajamo tudi že aedaj pri nas v naši pokrajinski organizaciji, ozi-roma v njenem tajništvu. Razlikovati je treba dobro da načelstvo in pokrsjinski odbor so le vodilni či-nitelji na gotovo dobo pooblaščeni ta to od najvišjega činitelja, strankinega zbora. Odločujoči čini« teli je odločil tudi svojega tajnika, ki je tudi temu činitelju odgovoren za izvršene posle. Radi tega bi bilo absurdno ae vmešavat v notranje posle od strani posameznih članov vodibega foruma. Naš izvršujoči orgaa, tajnik, določen po vrhovnem in odločujočem činitelju, mora biti aamoatojen v izvedbi notranjih poetov tajništva in liata in kot po-aledica tega mora biti neodvisen pri izberi sredstev načiaov in personela v dosego sebi določenih nalog, seveda v okvirju programa, pravilnika in sociali-atičnih načel. Vodilni forumi aprejemajo o izvršenem ali nameravanem delu poročila in ga nadzorujejo, kakor tudi dajejo iniciative v posameznih slučajih. Po mojem mnenju je nemogoče še tudi pri takem poslovanju govoriti o kakšnem absolutizmu ali diktaturi, ker po pravilniku ja še vedno dana možnost, da se skliče merodajni odločujoči vrhovni činitelj, ki lahko ukrene potrebne sptanembe- Tako daleč po mojem mnenju gre vsa naša aodružnoat. svoboda itd. če hočemo sploh kam priti in česa doseči in preprečiti vsako anarhijo. Tudi za socialiste, njihove organizacije in inštitucije velja red in disciplin*." V dobi od enega našega kongreaa do drugega stojimo v bojni formaciji, in ne gre, da bi cincali dolgo in š'roko, kdo naj bo za kuharja. To je stvar tačasnega računskega podčastnika, Zaradi tega se konča v takih alučajih tudi načelo javnosti, ker ne gre da bi z notranjimi razmerami, ki vendar nimajo odločujočega vpliva na to, kar hočemo [in to je socializem!] se zadrževali in tratili z njimi čas naših čitpteljev in prostor v našem majhnem listu. Tudi za načelo javnosti so različne zadeve, različne kvalitete. Vsaka dobra ideja je toliko čaaa dobra, dokler ne postane dogma ali šablona. S tem se bomo. upam. tudi pri načelu jBvnoati v praktičnem še sprijaznili, če nočemo postati asketi. Notranje zadeve naj uredi vodilni činitelj. Tudi razmere službojemalcev pri socialistih zahtevajo od istih gotove uvidevnosti, čeprav obstojijo aodružnoat, svoboda itd. Tudi vprašanje konveniranja ni popolnoma poatranaka stvar. Po mojem mnenju vsak konflikt izostane, kakor hitro pride v poštev naše geslo: »Naša moč je v zavednosti!* Pri količkaj zavednosti in količkaj čuta do atvari, kateri ae žrtvujem, &a katero delam in ki mi obenem daje kruh, je po mojem nemogoče, da pride do spora. Tudi vprašanje pariranja ne postane mlinski kamen kar tako. Le malo dobre volje in vse gre. Če pa morda le ne bi šlo. ne morejo po-aamezni člani vodilga činitelja povzročati eventualne anarhije. Jos, Pastorek. OB-KE OB N A ROKE MESTNI TRG 5 0 JtS ERNATOVlC. Celjske »Novice«. Sprejel sem od prijatelja Celjske Novice, katere izdaja dr. Ogrizek aedaj za časa volitev, potem bodo gotovo tako krepale kakor Novačanov Republikanec. Ko sem šel skozi Schonbrunn in sem čital te Celjske Novice, so se mi vse opice smejale, ker je taka bedarija tam pisana,'da ni ne na vile in ne na grablje. Tu čitam o neki mreži: »Celjski socialno go« spodaraki blok." Ha. ha. kaj ate socialni? Gospo, darski? — Verjamemo, goapodarski že, za «voj žep kakor še vedno kleruei! Tu je pa še druga mešanica zraven, ki jo ie tudi dobro poznamo še od ranjke Avstrije: nemške kapitaliste. Sedaj se je spravila prava družba akupaj! Sami goatilničarii s tovsrnarjem in odvetnikom Ant. Ogrizkom na čelu, Ha, ha, sami prijatelji revnega aloja I Vidimo, kako ai ti poaamezni kandidati egoistično grabijo delavske žulje s strupom alkohola — ala Žumer, Rebev* šek, Janič in drugi, ki ao bili na tej kandidatnMisti navedeni. Ti goapodi so vedno javkali, kakšne davke morajo plačevati in da jim je nemogoče izhajati. Vprašamo jih: zakaj pa niso zaprli goatilne, ako jim ni nič nesla v mošnjič? Potem še pa s takimi debelimi trebuhi, ki tudi niso od božje volje tako napeti, ampak tak trebuh zahteva dnevno toliko, kakor en delavec celi teden zasluži, Tiste davke, ki jih je naloiila občina, niso plačevali iz svojega žepa, ampak plačevali so jih gosti, ker je bilo vino takoj dražje, pa ne samo. za davek, ampak tudi za gostilničarja je bilo nekaj procentov zraven. Zato gostiaičarjem mezdnega gibanja ni nikdar, treba. Tako je cela ta mešanica enako zanič kakor ona. ki jo imajo demokrati in ki ae imenuje »Narodni blok*: tu vidimo same odvetnike, trgovce, profesorje itd. Najlepie je rekel neki socialist, da celjaki aocialao-gospodaraki blok in pa narodni blok, sta oba ena juha, po domače rečeno čezajna, Torej vaa akupaj krstimo »buržujski blok*, oboje je eno, čeprav so eni pod načelstvom Dr. Ani Ogrizka ta, drugi Dr. Juro Hrešovca. V tem buržujakem bloku ne vidimo nobenih zastopnikov revnega ljudstva, so samo bolj imenitni goapodje zraven, čeprav bo enkrat ravno tak ktfb* ček iz njih kakor ii nas. Zadaj za njimi vidimo par hlapcev, ki so jim šli na l