320 UDK 94:373.5-057.87(450Gorica)”1911/12” Prejeto: 25. 10. 2022 The creme-de-la-creme of students at the Gorizia gimnazija secondary school gimnaziji v Gorici maturirala generacija dija- tej šoli, vsaj z vidika Slovencev na Goriškem. To je bil 8.b-razred, ki ga je obiskovalo 30 dija- - - na vojna Keywords: Gorizia state gimnazija Goriška gimnazija srednjega šolstva na Goriškem, ki sega v 17. stoletje, ko je bil ustanovljen jezuitski kolegij. Ta se je v naslednjih dvestotih letih razvil v ustanovo, primerljivo s po- 1 1 Abstract In the 1911/12 school year, a generation of stu- dents completed their baccalaureate at the state (“German”) gimnazija in Gorizia, which can be described as one of the “golden” ones at this school, at least in terms of the Slove- nians in the Gorizia region. This was the year 8.B, attended by 30 students; many became - portant role in the life of the nation. 321 Cvet slovenskih dijakov na goriški gimnaziji – generacija 1912 šolskih prireditvah, javnih nastopih dijakov, prvikrat pa so javno govorili in peli 2 jezik so v goriški gimnaziji uporabljali od leta 1876 pri tako imenovanih nazna- katerih so objavljali slovenske prispevke. - sklicatelji navedli potrebo, »da se imajo vpeljati brez zamude ne samo slovenske normalke, ampak tudi slovenske gimnazije, realke, in više šole«. 3 Leta 1882 so - 2 Prav tam, str. 3. Prim. Monika Govekar, Vloga prosvetnih društev in gimnazije v Gorici pri pre- bujanju slovenske narodne zavesti v letih 1848–1918, Andragoška spoznanja, II, 1996, št. 3, str. 42–43. 3 Tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868, Gorica: Seitz, 1868, str. 4. Gorica ob prelomu stoletja (sl.wikipedia.org). 322 vendar brez uspeha. 4 - mostojne slovenske gimnazije je bila še dolga, do nje pa je lahko prišlo s skupnim prizadevanjem sil, v katerih so se prepoznavali Slovenci. naši duhovniki, prihaja vse drugo višje razumništvo«. 5 Dovolj je, da omenimo - mona Rutarja idr., med profesorji pa jezikoslovca Maksa Pleteršnika, literarnega zgodovinarja Frana Levca, pisatelja Ivana Preglja, geografa Janeza Jesenka itd. Iz spominskih zapisov Simona Rutarja 6 Slovencev v mestu. To pomeni, da je gimnazija zavzemala pomembno mesto pri - šolanju v slovenskem jeziku na gimnazijski ravni prepoznale dodano vrednost. - ne, v katerih so se prepoznavali Slovenci (tretja opcija, socialdemokratska, ni bila zastopana v teh organih). V katoliškem taboru je imel velike zasluge pred- 7 generacij dijakov: 8.b-razred, ki je maturirala v šolskem letu 1911/12, torej ne samo tik pred vojno, ampak tudi tik preden je iz nemške gimnazije v šolskem 4 - mnazija, Goriški spomini – Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830–1918 (zbral in uredil Branko 6 Simon Rutar, Dnevnik (1869–1874) Goriški muzej, 1972, str. 138–139. Goriški Slovenci, II. knjiga 323 Cvet slovenskih dijakov na goriški gimnaziji – generacija 1912 Po podatkih iz izvestja goriške gimnazije 8 so razred 8.b obiskovali – po abecednem vrstnem redu, naslednji dijaki (njihova imena so zapisana v nemški Zyrill, Novak Albin, Novak Karl, Orel Viktor, Pahor Peter, Poberaj Valentin, Res - Kot je razvidno s seznama, so razred obiskovali slovenski dijaki. Razredi v - - nemških dijakov«. 9 8 Podatki so iz Jahresbericht k.k. Staatsgymnasium in Görz – über das Schuljahr 1911–1912, Gorica, str. 67. - , str. 92. Avtor domneva, da naj bi bil avtor zapisa Leopold Kemperle. (www.voceisontina.eu). 324 tedanjega 7. in 8. razreda. Do tega je prišlo 24. oktobra 1904, ko so dijaki obeh pa- s 30 zlatimi kronami, kar je bila zanje velika vsota. Cvet dijakov obeh razredov je - drugim v leposlovnem delu pisatelja Claudia Magrisa Un altro mare (1991), v - V literarnem delu je omenjen tudi katehet na tej šoli, monsinjor Luigi Fo- Na dijaštvo je prav gotovo naredilo velik vtis zadnje slovo pesnika Simona - nemu pevcu goriški gimnazijci.« 10 pomembno narodno manifestacijo. Med slovenskimi dijaki je seveda odmevalo burno dogajanje pred prvo sve- kluba, ustanovljenega v letu 1909/10 v okviru akademskega društva Adrija. 11 10 11 Monika Govekar, Vloga prosvetnih društev in gimnazije v Gorici pri prebujanju slovenske naro- dne zavesti v letih 1848-1918, Andragoška spoznanja, II, 1996, št. 3, str. 41–43. 325 Cvet slovenskih dijakov na goriški gimnaziji – generacija 1912 letu, ko je maturiral 8.b-razred (1912), je objavil delo Srednješolska vzgoja. 12 13 V izvestjih šolskega leta 1912/13 14 je bila ob seznamu prej navedenih dijakov objavljena tudi namera za nadaljnji študij. Iz nje izhaja, da je sedem dijakov izra- - - - primer v Gradcu) oziroma v tujini. - manjem, ki so ga razvili mnogi maturanti goriške gimnazije. To velja tudi za tiste dijake, ki so se v zrelih letih izrazito uveljavili. - kot pesnik. Med obema vojnama se je uveljavil kot eden vodilnih pesnikov na Slovenskem, 15 Primorske pesmi iz leta 1920), nato pa tudi kot mojster ljubezenskih in otroških pesmi. Njegovo najpo- membnejše delo je bila Dvanajsta ura - nike t. i. socialnega realizma. Literarno pot je ubral tudi Narte Velikonja (Dol pri Otlici, 1891–Ljubljana, 12 (pridobljeno 12. 11. 2022). 13 Prav tam. 14 Jahresbericht k.k. Staatsgymnasium in Görz – über das Schuljahr 1912–1913, Gorica, str. 59. 15 Igo Gruden, 1993, str. 11–15, 55 in 73. 326 je skupaj z Izidorjem Cankarjem pod psevdonimom napisal povest Albanska špi- jonka Višarska polena, Besede), novel (Sirote, Otroci Humoreske in satire). 16 Objavljal je predvsem v katoliškem tisku. - na univerzi v Benetkah (zdaj Ca' Foscari) in predaval tudi na Dunaju ter drugje. smrti Danteja Alighierija (1921) je pripravil dva zbornika v slovenskem in italijan- skem jeziku, v katerih je zbral prispevke uglednih strokovnjakov. Sodeloval je pri in kulturi. 17 Josip Birsa (Gorica, 1893–Trst, 1957) se je po doktoratu na univerzi v Zagre- 18 - - - prav tako nekdanjega dijaka goriške gimnazije, leta 1930 umaknil na Dunaj, kjer je skupaj z njim deloval v mednarodnih manjšinskih organizacijah, nato pa v Ju- goslavijo. 19 Širje nad Zidanim Mostom, 1960), ki se je po vrnitvi iz Rusije (kjer je bil ujet kot - po obsodbi zaradi revolucionarne vsebine govora na prvomajskem praznovanju v - 20 16 17 18 19 20 327 Cvet slovenskih dijakov na goriški gimnaziji – generacija 1912 - morskem in izdal molitvenik Molimo 21 je na Šentviški Gori reševal ljudi pred nemškim nasiljem. 22 - jih vodile celo vsaksebi, kar velja tudi za tiste, ki so delovali na istem polju. Pesnik V pregnanstvo - neznanem mestu. 23 Nedavno odkritje je vpisal na univerzo, saj ga v evidencah dunajske univerze, na katero se je vpi- hitro vpoklican in postal uspešen vojaški pilot, za kar je prejel številna odlikova- nja. V osebni kartoteki, pridobljeni v vojaškem arhivu na Dunaju, 24 so navedena 25 21 22 23 - tom poznala (z Grudnom – op. pisca) 24 Albin. 25 - bojih nad reko Piave in o prejetih odlikovanjih. 328 avstrijsko letalo. Sicer je to bila zadnja uspešna Baraccova akcija, saj ga je le nekaj 26 V pesmi objavljeni v zbirki Primorske pesmi, se - 26 Paolo Varriale, Francesco Baracca, Rim: Edizioni Rivista Aeronautica, 2018, str. 183–184, in Roberto Gentilli, Antonio Iozzi, Paolo Varriale, Gli assi dell'aviazione italiana nella Grande Guerra 329 Cvet slovenskih dijakov na goriški gimnaziji – generacija 1912 Viri in literatura Viri Literatura Goriški Slovenci, II. knjiga 343 in 427. Gentilli, Roberto, Iozzi, Antonio in Varriale, Paolo, Gli assi dell'aviazione italiana nella Grande Guerra Govekar, Monika, Vloga prosvetnih društev in gimnazije v Gorici pri prebujanju slovenske narodne zavesti v letih 1848-1918, Andragoška spoznanja, II, 1996, št. 3, str. 41–43. Jahresbericht k.k. Staatsgymnasium in Görz – über das Schuljahr 1911–1912, Go- rica, str. 67. Jahresbericht k.k. Staatsgymnasium in Görz – über das Schuljahr 1912–1913, Go- rica, str. 59. goriškega c. kr. gimnazija, Goriški spomini – Sodobniki o Gorici in Goriški v letih 1830-1918 Goriške , 2009, str. 92. - ba, 2013, str. 1 in 5. (pri- dobljeno 12. 11. 2022) Rutar, Simon, Dnevnik (1869–1874), Trst–Nova Gorica: Narodna in študijska knji- 330 Tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868, Gorica: Seitz, 1868, str. 4. , SKD Igo Gruden, 1993, str. 11–15, 55 in 73. Varriale, Paolo, Francesco Baracca, Rim: Edizioni Rivista Aerona- utica, 2018, str. 183–184. Povzetek Zgodba o 8.b-razredu, o katerem govori ta zapis, je zgodba o generaciji dija- - obdobje – drugo svetovno vojno.