MESTA STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Sombotelski Slovenci – 10 lejt samouprave Pred letom 1998 so se Sloven za tau tö, ka aj bi lüstvo v Somci v glavnom mesti Železni boteli bole spoznalo slovensko županije nej dobro poznali, kulturo. Tau zvekšoga prejk srečavali so se zvekšoga stari koncertov slovenski skupin na poznanci pa padaške, šteri so Karnevali Savaria pa slovenski se eške iz Porabja poznali. Te je zborov v cerkvi svetoga Martina. ništernim na pamet prišlo, ka V tau cerkev dosta prauškarov bi napravili manjšinsko samo iz Slovenije tö pride, člani drüupravo, ka je bilau mogauče štva je vsigder lepau gorprimeod leta 1994. Prosili so dr. Šte jo. Prejk toga Slovenci z mafana Pintera, pravnika, ka bi tičnoga rosaga tö daleč nesejo s svojim znanjom pomago pri dober glas o varaši Sombotel. postavlanji pa ka aj bi grato Za deseto oblejtnico je manjprvi predsednik organizacije. šinska samouprava dala na-Aktivisti so vküper ziskali atrej druknivati mali fotoalbum, se Slovencov v Somboteli pa je šteri z 22 kejpami nutpokaže, pozvali na srečanje. Na volitvaj ka vse se je godilo v preminaupred desetimi lejtami je rejsan či deseti lejtaj. Navzauči pa so gratala Slovenska manjšinska leko poglednili eden kratek samouprava. film tö, šteri je s pomočjauv Edno leto kisnej so v varaši stari filmov nutpokazo žitek ustanovili Slovensko kulturno sombotelski Slovencov. Film drüštvo Avgusta Pavla, od tisto dejo vküper na Porabski den so naredili sodelavci Slovenski ga mau delata dvej organizaci pa na Državno srečanje. Gna-utrinkov, šteri so vsi člani sloji vküper za Slovence. V premi uk na leto dejo na prauško v venskoga drüštva. nauči deseti lejtaj so meli blüzi Slovenijo k cerkvam svetoga Predsednici samouprave so dvejstau razni programov, tak Martina. Padašivajo se z drüš-ob deseti oblejtnici gratulerali v Somboteli kak indri po rosa tvami iz Andovec, s Cankove predsednik državne samogi, v Sloveniji pa drügi rosagaj (rojstne vesi Avgusta Pavla) pa uprave, Martin Ropoš, predtö. Gnes ma drüštvo 70 članov, goričkimi Madžari tö. Vsikši sednica Slovenskoga kulturmed šterimi so nej samo Slo september nutpokažejo svojo noga drüštva Ibolya Dončec venci, liki njini držinski člani kulturo vküper s sombotelski-Merkli, manjšinska referentka tö. Na zadnjom ljudskom štetji mi Nemci, Rovati pa Romi na mestne občine Zsuzsanna (népszámláláson) se je v Som- Narodnostni dnevaj. Haklits Henrik pa predsednik boteli djenau telko, 70 lüdi Te slejdnji so do tega mau Slovenske samouprave Andovzglasilo za Slovence. vsigder v Škanzeni bili, gde od ci Karel Holec, šteri je edno 8. novembra so se Sombotel leta 2002 stogi Slovenska iža z veuko torto za dar prineso. čange pá zbrali v gledališkoj spejvati pred štirimi lejtami Marija Kozar je pozdravila Gorenjoga Senika. Gnes je ram Ranč tak so torto spekli strina dvorani na sedeži drüštva pa pod vodstvom Judite Pavel. vse navzauče na jubileji, pa grato Iža Slovencov v Sombo-Margit Svetec, strina Kristina samouprave. Svetešnji prog-Gnes je sprvaja na fudaj pa je na kratko nutpokazala delo teli tö, vekši tau programov Fördős pa so se predsednici ram ob deseti oblejtnici samo-nutvči Francek Mukič, ovak organizacij. Slovenci v Sombo-(od maja do septembra) orga-zavalili z raužami iz papera. uprave se je začno s spejva-član predsedstva drüštva. teli majo vsikšo leto fašenski nizira samouprava pa drüštvo Samouprava je dobila dar od njom Sombotelski spominčic. Zdajšnja predsednica Sloven-ples, gledališko igro, Miklavža pri taujoj iži. Zveze Slovencov tö. Slovenske ženske so začnile ske manjšinske samouprave, pa božični koncert. Zvün toga Bejdvej organizaciji se trüdita -dm- 2 Knjige o našem prostoru DOBRA IDEJA JE DALA ODLIČEN REZULTAT Sodobne turistične vodnike lahko imenujemo tudi knjige o našem prostoru. Kajti težko si je zamisliti sodoben turistični vodnik, v katerem ob tistem, kar zanima največ obiskovalcev enega ali več krajev, ne bi opisali tudi vseh drugih zgodovinskih, kulturnozgodovinskih, narodopisnih, gospodarskih in drugih značilnosti. Celo prospekti in zemljevidi zdravilišč ali območij prinašajo vrsto pomembnih informacij, seveda v strnjeni in hitremu posredovanju prilagojeni obliki. Na te in še druge zahteve, med katere sodijo tudi kakovostne barvne upodobitve -fotografije, praktični zemljevidi in pregledno grafično oblikovanje, se odziva Goričko – na zelenem otoku presahlega morja, vodnik po znamenitostih občin Krajinskega parka Goričko. Samo sodelavci lahko objektivno ocenijo, koliko truda in tudi znanja je bilo potrebno, preden je iz tiska prišla sorazmerno drobna, toda z informacijami močno prežeta knjiga. Vendar ni moj namen, da pojem slavo vodniku po znamenitostih občin z območja Krajinskega parka Goričko, marveč želim opozoriti na vrzeli v takoimenovani turistični publicistiki v širšem geografskem prostoru dela Prekmurja, madžarskih Železne in Zalske županije ter južnega dela avstrijske Gradiščanske in deloma Hrvaške do Čakovca. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je imela Murska Sobota človeka, profesorja in turističnega delavca, zdaj že pokojnega Belo Sevra, ki je v tedanjem času s pritegnitvijo strokovnjakov in turističnega gospodarstva Pomurja poskrbel za več pomembnih turističnih publikacij, ki še zdaj nimajo dostojnega nadaljevanja. Zadnja táka knjiga je Pomurje A-Ž, s podnaslovom priročnik za popotnika in poslovnega človeka, ki je izšla prvič pri Pomurski založbi leta 1990, dopolnjena in izpopolnjena izdaja pa leta 1993. Avtor uvodnega teksta Bela Sever je v publikacijo napisal tudi: »Poleg morja in alpskih jezer je Pomurje tretje in najmlajše izrazito turistično območje Slovenije. Redke dežele premorejo toliko slatin in vročih mineralnih vrelcev, kot jih je na tem koščku slovenskega ozemlja ... Zdravilna vroča voda, čisto in mirno okolje ter pomirjevalna mikroklima omogočajo rekreacijo in zdravljenje vse leto.« Tedaj je bil razvoj večine pomurskih turističnih krajev na nižji ravni, nekaterih, denimo Radencev pa na višji ravni. Kakšen je zdaj, pa ne zgolj zaradi viharja, ki je pustošil tudi v tem delu Pomurja, pogled na radenski park z letnim kopališčem je prava sramota za severovzhodno Slovenijo, ne zgolj za lokalno območje zdravilišča s 140-letno tradicijo. Turistična publicistika je močno soodvisna od posameznikov - ponudnikov in organizatorjev, ki imajo znanje in čut za zahtevno delo, h kateremu so sposobni pritegniti kakovostne sodelavce. Kar je nekaj desetletij prejšnjega stoletja uspevalo Beli Sevru, je zdaj uspelo dr. Antonu Vratuši, ki je dal pobudo in vzpodbujal nastajanje vodnika Goričko – na zelenem otoku presahlega morja. V publikacijo so zajete občine Krajinskega parka Goričko. Ravno dovolj vseh informacij za priročno knjižico. Toda ob priložnostih, kot je izid te knjige, ne morem preskočiti razmisleka o podobno zasnovanem delu, ki bi zajelo takoimenovani panonski prostor treh ali celo štirih držav. V spominu imam kar nekaj uspelih, čeprav ne celovitih poizkusov iz prejšnjega stoletja in tudi novejših, kako z enim prospektom predstaviti Prekmurje (Pomurje), del avstrijske Gradiščanske, Železno in Zalsko županijo in nemara še del Hrvaške (Čakovec). Ták je bil prospekt Pannonia iz leta 1990, v katerem sta bila dela avstrijske Gradiščanske in Štajerske, Pomurje, del Hrvaške do Čakovca ter Železna in Zalska županija. Tudi za ta prospekt ima zasluge pokojni Bela Sever, sicer pa je izšel Zaživel je spletni portal Slovenci.si Slovenija preko Vlade in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj s štirimi organizacijami civilne družbe (Rafaelovo družbo, Izseljenskim društvom Slovenija v svetu, Slovensko izseljensko matico in Svetovnim sloven-skim kongresom) izvaja skupni projekt »Spletni portal za Slovence v zamejstvu in po svetu«. Osrednji namen spletnega portala, ki je dostopen na naslovu www.slovenci.si, je pomagati zamejskim in izseljenskim Slovencem ohranjati medsebojne stike, stike z domovino ter s slovenskim jezikom in kulturo. Na spletni strani lahko najdete vse informacije o Sloveniji, o Slovencih po svetu in vseh slovenskih organizacijah izven matične domovine. Poleg tega se lahko seznanite z delom vladnih služb in nevladnih organizacij v Sloveniji, ki se ukvarjajo s tematiko, ki se nanaša na zamejske in izseljenske Slovence. Portal vsebuje še razna sporočila in koledar prihajajočih dogodkov. Nova spletna stran ni namenjena samo Slovencem po svetu, temveč tudi uporabnikom v Sloveniji, ki se preko portala lahko seznanijo z bogato kulturno dejavnostjo Slovencev zunaj meja in z dogodki, ki na to temo potekajo v Sloveniji in po svetu. pri Medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Izšlo je tudi nekaj zemljevidov, denimo Pomurja in južnega dela Gradiščanke, iz najnovejšega časa je odličen zemljevid Pomurja in Porabja. Nekaj poizkusov je bilo tudi z madžarske strani, iz Zalaegerszega v povezavi z Lendavo in deloma Čakovcem, vendar za sedanjo razvojno stopnjo zagotovo premalo. Mogoče pa bo vodnik po znamenitostih občin z območja Krajinskega parka Goričko deloval kot vzpodbuda za pripravo naslednjih, podobnih ali obsežnejših publikacij, in tudi kot izziv za skupno predstavitev panonskega prostora. Zdaj je denarja za tako obsežne in hkrati zahtevne projekte manj kot v sedemdesetih in osemdesetih letih Nikoletta Vajda prejšnjega stoletja, toda spremenjene so druge okoliščine, denimo možnost sofinanciranja iz evropskih virov, zelo poenostavljeno potovanje iz države v državo, Krajinski park Goričko, ki se povezuje s krajinskima parkoma v Avstriji in na Madžarskem, mnogo pestrejša turistična ponudba, boljše komunikacije od telefonije, interneta do cest in še mnogokaj. Eno je gotovo: pojaviti bi se moral človek s pobudami, znanjem in voljo, da ideje rodijo rezultate. Kakor je za mnoge turistične publikacije iz druge polovice prejšnjega stoletja zaslužen pokojni Bela Sever, je sad prizadevanja akademika Antona Vratuše Goričko – na zelenem otoku presahlega morja. Ernest Ružič Porabje, 13. novembra 2008 3 Skupinska slika na dvorišču monoštrskega vrtca. Nova vzgojiteljica, Gabriela Marič, v sredini v zadnji vrsti Končno v porabskih vrtcih vzgojiteljica – asistentka iz Slovenije Po številnih pogovorih, srečanjih in medsebojnih usklajevanjih, predvsem pa vztrajanju Zveze Slovencev in Vrtca Murska Sobota pri argumentih, da je nadgradnja dosedanje strokovne pomoči murskosoboških vzgojiteljic v porabskih vrtcih nujno potrebna, se je ta pomemben projekt strokovne, predvsem pa jezikovne pomoči porabskim vrtcem je za prvi, poskusni del do 30. junija 2009 zagotovil Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naloge vzgojiteljice – asistentke, kot smo (za jezikovni del sodelujem tudi avtorica tega končno začela izvajati nova, razširjena oblika strokovne pomoči v narodnostnih vrtcih na Gornjem Seniku, v Sakalovcih, Slovenski vesi, Števanovcih in v Monoštru. Od 10. novembra prihaja v omenjene vrtce mlada, diplomirana vzgojiteljica Gabriela Marič, sicer zaposlena v Vrtcu Murska Sobota. Finančna sredstva za zapisa, sicer svetovalka Zavoda RS za šolstvo) jih opredelili, bodo predvsem: vsestranska jezikovna pomoč porabskim vzgojiteljicam pri izvajanju narodnostnega programa predšolske vzgoje, pomoč pri izvajanju t. i. slovenskih vsebin v skupinah, v prvi vrsti pa uveljavljanje slovenščine kot jezika sporazumevanja v vrtcih, posledično pa tudi pridobivanje slovenskih govornih navad pri domačih vzgojiteljicah. Delo slovenske vzgojiteljice – asistentke je zamišljeno tako, da bo prisotna po en delovni dan v tednu v vsakem vrtcu: v ponedeljek na Gornjem Seniku, v torek v Števanovcih, v sredo v Slovenski vesi, v četrtek v Sakalovcih in v petek v Monoštru. Po dogovorih s porabskimi vzgojiteljicami se bo vključevala v vse dejavnosti v vrtcih, njena prednost pa je tudi ta, da kot rojena Prekmurka dobro govori narečje, ki ga bo za komunikacijo v okolju in z vzgojiteljicami prav gotovo potrebovala. Na prvem, predstavitvenem, obisku 5. novembra so jo povsod zelo toplo sprejeli, saj se v vrtcih gotovo zavedajo, da le dobro delo na področju učenja jezika prinaša dobre rezultate, od teh pa bo odvisno, kako se bo projekt nadaljeval in razvijal, predvsem pa, koliko staršev se bo odločilo svoje otroke vpisati k slovenskemu jeziku tudi v osnovni šoli. Na tem pa bo – še posebej s strani slovenskih organizacij – potrebno v bodoče trdo delati. Valerija Perger Komisija programskega sveta RTV za Slovence v sosednjih državah Predsednik Slovenske manjšinske koordinacije – Slomak Rudi Pavšič pozdravlja sklep Programskega sveta Radia in Televizije Slovenije, ki je na svoji zadnji seji sprejel pobudo Slomaka, da se ustanovi Komisija programskega sveta RTV za Slovence v sosednjih državah. Na predlog predsednika dr. Staneta Grande so člani sveta RTV v komisijo imenovali pet članov. To so: Boris Cipot, Janko Malle, Tino Mamič, Rudi Pavšič in Marjan Terpin. Komisija bo svojo prvo sejo imela v drugi polovici meseca novembra. Predstavnik Slomaka v Programskem svetu je pri oblikovanju takšnega telesa izhajal iz potrebe, da bi Slovenci, ki živijo v sosednjih državah, lahko prispevali svoje poglede in ocene pri soustvarjanju sporedov in pri »politiki« slovenskega nacionalnega radia in televizije. V tem okviru ne gre pozabiti na dejstvo, da Slovenci v zamejstvu imamo nekaj nerešenih vprašanj, ki so vezana na problematiko nacionalnega radia in televizije, denimo nevidljivost programov slovenske televizije v nekaterih predelih zamejstva in to kljub že obstoječim zakonskim normativom. Pomembno je tudi, da sta radio in televizija, ob teh epohalnih spremembah in evropskih širitvenih procesih, še posebej pozorna na obmejni in zatorej tudi na manjšinski prostor. Na to problematiko je Slomak opozoril tudi v svojem »celovškem dokumentu«, ki vsebuje izhodišča in predloge manjšinske koordinacije, kar zadeva sodelovanje Republike Slovenije s Slovenci v sosednjih državah, ki so zelo malo prisotni v osrednjeslovenskih sredstvih obveščanja. Zaradi tega bi bilo potrebno okrepiti dopisniško mrežo, ki skoraj ne obstaja. Za odpiranje dopisništev naj bi medijske hiše vlada vzpodbudila z delnim sofinansiranjem dopisnikov. V TV in radijskih dnevnikih pa bi bilo potrebno zagotoviti sistematično poročanje o vseh dogajanjih v zamejskem prostoru, pa tudi enakovredno sodelovanje zamejcev na radijskih in TV-okroglih mizah in drugih podobnih oddajah. Rudi Pavšič predsednik Slomak-a 4. oktobra se je na Gornjem Seniku odvijala vaja civilne zaščite. Po domnevah naj bi tovornjak, ki je dostavljal insekticid, trčil z dvema osebnima avtomobiloma in so vsa tri vozila zagorela. Voznik tovornjaka je pobegnil, potniki in vozniki osebnih avtomobilov so se pa zagozdili v vozilo. To situacijo so morale rešiti reševalne organizacije. Vaje se niso udeležile samo enote civilne zaščite, temveč zaradi bližine meje tudi slovenske reševalne organizacije kot primarni posredniki. Reševanje so začeli policisti monoštrske policijske postaje, njim je sledila gasilska brigada Körmend. Slovenijo so začela takoj posredovati. so zastopala prostovoljna Tehnično reševanje so izvedgasilska društva iz Murske le enote iz Murske Sobote in Sobote, Grada in Martinja, ki Körmenda. Pri gašenju zagorelega vozila so pomagali gasilci iz Slovenije Vaja je bila dober primer čezmejnega in regijskega sodelovanja, saj je namesto Preiskovalne skupine za nevarne situacije Železne županije posredovala skupina iz Murske Sobote. Ranjene so oskrbovali sodelavci reševalne postaje Monošter. Prebivalce so o nevarnosti obvestile lokalne enote civilne zaščite pod vodstvom župana Gornjega Senika. Širjenje požara so preprečili lokalni prostovoljni gasilci. Zaradi možne nevarnosti za podtalnico je tehnična podenota izvedla vajo za obvladovanje poplavne ogroženosti. Podenoti so se pridružili tudi prostovoljni gasilci iz Monoštra, Dolnjega Senika in Sakalovcev. Vajo si je ogledala delegacija Direktorata za ombrambne zadeve in Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Delegacijo sta vodila Martin Smodiš in Evgen Kranjec. Vaje je na koncu ocenil vodja vaj, župan Gabor Ropoš. Poudaril je, da so te vaje civilne zaščite tudi dokazale, da je treba enote civilne zaščite v majhnih naseljih posebej usposabljati ter da lahko računamo na reševalne enote sosednjih držav. Tibor Horváth podpolkovnik 4 Žitek je maurdje (1) »Život je more,« - spejva poznani srbski muzikant Đorđe Balašević pa s tem misli na tau, ka vsi sedimo na barki žitka pa če smo rejsan mi kapetani, se z nami maurdje dostakrat špila. Včási smo vrkaj, včási spodkar, gnauk je voda mérna, gnauk nas viheri lüčajo. Dosta mornarov se vtopi v maurdji, dosta je srečno domau pride. Leko pa bi naaupek tö pravli, »maurdje je žitek,« vej si pa človek že od inda svejta želej priti k veukoj vodi, ka bi se malo spočino, kaupo. V naši sunčni gesenski cajtaj ge tö dostakrat brodim na tau, ka je vrejmen ranč takšo, kak gda sem se maja s padašom odpelo na rovačko maurdje, v veuki varaš Split. S svojim dobrim padašom iz Ljubljane sva že pred ednim letom dosta brodila, kama bi šla 1. maja, gda má največ Slovencov en keden cajta, pa leko dé na paut. Brodila sva na Barcelono na Španjolskom, depa fligar je biu preveč dragi. Zakoj bi nej šla s cugom pa poglednila sausede, šteri so pauleg? Ge sem že dostakrat po Rovačkom odo, depa v Dubrovniki sem eške nikdar nej biu. Moj padaš je tö fejst najgir biu na té varaš, zatok sva se odlaučila, ka se spraviva na dugo paut. Začnilo se je računanje, es pa ta, kelko pa telko, pa gda sva vidla, ka je naja ciu skor tak daleč kak Roma v Italiji, pa ranč cugi ne vozijo ta, sva si don Split vöodebrala, drügi najvekši varaš na Rovačkom. Cuge sva si tak ziskala, ka bi oprvin malo cajta v glavnom varaši Hrvaške, Zagrebi mela, gde je eške po našoj porabskoj pesmi tö »ulica najlepša«. Ka sva že oprvin na pamet vzela, je tau, ka so Rovatke fejst vörni lidgé. Eške na panaufi Marijino kapejlo majo. Gda človek s cuga dojstaupi pa dé vö na plac, leko vidi eden kip (szobor), šteri kaže ednoga moškoga s sablov na konji. Moj padaš me je včasik pito: »Što je tau?« Ge, kak čeden pojep, sem ma včasik pravo: »Tomislav, prvi krau Rovatov.« Padaš pa se je nej njau: »Što pa sedi na njem?!...« Za en malo sva se špancirala prauti centri varaša. Na pauti od panaufa do Trga bana Jelačića dosta parkov geste, vse je zeleno od drejv pa pisano od rauž. Dosta lejpi zidin tö majo, štere so eške s cajta avstro-ogrske monarhije, zavolo toga varaš ranč tak vövidi kak na priliko Beč ali Pešta. Glavni, veuki plac je daubo ime po bani Jelačići, šteri se je v revoluciji leta 1848 biu prauti Madžarom. Na svojom konji na kipi eške zdaj sablo prauti Vogrski drži. Pod repom njegvoga konja se mladina srečüje, nej daleč se pelajo sivi tramvajge (villamoske), šteri so té, gda sva müva s padašom tam bila, skor tázavozili mlajše iz srejdnje šaule. Leko je istina, ka se gnesnaden prej mladi vsigder prva začnejo spravlati s politikov, depa meni je don špajsno bilau, gda so petnajset-šestnajset lejt stara deca prauti Evropskoj uniji štrajkali. Politični pa vörski center Zagreba je na dvej mali brgaj, na Kaptoli pa na Gradeci. Pri glavnoj katedrali pela več vau ski pa šurki poti gor na brejg, po šteraj pridemo do Trga sv. Marka. Tü mata svoje zidine rovački parlament (sabor) pa vlada tö. Na srejdi stogi menjša cerkev, posvečena svetomi Marki, depa kak sva vidla, nemajo fejst skrb na političare, ka sva nej dosta policajov vidla. (Pa leko ka bi mogla, če si zbrodimo na tau, ka se slejdnje cajte v Zagrebi godi). Fotone sva don nej vüpala rediti, samo z male terase, od kec se lepau vidi cejli veuki varaš pri Savi. Štiri vöre v glavnom varaši so brž taminaule. Čakala naja je pet vör duga paut do Splita. Če sva se rejsan med dvöma najvekšima varašoma pelala, so meli samo dva cuga na den, pa eške teva sta takšiva intercityna, na šteraj je menje me sta za sejti kak na busi ali fligari. (Ovak se že na autocesti leko od Budimpešte do Splita pela, Rovatke so naglo poštije naredili). Na cugi sem srečo ednoga mornara, šteri dela na trajekti (na kompi) med Splitom pa ednim otokom (szigetom). Petnajsetkrat na mejsec se dvakrat na den pela, žive na šifti pa v maloj kučici na otoki, petnajset dni pa je doma vküper z držinov. Gda sva s padašom prišla v Split, je že vse kmično bilau. Včasik sva začütila pa pridenila maurdje. Na panaufi so nas, pautnike že čakali starejši lidgé, šteri so steli, ka aj bi pri nji sobo vövzeli. Müva pa sva že postele zgučano mela, tak sva se pejški s turbami napautila v varaš. Te sva oprvin prišla na takzvano »Rivo«, štera je edno šetališče sploj pri maurdji. Na tej šurkoj poštiji stogijo v redej viske palme, pod njimi so stolice, gde se zalübleni pari pa mladina zberajo. Eške vnoči se vnaugi z malimi motorami vozijo. Za en malo sva prišla k Narodnomi gledališči v Spliti pa sva radiva bila, ka je naja soba več nej daleč. Gda sva najšla dveri maloga privatnoga hotela, je vanej pisalo, ka aj vsikši skrb má, ka majo čemerastoga psa. Malo sva se bodjala, gda sva nutstaupila, te sva pa vidla, ka je pes komaj vekši od ednoga mačka. -dm- Porabje, 13. novembra 2008 5 »Delo sam vsigdar vanej ali pod zemlauv« Štufi Domiter iz Sakalauvec sploj radi štejo naše novine, zato ka je briga, ka se kaj godi v Porabji. Skur vsakšoga poznajo, so mi pripovejdali, vseedno, v šteroj vesi živé tisti človek. Najgari sam bijo, pa sam je gorpoisko. Malo od sebe pa od svoje slüžbe so mi pripovejdali. • Štufi, kak je tau, ka vi tak dosta lidi poznate v Porabji? Nej samo na tom tali, liki proti Števanovci tö. »Kak bi pa nej pozno, vejpa dja sam se v Andovci naraudo pri Mindaši. Mati je tam bila, oni, Mindaš so bili moj svak. Gda se je pa mati oženila, te smo v Števanovci dobili ram. Od tec sam pa te v Otkauvce üšo k babi slüžit.« • Kak se nazaj spomnite, lejpi časi so bili? »Jaj, ranč ne guči. Samo tau je baja bila, ka je daleč trbelo v šaulo ojdti. Ta pa nazaj je šest kilomejtrov bilau. Gda sam s šaulov skončo, te sam pa na državno posestvo (állami gazdaság) odo delat. Krave sam paso, okapo sam, ka ranč trbelo. Dosta sam klečo pa se pargibo, gda je repo trbelo okapati. Človeka vse vola odišla, gda je ta po radej gledo. Tak so dugi mezevi bili, ka sam konca nej vido. Petdesetdevetoga sam pa te v rudnik (bánya) üšo delat. Zato, ka so te tak toboroznivali lüstvo. Tau so prajli, če se podpišem, pa mo v rudnik üšo delat, te nedo me k sodakom zvali.« • Pa tak je bilau? »A, vraga, edno leto sam delo, pa sam döjn mogo rutjivati. Tri lejta so me tej pancoške tam mantrali.« • V kakšnom rudniki ste delali? »V Várpaloti, tam, gde vaudjaldje (premog) vökopajo. Dvejstau petdeset mejterov globoko pod zemlauv smo delali. Te so ešče nej bili mašini, pa s krampom smo vaudjaldje vötrli. Gda smo vö iz akne prišli, tak smo črni bili kak krt, pa tak tazmantrani, ka tau taprajti ne more.« • Kelko vör ste delali? »Šest vör pod zemlauv, dvej vöre smo pa šli. Edno tadola, pa edno nazaj.« • Nej ste se bojali? »Tam se ne smejš bojati, pa na tau broditi. Če se bojiš, te ne idi pod zemlau. Bilau je tak, ka smo v tašo vauskoj mesti bili, ka smo se po čarvej (trebuhu) vlačili. Dosta nas je začnilo delat, dapa na konci nas je že samo šest ostalo. Drugi so vse vujšli.« • Kak ste pa slüžili? »Na mejsec sam daubo 4500 forintov, ka je tistoga časa lejpi pejnez bijo.« • Kak dugo ste delali v rudniki? »Pet lejt.« • Zaka nej več? »Zato, ka sam se z ženov spozno, pa sam te domau prišo.« • Tak ste te v Sakalovce prišli, nej? »Tak. 1966. leta sam se oženo, pa sam se prišo v Sakalauvce.« • Velko gostüvanje je bilau? »Pa vejš, ka je velko gostüvanje bilau, gda je Makoš banda tri dni igrala. Prvin nej bilau autonov kak zdaj, dapa tau je ranč nej bila baja. Iz Števanovec prejk gauštja smo pejški prišli sé k ženi. Dapa sploj koražno je bilau, zato ka je Makoš banda ešče prejk po gauštja nam vlejkla. Večkrat smo se stavili, zato ka smo malo pili tö. Gda smo v Sakalauvce prišli, tam so nam Marčinkovi (Hirnök) eden sto vö na paut poprejkdjali. Tam sam mogo plačati, zato ka sam se v Sakalauvce ženo. Palinko, vino pa šör sam na sto djau. Pa ranč tak so te oni tö prinesli nam.« • Kama ste šli delat, gda ste domau prišli? »Najprvin sam üšo na državno posestvo, po tistim pa na erdészet (gozdno gospodarstvo).« • Ka ste tam delali? »Ka drugo leko v gauštja dela, drva naklajaš pa prazniš. Dja sam emo dva konja pa sam z njimi vozo vö drva. Tau je žmetno delo bilau. 1967. leta sam začno pa od tistac sam üšo v penzijo. Kama inan bi üšo, v fabriko sam nej sto titi, zato ka tam vrata djestajo, pa portaš dje. Pri gozdnom gospodarstvi sam pa leko vujšo, če je tak bilau.« • Kelko drv ste leko gnauk vöpripelali s konji? »Ka je gorašlau na kaule. Dva, pa bilau tak tö, ka tri mejtara. Konji so mogli tapelati, če so steli ali nej. Kaula so malo praškale, dapa kreptja kaula so bile. Zvekšoga sam zato v leta pa v zimi s sanami vozo vö drve. Samo te, gda daleč trbelo pelati, te sam s kauli vozo.« • Zaka? »Zato, ka so sani niske bile, pa je naletja naklajo nanje. Nej trbelo visko naklajati nanje.« • Vi ste te dosta bili vanej pod milim nebom. »Vsigdar, če je mrzlo bilau ali vrauče, vsigdar sam vanej delo, v cejlom žitki. Istino, gnauk nej, dapa te sam pa pod zemlauv bijo, ka je tö nej baukše bilau. V zimi, te je vrag bilau, gda je tak mrzlo bilau, ka je vse praškalo. Dostakrat je tak bilau, ka gda sam domau prišo, lače pa črejvle so vse name bile zmrznjene. Tašoga reda se mi je žena pomagala razmetavatise.« • Konji so se zato tö dosta mantrali v gauštja, nej? »Tau gvüšno, zato so pa več kak tri lejta nej živeli tej konji, ka so pri mena v gauštji bili. Dosta so se mantrali srmacke. Tau nej dojšlo, ka so cejli den delali venej na mrazi, v leti v vročini, te so je ešče obadi tö mantrali.« • Gda so že traktordje naprej prišli, te ste ešče vi s konji meli delo? »Pa vejš, ka sam emo, zato ka traktor vsepovsedik ne more vcuj. Zdaj, gda so že tej LKTdja naprejprišli, zdaj več trno konja ne nücajo, zato ka tej kama koli vcujstanejo. Istino, ka od tega mau, ka tej v gauštji delajo, so taši capaši, ka pejški ne moreš titi.« • Od devetdesetosmoga leta ste v penziji, nej je vam bilau sprvoga špajsno, ka ste vsigdar doma bili? »Naletja sam se vcujvzejo, s tejm je nej bila baja. Nodje me bolijo, tak ka trno nikam nedem. Doma sedim pa vino pidjem.« • Domanjo vino pidjete? »Nej, bautino. Žena mi vsikši den liter vina prinese, pa te tau cejli den pomalek tacecam.« • Čüjo sam, ka Porabje tö radi štete, istino? »Vse tapreštem, ka se kaj v Andovca, v Ritkarovca, v Otkovca pa indrik v Porabji zgodi. Dja skur vsakšoga poznam, sploj dosta sam odo po tej vasaj. Zato me pa te briga, ka se kaj z njimi godi.« • Erži neni, vi ste vejn zato telko vanej nej delali kak vaš mauž, nej? »Istino, ka sam vanej nej delala, dapa zato dja sam tö dosta delala. V szociális otthon (dom za duševno prizadete) sam odla delat, gde sam pucala pa čistila. Tri mlajše sam mejla, rano sam ojdla delat, tak ka nej bilau tau tö nej léko delo, pa te ešče ram smo zida li. Ešče sreča, ka so mi starištje sploj dosta pomagali, ka koli je trbelo. Zdaj sam dja že, Baugi hvala, tö v penziji. Doma eden mali ogradec mam, pa dvej svinje, telko je vse, ka delamo. Tri hčeri mamo, štere so že vse oženjene, dapa nega taši den, ka bi nas nej poglednile. Dosta sva delala, zdaj pa bola že samo počivava. Nej tak, stari,« pravijo Erži neni, pa primlejo Štufina za rokau. Karel Holec Porabje, 13. novembra 2008 6 Večni spomin iz večnega mesta Na koncu oktobra se je gornjeseniška župnija odpravila na romanje v »večno mesto«. 23. oktobra v popoldanskih urah smo se odpravili na avtobus, se udobno namestili in prepustili dolgi vožnji do našega cilja. Naš vodnik je bil župnik Ferenc Merkli. Med potjo smo molili rožni venec in peli cerkvene pesmi, potem pa je bil čas tudi za šalo. Na poti do mesta, v katerega, pravijo, da vodijo vse poti, smo si ogledali še čudovito srednjeveško mesto Assisi, ki je rojstni kraj in kraj, v katerem je umrl sveti Frančišek Asiški. Ogledali smo si cerkev sv. Klare in baziliko sv. Frančiška. Posebnost te bazilike je, da jo sestavljata dve cerkvi, ki sta zgrajeni ena nad drugo, z lepimi freskami pa so ju obogatili znani umetniki. Assisi skriva v svojem lepo ohranjenem srednjeveškem jedru številne spomenike, palače in cerkve, ki pričajo o slavni preteklosti. Mesto nas je očaralo s svojimi posebnimi barvami, nevsiljivo lepoto in skritimi kotički. Po ogledu na hrib zgrajenega mesta smo nadaljevali pot v Rim. Najprej smo poiskali prenočišče, imeli smo malo časa za počitek, naš župnik je daroval sveto mašo, potem smo pa šli odkrivat rimske znamenitosti. Ves čas smo se vozili z metrojem, ta velja za najhitrejše prometno sredstvo v Rimu. Naša prva pot nas ja vodila do bazilike sv. Pavla izven mestnega obzidja, ene izmed štirih patriar- Skupinska slika romarjev v Rimu halnih bazilik v Rimu, v katerih so v medaljonih prikazani portreti vseh dosedanjih papežev. Pot smo nadaljevali do Španskih stopnic, znanih po številnih modnih revijah, sprehodili smo se do vrha, kjer se združijo na trgu Trinita dei Monti. Na koncu dneva nas je čakalo čudovito doživetje, sprehod po najbolj romantičnem rimskem trgu; na trgu Trevi kraljuje svetovno znan najslavnejši italijanski vodnjak, Fontana di Trevi, kamor moraš preko rame vreči svoj kovanec, saj se tako še kdaj lahko vrneš v Rim. V soboto zjutraj so nas prebudili sončni žarki. Ta dan se nam je malo zvišala količina adrenalina zaradi nekaterih nepričakovanih dogodkov, ampak če je konec dober, je vse dobro. Zgodaj zjutraj smo potrebovali zdravniški poseg, to se zgodi skoraj na vsakem izletu, tako da ni bilo take panike. Po zajtrku smo najprej obiskali najmanjšo neodvisno državo na svetu, ki se nahaja v središču mesta – Vatikan, dom papeža in sedež osrednje oblasti rimsko katoliške cerkve. Ogledali smo si trg in baziliko sv. Petra. Ko smo prišli iz bazilike, smo ugotovili, da smo našega najstarejšega sopotnika izgubili. Zaman smo ga iskali, v tisti množici turistov ga ni bilo mogoče najti. Medtem ko so nekateri izmed nas še enkrat pregledali baziliko, smo se spustili v vatikanske grobnice, kjer je pokopan tudi papež Janez Pavel II. in se poklonili njegovemu spominu. Preden smo odšli s trga sv. Petra, smo naredili še en poskus, da najdemo našega izgubljenega sopotnika, šli smo na sredino trga k obelisku in smo skupaj kričali in mahali s šali, ki smo jih vsi dobili, ampak bili smo neuspešni. V upanju, da se bo najstarejši član naše skupine srečno vrnil domov na prenočišče, smo nadaljevali naš program z ogledom neprecenljivih zakladov Vatikanskih muzejev s čudovito Sikstinsko kapelo, z Michelangelovo slikarsko mojstrovino in Raffaellovimi sobami. Z metrojem smo se peljali do veličastne Lateranske bazilike – papeške palače, ki se imenuje mati vseh cerkva. Nato smo na kolenih splezali gor po Svetih stopnicah za odpuščanje grehov. Medtem je gospod župnik dobil telefonski klic, da se je naš izgubljen sopotnik srečno in zdravo vrnil domov na prenočišče. Od veselja smo skakali. Zvečer smo se vrnili na prenočišče, darovali sveto mašo, da smo vsi skupaj in da se je dan dobro končal. Konec dober, vse dobro. Nato je sledila skupna večerja, kjer nam ni primanjkovalo dobre volje. V nedeljo po zajtrku smo si najprej ogledali pokopališče, kjer so razstavljena okostja več kot štiri tisoč kapucinov. Bil je osupljiv prizor. Na kamen vklesan napis zveni: »Takšni, kakšni ste vi zdaj, takšni smo bili tudi mi. Takšni, kakšni smo mi, takšni boste tudi vi.« Nato nam je gospod župnik pokazal študentski dom, v katerem je bival v času študija. Nadaljevali smo z ogledom cerkve Santa Maria Maggiore, imeli smo tudi malo časa za nakup majhnih daril. Ob dvanajsti uri smo se udeležili avdience pri papežu Benediktu XVI. na Trgu sv. Petra. Bilo je čudovito doživetje. Po končani avdienci smo imeli čas za počitek v nekem dva tisoč let starem parku. V popoldanskih urah smo si ogledali antične dele mesta -grič Kapitol, Rimski forum, središče dogajanja v starem Rimu, Kolosej, kjer so bili nekoč gladiatorski boji, Konstantinov slavolok, palačo Viktorja Emanuella II. in Pantheon. Gospod župnik nam je pokazal tudi cerkev svetega Ignaca, kjer so ga posvetili v diakona. Zadnji večer je župnik daroval sveto mašo za 25. obletnico poroke mojih staršev, kjer sta potrdila njuno zaobljubo. V ponedeljek po zajtrku smo si ogledali še Kalistove katakombe, kjer počivajo prvi mučeniki in kristjani. Ob 11-ih pa smo se poslovili od Rima, sledila je dolga vožnja domov. Med potjo smo se zahvalili Bogu za lepo vreme in lepe spomine. Hvala tudi gospodu župniku za vodenje. V teh štirih dneh se je nabralo toliko dogodkov, doživetij in vtisov, da jih je težko strniti v pregleden okvir. Zagotovo bo - kljub naporom v teh dneh - ostal lep in »večen« spomin. Anita Vajda Porabje, 13. novembra 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA SLOVENSKA LJUDSKA ŠAULA Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čü- V ŠTEVANOVCI (1) deži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate Akoš Dončec je študent v Somboteli, ojdi v prvi letnik, štu ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom dira slovenščino. Doma je z Verice. Že te, gda je ojdo na potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. gimnazijo v Varaši, ga je trno brigala zgodovina (törté-je Janoša Mariča spod- ZLATA ZLATA RIBICA nelem), stari papirge. Zatok je rad ojdo v arhive pa na raziskovalne tabore tö. V tej seriji (sorozat) je vküppaub ro vse, ka se leko vej o tom, kak je nastala števanovska raudo, liki l. 1699 v Bűrici, Človek je čüden stvour. Dostakrat se takšno zgodi, ka njemi ne dojde biti samo človek. Včasi bi kakši rad biu bole velki človek, ništeren bi rad biu super človek, kak kakši superman. Ja, takšna gizdavost se pri človeki na velke vej goditi. Pa če je tak pri lidaj, je leko pri ribaj ranč tak. Bila je nedela. Nedela, kak vsikša nedela. Lidge so po meši že brodili od obeda. Ribe so ranč takše vole bile. Nikšnoga dela so nej gor gemale. Samo so naraji čakale, naj nedela tamine. Pa je zlata ribica bila ranč takša kak druge ribe. Pomalek je plavala es pa ta. Zmejs je pobrala na vodej kakšo müjo ali pa mišico. Pa od dugoga časa v toj nedeli brezi dela nej vejdla, ka bi sama s seuv. Pa se začnila gledati, kakšo lejpo zlato farbo nosi na sebi. Pa bole se je gledala, menje se je sama sebi vidla. -Vej je pa ta moja zlata farba nej ranč tak trno zlata. Kakša zlata ribica sam gé, če pa sam sploj nej tak zlata. Sploj sam nej tak zlata, kak bi mogla biti. Tou je nej dobro, tou je nej nikak dobro. Tak se je zgučavala. Tak si je brodila. Tak je bila vse bole pa bole lagve vole. Pa si je za eno vöro eške nika zbrodila. -Nej, ka sam sploj nej tak zlata. Sploj nej zlata. Ge sam vcejlak prousta riba, - se je nevoulivala. Pa so tou njeno nevolo vpamet vzele njene sestre ribe v potoki tö. Kak bi pa nej, vej pa ji je spitavala, če je una sploj eške zlata. - Vejš, ka si zlata. Kakša pa bi ovakšna bila, - so njoj gučali. -Ne gučte mi takšo. Vej pa sam dun nej slejpa. Sploj sam nej zlata. Sploj sam nej več zlata ribica, - se je tadale nevoulivala. Bole so njoj gučali, kak je una najbole za istino zlata, menje njim je vörvala. Depa gestejo moudre ribe tö na svejti. Stari krap (ponty) je vcejlak pomalek priplavo do nje. Trno nemilo jo je pogledno. -Ti si rejsan nej zlata ribica, - je začno. - Ti si naša zlata zlata ribica. Bole si zlata od najbole zlatoga zlata, - je skončo pa plavo tadale po potoki. Na, tou so škele njene vüje čüti. Tak nagnouk se njoj je vola vöminila. Gratala je vcejlak dobre vole, kak bi se njoj zgodilo kaj najbole lejpoga na svejti. Plavala je po potoki gor pa doj pa si gučala: -Ja, rejsan, ge sam nej nikšna prousta zlata ribica. Ge sam zlata zlata ribica! Tak je nedela pomalek taminoula. Po nej najbole kratki nouči je prišo pondejlek. V tom nouvom dnevi je bila vcejlak stara, in dašnja zlata ribica. Kak bi gizdave nedele sploj nej bilou. Pa šaula, što so bili tam školnicke, ka pa kak so včili… Pri števanovskoj cerkvi gnesden tü stoji osnovna šaula. Šaula in cerkev sta gnako stare. V XVIII. stoletji je vsaka fara gordržala šaule v Železnoj županiji in pri nauvi cerkvaj so vsigdar zozidali šaulo tö, pri tomi je pomagala cerkev (egyház), ali veleposestnik (földesúr), dapa drüge vesi so tü zidale šaule, če so si leko dopistile. Cerkev sv. Štefana Hardinga v Števanovci so začnili zidati 1785. leta. Kauli leta 1787 je kreda bila šaula in pri šauli školniška iža, bejdvej sta iz lesa bilé. Prvi pop Janoš Marič je organiziro zidanje cerkve in šaule. Marič je ešče samo trejsti lejt star bijo in je biu kaplan v Rábakethelyu/ Traušči. Sombotelski püšpek János Szily je tü pomago šaule zidati v Železnoj županiji in podpiro (támogatta) je, ka naj Rovati, Slovenje in Nemci v svojom geziki mašövajo in se včijo v šauli. Janoš Marič so se narodili pri Svetom Juriji (vogrsko ime je Vízlendva) med Kuzmo in Mursko Soboto l. 1757 ali 1767. V tisto cerkev so ojdli dugši cajt verniki iz Dolnjih Slaveč, gde se je Mikloš Küzmič naraudo, steri je prevedo katoličanski evangeliom na prekmurski (slovenski) gezik. Iz te vesi so bili drügi števanovski popi tö kak Števan Hüll in Jürko Küzmič, pa ešče dva kaplana od Pertoče, Fran Kosednar in Janoš Vogsko ves Jürko Marič. Školnik Jürko se je lejta 1766 narodo v Geréčavcih (Geracsavec) pri Svetom Juriji, 11. septembra so ga okrstili. Njegvi starišje so bili Janoš Marič in Magdolna Sračnik, boter Francek Flisar, botra pa Agota Grobar iz Rogašovec. Geréčavce bi gnes zaman iskali na zemljevidi, ka ves več ne stoji, zdaj so tam že njive pa gauška raste. Dapa lidgé tisti tau Svetoga Jurija ešče itak tak zovejo, ka Geréčavci. V tau krajini živijo držine z gnakimi priimki (vezetéknév) kak pri nas: Lovenjak, Rogan, Ropoš ali Ropoč. Lejta 1608 je bilau naseljevanje (telepítés) na Gorenji Senik iz Vadarcev in krajine pauleg Sobote. Taše držine so prišle kak Serfecz (Šerfec), tau je staro menje za Verico. Iz leta 1763 je ostano zapis o tom slovenskom imeni vesi, dapa ves so zvali ešče za Vörico, po vogrsko pa Pörmise. Murai je bio posvečen za popa leta 1730 in je najprvin tri mejsece kaplanovau v grajski cerkvi v Gornji Lendavi (gnes Grad), potistim je bio župnik pri Svetom Juriji. Mrau je 20. septembra, l. 1778. Njegva župnija je dala popa in školnika krajini, gde se je on naraudo in goraraso. Stari šoulmojstri ali ljudski školniki (népi tanítók) se nejso telko včili kak gnes učitelji. Mlajše so samo pisati, šteti in računiti včili pa na primerno (helyes) živlenje. Marič je v Števanovce s sebov pripelo sestro Katalin, naj njemi köja. Ona je köjala popi na farofi tö. Gda sta Jürko in Katalin Marič prišla v Števanovce, njigva iža ešče nej kreda bila, malo cajta sta živela ali v Otkauvci ali na Verici, pontoško se ne vej. Otkauvci so bili filija (fiókegyház) števanovske fare. Marič se je potistim oženo z Ano Klemec. Katalin pa je gratala žena Andraša Orbana, steri je šoulmojster (iskolamester) Gda sta se dva Mariča narau-Dončec in etak je prišo v števanov-dila, je Fran Murai bio pop Miki Roš rinčič. Vora, Kürniek (Kürnjek), v vesi živo. Župnik Janoš Marič se je po- Lázár (Lazar), Gecsek (Ge brigo za tau, naj vu vesi bau ček) pa Gubics (Gubič). Akoš PETEK, 14.11.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TROJČICE: ODISEJ, RIS., 9.35 HOTEL OBMORČEK, RIS., 9.45 KOT RIBA V VODI, KRATKI DOK. FILM EBU IZ HRVAŠKE, 10.00 ENAJSTA ŠOLA, 10.35 DOLGCAJT, 11.20 OSMI DAN, 11.50 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST: NEMČIJA, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 KOMISAR REX, NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 RISANKA, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: GLINENA POSODA, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: LEDAVA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 TV POGLED, 17.45 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA; TINČEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 FRANC ARKO: ANICA - ANICA IN POČITNICE, OTR. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.11.1990, 0.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 1.30 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL PETEK, 14.11.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 GLASNIK, 12.55 PODOBA PODOBE, 13.20 EVROPSKI MAGAZIN, 13.50 ČRNO BELI ČASI, 14.10 ŠPORT ŠPAS, 14.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 14.11.1990, 15.05 BRAM IN ALICE, AM. HUM. NAD., 15.30 TV PRODAJA, 16.05 PRIMORSKI MOZAIK, 16.35 ŠTUDENTSKA, 17.00 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: BISERI IZ TV OPUSA JOŽETA HUDEČKA, 20.00 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 JERRY IN TOM, AM. FILM, 22.50 KO VETER ZAIHTI, JAP. FILM, 0.35 DEADWOOD, AM. NAD., 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 15.11.2008, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.35 KRIŽ KRAŽ: S SONCEM V OČEH, NAN., RIBIČ PEPE, OTR. NAD., SMRKCI, RIS. NAN., 9.10 KINO KEKEC: HOLIJI, NEM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEKMA, DEBATNA ODDAJA ZA MLADE, 14.20 FATHER OF FOUR-LIVING LARGE, DANSKI FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 NOVA FRANCIJA, KANADSKI FILM, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 HRI-BAR, 0.05 SVITANJE, AM. NAD., 0.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.11.1990, 1.10 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL SOBOTA, 15.11.2008, II. SPORED TVS 6.00 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 15.11.1990, 7.30 POLEMIKA, 8.40 POSEBNA PONUDBA, 8.55 PRIMORSKI MOZAIK, 9.25 SLOVENSKI VODNI KROG: LAHINJA, 9.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽNJE, 11.15 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 11.40 ŠTUDENTSKA, 12.00 VOJSKOVODJE, ANG. DOK. SER., 12.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNJE, 13.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.40 RITEM DUHA, POSNETEK FESTIVALA RITMIČNO-DUHOVNE GLASBE, 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: ARSENAL -ASTON VILLA, 18.15 FILM, 19.55 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: RUDAR - DOMŽALE, 21.45 BLEŠČICA, 22.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.40 SOBOTNO POPOLDNE, 0.55 LEO, ANGLEŠKI TV FILM, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 16.11.2008, I. SPORED TVS 7.00 GRIMMOVE PRAVLJICE; PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ; MARČI HLAČEK, RIS., 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 LINUS IN PRIJATELJI, NORV. NAN., 10.50 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 15.00 NLP, 15.00 5 MINUT SLAVE, 15.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.15 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.30 HUMORISTIČNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 ŽARIŠČE, AM. FILM, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.11.1990, 1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL NEDELJA, 16.11.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 7.25 TV PRODAJA, 7.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 16.11.1990, 8.20 GLOBUS, 8.50 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 9.15 BRAT BRATU, HUM. NAN., 9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE, 11.25 POMAGAJMO SI, 11.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.25 RAD IGRAM NOGOMET, 12.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE, 13.55 TURBULENCA, 14.50 TEKMA, 15.40 UMIK AGRESORJA Z OZEMLJA RS, DOK. ODD., 16.40 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 17.10 KRANJ: ŠPORTNO PLEZANJE, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 20.50 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEM. NAD., 21.55 ODDAJA O ŠPORTU, 22.40 RIM, AM. NAD., 23.25 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 17.11.2008, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ŠPORT ŠPAS, 9.40 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 10.00 HOTEL OBMORČEK, RIS., 10.15 IZ POPOTNE TORBE: GLINENA POSODA, 10.30 SLOVENSKI VODNI KROG: LEDAVA, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, PON., 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 RISANKA, 16.20 RIBIČ PEPE: MAVRIČNA MEHIKA, OTR. NAD., 16.35 S SONCEM V OČEH: BRATEC, POUČNA IGRANA NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.10 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.15 DRAGI DOMEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.40 POLEMIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.30 GLASBENI VEČER: CONSORTIUM MUSICUM, 0.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.11.1990, 0.55 SVET NARAVE, ANG. SER., 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 17.11.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.40 SOBOTNO POPOLDNE, 12.55 TV PRODAJA, 13.25 SLOVENCI V ITALIJI, 13.55 POSEBNA PONUDBA, 14.10 TONI BATATÓK -N’BEN NI TÓK, DOK. FILM, 15.00 RAD IGRAM NOGOMET, 15.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 17.11.1990, 15.50 OSMI DAN, 16.40 GLAS: SAMO BOG POZNA VOKALNO SKLADNOST, ANG. DOK. SER., 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠKA NAN., 19.20 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 5. ODDAJA, 20.00 SVET NARAVE, ANG. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA - KARMINA BURANA, 22.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.45 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.15 ZAVEZA, AM. FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 18.11.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.10 JOŽE PENGOV, NACE SIMONČIČ: ZLATA RIBICA, 9.35 MAVRICA PISANA, OTROŠKE LJUDSKE PESMI, 9.45 RIBIČ PEPE: MAVRIČNA MEHIKA, OTR. NAD., 10.05 S SONCEM V OČEH: BRATEC, NAN., 10.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 10.55 SVET NARAVE, ANG. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA KRAJNČAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PLANET ROCK: GOOD CHARLOTTE, 13.55 PISAVE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 ZLATKO ZAKLADKO: VRT PRI ŠPITALIČU, 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE ASTRA, 18.10 PRAVLJICE O ZOBNIH MIŠKAH, RIS., 18.15 BINKO, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ARHITEKT VIKTOR SULČIČ, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 VOJNA V ARKTIKI, NEM. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.11.1990, 0.45 DNEVNIK, PON., 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL TOREK, 18.11.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 NLP, 12.00 TV PRODAJA, 12.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 13.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.00 STUDIO CITY, 15.00 NA OBISKU, 15.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 18.11.1990, 15.55 TV PRODAJA, 16.25 GLASNIK, 16.50 MOSTOVI - HIDAK: 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 OPERNI VEČER, 20.00 MUZIKAJETO: DIXIELAND, MLAD. SER., 20.30 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE, NEM. DOK. NAD., 22.25 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 23.20 SKRIVNOSTI IN UMORI, IT. NAD., 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 19.11.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 RISANKA, 9.45 HOTEL OBMORČEK, RIS., 10.00 ZLATKO ZAKLADKO: VRT PRI ŠPITALIČU, 10.15 KNJIGA MENE BRIGA, 10.35 BERLIN, BERLIN, NEM. NAN., 11.00 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 11.25 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: SOČUTJE, DOK. SER., 12.00 ARHITEKT VIKTOR SULČIČ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.35 WALL STREET NA MIKLOŠIČEVI, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NILS HOLGERSON, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 FINA GOSPA, ANG. HUM. NAD., 18.00 ŽREBANJE LOTA, 18.10 BACEK JON, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 MORJE V ČASU MRKA, SLOV. FILM, 21.25 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.11.1990, 0.45 DNEVNIK, PON., 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL SREDA, 19.11.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.40 Z GLASBO IN S PLESOM, 9.40 MLADI VIRTUOZI: PIANISTKA ANJA GERMAN, 10.00 IMPROMPTU, 10.45 TV PRODAJA, 11.15 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 12.10 HRI-BAR, 13.10 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 13.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 19.11.1990, 14.05 PRAVA IDEJA!, 14.30 TV PRODAJA, 15.00 ČRNO BELI ČASI, 15.15 KOKTAJL, 16.30 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.00 DNEVNIK TV MARIBOR, 18.25 KRONIKA OSREDNJE SLOVENIJE, 18.35 PRIMORSKA KRONIKA, 18.55 JANE EYRE, ANG. NAD., 19.55 NOGOMET, SLOVENIJA -BOSNA, PRIJATELJSKA TEKMA, 22.05 WILLIAM SHAKESPEARE: HAMLET, 0.40 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.15 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: ŠESTA, POLJ. NAD., 2.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 20.11.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, 9.10 NILS HOLGERSON: IGRA DVEH GOSI, RIS. NAN., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 ČARODEJEV VAJENEC, ANG. NAD., 10.55 ČE IMAŠ GLAS, POJ!, DOK. ODD., 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 FRANC ARKO: ANICA - ANICA IN POČITNICE, OTR. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 DALEČ OD DOMA, KRATKI DOKUMENTARNI FILM EBU IZ DANSKE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: PRAZNINA, 18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 18.10 MILAN, RIS., 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 KOMISAR REX, NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 LEPOTICA IN ODLJUDNEŽ, FR. TV FILM, 1.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.11.1990, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 20.11.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.05 GLOBUS, 13.35 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 14.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 20.11.1990, 14.55 PRVI IN DRUGI, 15.15 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE -TEHNIŠKI MUZEJ BISTRA, 15.50 TV PRODAJA, 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 16.55 MED VALOVI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 Z GLASBO IN S PLESOM, 18.55 OB 80LETNICI SKLADATELJA JAKOBA JEŽA: PORTRETNI FILM, 19.45 IMPROMPTU, 20.00 JASNO IN GLASNO, 20.45 GOSPODINJA, ANG. FILM, 22.20 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.05 KROGLE NAD BRODWAYEM, AM. FILM, 0.40 PLANET ROCK: GOOD CHARLOTTE, GLASBENI DOKUMENTAREC, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada Naslov uredništva: RS za Slovence v zamejstvu in po svetu H-9970 Monošter, ter Javnega sklada za narodne in etnične Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, manjšine na Madžarskem. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 e-mail: porabje@mail.datanet.hu HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale ISSN 1218-7062 ČASOPIS države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: SLOVENCEV NA MADŽARSKEM EUROTRADE PRINT d.o.o. Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič Predan še zadnji del pomurske avtoceste Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji je pred dnevi predala prometu še zadnji del pomurske avtoceste med Lenartom in Vučjo vasjo, dolg dobrih 26 kilometrov. S tem je odprta celotna, nekaj več kot 80 kilometrov dolga avtocesta, tako da je zdaj Slovenija s štiripasovnico povezana od Madžarske do Italije. Vrednost odseka med Lenartom in Vučjo vasjo je 316 milijonov evrov, celotna pomurska avtocesta pa je stala 823 milijonov evrov. Dars je letos prejel tudi odločbo Evropske komisije o dodelitvi sredstev iz kohezijskega sklada za avtocestni projekt Beltinci-Lendava v višini 41,6 milijona evrov. Na avtocesti so poleg že odprtega priključka Lenart še Senarska, Cerkvenjak in Sveti Jurij ob Ščavnici, pet viaduktov, 12 mostov, 14 podvozov in 58 prepustov, prestavili pa so tudi 89 cest v dolžini skoraj 40 kilometrov. Del odseka med Spodnjo Senarsko in Cogetinci sta tudi dvocevni predor in pokriti vkop Cenkova, skupaj dolga približno 600 metrov, med Cogetinci in Vučjo vasjo je cestninska postaja, v sklopu priključka Sveti Jurij pa je predvidena oskrbna postaja; zaradi predvidenega posedanja bodo na manjšem delu ceste zgornjo plast položili šele spomladi. Silva Eöry Foto: Nataša Juhnov