CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. M 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 2. JUNIJA 1934 štev. 36 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Izseljensko vprašanje v jugoslovanskem senatu LEP GOVOR DR. J. ŠILOVIČA NE SAMO V MORALNEM, NE SAMO V NARODNEM, MARVEČ TUDI V MATERIALNEM IN GOSPODARSKEM INTERESU JUGOSLAVIJE JE VZDRŽATI ZVEZE Z IZSELJENCI — O PRILIKAH V ARGENTINIJI V majniški številki "Novega Tselienika", ki izhaja v Zagrebu, smo čitali na podlagi steno-trrafskeea zapisnika objavljeni važni p-ovor, ki ga je imel v senatu dr. Josip Šilovič, povodom razprave o proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, dne 25. marca i- leta. Ker je govornik obravnaval v svoiih izvajanjih važna izseljenska vprašanja, prinašamo na tem mestu v dobesednem prevodu nekatere po-glavitnejše odstavke: ..Gospodje", jje dejal dr. Šilovič Po krajšem uvodu, "naši izseljenci Preživljajo mnogo večjo krizo nego jo preživljamo mi, v domovini, kajti 99 od sto od njih nimajo ničesar razen svojih zdravih rok. In ako ne morejo najti dela, morajo stradati in umreti od gladu; če je kriza zajela ves svet, posebno pa Združene države Severne Amerike-kjer je preko 900.000 Jugoslovanov, je razumljivo, da se oni tam nahajajo v najtežjih prilikah. In če vsi drugi narodi, katerih državljani so v Ameriki, v Severni in v Južni Ameriki, si prizadevajo z vsemi silami, da se njihovi konzulati brigajo danes pred vsem za to. da najdejo delo za rojake, ki se nahajajo v njihovi bližini, je povsem naravno, da je to tudi naloga naših konzulatov. Le to je. gospodje, da imamo prav malo konzulatov v Severni in v Južni Ameriki. Jaz bi radi tega prosil gospoda ministra socialne politike in narodnega zdravja, da skuša doseči od g. ministra ia zunanje zadeve, da se osnuje v onih krajih čim več konzulatov; ako tega ni mogoče storiti s poklicnimi, plačanimi konzuli, imamo pa po vseh velikih mestih Severne in Južne Amerike inteligentne in premožne rodoljube, ki se bodo radi oprijeli častne, dasi težke naloge častnega konzula. "Za one siromake, ki ne morejo najti dela, in za one siromake, ki nimajo nikjer ničesar, je nad vse Potrebno, da jih naša vlada repa-triira, je nad vse potrebno, da jim omogoči, da se vrnejo domov. Ker tudi če je njihov dom še tako reven, so pa le doma in bodo lažje preživeli sedanjo težko krizo, nego v tujem svetu, prepuščeni samim sebi. Misliti pa moramo na to, kje bodo našli, ko se vrnejo, košček kruha zase in za svoje družine. "V svojih krajih, v Črni gori. v Hercegovini, Dalmaciji, Primorju, ga ne morejo najti. Radi tega je najbolj naravna stvar kolonizacija teh naših zdravih, krasnih in poštenih ljudi v lastni domovini." Pri vseh banovinah bi se morali v to svrho osnovati kolonizacijski fondi, kakor ga je uvedla savska banovina, kajti izseljenci povratniki nimajo nikakih sredstev, da bi si mogli kupiti zemljišče, hišo, blago. "Spominjali se boste, gospodje senatorji, da sem Vas lansko leto s tega mesta izrecno opozoril na dejstvo. da izgubljajo naši izseljenci v drugi in tretji generaciji polagoma svojo narodnost; njihovi otroci in vnuki pozabljajo jezik svojih 0-četov ter se asimilirajo v Severni in v Južni Ameriki. Gospodje senatorji, to ni v interesu Jugoslavije! „Naši ljudje imajo tam humane in socialne ustanove, in to vsa tri i plemena jugoslovanskega naroda: Hrvati, Srbi in Slovenci, in, kakor ste davi slišali, tudi danes prihaja j 100 milijonov dinarjev iz sveta sem. v Jugoslavijo. Kajti dokler so oni naši bratje po duši in po jeziku. dokler se oni smatrajo kot taki, do tedaj bodo pošiljali semkaj svojcem. V hipu pa, ko zgube to zavest, ko ne znajo več našega jezika, preneha sleherna vez med njimi in nami. "Zato je v našem interesu, ne samo v moralnem, ne samo v narod-neim, marveč tudi v materialnem in gospodarskem, da se te vezi med nami ter sinovi in vnuki naših izseljencev ne prekinejo. Zato ie nad vse potrebno, da naša kr. vlada — to sem tudi lani posebno povdaril, pošlje tja v Ameriko naše učitelje in naše svečenike, k(ir samo tako se bodo naši otroci naučiti našega jezika, naučili ljubiti domovino svojih očetov, da ne postanejo za nas tujci v tuji državi. »Gospodje senatorji! Ko se je človek, ki je vse svoje življenje preživel v svetu, postaral ter je ostal brez vsega, ima edino željo, da bi zadnje dni svojega življenja preživel v svoji domovini. To je povsem naravno in zato je potrebno, da mu to omogočimo. Na Jelši so že urejeni prostori za Dom starcev iz stark naših izseljencev, ki bi se radi vrnili v domovino, a nimajo kam, nimajo h komu. In zato bi prosil g. ministra, da omogoči Savezu izseljeniških organizacij, da čim prej otvori na Jelši ta Dom za starce in starke izseljence, da jim omogoči, da zadnje dni svojega življenja prežive v domovini." * Senator g. dr. Šilovič se je dotaknil v svojem govoru, čigar celotno besedilo smo dobili ne-• k olik o pozno, nad vse važnih vprašani, ki se tičejo nas vseh — izseljencev. Z obe m a rokama podpisujemo njegove iziave o nalogi, ki bi jo morali vršiti noši konzulati v sedanjih prilikah, da olajšaio izseljencem, kolikor je pač v njihoci moči, težki položaj, v katereaa jih je spravila kriza, pa tudi izjave o potrebi pametno organiziranega repatriiranja, združenega s treznim kolonizacijskim načrtom. Prav posebno nas pa še veseli, da je dr. Šilovič v tako važnem zboru, kakršen je senat, povedal in dokazal, da ne samo , moralna dolžnost, man>eč tudi : povsem materialna korist nare-! kuje domovini, da mora skrbeti za ohranitev tesnih stikov s svojimi sinovi v tujini. Glavni pogoj za ohranitev takšnih stikov so naše šole. Dolžnost domovine je torej, da skrbi pred vsem za naše izseljeni-ško šolstvo. Naše pristojne državne obla-j sti in njihovi tukajšnji zastopniki doslej na tem polju niti z mezincem niso še ganili v Argentiniji. Prve početke našega šolstva smo dobili šele lani v Buenos Aire su, ko se je v okraju Villa Devoto osnovala prz'a slovenska osnovna šola na pobudo požrtvovalne skupine preprostih izseljencev samih. Večinoma iz lastnih pičlih sredstev. ki jim komaj zadostujejo, da sc skromno preživljajo, so skozi celo šolsko leto plačevali najemnino za šolske prostore in kupovali šolske potrebščine: svoie proste ure. namenjene počitku. so radi žrtvovali, da so lepo skupino naših otrok naučili qovorienja, čitania. pisanja in petja v materinščini. Ko so bili v stiskah, so par krat potrkali na vrata, ki bi se bila morala odpreti. A ostalo je le frri obljubah, ki se niti v naj-boli pičli meri niso izpolnie- Vkljub temu so si letos spet nadeli breme na sz>oja !pleča. V prav preteklo nedeljo se je otéalo drugo solsko leto slovenske osnovne šole v Buenos Ai~ resu. In ne samo to. Isti rojaki, ki so dali pobudo za prvo našo šolo (in katerih vztrajnost je bolj občudovanja vredna, ker niso našli za sz>oie nesebično delo niti najmanjšega razumevanja pri onih, pri katerih bi ga bili morali najti), se pripravljajo, da bodo svojo kulturno in narodno akcije še bolj razširili, ker se zavedajo, da vprašanje našega šolstva nikakor še ni rešeno z eno samo šolo v Buenos Airesu. Velika je ta njihova požrtvovalnost, in vse hvale vredna njihova vztrajnost. A nikakor ni prav in ni pošteno, da se vsa teža tena bremena pusti le na njihovih ramenih- Potrebne so bile besede g. senatorja Šiloviča. Ali kaj zaleže jo? * O prilikah v Južni Ameriki, posebno v Argentiniji, je govoril na isti seji senata g. Petar Djirlič. Dejal je: "V Južni Ameriki živi okrog 200.000 naših izseljencev. Včasih so dobro živeli in to se je poznalo tudi tu, v domovini, v njihovih obilnih in pogostih denarnih pošilaja-tvah. Danes je tam kriza; ne žive dobro in tudi ne morejo pomagati rodbini in domovini. Ne gre jim niti toliko dobro, da bi mogli misliti na to, da bi še nadalje tam ostali, ker nimajo niti za svoje lastno vzdrževanje, kaj šele da bi pomagali družini v starem kraju. In zato so se v poslednjih dveh letih mnogi odločili za povratek v domovino. Oni, ki so imeli nekoliko prihranjenega. so zbrali kar so mogli, kupili listek, vkrcali se na parnik, pa naravnost domov. Oni, ki niso niti toliko imeli, kolikor je za stroške potovanja potrebno, so se zatekli na naše konzulate s prošnjo za repa-trijacijo. To je bila zanje edina pot. po kateri so mogli misliti na povratek; a kakor se v današnjih časih vsaka, pa tudi samaritanska akcija izrodi v nedovoljeno trgovino, tako se je dogodilo, kakor izgleda, z re-patrijacijo." In tu je navedel govornik že znane obdolžitve, ki smo jih že opeto-vano čitali v nekaterih tukajšnjih listih proti odpravniku poslov dr. Zoranu Dragutinoviču, proti dnev-ničarju na konzularnem odseku Vasiliju Buriču radi repatrijacij in še cele vrste drugih stvari, ki ni treba, da jih tu ponavljamo, ker smo jih vsi že neštetokrat čitali. Govornik je pozval ministra, naj skupno s svjim kolego od zunanjega ministrstva preišče to zadevo te in 1<» ženevskega pakta, to jo: iruj končnovoljav 110 kaj .sklone ter oír; držo vi prisili, óo lii hilo potrebno, da sprejmeta njen sklep. Jugoslavija in Bolgarska Kakor je bilo napovedano, jo vodstvo zunanje politike v novi bolgarski \ ladi prevzel dosedanji poslanik v Parizu g. Batolov in politični krogi računajo z gotovostjo, da sc bodo od-nošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko sedaj vidno boljšali. Pretekli teden so zastopniki obeh držav podpisali trgovinsko prigodi«), ki vsebuje tudi klavzulo o najbolj fa vorizirani naciji. Obenem je bil sklenjen dogovor za izboljšanje poslovnih vezi med Državnima bankama obeli držav. 28. pr. meseca so imeli makedonski dan", a so oblasti prepovedale sleherno javno manifestacijo po ulicah. Vkljub temu je večja skupina Makedoncev skušala organizirati poulično manifestacijo, pu je radi tega prišlo do spopada s policijo. Izvršenih jo bilo več aretacij. odpoklican v Beograd in je neki tukajšnji večernik javil v petek, da se že tekom tega meseca odpelje proti Evropi. ' Vsak, ki pozna tukajšnje razmere, mora pošteno priznati, da položaj njegovega naslednika nikakor ne bo zavidanja vreden. Preveč je razdrapana naša kolonija v Argentiniji, pred 7'sem v svojem srbsko hrvatskem delu. Rojakom v Braziliji! Rojaki! Nekateri izmed Vas, ki živite v Braziliji,, ste dobili par številk 'Novega lista' na ogled. Gotovo ste ga poso-ili ali pokazali še prijatelju ali znancu, pa nas je danes brez dvoma že precej, ki vemo, la izhaja v Buenos Airesu že osem mesecev slovenski časnik "Novi list". In mislim, da smo se tudi po dosedanjih številkah prepričali, da je 'Novi Ust" glasilo, ki hoče delati za vzajemnost med našim izseljeništvom ter nam obenem nudi roznovrstno informativno, podučno in zabavne štivc. Dolžno^ nas vse skupaj veže, da po svojih močeh skrbimo za razmah dobrega slovenskega lista v Južni Ameriki s tem, da ga podprsmo in ga širimo. S tem bomo najbolje izpričali tudi pred drugimi tukajšnjimi narod-nestnimi skupinami svojo kulturo, na katero smemo biti upravičeno pcucs ni. Pisana beseda — knjige, časopisi, časniki — so verno zrcalo kulture slehernega naroda. V tem pogledu smo se Slovenci, dasi smo majhen narod, vedne kosali in se še kosamo z večjimi narodi. Tudi v tujini ne smemo zaostajati! Z isto, ali pa še z večjo marljivostjo nego doma, si moramo tu, v tujini, prizadevati, da ne bomo zaostajali za drugimi. Še bolj nego društva nam je potreban dober časnik, zakaj samo dober list more ustvariti močno vez med nami, ki smo razkropljeni po raznih južnoameriških državah, more ustvariti iz razkropljenih udov celoto ter preprečiti, da se porazgubimo med drugimi narodi, kakor se jih je porazgubilo mnogo naših prvih izseljencev, ki so prišli pred nami v ta del sveta. List pa nam tudi vedri misli, nas izobražuje, nas orientira v živijtanju, nam vodi misli na najrazličnejša polja človeškega udejstvovanja ter nas informira o vseh važnejših dogodkih, političnih in drugih, za katere se dan danes vse zanima; zlasti tudi o teh dogodkih "Novi list" točno .obvešča svoje čitatelje. Zato, prijatelji, kdor le more — in teh je večina — žrtvujte pet pesov in naročite se na "Novi list". Koristili boste s tem lastni izobrazi, obenem pa tudi skupnemu napredku. S povečanjem števila naročnikov pa smemo gotove tudi pričakovati, da bo list še večji in še boljši. "Novi list'' je v dobrih rokah: predsednik konsorcija je naš rojak arh. Sulčič, urednik je pa novinar dr. Kjuder, ki je bil urednik pri tržaški "Edinosti" in pri "Našem glasu". List ima torej krepke noge in se ni treba bati, da bo sredi poti o-pešal. V imenu upravništva prosim vse one, ki prejemajo list, a se jim ne do-pade ali pa se nanj, iz kateregakoli vzroka, ne nameravajo naročiti, naj ga vrnejo upravništvu. — nihče jim ne bo zameril, če se nanj ne naročijo. Pa še nekaj si dovoljujem prositi vse naše rojake po vsej Braziliji: Pišite in poročajte, kako se Vam godi, poročajte o splošnem položaju, o zanimivostih, na katere naletite itd. — "Novi list" bo Vaše prispevke prav rad priobčeval. Zlasti one naše rojake, ki so v Riu de Janeiro, bi prosil, naj se potom "Novega lista" oglasijo, ba bomo vedeli, kako se imajo. Nas vse, ki smo tu, zanima izvedeti (pa gotovo tudi vse one, ki se interesira-jo za izseljeništvo), kakšne so delavske prilike v Biu de Janeiro. Dozdeva se mi, da se od tam še noben Slovenec ni nikoli oglasil v kakšnem listu. Brez dvoma bi v tem pogledu prinesel na svetlo marsikaj zanimivega in novega naš rojak arh. Lukman. ki je tam že deset let in ki gotovo prav dobro pozna Rio de Janeiro in tamoš-nj(! razmere. Mnogo bi gotovo koristila s svojimi vzpcdbujevalnimi članki rojakinja Slava Tolminkova iz Sao Paula; zato tudi njó prosim, naj se kaj oglasi potom "Novega lista".' Vsi, prav vsi, delujmo na to, da ustvarimo v Južni Ameriki močan in velik izseljeniški list, ki bo prinašal tudi mnoge vesti o življenju in napredovanju nas izseljencev samih, razprav povdariti in poglobiti vernost zemljah S Sotrudnik N. 1. za Brazilijo. Naznanjam, da sem prevzel Brivnico "ESTRELLA" ter se rojakom priporočam za obilen obisk. VISKO MARIČIČ Osorio 589 Paternal IZ CORDOBE Naznanjamo vsem slovenskim to-varišicam in tovarišem ter sploh vsej naši jugoslovanski javnosti, da se je ustanovilo dne 20. maja v Cór-dobi novo Jugoslovansko podporno društvo. Namen tega društva je organizirati med članstvom medsebojno pomoč. / Dragi rojaki! Dolžnost vsakega Slovenca in Jugoslovana je, da pristopi k temu društvu ter nam pomaga priti do čim večjega števila članov, kajti le ako bomo združeni in nas bo mnogo, bomo lahko v sili in potrebi drug drugemu pomagali. Mi živimo v tujini in smo navezani sami nase. Ne ure ne kraja r.e vega izmed nas doleti lahko kaj nev ga izmed nas doleti lahko kaj nev-šečnega. Kam se bo zatekel v sili in stiski, na koga se bo obrnil za pomoč tu, v tujini, če je stiska huda in si sam ne more pomagati? Na koga se bo naslonil, če ne na lastnega rojaka!? Vprav zato, ker smo vsi izpostavljeni nevarnosti, da nas doleti nesreča, se moramo zavarovati proti njej, da nas ne bo našla same, slabotne in betežne, ako nas bo obiskala. In kako se lahko zavarujemo proti nesreči? Samo s tem, da si složno podamo roke ter trdno sklenemo. da si bomo ob vsaki priliki stali ob strani ter si medsebojno pomagali. Takšna medsebojna poncč v slučaju bolezni in drugih neprilik pa zamore biti uspešna le tedaj, ako nas bo mnogo združenih. V Córdobi in okolici imamo kakšnih 1.500 Slovencev. V mestu imamo tri društva, od katerih šteje vsa-ko po kakšnih 20 članov, več ali r.aij Kje so pa ostali rojaki, kam so se poskrili? Na dan iz brlogov! Rojaki, vsi :no-ramo stopiti na plan, vsi se udeleževati društvenega ¿ivljenja V društvih bomo našli medsebojne tolažbe in pomoči, pa tudi izobrazbe ter poštenega razvedrila in veselja, po katerem ne bo nikogar volela glava. Z veseljem Vas bomo sprejeli v naše vrste. Pustimo medsebojne mržnje, očistimo naša srca, da ne b0 v njih jeze in sovraštva, ki nam le škoduje. Naj bo rama še tako velika, se zaceli; naj bo prepad še tako globok, se napolni, da je mogoče hoditi preko njega. Zakaj bi se torej naša srca ne napolnila z ljubeznijo do lastnih rojakov, ko smo venda rv tujini drug drugega potrebni? Le v združenju je moč. Združimo se v močno organizacijo, da bomo močni! Tu, v córdobskem mestu in v okolici imamo tudi precejšnje število naših žen in deklet, ki so izborne pevke in pridne igralke. Tudi Vaša dolžnost je, rojakinje, da nam pomagate po svojih močeh. Tudi za Slovenska osnov, šola v Buenos Airesu OTVORITEV II ŠOLSKEGA Preteklo nedeljo, dne 27. maja t. 1., ob 10. uri predpoldne, se je otvorilo v okraju Villa De" voto drugo šolsko leto slovenske osnovne šole. Šolska soba je letos prav lepo opremljena. Požrtvovalni člani Sokola "'La Paternal" so napravili pet lepih šolskih klopi, v katerih je prostora za 25 otrok- Na stenah smo opazili lepo sliko našega, "goriškega slavčka" pesnika Simona Gregorčiča in Ivana Cankarja ter dva lepa zemljevida Evrope in Južne Amerike. Kmalu po napovedani uri je šolski voditelj in učitelj pozdravil vse navzočne ter se jim zahvalil za udeležbo o priliki otvoritve drugega šolskega leta slovenske osnovne šole. ki je neprecenljive važnosti za vso našo naselbino. Navzočni so bili rrtnogi starši, člani in članice Sokola ''Pa Paternal", zastopniki ostalih dveh buenosaireških društev ter šolski otroci. V kratkih besedah je voditel j očrtal pomen naše šole v tujini ter je prosil udeležence, naj po svojih močeh podpirajo kulturno akcijo, ki stremi za tem, da se bodo vsi otroci naših izseljencev učili tudi jezika svojih staršev. Začelo'se je nato vpisovanje. Priglasilo se je 20 otrok, ki so bili prisotni, za TT. šolsko leto; vpisovanja se bodo sprejemala tudi pozneje v šoli. ko se bo pričel pouk. Učitelj je ponovno naglasih da v to slovensko šolo i~ ma vstop vsak otrok naše kolonije. Šolarji so bili prav močno nestrpni in se jim je to poznalo; ves čas so povpraševali pri učitelju, kdaj se bo pričel redni pouk. Ko jim je povedal, da se bo to zeodilo v soboto, 2- juni" ia, so se močno razveselili ter si yp začeli izbirati prostore v novih šolskih klopeh. Tudi staršem se je čitala za-dovoljnost z obrazov. S prijaznimi besedami so vzpodbujali Vas imamo prostora v naših društvih. ' * Društvo brez članic je kakor spomladi jablana brez cvetja. Zato Vam kličemo: Pridite v naše društvo, da ne bo kakor jablana brez cvetja v pomladi! Naše geslo naj bo: Le v združenju je moč! In pod tem geslom združimo se jugoslovanski izseljenci v Córdobi in okolici! Jugosl. podj. dr. v Córdovi. šolskega voditelja, naj krepko vztraja pri svojem težkem delu za vzgojevanje naše dece v materinščini. Malo pred poldnem, smo se veseli razšli, še prej pa čestitali našim vrlim kulturnim delavcem za njihovo požrtvovalno in nesebično delo v prid vsej naši izseljenski skupnosti v Argentini ji. I' deleženec. PRIREDITEV ZA SLOVENSKO ŠOLO Dne 17. junija se bo vršila velika zabava v dvorani "XX Setiembre", v ulici Alsina 2832. Ta prireditev ne bo imela obširnega sporeda, marveč bo njen namen, nuditi našemu mlademu svetu priliko, da se nekoliko razvedri in pozabava v prijetni in pošteni družbi rojakov in rojakinj; zato bo obilo prilike za ples. Spored, kakor smo že rekli, ne bo bo obširen: kratek bo, zato pa tem bolj zanimiv. Poleg lepega kupleta, ki ga bo izvajala naša požrtvovalna članica, bo veselo razpoloženje ustvarila tudi nad vse komična burka "Hlače" od istega pisatelja kot "Trije vaški svetniki", ki so vzbudili pri zadnji uprizoritvi takšne salve smeha. Društveni orkester bo izvajal ta krat lepo ouverturo, za katero se že pridno pripravlja; na sporedu bo imel tudi nekaj novih plesnih komadov. Čisti dobiček te prireditve je namenjen za vzdrževanje že otvorjene slovenske osnove šole/; zato upamo, da bo udeležba s strani naših rojakov in rojakinj številna. Saj bodo s svojo udeležbo tudi dokazali, da se zanimajo za usodo te najbolj potrebne kulturne ustanove v našem izseljeništvu ter ji želijo, da bi ley po napredovala ter se čim bolj razvila. Rojakinje, rojaki! Še danes se domenite s svojimi znanci in prijatelji, da pojdete na prireditev za našo šolo! Natančnejši spored bomo še objavili. „ Šolski odbor. HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA Andrej Gebršček: "GORIŠKI SLOVENCI" Gospod urednik! S hvaležnostjo sem čital v Vašem izbornem "Novem Listu" moj oglas knjige "Goriški Slovenci" s prijaznim Vašim dodatkom Pripominjam, da pošljem vsem naročnikom, ki se oglasijo pri Vas, najprej drugo knjigo, ki bo segala do najnovejšega časa, pred vsem pa poda vso našo kulturno, narodno in gospodarsko posest, ki smo jo zapustili v Italiji, da bo svet strmel, kaj nam uničujejo potomci 2000-leme "a-vite eolture". V tej knjigi bo obseženo vse tisto naše narodno in kulturno delo, katero poznajo še sedanh rojaki, ki so v Julijski Krajini živeli iri sc morda kakorkoli udejstvovali. Potem šele bi prosil naročbo na prejšnjo knjigo, ki obsega našo zgodovino do leta 1900. Kdor pa lahko preboli trošek še za prvo knjigo, naj plača pri uredništvu, da ob enem pošljem tudi naročnikom že prvo knjigo. Vem, da so časi težki, ali morda pa le najde kdo, ki bi utrpel tudi še 2 dolarja. Imel bo dve obsežni Knjigi, lepo vezani in z jasno .sliko naše častne minulosti, na katero moremo biti ponosni. V drugi knjigi bo obsežen pu tudi tisti del bivše Notranjske, ki so nam jo Italijani ugrabili. Tu bo tudi ves naš narodni in gospodarski inventar, ki so ga zapustili nesrečni rojaki iz 0 občin idrijskega okraja, »10 občin bistriškega okraja, (i občin postojnskega okraja, S občin senožeškega, 1"> občin vipavskega okraja, z malim dodatkom sodnega okraja Trbiž na bivšem Koroškem. Prvič bo v tej knjigi podano našo narodno in gospodarsko stanje v tem delu naše nesrečne Slovenije. Obračam se tudi na rojake v Ameriki zategadel, ker so časi težki, kriza tlači naše rojake povsod, zato bi rad naprosil tudi Slovence v tujini, da mi pomagajo izvršiti moj veliki program ob koncu mojega življenja. Rojaki, pomagajte mi do vspeha! Andrej Gabršček. ^Jiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S £ Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ( ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires = V VSAKEM SLUČAJU | KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V i NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER | NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ ( I NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO 1 | OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE | ¡ POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO ( Sprejemamo od 14. do 20. ure. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ....................................................................................... Vprašanje razorožitve V tem tednu se je spet sestala mednarodna razorožitvena konferenca. Predsednik Henderson se trudi, da bi vsaj nekaj dosogel, a ni mnogo izgleda, da doseže kakšen uspeli. Francoski zunanji minister Barthou je odločno nastopil proti predlogu, naj bi se Nemčiji dalo dovoljenje, da se deloma oboroži. "Čemu bo služilo Nemčiji orožje", je vprašal, "saj je nihče ne ograža. S strani Francije iw prati Nemcem prav nobena nevarnost" Pač pa obratno; o tem so Francozi prepričani. Sploh je v zadnjem času »ostala francoska politika mnogo bolj odločna nego je bila doslej. Barthóuju se jo posrečilo okrepiti zrahljane vezi s Poljsko, pa tudi z Malo antanto, te. spraviti Francijo v prav tesne stike z Rusijo. Zato je njegova beseda postala bolj odločna. V Ženevi je govoril tudi Litvinov, ki je namignil, da bi Rusiju najbrž vstopila v Zvezo narodov, če jo povabijo. RAZNE VESTI Nov. rusko-japonski incident se je dogodil v Kabarovsku, v Vzhodni Sibiriji. Neznanci so sprožili par Sibiriji. Neznanci so sprožili strelov proti poslopju japonskega generalnega konzulata, pa so radi tega Japonci protestirali v Moskvi. Tu^i na Kubi se je osnovala fašistična stranka. Ustanovil jo je u-rednik nekega tamošnjega lista, ki hoče "rešiti Kubo". 24 letna letalka Jane Batten iz Novo Zelandije je postavila nov ženski rekord za polet med Vel. Britanijo in Avstralijo. Preletela je to razdaljo v dveh tednih. Francoska vlada zahteva nove kredite za vojsko; uporabiti jih namerava deloma za boljšo utrditev mej p v bližini Saarske kotline, ker >se boji, da nastanejo kakšni resni za- pletljaji povodom plebiscita, ki se 1m> vršil prihodnje loto. é ARGENTINSKE VESTI r/SS vx> f/, Povečanje zunanje trgovine Vkupna vrednost argentinske zunanje trgovine, ne vStevši zlato, je znašala v prvih \ mesecih tega lota približno KH iniijonov pesov, lani, v istih mesecih, pa (>7T milijonov, torej 24,4 od sto manj. Uvoz je v posili na-lastal za 15,1 o.l sto, izvoz pa /-a 31.7. Te številko same po sebi pa no podajo jasno slikp o položaju zunanjo trgovine v primeru s prejšnjim lotom, ker ni tu upoštevano razvrednotenje pesa. To pa mora človek vsekakor vzeti v obzir, ako noče priti do napačnih sklepov. Tako na primer bi 'Hfgli na podlagi gornjih podatkov misliti, de se je letos uvozilo več blaga, nego lani v odgovarjajočih mesecih; pa ni tak«. Pesov kaže statistika več, blaga pa jo dejanski bilo uvoženega manj nego lani. Cene tujemu blagu, izraženo v posili, so namreč zrastle, ker je peso manj vreden. Nova ležišča petroleja Vzhodno od Comodora Rivadavije so pri vrtanju zemlje izsledili dva nova petrolejska. vrelca v globini od 780 metrov. Prav tako javljajo iz Siti te, da je družba Standard Oil izsledila tam nove in bogato petrolejske t ' vrelce. Slabe prilike v pokrajini Entre Rios Iz raznih krajev pokrajine Kntro Rios prihajajo poročila o kočljivem položaju, v k katerem se nahajajo poljedelci radi zadnje slabe letine Tako so se kolonisti iz Vialeja in I .a Paza obrnili na pokrajinskega finančnega ministra s prošnjo, naj bi jim provin-cijalna vlada preskrbela vsaj potrebno seme, da bodo, mogli izvršiti potrtimadola na poljih. Iz liamirozn pa so se kolonisti obrnili naravnost na državnega poljedelskega ministra z brzojavko, v kateri je rečno, «uod dru gitn: "Prosimo za semena in '.a krtih, da bomo mogli pripraviti njive ter da ne bomo prisiljeni krasti, ako hočemo jesti". Z otrokoma skočila v vodo A i da Billioli, :M let, stara, je v Vi-Uanuevi, pokr. Mendoza, skočila v neki kanal, držeč v naročju svoja šest mesecev stara dvojčka. V napadu lopne blaznosti si jo bila hotela vzeti življenje. Njenemu možu in nekaterim sosedom so je posrečilo potegniti jo spet na suho, otročiča pa sta utonila. Ponarejevalec v kletki Policija v Bosariju jo prijela 4!) letnega Argentinca Podra Blanqneta, ki je ponarejal bankovce po 10 pesov toi jih spravljal v promet.Zaplenili so mu tudi orodje, ki ga je rabil za ta svoj Posel. Mož jo priznal, da je sani tiskal denar, a je povedal, da delo ni hilo preveč hvaležno: v enem celem-letu se mii je bilo posrečilo spraviti v promet komaj !)00 bankovcev. Socialistični kongres Kongres socialistične stranke, ki se je vršil v Santa Ko, je preteklo soboto zaključil svoji' dolo. Xa kongresu je prevladala nacionalistična ton.lonca. Ugledni socialistični sonat«.r Palacios je, ob burnem odobr.ivanj.u zborovaloev, deja! med drugim: "Jaz sem socialist, ampak nisem marksist. Kongres nima pravico, da bi ¡instasen usiljoval Marxovo nauke, ki za Argentinijo niso sprejemljivi". Kongres je sklonil, da so bo čre/. pol iota vršilo izredno zborovailje, na katerem bodo zastopniki stranko razpravljali o spremembi strankinih pravil. Požar V lil Soreorru pri Pergaioinu jo požar uničil žitno skladišče tvrdke Baiocco Unos, y Levatti y Cía. Zgorelo je tudi več vozil in tovornih avtomobilov. škoda znaša 25 tisoč pesov. Spet kobilice Iz Merla v pokr. San Luís, poročajo, da se tam videli leteti v smeri proti jugu 10 km širok oblak kobilic. Pojavil so je pozneje drug, manjši oblak, ki so jo spustil na ta mošnja polja ter začel svoje uničevalne delo. Poljedelci so se organizirali za boj proti požrešnim živalicain. Potres v Mendozi V nedeljo popoldne so občutili v vzhodnem delu pokrajine Mendoze kratko in močne potresne sunlie, ki sicer niso .povzročili posebno škode in niso zahtevali žrtev, pač pa so izzvali prcejšen strah mod probiva!- ♦ stvom. Davica v Neuquénu Iz Barilooheja in nekaterih drugih krajev poročajo, da so je tam pojav ila devica, obenem pa da razsajata tudi gripa in škrlatina in da je žo več otrok podleglo. Prebivalstvo pričakuje, da zdravstveno oblasti ukrenejo potrebne mero, do. se prepreči širjenje teh nevarnih bolezni. DVA ZLOČINCA UBITA V BOJU S POLICIJO Policija je bila izvedela, da se skriva v neki hiši v Zarate tolovaj Tulio Monferrer, vodja nevarne zločinske tolpe, ki ga oblasti že doigo iščejo brez uspeha. Preden se je začelo daniti, se je iz Bs. Airesa odpeljala proti Zarate 50 mož bro-ječa četa policajev, oborožena s puškami, -strojnicami, dušljivimi plini in drugimi takšnimi sredstvi. Obkolili so hišo in, ko se je zdanilo, potrkali na vrata. Odgovor pa je bil hud. Na vso moč je začelo pokati iz notranjosti, da so morali policaj brž iskati zavetišča. Vnela se je prava bitka, ki je končala šele tedaj, ko sta padla tolovaja, ki sta bila v hiši. Policija je ugotovila, da gre za dva nevarna zločinca, katera je tudi iskala, a glavnega tič-ka — Monferrerja — ni bilo. V hiši sta bili tudi dve ženski, ki so ju seveda odvedli v zapore. PRIHODNJA ŠTEVILKA NAŠEGA LISTA izide 16. t. m. Ker je v juniju pet sobot, bomo eno preskočili. Razlogi so že znani. Onim pa, ki so pri zadnjem "skoku" ( to je bilo v marcu) godrnjali, bomo še en krat povedali, da so takšni "skoki" možni samo štiri krat v letu ter da so radi nad vse pičlega osobja "Novega lista" tudi potrebni. To osobje ima namreč pravico, da si štiri krat na leto... oddahne z drugim delom, ki ga čitatelj v listu ne vidi. a ki je za izdajanjej časnika prav tako potrebno kakor pisanje in razpošiljanje. Vkljub "počitku'' bo naš urad torej odprt kakor običajno. POVRATEK V DOMOVINO V torek, dne 29. maja, je odpotovala v domovino, na parniku "Conté Grande" gčna Marija Strani Želimo ji prijetno vožnjo in srečno bivanje v domačem kraju! DRUŠTV ENIVESTNIK VSE ROJAKE OPOZARJAMO da se bo vršila 17. junija popoldne v dvorani "XX Setiembre", ulica Alsina 2832, velika prireditev za slovensko osnovno šolo. Vsak, komur je le količkaj na tem, da se bodo naši mladi izseljenčki učili tudi našega jezika, se bo gotovo udeležil te prireditve. In še nekaj: Opozorilo seveda ne velja samo za naše rojake, marveč tudi — in še bolj — za vse naše pridne in požrtvovalne rojakinje! JUGOSLOVANSKO PODPORNO DRUŠTVO V CORDOBI Odbor zgoraj navedenega društva je tako-le sestavljen: Predsednik: Ivan Gorše; podpredsednik: Peter Jonke; blagajnik: Gec Franc; odborniki: Alojz Francetič, Matija Zbašnik, Ivan Škof in Josip Mesec; pregledovale,! računov: Ernest Mavec in Edvard Kukanja; svetovalca: Alojz Forna-zarič in Leopold Stanič; gospodar: Josip Francetič; načelnik dram. odseka: Martin Mavern. SOKOL "LA PATERNAL" Na podlagi sklepa zadnjega članskega sestanka se bodo vsi člani Sokola "La Paternal" sestali spet jutri, v nedeljo 3. junija, ob 16. uri popoldne. DELO JUGOSLOVANSKEGA PATRONATA Potom urada jugoslovenske izseljenske zaščite so bile, od 21. do 26. maja t. 1., zaposlene naslednje osebe: Soljanšič Ante in Plaše Marin kot težaka; Grljušič Ante kot elektri-cist; Franz Kari kot chapist; Bur-šič Maria, kot služkinja, ter Volčev Angel kot slikar. JUGOSLOVANSKI KLUB V prostorih Jugoslovanskega kluba, ul. Florida (521, se bo vršila v nedeljo, ,'! t. in., plesna zabava. V soboto, 0 t. m. pa bo prireditev v čast pododbora, ki ga trorijo članice. Svita! bo orkester "Danesi". Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začenja pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darvvin 5172 in 2094 POIZVEDOVANJA Švagelj Ana iz Dobravelj št. 6 pri Tomaju, ki se nahaja s svojimi o-troki v hudi stiski, prosi za naslov svojega moža Ivana Švaglja, kateri ji je zadnji krat pisal 1930. leta. — Kdor bi tedaj vedel za njegov naslov, je naprošen, da to sporoči pa "Banco Germánico", A!vda. L. N. Alem 150, ali pa našemu uredništvu. * Tukajšnje jugoslovansko kr. poslaništvo poziva sledeče izseljence, da se javijo konzularnemu odseku v ulici Charcas 1705, Buenos Aires: Cikoja Petra od pokojnega Marka, ki je bil pred kratkim še nastanjen v Teodolini F. C. P. Žlogarja Franca iz San Agustina, da javi svoj natančnejši naslov, kakor n. pr. provincijo. teritorij in železniško progo. To pa radi tega, ker je tu, v Argentini, več krajev s tem imenom. Nadalje prosi vse one rojake, ki bi kaj vedeli o usodi Nikole Vičiča, iz sela Letinac, pošta Brinje, ki je meseca decembra lanskega leta v Manuela Pedraza F. C. E. na nepojasnjen način umrl, naj blagovolijo to imenovanemu konzularnemu odseku nemudoma sporočiti. BANCO DE LAS AMÉRICAS Likvidator zgoraj navedenega zavoda nam sporoča, da poteče rok za prijave, terjatev dne 15. t. ni. Kdor ima kaj dobiti od banke "De las A-méricas", mora do navedenega dne predložiti dr. Robertu M. Odtiz zadevna dokazila. Do 15. junija bodo zainteresirani mogli dvigniti tudi nanj" naslovljeno korespondenco. Urnik: od 10. do 15.; ob sobotah: od !'. do 11. * * & * lir Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) * ti * ti * ti CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 3. junija — druga pobinkoštna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu. Avalos 250, ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne, kakor po navadi. 4. junija — pondeljek — spomin svetega Kvirina, škofa v Sisku, kateremu je bil — kakor piše zgodovinar Prudentius — zaradi stanovitne vere v Kristusa privezan mlinski kamen na vrat in je bil potopljen v reki Savi. 5. junija — torek — spomin svetega škofa in mučenca Bonifacija, apostola germanskih narodov. 6. junija — sreda — spomin svetega Norberta, škofa v Magdeburgu na Nemškem, ustanovitelja reda očetov Premonstratencev. 7. .funija — četrtek — osmina praznik^ préVsvetega .Rešnjega Telesa. 8. junija — petek — praznik pre-svetega Srca Jezusovega. 9. junija — sobota — spomin svetih bratov in mučencev Primoža in Felicijana, ki sta bila za časa cesarjev Dioklecijana in Maksi-mijna v visoki starosti obsojena na smrt zaradi stanovitne vere v Kristusa. EVANGELIJ druge pobinkoštne nedelje pripoveduje, kako jih je veliko, kako smo pravzaprav vsi povabljeni na "večerjo" v nebesa, pa se vsevprek prazno izgovarjamo, in se prijaznemu vabilu ne odzivamo. Misel, ki jo je mogoče posneti Iz evangeljskega besedila in ki jo večkrat med tednom prevdarjaj: Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, pa svojo dužo pogubi! CERKVENA KRONIKA V samostan slovenskih Šolskih sester v San Lorenzo poleg Rosario de Santa Fe je vstopila gospodična Marija Marinič, kateri želimo v tihem samostanskem življenju vso srečo! DELAVNIŠKE SVETE MAŠE Slovenski izseljeniški duhovnik bo nekaj časa tudi ob delavnikih spet maševal na Paternalu, Avalos 250. in bo ta čas sprejemal svete maše, ki jih je moral doslej odklanjati. SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Bueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda z X-žarki ter jim analizira kri in seč Konzultacije in analize brezplačno KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljeiije ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 Stran 4 NOVI LIST SLOVENCI DOMA IN DRI'GOD í' VESTI IZ DOMOVINE J PODROBNOSTI O STRAŠNI KATASTROFI V KAK AN JU Iz domovinskih listov posnemamo nekatere podrobnosti o strahoviti rudniški katastrofi, ki se je dogodila 21. aprila t- 1. pri Kakanju v Bosni in o kateri smo svoj čas poročali na podlagi brzojavnih vesti, ki so takrat prispele iz Evrope. Kakanj je največji premogovnik v Bosni in daje na dan do 100 vagonov premoga. V zadnjem času je v njem delalo 1250 rudarjev, porazdeljenih v tri skupine. Prva skupina je začela delo ob 3 četrt na 7 zjutraj. Kakor običajno, tako so bili rudarji zbrani tudi v soboto 21. aprila zjutraj v pozivnici. odkoder so jih pošiljali na delo. Bili so še bolj veseli nego druge dni, ker je sobota plačilni dan in ker je podružnica "Jadranske straže" pripravljala veselico, ki se je imela vršiti naslednjega dne. Ko je opoldne sirena zatulila ter napovedala odmor, ni pač nihče slutil, da se bliža strašna katastrofa in da je že prav blizu. Ob 13.45 se je sprožila v električni centrali avtomatska naprava za signaliziranje nesreč. V svoje največje presenečenje je dežurni u-radnik opazil, da pojema obremenitev strojev v jami. Istočasno se je začulo zamolklo bobnenje in zemlja se je stresla kakor ob močnem potresu. Iz rova stare jame in skozi zračne dovode se je začel viti gost črn dim. Oglasila se je alarmna sirena ki je v srcih rudarskih rodbin izzvala strah in grozo. Sirena je trobila vedno strašnejše. Iz centrale so poizkušali dobiti zvezo z rudarji v jami, toda nihče se ni vec javil. Vse telefonske zveze so bile prekinjene. Veliko dvigalo, ki vlači iz rovov s premogom naložene vago-nete, se je s silnim treskom utrgalo in izginilo v globino. Hip nato je v blaznem strahu pribežal iz rova rudar in z vzklikom: ,.Vsi so mrtvi! napovedal grozno nesrečo. To je izzvalo paniko in vse je pričelo drveti Droti rovu. . » , Takoj je stopila v akcijo reševalna četa, opremljena z aparati za dihanje, in krenila v rov, ki je b i napolnjen z gostim dusljivim dimom. Ekspedicijo je vodil osebno direktor rudnika inž. Kučan ta se ie pri reševanju tudi sam hudo ponesrečil. Težko dvigalo ga je stisnilo k zidu in mu zdrobilo desno roko v podlakti. Rudarji so bili zaposleni po vsej jami največ Pa jih je bilo v takoz-vanem najglobjem horicontu Nesreča se je zgodila na vsem tretjem horicontu. , A Reševalna četa vod vodstvom in-ženerjev je krenila v treh smereh, ker je področje, na katerem so bih zaposleni rudarji, zelo razprostrto. Skušali so čimprej prodreti do kra ¿ kier se je pripetila nesreča. Zal Pa so reševalci naleteli samo še na mrtve ljudi, na mrtve tova» •e ki so bili, kakor da bi Jih polili s katranom. Le oni rudarji, ki so bili blizu izhoda, so se rešili. Vseh ie ušlo smrti samo 91. živega so našli samo enega rudai-ja kí je ležal pri sesalki in ki ga ie vrglo v kanal za vodo. Bil je se pri življenju, ko so ga našli ter ga naglo spravili na sveži zrak. Gre za Slovenca Janeza stoka. Kolikor se da sklepati po ra» okolnostih, je prišlo do ka astrofe zaradi eksplozije metana, plina. Ki se pojavlja v vseh P«0^ ponekod manj- drugod bolj Samo mala neznatna iskra zadostuje, pa se vžge in eksplodira. ' Eksplozija metana je tudi v tem primeru bila katastrofalna De ru dariev je bil ubit pri eksplozij sami, večji del pa se je ponesrečil zaradi posledic eksplozije, na eni strani zaradi razredčenega zraka na drugi strani zaradi strupenih plinov, v katere se pretvarja metan po eksploziji. Rudarji, ki so prizadeti od same eksplozije, so strahovito opečeni in po večini popolnoma zogle- neli. Mehanični učinek eksplozije je bil strašen. Na mnogih krajih se je rov sesul, kar še bolj otežkoča reševalno akcijo, še hujši je bil učinek vročine, ki se razvija pri eksploziji metana in doseže temperaturo od 1500 do 2000 stopinj Celzija. Pri vhodu v jamo so se začeli zbirati preplašene žene. otroci, očetje in sorodniki v rudniku zaposlenih delavcev in so se odigravali pretresljivi prizori, ko so prizadeti spoznali, da je katastrofa strašna, ker so vedno nova trupla nosili iz rovov. Ginljiva je požrtvovalnost, ki jo ob vsaki taki priložnosti pokažejo rudarji. Na prvo vest o nesreči so prihiteli vsi, ki niso bili na poslu, da pomagajo rešiti tovariše, ne da pri tem mislili na lastno življenje, na lastno varnost. Vse je zlasti za-divil herojski podvig inž. Buconji-ča. Neštetokrat se je spustil v nevarni rov in iznašal mrtvece, dokler se ni sam zgrudil, zastrupljen od plinov. Prenesti so ga morali v bolnišnico. Tako se je zgodilo še mnogim drugim, ki so tvegali lastno življenje za spas svojih tovarišev. Reševalna akcija se je nadaljevala do 3. zjutraj, ko se morala prekiniti, ker so se bili vsi rovi napolnili s strupenimi plini. Vso noč pa se je slišal ropot motorne žage, kjer so pripravljali krste za nesrečne žrtve dela. V rove je tudi začela vdirati voda, kar je še bolj otežkočilo reševalno delo. Vkljub vsemu pa so v nedeljo popoldne spet nadaljevali neumorni rudarji svoje težko delo ter se v notranjosti zemlje borili s plini in z vodo. V času eksplozije se je nahajalo v rudniku 221 rudarjev. Samo 91 se jih je rešilo z begom, 130 pa jih je ugonobila katastrofa, ki je naredila nad vse globok vtis ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi po vsem ostalem svetu ter iizvala splošno so-čuvstvovanje s težko prizadetimi družinami, katerim je nesreča u-grabila one, ki so zanje služili bridki vsakdanji kruhek. HUDA ŽENA V Novem Sadu so obsodili na 2 leti ječe 18 letno Bosiljko Radičevo, ker je streljala na svojega moža ter ga precej nevarno ranila. Nič ni pomagalo, da je mož, ki jo je bil ovadil, zatrjeval pri obravnavi, da se je strel sprožil po nesreči. HUGOLINA SATTNERJA ZADNJA POT V nedeljo 22. aprila popoldne so položili zemske ostanke velikega slovenskega skladatelja patra Hu-golina Sattnerja k večnemu počitku. Razni govorniki so se poslovili od velikega pokojnika, 400 pevcev pa mu je ob odprtem grobu zapelo v slovo "Blagor mu!" DR. JANKO BREJC UMRL Na kliniki v Zagrebu je umrl dr. Janko Brejc odvetnik, ki je imel važno vlogo v novejši slovenski zgodovini. Dr. Janko Brejc se je rodil 18. novembra 1869 na Brezjah pri Kovorju. Po dovršenih študijah se je nekaj časa udejstvoval v Ljubljani in je bil izvoljen v deželni zbor v okraju Kranj-,škofja Loka, leta 1903 pa je odložil svoj mandat in se preselil v Celovec. Na Koroškem je nastopal kot političen voditelj tamkajšnjih Slovencev in je storil marsikaj dobrega za naš narod. Proti koncu vojne je zaradi razbesnelih Nemcev moral pobegniti v Ljubljano in je imel važno vlo go v prvi narodni vladi za Slovenijo, ki je bila izklicana zadnje dni oktobra 1918. Za Koroško se je dr. Brejc boril tudi na mirovni konferenci v Parizu, kjer je bil sprejet tudi od Wilsona. Iz življenja severnoameriških Slovencev VELIK USPEH SLOV. KONSER-VATORIJCEV. V šolski slušalnici na So. 4 th. W. Bruce St. v Milvaukeeju sta pred množico kakih 2000 oseb predvajala Leon Muškatevec svojo skladbo "Triglav", Alojzij Baželj pa svojo skladbo "In an Austrian Village". Obe skladbi je občinstvo z velikanskim navdušenjem pozdravilo ter mladima dijakoma čestitalo. BOGATA DEDINJA V JEČI Sodne oblasti iz Los Angelesa so dale aretirati v Chicagu neko Tavčarjevo. češ da je ukradla nekje večjo vsoto denarja. Tavčarjeva, ki se še sedaj nahaja v zaporu, pa pravi, da je po svojem stricu, ki je pred kratkim umrl v Trstu, podedovala 4 milijone dolarjev. Radi tega bi se imela prejšnji mesec vršiti že tozadevna obravnava, pa je bila radi ne-dostavljenja vseh dokumentov preložena. Tavčarjeva je bila pred letom v Jugoslaviji, kjer je tudi izvršila razna sleparstva. SVOJEGA OČETA JE USTRELIL. V Yotsville, blizu Scrantona, v državi Pa., je posestnikov komaj 19 letni sin Ivan ustrelil svojega očeta. 45 let starega Jurija Mušnika. Surovež je skril truplo v shrambo za premog, kjer je ležalo več dni preden so zločin odkrili. Vzrok u-mora še ni pojasnjen. VESTI S PRIMORSKEGA IZ OBUPA V bolnišnici za jetične v Chicagu se je nahajal 55 let stari Ivan Kokalj. Ker je uvidel, da je njegova boleizen neozdravljiva, ja obupal ter skočil z drugega nadstropja, ter obležal mrtev. VLAK GA POVOZIL V Homsteadu je vlak povozil 58 letnega Nandeta Lenca, doma iz Ihana, kjer je ostavil ženo in tri otroke. VISOKO STAROST JE UČAKAL Na svoji farmi pri Marionu — Glenvoodu, je prejšnji mesec umrl v visoki starosti 81 let, Jakob Tavčar, doma iz Poljan pri škofji Loki. Jakob je bil bratranec pokojnega dr. Ivana Tavčarja. — V Ameriko je prišel 1884 leta. m:;. NOV PRITISK PROTI SLOVENSKI DUHOVŠČINI Tekom priprav za takozvani "plebiscit" je bilo nekoliko popustila ona stara gonja proti slovenski duhovščini, ki jo že toliko let vršijo fašistični elementi v Julijski krajini in jim v tem pogledu pomaga na primer na Goriškem celo administrator škofije Sirotti. Sedaj, ko je "plebiscit" že za nami in je fašizem srečno "zmagal" tudi v naših krajih, so se je začela nova gonja, o kateri nas podrobneje obvešča emigrantsko glasilo "Istra". Tako nam je na pr. znano, kaj vse je doletelo doslej župnika g. Rejca, bivšega svetokriškega župnega u-pravitelja in mirnega oznanjevalca božje besede. Konfinacije ga je rešila tista prebrisana amnestija, ki ga je spravila prav za prav še na hujše stališče kot je bil prej, kajti stalno je zasledovan in zalezovan kot najhujši razbojnik. Vsak njegov korak je zabeležen, kaj šele beseda! Pred dnevi pa je bil poklican pred objestne oblastnike, ki so mu sporočili, oziroma zagrozili s ponovno konfinacijo. Tako postopajo ti tuji brezsrčne-ži, ki imajo v rokah vajeti naše pokrajine, z našimi duhovniki ' samo-zato, ker niso petolizniki! Mar res mislijo, da svet verjame v "pravilno in pravično" zmago fašističnega plebiscita s katerim so hoteli odvrniti pozornost pred vsem na trpljenje našega ljudstva pod fašističnim jarmom? Morda celo, da jim je ta "sijajen" plebiscit del nekako pooblastilo za tako ravnanje? Župni upravitelj iz neke vasi v Vipavski dolini je bil pred tedni od političnih oblasti poklican v Gorico na odbovor. Tu so mu predbacivali vsemogoče prestopke, zlasti pa so ga obtožili in očrnili kot velikega sovražnika "balille." Nad slovensko duhovščino izvaja fašizem čimdalje hujši teror. Oblasti upajo, da bodo s poostrenim terorjem vendar lahko prisilili vsaj posameznike, da se "prostovoljno" umaknejo s svojih mest. Po slovenskih duhovnikih izpraznjena mesta bi pa zasedli italijanski. PREPOVEDANO PETJE Tudi prepevanje navadnih slovenskih narodnih pesmi je po fašističnih oblastnikih prepovedano. V Čepovanu so aretirali 28. aprila radi petja osem fantov, namreč: Pepelovega in Markovega iz Lokve, Vratarjevega. Miklavževega, Fi-lepovega, Markovega in Skalarjeve-ga iz depovana ter enega iz Lokov-ca. Fantje so se vračali iz Gorice ter so se zadržali v gostilni pri Balen-tinu, kjer so zapeli nekaj slovenskih pesmi. Prišli so karabinerji in so aretirali celo družino, razen dveh, ki sta jim ušla in sicer Pirih Jane-\ z in Mrak Franc iz Gor. Tribuše. VELIKE SLEPARIJE V ŠKODO NAŠIH LJUDI Iz Idrije poročajo: Naša gospodarska kronika beleži spet lep primer italijanske "podjetnosti". Ta primer bo gotovo ostal marsikomu dolgo, dolgo v spominu. V našem mestecu je med ostalimi denarnimi zavodi tudi podružnica "Banca del Friuli", ki je kakor znano napovedala poravnavo. Na kakšen način je prišla ta banka do denarja žuljavih slovenskih rok je vsekakor zanimivo. Ko vsi drugi denarni zavodi dajajo samo 4 od sto obresti, je ta banka kar na enkrat lepo povišala obresti na 5.5 od sto. To in pa velika propaganda je povzročila, da so naši kmetje in delavci začeli dvigati iz domačih zavodov svoje prihranke, ki niso plačevali tako visokih obresti in vlagali v omenjeno banko. Prišli so slabi časi in kriza je kmalu nato nastopila, banka je morala napovedati po-ravno oz. konkurz. Svojim upnikom je banka priznala samo 40 od sto od celotnih vlog in sicer 15 v gotovini, 25 od sto pa v obveznicah "Banca Cattolica del Véneto". Upniki so jih prejeli v septembru pre* tečnega leta. S temi obveznicami so, z res trgovsko rafiniranstjo, opedarili naše ljudi. Nominalna vrednost obveznice je 100 lir, real na vrednost pa komaj 25 lir, in danes je padla celo na 20 lir! Vlagatelji so bili tako z vso fineso dvakrat prav pošteno, da ne rečemo mesarsko odrti. Prvič za 60, potem pa še za 20 od sto. Od težko prihranjenega in z veliko muko zbranega denarja, jim je ostalo torej le Clínica Médica "SLAVIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo po modernem in sigurnem nemškem načinu. M Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske Jezike In sprejemamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, II. nadstropje U. T. 31 Retiro — 1619 m 53534823482353235353482353235323482353532323534853235323534848535348232301235348532348532323482353534823235353234823485353235323482348485348532353234891535348485353482348235353534853 53484853485353234848484848235353235323235353532323485353232353482348482353532353485323482323232323232353484848482323235323232353235323532348534823532353482353232323482348234823232348 20 od sto. Tako skrbi fašizem za gospodarski blagor naših krajev, to so njegovi ukrepi proti čimdalje ostrejši gospodarski krizi. Naši ljudje pa nimajo nikake zaščite, niti pravne! Slovenski pripravljalni odbor za mednarodni evharistični kongres v Buenos Airesu: XXXII. mednarodni evharistični kongres v Buenos Aires ŠE EN ODMEV S PLEBISCITA Tudi v Gor. Košani so volitve potekle "pravilno". Volilci so dobili v roke obe glasovnici, a vsaka je bila tako zaznamenovana, da se je ta-1 koj poznalo, katera je "za" in katera je "proti". Na volišče je prišel tudi Matija Bak, Lekčinov mu pravijo po domače, iz Dol. Košan, pa je oddal glasovnico z "no". Komaj je stopil na cesto, }e je pridrvel za njim brigadir ter začel rohneti nad njim, da je bilo joj! Strašno se je zgražal. ker se je bil Bak predrznil ' izvršiti takšen zločin vpričo komisije, ki je skrbela za "reden potek svobodnih volitev". Ogromne evharistične manifestacije zadnjih let, svetovni evharistični kongresi v Chicagu, Sidnevu, C.artlia-gi in Dublinu so sijajni in otipljivi dokazi žive vere krščanskega sveta v največjo skrivnost Cerkve, zakrament svetega Rešnjega Telesa, so triurni in zmagoslavno veselje vernikov, nevernim in versko otopelim ljudem pa mogočen buditelj njihove otopele vesti, o čemer ne more biti nobenega dvoma. stroški združenega kongresa v današnjem času neprimerno, .neumestno in celo nemoralno, češ: "Ali je treba trumam lačnih brezposelnih kazati sijajne ceremonije, se pred njimi bahati z dragocenimi duhovniškimi oblekami in zlatnimi monštraneami, ali je pošteno za kratke štiri dni iz vseh delov sveta spravljati v to oddaljeno mesto stotisoče ljudi, ki bodo! izdali za luksus ogromne milijone premoženja v času, ko milijoni brez- RAZNE OBSODBE Ivan Volarič, star 44 let, iz Idr-skega je bil radi razpečavanja neo: carinjenega vina in žganja kaznovan na 2270 lir globe in 95 lir denarne kazni. Alojz Sternberger, star 26 let, iz Goč pri Vipavi je bil obsojen na plačilo 1440 lir globe in 40 lir denarne kazni zaradi nedovoljene žganj ekuhe. Ivan Koren, star 23 let, iz Kobarida je bil obsojen na 2 leti in 8 mesecev zapora, 1600 lir globe ter 2800 lir denarne kazni, zaradi povzročitve telesnih poškodb, posku-šanega bega, prekoračenja meje brez potnega lista, tavine in zaradi nošnje orožja brez dovoljenja. Ker je Sedej Frančiška iz okolice Cerknega, stara 40 let nagovorila svojega nfladoletnega sina da je pritihotapil 10 kg jugoslovanske moke, j e bila kaznovana na 350 lir denarne kazni. Valentin Beguš star 79 let, doma iz Tolminskega je bil kaznovan za-radio 12 kg vtihotapljene kave na 890 lir kazni. SMRTNA KOSA V težki rudniški nesreči v Kak-nju, o kateri smo svoj čas že poročali. so našli smrt tudi trije emigranti iz Julijske krajine. Žrtve so: Justin Habe, rojen leta 1909 na Vojskem nad Idrijo: Matija Hvala, rojen leta 1901 v istem kraju, ter Alojz Štrukelj, doma iz Loma nad Sv. Lucijo, star 39 let. Delali so nekaj več ko tri leta in pol v kakanj-skem državnem rudniku, obenem z drugimi tovariši emigranti. Ponesrečiti Štrukelj ,je zapustil vdovo in tri otroke; dva otroka sta dvojčka od dveh let; po Hvali žaluje mati, ki živi v Idriji, po Ha-beju pa sestra v Ledinah. Savez emigrantov iz Italije je organiziral nabiralno akcijo, da pomaga družini ponesrečenega Štruklja. * V vasi Podbeže pri Podgradu v Istri je preminul Ivan Šajina, star 80 let. Bil je raveden narodnjak in poštenjak, ki ga je vse cenilo. Celih 16 let je bil tudi v občinskem zastopstvu. * V sokolski telovadnici v Mariboru se je prejšnji mesec smrtno pone-šročil 20 let stari emigrant Ivan Gerželj, doma iz Divače. DROBNE VESTI S PRIMORSKEGA V Mančah pri Vipavi so nekemu gostilničarju zaprli lokal, ker ni kupil cvetlic, ki so jih prodajali fašisti v korist protituberkulozne organizacije. Uradni grb Evharističnega kongresa v Bllenos Airesu O evharističnih kongresih je povedal že znameniti slepi francoski škof Gastón Ségur, da so: "izkjučno verske manifestacije, ki hočejo s pomočjo molitve, govorov in znanstvenih razprav povdoriti in poglobiti vernost krščanskega ljudstva in posebno v češčenju Jezusa v posvečeni hostiji iščejo zdravila in pomoči nadlogan sedanjega časa." Če bi svetovni evharistični kongresi ne dosegali te svoje naloge v prav odlični meri, si ni mogoče misliti, da bi si stotisoči vernih ljudi nakopavali zaradi njih taka težka bremena, toliko trudov, ki so združeni z organizacijo svetovnih kongresov in toliko gmotnih žrtev, ki jih zahtevajo. ("'.e so duhovne koristi in dobrine svetovnih evharističnih kongresov po tem takem jasne in razumljive na prvi pogled, pa ni tako na prvi hip jasen socijalni pomen takega velikega svetovnega evharističnega kongresa, kakor ga ho letošnjo pomlad praznovalo naše buenosaire.ško stolno mesto. Nasprotno: marsikomu se bo zdelo prirejanje s tako ogromnimi Malnar Ludvik iz Idrije, ki je po poklicu akrobatski igralec, ter je po vseh večjih mestih Italije razkazoval svojo umetnost in se s tem preživljal, je prišel koncem 1. 1933 tudi v Trst. Tu so ga aretirali z motivacijo, da ni plačal predpisanega davka nakar so ga tako pretepli, da je oglušil. Ker se je izdajal za miličnika je bil kaznovan Surina Anton iz Trsta na 8 mesecev zapora in 3.444 lir denarne kazni, na poravnavo stroškov, na lastno vzdrževanje v zaporu 5n na plačilo sodnijskih taks. V Gorici so zaprli začasno dva bara "Rainis" in "Regina Elejia" ker se nista takoj podvrgla novim določilom glede znižanja ce|n. Novega podeštata sta dobili vasi Opatjeselo in Temnica. Goriška prefektura je imenovala Marka Ca-labreseja za podeštata obeh občin. Goriški kino "Vittoria" je bil zaprt tri dni, ker je neka družba komikov v svojih izvajanjih "žalila neki drugi narod." — Vsekakor se ni žalilo našega naroda, to smo prav gotovi, ker ital. oblasti niso še nikjer v takih slučajih nastopile proti. poselnih stradajo, dobesedno .-trada-jo, najpotrebnejšega? O starodavnih svetnikih smo brali vse drugačne stvari, da je na primer sveti škof Au-guštin v času hude lakote ukazal prodati vse cerkvene dragocenosti in z izkupičkom nasititi gladujoče ljudstvo in lepo povedal, da je razdal sicer bogatijo in dragocenosti hiše božje, ohranil pa ji je božjo ljubezen, ki je vredna več kakor najbolj sijalpi zakladi tega sveta." Na prvi pogled je videti, da tako govorjenje ni tako povsem samoobse-bl umevno. Kako torej, ali so stotine milijonov ki jih bodo za letošnji svetovni evharistični kongres izdali venir" ljudje, ali so za našo buenosaireško skupnost res čisto brez vsako gmotne koristi vrženi proč, ali so res popolna gospo-darska izguba, ali res nimajo prav nobenega pomena posebno za artrta-do brezposelnih, med katerimi je žal tudi toliko naših Slovencev? Na prvi pogled je videti, da to ni prav čisto tako, Na prvi pogled jo videti, da gornje tožbe ne izhajajo iz preprosto odkritih vernih src, da so zelo podobne Judeževim tožbam, ki se je pritoževal nad nepotrebno potrato, ko jo Marija Magdalena z dragoceno dišavo mazilila Jezusovo noge, češ. "Čemu ta potrata z mazilom? Saj bi se bilo moglo to olje prodati za več ko tristo denarjev in dati ubogim! — In hudovali so se nad njo." Jezus pa je, kakor znano, pokaral one, ki so tako govorili. Se več! Kateri se zgražajo nad nepotrebnimi izdatki za take redke cerkvene proslave, se nikoli ali skoro nikoli ne zgražajo nad mnogo večjimi rednimi izdatki za tisoče drugih nepotrebnih in škodljivih stvari. Za pijačo, pustno šeme in vsakovrstno, dostikrat nespodobno in na vse načine kvarno veseljačenje, za katero gredo še vse težji milijoni, kakor za naše evharistične kongrese. Zakaj tako? Ali so jim pustne £enio bolj pri srcu, kakor bogoslužje Cerkve? Bodimo lopo odkriti: zdi se da! Iz njihovih ust, iz njihovega obsojanja govori malo verno, dostikrat neverno, navadno .pa proti versko srce! Jih je pa tudi nekaj dobro mislečih, ki se jim zdijo ogromne sv ote, ki bodo potrebne za veliko letošnje ev-haristično slavlje v Buenos Airesu, nepotrebno zapravljanje, ki je naravnost nasprotno z duhom ip željo skrajno preprostega tesarjeve.^a Sina iz Galileje, ki ni imel toliko svojega, kamor bi glavo položil. '^Mi nismo ljudje tega sveta," pravijo, "mi se ne moremo zgledovati nad posvetnjaki, DARUJEM JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" bovečano sliko v barvah za vsekih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 datje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih Sava Johanovič — San Martín 608, Buenos Aires Cerkev mora biti vodno popolna. Ne stavite vendar tako bogatih cerkva Kristusu, ki je hotel biti rojen v u-mazanih lesenih jaslih, postavljenih \ zatohel hlev, in ne pripravljajte mu zlatih inoštranc!" Mi vemo, da jih je precej pobožnih duš, ki jim jo na poti in jih moti vsak "nepotreben" okras cerkve, vsako malo bogatejše mašilo oblačilo, posebno pa jih bodejo v oči pozlačeno škofovsko palice, papežova tiara in silaj njegove prestoliee, Vatikana, pobožnih duš, ki jim seveda tudi z mnogimi izdatki združeni buenosai-reški svetovni evharistični kongres ni po volji. Nikomur ne sinemo in nočemo biti trdi in krivični najmanj pa takim dobrim dušam! Vso svobodo ¡majo' Naj bodo skromni in preprosti! Z ve. selim srcem naj se prostovoljno, od rečejo udobnostim, ki bi jih lahko brez greha uživali. Če imajo zato pameten vzrok, bo Bog njihove odpovedi vesel. Mnogo tisoč jih je že tako naredilo, in živijo zlasti po -amosta-nib nam nerazumljivo skromno in preprosto. Ampak naj take sicer odlične in popolne preprostosti in sa-moodpovedi ne zahtevajo od nas, čo je no zahteva ne Bog, no Cerkev! Božja Cerkev je široka in polna svo-1 ode. Mi jim puščamo polno svobodo, pa naj nam jo puste tudi oni' Vendar bi tem zadnjim in vsem, ki so dobre veljo prav posebno radi dopovedal!, da je posebno letošnji svetovni evharistični- kongres v Buenos Airesu tudi velikega socijalnega pomena, to se pravi, da bo poleg izrecno verskih in duhovnih koristi posebno trumam brezposelnih v znatno olajšavo in pomoč. Pomislimo samo, koliko bodo plačali romarji samo prevoznim podjetjem, parnikom, železnicam, tramvi-jam, avtobusom! Ogromni zneski bodo prišli na ta način med ljudi, razveseljivo poživili zastalo gospodarstvo, in korostili vsem, ki so s temi podjetji l>odisi v direktni, bodisi v in-direktni zvezi. Kakor vse kaže, 1xj evharistični kongres v Buenos Airesu brez primero voličastnejši in praznovan v veliko večjem obsegu, kakor je bil na primer kongres v afriškem mestu Carta-go. In vendar je bilo treba trinajst izrednih prekoooeanskih parnikov, da so prepeljali romarje iz Evropo v severno Afriko, kjer so služili kongresistoin hkrati kot udobni hoteli. V Dublin je vozilo romarje poleg prenapolnjenih rednih parniškib zve. še šestnajst izrednih parnikov. Tram-vijo so v istem irskem glevnem mestu en sem dan prepeljale osemsto tisoč potnikov, in so prodalo tekom celega evharističnega tedna štiri milijone voznih listkov, kar znese štiristo tisoč pesov, če računamo listke po o-bičajriih naših deset centavov. Veliko dela in veliko zaslužka bodo imeli vsled kongresa hotelirji, re-stavraterji, gostilničarji in kavarna-ji' fe Nj »¿M i ■Hl^;*. i >" rM J 1 M/š , * llllfiO «Ig ^pOyl lifpppp uSBLF^Í IIIIIj fíSBv^Ú opuniiuu » * —----------» deloma zakrit od drevja v cvetju. Ti gospodje hočejo izredno priliko včasUh celo tako podjetno izrabiti, da mora posredovati glavni pripravljalni odbor, da kongresisti niso preveč izrabljeni in oškodovani. V Sidneyu je na primer 011 sam hotel serviral tekom štirih dni sedemdeset tisoč obedov in večerij, po cenah, ki so bilo z glavnim odborom v naprej določene, razmeroma nizke, tako da so bili kongresisti lahko po pravici zadovoljni. Da so nasitijo tolike množice jo treba neverjetnih množin vsakovrstnih živil. V Chieagi .so pokupili in pospravili na primer samo zadnji, sklepni dan dvajset tisoč kil prekajene svinjine in trinajst tisoč kil surovega masla! Za prerejanje in preurejanje romarskih stanovanj je treba celo tedne ali oelo mesece zapostiti pravo vojsko mi zarjev, zidarjev, pleskarjev in elektro tehnikov. V Chicagu je bilo na primer štiri tisoč romarjev nastanjenih pod šotori, v "Belemmestu", kakor so rekli, za katero je nakupil pripravljalni odbor na enkrat pet tisoč železnih postelj (vštevši služinčad), s potrebnimi rjuhami in odejami. Dvesto petdeset tisoč frankov so veljale samo higijenske naprave. Umivalnice in toalete so veljalo novih milijon fran kov. Napeljava telefonov in ojačo valcev v parku Mundelein je veljada 30.000 dolarjev. Trideset metrov visoka kupola nad glavnim kongresnim altarjem. umetniško visoko posrečeno delo, katerega slike so prinašale ilustrane revije vsega sveta, je veljala ogromnih stroškov. Samo galerije oh obeh straneh so imelo prostora \za šestnajst tisoč gledalcev! (Kopec prihodnjič.) Clínica Médica "Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. PREGLED SAMO 2 PESA Almirante Br o wn 1039 IOE IOE aoi IOE 8 o D o Restaurant "Europeo" Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ame- o riki. Ob spremljevanju tamburic se prepevajo naše lepe pesmi. [J Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom O DIVIČ IN BATISTIČ Lastnika RECONQUISTA 542 U. T. Retiro 31 - 3895 lOPOESS Éi g S < ZA POUK IN ZABAVO & >> K VNX g y Nekaj opazk o petju muzikalno linijo, ki ne vedno leži v tenorju ali sopranu, nego Med instrumentalno in vo-| ki Pohaja od enega glasu k kalno glasbo ni v bistvu nobene! ugemu- razlike, pa naj jo prednaša umeten ali naraven instrument. Podam na i tu neka j opazk o najvažnejših pogreških, ki jih navadno delajo naša pevska društva. Pri vokalni glasbi moramo oaziti, da prideta melodija. kakor tudi besedilo do po" polne veljave; ne smemo dajati nobene prednosti ne melodiji, niti besedilu'; vsakemu kar gre. Ne dopuščaj mo kričanja v petju. Ako hočemo dokazati glasovno jakost zbora, moramo s pianissimo začeti in kontrast s fortissimo bo pravo merilo za poslušalce. Ako pojemo vedno glasno, postane tudi najlepša pesem monotona. Glasovi morajo biti nežni, mehki, ko baržun gladki; če ni kakšen solo, se posameznika ne sme nikdar sliša-¡ ti. Da se vse to doseže, je treba Kako se pesem poje, je^odvi- ^ ^^ nagta sno vedno od pevodje, mora biti, kot tak, duša zbora. Poznati mora dobre in slabe strani pevcev, poznati mora njihovo zmožnost in lotiti se dela, o katererfi zna. da mu bo kos z danim materjalom- Nasprotno pa morajo pevci imeti zaupanje v sposobnost svojega vodje, biti poslušni, naklonjeni in, kar je najpoglavitnejše, vztrajni. Ako vladajo taki odnosi v zboru, lahko uspešno deluje. Kako učimo pesem? — Tako. kakor io je skladatelj napisal. in ne drugače. Skladateli je svoje delo podpisal: kdor drugače prednaša, ta večinoma nepooblaščen in neupravičen po" tvarja njeeov duševni umotvor; !Ta vara. Ko pevci enkrat oblada jo pesem, ko so sigurni vsak svoiesra tona, tedaj se začne z „ olepševanjem: to se pravi, da iz pesmi izvlečemo vso nežnost in globokost duše. katero vsebuje. Ena največjih napak naših zborov so prepogosti oddihi, kateri popolnoma razkosajo pomen pesmi tako, da sta si melodija z besedilom v laseh in je cilj pesmi zgrešen. Pesem ni več pesem. Kakor v navadni govorici. tako je treba tudi pri petju odpeti cel stavek, celotno logično edinico, v eni sapi in, kar je pri tem važno, takih stavkov ne smemo pod nobenim pogojem trgati naenkrat odsekati ali od-stavl jati, ne da bi za to stalo posebno znamenje napisano od skladatelja. Svojevoljno iskati 'M Musolinijev sin Bruno se v vsem pripravlja, da bo posnemal očeta * lir * & * Boj in smrt pri živalih vek mora biti pravilen in, kar je nemanjše važnosti, biti mora izgovarjava besedila jasna in v popolnem skladu. Seveda je za vse to potrebno, da imajo pevci zadostno študija v petju, česar pa, posebno tukaj, v tujini, ne smemo zahtevati od naših ljudi. Že to je 11 a ,i„ Liudie smo v bolj rahlem stiku s hvalevredno, da se mnogi potr r(JYmi Jzakoni jiarJe> ker nam je udijo spoznati vsaj note, kar je Bog dal razum. Minuli so časi, ko se je v veliko olajšavo pevovodji pri pračlovek bojeval z živalmi ledene do- MrVnin Pri "tem na si še ne sme* be za svoie 8ol° življenje, ko je vsakdo učenju, t ri tem pa si se ne sme ^ pomigleka živalsko dušil drugega, mo domisljevati, ce poznamo da bi ga pregnai s prostora pod soin- note in njihovo vrednost, da cem. V živalskem kraljevstvu pa o smo že muzikalno naobraženi. "m ne vedo ničesar. Za svoj obstoj suiu /-C . . se ho u e vsiak sv°j »acin, ker nr Note so komaj abeceda- In ka maj(i vestj kor je pl'i Čitanju znanstvenih Morski volk ne more živeti od alg, del potrebna znanstvena podla- toda za svoj »rekrasni mišičasti teles-uci (jui-iv-u _ t ai motor potrebuje žrtje in spet zrtje. ga, tako ie pri citanju m prea Zat() ,ov. dan na dan z okorelim žre. naanju glasbe potrebna glasbe- i„m. na podlatra Kakor si niso enaki Smrt in življenje se ne bojujeta drug , l f .. J. • ■ ¡noti drugemu, delata roko v roki. — zborovodje v nastucliranju m i ,)c] vsuga rojen(;ga služi dri)gemu za prednašanjll pesmi, tako tudi hrano. Narava v tem ne pozna niti naj nevci niso vsi enaki. Poznam manjše čustvene omame. Zanjo je ,1 ii * ivi1.mn- važno samo to, da ostane ohranjen lahko glasbeno teorijo, harmo ysak na¿jn ¡Q vsaka oblika ne pa> ni jo. kompozicijo — nisem pa kaj se zgodi s posameznim stvorom, še nevovodja. Isto pa je s pev* Smo na robu dobe sladkih živalskih i • /godb, ko so ta dejstva bila prezrta, cem, ki pozna note, pa ze hoce ^ sy se mmQ površno omenjaia več vedeti kot pevovodja. Ni in opisovala. Kukor bi bilo potrebno, lahko V takih slučajih delo pe- da prizanašamo naravi! Kakor da j ■ 4,- ol^nnjena ogromna polnota skriva samo vovodje: imeti mora slonovo !jehkob* in ár¡¡»no čustvcno blaže. kožo, veliko ljubezen do petja m ncst¡ Ne! 0na je mati in tragika, sle- mnogo požrtvovalnosti. Takih je pa malo, zelo malo; zato je treba pa tiste, ki jih imamo, bodriti in jim brez nadaljnjega priznati njihove zasluge. Pustimo malenkosti na stran ter vestno poslušajmo pevovo* djo, kateri bo skušal, zavedajoč efekTv'takih trikih ni okusno,| se svoje težko naloge, napraviti vse, kar je v njegovi moči v prospeh društva in za spoznavanje naše lepe pesmi tukaj, v .. . i tujini. Otočan. niti dostojno. Dalje moramo paziti, da pridejo vsi glasovi do veljave, posebno kadar jih za to favorizira bodisi besedilo, bodisi akord-Razumeti je treba takozvano pa usoda, grozovitost in darovalka ljubezni obenem. Tudi mi in naše bivanje in naša bodočnost, smo njen dar. Mislimo njeno trdoto, ker nam je dala razum. A ne smemo je gledati skozi spakujoče naočnike, ne smemo je videti enostransko. Kdor občuti spoštovanje, mora stremeti po resnici ter človeško "dobro in zlo" ne sme uvrščati med večne zakone, ki jih moremo samo vek, slutiti, a nikoli zapopasti". Eden teh večnih zakonov je smrt. Če se v ribo vsesa pijavka, pomeni to zanjo samo bogat plen. Morda je leže pod stebli siniljke stradala cele tedne, preden je ljubko se vijoč zaplavala v vodovje, ko se je nenadoma pojavila riba njena žrtev. Z obema sesalnima korčkoma na sprednjem in zadnjem koncu se čvršto oprime lus-ka.stóga telesa, njene škrge si utro pot v staničje in sok žrtve. Napolni se i- to pojedino, ki bo zadostovala za ledne morda celo za mesece. Njena mladost je bila ogražana od sester iste ribe, ki je postala njen plen. Bjla bi zanje masten grižljaj in zato je s tem, da je zrastla, zadela glavni dobitek. Mnogo njenih tovari-šic je bilo požrtih, preden so zrastle. Tako se godi libelni ličinki, ki umazano siva in neznatna tiči na drobnem listu, kolikokrat mora bežati in se skriti, in kolikokrat je morala stegniti členasto lovko, da bi zgrabila ribo, črva ali vodno žuželko. Tako se goji nasilnim roparjem v vodovju. Kdor je majhen in slaboten, je požrt. Kdor je velik in močan, žre. Te drobna živali zležejo veliko iaj-čec, ki so po večini uničena, preden je iz njih nastala žival. Narava računa tako: Številne stvore določi za žrtev drugim; tehta število rojenih s številom za vratno umorjenih in skrbi samo zato. da ostane prebitek. Vse drugo je za drano drugim vrstam, ki sr ji prav tako ljube, ali pa brezpomembne. V naših rekah bi bilo več rib kakor vode, če bi ne bilo tega. Zdrste sto in tisoč jajčec: nekatere jih odlože celo na milijone. Pomislimo, da imata beluga in jeseter, ki iz črnega morja zahaja v vse tam .se izlivajoče reke-, pri 1400 kg skupne težine — 100 kg težke jajčnjake. Vsako jaice je veliko kot kavijarsko zrno. Lahko bi izračunali zvezdoslovno število potomstva ene take živali. Zato je potrebno, da ščuka preži, da se z rahlim plavutnim udarom splazi do svoje žrtve, jc sune in hlasne po nji. Kar dela ona v naših rekah, dela jo v rekah drjrgih dežel želve. Tako so ameriške aligator želve nasilni loparji, katerih kot nož ostre čeljusti morejo odtrgati človeški prst. Nasprotno njim pa raki redko ulove zdravo ribo. Ona je zanje preurna in pregibčna. Njihove žrtve so navadno bolne ali ranjene ribe. Kot mrhovinožrci skrbe, da gniloba ne zastrupi rek. To je ene vrste boj: boj za hrano. Drugi boj je boj tekmovalcev za samico. Mnoge privablja, a samo eden ¿i -jo osvoji. Narava hoče, da zapusti dedščino močnejši. Kdo ho ta, se od-ioči v boju. Nekaj nenavadnega pa je da je pri izidu boja za ljubezen deležen našo naklonjenosti skoro vedno zmagovalec, redko kedaj premaganec. Večni zakon narave učinkuje prav tako sporedno in pravilno tudi v nas, ki seveda dolgujemo pokorščino višjemu zakonu: fJožjemu Boljši in močnejši, najvrednejši oče, ta, ki se je junaško držal v tisoč nevarnostih in bojih, naj živi v potom' stvu. Tak postane smisel smrti očiten. Ni samo pokončevalka, je tudi vzdrževalka. Zato se lahko mirno veselimo nad krasno močjo ropajoče ščuke: Njeno počenjanje je dobro in potrebno v njenem kraljestvu. O kraljestvu duha. .kamor sodi člo- DROBNE VESTI Predsednik Masaryk je bil vnovič izvoljen z ogromno večino za naj višjega predstavnika češkoslovaške republike. Mussolini je začel spet razlagati v preteklih dneh, da vojna nevarnost še vedno obstoja ter da je vojna prav za prav nekaj povsem naravnega,' razumljivega in celo potrebnega: vojna de je za narode nekaj takšnega, kakor materinstvo za ženske. Za povečanje vojnega zračnega h rodov ja bo določil eno milijardo lir, obenem pa se bodo ukinila vsa že toliko krat napovedana javna dela za izboljšanje higienskih prilik v mestih. Boji v Arabiji so se obnovili, ker jemenski "iman" ni hotel sprejeti Ihn Saudovih pogojev za mir.Ustraši! se je sina, ki mu je zagrozil, da ga odstavi, če odneha. Francoska letalca Codos in Rossi sta preletela Ocean. Namenjena ata bila iz Pariza v San Diego v Kaliforniji, morala pa sta pristati v Nc-.v Yorku, ker se jima je bil pokvari! motor. Južni Atlantik pa je spet preletel francoski letalec Mermez. Hude viharje in poplave vo v preteklih dneh spet imeli v Chileju.' V Concepciónu, v južnem delu Chileja, je divjalo neurje, ki je odkrivalo hiše, rilo drevesa ter povzročilo mnogo škode. Tri osebe je ubilo in mnogo jih jc ranjenih. Trinajst (ossb je zgorelo v nekem avtobusu pri Mont de Marsanu na Francoskem. Vozilu je počil pneuma-tik, da je zavozilo v stran, nekaiu zadelo ter začelo goreti. Samo trije potniki, bili «o izletniki, so se rešili. Brazilija je omejila priseljevanje Japoncev, pa bo radi tega japonska vlada usmerila izseljenski tok v man-džurijo; v prihodnjih 10 letih namera vajo tam naseliti pol milijonu svojih ljudi. V Tokiu je umrl «5 let stari admiral Togo, ki se je bil izkazal v poslednji ruskojaponski vojni. Mica.do g'¡ je tik pred smrtjo imenoval za gjrofa ter mu poslal 12 steklenic vina. Običaj namreč zahteva, da cesar s takšnim darom počasti svojega odličnega podanika, ko je že na smrtni postelji in ni nobenega upanja več, da hi okreval. tu seveda nismo govorili. (Po "Atlantisu' ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. Vsako nedeljo se PLEŠE Le J) i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 Zaključitev svetega leta v Rimu. Kardinal Bslmonte daruje sv. mašo pred na novo i auranimi vrati SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X ŽARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konzultacije brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5.— Gran Instituto Médico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazni kih od 10. do 12. ure. ŽENSKI KOTIČEK k* ŽENSKE V 18. STOLETJU Čas rokokoja so smatrali včasih kot čas najvišje kulture. Ako pa natančno premotrimo to dobo, vidimo, da takrat niti pojma niso imeli o kaki negi telesa ali o higijeni. Ver-sailles, znameniti grad francoskih vladarjev je bil pod solnčnim kraljem Ludovikom XIV. središče dvorskega sijaja; njegova svakinja pa ni mogla spati, ker so jo vse noči grizle stenice. Vsepovsod v gradu je vladalo razkošje, nikjer pa ni bilo razkošja čistote. V vsem velikan skem poslopju je bila samo ena kopalna banja, a še ta je kmalu potem, ko so jo nabavili, neznano kam, izginila za več let. Šele ko so nekaj prezidavah, so opazili, da so banjo — zazidali. Niso je pogrešali, in potem, ko so jo našli, niso vedeli kam ž njo. Neki dvorjanik je zapisal, da se je kralj kopal le, dokler je bil zaljubljen; pozneje mu je zadoščalo, da si je vsak dan z vonjivim robcem obrisal obraz in si z rožno vodo po-brizgal prste. Tobak so njuhali takrat dame in gospodje, zato si lahko mislimo kako prijetno je dišala ta dvorska družba.... Lepa Aurora iz Konigs-marka je razširjala tak vonj, da celo malo izbirčni Avgust Krepko ni mogel vzdržati poleg nje, nego si je izbral drugo prijateljico. Sploh je bil takrat običaj, da so si umivali t samo konce prstov in obraz. Pač pa, so uporabljali moški in ženske 18. stol. šminke kar na debelo. Samo na Francoskem s,- takrat v enem letu porabili 2 milijona lončkov šminke po 6 frankov. Te vrste lepotičenje je bilo tako v navadi, da so šminkali cí'.o mrtvece. Neka znana angleška igralka iz 18. stol. je v svoji oporoki natančno določila. kako naj jo šminkajo za pogreb. V Rimu so v tistem času šminkali truplo kardinala Pamfili-ja. — Madam de Monaco se je šminkala preden so jo odvedli pod giljotino. — Ko se je infantinja Marija Terezija, španska, poznejša žena francoskega Ludovika XIV., 1. 1745, branila šminke pred poroko, je bil ves dvor razburjen od bojazni, da ženinu ne bo ugajala. Šminke pa so bile takrat strupene; povzročale so izpuščaje, bolezen oči in glavobol ter so bile včasih celo smrtnonosne. Glav si ženske niso umivale, nego so jih samo púdrale. Lase so i-mele vse bele od pudra. Svoje velike in umetne frizure pa so česale samo po enkrat na teden ali še redkeje. Lahko si mislimo, da so te gla-v,e kar mrgolele mrčesa. To nam potrjujejo razni, krasno izdelani, dolgi "praskavci" iz slonove kosti in iz zlata, ki so se ohranili iz tistih časov razkošja. ik ★ & * -k * vN/y mL .......g—H—illlMWl» i I Šaljapinova hčerka pred doprsnim kipom slavnega basista, ki oa pred sta vi j a v vlogi Godunova Klasični ples * ★ Ú * & MISIJONAR KUPUJE DEKLICE Vodja katoliške misije v severni Avstraliji misijonar Gsell se¡ je u-stavil pred 23 leti na otoku Bahurst, oddaljenem 155 km od Port Darwi-na. Prebivalci tega otoka prodajo-io svoje otroke japonskim trgovcem, ki jih pošiljalo domov kot sužnje. Misijonar je mislil, da bo to grdo navado odpravil, pa je naletel na hud odpor. Toda poguma ni izgubil in sčasoma se mu je posrečilo zbrati okrog sebe skupino žensk, ki so se dale krstiti. Možje seveda s tem niso bili zadovoljni in tako je napetost med njimi in misijonarji neprestano naraščala. Nekega dne je napadel misijonarja bojevit domačin in zahteval, naj mu izročil 12 letno deklico, ki je spadala med najljubše misijonarjeve učenke. Domačin je trdil, da je dekletce njegova žena in da jo je misijonar ugrabil. Deklica je potrdila, da je res njegova žena, in tako jo je moral misijonar izročiti domačinom. Toda še iste noči se je vrnila vsa objokana in z ranjeno nogo. Pol ure pozneje so bojeviti divjaki ob kolili misijonarjevo kočo. Bili so do zob oboroženi in zahtevali so, naj jim misijonar izroči deklico, češ, da je prekršila zakone svojega plemena. Misijonar pa ni izgubil glave in takoj je vedel, kako bo mogoče deklico rešiti. Kupil jo je od domačinov za zavojček tobaka in vrečo bele moke; tako je postala njegova sužnja in obvarovana je bila os-vete svojega plemena. To je dalo misijonarju pobudo, da je,začel kupovati otroke, zlasti deklice, ki bi bile sicer prodane Japoncem. Plačeval jih je povprečno po 2 funta šterlinga. Zdaj je že 124 deklet na varnem in pod zaščito misijonarjev na otoku Bathurst. Ko izpolni dekle 15. leto, se lahko omoži po svoji volji. Na otoku ima že 40 katoliških zakonskih parov domove. Migljaji za hišne gospodinje Usnje (saole, zofe. i. dr.) shažimo z gorko vodo, ki ji prilijemo precej kisa. V to tekočino pomakamo gobo in drgnemo ž njo po usnju, nakar ga obrišemo z mehko krpo. Potem Ismešamo terpeéitinovo olje in beljak, približno vsakega polovico, pomakamo krpo v to tekočino in oti-ramo ž njo usnje enakomerno. Končno odrgnemo usnje še z jedilnim oljem. — ZA NAŠE KUHARICE PIKANTNA TELEČJA PRSA Z ostrim nožem izrežeš iz prs rebra tako, da se vrhnja kožica ne pokvari. Nasekljaj fino sveže pre-šičje meso, eno sardelo (v vodi ra zsoljeno), čebulo, dodaj poper, sol, jajce in krušne drobt:.ne. Ta nadev zašij v prsa ter speci v peči. Ne devaj mnogo ribe, da na prevlada okus! Buenosaireška kronika JUGOSLOVANA ŽRTVI NEPOJASNJENEGA ZLOČINA Na Avellanedi v okraju Sarandi, na bregu potoka istega imena, med ulicama Madariaga in Alte. Cordero, je imel 64 let stari jugoslovanski državljan Peter Stanič svojo skromno hišico. V prvih dneh marca t. leta je stari Stanič nenadoma zbolel in kmalu umrl. Njegovo imetje je podedoval nečak Marijan Stanič. Kraj, kjer stoji hišica, je samoten in Marijanova hiša je baje postala v zadnjih mesecih (tako pravijo sosedje) nekakšno po-nočno shajališče. V bližini te hiše so se igrali pretekli petek nekateri otroci. Povsem slučajno je 16 leten fant opazil, da moli iz zemlje napol strohnela človeška roka. Zagnal je velik krik, da je prihitela policija, ki je dala truplo odkopati. Bilo je že tako razpadlo, da sklepajo, da je moralo ležati v zemlji že poldrug mesec. Po izkaznici, ki so jo našil v obleki, so ugotovili, da gre za jugoslovanskega državljana Nikolaja Marinoviča. starega 28 let, ki je stanoval v ul. Canalejas 1020, pozneje pa v ul. Pujol 909. Ko so še naprej brskali po zemlji, da bi morda našli kakšno sled o zločincih, so našli v bližini še drugo truplo, ki je bilo pa že tako razpadlo, da ni bilo mogoče ugotoviti njegove istovetnosti. Po obleki in po izjavah raznih oseb, sklepajo, da gre za truplo Marijana Staniča. Toliko Staniča kolikor Marinoviča pogrešajo znanci že poldrug mesec. Ni nobenega dvoma, da sta postala žrtvi zločina. Policija je uvedla preiskavo. ki pa doslej še ni razjasnila tega dogodka. Domnevajo, da so imele pri tej stvari najbrž tudi ženske kakšno vlogo, ker — —kakor smo že rekli — so se zbirale v Staniče-vi hiši sumljive osebe obeh spolov. Aretirana sta dva Argentinca, ki ji-me je bil poveril Stanič nalogo, da čuvata njegovo hišo, ko je bil on odsoten. Imenujeta se Pedro Sigali, ki ima 18 let, in José Calviño, prav toliko let star. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. 2 (višina ulice Cangallo 3500) **************************** Zobozdravnika * Dra. Dora Samojlovich de * * Falicov * * Dr. Félix Falicov Dentista H * * * Dentista | * * * Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 f. | U. T. 59 La Paternal 1723 $ * **************************** POŽAR V tovarni testenin v ul. Lima 660 je izbruhnil v torek ponoči velik požar, ki se je začel širiti tudi na bližnja poslopja. Med stanovalci je nastala velika panika in so imeli og-njegasci mnogo posla. da so jih pomirili ter spravili na varno. Šele proti jutru, po večurnem delu, se je posrečilo pogasiti požar; škodo še niso natančno ugotovili. SMRT NA DELU Pri nekem delu na Avdi. La Plata 2851 se je vsula na delavca Tomaža Beneszewicza, 27 letnega Poljaka, plast zemlje. Ko so ga tovariši odkopali je bil že mrtev. BITKA MED ZLOČINCU Med zloglasnimi "gangsterji" na Avellanedi Fetf.erikom Demaestre-jem ter brati Ruggero je že star boj za nekak monopol v trgovanju iz belim blagom, v sleparijah s "qui-nielo". v razpečavanju mamil in v drugih takšnih čednih poslih. Kot žrtev tega boja in iz njega izvira-jočega sovraštva je padel v oktobru, lani, tako imenovani "Ruggerito". O tem dogodku je naš list takrat poročal ter tudi opisal, kako so "gangsterja" pokopali z velikimi častmi. Po tem umoru je sovraštvo med idemaestrejevci ter de rugge-rovci vzplamtelo s še večjo silo in ni nobenega dvoma, da treba vprav temu sovraštvu pripisati dogodék, ki se je izvršil v ponedeljek, okrog 8. zvežer, na Avellanedi, na križišču ulic O. German in Cevallos. Srečali sta se tu dve skupini o-seb in iznenada, bre¡? besed in prerekanja, se je vnela med njima pravcata bitka. Pokalo je na eni in na drugi strani. Streljanje je prenehalo šele. ko so iz bližnjih kra- IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) S389 ALBERT BELTRAM priporoča cenj. rojakom svojo trgovino črevljev, šolskih potrebščin in tobakarno. Ima veliko izbero copat in nudi najbolj ugodne cene. Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles jMSjsisjaiaisisEisísiEísisiajsisjaisMsisísisMSM Sgšge&i&ssSis FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A I> A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud "r%2M¡mMMMMMMMMMMMM,. jev prihiteli policaji, ki so kmalu videli, kaj se je zgodilo. Srečali sta se bili skupini ruggerovcev in de-maestrejevcev. Boj ni bil brez krvi: na ulici je ležalo truplo Nico-lasa Corbettija, šoferja Alberta Ruggera, poleg tega pa je policija našla še tri ranjene člane Rugge-rove tolpe; prepeljali so jih v bolnišnico Fiorito. Ostali tolovaji so brž izginili brez sledu, ko je prišla policija. Do boja je baje prišlo radi štirih žensk, ki jih je policija aretirala, a pravijo, da niso prav nič krive. Pozneje so agentje izsledili skrivališče nekaterih, ki so se bili udeležili boja. ter jih aretirali; med temi je tudi Alberto Ruggero. Policija je zaplenila tudi mnogo orožja. NASILEN NAJEMNIK Mariano Torres, 27 let star, po poklicu pleskar, je bil že več mesecev nastanjen v ulici Alvarez 2676. Zastal je bil z najemnino, da-si ga je hišni oskrbnik José Casal, 43 let star, mnogo krat opominjal. Tudi v nedeljo popoldne ga je oskrbnik spet terjal; ker je najemniku začel naštevati predebele, se je Torres močno razburil, vzel iz omare revolver ter sprožil strel proti Ca-salu. Prva krogla ni zadela oskrbnika, ki se je presplašen spustil v beg ter se zatekel v kuhinjo. Torres je tekel za njim ter v kuhinji sprožil še tri strele, ki so Casala smrtno zadeli. Oskrbnjikova žena je prihitela pogledat, kaj se dogaja, pa je nasilni najemnik sprožil strel tudi proti njej in jo težko ranil. Torresa so aretirali. ¿nuni,.........i...............minulim..........................iimini^ | Restavracija "Vuono" ( j LA VALLE 940 - U. T. 35-4205 ] | Prvovrstne italijanska kuhinja I Ugodnosti za bankete ZMERNE CENE "illlillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiii»' DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Ušaj i Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro izbero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo r ! DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postrežem v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno C. Facundo Quiroga 1441 Nasproti policijskemu komisari-jatu NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste našli pri Compañía General de Pasajes fcfc TRANSOCEAN I 1 í BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 j > ' VOZNE LISTKE i za Jugoslavijo (ida) $ 270.— j iz Jugoslavije (llamada) $ 340.— ¡ za Italijo Ida od $ 300 do $ 338,— DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG ! FRANC KRAŠOVEC: Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo . v . , , cija je izpodrinila poezijo. Argen- Italijani so južnoameriškega \ tinsk¡ vinogradnik navadno ne pre- konsumenta navadili, da smatra sam vin„ marve- Droda D0 t_. ---_ - , -- --------- kot prvostne širokolistne, v suhem stanju kar najbolj bele gobe. Argentinski konsument je to sprejel kot normo. Deloma desežejo I talijani belo barvo s sušenjem na solncu, pri čemer pa trpi ogromno aroma. Sušenje na solncu pa je v Sloveniji več krat onemogočeno radi deževnih jeseni. Dogaja se po Sloveniji, da v takšnih slučajih kmetje suše gobe v peči, pri čemur se gobe navzamejo saj, da je joj. Takšen postopek tu strašno pritiska na ceno, pa je radi tega neod" pustljiv greh s.ušiti gobe na tak šen način. Nikdar se ne ravna kupec po producentu, ampak mora produ cent vsikdar upoštevati kupčeve ša sam vina, marveč proda po trgatvi grozdje vinskemu industrijalcu, ki ga tu imenujemo "bodeguero". Ta potem fabricira "vino", ki vsebuje včasih mnogo zdravju škodljivih snovi. Predleti sem se vozil v spalnem vozu pacifiške železnice iz Mendoze proti Buenos Airesu. Moj drug v spalnem vozu je bil takšen "bodeguero" iz Mendoze. Kar verjeti mi ni hotel, da v Sloveniji ne mešamo vin s kemičnimi primesmi ter da je edini kemični proces pri nas žvepljanje sodov. Argentinska vina so tako revna na raznih kislinah, da jim v svrho kon-serviranja primešujejo razne kemične snovi, špekulacija in brezvest-nost industrialcev povzročata, da se včasih dogajajo pravi atentati na >omuai uiimicvau »>■ VCaSlIl UOgajajU pičlVl A J • 1__ ___?_ _ ____„ 1 A t» »ima m kaj nam je storiti, da zadovoljimo južnoameriški trg? Nič drugega kot posnemati Italijane. Le-ti pri hajajo v Slovenijo, nakupujejo tam gobe v vrečah ter jih odpeljejo v Genovo. Kot konkreten primer navajam tvrdko Genserico, Benvenuto e Figli v Genovi. Kaj se dogala s slovenskimi gobami v Ge novi? Razprostrejo jih po dolgih mizah, nakar jih ženske sortirajo. Kar je lepo svetlih gredo v južno Ameriko, temne pa ostanejo doma za domači italijanski konsum. Glavni center italijanske produkcije je okraj Bordegaro, blizu Genove. Ta okraj da v resnici prekrasen pridelek, ki se ves izvozi v Ju-. žno Ameriko, kjer se prodaja po prav bajnih cenah; prvovrstne gobe iz Bordegara se prodajajo na drobno v Buenos Airesu do 25 pesov kg. Slovenski izvozniki bodo pa tudi pri manjšem dobičku lahko bogateli. Kako je treba preparirati gobe za izvoz, o tem je priobčil g. Ante Beg1 v "Slovencu" od 23. avgusta 1925 obširno razpravo, ki jo lahko še da- z& Argentinijo sem že rekel- da nes podpišem z obema rokama, lu- ar- gentinska vina na slabem glasu. Tukajšnji špeceristi si včasih naročijo grozdje iz pokr. Mendoze, sami narede vino. ki ga prodajajo kot "Vino de uva, 70 ctvs. el litro" (Vino iz grozdja, 70 ctvs. liter). Človek se mora logično '.vprašati: Iz česa je pa ostala brozga, ki jo toči špecerist? Široke plasti ljudstva seveda za-uživajo to domače "vino", a premo-: žnejši sloji dajejo prednost uvoženim iz Francije, Italije, Španije in iz Nemčije. In tem vinom je še za mnogo let zagotovljen trg v Argen-tiniji. Kot konsumenti za importi-rana vina pa prihaja v poštev samo 10 od sto prebivalstva. In tudi za uvoz iz Jugoslavije bi mogla priti v poštev samo fina sortna vina. Menim pa, da bi bila Brazilija dober odjemalec za jugoslovansko vinsko produkcijo, ki bi se mogla uspešno kosati s tujo konkurenco radi nižjih cen. Za dobro, ne prvovrstno, a obstojno vino je Brazilija hvaležen odjemalec; ona sama vina ne-producira. di so se v zadnjih letih nabrala razna dragocena izkustva, ki jih bo treba upoštevati. Na neko napako moram pa še posebej opozoriti: pri slovenskih gobah, ki so prihajale doslej v Argentinijo, sem opazil več krat, da so bile rezane horizontalno, na mesto vertikalno, kar je za tukajšnje pojme velika napaka. Razen tega sem opazil, da so prihajale med gobami takozvane jajčaste krvnice in še prav debelo rezane. Ta vrsta gob je tukaj vprav obsovražena. Vsa gobja industrija je v Jugoslaviji še v povojih; v tem pogledu se oksploatira komaj 1|20 vse gozdov. Perspektive so torej še ogromne, posebno tudi za to, ker se bo bi prišla v poštev samo prvovrstna, uležana sortna vina, pa naj si bodo j iz Dolenjskega, Bizeljskega. iz Haloz ali z Ljutomerskih goric, to je vse eno; glavno je kvaliteta. Pred par leti sem prejel z Bizeljskega pošiljate vvzorcev. Priznati treba: bil je nebeški nektar, kakr-skega pošiljate vzbrcev. Priznati riram nekoliko trg, sem predložil vzorce eni izmed največjih nemških uvoznih tvrdk, ki importira posebno renska in mozelska vina. Veste, kaj mi je rekel šef tvrdke? "Ta vina, ako ne prekašajo renskih vin, jih pa prav gotovo dosegajo s to razliko, da so za 30 do 40 od sto cenejša ko renska vina". In je tudi rekei, 4a bi on bil kupec za velike množine, mne, posebno tudi za to, ker se do placiral kot rensko vi " onsum gob v Juzm Ameriki scaso- f b d ]ali ma gotovo še bolj populariziral. V Srbiji se je pred nekaj leti začela baviti s trgovino gob tvrdka Korač i dr. v Valjevu; videl sem tukaj njene vzorce in bili so prvovrstni. Glede embalaže so mnogi izvo-zničarji še zelo naivni. Tvrdka Ko-rac na pr. je mislila, da se zamo-rejo izvažati gobe v Južno Ameriko v vrečah! To bi bila seveda usodna zmota, ki bi tako razvrednotila blago, da bi komaj doseglo nabavno ceno. Edina možnost je izvoz v pločevinastih škatlah; količina je postranska stvar. So lahko od 1, 2, 5 in 10 kg čiste teže. škatle pridejo potem še v lesene zaboje. Gobe gredo tu v vsaki letni dobi, no. Mislim, da tega ne bomo delali, marveč da bomo izvažali svoja vina pod pristnim našim imenom. Ako je naš biz«ljčan tako navdušil onega gospoda, kaj bi šele bilo, da je po-kusil pravega jeruzalemčana! Kakšnih smernic se bodo morali držati slovenski vinski izvozničarji, ako hočejo doseči uspeh v Argenti-i? Prvo in najsvetejše pravilo niji. ---- bodi pristnost pridelka. Od tega načela ne odstopite niti za las, zakaj brozge imamo tu sami v izobilju. Kdor se bo pregrešil proti temu pravilu, bo silno škodoval stvari. Treba je nadalje enotnosti v tipih. Katere vrste se bodo tu naj \jrUL>e greuu tu v vaMi IOI.U1 t----- --------------. le da cene fluktuirajo: najnižje so bolj priljubile — ali bo to zeleni- v novembru, decembru, od marca naprej pa rastejo, dokler ne pride na trg blago nove bere, kar se zgo di v septembru. ka- traminec, rizling, rulandec, beli burgundec, veltlinec, vrtliber ali črni burgundec — to bo pokazala bodočnost in praksa. Dovolj bo za Vino. Argentinija pridela sama začetek, da se ohrabrita eden ali mnogo vina v pokrajinah Mendoza dva izvoznika, da se kamen sproži, in San Juan. Naši slovenski vino-i Pri izvozu v Južno Ameriko je rodni kraji prekipevajo neke tajin- \ važna letna doba. V vročih poletnih stvene poezije, posebno za časa tr- mesecih (december, januar, febru-gatve Tega tukaj ni. Industrializa- ar) ne dovažajte semkaj vin, razen Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANÓVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POStEREZBA IN ZMERNE CENE. če so v buteljkah. Ne rečem, da bi se vino v sodih radi vročine skisa-lo, vendar pa v omenjenih mesecih tudi drugi narodi iz previdnosti ne dovažajo semkaj svoje kapljice. Poleg tega treba upoštevati, da se poleti v Južni Ameriki konsum vina znatno skrči, ker se bolj pije pivo. A tudi to pravilo ima svojo izjemo: poraba vin ob velikih praznikih (božič, novo leto, Trije kralji, pust) je vprav ogromna, a vino, namenjeno za te praznike, mora biti že v oktobru na trgu, ker se začne z njim trgovati že začetkom novembra. Glavna doba za izvoz slovenskih vin v Južno Ameriko pa bo od marca do septembra. Kako je glede embalaže? Vsi zgoraj omejeni evropski narodi, ki izvažajo vina v Južno Ameriko, so v zadnjih letih sprejeli sistem izvažanja v sodih po 200 1. Prepričali so se, da jim ta sistem nudi velike ugodnosti glede prevoznih stroškov. Ker računajo paroplovne družbe v tem slučaju prevoznino po prostornini, je treba upoštevati, da prostor, ki ga zavzema sod z 200 1, komaj zadostuje za 8 zabojev po 12 steklenic; torej je razlika v prostornini skoro za 100 ojo. Renska, pa tudi večinoma druga vina, prihajajo semkaj v sodih. Tu potem polnijo steklenice. Bakarska vodica. Moj znanec, primorski Hrvat, ki je bil lani na obisku v stari domovini, je prinesel sodček te plemenite kapljice s seboj. Navdušenje pri Argentincih, ki so jo pokusili. je bilo veliko. U-verjen sem, da bi se ta predmet dal takoj dobro vpeljati. Brinjevec in slivovica. Brinjevec je že preizkušano sredstvo proti raznim črevesnim, in želodčnim boleznim. Kot tak ima tu veliko bodočnost. Jugoslovani, ki so se vrnili iz stare domovine s kakšno steklenico, Vam to potrdijo. Brinjevec in slivovka imata tu veliko bodočnost, glede teh dveh izvoznih predmetov sem odločen optimist. Južnoameriški trg je doslej v rokah Holandcev in Angležev, ki uvažajo semkaj svoje žgane proizvode iz rži. Argenti-nec ni tako omejen, da bi kmalu ne spoznal, koliko plemenitejši okus i-mata brinjevec in slivovka. Za prvo reklamo bodo brezplačne poskrbeli v Argentiniji naseljei.i Jugoslovani. Tudi za ta predmet bi bilo priporočati izvažanje v sodih. Likerji Glede tega predmeta pa nimam nič kaj ugodnega mnenja. V Argentiniji obstoja vrlo razvita zadevna industrija. Bolj hvaležno polje bi utegnila biti Brazilija. Konjak: Ni velikih izgledov ter odsvetujem zadevne napore. Alkohol, špirit: Nobeni izgledi. Bonboni, biskvit, kanditi: Absolutno nobenih izgledov. Sadni soki: bi se mogli tu placi-rati samo v koncentriranem stanju za vporabo v tukajšnjih zadevnih industrijah. Zredčeni sokovi kot malinovec in podobno, morajo biti ceneni, ker zalagajo Švedi in Nemci dobro in za nizke cene. Kavine primesi: Cikorija ima tu bodočnost. Do pred vojno je bila tu še nepoznana, šele po vojni jo je začel Frank uvajati in^sicer s po-voljnim uspehom. Praženi ječmen, takozvana "Kneippova kava" pa nima izgleda tukaj. Konzerve: Mesene konzerve ne pridejo v poštev, pač pa sadne, ki prihajajo doslej največ iz Severne Amerike. Tam ima Nemec Heinze veliko tovarno za to panogo in ta-korekoč dominira argentinski trg, dasi so njegove cene prav visoke. V Argentiniji je par tovaren za sadne konzerve, a omejujejo se večinoma le na konzerviranje breskev. Tobak. Za tobačne izdelke imate, Jugoslovani, v Južni Ameriki vprav nesluteno polje udejstvovanja. Takoj uvodoma bodi omenjeno, da tobačna industrija v Južni Ameriki ni monopol posameznih držav kot pri vas, v stari domovini temveč se ta panoga industrije prepušča zase bni iniciativi. Največja tvornica tobačnih izdelkov (v prvi vrsti cigaret) je Piccar-do y Cía. v Buenos Airesu. ki obratuje s kapitalom od 70 milijonov pesov. Ta tvrdka ima v Argentiniji SO trgovskih potnikov, ki propagirajo njene izdelke po vsej republiki. Tobak, ki ga ta tvrdka uporablja, je samo do 50 o|o argentinske in para-guayske provenience, vse ostalo, predvsem finejše vrste tobaka, u-važa v prvi vrsti iz Holandske. Res ima Holandska obširne tobačne plantaže v svojih kolonijah, res je pa tudi, da dobavlja velike množine tobaka v Bosni, Hercegovini, Make doniji. da jih potem pošilja na ju- 1 žnoameriški trg. Otresti se je treba tega varuštva! Kako in kaj izvažati? Jugoslovanski sveti Birocratius je gotovo preokoren, da bi se sam ¡ zasidral na južnoameriških tržiščih. Pobuda mora priti s privatne strani. Eden ali dva podjetna trgovca naj se pričlanita nasvetovani dru-¡ žbi, če se ustanovi, pa naj dobita od erarja zagovilo, da ne bo direktno deloval na južnoameriškem trgu. Tobačne izdelke naj potem na-kupujeta od ljubljanske tovarne. Nakupna cena naj ju ne plaši, kajti za ducat dobrih holandskih cigaret treba plačati v Bs. Airesu 40 do 50 ctvs.' O ceni smotk pa niti ne govorim! Za dobro smotko treba izdati 30 etvs., prodajajo se pa tudi smotke po 50, 70, 80 ctvs in tudi po 1 peso komad! Razen popolnih fa-brikatov bi se pa mogle v Južni Ameriki placirati tudi velike količine tobaka v listih za tukajšnjo industrijo. Smotk ordinarnih tipov (pred vojno so jim pravili "kratke") ne izvažajte, marveč samo boljše kvalitete, od portorike in kube navzgor. Finejši tipi se bodo več prodali ko srednji. Vse smotke nosijo pri vas svoja imena, ki jih ni treba spreminjati, ker se bodo tudi tu kmalu udomačila. Papirna industrija. V Argentiniji je papirna industrija še v povojih; eno samo večjo tovarno imamo v Zarate in še ta izdeluje večinoma le ovojni papir. Naše "Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d." čaka tu zanimivo polje delavnosti, ako se bodo postavile na pametno stališče, da ne bodo iskale tu prekomernih zaslužkov. Argentinija je ogromen konsument papir ja. Reklama ga požira v ogromnih množinah, listi pa v še večjih. Kolikor mi je znano, vevške tovarne ne izdelujejo papirja za časnike. Škoda! Na vsak način pa se bodo mogle uspešno udejstvovati z drugimi izdelki; velik predmet je na primer kuvertni papir. Posebno toplo priporočilo naj gre na tem mestu še tovarni Piatnik Radečah pri Zidanem mostu ter slovenskim tovarnam lepenke na Sladki gori, v Tržiču in Mislinju. Tudi konsum lepenke je tu ogromen, ker razpečava tukajšnja trgovina obilico predmetov v kartonih. Za kartonažne. izdelke, šolske zvezke itd. ni pa prav nobenega izgleda. MALI OGLASI KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje, fine in navadne obleke p« najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od ul. Dorrego, poldrugo kvadrč) od Rivere. NIČ VAS NE STANE nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na "NOVI LIST" PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V maju: V JUNIJU: :>. Cap Arcona 5. Mte. Sarmiento in Kubée 7. Pssa. Maria 8. Almanzora in Klandria 11.. Neptunia 12. Gral San Martín in Cabo San Agustín 15. H. Monarch in Janiaique 21. Alcantara in La Coruna Proti Evropi odplovejo V JUNIJU: 5. Cap Arcona (i. Alnieda Star S. Sierra Salvada 11. Eubée i;j. Almanzora lí. Mte Sarmiento in ir.. Neptunia 1C. Cabo Palos 20. Pssa. Maria Higli. Patriot (Dalje) MEHANIČNA DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd. Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto VREDNOST DENARJA Uradni tečaji od 1. junija 1934: UM1 dinarjev 100 iir 100 šilingov 100 mark 1 funt št. 100 li. franeov 100 čsl. kron 100 dolarjev S.!) i 32.12 fi».l« 1 V7.30 10. U 24.86 15,65 :!77.fv4 liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiir NAROČITE SE NA "Novi list" Centro Médico de Especialistas KAPAVICA Ozdravljenje od te bolezni zavisi od pažnje, ki se ji posveti že v samem začetku. Bolnik, ki zapazi, da je okužen, ne sme zgubljati časa s katerimikoli poskusi, jemajoč kakšne kroglice ah začenjajoč izpiranja na lastno odgovornost, ker takšni poskusi ne koritijo in mnogokrat škodujejo. V tem slučaju ni priporočljivo poslušati nasvete prijateljev, marveč je nujno potrebno obiskati takoj zdravnika specialista, brez čigar pomoči bolnik nikoli popolnoma ne okreva. Samo specializiran zdravnik, ki razpolaga z najmodernejšimi pripomočki, bo mogel voditi uspešen boj proti tej bolezni ter preprečiti, da ne postane kronična. SIFILIS Ta bolezen je še bolj resna in težja nego kapavica, ker je v stanu popolnoma streti organizem bolnika, če se o pravem času ne začne pravilno zdraviti pri specializiranem zdravniku, ki mu od časa do časa analizira kri, s čimer je mogoče nadzirati razvoj bolezni in splošno stanje bolnika, in sicer na podlagi navodil najnovejših zdravniških kongresov; s takšnim postopanjem in zdravljenjem se bolnik reši' vsake nevarnosti. Naš zdravniški "Center specialistov" je v stanu zdraviti te bolezni po strokov-njaških zdravnikih, ki sami sprejemajo in lečijo bolnike, brez uporabe strežnikov in zdravniških kandidatov, v svojih mnogoštevilnih oddelkih; bolniku ni treba, da s čakanjem zgublja mnogo časa. Stranke sprejemamo vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 21. ure. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.