Štev. zoz.
V UubllMl, v sobota, dne 4. septembra 1919.
Lete XXXVII.
-== Velja po pošti: s
->a celo leto naprej . K 26*— za pol leta > . » 13*— 8-50
p
za Četrt » >
sa en meseo » .	» 2*20
ia Nemčijo celoletno	» 29*—
ti ostalo inozemstvo	» 35'—
e= V upravništvu: =s
Za oelo leto naprej . K 22*40 sa pol leta » . » 11*20 ia četrt » » . » 5*80 1*90
za en meseo » Za poill)an)e na 4om 30 v, na mesec. — Posamezne Štev. tO v.
SLOVENE
Inseratl:
Enostolpna petltvrata (72 mm):
sa enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 9 •
T reklamnih noticah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popu*
vsak dan, lzvzemšl nedelje la praznike, ob S. url popoldne.
Uredništvo Je v Kopitarjevih alioah štev. 6/IU. Bokopisl se ne vračajo; neiranklrana pisma so no an sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ■■
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 0. -n Sprejoma naročnino, lnserate ln reklamaolje. —- UpravnlSkega telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 18 strani.
Avstrijski Poznanj.
Koroška, nekdaj najimenitnejša slovenska dežela, kjer še pred 600 leti bil edini uradni jezik slovenski, kjer je še pred 50 leti bilo glavno mesto s 66 % slovensko, kjer je še pred 30 leti šla narodna meja eno uro severno od Celovca, v tej Koroški nočejo poznati nekdaj edinega uradnega jezika, sredi nemškega ozemlja stoji krasni spomenik nekdanje naše slave, vojvodski stol, glavno mesto s 25.000 prebivalci jedva trpi 430 Slovencev pod svojo streho, narodno mejo pa so potegnili južno od Borovelj, t. j. dve uri južno od Celovca (Dr. M. Wutte v siidmarkinem koledarju za leto 1909.). Ali ni žalostno, da nam je najdražji spomin na našo slavo otet, da je zibel slovenskega rodu v tujih rokah?
Podati hočemo popolnoma objektivno samo nekoliko točk o naših razmerah na narodnoprobujevalnem, kulturnem in gospodarskem polju, kolikor se nam zde neobhodno potrebne v dokaz skrajne potrebe narodno-obrambenega dela za Koroško.
Izobraževalno delo.
Naše narod noprobujevalno delo smotri za tem, da se probudi ljudstvo k zavednosti do skrajnih meja. Vso nepolitično probujalno delo se osredo-točuje v slovenskih krščansko - socialnih društvih, ki so se tekom zadnjih let izkazala kot najboljša obrambena društva. Slovenskih krščansko-socialnih društev, to je izobraževalnih, pevskih, tatnbura-ških in delavskih, je 37, od teh jih je 27 združenih v S. K. S. Z. za Koroško, poleg teh 37 društev obstoji še 6 čitalnic (Pro-svete in 10 drugih nepolitičnih društev ter še 20 podružnic Ciril-Metodovih, ki pa v zadnjem času večinoma spe. Največja važnost se polaga v slovenskih krščansko-socialnih društvih na predavanja, knjižnice in veselice. Število predavanj lanskega leta nismo mogli natanko dognati vsled pomanjkljivih poročil, za približno 27 društev smo našteli 250 predavanj, kar je gotovo prenizko, pa vsekako častno število, ako se pomisli, kako trda nam prede zaradi pomanjkanja govornikov. Vsako društvo ima svojo knjižnico, ki pa je skoro vsaka nedostatna in izpopolnitve potrebna. Iger se ie uprizorilo lanskega leta 113. Iz teh številk je že razvidno, da stojimo na straži, se zavedamo svojih dolžnosti do svojega naroda in branimo mejo, kolikor le moremo. Škoda, da so naše moči tako slabe. Vse politično probujevalno delo sloni skoro izključno na ramah duhovnikov.
Poleg tega deluje med ncodraslo mladino 43 mladinskih knjižnic.
Lepo procvitajoče delovanje izobraževalnih društev jako otežujejo Siidmar-kine in Schulvereinske podružnice, nase-jane med Slovenci, potem nemška pevska društva, Schulvereinske, ozir. Sudmarkine knjižnice v vseh trgih slovenskega dela dežele. Ne manj potujčujoče delovanje razvijajo razna gasilna in veteranska društva. Vsa ta društva, nasejana med Slovenci, kradejo našemu ljudstvu ljubezen do svojega rodu, ga napoinujejo s srdom, sovraštvom zoper svoje lastne brate, mu ruvajo iz src vero, kratko: ta društva ustvarjajo med nami strastno, zagrizeno nemčursko liberalno stranko.
Da delujejo gori omenjena slovenska društva ne samo probujevalno, temveč tudi za kulturno povzdigo ljudstva, se razume, a najvažnejša faktorja, ki sta v prvi vrsti poklicana, širiti kulturo na zdravi versko-narodni podlagi, sta cerkev in šola.
Duhovščina.
Da na Koroškem zastopniki cerkve spolnujejo svoje dolžnosti napram svojemu narodu, kaže že dejstvo, da si ljudstvo dobrega duhovnika ne more predstavljati drugače, nego kot zavednega, delavnega Slovenca. Reči se mora, da za cerkev sploh na slovenskem Koroškem velja izrek škofa Petra Funder, ki ga je rekel deželnemu predsedniku, ko je ta zahteval, naj se vpelje v utrakvistične šole nemški ali vsaj dvojezičen katekizem: »Die Re-ligion ist mir zn-heilig, als daB ich sie zu Qermanisierungsz\vecken gebrauchen lieše.«	i
Šolska tragedija.
A žalostno polje se nam odpira, ako i pogledamo na naše šole — koliko bojev! j Štirideset let že traja boj za šole, ki hi vsaj nekoliko odgovarjale zdravi pameti in § 19. drž. osn. zak., a vse, kar smo dobili tekom 40-letnega boja, je to: da se sme na dvojezičnih šolah poučevati tri ure na teden materini jezik, in še ta pouk je prostovoljen, sili se nobeden. Drug uspeh pa je: da se je razdelio troje šol vsako v slovensko in utrakvistično šolo, pa pod eno in istim vodstvom, kar je sicer proti-postavno.
Zgodovina boja za slovensko šolstvo.
Za lažje umevanje nadaljnega boja, ki nas čaka, podati hočem nekaj točk iz dosedanjega, skoro 40-letnega boja.
L. 1872. začela se je bojevati občina Bela za slovenski pouk svojih otrok na 1 nemški šoli v Železni Kapli. Pripravljena je bila sezidati si svojo šolo, pa samo pod pogojem, da bo učni jezik slovenski. A temu se ni smelo privoliti. Do leta 1892. bil se je boj neprenehoma vsako leto. Še
sedaj, po 40. letih ni v Beli šole, otroci morajo pohajati še sedaj v nemško šolo v Kaplo.
L. 1878. (18. jun.) prosilo je 97 katehe-tov, da bi se jim vsaj nekoliko olajšal pouk krščanskega nauka s tem, da bi se poučevala tudi latinska abeceda, da bi otroci znali brati katekizem, a 3. prosinca 1879. so bili od c. kr. dež. šolskega sveta zavrnjeni.
L. 1886. poslalo se je na drž. zbor 104 peticij za postavne šole, podpisanih lOd 1700 posetnikov (iz 43 občin), 21 občinskih zastopstev in 32 krajnih šolskih svetov — vse zastonj.
L. 1894. romalo je 33 prošenj na naučilo ministrstvo, ker se pri dež. šolskem svetu ni doseglo nič. Podprli so prošnje Jržavni poslanci in deputacija koroškili Slovencev — a uspeh: saiiio troje prošenj so rešili, da so bili pogoji nekako sprejemljivi, a vseh drugih 30 romalo je nazaj v Celovec, da se tam — odklonijo.
Znani so vsem boji za šentjakobsko šolo. Boj se je začel 1. 1876., oziroma pravilno že leta 1872. z odlokom deželnega šolskega sveta z dne 7. svečana 1872, št. 2362, in končal se je minolega leta s tem, da smo si sezidali s svojimi žulji lastno narodno šolo.
Vsem tem našim napornim bojem se Nemci kratkomalo posmehujejo, za to samo en slučaj: po dolgih in hudih bojih se je obljubilo šoli v Vogrčah, da se bo v II. razredu poučevalo več (kot postavne tri ure) ur na teden slovensko. A kaj se zgodi? Kot učitelja za ta II. razred poslal je c. kr/-deželni šolski svet trdega Nemca.
Kakšni so torej splošni uspehi boja zoper protipostavne šole?
1.	1861. 28	slov. šol, 55 dvojez., 249 nem. šol, 1.1908. 3(-f2zas.)„ „ 81 „ 303 „ „
Vseh šol sem naštel 392, od teh 127 na slovenski zemlji. L. 1891. bilo je le še 17 popolno nemških šol na slovenskem delu, a 1. 1908. že 38, in sicer so to šole z največ razredi po trgih in večjih vaseh. Kot nemške šole z mirno vestjo lahko tudi označimo vse dvojezične šole, kajti slovenščina, kjer se sploh rabi, rabi se le dva do tri tedne.
Da so koroške šole za ponemčevalne namene kot nalašč ustvarjene, kaže zanimivo dejstvo, da se Schulvereinu niti ne zri potrebno zidati si le ene svoje šole. V vseh obmejnih pokrajinah ima nekaj zasebnih šol: na Češkem 8, na Moravskem
2.	v Šleziji 5, na Kranjskem 3, na Štajerskem 4, na Goriškem 1, samo na Koroškem ni nobene, ko bi jih vendar vsak pričakoval največ. 2e to je zadosten dokaz, da so c. kr. koroške šole ponemčevalnice prve vrste, da si Šulverein še želeti ne more boljših. A da si zasigura te šole za
vse mogoče slučaje, da iztrebi iz njih i slovenski krščanski nauk, zato si odkupuje odločevanje v šolah za borih 600—3000 kron. Pač po ceni je koroška mladina! Samo od 1. avgusta 1908 sem naštel na ta način pridobljenih 17 šol.
Kot ne šol, tako Schulverein tudi ni treba nastavljati svojih učiteljev, ker jih na drug način dobi ceneje. Minolega leta podpiral je Schulverein na Češkem 27 učiteljev, na Moravskem 15, na Nižje-Astrij-skem 1, na Tirolskem 3, na Štajerskem 6, na Kranjskem 15, in na Koroškem, najmanjši slovenski pokrajini, 20.
Ker delovanje Schulvereina le ne obrodi takoj zaželjenega sadu, priskočil mu je na pomoč c. kr. deželni šolski svet, ki je 1. 1908 razdelil 5000 K med zaslužne učitelje na utrakvističnih šolah.
Da Schulverein olajša, oziroma požuri ponemčevanje, vzdržuje še šest otroških vrtcev (Prevalje, Pliberk. Železna Kapia, Velikovec, Borovlje, Trbiž), ki ni ne eden v izključno nemškem ozemlju.
Slovenski učitelji — renegatje.
Žalostno je, da imamo toliko učiteljev, rojenih Slovencev, ki zataje svoj rod za vsak judežev dar in ki nimajo nobene samozavesti; še bolj boli, da se celo učiteljske moči, ki pridejo iz Kranjske, sramujejo svojega jezika in ga rabijo le, kadar so dobre volje. Tako se je izrazila neka učiteljica T., rojena v Ljubljani, proti nekemu rojenemu Nemcu iz Švice: »Jaz znam tudi slovenski, pa govorim v šoji slovenski le, kadar sem dobre volje in takrat napravim otrokom Veselje.«
S silo, ki bije vsem pravičnim in pe-dagogičnim načelom v obraz, se nas sili učiti se tujega jezika, se naši deci ruva iz src domoljubje (nasprotuje § 21. šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870., št. 7648. jo potujčuje in ustvarja iz nje naj-strastnejše janičarje — a na Koroškem se pravi to: Strogo po zakonih in predpisih! Ne pravimo zastonj, da je na Koroškem narobe svet, zato se mora tudi podlaga za razumevanje § 19. glasiti drugače kot drugod, namreč: Koroškim Slovencem je materini jezik nemški, godila bi se jim krivica in kršil bi se torej § 19., ako bi bili koroški Slovenci par kričačem na ljubo prisiljeni, učiti se drugega deželnega jezika — to je slovenščine...
Slovenski otroci in učitelji preganjani.
Kako trpe otroci, ki so izročeni takim za ponemčevalni posel še posebej plačanim učiteljem! Navajam samo par suhih dejstev: v Šmarjeti v Rožu je bila slovenska šolarica zaradi slovenščine oklofuta-na, v Vogrčah je bil kaznovan fant, ker je slovenski pozdravil. Na dvojezični šoli v Lešah nastavila je učiteljica šolarko, ki je
LISTEK.
Grozodejstva ob času revolucije v Barceloni na Španskem.
Preč. o. general Kasian Gasser se je mudil, ko je na Španskem izbruhnila revolucija, na vizitaciji v Kandiji pri Novem mestu. Ko je slišal o grozodejstvih v mestu Barceloni, ga je silno skrbelo, kaj je z njegovimi sobrati. Zavod usmiljenih bratov leži namreč le pet minut hoda zunaj Barcelone. Dan na dan je blagi gospod poln skrbi pričakoval poročila in njegove zadnje besede pri odhodu iz Novega mesta so izražle skrb za svoje sobrate. V Gradcu ie dobil vendarle dolgo zaželjeno poročilo, katero nam je na razpolago. Glasi se v Prestavi dobesedno:
Upitje po krvi, imetju in premoženju le napolnjevalo ulice Barcelone. Propale ženske, razdivjani možje, nedorasla mladina pomešana med seboj. Samo en klic jc družil nešteto množico: »A San Juan de Oios!« (K Janezu od Boga, k usmiljenim oratom!) Množica je začela rušiti vrtni zid pri samostanu, v katerem prebiva 200 'apuščenih, slepih, hromih in neozdravljivih otrok. Dvanajst bratov, šest zdravni-
kov in ravnotoliko rokodelcev in izkušeni učitelji se žrtvujejo težavni nalogi.
»A San Juan de Dios!« se je slišalo po ulicah. Šlo se je za to, da se uniči katoliško zavetišče. Bratje so se hitro poslovili in se razdelili po hiši. Nekaj jih je teklo k oknom, da vidijo, kako velika je nevarnost. Na ulici pa je kričala in žvižgala množica, kakor bi se šlo za napad na kako barikado. »A San Juan de Dios!« Prijor brat Lorenc Gonzales, mož srednjih let, je objel brate in rekel, da se zgodi vedno volja božja. Potem je skušal braniti otroke, med tem so se pa bratje preoblekli. Bil pa je tudi skrajni čas, kajti množica je že udrla na vrt. V istem trenutku se je pre-rilo naprej tnnogo žen, ki so se postavile pred vhodom. »Kaj 'hočete?« so upile, mahale z robci in dvigale roke. Množica je obstala. Te ženske so vendar ženske izmed ljudstva. »Kaj nas ovirate pri našem namenu? Ve se morate vendar z nami združiti — pojdite iz pota!« Zene so kričale: »Tukaj notri so naši otroci, ki jih ne moremo oskrbovati in bratje jih oskrbujejo in varujejo. Pojdite nazaj!« Bilo je zastonj. Množica je šla naprej in odrinila ženske, ki so se postavile ob vhodu. Množica je drvila naprej k vratom, katere je prijor med tem odprl in govoril: »Vstopite moji sinovi v hišo siromakov, kajti vaša hiša je!« Te svečano-resne besede in ta vdanost jc vzela množici pogum — toda
le za trenutek; nek mladeniški glas se je zaslišal na hodniku: »Naprej!« In množica je vdrla na vrt, se razkropila po parku, napadla gospodarska poslopja in kot obsedena kričala: »Dajte nam pijače!« V hiši so vse preiskali. V spalnicah so bili zbrani otroci: hromi, slepi, slaboumni, od 6. do 16. leta, ki poleg telesne oskrbe dobivajo tudi dušno vzgojo in izobrazbo, da si bodo mogli v poznejših letih zaslužiti svoj kruh. Vsi prestrašeni so gledali otroci množico, in zopet je bil prijor pri svojih varovancih: »Kakor vidite, so samo bolni zapuščeni otroci tukaj, ki jih mi sprejemamo, hranimo, zdravimo in vzgajamo.« Te njegove besede sojtekoliko pomirile razdivjano množico. »Ce je le res?« je zaklical nekdo. »Ne, ne, tudi druge stvari so tukaj! Naprej! Vzemimo otroke seboj. Hišo moramo razrušiti!«
Nekaj minut je trajala neodločnost, živahni razgovori in ugovori. Majhen deček brez nog, ki se more premikati le po bergljah, se približa nepričakovano voditeljem množice in reče ves prestrašen: »Pojdite od tod!« Te besede so prinesle rešitev. Sirovost je bila premagana po usmiljenju. Tiste roke, ki so oropale in požgale cerkve, samostane in zavode, so bile brez moči nasproti bolnim, slabotnim otrokom. Zavetišče, ki obstoji žc 30 let, je bilo rešeno.
nila množica. Nekaj se jih je vrnilo — kaj hočejo? Prinesli so kokoši, ki so jih ukradli v nekem samostanu. »Vzemite jih,« so rekli prijorju, »in pripravite jih otrokom za opoldne in za večerjo... Za otroke — dobro razumite.« In kakor da ne bi zaupali, da jih bodo dobili otroci, so jih poklali sami in dali otrokom. Še druga skupina se je vrnila in prignala osla: »V sosednem samostanu smo ga vzeli, vzemite ga in dajte _ga otrokom, da se bodo z njim zabavali.« Še nekaj jih je prišlo in prinesli so majhen zvon, katerega so vzeli pri neki kapeli. »To je za otroke, na vrtu naj se z njim igrajo.« Tako se je spremenila raz-divjanost množice v pravo hrepenenje, delati dobro.
Zvečer je bilo, ko sem govoril s pri-jorjem bratom Loreucom Gonzales. Popolnoma tako je! Nisem se bal za svoje življenje ali za življenje mojih sobratov, ampak za uboge otroke, za zavod, kateri je bil postavljen s tolikim trudom in s tolikimi žrtvami. Res, pravi čudež je bil, da jc iz slabega nastalo dobro.
Nova doba je nastopila za hišo. katero so hoteli takrat uničiti. Iz one množice se je osnovalo društvo, ki je zagotovilo zavodu mesečno 5000 do 6000 pese-tov (1 pesetas = SO vin.) podpore, da bo moglo vsprejeti še več revnih otrok.
v prostem času pazila, kateri šolarji govore med seboj slovensko, da je te mogia kaznovati. Fant, ki sc je drznil izročiti nadučiteliu slovensko pismo svoje matere, moral je celo uro klečati. Celo v šolah, kjer ni ne enega nemškega otroka, morajo otroci moliti nemško. Ze v ljudskih šolah se otroke sili peti Wacht am Rhein (Borovlje).
Kako pa postopajo s slovenskimi učitelji? Spet samo par cvetk: 2e davno je znano, da so vsi zavedni slovenski učitelji nastavljeni po enorazrednicah visoko v gorah (Svanjak na Strojni; Dobršek, črneče; Švigeršič, Jezersko). Ce pa se kateri drzne kazati se Slovencem prijaznega, ga takoj premestijo; tako se je zgodilo učitelju Slovencu v Kotljah, v popolno slovenskem kraju, kjer sta občina in šolski svet v slovenskih rokah. njegovo mesto so poslali trdega Nemca - protestanta. Visoko na Djekšah za Velikov-cem, v slovenski robčini skoz in skoz, bili so nastavljeni zaporedoma trije slovenski učitelji, s katerimi so bili ljudje čez vse zadovoljni. A to dež. šolskemu nadzorniku ni bilo po volji, poslal je na Djekše Nemca, češ: »Gerade Sie mu S ich nach Diese ge-ben, Sie sind ein Strammdeutscher, Sie werden droben Ordnung schaffen.« Torej glavna naloga učiteljeva je nemškonacio-nalna hujskanja, naročena po c. kr. o ganili!
V zavednem Št. Petru na Vašinjah za Velikovcem so se v dveh letih učitelji za prvi razred menjali sedemkrat, kot osma učna moč je prišla Nemka. — Seve sadovi takega pouka so tudi po.tem in to ja ravno nameravajo, da 'bi Slovenci ostali neizobraženi. Da je to njih namera, kaže štr.ajk v Selah. 20. julija 1908. imeli smo tam štrajk šolarjev proti učitelju, ki je zanemarjal slovenski oddelek tamošnje šole; le ta se je izrazil: »Bo Slovence že tako učil, da ne bodo ničesar znali.«
Da je teh škandaloznih razmer sram že nekatere ražsodnejše učitelje nemško-liberalnega mišljenja, nam jasno dokazuje učiteljska konferenca v Velikovcu dne 25. julija 1908. Renegat nemško-liberalnega naziranja Kogelnik poročal je o vprašanju: Kako mogoče ljudsko šolo približati ljudstvu? Kot vzrok nepriljubljenosti navaja premalo gospodarskega pouka in preveliko zanemarjenje slovenščine, materinega jezika. Nasvetuje, naj se bolj goji slovenščina. Takoj pri debati se oglasi nek učitelj Koberer, ki pravi: »Na materinščino se samo radi tega ne sme več ozirati, ker ravno isto zahtevajo tudi nasprotniki, t. j. Slovenci. Sapienti sat! A zamolčati ne smeth .veselega pojava iz te konference: Slovanski učitelji nastopili so možato za pravice slovenščine, kar je označil deželni Šolski nadzornik kot: »das .unerguickliche Aufblitzen des slovenisch-nationalen Wetterleuc'htens«. Dal Bog, da bi tudi enkrat pošteno zagrmelo, ali je potem celovški nemški gospodi erquicklich ali ne, nam bo gotovo.
2e večkrat sem omenil, da imamo nekaj zavednih slovenskih učiteljev. Kdor ve, kako so družabno bojkotirani po svojih tovariših, ve jih tudi po tem ceniti, če tudi so mu mogoče nekateri po naziranju tuji, kar se nam ni treba čuditi, če poznamo delovanje Ciril-Metoda v zadnjem času in če poznamo razmere na celovškem učiteljišču.
Preiti ne smem najnovejšega dogodka, ki je značilen za razmere na učiteljišču in za višje učiteijstvo sploh. Začeli so Nemci računati z dejstvom, da je nekaj slovenskih učiteljev, in da jih bo še. Znano jim je tudi, da grozno primanjkuje slovenščine zmožnih učiteljev, ki jih rabijo za prve razrede naših ponemčevalnic in ker slovenski krajni šolski sveti izrečno zahtevajo znanje slovenščine. Nastaniti bi
mbrali torej slovenske učitelje v slovenskih krajih, in ti kraji bi bili za Nemce izgubljeni, ker bi nihče več nc delal nemške politike; a kaj takega se ne sme zgoditi. Začeli so torej kratkomalo iz nemških učiteljev fabricirati učitelje, sposobne za utrakvistične šole. Pri letošnjem zrelostnem izpitu na učiteljišču dobili so tri vrste kandidati usposobljcnje za pouk slovenščine na utrakvističnih šolah: 1. oni, ki so rojeni Slovcnci, 2. Nemci, ki so skozi vseh pet let obiskovali slovenske ure, t. j. kur-zovci in 3. tisti, ki so sploh kdaj obiskovali le en tečaj ali sploh znajo par slovenskih besedi, in takih se je javilo okolu 20, in vsi so dobili usposobljenje, najslabši red, ki so ga dobili kandidati druge in tretje vrste je bil livalno in so bili sploh boljše kvalificirani kot pravi Slovenci. Taki učitelji torej bodo podučevali slovensko deco, in slovenski učitelji bodo romali v gorovje in mogoče celo v nemške kraje.
C. kr. uradi.
Kar se tiče naših pravic v uradih, omenjam samo na kratko, da so nam lansko leto vzeli še te trohice pravic, ki smo jih imeli. Slovenski jezik mora iz sodišč in uradov sploh, to je deviza naših nepristranskih c. kr. uradnikov, ki ne poznajo ne § 19. še manj pa neposredno za koroška sodišča veljavnih razglasov pravosodnega ministrstva z dne 29. oktobra 1850, št. 14553., z dne 15. marca 1862, št. 865. in z dne 18. aprila 1882, št. 20513 ex 1881, s katerimi je priznan slovenski jezik v slovenskem delu Koroške kot navaden jezik v smislu § 13. obč. sodnega reda, vsled katerih je v slovenskem delu sprejemati slovenske vloge in je tudi reševati v slovenskem jeziku. Na te razglase se sklicuje odločba dež. sodišča 1. 1899, glasom katere je izrecno priznan naš jezik kot enakopraven na vseh sodiščih v slovenskem delu Koroške in to odločbo je potrdilo najvišje sodišče oktobra 189-9. Vsi ti členi, razglasi, odločbe so samo pesek v oči javnosti, da bi se resno vpoštevali, pač ni nikjer sledu. Dalje se slovenski urad-niki-domačini sistematično trebijo iz dežele in njih mesta zasedajo kurzovci, ki svoje neprijatelje, da bi se njih znebili, raje »zunaj mečejo«, namesto da bi jih »vun vrgli«. Javna tajnost je, da imajo Nemci sestavljen seznam vseh uradnikov po njihovi narodnosti, vsaka sprememba-se poroča na Volksrat, ki ima vse uradništvo, posebno na meji, v evidenci.
Železnica.
Istotako se nam godi pri železnici, Se nedavno smo dobivali listke na slovensko zahtevo brez vsake žaljive opazket od strani uradnikov — a sedaj! Prinesem konkreten slučaj: na postaji Velikovec izrazil se je proti stranki službujoči uradnik: »Pri blagajni se mora nemški govoriti. Če ne znate nemško, ne dobite voznega listka«. Odkar je celovški kolodvor prevzela država, se na slovensko zahtevo ne dobi listka.
Gospodarske razmere in gospodarski boj.
Omeniti še hočem par točk o naših gospodarskih razmerah. Da je na Koroškem toliko nemčurjev in zaspancev, moramo pripisovati slabim, nezdravim razmeram na gospodarskem polju. Vse drugačno lice bi imela slovenska Koroška, ako bi bili Slovenci v stami, ljudstvu nuditi v gospodarskih zadevah iste ugodnosti, kot jih uživajo Nemci in v slovenskem delu dežele nemčurji. Zato ostane toliko Slovencev mlačnih, zato postane toliko rojenih Slovencev nam nasprotnih. In kakšni nasprotniki postanejo? Hujši so kot Nemci sami, kajti prelahko bi se jih spregledalo in še štelo kot Slovence, ako bi v enomer ne udrihali po Slovencih in tako kazali, da s Slovenci nimajo nič skup-
nega, in eta so zato vredni svbjega plačila — priboljška ali predpravic.
Znano je, da je le v organizaciji domačega kapitala dana podlaga, da se izrine tuji kapital, da se pripomore svojemu rodu do iste gospodarske moči, kot jo ima sosed, da koristolovci nimajo povoda zapuščati svoj rod, ker uživajo pod domačo streho iste ugodnosti kot pod tujo. Kako je organiziran naš kapital? 33 slovenskih posojilnic deluje na slovenskem Koro-! škem, da ustvarijo reelno podlago za bolj-i šo bodočnost. Bile so včlanjene večinoma pri celjski zvezi, a ravno sedaj se vrši važen preobrat, četudi le polagoma, ki obeta postati velevažen in koristen za ves nadaljni gospodarski razvoj na Koroškem, kajti ne smemo se zadovoij.ti s tem, da deluje nekaj posojilnic, ampak zavedati se moramo, da so posojilnice samo podlaga in začetek gospodarskega dela. Koroške slovenske posojilnice so se začele priglaševati Zadružni zvezi v Ljubljani.
Tem 33 posojilnicam dela konkurenco 27 rajfajznovk, ki so vse v rokah liberalnih Nemcev, oziroma nemčurjev.
Sicer še delujejo za gospodarsko po-vzdigo štiri mlekarne, in sicer dve slovenski, bolj zasebni, in dve nemčurski; .dve gospodarski zadrugi — ena v Sinči-vasi in druga, konkurenčna, v Velikovcu, potem 50 podružnic naše kmetijske družbe, ki so skoro izključno vse v nem-čurskih rokah, dalje 10 čebelarskih društev, 8 učlanjenih pri kmetijski družbi, in le dvoje podružnic slovenskega čebelarskega društva. Toliko o gospodarski organizaciji.
Z ozirom na posestno stanje omenjamo na kratko, da so vsa večja posestva, vsa industrija, vse večje obrti v nemških ali netnčurskih rokah. Preiti ne smemo važnega dejstva, da je.v zadnjem času prešlo veliko posestev med kompaktno naseljenimi Slovenci (ne na meji) v nemške roke.: po planinah in blizu, planin v roke grofov, po dolinah, posebno v trgih in večjih vaseh ter v letoviščih v roke meščanov ali Siidmarkinih zaupnikov, ali gredo v zgu- i bo, ker tam rapidno napreduje ponemče-vanje.
Vprašam, ali si morete misliti bolj razjedenega organizma kot je slovenski na Koroškem? Nebroj nemških osnov v narodnem, kulturnem in gospodarskem oziru pije slovenskemu življu kri. Vse te j osnove podpirajo odpadništvo od sloven* i skega naroda, ustvarjajo in vzdržujejo ! nemčursko janičarsko stranko v vsaki ob-: čini, če ne že v vsaki vasi, na drugi stra-; ni pa imajo nalogo udušiti vsak. njihovemu namenu nasprotni pojav, zatreti vsako slovensko gibanje že v kali, kratko: njih namen je udušiti slovenski živelj na Koroškem.
Obrambno delo.
Kot pa ima vsak človek po naravnih in pozitivnih zakonih pravico in celo dolžnost braniti svoje življenje in nedotaklji-opravičenemu napadu s silo (če treba celo z uničenjem nasprotnika), tako ima gotovo tudi narod kot celoten organizem z vsemi eksistenčnimi pogoji eno in isto eksistenčno pravico, pravico in dolžnost braniti nedotakljivost svojega narodnega telesa proti vsakemu neopravičenemu napadu. Na nas je ležeče, da se zavedamo te pravice in dolžnosti. Dolžni smo, da skrbimb kot posamezni udje za dobrobit celega narodnega telesa, dolžen je cel narodni or-j ganizem, da daje posameznim udom za-| dostnih življenjskih moči, če tudi so na j najskrajnejšem koncu organizma: mi smo dolžni braniti narod, narod je dolžan braniti nas.
Iz prejšnjega je že razvidno, da je razdeljeno vse obrambno delo med troje društev: med S. K. S. Z., Šolskim dru-
štvom in Katoliškim političnim in gospo darskim društvom.
Veiiko dela še čaka S. K. S. Z.: popol no zanemarjena je kanalska dolina, veliki je še dela v Zilski dolini in povsod drugod Že sedaj ne more koroška S. K. S. Z. vsen društvom ustreči z govorniki, kaj še le po tem, če razširi delokrog. Do sedaj se ji bolj omejevala na delovanje v lastnih dru štvih. Naloga S. K. S. Z:, ki je edin važei probujevalen faktor na Koroškem, pa ji tudi, da prireja potom najbližnjih društev v vseh še nezavednih krajih 1. nepolitični zborovanja, 2. ustanavlja knjižnice in 3 prireja veselice.
Za zborovanja se rabi govornikov posebno laikov. Ljudstvo na Korošken pozna dosedaj v gospodu laiku skori samo Nemca. Desetkrat bolj učinkujeji govori laikov, ko ljudstvo vidi, da laik delajo z duhovniki, da so prešinjeni z isti mi ideali kot duhovniki. Blizu kranjski zemlje ste Rožna in Kanalska dolina. Al bi se ne dala organizirati potom S. K. S. 2 v Celovcu govorniška pomoč kranjski'1 bratov?
Nepopolne so še knjižnice v našil društvih — skrajno nujna potreba pa je da ustanavljamo tudi tam knjižnice, kje še za društva niso dani pogoji. Ali bi m bilo mogoče, da bi potom informacij S. K S. Z. v Celovcu vsako močnejše društvi na Kranjskem ali več društev skupaj pre vzelo ustanovitev in nadaljno izpopolnite^ po ene knjižnice v obmejnem kraju? V ti bi se morala med brati užgati prava po žrtvovalna ljubezen do obmejnih Sloven cev. da bi vsak, tudi priprost Slovene čutil se dolžnega, braniti svoj rod, če tud sam na sebi ne čuti potrebe. To bi bil; tudi naloga obrambnih odsekov: ljudstvi navdušiti za obrambno delo, in tukaj lah ko stori dijaštvo mnogo že sedaj in še vei po končanih študijah.
Nadalje je treba prirejati v nezaved nih krajih veselice. Letošnje leto so si začele od nekaterih društev prirejati siste matično take veselice. Uspehi so povoljni A ta luksus, kakor je potreben, tako ji drag. Posamezno društvo si ga lahko pri vošči parkrat, a potem obnemaga. Na vadno so stroški večji kot dohodki, nasta ne deficit, in priti mora pomoč od drugoi — nadvse potrebna je polna blagajna ob mejnega sklada.
A mnogo je krajev, kjer bi se veselici ne dovolile pod nobenim pogojem, in tel je veliko. Tja naj se prirejajo o poletnen času skupni izleti: Izleti koroških društe1 in izleti kranjskih bratov na Koroško. Vs mogoči izleti se prirejajo, gleda se edini le na dulce, naj dulce pridruži še utile utile obmejnim Slovencem, utile celenii narodu. Vse premalo se še cenijo v na rodno obrambnem oziru izleti. Prirejal boste v življenju pogosto izlete, oglejte s lepo Kanalsko dolino z romantičnim Zaje zerom, oglejte si belajsko okolico z lepin baškim jezerom, v nemško žrelo potaplja jočo se okolico Vrbskega jezera, nekda slovenski Celovec in nekdaj za nas slavni Gosposvetsko polje s spomenikom naši slave, naše moči, z vojvodskini prestolom da se oživi ob pogledu na lepe kraje lju bežen do slovenske zemlje, da se ob po gledu na izgubljene kraje uvidi potrebi krepkejšega obrambnega dela. Ne dajti se motiti, ako vam grozijo naši ljubeznjiv sosedje z »derbe Zuruckweisung«, aki vas pozdravljajo s »Pervaken EinfelJ« »siidslavischer Rummel«, vas označujejo kot »Sturmbocke« ali »Intelligenzpobel« a bodite previdni, da se nasprotniki ni morejo pripraviti na vsprejem, sicer b kmalu okusili, kaj vse zmore slepa nem ška in nemčurska strast, kojo podpihuji srd.
Obratno naj bi se vršili izleti Koroš cev, posebno mladine, na Kranjsko, in naj
Boltatu Pepe.
Pasji kun-tumac je saj za nsh-tere pse na pu ud-praulen,za
gespud Plajvajsu-ga pSa pa čist. Jest sm velek pr-jatu bogeh žvalc, pu-
sebn kuške mam rad, še čez mačka se na morm glih prtožt, če me preveč lahter-na zavle nega na buli. Sam bouh, stenic in pa grilu na morm videt in trpet. Zatu sm pa prou veseu, de sa tist matrajne psov iz štrikam dol prpravl in jli na frej noge spusti. Prou hvaležn sm rotuže, de maja tud rotužk gespudi tulk usmilejna du nadoužneh žvalc.
Ta narbl me je pa še razveselel, ke m je edn. tam iz šentjakubskega konca puvedu, de je iblansk rotuž tud za pud-gance šoncajt gor prpravu, de jh na morja
nausmilen Idje tku pregajnat pu hišah, ke mama vnder dost plača in futra.
Sevede ldje tam iz šentjakubskega konca se čez ta šoncajt, ke ga maja pud-gance u Iblan, hedu gor držeja in nekokr nečja zastopt, za kua de b na smel pud-ganc ukul prnašat in jm pu žeulejn strečt, ke jm tulk škode nardeja. Tega rotuškm gespudm kar na morja udpestet; pusebn na gespuda žepana se grozil giftaja, ke neče tud za pudgance kontumaca gor prpraut; če že tacga ne, prauja, de b jh mogl mt na štrik prvezane, nej pa saj tacga, de b mogle torbe nost, kokr ga maja kuški. Ke kuški sa vnder ena potrebna žvau, posebn tak, kokr ga maja gespud Bolču Pepe, dc jm dougove žre; pudgane pa nisa prou za nubena druga raba, kokr de Idi jezeja in se pu kanaleh ke pa sm pojaja, kokr de b ble prsmojene.
Tu je use lepu, šentjakubčani, kar vi praute; vnder pa morte pumislt, de iblan-ska kanalizacija, ke tulk in tulk taužent kušta, tud ni sam za špas, ampak more bt za kašna nuc. Pudgane holt pašeja u kanal in na morte pugervat, de b jh iblansk rotuš pregnou vn iz kanalu in jm nazadne murde šc zašafu, de morja pu šentjakub-skm trge gor pa dol in morde zdela pulet šc clu iz parazolem špancerat. Use kar je prou! Tu prati tud celsk ta »Narodu Dneu-
nik«, ke piše ud blagusluvlejna Vilfanuve ! koče u Begujnšc in se, ke druzga pa-metnga na vč več nč puvedat, ta narpreh čez ta kremežlau ureme prtožuje in megla nazaj zapustaula, nazadne pa še leberalne akademike, kokr je edn iz Škofje Loke, ■špota in u roka jemle in jm prau, de sa žalastne fegure, ke iz soja pjanastja gu-rejnsk lit frdrbujeja. Tu sa precej šorf besede, pusebn za leberalne akademike, ke pamet kar iz šefla zajemaja in ja pol pu dežel ukul udcejaja, in jest na vem, kuku se boja kej te leberaln akademiki in pa ta »Narodu Dneunik« pugledal. •
Pa pestima leberalne akademike in se vrnima še mal h našm pudgancam. ke jh je sam u Iblan gvišn velik več, kokr pa uSh leberalneh študentu skp. kar prou rad putrdja^ Šentjakubčani, pol tist, ke sa na Breg, Čeularskeh uleah al pa na Francu-vem nabreži u kvarteri. Rad pa te Ide ni-maja nč kej teh pudgan in nahter sa jm začel že iz flintam pu žeulejn strečt. Sevede iblanskmo gespude žepane tak so-vraštu med negavem pudiožnkem in pud-ganam ni nč kej ušeč in nekokr na trpi, de b negau pudložnki iz flintam al gverem pudgane ukul prnašal, ke prveč Iblančani nimaja nubene pravice iz flintam pu meste ruguvilt, šc mn pa pudgane iz nim strelat, ke sa nadoužiic žval in nckol na demun-
štriraja, al pa vokne pubijaja. In če b ke Iblančan kašna pudgana iz flinta uku prnesu, ga prec ket muriuca not putegneji in zašijeja, de u kar cvilu.
Iblančanem se sevede čudn zdi, di rotuž tulk na pudgane drži in jh tku u so varstu jemle, ke na veja, de sa pudgam edina zabava za rotuške pejomtarje, ked nimaja glih druzga nujnga uprauka, de jI iz rotuškeh ganku gledaja, kuk pu duri: čardaš plešeja. Kua, za božja vola, b p' drgač delal, če b jm Iblančani še ta za bava pukutičal?
Tori, Šentjakubčani, flinte u krej ii ježek za zube in nekar gespude župane i; sojem sitnastem tulk prglauc na delite, ki ma iz drugm rečem dost kumendi, drgai s vas u zamerku in vam u fige pukazu kedr ga ute tli spet volt, ke iz takm na hvaležnežam s na u nubedn glave ubiju Pol mejte pa Zancka za žepana, če čte, ii iz Zanckam s tud na ute dost pumagal, k Zancek ma pe še bi usmilen srce du zval kokr gespud žepan sam. Zancek se bouh1 na more ukul prnest, če mu pride glih ker; pud roke, ampak ja nese kerkrmajstre, ti ja udela pa pol u kašna kajha, de maja po tud tist rukumauhari in rukumauharce ke za upraut, ke sa zaprt in de jm tku prel čas štrafenge mine.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
olj v Ljubljano, naravno centralo Slo-cncev. Kot taka je poklicana, da pušča bmejnim Slovencem kolikormogoče ugo-cn vtis, da je vse, kar se nudi v njej gle-alcu, pristno slovenskega značaja. Ljubima postaja vedno bolj središče, kjer se tekajo vse narodne, kulturne in gospo-arske sile, naj to kaže tudi na zunaj, naj
0	res dika in ponos vseh Slovencev, sa-ia na sebi že zmožna, ustvariti iz mlač-eža zavednega Slovenca. — Za organi-acijo izletov naj bi se izdale slovenske detne karte s kratkim navodilom in opi-orn krajev, ali slovenska priročna knjiga la Baedecker.
Toda za te kraje izleti ne zadostujejo, er se ne morejo vršiti pogosto in se pri-ejajo zdaj sem, zdaj tja. A ti kraji morajo iriti z zavednimi Slovenci v trajno dojko, ako hočejo postati zavedni i sami. (ako naj se to zgodi? Marsikdo bo rekel: lotom časnikov. Dobro! Mnogo je še ne-;avednih krajev, kjer ljudje znajo Slovenko citati in bi tudi čitiali, če bi se jim za-itonj nudila prilika. Te ljudi si moramo ■nati pridobiti potom slovenskih listov. V rsakem slovenskem društvu leži mnogo irečitanih listov, ali bi se ti ne dali zbrati n dati na razpolago koroškim obmejnim trajem? Vsako društvo bi potom koroške 5. K. S. Z. zvedelo za en ali dva naslova, ia katera bi redno, mogoče vsak teden ili 14 dni, pošiljalo prečitane liste. Naloga >. K. S. Z. za Koroško bi bila, da bi zve-lela za naslove takih, ki bi spoznali do-jroto, se je sami vestno posluževali in udi skrbeli, da bi listi krožili dalje. Pa še mnogo, mnogo je krajev, kjer govore izključno slovensko, a ne znajo brati. I teh ne smemo puščati v nemar, in teh se je S. K. S. Z. že usmilila.
Začeti se je moralo na drug način in sicer pri mladini. Znano je, da mora na Koroškem katehet otroke prej naučiti slovensko čitati, predno začne s poukom v kršč. nauku s pomočjo katekizma. Ti otroci naj nadaljujejo vaje v slovenskem čita-nju po mladinskih knjigah, si je mislila S. K. S. Z. in ustanovil se je odsek za ustanavljanje mladinskih knjižnic, takoj se je dalo mladini na razpolago 250 knjig v .43 mladinskih knjižnicah. Tej mladini se bodo polagoma tudi dajali listi v roke in tako dobimo nov naraščaj, popolnoma veščega slovenskega jezika.
Treba je torej še mnogo dela za vse štiri vrste krajev, za one, kjer že delujejo društva, one, kjer je že nekaj zavednih Slovencev, a še ni ugodnih tal za društvo, potem za one, kjer še ljudstvo spi, oziroma je pod nemčurskim vplivom, a še zna jo slovensko Citati in končno za veliko število onih krajev, kjer je ljudstvo popolno pod tujim vplivom in niti ne zna več slovensko čitati. Navedel sem samo par točk, pri katerih se nam lahko pomaga in sem prepričan, da se nam tudi bo.
Vse to delo spada pod okrilje S. K. S. Z., ogromno je delo in ne bo ga zmogla, ako bo navezana sama nase in ako ne bo mogla nastaviti svojega posebnega tal nika, ki bi se izključno bavil s posli S. K. S. Z, za Koroško.
Obramba na šOFskem polju.
Boj zoper protipostavne š o -
1	e je vodilo prej katoliško politično in gospodarsko društvo, a sedaj se je ustanovilo samostojno Šolsko društvo, ker politično društvo ni zmoglo več vsega dela. Edina poklicana organizacija družba sv. Cirila in Metoda pa ni storila nobenega važnega koraka za sanacijo neznosne šolske mrcerije in je na letošnji glavni skupščini celo javno pokazala, da ji ni za pro speh koroških Slovencev, pač pa za to, da nas razdvoji in prinese med nas brato morni boj. Velika naloga čaka Šolsko društvo: oskrba narodne in gospodinjske šole v Št. Jakobu, skrb za učiteljski nara ščaj, boj za preustrojitev utrakvističnih šol, veliko in težavno delo, a lotili smo se ga koroški Slovenci z veseljem, ker za upamo v pomoč svojih bratov po krvi in mišljenju. Glede nadaljnega dela za naše pravice v c. kr. uradih naglašam samo to, da je v glavni meri odvisno vse od tega, kaka sapa bo pihala pri vladi. Ako si bodo slovenski poslanci tudi za nadalje znali obdržati ugled, ki so si ga priborili, prepričan sem, da zmagajo naše pravične zahteve, naj Volksrat protestira kakor hoče
Velevažno je obrambno delo na gospodarskem polju. Težko pa mi je podati za to delo nekaj misli, ker se nahaja ravno sedaj podlaga vsake nadalj-ne gospodarske organizacije v nekakem prehodnem štadiju, ko se posojilnice pridružujejo tukajšnji Zadružni zvezi; ko bo ta organizacija enotno izpeljana, potem šele nam je mogoče misliti na to, da branimo slovensko posest pred nemškimi kupci, da si pridobimo povsod, kjer se sliš slovenski glas, v okrepitev in razvoj slovenskega življa realna tla, da si pridobivamo gostilne, trgovine in druge obrti Sicer nasprotujem, da bi se narodno delo osredotočevalo v gostilnah, a priznati se mora, kdor pozna naše razmere, bo tudi priznal, da so gostilničarji pač navadno najvplivnejše osebe, in če so te naše, je še cela armada drugih, sicer dobrih mož na-
ša, ki bi sicer ali bila mlačna, ali pa trobila v nemški liberalni rog.
XXX Nemci niso voljni odstopiti od svojih krivično pridobljenih predpravic, pustimo je, če nam ne dajo, kar je našega. Na lastno moč se hočemo opirati, zato spopolni-mo slovenske krščansko-socialne zveze v močno brambno organizacijo, ki bo vstanu odbijati vsak naval, varovati vsako narodno postojanko tudi na najnevarnejših točkah, ki bi vse Slovence prešinila z mislijo skupnosti, da bomo delali vsi za vse, da bo vsaka krivica, ki se godi najmanjšemu našemu bratu, bolela vse. Taka zavednost je potrebna in pričakujemo jo koroški Slovenci, da bi se nas v slučaju združitve Jugoslovanov ne prodalo kot odškodnino Nemcem, ki jo bodo gotovo zahtevali. Boljša nobena združitev — kot pa združitev z žrtvami na narodnem telesu! 2e sedaj vpijejo Nemci po svojih listih na eni strani, da životarimo samo še v treh jezikovnih otokih, na drugi strani pa kriče o: Slavische Umtriebe in Kam-ten, o Slavische Gefahr in Karnten itd. Njih očividen namen je, da bi ostala Koroška nerazdeljena, ako bi kdaj prišlo do nacijonalne avtonomije; zato, če hočejo Nemci to doseči, ne smejo pripoznati sklenjenega slovenskega ozemlja, zato morajo venomer naglašati, da so vsi narodni boji umetno inscenirani po izven-koroških činiteljih — da je Koroška samo »Tummelplatz siidslavisclier Exzesse«.
Starim našim nasprotnikom pridružil se je novi, ki bo tudi kmalu začel svoje delovanje, »Ostmark«. I od nemških kršč. socialcev nimamo pričakovati nič dobrega. Dr. Jos. Schlegel, državni poslanec, je rekel na prvem zborovanju »Ostmarke« dne 17. rožnika 1909.: »Wir wollen, daB die deutsche Sprache die alleinige Sprache bleibe in Schule und Amt in den Kron-landern, \vo dies bis heute der Fall \var«, ali po pravičnem ali krivičnem, to jih ne briga. In Koroška je precej prizadeta.
Zbog rastočemu številu protivnikov zremo z najboljšimi nadami v bodočnost z zaupanjem na lastno žilavost, z zaupanjem na vašo pomoč. In nade rastejo tudi pri pogledu na uspešne boje pri zadnjih državnozborskih in deželnozborskih volitvah, ki kažejo, da se naše vrste množe, da si pridobivajo vedno več notranje in zunanje moči, zavednih Slovencev bo vedno več. V to pomozi Bog i narod!
XXX
Tako se je glasil referat na občnem zboru Slovenske dijaške zveze v Ljubljani. Naše in sploh vse slovanske poslance opozarjamo na razmere, kakor so v tem referatu, zlasti kar se šolskega polja tiče, izborno osvetljene in jih poživljamo, naj nemškim poslancem, kadar bodo prišli s kakšno spravo ali s kakšno »sporazumnostno akcijo«, pokažejo črno na belem, kakšne sramotne razmere vladajo na Koroškem — razmere, kakršne niti v nobeni angleški koloniji niso mogoče! Dokler bo tak sramoten madež, kakor je Koroška, na telesu alpskih kronovin, tako dolgo ne bo z Nemci nobenega sporazuma in ga ne sme biti!
1	! 1 I* I '	H	■
Zmagujoče krščansko
uflteljstvo.
V. občni zbor »Slomškove Zveze« 2. septembra na Brezjah.
Spomini na letošnje naše glavno zborovanje nam ostanejo neizbrisni. Tako veličastnega zborovanja še ni doživela »Slomškova Zveza«. Srce nam je bilo radosti, ko smo se bližali ljubkim Brezjam, kjer so nam iz visokih jarbol in lepih hiš plapolale nasproti v pozdrav slovenske trobojnice; srce je bilo veselo, ko je čutilo, kako prisrčno in odkrito nas je pozdravljalo ondotno ljudstvo. In Ko je za-donel strel 'za strelom, tedaj mi je skoraj prišla solza veselja v oko. Kaj je čutilo srce 'tedaj, ko nam zadone veličastni akordi godbe, pa ni moči popisati!
In ta velika množica učiteljstva! Prišli so iz oddaljene Bele Krajine, iz solnčne Goriške, iz zelene Štajerske. Zastopana je bila vsa Slovenija. In kaj je tista moč, s katero ubogo učiteljstvo prenese tudi velike žrtve? To -je ideja krščanstva, to je globoko versko prepričanje učiteljev, ki ne poznajo nobenega strahu več, ampak gredo pogumno in odločno v boj za ideje verske in narodne. Za njimi pa stoji ves slovenski narod. Skoraj ni bilo stanu, ki bi ne bil zastopan na letošnjem našem zborovanju. Tu si zapazil veliko število častite duhovščine, več srednješolskih profesorjev, dijakov, videl pa tudi priprostega kmetiča — videl vteleseno -demokratično idejo. Zastopano pa je bilo na našem zborovanju tudi visoko plemstvo. Posetile so nas princezinja Polignac in obe knje-ginji Salm.
Dan zborovanja.
Zgodaj v jutru že vidimo, kako hite zopet naši tovariši in tovarišice k Mariji in njih število se pomnožuje s prihodom
vsakega vlaka. Na obrazih pa se jim ie vidi, kako so veseli, ker kaj takega se niso nadjali. Ni nas še bilo toliko skupaj, ni nam še vihralo toliko zastav v pozdrav in še nobenkrat niso grmeli topiči učiteljstvu v pozdrav. Nekaj izvanrednega za nas. Ura je devet. Zvonovi zazvone, orgije zadone, prične se daritev svete inaše. Ozrem se po cerkvi. Veselje me prevzame — mnogo nas je! Iz kora doli pa ti doni lepo vbrana pesem, ki te dviguje višje in višje. Daritev je končana. Zberemo se pred cerkvijo, kjer se pozdravljamo in seznanjamo in na to odidemo v prav lepo ozaljša-no dvorano ondotnega samostana, kjer so nas očetje frančiškani preljubeznivo sprejeli. Hvala jim!
Toda glej! Dasi je precejšnja dvorana, hitro se napolni do zadnjega kotička, a še vedno se množi naša četa — pa vhod v dvorano je nemogoč, ostati jih mora mnogo na hodniku. Bilo nas je nad štiri sto.
MI ZA KRIŽ - VI PROTI NJEMU l Govor predsednika tovariša Jakliča.
Ob deseti uri otvori deželni poslanec tovariš Jaklič zborovanje.
Častiti zborovalci! Cenjene tovarišice! Dragi tovariši! Veselje mi napolnuje srce, ko vidim polno dvorano zboroval-cev. Tu naši učitelji in učiteljice in v naši sredi zastopniki drugih društev, raznih korporacij in različnih stanov. S svojo navzočnostjo dokumentirajo svoje simpatije in svoje spoštovanje do tistega dela ljudskega učiteljstva, ki je organizirano v »Slomškovi Zvezi«. Pozdravljeni vsi naj-prisrčneje. Pozdravljam gosp. župana, občino, vse državne in deželne poslance, dekana Novaka iu vso duhovščino, s katerim stanom hočemo vzajemno in složno postopati pri vzgoji naše mladine, našega naroda. Posebič pozdravljam tudi zastopnike naše dežele, gg. poslance: Pogačnika, kot zastopnika okraja, gospoda posl. dekana Lavrenčiča, Mandelja, Dem'šarja, Jarca, dr. Pegana, Ravnikarja. S svojo navzočnostjo so pokazali, da zasledujejo naše težnje in da nam hočejo pomagati. (Viharno aklamiranje.) Dalje pozdravljam zastopnike dijaštva. Med našo organizacijo in dijaško je zveza: obe organizaciji slonita na enakem temelju in zasledujeta .iste smotre. Pozdravljam nadalje tudi zastopnike vrle mladeniške organizacije Orlov. Ta organizacija nam pomaga vzgo-jevati in povzdigovati našo mladino. (Navdušeni klici: Živijo Orli!) Dalje pozdravljam zastopnike duhovskega stanu. Stoje naj nam ob strani poleg idealnih naših smotrov tudi pri materialnih. Pozdravljam pa tudi naše današnje predavatelje, gospoda ravnatelja, šolskega svetnika dr. Janka Bezjaka (Burno ploskanje!) in tovariša Bregarja. Pozdravljam pa tudi Vas, cenjene tovarišice in dragi tovariši iz naše lepe dežele kranjske, ki ste prišli v tako častnem številu, kakor še na nobeno zborovanje do danes.
Stran od nasprotnikov!
'Naši stanovski nasprotniki so storili, kar je bilo mogoče, da bi jih odvrnili kar največ. Vse skupaj in še vsakega posebej so polili z gnojnico psovk, a to Vas ni oplašilo, prišli ste. in jaz samo želim, da se razidete na svoja domovja odločnejši, da pretrgate poslednje vezi z ljudmi, četudi so takoimenovani tovariši, ki pa nimajo nobene ljubezni do Vas, nobenega spoštovanja do Vaših načel. Nobenega stika več ž njimi! (Klici: Tako je!) Eman-cipirajte se od ljudi, ki nam očitajo, da smo neznačajneži, koristolovci. (Klici: Sami so taki!) Dolžni ste tako Storiti svoji časti in svojemu imenu, pa tudi našemu ljudstvu, ki si želi odločnih, celih mož.
Naš napredek.
Častiti zborovalci! Prošlo leto je bila za našo »Zvezo« doba razvoja. Število članov je dokaj narastlo in ustanovili sta se dve podružnici »Zveze«. Prva v trdnjavi liberalizma, v Ljubljani za mesto, okolico in kamniški okraj, a druga za dolenjske okraje. (Živele podružnice!) S tega mesta pozivljem, da se tovarišice in tovariši tudi drugod v naši deželi organizirajo. Povsod moramo postaviti protitežje proti liberalnim učiteljskim organizacijam.
Štajerci, organizirajte se!
Ob tej priliki pa kličem tudi našim somišljenikom, tovarišem in tovarišicam v lepi Štajerski: Organizirajte se! V vaši deželi je tekla zibelka nepozabnemu Slomšku. Zadnje volitve so ondi pokazale, da je še med vašim ljudstvom mnogo Slomškovega duha, da je ogromna večina naroda katoliška. A kako je ondi med učiteljst-vom? Zdi se, kakor da bi v tem stanu ne bilo prav nič Slomškovega duha, kakor da bi se bilo vse učiteljstvo odtujilo najglo-bočjemu prepričanju slovenskega ljudstva. A to vendar ni mogoče!
Pred leti že smo imeli oifdi somišljenikov in ker ti še niso pomrli, jih poživljam, da stopijo na plan, da ustanove svoje društvo, da ohranijo med učiteljstvom vsaj to, kar je še katoliško, da nam mladega naraščaja ne pogoltne vsega svobo-
domiselna organizacija. Skrajni čas je, da to storite. (Odobravanje.)
Poziv Korošcem.
Liberalni kolega je obetal v Mariboru, da se osnuje slovensko učiteljsko društvo za Koroško! Prav je, da se to stori! A jaz se le bojim, da ta organizacija ne bo popolnoma slovenska, ne bo v soglasju s slovenskim koroškim ljudstvom, ker bo slonela na svobodomiselnem temelju. Moje uverjenje je, da ondi, kjer bo za botra Luka, — kateremu noben od nas ne seže niti do gležnjev, — (Veselost.) da ondi ne bo krščanskega krsta. Slovenskim /učiteljem na Koroškem pravim: Ako ste Vi res zvesti sinovi svojega tlačenega naroda. ako se res hočete boriti za njegovo dobro, za vse njegove ideale, tedaj ostanite v njegovih vrstah! Organizirajte se na podlagi idej, za katere bije naše ljudstvo ljut boj, na podlagi narodni in verski. To je najtrdnejši temelj! To sta dve svetinji, najdražji svetinji slovenskega ljudstva na Koroškem. Ti dve svetinji, morati biti tudi najdražji biser slovenskega učiteljstva na Koroškem.
Tovariši onstran Karavank, prosim Vas, da postavite svojo organizacijo na temelj idej »Slomškove Zveze«.
Sveti križ — ta nas loči!
Častiti zborovalci!
Marsikomu se zdi čudno od kod ta srd, ta jeza, to divje sovraštvo, ki ga diha in goji vsak član liberalnih organizacij na nas. na »Slomškovo Zvezo«, na vsakega člana posebej? Od rojstva naše »Zveze« pa do današnjega dne je palo na nas že ne-broj psovk in sumničenj. Ni bilo še sestanka in zborovanja liberalnih učiteljev, kjer bi se ne spominjali po svoje tudi nas. Kadar si gospod Luka Jelene, dolgoletni, čislani in vsem priljubljeni predsednik »Zaveze« zaželi govorniških lavorik, tedaj se zažene v »Slomškovo Zvezo« in pade z visokega svojega mesta po nas kle-čeplazeih, izdajalcih, koristolovcih in kru-hoborcih. In rešen je! Liberalno učiteljstvo hrumi in ploska. {Smešno!)
'Od kod to? Mar menite res, da zato, ker smo si morda navskriž v metodah, ker morda nismo enih. misli o številu petletnic in podobnih stvarij? Mi nismo razdvojeni zaradi materijelnih koristi in teženj, ampak razdvojeni smo zato, ker nismo edini v sredstvih in končnih ciljih vzgoje naše mladine! Tu gremo narazen! In zaradi tega ta strupeni boj, to ne-ugasno sovraštvo, to dosledno nasprotovanje !
Mi učitelji v »Slomškovi zvezi« stojimo odločno na katoliškem temelju, mi hočemo, da je mladina našega naroda vzgojena v krščanskem duhu, ker vemo, da je treba vzgojiti naš narod za srečno časnost in srečno večnost...
A oni? Sinovi katoliškega naroda so, a na praporu imajo svobodomiselnost, svobodno šolo. Naš prapor je križ! (Viharno odobravanje!) Katoličanstvo. a njihovi praporčki so protikrščanstvo! Mačeha je njih znak! Tu je vir vsega nasprotja med nami! (Živahno gromovito pritrjevanje!)
Čestiti zborovalci! Morda mi kdo očita, da je ta obdolžitev prehuda. Bridko je, da je tako, toda resnica je! Vsi oni, ki korakajo organizovani v nam nasprotnih društvih, streme in korakajo za ciljem, katerega sem omenil. Mnogi vedoma, ho-tč! Mnogi morda nevede. A jaz mislim, da takega ne bi smelo biti nikogar med nami, nikogar med res inteligentnim uči-teljsitvom, ki bi ne vedel za kaj se gre. Saj vendar imamo programatične izjave na obeh straneh. Jasen vpogled vsak lahko dobi, ako ga le hoče!
Kulturni boj.
Čestiti zborovalci! Nikar se ne motimo. Bližamo se kulturnemu boju tudi pri nas. Bržkone ni več daleč čas. ko bo protiverska furija v imenu svobode in napredka divjala tudi pri nas, tudi širom slovenskih dežel. Svobodomiselne stranke so že parkrat poskušale vreči bakljo kulturnega boja v avstrijske zbornice, svobodomiselno časopisje je skušalo na vse načine razdražiti protiverske strasti.
To se tudi sedaj ponavlja. Zaradi tega, ker je vlada zaprla nekaj šol, ki jih je ustanovilo framasonsko društvo »Svobodna šola«, ki ni izpolnilo pogojev, ki jih tirjajo šolski zakoni od ustanoviteljev šol, šumi ves svobodomiselni časnikarski gozd. Od »Neue Freie Presse«, pa doli do čednega »Slovenskega Naroda« pozivljejo na boj vsi svobodomiselni časniki. Na kulturni boj hujskajo časniki, ki zobljejo iz vladnih jasli, časniki velikega kapitala, pa tudi časniki proletarcev, ki se bahajo, da zastopajo koristi najrevnejših slojev. Pa zakaj? Odkod ta edinost in vzajemnost? Draži jih ideja »Svobodne šole«, frama-sonsika ideja protikrščanske šole, druži jih sovraštvo do vere, do katoličanstva, do križa! (Tako je!) Danes hujska šele časopisje, netijo boj od lože plačani agitatorji, a jutri se bije lahko kulturni boj še v zbor-, nicah in vseh zastopih. Zaradi tega moramo biti na straži tudi slovenski učitelji, ki smo katoličani, praktični kristjani.
Slovenski učitelji, katerih glasilo je »Učit. Tovariš«, ki vabi na shod svobodo-miselcev, slovenskih fratnasonov, ki pošilja svoje zastopnike na kongrese svo-bodomiselcev, bodo divjali v smislu fra-masonstva. Tedaj pa moramo mi učitelji »Slomškove zveze« stati zvesto v vrstah našega katoliškega ljudstva in se borit, za najvišje njegove ideale! To hočemo in to moramo! Naše ljudstvo naj vč, da ako tudi ne še večina, gotovo pa velik del učiteljstva njegovega, mu 'bo ostal zvest. Ali ne, vi tovariši in cenjene tovarfšice? (Klici- Vedno!)
Čestiti zborovalci!
Moja izvajanja se vam zdč gotovo predolga, a zdela so se mi potrebna! Naše zborovanje ne sme ostati brezuspešno. Zastopniki našega naroda naj spoznajo, da je dokaj učiteljev, ki so z ljudstvom eno, ki hočejo biti njegovi v dobrih in hudih časih. A tudi učiteljstvo naj spozna, da ni osamljeno, da ima zaslombo v vseh stanovih našega naroda in zaradi tega naj bodo trdni in pogumni, pogumni posebno proti nasprotnim tovarišem! (Živahno odobravanje.)
Pozdravi zastopnikov slovenskega ljudstva učlteljstvu.
Nato se vrše pozdravi različnih zastopnikov korporacij.
Župan občine Mošnje pozdravlja zborovalce in gospoda poslanca Jakliča ter izreka veselje, da si je katoliško učiteljstvo zbralo za svoje zborovanje Brezje, ki je v njegovi občini. To si šteje v čast!
Državni poslanec gosp. Jos. Pogačnik pozdravlja krščansko učiteljstvo kot zastopnik okraja, še prav posebno pa kot zastopnik »Slov. kluba«. Z zanimanjem sledi našim težnjam. Veseli ga napredek. Vzgoja -je vredna največje pozornosti. Organizirana mladina, naraščaj je v učiteljskih rokah. Učiteljstvo se naj zaveda, da je za narod, ljudstvo. Učiteljstvo naj dela po volji starišev. Poslanci bodo kakor v drugem, v svojem programu, tako tudi v tem za odločno versko vzgojo. Končno želi obilo uspeha. Zvestoba za zvestobo!
Akademik gosp. A v s e n e k pozdravi v imenu akademiških društev in »Zveze dijaških društev«. Akademiki nam stoje olj strani. Učitelj in dijaštvo imajo najhujši boj z nasprotniki. Našega dela ne podcenjuje akademična mladina. Krepko naprej!
Zastopnik Orlov gosp. P o d 1 e s n i k. Zahvali učiteljstvo za sodelovanje pri Orlu. Prosi za nadalnje delo. Roko v roki učitelj in duhovnik — za njima ljudstvo, prvi pa Orli!
Poslanec M a n d e 1 j pozdravi v imenu deželnih poslancev in izraža velike simpatije stranke za učiteljstvo. Učiteljske plače niso vredne stanu! Obljubi Domoč.
Zastopnik goriškega učiteljstva gosp. Josip S t a n t a. Pozdravi iz Goriškega. Na sveto vero, ki je zidana na skalo, naj nasloni učiteljstvo svoje delo. Z doma v šolo, iz šole v svet — za vero in domovino!
Dr. G r u d e n pozdravlja v imenu duhovščine. Trojni so naši ideali: verska, narodna in patriotična vzgoja. Ti trije ideali so združeni na tem svetem kraju. Za časa Francozov je nastala ta božja pot. Ljudski spomenik udanosti in patriotizma. •Vdanostni brzojavni pozdrav cesarju in škofu je bil sprejet z velikanskim odobravanjem.
Gosp. P o I a k pozdravi kot oče krščanskih otrok. Katoliški stariši zahtevamo versko vzgojo! Naša Pomočnica, pred ko je prestolom smo danes zbrani, bo naš narod in našo deco pred pogubo rešila.
POROČILO TAJNIKA. Naš narod ne mara bogotajskih učiteljev.
Tovariš Štrukelj poda sledeče poročilo: Naš sedanji občni zbor je peti. Društvo je še mlado in kot tako seveda še ni na vrhuncu. Istina pa je. da ni na Slovenskem do sedaj še nobenega učiteljskega društva, ki bi se zanj javnost toliko zanimala kakor se za našo Zvezo. Imamo iskrene prijatelje, pa tudi strastne nasprotnike. Navdušuje pa nas zlasti to, da je ogromna večina slovenskega ljudstva na naši strani. Mnogoštevilna pisma, ki jih dobiva odbor in tudi nekateri naši člani, ki so člani šolskih svetov, v katerih ljudie prosijo in zahtevajo učiteljev Slonvškarjev, so porok, da naš narod ne mara svobodomiselnih učiteljev In jih zaničuje, ampak hoče učiteljev krščanskega življenja in naziranja. Naloga »Slomškove zveze« je, da pod svoje okrilje zbira krščansko in ljudsko misleče učiteljstvo. To nalogo je Zveza zlasti letošnje upravno leto z velikim uspehom izvrševala. Kmalu bode večina kranjskega učiteljstva v »Slomškovi zvezi«.
Kljub vsem psovkam ter sumničenju gremo naprej.
Lanski občni zbor se je vršil v Bohinjski Bistrici dnč 6. oktobra 1908.
Od tedaj je »Slomškova zveza« ukrenila sledeče:
1. V Ljubljani smo ukrenili Vse po-| trebno, da začne v kratkem poslovati osrednja knjižnica »Slomškove zveze«. Vodila jo bode ljubljanska podružnica. 2. 29. oktobra 1908 smo odkrili v Dobre-poljah umrlemu tovarišu nadučitelju Štefanu Primožiču nagrobni spomenik. 3. Dnč
6.	decembra lanskega leta je Zveza poslala svojega delegata na Dunaj na zborovanje delegatov »Katol. učiteljske zveze za Avstrijo«. Delegat je bil tajnik. 4. 27. decembra je Zveza poslala prošnjo na deželni šolski svet, da bi odpravil nepotrebni »Tednik« in »Dnevnik« tako uravnal, da bi veljal kot »Tednik«. Dež. šolski svet prošnji ni ugodil sklicujoč se na tozadevne razpise naučnega ministrstva, kakor tudi na razpis dež. šolskega sveta in pa na §121. dok. šol. in učnega reda. 5. Dnč 30. decembra je priredila »Slomškova zveza« božično zborovanje v Ljubljani, na katerem se je zlasti razpravljalo o naši notranji organizaciji, o odsekih za izven-šolsko delo in o izboljšanju naših plač. 6. Dnč 11. januarja letos smo vsled sklepa božičnega zborovanja oddali prošnjo na visoki dež. zbor, da dovoli tudi neoženje-nemu učiteljstvu 25 odstotno draginjsko doklado, in pa da bi se ta doklada štela starim, onemoglim učiteljem v pokojnino.
7.	Dne 24. februarja smo ustanovili novo podružnico »Slomškove zveze« za Ljubljano. Ljublj. okolico in Kamnik. Ob tej priliki se je obenem znova sklenilo, da se pošlje spomenica vsem poslancem zaradi uredbe naših plač. 8. Dnč 7. aprila smo zopet zborovali v Ljubljani. Ob tej priliki je zelo zanimivo predaval naš velezaslužni okrajni nadzornik Ljudevit Stias'ny o reformi naše ponavljavne šole. Ljudevit Stiasny je prvi nadzornik, ki je predaval na našem zborovanju. Udeležila pa sta se bila zborovanja tudi gg. nadzornika Maier in Gabršek. 9. 8. julija t I. pa smo ustanovili prvo dolenjsko podružnico »Slomškove zveze«. Naš tovariš Vode pa je re-feriral o učiteiju-umetniku. 10. Več naših članov se udeležuje enkete, ki jo je sklical naš referent dež. odbora gospod profesor in dež. odbornik Ev. Jarc, ki snuje reformo deželnih šolskih zakonov. — Ofi-cijelno smo se udeležili antialkdholnega kongresa v Ljubljani, slavlja vrle mlade-niške organizacije Orlov v Kamniku, dijaškega zborovanja v Ribnici in v Ljubljani, ki se je vršilo 30., 31. avg. in 1. sept. t. j. včeraj. To je na kratko v glavni potezah očrtano poročilo. Več o vsem tem je itak prinesel »Slov. Učitelj«. Mnogo internih manjših zadev pa ne naštevam, ker bi jih bilo preveč, povem le, da šteje moj opravilni zapisnik 283 opravilnih številk ne vštevši vabil, ki se jih je razposlalo na vsa naša letošnja zborovanja okroglo 500; skupno število tek. številk 783.
Predno končam, pa moram še omenjati nekaj žalostnih in veselih dogodkov z naše letošnje kronike. Dne 8. januarja 1909 je umri naš član, prezaslužni in večkrat odlikovani vrli nadučitelj in slov. pisatelj tovariš Josip Levičnik v Železnikih na Gorenjskem. Blag mu spomin! Slava mu. Dnč 22. februarja pa nam je ugrabila neizprosna smrt tovariša tam v lepi dolini vipavski, Antona Bezga, moža v najlepši moški dobi, vzornega soproga, ljubečega očeta, vrlega narodnega vzgojiteMa.
Veseli dogodki v tekočem upravnem letu pa so za člane »Slomškove zveze« poleg onih. ki sem jih omenil v uvodu, tudi ti-le: Naša odbornika tovariš Jaklič in profesor Ev. Jarc sta postala člana deželnega šolskega sveta. Člana pa sta postala tudi gospoda dr. Šusteršič in dr. Ev. Lampe, ki oba sta člana »Slomškove zveze« in naša prijatelja. Tako imamo sedaj v deželnem šolskem svetu šest naših mož. In trije od teh so odborniki »Slomškove zveze«. — V mestni šolski svet pa je bil izvoljen naš tovariš Simon proti privržencu »Svobodne šole«. Tako pridemo polagoma tudi v druge okrajne šolske svete. — Naš tovariš in odbornik g. Jernej Ravnikar pa je bil meseca decembra 1908 izvoljen za deželnega poslanca.
Tako gremo torej naprej v veselje slovenskemu ljudstvu in v strah našim so-vragom!
Blagajniško poročilo.
Tov. A. Fatur poroča: Dohoidkov 2616 K 11 vin., stroškov 322 K 30 vin., prebitka 2283 K 81 vin.
PREDAVANJA. O poeziji in njenem estetlškem vplivu na učence.
Najlepša točka vsega zborovanja je bilo predavanje dr. Janka Bezjaka. Izvajanja duhovita — vznesenost poetiška kakor mu je poezija bila predmet — bila je to res poezija poezije — govoril je šolnik strokovnjak in obenem ljubitelj in pozna-vatelj ljudske duše.
Poezija nas dviguje, blaži in tolaži. Ohrani naš dom in ga spremeni v svetišče. Budi tajna, mila, sladka čuvstva, čuvstva pobožnosti in bogoljubnosti. Pravi pesnik -je svečenik. Sursum corda! Žalostno je življenje brez poezije. Zlata knjiga jc poezija, kjer ni zemeljskih skrbi in težav.^Prava poezija vzbuja estctiška čuvstva. Šolsko deco treba že zgodaj uva-
jati v umevanje poezije. Vzbujati esfe-°>tiško in moralno čuvstvo, to je prva naloga pedagoga. Materijalizem jo zatira, zlato tele tudi. Vzor nam mora biti altrni-zem krščanstva. Od kod to. da naše ljudstvo tako malo ceni poezijo? V nas samih je vzrok. Nepravilno obravnavamo pesmi. Nič enotnega ni v našem estetiškem pouku. Tu še treba korenite reforme. Priporočati je predavanja v slikah, da vzbudimo v učencih duševno razpolože-nost. Obravnavajmo predvsem pesmi, ki opevajo večno lepo naravo, stvarstvo božje. Izogibljimo se vse take poezije, ki bi vzbujala nerazumna čuvstva. Učiteljstvo naj se navdušuje za umetnost poezi-je, ki ljudstvo plemeniti!
To predavanje je bilo z viharnim odobravanjem sprejeto. Ko se vihar poleže, zapojo vsi »Liepa naša domovina« in skoraj se mi je zdelo, da nisem več na zemlji. Da — v naših vrstah je prava domovinska ljubezen, ker jo naslanjamo na neminljive ideale!
Predavanje tovariša Al. Bregarja
o reformi dež. šolskih zakonov je bilo nad vse zanimivo, zlasti točke: nadzorovanje, meščansko šolstvo in naše pravne razmere. Stavil je sedem resolucij, ki so vse bile sprejete in se bodo še prerešetavale v tozadevni enketi. Tudi temu referentu se je navzoče učiteljstvo zahvalilo s prisrčno ovacijo.
Popolna emancipacija.
'Med raznimi nasveti in predlogi je za nas najbolj važen tovariša P i r n a t a, ki poživlja tovariše in tovarišice, da se naj radikalno preneha z vsako zvezo z Za-vezarji. Noben naš član naj ne bode član okrajnfh učiteljskih društev ali pa naročnik »Učit. Tovariša«. Čemu bi podpirali one, ki nas zaničujejo in zasramujejo. Nalaga odboru, da nobenega takega od sedaj naprej ne vsprejema v »Slomškovo zvezo«! Temu pozivu in predlogu so zborovalci viharno pritrjevali in odbor se bode po tem ravnal. Z nami, ali pa proti! Srednje poti ni več!
Gosp. prof. dr. Gruden predlaga, naj bi se desetletnica »Slomškove zveze«, ki se bo praznovala drugo leto, obhajala v Ljubljani. Odbor naj vse potrebno ukrene, da bo zborovanje kar mogoče bolj slavnostno. Sprejeto.
Pri obedu.
Skupen obed smo imeli v restavraciji gosp. Gabrijelčiča, vrlega restavraterja in velikega prijatelja katoliškega učiteljstva. Njegov salon, dasi precej prostoren, ni imel toliko prostora, da bi mogli vsi v njem obedovati. 110 nas je bilo v njem, zunaj pa jih je moralo ostati 120. Mnogo pa se jih sploh ni moglo udeležiti skupnega obeda. - Udeležencev je bilo 300! Med obedom je svirala godba, vrstile se napitnice, pokali so topiči, donela je slovenska pesem. Prvi je napil naš predsednik tovariš Jaklič: predavateljem, duhovščini, samostanskim bratom; tovaršica Fatur pa državnim in deželnim poslancem, duhovščini, vrlim Orlom in d jaštvu, tovarišem in tovaršicam. Nadalje so napi-jali: dr. Hohnjec, profesor dr. Arh, tovariš Stanonik, pater superior brežkega samostana, tovariš Bregar, dr. Janko Bezjak, kateremu je potem napil tov. Stanon.k, tovaršica Vider, M. Natlačen, predsednik S. D. Z. in profesor E. Jarc.
Odhod.
Predno smo odšli, poslovili smo se še enkrat od Marije Device. Med petjem in litanljami prosili smo jo, da nam da moč, da vztrajamo pogumno v boju za našo sveto stvar in da naj našemu delu izprosi obilo blagoslova!
Pozdravi.
Pismenih pozdravov je došlo 5, brzojavnih pa 20.
Izmed brzojavnih priobčimo dr. Šusteršič e v, ki je izzval nepopisen aplavz. Glasi se:
T ob lah: V težkih razmerah izpolnjujete svojo sveto in vzvišeno nalogo. V vaših rokah je vzgoja naraščaja našega ljudstva, vzgoja bodočega naroda. Držite se pri svojem delu svetih načel, za katera stoji slovensko ljudstvo v boju zoper vse sovražnike. Ta vaša nrožka plemenita zvestoba napram svojemu In ljudskemu prepričanju, neojnahljivai klttfb raznih napadov, je vaša velika zasluga. Neustrašeno idite naprej — za vami stoji slovensko l-judstvo! Iz celega srca bodite iskreno pozdravljeni. — Dr. šusteršič.
Brzojavno so nadalje zborovanje pozdravili posl. Piber. župnik Berlic, župan Arh, Markež, Ravnik, Korošec (2), profesor Heffler iz Zagreba (3), duhovščina litijske dekanije (4), katehet Osvald in župnik Gnjezda (5), Izobraževalno društvo v Šmartnem pri Litiji (6), Izobraževalno društvo v Litiji (7). Pevci in pevke »Ljubljane« (8), iz Gorice Cej in Rustja (9), Orel iz Šmartna pri Litiji (40), dekan Mu-rovec in župnik Sevan (Černice, 11), Antonija in Marija Stupca iz Maribora (12), Ivanka Cegnar iz Vrhpofja (13), Gabernik, Sadar in Perko iz Ljubljane (14), župan Mejač za komcndsko občino (15), RatovŠ,
Koželj, Golf, Ffybašek, Jereb iz VeHitil Lašč (16), učitelj J. Odlasek (17), Antot Kos (18), Baloh iz Dobrepol-ja (19), Go. stiša iz Idrije (20).
Pismeni pozdravi so sledeči:
1.	Pozdrav češkega katoliškega učiti teljskega društva — Katolicky s p o. 1 e k č e s k č h o u č i t el s t v a n a M o,| rave: f
»Spolek katolickčho učitelstva moi» ravskčho vzpomlnd dnešni den pobratim-i skyoh druhfl svych slovinskydh, zdravi všechny srdečnč a preje valnč hromadč slovinskčho učitelstva katolickčho nejlfep, šlho zdaru a poželnianl nebes. Dejž Bflh, by spojenimi silami učitelst.va naši riše, sdruženčho na zasadSčh Kristovjfch, do-saženo bylo kyženč očjsty školy a života verčjnčho od hydry morenfho pohanstvi,
—	V Pfibofe na Moravč, dne 31. srtma 1909. — Jifi Mezirka, feditel mčšt. školy a jednatel Spolku kat. učitelstva.
2.	Pozdrav je poslal tudi M. Kadi. čaka, predsednik čeških katoliških učiteljev.
3.	Anton Kožič.
4.	Nadzornik Ljudevit 5tiasny.
5.	Blaž Grča, župnik in deželni poslanec iz Goriškega.
XXX
Tako se je ponosno končalo zbora, vanje naših krščanskih učiteljev. Naj prihodnja skupščina združi z nami še drtfge, ki izpovedujejo načela krščanstva in do-movinstva! Slovensko ljudstvo je s tem sijajno pokazalo, kako zmagonosrta so njegova načela. Učitelji — dijaki — Orli
—	vse se kakor železen obroč sklepa, da obvaruje naš naraščaj nakan sovražnikov božjih. Kako so se zmotili tisti, ki so peli pesem o stranki, ki mora pasti, kadar je na višku! O — saj nismo še na višku pri-jatelji! Hoče se nam še napredka — ved-no nove naloge se nam odpirajo. Naprej z Bogom za ljudstvo!
Deželna elektriška centrala.
Ne da se tajiti, da kranjska dežela kaže zadnja leta vidna znamenja gospodarskega napredka. Sicer smo še daleč zadaj za raznimi deželami, ki uživajo ugodnejše naravne in politične pogoje, ali vsaj temelj . za gospodarsko povzdigo je položen in v ljudstvu se kaže veliko zanimanje za vse, kar bi moglo povzdigniti naš gospodarski položaj. Zlasti odkar se je razvila zadružna ideja, ki je naučila najširše sloje prebivalstva, kako se dajo majhne sile posameznikov združiti v veliko moč, se je po-ajvilo na vseh poljih veselo in plodonosno gibanje.
V obrti pa ne napredujemo, kakor bi bilo želeti. Ne le pomanjkanje strokovne izobrazbe je v tem oziru občutno, ampak tudi sredstev, manjka za razvoj industrije. Najboljši pripomoček razvoju industrije so prirodne sile, ki jih je treba postaviti v službo človeškemu delu. Pa to zmore sa-mo veliki kapital, ki ga ni v domačih rokah. V tem oziru namerava deželni odbor predložiti deželnemu zboru velevažen načrt, ki bi bil vsaj za en del kranjske dežele. ki ima sedaj že ustvarjene vse predpogoje za razvoj industrije, namreč za Gorenjsko, največjega pomena. To bi bila podeželna električna centrala, ki bi velik del naše dežele preskrbela z električno lučjo in gonilno silo za motorje v uporabo obrtu in poljedelstvu.
Moderni razvoj zahteva tudi cd poljedelca, da uporabi zase nove iznajdbe, ki bi mu olajšale težko delo in mu nadomestile delavske sile, ki jih sedaj žal mnogokrat niti dobiti več ni mogoče. Zato si nabavljajo poljedelci kmetijske stroje.in v nekaterih krajih so se že ustanovile strojne zadruge, v katerih si kmetovalci skupno nabavljajo stroje za poljedelska dela. Ta napredek bi se brez dvoma pospešil, ako bi bile zadrugam in posameznim posestnikom na razpolago cenene gonilne sile.
Še veliko večja je pa potreba gonilne sile za obrtnika. Dandanes tlači malega obrtnika konkurenca tovaren, ki imajo na razpolago velika sredstva, s katerimi mali obrtnik nikakor ne more tekmovati. Vsled tega propada domači obrt in nujno potrebno je, podati tudi manjšemu obrtniku pripomoček, da more za svoj obrat uporabiti vse tehnične pridobitve.
Korist in ugodnost električne razsvetljave je splošno pripoznana in zato se zlasti naša mesta, pa tudi že kmečke občine trudijo pridobiti si v ta namen električni tok, bodisi z lastnimi napravami, ali na ta način, da stopijo v zvezo s kakim tovarnarjem, od katerega kupujejo tok. Take majhne naprave so večinoma jako nezadostne in imajo poleg velikih ustanovnih in obratnih troškov tudi razne pomanjkljivosti. Cim večja je taka naprava in v čim večji množini proizvaja potrebni* tok, tembolj zadošča svojemu namenu in tem manjši so primeroma njeni troški.
So pa tudi še drugi nagibi, ki so do-vedli deželni odbor do njegovega sklepa.
Na Gorenjskem so voane sile zlasti ob Savi, ki danes še niso izkoriščene, a samo vprašanje časa je, da se to zgodi. Pa kdo jih bo izkoristil in v katero svrho? V poštev pridejo tu trije faktorji: ali privatni kapital, ali država, ali pa dežela z našimi občinami.
1.	Domačega kapitala ni v toliki meri, da bi se mogel s uspehom lotiti tako velikega podjetja. Prepustiti bi morali to tujemu kapita.u, ki v resnici že sega po naših vodnih silah. Deželni odbor nikakor ni nasprotnik privatne inicijative na gospodarskem polju, ampak želi tudi privatni podjetnosti dati novih pogojev, da se more .vedno bolj razviti. Vendar ima svoje tehtne pomisleke, da bi prepustil naše vodne sile brezskrbno njihovi usodi.
Kranjska dežela že po svoji prirodni legi kliče k sebi podjetnost mednarodnega kapitala. Odprta nam je pot k -morju in odpira se velik trg v orijentu. Kranjska dežela je na križišču dveh svetovnih prometnih cest, od katerih vodi ena od severa proti jugu, in druga veže vzhod z zahodom. Železniške zveze so na vse strani ugodne. Taka dežela je kakor ustvarjena za razvoj obrtnosti. Pa tudi mednarodni kapital, ki ga ti predpogoji morajo privabiti v našo deželo, bi naše vodne sile izkoriščal samo v svoje svrhe in ne bi oddajal ničesar širšim slojem našega poljedelskega in obrtnega prebivalstva. Mi pa hočemo, da se te vodne sile socijalizirajo, .da postanejo last vsega ljudstva in vir dohodkov za najširše sloje. Povzdigniti hočemo v prvi vrsti naš samostojni srednji stan. Nečemo, da bi naše ljudstvo postalo narod dninarjev, ampak hočemo narod samostojnih podjetnih gospodarjev na svoji zemlji. — Zato želi deželni odbor vodne sile, ki so v največji nevarnosti, pridobiti in jih postaviti v službo domačemu prebivalstvu, predno se jih še drugi polaste. Za privatno podjetnost ostane še itak dovolj široko polje.
2.	Drugi faktor, ki pride tu v poštev Je država. Železniška uprava se bavi že dalje časa z vprašanjem, kako vpeljati na naših železnicah električni obrat in si je izbrala v ta namen največje vodne sile naše Gorenjske. Ne oporekam, da bi država Od tega utegnila imeti korist, a za nas pride v poštev v prvi vrsti dejstvo, da bi, ako železniška uprava izvrši svoj namen, te vodne sile služile edino samo namenom železnice, popolnoma odtegmene bile pa za drugo uporabo našemu ljudstvu jn to za vso bodočnost. Vsled tega je deželni odbor z vso energijo nastopil proti nameri uprave državnih železnic in je pri dotični obravnavi odločno izrekel, da naj te vodne sile služijo namenom obrti in poljedelstva. V ta namen se je deželni odbor priglasil kot podjetnik v imenu našega prebivalstva in vložil tudi svoj projekt. Ta korak deželnega odbora ni ostal brezuspešen. Železniška uprava se ie izjavila, da -je pod gotovimi pogoji pripravljena priznati deželi prednost pri uporabi vodnih sil. V to svrho se vrše pogajanja, kako bi se nameravana centrala izvršila kot deželno podjetje, ki bi v slučaju elektrifi-ciranja železnic tudi železnici oddajal potrebni tok.
3.	Tretji faktor, ki pride v poštev, je torej dežela s svojimi občinami, ki bi gotovo najbolje ustregla domačim razmeram in gospodarskim potrebam našega prebivalstva. Predno se pa stori tak dalekose-žen sklep, ga je treba natančno -pretehtati. Deželni odbor bi mogel priporočiti deželnemu zboru le tedaj tako napravo, ako bi prišel do trdnega prepričanja, da bi sc taka naprava tudi resnično rentirala. V to svrho je uvedel deželni odbor poizvedbe, koliko toka bi se takoj oddalo za luč in koliko za moč. Zlasti v obrtnih krogih se je ta misel •sprejela takoj spočetka z velikim veseijem. Mnogo obrtnih podjetij se sedaj ne more razširiti zaradi pomanjkanja moči. Tudi industrijalci, ki so si že priredili drage lastne centrale, čutijo nedostatnost svojih naprav in žele, da bi se deželna centrala čimpreje izvršila, ker bi jih rešila velik.h investicijskih troškov. Veliko manjših obratov, in na to polagamo največjo važnost, bi pa postalo šele možnih, ako bi jim bila na razpolago taka podežel-na centrala.
Za poizvedbe in napravo projektov je pooblastil deželni odbor splošno električno družbo Union (A. E. G. Un on), ki izvršuje sedaj poizvedbe po svojih tehnikih. Inženirja te družbe gospoda Uhl in Dušan Sernec se bosta oglasila te dni pri občinah in pri večjih podjetmkih, da — za sedaj seveda čisto neobvezno — nabereta podatkov, koliko moči bi taka podežeina centrala mogla oddati. Od teh poizvedb ic odvisen prvi obseg cele naprave oziroma naprava sama. Natančnejši pouk pa bodo podale knjižice, ki sc bodo izdale v ta namen.
Tedenski pregled.
Državni zbor bo baje sklican 3. oktobra. Pa priprave zanj so slabe. Politično nebo se noče zjasniti. Vlada se noče zavzeti za osnovne pogoje od katerih ic odvisno delovanje državnega zbora
— prenehati bi morala namreč vsa nemška obstrukcija v češkem deželnem zboru, odveza bosenskih 'kmetov bi se morala ugodno rešiti, razvozlati bi se morale vprašanje o italijanski in slovenski univerzi. Protičeški izgredi na Nižjem Avstrijskem so pa položaj še bolj poslabšali. Zasebno češko šolo v Poštorni je namreč dala viada zatvoriti. Možno je, da pride do novih volitev za državni zbor.
Slovanski politiki izjavljajo, da dokler obstoji Slovanom sovražna vlada, ni misliti na deloinožnost državnega zbora.
Sedaj se hipno ves položaj suče okoli češkega deželnega zbora. Bienerth se trudi, da bi dosegel sporazuml:enje med Cehi in Nemci. Vlada s svoj.m počenja-njem na Nižjem Avstrijskem slabo dela za premirje.
Kranjski deželni zbor bo sklican 23. septembra.
S. L. S. hoče svojo organizacijo speljati tudi na Hrvaškem. »Slovenski Narod« kliče nasproti temu načrtu vse hrvaške in slovenske svobodomiselne poslance, naj se zbero v skupno stranko.
Slovenci v Gradcu se hočejo v organizaciji na novo poživiti. Preskrbeti si hočejo slovenske nedeljske pridige. Seveda zato pihajo koroški in štajerski Nemci.
Pri dopolnilni deželnozborski volitvi v dolenjska mesta je bil izvoljen Višnikar z 320 glasovi. S. L. S. se volitev ni udeležila.
V	ponedeljek se je začel v Ljubljani velik shod slovenskega katoliško - narodnega dijaštva, ki je trajal do srede zvečer. Udeležencev dijakov je bilo nad 400. S krasnimi reierati se je dijaštvo navduševalo za nadaljno delo med ljudstvom. Shod se je zaključil z lepo uspelim ko-merzom.
Na Brezjah pa je imela »Slomškova Zveza« svoj krasno uspeli občni zbor. Učiteljstva navzočega 250, drugih 50 poslalo brzojavne pozdrave. Vseh udeležencev nad 400.
Katoliško - narodno dijaštvo je imelo pred velikim svojim shodom, ki je bil nekak katoliški shod, svoje zborovanje na Vrhniki in v Velikih Laščah.
Važen političen shod je imela S. L. S. na Robu, kjer je ljudstvo poslancem dalo proste roke proti narodno sovražni vladi v blagor ljudstva.
Za novomeškega kanonika je cesar imenoval tržaškega "gospoda župnikja Špendala.
Vodovod na Ježici dobi 34.800 kron državne podpore.
Cesar je sankcioniral zakon, katerega je sklenil deželni zbor z ozirom na posojilo Ljubljane.
V	Kranju se je ustanovil Orel.
Idrijska realka se bo 'podržavjla s
I. septembrom.
V	Kranju je Vincencijeva družba sezidala sirotišnico.
Na Štajerskem v Št. Jurju ob južni železnici so mladeniči ustanovili Orla.
Na Koroškem se je ustanovilo v Svečah pri Bistrici v Rožu slov. izobraževalno društvo.
Podgora pri Gorici je postala drugi Št. Ilj. Rešimo jo pred laškim navalom.
Katoliški shodi so se vršili ta teden v Kraljevem Gradcu na Češkem, v Bre-slavi pa 56. nemški katoliški shod, v Se-gedinu pa ogrski katoliški shod.
Tirolska je v minulem tednu praznovala stoletni spomin na junaštvo Andreja Hoferja in tovarišev. Slavnosti je prisostvoval tudi cesar.
Iz Amerike pnhajajo poročila o velikanskih povodnjih. Reka Orinoko je prestopila bregove in odnesla 8 vasi in 500 ljudi.
V	Meksiki je pa utonilo 800 oseb. Brez strehe je 15.000 oseb. Iz Rima in Nižje Avstrijskega so pa poročali o potresu.
Godovi prihodnjega tedna:
5.	septembra, nedeja pobinkoštih: Lavrencij, Justin.
6.	septembra, ponedeljek: Hermogen, Pelagij.
7.	septembra, torek: Bronislava, Re-gina.
8.	septembra, sreda: Mala gospojnica, Rojstvo Marije Device.
9.	septembra, četrtek: Korbinijan, Gorgonij.
10.	septembra, petek: Nikolaj Toled., Pulherija.
11.	sept. sobota: Prot in Hijacint.
Jeseniške novice.
j Slovensko izobraževalno in pevsko društvo »Sava«. Ne bi pisali teh vrstic — toda dolžni smo pojasnila svojim somišljenikom in vsem drugim dobro mislečim Savčanom. V boljše razumevanje, hočemo poseči nekoliko v zgodovino. Po načelu: »da ne bo imel samo fajmošter Zabukovec pevcev in peVk v svojem društvu« je pred letom znani savski nemškutar ustanovil »mednarodno pevsko društvo »Sava«-. Prvi glavni namen tega društva ie bil in je še vedno ugonobiti katoliško delavsko
društvo ali vsaj kolikor mogoče veliko mu -.kodovati, drugi pa širiti po Savi nazore Štajerca« v političnem in narodnem oziru. Ujelo se je res nekaj delavcev na ta mednarodni« lim — treba je bilo še pevovodje. Toda ni bilo mogoče dobiti za to mednarodno« društvo pevovodje niti nemške niti slovenske narodnosti. Slednjič so staknili nekje v Ljubljani, baje pri »Glasbeni Matic i«, moža, ki je bil voljan sprejeti mesto pevovodje, toda le pod pogojem, da se »mednarodno« društvo spremeni v »narodno«. In zgodilo se je tako. Ravno v istem času pa je Katoliško deiavsko društvo priredilo koncert, ki je zelo dobro vspel. Ugajale so posebno pevske točke s spremljevanjem orkestra. Ta lepi uspeh je silno spekel ustanovitelja omenjenega »mednarodnega« društva in sklenil je tudi sam kaj tacega prirediti. Lovil je pevce in pevke — posebno so mu ugajale pevke »Kat. delavsk. društva« — in nekaj jih je slednjič vendar nalovil. Dc-iavska godba je dobila od »zgoraj« ukaz, da mora sodelovati. In kdo je bil kriv, ali mogoče pevovodja ali znabiti pevci, katerih dve tretjini niti not ne pozna? A kaj še! Krivi so bili godci — možje že osiveli v godbi, češ da ne znajo takJi skladb proizvajati. O jej! Mi pa z vso gotovostjo vemo, da ima polovica godcev več znanja glasbe v mazincu, kot ga imajo različni ljubljanski »privandrani« pevovodje v glavi. Pa pustimo to. Koncert »mednarodnega« društva se je moral vršiti brez orkestralnih točk. Pevske točke so se izvajale primerno klaverni udeležbi. Delavska godba je svoje točke častno izvršila. Po koncertu je bila igra, tako je ukazal mož, ki kaj rad zabavlja v »Štajercu« čez katoliški »teater«. Pri igri so nastopili naši .»značajni« in »narodni« Sokoli. Potem krok. Tako je nastalo to rdeče-liberal-110 - nemškutarsko društvo celo izobraževalno. — Precej naših somišljenikov pa ne pozna ali noče poznati namenov tega društva in kakor smo čuli, sta dva naša somišljenika obljubila svoje sodelovanje. Nato kratek odgovor: Možie iti delavci, ki bodo vstopili v to mešano društvo Sokolov, socijev, liberalcev in nemškutarjev nimajo več prostora med nami. Današnji resni čas zahteva značajnih mož, ne pa dvoživk. Mislimo, da se razumemo.
j Nesreča. Pleskarski pomočnik pri slikarju Urbarju, Fr. Pogačar je v sredo pri »Mesarju« popravljal napis. Po nesreči je z iestvo ubil okno. Ko je hotel ubito okno odstraniti, mu je spodletelo in gioboko v vrat so se mu zarezali stekleni koščki. Velika nevarnost je bila, da mu odteče kri. Prihitela sta takoj dr. Kogoj in dr. Wolff, ki sta z veliko spretnostjo ustavila kri. Ponesrečenca so pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil operiran. Upanje je, da okreva.
j Uganka. Naši sociji nam zadnje čase kaj radi stavijo uganke. Upamo, da nam ne bodo zamerili, če jim še mi eno nastavimo. »Naprej« se zadnje tedne toplo zavzema in poteguje za tovarniškega blagajnika in ga varuje pred »klerikalnimi napadi«. Kaj in koliko je dobil dopisnik »Na-preja«, ki je sigurno socijaini demokrat, proletarec itd., da tako zagovarja moža, ki nikdar ni bil in nikdar ne bo naklonjen delavstvu, ki ni ne socijaini demokrat, ne proletarec? Sociji ugibajte! 'Nam ni treba, ker že vemo.
j Shod županov gorenj ?ke doline. V četrtek so se zbrali na Jesenicah župani cele gorenjske doline, da se skupno pomenijo o ukazu c. kr. deželne vlade, da mora vsa gorenjska dolina imeti dvojezične napise.
j V četrtek, to je 9. septembra, ima
odbor »Katoliškega delavskega društva« sejo, kjer se bo določil načrt društvenega delovanja za prihodnje leto.
j Veselo znamenje. Med našimi Orli se je pričelo abstinenčno gibanje. Dosedaj imamo že šest prav navdušenih abstinentov. Če se bo število zvišalo, bomo ustanovili abstinenčni krožek. Le pogumno lia boj proti alkoholu!
HLOjHTHiiTKO
velika tovarna z električnim obratom za
| GODBEKO ORODJE
1—— mu« ii ii i ................ m«—mm i« !«■■ i i n i — -
RH v muhech
izdeluje vse vrste glasbil Iz losa In kovine, pihala zu obhode (signale). Izvršitev ln harmonija brez napake.
STROKOVNA OPRAVE.
M 1051	vseh godal ln bobnov	26-1
•M
JK
m &
$
m
%
$
O/errava/loz
železnato J{ina-Ymo
Higijontina razstav« na Dunaju 1006: Državno odlikovanje ln iaatni diplom k Blati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 8000 zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, t. in kr. toni dobaviti!/
- ■■ ■ " TRST-BarkovlJe. =——
■ ■
■ ■
Mestni trg
razpošilja ure, zlatnino in srebr-nino na v s e kraje sveta, obrnite se zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
Veliki novi cenik zastonj.
"ga Novost: Ploščnata, tenka, prava nikelnasta Anker-Bos-
k o p f na 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča K 4*50. Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo. — Rko blago ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Sokolske verižice s slovensk. trakovi nikelnasta K 1'20 srebrna K 5-—. 2171	21-1
VHmerlko In Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s cunard Line =
H 514 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia,
7. septembra, Carpathia, 21. septembra, Ultonija, :::	12. oktobra 1909.	:::
Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania, 4. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkvc Srca Jezusovega.
i za pse.: 11
bro razvija. M
in se dobro razvija.
Zahtevajte cenike, prospekte in brošure o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjačino od tvrdke
Henrik Polsterer,
tovorna za Fattingerjeve pogače za pse in krmila za perutnino
Dunajsko JSlovomesto.
Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik.
V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja.
tansvijeno 1803. 300 najvišjih odlikovanj.

f?
i Spominek je bil postavil rudar svoji hčerki, ki je pred nekaj leti utonila v »ra-kah«. Novodobna kultura pa je letos podobo križanega tako stolkla, da ni ostalo drugega kakor del križa in deska, ki je varovala podobo pred mokroto. Smo v dobi svobodomiselnosti in svoboda je le nekaterim, drugim pa nasilstvo.
i -Stanovalci v Rožni ulici zeio tožijo, da nimajo miru ponoči radi nasprotne gostilne. Zadnjo soboto so morali do petih zjutraj poslušati razgrajanje in preklinje-vanje, ki se je nazadnje končalo še s pretepom. Naj bi nočna straža včasih malo pogledala in poskrbela za nočni mir.
i Občudovanja vredna je drznost našega županstva. Zidarji, so se pomenkovali, ko so začeli .graditi javno stran.šče blizo gradu: »Vsak čas bodo delo ustavili, ali pa nas voditelj rudnika lahko spodi, ker na eraričnem svetu delamo brez dovoljenja, komisije zato nobene ni bilo, vsi sosedje naokrog so nejevoljni itd.« Ali tajnik Juiče so ukazali, le naprej, iikažemo in plačamo mi. Pritožili so se sosedje, ugovarja direkcija, govori se. da je c. kr. okr. glavarstvo prepovedalo zidati naprej, a zato se pri nas ne zmenimo. Sedaj kličejo na korajžo, češ, kdo bo zmagaj, ali naši juristi pri občini, ali naš, rudnik, ki ugovarja, da se brez njegovega dovoljenja napravlja brez potrebe stavba na njegovem svetu. Sedaj ie, .pravijo, ugodni čas, ker dvorni svetnik je na dopustu in ko se vrne, bode že dobil stavbo zvršeno in kaj bo hotel drugega, kakor dati naknadno dovoljenje. Tudi c. kr. okrajni glavar je odsoten in njegov namestnik ne bo imel korajže na pritožbe se ozirati in nastopiti proti možem drugega mesta v deželi. Rabo treba vsepodreti, je vprašanje, kdo dovedni smo, kako se vse konča, a če bode stroške plačal. Odborniki se bodo branili, tedaj vse le občina. Ta je pa tako vedno v denarnih zadregah. Res je sicer, da bode s podržavljenjem realke občina za 50.000 kron na boljšem, a doiga in obresti nam še vedno toliko ostane, da ne kaže riskirati z občinskim premoženjem, posebno še, ako se nepostavna in nepotrebna podjetja zmišljuje in zvršuje.
i Naš uršulinski zavod je s prvim tega meseca začel delovati. V otroški vrtec hodi 70 otročičev, kmalu sc otvori gospodinjska šola, za katero se je že oglasilo 38 deklet. Da bode zavod lahko v praktičnem oziru kazal na vse panoge gospodinjstva, kupil je Bratinovo posestvo, da bode lahko krave imel, m v domači režiji vse oskrbel. Poskrbljeno je tudi za osmi razred. oglasilo se je že 11 učenk, ker. so večinoma že spoznali, da ga ministrstvo na c. kr. rudniški šoli ne otvori. Nekatere učenke so se učile privatno francoskega jezika in koncem leta imajo javno veselico in preskušnjo v francoščini. A žalibog hitro zopet pozabijo, ker ni konverzacije. Tudi temu nedostatku hoče odpomoči uršulinski zavod. Prišla bode nuna, ki popolnoma obviada francoščino in ta bode brez plačila na razpolago onim učenkam, ki so slovnico že preučile, a bodo lahko v privatnem občevanju se praktično vežbale v francoščini. Tako bode zavod pripomogel k vsestranski izobrazbi - in napolnil one vrzeli, ki so dosedaj bile nam na kvai=.
Baron Bienerth je 3. t. m. pred nemškim poslancem Weidenhofferjem skoro vse utajil, kar je dejal 2. t. m. poslancema Šilingerju iu Tomašku, ki sta se šla k njemu zaradi zatvoritve češke šole v Poštorm pritožit. Weidenhoiier je tudi izjavil, da v slučaju, če bo vlada stavlja-la nižjeavstrijskim avtonomnim oblastem pri njih prizadevanjih varovati nemštvo nižjeavstrijske dežele ovire, bodo Nemci to smatrati za casus beili in ta boj izvedli z vso odločnostjo, vztrajnostjo in brezobzirnostjo.
3. t. m. popoldne pa so se zbrali v Lincu vsi nižjeavstrijski državni in deželni poslanci, 43 po številu. Obsodili so obstrukcijo, češ da služi le slavohlepnosti nekaternikov in pa aspiracijam Ogrov, dalje so izjavili, da se mora zbornični poslovnik izpremeniti in da se mora varovati nemški značaj Nižje Avstrijske. Sklenili so da bodo lex Axman vnovič vložili in zahtevajo od vlade, da jo sankcionira. Splošno so se izrekli zoper vlado s § 14, računajo pa z razpustitvijo zbornice.
Krščanski socialci hodijo jako čudna pota. Pravijo, da so za to. da parlament deluje. Obenem pa stavijo sami temu največjo viro. ko zahtevajo, da se sankcionira lex Axmann, to se pravi, da sc na en mah uničijo vse češke šole na Nižje Avstrijskem.
Vest, da se je poslanec Stapinski sporazumel z Bilinskim, je nerodna in neumna raca vladnih listov. Poslanec Stapinski je danes sam »Slovencu« brzojavil, da to ni res, kakor je razvidno na drugem mestu.
S
Brzo-sarnopisnica s popolnoma vidno pisavo S Ker sc uvedel
1 ,STOEWER'
brzoplsna samoplsnica s popolnoma vidno pisavo
.	.a v .	in so bili sledeči stroji izločeni in se
je vrhunec moderne tehnike na polju pisalnih strojev. §	?<>«» ceno
TolTudarcv na sekundo. - Do 20 prevdarnih ko- 6 2 OUVCr, fti HOV Mlini pij. — Nuj lažji in najbolj miren udar tipk. - Priprava	L 1718SCBIT1 fl.
za dvojnobarvni trak, tabu/ator in še 60 drugih vrlin. j| 3 ReSl'lill(jt011, (OljN) OlTOj.
g
s s
3
Edina popolna slovenska klavijatura.
V lastnem interesu naj nihče ne kupi poprej druge samopisnice, predno si ni ogledal STOE-WER-Rekorda. - Zadostuje samo, da primerjate ta stroj z drugimi, in nehote pridete do zaključka, da je Stoevrer-Rckord zbok svojih vrlin, ki jih ima pred vsemi drugimi, najboljši. Prepusti se brezplačno na poskušnjo.	Prospekte pošilja zastonj
Ooodna plačila H3 obrsKo Glavno zastopstvo STQEWEH za Kranjsko in Hrvaško
Ljubljana, Mestni trg 8/III.
| 1 SUM, ČiStfl uuv. 2310 t-l
0	Na ogled so pri
| glavnem zastopstva Stoewer za ® Kranjsko in Hrvaško.
| Ljubljana, Mestni trg 8./III.

Položaj pa se bo še bolj -poostril, ko se sestanejo v Lincu nemški svobodomiselni poslanci, s katerimi bi se »Slovenski Narod« tako rad zvezal. Nemci bodo postavili postulate, ki bodo kaj neugodno vplivale na »spravne« konference barona Bienerflia.
In tako se dan na dan množe glasovi in znamenja, da bo Bienerthovo mečkanje jako klaverno končalo in da ga tudi Bilinski s svojimi zavezniki ne bo rešil.
Najnovejša poročila javljajo, da je včeraj popoldne ob pol drugi uri dospel parnik »Hans Egede« z dr. Cookom na krovu v bližino Skagna. Kljub visokim valovom se je 'posrečilo kores-pondentu Ritzijevega biroja, dospeti na parnikov krov. Korespondentu je dr. Cook izjavil, da je odšel proti severnemu tečaju iz Grenlandske na-jprei proti zahodu, potem pa direktno proti severu. Pri odhodu z Grenlandske ga je spremljalo deset Eskimov. ki so se vračali po njegovem naročilu po dva, tako da sta ostala nazadnje pri njem samo še dva Eskima. 21. aprila, ob sedmi uri zjutraj je dosegel severni tečaj, -kar je^ dognal opoldne ob 12. uri z merjenjem. Ze 14 dni prej in osem pozneje se je bavil z merjenjem. Na tečaju rri našel trdne zemlje. -(Nasprotno dosedan-jim poročilom.) Morske globoči-ne ni meril, ker ni imel za to priprav. Najnižja temperatura celega potovanja je bila 83. stopinj Fahrenheita. Na severnem tečaju je razvil ainevikansko zastavo. Uspeh svojega potovanja pripisuje dejstvu, da se je poslužil starih znanih sredstev, namreč Eskimov in psov. Sam je žiVel popolnoma kot Eskim. Ekspedicija je prestala neizrečeno veliko trpljenja in pomanjkanja. Do severnega tečaja je potoval tri mesece, povratek pa je trpel devet mesecev.
Za včeraj zvečer so pričakovali že prihod parnika »Hans Egede« v Kodanju. Kakor se zazna, da se bliža parnik, se mu. peljejo nasproti k sprejemu predsednik geografične družbe, ravnatelj grenlandske uprave in mnogo drugih visokih oseb, da ga spremljajo v Kodanj, k er bo za časa svojega bivanja gost geografične družbe, v kateri bo imel dr. Cook tudi svoje prvo predavanje o odkritju.
Temu predavanju bo prisostvovalo mnogo angleških, francoskih in drugih raziskovalcev. V hotelu »Konig« se je pripravila že cela vrsta sob za dr. Cooka in njegove spremljevalce. Če je dr. Cook že prišel v Kodanj, ga je danes dopoldne sprejel kralj v avdijenci in se bo danes zvečer vršil velikanski slavnostni dinč.
Za dostojni in slavnostni sprejem so se v Kodanju napravile velikanske priprave. Listi so prinesli oklic na ljudstvo, da naj se pripravi k sprejemu. Kakor se nam poroča -je tudi berolinska zemljepisna družba poslala dr. Cooku v Kodanj pozdravno brzojavko, v kateri ga vabi v Berolin. da bi tudi tam predaval o svojem znamenitem odkritju.
V
294.
295.
296.
297.
298.
299.
300
301
302
303
304
305
306. Neimenovan 20 K. 307., 308., 309., 310., 311. Na komerzu slo-■ venskega katoliško-narodnega dijaštva v Unionu dne 1. septembra nabrala F. T. in I. K. 100 K.
Nadalje so darovali: lz kazenske poravnave, pisarna odv. Vencajza. 10 K. Vesela družba v županovi uti v Črnem vrhu 10 K. Srečko Luštrek, dijak, Verje, 3 K. Mala družba, zbrana pri Lobetu v Zagradacu 2 K 10 v. Jakob Pav-lovčič, železniški čuvaj, Brezovica, nabral na veselici 29. m. m. 12 K. J. Omers, Sežana, 5 K. Anton Sinolej, Dovje, 2 K. Župni urad Št. Janž 2 K. Vesela družba v gostilni Kompolšek na Kamenem 2 K. Jože Merbeij deželni cestar, Rateče, 2 K. Upr. »Zarje« v Trstu 2 I( 60 v. Andrej Kranjc, Ljubljana, 10 K.
XXX
Mnogo razposlanih položnic je še neporabljenih. Darujte, nabirajte! Prosimo, nujno: Porabite, izpolnite, odpošljite vse položnice tekom prihodnjega tedna!
SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV.
Zbirka na 3. setanku gorenjskega pododbora S. D. Z. na Primskovcm (druga pošiijatev) 20 K. Franc Kerlme, kaplan v Ljubljani,
20	K.
Gregor Šlibar. župnik. Rudnik. 20 K. Na sestanku abiturijentov na Vrhniki nabral g. G. Kalin 21 K. Dr. Franc Pernc, Kranj. 20 K. Ivan Trpin, župnik, Mošnje, 20 K. K. s. izobraževalno društvo Škofja Loka, (nabral J. Langerholz) 27 K 14 vinarjev.
Franc Avsec, župnik, Sv. Jurij pod Kuniom. 20 K. . Franc Hiersche. Župnik, Radeče pri Zidanem mostu. 20 K. Jan. Zupan, župnik, Hrenovice, 20 K. Ivan Sušnik, kanonik, Ljubljana, 20 K. , Franc Zličar, tajnik posojilnice v Št. Jurju: zbral na gostiji Ivana Zorkota |
Izpred tukajšnje porote.
Svojega prijatelja ubil. Jurij Triler, 27 let stari hlapec v Zabnici, je na glasu kot podivjan človek, ki rad preklinja. V noči na 15. avgusta 1.1. je popival s svojim prijateljem, 26 let starim Martinom Lužar-jem, ki je za obdolženca tudi plačeval. Prišla-sta tudi v Balantova gostilno pri sv. Duhu, kjer sta popivala tudi Janez Triler -in France Porenta, po domače Ješter-nov. V tej gostilni ni prišlo do prepira. Med 3. in 4. uro zjutraj sta zapustila krčmo. Na cesti se je slišalo »aufanje«; po cesti sta prišla Triler in njegov prijatelj Lužar, za njima pa Janez Triler. po domače Betov, in France Porenia. Betov, ki je bil precej pijan, je vrgel kamen proti tema dvema, nakar je začel tudi obdolženec metati kamenje nazaj. Obdolženec in Lužar se ustavita, rekoč: »Tukajle je meja. zdaj se pa le da-jmo!« Betov je šel nekoliko časa naprej, potem se je pa obrnil. Koj nato sta za njim skočila Triler in Lužar ter ga s smrekovimi okleščki tako nabijala, da sc je zgrudil. Triler je nato prigovarjal tovarišu, da bi še Ješternove-ga, to je Franceta Porento pretepla. V to svrho je odtrgal kol od jablanice ter šel, ker ni maral iti Lužar ž njim, sam iskat Porento, a se kmalu vrnil. Ko ie prišel nazaj, je na tleli ležečega Betovega s kolom čez rebra udaril, nato ga pa jel še z obuto nogo v glavo suvati. Na Lužarjevo pripombo. da naj ga pusti, ker ima že dosti, mu je Triler odgovoril: »Če ima ta zadosti, bom pa še tebe.« »Ti še ne veš, kdo sem jaz,« mu Lužar odvrne. »Čuk si,« mu Triler odgovori, a ta ga je na te besede z okleščkom po glavi udaril. Oba sta se takoj spoprijela. Triler je vrgel Lužarja na tla in med tem, ko se je ta od tal pobiral, ga udari Triler tako močno s kolom po glavi, da je Lužar padel. Triler je' toliko .časa po glavi udrihal, da se Lužar ni več ganil. Izvedenci so dognali, da mu je bila lobanja vsa razbita, ter da jc takoj nastopila smrt. Obdolženec je nato kol pred ubitega vrgel rekoč: »Hudič, tu imaš še kol!« ter kričaje odšel. Po cesti je še vpil: »Če jc še kje kakšen, bom pa še tega nabil.« Po dogodku je šel domov, ter osnažil v hlevu še žrebca, na kar se je preoblekel, se umil, in ker je bila isti dan nedelja, šel je k jutranji sv. maši. Pred mašo je gospodarju Omanu še pravil, da je dva fanta nabil in da.ga bodo najbrž že danes orožniki prijeli. Obdolženec svoj čin popolnoma priznava, zagovarja se s tem. da je hude jeze. Bil je obsojen na štiri leta težke ječe. poostrene vsak drugi mesec s postom in trdim ležiščem, na dan 15. avgusta vsakega leta pa s temnico.
Danes ni obravnave. V ponedeljek pride pred porotnike šc Anton Apih radi uboja, nato bo porotno zasedanje zaključeno.
trpežne, patentirane apnene
a^adne barve
v 50 vrstah od 24 v kg naprej.
2e desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za facade, ki so bile že pobarvane. 978 12—1
ki se dajo umiti in , krijejo ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. flntiseptiške, proste strupa, luknjičave. Idealni plesk za notranje prostore, lesene zgradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva se v vseh vrstah, otroški za mJ 5 vin. Cenik ln prospekte zastonj in prosto.
GAEL KRONSTEip, Dunaj 111, Haup strasse 120.
Zaloga: Brata Eberl, tovarna oljnatih barv, lakov in firnežev, Ljubljana, Miklošičeva c 6.
^{ATTONH^
BlES1
h
naravna
alkalična kislina
_______ ■1
ot zdravilni vrelec 2e stoletja znana t vssh
oieznih
sapi H preM oriaiv,
pri protinu, želodčnem in mohurnom kataru. Izvrstni
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetičnn in osvaiujoča pijafta.
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili.
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veiJP Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinaml
n vinom.
Zal«go pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassnlku In Andrej Šarnbonu, Ljubljana.	m 62—49
so izšle nove dvo-| slovenske plošče i
Cena 41— krone in po 2 K 50 v. Tolika zaloga
25 kron naprej
Dobi so tudi na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno
csile gramotonav
tn raznih plošč.
..................
urar in optik
LJubljana, Star! trg 26
ISi
se prodas&a« Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 13
VELIKE POVODNJI V MEKSIKI. 1400 mrtvih, 15.000 l]udij brez strehe. — 100 milijonov kron škode.
Brzojavi iz Meksike poročajo, da je pri povodnji v Montereyu prišlo ob življenje 1400 ljudi. 15.000 ljudij ie brez strehe, škoda se ceni na 100 milijonov kron. Mestna uprava je preteklo nedeljo delila med 5000 ljudi kruh, kavo, juho in druga jedila. Veliko ljudi je še na južnem bregu Katarinske reke in je nemogoče priti do njih. Iz razvalin hiš, ki jih je podrla voda, so dobili do sedaj 500 trupel. Najstrašnejši prizori so se dogodili preteklo soboto dopoldne, ko so se podrle hiše na južnem bregu. Strehe so bile vse polne ljudi, ki so zbežali v srahu pred povodnijo nanje, a voda je podirala hišo za hišo. Vsi so izgubili pri tem življenje. Voda je rapidno rastla in podila ljudi iz nadstropja v nadstropje, ko so pa prišli na streho, se je hiša podrla.
Dnevne novice.
'+ Poslanec Stapinski se ni sprijaznil z Bilinskim. Listi so včeraj poročali, da se je poslanec Stapinski sprijaznil z Bilinskim. Naš dunajski poročevalec nam je tudi telefoniral to vest. Danes dopoldne smo dobili od poslanca Stapinskega iz Krakova brzojavko: Vest da bi se bil sprijaznil z Bilinskim je napačna. Pošljem listom popravke in se peljem na Dunaj remonstrirat pri vladi. »Slovanska Jednota« naj, živi!
Naša narodno - obrambna enketa se bo vršila, kakor smo že poročali, v Ljubljani v ponedeljek dnč 20. septembra .popoldne. Prosimo vse one somišljenike, ki se nameravajo udeležiti, da takoj pošljejo na dopisnici svoj naslov uredništvu »Slovenca« v Ljubljani, one somišljenike pa, ki ne morejo priti v Ljubljano, prosimo, da do 11. t. m. pismeno -javijo svoje nasvete.
Taki so! »Učiteljski Tovariš« se v svoji številki 3. septembra v neki notici, kjer nagovarja učiteljišče v Ljubljani, nesramno norčuje iz verske resnice o učlo-večenju Jezusa Kristusa, češ, »beseda je meso postala«, to »nasprotuje vsakemu zdravemu razumu«. Slovensko ljudstvo — glej liberalne učitelje, ki se tako posme-hujejo tvojemu najglobljemu verskemu prepričanju, glej tiste, ki vzgajajo tvojo mladino, pa tako pobalinsko klevečejo najvišje verske resnice! Omenjeno notico je spisal nek izprijeni učiteljiščnik, čedni »Tovariš« pa s slastjo ponatiskuje take izbruhe nezrele pameti. Čudili se boste »Zavezarji«, kakšen odpor boste pri ljudstvu izzvali. Godi se vam še vedno predobro, a da se vam čimdalje slabeje, za to sami izvrstno skrbite.
+ Liberalci in slovenska meja. »Slovenski Narod« pravi, da naši somišljeniki za obrambo slovenske meje »še niso nič takega storili, kar bi bilo sploh vredno, da se omeni« in da se tudi za St. I li niso prej nič zmenili. Na te infamnosti Ie pripomnimo, da se vsak slovenski kaplan ob meji več žrtvuje za slovenski narod in več dejanskega napravi, kot pa tisti Slovenci, ki se z Nemci vežejo proti svojim bratom! Naši somišljeniki so opravljali in opravljajo vse narodno delo v Št. Ilju in stoje dan na dan v boju z narodnimi nasprotniki na najbolj ogroženih točkah. Seve kaj takega kak dr. Žerjav za svojo odvetniško ali konsumarsko mizo ne čuti, zato se ne čudimo, da je »Narod« mnenja, da slovensko mejo rešujejo le ljubljanski liberalci po ljubljanskih oštarijah.
+ Agrarci na Goriškem, kakor smo že včeraj sporočili na svojem včerajšnjem zborovanju, niso še postavili kandidatov. Zakaj, o tem njih glasilo »Kmečki Glas« poroča takole: »Kakor naznanjeno, se je vršilo zborovanje naše stranke glede določitve kandidatov v dež. zbor, v prostorih »Kmečke banke«. Zborovanje se je začelo ob 10. in pol uri predpoldne, katero je otvoril predsednik dr. Franko. Orisal je natančen političen položaj z ozirom na de-želnozborske volitve. Govoril je o razdoru v klerikalni stranki, v kateri hočejo obvladati novostrujarji, ki hočejo zavesti na Goriško politiko kranjskega klerikalnega sistema. Stari »Slogaši« pod vodstvom Gregorčiča se temu odločno upirajo in iščejo zveze z našo stranko za sedanje volitve. Danes smo se tukaj zbrali, da določimo kandidate samostojno za stranko. Če pa hočemo vpoštevati dejstvo, da smo stranka, ki želi miru in resno delo v deželi in deželni hiši, je dobro, da premislimo, ali bi ne bilo prav sprejeti ponudbo teh klerikalcev slogašev za skupno nastopanje ob volitvah, ker bi se s tem preprečil volivni boj, ki doprinese veliko truda in žrtev. Po mojem mnenju bi ne bilo to napačno tudi drugače, ker bi s tem razbili za vselej moč novi struji in njeni kranjski politiki. V svojem govoru tudi graja to, da so prišli na shod ljudje, ki ne spadajo k kmečki stranki. Za njim se priglase razni govorniki, ki zahtevajo, naj stranka takoj postavi kandidate, brez ozira na to ponudbo dr. Gregorčiča. — G. Rakovšček predlaga, naj sc sprejme za kandidata
kmečke stranke g. Vrtovca, ki je voljan pristopiti k stranki. — Oglase se razni, ki temu nasprotujejo, češ, da se je proglasil za samostojnega kandidata, torej da ne more priti v poštev pri stranki. Vname se debata, iz katere se je izšlo tako, da se ne izključuje, da ne pride Vrtovec v poštev kot strankin kandidat, ako se za takega sam proglasi. Po dolgi debati predlaga Mrmolja, urednik »Glasa«, naj se zborovanje prekine in naj se isto nadaljuje ob 2. uri popoldne, kar sc je tudi sprejelo. Med odmorom so se razne stranke zedi-nile z mislijo, da vendar bi ne bilo slabo, ako bi stranka vpoštevala ponudbo Gregorčiča, tudi če je nam upati gotove zmage, ker bi se s tem preprečil volivni boj, posebno, ker smo stranka, ki hoče miru v deželi. Tako so se zborovalci sešli popoldne zopet skupaj, to pot sami, brez ume-šavanja nasprotnikov. Govorila sta dr. Franko in urednik Mrmolja pomirovalno, naj se vpošteva ponudbo dr. Gregoriča. Tu nastanejo medklici: »Gorica« in »Primorski List« najnesramneje napadata našo stranko in vas, zdaj pa hočete ž njimi? — Mrmolja odgovarja, da je bil on najbolj napaden, ali, ko vidi, da se gre za spravo v korist dežele, se ne more radi onih napadov odkloniti pogajanj. Mrmolja predlaga v ta ozir, naj se za danes odloži proglasitev kandidatov, naj se spopolni z zaupniki izvrševalni in osrednji odbor, ki šteje 48 članov, tako, da bodo zastopani vsi okraji. Ta naj pride v nedeljo skupaj, naj sestavi pogoje Gregorčiču, ki ima v ponedeljek zborovanje. Pogoji naj bodo taki, ki prevzemajo zavezo le za kompromis ob teh volitvah. Stranka ostane samostojna in gre drugače, brez ozira na to zvezo, za deželni zbor samostojno svojo pot. Ako bi Gregorčič naših pogojev ne sprejel, se proglase kandidati kmečke stranke v prihodnji številki »Kmetskega Glasa«, ali tudi prej. Med tem časom pa naj se vrši agitacija za stranko brez ozira na pogajanja. Dr. Medvešček predlaga, da ako se hoče o tem sklepati, mora se prej ovreči prvotni sklep, ki je bil, danes določiti kandidate. Predlog je bil po kratki debati enoglasno sprejet, razen pet glasov, da se namreč ovrže prvotni sklep in sprejme današnje predloge za pogajanje s »Slogaši.« — Mi k temu nič ne pristavljamo, ker se v volivni boj na Goriškem, v kolikor se tiče medsebojnega razmerja ondotnih strank, ne vmešavamo. Tudi moramo seveda »Kmečkemu Glasu« prepuščati odgovornost za to, kar ie dr. Franko povedal. Pravimo le, da se nam zdi v principu jako pametno, če skupno nastopajo prave kmečke, oziroma ljudske stranke in se emancipirajo od protiljudske stranke Andreja Gabrščeka.
4- »Narod« se poboljšuje. Predvčerajšnjim je trdil »Narod« da je bilo na sestanku katoliško - narodnega dijaštva v Ljubljani le 144 dijakov, češ. da toliko članov šteje »Slovenska dijaška zveza«. Včerajšnji »Narod« pa že piše, da je bilo 237 dijakov. V 24 urah so se torej »Narodu« kolosalno izboljšale oči. Če bo zdravje tako napredovalo, tedaj bo »Narod « morda prišel do spoznanja da so bili na sestanku tudi abiturijentje in tedaj bo lahko z resnico prišel sicer par dni za nami, a vendarle zabeležil tako kot mi zanj žalostno dejstvo, da je bilo na sestanku nad 400 slovenskih katoliško - narodnih dijakov.
+ Nov odsek Orla se snuje v Mekinjah. Obeta biti najmočnejši v kamniškem okrožju. Osnoval se bo 26. septembra. Govoril bo F. Terseglav.
+ Spremembe v frančiškanski pro-vinclji sv. Križa. — Ljubljana: P. Jeronim Knoblecher, kurat v kaznilnici in orga-nist. P. Gratos Kostarijšek, subsidijarij in katehet. — Sv. Gora: -P. Konštantin Luser. gvardjan, P. Oton Kocjan. — 'Novo mesto: P. Gothard Podgoršek, gvardjan, P. Krizostom We<ster, učitelj. — Kamnik: P. Feliks Tavčar, P. Hermagora Gnidovec. — Pazin: P. Fuigencij Trafela, P. Krizogon Tiišler. — Nazaret: P. Franc Ambrož, P. Norbert Sušnik. — Brežice: ,P. Dijonizij Dušej. — Maribor: P. Cipri-jan Napast, šubsidijarij. — Brezje: P. Kerubin T.ušek. P. Maks Brelih. — Vič: P. Ferdinand Zajec, organist, P. Teodor Tavčar, kaplan.
+ Goriški liberalci potom štajerskega »Narodnega Dnevnika« prijemajo metro-polita dr. Sedeja, ker gre prihodnjo nedeljo birmovat in opravit kanonično vizita-cijo, češ, da ima s tem le namen vplivati na volitve. — Goriški liberalci bi še škofe radi koniandirali — dokaz, kako so predrzni in kako jih treba pobijati.
+ Za ljudski sklad so darovali: gosp. Jožef Novak 10 K; g. Alojzij Stroj 5 K; g. Anton Mavsar 20 K; g. dr. Josip Lesar 10 K; g. Anton Fettich-Frankhcim 10 K; g. Anton Zupančič 20 K; g. Matej Rihar 10 K: g. Franc pl. Šuklje 60 K; g. Ivan Sušnik 5 K: g. Franc Ferjančič 10 K; g. Stanko Premrl 5 K: g. Tomaž Kajdiž 5 K; g. Franc Kerlmc 5 K; g. Peter Rezek 5 K; g. Ivan Miiller 20 K; g. Franc Zoreč 5 K; g. Fran Novak 2 K; g. Jakob Dimnik 5 K; g. Jernej Ravnikar 20 K.
+ V cestni odbor cerkniški je imenoval deželni odbor Antona Vidmar v Begunjah pri Cerknici in Antona Rebec, Unec pri Rakeku.
+ V zdravstveni zastop raški je imenoval deželni odbor g. Franca Dcmavšek, posestnika na Raki.
—	P. n. učiteljstvu. Na občnem zboru »Slomškove zveze« se je sklenilo, da se je tistim gg. učiteljem in gospodičnam učiteljicam, ki hočejo na novo pristopiti v krog Slomškove zveze, pismenim potom zglasiti pri učiteljici gdčni Apoloniji Fa-tur, (Mošnje pri Radoljici), ki je odbor-nica in ji je obenem poverjeno blagajni-štvo pri zvezi. Svetuje se. naj istotako store tudi drugi že pri g. tajniku Štruklju zglašenj člani, ki še niso plačali članarine. Članarina znaša letni 2 K; naročniki »Slovenskega Učitelja« 1 K (skupno z listom 5 kron).
—	Vipavski Orel tem potom naznanja p. n. društvom in posameznikom, da bode vprizoril dnč 8. septembra na Mali binaren narodni igrokaz »Zaklad«. Igra je jako lepa in podučila! Pričakovati je obilne udeležbe. Vabila pravočasno doj-dejo! Na zdar!
—	Umrl je včeraj na svojem domu pri bratu vIč. g. župnik v pok. tržaško-koperske škofije Karol Miklavčie v 50. letu starosti. Služboval je več let na težavni službi v Zminju pri Pazinu, kjer je imel vehko hudih bojev z nasprotniki, Italija-naši. Tu si je nakopal bolezen, ki ga je mučila več let, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Svetila mu večna luč!
—	Maščevanje zajcev. Z Viča se nam piše: Zajci, ki so se s svojim begom ove-kovečili na ljudskem taboru na Viču, bi radi oprali ta neljubi madež. Svoje junaštvo so poskusili takoj drugi dan štirje zajci nad enim našim Orlom v Ljubljani v delavnici, kjer skupaj delajo. Prav ba-rabsko so planili na njega in ga vrgli na tla. Eden vzame škarje in mu striže lase sredi glave, govoreč: no sedaj bomo pa Orla po frančiškansko ostrigli. Nismo mislili o tem junaškem činu poročati. A nagovorili so nas drugi, češ naj svet spozna te junake, kako podli da so, kako čast delajo svoji potapljajoči se liberalni stranki. Imena teh junakov — olikancev so na razpolago. Sliši se, da se bo o tem lepem činu govorilo tudi še na drugem mestu. Pri tej priložnosti mimogrede prosimo gospode mojstre, naj se nekoliko bolj zanimajo za naše fante in naj jih branijo pred takimi surovinami. Saj so prepričani, da so ravno naši mladeniči vestne-ji, ubo-gljiveji in marljivejši nego pa njih tovariši, ki jih zbadajo z vsakovrstnimi psovkami. — Odkar smo imeli ljudski tabor na Viču, včasih tudi kamenje dežuje. V nedeljo večer je sedela odlična družba na vrtu enega naših gostilničarjev. Kar prileti čez streho kamenje in en kamen pade gospodu županu na roko. Brž so vsi planili za storilci, a niso nikogar opazili. Najbrž so bili zajci, sicer bi jo ne bili tako hitro odkurili. — Sokoli prirejajo »ljudsko« veselico! Na eni strani l-judstvo pritiskajo in smešijo, na drugi strani pa vabijo na veselico, da bi jim bili tam za štafažo! Zajci! Roke proč od nas! Ste že predaleč zašli, ste se že odtujili od nas. Vi niste več za ljudstvo in ljudstvo ne za vas! Zlasti ne segajte po naših malih. Kar nas je vernih domoljubov se za vaše prireditve ne bomo brigali, tudi ako jih prirejate, ne podlagi sv. Cirila in Metoda!
—	Začetek šolskega teta. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici prične šolsko leto 1909./10. dne 16. septembra 1.1, s sv. mašo ob 7. uri zjutraj. — Vpisovanje učencev bode dne 15. septembra od 9. do 12. ure predpoludne in od 2. do 4. ure popoludne v tamošnjem šolskem poslopju. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dovršili z dobrim uspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol, se žele posvetiti učiteljskemu stanu ter so dosegli vsaj 13 in pol leta svoje starosti. Za sprejem se zahteva: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. krstni list, 3. zdravniško spričevalo, 4. spričevalo o obnašanju, pa le oni, ki že dalj časa niso obiskovali šole. Učenci naj prihajajo k vpisovanju v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov.
je bilo čistega dobička, koliko stroškov.
—	Šest mesecev trajajoča razprava. Včeraj je preteklo šest mesecev, odkar se vrši v Zagrebu razprava proti 53 obtoženim Srbom. Zaslišanih je bilo že 345 prič. Včeraj je bilo završeno dokazno postopa-ne. Ker se za končne predloge morajo stranke pripraviti, odredil je predsednik, da se razprava nadaljuje prihodnji četrtek. Prvi bo govoril državni pravdnik, o katerem se čuje, da bo govoril tri dni.
—	Abstinentje v Bosni in Hercegovini snujejo svoje društvo, ki bo imelo centralo v Sarajevu. Ustanovni shod bo tekom mc-seca septembra.
—	Slovenski katoliško narodni abiturijentje prirede v sredo, dne 8. t. ni. v Cerknici gledališko predstavo »Črno-šolec« v prid pododboru S. D. Z. za Notranjsko. Slavno občinstvo naj že vleče igra sama in pa namen prireditve. Na svidenje v Cerknici!
—	Na Rovih uprizori tamošnje »K.
slovensko izobraževalno društvo« na Mali Šmaren v društvenem domu dve mladinski igri: »Bogomila ali otroška hvaležnost«, (po Krištofu Schmrdu, žaloigra v, treh dejanjih in dvodejanjko »Sirotek«* Obeta se lep užitek osobito staršem in otrokom.
—	Izpopolnitev obrtnih inšpektoratov. Trgovinski minister je imenoval 16 praktično izvežbanih prosilcev za komisarje obrtnih inšpektoratov. Tudi štiri dame so imenovane za asistentinje obrtnih inšpektoratov ter so prideljene obrtnim inšpektoratom v Pragi, Gradcu, Bonu in v Lvovu.
—	Slov. katol. narodni abiturijentje
se zahvaljujejo vrlim šentviškim in vrhniškim pevcem in pevkam, ki so povzdignili s krasnimi pesmami naše slavje. Zahvala naj velja tudi dičnim Orlom, ki so se izkazali kot vrle reditelje pri veselici; Pozabiti tudi ne smemo slavnega ofctčiji.« stva, ki je prihitelo na veselico v obrtnem številu iz vseh krajev kljub slabemu vremenu. Pokazalo je smisel za naše'pri-reditve, zato: hvala jim!
—	V Železnikih priredi tamošnje izobraževalno društvo veselico dnč 5.'septembra ob pol 4. uri popoldne. Na programu <je pet pevskih točk in igra »Zaklad«. Vsi, ki ljubite pošteno zabavo, pohitite v nedeljo v Železnike. Vsi ste nam dobro došli. Stiskani smo, pridite torej, Ida se poživimo in navdušimo za nadaljni; težavni boj za sveto vero in staro slovensko poštenost. Veselica se ponovi na mali šmaren dne 8. septembra.	i
—	Kranjskogorska podfučnica S. P. D. priredi v nedeljo dne 12. t. m. popoldne v hotelu Razor v Kranjski gori v prid Aljaževega doma in podružnice veselico pod imenom »kmetska ofcet«. Vstopnina za svate v narodni noši in člane planinskega društva prosta. Za ostale 50 h. Na veselici poje kranjskogorski moški zbor. Svatba se vrši po starih narodnih običajih v narodni noši Gorerycev.
—	Za kaj se vse lahko vporabi »Slovenski Narod«. V Ilirski Bistrici ima »Narod« svoja dopisnika, ki vporabljata »glasilo inteligence« za to, da jima prinaša razne budalaste notice, da ima gotova družba v Bistrici, katere napredni duševni nivo se lahko sodi iz tega, s temi klan-farijami svoje veselje. Nedavno je prinesel »Narod« dopis o »najnaprednejšem slovenskem trgu« Bistrici, ki je kl-juboval vsem viharjem in ohranil svojo »naprednost«. Seveda so se ljudje, ki poznajo zemljepis nekoliko bolje, kakor pa »Narod«, norčevali iz »Naroda«, ker je Bistrica kljub naprednosti, še vedno le prav ponižna vas! »Napredna« je sicer res popolnoma v duhu »Slov. Naroda«, saj napredni bistriški občinski zastop obstoji I z Nemcev in nemčurjev! Narodnost torej popolnoma po Hribarjevi metodi! Zupan Domladi-s si je v svrho več-je »narodnosti« še svojo končnico š spremenil v »s«, da ni treba rabiti »sch«, kakor je ta priimek napisan na pokopališču. — »Najnaprednejši slov. tržani« pa tudi vpisujejo na ljubljanski realki svoje sinove v »a«-oddelek kot Nemce! Prosimo: popolnoma napredno po »Narodovem« receptu. »Narod« pa tudi v zabavo svojih dopisnikov smeši svoje lastne pristaše! Pred par dnevi je prinesel »Narod« dopis, da je pri sokolski slavnosti na Voloskem od velike vročine padel v morje bistriški brat F. P., rešil ga je pa »takorekoč gotove smrti« brat »Brozgovič«. S tem imenom pa se zasramuje »napredni brat« Ambrožič, ki pa kot deiavec-mizar mora molčati, da ga »napredna žlahta« plačuje za njegovo »naprednost« s tem, da ga zasmehuje tudi v svojem glasilu »Narodu«! Mislimo, da se bo bistriško delavstvo enkrat kmalu eman-cipiralo od svojih »naprednih gospodarjev«, ki jih rabijo samo za volivno maso pri volitvah! Mimogrede pripomnimo, da Sokol P. ni padel v morje vsled velike vročine, saj je deževalo, ampak se je kopal v morju, kjer mu je pa prišlo slabo, najbrž od »vročine«, ki je prihajala vsled pre-obilega alkohola!
—	Dr. Marani, državni poslanec mesta Gorice in deželni odbornik, namerava baje odtegniti se političnemu življenju.
—	Novo hrvaško dramo dr. Stjepana Miletiča »Boleslav« so včeraj predstavljali na odru hrvaškega gledališča v Zagrebu.
—	Upravništvo »Mentorja« uljudno prosi p. n. gospode in cenjena društva, katerim se je poslala tretja številka, pa lista niso naročili, da bi imenovano številko blagohotno vrnili.
—	Moravške novice. Blagoslov novega križevega pota se je vršil v nedeHo 22. avgusta povsem sijajno. Mladeniči Marijine družbe in izobraževalna društva so nosili postaje v lepem sprevodu iz žup-nišča v farno cerkev, kjer se je vršii blagoslov po cerkvenem Obredu. Novi kri-žev pot je (blagoslovil pater eks. difinitiv gosp. Konštantin iz Kamnika, ob asistenci moravških duhovnikov. Novi okvirji — izvrstno delo gosp. Pengova iz Ljubljane — stanejo okrog 4000 K, in so, kakor tudi križci in svečniki pravi kras farne cerkve
jnoravške. — Novi zvonovi boclo v krat-1cem zapeli. Dobili bomo res krasne zvonove. Veliki zvon telita 52 starih stotov, drugi zvon 28 stotov, tretji 18 stotov, četrti 12 stotov. — Zvonik ,za stari veliki raoravSki zvon pri sv. Mohorju bo kmalu dodelan. Tudi raz grička sv. Mohorja se kmalu oglasi stari moravšiki zvon, kot znani prijatelj cele moravške doline. — Pazite na otroke! V Brodi'h, občina Peče, se je vsled neprevidnosti užgala obleka dveletni deklici, ki je v enodnevnih groznih mukah umrla. — Naše izobraž. društvo se veselo giblje. Ustanavljamo telovadni odsek, za katerega kažejo fantje precej zarfimanja. Naročili smo tudi krasne društvene znake. Zadnjič smo imeli dva .zanimiva predavanja. O naši misJi, ki je .katoliška, je govoril društveni tajnik, gospod kaplan Ivan Lovšin pa o moderni sužnjosti. Gosp. predavatelj je povedal v resnem in šaljivem tonu marsikako resnično; tako n. pr. o tisiti neumni bojazni in trepetu nekaterih, preti liberalnimi mogotci. Res, nerazumljivo neumno je, bati se in trepetati pred kakim liberalnim ma-likom, ki ima morda malo bolj »nobel« navihane brke ali pa jih še celo nima. — Mi ,ne maramo praznih poklonov in puitlih liberalnih fraz; smo in ostanemo Slovenci ne samo pri litru, ampak tudi v dejanju. Moravški liberalci zidajo »velikansko palačo.« Zidajo baje ^kmečki dom«, v resnici pa si zidajo smrt. — Podružnico liberalne Ciril-Metodove družbe so ustanovili naši liberalci. Dolgo so jo kuha'li in tuhtali, slednjič so pa le privreli' na dan. To je bijo stopicanja tisti petek in od strani se je izvedelo, da se vrši na večer ustanovni shod omenjene podružnice, na katerem govori — čujte in strmite — 'satn To-jnanov »praški 'študent«. In kaj je povedal? Nad kmeta se je spravi.!! »Kmet gre .v mesto kupovat Sn 'butne kakor teliček v kako nemško prodajalno.« Prav, prav, .gosp. študent! Toda kmet današnje čase tfe pozna nemške in slovenske trgovine, ipa tudi liberalnih se ogiba. Glava liberalne podružnice bo baje sam veliki1 organizator moravških liberalcev — Tornan. Opetovano ponavljamo, da moravške liberalce preveč pozbamo, zato tudi ta »sol« ne prinese zaželjenega uspeha.
+ Podržavljenje ceste od Logatca do Idrije. Dolgoletne obravnave zaradi po-državljenja ceste Kalce-Idrija so dokončane. Od 158.000 kron, ki so potrebne, da se postavi cesta Kalce-Idrija v stan državnih cest, prevzame država polovico, drugo polovico pa dežela ter okrajna cestna odbora idrijski in logaški. S 1. januarjem 1910. pride cesta v državno upravo. S tem bosta oba imenovana okraja precej razbremenjena.
—	Pred poroko v smrt. V Trstu so včeraj zjutraj v javnem vrtu dobili ustreljena 20 let starega slaščičarja Radici Rii-digerja in njegovo 18 let staro sestričino Erzilijo Polli, hčerko bogatega tržaškega mesarja. Radici je zapustil pismo, v katerem izjavlja, da sta oba šla dogovorno v smrt, ker se je dekličina mati upirala njujini poroki. To pismo je nekoliko nerazumljivo, ker bi se poroka morala vršiti danes, a je bila le za par dni preložena.
—	Kako g. Kamenšek na Dobravi prireja koncerte. Z Dobrave pri Bledu se nam piše: Na Blejsko Dobravo so nas v nedeljo, 29. pr. m. vabili veliki lepaki, na katerih smo brali, da nas gostilničar Kamenšek vabi na koncert vojaške godbe iz Gorice, katera pa niti slutila ni, da jo mi na Dobravo letimo poslušat, a vojaki so v Gorici. Vsak je bil nejevoljen, da g. Kamenšek na tak način vabi ljudi h koncertu. Pri plesišču, kjer se je prodajala pijača, je pa sedel v paviljonu s slovenskimi lepaki ovit neki trd Nemec, ki je goste, ki so zahtevali pijačo v slovenskem jeziku, napodil z »Ich verstehe nichts«. Gospod gostilničar, zapomnite si zanaprej, da zahtevamo pri podobnih veselicah: 1. Ne bahajte se tako zelo z vabili o vojaški godbi, ki ne ve nič o tem. 2. Imejte za postrežbo pripravljene ljudi, ako ne Slovence, vsaj take, da so zmožni vašega materinega jezika!
—	Kontrolnih shodov za domobranske rezervnike letos ne bo. S tem odlokom domobranskega ministrstva so se nastavile škarje starodavnemu »cofu«, ki diči že stoletja našo vojno upravo ter jo ovira v modernem razvoju. Želeti bi pač bilo, da se odpravijo vse take ropotije, ki le ovirajo prost razvoj v vojni upravi, ne hasnijo pa nikjer.
—	Zastrupi', se je v Trstu trgovski agent Ivan Thaler, star 54 let.
—	Tragičen slučaj smrti na Trsatu. fz Trsata poročajo: Dragica Sik ic je že devet dni bolehala. Zdravniki trde, da je imela tifus. Ležeči v vročici, se je zazdelo bolni ženi. da je padel najmlajši sinček Božo v vodnjak. V tej bolnostni domišljiji je vstala iz postelje in pohitela k jami. izkopano za vodnjak. Skočila je notri nc da izvrši samoumor, pač pa v mnenju, da reši svoje dete. in je utonila.
—	Velika je škoda, ki jo je povzročilo zadnje deževno vreme na otavi, ki je bila že pokošena. Po nekodi je že začela gniti, na več krajih se jc vnela, da
ne bo za klajo; zlasti konji so v tem oziru zelo natančni. Tako bo v slabi letini uničena otava vsled vremenskih neprilik. Kdor še rti bil pokosil, jc storil še najboljše. Letos se pač ne bo uresničil pregovor: »Kdor po Mali maši kosi, na peči suši«, ker je ravno narobe.
—	Dolenjska železnica. Letni račun za 1908 izkazuje: Dohodkov 1,654.186 K 44 vin., izdatkov 1,170.899 K 82 vin., torej čisti doiiodck 483.286 K 62 vin. Potrebščina za obresti in amortizacijo prioritet znaša 515.306 K 66 vin., torej se pokaže primanjkljaj 32.020 K 04 vin., ki se pokrije iz prenosa iz 1. 1907.
—	Ker je odpet ial mladoletno redar-jevo hčerko Ivano Požar iz Trsta v Benetke, je bil obsojen v Trstu 28-letni Gvi-don Rutter v petmesečno težko ječo.
—	Stražniku grozil s smrtjo. V Trstu je 19 let stari delavec Jakob Toreili z Vrhnike grozil policijskemu stražniku s smrtjo. Nesrečneža so oddali deželnemu sodišču.
—	Razpis učiteljskih služb. Na eno-razredni šoli v Čemšenikti se razpisuje izpraznjeno učno in voditeljsko mesto z zakonitimi prejemki in s prostim stanovanjem v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom predlagati okraj, šolskemu svetu v Kamniku do 1. oktobra 1909. — V črnomaljskem šolskem okraju se razpisuje služba usposobljene potovalne učiteljice za ženska ročna dela s sedežem v Črnomlju za enorazredne ljudske šole v Dobljičih, Gribljali, Petrovi vasi in Tribunah proti letni nagradi 800 K z obveznostjo, da bo učiteljica na vsaki imenovanih šol poučevala ženska ročna dela po dve uri na teden. Prošnje do 10. septembra 1909. C. kr. okr. šol. svet v Črnomlju. — V kamniškem okraju se razpisuje v nameščenje služba učnousposobljene delavne potovalne učiteljice s stojiščem v Št. Gotardu proti stalni letni nagradi 1000 kron. Učiteljici bo poučevati ženska ročna dela na enorazrednih ljudskih šolah v Št. Gotardu,_ Čemšeniku, Št. Ožboldu, Mot-niku in Špitaliču, in sicer na prvi 2, na ostalih po en dan v tednu s številom tedenskih ur, ki jih predpisuje učni načrt. Službo ji bo nastopiti z začetkom šolskega leta 1909/10. Pripomni pa se izrečno, da je to nameščenje le začasno in daje pravice do preskrbljevanja ali pokojnine. Pravilno opremljene prošnje je predlagati predpisanim službenim potom, eventualno neposredno c. kr. okr. šolskemu svetu v Kamniku do 10. septembra 1909.
—	Šolske knjige kupujte v »Katoliški Bukvami«.
Štajerske novice.
' i
S Volitve v kozjanski okrajni zastop.
Pretočenega četrtka, dne 2. septembra vršile so se volitve v okrajni zastop kozjanski. Prišlo je izmed 32 volivcev .30, kateri so pokazali izvrstno disciplino. Enoglasno je "bil izvoljen načelnikom dosedanji 121etni načelnik gospod dekan Marko Tomažič, podnačelnikom g. dr. Franc Jankovič. V odboru so gg. dr. J. Barle, Martin Jug, Jakob Bovha, Jos. Jazbinšek, dr. Franc Jankovič in Janez Šerbec, kateri vsi so bili skoraj enoglasno izvoljeni.
š Gospod ravnatelj Teuscliert izstopi od Trbovljske premogarske družbe in gre gre zaradi prenapornega dela v pokoj. Kdo bo njegov naslednik, še ni znano.
š Bralnemu društvu v Jarenini čast! Na šentiljskem dnevu, ki ga je priredilo dne 22. avgusta, je iznašal čisti dobiček 400 K, katerega je omenjeno društvo izročilo za šentiljski dom. Iskrena hvala! Bratska društva posnemajte!
Milanske novice.
lj Somišljeniki in somRljenice! Jutri v nedeljo, dnč 5. septembra popoldne vsi k Cotiču v Vodmat na veselico »Šent-peterskega prosvetnega društva« v Ljubljani. Pridite in agitirajte, da bo udeležba prav velika. V slučaju slabega vremena bo veselica na praznik Malega Šmarna, dne 8. septembra, ravnotam. Vsi torej na to priredbo!
lj Pevski zbor »Ljubljane« nadaljuje s prihodnjim tednom svoje redne vaje: ob ponedeljkih in četrtkih ženski zbor, ob sredah in petkih moški zbor. Pristop novih pevccv je mogoč pri vsaki vaj i. Pričetck vaj za ženski zbor točno ob pol osmih zvečer, za moški zbor točno ob osmih zvečer. Prosimo vse gospodične pevke in vse gospode pevce, naj bi se udeleževali točno vseh vaj, da tako povzdignemo »Ljubljano« vedno višje!
lj Zahtevajte v vseh gostilnah naše vžigalice! Vsaka gostilna, v katero zahajajo naši somišljeniki, naj ima vsaj n? polovico tudi naše vžigalice!
Ii Vse naše somišljenike v Ljubljani, ki so vešči kakega glasbila, prosimo, naj takoj sporoče svoj naslov na dopisnici na-šemu uredništvu.
■f Shod statistikov v Ljubljani. K
letošnjemu zborovanju avstrijskih statistikov je povabil kranjski deželni odbor osrednji statistični odbor, da naj zborujejo v Ljubljani, ter jim da na razpolago de-želnozborsko dvorano. Nato se je sklenilo, da se vrši to jesen zborovanje statistikov v Ljubljani v deželnem dvorcu in sicer dne 11. in 12. oktobra, ako bo deželno-zborsko zasedanje pretrgano od državnega zbora. Ako bi takrat zboroval kranjski deželni zbor, se Shod statistikov preloži na november.
lj Seja odbora »Ljubljane« je danes ob 8. uri zvečer.
Ij Liberalna mestna politika. Tc dni je kranjski dekan č. g. Koblar ustavil v Ljubljani raznašalca »Slovenca« g. Cve-trečnika in kakor pravi» Narod« Cvetreč-niku »stisnil nekaj okroglega v roke«. Zato sta prišla v »Narod« g. Koblar in Cvetreč-nik. Zabeležili smo to, da zvedo naši či-tatelji, s kako silno važnimi stvarmi se peča »Slovenski Narod«. Prav veseli smo, da »Narod« že čuti potrebo polemizirati tudi z g. CvetreČnikom, ki mimogrede omenjeno ni nikak Kregarjev adlatus, ampak je bil svoj Čas prisiljeni in brezplačni Predovičev agitator. Res, globoka je liberalna mestna politika!
— Duhovne vaje za abiturijente se vrše v rezidenci čč. oo. jezuitov od 5. t. m. zjutraj do 8. t. m. zjutraj. Vabijo se vsi tovariši najuljudneje, da se jih udeleže. Stanovanje in hrana je brezplačna v samostanu samem.
lj Vprašanje o čistem dobičku na veselici »narodne delavske organizacije« je že tako staro, da bi že lahko o njem zvedela javnost. Ker se o čistem dobičku v javnosti še nič ni čulo, nekateri člani te delavske organizacije tem potom po »Slovencu« pozivajo odbor, naj objavi, koliko je bilo čistega dobička, koliko stroškov.
lj Duhovnih vaj za učiteljice se udeležuje 54 učiteljic. Vodi jih p. Avguštin Lamprecht dr. J. iz Celovca.
lj Musica saera. Jutri se bo pri veliki maši ob 10. uri izvajalo v stolnici sledeče: Missa in hon. ss. Angelorum Custodum, zl. J. Sch\veitzer, Graduale »Angelis suis«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Benedicite Dominum«, zl. Fr. Witt.
lj »Pathč«-kinematograf na Dunajski cesti predstavlja od 4. do 7. t. m.: 1. Arabski konjiki (po naravi). 2. Radi malenkosti (komično). 3. Prišestnica (zgodovinska drama). 4. Procesija sv. Reš. Telesa na Dunaju (po naravi). 5. Joungler s klobuki (po naravi v barvah). 6. Matevža hlače (jako komično).
lj Velik izgred vojakov 27. pešpolka. Potrjujejo se vesti o velikem izgredu vojakov 27. pešpolka na Rakeku. Pijani vojak je v neki gostilni razgrajal, nakar je zahteval gostilničar, naj se odstrani. Vojaki so nato udrli v gostilno, družino pretepli in jo ranili. Zahtevamo najstrožjo preiskavo!
lj Varnostno in izločevalno stacijo za električne toke gradč sedaj na Marijinem trgu pod frančiškansko cerkvijo. Iz kioska se bo prišlo pod zemljo v izločevalnico. Dela bodo trajala še par tednov.
lj Aretovan je bil leta 1862. v Zgor. Kašlju rojeni in policiji dobro znani oženjem vagant Franc Dimnik, ker je v neki gostilni na Martinovi cesti svojemu so-gostu, ki je pri mizi zaspal, iz žepa ukradel 8 kron. Tatvino je opazil petletni gostilničarjev sin ter to povedal svojemu očetu, ki je nato Dimnika izročil policiji, ta pa sodišču.
lj Za vrček piva sta sc bila v sredo v neki gostilni na Dolenjski cesti sprla policiji dobro znani razgrajač Anton Kregar in delavec Anton Petrič. Med prepirom je Kregar Petriča tako udaril po glavi, da je bil popolnoma krvav. V gostilni pa so sedeli tudi cigani, ki so prišli isti dan na semenj. Tudi ti so postali bojaželjni ter se začeli mešati med ona dva. Ko je Kregar zavohal, da se bliža stražnik, jo je naglo-ma odkuril iz gostilne, cigane pa je varnostni organ pomiril in odpravil preko mestne meje.
Ij Pogon ie napravila policija včeraj zjutraj ter aretovala tri že predkaznovane delomržne individuje, katere jc oddala sodišču.
lj Kratko prostost je užival prisiljenec Olivcr Manzani iz Trsta. Delal je pri Ma-rijanišču in včeraj zjutraj izmaknil nekomu civilno obleko, v katero se je preoblekel in krenil proti Tržaški cesti. Tam se je hotel v neki gostilni še okrepčati, potem pa iti peš proti svoji domovini, česar pa iii izvršil, kajti izsledil ga je policijski stražn'k in izročil zopet v hišo pokore.
Ij Kolo ukradeno je bilo danes dopoldne iz veže hiše št. 8 v Kolodvorski ulici pomožnemu uradniku v tobačni tovarni Antonu Lajovicu. Kolo je sistem »Diamant« in vredno 100 kron.
lj Zeljnate glave so kradli predvčerajšnjem posestniku Valentinu Erjavcu blizu pre/aza na Dunajski cesti, ko jih je pel al v LJubljano, že mnogokrat predka-znovani tat iz Cerkeij, 45-letni Ivan Jerše, 25-lctni Franc Pucihar iz Šmarja pri Ljub-Pani in Franc Zorman iz Prcdoslja. Ko jc Erjavec to opazil, jim jc seveda prepove-
dal. Tatovi so ga pa začeli obmetavati s kamenjem, potem se pa spustili vanj, ga vrgli na tla in osuvali. Došli stražnik je Jeršeta prijel in aretoval, druga dva sta pa pravočasno odnesla pete in je preskrbljeno, da prideta tudi v roko pravice. Jerše je nasilnega značaja in ima za Ljubljano prepovedan povratek. Izročili so ga sodišču.
U Dolenjsko!
Vse vre, vse se giblje. Gorenjci, No-tranjci, Goričani in Štajerci 'že trdno plavajo v idealnih, dalekoviidnih in slovenski narod osrečujočfh orlovskih višinah — 1 e uboga dolenjska stran je pozabljena, zapuščena in os a m -1 j e n a. Ni čudo, da se vsled tega tako lahko in prosto razširja ravno med mladino litijskega okrožja uničujoča kuga liberalizma, socialdemokratizma ita svobodo-miselstva, ki jo dan na dan semkaj zanaša dim 'lokomotiv južne železnice in plmovl zagorskih in trboveljskih rudniških rovov. Njeni usodepolni sledovi se že kažejo v oddaljenih tukajšnjih pogorskih vaseh. — Zadnji čas je torej, da prileti Orel na našo plat, da razprostre svoje prostrane in mogočne peruti, zaščiti vrlo dolenjsko mla-dež in jo pod svojim okriljem s sabo potegne v svoje sinje in jasne višine. To svojo važno nalogo hoče že letos 12. septembra izvršiti potom velikega sestanka dolenjskih in drugih slovenskih mladeni-čev v Šmartnem pri Litiji, srcu okuženega litijskega okraja. Samoobsebi je umevno, da se v tem oziru ne bo pustil Ovirati niti od najneugodnejšega vremena niti pustil strašiti od najzlobnejših groženj in brutalnosti, ampak šel bo preziraje preko vsega tega na svoje važno delo, pregnal s pe-roti svojih zvišenih ciljev, dušne in telesne moči, vse megle surovosti in alkohola, ki •uničuje že precejšnji del naše dolenjske mladine.
Vsled tega vabimo na ta važni sestanek vse somišljenike, ne le fante litijskega okrožja in njega bližine, ampak tudi •stare in mlade obojega spola daljnih slovenskih krajev, da pohite k nam z zastavo a'Ii brez zastav, z znaki ali brez znakov, po železnici ali na ozaljšanih vozeh, jahaje ali peš skozi strn in dež.
Spored bo sledeči:
1.	Oni, ki pridejo direktno v Šmartno, se zbirajo okrog 8. ure v prostorih šmar-tenskega izobraževalnega društva;
2.	oni pa, ki bodo došli sk.izi Litijo, se zbirajo v prostorih litijskega izobraževalnega 'društva, da potem skupno z ob 9. uri došlimi brati in gosti odkorakajo z godbo na čelu k sprejemu v Šmartno (četrt ure hoda).
3.	Ob 10. uri služba božja v sloviti župni cerkvi.
4.	Ob 11. uri veliki mladeniški shod, na katerem govore dr. L. Pogačnik, I. Podlesnik, V. Jeločnik.
5.	Ob pol 1. skupno kosilo.
6.	Ob 2. pete litanije.
7.	Ob 3. javna telovadba Orlov z »mo-reško«-sablanjem.
8.	Po javni telovadbi velika ljudska veselica.
Obračamo se do vseh skupin, ki se mislijo udeležiti slavnosti, da nam vsaj do 8. septembra natanko sporoče: a) koliko jih pride (to radi kosila); b) kdaj rrt po kateri poti da dojdejo in zlasti, če bodo v Šmartnem prenočevali (to radi preskrb-Ijenja prenočišč; c) če pridejo z 'društveno zastavo ali z znaki. — Tozadevna poročila pošiljajte na telovadni odsek Orel v Šmartnem pri Litiji. — Za red in dobro postrežbo bo vse preskrbljeno. Slavnostni prostor bo prostoren in lepo ozaljšan. Pri ljudski veselici boš dobil vsega, kar ti bo srce poželelo: godbo, petje, šaljive prizore, razne z vsem preskrbljene paviljone, umetalni ogenj, krasno razsyetljavo itd. — To lep bo dan, zato hitite vsi prof naši stran', zlasti ker so ugodne železniške zveze.
V Litijo pridejo vlaki od Zidanega mostu: ob 3 uri 48 min. zjutraj, ob 8. uri 51 min., 11 uri 56 min. dopoldne, ob 5. uri 8 min. popoldne. Od Ljubljane: ob 5. uri 4 min. zjutraj, 7. uri 59 min. dopoldne, ob 12. uri 13 min., 3. uri 55 mm. popoldne. Odhod od Litije proti Zidanem mostu: ob 12. uri 13 min., 3. uri 55 min. popoldne, 7. uri 59 min. 1. uri 1 min. zvečer. Proti Ljubljani: ob 11. uri 56 min. dopoldne, ob 5. uri 8 min. pop. 8. uri 13 min., 11. uri 44 min. zvečer. — Torej, kakor uvidne. na vsak način lepa prilika za kratkočasen in veličasten ter podučen zle: v naš vinorodni kraj. Radi tega pa:
Mladeniči, bratje, vsi Slovenci, Gorenjci, Štajerci, Dolenjci na litijsko pohitite plan, 12. septembra dan!
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi Slo* :: vencev v Št. Ilju! ::
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2«/, sred.zračni tlak 736 0 mm.
Na obnovitvi, oziroma reorganizaciji kraj-ne skupine Kruševac je razvijal vseuči-liščni profesor DaŠič nov srbski narodni program in jc pri tem strastno napadal Avstrijo. Dosedaj se jc obnovilo v vsej Srbiji 22 krajnih skupin »Narodne obrane«.
VENDAR ENKRAT PRI KORISTNEM DELU.
Carigrad, 4. seotembra. Turškemu ekssultanu Abdul Hamidu, ki boleha na otožnosti, so dovolili, da sme v svoji vili napraviti delavnico za izdelovanje omar.
LJUBOSUMNI STAREC.
Kecskemet, 4. septembra. V bližini mesta je neki 78-letni starček vsled ljubosumnosti smrtnonevarno ranil svojo 68-let staro ženo.
STAVKA AVTOMOB1LNIH ŠOFERJEV.
Bruselj, 4. septembra. Tu stavkajo voditelji avtomobilov, ker hočejo lastniki avtomobilov za nezgode napraviti odgovorne šoferje.
SAMOUMOR ŽUPANA RADI PONE-VERJENJA.
Cassel, 4. septembra. Usmrtil se je župan v Bebri Sopp, ker je občini pone-veril 30.000 mark. Sopp se je ustrelil tik pred aretacijo.
NOV PORAZ ŠPANCEV.
Pariz, 4. septembra. Sent je prišlo poročilo, da je višji poveljnik španskih čet Morino južno od Seville doživel strahovit I poraz.
BOJ MED RUSI IN KITAJCI.
Peterburg, 4. septembra. V sredo je zadel ruski parnik »Olonecki« pri Karbinu v neko kitajsko ladjo. Kitajci so začeli streljati s puškami, splezali so na parnik, pobili moštvo ter zvezali kapitana. Ruski vojaki so pregnali Kitajce in oprostili kapitana.
VREME.
Dunaj, 4. septembra. Vremenska opazovalnica naznanja lepo vreme.
V Poštorni, v tej historični češki Poštorni na Spodnjem Avstrijskem, na meji Moravske, bilo je predvčerajšnjim nad sto žandarjev, ki so stali pred češko šolo, da ne bi stopilo vanjo 500 češke dece!
Famozna — avstrijska specijaliteta!
Kakor da bi videli tiste drobne češke otročiče! Petsto jih je. Deklice belo oblečene, dečki zamišljeni, tudi v prazniški obleki: gredo v šolo! Nu, presenečenja! Na durih jih ne pričakujeta dobri učitelj in župnik; svetlijo se žandarski bajoneti...!
Halt! Im Namen des Gesetzes! V imenu zakona ne smeš, otročič avstrijskega državljana — v šolo!
Sedaj umevamo vse. V tem je rečeno vse; s tem smo očrtali vso tragiko češkega, torej slovanskega položaja v tej državi, kjer vlada pošilja proti našim otrokom žandarje, da se ne bi približati viru kulture. luči napredka, ker bi Slovan mora! še nadalje ostati neizobražen, v tinini neznanja, helot. rob, žival svojemu nemškemu gospodarju! Ne, ne, nemški gospodarji, — tako ne pojde naprej! Tudi z bajoneti ne bodete mogli zbrisati dejstva, da tvorimo večino v tej državi in da zato hočemo biti gospodarji. — Zaradi Poštorne bo imela Bienerthova vlada še dosti glavobola.
Tempe-rtlura
po Celziju
Vetrovi
9. zveč. 741i U l si. szah. jasno 7. zjutr. 41-2 7'1 sl. jjvzli. oblačno 2. pop. 38 4 18-2 sr. sever pol obl. Srednja včerajšnja temp. 12'3°, norm. 16 6'.
Letnik
vseh sestavov,
železne konstrukcije
streh, mostov in drugo izvršuje tovarna na stroje
naše,Družinske pratike4
je ravnokar izšel in sc dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami', prodajalni „Katoi. tisk. društva", dalje v trgovinah flnt. Krisper, Vaso Petričič in Iv. Koren-čnn; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina.
Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratikl
Praha, Kral. Vinohrady
- Fričova ulice štev. 892. -
gradnja železn. cvetličniakov, tudi kurjava dotičnih s toplo 2140	vodo.	13-1
Stažna kurjava za stanovanja z 2, 4 do 6 sobami.
Novost: patentni razpraševalc!.
Proda se radi preselitve 2426 2—t
in drugimi trgovskimi prostori v Ljubljani. - Pisma pod „JL D." na upravništvo ,.Slovenca".
STAPINSKI NA DUNAJU.	j
Dunaj, 4. septembra. Poslanec Sta-pinski se je danes pripeljal na Dunaj. Izjavlja, da bi se še-le potem mogel sprijazniti z Biliuskim, ako Bilinski svoje stališče napram »Slovanski .lednoti« popolnoma spremeni. Bienerth je pozval Bilin-skega, naj se spravi z Stapinskim. Demi-sijo Bilinskega Bienerth ni sprejel in je vnovič pozval Bilinskega, naj gleda, da se s Stapinskim sprijazni. Stapinski izjavlja, da je bil res v finančnem ministrstvu, ni se pa sprijaznil z Bilinskim, ampak v finančnem ministrstvu izročil nekaj želja svojih volivcev.	I
KATOLIŠKI SHOD AVSTRIJSKIH j NEMCEV.	I
Dunaj, 4. septembra. Namestu odpovedanega splošnega avstrijskega katoliškega shoda nameravajo sklicati jeseni na Dunaj ali v Solnograd avstrijski nemški katoliški shod, ki se bo posebno bavil z nekaterimi šolskimi vprašanji.	j
IZLET ČEŠKIH POSLANCEV V !
POŠTORNO..	I
Praga, 4. septembra. Češki poslanci napravijo 8. septembra izlet v Poštorno. Izleta se udeleži tudi dr. Škarda.	j
ČEŠKO-NEMŠKE SPRAVNE KONFERENCE.
Praga. 4. septembra. Češki minister Začek je došel sem. Prej je imel na Dunaju konferenco z Bienerthom. Tu je kon-feriral s predsednikom mladočeškega iz-vrševalnega odbora, jutri pa konferira z člani češkega konservativnega velepo-sestva.
OGRSKA V KRIZI.
Budimpešta, 4. »septembra. 10. ali 11. septembera bodo zbrani v Budimpešti vsi ogrski ministri. Vršil se bo ministrski svet, ki bo odločal o važnih zadevah. Ako se bo doseglo sporazumljenje, bo Weckerle poročal vladarju, sicer stopi Lu-kasc v akcijo. Apponyi se je izjavil, da je položaj silno resen. Ogrska da stoji pred nevarnimi dogodki, a se še dajo stvari poravnati, ako se krene na srednjo pot in tako reši deželo iz nezdravega, nevarnega položaja.
DEMISIJA SKUPNEGA FINANČNEGA MINISTRA.
Budimpešta,, 4. septembra. Dentisija Burianova je gotova stvar.
DESET NOVIH MAŽARSKIH ŠOL.
Zagreb, 4. septembra. V daruvar-skem okraju se tako hitro množe tnažar-ske šole, da so v nevarnosti hrvaške šole. Dosedaj je bilo v okraju devet mažarskih šol, a sedaj Mažari po mažarskem šolskem društvu »Julian« zahtevajo deset novih in to za Dežanovac, Sokolovac, Trojeglavo, Imsovoselo, Gjulaves, Bresto-vac, Amtunovac.
MINISTRSKA KRIZA NA SRBSKEM.
Belegrad, 4. septembra. Kabinet No-vakovič ostane na svojem mestu, ker so zahteve nacijonalcev in naprednjakov izpolnjene.
SAMOUMOR PISATELJICE.
Dunaj, 4. septembra. Tu se je zastrupila 40 let stara Ilona Pataki, sotrudnica »Fremdenblatta«. Vzrok je baje nesrečna ljubezen.
ODBOR ZA »NARODNO OBRANO« SE JE ZOPET KONSTITUIRAL.
Belgrad, 4. septembra. Odbor za narodno obrano je zopet začel svoje delovanje. Osnovati hoče po vsej Srbiji narodne pomožne skupine, a dopisujoče odbore v vseh deželah, kjer prebivajo Srbi.
z dobrimi spričevali želi službe pri krščanski rodbini. Vajena je tudi gospodinjstva. Povpraša naj se Sv. Petra nasip 35,
II. nadstropje.	2397 3-1
Splošna stavka na Švedskem se baje konča dne 6. septembra.
Zeppelinov zrakoplov III. je od svoje vožnje iz Berolina srečno priplul nazaj v Friedrichshafen.
Ruska vlada je v poljskem kraljestvu zaprla 184 poljskih šol.
Dvoboj med možem in ženo. Iz Či-kaga se poroča skoro neverjeten slučaj: Italijan iz Kalabrije, neki Spizzani in njegova žena sta se naveličala drug drugega. Sklenila sta se dvobojevati na živHenje in smrt, kar se je pa tudi za oba končalo smrtno. Zaprla sta se v sobo in streljala najprej z revolverji drug na drugega, nato sta pa še nadaljevala dvoboj z bodali. Ko so ljudje zaslišali strele, so udrli vrata, in našli ženo mrtvo z dvakrat prestreljeno jn prebodeno, moža pa umirajočega tudi z dvema ranama od krogelj.
dobro izurjena za veliko delo sprejme takoj Anton Čebulj, krojaški mojster, Jesenice, Gorenjsko.	2106 3-1
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Poizve se na Marija Terezije cesti Štev. 2./1II.	2116 3-1
Sprejme se več gospodov na
event. se odda po jako nizki ceni eni ali več družinam brez otrok	-■
več sob z vso opravo
ali tudi brez oprave. Vinko Orešnik,
restavrater v hotelu „Vega", Sp. Šiška.
2460 3-1
iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 200—400, 700,1200, 3000, 5000 litrov proda po nizki ceni
Fran CaSCfO burgoveaulicee6.
Proda se
Listnica uredništva.
Vsled obširnih poročil o zborovanjih in obsežnih referatov, je zaostalo nekaj dopisov. Prosimo potrpljenja. Vse priobčimo !
obstoječe iz pristave z vrtom, rodovitnih njiv ter hoste v Žužemberku, deloma v bližini, skupno ali parcelirano, pod ugod. pogoji, zlasti ker ostane lahko del kupnine vknjižene. Zemljišče meri približno 22 oralov ter se pristava lahko z malimi stroški prenaredi v stanovalno hišo s hlevi. Več se izve pri lastniku Jos. Poka v Žužemberku.
uvedena in uspešna. Nujno radi odpotovanja, Ponudbe pod Stev. »15« na »Slovenca«
Žalostnim srcem naznanjamo ča~ stitim duhovnim sobratom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš pre-ljubljeni brat, oziroma sin, gospod
^ pl*lWif
Karol Miklavčič
župnik v pokoju
danes 3. t. m. ob 5. url popoldne v 50. letu starosti po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti, zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega rajnika bo v nedeljo 5. t. m. ob 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše sc bodo brale v ponedeljek ob 8. uri.
Priporočamo predragega rajnika v molitev.
Sv. Križ pri Litiji, 3. sept. 1909.
Alojzija, mati; Frančišek, brat: Zaika, Minka, sestri.
ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 34G miiijonov kron.
poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka na življenj
~T	'	meseca avgusta 1909 od I. ja«. 6909
^°arSovie„oP°v"oUtd[,b ! ! K 10,203.017-90 K IH-HUM«
"i'0- i K 8,57082 01 K95|f l02/S Naznanjene Škode znaSajo . K 885.802 12	K 6 859130 «5
Pozor!
Lepa nova hiša
gostilno, lepim senčnatim vrtom in dvoriščem tik Ljubljane se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Na željo kupčevo tudi z gostilniško opravo. Kje, se izve pri upravništvu „Slovenca".	2423 2-1
Uljudno naznanjam, da setn preselil 1. septembra ti. svojo trgovino s Kongresnega trga 14
v Prešernove ulice 10-14
— nasproti Mestne hranilnice	■
kjer sem prevzel staroznano trgovino g. I. KORDIKA, z galanterijskim in norimberškim blagom, igračami ter vsakovrstnimi potrebščinami za različne sloje
Zahvaljujoč sc za dosedanje izkazano mi zaupanje in toplo priporočajoč Se nadaljni naklonjenosti, beležim
z velespoštovanjeni S IIH D© j M C.
za mizarsko obrt sprejme takoj Josip Arhar, mizarski mojster Vižmarje 20, p. St.Vid pri Ljubljani.	2408 2-1
Svojim častitim gostom naznanjam, da sem se §irc> seiiEa s Sv. Jakoba trga
7 l-o na Fransovo nabrežje št. 15
Zahvaljujem se čast. gostor za dosedanji obisk ter se priporočam tudi nadalje
JCežika jfralj.
zaslužek s trajnim pisanjem na domu. Rob. Gruss, zaloga naslovov, Kolin ob Renu, štev. 88.	2366 3—1
Posojilnica.
Kmetska posojilnica ME:
lice, sprejema hranilne vloge ln daje posojila, Dunajska cesta št. 18.
Ljudska posojilnica ^Sfž
Miklošičeva cesta 8. — inserat.
V7liomnrt podporno društvo, Kongresni trg 19 UdJCHlllU Glej inserat.
Razne tvrdk«.
Jager Toni. trgovina rožnih del, Židovske ul. 5.
Kollmann M^nlrporcelana in 6tck!cnine' Lekarna Trnkoczy vt0Sbliani- zraven ro-
Mencinger T,,d<r?.ovina 8 špec. blagom (n It. 37. in 42.
delikatesaml. Sv. Petra cesta
jpt^ic+rut FNip, slikar za napise, črke in grbe, S. IlCtlUU Prešernova ul. 50.
Treo Simon, stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25.
/ŠhPrt naive6ia zaloga čevljev domačega iz-fc.UlUl delka, Prešernove ulice.
Ustanovljeno 1862. Telefon 5S4.
illl, lili
C. IN KR. DVORNI MflSlNIST
Vil. Kaiserstrnsse štev. 71, vogal Burggasse,
največja in najbogatejša zaloga vseh vrst
I?ll?i!5ff'ijSt noHi posebo finih v vseh barvah, v ftlimimfi PllJ ognju email. z nikeln. montažo peči za reguliranje (F0116fen) od 15 K viSje, peči za trajno kurjairo za premog
" tam srnini
v vseh velikostih
železne psčl s psčnicam
za dve ali tri sobe
peč! in telili za plin.
Ceniki zastonj in franko. 2412
Ugodna prilika!!
V Št. Vidu na Dolenjskem je na prodaj iz proste roke, tik ceste pri farni cerkvi, lepa
z vsemi gospodarskimi poslopji. Hiša je posebno pripravna za gostilno in tudi vsako drugo obrt. Zraven spadajoče zemljišče, obsegajoče njive, travnik in nekaj gozda, znaša približno do sedem oralov. Več se izve pri lastniku Antonu Volk-u, Št. Vid na Dolenjskem.	2447 5-1
Novi in rabljeni transportni in skladiščni sodi
razne velikosti za vino, žganje, se dobe najceneje po ugodn. plačil. pogoji, tudi komisijska zaloga, pri .jJSJF Sch-jvarz a Fabian, Buda-pest. VII. Erzsebetkfirut 35, Telefon 116-27. Najcenejši vir za producente in razprodajalce. Posredovalci se honorirajol	2374 6-1
1 kg sivega slnibljeneaa perja K 2, polbelega K 280, belega K 1, finega K S, najboljšega skiiblienega K 8. sivega puha K S, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje KV^t
gostega jako trpe?.neqa rdeCega, modrega, belega aH
.....".....180X1"
njene, iz zelo roga, belega ali rumenega Inlet-nanklng-blaga,' 1 pernica vel. 180,<116 cm t. 2 Dlnzinama, vellkor.t 80X5H, napolnjena z jako lepim mehkim petjem K 16, s polpuhoni It 20, s puhom K 21; posamezne pcrnice K 12, l'l, 16; vzglavnica K 3, K :rb0, KI, ■ Pernice I80vl«)cm velike K 15. 18, 20: vzglavnica 90 ^70 ali 80 ■ 811 cm K VflO, C'—, 5'5U. Spod. pefr.ico iz gratlla 1K0 - llticm K 13- . 15- razpošilja proti povzegu poSIn. prosto pri naroČilu od 10 K dalje.
TA. Eerger v DeSenici št. 1010. Češki les.
Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o Jimnicali, odejah, prevlekah ln vsem drugem 716 posteljnem blngu zastonj In poŠt. prosto.
C. kr. tobačna tovarna.
Št. 4136/09.
2440 3-1
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih mehkih in trdili desek, obročev, bukovih in hrastovih sodov, premoga in koksa za leto 1910. ozir. 1911. konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana s kolekom 1 K in s pobotnico, ki znaša 10% od zaslužka za leto 1910, vloženega pri kaki c. kr. blagajni in napisom na vnanji
strani ovitka: ,.Ponudba za dobavo.......k št. 4136 ex 1909", morajo se doposlati
podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje do 28. septembra 1909 do 11 ure dopoludne.
Za leto 1910. potrebovale se bodo sledeče množine:
4 m dolge, 14 mm debele mehke deske, okoli 73.000 kosov:
14.000 kosov 19 cm širokih desek	5.000 kosov 31 cm širokih dese«
5.400 „ 33 cm „
14.000 8.000 8.000 8.000 5.000
21 cm 23 cm 25 cm 27 cm 29 cm
3.600 1.200 800
35 cm 37 cm 39 cm
4 m dolge 20 mm debele mehke deske, okoli 13.000 kosov:
4.000 kosov 19 cm širokih desek	1.000 kosov 31 cm širokih desek
1.000 „ 33 cm ..
2.000 1.000 500 1.000 1.000
21 cm 23 cm 25 cm 27 cm 29 cm
500 500 500
35 cm 37 cm 39 cm
200 kosov 4 m dolgih, 26 mm debelih, 316 mm širokih mehkih desek 100 „ 4 m „ 33 mm „ 316 mm 100 „ 4 m „ 40 mm „ 316 mm „
2 m3 2 m dolgih, 26 mm debelih bukovih desek
155.000 kosov leskovih malih obročev, 2'5 m dolgih v butarah po 100 kosov.
300 kosov bukovih sodov a 2 hI.
i00 „ hrastovih sodov a 1 hI.
26.000 meterskih stotov premoga.
500 „ „ koksa.
Množine potrebne za leto 1911., katere bodo primeroma iste kakor za leto 1910., naznanile se bodo event. ponudnikom pred potekom leta 1910.
O zahtevani kakovosti blaga, roku za dobavo i. t. d. pouče priloženi spec. dobavni pogoji in morajo ponudniki v ponudbah izrecno opomniti, da se ž njimi strinjajo.
Vsakemu ponudniku je prosto, staviti ponudbo za jedno ali dve leti.
Cene se morajo navesti v ponudbi posebej za enoletno oziroma dveletno dobavo in se morajo napisati s številkami in besedami.
Ponudbe, ki se nanašajo na ponudbe drugih kakor tudi konkretualne ponudbe niso dopustne.
V ostalem pa veljajo za te dobave splošni pogoji pogodb za dobavo gospodarskih potrebščin opr. št. 6363 iz leta 1899., kateri se lahko v podpisani c. kr. tobačni tovarni ali pa pri c. kr. glavnem ravnateljstvu tobačne uprave na Dunaju med navadnimi uradnimi urami vpogledajo in se morajo ponudniki v ponudbi izraziti, da se z njimi strinjajo.
O vloženih ponudbah odločuje c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju, katero ima tudi pravico oddati dobavo pO posameznih potrebščinah ločeno za jedno ali dve leti.
Vsak ponudnik se zaveže s tem, da uloži ponudbo, vstrajati pri svoji ponudbi do odločitve c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave na Dunaju in se s tem odpovedati določbam § 862 a) b) drž. zakona, dalje členov 318 in 319 trg. zak. glede časa v katerem naj se mu naznani o odločitvi njegove ponudbe.
Na ponudbe, katere nc bodo odgovarjale preje omenjenim pogojem v polnem ob-segu in katere se prepozno vlože, se ne bode oziralo.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1909.
Hlavdček.
1§ um v „i
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.

čez 3000 kom. jesenske in zimske obleke za gospode in dečke od K 10,— viSje, čez 1000 kom. površnikov in raglanov od K 12'— višje, čez 3000 pelerin od K 8'— višje, čez 15.000 kom. najnovejše konfekcije za dame in deklice kakor jopice, paletoti, mantilje, pelerine, kostume,
krila in bluze.	Q< Bernatovič#
2458 3-1
»GLASBENA MATICA" V LJUBLJANI.
v glasbeno šolo
se bo vršilo dne 14., 15. in 16. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 6. ure v društveni hiši, Vegova ulica 5.
Eedni pouk se prične 18. septembra.	2436 3—1
Pogoji vzprejema: 1. Društvenina staršev 4 K na leto, za kar dobijo muzikalije brezplačno; 2. Vpisnina za vsakega učenca 2 K; 3. ukovina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, fagot, rog, trobento, pozavno ali harfo po 4 K na mesec; b) za solopetje po 8 K na mesec; c) za teorijo in zborovo petje v šolskem zboru po 2 K na pol leta; č) za zborovo petje v dijaškem zboru po 1 K na pol leta; d) za pripravljalni tečaj zborovega petja odraslih po 2 K na mesec; e) za harmonijo po 2, odnosno 1 K na mesec; f) za kontrapunkt in kompozicijo po 4 K na mesec; g) za glasbeno zgodovino po dogovoru; h) za ensemblske vaje po 1 K na pol leta.
Odbor „Glasbene Matice".
E 306/9.
Na Javorniku hišna št. 45 se bode prodajalo dne
6. in 7. septembra 1.1. ob 10. uri dopoldne
nekaj prodajalniške in gostilniške zaloge, delilni stroj za testo, hišna in gostilniška oprava
9. septembra 1.1. ob 10. uri dopoldne
konj, kočija, vozovi, 2 prešička itd.
Predmeti se lahko ogledajo neposredno pred dražbo.
C. kr, okrajna sodnija v Kranjski gori cdd. II.
rine 2. septembra 1909.	2450 1—1
Gospodična
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. želi premeniti službo kot kontorlstinfa ali blagajničarka z dobrimi spričevali. Veselje ima tudi kot prodajalka. Prosi se, če mogoče, na Štajersko. - Pisma naj se pošiljajo na upravništvo ..Slovenca" pod šifro ,,Kontoristinja". (2443)
Posestvo Alojza Kepic v Rudniku, št. 1, pri Radomljah, okraj Kamnik, ki ima lepo
lego, 20 minut od železnice, obstoječe iz prostorne hiše, gospodarskih poslopij, velikega vrta okoli hiše, travnika in njiv, se prostovoljno proda.
Kupci naj se oglašajo in si ogledajo do 20. t. m.	(2437)
Cfnr

Meseca avgusta 1909 vložilo je 1322 strank kron 866.557'27, 1189 strank pa dvignilo kron 699.631*99. Stanje vlog koncem meseca avgusta 1909 kron 36,356.819-56.
2430
c^ai
1-1
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
iiiimiuiiuiMi Obstoji že nad 38 let. iminnniium
ia Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Woifove ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, polteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare
obleke ter sploh vsa popravila. Zagatavljajač hitro in najpoJteoejSo postrežbo, prosi, di st prt 2403 """"č"'11 ,zv0" ozirali na prvo domačo tvrdko, 26-1
Sode
vgč vrst, majhne in velike, stare in nove, ima na prodaj	2451 (3-1)
I. Buggenig
sodar Ljubljana, Cesta na Radolf. želez. 5.
Poštenega in pridnega
v
kočij
od 24. do 36. let starega, neoženjenega, za prevoz trgovinskega blaga s kolodvora, sprejme takoj v službo KAROL ŠIŠKO-VIČ, trgovec v Černikalu pri Trstu.
2453	Plača po dogovoru.	(2—1)
Pri ces. kr. poštnem uradu na
Kranjskem sprejme se v
poštno prakso gospica,
ki dobi po dovršenih izpitih, za par oziroma več let pri tem uradu službo kot pomočnica (Postgehilfin). Kje? pove c. kr. poštni urad Ljub-
2454	Ijana 5, (Vodmat). (3-i)
iz dobre hiše sprejme boljša rodbina v dobro oskrbo. Pismene ponudbe pod M. H. na upravništvo ..Slovenca".	2376 1—1
295 1-1
prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu
od litrov 56-70	od litrov 180-250
„ „ 100-120	„ 250-450
„ „ 120-180	„ „ 500 - 700
nadalje sodi z vraticanil	od ROO, 900, 1100, 1200,
1500, 1800, 4000 in 5000	litrov se dobijo prav po
nizki ceni M KnenDrAfn v Mubljani. poleg pri tvrdki III.rVUAMB! CTLIJ. Kosler. nivovnrne
Nlkako potenje nog. Ma Hm ln trdo kožo. noMh peko?, ln utrujenosti, kratko prerojen
se čuti Človek po eni kopelji rhiranrlatniM " za noge s pralnim praškom iil»U!l fljjl illUUI.
Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfume-rijah. Koder se ne dobi, obrne naj se narsvnost na izdelovalca Mag pharm.	2103 10-1
VIKTOR OTTOHEPETZ, Gradec I.
Ljubljani v lekarni Mayer, Trnkozcij, droger. Kane.
Nad 25 let dobro idoča
PEKflRlJfl
v lepem kraju na Gorenjskem, kjer je tudi letovišče in pride tudi 800 do 1000 tujcev na leto, se da takoj pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na upravo „ Slovenca" pod „Pckarija".	2365 (l)
Stoj prijatelj!
1068	Predno kupiš aH izposodiš
klavir ali harmonij
potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki
HI E(III7DBI!7HI8? Gradišče u flbrUIlL filiLLfllfl (mestna hiša)
Prepričaj se o blagoglasnostl lil najtrpežnejši konstrukciji mojih instrumentov Iz prvovrstnih najboljših tvornic.
Zasebniki I naj ne zamude ugodne prilike
Trgovci i za naročbo
naravnost iz tSz&Bnine!
1884 Posebna ponudba: 12-1
40 met oksforda za srajce, ceflra za obleke,, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno barteno le, K 13-40.
40 met. ruuiburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18 40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2-25. Brisače 40 cm široke, 1 ni dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom I< 1-25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glaseCimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Obrne na| se vsak na
Prva češka za zavarovanje v Pragi na žlvllenfe
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ulica Donizetti st. 5.
EDINA	slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje,
EDINA,	katera koleknje zavarovalne listine z narodnim kolekom,
EDINA,	katera kolekuje svoje dopi3e z narodnim kolekom. 0 0 0
Zavaruje	najceneje, najugodnejše na vse načine! SVOJI K SVOJIM!
Pojasnila dajejo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseli večjih slovenskih krajih.
Nadzornik v Ljiljani je lospoil GESTI IVAN, Meckpa Gesla štev. IG.
2336
2184 20-1
puškar v Ljubljani >1 Židovska ulica št. 8
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in tudi ====== glede strela vse druge puškarske izdelke.	- -
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago,
Popravila izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročenestvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proste.
V
' : *
'®8!1H ifH


ililiji
mm
UP
Kot strokovnjak In udtelj Glasbene Matice in zaprisešeni
Im
Heitzmanbve planine, ki so neprekoslflvi. Prodaja proti ce-
niak ... ------- ----------------------------------
izvedenec c kr. deželne sodnije jamčim za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. — zlasti
pa priporočam Hfilzl-r______________________ jivi. Prodaja proti ce-
niku z Izrednim popustom tudi na najmanjta obroke brez zaditja.
St. 397/pr.
Na porodlškem tn gtnekologlčnem oddelku deželne bolnice je izpraznjeno mesto asistenta, oziroma sekundarija z adjutom 2800 K in prostim stanovanjem.
Eventualno je oddati mesto sekundarija v deželni bolnici z enakimi užitki. Prosilci naj izroče svoje prošnje, ki morajo biti opremljene z dokazili o starosti, o' doktoratu vsega zdravilstva in o znanju slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika do
21. septembra 1909.
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Deželni odbor kranjski v Ljubljani,
dne 30. avgusta 1909.
Sknpna rezerva sklepom Upravno premoženje sklepom 1907 čez stojlsot kron. 190? 3 mllilsste seststet&soč kron,

registr. zadruga z neom. zavezo v Lublani,
pisarna na Kongresnem trp St. 15. nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vli
3
4
t. j. K 4*75 na vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se
obrestovanje pretrgalo.
Uradne ure od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. 3418
Račun poštne feranllnžce štev. 49036.	Telefon štev. 135.
Postaja ZaboH in pcstalalltte Zagorske železnice »StuMčke Toplice". Sezona od L m&ja (So 30. oktobra.
Termalni vrelci 53<>C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznostl, kolnim boleznini, ter tudi za rekovaleicente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana In bivališče.
S« „_.
Hrvatsko
Zdravljenj« s svitlobo.
Sobe od K 1'— nadalje. Pojasnila In prospekte daje kopališka uprava v Stublčkih Toplicah' Hrvatsko. PoŠta Zabok, brzojavna postaja Stubica. lnterurbanska telefonska postaja.
1U49 1
XX1XX*AXXXXXX:
Išče se
Barbara Žitnik
rojena Kamenšek. Pred 8 meseci je bivala na 194 Bakon Str. Ober Disteln. P. Re-klinghausen, Vestfalsko, Nemčija.
Za njen naslov bi rad zvedel njen soprog: Zorko Žitnik, Box 257 Chisholm Minn. U. S. R.	2120 3-1
j(jjp==]tIH&
Proda se
pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno	1913 1
• v
na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20.
Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30.
le iz boljših družin, sprejema se v deški zavod, pod vodstvom izkušenega šolnika. Informacije daje vodstvo zavoda, Cesta na Rožnik, vila Jerin.	2407 5-1
Krepak deček, poštenih starišev, se sprejme za mesarskega vajenca. Kje, pove upravništvo »Slovenca«.	2339 (1)
sprejme na hrano in stanovanje M. La-
setzkij, Dunajska cesta št. 9, II. nadstropje 5. vrata.	2414 3-1
Išče se popolnoma zanesljiv
ki je tudi za vsako drugo vožnjo in delo vporabljiv. Kje, poizve se pri upravništvu „Slovenca".	2386 3-1
citol
zetetoaika Hvpsia Schwelgerla.
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENE. STEKLENICI 1 K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mager, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
Zunanjim naročnikom — najmanj štirih (4) steklenic — se odpošlje voda poštnine prosto (franko).

2048 1
najboljšega sistema,
oforje
mline in stiskalnice
za grozdje in sadje.
telesne blagajne,
stavbene potrebščine
železnino ::
dobavlja po najnižjih	Qt«nir»fl
cenah slovenska vele- J"" ^lupiCa
trgovina z železnino » £iubijani, Jrtarij« 3»r®zije cesta žtes.!.

Podružnice Spljet, Celovec	L	inbljanska kreditna banka v			Ljubljani	Stritarjeve ulice 2	Podružnice Spljet, Celovec
In Trs«	Pro	m m	eiiMILti	Mi fi žrebanju i	ne 6. septembi	'a 1909, n K 51	ln Trst
- Delniška glavnica - k a,000.000.							Rezervni fond K 800.000.
C. hr. prva itn
mammmma
Tomanova ul. št, 105 zraven »Narodnega doma".
Na c. kr. prvi državni gimnaziji se prične šolsko leto 1909/1910 s slovesno službo božjo v domači kapeli
Revmal |
j Protin! |
l| Ischias!
Od 1. aprila do 1. novembra otvotrjeno.
Nizke cene kot doslej kljub Času primernim novostim. — 1. septembra do 1. junija 25% znižanje.
Čudoviti zdravilni vspehl. Radioaktivne termine kopeli 35—44 stop. C.
dne 18. septembra
KSIGS3K1MSJISBH2SSKT5«
Hrvatsko (hrvatska Švica).
kopališko ravnateljstvo in kopallš
Zdravljenje s term. pitno vodo. Razpošiljanje term. vode. Obisk 5600 oseb. Marmornate kadne kopeljl in tufil, sudorijl. — Prospekte in pojasnila pošil|„ kopališki zdravnik dr. Mai. - Pravilni naslov le: Krapina-topllce, Hrvatsko. D 1164 6-
Nanovo vstopajoči učenci se bodo vpisovali za prvi razred dne 15., za ostale razrede 16. septembra od 9. do 12. ure.
Učencem, ki so doslej obiskovali ta zavod, se je zglasiti dne 17. septembra dopoldne.
Natančneja pojasnila se čitajo v naznanilu v šolskem poslopju.
Po naredbi c. kr. dež. šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, št. 2354 se smejo učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo c. kr. okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, v ljubljansko gimnazijo sprejemati samo po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje.
Zdravilišče, 200 komf. sob, krasen park, terasa, reun., Čitalnica (vsi Časopisi , blljardarna.
Stalna vojaška zdravil, godba.
Llft, telefon, avtomobili. Posojevalnica avtomobilov.
K postaji Rogatec 2 uri hoda in k postaji Zobok-Kra plna-Toplice 1 uro hoda. K vlakom poštni vozovi. Zasebni vozovi in avtomobili proti prejšnjemu naročilu pri ravnateljstvu.
e. Hr. I. Ir
? vn
dne 51. avgusta 1909.
2598 5-1
meama—
za industrijsko podjetje združeno z malo kmetijo išče zanesljiva, domača tvrdka. Dotičnik mora biti popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik z odličnimi spričevali. Ako je žena njegova dobra kuharica, lahko prevzame ona gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 K. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi. Lastnoročne ponudbe, opremljene s prepisi spričeval je vložiti pod »STALNA SLUŽBA" na upravništvo »Slovenca".	2095 (i)
1 "t "'""a "iVr^r^-"*'ffiit	'■■".....
izdelovatelj umetnih mlinov in žag
:: v St. Jurju ob južni železnici (Štajersko). ::
RS
TT
tb—«—sr-

s
W -r-MŽjiValo- -01 r—rr t- UlV
\
j Uj
¥

Izdelujem ia imam vedno v zalogi mline na gejielj in za roko. = V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem. == Razpošiljam na malo in veliko vsakovrstne potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. !!! Krasne reference!!!
2572 (l)

Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	1021 (i)
IGNACIJ ČAMERMK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
ra
šole,
ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovej. izdajah.
Sezname predpisanih učnih knlig oddaja brezplačno.
Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeCe učne knjige:
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. K 2 20.
Matek Blaž, Aritmetika in algebra
za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 2"20. Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2—. Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol, vez. K 1"—. Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. K 1-80.
Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk
za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice katoliške vere. Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez. K 1'40.
Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk
I. knjiga, vez. K 2 80.
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica, vez. K 3'—.
Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica,
vez. K 3'50.
i i 1
Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini, broš. K —-80.
Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje, vez. K 1"90.
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del
od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2 50.
Jeršinovič Anton, Livijev komentar,
broš. K — 60.
Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu, broš. K — 80.
.Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba ~ Najnižje cene -
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
195 52-1
Ljubljana, Volfove ulice štev. 3.
Zahtevajte moj Mg CBHilIzastoni
Železn. patent. Jloskopf ura
_ — 5 K

so
ca 3 ^
a
3 5
T3 73
Pristne srebrne ure K650 S I'? 3 — ■	S
« m o " o
Ima 6 kamnov, pristen nikel-nast okrov, ki ostane vedno bel, kazali-ik iz emajla, 86 ur idoča natančno na pol minute.
jfepEktei?. S 3 srebrn, pokrovi „9-50 5 lU"™11^; Stenske ure____„2-70 !
Budilke......»2*40 5 "S T?
u z dvojnim S S n zvoncem 3-40 ■ An
največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine
Jflavfa
ijdelovatelj ^irurgičnih in orto-pedičnih predmetov in Jjandaž,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvezil ja zdravstvo in bolniško postrežbo, bifejev, irigatorjev, aparatov ja inhalacije s paro in mr^lo, sterelijirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja krčns žile, kdne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate 30 samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk• Vse bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Galvan<čniponiklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno ln ceno.	3 5
Stambiltje
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 521
POZOR!	POZOR!	POZOR!
Najstarejša prevozna tvrdka v Ljubljani
Jurija Jankoviča naslednik	mo (i)
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ul. 31
se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim
Cona	1	modernim vozom. _
Cene zmerne!	Postrežba najtočnejša!
SS
SS
:ss
I
.55 SS
SS
.D
§s
FOS3OOLU	& BTT
n»yiLILJLilJB n SS SS SS SS is is s ss s
Ustanovljena 1847.	Ustanovljena 1847.
Terana pohištva J. J. Naglas
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 NajsolidnejSe blago.
SS
RS
RS
SS SS
s
SS
s
SS
SS
RS
SS
smj n is a a	b a trd &
SSSSSSSSSSSSSSSSSSSS SS £5 SS £5 SS £5 SS B SS £5 SS SS 53 SS SS SS SS SS SS SS SS SS SS
čavniDarstva. HldraliOne vidre ln sosalhe
• ■ a e
i. Spreitzer-Sa nasleti. Ljubljana, Slomškove ulice 4.
Priporoča se siavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to ' stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne i križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d. Specijalitcta: valjični zastori in solncne plahte po najnovejšem sistemu s »dvigalnimi oporami brez vijakov

Podjetje betonskih stavb!
Brata Seravalli & Pontello
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 19.
3060 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. 52-1
RazliCna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
Vsa tlela so solidno in strokovnjaSko Izvedena. — Cena najnižja. - Jamstvo. — Zastop. svodov patent .Tiral".
Dragotin Maje
= čevljarski mojster = Ljubljana. Radeckega cesta i
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna!
3292
}
J. KORENČAN
~~ Ljubljana—
trgovina norimberškega ln galanterijskega blaga na :: drobno ln na debelo. ::
:: Velika ::
zaloga pletenin
kakor: nogavice, srajce, maje, spodnje hlače, otročje obleke itd. 2575
Priporoča se:
Hotel pri Maliču
(nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej.
restavracija v hiši.
Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni.	«84 52-1
Perje za postelje in puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvrSujejo.
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta
1.	Vitek-ov „Immerjung", rudečk. rujavc In črne barve.
Barv« takoj in trpežno, i kart. K 4 -.
2.	Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica K r-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
FR. VITEK & Co. PRAGA.
1621
Vitek-ov,Jamar uno" Vitek-ov Jmrnerjuno"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte le Vitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi sc pri: Hnt. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana,


NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bom tekom tega leta odprl v Ljubljani
tehnično Bisarno
O
Tu bodem izdeloval vsakovrstne načrte za javne in privatne stavbe. Sprejemal bom tehnična in vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela. Sklicujem se pri tej priliki na neštevilne javne in zasebne stavbe, ki sem jih v zadnji dobi zgradil v največjo zadovoljnost dotičnih naročnikov, na primer: »Narodni Dom« v Brežicah, župne cerkve v Cerkljah, v Sv. Križu na Dolenjskem, na Teharjih pri Celju itd.
Letos zidam enajstrazredno ljudsko šolo v Št. Juriju ob juž. žel., knezoškofijske zavode v St. Vidu nad Ljubljano in več drugih obsežnih stavb.
Solidnost moje tvrdke potrjujejo mnogoštevilna priznanja, ki so se mi izročila od raznih strani.
Priporočam se slavnemu občinstvu najtopleje za blagohotno naklonjenost in beležim
z odličnim spoštovanjem
Valentin Scagnetti,
Krško, dne 30. vel. srpana 1909.
2396 10-1
arhitekt in mestni stavbenik.


v.;', ..j ^jm	?.v.V,J^ «1 -v. >if!" v, V	fr (t .tVm	v
muraRSiraBKii
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glicerinska in jedrnata, stearinske
sveče znamki „ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe7 sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkts
moderne kemije zato neprekosljivo blago
parotovarna za milo, surovi margarin, kristalno	. „ o. . 0 w . _ ^	,
== sodo in stearinske sveie == Največje in najstarejše slovensko podjetje!
Častiti duhovščini priporočam stearinske sveče za cerkveno rabo z znamkami „EXCELSIOR" in „SUPERIOR".
■ ilUBBBiil
■■■■■■■■■
Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pucn-kolo3a:
„Specijal" Pnch-kolesa.......K 150 —
„Cnrier" kolesa........... 115'—
Najboljše pueumatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši 527	šivalni stroji od K 66'- naprej.	(i)
Za preknpovalce ista cena, kakor v tovarnil Eer prodajam brez potnikov, volsd tega vae blago veliko oeneja.
Ceniki zastonj ia poštnina prosto.
Z odličnim spoštovanjem
FR. ČUDEN
urar ln trgovao v Ljubljani.
Slot>enci, pozor!
pri nakupovanju t>encex>.
£jubl]ana, testni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. ::
- Gene brez konkurence! -
Stari trg 21, filijalka
vdanejše priporoča velecenjenim damam. Klobuke sprejemam v popravilo.
zs^^mmm&smmGm?

□
p^r' Izvolite pisati po vzorce!
V. J, Havliček a bratr v PodeMecit
izvozna tvrdHa modnega Iga na roHo delano razprodala po znatno znižani ceni.
aaaaaaaaoaaaiaaaac
g različnih velikosti
aragoaaag^
aj8l|s®zs5rali|ttp(pliiliiJ)| •
uaoaa^jaaaaoaa^aauaaaaaatMaacraacaaa
oaaaaaoi:
u
Vzorci Iranko!	Le malo časa
1 zavoj TO m pralnih ostankov okusno odbranih OEOODCJfJ za K 18.— franko po povzetju. — Od teh se 8 |n	vzorci ne pošiljajo. 463 52—1 g
□aaatraaaooaao^^
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu
na Dunajski cesti štev. 18
je imela konccm leta 1908 denarnega prometa nad K 71,417.3M'75
obrestuje hranilne vloge po 41
2 O
orez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sgroiema tudi Mine vlosa pa loči račun v zvezi s kovnim prometom in iih obrestuje od fine vloge do dne flvisj.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad .	K 17,102.911.27
Upravno premoženje............K 17,519.983'93
Posojuje na zemljišča po 5V«°/o z ll/2% na amortizacijo ali pa po 5'/«°/o brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od 3__izven nedelj
lit	in praznikov.	52-1

z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Mverpen v ta-M in čez v
je proga
Na naSih parnikih »Finland«, «Kroonland», »Vaderland*, «Zeeland», „Lapland", .Menomi-na", „Maniton", „Goth!and\ „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnoin in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Diod iz Ljubljani! vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega
kolodvora r.a levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju. 188 (52—1)

Cs=J
kanalizacije, kopališča
(=3

8 (tel H
iiGmačs spsciasm mam. SB
spsclalnl Teniške ocene isi načrti zastonj, ko se psverl delo.
Inžener-hidrotekt
CS3
Beetteavenove ni. 4. Brzojavi: bacfenik, Ljubljana.
Delniška, družba idrnženib plfoiarei Zaleo in Laško
1 .pojoča ■voJe^lBliopiio JBJLVO.
Specialiteta: pjSaSvatos*11 (črno pivo a !a rnonakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
======r=^rrrr== Poilijatve na dom sprejema restavrater .(Narodnega doma" 0. Kržlšnik. (Telefon it. 82.) ======:
i
1842	Ustanovljeno leta	1842
Slikarja napisov^ Stavk fn pohištvena pleskarja. -
Velika zbirka dr. SchOnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih Izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poslanih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: „Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte)" poŠta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postajo
Domača tvrdkal
LUKA VILHAR
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4
Hfc novega poslopja Katol. tiskarne, levriuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- npg kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne lil D dllke, zlate, srebrne innikelnaste ure, mrmra Mctano tcr različno zlatnino dalje VOliMliC, prMlIllO insrebrnino. 282452-1 Vs« popravila te izvrSc solidno ln po nizki ceni.
It. 705 Flobert TescMs „WMmD"
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni 1r«*/\*i in Hregljami, teža 1 »/4 kg fkA Uli —• PoSHJa se le po povzetju. — llustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1)
Franc DnSek. orožarna, Qpočno89, l elite. Lepa zračna m
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
ZbIsM c. kr. avstrijskih državnih uradnikov

Klobuke
cilindre in čepice
v najnovejših faconah in velikih izberah 112	priporoča	52-1
Ivan Soklič.
Pod trančo št. 2. Postaja clek. Ž8lcznlce.
4 tedne
in na ogled razpošiljam svoja KOLESA po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
Ilust. ceniki franko.	2351
Fran Dušek
tovarna koles, Opočno štev. 85. na Češkem.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, iirneža in laka
JUIT7I EEESL,
Prodajalna In komptoir: MIKLOŠIČEVI! CESTA ŠTEV. 6 Telefon ^Delavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. 8. Telefon 154.
'itV iihiiIL'
a
„Pri solncu".
Slovenska trgovina.
,Pri solncu".
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 2552
Ppipofoeam slav. občinstva veliko zalogo favno došlih
damskih. klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroSke obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, Šopkov za neveste ln nagrobnih vencev s trakov). Vezanje cvctlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene.
Najnižje cene!
Solidna postrežba!
T
Najnižje cene!
®
►d
2.
CA O
tT
n B
N
u <
o ca. o
Fotografski umetni zavod
Lfublfana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto* grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
| — Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini. —
ty

khchjj

Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
iz
■ ■
s cesarskimi brzoparaiki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wil!ielm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: holm der Grofi o. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite .v Ljubljani edino-le pri 2S86-58
L 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mcxiko, Cnlifornia, Ariona Utah, Wyoming, Nevnda, Orecjon, in \Vushington, nudi naSe društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore iii na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čoplčev za pleskarje slikarje in zidarje, štsdilnega ftusiflp za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
Lanoaateg* od K 26'—, Flob«rf-puik» od K 8 50, pištol« od K 2-—, samokresi od l£6*—. :: Popravila cent). — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opečno žfov« 77
1631	Čeiko.	33
Žtatun £e/!tfo Av&ru, nu>	/^etpfjali. nag M? oSfr^tf'
cStonori^MifcetetZi*;
v J£ftib#ust£ 'J&Zo&varske
Vinko Majdič
valjični mlin v Kranju,
kranjsko.
Največja proizvajanja priznajo najb&Httt pšeničnili mok in krmnih izdelkov, ki Izvirajo iz najbolj izbranih p&eničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se bi dado kvantitativno nedosegljiv pridelke, kal je zlasti za gospode pekovske mojstra neprecenljive vrednosti.	2916 52-1
Zastopstva in zaloge:
Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
Telefon 177.
k Tomažič
v Spodnji Šiški pri fajafcUaU.
Gospodom gostilničarjem i« p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebačko ln ss češko pivo ss
Najcenejše
3«6 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ceni In najboljši kakovosti slavnemu p. n. občinstvu in — prečastiti duhovščini --
JOSIP VIDMAR
v LfubBfani
Pred M št. 19. Slari trfi šl. 4. Prešernove ulice SL 4.
- Popravila točno in ceno. -
(Ustredni banka českijh sporitelen) = POUiCa: DUHA3 L, WlppHUS0rStraSS8 22.
Vloge na knjižice in račun 4% in 1 V*°/o. — Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. — Uprava ln čuvalua zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam iti drugim javnim korporacijam proti amortiznciii na 4% in '/4% "pravne pristojbine. Financiranje javnih 1431 podjetij. Emisija iastnih 4% foankovnlh obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost ln se smejo rabiti za vsakovrstne kuvcije.
Del. kap. 7,000.000 K Telegrami: ,Sporobanka'. Deponiranje kavcij ln : vadij raznih vrst : Eskont raenjlc samo : denarnih zavodov : Eankovne informacije in svete brezplačno :
1139 1

KSUOlbS
Vedno in v vsaki množini ]e dobiti:
Zarezano strešno opeko prve in druge vrste, z jamstvom
— za nje trpelnost skozi pet let	—
lastne nove, moderno opremljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri
1
I
i

Prvo kranjsko pedjetje za notno steklarstvo in slikanje is steklu
Avousta
Dunajska cesta št. 13 poleg Ji08¥ca"
sc priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. 11, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
HJ «
M
M W
Najcenejša vožnja v Ameriko.
rana poMna pisarna g m
H
za
■ ■ ■ ■
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
2900 52-1
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
o c o a a a a
13
a
a □
a o
o □
O
o
a
o
□
D
B □
□
B □
B
O □
B B O
o □
B
a
Ml Ml
Dajuežja zalega
mo^ijj In d«$l^il) oblelt
. Kjanc
Ljubljeno, Duorni trg 3 "» podružnica; DciJO mc$to, Qlauni trg.
1422 100 1
a a a a a n a a
a □
a a
oaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Več vrst sodov ima naprodaj R. HEPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 kakovost izborna.
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra posreduje brezplačno pri pro« daji ^•J&.jtm.aHa, svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje;
623(3)
845 52—1
Najcenejša vožnja v ilmeriko.
Ha veda in nastaja
v
varna mm m in ram »eni i
. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana.
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naroČila na
šfedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih naiboli strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ŽupnišCem, i' i	samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago.
I
Betonsko podjetje
leip in marmorja.
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci! brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metailique-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralgth - patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE Nil ZAHTEVO.
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje ggKgv, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa slavna in stranska mesta tn- in inozemstva.
MENJALNIČMA DELNIŠKA DRUŽBA
OSREDNJA MENJALNICA: DUNAJ L, WOLLZEILE 1.
)
Elitno* Baden,ČeškaKamnlca,ČeškaLipa,Brno,MoravskiZum-•*■ u<Lir	t; . bergi j&odling, Novi Jičin, Plzen, Praga, Liberce, Cvitava
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk 1.1, d., 1.1, d.
-n Zavarovanje proti izgubi pri žrebanjih srečli in vredn. papirjev.
!b promet
Zaloga koles
Puch, (SM, Globus, ti Regent in drugih Specialnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem Koles za emajiiraaie, : ponikianie ter popravila :
solidno in oeno.
Karol Čameralk
LJubljana, Dunajska c. it. 9.
DRVH.
Slav. občinstvu naznanjam, da se od danes naprej dobivajo	2404 8—1
lepa. suha bukova drva za kurjavo
po 22 do 24 palcev dolga, od pol sežnja naprej v vsaki množini. Za cenj. naroČila se vljudno priporoča
Kari Megiič. Ljubljana, EmonsHa cesta 2, v Jakopičevi li.
ki se otvori 1. oktobra 1909 vpisuje se od 5. do 26. septembra 1909 v Škofjih ulicah št 7 2413 1—1 vsak dan od 1.-3. ure popoldne.
Dve leti staro

opravo
proda vsled opustitve trgovine po nizki ceni
Hnt. Čebuli, posestnik, Jesenice. (Gorenj).
Opremljena
A s posebnim OUDrt vhodom
odda se takoj ali pozneje. Vpraša se
Nova ulica štev. 5.
2314	vrata 3.	3-1
Sprejme se
2342 (1
samostojen mlinar
vešč mlinarske stroke. Neoženjen ima prednost. Plača po dogovoru. Več se izve pri Antonu Kobiju, Breg, Borovnica.
St.21.161/VIIIex 1909.
Razpis.
2412 3-1
se razpisuje v Čemšeniku. Plača (v birl, darilih in štollnini) skupno okoli 600 kron in prbsto stanovanje z vrtom. Nastop lahko takoj ali vsaj s 1. oktobrom 1.1. Prošnja na župni urad v Čemšeniku.	2427 3—1
j\Cova hiša
z velikim, prav dobvo obdelanim vrtom, na najlepšem prostoru v predmestju, 10 minut od sredine mesta oddaljeno, se proda pod ugodnimi pogoji.	2260 4 l Za upokojene posebno -prllično. ponudbe na upravn „Slov." pod „100".
Pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani se bode zgradilo skladišče za tobak.
V svrho ugotovitve tega dela se razpisuje
javna ponudbena razprava
ponudbe naj se predlože
do 25. septembra 1909 ob 12. uri opoldne
pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v uradnih listih „Wiener Zeitung" in „Laibacher Zeitung".
Podatke daje tudi c. kr. tobačna tovarna ob navadnih uradnih urah, kakor tudi stavbno tehnični oddelek c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne režije na Dunaju IX, Por-zellangasse 51, ob delavnikih od 10. ure dopoldne do 2. ure popoldne.
C. kr. glavno ravnateljstvo tobačne uprave
na Dunaju, dne 23. avgusta 1909.
Zi c. kr. sekrijskega načelnika hi glavnega ravnatelja: Merkl 1. r.
Povodom začetka šole priporoča
modna trgovina P. Hlagdič, StSŠVS
l^gT za dijake in dijakinje TSSfl
perilo, klobuke, čepice, majice, nogavice, rokavice, dežnike, kravate, naramnice, podveze, žepne robce, glavnike, krtače, milo, predpasnike, pase, torbice, gumbe, ^moderce, telovadne črevlje i. t. d., i.t.d^/
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. 0 0 0 Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. 0 0 0
najboljša prevleka za mehek pod dobiva pri Leskovlc & Meden ¥ Ljubljani
Postojna: Anton Ditrich. Školja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Franc Dolenz. Radovljica: Oton Homan. Novo mesto: J. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj; Hnton Zurc.
Razglas.
Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranja se bodo vršili sprejemni izpit I. razred
dne 16. septembra
od ih9. ure naprej.
Učenci, ki žele biti sprejeti v I. razred, naj se javijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih zastopnikov dne 15. septembra t. I. od 8.—12. ure pri gimnazijskem ravnateljstvu. S seboj naj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti.
V II.—VIII. razred se bodo učenci sprejemali dne 16. septembra od 8.—12. ure. Šolsko leto 1909/1910 se začne dne 18. septembra s službo božjo na nast sv. Duhu.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije
V	Kranju, dne 2. septembra 1909.
Iščemo nevest
ki si žele nabaviti opremo; ravno tako kupite blago za domačo porabo najceneje v tkalnici
Bratov Krejcar, Dobruška 8642, Češko.
Prepričajte se in naročite si 6 kosov rjuh I" obeljenih brez šiva v velikosti 150/200 za
samo K 13'50. Vzorci barhenta in raznega lanenega iu bombaževega blaga zastonj iu franko.
2439 (t)
Naznanilo.
C. kr. umetnoobrtna strokovna šola v LJubljani bode v šolskem letu 1909./10. obsegala naslednje oddelke:
I.	Zimska kurze za stavbna obrtnike (zidarje, tesarje in kamenoseke). Vsak kurz traja tri zime. — Pričetek 3. novembra. Vpisovanje novih učencev od 15.—20. oktobra. Zahteva se starost 18 let in učno izpričevalo dotičnega obrta.
II.	Oddelek za šolskoobvezne dečka z dvema letnikoma, ki pripravljata za učenje pri mojstru ali pa za vstop v oddelek IV. Učenci imajo tudi pouk v obdelovanju lesa in v ključavničarstvu. Pričetek 20. sept. Vpisovanje novih učencev 16., 17. in 18. sept. Zahteva se starost 12 let in ljudska šola.
III.	Strokovno Solo za mizarstvo In strugarstvo, v katero se novi učenci več ne sprejemajo.
IV.	Novo ustanovljeni oddelek za lesno in kamneno kiparstvo (podobarstvo) s tremi letniki. Pričetek in vpisovanje kakor za oddelek II. Za redne učence se zahteva absolviranje oddelka II., ali meščanska šola ali pa tiije razredi srednje šole, pri čemur se neugodni redi iz latinščine in grščine ne vpoštevajo; kot Izredni učenec lahko vstopi vsak kiparski pomočnik.
V.	Strokovno Solo za umetno vezenje In čipkarstvo s tremi letniki. Pričetek in vpisovanje kakor pri oddelku II. Zahteva se starost 12 let in ljudska šola.
VI.	Javno rl3arsko šolo za mojstre ln pomočnike. Vpis in vstop sta mogoča tudi med letom. Pričetek 3. oktobra.
VII.	Javno risarsko šolo za dame. Vpis in vstop kakor pri oddelku VI. Pričetek 22. septembra. Na oddelkih I.-V. so učenci redni ali pa tudi izredni, t. j. taki, ki obiskujejo le nekatere predmete. Pouk je brezplačen. Na razpolaganje je mnogo ustanov v zneskih od 10 do 40 K na mcscc. Natančneja pojasnila daje ravnateljstvo.
V	Ljubljani, 28. avgusta 1909.	2337 (3-1)
C. kr. ravnateljstvo.
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna
raznovrstno skrtoilenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame. neenaka ledja itd., se nahaja
na iMU&m trsa Stev. (
--------- B. nadstropja, z=
Pojasnila daje dr. Iv. Oraian ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
WoIfouIh ulicah M IZ.
Dve hiši
se proda sta. Več se poizve na Trnovskem pristanu št. 14 2oi	Ljubljana.
13-2
2 dijaka
iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov se dobi pri upravništvu 2306	.lista	3—1
ri
pridna, poštena, z dobrimi spričevali, gre tudi k otrokom. Nastop lahko že 15. septembra. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod šifro: ,.Gospodinja".	2452 3-t
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Poizve se: Kongresni trg štev. 5, pritličje, 1 vrata.
2455 3-1
Na prodaj je
2350 3-1
blizu železniške postaje s kegljiščem in lepim vrtom. Vsako natančnejše pojasnilo se dobi pri lastnikih Franjo Severju, posestniku v Hrastju, in Ludoviku Špilarju posestniku v Št. Petru na Krasu.
roda se hiša
v kateri je več stanovanj in dve prodajalni, na dobrem prometnem prostoru v Ljubljani. Pogoji ugodni. Kdor želi pojasnil, naj se obrne na naslov: Hiša 12, posterestante Ljubljana.
2435 6-1
Sprejmem takoj izvežbanega, zanesljivega, strogega in treznega V ~
NIKA
oziroma
hišnega oskrbnika
za Predovičevo selo. Natančneje se poizve v pisarni Elije Predoviča, Ambrožev 2422	trg. štev, 7,	3_j
Ponudimo vsako poljubno množinoi	«o
Zarezane strešnike (prve vrste) JggSS&JU
xsdae«sko spojno opeko, Poplland-cement, peči, štedilnike. Samotne plošče
SSSSS5SSSSSS xa tlakanje cerkva, hodnikov i. t. d.
F« P. M1DIC & Komp, Ljubljana.
Na zahtev« pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.

waleo
naj bi se v svojo lastno ker st poučil o
2303 t
n
krušni peči.
Pri tej peči se prihrani 50 do 80 odstotkov kuriva in prostora ter peče izboren domač kruh, kakor tudi vsako drugo pecivo. Sadje in sočivje se v njej lahko suši, tudi meso se more izredno lepo peči. Te patentne krušne peči se grade od 4 hlebov (za 100 K) do 40 hlebov in se lahko postavijo v kuhinji, na hodniku, v šupi itd.
Vsaka peč se da 6 tednov na poskušnjo.
Cenike pošilja brezplačno obenem z zaželjenimi pojasnili
Tf .....-....................
f p. Kalmus k F« R ¥id§c k Komp., Ljubljana.
Delniški kapital 120,000.000 K
Podružnica
Rezervni zaklad 65,000.000 K c. k r. p r i v i L
ivsfrijskeja kreditnega zavoda za trgovino in obrt
I	LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev* 9.
Sprejemlje vloga na obrestovan}«* v tekočem računu,
na giro-račun ln proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujoče se blagajni&ke liste, dovoljuje posojila na tekoči račun, dalje stavbna posojila, carinska posojila, davčna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. eskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, izdaja nakazila, kreditna pisma in priporočilna pisma na vsa tuzemska in inozemska tržišča.
kupuje ln prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnice in srečke in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje In deponira vojaške ženitvene kavcije, služ-bene kavoije in vadije za udeležbo pri dvažbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits^ pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze) v hranitev,
Centrala na X)unaji.
zavaruje srečke ln Izžrebajoče efekte proti izžrebni izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoji
blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske bo
priskrbi za svoje naročnike trgovske Informaoije v tu-In inozemstvu itd. Itd. itd.
1913 12
Podružnice: Bolcan, Bregenca, Brno, Feldkirch, Gablonc, Gorica, Inomost, KarlovevarI, Ljubljana, Lw6w, Moravska Ostrovica, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.
	MSi	si'.	
			
smo izumili kamnu podobno
snov proti polzcnju jermen raz kolesa
(ne primerjati z drugimi sprijemnini mastmi) ki preprečuje pri vseh obratnih strojih, avtomobilih in motorjih polzenje jermenov, prihrani se pri moči 15—20 %> večja storilna možnost stroja, uporabljivo pri železnih in lesenih kolesih, 3-letno jamstvo.
Edino pravico izdelovanja in izvrše~ vanja za Štajersko, Koroško, Kranjsko Istrijo in Dalmacijo ima
2180 5-1
Štefan Hitzl, Ljubljana.

KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje =====
po ni«.
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7'/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. m e s e č n i h obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice.
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat H. Kalan 1.
predsednik.
Kanonik I. SuSnik 1. r.,
podpredsednik.
v »7K*	,/HiiVVvj'.	■ ■ ' - vr ■ ::■....-•><■ • " .'j.1
'V*.t 1f'lt
Telefon št. 21—60. Brzojavi: Balkansped.
Odpremno in komlsii. društvo
n
¥ Trstu, Riva Grnmala št. 14.
Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu,
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago tn daje na isto prednjeme pod zelo povoljnlml pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najknlantneje. Istotako knpnje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carini blago in daje prednjeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vso strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako stro-::: kovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj.