Kaj so pokazali občni zbori zadrug
Letošnji občnl zbori kmetijskih za-drug, ki so bili v vseh vase/i novo-sadskega okraja, so se v marsičem razlikovali od prejšnjih tako glede rezultata kakor tudi glede proble-mov, o katerih so razpravljali.
Letos so prišle zadruge novosad* skegu okraja na svoje občne zboie z znatno boljšimi uspehi. 77 iezultuti, če jih gledamo samo po eni postavki zadružnega poslovanja, po dobičku, so bili v desetiti zadrugah, za katere že imamo uiejene podatke, takile (v iisočih dinarjev):
Zadruga             Dobiček 1955    Dobiček 1956
Banoštar                 605             S09
Ravno Selo             400           3.192
Futog                        805           6.166
Begeč                   1.691           5.784
Baški Jarak          559            1.022
Djurdjevo               760           1.888
Gospodjiuci            935           2.426
Temerin               4.446         10.983
Kulpin                 2.521           2.136
Titel                     4.635         12.503
Skupaj         17.355
46.909
Dobiček zadiug novosadskega okiaja se )<e toiej v primerjavi z le-lom 1955 trikratno povečal, kar je precejšen uspeh.
Razpravljanja na občnih zbotih so pokazala, da se zadiuge čedalje bolj usmerjajo k pioizvodnji. V razliko od piejšnjih let, ko so na občnih zborih največ razpiavljali o raznih manj po-membnih vprašanjih in tudi o majh-nih osebnih zadevah, je bilo letos naj-več govor<i o mehanizaciji delu, o uporablj-anju sredstev, o delu posa-meznih obratov, pospeševanju posa-meznih kmeUjskih vej itd.
No, naf govorijo poročila in zupis-niki z občnih zboiov saml.
Titel: Lep zgleč vzpona
Pred nekaj leti se je delo upravnega od-bora rzadruge v Titelu omejavailo Je na odpiranje a<li zapiranje trgovskih iproda-jato in obrtnih dalavujc, na s.prejenvanje in odpuščanje uslužbencev in delavcev im reševanje ne.katerih manj poinembaih rprašanj v kraju. Sedaj razpravlja uprav-ni odbor te zadruge na svojih sejah o naj-važnejših problemih kmetijstva na vasi, kakor na priiner: o novi ortgviuizaciji de-la v kmetijstvu, o kooperaciji z ind.ividual-nimi proizvajalci, o ipotrošnji nainenskih skladov, o natupu meh.auizaoije )(<i-
Vapon te zadruge se je 7-aiel 1. 1954, ko je prvič vJozdla večja sredstva v kmetij-stvo zaradii oakupa mehanizacije, [>ove-čanja svojih delavnic in podobuo. To ji ie omogočilo, da se je nasJednje Je-to vse bolj usm«rjaila h kmetijski proizvodmji in predelovalni dejavnosti in vlagala če-dalje več/a sredstva t te T&i<e tudi v 1.  1956.
Da bi iilustrirali vz.pon te zadruge na-vajamo nekaj podatkov iz njenega poslo-
14 7stran
. IV. 1967
NASA SK.UPNOST
vanja  v  zadnjih   treh  letih.  Zadruga  je imeila d&bi&ka:
leto
1954 1955 1956
dobiček
(v tisočih)
323
4.635
12.503
To povečanje dobička je zadruga dose-gla zato, ker je pospeševala, ne da bi za-nemarjaila kmedijsko proizvodnjo, naj.raz-lične/šo ¦islnžnostao dejavnost na  vasi.
Poročilo upravnega <>d"bora na primer iiavaja, da so v 1. 1955 vložiili v uakup plemensike živLne 3.5 milijona dinarjev, da &o istega kta zorali z zadriižniini trak-torji 3472 pogojnih oralov, da je zadruga lani dobavila proizvajulcera 29 vagonov umetnih gnojil in 7.5 vagona dobrih se-men. V razliko od ekoai>inij večjega šte-vila zadru?, ki deilajo z izgubo, je eko-nomija zadru^e v Titelu, katere osnovna naloga je reja kakovostne živine, ustva-rila v 1. (956 okros; 2 miJijona in 200 tisoč din dobiika. Ta )i«peh so dosegii — kaJior je bilo poudarjeno na skupščini — zaradi nove delovne organizacije na ekonomiji i-n novega sistema nagrajevanja po pro-izvodni  enoti.
Zadruga se čedalje bolj tesno povezuje z indiviidualniaii proizvajalci. Te vezi so zelo različue, začenši od koiltrahiraiija in odkupa kmetijskih pridelkov pa do ko-operacije z indnvidualnimi proiizvaja.lci t obdelavi zemlje.
Lani zadruga ni mogla s srojiin precej zastarelim strojnim paTjcom zadovoljiti potreb vasi glede obdclave zemlje. V le-tošrnje leto vstopa z de&ebimi noviiiii trak-torjii in 26 priključ.nimi stroji. Zad,™^ je vzpostavila več oblik kooperacije z in-divddualnimi kmetovalci: nekaterim bo obdelovala zemlj-o tako, da bodo skupaj delili dobiček ,po deležu pri delu (po od-bitku rente zu zemljo in davkov), drugim ki jim bo obdelovaila zemljo, bo jamčila določcni prideleJc tako, da. bo vse, kar se bo pridelalo preko plana, zadruiga delila s proizvujalcein. tretjim bo zaračutnavaJa usluige po ekoiiomskih cenali ali v denar-ju aJi v naravi. Zadruga račima, da bo z vsemi temi oblikauii kooperacije u«pela obdeluti okrog 28.000 pogK>jjiih oralov zemlje.
Zadruga ima vrsto uslužnostno pred«-lovalnih deJavnic, ki so laui iinele vse dobiček: mizarsko delavaiico, ščetarsko delavnico, klavnico, pekarno in gostilno. Ti obrati so inxeili prece; visok proinet, ki je zajašal 42 niiliijouov d^in. Zaradi visokih materialnih stroJkov pa je bil dobiček sorazmeruo majlion, mnogo matijši kakor v kinietijsivu ki pri odkupu. Pri vseh teJi dejavuostih je imela zadraga okrog 1,700.000 din dobička, torej manj kakor na sami ekonorniji.
Na občnem zboru so skleeAli, da bodo gostilno, ki se ni izkazala kot posebno rentabilna, iizločidi iz zadriige in jo pri-dru/.ili gosiinskemu podjetju.
Veternik: Premajhno izkorišča-nje traktorjev
Na letnem občuem zboru kmetijske za-druge v ¦Veteruiku so zadružniki opravi-čeno postavili vprasaflje, zakaj nLso trak-
torjev bolj uporabljaii. sPrej smo ve orali z eaim kakor sedaj s tremi traktorj — ie dejal neki zadružnik. Računajo. d« so bili traktorji la>ai izkoriščeni le 50-%, Ni zato čudno, da je .zadmga lau.i ipiel^ pri traktorjih izgLibo. Bilanca dela njenil kmetijskih strojev v 1. 1956 je, če jo ipre« ' računamo v dinarje, taka-le (v tisočih diiuiarjev).
Skupni dohodek                      155"
Stroški                                   2159
Iagmba                                     582   .
Uprava je skuiala opraTičiti to s sla^ bim vremenom, ki je onemogočalo boljše izktiriščanjo strojev. Kakor pa je videti \7. izjav posameznili zadružnikov. ni samo to razlog; vzroki tako slabega dela traik torjev s« drugačne narave: traktoristov ne nagrajujejo po učinku in zato niso do-volj zainetresirani za delo, prišlo je dc večjih okvar na strojih, s strojnim pa-r kom niso dobro  ravnali  itd.
Kovilje: Izločitev nerentabilnih obratov
?Ja letnein občnem zboru zadruge v Ko^ vilju so podali umestea predlog: naj ne< r^ntaibiJne obrate izločijo iz zadrage. Ete' janško so nerentabilni obrati bili za za-* drugo in njene sklade lani velika obre raenitev. Res je, da je ta zadraga t 1. 1956 iin«la pri odku,pu kmttijskih pridelkoT in predelovalui dejavnosti 6 milijonov in 293 tisoč dinarjev dobidka. /^aradi neren-tabijDega poslovanja nekaterih obratov pa je bM ta dobiček znatiio zmanjšan! Zadrnga je utrpela izgubo (v tisočih di« narjev):
pri gostinstvu                            1562
obrti                                           679
trgovini   z   imd.   blagom              713
skupaj           2954
Vzrok teh. \zgub so predvsem slaba de-lovna organizacija, materialni stroški, nizka  delovna  prfMiuktivnost  itd.
Djurdjevo: Premajhna strokovna pomoč agronomov
Na letnem občnem zboru zadruge v Djoirdjevu so se kmetje pritoževali. da ji-xn agronomi premalo pomagajo. >N«ši agronomi ne delajo dobrot — je poudar-jal neki ud«leženec diiskusije — jpoka-zati bi najn moraJi, kako naj ravnamo s stroji, kako naj uporabljamo umetna gnp-jila itd.s
Dejansko je v tej vasi veliko zanima-nja za uporabo umetnih gnoji.l iu dobrih semen kakor tudi za kmetijs.ke stroje. Kakor poudarjajo v diskusiji. pa kinetje uiso navajeni teh novosti. uporabljajo gnojiJa, ne da bi poprej razisikali sestavo tal, da bi vedeli, katera vrsta grnojil jim. najbolj ustreza. Prav tako nočejo kupo-vati seme heterozne koruze, ker jim lani zaradi nevešče uporabe in slabe kako-vosti ni dalo pričakovanih   re/ju!tatov.
Strffkovno pomoč bi niogel kmetom nu-diti tudi klub ktnefovalcev, ki ga imajo v rasi. Kakor pa so povedali v diskusiji, ta klub še nima materialniTi pogojev za deio. saj nima Tiiti delovnih pro»:orov, ne zemljišča, na katerem bi delal poskuse itd. Zato so na občnem zboru predlagali. naj bi za ta klub skrbela zadruga in mu omogočila delo.