Leto k. 26oa) Ljubljana, ponedeljek 9* novembra 1936 i^CifcVlUa&VU. UjUUiJiUÀA, aMtiLi&VH L nuca & — Telefon SJ_ ai22, 8122, 8124, -3125, 8126. ftiseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Cnrgova tU. — Tet 8492 tn 24U2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova «dica v fit. 2. — Telefon St. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. ioa podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartoerla Ponedeljska Izdaja „življenje In svet" Cena 2 Ko am Uubljasa: KnafVjeva «bea 6. fit. 8122, 8128, 8124, 31» rmat> poneoeljek ajutraj. rote se poeebej in velja po pofiti prejemana Din po db dostavljena Din 5,- Haribor: Gosposka tftea U, Tetafo« AL 2440. Celje: X.M. Rokopisi se as vračajo. Oglasi pc tarifo. madrid med duema ognjema Čeprav so Francove čete vdrle v prestolnico, jo še niso popolnoma zavzele, ker se vladni miličniki še nadalje upirajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi Gzbona, 8. novembra, d. Vkorakanje francove vojske v Madrid je bilo izvršeno včeraj med hudimi pouličnimi boji, ki še vedno trajajo. Nacionalistične čete so pričele prodirati v glavno mesto ob 10.40 dopoldne. Napad se je začel približno tri ure prej s silnim topniškim streljanjem na madridska predmestja, ki so bila kmalu vsa porušena^ z obrambnimi napravami vladnih čet. Miličniki, ki so bili očividno brez pranega vodstva, so pobegnili v notranjost mesta ter pustili na bojišču na tisoče mrtvih in ranjenih. Na bojišču je ostalo tudi več njihovih tankov, ki v zmešnjavi pri umiku niso imeli zadostne možnosti za manevriranje. Nacionalistične čete so prodrle popoldne že v Pradero San Isidoro, v neposredno bližino Puerto del Sol, središča mesta, kjer se nahajajo najvažnej-jša vladna poslopja. Po zadnjih vesteh so čete generala žarele prodrle celo že na madridski glavni trg Puerta del Sol med srditimi fco j i z miličniki. Po vesteh, ki so prispele sem davi ob !»_ so dobili posamezni oddelki nacionalistične vojske ukaz, naj Madrida doce-]la ne zavzemajo, nego se polaste le najvažnejših postojank v neposredni bliži-irii prestolnice, odkoder bodo lahko nadaljevali svoje prodiranje proti centru mesta. Že včeraj popoldne bi bili morali zavzeti zapadni del Madrida, in so ires proti večeru pričeli z napadom. V prvih vrstah je bila afriška pehota, ki ;fe prodirala v posamezne okraje pod ieaščito okrog 100 tankov, oklopnih avtomobilov in motoriziranih metalcev ingnja. Perorilo ajsgSeškega poslanika Eondon, 8. novembra, d. Angleški po-istanik v Madridu je sporočil zunanje-irrra ministrstvu telefonično, da so nacionalisti vkorakali od zapada v Madrid tn da se vrše v južnih in vzhodnih predmestjih srditi boji. Izhodna točka napada nacionalistov v notranjost je bilo predmestje Casa de Campo, ki leži zahodno od kraljevske palače. Prodirajoč od tu so nacionalisti prekoračili reko Manzanares preko Segovijskega mostu ter so napredovali že preko vzorne kaznilnice, kjer je bilo zadnje tedne zaprtih mnogo pristašev španskih desničarskih strank. Včeraj ob 4. popoldne je bilo sprejelo poročilo neznane nacionalistične .španske radio-postaje, o padcu Madrida. Napovedovalec je izjavil: »Naše iürmagovite čete so prodrle v Madrid. Živela Španija!« Pripomnil je, da je to ■bulletin, ki ga je izdal glavni stan nacionalističnih čet v Salamanci. Nadalje je poročal, da so se pred vko-rakanjem nacionalističnih čet vršili srditi boji za Casa de Campo in okoli nje, kjer so vladni miličniki zaman poizkusili z obupnimi protinapadi ustaviti prodiranje nasprotnika. Pomagale jim tudi niso strojnice niti ruski tanki. V mestu Je v tem času nastala že divja panika tn je očividno prišlo tudi do plenjenja in požigov, ker so se povsod videli ve-fiki plameni in stebri dima. Posebno rnočsn je bil protinapad miličnikov v smeri proti letališču Getafe, ki pa je bil prav tako kakor ostali odbit. Kmalu nato so izvršile nacionalistične kolone glavni sunek, ki je popolnoma zrušil odpor miličnikov. Napovedovalec po radiju je zagotovil, da je pooblaščen od nacionalističnega glavnega stana za izjavo. da vidi nacionalistično vrhovno poveljstvo eno izmed svojih glavnih nalog v preprečenju nepotrebnega prelivanja krvi in čim prejšnji vzpostavitvi normalnih razmer v Madridu. Kako so se razvijali sobotni boji Ten erifa. 8. novembra. AA. Tukajšnja radijska postaja je razširila davi naslednje podrobne ve&ti o borbah v madridskih pred mest jih: Marksisti so pričakovali, da bodo nacionalistične čete vdrle v mesto z jugozapada. poveljnik Asseni/.io pa je izvršil naglo in uspešno rokado in je napadel Madrid najprej s severo-zapadne strani. Prvi cilj napadalcev je bil kompleks poslopij na južni jst.Tfl.iii reke Manzanaresa, kjer se nahajajo zapori, v katerih so marksisti zbrali mnogo talcev m političnih nasprotnikov,. Popoldne je b2 ta eilj dosežen. Nato so nacionalisti prešli v napad v jugovzhodnem od-sekn fronte ter zavzeli predmestje Vale-cas. kjer m tudi pretrgati zadnjo prometno zvezo Teed Madridom m Vajenci jo. Prebivalstvo Madrida, ki se j» za.vedlo, da bo kmalu osvobojeno marksistov, je popoldne navalilo na zgradbo, v kateri ima svoje prostore marksistično gtìasilo »El Mundo Obrego«. Demonstranti so razdejali vse strojne naprave. Marksistična vlada je se zadnji trenutek skušala zaplesti nacionalno vlado v Burgosu v mednarodne težave in , je zato poslala nekaj letal, označenih z nacionalističnimi barvami nad Madrid, da bi bombardirala zgradbe inozemskih zastopstev in poslaništva. General Franco pa je bil pravočasno obveščen o tej zli nameri in je službeno obvestil zastopnike prizadetih tujih držav o morebitnem bombardiranju njihovih poslaništev v Madridu. Nacionalistična letala so tudi včeraj spustila na Ma-drid velike množine letakov, na katerih so bila obvestila za prebivalstvo. Na letakih so bili označeni tudi kraji, kjer bo prebivalstvo kolikor toliko na varnem. Ti kraji bodo bombardirani le, če se bodo vanje zatekli tudi oboroženi oddelki marksistične vojske. Kot tak kraj je bil označen tudi mestni okraj med ulico Diego de Legona, trgom de la Castellana in trgom de la Ronda. V svojih letakih pravi general Franco, da bodo nacionalisti do skrajnih mej prizanašali bolnicam in zgradbam tujih poslaništev. Do večera je nad 8000 madridskim prebivalcem uspelo zateči se na stran nacionalistov. Rabat, 8. novembra. AA. Radijska postaja v Cadizu je snoči razglasila naslednji nacionalistični komunike: Nacionalistično topništvo je s topovi 75 mm bombardiralo ves dan Madrid in predvsem njegove vojaške objekte. Velika množica prebivalstva je zapustila prestolnico in se umaknila preko segovijskega mostu proti vzihodu. Nacionalisti so prodrli v zunanja predmestja Madrida in je pričakovati, da bo mesto že jutri zavzeto. Uro kasneje je sporočila radijska postaja ▼ Tetemu, da je prejeta še nepotrjene ve-sil,, po katerih so nacionalistične čete prodrle v Madrid popoldne ob 16. in da so jih v prestolnici sprejeli '% velikimi {manifestacijami. Nacionalisti Se niso zavzeli središča Madrida London, 8. novembra AA. ìSunday Dispaili « je izšel dane® v posebni izdaji, v kateri poroča, da je njegovi. redakciji uspelo dobiti telefonsko zvezo z britanskim odpravnikom poslov v Madridu, ki je sporočil, da so v poslaništvu v&i živi in zdrav*. Osobje poslaništva se podaja od časa do ča«a na streho zgradbe in skuša dognati razvoj operacij na bojišču, ki ga je pa le zelo težko zasledovati, ker so rovi ina obeh straneh zelo dobro maskiranA. Madrid je noč preživel v temi. vendar pa je bilo po mestu v«e mirno. Davi je zavladala v me«tu čudna tišina. Borbe se vršijo tri milje daleč od britanskega poslaništva- Nacionalistična letala stalno bombardirano mesto, vendar pa ni še nobena njihova bómba padla v bližino angleškega poslaništva. Za sedaj še ni mogoče niti približno napovedati, kdaj bo nacionalistom uspelo zavzeti središče Madrida. Zakaj so bili miličnik! poraženi Madrid, 8. novembra, d. Za miličnike je bil najhujši udarec, ki je dovedel tudi do padca Madrida, ker sta policija m civilna garda v mestu, ki sia bili doslej na njihovi strani, naenkrat prešli k nacionalistom, Vpadli sta miličnikom v hrbet, tako da so se znašli med dvema ognjema, kar je tudi odločilo usodo Madrida. Na strani miličnikov je ostal majhen del policistov in civilnih gardistov, pričakuje pa se, da bodo tudi ti prešli na stran nacionalistov, ko bodo defi-nitivno očistili mesto. Nacionalistična civilna garda, ki je bila pripravljena izven mesta, je že prišla v Madrid in prevzela službo v zasedenih okrajih. Burgoska vlada je že na poti v Madrid ter bo pričela poslovati takoj po svojem prihodu v nepoškodovanih javnih poslopjih, ki pa jih je malo. Obrambni svet, ki ga je imenovala pred svojim odhodom madridska vlada, se nahaja v vzhodnem delu mesta. General Franco ni vkorakal v Madrid tako svečano, kakor so pričakovali. Zadržuje se s svojim štabom v zapadnem delu mesta, v hišah, ki so ostale nepoškodovane med pouličnimi boji Odbor za obrambo glarnega mesta Madrid, 8. novembra. AA. Ker je vlada včeraj zjutraj zapustila Madrid, je bil sestavljen nacionalni odbor za obrambo mesta preti nacionalistom. Za predsednika in vladnega delegata je bil določen general Miajo, za tajnika član socialistične stranke, resor za vojsiko Je bil dodeljen dvema zastopnikoma komunistične stranke, resor za javni red in mir dvema zastopnikoma združene socialistične mladine, resor za industrije dvema članoma nacionalne zveze dela, resòr za aprovizacijo dvema članoma sfplošne delavske zveze, resor za promet dvema članoma republikanske levice, resor za finance dvema članoma republikanske zveze, poročevalska služba dvema članoma svobodomiselne mladinske organizacije in posli za evakuacijo dvema članoma sindikalistič-ne stranke. V pretekli noči je bila prva seja odbora za obrambo Madrida, ki mu je vlada pred svojim odhodom v Valencijo prepustila vso oblast v Madridu za obrambo prestolnice. Odbor se je konstituiral takole: pred sednik general Miajo, glavni tajnik Frade, komisar za javno varnost Antonio, komisar za vojno industrijo Santiago Carillo, konyfar za prehrano Amornuno, komisar za promet Pablo Jague, komisar za evakuacijo civilnega prebivalstva Jose Car-deno. V odboru so tudi Francisco Cannerò, Minerò Jenrima, Imen es in Mariano Guarcia. General Miajo, predsednik odbora za obrambo Madrida, je izdal davi proglas, v katerem pravi med drugim, da je prejel naročilo: »Brani Madrid za vsako ceno!« General Miajo je pozval svoje bojevnike, naj se bore brezpogojno za vsako ped Madrida. Od civilnega prebivalstva zahteva dejansko sodelovanje. Srca madridskih prebivalcev morajo biti sedaj z enakim utripam, ker bo le tako mogoče izvo-jevati zmago. Najstrožje bodo kaznovani oni, ki bi se pokazati slabotne v izvajanju svoje dolžnosti, kakor tudi oni, ki bi z zločini, roparskimi napadi, neresničnimi vestmi v korist sovražnika skušali motiti javni red. Obramba Madrida je v rokah herojskih miličnikov in mesto je zato na varnem. Red v notranjosti je zajamčen po silah, ki so bile v to svrho organizirane, in spričo trdne discipline prebivalstva. Lojalno sodelovanje vseh Madridčanov bo povsem gotovo omogočilo zmago. Uspešen protinapad vladnih čet Madrid, 8. novembra, o. Danes 90 nacionalistične čete doživele poraz v vsem južnem in jugozahodnem odseka pred Madridom. Davi ob zori so miličniki prešli v silen protinapad na vseh svojih postojankah pod zaščito močnega topniškega ognja in neprestanega bombardiranja iz zraka s pomočjo letal. Nacionalisti so bili potisnjeni daleč v ozadje včeraj na novo zasedenih postojank, najbolj občutljivega bojišča pred Madridom. V zapadnem odseku, kjer je general Varela zbral glavni del svojih maroških sil v okolici kraja Casa del Campo, so popoldne izvršili miličniki hud napad z novimi ojačenji 300 svežih borcev. Sledila je borba na nož, v kateri so bile maroške čete odbite. Jarki, ki so jih snoči izgubili miličniki na zapadnem bregu reke Manzanares, so bili popolnoma zopet osvojeni po neprestanem bombardiranju iz vladnih baterij z vzhodnega brega reke. Po osvojitvi tega odseka je začasno položaj braniteljev Madrida na tej občutljivi točki znatno zboljšan. Proglas vlade iz Valendje Valencija, 8. novembra, p. Madridska vlada se je takoj po svojem prihodu naselila v javnih poslopji ter pričela s nadaljevan njem svojega dela. Imela je tudi že sejo, pri kateri je izdala komunike, ki pravi, da bo nadaljevala svoje poßle kot legitimna španska vlada, kakor tudi borbo proti nacionalistom. Vlada ne smatra, da je ta borba po njenem odhoda iz Madrida zaključena in da je njena stvar propadla. Borba z nacionalisti se bo vodila še nadalje iz Valencije, kar je edina izprememba. Padec Madrida predstavlja samo težko etapo ▼ teb bojih, nikakor pa ne pomeni, da bo Madrid ostal trajno v oblasti nacionalistov. Vlada ima na razpolago zlato španskega naroda, s čegar pomočjo bo v imenu španskega naroda nadaljevala borbo, ki bo tem lažja, ker nimajo nacionalisti na razpolago niti pezete zlata. Padec Madrida predstavlja sicer poraz, vendar pa vlada npa, da bo zadnji v boja za svobodo španskega ga naroda. Ministrski predsednik Ca batterò )e po f>«ji vlade sprejel zastopnike raznih d niste v in organizacij, ki so mu izrazili obža-lonje zaradi padca Madrida, obenem pa tudi upanje, da bo bmrba sedaj bolj uspešna. Vlada je odredila, da se njena vojska reorganizira na novi podlagi, ker se je pokazalo, da jje dosedanja reorganizacija na osnovi kadra starih oficirjev in civilne garde zelo slaba in da je ves oficirski zbor nezanesljiv. Sedaj se bo vojska Organizirala brez teh starih kadrov ln spajo, da bo imela več uspeha. Kupujte domače blago! Grof Ciano na Dunaju Snoči je prispel na Dunaj italijanski zunanji minister, da se udeleži konference držav rimskega bloka Dunaj, 8. novembra, p. Nocoj je prispel na Dunaj na uradni obisk avstrijske vlade italijanski zunanji minister grof Ciano, ki so mu priredili nad vse slovesen sprejem. Dunajski listi pozdravljajo v daljših člankih zunanjega ministra Ciana ter poudarjajo njegove državniške sposobnosti, kakor tudi vpliv, ki ga ima na italijansko zunanjo politiko. Zunanji minister Ciano je odpotoval iz Rima snoči ob 23.35. Konferenca držav, ki so podpisale rimske protokole, se bo pričela 11. t. m. Po tej konferenci bo italijanski zunanji minister odpotoval v Budimpešto, da vrne °bisk; madžarskega ministrov v Italiji. V spremstvu zunanjega ministra Ciana so njegova soproga, generalni direktor v zunanjem ministrstvu za zadeve Evrope in sredozemskega morja poslanik Gino Buti in generalni direktor za splošne zadeve v zunanjem ministrstvu grof Leonardo Vi-tetti, ka/kor tudi drugi funkcionarji italijanskega zunanjega ministrstva. Generalni direktor za inozemski tisk v zunanjem ministrstvu Emanuele Grazzi je že prej prispel na Dunaj. Italijanske napovedi o dunajski konferenci Rim, 8. novembra, d. Na dunajski konferenci držav rimskega bloka ne bo šlo samo sa razgovore splošnega značaja, temveč predvsem za to, da se doseSe sporazum o celi vrsti vprašanj, ki Ibo objavljen bodisi y izčrpnem komunikeju ali pa v oficijelni izjavi italijanskega zunanjega ministra zastopnikom tiska. Poleg splošne izmenjave misli bodo predmet razgovorov vprašanja Podunavja in v zveza z njimi predvsem avstrijske zadeve. Angleško-italijansko zbližan je, ki je na pohodu, in že precej znatno zboljšanje odri ošajev med Rimom in Beogradom tvorita razmeroma ugodno podlago za posvetovanja prihodnjega tedna na Dunaju. Od zboljšanja italijanskih-jugoslovanskih od-nošajev se seveda ne more pričakovati, da bi bil sistem rimskih protokolov razširjen na eno ali drugo državo. Nasprotno bo treba iskreno pozdraviti, če bo ena aH druga država sklenila s tretjo dogovor, ki bi zboljšal odnošaje ter utrdil mir v Po-dunavju. Ugoden uspeh tozadevnih prizadevanj se vidi baš v primeru avstrijsko-nemškega sporazuma, ki je ustvaril pogoje za sodelovanje med Rimom in Berlinom, kakor ga je potrdil Mussolini pred vsem svetom v Milanu. Zato se more pričakovati, da bo sikorajšen jugoslovensko-italijanski sporazum imel celo vrsto ugodnih učinkov za ostale države rimskega pakta, kakor tudi nova avstrijsko-čeSko-sik>vaška trgovinska pogodba, ako se bo obnesla, ne bo ostala brez ugodnih vplivov. Nade srbijanske združene opozicije Odmev sporazuma beograjske opozicije o preureditvi države in rešitvi hrvatskega vprašanja Beograd, 8. novembra, p. V vrstah' beograjskega d eia »družen« opozicije se poudarja prvovi*tm pomen sporazuma, ki je bil dosežen med šefi S srbijanukih strank, radikalne, demokratske in zemljoradniške. sklenjen s podpisom objavljenega do k umen ta. Pri tem naglasa jo. da so bila s tem sporazumom odstranjena mnoga nesoglasja in da se je ne t varila podla ga, na ka teri se bo mogoče uspešno razgovaxjatl t dT. Mačkom. Dosedanji očitki, " da je srbijanska opozicija nesposobna za razgovore in da med njo ni soglasja, so odpadli, ker se je s dosedanjega terena teoretičnega razpravljanja prešlo t fazo praktičnega dela. V vrstah beograjskega dela združene opozicije verujejo, da bo z doseženim uroil-tatom zagrebški del združene opozicije zadovoljen, ker je polno točk. na podlasri katerih se more priti do pozitivnega uspeha pri nadaljnjih razgovorih. Prvi pwaJMfönÄ rezultat bi se imej pokazati s razpisom novit» svobodnih volitev na podfetgi 1 volffoega zakona. O vsebini podpisanega dokumenta poudarjajo voditelji združene opozicije, da jo za sedaj ne žele objaviti, da pa bodo o tem v najkrajšem časa še sklepali Med vprašanji, katerih rešitev *?hteva ta dokument, je tudi popotaa depolitizacija, uradniškega aparata do skrajnih posledic tako da državni uradniki v bodoče ne bi imeli več volilne pravice niti pri občinskih niti pri parlamentarnih volitvaihi. V vrstah združene opofcseije powlu }s)ii ▼pJrko važnost doseženega sporazuma ter pričakujejo od njega, da ho s sodelovanjem % zagrebškim d*»lom združene opozicije prinesel v kratkem konkretne rezultate. Občinske volitve v drinski banovini Beograd, 8. novembra. AA. Danen so se vršile občinske volitve po vsej drinski banovini. Volitve so se vršile v redu m miru, razen v dveh treh krajih, kjer je prišlo do manjših incidentom med volilci. V drinski banovini je 37 srezov s prav tolikimi »reškimi mesti, vendar so se volitve vršile le ▼ 30 izmed teh mest, ker se vršijo občinske volitve v ostalih po zakonu o mestnih občinah. V teh 30 mestih je dobila JRZ 23 občinskih uprav, celokupna opocizija pa 7, kar znaša v odstotkih 77 v korist JRZ. V kmečkih občinah volilni rezultati še niso popolnoma ugotovljeni in defini-tivni, toda po doslej prejetih podatkih, je z gotovostjo mogoče reči, da bo JRZ dobila nad TO®/» vseh občin, dočim bodo ostale odpadle na vse opozicijske politične skupine in stranke, kar jih je nastopilo pri teh volitvah. Natečaj za umetniška dela v Narodni skupščini Beograd. 8. novembra A A Žirija za ocenitev umetniških del za novo zgradbo Narodne skupščine je zaključila ®voje delo in ocenila v«a predložena de.la. Poročilo o razdelitvi nagrad je objavljeno v beograjskih »Službenih novinah« št. 258 z dne 7. t. m. V tem poročilu je razpisan tudi naknadni tečaj za dela, ki pri prvem natečaju niso bila pozitivno oceitjeaia. Y"sa sprejeta dela bodo razstavljena v zgradbi manež že od do 16. t m. Vsi nagrajeni konkurenti naj se javijo predsedstvu Narodne skupščine zaradi nadaljnjega postopanja- Konkurenti, ki miso bili nagrajeni, se pozivajo, da dvignejo ßvoja dela v tehničnem oddelku Narodne skupščine v času od 20. t. m., najkasneje pa do 1. decembra, po katerem roku Narodna skupščina ne bo več odgovorna zanje. Smrt beograjskega gledališkega umetnika Beograd, 8. novembra, p. Po daljšem bo-lehanja je davi umrl eden izmed najstarejših članov beograjskega Narodnega gledališča $ v etour Filipovič, inaa pod inaenoa» Cika Fila. Kralj Boris v borbi z viharjem na morju Sofija, 8. novembra, p. Bolgarskemu krah-Iju Borisu se je pripetila zelo neprijeto» nezgoda. S svojo jahto je križaril po C*-nem morju, pa je nastal naenkrat hud vihar. Kralju so prihiteli na pomoč roSilei ki so jahto rešili Kralj je osebno vodil jahto cele štiri ure v borbi z viharjem. Pojasnilo. Glede na članek pod naslov»» »Dve žrtvi smrtnih nesreč«, ki je izšel v ponedeljski izdaji »Jutra« 2. novembra, rano prejeli od zdravnikov bratovske skladnice v Trbovljah naslednje pojasnilo: »Pokojni Matevž Puh se usodnega dne ni vračaJ is službe, temveč se je šele «r po služ- bi vračaj domov. Tudi m resnično, da je zdravnik menil, da gre lahko spet na šibt, češ da rane niso nevarne. Točno je le. da je bil poškodovanec v nepretrganem bolniškem stanju in je bil dne 17«. 20., 22. h» 24. oktobra v ambulantni ordinaciji. Ponesrečenec se ni od pravil v ljubljansko bolnico, temveč ga je zdravnik napotil 24. oktobra. v bolnico bratovske skladnice v Trbovljah, in sicer zato, ker je ponesrečene« izjavil pri ordinaciji, da ga je doma mrzlica stresla m da mu je bilo med potjo slabo. V noči od 25. na 26. oktober je bolnik v trenutni zmedenosti planil ra postelje, padel in se pri padca poškodoval v l^vi podpazdušni krajini. Ker je nato kazal znake možganskega pritiska, je bfl 86. oktobra s spremstvom poslan v ljubljansko bok Bica, kjer je SL oktobca Velik praznik šentjakobčanov Za 15 letnico obstoja svojega odra so z lepim uspehom podali dramatizacijo Tavčarjevega „Janeza Solnca" Ljubljana, 8. novembra. Jubilej šentjakobskega gledališkega o-dra, ki je junija letos dopolnil petnajsto leto svojega javnega delovanja, je zbral snoči v dvorani Mestnega doma domala vso ogromno množico najbližjih prijateljev in znancev, ki si jih je simpatična, zaslužna igralska družina v teh letih pridobila v vseh krogih naše kuiturne javnosti. Pri rtas. ki slovimo kot dežela amaterskih gledaliških odrov, petnajst let obstanka sicer ne pomeni še dolgega veka, a šentjakobski gledališki oder vendar v vsej pestri množici prostovoljnih igralskih ognjišč nima primere, kar se tiče neprekinjene trajnosti repertoarja, števila uprizoritev in predstav, višine režije, inscenacije in igre, in pa kar se tiče tributa najvišjemu organu gledališke umetnosti v našem narodu — saj je znano, da je prilično številce uglednih članov naše drame prišlo v vrhovni hram naše Talije preko desk šentjakobskega odra. Zato je imel jubilejni večer s krstno predstavo Klemenčičeve dramatizacije Tavčarjeve novele »Janez Solnce« po pravici prav svečano prisrčni značaj in mimo stalnih obiskovalcev jubilantovih prireditev so bili med gosti tudi dvorna dama Franja Tavčarjeva, zastopnik mestne občine in župana načelnik kulturnega oddelka dr. Mole. člana Narodnega gledališča Skrbinšek in Cesar, starosta viškega Sokola Borštnik, predsednik Gospodarskega in kulturnega društva za šentjakobski okraj direktor licejske knjižnice ir. giebinger, izmed snovateljev odra njega prvi tajnik Viktor Markič in prvi blagajnik Drago Mohorč pa še nekaj literatov in časnikarjev, ki so od nekdaj s simpatijami opremljali vsa prizadevanja šentjakobčanov. V enega izmed odmorov so prireditelji voletli skromno, a veselo slovesnost, ko se je na odru zbrala vsa številna družina "šentjakobskega ansambla. Prvi je igralce Jn igraike nagovoril predsednik Gospodarskega in kulturnega društva direktor dr. Šlebinger in dejal: Ko nam nocoj ob svojem jubileju tako živo odgrinjate to pisano življenje, kakor se je razgibalo po naši Ljubljani in na gradu mogočnih Turjača-nov ob slavnostnem cesarjevem obisku pred 275 leti, dovolite, da vas v imenu vaše matice prisrčno pozdravim in čestitam !k pomembnemu prazniku ter se vam za vse prijetne trenutke, ki nam jih je vaša ■požrtvovalna in nesebična ljubezen do odra tolikokrat pripravila, najiskreneje zahvalim. Vašo trnjevo. a zmagovito pot od prvega nastopa pred poldrugim desetletjem v skromnih prostorih v Florijanski ulici pa do častnih uspehov zadnjih let v mnogo dostojnejši sedanji dvorani, vse to so nam ispretno opisali vaš kronist in njegovi so-trudniki v lični spomenici, ki ste jo poklonili naši javnosti v pouk, izbranemu krogu ištevilnih prijateljev našega odra v prijeten spomin naši bodočnosti kot dragocen dokument o idealnem stremljenju peščice izbranih Talijinih služabnikov, ki so kljub neprestanim gmotnim stiskam in žrtvam :na dragocenem času vztrajali iz nepremagljive ljubezni do odrske umetnosti. Iskrena želja nas vseh naj vas spremlja v lepšo bodočnost. Vztrajajte in zmagujte! Za predsednikom, čigar izvajanja so v dvorani vzbudila živahno odobravanje, je starosta viškega sokola Borštnik izročil Šent-jakobčanom lep lovorjev venec z narodno trobojnico, hkratu pa je v imenu Vičanov izrekel jubilantom iskrene čestitke in najtoplejšo zahvalo, da so s svojim požrtvovalnim in uspešnim delom v veliki meri pobudili vnemo za odrsko umetnost tudi med naprednimi delavci na Viču, katere so obenem tako pogostokrat razveselili s svojimi gostovanji. Igra sama. v kateri je Savo Klemenčič smotrno zbral in uredil vse dramatske elemente Tavčarjeve novele in jim na odru pripravil z vso skrbnostjo naštudirano podobo. je kljub svoji razsežnosti — saj je predstava trajala z govori malo manj ko do polnoči — napravila na gledalce resnično lep. globok vtis in jih zgovorno prepričala, da je razvoj šentjakobčanov v tem poldrugem desetletju rasel v resnem, intenzivnem delu Zgodba o Ivanu Solncu, tem znamenitem vitezu z vrtnico, ki se je v nemško-gosposki Ljubljani iz srede 17. stoletja drznil, da po klicu svojega srca vzljubi in vzame za ženo lepo padarjevo hčer in s tem nakoplje sovraštvo vsega nemškega plemstva, posebej še oholih Tur-jačanov, utegne biti še marsikomu znana iz Tavčarja, pa jo bo šel z veseljem oživljat v dvorano Mestnega doma. Mladi, prevzetni Jurij Ljudevit, nezakonski sin cesarjevega ministra Ivana Vajkarda Turjaškega. je v svoji razpuščenosti poželel lepo Solnčevo Ano Rozino, pa jo je dal po tolpici najetih rokovnjačev ugrabiti in odvesti na Turjaški grad. Do tega nepleme-nitega čina ga ni zavedla le sla, temveč tudi njegova mržnja proti iskreni, čisti človečnosti Janeza Solnca, ki narobe od ostalega plemstva — ravno, brez pomisleka koraka za življenjem, kakor mu ga narekujeta vest in srce. V tem konfliktu je nekaj borbenega, primarnega, kar napravlja Tavčarjevo novelo — morda kakor nalašč za aktualno še v današnjih dneh. A kakor je vsa zgodba vzgibana iz neke svetle, idealizirane romantike tako je romantično prigodniški tudi zaključek sam. Cesar Leo-poldus I. je prav tedaj obiskal Ljubljano in Turjak in nehote se mu je razkril zločin. Borba je terjala življenje mladega, bednega, zvestega študenta, malopridni ugrabitelj se je sodil sam, viteza Solnca in njegovo gospo pa odlikuje samo cesarsko veličanstvo. Dramatizator je novelo razčlenil v devet epizod, ki učinkujejo kot pravi dramatični prizori, le tu pa tam bi se dale nekatere preobširno epične scene še s pridom krajšati, hkratu pa bi bilo črtati tudi nekatera manj važna in manj verjetna srečanja. Savo Klemenčič je delo tudi režiral in mu oskrbel ubrano lep, domačnostno topel okvir. Vodstvu uprizoritve je treba izreči predvsem iskreno priznanje za ogromno delo. položeno v ustvaritev scene in prireditev kostumov, ki so ob najskromneiših razpoložljivih sredstvih prikazali najver-neišo podobo časa in milieja, ki si jo moremo misliti. Uspehu predstave pa bržkone ne bi bilo v škodo, če bi nekateri predaleč v romantično abstraktnost segajoči režijski domisleki izostali (tako n. pr. obe sim- bolni sliki na začetku prvega in osmega prizora). Kar se ekonomije z igralskim materialom tiče — vse vidnejše kreacije so bile na višku — bi bil smel režiser ponekod malo skopariti, da se ne bi veselej-še figure razraščale v pretirano grotesko. Naslovno vlogo viteza Solnca je v lepi umerjeni igri podal Hanžič, Ano Rozino, ki pa ostaja v dramatizacij bolj medel lik, je simpatično predstavila šubičeva. Oba stara Turjačana. deželnega glavarja Volka Engelberta in cesarjevega .nini-stra sta v strogi zbranosti kreirala Lavrič in Klemenčič — režiser Klemenčič ie moral uskočiti zaradi nenadno obolelega Ka-rusa. Mladega, objestnega Turjačana, ki nasnuje vso dramo, je kreiral Petrovčič. njegov dobri oproda polkovnik Aricaga je bil Klinar. Simpatično je bila prikazana krčma pri Plavcu, ki jo je z znano dobrodušno široko gesto vodil Gnidovec, a med njegovimi malomeščanskimi gosti in pozneje v rokovnjaški družini so nekaj posrečenih tipov postavili Kunter, Keber in Jamar. Vodjo rokovnjaške tolpe Kljukca z Gorenjskega je z mnogo veselega uspeha igral Kornau, ki izpričuje vse odlike dobrega hu-mornega igralca, le da mu bo treba pn raz polaganju z gestami in domisleki nekaj več discipline. Dvoje lepih, po svoje toplih štu-dentovskih obrazov sta prikazala Rakovec, ki se je odlikoval tudi s pevskimi nastopi in Danilo Bučar Cesarja Leopolda je upodobil Vizjak. njegovega tajnega svetnika Lobkovica Moser Najveselejša 'igura vsega večera je bil turjaški kastelan Tomaž Ručigaj, ki ga je Košak izoblikoval do klasične širine. Mimo drugih sta v dveh epi-zodnih vlogah sodelovali še Metka Bučarjeva in Grgurevičeva. V celoti pomeni »Janez. Solnce« za dramatizatorja. režiserja in vse sodelujoče spoštovanja vreden uspeh. Maribor. 8. novembra. Jubilejno slavje poštarjev-godbenikov Snoči ao obhajali člani Glasbenega društva poštnih in telegrafskih uslužbencev v Mariboru petletnico plodnega delovanja. Po prisrčnem sprejemu ljubljanskih tovarišev na postaji je bil v precej dobro zasedenih prostorih Uniona jubilejen koncert s slikovitim sporedom* V prisrčnih besedah je pozdravil vse navročne društveni predsednik g. Franjo Babič. V imenu ljubljanskih tovarišev je izrekel iskrene čestitke in je izročil diplomo in prelep trak g. Jože Ben-ko iz Ljubljane. V imenu mariborskih poštarjev je izročil venec poštajski godbi g. Babič. ljubljanski tovariši pa so prejeli od mariborskih poštarjev lepo spominsko diplomo. Z lepim uspehom se je zaključil kon-eert, pri katerem so sodelovali mariborski poštarji godbeniki s osmimi godbenimi točkami ljubljanski godbeniki poštarji pa s sedmimi točkami. Po koncertu je bil prisrčen prijateljski večer- Predavanje o lončnicah v Ljudski univerzi V mariborski Ljudski univerzi je predaval ravnatelj mestne vrtnarije g. Lap iz Ljubljane o gojenju in prezimovanju lončnic. V poljudnih in « številnimi lepimi ski-optičnimi slikami prikazovanih izvajanjih je navzočnim poslušalcem pretežno ženstvu pojasnjeval, kako je treba ravnati s temi cvetlicami, da preko zime uspevajo. Predavatelja je v uvodu s prisrčnimi besedami pozdravil predsednik mariborske univerze g. inž. Kukovec. Šahovski dvoboj med mariborsko in celjsko mladino Dopoldne »e je vršil v restavraciji pri Novem svetu šahovski dvoboj med dijaškim društvom »Slogo« iz Celja in pomlad-kom Jadranske straže na klasični girnnar ziji v Mariboru in sicer na 10 deskah. Dvoboj se je končal s zmago Mariborčanov v razmerju 7 : S. Kriminalna kronika Policija je v pretekli noči imela obilo dela z razgrajači in pijanci, izmed katerih je tri aretira la. Dol ira vrsta pa jih je bila ovadena zaradi kaljenja nočnega miru. -— V zadnjem Bneu dvigajo tudi mariborski hitlerjevci glave in z bojnimi klici »Heil Hitler« kaT na ulici izražajo svoje simpatije. Tako je tudi neki mariborski trgovec Varaždin, 8. novembra. Te dni se je več kmetov vračalo s sejma v Koprivnici domov. Med potjo so se ustavili pri znancu Luki Bariču v Legra-du. Pri pogovoru so pili in se zdajci začeli prepirati, čigavi konji so lepši. Med prepirom je Luka Barič naenkrat potepnil nož in hotel zabosti enega izmed omenjene druž be Ivana Čemeriškega. kaT pa so prisotni preprečili. Prepir se je nadnlj val in Barlé je udaril ČPmeriškega s steklenico po glavi in ga lažje poškodoval. Drržba s Čemeri-škim je Bariča zapustila in nadaljevala pot proti domu. Bila j*1 že noč. Nekaj časa jo Je spremljala tudi Baričeva žena Tereza. Ko se je kmalu nato vrnila žena Tereza domov, ji ie mofl začel očitati, da ima razmerje s Cemeriškim» Žena se je branila in v pretekli noči na Glavnem trgu na vee glas vpil »Heil Hitler«. Pristopil je stražnik, ki je trgovca povabil na policijo, kjer so ga po zaslišanju spet izpustili. — Zaseb-nka Marija Pečetova, stanujoča v Vojašni-ški ulici, je prijavila policiji, da se je v njeno stanovanje vtihotapil neznanec ter ji odnesel razno perilo, obleke, čevlje in druge predmete. Slikarski pomočnik Franc Deutschman je prijavil na policiji, da m« je iz nove magdalenske šole, kjer je bil zaposlen, izginil skoro nov suknjič. — Prav tako je izginil gostilničarju Vilibaldu Pesku u Radvanja it veže neke gostilne na Frankopanovi cesti jerbas. v katerem so büi 15 kg prekajenega mesa in druge živ-ljenske potrebščine. — Tudi tatovi kole« so bili v akciji in so posestniku Rudolfu Koresu odpeljal izpred brivnice na Koroški «osti kolo znamke »Bastert* 1 evidenčno številko 7OO76. mizarskemu pomočniku Ivanu Juševou pa izpred sreskega načei-stva kolo znamke »Waffenrad« 1 evidenčno številko 125153. Zaradi nezgode predčasen porod Na Ptujski cesti sta trčila skupaj dv» kolesarja in je eden izmed njih zavozü ▼ 281etno predico Heleno Kmrtičevo, ki je bila v blagoslovljenem stanju. Pri karam-boln sta oba padla in je imela nezgoda posledico. da je Kmetičeva nekaj ur zatem povila dete ženskega spola. Ker pa je porod prišel za dva in pol meseca prezgodaj, je otrok kmalu po porodu umri. Policija je neprevidnega kolesarja izsledila in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. V smrt •»« V Miklošičevi ulici 14 je snoči Izpila v samomorilnem namenu 211etna brezposelna delavka Roza K. četrt litra octove kisline. Domačini so jo našli nezavestno v postelji ter so takoj poklicali mariborske reševalca, ki so mlado obupanko odpremOi v tukajšnjo bolnico, kjer so ji izprali želodec. — V Maini pri Sv. Lenarta je prostovoljno koo-čal svoje življenje 561etni posestnik Alo ja Rofanan. ki se je ol>esil v domačem hlev«. Ko so ga našli, je bil že mrtev. VzSoče« in >Tabora« priredili v veliki dvorani na Taboru prijeten večer. Taborska dvorana je ta večer doživela izredno velik obisk. Obiskovalci so si marali priznati, da je na Taboru redkokdaj taka gneča. Prireditelji pa tudi niso malo obetali. Ga. Klavoro-va je organizirate revijo in plese slovanskih narodnih noš, tako da je bila med živahnostjo razpoloženja, ki je izviralo iz kuhinje in točilnice, tudi obilica zunanje pestrosti in slikovitosti. Videli sano razne slovenske, srbske in hrvatske narodne noše. Zraven tega pa tudi češkoslovaške, ki so jih oskrbele članice Češke Obce. Večer je otvoril g. dr. Dekleva s patrl-jotičnim nagovorom na zbrano občinstvo, za glsabeni užitek pa sta poskrbela Akademski oktet in »Taborov« pevski zbor. Po koncertu se je razvila prisrčna zabava s plesom, ki ga je otvoril s kraljevskim kolom zastopnik vojske general g. Popa-aič z go. Olgo Pucovo in g. dr. Dinko Puc z go. Vedralovo. Med posameznimi plesnimi točkami, ki jih je zibrana družba temeljito izkoristila, so narodne noše zelo uspelo Izvajale tradicijonalne narodne plese. Organizacija zabavnega večera naših emigrantov je popolnoma uopela ne le v zadovolj tvo vseh zabave željnih, temveč tudi prirediteljskeg» odbora, ki je zabav- ni večer organiziral z namenom, da zbere sredstva za postavitev spomenika primorskemu pesniku Simonu Gregorčiču m podpre tudi siromašne člane emigrantskega društva »Tabora«. , šentpeter sprejel novega župnika Sentpeterska župnija v Ljubljani, največja župnija ljubljanske škofije, pa obenem tudi ena največjih v državi, je snoči na prav slovesen način sprejela svojega novega župnika Alojzija Košmerlja. Pred cerkvijo in ob cesti so domači fantje postavili visoke mlaje, pred cerkvenim portaloin mogočen slavolok, dekleta pa so poskrbela za cvetje. Cerkev je bila efektno razsvetljena.. vse z lučmi okrašeno pa je bilo tudi njeno pročelje. Kljub deževnemu vremenu se je zbrala precejšnja množica ljudi, iz katere se je okrog 19.30 razvil sprevod do Krekovega trga. kjer je meja župnije. Sprevod so otvorili kmetski fantje iz posavskih vasi na konjih in v narodnih nošah, za ga>-silci iz Bizovika so stopali člani cerkvenih organizacij s svojimi zastavami, sodelovala pa je tudi godba iz Šmartnega. Iz škofijskega dvorca so malo pred 20. arhidiakon kanonik dr. Klinar, stolni vikar Vindišar, trije zastopniki stolne župnije in troje deklet v narodnih nošah z ostalim občinstvom spremili novega šentpeterskega župnika do Krekovega trga, kjer so šentpeterski fa--rani v gostem špalirju z navdušenimi vpkli-ki pozdravili svojega novega cerkvenega predstojnika. V njihovem imenu sta župniku Košmerlju izrekla veselo dobrodošlico cerkveni ključar Ivo Žan in zastopnica žena in deklet Valči Novšakova. Po Šentpeterski cesti, ki je bila okrašena z zastavami in vsa razsvetljena, so župljani v dolgem sprevodu spremili novega župnika do cerkve, kjer sra je pozdravil dosedanji žup-ni upravitelj Cimperroan. Učiteljstvo na razstavi češkoslovaške knjige Včeraj je bilo na razstavi češkoslovaške povojne knjige, ki se bo zaključila jutri v ponedeljek, ves dan živahno ogledovanje. Razstavo so posetili mnogi ljubljanski učni zavodi. Dopoldne se je ob veliki udeležbi izvršila prisrčna manifestacija jugosloven-sko-češkoslovaške vzajemnosti, ko se je zbralo k ogledu kakih 200 učiteljev in učiteljic iz litijskega, ljubljanskega Ln okoliških srezov. Skupen ogled, namenjen predvsem češkoslovaški mladinski in učni- knjir gi, je organiziralo JIJU za litijski srez. V imenu razstavljalcev je v daljšem govoru predsednik JČL g. dr. Stare pozdrar vil učitelje, ki so med najmarljivejšimi delavci za vzjameno delovanje med severnimi in južnimi brati. Obenem se je zahvalil litijskemu JUU, posebej še predsedniku g. Župančiču, ki sta dala pobudo za skupen ogled. V imenu JUU za litijski »rez, prireditelja ogleda, »e je predsednik g. Zupančič zar hvalil za pozdrav g. dr. Staretu. Z željo, da bi se jugoslovenska pedagogika usmerila po izhojenilh in preizkušenih poteh naše bratske severne po s est rim e in da bi postala Praga Meka naših pedagoških romanj, je prepustil besedo predavatelju g. Božidaru Borku. V jedrnatih besedah je prikazal g. Borko med nami gotovo eden izmed najboljših poznavalcev češkoslovaške kulture in književnosti, razvoj češkoslovaške zgodovine in kulture, zlasti pa veliko razgibanost, mlade države, da se osamosvoji na vseh področjih. Nato je predavatelj povedel oglednike po dvorani in je pri posameznih skupinah, kakor na primer pri strokovnih literaturah, muzikalijah. Renskem oddelku, domoznan-stvu, leposlovju, prevodih in drugod podčr-tal najprej značilne znake, nato pa prikazal posamezne avtorje in njih najvažnejša dela. Za svoja strokovna izvajanja je bil g. Borko hvaležno nklamiran. Mladinsko m šolsko literaturo pa je pojasnjeval litijski učitelj g. Zupančič. Nagla-šal je med drugim, da imajo v ČSR za vsak učni predmet šolske priročnike, ki lajšajo delo v učilnicah, s pomočjo nčmh knjig pa je olajšano Šolarjem ntrjevanje snovi tudi doma. Vse učne knjige so obilno ilustrirane. saj si vendar ni mogoče misliti dobre učne knj'sre brez ilustracij in diagramov, ki nazorno prikazujejo in pojasnjujejo obravnavano snov. Krasno umetniške večbarvne slike k rase še po?e1>ei knjige tr\ elementarne razrede. Češkoslovaška učna in mladin- ska knjiga sta na prvih mestih vseh kulturnih držav. Sledil je prosti ogled posameznih skupin, ko so se zborovalci v medsebojni debati poglabljali v obilne kulturne zaklade, ki jih nudi razstava. Le prehitro je prišel čas. ko je bilo treba na drugi del zborovanja, ki se je vršil v trgovski šoli. nameščeni v parterju itsega poslopja. Tam so podali društveni funkcionarji poročila o problemih, ki zadevajo našo šolo in učiteljski stan. Učitelj g. Adamič iz Toplic pri Zagorju je pred ložil kot posnetek debat več resolucij, ki so jih zborovalci sprejeli po izčrpnih debatah. Resolucije bodo predložene odločeval-nim činiteljem. Predsednik JUU iz Ljubljane g. Mlekuž pa je kot gost poročal o situaciji v stanovski organizaciji Potem ko so zborovalci pretresli še nekatere zadeve iz območja domačega šolstva in sreza. je bilo lepo zborovanje zaključeno. Samomor obupane žene V sp'osnem je nedelja potekla brez razburljivih dogodkov in tudi kriminalna kronika je ohnemela za teto 24 ur. Le snoči je imela policija opravka spet s samomorom, ki so zadnje dni v mestu kar na dnevnem redu. Na Brdu pri Vičn biva družina državnega cestarja Antona Vn ki je dolgo živela v miru in tišini, dokler ni med možem in ženo. ki sta že oba priletna, prišlo do družinskih razprtij. Nesoglasja so pred kratkim privedla tako daleč, da je mož, ki je oče treh odraslih otrok, bre* besede zapustil 6voj dom in izginil, kakor da se ne misli vet vrniti ölietno ženo Marijo je njegov odhod tako potrl. da je sklenila napraviti z življenjem obračun. Že v četrtek je na tihem zaužila precejšnjo količino strihnina, nakar je pričela močno bruhati. Domači »o opazili nevarnost in so ji takoj prigovarjali naj se odpelje v bolnico, a ker ji ie čez nekaj časa odleglo, je na zadnje ostala doma. Včeraj pozno popoldne pa ji je vnovič prišlo slabo in brž so poklicali zdravnika dr. Igličarja s Tržaške ceste. Zdravnik pa je mosel ugotoviti samo še. da je proces zastrupitve v zadnjem stadiju, in je takoj pozval reševalce. A reševalci so hiteli zaman — okrog 19. je nesrečna mati izdihnila. Z viške stražnice so poklicali policijsko komisijo, v kateri sta bila zdrav stveni svetnik dr. Luznar in dežurni uradnik Kette. Komisija je ugotovila, da je smrt nastopila zaradi zastrupitve z arzeni-kom. na prošnjo domačih pa je dovolila, da bo truplo pokojnice ležalo na mrtvaškem odru doma. Roko mu je raztrgalo Danes popoldne se je agodila v Baboi polici pri Starem trgu zaradi mladeniske lahkomiselnosti huda nesreča. 161etni sin posestnika Andreja Mlakarja Franc je dobil nekje dinamitno patirono in jo zažgaL Posledice so bile usodne. Eksplozija je odtrgala fantu levico do zapestja. Ponesrečenca so nemudno prepeljali v ljubljansko bolnico. Maribor preko nedelje Uboj zaradi ljubosumnosti Brezsrčni mož je mimo spal, ko mu je nevarno poškodovana žena umirala .4UTRO« poooddjsln bda * 3 Ponedeljek, fi XL 199& Poraz, katerega se sii treba sramovat! V živalmi tekmi fs morala Ljublana, ki ]e v dregern polčasu igrala samo z 10 igralci, pustiti Hajduku obe <®£ki — Slab sodnik — V Beogradu zmagal Bask Včeraj sta bili na spon-du državne^ prvenstva samo dve tekmi o a kate.&fi je bila ljubljanska med Hajdukov ip Ljubljano go tovo važnejša Hajduk n hote, posoditi Ma-tošiča Gradjanskemy, z* t -r.cjo pc Angliji, same da bi imet večje izgleda, du si izbi je v Ljubljani c(ve točki T o tru je iudi uspelo, nekol'ko po «reč» nekolik o ps *udi zaradi drugih okolnosti Vencur pa moramo reči, da smo bili z Liubiiano .kljub porazu bolj zadovoljni kakor v zadnjih tekmih ker je pokazala da ipak zna raiprati Bila je to zadnja jesenska tekma Ljubi iane na domačih tleh Z ostale jesenske tekma, ki jih bo morala odigrati zunaj Ljubljane, st ne smemo delati prevelikih iluzij, vendar pa so naši igralci včeraj dokazali, da se vendar ni bati, da se bodo proti konci, tekmovanja morali boriti za obstanek v ligi V Beogradu je Bask ksloi je bilo priča- kovati, odvzel osiješki Stavi ji obe točki. mes ne bo prišel daleč. V rilcih je bi Tablica se je nekoliko spremenila. Ljubljana najslabši mož Košenina, dober pa je bi je padla s 4 na 6 mesto. Hajduk se ie po- desni krilec, Hi je sicer imel mnogo truda vzpel s 6. na S največ/ skok pa te napravil j z r*rp- ledenim Doberletom. Tudi levi kr* Bask k< je s 5. Šel kar r»<{ 2 vesto. J» porazom miicfke Slavi je re je okoristil Hašk, ki je z hot [io goidirerenco prehitet Osi ječa ne Tab'ice je sedaj naslednje Slavija (S) Bask Gradjanski BSK Hajduk Ljubljana Jugoslavija Hašk Slavija (O) Concordia 6 1 2 0 10:7 10 6 i trn 1 12:9 8 5 3 1 1 13:4 7 6 2 1 2 13:0 7 6 3 0 3 8:6 6 6 2 2 2 5:6 6 5 2 0 3 9:8 4 5 1 2 2 5:11 4 6 ** +0 0 4 6:15 4 5 0 0 5 1:17 0 Haf disk : Ljubljana 1:0 (6:0) Hajduk: Kriše; Milutin. Matošič 11; Marušič, Purišič, Radovnikovič, Lemsšič. Krulc. Blaževič, Matošič lil. Ktagič L j u b l j an a : Logar, H issi Jug, Kukanjai, Pupo, Boncelj; Janežič, Slap r. Jež. Makovec, Pepček. Zadnjo ligaško tekmo te jeseni, ki se je odigrala na naših tleh so ljudje pričakovali s priličnim zanimanjem Poleg iega je Hajduk znana i.iarka, ki vedno vleče. In prišlo je mnogo ljubljanskih Dalmatincev na teren, bilo jih je gotovo manj kot Ljubljančanov, ali: slišati jih je bilo bolj SREČA HAJDUKA V prvi vrsti mora Hajduk svoj uspeh pripisati nezgodi, ki se je pripetila tik pred polčasom Makovcu in Ljubljana je igrala ves drugi polčas samo z desetimi ljudmi; nekaj pa gre zasluge za Hajdukov uspeh tudi sodniku, ki je v presoj: foulov sicer grešil na obe strani, v us">depolnem primerj pa je piskal Bonclju fo-j ko sploh ni bile tr^ba piskati, al' pa če že potem proti Hajduku; iz tega prostega strela se je izcimila čista Kr. .cev-? situacija, iz nje pa edini zgoditek ki je igro od'ocil. Sicer je biia igra lepa in užitna, zlasti v prvem polčasu, ko sta se moštvi kosali / zenačeni borbi in z enakimi sredstvi V drugem polčasu so potem Hajduki prešli v de-fenzivo, tolik respekt so imen še pred okrnjenim moštvom Ljubljane, da niso hoteli tvegati prav ničesar. Igrali so nesigurno, potegnili Kragiča v obrambo in krepko držali rezultat. Le velika smola ljubljanskega napada pred Hajdukovim golom, kjer je zlasti Jež dve tri situacije, zrele pač kolikor le more biti situacija pred golom zrela, pokvaril ali uničil, je tej Hajdukovi taktiki pripomogla do uspešnega konca KAKO JE IGRALA LJUBLJANA Moštvo Ljubi iane je bilo tokrat, izjemoma, precej zenačeno. Ni bilo one premoči ožje obrambe in krilske vrste nad nemogočim napadom, kot smo jc bili sicer vajeni gledati. Napad se je tokrat zelo razigral, a še predno je prišel do tega, da bi požel plod svojega truda, je postal z Makovčevo izločitvijo okrnjen, in petega moža v napadu je vsepovsod manjkalo. Jež je preudarno vodi sv.„jo linijo, ki je bila s kombinacijo Slapar—Janežič r a desni močnejša od levega dela da jt bil tokrat Makovec ne samo agilen marljiv, tem ver- tudi uspešen. Pepček je prihajal na krilu bolj do izraza kot pozneje, ko se je priključil sredini. Krilska vrsta tokrat ni bila na običajni višini l upo je v primeri z zadnjimi tekmami precej popus:il; razdiral je d^bro, tudi lepo je odvzemal žoge, zelo pomanjkljivo pa mu je bilo dodavanje. Boncelj je ponovno zanemarjal Lemešiča in p'» tieomrebnem silil v sredino Defenzivno je postavil svojega moža Kukanja je bil za Kragiča telesno mnogo prešibak proti njemu je uspeval, kolikor je uspeval, le s taktično igro Obramba kot celota je bila res dobra, branilcema — Hassl je ponovno žel aplavz ob odprti sceni — ni prigovora v razdiranju, le do čistega in pla-siranega odbojnega udarca sta le redko prišla Logar pa je bil zopet stari in zanesljivi Logar: pogumno se je vrgel parkrat pod noge in rešil še v zadnjem hipu, posredoval je tudi vedno o pravem času; le žog od blizu ni mogel obdržati v rokah, odtod je prišlo včasih do kritičnih situacij. ...IN HAJDUK Splitski majstor z mora je postavil v polje odločno in borbeno enajstorico. V vseh linijah moštvo ni bilo povsem zenačeno. V prvi vrsti gre pohvala odlični obrambi, v kateri je nastopil tudi toliko od Zagrebčanov zaželeni Matošič; res je vreden da si ga vsako mošto poželi. Milutin mu je bil dober dru? Dober je bi' rud a;:»ada ■ i frin. v katerem je Blfievič s točnim pregledom igre dirigiral igro dani situaciji primerno prav dober je bil poleg njega Krulc. ki je našel koristen kontakt ao svojega krila Od kril je bil Kragič dokler je igral na svojem me-itu. prodornejši, da s» je bilo mnogo brljše čuvar- od Lemešiča na desni strani, ki pa je bil xi vse napadalne petorice najšibkejši. Halfi 90 med odlično obrambe in dobro razpoloženim napadom imeli lažjo nalogo, vendar nI bilo opaziti med njimi posebnih klas. Marušič je bil že mnogo boliši, isto Radovnikovič, Puri^č pa |e zaostajal celo za Pupotom, ki tokrat ni bil na posebni višini. Moštvo se odliku posebno 6 svojo telesno močjo, ki ie v Sorbi ni štedilo. NEKAJ O POTEKU Prve poteze pripadajo Hajduku. Do 10. min. je H. stalno v premoči, dobi dva strela s kota in Logar ima polne roke posla Igra malo popusti, tudi Lj. prodira, dobi strel s kota Okoli 20 min pride Lj. do besede, igra se odpre. V 26. min edinstvena šansa za Lj„ Hajdukov gol je prazen, vsi skušajo streljati, toda žoga ne gre v mrežo. V 29. min kot za H. in potem se vrstijo napadi pred ljubljanskim golom, H. parkrat strelja s kota. V 42 min. ustvari Pepček Ježu lepo situacijo pa zaman. V 44. min. starta Makovec na žogo. ki jo je Kriše odbil, oba padeta in Makovca odnesejo. Po tem odmoru igra L j z desetimi ljudmi. H. preide kmalu v napad, dobi nekaj strelov s kota. V 13. min. ima Jei zopet krasno situacijo, Janežičev prenos povzame volley, toda zelo nerodno in ioga gre v aut V 16. min. se igra odloči: sodnik piska neko nedolžno stvar v Škodo L j.. Lem. ^ič pošlje pred gol, žoga gre z glavi na glavo, nazadnje je Krulc na čistem strelu in pošlje v mrežo, 1:0 za Hajduka! Takoj prevzame Hajduk defenzh-no taktiko in zapre igro proti okrnjenemu moštvu! Kragič gre v obrambo, napad Lj. se razvije igra valovi ve-čino.ua med polovico in Kajdukovo kazensko črto. V 31. min. Ima Blaževič šanso iz prodora, todj Logar mu gre pogumno pod noge. Krulc pa zgreš' prazen gol. nato je Lj. v napadu in v 33. mia. strelja Pepček pametno prost strel mimo zida do Ježa, ta pa zgreši z dveh metrov; to je bila tudi poslednja šansa za Ljubljano Do konca se igra še vedno v Hajdukovi polovici, toda ta je s svojo obrambno taktiko uspel. G. Mlinarič iz Zagreba ni sodil dobro. Mnogo je grešil v presoji foulov, iz ene take pogreške je padel edini gol, sekal je po nepotrebnem igro, ker ni puščal prednosti. Za tako tekmo je bil slab sodnik. Bask : Slavija O 3:0 (2:0) Beograd, 8. novembra. Na današnji tekmi, ki ni bila na posebni višini ter se je odigraladocela v prijateljskem stilu, je Bask sigurne zmagal. Bask js bil v prvem polčasu v premoči, dočim se je Slavija znašla šele v drugem, toda v napadu ni b:lo nikogar, ki bi mogel izboljšati rezultat. Oba gola prvega polčasa je zabil Detiin-ger, in sicer v 2. in 23 mm Gol drugega polčasa je dal Ristič, toda iz of side pozicije. Sodnik Bora Vasiljevič je imel lahko nalogo, ker sta obe moštvi igrali fair. Prvenstvo podsavez? Slovan napreduje — KastastroSalen poraz Atletikov V Celju remis Slovan : Hermes 3:1 (1:1) Zdi se, kakor da je sedaj napočila S lov ano va era. Po treh zaporednih porazih beleži že tretjo zmago. Na igrišču za Kolinsko tovarno je bilo dopoldne dokaj živo. Publika je bila domala vsa Slovanov-., Prišla je ua svoj račun, kajti moétvo je zasluženo zabeležilo zmago v svojo kori t. Igra ni bila na nfkafci vicini, zlasti ne v prvem polčasu. Obp meštvi sta zaigrali zelo raztrgano. Prednjačil je Hermesov naipad, ki ni pod Svetičevim vodstvom uprizoril niti ene kaj prida akcije. Potem v drugem polčasu so Slovanovci prevzeli igro v svoje roke in do konca ostro napadali. Zabili so dva gola. Slovan se je postavil tokrat s svojim napadom. Doberlet je tokrat igral na levem krilu in gotovo ni bil med najslabši- mi. Zelo dober je bil zlasti t drugI polovici igre vodja napada Gerjol, ki je spretno izkoristil Doberletove prodornost in ga neprestano pošiljal v ogenj. Desni krilec je levo stran hermežarusk ega napada popolnoma obvladal, če bi še nekoliko toč-nejše podajal napadu, bi bil izvrstna moč. Bil je vsekakor najboljši v svoji vrsti. Obramba ni bila mnogo zapo: lena, pa se je poka/zala kljub temu zelo nesd-gurna. Vratar dober to zanesljiv. šiškarji so zopet enkrat povsem odpovedali. Nemogoč del moštva 1e bil napad, ki se nI povzpel do nobene ami'eine poteze. Nekaj se je trud« Ice na desnsm krilu, posla! tudi par centrov na sredo, toda tam je bil trio Brodnik-Svetic, Mokorel, ki so mu bili še osnovni pojmi nogometa povsem tuji, kaj Se, da bi znal kako žogo ) lec je še nekoliko zadovoljil Vratar R r-ooruik je bil zelo neriguren enako Ber g-:v obrambi je dal dobro partijo le KoSiuerlj. V vocstvo Je prišel hermes z en^j tko že v 10 min., ker si je Slovanov orarilec dovolil ütoping z roko v kazens em prostoru. Zenačil je po lepi napadalni a' prav vsi -jegovi igralci izborno opravljali • oje delo Moštvo je bilo v vseh linijah Atletiki so na vsej črt' razočarali. O nje . '»cn ;.v 'vu je škoda vsake besede. Enaj-orica jc !" 'a popolnoma interiorna nasprot-iku ter b- po poteku igre in po situacijah a«!užila še večji poraz. \ splošnem je bila gra v mejah dovoljene igre. le pri stanju 'i:0 so priCeli Celjani z ostro igro ter igrati t,a moža kar pa jim ni več koristilo, nasprotno zapustili so še bolj klavrn vtis. Sodil je prav dobro g. Konič. MURA : SLAVIJA 3:1 (2:0) Maribor, 8. novembra. Na igrišču ob Magdalenskem parku se je dopoldne odigrala drugorazredna prvenstvena tekma med Muro iz Murske Sobote in Slavijo iz Pobrežja. Tekma je bila vseskozi napeta in zanimiva ter sc je končala z zasluženo zmago Mure. Sodil je dobro g. Bergan t. Prvi poraz Gradfanskega Bazel, 8. novembra. Svojo drugo *ekmo v Švici je Gradjanski danes izgubil v Bazlu po slabi igri s 3:2 (1:1) Publike okoli 3000. Domač' so dosegli vodstvo že v 1. min.. Gradjanski pa je v 3. min. po Lešniku izenačil. V prvem polčasu sta Tomaševič in Sur-donja zastreljala idealne prilike. Gajer je zakrivil enejstmetrovko. ki pa jo je Urch ubranil. V drugem polčasu je levo krilo domačinov postavilo na 2:1. Isti igralec je v 7. min. zvišal na 3:1. Kmalu nato je šel Pogačnik blesiran z igriška Kljub temu je Gradjanski prešel v veliko premoč. V 36. min. je Lešnik postavil končni rezultat 3:2. Po tem golu je zapustil igrišče zaradi blesure Kokotovič. Splošni vtis. ki ga je n-ipravil Gradjanski, jc slab. Samo obramba je bila dobra, v napadu pa edinole Lešnik. Prvo iekmo v Angliji bodo Zagrebčani igrali v sredo v Liverpoolu. Ostale nogometne tekme SAN JEAN: BSK : San Jean 14:1 ZAGREB: Hask : Concordia 5:2 (3:0). Prijateljska. SUBOTICA: Jugoslavija : reprezentanca Subotice 4:2. CU RI H Avstrija : Švica 3:1 (1:0). DUNAJ: Prvenstvo. Postsport : Hakoah 1:0 (0:0), Liberta» : Sportklub 4:0 (3:0). PRAGA: Prvenstvo. Sparta : Viktorija Žižkov 3:1. Slavija . Žid er ice 7:1, Viktorija Plzen : Kladno 2:1, Rusy : Moravska Slavija 3:1, Prostejov : Nachod 2:0. RIM: Prvenstvo. Juventus : Genova 2:2, Roma : Bari 5:2, Luchese : Napoli 3:2, Torino : Bologna 1:0, Lazio : Novara 4:2, Milano : Triestina 0:0, Sampierdarena : Alessandria 5:0, Fiorentina : Ambrosiana 1:0. BUDIMPEŠTA: Prvenstvo. Hungana : Fe-renevaroš 3:0, Kišpešt : Bočkai 3:3, Ujpešt : Sorokšar 5:0, Budafok : Nemzeti 3:2, Elek-tromoš : Budai »11« 1:1, Szeged : Phöbus 1:0. Lahkoatleti so še na delu V Ljubljani in v Ptuju so se vršili lahkoatletski mitingi po dolžnosti ..,_. . .... " i omi» t ti» x mu. »oluwrji; i. naion ( rr pametno üwortatiti. 8 tem napadom Her- i 1.50, 2. Tomaškovtf (Korotan. Kraaj) 1.5 Svoboda Zelo hladno vreme in dež ui®ta v soboto ovirala iahkoatletov, da bi izrabili še zadnje proöle termine za borbe na tekaltšču. Prireditelju &o se v borbi poleg atletov domačih klubov Ilirije, Korotana in Primorja pridruži^ še atleti i zven Ljubljanskih klubov, predvsem Eian i1 Novega mesta in kraaj alci Korotan. Tek 60 m juniorji B: L Küssel (Elan) 7.4, 2. Pirec (Pi.) 8, 3. Bergami (övoboda) 8.4. Tek 100 m jnniorji C: L Bajda (Ilirija) 12.1, 2. Boltauzer (Pr.) 12-5, 3. Kulakov (Pr.) 12 6 Tek 100 m »eniorff; 1. Skušek 11.8, 2. Gabršek 11.9, S. Weibl (vsi Pr.) 12. Skok v vis a zal. juniorji B; 1. Küesel (Elan) 1.50, 2. Bergamt (Svoboda) L30, 8. Pirec (Pr.) 1.25- Skok r vi« z sa>. jnniorji B: 1. Bratovi (li.) 1.60, 2. Boltauzer (Pr.) 1.55, 8. àugi» (Korotan, Kranj) 1.40. Skok v vi« s zaL »eniorji: 1. Pribošek (II.) I.60. 2- Baloh (Pr.) 1.55, 3. Tomaškovič (Korotan, Kranj) 155. Tek 1000 m juniorji C: 1. Otere (Elan) 3:12.6, 2. Prežel, (Elan) 3:13.2, 3. Pogačnik Janez (Korctan, Kranj) 3:21. Met krogle jun. C: 1. Skaza (Pr.) 14-32, 2. Boltauzer (Pr.) 12.70, 3- Kobe (Elan) 12.20 Met krogle seniorji; 1. Pribošek (II.) 10.42 2. Baloh (Pr.) 9.40, 3. Tomaškovič (Korotan, Kranj) 8.40. Tek 1000 m seniorji; 1. Gabršek 3 02. 2. Skušek (oba Pr.) 3:02.4, 3. K<* (Elan) 3:08.2. Frimorje Včerajšnja nedelja je omogočila številnim fahkoatletom. zias-ti onim iz Trbovelj. Novega mesta in Kranja, da so pomerili svoje moči z Ljubljančani. Akoravno je že pozm» sezona, so bili doseženi nekateri dobri rezultati, celo dva državna rekorda v tekih na 300 im 500 m po SkuÄku in Gabršku (oba Pr.). Tek 100 m jnniorji; 1- Pavlic (Planina) II.8, 2. Ceime (Ekan) 12.5. 3. Wider (Plan-ina) Skok v ris s zal. juniorji; 1 Skebe (Elan) 1.60. 2. Bajda (H.) 1.50. 3. Kfls«el (Elan) 1.50 Elanovci »majo dobre junlorje. Skok v ri» z zal. «anioni; t. Baloh (Pr.) 55. Met krogle juniorji: 1. Camelutti (II.) 12.71, 2. Koàir (Elan) 12-27, 3. Wider (Planina) 12.11. Met krogle seniorji; 1. Baloh (Pr.) 9.87. 2. Tomaškovič (Korotan, Kranj) 9.27. Tek 1000 m seniorji: 1. Gabršek (Pr.) 2:50 2. Kos (Elan), 3. Knamiec (Pr.). Tek 1000 m juniorji: 1. Nabernik (Pr.) 2:53,4, 2. Osterc (Elan), 3. Cerne (Elan). Tek 800 m s handicapom; 1. Skušeik (Pr.) 37.4. nov jug. rekord. Gabršek odstopi pred ciljem. Skok t da'j z sai. jnniorji: L Pavli« (Planina) 6-24, 2. Kobe (Elan) 5.81, 3. Cerne (Elan) 5.69. Skok r dalj s zal. seoiorji: 1. Tomaškovič (Korotan. Kranj) 5.75. 2. Baloh (P.r.) 5.71. Tek 500 m: 1. Gabršek (Pr.) 1:08,5, nov jugcsiov. rekord, Skušek odstopil lOo m pred ciljem. Ptuj Danefl je bil na igrišču Sih Ptuja lahkoatletski miting, ki je bil zelo dobro organiziran in na katerem je bi>La tudi udeležba zadovoljiva. Nastopi io je 76 lahkoatletor, ln sicer Primorja iz Ljubljane, Maratona in Rapida iz Maribora, Jugoslavije iz Celja. Mure iz Murske Sobote in Ptuja. Zaradi pogreške v razpi»u niso mogli star tati atleti iz 90-sedne banovine, in ®Lcer iz Varaždina. Tek 100 m juniorji roj. I. 1918 — 1919. (atartalo 7): 1. Fine (Maraton) 12.2, 2. Pra-per (Ptuj) 13, 3. Scheiohenbauer (Ptuj) 13-1. Met krogle seniorji («tarlalo 8): 1. Oßetic (Jugoslavija) 13.15, 2. Vklic (Akuatan) 11.9&, 3. Kajfež (Primorje) 11.81. Gozdni tek juniorji B, rojeni L. 19^0 — 1922. (starlalo 12): 1. Hansii (Ilap:d) 7:40, 2. Puiko (Maraton) 7:49,6. 3. Blanke (Ptuj) 7:58. Skok v daljavo juniorji C (»tartalo l0): 1. Rusjan (Ptuj) 5.63, 2. Lužar (Maiaton) 5.30. 3. Sošta-ič (Ptuj) 5.23. Met diska seniorji (cartaio 9): 1. Kajfež (Primorje) 36.78, 2. Ko^ec (Pr-morjei «k.7i 3. SilaJi (Mura) 34.73, Tek 100 m juniorji B (®tartak> 10): 1. Rad ko IM a raion) 12.1, 2. Eisbecher (Ptuj) 124 3. Bucinek (Maraton) 12.7. Skok \ daljavo jun>or]i B rojeni I. >92u— 1921 partalo il): 1 Rajh (Ptuj) 5M L Radko Maraton) 5.28. 3. Bučinek i Mara to; ; 5.26. ( »Že spet sem pri vas!u Tako nas Je pozdravila včeraj neka gospa. Ako ne bi bila zadovoljna bi se naše trgovine izogibala. Tudi vaa bomo a Stofl, svilo, platnom, flanelo Itd. dobro postregli. Pridite! „Manufaktura" k. d. trgovina, ki vaa želi boljše postrečl Mestni trg 17. Gosdni lek 2500 m juniorji C, roj. 1. 1»1S —191® (atartalo 8): 1. Stamjšek (Maraton) 11.39, 2. Končan (Jugoslavija) 11.41. 3. Lr-»ančič (Zelezn.) 12.39, 4. Benko (Mura) 13.21 Met kopja («tarlalo 11): 1. Kajfež (Primorje) 42.1 a 2. Radko (Marion) 40.30, 3-Rusjan (Ptui) 37.26. Gosdni tek 3000 m seniorji (starta lo 9): L Grmovšek (Maraton) 14.03.2, 2. Štrukelj (Maraton) 14.04,6, 3. Gril (Maraton) 14.51,8. Kolesarska dirka v Mariboru Maribor, 8. novembra. Dopoldne se je vršila ena najtežjih kolesarskih dirk, kar jih je bilo v zadnjih 10 letih v Jugoslaviji. Proga je šla od igrišča Železničarja po Tržaški cesti do Hoč in Reke, potem pa po novi Pohorski cesti do Pohorskega doma, kjer je bila obratna točka Proga je imela 1000 m višinske razlike ter je bila dolga 34 km. Kako naporna je bila je razvidna iz tega, da je od 10 dirkačev prišlo na cilj le polovica. Dirke so se udeležili člani klubov Ljubljanice iz Ljubljane, Maratona in Železničarja iz Maribora. Na cilj so prispeli: 1. Stefan Rozman (Železničar) 1:17.42.4, 2. Lozinšek (Železničar) 1:18.9.4, 3. Sodeč (Maraton) 1:21.16.4, 4. Bri-celj (Ljubljanica) 1:2334, 5. Grum (Ljubljanica) 1:24.26. Dirka je potekla kljub napornosti brez vsakih nezgod. Posebno spominsko nagrado je dobil dirkač Štefan Rozman, ki je danes vozil svojo 160. dirko, pri katerih je dosegel 100 prvih mest. 40 letnica učiteljske mature Ljubljana, 7. novembra Že pred mesecem so praznovali v Ljutr ljani 401etnico učiteljske mature naslednji gg. oèi'teljj in nadučtel.ji: Fran Mercina, Hinko Šumer, Ivan Wittine, AJojzij Potočnik, Franjo Mlakar, Alojzij Recelj, FTa-njo Grm, Miloš Grmovšek. Franjo Pristovšek in Ignacij Kaffov. Jubileja sta se udeležila tudi tedanja učitelja na ljubljanskem učiteljišču g. Fran Gabršek in g. Anton Črnivec, poznejši ravnatelj tega zavoda, ki pa je kmalu po tem jubileju umrl v starosti 80 let. Jubilant je so bili na samo vestni in sposobni učitelji m vzgojitelji naše šolske mladine, marveč fckli izven šole požrtvovalni kuWurni delavci, in to kot pisatelji, sodelavci pri raznih naprednih prosvetndh, dobrodelnih in gospodarskih ustanovah, pri pevskih društvih kot pevci in pevovod-je, sokolski in gasilski delavci, v kmetijskih podružnicah in seveda pri učiteljskih ustanovah. Večina še danes vneto dehije pri raznih stanovalcih in drugih institucijah. Ivan Wittine je, kakor ime pove, po r>-du kočevski Nemec in je svojo službeno dobo dovršil na Kočevskem. Je vseskozi honeten stanovski tovariš. G. Grm je še vedno vzoren ravnatelj gluhonem niče. gg. Grmovšek in Šumer sta bik visoko cenjena okrajna šolska nadzornika. Več izmed njih je ipoleg tega jubileja obhajalo letos iudi svojo 60!etnico. G. Šumer pa je imel kar tri praznike: 601etnico rojstva. 401et-nico učiteljskega poklica in pred dobrim mesecem 301 etnico srečnega zakonskega jarma z go. Felicito, ki je tudi učiteljica uživa pokoj. Jubilanti so po večini še krepkega zdravja in čilega duha ter pozorno zasledujejo dnevne dogodke. Ob lepem jubileju jim želimo, da bi še dolgo uždvali zlato jesen življenja v zdravju in da b» dočakali še več jubilejev. Bučno predavanje na zagrebški univerzi Zagreb, a novembra. Na filozofski fakulteti zagrebške universe bi moral imeti včeraj dopoldne urednik >0bzora« dr. Ivo Hergešič nastopno predavanje kot novi docent za komparativno književnost. K predavanju so se zbrali prorektor in«. Stipeti, predsednik Jugoslovenske akademije in umetnosti dr. Ba-za-la, dekan filozofske fakultete dr. Cesaree mnogo vseučiliških profesorjev in okrog 100 študentov. Ko j« dr. Hergeštf priče! predavati, je vdrla v dvorano skupina okrog1 130 fran-kovrev in klerikalcev študentov, ki predavatelja niso pustili do besede. Vpili Ven s framazoni g hrvatske univerze. Večina študentov se je priključila demonstrantom Intervencije profesorjev bo ostale zaman. Študentje so Henrpšičn očitali tudi. da kot urednik ne pi Se dovolj hrvatski. Ko je predavatelj snown^l. da ne bo TmvrH predavati, je izjavil, da bo predavanje izSlo v tislrn. Nato so mu st-udmtj" svetovali. naj gre predavat v TTlico MoSnskega kjer ?t»i» h'vnt«Va imsorcka lof-a svoj fre-de*. Mod Vrikom in vikom se .j« poslušalstvo razšlo. Proslava dneva miru v Beogradu Beograd, 8. novembra, p. V prostorih an-gleško-anieriftkega društva so slovrsno proslavili dan miru. Svečanost so priredili an-glofilsko udnr enje v Beogradu društvo prijateljev Velike Britanije in Amerike, an Tlo-aineriški-jugofc.ov. nski klub ter udru ženje bivših jugoslovanskih dijakov v Ve liki Britaniji. Svečanosti so se udeležili tudi zastopnik Nj Vel kralja, zastopnik pa-•riai**? ter delegati raznih ustanov ia orga uiaacij. 4 StateefeQd^ ft SX HÄ Teden dni filma Filmska opereta „Boccaccio" Giametta na sestanku z velikim neznancem (Albrecht Schönhals in Heli Finkenzellerjeva v filmski opereti »Boccaccio«) TTfjna opereta »Boccaccio«, ki se bo pred Vajala v Ljubljani ni morda znana Suppeje-va opereta z enakim naslovom, temveč sta avtorja dr. Forster in dr. Burri napisala film» ki m« je na svoj način obnova Boeca-ecijev znani »Dekameron«. Režijo in kompozicijo rta opravila filmska sodelavca, ki gta imela že pri »Kraljevskem valčku« velik Hopeh, To sta Herbert Maisch kot re- žiser in Franz Doelle kot skladate!}. Glavno vlogo podaja Willy Fritsch. ki m« je partnerica Heli Finkenzellerjeva. V drugih važnejših vlogah nastopajo Albrecht Schönhals, Bau! Kemp in Fifca Benkhotfo-va. Snemanje prizorov se je začelo letos 1Ü. februarja in je bil doslej ta film deležen že lepih uspehov po tujih kinematografih. Kako so delali Sllm „Beli pekel" Pri snemanju tega filma so vsi udeleženci wtorili vse, kar so le zmogli Na vrhovih Prz Palluija so staii operaterji z dvema in celo tremi aparaturami za snemanje. Stali en ob grozečih razpokah ledenika Isle Perse ter Morterache, ponoči v mrazu in viharju so snemali, bivakirali, trpeli. Vsak udeleženec je bil samo po sebi razumljivo alpinist, sanučar, nosač in igralec. 1'- tovor, ki ga ■vlačijo s seboj, n.i majhen. Poleg svoje al-pinske oprave znosijo težke stative, na desetine različnih objektivov leč, filtrov, na nemogoča mesta. In vendar je vse to potrebno za dober film. Že iskanje učinkovitih motivov v tej prostrani naravi, polni ledu z vsemi svojimi nevarnostmi, potrpežljivo čakanje na pravilno osvetljavo, zahteva polnega alpinista. Cesto se niti poiz-kusna vaja ne sme vršiti, da se ne napravijo sledovi v snegu in ledu. t Največje težkoče ima pri snemanju tak- šnega filma kakor je »BeÜ pekd Piz Palluija« operater, ko mora svojo aparaturo na strmih ledenih stenah, grebenih, ledeniških razpokah namestiti včasih do centimetra natančno. Prostor morajo v globokem snegu steptati, v ledu pa ga izsekati in splanirati, kajti operater mora vrtiti snemalni aparat često v utrujajočih držah, čepe, kleče, na eni nogi, na vrvi viseč i. t. d. Koža na obrazu mu visi v cunjah, čeprav je nad plastmi raznih olj še nekaj plasti pudra, in oq>eraterjevi živci, ko visi nad grozečimi prepadi, stoji v izpostavljenih grebenih, na ozkih vrhovih? Kaj pa ostane od vsega njegovega snemanja? Komaj 20"/« posnetkov pride na platno. V duši pa mu ostanejo prijetni spomini na doživljaje v gorah. In s temi spomini je zlasti po uspehu težavno napravljenega filma zadovoljen »n srečen. Poročali smo, da bo velikega junaka Tatara Butjbo upodobil v filmu sloveči francoski karakterni igralec Harry ßaur, ki smo ga. že nekajkrat videli tudi v Ljubljani in «no gotovo vsi občudovali njegovo krepko smetnost. V novem filmu: Internat v Kijevu. Ravno se vrši izpit. Po vrsti prideta pred profesorski kolegij, ki ga vodijo pravoslavni «duhovniki, oba brata Buljba. Mlajši je sanjač, nežen kakor dekle (Jean Pierre Aumont). Izpit položi z odličnim uspehom. Njegov starejši brat pa je širokih pleč, krepak ko hra^t, — toda ves čas šolanja »e ni naučil niti pošteno citati. Pač pa zna jezditi, biti se Ln piti, žrtvovati se za prijatelja, To je Ostap Buljba. Menite, da se je stari Taras Buljba, legendarni kozaški ata-man, kaj jezil na svojega močnega sina, ker je zastonj trgal hlače v šolskih klopeh? Nasprotno! Nezaupljivo motri ataman svojega mlajšega, nežnega sina: ta se je gotovo odvrnil od starodavnih kozaških tradicij. Dobremu kozaku ni treba kaj prida pisati in citati. Tega se sam stari Taras m bil naučil in vendar je takšno vrsto let vodil svoj junaški tabor kozakov... Besede so odveč. Najlepši in najzanimivejši roman Nikolaja Gogolja bo prodrl po em svetu. Harry Baue je, kakor sklepajo po kritikah evropskega tiska, obogatil film s figuro, ki je tako fina, klasična ki umetniško tako izdelana, da bo zavzela mesto med najlepšimi filmskimi kreacijami vobče. Vsekako je »Taras Buljba« nov I triumf umetniškega filma. žena ¥ sedofmem svetu O delu mednarodnega ženskega kongresa v Dubrovniku Prefekfi teden je v magistratni dvorani v Ljubljani pod okriljem Jugoslovenske ženske zveze, sekcije za dravsko banovino, obširno poročala o poteku mednarodnega ženskega kongresa v Dubrovniku pnblicistka ga. Pavla Hočevar jeva. načelni ca komisije za tisk pri Jugoslovenski žen»ki zvezi. Referata so poslušalke eledile z veliko pozornostjo. Ženski tisk, vollista pravica Beferenika je poročala mestoma zelo krr tiČDo o delu kongresa, ki se je osredotočilo zlasti v zborovanjih posebnih komisij, ki «o zasedale že pred otvoritvijo formalnega deda kongresa. Na teh 6eiah so delegatke posameznih držav stavile "številne zahteve oblikovale navodila za bodoče delo. Pri v«em velikanskem delu, ki ga je inorai opraviti kongres, ni bi'lo vsem delegatkam mogoče, da bd sledile vsemu temu delu, ki «e je vršilo v različnih odborih, tako da so ^meie delegatke vpogled prav za prav v glavnem le v delo komisije, v katero so bile delegirane. Ga. Hoče/a rje va ie bila zapo-elena pri komisiji za tisk. pa se je mogla poleg tega dela na lastne oči prepričati ie še o delu komisije za volilno pravico, ki jo je -vodila češka senatorka Plamimkova. Komisijo za tisk je vodila švicarska novinarka ZeHwegerieva. Poročila te komisije »o bila kaj zanim'va g'ede na stanje ženskega časnikarstva. Iz teh poročil je izhajalo, da taoistični in narodnosocialistiòui tisk ni na-kteurien ženskam težnjam, vneti zagovorniki žanske enakopravnosti pa so vsj svobodni, neodvisni listi, ki se v nekaterih deželah mnogo J" vi jo z ženskim vprašanjem, zlasti na Švedskem, kjer imajo ženske mnogo velikih listov v rokah kot glavne urednice. Turili ameriški listi, ki ne najemajo, svojih sodelavcev na priporočila, temveč po sposobnostih, zelo cenijo 'n iščejo sodelavke. Močno je razvito žensko novinarstvo, pa tudi časopisje na Norveškem in na Poljskem. Jugoslavija se baš ni mogla postaviti z večjim številom novinark. Kar pa s« tiče resnih prispevkov o ženskem vprašanju v jugoslo-venskem časopisju, ki sicer daje alasti v Beogradu dokaj prostora modi, gospodinjstvu i® kozmetiki, se jugoslovenske ženske tudi ne morejo preveč pohvaliti, z edino izjemo Slovenk, katerim ponedeljka izdaja »Jutra« prinaša skrbno in resno urejevano rubriko o ženskih problemih. Mednarodna ženska komisija za tisk je tudi pohvalila program naše nacionalne komisije, na podlagi katerega je sestavila tudi &voj delovni načrt. Ze'o živahno je potekalo delo komisije za žensko volilno pravico. To komisijo je vodila senatorka Piaminkova, ki »e je videla ge. fl oče vari evi kot prava apostolka, lei vsa ž1-vi za žensko stvar in .p je delo za pravice iu dolžnosti žene pravi evangelij. Njeno vodstvo je tem lažje in tem uspešnejše, ker se do dobra spozna na vprašanje, ki ga ima njena komisija opraviti in je tudi temeljito poučena o stanju ženske stvari po v^em svetu. Ta komisija i e odredila, da se morajo ženske, ki imajo volilno pravico, te tudi posluževati v čim večjem številu, tam pa, kjer je še nimajo, »i morajo prizadevati, da se bodo kandidati pri volitvah izrazili v prilog ženskih zahtev. Veo pažoiio pa je trel>a po mnenju te komisije posvečati državljanski vzgoji. Delo ostalih komisij Komisija za kino in radio je proučevala vlogo žen»k v raznih odborih, ki imajo vpliv na "cenzuro in kontrolo kinematografov. Žene se v teh odborih uspešno zavzemajo za to, da kinematografija ne bi kvarila mladine. Mednarodna komisija pa se zavzema zlasti za izdelovanje kulturnih in vzgojnih filmov ter proučuje finančne možnosti i,n način za izdelavo novih filmov o ženski stvari- Za žensko stvar pa je nadalje ze'o važno tudi vprašanje rad'a. ki ima obsežne propagandne in vzgojne možnosti. V mnogih deželah je ženskim društvom že uspelo, da odločajo v odborih, ki sta jim poverjena sestava in cenzura radijskih programov, ki so posvečeni otroku, družini in domu. Mnogo se ženske poslužujejo radia tudi za miirov.no piro-pagando. Komisija priporoča, naj bi ženske dosegle, da bi bi ia v radijske programe sprejeta poljudna poročila in predavanja o ženskem gibanju, da bi imeli moški in ženske priliko bolje spoznata že»nsfce zahteve Ln žensko socialno delo. Komisija za položaj žene pred zakonom Se zavzema za mednarodno ureditev državljanstva poročene žene n.a podlagi popolne enakopravnosti obeh spolov. Komisija za vzgojo svetuje, naj bi se gAe-de na veliko brezposelnost posvetila pooor nost vprašanj« vzgoje brezposelne mladine, ki naj bi se vzgajala v nadaljevalnih tečajih. \6a mladina naj bi «e vzgajala v močnejši mednarodni zavesti in miroljubnosti, čemur naj bi ziasti služile obšeine relorme učnih knjig iin predmetov, ki bi jih bilo treba izbirati v smislu mednarodnega spoznavanja in ljubezni. Komisija za enako moralo se je zavzela za vzgojo mladine po načelih najvišje nravnosti in enake morale. Zahtevala je odpravo reglementirane prostitucije in javnih hiš i®i strogo kaznovanje vsakogar, ki kakorkoli podp ra ali se okorišča s prostitucijo. Zelo važne, morda naj boli tehtne so bile ugotovitve komisije za ženske poklice, ki je prišla do zaključka, da se v podjetjih vseh vrst in v vseh državah kaže močno strem I je-mje za tem, da bi «e ženskam omejila pravica do plačanega dela. S lem se ženi odjenr lje možnost za preživljanje sebe pa ludi tistih, ki »o zelo pogosto v današnji dobi odvisni od plačanega ženskega dela- To prizadevanje gre tako daleč, da ie že postalo protizakonito, ker se izvaja izločanje žen od dela na samovoljen način. Komisija je vsem nacionalnim odborom naložila, naj v danih primerih odločno protestirajo proti takemu zapostavljanju ženske delovne moči. Za poročeno in neporočeno delovno ženo morajo zahtevati enako plačilo, kakor ga Imajo moški ob istih delovnih pogoj'h. V tej komisiji so delegalke dalje obravnavale vprašanje ureditve ženske policije- ki ®e je izkazala v nekaterih državah za priporočljivo zlasti v mladinskih in ženskih kazeuskih in z a "-etri i ili zadevah. V tej komisiji je sodelovala tudi slovenska delegatka ga. Angela Vode-tova. ki je podala tako stvarno poročilo, da si ga je komisija osvojila kot smernk-o za svoie bodoče delo. Morda bi bilo priporočljivo, da bi ga. Vodetova na kakem javnem sestanku podala naši javnosti ta referat in tudi podrobnejše poročilo o delu komisije, v kateri je sodelovala. Nadalje je bila za jngoslovensko in še posebno za slovensko delegacijo med plenarnimi zborovanji zanimiva točka predlog o ustanovitvi gospodinjskogospodarSke komisije. ki ga ie predložila po ge. Kraigherjevi naša zveza na predlog dravske Sekcije. Delo predlagane komisije nai bi šlo za tem, da l>i se žensko delo v gospodinjstvu prignalo za poseben [»klic, ki naj bi užival primerno bolezensko in starostno zavarovanje. To vprašanje je zbudilo na plenarni seji burno deba.to, ki je deloma izpričala, da je v nekaterih deželah gospodinjsko delo že uvaževano. deloma pa je pokazala, da celo ženske same v nekaterih državah niso na višku socialne razgledanosti in jim je sodobno pojmovanje gosjKidinjskesa poklica še tuje. Iniciativa slovenske delegacije je vsaj povzročila, da je bila ustanovljena priložnostna komisija, ki bo do prihodnjega kongresa proučila program in se potem izjavila o morebitni ustanovitvi nove komisije. Referati o kmečki ženski in industrijski delavki Zelo živahno je bilo delo kongresa na plenarnih sejah, katerim »mei© prisostvovati vse članice. Te seje irodTjo priliko, da pride do izraza pravo in iskrenejše naziranje po samezu'c in tudi kompaktnih delegacij. Na teh sejah so se ženske bavile s s,Lajiovan.jski-uii razmerami, kmečki ženski iu iodustrij-bko delavko. Referati o industrijski delavki v posameznih državah so pokazali predvsem važno okolnosL da s« industrijskim delavkam najbolje godi tam, kjer imajo največ inšpektoric dela, u. pr. na Poljskem. Reterai! o kuieoki ženi pa so bili z izjemo reie-raLa Indijke prav neiskreni iu *o pričali boij o projiagandi za razmere v državi reie-rentke kakor pa o stvarnem stanju. Zato tako očitna neiskrenost žensk n.i zadovoljila in je zbudila upravičene kritike in proteste. Jugoslovensika referentka o poiožaju kmečke žene ga. Minka Kroftova. ki je hotela biti sprva iskrena in je hotela opisati stanje kmetice v pravi luči. ie mOrala še v zadnjem trenutku na pritisk jugoslovenske centrale v svojem poročilu pravo stanje idealizzati. Kongresne razstave in publikacije Ga. Hočevarjeva je poročala tudi o knjižni razstavi in razstavi ročnih del. Knjižna razstava je pokazala, da vse delegacije niso pravilno pojmovale namena te prireditve in da niso razstavljale., z izjemo Cehini in Jugoslovenk, po pravilnem kriteriju. Prvo mèsto je vsekakor pripadlo Cehinjam. ki imajo veliko število prvovrstnih pisateljic, ki s0 bile zastopane z okusno opremljenimi resnimi deli v častnem številu. Kongres pa je dal pobudo tudi jugoslovenski m priredi" teljicam. da so za to svečano priložnost izdale nekaj pomenitmih publikacij; bibliografijo vseh treh jugoslovenskih žensk% literatur v domačem in francoskem jeziku, v francoščini književno dek> jugoslovanskih žensk in delovanje ženskih društev v Jugoslaviji in dve biblkifilski iizdaji: Monahi-nia Jefimija v založbi Društva akademsko izobraženih žen, v cirilici in angleščini in »Blätter aus der jugoslawischen Lyrik«. Kaj so ženske, posebno jugoslovenske, pridobile s kongresom Ženske so ua kogre«u ugotovile, da so prilike zanje v vsakem oziru skoro po ^m svetu enake. Zato so prepričane, da bodo mogle izboljšati svop položaj najprimerneje m najuspešnejše le z mednarodnim sodelovanjem. To pa bo po njih mnenju možno le na ta način, če bodo države, ki bodo z dogovori in odredbami izl>o!jševale položaj žensk, prejwjene z ustrezajočim duhom in razumevanjem do sklepov ženskih kongresov. Naloga ženskih nacionalnih komisij bo pač v tem. da bodo s tem duhom prepojile javno mnenje v svojih državah. Z borov a lik e so najiosled spoznale ludi, da so ženske v fašistično urejenih državah prepojene z brezobzirno plemensko samozavestjo in jim je tuj smisel za človeško skupnost in sodelovanje^ Prepričate pa so se. da so žeme v v«eh demokratično urejenih državah iskrene poboniice za svetovni mir. FILATELIJA Makulature Pod besedo »makulature« ra/umemo vse tiske, ki so nastali zaradi površnosti. To so na primer pole znamk z zavihanimi vogali, gube v papirju, nepotiskani deli pole, zabrisan ali zamazan tisk, barvni madeži, oljnati mehurji in podobno. V tiskarnah, ki dajo kaj na svoje ime, takšne nedostatke takoj uničijo. Drugje pa niso tako natančni in postanejo te makulature celo predmet, s katerim se da dobro kupčevati. Zbiralec posebnosti mimo teh tiskarskih nepravilnosti ne bo šel, zlasti če so zelo opazne. Nekateri zbiralci, posebno začetniki, pa mislijo, da bodo napravili za filatelijo veliko delo, če bodo prebrskali cele kupe malo-vrednih znamk, da bi med njimi odkrili kakšen različek, ki še ni omenjen v katalogu. Ta bolezen, da morajo odkriti za vsako ceno kaj novega, čeprav samo kakšno pičico, črtico ali madež na nepravem mestu, je prava egiptska nadloga za urednike strokovnih listov in katalogov. Lastniki takšnih navideznih pogrešnih tiskov in redkosti pa so potem skoraj vselej razočarani, ker izvedo po dolgotrajnem iskanju samo to, da je njihovo odkritje le malo vredna tiskarska slučajnost. Poizkusni tiski Če namerava kakšna država izdati znamke, napravi navadno najprej razne poizkuse. Po drugih državah — pri nas še nismo prišli tako daleč — imajo navado, da razpišejo natečaj za izdelovanje osnutkov in da potem med njimi izberejo najboljše. Te najboljše osnutke, ki so izdelani v precej velikih dimenzijah, nato pomanjšajo in preizkušajo, kako učinkujejo slika, barve in papir. Vse te tiske od prvih osnutkov do končne izdelave tiskarske plošče, do poslednje določitve barve in papirja imenujemo v fila-teliji »poizkusne tiske« (nemško Probedruck, angleško »Proof«, francosko »Essai«). Ločimo pa še sprejete in nesprcjete poizkusne tiske. Neuradni poizkusni tiski, oßtanejo navadno v rokah ljudi, ki so jih predložili in jih potem ti prodajajo zbiralcem za kritje stroškov. Pomen imajo samo kot kurioznost in morda kot lepo izdelani osnutki. Med te poizkusne tiske štejemo lahko tudi v raznih barvah izdelane osnutke znamk s sliko kralja Petra II., ki sta jih izdelala ing. Omaher, in Serajnik, in o katerih se je že mnogo pisalo. Tudi uradni poizkusni tiski niso še navadno poslednja oblika fraitkovne znamke. Tako poznamo na primer stare egiptske poizkusne tiske e sliko piramide, ki so bili v prvotni obliki čisto drugačni kakor pa nazadnje. Pogosto uganjajo nereelni filatelisti tudi sleparije z raznimi poizkusnimi tiski, ki sc ne razlikujejo om se je kratkomalo oorezal, da tri bil svetokriški trgovec prav nič oškodovan» ker je dobil svoje blago nazaj. Iz akvaristove torbe Ko stojimo ranega jutra na kaki visoki planini, se nam nudi divna slika: morje, ki ga tvorijo megle, le poedini vrhovi molé kakor oioki iz njega. Opazovalec sluti povezanost med poediniuii vi'hovi, loòuo je pa ne more določiti. Prav tako je z rodov-, nikom živalstva. Otoki so zdaj živečo skupine in okamenine že davno izumrlih živali, med katerimi nam manjka mnogo členov, ki nam jih prikriva megla davne preteklosti. Naključje nam bo sčasoma še maiv sika j odkrilo, vendar nikdar vsega, kajti globine kupnega so nam nedostopne, v njih pa počivajo marsikateri členi, seve ne vsi, kajti mnoge je zob časa znileL Zlasti imamo prav malo ostankov iz praveka aH a»« hajske dobe. Po dr. Rakove-* so naši! odT&k neke riba r kambrijskih skladih starega zemeljskegai veka, kar na-m da sklepaš % gotovostjo, dai so živele ribe tudi že v praveka, venda* je bilo njih ogrodje še metitko, hr.istancasu» ter ni ostala za njimi nobena eled. Skoroda v vsaki skupini živalstva, torej pri sesalcih, ptičih, plazilcih, dvoživkah;, ribali- cevosrčuicah, plaščarjito do praži» vale, najdemo kako vrsto, ki nam dokazu* je, da se je življenje razvilo postopno o-repave a-peudLk.ul3.rije, to so plasčarji, ki plavajo prosto v vodi rn ki »e niso kakor n. pr. ličinke kozolnjakov, ki plavajo tudi ftjosto v vodi. slednjič zbale svobode ter se pritrdile na dno in se odele s plaščem» Za apendikularijaini. ki imajo kakor tudi mnoge ribe hrbtenično «trono, je najbližji ribam najnižji vretenčar: škrgoustnica (Amphioxus). do 5 cm dolgo, ribi podobno bitje, ki nam torej premosti vrzel med nižjim in višjim živalstvom, ki ee začenja % obloustnic-ami, kakor 30 glenavice in pišku»» ji. Zelo zgodaj so se pojavile tudi ribe pljučarice, ki nas spominjajo krkonovs, namreč v devonski tvorbi starega, semel), skega veka. Njim podobne sorodniee K» premostile vrzel mod ribami in dvoživkami kajti pljučarice dihajo kakor s škrgami ta* ko tudi s pljučnim mehTjrjpm. Zdaj naleti* mo zopet na vrzel med dvoživkami m pia» zilci. ki pa ni tako široka. Prve plazilce vi« dimo že v perniski in triadni tvorbi. V jim» ski tvorbi imamo prapfiča. ki se je pona* šal že s pravimi peresi, vendar n?« spo* m in ja na plazilce, v kredni tvorbi se .j« pa pojavil hesperornis s \ km ja vi mi kriR in riha ptič. Vsi so imeli zobovje v čHjn»> stih. Od sesalcev sn nam ohranjeni ostanki iz triadne tvorbe, po obliki, podobni sto» koveem. kakor so kljunaš. zatem pa vse» carji, kakor so n. pr. sedanji klokani. Kakor vidimo nas pmpelje akvariste«»*, frfvo v razne panoge prirodosTovjn. fn ko <;<> bo človeštve posvetilo v večji mer: priredi, bo nastopila boljša doba, doba višje srčne kultura ki ne pozna one tpfrnosTČTKv sti, v kateri se danes izživlja Soveški rod. Objave Lovci ! Umrl je naš tovariš fo dolgoletni tajnik Slovenskega lovskega društta g. Repov ž Mirko. K večnemu počitka ga spremimo danes popoldne ob pol 15. tz hiše žalosti na Tržaški c.sti 10. na pokopališče pri Sv. Križu. Koncert v počastitev 701etnfce Mateja Hubada. V ponedeljek 16. novembra ob 30. bo v veliki Filharmonični dvorani velik pevski koiK-ert ljubljanskih zborov Hubar dove župe J PS v počastitev 701etnice mojstra Mateja Hubada, ki je naši pevski organizaciji dolga leta načeloval in jo vzorno vodil. Pokažimo mu svojo hvaležnost« Vstopnice bodo v prodaji v Matični knjigarni. wmmmmmmmmmmmmm^ Postani in ostani član Vodnikove družbe Urejuje Davorin Bavljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn ar ja Franc Jezersek, Za friserà tut del ja odgovoren Alojz Novak, m Vsi s Ljubljani,