(jgLJE, 31. OKTOBRA 1979 - ŠTEVILKA 43 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
1 UREDNIKOVE MIZE
Jutri je praznik, ki nas vsako leto znova opozarja na to, kako moramo živeti in \
delati živi, da ne bi oskrunili spomina in pietete do tistih, ki so že dali za našo •
družbo največ, kar človek ima - svoje življenje. Poklonimo se njihovemu spo-
minu. Bistveni del odgovora na vprašanje: kako - nam daje uvodnik Jureta
Krasov C a.
Štirje člani našega novinarskega kolektiva so se, obogateni z novimi spoznanji,
vrnili s spominskih dnevov Mitje Gorjupa, ki so bili minuli teden na Brdu.
V današnji številki objavljamo štlrlstransko prilogo s programom četrtega
samoprispevka v žalski občini, kije s to obliko združevanja sredstev pričela prva
v Sloveniji.
Tudi mi izpolnjujemo obljubo: v tej številki objavljamo predlog programa
Radia Celje, v naslednji številki pa bomo objavili tudi vsebinsko zasnovo No-
vega tednika. Vabimo vas k tvornemu, kritičnemu, dobronamernemu sodelova-
nju. Skupaj obllkujmo obveznosti za kakovostno Informacijo kot sestavino sa-
moupravne prakse.
DRAGO MEDVED
L
UČKA
TRE PEČE V SRCIH
Roka, ki bo mehanično prižgala svečo, da ne bo
kdo kaj rekel, je pravzaprav žalitev spomina
mrtvih. Mogočen pomnik, drag marmor nad gro-
bom ne odtehta trepetajoče lučke, ki trajno plapo-
la v srcu pravega človeka v spomin na umrle.
Rože bodo v tem hladnem jesenskem dnevu ostale
mrzle, če jih ne bo grela ta notranja luč.
Živi smo izvrševalci oporoke mrtvih in Diut
mrtvih bi se spre vrgel v lakrdijo, če bi se ob
gomilah počutili le dediči, bolj ali manj obdaro-
vani.
Popeljlmo jutri na zadnja počivališča mlade, ki
jim je minljivost vsega živega tuj, odmaknjen
pojem. Pripovedujemo jim o ljudeh, ki so bili, ki
so ustvarjali, upali, hrepeneli. Saj menda niso
bile besede slovesa ob odprtem grobu o trajnem
spominu, prazne?
Vsi bomo nekoč tisto, kar so oni, ki jim na
grobove polagamo cvetje in vsi ki so že tam, so
bili nekoč to kar smo mi. Sezimo vase in pomisli-
mo, kakšen žar bo imela lučka spomina v srcih
tistih, ki bodo prišli polagat cvetje na naše grobo-
ve? Bodo rekli, da smo bili ljudje, da smo storili
vse, kar smo mogli, da bi bili s svojim delom in
odnosi posnemanja vreden vzor?
Vsi imamo svoje na razcvetelem navju. Vsi sku-
paj pa imamo tam in neznano kje znane in nezna-
ne ljudi, ki so žrtvovali največ za nas, kar so mogli
žrtvovati - svoja življenja. Smrt je naravna posle-
dica življenja, ki ji ne ubežimo. Žrtve pa so vzvi-
šene nad ta naravni pojav. Njim smo dolžni naj-
večjo zahvalo, njihova oporoka je naša dolžnost,
ki mora biti izpolnjevana vse naše življenje. Tem
je pesnik Gradnik posvetil dragocene, v ljudska
srca segajoče verze:
Brez zadnjega daru,
brez vina,
ki toči se v trpljenja trti,
brez solz in brez krvi,
brez smrti,
zemlja ni nikdar domovina.
JURE KRAŠOVEC
PRESKRBA V CELJSKI OBČINI
VAROVALKO ZA KRATEK STIK!
Mezadovollstvo potrošnikov In samoiadovollstvo trgovino?
Biti ali ne biti v ponudbi
celjske trgovine, to zdaj ni
samo njeno vprašanje. Je
tudi širše družbeno, torej
politično. Zato tudi ni nak-
ljučje, če je našlo pozornost
na 6. seji predsedstva OK
SZDL, še prej pa v svetu za
družbenoekonomske od-
nose. In če se frontna orga-
nizacija loteva tako občut-
ljivega področja, potem to
gotovo ne počne iz dolgega
časa ali modnosti, ampak
zaradi odgovornosti do de-
lovnega človeka, do člana
naše socialistične skupno-
sti.
Seveda, član te socialistič-
ne skupnosti pa je tudi trgo-
vina. In doslej ji je bilo v tej
skupnosti tako prijetno in
varno toplo, da je v današ-
njih razmerah, zakonitostih
novega, bolj neizprosnega
svetovnega gospodarskega
obnašanja, hladen piš dvig-
nil odejo in razg£ilil pod njo
vso zaspanost, mršavost pa
tudi objektivno nemoč pred
različnimi, predvsem pa
upravičenimi zahtevami po-
trošnikov.
Prav nič pa ne bi pomaga-
lo, če bi zdaj kar povprek
udrihali po trgovcih (z novci)
in vse bolj se nam zdi, da to
niso več. Problem je treba
videti celovito; zato so sledili
naslednji sklepi: v vseh trgo-
vinskih delovnih organizaci-
jah bodo morali v najkraj-
šem času videti, kako je s
stanjem doma. Izpostaviti
politično in strokovno odgo-
vornost delavcev v trgovini,
dogovoriti se bodo morali za
kratkoročne in dolgoročne
ukrepe za spremembo sta-
nja. Ko bodo te sklepe zapi-
sali, jih bodo posredovali
predsedstvu, ki bo predvido-
ma čez štirinajst dni imelo
sejo in znova pretehtalo
predloge.
Nekaj je namreč dejstvo:
kljub vsem objektivnim te-
žavam, ki pestijo trgovce, ta-
ko z vidika ekonomske poli-
tike, politike cen, kadrov,
neustreznih osebnih dohod-
kov, delovnega časa in še ča-
sa, pa vendar ostaja kot na
dlani, da sami niso storili do-
volj, da bi spremenili stanje.
Celjski izvršni svet je moral
v bratske občine po premog
in meso. Da ni pralnih pra-
škov, bi še rcizumeli, saj je ta
problem vezan na surovine
iz uvoza, kako je z njim pa
vemo. Podobno je tudi s ka-
vo, samo delno z mesom.
Vsa Primorska ga je polna,
vsi zasebniki imajo teletino
in svinjino. Suhomesnati iz-
delki, posebno pa salame in
klobase so zdaj pravi eldora-
do za odpadke, ki jih spretni
mesarji zmeljejo in prodajajo
za drag denar.
Celjski občan ima upravi-
čen občutek, da je v ponudbi
prikrajšan. Da ni tisti, ki je
plačan za to, poskrbel za vse,
da bi bilo bolje. Da se v Celju
že leta in leta trgovci ne mo-
rejo dogovoriti o boljšem de-
lu. Kje so vse obljubljene
blagovnice in veleblagovni-
ce? Zakaj ne pustite v mestu
tudi druge, pa da vidimo,
kdo je boljši? V uredništvu
še do danes nismo prejeli
ustreznega odgovora Zelez-
ninarja o kleščah, ki ga je po-
stavil bralec in sam razčišče-
val uvozne in izvozne za-
plete.
Trgovina je bila nekdaj
simbol vitalnosti, iznajdlji-
vosti, ustrežljivosti, bila je
zunanji znanilec blagostanja,
kulture, razgledanosti, ko-
rektnosti. Danes to ne velja
več, čeprav v celjskem meri-
lu ne smemo posploševati.
Trgovci so predstavnikom
javnega obveščanja obljubili
obširno in temeljito tiskovno
konferenco. Nas veseli! Se
bolj pa nas bi veselilo, če bi
še kaj obljubili tudi potrošni-
ku, pa ne samo obljubili...
DRAGO MEDVED
ŠENTJURČANI
O ČRNIH GRADNJAH
V šentjurski občini, ki ima s svojimi naravnimi lepotami
veliko možnosti za razvoj turizma, tudi kmečkega, se zavze-
majo, da bi preprečili gradnjo vikendov in zidanic na črno.
O teh problemih je v Šentjurju že večkrat tekla beseda. Na
eni zadnjih sej pa so delegati vseh treh zborov skupščine
občine sprejeli dokončni sklep o izvajanju odloka o črnih
gradnjah na območju občine Šentjur. Delegati so sklenili,
da se naj pri Izvršnem svetu občine Šentjur formira komi-
sija, v katero bo poleg ostalih članov imenovan tudi urbani-
stični inšpektor, kmetijski inšpektor, član zemljiške skup-
nosti in predstavnik Razvojnega centra iz Celja. Ta komi-
sija bo v soglasju s krajevnimi skupnostmi predlagala ob-
činski skupščini dokončno razvrstitev črnih gradenj, ozi-
roma njihovo legalizacijo ali odstranitev.
MP
ARČEVANJE, VS^».£J
>M POVSOD
Četudi praznujemo enaintrideseti
oktober kot svetovni dan varčevanja
šele od 1924. leta dalje - leto dni prej
pa je bil v Milanu prvi mednarodni
hranilniški kongres, na katerem je so-
delovalo 350 delegatov iz 27. držav,
med njimi je bil tudi slovenski pred-
stavnik - ima denarno varčevanje in
varčevanje sploh daljšo tradicijo. Člo-
vek je kmalu spoznal prednosti varče-
vanja. Ta odlika ima polno veljavo zla-
sti danes: v prizadevanjih za umiritev
in okrepitev gospodarstva, v tem času
še posebej za Vsirčevanje na energet-
skem področju... In naš jutri je zlasti
odvisen od našega umnega gospodar-
jenja, varčevanja. Gre za prvino, ki jo
ponekod bolj, drugod manj uspešno
vključujemo v gospodarska gibanja, v
naše življenje.
Nekateri podatki, zlasti pa tisti, ki se
navezujejo na delo Ljubljanske banke
Splošne banke Celje, govorijo, da se
lahko ponašamo z nekaterimi lepimi
rezultati pri varčevanju, denarnem se-
veda. Ce so ob koncu leta lani znašala
vsa od občanov zbrana sredstva pri
tem denarnem zavodu 2.107,309.000
dinarjev in je bilo število najrazličnej-
ših hranilnih vlog, tekočih in žiro raču-
nov 236.282, so se zbrana sredstva ob
koncu letošnjega septembra povzpela
na 2.426,500.000 dinarjev, število vlog
pa na 265.479.
V zadnjih letih se je zlasti uveljavilo
nakazovanje osebnih dohodkov, po-
kojnin in prav tako štipendij na hranil-
ne knjižice, saj se ta številka že zdaj
suče pri 100.000 ljudeh, ki izkoriščajo
te prednosti na področju Ljubljanske
banke Splošne banke Celje.
Velike korake ubira mladinsko var-
čevanje v osnovnih šolah, ki v 85. pio-
nirskih hranilnicah vključuje med Veir-
čevalce 18.328 otrok. Nova in seveda
značilna so pota varčevanja v otroških
vrtcih, kot novost pa tudi delo mladin-
skih hranilnic v srednjih šolah. V teh
primerih gre predvsem za vzgojni mo-
ment, za tisto »kar se Janezek nauči, to
Janez zna.«
Ob tradicionalnih poteh denarnega
varčevanja se uveljavljajo nova in tako
dobiva misel enaintridesetega oktobra
širšo vsebino, sicer pa več kot po-
membno za današnji čas, za naš trenu-
tek!
M. BOŽIC
ODLIKOVANJA V
RADEČAH
Pred dnevi je bila v Radečah
slovesnost, na kateri so podelili
odlikovanja predsednika repu-
blike tovariša Tita in priznanja
Osvobodilne fronte slovenskega
naroda. Odlikovanja so izročili
prizadevnim železničarjem,
borcem NOB in drugim zasluž-'
nim občanom. Tako Cirili
Kržan, Mariji Petek, Nedeljku
Klincu, Francu Dolencu, Francu
Hervolu, Rudolfu Cigoletu in
Jožetu Kocjančiču. Priznanja
OF pa so za svojo dolgoletno in
uspešno delo prejeli Tone Vode-
nau, Ivo Binder, Tone Skoporc,
Gasilsko društvo Radeče in Pla-
ninsko društvo Radeče.      DS
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43 - 31. okt jer ld
VOLILNA KONFERENCA ZK V MINERVI
ZA GOSPODARSTVO
izvolili SBkretarko Tan/o Savorgnani
Vprašanja gospodarskih
dosežkov, razvojnih per-
spektiv in nalog komunistov
pri še boljšem gospodarjenju
so bila v ospredju razprave
na volilni konferenci osnov-
ne organizacije ZK v Minervi
Žalec. To tudi ni presenetlji-
vo, saj je bilo tudi osnovno
torišče dela vseh 15 komuni-
stov v tej delovni organizaci-
ji na tem področju. Izredno
težaven gospodarski položaj,
ki je izviral iz kritično slabe
oskrbljenosti s surovinami
za proizvodnjo, je letos pole-
ti povzročil popoln zastoj v
proizvodnji. Pa vendar so s
še bolj racionalnim delom in
uspešnim prodorom na zu-
nanja tržišča, hkrati pa z ra-
zvijanjem vse bolj donosne
proizvodnje drenažnih ele-
mentov, uspeli preseči krizo
in tudi ob devetih mesecih
zabeležiti ugoden gospodar-
ski razultat. Na volilni konfe-
renci so ugotavljali, da so ko-
munisti na tem področju sto-
rili vse, kar je bilo v njihovih
močeh. Na račun pogloblje-
nega dela na tem področju
pa so premalo naredili za
idejnopolitično usposablja-
nje članstva, krepitev lastnih
vrst in podobno. Kljub tej
slabosti v delu organizacije
je bila na volilni konferenci
izrečena pohvala celotni or-
ganizaciji, saj je največ nare-
dila prav na najpomembnej-
šem področju življenja in de-
la v delovni organizaciji. Ce
k temu dodamo še, da je bila
prav osnovna organizacija
ZK v Minervi tisti faktor, ki
je po znani krizni situaciji in
sporih v vodstvu delovne or-
ganizacije j^nal obdržati in
vnovič izgraditi enotnost ko-
lektiva v boju za doseganje
razvojnih in proizvodnih ci-
ljev, potem ocena, da so ko-
munisti v Minervi dobro de-
lali, ni pretirana. Na volilni
konferenci so izvolili sedem-
članski sekretariat, ki ga bo
v naslednjem obdobju kot
sekretarka vodila Tanja Sa-
vorgnani. B. S.
ZAPLETI HA HUDINJI
Da osvežimo spomin: že pred mnogimi leti so člani DPD
Svoboda Gaberje opozarjali na problem prostorov gabrske
knjižnice in sploh prostorov Svobode. Bila je dana pobuda,
da se zgradi nov kulturni center, ki bo zadoščal potrebam
Gaberja in tedaj novo rastoče Hudinje. Tako je nastal pred-
log za izgradnjo kulturnega centra na Hudinji (kot prizidek
šoli) in ta predlog je bil uvrščen v program drugega samo-
prispevka celjske občine, ki so ga občani izglasovali, torej
sprejeli in potrdili. Na Hudinji centra še sedaj ni, saj kra-
jevna skupnost in osnovna šola ne moreta najti skupnega
jezika. Torej bo treTja glotje pogledati, kdo se igra s samou-
pravnimi odločitvami občanov, kdo skuša spreminjati pro-
gram samoprispevka, kdo z zavlačevanjem zapravlja drago-
cena družbena sredstva.
Pa še kulturno društvo ustanavljajo!
KONJIŠKI
SINDIKATI:
ČASOVNA
STISKA
Proti koncu prejšnjega
tedna je konjiška sindi-
kalna organizacija na seji
predsedstva in nato na
posvetu z vsemi predse-
dniki osnovnih organiza-
cij dogovorila predvsem
tri smeri pospešene poli-
tične aktivnosti: pri pla-
niranju v združenem de-
lu, v zvezi s periodičnimi
obračuni poslovanja in v
priprave na občne zbore
osnovnih organizacij.
V zelo kratkem času pa
bodo morali predelati še
gradiva za republiško
konferenco slovenskih
sindikatov, pri čemer
opozarjajo na kratek rok
za temeljito in pogloblje-
no razpravo v osnovnih
organizacijah in nato še
na občinski ravni, saj so
gradivo prejeli šele prejš-
nji četrtek oziroma petek.
Konjiški sindikalni de-
lavci se namreč bojijo po-
vršnosti pri obravnavi za-
htevnega in pomembne-
ga gradiva.
MITJA UMNIK
ZARJA PETROVČE
LETA USPEHOV
Odprli so prostore xa DSSS,
v počastitev Dneva Zarje
iz Petrovč so v soboto odprli
tudi nove prostore delovne
skupnosti skupnih služb.
Zbranim je ob tej priložnosti
spregovoril direktor Viktor
Drama, ki je med drugim po-
vedal, da so doslej že pet let
zapovrstjo odpirali proiz-
vodne prostore z namenom,
ustvariti ekonomsko osnovo
za nadaljnji vsestranski ra-
zvoj. Novi prostori DSSS pa
so Zarji dali pravo podobo.
Prostori merijo 750 kva-
dratnih metrov, vrednost ce-
lotnega objekta skupaj s ko-
munalno ureditvijo pa znaša
skoraj devet milijonov dinar-
jev. Ob tem je treba zapisati,
da so bUi delovni pogoji v
dosedanjih prostorih skoraj
nemogoči. Nova delovna
zmaga pomeni tudi korak
naprej pri uresničevanju
srednjeročnega načrta razvo-
ja te delovne organizacije.
Viktor Drama je povedal, da
je imela Zarja leta 1972 2700
kvadratnih metrov površin,
med tem ko jih danes šteje
že 7600. Štirikrat več torej.
2e samo ta podatek dovolj
zgovorno govori o hitrem na-
predku te delovne organiza-
cije. V devetih mesecih le-
tošnjega leta so ustvarili 747
nrulijonov dinarjev akumula-
cije. Celotni prihodek je
šal skoraj 110 milijonov ||
narjev, družbeni proizvod 1
milijonov ter čisti dohotU
35 milijonov dinarjev. ZaU
lektiv, kot je 21arja, so to
ki uspehi. Pomembna so^
di prizadevanja, da bi ^
TOZD imeli svoje prostcM
»pod eno streho«. Na to M
kajo še ključavničarji, njilu
va želja pa se bo uresničila
začetku prihodnjega leta.;
tem bodo izpolnjene obv«s
nosti do vseh delavcev, i
prvih treh letih naslednj^
srednjeročnega obdobja b(
do naložbe usmerjene v gl«
nem v modernizacijo proi
vodnje.
Zarjine TOZD postoponu
osvajajo zahtevnejše proij
vodne programe, prizadevali
pa si bodo za tiste programe,
ki bodo dajali večje ekonom!
ske učinke in ki bodo orno.
gočili stabilnejšo socialno
varnost delavcev. Zanimiv je
bil tudi podatek, da lahko v
Zarji trenutno najde delo
vsaj še tristo delavcev. Se en
krat toliko, kot jih je danes
Tudi v tem primeru bodo še
vedno lahko prodali vse sva
je izdelke, ki bi jih lahko na
pravilo 600 delavcev.
JANEZ VEDENIK
IZOBRAŽEVANJE
BOMO ZMOGU?
Nova vsebina mnogo terja
Zadnja seja skupščine izo-
braževalne skupnosti Celje,
ki se je, mimogrede poveda-
no, sestala z 58 odstotno pri-
sotnostjo delegatov, je pote-
kala v znamenju razprav o
možnostih razvoja izobraže-
vanja v prihodnjem obdob-
ju. Delegati so se v svojih
razpravah posebej dotaknili
vprašanja razvoja usmerje-
nega izobraževanja, za kate-
rega velja, da bo z novo vse-
bino nastopilo v šolah v pri-
hodnjem šolskem letu. A vse
kaže, da v Celju še niso pri-
pravljeni na tako opredelje-
no srednješolsko izobraževa-
nje. Na to dejstvo je opozar-
jala že javna razprava o
osnutku zakona o usmerje-
nem izobraževanju, posebej
pa je pokazala, da se na
usmerjeno izobraževanje vse
premalo pripravljajo v orga-
nizacij žih združenega dela.
Sicer pa so se delegati na seji
skupščine dogovorili, da bo-
do o usmerjenem izobraže-
vanju temeljiteje spregovori-
li na decembrski seji skup-
ščine, ko bodo sprejemali
program skupnosti za pri-
hodnje leto.
Na zadnjem zasedanju
skupščine izobraževalne
skupnosti so delegati opozo-
rili še na vrsto problemov, ki
se pojavljajo v celjskem izo-
braževanju. Tako na primer
na vprašanje prehrane sred-
nješolcev, ki je vse prej kot
zadovoljiva, pa na zoboz-.
dravstveno varstvo študen-
tov, na vprašanja, ki so pove-
zana z izvajanjem telesne
vzgoje v osnovnih šolah,
spraševali so po realizaciji
naložb v izobraževanju. Te-
meljite odgovore na zastav-
ljena vprašanja bodo dobili
na naslednjem zasedanju
skupščine.
D. S.
VOŠNJAKOVA
PLAKETA ZA PROF.
JANKA OROŽNA
V okviru prireditev za 31. oktober, sve-
tovni dan varčevanja, so v ponedeljek do-
poldne v Celjski mestni hranilnici odprli
razstavo o delu in življenju Mihaela Vošnja-
ka, organizatorja Zveze slovenskih hranil-
nic in posojilnic ter pobudnika varčevanja
med mladino, hkrati pa to priložnost izkori-
stili za podelitev Listine in plakete Mihaela
Vošnjaka profesorju *Janku Orožnu, ki je z
zapisi o razvoju hranilništva na Sloven-
skem in celjskem obniočju ohranil poznej-
šim rodovom pomembno obdobje nastan-
ka in razvoja denarništva na Slovenskem.
Slavnost je začel zbor pikapolonic s prve
osnovne šole v Celju pod vodstvom Jožice
Soko, zatem pa je o družbenem in ekonom-
skem pomenu varčevanja spregovorila vo-
dja Celjske mestne hranilnice, Jožica Her-
man. Odličje Mihaela Vošnjaka pa je Janku
Orožnu izročil predsednik poslovodnega
odbora Ljubljanske banke Splošne banke
Celje, Zdravko Trogar.
MB
ODKRILI
SPOMINSKO
PLOŠČO
V Gornjem Gradu je 4.
operativna cona v oktobru
1944. leta organizirala prvo
veterinarsko ambulanto na
Štajerskem. Ambulanta je
bila na domačiji Ivana Ko-
lenca in je delovala od okto-
bra do decembra 1944. leta
V času delovanja ambulante
so organizirali tečaj za veteri
narske bolničarje, ki ga je
obiskovalo okoli 20 tečajni-
kov.
V spomin na 35-letnico ve-
terinarske ambulante v Gor-
njem Gradu so pripravili
Zveza društev veterinarjev
in veterinarskih tehnikov
Slovenije v sodelovanju s
Sob Mozirje in DPO Mozirje
in Medobčinskim .društvom
VVT Celje slovesnost, ki je
bila v soboto v Gornjem Gra-
du. Odkrili so spominsko
ploščo na domačiji Ivana
Kolenca.
DARKO
ŠULER
OBRAZI
Leta 4952 je bil predse-
dnik tistega odbora, ki je
začel s pripravami za
ustanovitev »nove« Svo-
bode v Libojah. Prav ta
Svoboda oz. DPD pa le-
tos slavi pomemben jubi-
lej - 50-letnico obstoja! In
po tistem ^tu 1952 ni mi-
nilo vel^o časa, ko je
Darko Sufer prevzel vod-
stvo libojske Svobode in
ga ima še danes v rokah!
To pa še zdaleč ne pome-
ni, da bi bilo »vse njego-
vo«, ampak si pomaga s
številnimi sodelavci, ki
jih v Libojah ne manjka.
S kulturo se ukvarja od
rane mladosti. Sam ne ve,
koliko iger je zrežiral, ko-
liko vlog odigral. Delal je
praktično vse. On je »ta
pravi« za koordiniranje
številnih delovnih sekcij
libojske Svobode, ki si je
za jubilej zadala delovno
obveznost - organizirati
50 prireditev! Čeprav je
do konca leta ostalo še
skoraj dva meseca, imajo
v »delovodniku« vpisa-
nih že 53 prireditev!!!
Darko je za svoje priza-
devno amatersko delo do-
bil priznanja. Tudi Titovo
in najvišje občinsko, na-
grado Rista Savina. »Naj-
večje priznanje mi je, da
so ljudje zadovoljni, kar
je dokaz, da delamo prav.
Muči pa nas kulturni
dom. Prostori so neu-
strezni. Morda bo kaj
,kapnilo' z bližnjim samo-
prispevkom, ki ga podpi-
ramo. Radi bi dobili malo
večje prostore, saj ni dne-
va, ko bi bili sedanji praz-
ni. Težko že najdemo čas
za delo, vaje, pogovore...
Veselje je tudi v tem, da
se vedno bolj vključujejo
mladi.«
Potem za trenutek uti-
hne, krepko potegne iz ci-
garete, »puhne« predse in
nekam tiho pove: »Kma-
lu bom šel v pokoj. Dosti
je bilo! Tudi pri društvu
bi izpregel. Preveč je te-
ga, saj delamo kot profe-
sionalci!«
Res je, amaterji, ki dela-
jo profesionalno. To pa
zato, ker so vse življenje
prav v kulturi in njeni de-
javnosti videli najmoč-
nejši meč proti vsemu
zlemu. Čeprav Darči, ki
napolnjuje 60 let življe-
nja, napoveduje odhod iz
kulturnih vrst oz. vodstva
društva, pa smo vsi, ki de-
lamo z njim prepričani,
da Svobode nikoli ne bo
zapustil.
TONE VRABL
ZASEDANJE ŠMARSKE SKUPŠČINE
DELEGATI ZA ZGLED
Razprava o razvo/nOt možnostiit je biia temeifita
Kar je res, je res! Tako plo-
dni, temeljiti in vsestranski
seji delegatske skupščine,
kot je bila ponedeljkova v
Šmarju, že dolgo nismo bili
priča. Delegati vseh treh
zborov občinske skupščine
so kritično pretresli uresni-
čevanje ciljev in nalog seda-
njega srednjeročnega ob-
dobja ter ustvarjalno uteme-
ljevali razvojne možnosti za
prihodnje plansko obdobje.
Vsekakor pa je treba pou-.
dariti, da so bili delegati
šmarske občinske skupščine
dokaj kritični do uresničeva-
nja sedanjih planskih nalog.
Čeprav niso vrtali po odgo-
vorih, so vendarle opozarjali
na nujnost večje odgovorno-
sti nosilcev planiranja do
realizacije srednjeročnih ci-
ljev in soglašali, da je treba v
prihodnjem letu storiti vse,
da bi se nekatere naloge ven-
darle realizirale. Mnogo te-
meljitejši pa so bili v razpra-
vah o prvi oceni razvojnih
možnosti šmarske občine za
obdobje 1981-1985. In tudi
čisto konkretni so bili v svo-
jih izvajanjih, kar je osnovni
dokument, ki ga je planska
služba predložila delegatom
v obravnavo, vsebinsko zelo
obogatilo. Tako je bilo na
primer slišati pripombo, da
je v dokumentu premalo ja-
sno zapisano, kako bo z ra-
zvojem zdravstvenega var-
stva občanov v Rogatcu, de-
legati so terjali več konkret-
nih ciljev v zvezi z nadalj-
njim razvojem malega go-
spodarstva v občini Šmarje
pri Jelšah. Posebej kritična
je bila razprava o načrtih v
kmetijstvu, ki je temeljila
predvsem na dveh ugotovi-
tvah; najprej na prvi, da se v
šmarski občini ukvarja s
kmetijstvom 36% prebival-
stva in na drugi, da so sred-
njeročni plan razvoja kmetij-
stva uresničili le nekje med
60 in 70 odstotki. Na zaseda-
nju skupščine so delegati so-
glašali, da je nadaljnji razvoj
kmetijstva izrednega pome-
na za celoten razvoj šmarske
občine in da mora zato skup-
ščina na eni od prihodnjih
sej temeljito in vsestransko
proučiti to vprašanje. Hkrati
pa so potrdili predlog, naj
delegati v republiški skup-
ščini - tisti seveda s šmar-
skega območja - opozorijo
na nekatera vprašanja in
probleme kmetijstva.
Skupaj z vsemi tehtnimi
pripombami - vse bi res tež-
ko našteli - so delegati šmar-
ske skupščine sprejeli pred-
lagan dokument o bodočih
razvojnih možnostih občine
predvsem kot osnovo, na ka-
teri bodo gradili nadaljnjo
plansko aktivnost v vseh te-
meljnih samoupravnih sre-
dinah. In kot so poudarili na
zasedanju, bodo ta osnovni
dokument obogatile še raz-
prave o možnostih razvoja v
temeljnih organizacijah, kra-
jevnih skupnostih in samou-
pravnih interesnih skupno-
stih.
DAMJANA STAMEJCiC
$t. 43-31. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
USPEL PREGLED GASILSKIH ENOT
Ob koncu tedna požarne varnosti v celjski občini je bil pred halo Golovec pregled
gasilskih enot (poklicnih in prostovoljnih) ter preko 30 tehničnih vozil. Enote je v imenu
občinske skupščine pozdravil član IS in načelnik sveta za LO in DS Viki Krajnc ter omenil
veliko vlogo in pomen članov gasilskih društev pri varovanju našega premoženja. Predse-
dnik Občinske gasilske zveze Vili Spat (na sliki) je nato izročil več republiških odlikovanj in
prvič tudi občinska gasilska priznanja.
Po pregledu enot sta bili dve vaji na Metko in Aero tozd kemija, kjer so sodelovale po štiri
enote v vsaki vaji ter prikazale gašenje s kemičnimi sredstvi. Obe vaji sta dali ugodne
rezultate.
TV - Foto: T. TAVCAR
Z OBISKA V GREVENBROICHU IN GUTERSLOHU
ČIGAVI SO ZDOMCI?
Celje ne etojl ob strani, še poglobiti stike.
Slovenski otroci naših zdom-
cev hodijo tudi v slovensko šolo.
A v razposajeni igri med seboj in
s sovrstniki kričijo in se veselijo
z nemško besedo. Kaj bo, ko bo
minila deset, petnajst let, preden
se bodo vrnih? Ce se bodo. Kaj
bo, če bo nemška uradna pohtika
še olajšala poti zdomski mladini
pri pridobitvi nemškega držav-
ljanstva pri osemnajstih? Ob
takšnih vprašanjih je človeku iz
domovine toplo pri srcu, če slo-
venska otroška folklorna skupi-
na zapleše in zapoje po domače.
Ce se otroci veselijo srečanja z
našo tovarišico, ki ji zaupajo in
če jim njena blaga beseda pribli-
ža rodni kraj. Domovino.
Domovino, ki jim je navzlic
vsemu, tej mladeži, rojeni zdo-
ma, vendairle odmaknjena in ma-
lo znana. Ali se jo bodo naučili
ljubiti.
Problematika slovenskih otrok
in mladine, rojene v tujstvu, se
kaže kot osrednji problem naše-
ga zdomstva. Ko je prejšnji teden
delegacija celjske občinske kon-
ference SZDL obiskala Greven-
broich in Giitersloh v Zvezni re-
publiki Nemčiji, je lahko ugoto-
vila vzorno delavnost in čedalje
boljšo organiziranost v sekciji
Celje (dela v okviru jugoslovan-
skega kluba Sloga) in v sloven-
skem športnem klubu Slovenija.
Z obema kluboma sodeluje Celje
zelo intezivno zlasti v zadnjih
dveh letih. Poleg športnih in kul-
turnih srečanj, izmenjav delega-
cij, izletov in materialne pomoči
pri organizaciji tombol in dru-
žabnih prireditev dajejo poveza-
ve med zdomci v Giiterslohu in
Grevenbroichu ter Celjem še
precej več. Kluba se vsebinsko in
organizacijsko krepita, kar po-
meni, da združujeta vse več Slo-
vencev. Uveljavila sta se pri na-
ših konzularnih predstavništvih,
navezujeta pa tudi stike z nem-
škimi oblastmi.
Značilno in zanimivo je izzve-
nelo slovensko-nemško srečanje
v Grevenbroichu. Udeležilo se ga
je čez 800 Slovencev, zdomcev iz
drugih republik in domačinov, to
je Nemcev. Prireditev s sloven-
skim zabavnim in folklornim
programom je imela politično
noto. A ne zaradi govorov. Doka-
zala je upravičenost razmišljanj,
da morajo zdomci krepiti svojo
lastno nacionalno identiteto, to-
da v tesni zvezi z vsemi našimi
nacionalnostmi. Klubi zdomcev
naj bodo torej bratska in enotna
Jugoslavija v malem.
Celjski obisk, četrti po vrsti, je
v pogovorih z odborniki obeh
klubov zaokrožil nekaj pogledov,
kako naj bi v celjski občini in
Sloveniji načrtovali povezave in
sodelovanje z zdomci. Tega sode-
lovanja ni dovolj. V Celju bodo o
tem še razpravljali v koordinacij-
skem odboru za vprašanja naših
delavcev na začasnem delu v tu-
jini.
Celjska delegacija se je med
drugim srečala s predstavniki ju-
goslovanskega konzulata v Dii-
seldorfu in s predstavniki naše
ambasade v Bonnu, z vodstvom
Tanjuga v Bonnu, z županom
Bergheima, s predstavnikom
konzulata v Dortmundu in z dru-
gimi. Ogledala si je termoelek-
trarno v Frimmesdorfu. Najpri-
srčnejša so bila srečanja z našimi
zdomskimi družinami. V Gre-
venbroichu in v Giiterslochu so
se člani obeh klubov zelo ptrudi-
li, da bi se Celjani pri njih najlep-
še počutili.
V delegaciji celjske socialistič-
ne zveze so bili ansambel Vikija
Ašiča s pevko Marijo Volasko in
pevcem Svetom Koncem, humo-
rist Andrej Meze - celjski Pol-
dek, Štefan Zvižej in Jože Vol-
fand.
Za praznik republike bodo v
obeh klubih organizirali proslave
in družabna srečanja. Sodelovali
bodo tudi gostje iz Celja.
UBOJE
DELE2 MLADIH
V kviEU gmagale OO ZSMS UBOJE
Tudi libojska mladina se je
s svojo prireditvijo vključila
v letošnje praznovanje 50-
letnice DPD Svobode »Lud-
vika Oblaka« v Libojah. Pri-
pravili so kviz, na katerem je
osem tričlanskih ekip odgo-
varjcdo na vprašanja, zajeta
iz knjig, ki sta izšli ob 25 in
50-letnici libojske Svobode
ter iz novega programskega
kataloga Keramične.
Med osmimi ekipami so
bile tri iz Keramične, dve iz
Liboj in Kasaz ter iz Griž,
Petrovč in Podgrada v Celju.
Celotno prireditev so pope-
strili s kulturnim progra-
mom, ki so ga pripravili li-
boj ski tamburaši pod vod-
stvom Antona Vočka pa za-
bavni ansambel Obvezna
smer, recitatorji, pevci, glas-
beniki in dekliški nonet.
Po hudi borbi sta se v fina-
le uvrstili ekipi Griž in
osnovne organizacije ZSMS
libojske mladine! Slednji so
bili uspešnejši in so tako po-
stali prvi zmagovalci. Vsi na-
stopajoči so dobili resnično
lepa darila, med drugim li-
bojske vaze iz programa za
prihodnje leto.
Bil je to lep prispevek k
številnim letošnjim priredi-
tvam, saj so se Liboj čani od-
ločili, da za 50 let Svobode
pripravijo tudi 50 prireditev.
Kviz je bil že 53 prireditev, to
pa pomeni, da je delovni pro-
gram že izpolnjen!
T. VRABL
ŠTUDIJSKI DNEVI MITJE
GORJUPA TUDI V CELJU
Društvo novinarjev Slovenije je skupaj z Republiško
konferenco SZDL letos že drugič organiziralo študij-
ske dneve v okviru »Spominskih dni Mitje Gorjupa.«
V tridnevnem seminarju, ki je bil na Brdu pri Kranju,
so novinarji iz vseh slovenskih redakcij letos govorili s
predstavniki slovenskega gospodarstva o politiki eko-
nomske stabilizacije, z Mitjo Ribičičem, predsedni-
kom republiške konference SZDL so se pogovarjali o
aktualnem političnem trenutku v SFRJ, z Andrejem
Marincem, članom predsedstva CK ZKJ so razprav-
ljali o družbenoekonomskih razmerah v Jugoslaviji.
Novinarji so poslušali tudi dve predavanji in sicer
predavanje Franca Šetinca, sekretarja predsedstva CK
ZKS o Speransu in njegovem delu Slovensko nacio-
nalno vprašanje ter univerzitetno profesorico dr.
Bredo Pogorelec, ki je govorila o slovenskem jeziku v
novinarski rabi.
S tem, ko se je tridnevni seminar na Brdu zaključil,
pa se letošnji »Spominski dnevi Mitje Gorjupa« še niso
iztekli. Ob koncu novembra se bodo nadaljevali v Ce-
lju s posvetovanjem, ki bo nosilo naslov: Vloga razve-
drilnega tiska, zabavnih rubrik in zabavnih programov
pri oblikovanju osnovnih etičnih vrednot samo-
upravne socialistične družbe.
DS
ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
DELAU NA CESTI
Vsak krajan 40 prostovoljnih ur
Sobotna prostovoljna de-
lovna akcija krajanov v
Šmartnem v Rožni dolini ni
prva v tej krajevni skupno-
sti. Z akcijo so pričeli že lani,
ko so opravili groba zemelj-
ska dela na cesti Lopata-Go-
rica-Šentjungert. Sobotna
akcija je potekala na isti rela-
ciji, vaščani pa so pripravlja-
li cestišče za asfždtiranje. Pri
prostovoljnem delu v soboto
je sodelovždo okoli 30 kraja-
nov in 20 mladincev, ki so se
tudi sicer izredno izkazali.
Pri pripravah za asfaltiranje
igrišča pri šoli so prostovolj-
no delali ves teden.
Vrednost vseh akcij bo
znašala 150 starih milijonov,
pri tem pa je delež krajanov
iz Smartnega v Rožni dolini
različen. Prispevki posamez-
nikov znašajo od tristo do
devetsto tisoč starih dinar-
jev, vsak občan pa se je tudi
obvezal, da bo opravil 40
prostovoljnih ur. Te ure v so-
botni akciji niso bile vštete,
torej so bile resnično čisto
udarniške. Z delom so priče-
li ob šesti uri zjutraj, končali
pa so ob dveh popoldan. Ob
veselem razpoloženju, ki je
sledilo opravljenemu delu,
so si bili krajani edini, da bo-
do z akcijo nemudoma nada-
ljevali in če jih vreme ne bo
oviralo, bodo pripravili še
teh 400 do 500 metrov cesti-
šča, tako da bodo cesto v dol-
žini 2300 metrov asfaltirali za
dan republike.
Z. S.
ČE MOŠT NE ZORI
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
42
Bližnji vzhod pretrese jo novi, za
zdaj samo politični in diplomatski
krči. Izgleda, kar so nekateri trdili že
od začetka, da sporazumi iz Camp
Davida niso uresničljivi, ne glede na
to, ali jim kdo verjame ali pa jih
ostro obsoja. Vrenje tega mošta, kije
bilo iztisnjeno sicer iz kislih jagod,
ne dozoreva. To je veliko razočaranje
za tiste, ki so od njega zares kaj priča-
kovali, predvsem Egipt in ZDA, za
Izrael pa tako ni jasno, ali ie imel z
njimi sploh resne namene. Se vedno
drži ocena, ki je tudi jugoslovanska.
Krize na Bližnjem vzhodu ni mogoče
rešiti, razen z uresničenjem treh po-
gojev: z umikom Izraelcev z osvoje-
nih ozemelj, s priznanjem Palestin-
cem pravice, da si ustanovijo lastno
državo, in s priznanjem pravice do
obstoja vseh držav na tem področju,
vključno Izraela.
Palestinci so srž in ključ problema.
In za del tega vprašanja gre tudi zdaj.
Po sporazumih med Egiptom in
Izraelom naj bi se obe strani skupno z
ZDA dogovorili za »avtonomijo« Pa-
lestincev, ki živijo zdaj na okupira-
nih ozemljih, to je na zahodnem bre-
gu reke Jordan in v Gazi. Njihovo
število je okoli milijon in dve sto ti-
soč. Sporazum o tej avtonomiji mora
biti izdelan do konca maja 1980. leta
- ali pa se bo pokazalo, da je spora-
zum jalov tudi za same podpisnike.
Izrael se iz avtonomije norčuje. Trdi,
da naj bi veljala le za ljudi, ne pa za
ozemlje, na katerem živijo. Že 12 let
počasi naseljuje ta zasedena ozemlja,
ki bi jih moral vrniti njihovim lastni-
kom - Palestincem. Pred dnevi je ce-
lo izraelsko vrhovno sodišče razsodi-
lo, da se mora 15 židovskih družin
izseliti iz naselja Elon Moreh. Egipt
se z vsem tem ne more sprijazniti,
sicer bo politično sam sebe pokopal v
arabskem morju. ZDA in predsednik
Carter, ki se mu obeta trda predvolil-
na kampanja, sta razpeta med Izrael,
domače Žide in nezadovoljne črnce
ter potrebami po nafti, ki pa je v
arabskih rokah.
Brez dvoma pa je najmanj sprejem-
ljivo to, da tečejo pogajanja o avtono-
miji Palestincev, torej o delu Pale-
stinskega vprašanja sploh, brez naj-
bolj prizadetih - brez Palestincev.
Stara praksa, ki se je v zgodovini ne-
štetokrat obnesla, se pa v zadnjih de-
setletjih in letih posreči vse manj-
krat. Pa naj gre za Bližnji vzhod, za
Zahodno Saharo, za vsak dan mno-
žično umirajoče Kampučijce, za črno
ljudstvo v Zimbabveju in drugod.
Vprašanje priznavanja palestinske
osvobodilne organizacije, ki jo vodi
Jaser Arafat, je le še stvar časa. PLO
je članica neuvrščenih in jo priznava-
jo mnoge dežele po vsem svetu. Od
zahodnih pa jih lahko preštejemo na
prste. V tej smeri so največ storile
Španija, Avstrija, Turčija, sociali-
stična internacionala, pozitivnemu
stališču pa se približujeta Belgija in
Italija, s tem pa seveda na določen
način tudi evropska gospodarska
skupnost. Posebno pomembno bi bilo
priznanje Amerike. Toda pred tedni
je moral ameriški veleposlanik pri
OZN Andrew Young odstopiti zaradi
tega, ker se je na svojo pest sestal s
predstavniki Palestincev. Najtrše bi
šlo priznanje PLO seveda pri Izrael-
cih, saj to ne bi bila samo politična
poteza, ampak priznanje lastnika
ukradenih ozemelj. Vendar niti ZDA
niti Izrael temu ne moreta pobegniti.
Brez priznanja Palestincev ne bo mo-
goča njihova udeležba v pogajanjih o
rešitvi krize na Bližnjem vzhodu,
brez reševanja njihovega problema
pa krize ne bo mogoče pogasiti.
Pred dnevi je močno odjeknilo po
svetu, ko je odstopil Moše Dajan,
izraelski zunanji minister. Kaj vse je
imel za bregom, ni znano, izgovarjal
pa se je na to, da se ne strinja z nači-
nom pogajanj o avtonomiji Palestin-
cev in s politiko izraelske vlade, da
kljubovalno naseljuje okupirana
ozemlja. Po tem odstopu se je položaj
izraelskega voditelja Begina poslab-
šal. Zaradi tega ga Amerikanci ne bo-
do preveč pritisnili, čeprav bi ga
najbrž vsaj nekateri radi, če ne zares
pa navidezno. Bitka za realnejšo in
prožnejšo politiko teče tudi v samem
Izraelu, ki živi pod težo svojih osva-
jalskih apetitov utrujajoče življenje
s stoodstotno inflacijo letno. Taka
politika lahko morda traja še nekaj
časa, pripeljati pa ne more do miru in
' sodelovanja med deželami in ljudstvi
na tem področju.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43-31. oktober 19^
CELJE
KAKO D01985. LETA?
Delegati tudi o stanovanjslcem gospodarstvu
Delegati vseh treh zborov
celjske občinske skupščine
se bodo v torek, 6. novem-
bra, sestali na ločenih sejah.
Tudi tokrat gre za pomemb-
no (sedemnajsto) zasedanje z
aktualno problematiko.
Smernice za pripravo nove-
ga srednjeročnega družbene-
ga načrta celjske občine za
razdobje 1981. do 1985. leta
prihajajo zdaj že kot predlog.
Pomembna bo razprava o
razvoju samoupravnih in
družbenoekonomskih od-
nosov v stanovanjskem go-
spodarstvu. Gre za republi-
ško akcijo in v tej zvezi tudi
za sprejem dveh republiških
zakonov o stanovanjskem
gospodarstvu in o spremem-
bah ter dopolnitvah zakona
o stanovanjskih razmerjih.
Oba zakona bo seveda spre-
jela republiška skupščina,
toda tokratna razprava sega
tudi na zasedanja občinskih
skupščin. V zvezi s celotnim
gradivom so pripravljena tu-
di priporočila občinskim
skupščinam, samoupravnim
stanovanjskim skupnostim,
krajevnim skupnostim, te-
meljnim organizacijam zdru-
ženega dela in samouprav-
nim interesnim skupnostim,
ki predlagajo določena dela,
ocene in podobno.
V razpravi bo tudi predlog
družbenega dogovora o
skupnih akcijah občin in
mest za preprečevanje one-
snaževanja voda in porečja
reke Savinje še posebej. To-
rej naloga, ki je več kot ak-
tualna tudi za celjsko ob-
čino.
Med sedemnajstimi točka-
mi v predlogu dnevnega re-
da je tudi nekaj proračun-
skih zadev, zatem spremem-
be odloka o družbeni skrbi
za udeležence NOV in dru-
gih vojn ter za njihove dru-
žinske člane, prav tako spre-
membe odloka o pogojih in
kriterijih za podeljevanje
varstvenega dodatka kme-
tom borcem NOV itd.
Pred delegate občinske
skupščine prihajajo tudi
spremembe družbenega do-
govora o enotnih načelih in-
formacijske dejavnosti v ob-
čini in o ustanovitvi INDOK
centra. Spremembe zadeva-
jo kvalitetnejšo in bolj celo-
vito samoupravno organizi-
ranost, delovanje in večjo
stopnjo podružbljanja IN-
DOK centra.
M. BOZiC
ZRCALO
HALO!
KDO JE TAM?
Za območje, ki ga pokriva občina Šentjur, je po-
membna ugotovitev, da je to v glavnem hribovito in
prometno slabo povezano, kar še posebej predstavlja
velik problem za hitrejši razvoj poštnega, telegraf-
skega in telefonskega prometa. Od razvitosti ptt zmog-
ljivosti pa je prav gotovo odvisen tudi rzizvoj občine.
Da bi se ptt omrežje na področju šentjurske občine
bolj razvijalo, bodo potrebni dodatni napori vseh zapo-
slenih delavcev in občanov, ki si nedvomno želijo kva-
litetno opravljanje ptt storitev. Cilj, ki ga želijo v občini
Šentjur doseči na tem področju je jasen: čimprej bi
radi povečali dostopnost ptt enot in naprav poštnega
omrežja, hitrost prenosov poštnih pošiljk in moderni-
zirali posamezne ptt enote in poštno mehanizacijo.
V občini Šentjur deluje šest rednih pošt in dve po-
možni. Pri pomožni pošti na Prevorju so letos uvedli
tudi dostavo pošiljk. Ob tem velja zapisati, da se na
celotnem območju občine odraža vse večja potreba po
reorganizaciji dostave. Vse preveč je namreč še tistih
vasi in zaselkov, kamor poštar zaide največ trikrat na
teden, marsikje pa samo enkrat. Pri ptt enoti v Šent-
jurju so predvideli dostavo z avtomobilom v nasled-
njem letu, s čimer bi bistveno izboljšali kvaliteto do-
stave v celi občini. '
O problematiki razvoja ptt omrežja v občini Šentjur
je stekla tudi živahna razprava na eni izmed sej zbora
krajevnih skupnosti in zbora združenega dela. Dele-
gati so menili, da je stanje kritično predvsem v telefon-
skem prometu.
MP
AKTUALNO
KJE SI, HIŠNA SAMOUPRAVA?
Nelcateri poudarili iz oddaje »v živo«
Prejšnji četrtek smo v popoldanski
oddaji Radia Celje tak naslov izbrali za
iztočnico pogovoru o naši lastni, sta-
novalski in sosedski samoupravni or-
ganiziranosti. Lahko pa bi dali naslov
oddaji tudi drugače - mogoče kar:
TAKSNI SMO, ŽAL!
V pogovoru nas je z novinarjem vred
sodelovalo osem. Kakšno številčno
naključje, saj prav toliko, ' namreč
osem zakonov, ki vsi skupaj, pa vsak
zase urejuje področje stanovanjskega
gospodarstva, želimo združiti že pri-
hodnji mesec v slovenski skupščini v
en in enoten zakon o stanovanjskem
gospodarstvu. Tudi sicer mislimo te-
meljito zarezati v to občutljivo področ-
je, za katerega vsi ugotavljamo, da sla-
bo, celo zelo slabo, odraža razvitost
družbenoekonomskih in sanriouprav-
nih delegatskih odnosov.
V »šopek« družbenoekonomskega
in samoupravnodelegatskega ter za-
konskega urejanja razmer v stanovanj-
skem gospodarstvu, pa sodi še vrsta
stališč, sklepov in priporočil, ki smo
jih za sprejem v slovenski skupščini
oblikovali v dosedanji javni razpravi.
V naslednjem zamahu pa bomo morali
kar najjasneje določiti vse konkretne
poti za uresničitev preobrazbe v stano-
vanjskem gospodarstvu in streti nekaj
trdih orehov: ekonomska stanarina, in
obvezna lastna udeležba za pridobitev
najemnega stanovanja sta le dva iz iste
košare!
Pa čeprav si obetamo spraviti razvi-
tost vsakršnih odnosov na stanovanj-
skem področju na višjo raven, bi lahko
že do sedaj z večjo in boljšo samou-
pravno »hišno« organiziranostjo, nare-
dili več in bolje. To je jasno dokazal
tudi naš pogovor v studiu Radia Celje.
Samo nekaj dejstev in ugotovitev!
V celjski občini imamo v 780-rh sta-
novanjsko-poslovnih stavbah le 660
hišnih svetov. Torej 120 hiš nima hišne
samouprave! Zanje »samoupravlja«
kar strokovna služba samoupravne
stanovanjske skupnosti, ketr si seveda
zaračunava.
V posameznih krajevnih skupnostih
pa je slika takšna: Center ima 55 hiš
brez hišne samouprave. Dolgo polje
14, Gaberje 29, Karel Destovnik Kajuh
2, Nova vas 6, Pod gradom 6, Store 5 in
še nekaj drugih krajevnih skupnosti
po eno hišo brez hišne samouprave.
Najpogostejši vzroki odklanjanja za
delo v hišni samoupravi: slaba udelež-
ba stanovalcev na zborih, prezaposle-
nost, nesposobnost, preveč funkcij
drugje, splošna nezainteresiranost za
razmere v hiši in okrog nje, sosedski
slabi odnosi in spori, »borba« za stan-
dard in vikende in s tem v zvezi po-
manjkanje prostega »samoupravnega«
časa, slabi odnosi in odločitve stano-
vanjske skupnosti pri investicijskem
vzdrževanju hiš, slab odnos delavcev
te skupnosti do stanovsilcev...
Število hišnih svetov iz leta v leto v
celjski občini upada. Vse manj mlajših
je pripravljenih delati v hišni samou-
pravi, poprečna starost hišnih samou-
pravnih »funkcionarjev« se dviguje,
predsedniki hišnih svetov postajajo
hišniki in čistilke, predvsem pa koš
brez dna za vsakršno nejevoljo in ner-
ganje...
Včasih so nas učili: kakor si boš
postlal, tako boš ležal! Ali naj samo
zavzdihnemo - kje si in kam greš, hiš-
na samouprava?
MITJA UMNIK
SLOVENSKE KONJICE
ŠIRŠA VRATA V RAZVOJ
Leta 1985190 itonjišita ol^čina že med razvitimi
Tudi v občini Slovenske
Konjice bo eden osnovnih
ciljev naslednjega srednje-
ročnega obdobja razvoj sa-
moupravnih in družbenoe-
konomskih odnosov, so v
uvodu izhodišč in osnovnih
ciljev razvoja občine zapisali
Konjičani.
Predvidevajo, da se bo go-
spodarska rast nadaljevala z
enako dinamiko kot v seda-
njem obdobju, saj bi morali
leta 1985 postati razvita slo-
venska občina. V njej naj bi
živelo okrog 22.000 prebival-
cev, družbeni proizvod na
zaposlenega naj bi znašal
343.185 dinarjev, vseh zapo-
slenih pa naj bi bilo okrog
8000.
Pri tem kaže upoštevati,
da bodo mnoge sedanje na-
ložbe učinkovale šele v na-
slednjem srednjeročnem ob-
dobju. Glede na sedanji po-
ložaj gospodarjenja, in tudi v
naslednjem letu, pričakujejo
v letih 1981 in 1982 bolj umir-
jeno gospodarsko rast; le-ta
naj bi se povečala šele v dru-
gi polovici prihodnjega sred-
njeročnega obdobja.
Rast zai>oslovanja in zapo-
slenosti bi se morala od se-
danjih 5 do 6 odstotkov letne
stopnje zmanjšati na 3 do 3,5
odstotke, pri čemer pa bi se
morala izboljšati izobrazbe-
na sestava zaposlenih, ki v
občini Slovenske Konjice že
dlje časa ni na zavidljivi
ravni.
Vzporedno z razvojem do-
hodkovnih odnosov in na tej
osnovi vpeljanega sistema
sovlaganja pri novih nalož-
bah bo verjetno potrebno
zmanjšati fronto naložb po
širini, četudi za ceno zaosta-
janja posameznih dejavno-
sti. Vsekakor bodo eikumula-
tivnejše dejavnosti morale
imeti prednost.
Konjiške delovne organi-
zacije se letos lahko pohvali-
jo, da prav vse izkazujejo po-
zitivno izvozno-uvozno bi-
lanco. Se naprej mislijo po-
večevati izvoz na osnovi ka-
kovostnih oblik sodelovanja,
sodelovanje z deželami v ra-
zvoju in neuvrščenimi pa šir-
še spodbuditi.
Industrija ostaja temeljni
nosilec razvoja konjiškega
gospodarstva, pri čemer bo-
do nosilci razvoja v kovin-
sko-predelovalni stroki:
UNIOR  Zreče,  KOSTROJ
Slovenske Konjice in KOVI-
NAR Vitanje, vodilni v lesni-
predelovalni industriji ostaja
konjiški LIP, podobno kot
na področju nekovin zreški
COMET, v elektro-strojni sta
dva nosilca - IMP, tozd In-
dustrija stikalnih naprav in
ELEKTRO-RADIO.
Kmetijstvu mora biti zara-
di družbenih potreb po zago-
tavljanju zadostnih količin
hrane zajamčen poseben po-
ložaj predvsem v smislu
združevanja sredstev za hi-
trejši razvoj. Osnovne smeri
njegovega razvoja so tri: živi-
noreja, vinogradništvo in sa-
djarstvo. Pri tem bo potreb-
no uresničiti predvidena me-
lioracijska dela za pridobitev
novih obdelovalnih površin,
doseči višjo stopnjo predela-
ve kmetijskih proizvodov,
pri tem pa ne zanemarjati
potenciale višnskih kmetij,
kar je še posebno pomemb-
no iz obrambnih vidikov.
Vsekakor sloni konjiški
pogled v jutri na trdnih dose-
danjih rezultatih in mu ne
manjka ambicioznega za-
maha.
MITJA UMNIK,
PREMOG
PRIHAJA
Vse kaže, da bo z zdru-
ženo akcijo celjskega
izvršnega sveta, pa konč-
no tudi celjskih trgovcev,
uspelo do konca leta za
najnujnejše potrebe zago-
toviti 12.200 ton premoga.
Trenutno potekajo doba-
ve velenjskega lignita re-
dno, bolj problematične
so vrste premoga iz Bano-
vičev, od koder ni »najpo-
pularnejših« kock in ko-
sov. Iz dobojskega rudni-
ka Stanari pride še ta te-
den pet vagonov »posku-
sne« pošiljke premoga, z
dobavitelj sko preusmeri-
tvijo pa prihaja na pomoč
tudi mariborska Smreka,
ki sicer zalaga vso seve-
rovzhodno Slovenijo.
Celjska Kovinotehna
sprejema naročila. Mene
sicer ne, velenjska ERA
pa vsakega prvega v me-
secu. Izvršena so tudi vsa
naročila za prihodnje le-
to, čeprav je vprašanje
pogodb še »v zraku«.
Prve dobojske pošiljke
mesa smo dobili v Celje
že prejšnji teden, v dogo-
voru pa smo za interven-
cijskih 200 ton mesa z re-
publiškim komitejem za
cene, kar bi premostilo
težave skrbe z mesom
vsaj za štiri do pet mese-
cev - in to, ko bo z mesom
najhuje. UM
MOZIRJE
TRIJE SVETI
Koiiiio za iiotnunaio iz rezerve?
Na skupnem zasedanju de-
legatov vseh zborov Občin-
ske skupščine Mozirje v po-
nedeljek, 5. novembra, bo
posebna pozornost veljala
dogovorom o oblikovanju
družbenih svetov v občini.
Odločili so se za tri družbene
svete, kot sestavnih delov
delegatskega sistema in kot
organizirano demokratično
obliko izmenjave fn usklaje-
vanja mnenj o načelnih vpra-
šanjih določanja in izvajanja
politike ter razvoja sociali-
stičnih samoupravnih od-
nosov, pa tudi za dajanje po-
moči pri pripravi in spreje-
manju družbenih in samou-
pravnih določil.
Delegati bodo odločali o
ustanovitvi družbenih sve-
tov za družbenoekonomska
vprašanja in razvoj, za vpra-
šanja delovanja in razvoja
poUtičnega sistema ter za
prostorsko planiranje in ur-
banizem.
Sicer pa jih na skupni seji
čaka še ocena skladnosti gi-
banja splošne skupne in
osebne porabe v prvem pol-
letju letos.
Pomembne in aktvtalne
hkrati bodo razprave o ob-
činskih blagovnih rezervah.
zatem o dodelitvi sredstev iz
občinskega rezervnega skla-
da v znesku 600.000 dinarjev
za rešitev nekaterih perečih
komunalnih problemov, zla-
sti štirih mostov, in ne na-
zadnje o uresničevanju dele-
gatskega sistema in delegat-
skih odnosov v SR Sloveniji
in seveda v občini Mozirje.
MB
O
SAMOUPRAVI
ZA PTT
Danes zjutraj se je sestal
na svoji redni 4. seji svet za
družbenopolitični sistem pri
OK SZDL v Celju, kjer je po-
svetil razen točke razno po-
zornost zgolj eni točko: na-
daljnji samoupravni krepitvi
in organizaciji Območne
skupnosti za PTT na področ-
ju celjske občine. Ker gre za
zelo občutljivo temo, bodo
sklepi omenjene seje zelo za-
nimivi. Ker poteka seja da-
nes, bomo o njenih zaključ-
kih poročali v naslednji šte-
vilki.
CELJE - HORTIKULTURA 80
NOVI TEDNIK - stran 5
POZIV MLADIM V ŠOLAH
Hortikultumo društvo razpisalo nagradno tokmovanjo
Poziv ob pravem času, si-
cer pa že ob koncu priprav
na veliko hortikulturno akci-
jo prihodnje leto v Celju.
Domače Hortikulturno
društvo je skupaj z Združe-
nimi osnovnimi šolami. Za-
vodom za šolstvo, celjsko or-
ganizacijsko enoto pa tudi
Izobraževalno skupnostjo
razpisalo nagradno tekmo-
vanje med šolami in vzgoj-
noizobraževalnimi usta-
novami v občini. Gre za za-
vestno sodelovanje tudi mla-
dih v pomembni akciji za
trajno urejevanje življenj-
skega in delovnega okolja in
tako tudi v Hortikulturi 80,
ki bi naj bila stopnica in vra-
ta v človekov spremenjen
odnos do okolja.
Organizator tekmovanja
vabi vodstva šol in zavodov
ter seveda mladinske in pio-
nirske organizacije v njih, da
v prihodnjem letu vsaj en
dan namenijo hortikulturi.
Seveda pa naj bi bil ta dan
namenjen  tudi  določenim
konkretnim akcijam pri ure-
jevanju okolja šole ali vrtca
pa tudi širšega življenjskega
okolja.
Mladi naj bi se v tej akciji
in v tem tekmovanju spozna-
li ne le s pomembnostjo ure-
jenega okolja za zdravo člo-
vekovo življenje in delo,
marveč naj bi opravili tudi
določene naloge. Prva skrb
bo namenjena zunanjemu vi-
dezu šolskega poslopja ali
vrtca z okolico. Posebna
skrb bo posvečena notranji
ureditvi šol, zato tudi goje-
nju več cvetja, ureditvi ho-
dnikov, razredov in drugih
prostorov. Toda šola ni svet
zase. Šola je tudi del okolja,
v katerem stoji. Zato bodo
mladi sodelovali tudi pri ure-
jevanju kraja, kjer šola delu-
je. Gre torej za sodelovanje v
krajevnih akcijah in ne na-
zadnje za urejevanje okolij
kulturnozgodovinskih spo-
menikov, obeležij narodnoo-
svobodilnega boja in drugih.
Posebno poglavje tekmo-
valnega razpisa se nanaša na
priprave na svečanosti Hor-
tikultura 80, na udeležbo na
cvetlični razstavi s pismeni-
mi, likovnimi in ročnimi iz-
delki predvsem na temo
cvetja in zdravega okolja.
Pomembno bo tudi sodelo-
vanje mladih iz šol in vrtcev
v cvetlični povorki.
V tekmovalni spored so za-
jeli še akcijo zbiranja odpa-
dnega materiala in torej tudi
olepšavo okolja.
Delo, ki ga bodo opravljali
mladi, bo vodila in usmerjala
posebna komisija, v kateri
bodo poleg članov Hortikul-
tumega društva tudi pred-
stavniki šol, ki se bodo od-
zvale pozivu.
Računamo, da bo vabilo k
nagradnemu tekmovanju
naletelo na velik odziv in da
ne bo šole niti vrtca, ki bi v
akciji, ki čaka Celje in njego-
vo občino prihodnje leto,
stal ob strani.
M. BOŽiC
KNJIGA JE-
AVTOBUSA NI
Na Vranskem so pripravili
razstavo »dobro knjigo otro-
ku«. Starši so se množično
zbrali na roditeljskem se-
stanku v šoli, ki je bil name-
njen tudi predavanju o po-
menu knjige za otrokov
osebnostni razvoj. Toda pred
tem so morali starši dobiti
pojasnilo šole, zakaj njihovi
otroci prihajajo tako pozno
domov. In tu smo slišali za
avtobus, ki ne prihaja, ki ga
otroci zaman čakajo, za urgi-
ranje vodstva šole, za ponov-
no zamujanje avtobusa in
ponovno čakanje otrok. In
čakanje staršev seveda.
Po vsem tem nam je bilo
res težko govoriti o pomenu,
ki ga ima knjiga za otroka.
Otrok mora vendar biti naj-
prej spočit, mora biti na to-
plem, mora biti sit, mora
imeti svoj kotiček miru, po-
tem šele lahko govorimo o
knjigi, ki jo bo vzel v roke; v
svojem domu, ki je tri, pet,
devet, deset kilometrov od-
daljen od šole.
Vendar razstava je bila in
vseeno smo rekli, da je knji-
ga za otroka pomembna. Ne
šele, ko gre otrok v šolo, do-
sti prej. Otrok gleda slike,
pripoveduje kaj je na njih,
posluša našo pripoved, po-
navlja rime, zapomni si nove
besede, zve, kako se poime-
nuje to in ono, razžalosti se
od žalostnih dogodkih in ra-
zveseli ob srečnem koncu,
ve kdo je hudoben in kdo
dober. Otrokova domišljija
pa ustvarja nove predstave o
ljudeh, predmetih in dogod-
kih. Otrokovo doživljanje,
njegov fantazijski svet nima
meja, širi in bogati se. Spra-
ševati začenja po znakih, kaj
pomenijo, igraje spoznava
črke. Jutri bo že sam bral in
sam izbiral kar mu bo všeč.
Na razstavi so otroci segali
po knjigah, si jih ogledovali,
jih kupovali in dajali v pod-
pis tistim, ki so jih napisali
in poslikali. Bomo pomagali
otroku speljati dan tako, da
bo v njem prostor za vse kar
potrebuje - tudi za knjigo?
Razstavo sta na pobudo
obč. zveze prijateljev mladi-
ne Žalec pripravili izredno
skrbno knjižnico osn. šole
Žalec in knjigarna Mladin-
ske knjige Žalec, ki je omo-
gočila tudi prodajo knjig.
ANA VADNJAL
PRAZNIK V MARIJAGRADCU
PRVIČ IN OSPEŠNO!
Mila Statne/čič o napredku krajevne skupnosti
o sporedu praznovanj smo
poročali v prejšnji številki.
Bil je do pike uresničen. Za-
čelo se je v četrtek z otvori-
tvijo razstave in slavnostno
sejo družbenopolitičnih or-
ganizacij. Sobotno dopoldne
je bilo posvečeno športu na
novem igrišču, zvečer so bili
v gosteh gledališčniki iz
Smartnega ob Paki.
Kraj, ki je bil te dni ves v
zastavah, je v nedeljo napol-
nil kulturni dom do zadnjega
kotička, ker zaradi vremena
ni bilo moč tvegati priredi-
tve na prostem. Slavnostni
zbor krajanov je bil zares
svečan. Posebno vzdušje so
mu dali nekdanji aktivisti
jurkloštrsko-laškega območ-
ja in udeleženci partizanske
akcije, po kateri krajevna
skupnost praznuje svoj praz-
nik. Zlasti toplo je bil poz-
dravljen nekdanji krajan in
organizator akcije, načelnik
za preskrbo Tine Ojsteršek-
Bobi, prav tako delegacije iz
sosednjih krajevnih skupno-
sti in občine.
Slavnostna govornica Mi-
la Stamejčič, sekretarka
SKOJ in ZSM jurkloštrsko-
laškega okraja je poudarila
predvsem tesno sodelovanje
krajanov s partizansko voj-
sko in izvajanje ljudske obla-
sti, ki se je v tem boju razvi-
la. Nanizala je tudi dolgo
vrsto uspehov pri razvoju
kraje\Tie skupnosti in opisa-
la drzno akcijo partizanov
25. oktobra 1944 v Marija-
gradcu.
V kulturnem sporedu so
sodelovali: Moški pevski
zbor iz Rimskih Toplic pod
vodstvom Julija Gorica, me-
šani zbor domačega društva
pod vodstvom Marije Žagar-
jeve, folklorna skupina pod
vodstvom Irene Gabrškove
ter recitacij ska skupina pod
vodstvom Irene Mulejeve.
Veselo je bilo do pozne no-~
či na zabavi, ki jo je organizi-
ralo kulturno društvo, po
zboru pa so bili vsi udeležen-
ci deležni partizanskega go-
laža.
JE ZMANJKALO SAPE ALI
DENARJA?
Kar nekam po polževo se vleče asfaltiranje ceste
Slivnica-Loka pri Žusmu-Sodna vas. Vsako leto po
kak kilometrček in morda še nekaj metrov več, toda
ljudje, ki prebivajo ob tej cesti in vasi, ki so vezane na
to cesto, se lahko vsaj tolažijo, da asfalt le leze v zaže-
Ijeno smer. Venda- ob taki počasnosti prihaja v te
kraje napredek bolj po polževo. Ne ve se ali je zmanj-
kalo sape ali denarja. Cestarji so lepo pospravili meha-
nizacijo in pustili nedokončano delo, zemeljska dela so
sicer na polovico opravljena pred Volčjo jamo. Zakaj
ni bilo to v celoti opravljeno ve morda kaj več celjsko
Cestno podjetje, ki je sicer znano po svojem dobro
opravljenem delu. Leta 2000 bodo Kozjanci morda le
dočakali na vseh njihovih še sedaj jamastih in prašnih
cestah asfalt, seveda, če ne bo prej zmanjkalo nafte.
Morda pa bo potrebno novo cestno posojilo, toda ta-
krat naj bo takega posojila več namenjenega za repu-
bliške in občinske ceste, kot je bilo v prvem, ne pa, da
požre več ali manj tako zbran denar hitra cesta. Zanje
bo vendarle zadostovalo mednarodno posojilo. Pri tem
so najbolj prizadeta manj razvita območja v naši repu-
bliki, še posebej šentjurski del Kozjanskega, ki ima
najmanj asfaltiranih cest in je solidarnosti najbolj po-
treben.
M. S.
SPREMEMBA KRAJINE
Kozjansko je po potresu precej spremenilo podobo. Šte-
vilne nove hiše kažejo na uspešnost akcije obnove, žal pa je
naglica in neusklajenost obnovitvenih načrt povzročila
pravo posilstvo nad kulturno krajino. Tako se v mnogih
krajih pojavljajo ob pravih starih hišah nove montažne, kot
nekakšni »transformatorji« in kvcirijo avtentično podobo
krajine. Zato bi kazalo vnaprej izdelati normative, ki bi
narekovali ustrezno gradnjo. i
TEMELJ JE OSNOVNA ŠOLA
KADROVSKI OREH
Preveč lih je brez osnovne šole!
Kadrovska struktura zapo-
slenih v konjiški občini ni na
visoki ravni, je najbolj mila
ocena, ki jo že dlje časa pou-
darjajo tako na skupščini kot
v družbenopolitičnih organi-
zacijah. Predvsem so te oce-
ne povezane z nadaljnjim go-
spodarskim in družbenim
razvojem občine, saj stro-
kovnost kadrov postaja vse
bolj ključni dejavnik in po-
goj tega razvoja.
Vse pa se začenja pri
osnovni šoli oziroma pri ra-
zvijanju celodnevne šole.
Prve odelke takšne šole so
Konjičani organizirali že v
šolskem letu 1975/76 in sicer
v Stranicah, na Resniku in
na šoli Pohorskega odreda v
Slovenskih Konjicah. Ra-
zvoj je šel nato po logični po-
ti dokaj hitro naprej. Že v
šolskem letu 1977/78 je v ce-
lodnevno šolanje vključenih
229 otrok v 15 oddelkih, v
lanskem letu 492 učencev v
25 oddelkih in v letošnjem
šolskem letu že 637 učencev
v 33 oddelkih.
Istočasno se z moderniza-
cijo pouka, razvijanjem celo-
dnevnega bivanja in šolske
prehrane povečuje število
vseh zaposlenih pedagoških
in drugih delavcev. Od 20Q v
šolskem letu 1974/75 je števi-
lo lani narastlo na 245. Žal pa
tudi pri pedagoškem kadru
ne gre vedno za ustrezno izo-
brazbo, saj se je z 21 učitelji
več, povečalo tudi število
učiteljev z nedokončano pe-
dagoško izobrazbo. Tem bo
potrebno ponuditi temeljito
pomoč pri izrednem študiju,
sicer se bo ta »kadrovski
greh« predolgo vlekel, o nje-
govih slabih posledicah pa
ne kaže dvomiti.
Res je, da se odstotek de-
lavcev brez končane osnov-
ne šole v odnosu do vseh za-
poslenih iz leta v leto manj-
ša, vendar je še vedno visok
- nekaj pod 30 odstotkov,
prihodnje leto naj bi bil 28,6
odstotka, leta 1985 pa so si
postavili za cilj zmanjšati ta
odstotek na 24, kar številčno
še vedno pomeni 1894 zapo-
slenih.
Pri tem pa nas lahko skrbi
preslab interes za dokonča-
nje osnovnošolske izobra-
zbe, saj za razliko od lanske-
ga leta, ko sta pri Delavski
univerzi v Slovenskih Konji-
cah delovala dva oddelka
osnovne šole za odrasle, le-
tos niso zabeležili nobenega
interesa. Vse kaže, da bodo
potrebne energične spodbu-
de, najbrž zlasti sindikatov!
MITJA UMNIK
ANICA
PRISLAN
Odšla si tiho, nepriča-
kovano, zato več kot bole-
če. Čez nekaj let si se na-
meravala upokojiti in v
miru uživati sadove
uspešnega dela. Toda,
smrt, ki te je zatekla sko-
raj na delovnem mestu,
sredi dela, ti je prekrižala
veliko načrtov.
Za teboj je ostala praz-
nina, ki je ne bomo mogli
zapolniti.
Izgubili smo ne samo
poslovodkinjo trgovine
Dekor, marveč tudi aktiv-
no družbenopolitično de-
lavko, samoupravljalko,
ki ji je bilo pomembno
najprej delo. Nase nisi ni-
koli pomislila. Za to ni bi-
lo časa. Z uspešnim vode-
njem si prispevala svoj
delež k ugledu posloval-
nice Dekor in tako tudi
celotnega kolektiva Tka-
nine. S svojo strokovno
razgledanostjo, dobrim
poznavanjem tržnih ra-
zmer si izoblikovala spe-
cializirano prodajalno no-
tranje opreme, ki slovi
daleč naokoli.
Četudi si imela z zdrav-
jem že nekaj let težave, si
opravljala svoj poklic
vselej prijazno in nasme-
jano do slehernega člove-
ka, do vseh sodelavcev in
strank.
Kot prizadevno in spo-
sobno trgovsko delavko
so te spoznali številni
kupci na Polzeli, v Bra-
slovčah in Grižah, pred
dobrimi desetimi leti si
prišla v našo sredino. Po-
stala si naša.
Tvoja poslednja pot te
je vodila v osrčje Savinj-
ske doline, v Nazarje, ka-
mor si rada hodila. Zdaj
je postal ta industrijsid
kraj tvoj zadnji dom.
V trenutkih, ko smo se
srečali s kruto resnico, ni-
smo mogli verjeti, da tvo-
jega nasmeha, tvoje pri-
jazne besede, ne bomo
več deležni.
Od nas si odšla in kreni-
la v svojo ljubljeno Sa-
vinjsko dolino, toda, v na-
ših srcih in mislih boš ži-
vela naprej. Spominjali se
te bomo s hvaležnostjo in
ljubeznijo, zato bomo tu-
di skušali nadaljevati tvo-
je delo, za katerega spre-
jemaš šele zdaj našo zah-
valo.
ŽIČI
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43-31. oktober 1979
MAGISTRALA
ZAHOD
Obljuba dela dolg, zato
tudi danes še nekaj besed
o celjski zahodni cestni
magistrali. Pela v prvi fa-
zi in prvi etapi so v teku
in bi naj bila končana do
sredine prihodnjega leta.
Kot je znano, bo z izgrad-
njo zahodne magistrale
postala Ljubljanska cesta
slepa ulica, železniške ti-
re v Levcu pa bo moč
prečkati le preko peš pre-
hoda.
Po izgradnji druge eta-
pa zahodne magistrale od
Čopove do Mariborske
ceste se bosta pri novem
križišču spojili vzhodna
in zahodna magistrala, ki
skupaj z Mariborsko ce-
sto (magistrala sever-jug)
sestavljata celjski cestni
križ.
Po vseh predvidevanjih
bo na novi magistralni ce-
sti v smeri proti zahodu
vozilo vsak dan 15.940 vo-
zil, v letu 1985 pa že
18.012. Tak promet bo se-
veda terjcd gradnjo še na-
daljnjih dveh pasov.
Nova cesta poteka od
Levca vzporedno s sa-
vinjsko železniško progo
na njeni severni strani. V
prvi fazi bo cestišče širo-
ko sedem metrov z banki-
no širine enega metra.
Na odseku od Čopove
do Medloga bo ob vozišču
tudi 2,5 metra širok ploč-
nik za pešce.
Na odseku, ki je v grad-
nji, sta predvidena dva
podhoda za pešce in sicer
na trasi Ronkove in Šer-
cerjeve ulice ter pri novi
stanovanjski soseski. Po-
leg podhodov je kot večji
objekt v izgradnji nov
most preko Ložnice z raz-
petino 26 m in širino 12,5
metra.
Križišče s Čopovo ulico
in peš prehod v Levcu bo-
sta semaforizirana, celot-
na cestna trasa pa bo tudi
osvetljena z javno raz-
svetljavo. Seveda je pre-
dvidena tudi hortikultur-
na ureditev neposredne
okolice.
PRIPRAVE NA TEDEN DOMAČEGA FILMA
ZDRUŽENO DELO POMABA
Glavni sopokrovitelli: Klima, Toper, TT Preifold
Pomemben del priprav na
največjo slovensko filmsko
manifestacijo - Teden doma-
čega filma, so gotovo pogo-
vori z delovnimi organizaci-
jami o prevzemu pokrovi-
teljstva nad posameznimi
prireditvami v okviru te ma-
nifestacije. Pokroviteljstva
so na eni strani tista pomoč
združenega dela tej priredi-
tvi, ki vsako leto omogočijo,
da TDF programsko in vse-
binsko raste. Z drugimi be-
sedami, omogočajo, da TDF
finančno izpeljemo, ne da bi
trpela katerakoli razsežnost
njegove bogate vsebine. Po
drugi strani pa so prav po-
kroviteljstva organizacij
združenega dela le še ena
oblika tesne in neposredne
povezave te manifestacije z
združenim delom, z delovni-
mi ljudmi in občani, oblika
svobodne menjave dela na
tem pomembnem kultur-
nem področju.
Letos so glavno sopokro-
viteljstvo nad TDF že prev-
zeli kolektivi delovnih or-
ganizacij Klima, Toper in
Tekstilne tovarne Prebold.
S tem so se organsko pove-
zali s prireditvijo samo. Raz-
govori z nekaterimi drugimi
kolektivi na območju še po-
tekajo.
Sedem celjskih delovnih
organizacij je že prevzelo po-
kroviteljstva nad premierni-
mi večeri. To so kolektivi Te-
hnomercatorja, Ljubečne,
Ljubljanske banke, Zavaro-
valne skupnosti Triglav, Jav-
nih skladišč Ingrada in Tka-
nine.
Kovinotehna bo tudi letos
prevzela pokroviteljstvo nad
predstavitvijo filmov iz neu-
vrščenih dežel, enega pro-
gramsko najpomembnejših
programov, kratkih, amater-
skih, filmov iz akademije in
filmov nekaterih slovenskih
filmskih producentov izven
Vibe, bo prevzel kolektiv
Zlatarn, predstavitev hrva-
ške kinematografije bo pod-
prla Cinkarna, razstave bodo
pod pokroviteljstvi Izletni-
ka, Metke in Etola, tiskovno
središče pa bo pod pokrovi-
teljstvom TTG Celje. Pogo-
vori o pokroviteljstvih še ne-
katerih drugih prireditev te-
čejo prav te dni. Seznam po-
kroviteljev torej še ni dokon-
čen. Dokončno pa je dejstvo,
da TDF še naprej razvija svo-
je programe tesno povezane
z združenim delom celjskega
območja.
BS
DIJAŠKI DOMOVI CELJE
ODVIJANJE KLODČIČA
Težave so bile zaradi zamotanega dogovarjan/a
Nov dijaški dom na Otoku
v Celju je sicer od začetka
šolskega leta že vseljen, ven-
dar pod njegovo streho in
okoli njega gradbena in ure-
ditvena dela še trajajo. Ure-
ditev okolja, ki ga neurejene-
ga vidimo na našem posnet-
ku, še ni največji problem, ki
so ga občutili vseljeni dijaki
in učenci v gospodarstvu, pa
tudi zaposleni kolektiv. Od
vselitve sem hodijo stanoval-
ci jest v bivši dom »Dušana
Finžgarja« in v nekdanji
dom za medicinske sestre.
Najhuje je zjutraj, ko je treba
zato vstajati toliko bolj zgo-
daj, da použijejo zajtrk pred
odhodom v šole. Kuhinja na-
mreč ni bila pravočasno na-
red zato, ker se je zapletlo
okoli plačila gradnje plin-
skega voda iz mestnega
omrežja. Šele potem, ko je
investitor zagotovil plačilo, o
delitvi pa naj bi se dogovorili
šele pozneje z drugimi ko-
ristniki te napeljave, so dela
stekla. Cudho, da se o tem ni
dalo dogovoriti že prej. Inve-
stitorju je bilo šele pred krat-
kim razloženo, v čem je pro-
blem, sicer bi bila rešitev,
kot so jo poiskali zdaj, razre-
šena že prej.
V času, ko o tem pišemo,
so zadeve večji del že ureje-
ne in kuhinja bo zdaj nudila
obroke mladini pod isto stre-
ho, v kateri prebiva. Seveda
so stanovanjske in učne ra-
zmere v novem domu nepri-
merno boljše, kot so bile v
dosedanjih domovih. Zato se
je tudi izplačalo nekohko po-
trpeti.
J. K.
SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE
BRECUEVO
Domačinom pravijo
Brecljani. To je vasica pri
Šmarju, komaj 3 km od-
daljena od občinskega
središča. Nekdaj se je
imenovala Sveti Tomaž,
to je po majhni cerkvici,
ki še danes stoji v vasi.
Kraj leži na 310 m nad-
morske višine.
Vas se ,je posebno y
zadnjem času močno
spremenila. V krajevnem
leksikonu iz leta 1971 pi-
še, da je še precej s slamo
kritih hiš in črnih kuhinj.
Ce nas danes pot popelje
skozi ta idilični kraj za
Sv. Rokom, pa lahko vidi-
mo, da je napredek segel
tudi v te kraje. Vse več
novih hiš se sveti na zele-
nih gričkih. Ljudje seve-
da še v glavnem živijo od
kmetijstva, predvsem ži-
vinoreje in poljedelstva,
precej pa jih odhaja tudi v
industrijske centre za
kruhom.
Posebnost kraja je go-
tovo cerkev sv. Tomaža,
ki ima ladjo iz 15. stoletja,
a je bila 1673 predelana in
je dobila 1739 sedanji zvo-
nik. Veliki in oba stran-
ska oltarja so neoroman-
sko delo škofjeloškega
podobarja Janeza Subica
iz leta 1871. Zvon je 1748
ulil Celjan Kaspar Balta-
zar Schneider. Na grebe-
nu stoji svojevrstno po-
žarno znamenje. To je vi-
soka kapelica z zvoni-
kom, ena redkih tovrst-
nih zgradb v Sloveniji.
Spodaj je polkrožen
vhod, ki vodi v majhen
prostor s kamnito mizo in
poslikanimi stenami.
Zgoraj je prostor z zvo-
nom. Znamenje ima pira-
midasto streho. Stolp je
verjetno iz druge polovi-
ce osemnajstega stoletja,
slikarija pa je nastala po
letu 1900 in verjetno po-
kriva starejšo plast.
Preden nas pot pripelje
iz Šmarja do Brecljevega,
dobro občutimo pod av-
tomobilskimi kolesi
ostanke stare rimske ce-
ste.
V Brecljevem je doma
znani slovenski akadem-
ski slikar Stane Jagodic.
Čeprav se je rodil v Celju,
je svoje otroštvo in mla-
dost preživljal na Breclje-
vem. Zdaj živi in dela v
Ljubljani in je vodja med-
narodne likovne skupine
Junij.
V BESEDI IN SLIKI
ASFALTIRANJE ŽALSKE OBVOZNICE
V teh dneh bodo zaključili asfaltiranje obvozne ceste 2a- j
lec. Dela napredujejo po programu in jih bodo zaključili do i
sredine novembra, nato pa bo stekel po njej tudi promet. Na'
sliki: Asfaltiranje drugega kraka obvezne ceste Žalec.        i
T. TAVČAR]
V ŽALCU GRADIJO DOM SLO
V novi soseski 2alec že p<>teka gradnja novega doma SLO.
V prvem delu bodo dobili svoje prostore gasilsko društvo
Žžilec, ki je trenutno brez njih. Dela izvaja Gradbeno po-
djetje Gradiš. T. TAVCAR
V KOZJEM SI ŽEUJO NOV VRTEC
Prihodnost kraja je v njih, najmlajših krajanov. Tole so
varovanci vrtca v Kozjem, ki jim zaenkrat niti msdo ni mar,
da vzgojnovarstveni zavod pesti prostorska stiska in da je
zato še veliko tistih družin, ki bi si želele organizirano var-
stvo. Toda tudi v Kozjem bodo kmalu rešili ta problem in
zgradili nov vrtec. M. P.
SLIKOVITOST STAREGA CEUA
Zdi se, da Celje ob vsakoletnih posegih sodobnega urbani-;
zma vse bolj izgublja posamezne znanilce svoje identitete. V •
Miklošičevi ulici sta dve veliki betonski stolpnici dobese-j
dno zmleli medse staro hišo, ki sodi v prvi spomeniškovar-;
stveni razred. Tile »koši« v Pleteršnikovi ulici še kljubujejo;
in so celjska posebnost. Kako dolgo še? j
št. 43-31. oktober -^979
NOVI TEDNIK - stran 7
NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
DOGOVARJAJMO
VSEBINO
INFORMACIJ
Spoštovani bralci Novega tednika in poslušalci Radia Celje! Smo pred
obdobjem načrtovanja dela za naslednje leto. Že v prejšnji številki smo
vam obljubili, da se pripravljamo na odkrit pogovor z vami. Zato vam
danes ponujamo predlog programa Radia Celje, v naslednji številki pa
bomo na isti strani objavili še vsebinsko zasnovo Novega tednika. Pozorno
preberite in nam pišite. Oba predloga bodo te dni dobile tudi vse občinske
konference SZDL, naše ustanoviteljice, medobčinski svet ZK in SZDL ter
svet osmih občin. Torej, široko odpiramo vrata podruibljanju našega dela,
saj se krepko zavedamo pomembnosti informacije kot sestavine sociali-
stičnega samoupravljanja. Kot pokrajinski časnik in radio imamo po-
membno vlogo, a tudi veliko mero zaupanja vas bralcev in poslušalcev.
Iskreno ste torej vabljeni k sodelovanju. Zaradi naše želje in nenazadnje
zaradi vašega čuta dolžnosti, da samoupravno sodelujete kot občani, dele-
gati, samoupravljalci.
PREDLOG
PROGRAMA RADIA
CEUE
Uvod:
Vse, ki bodo prebrali pripravljeno gradivo
in imajo na predlog programa Radia Celje
takšne ali drugačne pripombe naprošamo, da
pripombe posredujejo bodisi občinski konfe-
renci SZDL svoje občine, ki je soustanovitelj
radijske postaje, ali pa neposredno uredniš-
tvu Radia Celje, Trg 5. kongresa 3a, Celje.
Vsem, ki bodo sodelovali v razpravi in v njej
prispevali tudi svoje pripombe in misli, se
uredništvo že vnaprej zahvaljuje za tvorno po-
moč pri iskanju takšne programske sheme, ki
bo v celoti in glede na možnosti ter zmožnosti
kolektiva lahko najbolje prispevala k kar naj-
bolj popolni, pravočasni in objektivni delegat-
ski informaciji in sporedu, ki bo čimbolje za-
dovoljil heterogene interese vseh poslušalcev
Radia Celje.
PREDLOG SPOREDA
RADIA CEUE V
LETU 1980
Program, ki ga načrtujemo in predlagamo
za leto 1980 ne bo bistveno drugačen od pro-
grama v letu 1979. Razlogi za to so na dlani. V
letih 1978 in še predvsem v letu 1979, je Radio
Celje naredil velik programski in časovni pre-
mik. Od treh ur in 15 minut dnevnega od-
dajanja smo ob nespremenjenem številu novi-
narjev v dveh letih povečali spored na štiri ure
in pol dnevno med delovniki in štiri ure od-
dajanja ob nedeljah.
S tem snio dosegli časovni maksimum, ki
ga je ob sedanjem številu delavcev in ob seda-
njem gmotnem položaju še mogoče uresniče-
vati.
Tudi osnovna zamisel razvoja Radia Celje,
ki naj temelji ha stalnem približevanju spore-
da poslušalcem in njihovim interesom, ob
tem pa še posebej vztrajanje na aktualnosti
radijskih sporedov in na njihovi kontaktnosti,
ostaja ista.
Ob manjših spremembah programa, ki jih
predlagamo predvsem zaradi njegove še večje
informativnosti in neposrednosti, naj bi torej
časovno spored ostal nespremenjen:
- ob delovnikih 4 ure in 30 minut, (dopol-
dan od 8.00 do 10.00 in popoldan od
15.30-18.00)
- ob nedeljah pa 4 ure (od 10.00-14.00)
Osnova sprememb sporeda Radia Celje je
večanje deleža informativnega in govornega
sporeda napram glasbenemu.
Ta bi se časovno skrajšal od zdajšnjih 940
minut tedensko na 880 minut tedensko. S tem
bi se že domala izenačila deleža govornega in
glasbenega sporeda, kar je še korak več k
izpolnjevanju osnovne funkcije lokalne radij-
ske postaje.
Osnovno krajšanje glasbenega sporeda gre
na račun čestitk in pozdravov poslušalcev, ki
bi po novem predlogu programov obsegale le
še 13,97% skupnega sporeda.
V dopoldanskem sporedu se zavzemamo za
še večje število rubrik. V še bolj polni meri bi
morale zaživeti lani začete rubrike strokov-
njak svetuje, hkrati pa bi dopoldanski spored
mored še bolj postati zrcalo družbene dejavno-
sti na vseh ravneh življenja in dela (predstavi-
tve ljudi, dela društev, organiziranih družbe-
nih sil in drugih ob problemskih oddajah v
živo itd.). Ce bo to organizacijsko izvedljivo,
bi uvedh dnevni kulturni koledar.
Bistvena novost dopoldanskega sporeda je
predvsem v ponedeljek, ko bi uvedli speciali-
zirano dopoldansko oddajo športno dopol-
dne. Ta oddaja pomeni prenovljeno vsebin-
sko zasnovo dosedanjega športnega pregleda
in večjo možnost za kontaktne oddaje na tem
pomembnem delu interesov delovmih ljudi in
občanov. V oddaji bodo pogosteje nastopali
športniki in športni delavci, svoj prostor bo
dobila rekreacija, pa tudi poročanje bo lahko
bolj ažurno.
Stalni kuharski kotiček bi preselili na torek,
sicer pa predvsem torek rezervirali v večji
meri za rubriko strokovnjak svetuje, kjer bi v
studio pripeljali različne strokovnjake (od
prava, medicine do avtomobilizma), ki bi od-
govarjali na vprašanja poslušalcev.
Sreda, četrtek in sobota bi ostali dnevi re-
zervirani za oddaje v živo zasnovane problem-
sko ali mozaično v skladu z že prej naštetimi
smernicami uresničevanja programske zasno-
ve. V petek pa bi še naprej na sporedu obdrža-
li trenutno najbolj popularno zabavno oddajo
Radia Celje Petkov mozaik, ki vsebuje tudi
zelo siktualno satirično humoristično rubriko
Žveplometer.
V popoldanskem sporedu je bistvena no-
vost, ki jo predlagamo, še bolj radikalna ome-
jitev čestitk in pozdravov. To daje čas in pro-
stor za uvedbo novih oddaj ali starih oddaj v
novi preobleki.
V ponedeljek bi tako uvedli ob skrajšanem
športnem pregledu (izključno ponovitev re-
zultatov) še reportažo,ki je bila sicer na spore-
du ob torkih. Izkušnje namreč kažejo, da se
reportaže pretežno vežejo na nedeljske do-
godke in tako s prestavitvijo te oddaje na
ponedeljek le pridobimo dan na aktualnosti
ter zanimivosti.
V torek bi zato lahko uvedli kar tri nove
oddaje. Predlagamo, da bi se v terminu med
16.30 in 16.45 uro tedensko izmenjavali oddaji
Iz delovnih organizacij in Iz krajevnih skup-
nosti. Čeprav je bilo v sporedu Radia Celje
tudi doslej prostora za oddajo v kateri so go-
vorili predstavniki delovnih organizacij in
krajevnih skupnosti, pa se zdi prav, da to
vrsto oddaje izločimo kot posebno in damo s
tem prostor in možnost^za temeljitejše infor-
miranje o prizadevanjih združenega dela za
gospodarsko preobrazbo in nenehno rast ter
krajevnim skupnostim za informiranje o do-
sežkih pri njihovem delu in uresničevanju nji-
hove ustavne preobrazbe.
Ob torkih pa uvajamo še eno povsem novo
oddajo in sicer oddajo Odmevi, ki bi bila od-
daja povsem in izključno anketnega tipa, v
njej pa bi dali možnosti za izražanje javnega
mnenja o posameznih, tisti teden zanimivih in
aktualnih stvareh v občini, izven nje, v Jugo-
slaviji in svetu.
Ob sredah bi obdržali popolnoma nespre-
menjen spored, ob poročilih in kroniki od
informativnih oddaj le še delegatsko zasnova-
no oddajo Aktualno, ki pa mora še pridobiti
na svoji komentatorski vlogi in vlogi delegat-
skega obveščevalca, mobilizatorja razmišljanj
in razprav.
Novost četrtkovega sporeda je ukinitev kla-
sičnega razporeda poročil in kronike. Predla-
gamo le eno, osrednjo informativno oddajo ob
16. uri, s čimer bi dosegli, da bi oddajo V
živoob četrtkih popoldne, kot nosilna oddaja
v uresničevanju družbene in delegatske vloge
Radia Celje, ne bila prekinjena. Pridobili bi
stalen in neprekinjen pas 90 minut.
Iz petkovega sporeda bi izločili doslej 14
dnevno oddajo kulturni feljton, ohranili pa bi
14 dnevno turistično oddajo, ki bi jo kombi-
nirali s 14 dnevno oddajo mladi mladim. Ob
nespremejeni zasnovi turistične oddaje bi dali
oddaji mladi mladim, ki je bila doslej v nedelj-
skem sporedu kot izključno zabavno-glasbe-
na oddaja, vnovič njene družbenopolitične te-
melje v dejavnosti mladih (organizirana de-
javnost preko OK ZSMS, OO ZSMS, mladin-
skih klubov, krožkov v šolah itd.).
V sobotnem sporedu bi ob ohranjeni oddaji
športna sot>ota,ki napoveduje dogodke s po-
dročja športa v soboto in nedeljo, iz sporeda
izločili filmske sprehode in jih prenesli v ne-
koliko dopolnjeni in spremenjeni obliki na
sobotno dopoldne. V popoldanski termin pa
bi uvedh tedensko oddajo kulturni feljton,
saj pestro, živahno delo na tem področju za-
hteva temeljitejšo in tedensko obravnavo.
Nedeljsko spored bi še naprej ohranil svojo
predvsem informativno-zabavno funkcijo. Ob
dveh informativnih oddajah - poročilih ob
10.00 in 13.00 uri, bi bile spremembe pred-
vsem v časovnih pasovih posameznih oddaj.
Oddajo Kekčevi prijatelji bi kombinirali z
oddajo onkraj srebrne črte in tako enkrat
tedensko predstavili ustvarjalnost cicibanov
in pionirjev, prihodnji teden pa bi jim podarili
pravljico. Obe oddaji bi zaradi bolj organizira-
nega spremljanja (dogovor z vrtci) ponavljali
v dopoldanskem terminu (predvidoma sreda).
V sporedu bi ohranili nespremenjeno za-
snovo oddaje predstavljamo vam. Ob 11. uri
bi ponavljali oddajo žveplometer, kot oddajo,
ki po naših ocenah in odzivu poslušalcev sodi
v vrh satirične družbeno-kritične obravnave
specifičnih problemov celjskega območja. Ob
11.30 bi bila na sporedu kmetijska oddaja, ki
se je v dosedanjem terminu (13.35) križala z
oddajo enake vrste na osrednjem sporedu slo-
venskega radia. Ob pomanjkanju takšnih od-
daj za kmetijske proizvajalce je prav, da jim
omogočimo spremljanje obeh. Cas od 13.05 do
13.30 bi bil rezerviran za zabavno oddajo. Prvi
teden v mesecu bi bila to oddaja Joj, kam bi
de! (humoristično satirična radijska oddaja s
priredbo znanih svetovnih humornih tek-
stov), naslednji teden bi bila na sporedu glas-
bena oddaja, tretji teden oddaja med prijatelji.
Iji, ki bi jo kot humoristično oddajo, ki je bila
doslej na sporedu tedensko, zaradi nevarno-
sti, da povsem zvodeni, radi obdržali le enkrat
na mesec, kar bi zagotovilo dovolj življenske-
ga soka sicer zelo priljubljeni oddaji. Četrti
teden bi bila na sporedu spet glasbena oddaja.
Literarna oddaja bi se z enako zasnovo kot
doslej uvrščala v spored ob 13.30.
V poletnem času med 1. 6. in 1. 9. bi pro-
gramsko shemo spremenili. Predvsem bi v
dopoldanskem času povečali delež turističnih
in prometnih informacij, ohranili bi oblike
oddaj z nasveti, sicer pa bi delo usmerili pred-
vsem na področja t. i. »lažjih tem«.
GLASBENI
PROGRAM
V glasbenem programu Radia Celje bode?
tudi v letu 1980 določene spremembe, ki naj
bi še bolj poudarile povezanost s poslušalci,
hkrati pa bodo ostale v skladu s konceptom
celotnega radijskega programa.
V letu 1979 je bilo razmerje med glasbenim
in informativnim programom uravnoteženo,
naslednje leto pa bo glasbeni delež nekoliko
manjši, vendar ne na račun pestrosti glasbe-
nih oddaj temveč zaradi manjšega obsega če-
stitk.
V dopoldanskih oddajah bo tudi v bodoče
izredno raznolika glasba s tem, da bo več
predstavitev domačih in tujih ansamblov in
dogajanj na glasbenem področju. V popoldan-
skem programu pa bo prišlo predvsem do
terminskih sprememb pri posameznih od-
dajah. Letos smo v naš program uvedh od-
dajo, Glasba, ki je ne poznamo, v kateri pre-
dvajamo narodno in revolucionarno glasbo, ki
jo drugače bolj redko slišimo na radijskih va-
lovih. Menimo, da je ta oddaja popolnoma
dosegla svoj namen. Ker pa bomo letos izčr-
pali arhivsko zalogo posnetkov s to glasbo,
drugo leto te oddaje ne bo v programu. Tako
bosta ob ponedeljkih na sporedu dve glasbeni
oddaji: Lestvica narodno-zabavnih melodij in
Glasbene novosti, ki so letos na sporedu v
torek oziroma sredo.
Resni glasbi bomo tudi v bodoče posvečali
vso pozornost in se trudili, da bodo tokove
polurne oddaje še bolj pestre in izobraževal-
ne. V sredo uvajamo z novim letom v naš
program novo glasbeno oddajo z naslovom
Domači ansambli. Letos smo namreč ponov-
no pričeli s snemanji manjših zasedb v našem
studiu. Te oddaje so namenjene predstavitvi
teh ansamblov, seveda pa bomo ob sredah
predvajali tudi druge posnetke. Glasbene od-
daje v ostalih dneh bodo v glavnem ostale
take kot so bile letos, s tem, da bo v nedeljo še
več glasbe in to narodne in zabavne.
Tudi prihodnje leto bomo posebno pozor-
nost posvetili terenskim snemanjem, tako bo-
do lahko predvajali še več posnetkov doma-
čih zborov, ansamblov in glasbenih amater-
jev.
Posebno pozornost pa bomo posvetili jav-
nim radijskim oddajam.
PROGRAMSKA
SHEMA
Ponedeljek: 8.00 Poročila, 8.05 Športno do-
poldne (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 zaklju-
ček sporeda, 15.30 Obvestila in glasba, 16.00
Poročola, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Re-
portaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica narodno-zabavne glasbe, 17.30
Športni pregled, 17.45 Glasbene novosti, 18.00
Zaključek sporeda.
Torek: 8.00 Poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 zaključek spore-
da, 15.30 Obvestila in glasba, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz delovnih
organizacij. Iz krajevnih skupnosti, 16.45 Za-
bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva
resne glasbe, 17.45 Odmevi, 18.00 zaključek
sporeda.
Sreda: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek spo-
reda, 15.30 Obvestila in glasba, 16.00 Poročila,
16.30 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, 17.15 Domači ansambh,
17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske
glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
Četrtek: 8.00 Poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek spo-
reda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus,
16.00 Kronika, 16.15 Čestitke in pozdravi,
16.30 V 2IVO, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 zaključek spore-
da, 15.30 Obvestila in glasba, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo-
bus, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbi-
ra17.45 Turizem, Mladi mladim, 18.00 Zak-
ljuček sporeda.
Sobota: 8.00 Poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek spo-
reda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe,
17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus,
18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila,
10.30 Kekčevi prijatelji; Onkraj srebrne črte,
10.45 Predstavljamo vam, 11.00 Žveplometer,
11.15 Zabavni globus, 11.30 Kmetijska oddaja,
12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila,
13.05 Joj, kam bi del. Med prijatelji, od Meldo-
je do melodije, 13.30 Literarna oddaja, 13.45 Iz
domačih logov, 14.00 Zaključek sporeda
OCENA DELA V
LETU 1979
Radijski spored je doživel v letu 1979 bistve-
ne spremembe tako v času oddajanja kot tudi
deležu informativnega in govornega sporeda
v skupnem programu. Časovni pas smo pove-
čali dopoldne še za eno urO, v popoldanskem
času pa obdržali pas, ki je zagotovil 2 uri in 30
minut neprekinjenega dela. Radio Celje je ta-
ko oddajal vsak dan med delovniki (vključno
sobota) dopoldan od 8.00 do 10.00 ure in po-
poldne od 15.30 do 18.00 ure, ob nedeljah pa
od 10.00 do 14.00 ure.
Medtem ko je bilo v letu 1978 v poprečju
mesečno 5740 minut sporeda, je spored v letu
1979 dosegel mesečno že 7440 minut. Ob tem
je bilo v letu 1979 v poprečju 290 minut izk-
ljučno informativnih oddaj na teden (15,59%),
skupno z govornim sporedom (informativne,
govorne, kontaktne, oddaje v živo, zabavne,
kulturne, izobraževalne in druge govorne od-
daje), pa je bilo skupnega govornega sporeda
780 minut tedensko ali 41,93% od skupnega
sporeda. Ob 50,55% glasbenega sporeda je bi-
lo še 7,52% EPP sporeda. Ocenjujemo, da je
bilo razmerje med govornim in glasbenim ter
EPP sporedom ustrezno.
Tudi v glasbenem sporedu je bil dosežen
premik, saj se je zmanjšal delež čestitk in
pozdravov na vsega 16,12% in je bil tako pre-
težni del glasbenega sporeda redakcijsko
usmerjen (pozornost glasbenim dogajanjem
na območju, lastni ustvarjalnosti in tudi pro-
dukciji, različnost glasbenih zvrsti v glasbe-
nem sporedu, razmerje domača - tuja glasbe
itd.).
V govornem, predvsem pa še informativ-
nem sporedu je bil dosežen določen premik,
predvsem v smeri aktualnega poročanja in v
iskanju za poslušalce privlačnejših oblik po-
ročanja (poročanje po telefonu, oddaje v živo
in druge kontaktne oddaje itd.). Kljub temu
pa je še predvsem pri dograjevanju kakovosti
poročanja največ nalog za prihodnje obdobje.
Za razpravo je zanimiv tudi delež informa-
tivnega in govornega sporeda iz posameznih
občin območja. Podoba se od lani ni bistveno
spremenila in tudi razlogi so več cili manj
enaki. Izredno kadrovske težave v kolektivu
(pom2injkanje novinarjev) težak gmotni polo-
žaj in izredno hude težave s sUšnostjo Radia
Celje.
Delež sporeda po občinah pa je naslednji:
Celje: 35,5% (leto poprej 37,3%), Žalec 15,0%
(letno prej 14,2%), Šentjur 6,5% (leto prej
8,2%), Šmarje 7,5% (leto prej 6,7%), Slovenske
Konjice 8,7% (5,2%), Laško 2,4% (2,0%), Mo-
zirje 2,0% (1,8%). Velenje 0,25% (2,0%). Pri-
spevkov, ki smo jih razvrstili kot območne
(sem so vključene tudi informacije o prometu
na območju, nesreče in šport (je bilo 18,15%
(20,7%), ostalih nerazvrščenih prispevkov
(prispevki izven območja, zanimivosti, vzgoj-
noizobraževalni in drugi prispevki splošne
ncirave) pa je bilo 4%.
Ocenjujemo, da je še vedno nekoliko previ-
sok delež iz občine Celje, medtem ko je delež
iz občine Žalec zelo ustrezen. Moral bi se po-
večati delež iz občine Šentjur, Laško, Sloven-
ske Konjice. Delež iz občine Šmarje in Vele-
nje je ustrezen (lastne radijske postaje), med-
tem ko je poročanje iz Mozirja vezano na ure-
ditev ustanoviteljstva in še predvsem na zago-
tovitev boljše slišnosti, ki pa jo zaradi geograf-
ske karakteristike občine (potrebna bi bila
najmanj 2 pretvornika), kolektiv Novega te-
dnika - Radia Celje v tej fazi razvoja in na
doseženi stopnji razvoja materialne baze še ni
sposoben zagotoviti.
Podoben je tudi razlog še preskromni zasto-
panosti informacij iz občine Slovenske Konji-
ce, ki bi zaradi svojega hitrega gospodarskega
in družbenega razvoja zahtevala več radijske-
ga poročanja, pa je spored Radia Celje tu pre-
slabo slišen. Manjše število prispevkov iz ob-
čine Laško je delno zakrivila slaba slišnost,
delno pa kadrovske težave, ki so tudi razlog
nekoliko zmanjšanemu dotoku informacij iz
občine Šentjur v letu 1979.
Posebej je treba izpostaviti dobro opravlje-
no delo v akciji NNNP, kjer je Radio Celje v
celoti odigral vlogo mobilizatorja in informa-
torja o poteku akcije.
Tudi letos bo še realizirana ena radijska
igra.
8. stran - NOV) TEDNIK
Št. 43-31. oktober 19
LIKOVNA
RAZSTAVA »NAŠ
KRAJ« V
MARIJAGRADCU
Letos ustanovljena li-
kovna skupina kulturne-
ga društva v Marijagrad-
cu je ob krajevnem praz-
niku priredila že drugo
razstavo. Medtem, ko je
na prvi razstavi sodelova-
lo devet likovnih amater-
jev, so tokrat svoja dela
razstavili štirje krajinarji,
kajti tematiko razstave so
omejili na temo »Naš
kraj«. Slikarji so v oljni
tehniki, akvarelu in risbi
upodobili nekatere kra-
jinske motive Laškega,
Marijagradca in okolice.
S svojimi deli so se
predstavili: Dani in Dar-
ko Hrovat, Julij ana Po-
lanc in Franc Markošek.
Na kratki otvoritveni
svečanosti se je zbralo
okoli štirideset ljubiteljev
likovne umetnosti. O po-
menu amaterske likovne
ustvarjalnosti je sprego-
voril predsednik skup-
ščinske zveze kulturnih
organizacij Milko Vahčič,
prireditev sta popestrila
član SLG Celje Janez Sta-
rina in mlada pianistka
Marina Bezgovšek iz Ma-
rijagradca.
KULTURA V KOZJEM
02IUE NA NOVO OTRIPA
Pevski Ebor, oder, fHm, knjige
s Francem Cernelčem, ki
je na osnovi šoli v Kozjem
učitelj glasbe in tehničnega
pouka, sva se zapletla v zani-
miv pogovor o delu in življe-
nju v kraju in o aktivnosti
kulturno prosvetnega druš-
tva Bohor-Kozje.
Franc Cernelč je letos
prvič redno zaposlen, saj je
šele lani diplomiral na Peda-
goški akademiji v Mariboru.
V šolo je odšel po treh letih
dela in po odsluženju voja-
škega roka. Ko je začutil, da
ga v resnici mika in veseli
poklic z glasbenega področ-
ja, ni okleval. Daneg seveda
tega še malo ne obžaluje, saj
je kot pedagog za glasbo
prevzel pomembno in odgo-
vorno nalogo: vzgajati mladi
rod tako, da bo obvladal in
cenil glasbo. No, Franc trdi,
da človek ni nikoli povsem
zadovoljen in da pravzaprav
ne sme biti z vsem zadovo-
ljen, kajti za to skrivnostjo
tiči uspeh vsaj na področju
dela, ki ga on opravlja. Za
mladega pedagoga pa so
skrivnosti uspeha seveda še
bolj zamotane in Franc se z
vsem srcem trudi, da bi jih
razkril in prenesel na mlade.
Mladi, pravi, imajo radi glas-
bo, čeprav kažejo več zani-
Franc Cernelč: »Naša skup-
na želja je, da bi čimprej do-
bili svoj oder, oziroma dvo-
rano.«
manja za moderni ročk kot
pa za stare narodne melodi-
je, ki kar prehitro izginjajo iz
naše vsakdanjosti. A vendar
je na srečo tudi med mladimi
nekaj takih, ki jim je stara,
domača, ljudska pesem vse
bolj všeč.
Približno pol leta pa je
Franc Cernelč tudi predse-
dnik prosvetnega društva
Bohor Kozje. »Bilo je obdob-
je, ko je bila dejavnost druš-
tva zelo skromna. V zadnjem
času se družno trudimo, da
bi na področje kulture vnesli
svež veter in da bi dosegli
kar največ uspehov in odo-
bravanja med domačim ob-
činstvom. Zdaj redno dela
moški pevski zbor, s katerim
imam, kot njegov vodja, še
posebno veliko veselja. En-
krat na teden steče tudi ki-
nopredstava in naše društvo
se predvsem trudi, da bi bile
predstave, ki si jih zvečina
ogledajo mladi ljudje, kvali-
tetne. Letos smo zato tudi
imenovali odbor za filmsko
dejavnost, ki dela. Z vese-
ljem lahko rečem, da je v
zadnjem času zaživelo tudi
delo dramske sekcije in tako
se kulturni utrip v našem
kraju spreminja. V društvu
smo se odločili, da bomo pri-
spevali svoj delež ob vsaki
večji proslavi v kraju in da
bomo nasploh skušali razgi-
bati kulturno življenje. Da
pa lahko kolikor toliko do-
bro in nemoteno delamo, se
moramo zahvaliti tudi
osnovni šoli, ki ima za naše
delo polno mero razumeva-
nja, saj je pravzaprav stičišče
kulturno družabno politič-
nega utripa. In še nekaj je
razveseljivo. Vse večji krog
bralcev dobiva tudi naša
knjižnica, ki bo kmalu v no-
vih prostorih. Velika, želja
nas vseh pa je, da bi končno
tudi v Kozjem dobili svoj
oder, oziroma dvorano za na-
stopanje, kamor bi lahko
sprejeli na gostovanje kateri-
koli poklicni ali amaterski
gledališki ansambel.«
MATEJA PODJED
STE ŽE
POMISLILI
NA OBJAVO
V RADIU CELJE
KONČANO BORŠTNIKOVO SREČANJE
Včeraj so v Mariboru, oziroma tudi v kra-
jih njegove okolice zaključili letošnje Boršt-
nikovo srečanje. Največja gledališka mani-
festacija v Sloveniji, sicer pa v jugoslovan-
skem merilu pri vrhu, če govorimo z vidika
podružbljanja kulture, posebej še gledali-
ške. Mariborsko gledališče ni odprlo vrata
Talijinega hrama le za svoje gledalce v sa-
mem Mariboru. O tem pričajo številne pred-
stave v okoliških krajih, od Dravograda do
Ptuja. Ob samem pregledu gledaliških
predstav, prav gotovo vzbuja pri Borštniko-
vem srečanju pozornost pri širini delovanja
in posameznih temah, ki jih zajemajo posve-
tovanja.
Tako je bil v torek prejšnji teden simpozij
z delovnim naslovom Združevanje dela in
sredstev med filmom, gledališčem in RTV.
Simpozij je organizirala RK SZDL Sloveni-
je, glavni referat pa je imel IGOR LAM-
PRET, umetniški vodja Slovenskega ljud-
skega gledališča v Celju. Njegov referat bo-
mo v celoti objavili v prihodnjih številkah
Novega tednika v obliki podlistkov. Z ob-
javljanjem bomo pričeli prihodnji teden.
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja je
letos nastopilo na Borštnikovem srečanju z
delom A. P. Cehova Tri sestre v režiji Vide
Ognjenovič.
FAKSIMILIRANIVORANC
Pred nedavnim smo pisali o izdaji založbe Mladinske
knjige Vorančevih del. Gre z^že znano in močno uve-
ljavljeno zbirko z naslovom MONUMENTA LITTE-
RARUM SLOVENICARUM, kjer so doslej izšla že
mnoga pomembna dela slovenske književnosti ozi-
roma slovstva. Ta zbirka je namenjena predvsem ohra-
njanju redkih literarnih spomenikov. To so dragoceni
rokopisi, ki so se uspeli ohraniti v burni zgodovini,
nekatere faksimilirane izdaje pa vsebujejo tudi izredno
redke tiske posameznih del, kot na primer nekatera
dela Primoža Trubarja, Dalmatinove Biblije in druga.
Zdaj se je ob bok Valvazorju, Prešernu, Trubarju,
Cankarju, Dalmatinu in drugim, pridružil še Prežihov
Voranc s tremi deU. Urednik zbirke Bogomil Gerlanc
je dejal, da so se odločih za tisk treh Vorančevih roko-
pisov: Solzice, Gospa Sveta in Greh na odoru zaradi
tega, ker so to njegovi redki v celoti ohranjeni rokopisi,
sicer pa je Voranc posebno v poznejših letih mnogo
tipkal. Tukaj je tudi ohranjen originalen naslov dela
Greh na odoru in ne Ljubezen na odoru, kot so to
pozneje spremenili. Beseda greh izhaja iz dejstva, ki ga
Voranc opisuje v samem delu, ko Radmanca seže z
roko na Voruhovo njivo in vrže grudo na svojo ter
pravi... »saj to ni greh...« In potemtakem ne more biti
greh tudi njena ljubezen z Voruhom...
Tri Vorančeve faksimile je založila Mladinska knjiga,
urednik izdaje pa je Drago Druškovič. Delo je tiskano
v 1500 izvodih in stane izvod 770 dinarjev. To je že
sedemnajsti zvezek omenjene zbirke, posvečen SO-let-
nici smrti koroškega pisatelja in revolucionarja. Roko-
pis Solzic je v zasebni lasti pri Kristini Brenkovi.
Urednik zbirke Bogomil Gerlanc je v pogovoru zau-
pal tudi novico, da zbirka pripravlja nova dela. Načrtu-
jejo izdajg del koroških bukovnikov, med katerimi je
gotovo na najbolj vidnem mestu Drabosnjak. Posebna
poslastica pa jim bo tiskanje Otročje biblije Sabasti-
jana Krelja. Samo trije izvodi te, za slovensko slovstvo
pomembne knjige, so bili ohranjeni. V Londonu, Vati-
kanu in Uhlmu, ki pa je izginil, tako da ima znanost
trenutno evidenco samo nad dvema izvodoma. Ra-
zmišljajo tudi o izdaji znamenitega Levstikovega Mar-
tina Krpana. Zbirka MONUMENTA LITTERARUM
SLOVENICARUM je znana tudi izven naših meja, saj
služi mnogim, ki študirajo slovstvo, da imajo rokopise
in redke tiske doma pri roki in jim ni treba iz oddalje-
nih krajev v Narodno knjižnico. Služi pa vsekakor tudi
sladokuscem, ki jih je vsaj na Slovenskem vedno več.
DRAGO MEDVED
TOMAŽ GORJUP
VLIKOVNEM SALONU
Nedavno odprta razstava likovnih del Tomaža Gorjupa
Likovnem salonu v Celju nas seznanja s sodobnim sloven-
skim akademskim slikarjem, ki je doslej razstavljal že v
mnogih krajih Slovenije in Jugoslavije in je prejel za svoje
delo 1975 leta študentsko Prešernovo nagrado za slikarstvo.
Poglejmo, kaj piše v skupnem katalogu, ki so ga izdale
obalne galerije in Zavod za prireditve v Celju. O slikarstvu
Tomaža Gorjupa piše Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne
galerije:
»Motiv, ki se v slikarstvu Tomaža Gorjupa vztrajno ponav-
lja, je embalaža. V njegovem pojmovanju je pravzaprav
embalaža vse troje, v tem smislu, da tudi draperije, čevlji in
kar je podobnega, samo ovijajo, prikrivajo, dajo slutiti pravi
pomen, ki ga hoče slikar razrešiti, so samo zaznamovalec
zaznamovanega. Za znak gre, ne za simbol, a njegova vse-
bina stoji nesporno za neke vrste eksistenčno stisko. Od
hiperrealizma loči Gorjupovo slikarstvo samo postopek, sli-
karski način. Ne izhaja ne iz fotografije, ne iz literarnosti;
predmete odslikava po naravi, obdelava jih natančno, četudi
ne nujno verno, zlasti ne v barvnosti - toda obrtniška plat
mu ni tako pomembna kot notranji odnos do predmeta,
postavljenega po možnosti v konfliktno situacijo. Za vizijo
gre, ne za proces.«
Tomaž Gorjup je diplomiral na ljubljanski Akademiji 1974
leta pri prof. Berniku, dve leti pozneje pa je opravil še
slikarsko specialko pri prof. Jemcu.
SLIKE FRANCA KOSCA
Pred dnevi so v Galeriji celjskega Turističnega društva
odprli že deveto letošnjo likovno razstavo. Tokrat je njen
gost akademski slikar, sicer pa profesor risanja na Pedago-
ški gimnaziji v Celju, Franc Kosec.
Med dvanajstimi deli, kolikor jih avtor razstavlja, prevla-
dujejo portreti ali bolje rečeno portretna motivika.
Gre za mladega umetnika, doma iz Šoštanja, ki se je
slikanju zapisal že pred petnajstimi leti. Zdaj dela največ v
olju in oglju. O tej pripadnosti govori tudi razstava, ki bo
odprta vse do 4. decembra.
MB
DANES CELJSKI GRAD IN
NIKDAR VEČ
Najmogočnejši srednjeveški objekt v Sloveniji, ne-
pogrešljiv del celjske vedute, spomenik moči celjskih
in spomenik tlačanske žrtve, spomenik podedovanega
izročila naši generaciji, je danes na tapeti. Ne prvič. Ze
pred leti je Zavod za spomeniško varstvo pripravil
obširno in pregledno razstavo o pomembnosti celj-
skega grajskega objekta. Predložen je bil tudi predlog
njegove obnove in takoimenovane revitalizacije. Vsa
leta (še v času Avstro-Ogrske so ga začeli obnavljati in
je bil to prvi objekt, ki ga je obnavljala monarhija s
svojimi sredstvi) se je na celjskem gradu krpalo. Olep-
ševalno in turistično društvo je po svojih najboljših
močeh in zmožnostih vlagalo v grad toliko, da je bil
zavarovan do te mere, da ni starodavno zidovje ogro-
žalo tistih, ki so ga hodili občudovat. Temu primerni so
seveda tudi rezultati. Grad propada naprej, z minimal-
nimi sredstvi pa ni mogoče doseči željenega učinka.
Medtem ko dosedanja raziskovanja na gradu dala izre-
dno zanimive rezultate, ki govorijo o objektu evropske
vrednosti.
Nič čudnega torej, če je »grajska« problematika spet
prišla na dnevni red v skupščini kulturne skupnosti, še
prej pa na predsedstvu SZDL in njegovem svetu za
kulturo. Možne rešitve so nakazane tudi v gradivu, ki
pojasnjuje smernice nadaljnjega razvoja kulture v celj-
ski občini. Po dosedanji razpravi je povsem jasno
edino to, da bo za obnovo gradu potrebno zbrati
znatno več sredstev kot doslej, kajti s krpanjem se
obnova v bistvu zavira, ne pa pospešuje. Kako torej
priti do denarja, oziroma kaj to pomeni - priti do
denarja? Poglejmo podatke: na skupščini kulturne
skupnosti je bil sprejet sklep, da kulturna skupnost
omogoči v naslednjih desetih letih s povečano stopnjo
prispevka od bruto osebnih dohodkov zbrati denar. Ce
bi povečali stopnjo od sedanje 0,60 odstotka na cel
odstotek, bi v tem primeru odvajali 0,10 odstotka te
vrednosti namensko za obnovo gradu. To bi omogo-
čalo, da bi v enem letu zbrali 3 milijone dinarjev, v
desetih letih torej 300 milijonov dinarjev, novih seveda
- ali povedano drugače: od leta 1981 dalje (novo sred-
njeročno obdobje) bi morali vsako leto zbrati 300 starih
milijonov, da bo do leta 1990 zbrali tri stare milijarde za
obnovo gradu (po cenah iz letošnjega leta).
Gradu je seveda treba najti ustrezno funkcijo in
vzpostaviti v njegovem kompleksu takšno dejavnost,
ki bi omogočala nadaljnje vzdrževanje.
Delegati so na skupščini glasovali za povečano stop-
njo, čeprav je tekla beseda tudi o sporazumu, kot eni
od oblik za rešitev tega problema, pa je verjetno izkuš-
nja gradnje centra Golovec odvrnila razmišljanje od te
oblike in ga bolj usmerila v povečano stopnjo.
Celjski grad bo gotovo v prihodnjih mesecih in letih
še vedno ena najbolj aktualnih tem, ne samo v skup-
ščini kulturne skupnosti. In bi tudi bilo narobe, če bi
ostala razprava o njegovi usodi samo v tem krogu.
DRAGO MEDVED;
4 št. 43-31. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
TE DNI KOVA  AKCIJA
PRILOŽNOST DELA TATU
Kako ukrepati v primeru požara? To ve le malokdo.
Tudi v žalski občini so
v okviru požarnovcirstve-
nega tedna pripravili ak-
cijo, v kateri so skušali
preveriti varnost na tem
področju v delovnih orga-
nizacijah. Ene izmed noč-
nih akcij smo se udeležili
tudi mi in ugotovitve so
več kot zaskrbljujoče. V
akciji smo sodelovali inš-
pektor Franc Verdevin
komandir postaje milice
v Žalcu Rafael Mohorko.
Okrog pol osmih zvečer
smo se odpeljali do farme
v Podlogu. Vhodna vrata
so bila na široko odprta in
nihče nas ni zaustavil. Z
avtom smo se pripeljali
do enega izmed hlevov,
nato pa se je pričel ob-
hod. Mirno smo se spre-
hajali po hlevih in nikjer
ni bilo nikogar. V enem
izmed hlevov je stal trak-
tor. V drugem ni »delala«
električna razsvetljava.
Kaj bi bilo v primeru po-
žara? Na to si niti pomisli-
ti nismo upali. Enkrat je
že bil. Obhodili smo vse
hleve in še vedno nas ni
nihče odkril. Mimogrede
smo lahko opazili, da tudi
ograja, še zlasti na južni
in zahodni strani farme
ne zasluži takšnega ime-
na. V poslopju, kjer žive
nekateri delavci, smo
končno le usp>eli priklica-
ti neko žensko, k' nam je
povedala, da do osmih
zvečer dežura tehnik, ob
•osmih pa nastopi svojo
službo čuvaj. Kazalci na
uri so se bližali osmi, ven-
dar še nikogar od njiju ni
bilo. Prvi je prišel potem
tehnik, ki nam je povedal,
da je šel gledat skladišče
krme, kjer je bila prejšnji
teden kraja. Morda bi bilo
bolj prav, če bi tovariš
med tem pazil na živino.
Nobenih težav namreč ne
bi bilo, če bi kdorkoli
skušal iz hlevov odpeljati
kakšno kravo. Sploh ob
sedanjem pomanjkanju
mesa. V primerjavi s kra-
jo nekaj kilogramov krme
je ob tem odveč. Pogovo-
ru se je potem pridružil še
nočni čuvaj. Se majhen
test v generatorski posta-
ji: Kako izključiti elektri-
ko v primeru požara? Ka-
ko vključiti generator?
Ali lahko z gasilnim apa-
ratom (minimaksom) ga-
simo električni požar?
Odgovori so bili nezado-
voljivi. Nihče od obeh to-
varišev namreč ni vedel,
kako je treba v takšnih
primerih ukrepati. Tudi v
drugih delovnih organi-
zacijah, ki smo jih kasne-
je obiskali, se niso nič bo-
lje izkazali, razen v tek-
stilni tovarni Prebold in v
Inde na Vranskem:
Garant na Polzeli. Vra-
tar nam^je povedal, da v
tovarno nihče, ki nima
dovolilnice njihovega se-
kretarja, v večernih urah
ne sme vstopiti. No, mi
smo kljub temu. Lahko
smo namreč, glede na
službo, ki jo opravljata
komandir milice in požar-
novarstveni inšpektor.
Glede na to, da do 22. ure
opravlja vratar tudi obho-
de okrog tovarne, bi lah-
ko obiskal prostore upra-
ve kdorkoli, ki bi imel
takšen načrt. Kljub temu,
da so v pisarnah oprav-
ljale svoje delo čistilke. V
pisarnah smo našli neza-
klenjene pisalne mize.
Ključe blagajne nismo
našli, zato pa smo si ogle-
dali načrte novih proizvo-
dnih programov v pisarni
tehnološke priprave.
V Inde na Vranskem
imajo tudi obrat, kjer iz-
delujejo tako imenovane
alfe. Gre za nekakšne pe-
či, v katerih pripravljajo
hrano za živino. Skoda,
da s sabo nismo imeli
kakšne prikolice. Peči
stoje ob cesti in nanje
nihče na pazi. Vse bi. lah-
ko odpeljal kdorkoli, ki bi
imel takšen namen. Bolje
pa imajo zaščitene pro-
store, kjer se ukvarjajo z
usnjeno konfekcijo in
kjer so strojilnica ter pi-
sarne TOZD. Tudi vratar
je dobro poznal svoje
dolžnosti. Zaupal nam je,
da pride direktor večkrat
tudi ponoči, tako da se
lahko sam prepriča, če je
vse v redu. Samo ograja
na severni strani se nam
je zdela malce premalo
osvetljena.
Od tu pa še skok do
Sigmine TOZD. Nekaj
čez 22. uro je bilo to. Vra-
tarja smo povprašali, če
ve, kako bi ukrepal v pri-
meru požara? Morda bi se
v »dani situaciji« znašel, s
teorijo pa je bilo bolj sla-
bo. Pomembne telefon-
ske številke (gasilci, po-
staja milice...) so bile s
svinčnikom zapisane na
predal v vratarjevi mizi.
Na pamet jih ni poznal.
Na predalu pa je bilo vsaj
še kakšnih trideset dru-
gih številk. Tudi v Sigmi
na Vranskem bi se lahko
vsakdo okoristil po mili
volji. Potreboval bi le to-
vornjak in dva sodelavca.
Ograj tako rekoč skoraj
ni. Kazalci na uri so se
bližali 22.30. Nov vratar bi
že zdavnaj moral priti, v
službi pa je bil še vedno
človek, ki je svoje delo
pričel ob 14. uri. Povedal
nam je, da mora zaradi te-
ga svoje delo nemalokrat
podaljšati tja do šeste ure
naslednjega dne.
V LIK Savinja v Šem-
petru vratar dobro pozna
svoje dolžnosti. Kar do-
ber vtis smo imeli po raz-
govoru z njim in ob obi-
sku pisarn TOZD, zbledel
pa je, po obisku proizvo-
dnih prostorov. Prehodi
iz ene dvorane v drugo so
dobesedno natrpani, z iz-
jemo enega delavca v
nočni izmeni, nihče ni ve-
del, kako postopati z ga-
silnim aparatom, pa še
kadili so povrhu. Res je,
da v posebnem prostoru,
res pa je tudi, da nikjer ni
bilo pepelnika in da tudi
tam ni manj možnosti za
požar.
Okrog polnoči smo obi-
skali še tekstilno tovarno
v Preboldu. Samo tu nas
je vratar legitimiral in po-
tem pričel razgovor z na-
mi. Svoje dolžnosti dobro
pozna in tudi sicer je ču-
vajska služba dobro orga-
nizirana. Ce že ne odlič-
no, pa vsaj zadovoljivo
stanje!
Zaključne misli: Var-
nost je v večini primerov
vprašljiva. Vprašljivo je
tudi to, kako bi denimo v
primeru požara kje ukre-
pali. Vso možnost imajo
tudi tatovi. Priložnost
pa dela tatu, pravimo. In
teh priložnosti je v žal-
ski občini več kot pre-
več.
JANEZ VEDENIK
RAZVOJ REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA NA CELJSKEM OBMOČJU OD ZAČETKOV DO LETA 1941
INDUSTRIJSKI RAZVOJ 1
IN NAJVEČJI STAVKOVNI VAL
PRED DRUGO SVETOVNO
VOJNO
PIŠE: EMIL LAJH       8
Po prvi svetovni vojni so nastale velike
gospodarskopolitične in splošne spremem-
be v slovenskem pa tudi seveda na celj-
skem prostoru. Do takrat pretežno agrarna
pokrajina je zahtevala preusmeritev celj-
skega gospodarstva v razvoj industrije. Ta
razvoj pa, kot bomo videli, ni bil zadosten;
temu niso bile krive samo posledice gospo-
darske narave, pač pa tudi politične razme-
re. Temu so botrovale tudi inflacija, neugo-
dna menjava kron ob uvedbi dinarske valu-
te, davčne bremena so bila velika in nepra-
vično porazdeljena, uvedba akordnega si-
stema je bila neugodna, kar je sililo delav-
stvo k nadurnemu delu.
Zato je poznavanje gospodarskih razmer
in industrijskega razvoja nujno potrebno za
razumevanje in vrednotenje zgodovine de-
lavskega gibanja v Celju in okolici. Nedvo-
mno je bila prva važna ugotovitev, da na-
cionalizacija tujih firm, začeta takoj po prvi
svetovni vojni, ni bila uspešna.
V rudarstvu je na našem območju v tem
obdobju bil najbolj bogat velenjski rudnik,
sledil je Brezno - Huda jama, po vojni pa so
se razvili premogovniki tudi v Laškem in
Zabukovici. Večina teh je upravljala Trbo-
veljska premogokopna družba.
Zanimivo je, da je Kranjsko industrijsko
družbo (KID) ustanovil domači kapital, leta
1929, tik pred svetovno gospodarsko krizo
jo je prevzel nemški, in sicer s celjskim
industrijalcem Westnom na čelu. Železarna
Store, ki je bila ustanovljena leta 1877, je po
vojni ob polnem obratovanju zaposlovala
že okrog 500 delavcev.
V Sloveniji je v kovinski industriji bila
najmočnejša tovarna emajlirane posode v
Celju, ki se je leta 1924 preosnovala v delni-
ško družbo z 20 milijoni dinarjev osnovne
vrednosti. Zaposlovala je 1200-1600 delav-
cev. Štajerska železno industrijska družba s
tovarno orodja v Zrečah je bila ustanov-
ljena leta 1920 in je zaposlovala 150-180
delavcev.
Tekstilna industrija je nciredila največji
razvoj v letih 1918 do 1941. Pomembnejše
tovarne na področju Celja so bile v samem
mestu in tkalnica v Preboldu, ki je bila
združena s koncernom Mautner. Sicer pa
so bile ustanovljene v Celju tri tovarne:
Metka 1929, Bergman in drug 1929, Elka
1930, v Laškem dve tovarni in v Žalcu ena
tekstilna tovarna.
V usnjarski industriji sta prednjačila Šo-
štanj in Slov. Konjice. Tovarna usnja Franc
Woschnagg in sinovi d. d. v Šoštanju je bila
največja usnjarna v Jugoslaviji. Tovarna je
bila ustanovljena 1788 in je leta 1938 zapo-
slovala 400 delavcev. Tovarna usnja v Slov.
Konjicah je bila ustanovljena 1750 in je leta
1938 zaposlovala le 150 delavcev.
V razvoju gradbene industrije so bile naj-
pomembnejše opekarne (npr. F. Sodin) in
apnenica v Pečovniku. Keramična indu-
strija je bila razvita v Petrovčah pri Celju,
tovarna stekla pa v Tržišču pri Rogaški Sla-
tini.
Posledice svetovne gospodarske krize so
se v naših krajih pokazale šele leta 1931,
najhujše z brezposelnostjo in poslabšanjem
gmotnega položaja delavstva so bile v letih
1932 do 1934. Gospodarstvo se je začelo
obnavljati šele v letih 1935 in 1936. Po letu
1934 je začela gospodarska industrija nara-
ščati, večala se je tudi zaposlenost, ni pa
ustrezno naraščal socialnopolitični in go-
spodarski položaj delavcev. To pa je bil
objektiven razlog za številne stavke in mez-
dna gibanja. Tudi obnovljene partijske or-
ganizacije so se elastično vključile v delav-
ske akcije za izboljšanje njihovega položa-
ja. Prevzele so pobudo, akcije in uspešno
vodile velike stavke. Zaradi pomanjkanja
prostorov bomo navedli le nekatere najzna-
čilnejše, najpomembnejše stavke in mez-
dna gibanja na celjskem področju. Leta
1934 zasledimo stavko v Libojah in ponov-
no stavko gradbenih delavcev na cesti pri
Radečah. Slednja je izbruhnila meseca ma-
ja in ni bila uspešna.
V letu 1935 so bile stavke večje in tudi
bolj uspešne. Od 21. februarja do 5. marca
so stavkali delavci v samotami v štorah in
dosegli sklenitev kolektivne pogodbe. Eno-
dnevna gladovna stavka je bila 1. marca v
rudniku Liboje. Julija 1935 so stavkali v
usnjarni Woschnagg v Šoštanju. Dne 12.
septembra so začeli stavkati delavci cinkar-
ne v Celju.
V letu 1936 sta bili največji stavki te tek-
stilnih in gradbinskih delavcev. Od 6. do 7.
maja je bila v tovarni Westen v Celju pro-
testna stavka. Dne 2. junija je bila stavka v
tovarni Bergman in drug v Celju. 13. julija
so stavkali v tekstilni tovarni Elka v Celju.
Dne 11. avgusta so začeli stavkati tudi grad-
beni delavci v Celju in delavci pri regulaciji
Savinje v Tremerju; stavko so končali 19.
avgusta s podpisom kolektivne pogodbe.
Stavkovni odbori, ki so jih dejansko vodili
komunisti, so 1. septembra organizirali
stavko v tekstilni tovarni Prebold. Izbrali
so nov način stavke z zasedbo tovarne.
Stavkajoče tekstilce so podprli tudi kmetje,
obrtniki in mali trgovci. V tovarni emajUra-
ne posode Westen v Celju 6. septembra
stavka ni uspela in je podjetnik zaradi stav-
ke odpustil 554 delavcev.
V stavkovnem gibanju so pomembno
vlogo odigrale tudi žene in za primer nava-
jamo pripovedovanje spominske izjave
Ivanke Rojnik-Lipovšek, ki je bila predse-
dnica »Zveze delavskih žena in deklet« v
Celju. Govori o stavki cinkamarjev: »Že
prvi dan smo šle po hišah nabirat hrano za
tiste delavce, ki so bili od daleč in so zaradi
uspešnosti stavke morali ostati v tovarni.
Drugi dan stavke je že bilo moč skuhati
skupno kosilo. Ob plotovih cinkarne so
mnoge žene in dekleta stražile in odganjale
stavkokaze z metanjem kamenja. Ko so
stavkokazi in mojstri hoteli potiskati vago-
ne za iztovarjanje, so se junaške žene vlegle
na progo.«
Leta 1937 se je največji stavkovni val
končal. Z uredbo o minimalnih mezdah z
dne 12. februarja 1937 je bila svoboda de-
lavskih akcij precej omejena; pred vsako
stavko je bil obvezen poravnalni postopek,
ki je delavstvu onemogočal nenadne in od-
ločne stavke. Nedvomno pa so stavke v
Celju in okolici dale nemajhen prispevek k
delavskemu gibanju, ko so se morali spopa-
dati ne samo z delodajalci, policijo in žan-
darmerijo, ampak tudi z reformisti, ki so si
prizadevali, da bi opustili odločne zahteve
delavcev in se tako sami ognili spopjadom s
policijo. Največ zaslug gre komunistom, ki
so ustanavljali stavkovne odbore v podjet-
jih ali dajali zanje pobude ter vodili skupne
akcije. Vse to je vplivalo na enotnost delav-
skega razreda. To se je pokazalo, ko so v
skoraj vseh zgoraj obravnavanih stavkah
ljudske množice na razne načine izražale
svoje simpatije in podpirale stavkajoče. In
končno so dobivale te akcije solidarnosti s
stavkajočimi takšne oblike, da so se z boji
delavcev združile v enotno politično de-
monstracijo proti režimu. To je bila podla-
ga za organizacijsko in politično krepitev
partije, ki se je prek stavkovnih bojev uve-
ljavila kot avantgarda delavskega razreda.
Partija se je tako povezovala z ljudskimi
množicami in jih uvajala v politično življe-
nje in vzpostavljala enotno revolucionarno
gibanje.
Stavkajoči delavci na ograji cinkarne
Fotografija je iz septembra 1935.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43-31. oktober 197S
CELJE
39 m VISOKO
Avtohidravlična lestev in avto
Petek popoldne na dvori-
šču najvišje stolpnice v Ce-
lju, na začetku Malgajeve uli-
ce. Ta dan in na tej slavnosti
so člani Zavoda za požarno
varnost tudi formalno spre-
jeli v upravljanje novo avto-
hidravlično lestev ter sodob-
no vozilo S-2000 za gašenje
srednje razvitih kemičnih
požarov in električnih objek-
tov.
Na obe pridobitvi, zlasti pa
na lestev, smo v Celju čakali
dolga leta. Zdaj je lestev in
poleg nje še nov gasilski avto
tu in napravljen je znova ve-
lik korak naprej v ohranitvi
in varnosti delovnega člove-
ka in občana.
Ko je Stane Ocvirk izročil
obe napravi v upravljanje
članom kolektiva Zavoda za
požarno varnost in ko je to
obveznost sprejel Ivan Pase-
ro, so celjski poklicni gasilci
tudi prikazali delo avtohi-
dravlične lestve. Z njo je
moč doseči višino 39 metrov.
In tako sta na tej svečanosti
kot prva stopila v njen koš
predsednik Izvršnega sveta
celjske občinske skupščine
Venčeslav Zalezina ter vodja
delegacije celjske občine za
republiški zbor združenega
dela Ivan Zelenšek. Potem
so temu zgledu sledili še
mnogi drugi predstavniki
celjskega družbenega življe-
nja.
M. BOŽIC
ROČK KONCERT CELJE 79
MNOGO HRUPA
Medel/a v hali Golovec
Ko je na slavnosti Stane
Ocvirk govoril o pridobi-
tvah, je opozoril tudi na po-
membnost gasilske organi-
zacije, na dveletno delo sa-
moupravne interesne skup-
nosti za varstvo pred požari.
Velik napredek je bil dose-
žen ne samo v opremljanju
gasilskih enot, marveč tudi v
utrjevanju samoupravnihj
delegatskih odnosov v okvi-,
ru interesne skupnosti, v
preosnovi gasilstva, v siste-
mu načrtovanja in prav tako
pri vzgoji in usposabljanju.
Celje je dobilo novo avto-
hidravlično lestev, za katero
je bilo zbranih oziroma zdru-
ženih 439 milijonov starih di-
narjev. Novo vozilo za gaše-
nje s prahom pa je stalo 95
milijonov starih dinarjev. Od
tega je bivši gasilski sklad
prispeval 37 milijonov, osta-
lo pa kolektiv Zavoda za po-
žarno varnost z lastno dejav-
nostjo.
»Fešta« je trajala skoraj ves
cian, to je v nedeljo, 21. oktobra.
Že dan prej so prihajali mladi s
spalnimi vrečami iz vseh koncev
in prespali kdo ve kje. O koncer-
tu so govorili povsod in to že ta-
krat, ko še ni bilo o njem znano
nič konkretnega. Se zadnji teden
ni bilo povsem jasno, ah koncert
sploh bo.
. Vabljenih je bilo dosti znanih
imen, koncert pa se je kasneje
izkazal kot prvi aplavz za nekate-
re začetnike. Tako ni bilo poseb-
nih presenečenj, vse je bilo v sti-
lu: »Ah, to sem pa že shšal!« Zna-
ne, neštetokrat preigrane ročk
fraze, besedila, ki naj bi bila poe-
zija, trije akordi na kitari, kar naj
bi bil punk. Publiko je pritegnil
Jani Kovačič, ki pa ne more brez
svoje Škofljice. Poleg njega so
nastopili še: ansambli Obvezna
smer, Buldog, Zgodbice iz me-
sta, Parabrod SUS, Laki grupa.
Lončeni vrč, Flam, Vreme i zem-
lja, Mario i prijatelji, Dharma,
Obečanje prolječa. Grupa 92,
Termiti, Problemi, Loš zvuk, Te-
stament, Paraf ter posamezniki:
Lea Sober, Majda Kočar, Alek-
sander Jež ter Matjaž Grobler in
Bori Zupančič. Koncert je bil
razdeljen na tri dele: ročk in jazz-
rock, akustika in punk. Kar se
tiče privrženosti zadnjemu, kaže,
da ne zaostajamo za dogajanjem
v svetu. Vprašanje je le, kakšna,
je kvaliteta teh ansamblov. Bese-
dil tako ali tako nisi razumel, lah-
ko si samo skakal po taktu.
Dogajanje je teklo povsem mir-
no. Alkoholnih pijač niso točili,
pa tudi milica je bila zelo vestna.
Mladinski klub, ki je koncert or-
ganiziral, se je potrudil, vendar je
bil zalogaj očitno prevelik. Prvič
organizirati tako veliko stvar ni-
so mačje solze. Nastopajoči so bi-
li od vsepovsod, treba jim je bilo
plačati potne stroške, za kaj več
pa tako ni bilo denarja. Poslušal-
cev je bilo okrog 900, kar tudi ne
vzbuja prevelikega optimizma za
naprej. Nekateri so menih, da
koncert ni bil ob pravi uri in na
pravi dan, drugi, da ni bilo "ina-
nih imen, ki bi pritegnila. Kakor-
koli, finančni položaj kluba se bo
verjetno precej zamajal, čeprav
je ta za redarje, prodajalce vstop-
nic in pijače dobil brezplačne so-
delavce.
In sklep vsega tega? Glavo sem
imela kot sod, zdelo se mi je, da
mi jo bo vsak trenutek razneslo
(pa ne samo meni). Torej takšne
nedeljske zadevščine le niso tako
zabavne.
TATJANA PODGORŠEK
ALBIN FELC-BINE
Vsi ljubitelji hokeja na ledu, ki
redno obiskujejo tekme v celjskem
Mestnem parku in se predvsem
navdušujejo nad lepimi potezami
celjske sedmice, igralca in trenerja
Albina Felca-Bineta, si morda
predstavljajo, da je z njim lahko
napraviti razgovor. Žal ni tako, kaj-
ti Bine je skromen športnik, ki raje
pokaže svoje znanje in ljubezen do
hokeja na ledu, kot pa bi mnogo
govoričil, potem ko sleče svojo tež-
ko hokejsko opremo.
Toda kljub temu sem samo zara-
di najinega razgovora kar dva dni
redno spremljal treninge celjskih
igralcev. Ob vsakem zaključku pa
sem v nevezanem razgovoru luščil
podatke in spomine. Resda bi ne-
katere lahko dobil v slovenskem
športnem leksikonu, toda želel sem
spoznati in predstaviti Bineta v da-
našnji luči, v času ko je med nami v
Celju že dobri dve leti.
Vse pa je skoraj padlo v vodo.
Bine je namreč drugi dan zaslutil,
da imam nekaj za bregom. Najine-
ga razgovora je bilo konec. Dejal je:
»Veš Jože, drugi so tukaj. Vaši fant-
je! Na njih bo ostal bodoči celjski
hokej. Mi smo že dali svoje, zato
pojdi k njim. Oni si to zaslužijo!«
Njegovo željo nisem mogel spre-
jeti.
Albin Felc-Bine, vsekakor naj-
večji hokejist pri nas vseh časov, se
je rodil 14. maja 1941. leta v Kurji
vasi na Jesenicah. To je dejansko
predel pod Mežakljo. Vsi celjski
hokejisti smo poznali ta predel. V
zimskih mesecih pravijo domačini
temu predmestju »Sibirija«, kajti le
redkokdaj posije sonce. In tu je
Kurja vas, vas, ki je dala našemu
hokeju največ reprezentantov. Tu
so zrastli in pričeli igrati Tišler,
Felc, Smolej, Ivo in Bogo Jan ter
vsi ostali, ki so bili vodilni v našem
hokeju.
Danes je Bine poklicni hokejski
trener. Nekateri ga uvrščajo med
najboljše. S svojo družino živi v Ra-
dovljici. Ima dve hčerkici, ki žal ne
moreta po stopinjah očka, kajti ho-
kej pri nas še ne igrajo dekleta.
Prve dni meseca oktobra 1977 je
prišel v Celje in vadi celjsko moš-
tvo že tri polne sezone.
Starejši igralci hokeja v Celju so
se prvič srečali z malim igralcem
Binetom v sezoni 1956 na Jeseni-
cah. Takrat celjska ekipa še ni ime-
la pogojev za igranje v Celju in več-
krat so Celjani gostovali na Jeseni-
cah. Med drugimi so igrali tudi pro-
ti mladinski ekipi domačega moš-
tva. Ker so to sezono dosegli proti I.
moštvu ugoden poraz 1:5, so priča-
kovali uspeh proti mladim igral-
cem. Toda glej, mladi igralci so to-
krat premagali Celje kar z 18:3. In
trojka Felc-Tišler-Smolej je dose-
gla največ zadetkov. V garderobi je
najboljši strelec Celja Dominko Ur-
šič, potem ko se je slekel dejal:
»Fantje tu imate opremo. Za mene
je hokeja dovolj. Ko te tako mladi
igralci nadigrajo, spoznaš, da je čas,
da pustiš vse.«
Veteran celjskega hokeja Domin-
ko Uršič je resda v tej sezoni pustil
hokej. Toda ta Sezona je bila tudi
prelomnica za Albina Felca. Že je-
seni je zaigral v prvem moštvu Je-
senic. Postal član državne repre-
zentance v katere vrsti je nastopil
preko 250 krat. Sam pa pravi:
»Že ob zaključku sezone 1956
sem postal član reprezentance. Žal
sem večkrat odpadel. Toda že na-
slednje leto sem postal skupaj s
Tišlerjem in Smolejem trojka, ki je
potem igrala vse do leta 1972. Po
nastopu na olimpijskih igrah v
Sapporu, smo se umolknili.«
Nastopile so sezone, ko je Albin
Felc igral v Italiji in pri Medvešča-
ku. Potem pa se je leta 1977 vrnil v
Celje. S svojo igro, izredno kvalite-
to in duhovitostjo ter avtoriteto, je
lansko leto moral zvezni kapetan
Hegediš, če je hotel pripeljati našo
reprezentanco iz skupine C ponov-
no nazaj v skupino B, poklicati ve-
terana Bineta v najboljšo vrsto. Po-
novno je bil Bine vodja naše vrste
in tudi najbolj zaslužen za uspeh v
Bcirceloni. Jugoslovani so sedaj v
skupini B in Bine se je letos vrnil
nazaj v Celje. V reprezentanci ne
želi več nastopiti: »Sedaj naj igrajo
mlajši. Tudi Franci in Marjan
Žbontar sta se umaknila. Igramo le
še za Celje. Žal pa bo letošnje pr-
venstvo precej čudno. Preko sezo-
ne, ki traja kar pet mesecev imamo
večkrat po dva pa tudi tri tedne
odmora. To ni najbolje. Prekinitev
prvenstva slabo vpliva na vse igral-
ce. Igralci izgubijo ritem igre.«
Kako pa hokej v letošnji sezoni
v Celja?
»Kljub temu, da smo proti Me-
dveščaku zaigrali nekoliko slabše,
upam na najboljše. Že proti Olim-
piji smo pokazali boljšo igro, toda
Ljubljančani so letos izredno moč-
ni. Mladi že stopajo v naše vrste.
Žal pa imamo nekoliko slabšo
obrambo, katero smo morali poja-
čati. Prvenstvo je dolgo, pa zato naj
gledalci ne obupajo. Se bodo videli
dober in razburljiv hokej.«
J. KUZMA
MLADI PIŠEJO
LITERARNO-ZEMLJEPISNA
EKSKURZIJA
v petek smo se ob 6. uri zjutraj zbrah pred gostiščem Hum,
kajti nameravah smo na hterarno-zemljepisno ekskurzijo v
Belo krajino. Bilo nas je kar za dva avtobusa, saj smo se
odpravih na pot vsi štirje osmi razredi. Krenili smo skozi
Rimske Toplice, Zidcmi most in Sevnico do Brestanice, kjer
smo si kar skozi okna avtobusa ogledali brestaniški grad.
Zvedeli smo, da je v tem gradu okupator med vojno zbiral naše
ljudi, ki so jih kasneje izselili v Srbijo in v nemška taborišča.
Pot smo nadaljevali do Krškega, kjer smo se spomnili na
Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, ki sta ob Trubarju posta-
vila temelje naše književnosti. Ogledali smo si tudi spomenik
Janeza Vajkarda Valvasorja. V šoli smo že prej slišali, da je
Valvasor za tiskanje svoje Slave Vojvodine Krajnske porabil
celo premoženje in potem raven umrl v Krškem.
Potem smo krenili v Novo mesto. Tu smo si ogledali hišo, v
kateri so prvič uprizorili Linhartovo komedijo Matiček se ženi.
V beležke smo si zapisali datum uprizoritve: 6. prosinec (ja-
nucir) 1848. Ogledali smo si tudi znani novomeški vodnjak, na
katerem so vklesani verzi iz Kettejeve pesmi Na trgu. Videli
smo tudi doprsna kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja.
Potem nas je pot vodila preko Gorjancev, odetih v mavrične
barve pozne jeseni. Tudi Janez Trdina je rad zahajal na njihova
pobočja in tako so nastale Bajke in povesti o Gorjancih. Naj-
višji vrh pa se imenuje po pisatelju Trdinov vrh.
Peljali smo se skozi Suhor, od koder je krenila na svoj
legendarni pohod XIV. divizija. Pot smo nadaljevali v Metliko,
kjer smo se ustavili in si ogledali nadvse zanimiv muzej. Z
zanimanjem smo si ogledali predmete, ki so že izginili iz vsak-
danje rabe.
Krenili smo dalje. Peljali smo se skozi Črnomelj do Vinice.
Na Vinici smo si ogledali spomenik žrtvam padlim za svobodo,
zatem pa Župančičevo rojstno hišo. Videli smo dve spominski
sobi, kjer so razstavljena njegova dela. Krenili smo tudi do
čudovite reke Kolpe, ki je najtoplejša reka pri nas.
V Kočevju smo prispeU skozi Stari trg. Tam smo imeli
polurni postanek za kosilo.
V Ribnici smo si ogledali hišo, v kateri se je šolal FVance
Prešeren. Naš naslednji postanek je bil v Raščici pri Velikih
Laščah, kjer smo si ogledali Trubarjev spomenik, po katerem
se imenuje naša šola. Za spomin smo si kupili tudi razglednice.
Najbolj zanimivo je bilo na Muljavi, kjer smo si ogledali
rojstno hišo Josipa Jurčiča. To je preprosta kmečka bajta z
nizkim stropom, značilnim kmečkim pohištvom in črno kuhi-
njo. Ogledali smo si tudi Krjavljevo kočo, kjer je živel s svojo
kozo. Poznamo ga iz Jurčičevega romjina Deseti brat, saj smo v
šoli brali, kako je kozi kri puščal in konju rebra ravnal. To je bil
naš zadnji postanek. Preko Litije in Zasavja smo se pripeljali
domov v Laško, kjer nas je pričakala že popolna tema.
Bih smo sicer utrujeni, vendar polni novih vtisov.
VeUko smo se naučiU na tej ekskurziji in si še bolj razširili
obzorje na področju Uterature, zemljepisa, pa tudi zgodovine.
Alenka Bartol, 8. d
Litercirno-dopisniški krožek
Osnovna šola Primoža Trubarja Laško
STRANICE: KOLESARILI SMO
Tovarišica nam je naročila naj pripeljemo v šolo kolesa.
Zbrali smo se in se postavili v vrsto. Pogovorili smo se, kako se
bomo peljali. Nato smo krenili v dolgi koloni. V njej je bilo
osemnajst kolesarjev. Med potjo smo spoznavali prometne
znake in predpise.
Želela bi, da bi se tako lepo vozili tudi takrat, kadar ni zraven
tovarišice.
NEVENKA LAPORSEK,
4. r. os. š. Stranice
št. 43-31. oktober 1979
NOVI TEDNIK-stran 11
VASA STRAN
DAN MRTVIH
Spet se bliža dan mrtvih.
Spomnimo se vseh, ki so nas
zapustili med letom in že
prej. Spomnimo se vseh mla-
dih, ki so v najlepših letih
svojega življenja dali vse za
boljšo bodočnost preživehh.
S šopkom cvetja in prižga-
no lučko okrasimo grobove,
v znak ljubezni, spoštovanja
in spomina na pokojne.
STANE KURNIK,
Slivnica
SPOMNIMO SE
JIHI
z veliko naglico se bliža
prvi november, dan mrtvih,
najbolj žalosten dan v letu.
Tega dne se bomo spomnili
vseh naših dragih pokojnih,
med njimi tudi vseh, ki so
darovali svoja življenja za
domovino, za to, da mi zdaj
lepše živimo. Njim bomo ne-
menili še posebno pozor-
nost.
Mnogi se med letom sploh
ne spomnijo, da na pokopali-
šču počivajo njihovi dragi
svojci. Grobove je treba tudi
med letom večkrat očistiti,
da jih ne preraste plevel. Za
dan mrtvih pa potem nekate-
ri kar tekmujejo, kdo bo imel
lepše urejen grob.
Naj ne bo letos niti enega
neurejenega groba in na njih
naj gori vsaj ena svečka.
HILDA LOKOVSEK,
Šentjur
ZAKAJ V ŽALSKI
PEKARNI
ZAVIJAJO KAVO
POD PULTOM?
Zadnjih nekaj dni so poli-
ce v trgovinah, kjer je še
pred nekaj dnevi bila kava -
prazne. Vsi smo mrzlično
iskali kavo po trgovinah, to-
da zaman. Namesto jutranje
kave smo se morali sprijazni-
ti s skodelico čaja in s tolaž-
bo, da bo morda naslednjega
dne kava le prišla. Zgodilo
pa se je v Pekarni v Žalcu: v
sredo 10.^oktobra zvečer sem
šla po kruh. Stala sem v vrsti
in čakala na vroč in lepo za-
pečen kruh. Ker rada pijem
kavo, se mi je zdelo, da sem v
zraku zaznala duh po kavi.
Čudno pa je bilo to, da je bila
običajna polica za kavo praz-
na. Bila sem tretja v eni od
vTst, ko je neka ženska pred
nami kupila kruh, nekaj za-
šepetala na uho trgovki za
pultom, ta se je samo nasme-
hnila, stopila nekaj korakov
stran do mlinčka za kavo, se
sklonila v kartonsko škatlo
in iz nje vzela 10 dekagra-
mov kave, jo zavila pod pul-
tom in ženski stisnila v roko.
To pred vsemi, ki smo bili
tedaj v pekarni. Na vpraša-
nje, ali imajo kavo, je vedro
odgovorila, brez sramu za
svoje početje, ker potrošniki
nismo bili slepi, da KAVE
Se ni, da pa jo je v Celju
dovolj!
Nisem se sama prepričala
o Celju in njenih besedah, če
pa bi v Celju trgovci zavijali
kavo pod pultom samo za
svoje znance, kot v Žalcu, je
verjetno tudi v Celju ne bo.
LERI IZ ŽALCA
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Ker pismo ob-
javljamo šele danes, ker je
pač moralo počakati na
vrsto, lahko samo ugotav-
ljamo, da je med tem zmanj-
kalo kave povsod, ne samo
v Žalcu. S tem pa seveda
nikakor ne opravičujemo
dogodek, ki ga je naša bral-
ka opisala in terja odgovor.
Kdo naj ga da, ni treba pou-
darjati!
IZLET NA
POHORJE
Bilo je deževno jutro, ko
smo se na železniški postaji
zbirali izžrebanci za izlet ob
25-letnici Radia Celje, ki ste
ga skupaj s ITG pripravili za
nas. Vreme ni motilo razpo-
loženja. Zelo sem bila vesela,
da «em se lahko udeležila
izleta. Bilo je res lepo, doži-
vetje mi bo ostalo trajno v
spominu. Zahvaljujem se
vsem, ki ste ga organizirali,
lepo vas pozdravljam in že-
lim še mnogo uspehov pri
delu!
FANI FRISEK
Šentvid, Gornja vas 8
GROBELNO
PONOVNO
»IZLETNIK«
CEUE
Dne 19. 10.1979 sem se od-
pravila v Strmec na pokopa-
lišče z rednim lokalnim avto-
busom, ki ima odhod iz po-
staje ob 14.30. uri.
Sedela sem že v avtobusu
- sprevodnik ni sproti pobi-
ral za vozovnice - ko je šofer
omenil, da naj še vstopijo ti-
sti, ki se peljejo v Vitanje. Ni
pa omenil, da ne bo stal na
drugih postajah. Sedela sem
v zadnjem delu avtobusa.
Teiko smo bili že blizu posta-
je Vojnik, ko je prišel do nas,
da je pobiral za vozovnico.
Ko sem zahtevala vozovnico
do Strmca, je ni hotel dati s
pripombo, da ne bo v
Strmcu stal. Morala sem pla-
čati vozovnico do Socke. Tu-
di v Vojniku ni obstal, da bi
izstopili in počakali na drug
avtobus (bilo nas je več). Ker
od sprevodnika nisem dobi-
la odgovora na vprašanje za-
kaj tako, sem se odpravila do
šoferja in vprašala njega. Šo-
fer je odgovoril, da vsaki ba-
bi ne bo odgovarjal in da že
on ve zakaj ne bo na vme-
snih postajah stal. Kljub vse-
mu sem pričakovala, da
kljub njegovi slabi volji tega
ne bo storil. Toda resnično je
obstal šele v Socki. Ko sem
mu omenila, da imam moža.
ki je dvajset let prevažal pot-
nike z avtobusom in si kaj
takega ni ni coli dovolil, me
je začel žaliti in uporabljal
izraze, ki so za razpravo na
sodišču. Žalil pa ni samo me-
ne, ampak tudi druge potni-
ke, ki so zahtevali pojasnilo
k takemu ravnanju. Eden
izmed potnikov je v Socki
zahteval, da šofer izstopi in
mu zadevo pojasni. Tega šo-
fer ni hotel storiti. Prišlo je
do neljubega epiloga, kakš-
nega, pa naj pojasni »IZLET-
NIK«. Po tem dogodku pa
sta imela oba, sprevodnik in
šofer toliko časa, da sta stala
v Socki celo uro.
Veliko smo že slišali in
brali na račun delavcev
»IZLETNIKA«, ki imajo si-
cer težak posel - prevažati
najdragocenejši tovor, ljudi.
Sprašujem se, ali so dovolj
poučeni kako je treba spo-
štovati slehernega potnika-
človeka, kako z njim kontak-
tirati. Morda pa delavci le ni-
so sami krivi za nepravilen
odnos do potnikov. Vse pre-
več je podobnih neljubih do-
godkov.
Tako vprašanje se mi pora-
ja zaradi tega, ker sem se že-
lela pogovoriti z odgovorni-
mi pri »IZLETNIKU«. Žal
mi ni bilo omogočeno, da bi
prišla do njih.
Zato menim, da si bodo
vzeli čas in javno odgovorili
kaj je bil vzrok za tako ravna-
nje dne 19. 10. 1979 na avto-
busu CE 704-94, ki pelje v
smeri Vitanje ob 14.30. uri.
Rozalija Kolenc,
Ljubljanska 27
UREDNIŠTVO: Tudi mi
upamo, da bo Izletnik odgo-
voril na postavljeno vpra-
šanje. Videti pa je, da bo te-
matika o medsebojnih od-
nosih med potniki in vozni-
ki ali sprevodniki neskonč-
na v tej rubriki.
ČUJTE, VI...
Že nekajkrat so v šolo kli-
cali ANONIMNI ljudje, ki so
klepetali najrazhčnejše »be-
sede« proti našim učitelji-
cam. Niso se predstavili ter
so uporabljali »sočne izra-
ze«, ki so doma vsepovsod
drugje, le pri nas ne.
Pred dnevi se je prav tako
oglasil ANONIMNI KLICA-
TELJ z besedami: »CUJTE,
VI, razrednik ali upravitelj,
ali kaj ste že... Kako pa pri
vas skrbite za red v kuhinji,
kjer se otroci samo tepejo...
Poskrbite za red in discipli-
no... Učenec SASA se samo
tepel*
»Kaj mislite, da pri nas ni-
mamo dežurne službe? Saj
imamo nad 400 učencev-vo-
začev ter moramo imeti
VARSTVO. V kuhinji (saj je
tamkaj zaposleno samo ku-
harsko osebje!) pa res nima-
mo dežurnega...«
»No, to vašo izjavo bom pa
uporabil...« in je slušalko
odložil.
V kolikor bi ANONIMNI
TOVARIŠ res želel »razjas-
njevati« določene zadeve, bi
prišel v šolo, kjer bi se lahko
pogovoril z dežurnim učite-
ljem v OBEDNICI (ne v ku-
hinji!) ter se na samem me-
stu prepričal, da na vratih le-
po piše: NEZAPOSLENIM
VSTOP V KUHINJO NI
DOVOLJEN...
Predtem pa priporočamo,
da si še preberete iz telefon-
skega imenika poglavje: TE-
LEFON IN BONTON.
Lep pozdrav
Klančnik Miro
UREDNIŠTVO: Veliko-
krat smo pisali o našem od-
nosu do anonimnežev. Tak-
šen primer, kot vidite, se je
zgodil tudi šoli v Vojniku.
Strahopetnež, ki je telefoni-
ral, najbrž ne bo nikoli raz-
kril svojega imena, to pa je
tudi poglavje, ki sodi k bon-
tonu in telefoniranju. Lah-
ko bi zapisali, da primer ne
zasluži posebnega komen-
tarja, saj je na dlani, da...
Pa vendar: komentar je še
kako potreben!
POJASNILO
Ker smo ta teden prej
zaključili redakcijo kot
običajno, bomo podatek
o rojstvih, smrti in poro-
kah objavili v prihodnji
številki Novega tednika.
Bralce prosimo za ra-
zumevanje!
UREDNIŠTVO
VDOBJUSE
ME DAJO
Kljub težavam člani pro-
svetnega društva v Dobju pri
Planini vztrajajo pri gradnji
kulturnega doma, ki bo na-
red prihodnje leto. Ce kdaj
kakšna dejavnost v tem kra-
ju zašepa, pa so kulturniki
tisti, ki vedno držijo baklo
svetlobe visoko nad zaostalo
miselnostjo. Zadnjič so na-
stopili v domu počitka v
Šmarju pri Jelšah za občin-
ski praznik, navezujejo pa
tudi stike s Slovenci onkraj
meje v Italiji. Kljub temu, da
terja delo pri igralski ali fol-
klorni ali kateri drugi skupi-
ni mnogo časa in prostovolj-
nega dela, je tradicija opravi-
la svoje. Člani so zvesti svo-
jemu delu in programu, zato
se tudi svojega doma upravi-
čeno veselijo.
STE PREBRALI
TA TEDEN
KAKŠNO KNJIGO?
NI REKLA
TAKO, KOT JE
BILO
ZAPISANO
v Reportaži o krajevni
skupnosti Marijagradec v
prejšnji številki Novega
tednika, je pri prepisova-
nju prišlo do neljube po-
mote. Predsednica kra-
jevne organizacije RK
Zdenka Kladnikova v
svoji izjavi ni rekla, da je
prapor RK njihove orga-
nizacije edini v občini in
da je organizacija RK ena
najmočnejših družbenih
organizacij v občini. Drži
pa oboje v merilu krajev-
ne skupnosti Marijagra-
dec.
Prizadetim se za to po-
moto opravičujemo.
UREDNIŠTVO
KOLESARSKI
MARATON IZ
LETA 1929
Sem vaša naročnica in vaš
list mi je všeč, saj prinaša
mnogo zanimivih novic. Bra-
la sem, da celjski planinci or-
ganizirajo kolesarski izlet,
oziroma takoimenovani
»maraton«. Ob tem se mi je
obudil živ spomin, kako smo
leta 1929 izvedli naš »mara-
ton«.
Neke sobote popoldne
smo se moj mož Drago, jaz in
še dva druga vneta (sedaj že
pokojna) planinca, odločili,
da se peljemo s kolesi v ne-
znano. Imeli smo dobra kole-
sa, znamke Styria. Dobro
smo jih namazali in krenili
na pot. Na cesti takrat še ni
bilo takšnega prometa kot
danes, le kakšno konjsko
vprego ali pa kolesarja smo
srečali. Cesta je bila zelo sla-
ba in od Solčave dalje smo
tudi pešačiU. Ko smo prispe-
li v Logarsko doUno, smo
kar presenečeni obstali. Ta-
ko me je prevzel ta čudoviti
svet, ki smo ga pozneje s ko-
lesi še mnogo let obiskovali.
Pri gostilni Logar smo malo
popili in pri kmetu Plesniku
na senu prespali. Zjutraj
smo krenili na Okrešelj, kjer
je bila takrat še stara koča.
Popoldne smo se vrnili polni
novih doživetij.
Tak je bil naš kolesarski
»maraton« pred petdesetimi
leti, zato kličem vsem mla-
dim: »Ne z avtom - vsi na
kolo, za zdravo telo!«
MARA IZ ZABUKOVICE
UREDNIŠTVO: Hvala za
vzpodbudne besede!
BADjaJSELJE
SPORED
OD 1. DO 7.11.1979
Četrtek, 1. 11.: ni sporeda
Petek, 2.11.: 8.00 poročila, 8.05 petkov mozaik (vmes
ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obve-
stila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45
zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 rezerviran čas,
17.45 kulturni feljton, 18.00 zaključek sporeda.
Sobota, 3. 11.: 8.05 dopoldne z vami (vmes ob 9.00
poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30 obvestila,
15.45 športna sobota, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in
pozdravi, 17.00 kronika, 17.15 zabavni globus, 17.30
filmski sprehodi, 17.45 lestvica zabavnih melodij, 18.00
zaključek sporeda.
Nedelja, 4. 11.: 10.00 poročila, 10.10 obvestila, 10.30
med prijatelji, 11.00 joj, kam bi del, 11.30 predstav-
ljamo vam, 11.45 zabavni globus, 12.00 čestitke in poz-
dravi, 13.00 literarna oddaja, 13.15 žveplometer, 13.35
kmetijska oddaja, 14.00 zaključek sporeda.
Ponedeljek, 5. 11.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z
vami, (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 zaključek sporeda,
15.30 obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in poz-
dravi, 16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 glasba,
ki je ne poznamo, 17.30 športni pregled, 18.00 zaklju-
ček sporeda.
Torek, 6. 11.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 poročila, 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi,
16.30 reportaža, J 6.45 zabavni globus, 17.00 kronika,
17.15 lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 iz arhiva
resne glasbe, 18.00 zaključek sporeda.
Sreda, 7. 11.: 8.00 poročila, 8.05 dopoldan z vami
(vmes ob 9,00 poročila), 10.00 zaključek sporeda, 15.30
obvestila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi,
16.45 zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 glasbene
novosti, 17.30 aktualno, 17.45 iz zakladnice zborovske
glasbe, 18.00 zaključek sporeda.
IZ SPOREDA
Nedelja, 4. 11.1979 ob 11.30
PREDSTAVLJAMO VAM ANTONA SOKA
Nedeljska oddaja Predstavljamo vam bo tokrat spre-
govorila o življenju in delu Antona Soka iz Kozjega. Le
kdo iz bližnje in daljnje okolice Kozjega ne pozna tega
dobrodušnega in prijaznega možakarja? Po poklicu je
živinozdravnik, v Kozje pa je prišel kot mlad strokov-
njak takoj po vojni. Pa se mu je kraj tako priljubil, da je
ostal stalna postaja njegovega življenja. Anton Sok je
tudi izredno prizadeven družbenopolitični delavec v
krajevni skupnosti Kozje. Že od leta 1950 je predse-
dnik Gasilskega društva, ki se je pod njegovim vod-
stvom razvilo v enega najboljših tovrstnih društev na
območju, že 35 let je tudi prizadeven predsednik druš-
tva TVD Partizan. Skratka, delo in življenje Antona
Soka je zelo pestro, zato je vredno prisluhniti oddaji
Predstavljamo vam, ki bo govorila o tem izjemnem
človeku iz Kozjega.
AKTUALNO, Sreda, 7. november 1979 ob 17.30
V žalski občini bodo občani 11. novembra glasovali o
uvedbi četrtega samoprispevka. Temu namenjamo
tudi oddajo Aktualno, v kateri bomo skušali predsta-
viti program četrtega samoprispevka. Gre navsezadnje
za objekte v vrednosti 850 milijonov dinarjev. Razdelili
bi jih lahko na štiri področja: družbene dejavnosti,
komunalo, krajevne skupnosti ter ljudsko obrambo,
varnost in družbeno samozaščito. Uspehi dosedanjih
obdobij so tudi porok za uspešen izid referenduma.
Obširneje pa bomo o samoprispevku poročali tudi v
oddaji »v živo«, v četrtek, 8. novembra.
OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO ŠOTLE - OD RINKE DO SOTLE *^ OD RINKE t
OBISKALI SMO KRAJEVNO S
.lali
oblk
pre\
zas\
Raivojni utrip/ta n
Kozje. Kraj v osrčju Koz-
janskega, ki leži v nekoliko
razširjeni dolini kraj sotoč-
ja Bistrice in Bistrega grab-
na ob dvojnem zavoju ceste
Lesično-Podsreda. Slikovi-
to naselje, ki je srce isto-
imenske krajevne skupno-
sti. Čeprav leži na nerazvi-
tem območju naše republi-
ke, pa Kozjega in celotne
krajevne skupnosti razvoj
ni obšel.
ČE KOZJANI
PLJUNEJO V ROKE
Brez dvoma velja ugotovi-
ti, da se je krajevna skupnost
Kozje pričela hitreje razvijati
šele v zadnjih letih, ko je vse-
stransko rast doseglo tudi
takmajšnje gospodarstvo.
Tovarna za izdelovanje po-
steljnega perila, sicer temelj-
na organizacija združenega
dela celjske Metke, pa obrat
Steklarne in Žaga - to so
skromne, pa vendar osnovne
gospodarske dejavnosti v
krajevni skupnosti Kozje, na
katerih temelji sedanji, pa
tudi bodoči razvoj tega kraja.
Jasno je, da so bile v prete-
klosti vse sile krajanov
usmerjene predvsem v ko-
munalno ureditev krajevne
skupnosti, ki je bila tudi v
tem pogledu dokaj zaostala.
Treba je bilo asfaltirati mno-
go kilometrov cest, urediti
vodovode, napeljati elektri-
ko, urediti kanalizacijo.
Skratka, treba je bilo zado-
voljiti vrsto osnovnih komu-
nalnih potreb krajanov in še-
le nato načrtovati in uresni-
čevati ostale, zžihtevnejše ci-
lje. Preveč bi bilo naštevati
vse, kar so Kozjani v zadnjih
letih postorili. Resda jim je
precejšnjo pomoč pri njiho-
vih akcijah namenjala druž-
ba, toda krajani so znali tudi
sami krepko pljuniti v roke,
kadar je bilo to potrebno.
Nemalo prost9voljnega dela
so opravili za to, da bi bil
njihov kraj in celotna krajev-
na skupnost lepša, razvitej-
ša. Izglasovali so samopri-
spevek, ob tem pa so večkrat
dodali še kakšen dinar zra-
ven za ureditev tega ali one-
ga objekta. V Kozjem so po-
vedali, da takšnih prebival-
cev, ki bi se izmikali akcijam
krajevne skupnosti, skoraj-
da ni.
Tudi v zadnjem letu dni so
v krajevni skupnosti Kozje
zabeležili vrsto komunalnih
pridobitev. Največja je goto-
vo cesta Maršala Tita, ki je
skorajda v celoti že zaključe-
na. Za krajevno skupnost pa
je pomembna tudi izgradnja
obvozne ceste Kozje-Ključi-
ce, ki so jo krajani tako rekoč
sami gradili in so vanjo vloži-
li obilo truda. Pri urejanju
brežin in izkopavanju jarkov
so pomagale tudi mladinske
delovne brigade, denar za as-
faltiranje ceste pa so prispe-
vale mnoge delovne organi-
zacije in občinska komunal-
na skupnost. Letos so v Koz-
jem dokončno zgradili mrli-
ško vežo, za katero so se po-
tegovali več let. Ob dogradi-
tvi tega objekta so razširili še
pokopališče ter napravili za-
silno parkirišče ob vhodu na
pokopališče. Prihodnje leto
pa bodo uredili še okolico
mrUške veže.
Letos so v krajevni skup-
nosti izvedli še eno akcijo, v
katero se je vključilo mnogo
prebiveilcev. To je bila akcija
za napeljavo telefona na Ve-
ternik, ki pravzaprav niti ni
še zaključena. Celotna inve-
sticija bo veljala 510 tisoč di-
narjev, od tega pa so 70 tisoč
dinarjev prispevali krajani
sami.
ŽEUE KRAJANOV SO
VELIKE
Z namenom, da bi tudi v
prihodnjih letih obdržali ži-
vahen utrip razvoja, v kra-
jevni     skupnosti     Kozje
skrbno pripravljajo doku-
ment srednjeročnega plana.
Ob tem poudarjajo, da bodo
vso pozornost v prihodnjih
letih namenili predvsem ure-
jemju krajevnih cest, ki so jih
doslej iz razumljivih razlo-
gov zanemarjali. Treba je bi-
lo najprej povezati krajevno
skupnost navzven, so pouda-
rili, sedaj pa je čas, da kraja-
ni s skupnimi močmi spre-
dejo mrežo cest tudi znotraj
krajevne skupnosti. Kajti
dejstvo je, da pomeni ureje-
na cesta bistveno razvojno
gibalo slehernega kraja, sle-
hernega zaselka. V tem času
pomeni poseben problem
krajevne skupnosti ureditev
zasilnega cestišča do zaselka
Glašute, za katerega že več
let iščejo rešitev. Vse možno-
sti za ureditev ceste so na-
mreč tako drage, da krajani
te naložbe ne morejo sami
izpeljati. Zato v krajevni
skupnosti Kozje upajo, da
bodo v naslednjem obdobju
vendarle uredili tudi ta, za
prebivalce Glašute tako pe-
reč problem. Sicer pa bodo
morali v ta zaselek usmeriti
vso pozornost tudi zavoljo
dejstva, da do njega še vedno
ni napeljan električni tok. Si-
cer pa je v celotni krajevni
skupnosti še okoli dvajset
gospodinjstev,  ki  so brez
elektrike. Vodilni ljudje v
krajevni skupnosti pravijo,
da bodo v naslednjem sred-
njeročnem obdobju posku-
šali zagotoviti vsem tem go-
spodinjstvom električno na-
peljavo.
Seveda pa je željš kraja-
nov, ki bodo našle svoj delen
odsev tudi v srednjeročnem
planu krajevne skupnosti, še
veliko. Tako v Kozjem kani-
jo v najkrajšem času urediti
pločnike in napeljati javno
razsvetljavo, komunalno že-
lijo opremiti tudi nekaj zem-
ljišč za gradnjo stanovanj-
skih blokov. S tem v zvezi pa
velja omeniti, da so prav le-
tos zgradili v Kozjem dva no-
va stanovanjska bloka, ki sta
dala zavetje številnim, pred-
vsem mladim družinam. V
krajevni skupnosti pa naj-
bolj poudarjajo, da bi morali
v prihodnjih letih tudi go-
spodarsko še bolj obogatiti
kraj. Kajti zavedajo se, da je
predvsem še živahnejši ra-
zmah gospodarstva na tem
območju porok za hiter ra-
zvoj celotne krajevne skup-
nosti. S tem v zvezi so se po-
govarjali že s predstavniki
LIP Bohor iz Šentjurja glede
razširitve Žage, kar bi omo-
gočilo dodatno zaposlitev
predvsem moške delovne
sile.
SAMI KROJIJO SVO
RAZVOJ
Krajevna skupnost K
je   dokaj   velika  kraje
skupnost, zato bi bilo i
več, če bi podrobneje na
vali vse načrte, ki jih in
za prihodnja leta. Pa tud
to, ker so želje eno, možn
za njihovo uresničitev
drugo. Sicer pa se v vods
skupščine, sveta skupš(
in družbenopolitičnih o
nizacij kraja dobro zave<
usklajevanja med možn
mi in željami posameznih
selkov, pa tudi vseh kr
nov v krajevni skupn«
Zato se temeljito in ski
pogovarjajo o vseh bistve
vprašanjih razvoja, ne na2
nje pa tehtajo tudi intei
krajanov. Vse akcije, pa
bodo    družbenopolitičn
ali komunalnega značaja,
dijo usklajeno in dogovo
no. Žal je še vedno giba
sila celotne dejavnosti s
skupščine krajevne skup
sti, v katerem sedijo pi
stavniki vseh družbenop
tičnih organizacij kraja,
pravim zato, ker tudi v J
jevni skupnosti Kozje - ti
kot še mnogokje - niso zi
uveljaviti novega telesa
krajevni skupnosti - to
skupščine. Izvolili so si
BORCI NE-
ZADOVOUNI
Krajevna organizacija Zve-
ze borcev v Kozjem šteje tre-
nutno 145 članov. Med njimi
je seveda tudi mnogo takih,
ki so že močno v letih in ki
jih tarejo številne bolezni. To
pa pomeni, da potrebujejo
stalno zdravstveno varstvo
in zdravniški nadzor. Toda
žal v Kozjem stalnega zdrav-
stvenega varstva niso delež-
ni. Zato so borci nezadovolj-
ni, saj v Kozjem že šest me-
secev takorekoč ni stalnega
zdravnika. Vsak drugi dan
menda prihaja zdravnik iz
Šmarja v Zdravstveni dom,
toda Kozjani ne želijo takšno
zdravstveno varstvo. Pose-
bej borci ne, zato upajo, da
bodo problem zdravnika tu-
di v njihovo prid kmalu re-
^šili.
Mo$ki pevski zbor, ki ga vodi Franc Černelč, je s svojimi nastopi v kraju požel nemalo
priznanj. Člani zbora (okrog 25 jih je) pa z velikim veseljem prihajajo na vaje, da bi ob
priložnosti lahko pokazali občinstvu, kako lepa je domača pesem.
KOZJE V LEKSIKONU
Kozje je eno najstarejših naselij na 'Kozjanskem. Tod
odkrili sledove neolitskega in naselja iz bronaste dobe. L
1016 je prešlo kot dvor Traskendorf s trideset kmetijami
last Breže-Selških in slabih 60 let pozneje Krških škof«
Kozje je ^melo svoje viteze, ki so imeli za grb stolp, ok
katerega se vije zmaj. Ohranjene so še ruševine prvotne
gradu iz zgodnjega srednjega veka, kasneje sta bila zgrajei
še dva, v tretjem je danes obrat Metke. Znamenita je tu
Marijina cerkev iz 1249. leta. 1384 se Kozje prvič omenjali
trg. Kozje so dvakrat opustošili Turki, kraj pa je trpel t»
zaradi represalij po zlomu kmečkega upora, saj so v vojs
Ilije Gregoriča sodelovali tudi Kozjani. Po kraju je petkJ
morila kuga. Ponovni razcvet je Kozje doživelo kot sejei'
sko mesto sredi 19. stoletja. j
Med okupacijo so imeli Nemci tu močno utrjeno pos)
Janko. V noči na 11. september 1944 jo je napadla Bračič«?!
brigada, ki je naslednji dan osvobodila Kozje. Ker je hkn
»padel« tudi Podčetrtek, je bilo tega dne osvobojeno ^
ozemlje med Sotlo in Savinjo. Med NOB je dalo Kozjansl
in Kozje mnogo borcev. Na trgu o tem nemo priča spomeH
1500 žrtvam, borcem in talcem s tega območja. Po osvobC
tvi je bilo Kozje do 1946 sedež okraja, nato pa do 1958 se<J
občine. Kozje ima danes 1300 prebivalcev, skupaj z nas«
Zdole, Vetrnik, Ješovec pa tvori krajevno skupnost. Iz K<i
jega sta doma Martina Bidovec, mladinska dramatičarka '
Vlado Golob, skladatelj in glasbeni kritik. J
Q- OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINI- I
P.E - OP RINKE DQ SOTLE - OD RINKE DO SOTLt - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - ou Mi i.
mST KOZJE
Ikleba
M le komunah.
^elegate za ta pomemben or-
lan, sprejeli na seji skupšči-
ne letni program dela krajev-
pe skupnosti, kaj več pa do-
ilej niso uspeli storiti. Odgo-
vorni tovariši pa zagotavlja-
lo, da se zavedajo nalog, ki
m čakajo pri uveljavljanju
lega najvišjega telesa v kra-
jevni skupnosti in tudi pri-
jtojnosti, ki jih skupščina
^osi.
j No, zaskrbljeni pa niso le
(avoljo uveljavljanja dele-
gatske skupščine v krajevni
ikupnosti. Mnogo preglavic
im delajo tudi delegati po-
lebnih delegacij za skupšči-
ne interesnih skupnosti, ki
le zdaleč niso aktivni, kot bi
norali biti. Mnogo bo treba
a poživitev njihovega dela
toriti v okviru družbenopo-
itičnih organizacij, pred-
fsem frontne SZDL.
I
Za razliko od delegacij za
skupščine interesnih skup-
nosti pa v krajevni skupnosti
Kozje živahno delujejo šte-
ifilna društva. Med njimi so
nočno aktivni predvsem ga-
silci, katerih društvo šteje
J64 članov, starost društva
!)a je 104 let. Zelo aktivno je
udi društvo ribičev, pa lov-
»v, Turistično društvo,
Iruštvo TVD Partizan s šte-
vilnimi skupinami in drugi.
Posebej pa velja v Kozjem
pohvaliti tudi organizacijo
Rdečega križa.
NAMESTO
ZAKUUČKA -
OBUUBA
Ob obisku v krajevni
skupnosti Kozje so nam pri-
jazni krajani pokazali marsi-
kaj: od krajevnih značilnosti,
do industrijskih obratov, šo-
le, nove stanovanjske sose-
ske... Širokosrčno so nas
sprejeli in živahno pripove-
dovali o uspehih, ki so jih na
vseh področjih beležili v zad-
njih letih. Marljivo smo si za-
pisovali vse njihove dosežke
in probleme, a žal smo vedno
prekratki. V straneh mislim,
ki nam ne dajejo možnosti,
da bi jih po lastni volji po-
daljševali in vanje zapisovali
vse, kar bi želeli. Zato tokrat
ne zaključujemo zapisa o
krajevni skupnosti Kozje. V
beležkah novinarjev je osta-
lo še mnogo zanimivega gra-
diva, ki ga bomo objavili v
naslednjih številkah Novega
tednika. Menimo, da bomo
tudi tako, malce razdroblje-
no sicer, predstavili krajev-
no skupnost Kozje, to zani-
mivo skupnost pridnih in
aktivnih ljudi.
TRIJE STEBRI
V Kozjem premorejo tri
kar uspešne industrijske
obrate, ki so izrednega po-
mena za razvoj celotne kra-
jevne skupnosti. Pa ne samo
zaradi pomembnega finanč-
nega deleža, ki ga vsi trije
tozdi letno odrinejo krajevni
skupnosti, temveč bolj zara-
di dejstva, da dajejo prebi-
valcem zaposlitev in tako
zmanjšujejo sicer precejšen
odliv mladih v večje indu-
strijske centre.
Metka Kozje, temeljna or-
ganizacija za izdelavo po-
steljnega perila, praznuje le-
tos svojo dvajsetletnico pri-
pojitve k matični organizaci-
ji. To je tovarna, ki zaposluje
okoli 150 delavcev, med nji-
mi pretežno žensk. Leta 1973
so v okviru tega proizvodne-
ga obrata odprli v Kozjem
novo halo, ki daje delavcem
dokaj urejene delovne pogo-
je. Poprečni osebni dohodek
delavcev znaša 5271 dinar-
jev, to pa pomeni, da je tudi
socialna varnost delavcev
ustrezna. Največji problemi
ki jih čutijo delavci, so veza-
ni na stanovanja in otroško
varstvo. Slednji je predvsem
problem delavk-mater, ki se
vozijo v Metko na delo iz
okoliških krajev.
Dekor - temeljna organiza-
cija Stekleirne Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine je najmlajša
od treh tovarn v Kozjem. Le-
ta 1974 so jo zgradih, v njej
pa je trenutno zaposlenih
111 delavcev. V Dekoru dela-
jo zelo mladi ljudje, saj je nji-
hova povprečna starost ko-
maj dvajset let. V Dekoru,
kot že ime samo pove, deko-
rirajo steklene izdelke najra-
zličnejših oblik in uporabno-
sti. Njihovi načrti pa so po-
vezani z izgradnjo kislinske
polnilnice, ki bo omogočila,
da bodo dosegali večjo vre-
dnost izdelkov.z manjšo ma-
nipulacijo stekla.
Tretja temeljna organizaci-
ja v Kozjem pa je Žaga lesno
industrijskega podjetja Bo-
hor iz Šentjurja. To je zaen-
krat še obrat, ki obeta še
marsikaj. Predvsem pa z bo-
dočo razširitvijo kapacitet
daje možnosti večjega zapo-
slovanja moške delovne sile
iz Kozjega in okolice.
Pisali in slikali
DAMJANA STAMEJCIC
MATEJA PODJED
^ pekoru, ki je temeljna organizacija Steklarne Boris
Kidrič, so zaposleni pretežno mladi delavci. Njihova po-
^''ečna starost znaša komaj dvajset let.
Svet skupščine krajevne
skupnosti Kozje je gotovo ti-
sto telo, ki se v največji meri
ukvarja z vprašanji komu-
nalnega urejanja in razvoja
kraja. Predsednik sveta je
Jože Pirš, ki nas je ob obi-
sku v krajevni skupnosti
vseskozi spremljal. Med dru-
gim nas je pogovor z njim
zanesel tudi na vprašanje bo-
dočega razvoja kraja. Jože
Pirš je ob tem dejal:
»Težko bi vam sedaj naštel
vse probleme, s katerimi se
srečujemo v krajevni skup-
nosti in ki jih bomo morali
potemtakem v bodoče rešiti.
Vendar pa lahko povem, da
so naše želje vse z^tevnejše,
da krajani ne razmišljamo
zgolj o asfaltiranju cest, o na-
peljavi vodovoda. Tudi o
tem razmišljamo, seveda, to-
da ob tem tudi na zahtevnej-
še objekte. Hočem reči, da
nam ni več samo za zadovo-
ljitev komunalnih interesov.
Želimo imeti urejeno trgovi-
no, zdravstvo, želimo še več
kulture, radi bi imeli športno
rekreacijski center, urejeno
restavracijo. Zaenkrat so to
le želje, a prepričan sem, da
jih bomo čez nekaj let ure-
sničili.«
Dragica Planine je šele dva
meseca selcratarka OO ZK
teren - Kozje, vendar je do-
dobra seznanjena s številni-
mi problemi, ki tarejo Icraj.
Za volilno konferenco, ki bo
9. novembra, so že pripravili
vse potrebno, je povedala
Dragica. Posebej skrbno pa
se pripravljajo na vsebinski
del konference. Pretresli bo-
do delovanje komunistov in
njihovo aktivnost na vseh
področjih. Ugotovili bodo,
kje je krivda, da posamezne
delegacije niso delale tako,
kot bi morale.
Po konferenci, pravi Dra-
gica, bo njihova osnovna or-
ganizacija števila okrog 22
komunistov. Predvsem pa
bodo na konferenci komuni-
sti spregovorili tudi o pere-
čem problemu zdravstva v
kraju. Sprožili bodo akcijo
za čimprejšnjo rešitev kritič-
ne situacije. Ljudje so z
zdravstveno službo nezado-
voljni (o tem smo v našem
tedniku že obširno pisali) in
brez dvoma je treba rešitev
najti v najkrajšem možnem
času, da ne bi nov in sodob-
no urejen zdravstveni dom
samevšd, krajani pa bi hodili
po zdravstveno pomoč dru-
gam.
Ivan Štendler je ravnatelj
osnovne šole v Kozjem šele
kratek čas, vendar se je v
svoje delo vživel in ga rad
opravlja. Marsikaj so si na
šoli v tem času postavili za
cilj, predvsem pa bi jo radi
nekohko posodobiU. Šola v
Kozjem sodi med prve na
novo zgrajene šole v šmarski
občini in zato za današnji
utrip marsikaj ne zadošča
več. Poskrbeti morajo tudi
za sodobnejša učila, da bodo
učenci dosegU boljše rezulta-
te pri pouku. Na srečo pa ni-
majo kadrovskih proble-
mov, tako da vsaj v tej smeri
pouk nemoteno teče. Šola
ima svoje oddelke tudi v Bu-
čah in v Podsredi.
Celotni kolektiv šole pa si
v veliki meri prizadeva, da bi
kar se da tesno sodelovali z
domačo krajevno skupnost-
jo in to jim tudi v veliki meri
uspeva. V tem tesnem sode-
lovanju in medsebojni pove-
zanosti vidijo v kraju uspe-
he, ki na tak način ne morejo
izostati. Z veUkim zado-
voljstvom pa je Ivan Štend-
ler opisoval tudi povezavo z
delovnimi organizacijami v
kraju, ki šoU velikokrat pri-
skočijo na pomoč, zlasti ko
gre za delovno prakso učen-
cev.
Le kdo ne pozna Antona
Soka, veterinarja iz Kozje-
ga? Ga skorajda ni iz bližnje
in daljnje okolice, ki tega na-
smejanega in vedno dobro-
voljnega možakarja ne bi
poznal. Pravzaprav poznajo
Antona Soka bolj kot pred-
sednika Gasilskega društva
iz Kozjega, ki obhaja - druš-
tvo seve - letos svojo 104.
obletnico.
»V Kozje sem prišel po
vojni kot mlad veterinar,«
pripoveduje Anton Sok.
»Kmalu sem se vključil v
družbeno in politično delo
kraja. Leta 1950 pa sem po-
stal predsednik Gasilskega
društva. Moram povedati, da
smo gasilci iz Kozjega zelo
pridni in aktivni fantje. To se
moram pohvaliti! Dobro
smo opremljeni, dobro izur-
jeni, članov je sedaj 264 in
vsi se vključujejo v akcije, ki
jih pripravlja krajevna skup-
nost ali pa naše društvo. Ob
nedavni akciji Nič nas ne
sme presenetiti so nas tudi
tisti ,ta višji' pohvalili.«
Gasilci iz Kozjega so pod
vodstvom Antona Soka do-
segli tudi vrsto priznanj na
najrazhčnejših tekmovanjih
v občini, regiji, republiki, pa
tudi v Jugoslaviji.
Iz nekdanjega stanovanja
so v Kozjem preuredili pro-
store za najmlajše, ki jih v
času odsotnosti staršev vzga-
ja Slavica Blažič.
Delo, pravi Slavica, poteka
po vzgojnem programu, ven-
dar je v skupini, ki je raznoli-
ka glede na starost otrok,
včasih kar težko usldajevati
delo. Treba pa se je pač po-
truditi in izpolniti vse želje
in potrebe maUh nadebu-
dnežev, ki potrkajo na vrata
vrtca že ob petih zjutraj. Ce
se le da, gredo otroci ven, v
naravo, kjer je dosti prostora
za tekanje in igro, kajti pro-
stor, ki jim je na voljo v
vrtcu, jim ne dovoljuje bolj
razgibanih iger. In tudi naj-
bolj srečni so otroci zunaj,
nam je zatrdila Slavica. Všeč
jim je tudi, če odidejo na
obisk v kakšno delovno or-
ganizacijo, kjer spoznavajo
delovni proces in potem veli-
ko sprašujejo o tem, kar so
videli in spoznali.
Potrebe po varstvu v kraju
so seveda veUko večje od
zmogljivosti vrtca, saj priha-
jajo prošnje za sprejem otrok
skozi vse leto.
Ko smo obiskali Kozje, je
bilo dvorišče pred zgradbo
zadružne enote polno trak-
torjev, ki so jih voziU na te-
hnični pregled vozniki iz še-
stih krajevnih skupnosti. Jo-
že Kovačič, ki je vodja za-
družne enote v Kozjem, je
imel zato seveda polne roke
dela, vendar nam je kljub
vsemu nadrobil nekaj zani-
mivosti o delu te enote. Tako
smo izvedeli, da je na po-
dročju, ki ga zajema enota,
kar 340 traktorjev z ustrezni-
mi priključki. Glede na širi-
tev kmetijske mehanizacije
pa bi rabih tudi ustrezne de-
lavnice za popravilo in vzdr-
ževanje kmetijskih strojev,
saj zdajšnja delavnica še zda-
leč ne zasluži tega imena. V
naslednjem srednjeročnem
obdobju bo Kmetijski kom-
binat Šmarje poskrbel tudi
za to. *
Kot nam je povedal Jože
Kovačič, še lahko zadružna
enota Kozje pohvali o tem,
da je od leta 1972 pa do sedaj
preusmerila v tržno proiz-
vodnjo kar 110 kmetij.
Kmetje, ki so se odločili za
preusmeritev, so dobili dol-
goročne kredite za vse inve-
sticije in tako uspehi niso
izostajali. V zadnjem obdob-
ju pa so se kmetje združih v
strojne skupnosti,
^SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE -   OD RINKE DO SOTLr- O
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43-31. oktober 1979
PREUSMERJENA KMETIJA V KOZJEM
DOMAČIJA IZ POGORIŠČA
Anton in Jožofa Lesnilta zaupata v prihodnjo dni
v Kozjem ni težko izvedeti
za kmetijo Antona in Jožefe
Lesnika, zatorej smo ju obi-
skali tudi mi, in sicer po na-
svetu vodje zadružne enote v
Kozjem, ki nas je poučil, da
sta Franc in Jožefa Lesnika
prva začela načrtno preu-
smerjati svojo kmetijo. S po-
močjo kmetijskih strokov-
njakov in seveda kreditov, je
na Lesnikovi kmetiji življe-
nje in delo steklo drugače od
prejšnjega. Kaj takšno delo
in življenje pomeni, smo ju
pred dobrim tednom dni
vprašaU ob obisku na njuni
kmetiji. »Nekako je šlo«, je
zastavil besedo Anton, »če-
prav je bilo tedaj, ko sva se z
ženo odločala za preusmeri-
tev kmetije, precej težko, na-
ma tega danes ni žal. S strani
zadruge so nama precej sve-
tovali in pomagali, dobila
sva kredite in treba se je bilo
lotiti dela. Zdaj, skoraj po
desetih letih, so dela v zak-
ljučni fazi in v hlevu stoji 28
glav živine. Ni bilo lahko, a
smo vztrajali. Sami smo de-
lali, da bi čimbolj znižali
stroške in čimprej spravili
pod streho gospodarsko po-
slopje. Glede na to, da smo
bili v Kozjem prvi kmetje, ki
smo pristopili k preusmeri-
tvi, je bila odločitev za ta ko-
rak težka in še danes ni vse
nared, saj imamo načrtov in
želja še precej. No, pa malo
še lahko počakajo. Vsaj za
kratek predah. Vendar je ob-
čutek prijeten ob misli, da
smo pred leti zastavljene na-
črte uresničili s pomočjo za-
druge in tamkajšnjih stro-
kovnjakov.«
Anton in Jožefa sta ob po-
govoru glasno razmišljala še
naprej: »Največ dela je seve-
da v hlevu, saj le-ta še ni av-
tomatiziran. Ko pa bo, in to
načrtujeva v najkrajšem ča-
su, bo tudi pri nas nekoli-
kanj manj dela. Na srečo na-
ma pri delu pomaga še se-
stra, saj sama težaškega
kmečkega dela ne bi zmago-
vala.«
Pri Lesnikovih sta zrasla
tudi dva fanta - sinova in se-
veda nas je zanimalo, ah kdo
namerava ostati na kmetiji
in nadaljevati dobro zastav-
ljeno delo staršev. Izkazalo
se je, da se starejši sin že uči,
mlajši pa je prav letos osmo-
šolec. In morda, če mu učni
uspeh ne bo ponagajal, pra-
vita starša, se bo vpisal na
kmetijsko šolo v Mariboru.
Beseda je dala besedo in
tako smo se ob našem obi-
sku malo zaklepetali še o či-
sto prvotnih nastankih te
kmetije, ob tem pa smo izve-
deli pretresljivo resnico, ki
jo je povedala Jožefa.
»V naši domačiji so se med
vojno sestajali partizcmi in
aktivisti in ker je vse to nek-
do izdal, so nekega dne na
vrata potrkah Nemci. Mama
se je morala v eni sami uri s
sedmimi otroki izseliti iz hi-
še. Očeta so ujeli in ubili že
prej. Bilo je strašno, saj naj-
mlajšemu otroku še ni bilo
dve in najstarejšemu še ne
trinajst let. Odpeljali so nas
na Bavcirsko in nas tam seUli
iz taborišča v taborišče. A
smo preživeli. Vsi. Razen
ata, ki so ga Nemci ustrelili
že prej. Doma pa nas je pri-
čakalo pogorišče in nove sol-
ze. Pa smo dvignili dom in to
našo domačijo, ki je, vidite,
po tolikih letih to, kar sva z
možem naredila. In bova, do-
kler bova zmogla, delala še
naprej.«
MATEJA PODJEH.
USMERITEV
KMETIJSTVA
NA
KONJIŠKEM
Mnogi nerešeni in zaka-
snitveni problemi na po-
dročju cen, še zlasti kme-
tijskih proizvodov, bodo
pogojevali poslovanje
kmetijskih temeljnih or-
ganizacij združenega dela
oziroma v primarni proiz-
vodnji. Tako so v uvodu
izhodišč naslednje sred-
njeročne usmeritve zapi-
sali v konjiški občini.
Jasno je, da bomo mo-
rali zaradi zagotovitve
hrane, kmetijstvu zajam-
čiti poseben položaj. Po-
sebnost tega položaja pa
bo nedvomno zahtevala
posebno združevanje
sredstev za hitrejši razvoj.
V konjiški občini so tri
kmetijska področja, na
kateri bo teža razvoja: ži-
vinoreja, vinogradniš-
tvo in sadjarstvo.
Uspešen razvoj teh in
ostalih področij kmetij-
stva bodo zagotoviU pred-
vsem s tesnejšim sodelo-
vanjem med kmetijskimi
proizvajalci in kmetijsko
zadrugo. Skratka: po-
globljen razvoj družbe-
noekonomskih odnosov
v kmetijstvu ni srednje-
ročna politična kmetijska
parola, ampak nujnost.
Pri tem je mišljena zlasti
kmetijska neodvisnost v
izvajanju prostorske in
zemljiške politike, večja
skladnost v cenovnostro-
škovnih odnosih, rast
akumulativnosti in borba
za usklajenost med kme-
tijstvom, živilstvom in tr-
govino.
Razumljivo, da bo po-
trebno povečati še površi-
ne kmetijsko-obdeloval-
ne zemlje, hribovskim
kmetijam pa omogočiti
razvoj, ne samo obstoj. To
pa istočasno sega že tudi
na področje razvoja
kmečkega turizma, kate-
rih prve korake uspešno
ubirajo tudi na konjiških
obronkih Pohorja.
MrrjA UMNIK
CELJSKA MLEKARNA
SPORNA ZEMUA
Kaito Je s spiošnim interesom?
o gradnji in lokaciji nove
mlekarne v Rušah v žalski
občini so doslej razpravljali
medobčinski organi in orga-
ni žalske občinske skupšči-
ne. Vsi menijo, da je lokacija
za naložbo, od katere je odvi-
sna nadaljnja preskrba z
mlekom na celjskem območ-
ju, najbolj primerna. Lokaci-
ja je v območju, ki je v urba-
nističnem programu občine
predvideno za proizvodne
obrate in je v skladu z ele-
menti urbanističnega pro-
grama.
Srednjeročni načrt razvoja
občine Žalec 1976-1980 dolo-
ča, da je v občini potrebno
posvetiti posebno skrb pro-
izvodnji hrane in intenzivni
proizvodnji v kmetijstvu. To
pa zahteva naložbe v primar-
no kmetijsko proizvodnjo in
tudi v predelovalne zmoglji-
vosti. Izgradnja nove mle-
karne ima za celjsko območ-
je velik pomen. Ker investi-
tor ni uspel dobiti vseh po-
trebnih zemljišč za gradnjo
mlekarne v Rušah, predlaga
skupščini občine Žalec, da z
odločbo ugotovi splošni in-
teres za gradnjo objekta. To
pa seveda pomeni uporabo
14. člena zakona o razlastitvi
in o prisilnem prenosu pravi-
ce uporabe. Hmezad kot in-
vestitor je namreč dvakrat
zapored v obdobju šestih
mesecev ponudil prizadetim
lastnikom odkup potrebne-
ga zemljišča, vendar se ti s
tem niso strinjalL Lastniki
so sicer izjavih, da se zaveda-
jo pomena nove mlekarne,
vendar zahtevajo v zamenja-
vo drugo ustrezno zemljišče.
Hmezad je večini lastnikom
ponudil zamenjavo zemljišč,
ponudbe pa niso vsi sprejeli,
ker da jim ponujeno zemlji-
šče zaradi kakovosti ali lege
ne odgovarja. O možnosti za-
menjave zemljišč se Hmezad
in prizadeti lastniki še dogo-
varjajo.
Lokacija mlekarne je sicer
v skladu z elementi urbani-
stičnega programa, z urbani-
stičnimi dokumenti pa ni do-
ločena. Splošni interes tako
ni mogoče ugotavljati po do-
ločbah 14. člena zakona o ra-
zlastitvi in o prisilnem pre-
nosu pravice uporabe kot je
to predlagal investitor, am-
pak po določbah 15. člena te-
ga zakona, ko splošni interes
ugotovi v skladu z elementi
urbanističnega programa
skupščine občine. Dokonč-
no besedo o tem bosta imela
zbor združenega dela in zbor
krajevnih skupnosti, ki naj
bi sprejela potrebno od-
ločbo.
JANEZ VEDENIK
STUDIO
RADIA CELJE
TELEFON
22-009
Z VLAKOM V POMURJE
Prav se je odločila tovanšica Slavica, predsednica sindikata delav-
cev občinske uprave v Šentjurju pri Celju, ko je za izlet predlagala
vožnjo z zelenim vlakom v Prekmurje v organizaciji oz. aranžmaju
TTG iz Ljubljane! Kljub slabemu vremenu se nas je na izlet podalo
38, doslej največ. Z nami je bil tudi kuharski mojster Ivan Ivačič, ki
nam je že ob prvem srečanju razdelil recepte znanih prekmurskih
specialitet.
Proti Mariboru se je vreme začelo popravljati, v Murski Soboti pa
je bilo lepo! Ni nam manjkalo tudi dobre volje. Ogledali smo si
zanimivosti v Murski Soboti, Martinjcih, na Goričkem in v Selu. Bili
smo tudi v Bogojini, Filovcih, ki so znani po lončarski obrti, v
znanem hotelu Carda pa so nas pričakali s pravim prekmurskim
kosilom - klobase s proseno kašo in gibanica. Svoj čar je dodala tudi
glasba vrlih godcev! Povratek je bil težak, saj je bilo lepo! TakSnih
izletov si še želimo! D. J. i
SPOMINI SADJARJA IZ MARIJA DOBJA
TRDOaV JE KOT DREN
Kijub ietom je Reilimanov ata še poin načrtov
Našli smo ga. In veste
kje? S košem na rami se
je motovilil okoli stiskal-
nice, vsenaokoli pa je bilo
polno sadja. Vse življenje
je preživel z njim in živel
zanj.
O JOŽETU STOJANU
ali po domače REIHMA-
NOVEM atu teče beseda.
Sončni žarki ';e niso po-
sušili travnati i biserov in
tudi vinograd., ki so pose-
jani po gričevnati pokraji-
ni, ki se ji pravi Marija
Dobje, so bili še zaviti v
jutranjo meglo. Taka se
nam je zdela lepota tega
kraja, ko smo se v zgod-
njih urah odpravili iz Ce-
lja k znanemu sadjarju -
atu Reihmanu na obisk.
»Ste pa zgodnji,« nam
je odvrnil v pozdrav in se
razveselil našega obiska.
In prav je, da,smo šli tako
zgodaj, ker drugače ga že
ne bi našli doma. Ravno v
vinograd je bil namenjen,
med »trstn:'co« ^rtf je de-
jal sam. Živahen, takoj
pripravljen za pogovor in
kljub 83 letom čil in
zdrav, ni s crival veselja,
da nekomi zaupa svojo
življenjsko >godbo, polno
ponosa, trpljenja in tudi
tožb.
ZADNJI GOSPODAR
DVESTOLETNEGA
RODU
Čudovit spomin ima
gospodar Stojan. Za dve-
sto let zna našteti svojo
rodovino in ko se je na
sedanji domačiji rodil on,
je ta trdno stala. Vse je
tako kazalo, da bo obetav-
ni kmečki fant lahko od-
šel na nadalnje šolanje v
kmetijsko šolo, kamor ga
je vlekla »uka želja«. Pa je
mlademu fantu načrte
prekrižala prva svetovna
vojna. Dve leti in pol jo je
celo služil in ležal v strel-
skih jarkih v Srbiji ter se
boril na dobrdobski pla-
noti. Dvakrat je bil tudi
ranjen in kot invalid je
prišel domov.
Zagnano se je lotil kme-
tovanja in zagospodaril je
na posestvu, ki je obsega-
lo trideset hektarov.
Predvsem pa ga je zani-
malo sadjarstvo, ki je v
teh krajih pred vojno
imelo odlične perspekti-
ve, veliko bolj od vinogra-
dov, ki zdaj tod okoli naj-
več prevladujejo. Pred
vojno se je povezoval s
kmetijskimi strokovnjaki
iz Maribora, Šentjurja.
Tako je začel gojiti novej-
še sadne vrste jabolk, ki
so zaradi svoje kakovosti
slovele daleč naokoli. In
tako je postal kmet Sto-
jan iz Marija Dobja v šent-
jurski občini priznan sa-
djar daleč naokoli.
V RUSIJO JE
IZVAŽAL SADIKE
Stojanova jabolka so
imela priznano kakovost.
Pridelal jih je na vagone,
vsako njegovo jabolko pa
je bilo zavito v »zidan«
papir. Pa tudi ceno so
imela - prodajal jih je po
štiri dinarje za kilogram.
In lepo je z njimi zaslužil,
tako, da mu denarja ni
primanjkovalo. Nikoli pa
ni bil z obstoječim sta-
njem zadovoljen. Vedno
je stremel naprej in
ustvarjalno razmišljal.
Začel je vzgajati sadike,
celo v Rusijo jih je izva-
žal.
Tistih časov se Reihma-
nov ata rad spominja, oto-
žen pa postane, če govori
o sedanjosti. »Včasih so
me prišli obiskat strokov-
njaki peš, danes pa še z
avtom k nam več ne mo-
rejo.« Res je, da je kmeta
Stojana čas prerasel in se
s sadjerejo ne ukvarja
več, ker ni donosna pano-
ga gospodarstva. Njegovo
sadje je staro in ne daje
sortnih jabolk. Tega se
Reihmanov ata tudi zave-
da, a težko dojame. Po-
greša pa ljudi, s katerimi
bi se strokovno pogovoril
ali pa samo obujal spo-
mine.
MED VOJNO JE
BILO VROČE
Ni pa še izgubil vseh
prijateljev. Prijateljstva,
ki so se kalila med parti-
zani, so ostala trdna. Vas
Marija Dobje je bila med
drugo svetovno vojno
partizanska, Nemci so
prihajali sem gor le na
»obisk.«
V Stojanovi hiši pa so
imeli sestanke, kurirji so
prinašali pošto, na topli
kmečki peči se je sušila
mokra obleka prenekate-
rega partizana. »Lenka
Gabrovčeva, je moja pri-
jateljica,« s ponosom po-
ve zgovorni ata. »Se ve-
dno me obiskuje, jaz pa
njo. Nekajkrat sem bil iz-
dan in tudi stal sem pod
nemškimi šusi. Pa me je
rešila moja nemščina, ki
sem se je naučil v prvi
svetovni vojni in pa to, da
sem služil v 87 regimentu.
To je Nemce odvrnilo, da
bi opravili svoje delo.« Se
zdaj se Stojan na ta račun
zvito smeji, češ, pa sem le
odnesel celo kožo.
NE VDA SE TUDI
DANES
Tudi po vojni je bilo
vroče. Vsemogoče vaške
mržnje so prišle na dan.
Tudi njemu so hoteli vze-
ti nekaj zemlje. Pa je šel
1950 leta do Tita in dose-
gel, da se je izkazala pra-
vica. Tisti, ki mu je želel
zlo, je potem sedel sedem
let. Tudi to se je še zgodi-
lo, da je nekaj svoje zem-
lje, ki so jo mu vzeli, od-
kupil nazaj.
Zdaj Reihmanov ata
razmišlja, kako bo popra-
vil hišo, da bo dobila mo-
dernejši videz. Skrbno
zložena opeka čaka pri-
dnih rok. Pa menda ne
atovih, čeprav sam pravi,
da se počuti kot pri dvaj-
setih? Poln je volje in le
tako zmore, da danes še v
redu kmetuje, goji živino,
obrezuje trstje in je z
vsem vedno na tekočem.
Zvesti pes Nero je ob
njem, gospodinjiti pa mu
pomaga nečakinja, ker
ima bolno ženo. Na večer
in to vsak, pa vzame v ro-
ke Novi tednik, Večer in
Kmečki glas. To so njego-
vi zvesti prijatelji in edina
vez s svetom. Grejejo ga
odlikovanja, pred leti pri-
dobljena na sadjarskih in
vinskih razstavah in -
spomini. Teh je toliko, da
bodo izpolnila še vsa na-
daljnja leta njegovega živ-
ljenja. Kljub 83 letom
Reihmanovega ata jih bo
dočakal še veliko, saj
kmečka korenina, zrasla
iz drenovega poganjka,
kljubuje preteklosti in se-
danjosti.
ZDENKA STOPAR
FOTO: ALEŠ STOPAR
§t 43 - 31. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 13
OBČINA ŽALEC - ČETRTI SAMOPRISPEVEK
uudje sami odločajo
za svoj lepši jutri
V petih letih bodo ¥ žalski občini dobili objekte v vrednosti850 milijonov dinarjev
11. novembra se bodo ljudje v žalski občini
znova odločali o svojem napredku na po-
dročju družbenih dejavnosti, komunale in
ljudske obrambe, varnosti in družbene samo-
zaščite. Prav tako bodo na posameznih voli-
ščih odločali o denarju, ki naj bi ga za svoje
potrebe vsako leto prejemale krajevne skup-
nosti.
V današnji prilogi Novega tednika znova pi-
šemo o programu vlaganj. O posameznih po-
dročjih smo V Novem tedniku obširneje že pi-
sali, danes pa objavljamo povzetek del, ki ča-
kajo. Program je izredno obsežen. Res pa je,
da so velike tudi potrebe delovnih ljudi in ob-
čanov V žalski občini.
Marsikaj so v dosedanjih treh samoprispev-
kih že naredili in dolina zelenega zlata je te-
meljito spremenila svojo podobo prav po za-
slugi solidarnosti vseh v občini. Marsičesa se-
veda tudi ni bilo mogoče opraviti. Iz objektiv-
nih razlogov seveda in ne zato, ker bi kdorkoli
nasprotoval kakšni potrebi. Saj veste. Vse je
pač iz leta v leto dražje... Besedo v tej prilogi
smo dali seveda tudi občanom, ker je tako
najbolj prav, na prvi strani priloge pa objav-
ljamo razgovor s predsednikom OK SZDL Ža-
lec Ivom Robičem.
Na zadnji strani si lahko ogledate nekaj do-
sežkov zadnjega obdobja plačevanja samopri-
spevka. Bi imeli takšne objekte, če pred leti
ne bi glasovali ZA? Bodo v občini imeli tisto,
kar potrebujejo? Odvisno od njih samih. Mi
pa si upamo trditi - imeli bodo, kar je pač
večina za vsestranski napredek in razvoj. Tudi
v prihodnji številki namenjamo nekaj strani
četrtemu samoprispevku.
Je sploh lahko kdo, ki bi nam ne privoščil še bolj lepih dni, ki nas čakajo? Hvala vam že v naprej, dragi starši
IVAN ROBIČ
KDO NI ZA KORAK NAPREJ?
Ivo Robič: »Program samoprispevka je
del srednjeročnega razvojnega pro-
grama.*
NT: Kakšno je vzdušje pred refe-
rendumom, ki bo 11. novembra?
I. Robič: »Mislim, da nas za izid ni
treba skrbeti. Ljudje vedo, da se vsega,
kar bi kje želeli, pač ne da napraviti
naenkrat. Rečemo pa lahko, da je to-
kratni program zelo bogat. V njem se
lahko vidi vsaka krajevna skupnost,
vsak posameznik v naši občini. Ljudje
podpirajo uvedbo četrtega samopri-
spevka. O programu in potrebah smo
odgovorno razpravljali na zborih kra-
janov, v delovnih organizacijah, druž-
benopolitičnih organizacijah in tudi
na zadnji seji^vseh treh zborov občin-
ske skupščine, ko so se delegati sogla-
sno izrekli za dokončni program.«
NT: Kaj pa neuresničene naloge iz
sedanjega, tretjega samoprispevka?
I. Robič: »Prav je, da smo občane o
objektivnih težavah sproti obveščali in
da ničesar nismo skrivali. Slo je pač za
objektivne težave. Omeniti moram po-
večanje cen, nekatere ob tretjem refe-
rendumu še nepredvidene obveznosti
in druge težave. Neuresničene naloge
prenašamo v naslednje obdobje zato,
ker so potrebne.«
NT: Kakšni so uspehi dosedanjih
treh samoprispevkov?
I. Robič: »Veliki so ti uspehi in tega
nihče, kdor je pošten, ne more zanika-
ti. Ponosni smo na te uspehe. Z zado-
voljstvom gledamo otroke v urejenih
šolah, kjer dobe več znanja. Seveda pa
si vsi skupaj želimo tudi boljših cest,
urejeno in zdravo okolje, boljšo pitno
vodo in boljše zdravstveno varstvo.«
NT: Kaj pomeni glasovanje ZA na
četrtem referendumu?
I. Robič: »Pomeni korak naprej pri
razreševanju nekaterih perečih pro-
blemov s področja osnovnega in sred-
njega šolstva, otroškega varstva, so-
cialnega skrbstva, zdravstva, kulture,
telesne kulture, komunalne izgradnje
in drugega. Prepričan sem, da se bo
solidarnost vnovič izkazala, ker ne vi-
dim razloga, da bi kdorkoli nasproto-
val vsestranskemu napredku. Gre nav-
sezadnje za dolgoročno naložbo, ki za-
gotavlja lepše življenje. Večino sred-
stev za izvedbo programa pa bodo de-
lavci v delovnih organizacijah nameni-
li za ljudsko obrambo, varnost in druž-
beno samozaščito ter komunsilno de-
javnost.«
NT: Kakšna je odvisnost srednje-
ročnega razvojnega programa od
uspešnosti izida referenduma?
I. Robič: »Referendumski program
je del srednjeročnega programa razvo-
ja naše občine. V novo obdobje gremo
s konkretnimi akcijami za čim več po-
zitivnih rezultatov.«
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43-31. oktober ^97\
OBČINA ŽALEC - ČETRTI SAMOPRISPEVEK
ORUŽBENE DEJAVNOSTI, KOMUNALA. KS, LJUDSKA
OBRAMBA, VARNOST IN DS
KAKŠNE
PRIDOBITVE
NAČRTUJEJO?
32 NOVIH UČILNIC -
ENOIZMENSKI POUK
v osnovno šolstvo in usmerjeno izobraže-
vanje bodo v naslednjih petih letih vložili v
žalski občini kar 146 milijonov dinarjev.
Milijoni so to, ki so odraz potreb. Potrebe
pa se porajajo domala v vsaki krajevni
skupnosti. Tako bodo nove objekte v na-
slednjih petih letih (o tem smo že obširneje
pisah v prejšnji številki NT) dobili v Vinski
gori, Gotovljah, Libojah, na Vranskem, v
Grižah, Šempetru in na Polzeli. 32 učilnic,
kabineti, telovadnice, kuhinje... Logično
nadaljevanje dela in solidarnosti, ki sta se
rodila že leta 1967, ko so Žalčani kot prvi v
Sloveniji na celotnem območju občine
izvedli referendum o samoprispevku za ob-
novo osnovnega šolstva. Ce ne bi že takrat
prišla na dan želja in odločnost delovnih
ljudi in občanov po napredku, potem danes
ne bi mogli govoriti o tem, da nameravajo v
naslednjih petih letih preiti na vseh šolah
na enoizmenski pouk. Pa ne le to. Prizade-
vah si bodo za postopni prehod na celo-
dnevno osnovno šolo, osnovna šola v Go-
tovljah bo postala popolna osnovna šola in
pri večjih podružničnih šolah bodo postop-
no zgradili telovadnice oziroma večnamen-
ske objekte. Ob tem ne gre pozabiti nadalj-
njega razvoja usmerjenega izobraževanja.
JE MED NAMI SPLOH KDO, KI MLA-
DEMU RODU NE BI PRIVOŠČIL CiM
VEC MOŽNOSTI ZA OSVAJANJE
ZNANJ?
35% OTROK V
PREDŠOLSKEM
VARSTVU
Izobraževanje mladega rodu se ne začne
šele v osnovni šoli. Urejeno otroško varstvo
je pogoj, da bodo otroci dosegali boljše uč-
no vzgojne rezultate. Leta 1985 naj bi bilo v
otroško varstvo vključenih najmanj 35 od-
stotkov predšolskih otrok. Da se bo to res
zgodilo, bo treba uresničiti tudi tiste nalo-
ge, ki jih v preteklem obdobju niso mogli.
Vprašajmo se preprosto: Si želimo urejeno
otroško varstvo? Želimo si ga. Odločitev za
uresničitev lastnih želja in potreb bo na
vrsti 11. novembra. Ce bodo ljudje glasovaU
ZA, potem bodo v naslednjih petih letih v
Šempetru bogatejši za 6 igralnic, v Zabuko-
vici 2, VeUki Pirešici 3, Taboru 2, Braslov-
čah 3, Žalcu 10, Letušu 1, Ponikvi 1, Grižah
6, Vranskem 4, Gomilskem 1, Gotovljah 2
in v Seščah bodo malčki imeh urejen dom v
dveh igralnicah, medtem ko bodo njihovi
starši brez skrbi opravi j ah svoja dela in
naloge v različnih delovnih organizacijah.
Vse to bo veljalo 95,000.000 dinarjev.
Skupnost otroškega varstva bo zagotavljala
del sredstev iz svoje prispevne stopnje
(84,500.000 dinarjev), iz sredstev samopri-
spevka pa bo treba zagotoviti 10,500.000
dinarjev.
LAHKO SREČO NASiH MALCKOV IN
NASO BREZSKRBNOST PRIMERJAMO
S TAKSNIM DENARJEM?
VEČ POZORNOSTI
KULTURNIM OBJEKTOM!
Kako je, če kakšnemu področju nekaj
časa ne namenjamo dovolj pozornosti, se
»lepo« kaže prav pri razvoju kulturne de-
javnosti v žalski občini. Zadnja leta namreč
tu niso zgradiU pomembnejših objektov in
tako so potrebe sedaj dosti večje. Se iz se-
danjega programa ostaja neuresničena na-
loga - dograditev kulturnega doma v Žalcu,
ki bo veljal 57.500.000 dinarjev. S sredstvi
samoprispevka bo treba sofinancirati več-
namenski dom na Gomilskem (7,500.000 di-
narjev), 3,100.000 dinarjev bodo namenili
kot zaostalo obveznost za kulturni dom na
Vranskem, dogradili bodo zadružne domo-
ve v Gotovljah (1,900.000 dinarjev), na Po-
nikvi (1,900.000 dinarjev), v Galiciji
(1,900.000 dinarjev), v Vinski gori (3,700.000
dinarjev) ter v Vrbju (1,500.000 dinarjev). V
Libojah bodo dela za obnovo kulturnega
doma veljala dva in pol milijona dinarjev, v
Grižah 1,900.000 dinarjev ter dom Svobode
v Šempetru milijon dinarjev. Za priprav-
ljalna dela za gradnjo večnamenskega ob-
jekta v Preboldu bo treba odšteti šest mili-
jonov dinarjev. Skupna vrednost vseh na-
ložb znaša 90,400.000 dinarjev. Sredstva sa-
moprispevka za financiranje kulturnih po-
treb znašajo 50,900.000 dinarjev.
VELIKO LJUDI V ŽALSKI OBCINI SE
UKVARJA S KULTURNO DEJAVNOST-
JO! Se veC se jih naj, saj je kultu-
ra NEPOGREŠLJIVI DEL NASEGA
ŽIVLJENJA!
SKRB ZA ZDRA V JE IN
TELESNO KULTURO
Sredstev samoprispevka doslej v telesno-
kultumo dejavnost niso vlagali. Zagotoviti
pa je treba osnovne pogoje za razvoj telesne
kulture v posameznih krajevnih skupno-
stih in razvoj tistih dejavnosti, ki so na
območju žalske občine najbolj množične.
Ni naključje torej, da se bodo volilci čez
dobrih deset dni odločali o gradnji telova-
dnic v Libojah, na Polzeli in v Gotovljah, pa
tudi za dokončno ureditev stadiona v Žal-
cu, športnega parka v Šempetru in Grižah
ter igrišč v Preboldu. Omeniti velja še ob-
činski strelski poligon. Skupaj bodo vse te
naložbe veljale 4 milijone dinarjev. Del de-
narja bo prispevala Telesnokulturna skup-
nost, 2,700.000 dinarjev pa bodo zagotovih s
samoprispevkom občanov.
Na področju zdravstva so zadnja leta v
žalski občini napravili velik napredek, zato
obsega program izgradnje objektov zdrav-
stvenega varstva le obnovo in dograditev
zdravstvene postaje na Polzeli. Denar
(25,000.000 dinarjev) bo v celoti prispevala
občinska zdravstvena skupnost iz Žalca.
TUDI PIONIRSKO
LETOVIŠČE V IZOLI
Tako kot niso v dosedanje programe sa-
moprispevkov vključevali naložb s področ-
ja telesne kulture, jih niso tudi s področja
socialnega skrbstva. Program financiranja
naložb je obširneje zapisan v občinskem
glasilu Savinjski občan. Sicer pa gre za tri
pomembne stvari: izgradnjo medobčinske-
ga pionirskega letovišča v Izoli, obnovo sta-
rega dela doma upokojencev ter izgradnjo
depandanse doma upokojencev na Polzeli.
ČISTILNE NAPRAVE -
START ZA NADALJNJI
RAZVOJ
Drugo pomembno področje, o katerem
bodo odločali občani žalske občine na refe-
rendumu 11. novembra je komunalna de-
javnost. Prav tu še čaka nekaj pomembnih
nalog, ki bi jih že morali uresničiti, pa so
imeli prednost šolstvo, otroško varstvo in
zdravstvo. Pri oblikovanju programa za ko-
munalno dejavnost so upoštevali dejstvo,
da je izgradnja predvsem kanalizacije in
čistilnih naprav nujna z vidika nadaljnjega
gospodarstva in družbenega razvoja občine
in da je izgradnja kanalizacije in čistilnih
naprav nujna zaradi varstva talne vode.
Omenimo najprej prvo fazo izgradnje pri-
marne kanalizacije in čistilnih naprav. Ta
obsega izgradnjo kolektorja od Polzele,
skozi Prebold, Šempeter in Žalec do čistil-
ne naprave v Kasazah ter povezavo do bo-
doče mlekarne, farme bekonov in naprej do
rezervata industrije v Ložnici. Predračun-
ska vrednost teh del znaša 155,000.000 di-
narjev. Za vodovodno omrežje bodo name-
nih 50,000.000 dinarjev. Gre pa za vodovod«
Žalec, Tabor, Vransko, Kale-Studence, Gri.
že, Obramlje, Prelska in Ponikva ter v sta.
novanjskih soseskah v Žalcu, Šempetru,
Preboldu, Grižah, na Polzeli in v Braslov.
čah. Poleg tega sta v programu zapisana še
cevovoda do rezervoarja v Cepljah in Pre-
kopi.
Za izgradnjo cest bodo prispevali SKIS,
KS in občani ter iz samoprispevka
41,000.000 dinarjev. Denar bodo namenili
za gradnjo cest Petrovče-Liboje (6 km). Pol-
zela-Velenje (odsek v Andražu), na Dobrov-
Ije (2,5 km) ter za gradnjo mestnega jedra v
Žalcu.
Problem zase predstavlja še zlasti zadnje
čase telefonsko omrežje. V Žalcu naj bi se
število telefonskih priključkov povečalo od
sedanjih 800 na 2000 in s tem bodo rešeni
problemi tudi v Vrbju, Ložnici, Grižah in
Gotovljah. Na Polzeli in v Preboldu se bo
število telefonskih priključkov od sedanjih
160 povzpelo na 400, prav po toliko prik-
ljučkov naj bi bilo tudi na Vranskem in v
Petrovčah. S sprostitvijo centrale na Polze-
li bo omogočena prestavitev centrale v Bra-
slovče, tako da bi tam dobili 160 telefon-
skih priključkov. ^
ŠEST MILIJONOV ZA
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Vse krajevne skupnosti v občini bodo
letno prejele 6,000.000 dinarjev, vsaka posa-
mezna pa 300.000 dinarjev, tista, ki bo posa-
mezno leto slavila občinski praznik, pa bo
dodatno prejela še 300.000 dinarjev. Nobe-
nega dvoma ni, da bodo krajevne skupnosti
ta sredstva oplemenitile še s prostovoljnim
delom, prispevki občanov in drugimi viri.
PRIZADEVANJA ZA
KREPITEV LASTNE
VARNOSTI
Ob koncu velja omeniti še področje ljud-
ske obrambe, varnosti in družbene samoza-
ščite, ki postajajo vse bolj sestavni deli naše
vsakdanje aktivnosti. Le učinkovite
obrambne priprave zagotavljajo varnost
nas vseh ter obrambo svobode in sociah-
stičnega samoupravnega sistema. Sredstva
za financiranje se bodo zbirala iz posebne-
ga samoupravnega sporazuma, na osnovi
katerega bo v petih letih moč zbrati
103,400.000 dinarjev, s tem da bodo sred-
stva za redno dejavnost ljudske obrambe
vsako leto zagotavljali iz občinskega prora-
čuna. Zbrani denar s samoupravnim spora-
zumom bodo namenili za TO, CZ, usposo-
bitev centra za opazovanje, javljanje, obve-
ščanje in alarmiranje, vzgojo rezervnih vo-
jaških starešin in sofinanciranje obramb-
nih priprav v krajevnih skupnostih, izgrad-
njo osrednjega strelišča ter doma SLO.
KAKŠNI SO VIRI
FINANCIRANJA?
Ob koncu zapišimo še to, da bodo sred-
stva za izvedbo programa vlaganj v objekte
družbenih dejavnosti in v komunalno iz-
gradnjo zagotovili iz samoprispevka obča-
nov, iz bruto osebnega dohodka v okviru
sedaj veljavne stopnje, iz dodatne stopnje
iz bruto osebnega dohodka, iz SS o financi-
ranju potreb komunalne dejavnosti, SS o
sofinanciranju potreb ljudske obrambe,
varnosti in DS, kreditov in drugih virov.
Samoprispevek bodo občani plačevali pet
let (1. 1. 1980-31. 12. 1984), samoupravna
sporazuma pa bosta veljala šest let. Za šest
let bodo zagotavljali tudi sredstva za nalož-
be v objekte družbenih dejavnosti iz bruto
osebnega dohodka.
§t. 43-31. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
OBČINA ŽALEC - ČETRTI SAMOPRISPEVEK
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI
ENOTNO MNENJE - SMO ZA
LASTNI NAPREDEK!
JOŽICA SALKOVIC, Žalec:
»Mislim, da prav uspehi zadnjih
let zagotavljajo uspeh tudi tokrat.
Res je, nismo vsega storili, kar bi
morali, vedeti pa moramo, da so
zato vsi objektivni razlogi. Konec
koncev nikogar ni, ki si ne bi želel
ali bi celo nasprotoval temu, da
uresničimo zastavljene cilje. Sicer
pa glasovanje ZA pomeni hkrati
glasovanje ZA NAPREDEK NAS
VSEH. Za naše boljše življenje.
DANI PFEIFER, Polzela: »Po-
glejte, na Polzeli bomo dobili de-
set novih učilnic za osnovno šolo,
razširili bodo otroški vrtec ter
zdravstveno postajo. Čutiti je že
tudi prizadevanja za ureditev pro-
blema v zvezi s pomanjkanjem
pitne vode. Rešitev vseh teh pro-
blemov nam zagotavlja samo gla-
sovanje za samoprispevek. Ne
vem, zakaj bi se kdorkoli s tem ne
mogel strinjati.«
MARTIN POTOČNIK, Liboje:
»V Libojah je izredno živahna kul-
turna prosvetna dejavnost. Si pa
samo poglejte tale naš kulturni
dom, kjer prirejamo toliko različ-
nih, izjemno dobro obiskanih kul-
turnih prireditev. Dom je treba te-
meljito obnoviti, obnovili pa ga
bomo lahko le, če bomo na refe-
rendumu glasovali ZA samopri-
spevek. Tako bomo lahko dobili
tudi novo zdravstveno postajo.«
FRANC GAJŠEK, Drešinja vas:
»V programu so zajete vse krajev-
ne skupnosti. To je seveda po-
vsem pravilno, škoda le, da vse
naloge iz prejšnjega, oziroma se-
danjega obdobja, nismo uresničili.
Verjamem, da zaradi tega ne, ker
jih je bilo iz objektivnih razlogov
nemogoče uresničiti. Ce bomo v
naslednjem petletnem obdobju
bolj dosledni, potem tudi ni bojaz-
ni že za referendum čez pet let.«
VIKTOR DRAMA: »Ne vem, če
je kdo sploh proti temu, da bi gla-
soval za referendum. Verjetno se
že najdejo posamezniki, vsakdo
pa bi se moral vprašati, kaj bi ime-
li v naši dolini brez dosedanjih sa-
moprispevkov. Glede same pe-
trovške krajevne skupnosti mo-
ram reči, da se v programu morda
premalo vidimo. Res pa je, da bo
bržčas povsod tako. Vsi bi pač ra-
di imeli vse. Tega pa se ne da.«
DANE SENIC, Petrovče: »Seve-
da sem za samoprispevek. Upam
pa, da bomo program, ki smo si ga
zadali, skušali uresničiti v čim
večji meri. Napak iz prejšnjih ob-
dobij, pa če so bile še tako opra-
vičljive, ne bi smeli več ponavljati.
Za sedanji program lahko rečem,
da je izredno bogat in širok ter
smelo zastavljen. Smelost pa se je
doslej v glavnem še vedno obre-
stovala.«
MILAN VASLE, Ponikva: »Vča-
sih imam občutek, kot da so
obrobne krajevne skupnosti zapo-
stavljene vsepovsod. Vsaj nekate-
re. Nihče pa ne more zanikati na-
predka v zadnjih letih. Zaslugo za
to je treba iskati predvsem v soli-
darnosti naših delovnih ljudi in
občanov. Vsekakor si na Ponikvi
želimo še več objektov, ne glede
na to pa moram reči, da bomo v
naši krajevni skupnosti glasovali
Za samoprispevek.«
EMILIJA PEŠEC, Liboje: »Za-
poslena sem sicer v Celju, živim
pa v Libojah. Referendumski pro-
gram v celoti podpiram in upam,
da bodo zanj glasovali tudi krajani
pri nas v Libojah. Uspehi zadnjih
treh obdobij so veliki. Tega ne mo-
re mihče zanikati. V Libojah smo
se doslej še vedno izkazali in sko-
raj prepričana sem, da tudi tokrat
ne bo nič drugače.«
LEON PADER, Griže: »Ne glede
na to, da nekateri menimo, da je
dvoodstotna stopnja plačevanja
samoprispevka iz neto osebnih
dohodkov prevelika, pa je ven-
darle res, da lahko samo s samo-
prispevkom rešimo nekatere pro-
bleme, ki nas že dolga leta tarejo.
Osebno sicer menim, da bomo v
griški krajevni skupnosti dobili
premalo, vsekakor pa ne smemo
prezreti tistega, kar smo že do-
bili.«
STANE SKOK, Šempeter:
»Strinjam se z uvedbo četrtega sa-
moprispevka. Mislim le, da je v
programu namenjenega premalo
denarja za komunalna dela. Res
pa je, da so potrebe na področju
družbenih dejavnosti tako velike,
da vsega tudi ne moremo rešiti le s
samoprispevkom. Menim, da bo-
jazni za neuspeh referenduma ni,
saj ljudje znajo kritično oceniti
vse dosedanje uspehe in tudi neu-
spehe. Prvih pa je vsekakor mno-
go več.«
HILDA PREMIK, Griže: »Pro-
gram samoprispevka v celoti pod-
piram. Sem učiteljica na osnovni
šoli in beseda o samoprispevku,
oziroma o referendumu, ki bo 11.
novembra, je tekla tudi na skup-
nem roditeljskem sestanku. Starši
so imeli sicer nekaj kritičnih pri-
pomb, večina pri nas pa meni, da
je četrti samoprispevek več kot
potreben. Prizadevati pa si bomo
morali za to, da ga bomo potem
skušali v kar največji meri tudi
uresničiti.«
JOŽE KRULEČ, Gahcija: »Re-
snici na ljubo je treba povedati, da
smo v Galiciji več pričakovali, kot
pa bomo dobili. Nujno pa potre-
bujemo večnamenski objekt za
našo pestro kultumo-prosvetno
ter telesnokulturno dejavnost.
Malce več denai"ja bi bilo treba na-
meniti nekaterim obrobnim kra-
jevnim skupnostim. Vse to seveda
še ni razlog, da pri nas ne bi glaso-
vali za samoprispevek. Smo zanj
in ga v celoti podpiramo.«
MILAN SELCAN, Tabor: »Od-
ločno smo za samoprispevek.
Sploh ne vem, zakaj naj ne bi bih,
saj doslej še ni prinesel nič slabe-
ga. Prav zanima me, kakšna bi bila
danes šolska mreža in kako bi bilo
z otroškim varstvom, če ljudje ne
bi bili tako solidarni kot so bili
doslej. Tudi po zaslugi samopri-
spevkov je Savinjska dolina zad-
nja leta temeljito spremenila svoj
videz in žalska občina se že uvršča
med razvitejše v Sloveniji.«
DANIJEL BRISNIK, Gomilsko:
»Zadnja leta so na Gomilsko mal-
ce pozabljali. Napake tistih let se
zadnje čase popravljajo. Seveda
grade v našem kraju večnamenski
prostor, v katerem bo mladinski
klub, dvorana za kulturne priredi-
tve, prostori za telesnokulturno
dejavnost ter za delo družbenopo-
litičnih organizacij. Seveda to ni
edina pridobitev. Na Gomilskem
bomo glasovali ZA.«
LUCIJA KUDER, učenka OS
Šempeter: »O samoprispevku so
nam govorili v šoli in o tem so
povedali tudi staršem. Vsi učenci
v Šempetru vemo, da je naša šola
že premajhna. Dozidati jo bo treba
in ne vem, če je proti temu sploh
lahko kdo. Mislim, da se s tem
strinjajo tudi naši starši, ki nam
prav gotovo žele vse najlepše.«
Tako torej nekateri občani v
žalski občini. Podobno bi nam
verjetno povedala večina. Bese-
do ljudem bomo dali tudi v na-
slednji številki. Konec koncev je
prav, da sami povedo svoje mne-
nje. Njihovo mnenje bo odločilno
tudi 11. novembra. Le malo pa je
takšnih, ki se ne bi strinjali z na-
predkom. Tako je tudi prav!
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43-31. oktober 1979
OBČINA ŽALEC - ČETRTI SAMOPRISPEVEK
POGLED NA STORJENO
BREZ VERE V NAPREDEK -
BREZ TEH OBJEKTOV
Kako veseli in razigrani so tile malčki, ki smo jih slikali pred otroškim vrtcem v Levca,
medtem ko so njihove mamice in očetje lahko brezskrbni na svojih delovnih mestih!
V Preboldu imajo nov zdravstveni dom. Razmere v starem so bile nemogoče in kdo ve,
kako bi bilo, če se ljudje tudi na tretjem referendumu ne bi izrekli za svoj napredek.
Delovni pogoji v petrovški osnovni šoli so bili zares nemogoči. Prizidek z ustreznim
številom novih učilnic in kabinetov bo vsekakor velika pridobitev.
Pogled na gradbišče otroškega vrtca v Preboldu. Tu so ga zares nujno potrebovali,
otvoritev pa bo 29. novembra. Tudi to je odraz solidarnosti občanov doline zelenega
zlata.
Precej denarja v četrtem samoprispevku bodo namenili tudi komunalni dejavnosti in
tako tudi gradnji cest Na sliki vidimo delovišče na cesti na Dobrovljah. Skrb torej tudi
mm višinske pre€kle.
Na zadnji sep vseh treh zborov žalske občinske skupščine so se delegati izrekli ZA
program četrtega samoprispevka. To je tudi razumljivo, saj je program zelo obširen in
bogat
^t. 43-31. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
60 LET DPD SVOBODA GABERJEl
PESEM KOT DUHOVNO OROŽJE
pevski zbor Delavsko prosvetnega druš-
tva »SVOBODA« Celje, Gaberje praznuje
letos 60. letnico svojega delovanja.
Leta 1919 so napredni delavci intelek-
(^alci ustanovili moški pevski zbor pod
jiTienom »Naprej«, ki je imelo svoj sedež v
Caberju. Društvo je takrat tvorila samo ena
(jejavnost, to je moški pevski zbor, katere-
mu so se kasneje pridružile še ostale sekci-
je. Zbor je štel 60 članov.
2e samo ime »Naprej« nam pove, da je že
v tistem obdobju v naših delavcih klila re-
volucionarna zavest. Vodil ga je dirigent
CIRIL PREGELJ. Posebnost delovanja
zbora ni bilo samo v tem, da goji narodno
pesem, ampak da preko narodnih in revo-
lucionarnih pesmi vzbuja revolucionarni
duh delavcev.
Dejavnost zbora kot drugih sekcij se je
zelo živo odvijala vse do »Obznane« leta
1928, ko so bile razpuščene vse politične
organizacije in društva. Zbor je tudi takrat,
čeprav ilegalno, nastopal na raznih delav-
skih srečanjih ali praznikih.
Leta 1941 je zlom pred-aprilske Jugosla-
vije. S prihodom okupatorja ni zlomilo re-
volucionarnih idej pevcev, saj ?o se le ti
aktivno vključili v narodno osvobodilni
boj, katerih aktivnost je najbolj dorečena
ob spominu na 21 članov, ki so dali svoja
življenja za našo sedanjost.
Po vojni leta 1945 se je zbor ponovno
osnoval pod nazivom »SVOBODA«, ki ga
je vodil dirigent TONE TERŽAN. Tudi v
povojnem obdobju je zbor nadaljeval svojo
tradicijo.
Moškemu pevskemu zboru se pridruži še
ženski pevski zbor in se je takrat pod vod-
stvom TONETA TER2ANA predstavljal
kot mešani pevski zbor ali pa kot zbora
posamezno. Značilnost povojnega petja je
bila predvsem v množičnosti in gojitvi re-
volucionarne in narodne pesmi. Moški pev-
ski zbor »SVOBODA« je v tistih letih sode-
loval in nastopal na vseh pomembnih ma-
nifestacijah in zborovanjih. Poleg tega je
leta 1954 gostoval na Hrvatskem v »Žele-
zarni Sisak«, leta 1957 pa kar dvakrat v
Bosni in Hercegovini pod vodstvom BORI-
SA FRLINCA. Zbor jr takrat štel 70 pev-
cev.
Pričela so se krizna obdobja v zborov-
skem petju. Z izmenjavo zborovodij je upa-
dala številčnost zbora, posameznikom pa
tudi moralna zavest.
S formiranjem nekaterih novih ansam-
blov v Celju so tudi od našega zbora odšli
nekateri dobri pevci ter se vključevali v na
novo ustanovljene zbore. Posledica tega je
bila, da so se medsebojni odnosi celjskih
zborov poslabšali. Kljub temu SVOBODA-
SEM morala ni upadla in so leta 1959 dobih
novega dirigenta FRANCA ROZMANA, ki
se je takrat zaposlil na osnovni šoli »Franja
Vrunča« na Hudinji.
Tako je zbor pod njegovim vodstvom leta
1961 uspešno gostoval v Prekmurju s 30
članskim zborom. V tem obdobju je zbor
nastopal na raznih prireditvah in leta 1962
sodeloval na »Pevskem festivalu« v Ljub-
ljani.
Želja za boljšo kvaliteto zborovskega pet-
ja se je porajala tudi v našem zboru. S pri-
dobitvijo mlajših pevcev in novega dirigen-
ta tov. JULIJA GORICA leta 1964, je bilo
omogočeno, da se je zbor ponovno samo-
stojno predstavil celjskemu občinstvu na
prvi reviji »SVOBODA POJE IN IGRA«
leta 1965. Kasneje se je zbor predstavil tudi
s samostojnimi koncerti v Celju in izven.
V tistem obdobju beležimo več nastopov
koncertov in gostovanj:
- leta 1966 samostojni koncert v Naro-
dnem domu v Celju;
- tekmovanje moških pevskih zborov
bivšega celjskega okraja v Storah, kjer je
zbor s prvim mestom beležil lep uspeh;
- leta 1968 gostovanje v Fridlandu na Če-
škem, kjer je bil gost tamkajšnega mešane-
ga zbora »JANAČEK«.
Zbor je štel takrat 43 pevcev. V istem letu
je zbor imel v gosteh mešani zbor »JANA-
ČEK«, ki mu je organiziral koncert v Roga-
ški Slatini, skupni koncert v Narodnem do-
mu v Celju ter mu omogočil izlete po ožji
Sloveniji.
Leta 1970 beležimo zadnji samostojni
koncert v Celju. Leta 1972 se zbor udejstvu-
je odhoda »VLAKA BRATSTVA IN
ENOTNOSTI« v Srbiji. V Cupriji se je
predstavil s celovečernim koncertom in z
nekaj nastopi v okoliških krajih.
Leta 1975 pa je zbor skupno s »Tambura-
ško sekcijo in narodno-zabavnim ansam-
blom« gostoval v Smihelu na Koroškem.
Dvigniti kvalitetno raven zbora je bila
ena od aktualnih nalog. To pa je zbor dose-
gel s tem, da je leta 1977 pridobil novega
dirigenta profesorja VIDA MARCENA.
Prvi vidni uspehi so se pokazali že po treh
mesecih, ko je zbor pod njegovim vod-
stvom nastopil na medobčinski reviji ama-
terskih pevskih zborov v Rogaški Slatini.
Kakovost je zbor dokazal tudi na podobni
reviji leta 1978 v Zrečah, kjer se je uvrstil v
drugo kategorijo pevskih zborov.
Pevski zbor Svobode leta 1929. Torej natanko 50 let stara slika. Foto: Franjo Kunšek
»SOPOTA«- RADEČE
NAMESTO PRAZNIK,P02AR
Povzročena škoda znaša 15 milijonov
Kolektiv Lesne industrije
»Sopota« Radeče se je že ne-
kaj časa pripravljal za pro-
slavitev 50-Ietnice obstoja
in razvoja od preproste ko-
larske delavnice do moder-
nega industrijskega obrata.
Slovesnost naj bi bila v dru-
gi polovici novembra. Pri-
prave je prekinila nenadna
nesreča minuli petek, ko je
v novi, komaj pet let stari
proizvodni hali izbruhnil
požar.
Požar je izbruhnil 26. okto-
bra pet minut pred trinajsto
uro. Domnevajo, da je do po-
žara prišlo tako, da'je v filter
sistemu    nastalo    iskrenje
(najbrž od drgnjenja smirko-
vega papirja ob kovino),
iskre pa so vžgale lesninski
prah, kar je delovalo kot eks-
plozija in filtrirne naprave so
bile v trenutku v ognju, prav
tako pa dragoceni stroji pod
njimi.
Sreča je bila, da se je to
zgodilo še med delovnim ča-
som, da so delavci lahko v
naghci ukrepali. Predvsem
so zaščitili lakirnico v sosed-
njem prostoru, kjer bi pro-
dor ognja lahko naredil nei-
zmerno večjo škodo. Kolek-
tiv je bil izurjen za tak poseg,
saj so v septembrski akciji
NNNP predvidevali skoraj
natanko tak dogodek, kakr-
šen se je v petek zares pripe-
til. V najkrajšem času so
prišli domačim ekipam na
pomoč še gasilci iz Radeč, iz
papirnice in Vrhovega. V pol
ure so požar pogasili.
Škode na poslopju, na
strojih in v nedokončani pro-
izvodnji je za okoli 15 milijo-
nov dinarjev, v kar pa ni
všteta škoda, ki bo nastala
zaradi izpada proizvodnje.
Stavba in naprave so bile za-
varovane. V teku so dela za
začasni prenos proizvodnje v
druge obrate in za sanacijo
po tem nesrečnem dogodku.
JURE KRAŠOVEC
POJASNILO
ZA
ŠOFERJE
Jutri je četrtek, 1. no-
vembra. Šoferji sprašu-
jejo, če lahko vozijo tudi
tisti, ki imajo neparne
številke registracij. Ker
je jutrišnji dan praznik,
lahko vozijo vsi, tako ti-
sti s parnimi, kot tudi
oni, kateri sicer ob četrt-
kih ne smejo z vozilom
na cesto. Promet bo torej
velik in upoštevajte vse,
da ne bi prišlo do nelju-
bih nesreč.
TV
POSKUS
POSILSTVA
Okrog devetih zvečer se je
vračala z dela proti domu
ženska, doma iz Velenja. Ko
je prišla približno 50 m v
gozd, jo je dohitel neznanec,
zgrabil za roko in vrgel v ob-
cestni jarek. Ženska je kriča-
la in se branila, potegnila iz
torbice polno steklenico ter
moškega udarila z njo po gla-
vi. Le-ta jo je takrat izpustil
in se ranjen odpravil po
zdravniško pomoč v Velenje,
od tu pa so ga napotili v slo-
venjgraško bolnišnico na ši-
vanje glave. Tako so milični-
ki tudi ugotovili storilca; gre
za 15-letnega dečka!
IZ MESNICE
ODNESEL DENAR
v noči med petkom in so-
boto je neznanec vlomil v
prodajalno mesnih izdelkov
»Matica« na Stanetovi ulici v
Celju. Iz odklenjenega preda-
la je pobral ključe, z njimi
odprl blagajno, v kateri so bi-
le tudi kasete za denar. Iz bla-
gajne in iz kaset je pobral ne-
kaj več kot 44.000 dinarjev.
Za storilcem se poizveduje.
ZA POSKUS UMORA V KOZJEM
6 LET ZAPORA
A. Čolt obtožen za 3 dejanja
Senat temeljnega sodišča
v Celju je pretekli teden izre-
kel kazen šest let in tri mese-
ce zapora za Alfonza Coha iz
Kozjega. Coha so obtožih za
tri storjena kazniva dejanja
in sicer za poskus umora, za
hudo telesno poškodbo, ki jo
je prizadejal ženi ter za grož-
nje krajanom Kozjega.
Začelo se je 1. aprila, ko je
Alfonz Coh vinjen zabodel
Janka Prašička, ker mu je ta
rekel, da je delomrznež in lo-
pov. K sreči rana v Prašičko-
vem trebuhu ni bila smrtna.
Coh je potem, ko je Prašička
zabodel, grozil še nekaterim
krajanom Kozjega. Grozil je
tudi svoji bivši ženi Heleni,
ki ji je nekaj mesecev poprej
prizadejal hudo telesno po-
škodbo. Zaradi groženj Al-
fonza Coha se več krajanov
Kozjega ni počutilo več var-
nih. Zato je preiskovalni so-
dnik odredil za Coha pripor.
Senat temeljnega sodišča
je tako izrekel za Coha kazen
šest let in tri mesece zapora.
Pri tem je upošteval, da je bil
Coh po mnenju izvedenca v
zmanjšano prištevnem sta-
nju, ko je poškodoval svojo
bivšo ženo. Kot oteževalno
okoliščino pa so člani senata
upoštevali, da je bil Coh že
pred tem večkrat kaznovan.
Tako so mu za poskus umora
izrekli kazen pet let, za hudo
telesno poškodbo eno leto in
za grožnje krajanom Kozjega
pet mesecev zapora. Tako bo
Coh za vsa tri dejanja presta-
jal kazen šest let in pet mese-
cev, obenem pa se bo moral
obvezno zdraviti tudi proti
alkoholizmu.
KiH) GA JE VIDEL?
18. oktobra 1979 okrog 12.
ure je odšel od doma iz Pod-
volovljeka št. 42, pošta Luče,
neznano kam Jože SUŠNIK,
rojen 15. 3. 1940 v Žagi, pošta
Stahovica, občina Kamnik.
SUŠNIK je visok 174 cm,
čokate postave, temnokosta-
njevih las, brez posebnih
znamenj. Ob odhodu od do-
ma je bil oblečen v karirasto
srajco, kavbojke, svetlorjavo
vetrovko in obut v rjave niz-
ke čevlje.
Prosimo vsakogar, ki bi o
pogrešanem karkoli vedel,
da to sporoči najbližji postaji
milice ali Upravi javne var-
nosti Celje, Gregorčičeva 5,
telefon 23-941 ali 23-201.
Iz pisarne UJV
20. stran - NOVI TEDNIK
^^-i? - 31. oktober 19
ŠTORE
TOPLINA SRCA
Starejši občani niso osamljani
•Z veliko skrbjo, ljubeznijo
in s spoštovanjem do starej-
ših krajanov so krajevne
družbenopolitične organiza-
cije skupaj z Rdečim križem
in v tesnem sodelovanju s
šolo pripravile v petek po-
poldne prisrčen sprejem za
krajane starejše nad 70 let.
Okrog 80 zadovoljnih in
srečnih starejših prebivalcev
krajevne skupnosti Štore se
je zbralo v tamkajšnji osnov-
ni šoli, kjer so jih zares pri-
srčno in toplo sprejeli. V kra-
jevni skupnosti Štore jih se-
veda živi več, okrog 200 jih
je, ki pa se zaradi slabega po-
čutja niso udeležili petkove-
ga družabnega srečanja. Ob
tem pa velja zapisati še to. da
učenci osnovne šole v Sto-
rah obiskujejo več kot 30 sta-
rejših krajanov. To so prav-
zaprav njihovi »varovanci«.
Marsikaj jim otrčci postore
doma in okoli njega, pa še v
trgovino stečejo urne noge.
Zlasti zdaj, v jesenskih in
zimskih dneh bo takšna po-
moč starejšim ljudem, ki so
svoje za našo skupnost prav-
zaprav že storili, še kako do-
brodošla.
Na petkovi prireditvi sta
starejše krajane pozdravila
predsednik sveta skupščine
KS Štore Jože Gaberšček in
Franc Zelič, predsednik KK
SZDL. J4-?dtem ko so go-
stom pripra''\li tudi skromna
darila in zakusko, so pionirji
šole zapeli in zaplesali in se s
smehom mladosti in s pe-
smijo tako najlepše oddolžili
starejšim krajanom, med ka-
terimi je mnogo še vedno ak-
tivnih v različnih društvih in
organizacijah.
Prireditev, ki jo je krajev-
na skupnost že pred leti vze-
la ža svojo, bi veljalo posne-
mati!
MATEJA PODJED
ZLATOPOROČENCI VERHOVNIK IN ZUPAN j
DIPLOMA ZA UNIVERZO 2IVUENJI
Kruh sta rezati tujina in domovina - Možje na fronto, žene pri otroci/t
Preteklo soboto sta v žalski poročni
dvorani potrdila svojo 50 let trajajočo
zakonsko zvezo kar dva para in sicer
Franc in Frančiška Verhovnik ter
Franc in Frančiška Zupan.
Franc Verhovnik se je rodil 3. okto-
bra 1903 v Kočevju kot sin rudarja.
Potem se je s starši in z bratom selil
skoraj po vsej Evropi. Najprej jih je
pot zanesla v Avstrijo, od tu v Nemči-
jo, na Madžarsko, Romunijo in nazaj v
Slovenijo, pa zopet nazaj v Nemčijo,
od koder so se tik pred prvo svetovno
vojno dokončno vrnili. Za FVanca pa
so se težki časi pravzaprav šele pričeli,
saj mu je v tem času umrla mama,
stara komaj 30 let. Zaradi pomanjka-
nja, ki so ga trpeh je moral z 12 leti na
Pohorje za pastirja, komaj 16-leten pa
se je že zaposlil v rudniku. Delo je
nekajkrat zamenjal, dokler se ni zapo-
slil v rudniku Zabukovica, kjer je tudi
spoznal svojo bodočo ženo Frančiško.
Tudi ona se je rodila v rudarski družini
in sicer 30. septembra 1908 v Zabuko-
vici. Ker so imeli doma nekaj kmetije,
se ni zaposlila, temveč je hodila, kadar
je mogla, na dnino. Franc in Frančiška
sta se poročila 27. oktobra 1929. Imata
hčer Frančiško, saj so bili časi takrat
težki, posebno za rudarske družine.
Vojna vihra je zajela tudi nje in leta
1944 je Franc odšel v partizane ter med
njimi dočakal svobodo. Tudi po osvo-
boditvi se je zaposlil v rudniku Zabu-
kovica, kjer je delal do upokojitve. Da-
nes pomalo planinari, vedno ima do-
volj dela, ki ga tudi rad opravlja.
Naj predstavimo še jubilanta Zupa-
na. Franc Zupan je rojen 1. aprila 1906
v Zabukovici v številni delavski druži-
ni. Izučil se je za mizarja in delal pri
raznih obrtnikih. Nezaposlenost je pri-
zadela tudi njega in leta 1932 je bil
prisiljen brez najosnovnejših mizar-
skih strojev pričeti na svoje. Frančiška
se je rodila 3. oktobra 1909 v Dolenji
vasi kot hči krojača. Osnovno šolo je
obiskovala v Preboldu, potem pa se je
izučila za šiviljo. S Francem sta se po-
ročila 4. novembra pred 50 leti v
boldu. Rodili so se jima štirje otroa
Tegobe, ki jih je prinašala gospod^
ska kriza in takratna družbena ure(
tev tudi tej družini niso bile prizanej
. ne. Okušali so pomanjkanje in revS
no, še huje pa je bilo med vojno, ko
bil oče Franc 15 mesecev v nemške
vojnem ujetništvu v Milbergu, od ]|
der se je vrnil telesno in duševno p
vsem izčrpan in bolan. Po vojni
Franc odprl mizarsko obrtno delavi
co, kjer je delal do upokojitve U
1966. Mati Frančiška je skrbela za oti
ke, da so bih siti in oblečeni, ter da
prišli vsak do svojega poklica. Dan
sta zlatoporočenca obkrožena z po\
čano družino, saj imata že 7 vnukov
enega pravnuka.
Obema paroma želimo, da bi,po Si
vilnih težkih preizkušnjah, ki jim jih
prineslo življenje,* živeU zdravi, srei
in zadovoljni.
Tekst in fotc
T. TAVC^
Poročna dvorana skupščine občine Žalec se je napolnila,
ko so se obzlatoporočencih VERHOVNIK zbrali vsi njuni
svojci. Slavnostni obred je opravil Jože Jan.
Zlatoporočenca Frančiška in Franc Zupane.
vam predstavlja oddelek posteljnega perila in volne
Oddelka posteljnega pe-
rila iz volne v velebla-
govnici Tkanina Celje si
ne moremo predstavljati
brez Ni je Lotričeve, ki je
poslovodja tega oddelka
že 18 let. V tej delovni
organizaciji pa je zapo-
slena že 30 let, kar seve-
da pomeni, da je s svojim
delom na oddelku in v
kolektivu zadovoljna in
da svoje delo dobro poz-
na, kakor tudi kupce, ki
kupujejo na tem od-
delku.
V vse bolj hladnih je-
senskih dneh, ko megla
in jutranji mraz pronicata
do kože, je obisk na od-
delku posteljnega perila
in volne v veleblagovnici
Tkanina Celje še kako do-
brodošel. 2e samo pogled
na pisano paleto volne
vseh vrst, barv, debelin in
kvalitete, daje kupcu to-
pel občutek varnosti pred
zimskim mrazom, ki trka
na vrata in pred dolgimi
zimskimi večeri, ko je
največ časa za vrtenje ple-
tilk med prsti.
Izbor volne je na tem
oddelku zares tako pester
in bogat, da je težko iti
mimo njega. Za tiste, ki
se boste morda prvič od-
ločili za nakup volne in
izdelkov iz tega oddelka
naj zapišemo, da se police
in gondole z volno naha-
jajo v pritličju velebla-
govnice, na desni strani.
Pa brskajmo še naprej!
Štiri prodajalke, ki delajo
izmenjaje na tem oddelku
ljubeznivo postrežejo
kupca, mu pomagajo pri
izbiri, svetujejo, predla-
gajo in želijo ugoditi
vsem vrstam različnih
okusov. Kot pravi vodja
oddelka, je povpraševa-
nje po volni na tem oddel-
ku največje in tudi proda-
jalkam dela prodaja pisa-
nih klopčičev največ ve-
selja. Resnici na ljubo se
je včasih prav zaradi šte-
vilnih barv, ki zložene po
niansah čakajo na kupca,
kar težko odločiti za ta ali
oni klopčič. Nija Lotriče-
va je na hitro preletela pi-
sane police z volno in oce-
nila, da je kupcem na vo-
ljo okrog 250 različnih
vrst volne. To pa je poda-
tek, ki si ga ob nakupu
volne velja zapomniti! Na
oddelku se še posebej
trudijo, da nabavljajo vol-
no pri vseh jugoslovan-
skih proizvajalcih in da bi
z nabavo novih vrst in
kvalitet volne še bolj za-
dovoljili kupce.
Odmor po napornem
delu s pletilkami v roki
lahko prežene marsikate-
ro skrb ali tegobo in tega
se zavedajo tudi na tem
oddelku. Zanimivo je tu-
di to, da prodajalke same
zelo rade pletejo in tako
lahko iz lastnih izkušenj
strankam svetujejo in po-
magajo pri nakupu. V
zadnjem času, z zado-
voljstvom opažajo na od-
delku, segajo po pletilkah
(tudi te dobite na tem od-
delku) in volni predvsem
mlada dekleta.
Ostanimo še nekaj tre-
nutkov med prodajnimi
pulti oddelka za posteljno
perilo in volno. Kot pove
že naslov, lahko tu dobite
tudi posteljno perilo in
brisače v modernih barv-
nih vzorcih in odtenkih.
Nekoliko starejše stranke
pa rade kupijo posteljno
perilo iz damasta.
Mlade in nekoliko manj
mlade bo v dolgih zim-
skih večerih razveseljeva-
lo tudi šivanje gobelinov,
ki so jih kupili tudi na
tem oddelku.
Izbira je torej pestra in
raznovrstna in že zato bo
potrebno obiskati odde-
lek posteljnega perila in
volne v veleblagovnici
Tkanina. Želja prodajalk
tega oddelka izvira iz že-
lja kupcev, ki si prav tako
želijo, da bi bil oddelek
malo večji in zato seveda
tudi bolj pregleden in še
bolj bogato založen. In
kot vse kaže, imajo v Tka-
nini za take želje posluh
in razumevanje zato, bo
tudi ta oddelek kmalu po-
stal večji.
§t. 43-31. oktober 1979
NUVI TEDNIK - stran 21
POT
PRIJATEUSTVA
SNEŽNIK-SNJEŽNIK
Konec prejšnjega tedna
so se člani planinskih
društev iz Zabukovice,
Žalca in s Polzele odpra-
vili na planinsko pot pri-
jateljstva SNEŽNIK-S-
NJEŽNIK, ki nosi enako
oznako kot naša Savinj-
ska pot »S«. Od morja
smo se najprej odpeljaU
do reškega rekreacijske-
ga centra PLATAK (1111
m). Tu gradijo sistem
smučarskih vlečnic in to
nedaleč od morja. Potem
smo odšli na Snježnik
(1506 m), kjer je začetek
ali konec poti prija-
teljstva. Spustili smo se
po slemenski poti, pokriti
z novim snegom na GU-
SILICO (1428 m), od tu pa
prehodili dolgi odsek poti
po bukovem gozdu in na-
prej po gozdnih poteh do
SVERDE (1200 m). Pot
nas je vodila tudi po ne-
dograjenih gozdnih ce-
stah izpred druge svetov-
ne vojne. Prišli smo na
KLANSKO POLICO
(1235 m), kjer je večja goz-
dna jasa in opustošeno
staro naselje. Tu nas je
pričel zagrinjati mrak in
smo se po Yu-6 odpravili
do Gomanca večjega goz-
darskega obrata in nase-
lja v precej široki ddhni.
Z avtobusom smo se od
tu odpeljah do doma na
Sviščakih, kjer smo pre-
nočiU.
V nedeljo smo se od-
pravili na najvišji vrh poti
- Notranjski SNEŽNIK
(1796 m). Vzpon od tu ni
težak in tudi obiskoval-
cev ne manjka. V obnov-
ljenem zavetišču smo ži-
gosali predzadnji žig. S
Snežnika smo se spustili
na Grčovec, večjo gozdno
jaso, od koder je zelo lep
pogled na sam vrh. Seve-
da, če ni zavit v meglo. Se
skok po gozdni cesti do
SEŽANJA (1323 m), kjer
smo odtisnili zadnji žig in
pot je bila tako rekoč
jcončana.
Preko Leskove doline
smo se odpeljali do gradu
Snežnik, kjer smo si ogle-
dali muzejsko zbirko. Pot
nas je vodila mimo znane
Križne jame in Cerkni-
škega jezera, po Slivnici
in Javorniki do Ljublja-
ne. 34 savinjskih planin-
cev je v našo dolino pri-
neslo značke poti prija-
teljstva med dvema repu-
blikama.
ing. BOŽO JORDAN
ODPRT DOM NA
ŠMOHORJU
Iz PD Laško so nam
sporočili, da je planinski
dom na Smohorju odslej
odprt-vsak dan razen ob
ponedeljkih. Planincem
je na voljo topla hrana, v
domu pa lahko tudi pre-
nočijo. Dom odslej uprav-
lja drugi oskrbnik.
GOLJAVA VABI
Ena izmed točk Savinj-
ske planinske poti je tudi
Goljava nad Preboldom.
Pod vrhom je lovski dom
članov LD Prebold. Go-
stom je na voljo topla in
mrzla hrana, tu pa lahko
tudi prenoče. Dom je
odprt ob sobotah popol-
dne in nedeljah, dan pred
prazniki in ob praznikih.
Posebnost lovskega do-
ma: izredna gostoljub-
nost!
30 LET PD VELENJE
O jubileju velenjskega planinskega društva smo v
naši rubriki že pisaU. Tokrat pa objavljamo fotografijo
s te slovesnosti. O jubileju si lahko več preberete v
biltenu, ki so ga ob tej priložnosti izdali prizadevni
planinci. Žal nam je, ker je obširen zapis o proslavi (ta
je bila že prejšnji mesec) v uredništvo prispel šele pred
dnevi. Avtorja pa vseeno naprošamo, naj nam v bo-
doče redno pošilja zapise o vsakotedenski dejavnosti
PD Velenje. Že vnaprej hvala.
JANKO KAC
GRUNT
35
»Med prvimi pojde Tonče,* je relcel Metelan svoji ženi.
Že prej je bila Nežika vsa objokana, ker ni dobila pisma od
njega, te besede pa so jo pognale v silen plač. Nič ni
pomagala tolažilna materina beseda. Nesrečnica se je zarila
v posteljo in med jokom tarnala:
»Prva krogla bo ubila Tonča!*
Nihče ni spal tisto noč. Mladi gospodarji so razlagali
jokaj očim ženam delo do zime. Stare matere pa so molile,
da bi se sinovi srečno povmiU iz vojne. Kakor da ne slišijo,
se niso brigali starši za vasovalce pri svojih hčerah: vojna je
pač vojna.
Vse ceste so bile polne vozov z zastavami. V rezek glas
trobent in zateglo pesem harmonik se je kradla žalostna
popevka:
»Oj zdaj gremo, o j zdaj gremo,
nazaj nas več ne bo...*
Vse dopoldne so odhajali vozovi. Popoldne pa je bilo
tiho, kakor da praznuje vsa doUna sedmino. Tudi polja so
bila prazna, ko so grunti žalovali za svojimi lastniki. Le
sonce je sijalo tako prijetno, kakor da se ni prav nič zgodilo
na svetu...
Ker so odšle najboljše roke, je grunt toliko bolj vpregel
doma ostale. Kakor zapuščena piščeta so se stisnile vasi
skupaj in prenehah so vsi prepiri; sosedje pomagal sosedu,
kolikor je le mogel. Pazno so čitali časnike in čakali glasov
od vojakov. Med prvimi je pisal Tonče v kratkih besedah:
»Gremo nad Ruse. Peljenjo se po ogrski ravnini. Povsod"so
velike kope pšeničnega snopja, po planjavah pa se pasejo
silne črede živine. Upam, da si zdrava, pa moU zame. Te
pozdravlja vedno Tvoj Tonče.«
Nežika kar ni vedela, kaj naj počne od veselja. Skrbno je
spravila karto v nedrije. Vsak večerjo je dala pod zglavje in
je dolgo molila za Tonča.
Čudne reči so se dogajale prvi teden po vojni napovedi.
Pozno zvečer so peljali na vozu proti Celju Matevžičevega
študenta Lipeta iz Poljč, na rokah in nogah vklenjenega,
sredi štirih bajonetov.
»Kaj neki je napravil?« so se vpraševali splašeni ljudje,
toda nihče ni vedel odgovora. Šele potniki, ki so prišli iz
Maribora, so pripovedovali, kako gonijo naše izobražence v
graške ječe, češ, da so prijatelji Srbov in ogleduhi zanje.
Tudi po duhovnikih so segli. Ribničana Janka lica, ru-
škega župana, so ometavali mariborski nemčurji z zaprtki
in kamenjem, da je bil ves smrdljiv in krvav. Vsa dolina je
poznala gospoda Olca, bivšega šempavelskega kaplana,
kot veseljaka, lovca in dobrega duhovnika. Kaj bi imel on s
Srbi?
»Ne bo prav,« so zmajevali modri možje z glavami. In res
je bilo nesmiselno preganjanje namišljenih veleizdajalcev,
zlasti duhovništva, največja napaka norih avstrijskih ura-
dnikov. Tako so sami podžagah glavno oporo avstrijstva in
pospešili preporod slovenstva v jugoslovensko svobodo.
Čez teden dni je dobila Nežika dolgo pismo brez označbe
kraja. Tonče je pisal, da sta skupaj z Grabnarjevim Cenom
in da pojdejo v ogenj še tisti dan. Tednik, ki so ga imeli v
hiši, je pisal, da je bila prav ta dan zmagovita bitka pri
Krasniku, kjer so ujele hrabre avstrijske čete 10.000 Rusov.
Kako težko je pričakovala Nežika vsak dan pismonošo!
Toda tedni so minevaU brez vsakega glasu. Vedno bolj je
jokala in tudi vedno bolj goreče molila.
Vsa vas je že vedela grozno novico, da je padel Tonče v
bitki pri Krasniku. Grabnarjev Cena je namreč pisal do-
mov, da ga je videl ležati pri umiki nekaj metrov od pota za
vasjo z obrazom, polnim muh. V naglici mu je vzel legiti-
macijo in notes. V njem je bilo pričeto pismo za Nežiko:
Moja ljuba Nežika! Sam Bog in Tvoja molitev sta me čuvala
v prvem ognju... Ne veš, kako je to strašno, ko sikajo
krogle krog ušes in vpijejo umirajoči in ranjenci krog
mene...
Vsi ljudje, kije Nežika govorila z niimi, so po tem pismu
s čudnimi pogledali motrih dekle. Ce je v zli slutnji koga
vprašala, kaj ji skrivajo, se ji pa nihče ni upal povedati
resnice.
Tedaj pa ji je nekega dne obstalo oko na seznamku
mrtvecev v listu. Kakor v srce zadeta košuta je kriknila
Nežika. Tam je stalo med drugimi imeni: Kozinc Anton,
1892, 5. drag. esk., doma iz Celja.
»Ne, ne, saj ni mogoče! Moje srce mi pravi, da ni umrl,« je
kričala in hotela uveriti samo sebe, da ni resnična vest o
Tončkovi smrti. Koliko je prejokala ubogo dekle, dokler se
ni spremenil jok v tiho žalost, ki še hujegloje v srcu. Le, ko
so ji dali komaj pričeto zadnje Tončevo pismo, je spet
udarila v plač. Poslej je hodila zamišljena na polje in do-
mov ter le redko odgovarjala na sočutne besede sosedov.
Kolenčev Janez je vse te bridke dni iskal prilike, da bi se
prebližal Nežiki. Močno ga je potrla Tončeva smrt, ki jo je
tako prevzela, da ni bilo za nobeno občutje več prostora v
njenih zbičanih možganih.
Na mali Gospinj sta se odpeljala Metelanova s sinom
Markom v Petrovče. Pred deseto mašo je sedela Nežika
sama na klopi pred hišo zatopljena v svoje mračne misli.
Tedaj je pristopil Janez in ji položil roko na ramo.
Nežika seje zdrznila iz svojih sanj in pogledala Janeza.
»Sirota, mnogo trpiš! Verjemi mi, tudi meni je hudo za
Tončem. Rad sem ga imel kakor rodnega brata,« je rekel
tiho Janez in prisedel k njej. Toliko resnične ljubezni in
žalosti je bilo v njegovih besedah in njegovih plavih očeh,
da je Nežika nehote segla v njegovo roko ter ga hvaležno
pogledala:
» Ves svet me je zapustil. Ostani vsaj ti pri meni, tovariš
moje mladosti.«
»Nikdar ne poj dem od tebe, Nežika!« je iskreno vzkliknil
Janez in ji stisnil roko. Ves dopoldan sta se pogovarjala o
mladih letih, paši, košnji in vseh svetlih dogodkih, ki so jih
doživeli v troje z rajnim Tončem. Dobro so deli ubogemu
Nežikinemu srcu ti spomini, da je spet oživela iz svoje
otopelosti. Poldan je že odzvonilo, ko se je dvignil Janez k
odhodu.
»Janez, pa še kaj pridi. Ko mi je tako hudo sami,« je
zaprosilo dekle.
»Pa še ti pridi k nam. Boš videla, kako so letos dobro
brale čebele.« jo je povabil Janez.
»Pridem!« je obljubila Nežika.
Odslej skoraj ni bilo dneva, da bi se ne sešla tovariša.
Starši obeh so z zadovoljstvom gledali, kako se zbližujeta
otroka. Vsak večer je molila Nežika za Tonča in vedno bolj
je bledela žalost v njenem srcu ter se izpreminjala v neko
tiho spoštovanje spomina na izgubljenega ženina. Kakor
slavorečen slak je žensko srce: brez opore hira, čim pa jo
najde, se je tesno ovije ter bohoti in cveti...
XVI.
Vojna vihra je plesala svoj krvavi ples, poročila o zmagah
in vojnih ujetnikih so omamljala krvaveče narode, ranjenci
pa so pripovedovali o moriji pri Grodeku, Pfmislanih in
drugih neštetih grobiščih ter o begu cesarskih armad.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43-31. oktober 19
IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE
UUBEZEN
Filozofi, pesniki, pisa-
telji, fiziologi, psihologi
in mnogi drugi so si že od
nekdaj prizadevali poja-
sniti bistvo ljubezni, ven-
dar ljubezni pravzaprav
ne moremo definirati, na-
tančno opredeliti in dolo-
čiti vsebino pojma. V
prejšnjih dveh prispev-
kih smo se podrobneje
seznanili z nekaterimi
osnovnimi značilnostmi
zaljubljenosti, sedaj si pa
oglejmo značilnosti od-
nosa med moškim in žen-
sko, v katerem prevladu-
je ljubezen. Težko bi torej
govorili o tem, kaj je lju-
bezen, lahko pa opišemo
značilnosti takih medo-
sebnih odnosov med mo-
škim in žensko, kjer gre
za zrelo ljubezen med
partnerjema.
Rekli smo že, da je ena
od osnovnih značilnosti
zaljubljenosti njena pre-
hodnost, časovna omeje-
nost njenega trajanja,
kratkotrajnost in pokaza-
li smo tudi, da je zaljub-
ljenost nekaj, kar v glav-
nem ni odvisno od nas sa-
mih in naše aktivnosti.
Ravno ohlajanje zaljub-
ljenosti, njeno minevanje,
je prvi izziv in preizkus
osebnostne zrelosti za-
konskih partnerjev. To je
prva resna kriza med
partnerjema v zakonski
skupnosti. Da bi se zakon
ohranil in da bi še nadalje
zadovoljeval oba partner-
ja, je potreben prehod od
zaljubljenosti v ljubezen.
V mnogih primerih je
pri mladih zakoncih ta
prehod precej težaven,
prihaja do nesporazu-
mov, prepirov, večjih ali
manjših kriz, večkrat pa
celo do razveze zakonske
zveze. Od vseh primerov
razvez pride v mnogih
primerih do razveze rav-
no v prvih nekaj letih po
sklenitvi zakonske zveze.
Tudi sicer je pri nas števi-
lo razvez glede na število
sklenjenih zakonskih
zvez zelo visoko. V občini
Celje je v obdobju
1972-1976 bilo povprečno
število sklenjenih zakon-
skih zvez v enem letu 560,
povprečno število razvez
v enem letu pa 100.)
Prehod zaljubljenosti v
ljubezen in kakšno kvali-
teto ljubezni bosta zakon-
ska partnerja dosegla, je
odvisno predvsem od
njune osebnostne zrelo-
sti. Težko je na kratko
opisati, kakšna je zrela
osebnost, zato navedimo
pomembnejše osebnost-
ne lastnosti in poteze, ki
omogočajo zrelo ljubezen
oziroma njeno višjo kvali-
teto: čustvena zrelost, ob-
jektivnost, sposobnost
sprejemanja in dajanja
čustev ljubezni, realna
predstava o skupnosti
dveh, realistična predsta-
va o seksualnosti, vpo-
gled vase, sposobnost pri-
lagajanja, sposobnost
vživljanja v drugo osebo.
občutek lastne vrednosti,
zaupanje vase in v svoje
obnašanje, spodobnost
samostojnega odločanja,
sposobnost sprejemanja,
dajanja in jemanja, zre-
lost za obojestransko, do-
poljnjujočo se aktivnost,
sposobnost sporazume-
vanja, dialoga, sposob-
nost uvidevanja in priz-
navanja različnosti, spo-
štovanje partnerjeve
osebnosti, njegovih po-
treb, pričakovanj, poseb-
nosti idr. Bralci naj sami
razmišljajo o vlogi in po-
menu naštetih osebnost-
nih značilnosti, v prihod-
njih prispevkih pa bomo
o njih še podrobneje raz-
pravljali.
V razliko od zaljublje-
nosti ljubezen ne išče zlit-
ja, simbioze dveh oseb.
Ljubezen je sinteza dveh
'različnih, neodvisnih,
svobodnih in samostoj-
nih subjektov, ki v ljubez-
ni najdeta skupno ustvar-
jalnost, vendar pri tem ne
žrtvujeta svoje samostoj-
nosti, istovetnosti. Takš-
na partnerja sta skupaj,
ker to želita, a ne ker mo-
rata. Ljubezni je tuje po-
drejanje, zlorabljanje, iz-
koriščanje partnerja.
Takšna partnerja veže lju-
bezen, ne pa samo poroč-
ni prstan, otrok ali hiša.
Prihodnjič: še nekaj o
ljubezni.
BRANKO BUT
dipl. psih.
PLANINSKA
KRONIKA
PRIREJA:ERNEST REČNIK
iTed 50. leti je pisateljica Ana Wam-
brechtsamer, ki je znana po knjigi »Da-
nes grofje celjski in nikdar več« napi-
sala kroniko Planinskega gradu in
trga. Pisateljica je zbrala originalne
podatke iz deželnega arhiva v Gradcu.
V nekaj nadaljevanjih bomo seznanili
naše bralce z zanimivostmi iz kronik,
ki bodo zajemali kratko zgodovino
Planine, o izvirnih zapisih iz urbarjev,
tlaki in desetini, kmečkih uporih, tur-
ških vpadih, kugi itd.
Veliki hrvatsko-slovenski kmečki
upor je našel velik odmev tudi na Plani-
ni in nieni okolici.
Leta 1573. je prišel hrvaški kmečki
poveljnik Ilija Gregorič s svojo vojsko
čez Lisco na Planino, odkoder se je del
kmečke vojske napotil v Jurklošter,
kjer je oropal in uničil samostan bratov
kartuzijancev. Medtem so bile glavne
sile kmečke vojske poražene pri
Krškem (znana je pesem
A. Aškerca »Boj pri Brežicah«).
Komaj je Ilija Gregorič s svojo vojsko
obkolil grad in se pobratil s planinskimi
tržani in kmeti, katerih načelnik je bil
ključavnič£ir Ravbar, ga je že dohitela
huda novica o porazu glavnine kmečke
vojske pri Krškem. Hkrati se je med
kmeti razširila vest, da so Turki vdrli v
Kozje in Pilštanj. Vse te slabe novice so
vnesle v kmečko vojsko strah in zmedo;
zato je gregorič s svojimi četami hitro
odrinil proti Pilštanju. Domači planin-
ski uporniki pa so pod poveljstvom
Ravbarja ostali na Planini.
Gregorič je pohitel s svojo vojsko pro-
ti Kozjem, kjer pa so se združevale čete
graščinskih poveljnikov, in to Maksa pl.
Rueppa, celjskega poveljnika Jurija pl.
Schrattenbacha, hkrati pa sta dospela
tudi poveljnik Alapy in grof Zrinjski s
svojimi jezdeci. Tako je imel Ilija, ki je
hitel kmetom na pomoč v Kunšperk in
Stubico, pred seboj ogrske jezdece, za
hrbtom pa Schrattenbachove jezdece iz
Bizeljskega.
Dne 8. svečana zjutraj se je začela bit-
ka pri Pilštanju v dolini nad Lesičnim,
ki je zadala kmečki vojski uničujoč uda-
rec. Nekaj sto kmetov je padlo v borbi,
mnogo pa je bilo ujetih. Ilija Gregorič je
zbežal v gore in prišel do hrvatske voja-
ške meje, kjer so ga spoznali in umorili.
Po odhodu Gregoričeve vojske iz Pla-
nine so ostali domačini z Ravbarjem na
čelu v brezupnem položaju, posebno še,
ko so zvedeli za poraz pri Pilštanju. In
kaj so napravili domači uporniki? Skle-
nili sc se predati grajskim; svojega po-
veljnika Ravbarja pa so zvezali in odpe-
ljali v grad, kjer so ga vrgli v ječo. Kmet-
je, ki so se bali Turkov, so pobegniU na
vse strani. S tem se je nehal kmečki
upor na Planini.
Tisti dan je pisal Štefan Siebeneicher
oskrbniku Krištofu Pumerju v Jurklo-
štru pismo sledeče vsebine: »Plemeniti,
najboljši, posebno ljub mi gospod so-
sed!« Včeraj je prišlo iz Pilštanja obve-
stilo, da je sovražnik Turek okoli Kozje-
ga in Pilštanja. Ko je tukajšnje ljudstvo
to slišalo, je vse pobegnilo in so samo
planinci ostali tukaj. Svojega poveljni-
ka, ključavničarja ali ostrogarja Ravbar-
ja so slabo poplačali, saj so ga zvezanega
pripeljali v grad, kjer sem ga jaz, pri
njegovi veri, čisto spodaj v stolpu dal
zapreti. Puntarske vojske, ki je danes
prišla sem, se vam ni treba več bati.«
Z bitko pri Pilštanju so bili kmečki
upori na Štajerskem končani. Ujete
kmete, ki jih je bilo 42 po številu, so
gnali v Celje, kjer so jih na novo oblekli,
prikovali na dolgo verigo in odpeljali v
Gradec. 11. svečana je poslal celjski po-
veljnik po puntarskega glavarja Ravbar-
ja na Planino. Vojaki so ga odvedU v
Celje, kjer ga je kovaški mojster Pavel
Blasmann okoval. Za Ravbarjevo hrano
v celjski ječi od 13. svečana do 31. gru-
dna 1573. je znesel račun 24 goldinarjev,
ki jih je plačala dežela. Tako se je za
Planino končala kmečka vojna, ki je
povzročila tolike nesreče in prelivanja
krvi, ne da bi zatiranemu ljudstvu prine-
sla olajšanje; lahko rečemo, da je ta
kmečki upor tlačenemu ljudstvu bolj
škodil, kot koristil.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
Z veseljem vam danes
prvič predstavljamo naš
kotiček, ki je izključno
namenjen vam, delavcem
zaposlenim pri obrtnikih
v celjski občini.
Kotiček bo enkrat me-
sečno in to v vsaki zadnji
številki meseca prinašal
vam vse informacije o do-
gajanjih v naši osnovni
organizaciji, skladu za do-
polnilno izobraževanje,
stanovanjski problemati-
ki, tekočih problemih,
pravnih nasvetih in pa se-
veda govoril bo o vas, d
vašem delu in vaših že-
ljah.
Vsaka večja delovna or-
ganizacija ima svoje glasi-
lo, glasilo, ki ga dobi vsak
delavec. Pri nas je to zelo
težko, saj smo zaposleni v
270. obratovalnicah od
Vojnika do Laškega, od
Medloga do Šentjurja.
Zato smo se po sklepu lO
OOZS dogovorili za tako
obliko informiranja z ure-
dništvom Celjskega te-
dnika. Poslali nam bodo
dovolj izvodov, da bo en-
krat mesečno vsakdo od
nas dobil izvod, v kate-
rem bo naš kotiček. Tru-
dili se bomo, da se bo vse-
bina iz številke v številko
izboljševala. Vendar pa
bo veliko odvisno tudi od
vas samih. Prepričani
smo, da se boste oglasili,
če vam kaj ne bo ustreza-
lo oziroma da nam boste
sporočili, kaj bi želeli več,
da pišemo.
Seveda ne bo šlo tudi
brez vaših prispevkov-
člankov, saj ni težko napi-
sati kar se vam zdi zani-
mivo, če želite, da bi to
izvedeli tudi ostali delav-
ci. Prav veseli pa bomo,
če bodo tudi naši obrtniki
kdaj pa kdaj prebrali naš
kotiček, se seznanili z na-
šim sindikalnim delom,
spoznali naše probleme
in naša hotenja.
In kaj se je v tem mese-
cu dogajalo? 1. 10.1.1. ob
13. uri se je sestal aktiv,
10 naše osnovne organi-
zacije in s tajnimi volitva-
mi izvolil novega predse-
dnika tov. Franca Težaka.
Dosedanji predsednik
tov. Božo Zorko namreč
odhaja med obrtnike. De-
legati so tudi reizpravljali
o predlogu za zmanjšanje
izvršnega odbora in spre-
jeli sklep, da se črtajo vsi
tisti člani, ki dosedaj niso
bili aktivni in tako ostane
samo 14-članski izvršni
odbor.
Novi upravni odbor je
razpravljal tudi o sestavu
sklada za dopolnilno izo-
braževanje ter sprejel ne-
kaj dopolnitev, ki so v
skladu s kolektivno po-
godbo in statutom skla-
da. Tako je za dodatnega
člana izvršnega odbora
predlagal še predstavnika
Občinskega sveta ZSS
Celje, za katerega je bil
predlagan tov. Miro Me-
dved, sekretar strokovnih
sindikatov Občinskega
sveta ZSS Celje in novo
izvoljeni predsednik OOS
tov. Težak Franc.
Razprava je tekla tudi o
problemih dela sindika-
tov in o odnosih med
združevanjem obrtnikov,
ki so zaenkrat še nezado-
voljivi, vendar pa si bo
sindikat prizadeval, da se
bodo ti odnosi izboljšali.
Seveda pa bo to mogoče
le s tem, da bo tudi zdru-
ženje obrtnikov dojelo
vlogo sindikata, zatO pa
bo mogel sindikat iz-
ključno delati tako, kot to
zahteva Statut sindikatov
in izpolnjevati tiste nalo-
ge, ki si jih je ^adal ob
ustanovitvi osnovne or-
ganizacije. Glede na spe-
cifičnost te osnovne orga-
nizacije se že vključuje-
mo tudi v razreševanje
pojavov nezakonitega za-
poslovanja delavcev iz
drugih republik, kar se že
pojavlja tudi na celjskem
območju.
Na pobudo sindikata in
zahtev kolektivne pogod-
be ravno sedaj poteka te-
čaj iz varstva pri delu, ki
ga organizira Delavska
univerza v Celju. Tečaj bo
trajal 25 ur in naj bi zajel
vse delavce zaposlene pri
obrtnikih. Pripravlja, pa
se tudi krajši tečaj za vo-
denje knjig obrtnikov in
tečaj za varjenje.
V letošnjem letu se je
pri Stanovanjski skupno-
sti Celje zbralo 225 milijo-
nov namenskih sredstev
za reševanje stanovanj-
skih problemov. Planira-
mo, da bomo iz tega kupi-
li dve stanovanji, razdelili
bomo štirim prosilcem 55
milijonov za kredite, po-
skušali bomo rešiti dva
naša delavca s sofinanci-
ranjem, kandidiramo pa
tudi za osem solidarnost-
nih stanovanj. Vseh pro-
silcev pa je letos 47.
Na predlog Obrtnega
združenja Celje je bil 15.
10. 1979 v prostorih Obrt-
nega združenja sestanek
med predstavniki združe-
nja in Občinskega sveta
ZSS. Sestanek je imel na-
men uskladiti način
upravljanja in koriščenja
sredstev za dopolnilno
izobraževanje ter delo
sindikata. Prisotni so se
na koncu sestanka dome-
nili, da bodo s pripomba-
mi dopolnih Statut in
Pravilnik. Sekretar skla-
da bo v čim krajšem roku
pripravil finančni plan za
leto 1980 in pa program
dela. Predlog je tudi bil,
da bi sklad za izobraževa-
nje deloval regijsko.
Posebna obvestila: Se-
kretar sklada in osnovne
organizacije ima svoje
prostore na Občinskem
svetu ZSS, Gledališka 2,
telefon 24-420. Tu se zbi-
rajo tudi prijave za stano-
vanja in kredite za leto
1980. Vsako sredo je in-
formativna služba v po-
poldanskem času od 14.
do 17. ure, seveda pa so
vrata odprta vsem, vam
in obrtnikom, vsak dan
tudi v dopoldanskem ča-
su, o vseh vprašanjih, ki
vas zanimajo.
Toliko za danes in čez
en mesec zopet nasvide-
nje.
25 LET RADIA CELJE
§t. 43-31. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
fKS CELJE, ŽALEC, LAŠKO i
PREMIKI Z ODPRTINAMI
seja lO TKS Je bita na Svetini - vodit RaJt€o Šugman
pred dnevi je bila seja lO
rfKS Slovenije na Svetini
^ad Storami, kjer je med
jrugim bila osrednja tema
tazgovor o stanju telesne
liolture v območni skupno-
sti Laško-Žalec-Celje. Sejo
je vodil predsednik lO TKS
glovenije Rajko Šugman.
Sekretar TKS Žalec Adi
Vidmajer je podrobno raz-
klenil stanje telesne kulture
v žalski občini. Tu se lahko
ponašajo, da je ta pomemb-
na družbena dejavnost pro-
drla v vse sredine, v predšol-
ske ustanove, šole, delovne
organizacije, osnovne mla-
dinske organizacije in kra-
jevne skupnosti. Vse družbe-
nopolitične organizacije na
ravni občine in v krajevnih
skupnostih visoko vrednoti-
jo to množično in kvalitetno
gibanje na področju telesne
kulture, v katero je vključe-
nih nad 50% občanov in de-
lovnih ljudi. S ponujenimi
programi so zadovoljni vsi
WZ, šole in SŠD, TOZD,
ZSMS in krajani v KS. Ob
razvejani organiziranosti ra-
zvijajo bogate oblike dela z
redno vadbo, tekmovanji,
množičnimi akcijami v Trifn
igrah, pohodi in izleti, šport-
nimi igrami med mladinski-
mi aktivi in TOZD. V žalski
občini tudi vse bolj prodirajo
v tekmovalni šport na repu-
bliški ravni. Urejen sistem fi-
nanciranja omogoča uresni-
čitev programskih nalog in
zasnov v celoti. Izredni uspe-
hi so bili doseženi v zadnjih
letih v izgradnji objektov za
telesno kulturo. Na novem
referendumu pa bodo obča-
ni izglasovali nov samopri-
spevek, ki bo še v večji meri
obogatil pridobitev ustrez-
nih površin za telesnovzgoj-
ne aktivnosti. Le na področ-
ju vzgoje strokovnega kadra
bo treba spričo velikih po-
treb zastaviti še bolj zavzeto
delo.
V občini Celje je pravtako
čutiti močan utrip v telesni
kulturi. V razne oblike aktiv-
nosti je vključenih že preko
40% občanov in delovnih lju-
di. Najbolj množične oblike
aktivnosti so razvite v VVZ,
šolah in SSD, TOZD, dočim
prodor v osnovne mladinske
organizacije in v krajevne
skupnosti še ni povsem za-
dovoljiv. V Celju pa močno
posegajo tudi v vrhunski
šport. Množično uvajanje de-
la s temeljnimi in usmerjeni-
mi selekcijami že kaže svoje
sadove. Vrhunske dosežke je
čutiti predvsem v košarki,
rokometu, hokeju na ledu,
atletiki, streljanju, judu in
ženskem kegljanju. Tu je še
vrsta drugih športov, ki se
uspešno uveljavljajo s posa-
mezniki v zveznem, z ekipa-
mi pa v republiškem merilu.
Velik napredek je zaznaven
v rasti športnih objektov.
Omeniti velja še posebej ve-
like pridobitve športnih ob-
jektov ob samoprispevkih
občanov, dobro zasnovanem
programu odbora za gradnjo
objektov posebnega družbe-
nega pomena in vlaganju
sredstev iz drugih virov. Tre-
nutno je v občini že 0,28 m^
pokritih, 1,49 m^ odprtih ob-
jektov, skupno 1,72 m^ (pred
petimi leti le 1,28 m^!). Glede
gradenj in vzdrževanja ob-
jektov je v teku podpisova-
nje družbenega dogovora
med SIS v občini. Tudi fi-
nansiranje te dejavnosti je
znatno boljše kot prejšnja le-
ta, čeprav je spričo razširjene
aktivnpsti to stanje še neza-
dovoljivo.* V teku je razgovor
z vsemi SIS, zlasti mejnimi,
o sofinanciranju za potrebe
telesne kulture in zvišanju
prispevne stopnje.
Po besedah sekretarja
LOJZETA OBERŽANA je v
laški občini v primerjavi z
žalsko in celjsko občino čuti-
ti prepočasni napredek. Po-
dedovana je bila velika zao-
stalost na tem področju, ki je
ni bilo moč spremeniti revo-
lucionarno v zadnjih petih
letih. Napredek je čutiti v
množičnosti, gradnji objek-
tov, prepočasi pa se stvari
premikajo na bolje pri finan-
ciranju in vzgoji prepotreb-
nih strokovnih in organiza-
cijskih kadrov. Pri vsem tem
delu se v laški občini čutijo
osamljene, premalo je pomo-
či iz republike in območne
skupnosti. Tudi miselnost o
potrebi občanov in delovnih
ljudi na področju telesne
vzgoje, športne rekreacije in
športa je še dokaj nizka,
ustrezna pomoč od DPO pa
doslej tudi ni bila zadostna.
O problemih telesne kulture
že dolgo ni razpravljala ob-
činska skupščina. Družbe-
nopolitični dejavniki v obči-
ni bodo morali složno s TKS
postopno odpravljati pode-
dovano zaostalost na tem po-
dročju z večjo moralno, ka-
drovsko in materialno po-
močjo.
K. JUG
DOPADLJIVA
IGRA
CELJANOV
Celjski ljubitelji hokeja
na ledu so v III. kolu dr-
žavnega prvenstva videli
lep in duhovit hokej v
Mestnem parku. V sreča-
nju proti Kranjski gori so
namreč Celjani zmagali
8:1! Pri tem pa so pokaza-
li dopadljivo in prodorno
igro, pri kateri sta se po-
sebej razigrala Albin Felc
in Vojko Bratec.
Ce smo v srečanju proti
Medveščaku pogrešali
kombinatorno igro, po-
tem smo lahko v soboto
videli že nekaj več ele-
mentov takšne igre pri
Celjanih. Resda je Albin
Felc še vedno s svojimi
prodori presenečal vse
prisotne, toda ostali igral-
ci, zlasti pa novinca Ku-
mer in Jan sta že dosegla
skupaj s Celjani Vertov-
škom, Filipovičem, Brat-
cem, Zorkom in Ograjen-
škom več kombinatorike
in bolj povezano igro.
Prave igre, pri kateri bi
lahko videli popolno po-
vezavo, še ni. Toda če bo-
do Celjani nadaljevali z
delom in vadbo, bo tudi
takšna kaj kmalu prišla.
In to je potrebno, kajti
proti močnejšemu na-
sprotniku bo težje doseči
uspeh s posameznično
igro.
Zadetke za Celje so do-
segli Felc 3, Kumer 2,
Bratec, Zorko in Sendel-
bach.
Na lestvici so Celjani
peti in imajo dve točki. V
soboto gostujejo v Subo-
tici proti Spartaku.
J. KUZMA
KOŠARKA
LIDELA V FINALU
Lep uspeh ceijsicih l€Ošari€arJev
Košarkarji Libele vadijo in
nastopajo non-stop. Članska
ekipa je nastopila v Maribo-
ru proti ekipi TIMA Maribor
v PF za košzirkaški pokal
Slovenije. Celjani so zmagali
z 88:81 (40:41). V I. polčasu je
bila igra še dokaj enakovre-
dna, v drugem pa so Celjani
zaigrali izredno učinkovito v
obrambi, v napadu pa so kar
z 68% realiziranih metov na
koš dosegli že izdatno pre-
dnost 18-tih košev! V zadnjih
minutah so nekohko popu-
stili, da so domačini omilili
poraz. KK Libela je po bese-
dah trenerja Milana Cepina
nastopila več ali "^anj le s
prvo peterko, kjer so se odli-
kovali Polanec, Gole, Pipan,
Tovornik in Hauptman. Če-
prav sta igrala le krajši čas
pa sta mladinca Janžek in
Medved pravtako prispevala
lep delež k skupnemu uspe-
hu Celja. Tako so se košar-
karji uvrstili v 16-tino finala
za jugoslovanski košarkaški
pokal, v republiki pa se bodo
srečah za naslov pokalnega
prvaka z ljubljanskim Slova-
nom.
Mladinci so nastopili v Ma-
riboru še na turnirju velike
četvorice za naslov mladin-
skega prvaka Slovenije.
Uvodno tekmo so po razbur-
ljivem poteku, ko so v dru-
gem polčasu še večkrat bili v
vodstvu, izgubili s Slovanom
za 8 košev razlike. Usodno za
Libelo je bilo, da je ključni
igralec Medved že v prvih
minutah prejel kar 4 osebne
napake, pa je v nadaljevanju
igral previdno le s pol moči.
S tem porazom so se Celjani
nato v borbi za 3. mesto spo-
prijeli z Ilirijo, ki so jo pre-
magali kar s 120:97. Trener
Milan Cepin ni bil zadovo-
ljen z razpletom v Mariboru,
pa čeprav je v sedanjem mla-
dinskem moštvu Libela me-
njava generacije igralcev. Si-
cer pa častno tretje mesto v
republiki tudi nekaj pomeni.
K. JUG
USPEH CELJSKIH
MODELARJEV
Upravnik celjskega letališča Peter Karner: »V soboto je
naša ekipa nastopila na velikem mednarodnem tekmovanju
modelarjev za pokal republike v Zagrebu. V močni medna-
rodni konkurenci tekmovalcev iz Italije, ZR Nemčije in
Madžarske so Celjani dokazali, da nimajo v tej disciplini
enakovrednega tekmovalca v Jugoslaviji. V kategoriji FlA je
zmagal Branko Leskošek, 9. mesto je osvojil Milan Mastnak
in dvanajsto jaz. Vsi trije smo osvojili maksimalno število
točk 1260 in šele v dodatnih startih so bila določena kasnejša
mesta. Tudi ekipa je osvojila maksimalno število točk, kar
se doslej še ni zgodilo v jugoslovanskem modelarstvu. Se-
veda smo zmagali. S temi rezultati se je Branko Leskošek
ponovno vrnil v državno reprezentanco, Milan Mastnak je
osvojil srebrni C, sam pa prvi diamant.« T. VRABL
Nogometaši Elitroja iz
Mozirja odlično igrajo v
vzhodni republiški nogo-
metni ligi, saj so s števi-
lom točk izenačeni z vo-
dečim celjskim Kladi-
varjem. Pravzaprav ta
ekipa predstavlja naj-
lepše presenečenje v le-
tošnji sezoni. Stojijo od
leve proti desni trener
Bencik ter igralci Drev,
Žunter, Brezovnik, Trat-
nik, Benetek in Vezoč-
nik, čepijo Železnik,
Špende, Ermenc, Kopu-
šar in Kolenc.
Foto: TONE TAVČAR
ROKOMET
AERO 2E VODI
Minerva znova ni uspeta doma
Rokometni dogodki postajajo
vse bolj zanimivi in razburljivi.
Osrednja pozornost seveda ve-
lja bivšemu članu I. zvezne lige
celjskemu Aeru, ki se je po neu-
spešnem startu (dva poraza!)
končno zbral in po osmem kolu
že vodi z dvema točkama pre-
dnosti pred reškim Zametom!
Žal pa se ne morejo zbrati pri
Minervi iz Griž, ki je trenutno
na desetem mestu. Gre za to, da
vse preveč oddajajo točke na
domačem terenu, kar se jim bo
lahko kasneje močno mašče-
valo!
Aero Celje je gostoval v Zagre-
bu proti Borcu in ga prepričljivo
premagal 26:15. Domačini niso
bili dorasli mladi ekipi Celjanov,
kjer je tokrat blestel Praznik, ki
je dal sedem golov. Sicer pa so za
Celjane igrali: Tomič, Novšak,
Razgor, Tpplak, Božič, Vukoje,
Peunik, Praznik, Selčan, Bajuk,
Ivezič in Pušnik. Aero Celje vodi
z dvanajstimi točkami (šest zmag
in dva poraza, gol razlika
217:167), v prihodnjem kolu pa ,
bodo igrali doma z Inlesom, ki je
trenutno tretji.
Minerva iz Griž je nastopila
proti Slavoniji Dl-31:31! Izgubi-
la pa bi lahko še to točko, če ob
koncu tekme Možic ne bi ubranil
sedmerke gostov. Najboljši stre-
lec je bil Virant s sedmimi zadet-
ki. Minerva: Krajnc, Metličar, S.
Jančič, Hlastec, Močivnik, J.
Jančič, Vogler, Virant, Hriber-
šek, Žagar, Turnšek, Možic. Na
lestvici so deseti s šestimi točka-
mi (dve zmagi, dva remija in štiri
porazi, gol razlika 201:216), v pri-
hodnjem kolu pa gredo na težko
pot na Reko proti drugouvršče-
nemu Zametu. Malo upanja!
V republiški moški ligi je Šo-
štanj katastrofalno odpravil vo-
deče Brežice (32:20), tako da so
Celjani po zmagi nad Pekom iz
Tržiča (23:20) ponovno ujeli po
točkah Brežice. Te še vseeno vo-
dijo zaradi boljše razlike v golih.
Šoštanj je šesti.
V prihodnjem kolu gostuje eki-
pa Bojana Levstika v Mariboru,
ki je osmi, Šoštanj pa v Tržiču
proti Peku, ki je sedmi.
V II. zvezni ligi so Velenjčanke
gostovale in se s težkega srečanja
v Djakovu vrnile z dragoceno
točko (10:10). Na lestvici so pete,
v prihodnjem kolu pa bodo igra-
le doma s trenutno vodečo Po-
dravko. Težko srečanje!
V republiški ligi je Šmartno iz-
gubilo v Kamniku proti Eti 11:10.
Na lestvici so dekleta Smartnega
šesta, v prihodnjem kolu pa bodo
gostovale v Kočevju.
TONE VRABL
TRIJE POKALI V CELJE
v Zagrebu je bila zadnja dirka za državno prvenstvo v kartingu.
Tudi tokrat so tekmovalci AMD Slander dosegli lep uspeh. Osvojili
so eno prvo, dve drugi in eno tretje mesto. S tem so potrdili, da so
trenutno druga najboljša ekipa v Jugoslaviji.
Zadnja dirka je prinesla nov uspeh mlademu Matjažu Pečolarju, ki
je bil med mladinci tretji, medtem ko je bil Aleš Pepel sedmi. V
skupnem seštevku pa je tretje mesto v letošnjem državnem prven-
stvu osvojil Pepel, medtem ko je Pečolar četrti do peti.
Alojz Prek je šele v zadnji dirki v kategoriji do 100 ccm pokazal vse
svoje kvalitete in je osvojil drugo mesto. S tem uspehom pa se bo ob
koncu prvenstva uvrstil med najboljšo peterko. Največ uspeha pa so
Celjani ponovno poželi v najtežji kategoriji do 125 ccm, kjer je Karlo
Bužan osvojil drugo mesto, Franc Kralj je bil osmi in Jakop Wolf
kleveti. V skupnem seštevku pa je Bužan novi državni prvak, med-
tem ko sta se Wolf in Kralj uvrstila med sedmo in deveto mesto.
Prvenstvo je končano. V vseh petih dirkah pa so ekipno Celjani
bili vedno drugi in so tako tudi med moštvi drugi najboljši v državi.
Boljši od njih so le predstavniki Most iz Ljubljane.        J. KUZMA
NA KRATKO
PORAZ PROTI
VODEČEMU
v 8. kolu vzhodne republiške
rokometne lige je RK Kovinar
Store igral doma z vodečim v tej
ligi RK Ormožem in tesno pa tu-
di nesrečno izgubil 23:22. Največ
tolov za domačine je tokrat dal
irca (7), dobro pa so še igrali
vratar Koštomaj ter Rovšnik in
Gajšek. V 9. kolu bodo gostovali
v Velenju proti Šaleški.
VLADO NENDL
USPEH ŽALSKIH
NOGOMETAŠEV
žalski nogometaši so znova
uspeli, saj so v predzadnjem ko-
lu jesenskega dela tekmovanja
v Koroško-Savinjski ligi visoko
premagali Usnjarja iz Šoštanja
7:1. Strelci za Žalec Debelak 3
ter Popit, Vrstovšek, Šlagar in
Manfreda po enega. Žalčani so
bili vseskozi boljši nasprotnik
in bi lahko zmagali s še večjim
rezultatom. V naslednjem kolu
bodo igrali: Dravograd-Mozirje,
na Vranskem bo derbi med do-
mačimi in Žalcem, Ljubno-Šo-
štanj, Šmartno-Fužinar, Aku-
mulator-Kladivar, medtem ko
bo NK Rudar Velenje prost.
PORAZ PETROVŠKIH
ROKOMETAŠEV
v VRL so rokometaši Petrovč
gostovali v Krogu pri Murski So-
boti in izgubili srečanje 8. kola
28:21. Najboljši pri Petrovčah je
bil Golavšek. V prihodnjem kolu
igrajo doma proti Fužinarju z Ra-
ven na Koroškem.
TENIS SE RAZVIJA
v Žalcu deluje aktivna teni-
ška sekcija, katero'vodi Jože Ce-
rovšek in ima 50 članov. Z na-
sveti zelo pomagata Lakner in
Veber. Kmalu bo sekcija imela
svoj prvi občni zbor. Zanimivo
je, da člani sekcije »živijo« sa-
mo od članarine. Tesno sodelu-'
jejo zlasti s Celjani, udeležili so
se med drugim tekmovanj v
Ljubljani in na Reki, pri njih se
večkrat pojavijo Velenjčani in
Ljubljančani. Zdaj bodo zapu-
stili lepo urejena zunanja igri-
šča in bodo s treningi ter nasto-
pi nadaljevali v novi telova-
dnici.
JOŽE GROBELNIK
NI BILO MOČI IN
ŽIVCEV
Odbojkarji Ingrada, ki so bili
med vodečimi po dveh kolih v
republiški odbojkarski ligi, so v
soboto doma nesrečno izgubili
proti Mislinju 2:3. Kljub vodstvu
v setih 2 proti nič so zaradi nera-
zumljivega sojenja sodnika Kra-
merja iz Maribora izgubili živce,
zaigrali slabše in srečanje izgubi-
li. Polskava je v Braslovčah pre-
magala Savinjsko 3:1, srečanje
Sempeter-Topolšica pa je bilo
preloženo. V prihodnjem kolu
Celjani gostujejo v Topolšici,
Šempeter pa v Braslovčah.
PORAZ GOLOVCA
ženska vrsta Mislinja je tudi
na svojem gostovanju v Celju
uspela! Kljub temu, da je Golo-
vec vodil v prvem setu 9:2 in v
tretjem setu 10:4, so gostje z
izredno požrtvovalno igro uspe-
le zmagati 3:0.
V prihodnjem kolu igra Golo-
vec na Bledu, Ljubno pa doma
proti Mežici.
TOČKA ŠMARTNEMU
v republiški nogometni ligi je
uspelo ekipi Smartnega osvojiti
točko v gosteh v Murski Soboti.
Proti domači Muri so igralci 2a-
lig, Omladič in Kopušar trikrat
povedli, toda ob koncu le dovoli-
li domačinom, da so tri minute
pred koncem izenačili. Unior je v
enakovredni igri izgubil proti
Dravi v Ptuju 0:1. Na lestvici je
Šmartno šesto in ima sedem
točk, Unior pa je deveti s petimi
točkami.
V prihodnjem kolu igrajo
Šmartno-Lendava in Unior-
Mura.
KLADIVAR IN ELKROJ
13 TOČK
Nogometaši Kladivarja so bili
v tem kolu prosti. Zato pa je
Elkroj premagal doma ekipo
Aluminija 5:3 in si priboril dra-
goceni točki. Na lestvici imata
Kladivar in Elkroj enako števi-
lo točk 13, s tem da so Celjani
igrali tekmo manj. V prihod-
njem kolu bo igral Kladivar na
Ravnah proti Koroški, Elkroj
pa v Domžalah.        j rUZMA
ŽALSKA DVOJICA
DRUGA
v Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo ženskih dvojic v keg-
ljanju. Z našega območja je na-
stopilo pet parov. Največji uspeh
sta poželi tekmovalki Hmezada
Miloševič-Naprudnik, ki sta
osvojili drugo mesto, Vrstni red
ostalih 5. Lesjak-Pečovnik Celje,
6. Štampar-Birsa (Hmezad), 7.
Ludvik-Bajde (Celje) in 12. Ma-
rinc-Gobec (Celje).
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43-31. oktober ia
GORNJI GRAD:
S ČASOM V.KORAK...
Kovačije. Redite so, počasi izginjajo,
spreminja pa se tudi vsebina njihovega de-
la. Konje so zamenjali traktorji, podkve
močnejše gosenice in velika kolesa...
Med kovaškimi mojstri, ki kljubujejo ča-
su in iščejo nova pota tudi v stoletju tehni-
ke, je vsekakor Anton Bezovšek v Gornjem
gradu.
»Se vedno delam in tako bom tudi v na-
prej. Konjev, ki bi jih naj podkoval, je vse
manj. In vendar jih kmetje od blizu in daleč
še pripeljejo. Pa so v resnici bolj redki gost-
je. Toda, kovaška dela pri popravilu vozov
so še vedno ostala. Sicer pa sem šel pri delu
naprej in tako se zdaj ukvarjam tudi s pri-
kolicami za osebne avtomobile, prav tako
za traktorje in podobno. Zelo zanimiv izde-
lek, zlasti za naše gozdarsko območje, so
klinci za vlečne verige, za verige, s pomočjo
katerih gozdarji vlečejo iz gozdov les...«
Anton Bezovšek se je izučil za kovača pri
znanem mojstru Jožetu Slatinšku v Bočni.
V Gornjem gradu ima svojo delavnico pri-
bližno dvanajst let. V njej je sam, ker mla-
dih, ki bi se odločali za ta poklic, enostavno
ni.
M. BOŽiC
V PIREŠICI NOV
AVTOMOBIL
V žalski občini obstoja kar 42 gasilskih
društev, ki so zelo delavna. Med nje sodi
tudi gasilsko društvo v Veliki Pirešici.
Predsednik društva je Ivan Podbornik, ki
je o delu društva in načrtih povedal tole: »V
naši krajevni skupnosti imamo samo pro-
stovoljno gasilsko društvo. Do slej smo
imeli že več akcij, posebno pozornost pa
smo posvetili prav zadnji, ko smo zbirali
sredstva za nabavo novega gasilskega avto-
mobila. Ta, ki ga imamo sedaj, je star že 15
let in je odslužil. Zbiralna akcija je sedaj v
glavnem pri koncu, vsega smo nabrali
okrog 24 starih milijonov, kar bo zadoščalo
za nakup gasilskega avtomobila IMV Novo
mesto.
Krajani so prispevali levji delež v obvez-
nicah, precej pa tudi v gotovini. Občinska
gasilska zveza pa je prispevala tri stare mili-
jone, krajevna skupnost pa dva. Nekateri
kmetje so nam podarili les. K uspehu akcije
je prav gotovo prispevalo tudi to, da naši
krajani vedo, kolikšen je pomen dobro
usposobljene gasilske enote ob požarih ali
kakšnih drugih nezgodah. Se posebno nas
\{eseli, da bomo nov avto dobili v teh dneh,
saj se bomo tako lažje pripravili na prazno-
vanje 50-letnice našega delovanja, ki bo pri-
hodnje leto.
T. TAVCAR
EŠC CELJE
OBRAMBNI KROŽEK
Bodo zmogli številne naloge v načrtu?
Na letnem zboru 26. sept.,
smo si poverjeniki in člani
obrambnega krožka na Eko-
nomskem šolskem centru v
Celju, nadeli breme in do
njega tudi razne obveznosti,
ko smo enoglasno sprejeli
program dela. Program dela
nam bo omogočil dodatno
izobraževanje na raznih po-
dročjih obrambne vzgoje.
Seznanili se bomo z delom
SLO, h kateremu lahko pri-
štejem spoznavanje orožij in
njihove uporabnosti, saj bo-
mo organizirali tečaje za pu-
škomitraljezce in za strelce z
ročnim minometom M-57.
Ta dva tečaja bomo organizi-
rali, z razliko od drugih le ob
zadostnem številu prijav-
Ijencev, v kar pa skoraj ne
dvomimo. Organizirani bodo
tudi tečaji o prvi pomoči in o
gašenju objektov, ter tekmo-
vanje v ročnih izdelkih posa-
meznih improviziranih min
in min presenečenja. Ogle-
dali si bomo tudi razne filme
s področja SLO. Obrambni
krožek si tudi prizadeva, da
bi pridobil čimveč prosto-
voljcev v enote teritorialne
obrambe.
Ker je pomen krožka tudi
v tem, da ohranja in razvija
zgodovinsko preteklost na-
ših narodov v boju, bomo v
ta namen organizirali prosla-
vo ob dnevu JLA v sklopu
proslav 60-letnice ZKJ,
SKOJ in sindikatov. Obiska-
li pa bomo tudi vojašnico Jo-
žeta Meniha-Rajha in si ogle-
dali še stalne razstave NOB
jugoslovanskih narodov. V
počastitev dneva JLA bomo
organizirali tudi tekmovanje
v streljanju s zračno puško.
Obšli bomo tudi razna pota
partizanskih enot v počasti-
tev vseh tistih, ki so v najbolj
težkih trenutkih naše prete-
klosti darovali življenje za
boljše življenje vseh nas.
V sklopu obrambnega
krožka je letos začela delova-
ti tudi planinska sekcija, ki
je zelo pomembna v delova-
nju krožka, kajti spoznava-
nje planin in domovine, ter
odkrivanje njenih naravnih
lepot je sestavni del. SLO. V
program so všteti razni izleti
na bližnje in bolj oddaljene
planinske točke, kot so Lis-
ca, Kum, Paski Kozjak, Na-
nos, Triglav... Tudi pohodi
v planinski sekciji ne bodo
redkost, saj se bomo udeleži-
li pohoda po poteh XIV. di-
vizije, ter obšli prvo in drugo
etapo transverzale »Od po-
mnika do pomnika v revolu-
ciji«.
Res je, program dela je
enoglasno sprejet in skoraj
vsem je bil všeč, toda mar-
sikdo se je vprašal, ali bomo
res vsi ta program dosledno
izpolnjevali in sicer tako
enovito kot smo ga sprejeli.
Odgovora do sedaj še ni moč
dobiti, vendar pa bo nekoč
njegova vsebina odvisna od
nas samih, od naše priprav-
ljenosti do dela.
STOJAN SORCAN
ZAČETNIŠKI TEČAJ JAHANJA
Tudi letos bodo pri Konjeniškem klubu v Celju (Skofja vas 51,1
telefon 236-14), ki ima trenutno 240 članov in 13 konj, pripravili 1
začetniški tečaj jahanja. Zbor vseh prijavljenih bo 3. novembra po- i
poldne ob 16. uri, ko se bodo zmenili za točen urnik in razdelili v \
skupine. Tedensko bo tečaj dvakrat po dve uri, v celoti pa bo trajal 32 ■
ur. V začetku bodo slušatelji poslušali teorijo o uporabi konja v
mirnem in vojnem času, nato pa prešli tudi na praktični del. {
Zmago Herman je ob tem še povedal, da se v tečaj lahko prijavijo -
vsi, ki so dopolnili štirinajst let ter so popolnoma zdravi in čutijo •
veselje do tega športa. Mlajši od štirinajst let pa lahko pridejo v
Skof jo vas in se poskusijo v jahanju na poniju Piki. Pol ure rekreacij-
skega jahanja v spremstvu staršev in članov kluba stane samo 20 din. ■
T. VRABL i
Ml IN ZDRAVJE
o BOLEZNIH SRCA
IN OŽILJA
PIŠE: DR.
JANEZ TASIČ
Edino v kar smo sigurni, da
pomaga pri napredovanju kro-
ničnega bronhitisa in še to samo
v njegovem zgodnjem stadiju je
prenehanje kajenja. Noben drug
ukrep se ni pokazal kot uspešen
pri preprečevanju ali pa pri
zdravljenju bolezni. Po drugi
strani pa se večina oseb z kronič-
nim bronhitisom počutu boljše
in tudi subjektivno stanje se po-
pravi s samim simptomatskim
zdravljenjem, kar pomeni, da se
samo odstranjujejo in prepreču-
jejo znaki bolezni, osnovni vzrok
bolezni pa se ne preganja.
Vsekakor je potrebno pred pri-
četkom zdravljenja napraviti vse
možne preiskave, ki bodo poka-
zale v kolikšni meri je organizem
okvarjen. Z njim in o rezultatih
teh preiskav se mora seznaniti
bolnika ter mu predočiti logično
osnovo zdravljenja in istočasno
posvetiti vso skrb osebnosti bol-
nika, saj mora le ta aktivno sode-
lovati pri vseh metodah zdravlje-
nja.
Poleg tega, da bolnika seznani-
mo z načrtom zdravljenja, mu ta-
koj povemo, da mora prenehati s
kajenjem. Ta zahteva mora biti
zelo energična, predvsem v zgod-
nji fazi bolezni, ko pacient po
prenehanju kajenja tudi sam hi-
tro spozna bistveno sprememb6
v zdravju. To spremembo je težje
zapaziti pri kroničnem bolniku s
težkimi okvarami, saj preneha-
nje s kajenjem ne daje takojšnje-
ga vidnega efekta. Vendar tu še
bolj energično vztrajamo pri za-
htevi o prenehanju kajenja. V
primeru, da bolnik ne sodeluje,
je praktično kakršnokoli zdrav-
ljenje nesmiselno. Sele po več
mesecih ali letih se bo sluznica
obnovila in sam proces na plju-
čih ustavil ali celo popravil. Prav
tako si bo tudi postopoma opo-
moglo srce, ki je najbolj prizade-
to. Bolnik mora redno hoditi na
kotrole in vsaj 2 krat letno kon-
trolirati osnovne vitalne funkci-
je. Poleg tega, da preneha s kaje-
njem je tu še precejšnja težava za
kadilce, ki se pojavi ob preneha-
nju kajenja, to je povečan apetit.
Nikotin blokira center za lakoto,
prav tako pa izločanje želočnega
soka. Ko se želodčna sluznica
opomore in regenerira, se apetit
ponovno pojavi, bolnik se začne
debeliti, kar zopet škoduje srcu
zaradi prekomernega dela, ki ga
mora to opraviti pri povišani te-
lesni temperaturi.
Zdravila, ki jih uporabljamo za
zdravljenje procesa na pljučih
imajo svoj fiziološki smisel. Naj-
pogosteje se uporabljajo razni
bronhodilatatorji, da olajšajo
bolnikove težave predvsem ob
napadih. Predpisujejo se v obliki
sprejev ali tablet. Njihovo delo-
vanje je kratkotrajno in je izraže-
no z delovanjem na gladke miši-
ce v bronhih, ki se pod njihovim
vplivom razširijo. Pri nas so poz-
nana najbolj tale zdravila: Alu-
pent, Ventolin'
V kolikor obstoja težak spazem
bronhov, je potrebno dodati še
posebne hormone nadledvične
žleze. To so kortikosteroidi. Dalj
časa jih lahko dajemo le, če je
redno kontrolirana ventilatorna
kapacitete pljuč. Nekateri korti-
kosteroidi imajo zelo dolgotrajen
učinek ali delovanje, vendar leh-
ko privedejo do toliko nezaželje-
nih komplikacij, da se predpišejo
le takrat, kadar vodenje bolezni
ni možno drugače. Pravilo je, da
takšno zdravljenje predpiše
zdravnik, ki tudi vedno kontroli-
ra funkcionalno stanje dihalnega
sistema.
Kemoterapija ali zdravljenje z
antibiotiki je reducurano pri sve-
žih vnetjih na pljučih. Potrebno
jih je dati dovolj zgodaj in v do-
volj veliki dozi. Dolgotrajna za-
ščita z antibiotiki ne zmanjša šte-
vilna napadov, vendar so ti napa-
di veliko blažji. Kljub temu jih
predpisujejo le manjšemu števi-
lu bolnikov, saj je njihov učinek
najboljši pri svežih znakih gnoje-
nja na pljučih in pri začetku iz-
kašljevanja gnojnega izpljunka.
Ker so bakterije najbolj pogosti
povzročitelji vnetja, so najbolj
uspešni antibiotiki iz vrst tetraci-
klinov ter iz polsintetskih penici-
linov, ki uničujejo razne bakte-
rije.
Kisik, predvsem, če ga je mož-
no prenašati v manjših steklenič-
kah, je v veliko pomoč in v olaj-
šanje takšnim bolnikom.
Izogiba naj se megle in mrzlega
zraka ter naj diha skozi nos. Kori-
stile mu bodo tudi parne kopeli
ali redna hoja v savno, katerih je
pri nas vedno več. Parnih kopeli
res nimamo veliko, vendar si z
imitiranimi kopelmi lahko zelo
izboljša izkašljevanje. Najeno-
stavnejša metoda je z vdihava-
njem pare, ki nastane pri vretju
vode v katero damo žlico kamilic
preko glave pa se pokrijemo z
rjuho ali podobnim pokrivalom,
ki bo zadržalo paro, ki jo bo vdi-
fhaval bolnik, pri tem pazimo na
oči ter, da se ne opečemo, tako, si
bo bolnik razredčil izpljunek, na-
,to pa se bo veliko lažje odkašljal.
Vsekakor bo pil tudi tople čaje,
saj se le zadostno vlažen izplju-
nek lahko izkašlja. Zato pogosto
•dodajamo razne sirupe, ki pove-
čajo izločanje v sluznici bronhov
in s tem olajšajo kašljanje. Naj-
pogosteje se uporablja kalijev jo-
did, vsekakor pa ne smemo poza-
biti domačega čaja - žajbljevega
ali pa sirupa, oba sta odlična pri-
pomočka pri lajšanju težav kro-
ničnih bronhitičarjev.
Poleg tega, da bolnik redno
uprablja predpisana navodila in
zdravila, lahko stori še marsikaj
za svoje zdravje. Zaupati mora
zdravniku in mu verjeti, da mu ta
hoče in mu tudi lahko pomaga, le
če bo sodeloval pri zdravljenju
tudi sam, prav tako pa tudi pri
preprečevanju bolezni. Da s pre-
nehanjem kajenja opravi levji de-
lež smo že dejali, a kaj vse to
pomaga, če je na delovnem me-
stu, kjer je prah ali razne kemič-
ne spojine v obhki hlapov, ki uni-
čujejo sluznico v dihalnih poteh.
Prav tako škodujejo izpušni plini
avtomobilov kot dim iz dimni-
kov. Ce ima pa astmo se bo težko
izognil raznim alergenom, ker so
le ti prisotni praktično povsod.
Hišni in cvetni prah.

Če še niste obiskali oddeielt pletenji,
prvem nadstropju veleblagovnice T, po^
boste to vsekakor storili v teh dneh, |
mraz vse bolj pritiska, še posebej bogat
izbor moških in ženskih jopic in puloverja
O tem dovolj zgovorno pričajo tudi nasi«
nje fotografije.
PRIPOROČA
§t. 43-31. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 25
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 43-31. oktober 197
§t. 43 - 31. oktober 1979
NOVI TEDNIK - stran 27
ANDI 78
PO KORDIUERAH DO
PRESTOLNICE INKOV
6
Piše:
JOŽE ČETINA
Kmalu smo zapustili cesto
in se začeli vzpenjati po
strmih stezah, ki vodijo indi-
janske karavane proti prela-
zu Portachruela. Potem smo
tudi te bližnjice pustili na
svoji desni in nekajkrat kar
po cehem presekali kamion-
sko cesto, dokler ni bil pod
nami tudi njen zadnji zavoj.
Sprva bujno trdoživo zele-
nje, nenavadne visokogor-
ske tropske rastline, pisano
rožnati grmi, tu in tam še pri
4500 metrih marjetka brez
stebelca, s cvetom kot pri-
lepljenim na zemljo, in živa-
hno žvrgolenje z vseh strani.
Potem pa vse več kamenja,
grušča in skalnatih skladov,
med katerimi si iščemo pot
navzgor, ptičje žvrgolenje pa
je zamrlo v globini. Naši ko-
raki so še vedno počasni in
preudarni. Nič tiste prešerne
naglice, ki jo ponavadi ube-
remo na Korošico ali Okre-
šelj.
Višinomer kaže 4900, torej
smo že nad Mont Blancom.
Oziram se proti vrhu, ki se
riše na oljnati sinjini in ča-
kam, kdaj me bo začelo sti-
skati v senceh, boleti v zati-
lju, kdaj bom začutil tisto ču-
dno evforijo, ki se meje pred
dobrimi dvajsetimi leti lote-
vala pod vrhom Monte Rose.
Pa nič takega. Le sapa ni ta-
ko lahkotna, korak je poča-
snejši in celo tisti najbolj
zdravi občutek, občutek la-
kote, se že pridno oglaša.
Potem je kot odrezano
pred nami bela, ostra meja
med ledenim snegom in gra-
nitnim labirintom. Višino-
mer kaže 5000. Gladka bela
strmina se naglo zožuje proti
ostremu vrhu, kjer izgine v
temni modrini neba. Naveže-
mo si dereze, nadenemo za-
ščitna očala in se zagrizemo
v trdi sneg. Nič več iskanja
prehodov med skalami, le
kot počasni ritem metrono-
ma enakomeren korak na-
ravnost navzgor, ki me po-
polnoma oropa občutka za
čas... Kak teden pozneje
sem iz baze z daljnogledom
opazoval štiri, ki so se s temi
zadnjimi dvesto metri ukvar-
jali debeli dve uri. Še danes
pa sem pripravljen dati roko
v ogenj, da smo jo mi pchru-
stali v pičli uri.
Še kratek predah tebi na
čast, gospod kisik, potem pa
zadnjih deset metrov in pred
nami je le še kopna, raztrga-
na rjavkasta stena, ki pada
strmo proti severovzhodu,
prehaja v pobočja Vanapacc-
he in se globoko spodaj levo
izteka v Llanganuco. Na
vrhu, kjer je za nas komaj
dosti prostora, si veselo po-
dajamo roke, saj smo v tej
nadmorski višini vsi uspeš-
no opravili svoj prvi nastop.
Mogočne bele šesttisoča-
ke, ki obkrožajo Llanganu-
co, gledamo sedaj iz drugač-
ne, bolj enakopravne per-
spektive, saj je vrh na kate-
rem stojimo, kot ogromen
razgledni stolp, postavljen
na mestu, kjer se dolina raz-
cepi. Bela lesketajoča se cir-
korama ledenih lepotcev se
pretrga le proti vzhodu. Tam
prav do obzorja prehaja v šir-
na rjavkasta pogorja, v kate-
rih iz neštetih pritokov na-
staja Amazonka. Le tam, v
neskončni daljavi, je nekaj
mrkosivih oblakov, sicer pa
je nebo ena sama težka mo-
drina z žarečo belo ploščo
nad nami, ki se bliža vrho-
vom na zahodu kot bi nas
hotela spomniti na čas, ki
teče.
Previdno začnemo sesto-
pati po ledeni strmini. Sliši
se le škripanje derez in udar-
janje cepinov v trd sneg. Se-
stopamo v strnjeni vrsti in se
držimo naših stopinj pri
vzponu. Čeprav nam sedaj
pomaga sila teže, je od časa
do časa kar prijetno, ko za
nekaj trenutkov postaneš, se
malo ozreš naokoh in se
sproščeneje nadihaš redkega
zraka. Kljub naporom dneva
in topli obleki ni ne duha ne
sluha o znojenju, kar je - mo-
ram priznati - zelo prijetna
okoliščina v teh hribih.
Potem se spet ustavimo na
robu ledenika. Potolažimo
se z nekaj keksi in požirkom
ledenice, tisti zdravi občutek
lakote, ki nas spremlja že lep
čas, pa raje kar prihranimo
za večerjo. Spet iščemo pre-
hode skozi skalnati labirint,
se spuščamo po ozkih žleba-
stih meliščih in že smo nad
zgornjim zavojem ceste, ki
se pod nami prebija v levo.
Od tam se sliši kovinast
hrušč svedra, ki razbija po
skali, na koncu ceste se ves
dan kot velik jeklen nero-
dnež motovili buldožer. Ob
prvem mraku se bo nekaj-
krat za bliskalo, zaslišalo se
bo nekaj eksplozij in cesta se
bo spet za dva ali tri metre
približala prelazu. Sekamo
njene dolge in položne zavo-
je, čeprav je spust po celem
precej naporen. Spet so oko-
li nas prve redke rastline, šo-
pi trde trave, navihano žvr-
golenje majhnih, siničkam
podobnih rumenkastozele-
nih ptičk, postaja vedno gla-
snejše.
Žareča plošča se je dota-
knila ostre konice Huan-
doya, nekaj minut drsi po
njenem robu in končno
zdrkne zanj. Potem se začne
naglo mračiti in meni nezna-
na ozvezdja se drugo za dru-
gim prižigajo na ugaslem ne-
bu. Tista lepa skupina za
Huascaranom bo verjetno
južni križ... Sicer pa je ves
nebesni svod kot slika iz ka-
menčkov, ki dajo popolno-
ma drugačen ornament, če
kcUeidoskop le malo zasučeš.
Nižje kot se spuščamo, laž-
ji je korak. Verjetno je sedaj
tudi gostota kisika v višini
4000 metrov za nas že pra-
vo izobilje. Končno že v trdi
temi vkorakamo v taborišče,
vsaj jaz ne brez sladkega ob-
čutka zmagoslavja. Da pa ne
bi pozabil svoje osnovne na-
loge, sta me že čakala dva
bolnika, ki jima je nagli
vzpon iz Lime do sem le ne-
koliko ponagajal. Na srečo
sta bila čez nekaj dni oba
spet zdrava in polna mla-
dostnih moči.
Llanganuco (3900 m). Levo za jezerom plaz, ki je 1971 za
vedno pokopal češke alpiniste
SLIKE IZ TABORIŠČA
UMETNOST V SENCI SMRTI
V Bochumu, enem od in-
dustrijskih in kulturnih sre-
dišč Porurja v Zvezni repu-
bliki Nemčiji, so postavili
razstavo pod naslpvom
»Umetnost iz Auschwitza«, o
umetnosti, ki je navkljub
»holokastu« krožila med ta-
boriščniki, vzdrževala ple-
menitost in moralo izmuče-
nih ljudi, ki so večino konča-
li svoje življenje kot nedolž-
ne žrtve v plinskih celicah.
Razstava v Bochumu je do-
kaz, da so Nemci vendarle
odločeni pogledati v sramot-
no preteklost.
»Nesposoben za zdravni-
ško nego«, »Aleja bičanih«,
»Apeli je trajal predolgo, da
so me zabolele noge«, »Blok
11 - poklicani na Apellplatz
zaradi streljanja«, »Likvidi-
ran«. To so naslovi situacij-
skih risb. Potem dolga vrsta
portretov, znanih samo po
taboriščnih številkah: 75082,
43844, 190210. Te številke so
dobile spet svoje imena:
Zygmunt Ladkowski, Piz-
zignacco, Frecke.
Ljudje v neljudskem ob-
dobju. Na primer Ceslav Ja-
ščinski-Brumbo. V taborišču
zaprt pritlikavec je »služil«
kot vratar na glavnem vhodu
in pomagal prenašati sporo-
čila ali kaj podobnega tako,
da je pozornost stražarjev
obračal nase s svojimi klov-
novskimi norčijami. Leta
1941 je njegov portret narisal
Leon Turalski. Seveda v taj-
nosti in na papirčku 9 krat 14
centimetrov.
Okoli 130 v hudih razme-
rah narejenih umetnin in še
težje očuvanih, izražava od-
por krvnikom, ohranjanje
dostojanstva v nekem svetu,
kjer je življenje človeka izgu-
bilo vsako vrednost.
In vsemu temu navkljub
se je razvijala kultura v senci
smrti. Taboriščniki so na pri-
mer tajno kroženje knjig, kar
je bilo najstrožje prepoveda-
no. Taboriščniki so pisali
lastna dela, črtice, pesmi, kar
so prebirali po krožkih, kro-
žile so pripovedi po spominu
o umetniških filmih, o gleda-
liških delih, o zgodovini na-
rodov, o neznanih kulturah,
potovanjih, doživljajih...
In zapisi sodobnih nem-
ških kritikov:
»Umetnost iz taborišč, pi-
še Raimund Hoghe v ham-
burškem »Die Zeit«, se ne da
oddvojiti od življenja v tabo-
rišču, od smrti, ki je bila stal-
no navzoča, od kraja, kjer je
življenje izgubilo na milijone
ljudi.«
»Najraje bi za vselej umaknil
pogled z vseh teh slik, toda
silijo me, da jih vedno znova
gledam.« Tako je zapisal
Martin Walser.
In Raimund Hoge dostav-
lja:
»Mi ne moremo reči, da s
tem nimamo nič opraviti...
Ni dovolj svoje starše in nji-
hove starše vprašati: Kaj je
bilo? Vprašati se moramo,
kako je zdaj?«
Izložba bo po Bochumu
obšla še Frankfurt, Hanno-
ver, Erlangen, Kessel in
Miinchen. Prav je tako. Tre-
ba je vedeti, kako je bilo in
se vprašati, kako je zdaj?
ALADA
v jesenski tihi čas
prileti brinjevka
na Kras.
Na polju
že nikogar več ni,
le ona
preko gmajne
leti.
In samo lovec
ji sledi...
Strel v tišino -
droben curek krvi -
brinjevka
obleži, obleži.
SREČKO KOSOVEL
VELIKANKA, KI
VZBUJA ZAVIST
Pred dnevi je prišel v
naše uredništvo Jože
Kresnik iz Stanetove uli-
ce v Celju. V roki je držal
tole velikanko in se slad-
ko smehljal. Kaj se ne bi.
Ko jo je položil na tehtni-
co, je pokazala natanko
1.16 kg, v drugi roki pa je
prinesel še dva pritlikavč-
ka iz iste »družine«.
Jože Kresnik je po sta-
žu star gobar in njegovo
izkušeno oko je tole lepo-
tico odkrilo na pobočjih v
okolici Kalobja, sicer pa
Jože gotovo pozna še
mnoge druge zanimive
terene. A kot dober gobar
ne izda vsega in tako je
tudi prav. Kaj naj še zapi-
šemo: da mu čestitamo in
želimo še mnogo takšnih
gobarskih trofej.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič.
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.