-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - glasilo - -prosvetne matice j. s. z. ars Roebuck & Co. je pro-W teden določil« iz svojega prebitka nadaljnih dvanajst Kompanije sc zanašajo tudi v tem boju popol- ™ 1 >nov do^rJev za dividen- noma na pomoč policije, milice, šerifov in sodišč u Zadnjega oktobra je plačal« $1 75 "ekstra" dividende KAMPANJA za c ganiziran e jeklarskega delavstva sc na vsako de!n!co. bliža koncu in družbe, združene v American Steel insti- Dne 15. decembra je bilo v tutu se pripravljajo na spoprijem z unijo. Lewisov odbor Zed. državah izplačanega za za industrialno organizacijo jih je pot:pal z indirektnim vpra- dividende, bonus in polmeseč-šanjem, ako ne bi bilo boljše za vse prizadete, če se sporazu- ne plače nad milijardo dolar-mejo prej, namesto šele po morebitni stavki, ki bi kompanijam iev, ali več kot kdaj prej od j in delavcem prizadela težke izgube. Odmev je neugoden, kajti ' 15. decembra 1930 naprej. "Blagostanje" se je torej vrnilo, ampak ogomno večino delavcev še ni doseglo. j Izkoriščevalci financirajo pokolje v Španiji družbe računajo, da bo stavka njih manj bolela, kakor pa delavce. Računajo na pomoč sodišč, m:I;ce, šerifov in policije, pole« pa se na boj pripravljajo s špijoni, provokatorji in z mobiliziran jem profesionalnih skebov. Ameriško časopisje o teh pripravah noče pisati, kajti želja jeklarskih magnatov je, da naj se v tisku gibanje za organiziranje delavcev v industrialno unijo podcenjuje, ali pa popolnoma iinorira dokler bo mogoče. Lewisov odbor se je lotil težke naloge in odgovornosti zanjo se zdaj ne bi mogel umakniti, tudi ako bi hotel. Kajti to bi btla zanj blamaža in ob enem usodni udarec vsej kampanji za organiziranje delavcev v masnih industrijah. V nedeljo 20. decembra se je vršila v Pittsburghu, Pa.t, konferenca zastopnikov delavcev iz jeklarskih centrov, katero je organiziral in vodil C. 9. O. Na kratko se ga v časopisju označuje za "Lewisov odbor". Zastopani so bili na nji delavci iz 42. jeklarn med Clevelandom in Atlantikom. Za delavce v je-! klarnah zapadno od Clevelanda je bila aranžirana posebna konferenca. Na zborovanju v Pittsburghu prošlo nedeljo soj odobrili unijo jeklarskih delavcev, katero podpira C I. O. Z*, svoje zahteve pa so določili: $5 minimalne plače na dan. Delavnik nest ur na dan pet dni v tednu. Zvišanje plače $1,24 na dan za vse delavce, ki prejemajo zdaj nad $5 na dan. Teden plačanih počitnic na leto za delavce, ki so uposleni dve leti, in dva tedna za one, ki so uposleni nad dve leti. Naravno, da ta program zahtev uključuje priznanje unije, priznanje kolektivnega pogajanja v področju svobodne unije, odpravo kompanijskih unij, razne predloge v korist protekti-ranja zdravja delavcev v jeklarnah itd. Največje stavke so zdaj v teku v avtni industriji in sicer ▼ tovarnah, v katerih izdelujejo steklo za avte. Prizadete dru- j Anglija bo uvedla prisilno vojno službo Angleška vlada ne more dobiti v svojo armado toliko prostovoljcev, kolikor bi jih rada. ... * ... <1 j j * - ... i ji ~ Faiulicno kontrarevolucijo v Španiji financira mednarodni faznem, zato oznanja, da ji ne kaze kapiulitem in k.tolulu c„Wev. To ni n,komur .krivno.t, «.to j. očitno, drugega kakor uvent«. prisilno im pade 0dg0vorno.t U ubijanje moikih, sen in otrok v Španiji edino na te vojno službo. vnanje elemente. Na tej *liki ao fašistični oficirji in njih dekleta. Cerkev poskuša, da se predstavi za prijateljico delovnega ljudstva Dogodki v Španiji in cerkvena politika drugje priča, da je duhovščina bila in je na strani izkoriščevalcev Katolika cerkev se ponaša, j toliška cerkev samo trdi, da je da se je postavila v ospredje Proti komunizmu, ka.iti po nje-boja proti "komunizmu" prej kakor Mussolii*' in Hitler. Tudi sedaj, ko sta se proti njemu zvezali Nemčija in Japonska, še vedno trdi, da spada vod- govem mnenju je veliko važnejše, če more ljudstvo st očesno uveriti, da je njegova za-ščitnica in branilka njegovih zato, da se mu premoženje tem hitreje kupiči. I)r. Kinierv ve, da so sedanjo civilno vojno v Španiji zanetili cerkveni krogi, toda ne v korist ljudstva, pač pa v in- koristi pred izkoriščevalc . Ne- terem, /koriščevalcev. Cerkev - - # . . >rtvo v boju proti ruskemu žbe rajše riskirajo milijone profita, samo da bi zmaga»e, kajti brezboštvu nji. izgube bi potem krile s podražitvami in z večjim naganjanjem pauj Kjnjery profesor svojih delavcev. Ti boji so ob enem merilo, ki služi odboru za z^odt>v:ne na jezuitski Loyola industrialno organizacijo v presojo, kakšnih sredstev se bodo ■ unjverzj v Chicagu, je nedav- (Nadaljevanje na 2. strani.) no dejal, da ni zadosti, ako ka- Leon Trorki v «ii*kali za svobodo in zaio<*i*rc ki drugi katoliški lajik pa je v svojem predavanju dejal, da je najboljša bojevna meteda proti "komuniamu" zboljša-vanje življenskih razmer in odpravljanje socialnih krivic. "Komunizem je razmeroma mlado gibanje," ie dejal profesor Kinierv, "dočim cerkev deluje že 1,900 let. Ta cerkev ie eden glavnih izmed njih. Ako bi se cerkev v Španiji re* borila za koristi ljudstva, ji ne bi Ivlo treba najemati moha-medanskih Mu rov, fašistov v Italiji in Hitlerjevih, nacijev. na* pa bi dobila bojevirkov kolikor bi jih hotela v Španiji -«ami. Pa jih ne dobi. dočim i':h ima takozvana "brezbo- Leon Trock:, ki je vodilni ko- škimi fašisti. Trocki je obdol- h ška vlada je izjavila, da ga munistični opozicionalec Sta-I^ve odločno tajil in izjavil,; je pripravljena sprejeti, pod linfivomii rafinuri« v nAnriti fda .M* Popravljen postaviti pro- pogojem, da se bo ravnal po 7TT J . J-sekutorje v Moskvi na laž, če j mehkih zakonih. Nekatere,vseh onih. ki so izkoriščani." Ncrvežka, kjer jo ^ mu (ja prj|jk0, tia se zago- mehiške unije so viad-i našlo- To se na predavanju lepo sli-dobil svoječasno zatoč išče, mu varja |)rečih. da jih brani in da cenzor. Dovoljenje za bivanje j opoziconalcem posluževal e- bila cerkev ne samo podporni- • } oni 7HiaRaj0 z m liioni do- na Norvežkem mu je ta mesec inakih sredstev kakor zdaj Sta- ~-1— -----K — • poteklo in Trocki bi šel rad v lin, o katerem Trocki trdi. da kako tako deželo, ki bi mu do- u»p'opašča leninistično revolu-volila svobodno delovanje. Me- cijo v sovjetski Uniji. ca izkoriščevalcev, ampak na čelu izkoriščanja. Nagrornadi-la si je bogastva, in kdor :ma I a rje v, vanje bogastva, izkorišča bolj in bolj, raznih zavodov. ki jih rabi za vzdrže-luksurio/nih škofij "in LEON TROCKI trockistnčno gibanje, ki ga vodi Trocki, se je v prošlih par let ih zelo ojačalo. Sovjetski re-fcim mu je skušal zadati usoden udarec z znano obravnavo proti Zinovjevu in kopici dru-ffih bvflih komunističnih voditeljev, ki so bili obtoženi, da rujejo za strmoglavljenje sovjetske vlade in so v ta namen v zvezi s Trockijem in z nem- Vloga pšenice v'pripravljanju'držav na'obrambo' Neki nemški list je po ne-paznosti cenzorja izdaj tajnost, da je Nemčija pridelala dobro tretjino pšenice in drugega žita manj kakor pa ga potrebuje. Hitlerjev propagandni; minister je namreč trdil. da se je Nemčija osamosvojila tudi v tem oziru, dočim je resnica ta. da je v Nemčiji nastalo občutno pomanjkanje kruha in drugih živil. Tega zdaj tudi vlada več ne taji. Vladne zaloge žita so sicer velike, toda so namenjene za rezervo za preživljanje a>made v slučaju vojne. Kolikor ji žita za prehranjevanje prebivalstva manjka, si ga bo morala kupiti v inozemstvu. Takoj, ko je prišla v javnost tajnost o pomanjkanju žita v tretjem rajhu, so cene na žitnih borzah v Ameriki 'n drugje zelo poskočile in špekulanti so napravili milijone dobi- čka. Vsled bojaziv, da bo žita na mednarodnem trgu zmanjkalo. so ga kupili velike količine vojna mmiatrstva raznih držav, kajti "armade korakajo po trebuh' h." Lačni vojaki se ne bi mogli vojevati in tako so ta naročila cene plenici in j rži še bol j dvignile, špekulanti pa so poželi no v« milijone. Zaeno s temi penami žita so se dvignile cene Joakra in svinca —r istotako vsled naročil teh kovin v vojne, oziroma v "o-brambne" namene. Draži se tudi usnje, mast, sladkor in druge potrebščine. Že itak nizek živi jonski standard je vsled dragnje še bolj padel. V Nemčiji je nižji kot kdaj prej od leta 1022 napnfi. Delavske družine na Poljskem stradajo, kot že mnogo let ne, ker troši vlada večino svojih dohodkov za oboroževanje. Nora militansticna tekma je poguba vse Kvrope. ODPOR ŠPANSKEGA LJUDSTVA PROTI FAŠIZMU PRESENEČA VES SVET Hitler in Mussolini sta se ukanila. — Usodne hibe pa^ifizma v demokratičnih deželah CIVILNA vojna v Španiji je v svojem bistvu brez primere v zgodovini. Kajti to ni borba kakršne poznamo i« fevdalnih časov, niti ne borba tekmecev za oblast, pač pa vojna ponižanih in razžaljenih z mogotci, ki smatrajo izkoriščanje za najsvetejši privilegij. "Magari ako pogine milijon Spancev, mi moramo zmagati," pravijo fašistični poveljniki. Milijon ljudi, ki so jih pripravljeni pob'ti v dosego svojih namenov, so kajpada reveži in jih že radi tega ni škoda. Toda ta ma*a ponižanih in razžaljenih v Španiji je demonstrirala tako mogočen odpor proti fašizmu in njegovi sol-datenki, da sta zatrepetala Him in Berlwi. In poleg teh dveh trepeče i Vatikan. "Komunizem se ne sme UKnezd ti v Španiji," vpije Mussolini. Kar s tem misli je to, da Španija ne sme imeti vlade po LJUI>SKI volji, ampak tako, kakršno on hoče. "Španija ne bo nikdar postala komur/stična celica", se priduša Hitler. In kakor Mussolini, tudi on izjavlja, da špansko ljudstvo ne sme samo odločati o svoji usodi. "Reši" naj ga fašistična diktatura. Kako se to napravi, vidimo v Nemčiji, Italiji in Avstriji. Delavske stranke, demokratične države in sovjetska Unija fo veliko krive, da se civilna vojna v Španiji vleče že v šesti mesec. Kajti! če bi sprejele takoj od početka načelo "zob za zob", namesto "mir za vsako ceno", bi si pirovokatorja Mussolini in Hitler ne upala iti s svojimi pustolovščinami v španskem konfliktu tol:ko daleč, kakor sta šla. Ko sta uvidela, da se jima ne upira nobena dežela, sta postala še toliko bolj arogantna, priznala sta rebele za "špansko vlado" in izjavila, da "komunizma" v Španiji ne bosta dopustila. V teh okolšcinah je civilna vojna v Španiji postala v resnici mednarodna vojna: na eni strani ljudstvo, na drugi fašizem, ki je ščit kapitalizma. United Press poroča iz Pariza v depeši z dne 10. dec., da je na španskih bojiščih v obeh taborih že okrog 85,00Q tujcev. Od tedaj so prišli nadaljni tisoči. Eni prostovoljno, ker hočejo smrt fašizmu in so v ta namen pripravljeni tvegati svoja življenja. Drugi so primorani — bodisi od Hitlerja ali Mussoli-»lija. Muri pa od generala Franca. Slednjih je kakih 25.000. Dasi so mohamedand po ven, koljejo Špance v Španiji v "obrambo svete katoliške cerkve", •e so naši frančiškanski člankarji v, pravem. Ampak katoli-•ani v Španiji ne soglašajo z njiimi. Muri namreč pobijajo vse id kraja, ravno tako Hitlerjevi in Mussolinijevi vojaki. Strupeni plini, ki jih sipajo iz vojnih letal, nič ne izbirajo, ampak prodirajo v pljuča katoličanov prav tako kakor v grla svobo-dnomislecev. rr- Irski katoliški fašisti so poslali generalu Francu kak pol-Jrug tisoč mož n nekaj ladij živil, zdravil ter municije. Nemških vojakov je v Španiji že 30,000. Dasi torijska Angija sim-patizira bolj s španskimi fašisti kakor z ustavno špansko vlado, je angleška vlada vsled navala nemšk h čet na španska bojišča vendar vznemirjena in minister vnanjih zadev Eden je baje Nemčijo prošlo soboto posvaril, da naj držii roke proč. Italija je (Nadaljevanje na 3. strani.) Dva milijona plače za brezposelnost Dohodki angleškega kralja ] vnašajo s civilno listo vred o-krog dva milijona dolarjev na 'eto. Edino njegovo delo je, da gra vlogo "dostojnega" kralja" in da služi za okrasek v Ivornih svečanostih in pri o-\ arjanju parlamenta. Edward ni moirel igrati takega "vladarja", zato je moral odstopiti in s tem je tudi ob I svojih dva milijona dolarjev letnih dohodkov. Ker pa bogata Anglija noče, da bi živel v pomanjkanju, mu je določila $125.000 "plače" na leto. Ed-vvard ima tudi svoja privatna posestva in nedvomno i bančne vloge. On je torej "preskrbljen". ne pa tisti podaniki, ki morajo garati, da se brezdelna dvorna in druga gospoda koplje v izobilju. NALOGE, KATERIM SE NE SMEMO OGIBATI Najvažnejše delo za nas v teh tednih je razpeča-vanje Ameriškega družinskega koledarja, zbiranje prispevkov v pomoč španskemu delavstvu in agitacija za Prosvetno matico. Ako vsakdo izmed nas stori svojo dolžnost, bo kole-lar ves razprodan, zbrali bomo znatno vsoto v podporo našim junaškim bratom in sestram v Španiji, število društev v Prosvetni matici se bo zvišalo, in ob enem bomo mimogrede lahko veliko storili tudi v afitaciji za "Proletarca". širjenje tega lista moramo imeti vedno pred očmi, kajti čimveč bo imel naročnikov, toliko jačje in uspešnejše bo delo, ki ga propagira. Proletarec, December 23, 1936. — -s m - - r=- PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ii MASNA AKCIJA" V STAVKI IZHAJA VSAKO SREDO. ImUj* Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.001 za no) l> «u; za četrt leta (1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.60; za por leta $2.00. — . ■ n. ..........—< ■ ■ ..........1 1 - Vti rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčltev v številki tekočega tod«" garT— ■ » ' ■ ■ ■ ■ " «- ■ -»-t"- proletarec PttbHflhed everj Wednesday by the Yugos'.av Workmen'» Publishing Co., Inc. Estaiblished 1906. Editor. ...............................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pogorelsc. Assistsnt Business Manager.............John Rsl: Jr. SUBSCRJPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Vear $3.50; Six Months $2.00. pr oletarec 2301 S. Uwndsle Ave. CHICAGO, ILL. Tolopbonot ROCKVVELL 2864. BOZIC 1936 "Mir ljudem na zemlji, ki šo dobre volje ..." Božič! Kr-Ičanski božllč! "Praznik miru!" Orgije, kadilo, polnočnice, zvo-nenje, pridige, članki, voščila, darovi . . . Taka je idila — božje! Resnica, ki ae nam od vsepovsod reži v obraz pa je: Topovi, ie več topov, vojne ladje, še več vojnih ladiij, bombni atroplani, de več bomibnih aeroplanov, strupeni plini — čez-dalje več strupenih plinov ... In mir ljudem--? Na ipokopal&ču, da. Drugje Ka ni in| fa v tej uredbi tudii ne bo. Božič v Italiji, v večnem Rimu, v državi, ki je trdnjava j katoličanatva ... In v cerkvah v Italiji lažejo — "mir ljudem i na zemlji" ..." A še dan prej ao isti svečeniki blagoslavljali vsakojake morilne naprave in jih bodo po božiču. Barbarska zlodejstva italijanskega imperializma v Abesiniji poveličujejo s križem, jih opravičujejo s trditvijo, da je to, kar Italijanski barbari tam počno, v resnici Širjenje "pravega krščanstva" in "rimljanske kulture .. V nobeni državii na svetu ni Božič bolj čislan praznik, kakor v Nemčiji. Ampak kakšen je letos Božič v tretjem rajhu! Vsa država militarizirana. T se njeno delovno ljudstvo v pomanjkanju — v bedi edino zato. ker režim v Berlinu note, da bi bil rrt:r ljudem na zemlji in ljudje dobre volje. "Vežba.j se, da boS znal čimboljAe na debelo pobijati in rušiti," je načelo v državi božičnih drevesc. •' Božič 1986 je dokaz bankrotiranja krftčansfcva in krščanske "dlvilizacije". Laž ob kadilu, la* v plaščih, laž v tiari. Božič, praznik rojstva, praznik upanja, je v resnici praznik cenene komercialnosti, praznik svečenikov, ki govore, "mir ljudem na zemlji", a ob enem blagoslavljajo topove in druge morilne priprave. Božič 1936 ni naš, ampak militaristični, fa&istrčni Božič, Nekoč pa bo naš in človeštvo bo tedaj res živelo v miru dobri volji. konferenca v pittsburghu formulirala zahteve in jih predložila magnatom Vocioa druab, ki lastujojo ulico« ioloaaico, ao danes v konkursu, mod njimi tudi druiba, ki potoduj« ogromno ioloaniiko omreijo po čikaikik ulicah. Tudi c kaška naduliina ialesnica jo v konkursu, toda ao aa-to, kor oima prometa, ampak kor ima milijon« in milijone vodenega kapitala, polog onega,- ki jo bil v podjetje resnično vloien. Ulični in nadulični ielesniiki tistem v Chicagu upravljajo od sodnijo postavljeni uradniki, ki pa so isti, kakor so jili postavilo prejšnje družbe. Tisoče in tisoče dolarjev od »kupljenih centov Interesi farmarjev in delavcev pod kapitalizmom niso enaki V agitacijskih govorih in v farmarskih in delavskih časopis/h se čestokrat povdarja, da naj industrialni delavci in kmetovalci drže skupaj, ker imajo enake interese in oboji iste sovražnike. Dejstvo je, da morajo oboji garati za preživljanje, kmetovalci čestokrait celo bolj kakor industrialnfi delavci. Ampak interesi teh dveh najvarnejših slojev v modemi družbi vendar niso enaki. Delavca izkorišča delodajalec kolikor največ more. Plača mu malo, zato je v inteiresu delavca, da dobi živila po Čim niižji ceni. Kmeta izkorišča isti velekapital, kakor delavca. In v boju za obstanek si poljedelec prizadeva, da bi prodal svoje pridelke č^m dražje. V ta namen se je poslužil že vsakojakih kolektivnih akcij. Vse so imele le en smoter: Višje cene! In čim višje so cene, težje je za družino industrialnega delavca. Ce so nifcke, je farmer v nevarnosti za svojo kmetijo. V Francija kjer so si delatvci pod Blumovo vlado zelo izboljšali svoj položaj, so se zgenili tudi kmetovalci. Organizirali so se in v sredi decembra sklenili, tla ne bodo več dovažali ž'vil v Pariz, dokler ne dobe za svoje pridelke toliko, da se jim bo izplavalo garati in živeti. Koga je udarili ta bojkot? Po industrialnem proletariatu v Parizu, ki živi iz dneva v dan. Bogataši imajo sredstva, oni si lahko nakupijo zalogo živil, ali pa gredo za spremembo kamorkoli na svetu, kjer »i stavke in si lahko privoščijo vse, kar more kupiti denar. V kapitalistični uredbi interesi farmarjev in delavcev niso enaki in v prof itarski družbi nikdar ne bodo. Bodo pa enaki pod socializmom, kajti tedaj bo delavec produciral v tovarni in kmetovalec na farmi za potrebo vseh, namesto radi profita. Odprava dobička je temeljni pogoj za izenačenje interesov delavcev in farmarjev. To pa se more doseči le v socialistični drufbl. PRVI ODZIVI NA APEL ZA POMOČ ŠPANSKEMU DELAVSTVU (Nadaljevanje s 1. strani.) proti uniji jeklarskih delavcev v slučaju stavke posluževale jeklarske korporacije. Lewisov odbor računa na moralno podporo Rooseveltove administracije. V dosedanjih stavkah delavcev v steklarnah In drugje je še ni bil deležen, pač pa gredo lokalne oblasti, ki jih kentrolira demokratska stranka, v večini slučajev veliko bolj na roke družbam kakor delavcem. Vse stavke, ki so se dogodile po proilih volitvah, so delavcem nauk, da so v zadnjem volilnem boju znova zmagali privatni interesi, ne pa unije, čeprav so v agitaciji za demokratsko listo potrošile stotisočake. Demokratska stranka ni in ne bc zastopnica delavskih slojev. Čimprej unije to spoznajo, toliko prej se bodo odločile za delavsko politično akcijo. Ampak kampanja za organiziranje jeklarskih delavcev ne bo mogla čakati političnega preokreta. Z njo se mora nadaljevati, drugače bodo delavci smatrali, da so prevarani. Ker se družbe nočejo pogajati, je spopad med njimi in unijo neizogiben in v njemu bo morala demokratska administracija v VVashingtonu in v posameznih državah ter okrajih določno pokazati svoje pravo lice. Odbor za industrialno organizacijo mobilizira za bitko z jeklarskimi korporacijami vse elemente in organizacije, ki bi govornosti. V em nedavni nosgodi na nadulični progi mu mogle pomagati. Posebno se še zanaša na sodelovanje tu-v Chicagu je bilo ubitih enajst potnikov in sestdeset jejezičnega časopisja in na podporne organizacije drugorod-težko poškodovanih, v drugi P. je bilo ponesrečenih cev^ k; m y jeklarskih centrih ne samo močne, ampak tudi vplivne. Ko se bitka prične, ne bo nevtralnosti. Kajti nevtralnost katerekoli delavske organizacije bi bila v tem slučaju isto, kakor je nevtralnost Francije v španskem konfliktu: pomenila bi neposredno pomoč kompanijam, kakor je nevtralnost demo-HtJ, tedaj bi že davno poslale kratičnih deie| v Evropi v resnici pomo^ španskemu fašizmu, vse bu rž vaz ne države sveto 6eprav t„a nifto niti z daIeč nameraVale. in dajmov gre advokatom, sodnikom in sa druge slične "legalne" stroške. Škodo pa trpi prometni sistem. Za-nikrnost je velika, kontrola slaba, udobnosti za potnike malo, in med delaver se je naselilo razpoloženje neod kakih 10 oseb. .V obeh slučajih se je leteči vlak zale tel v stoječega." V prvi nezgodi se je lesen vagon zdro bil kakor oreh v kleščah. Najmanj, kar moremo in i govorilo, toda namen teh vr-moramo storiti delavci po vsem ! stic ni razprava o taktiki. Nasvetu, je zbiranje prispevkov I men teh vrstic je urgirati so- avojsko proti njim. Toda noben j "hunvinitarec" ne dviga prsta v obsodbi take izjave kakor jo je podal general de IJano in proti fasistovskemu barbarstvu nad Madridom in v zaledju. Z nabiranjem prispevkov se | požurite. Tudi skuhajte čim več Ano društvo priredilo kaj enakega na ta dan. Naj ostane proslava Trvega maja klubu. ravno so izvoljeni po dela ve h. Koliko teh delavcev, ki so danes na stavki, je glasovalo za Izvoljeni odbor je priobčen i sedanjega mestnega pravnika? Vogal, za katerim je bila prosperiteta, odkrit Bonus! Višje ditvidende. Izredne divdende. Ae več divi-dend! Najviftje od leta 1929 naprej! Vogal, za katerim se je skrivala prosperiteta in ga hi vti predsednik Hoover nikakor ni mogel najti, je torej odkrit. Bogataši, kateri so se v krizi mogli obdržati.na površju, so spet na konju. Nekateri imajo samo od milijon do pet milijonov "Čistih dohodkov na leto", kakor izkazuje zvezni davčmi urad. Pretežna večina bogatašev pa ima od 50 tfbonč do par sto tisoč čistih dohodkov na leto. In delavci? Nef»talno delo, ntzka mezda, strah pred od-slovRvijo, bojazen pred bos*om, bližajoča se starost, strah pred stavko — večna negotovost, to so delavčeve ugodnosti vzlic odkritemu vogalu, i»za katerega je Rooseveit izvlekel "prosperiteto". Sla pa je stanovati k onim, kri že kaj imajo, kajti med reveži se take dame nočejo mešati. za heroično delavstvo v Španiji, ki je že nad pet mesecev v krvavem boju z mednarodnim fašizmom. To je naša sveta delavska dolinost. Kvoder, pol dolarja, dolar ali več je dovolj majhna "žrtev" vsakega delavca na oltar težke borbe španskega proletarijata in španskega ljudstva na splošno. Ako bi bili španski fašisti prepuščeni samim sebi, bi bila naj krvavejsa civilna vojna, kar jih svet pozna do danes, že končana. Slika bi bila tudi popolnoma drugačna, ako bi tako zvane "demokratične" države, predvsem Francija in Anglija, ne igrale v roko Hitlerju in Mussoliniju — general Franco je le njuno orodje. Za svetovno delavstvo, predvsem pa za socialiste, jc to dober nauk, iz katerega se lahko vsakdo mnogo nauči. V odločilnem boju se delavstvo ne more zanašati na tako zvane "demokratične" države, marveč mora pričakovati, da je buržvaziM* demokracija — in pod kapitalizmom drugačna ne more beti — le dekla posedli joče g a razreda. Mussolini in Hitler to dobro vesta, vsled tega tudi širita svojo barbarsko hegemonijo po vsej Evropi, S tem v zvezi je najbolj tragično to, da je Blumova vlada v Francijii odgovorna za politiko tako zvane "nevtralnosti" "demokratičnega" bloka evropskih držav. Nad francoskim delavstvom se bo to bridko maščevalo. Ta politika saboti-ranja španskega delavstva je poa.sem naravna posledica "ljudske fronte", ki je otrok nove komunistične ideologije in taktike. V Franciji so bili komunisti tisti faktor, ki je sprožil in najbolj agitiral za "ljudsko fronto", to je za politično zvezo delavstva in liberalne buržvazije. Toda, ko je prišel čas, da prevzamejo soodgovornost za to vlado, so odklonili iti v vlado. Rezultat bi seveda ne bil drugačen, Čeprav bi sodelovali v vladi, ker med njihovim oportunizmom in o-portunizmom desničarskih so-riaistov ni nobene razlike. ("•e bi bili francoski komunisti in socialisti ostali v skupni delavski fronti in V opoziciji proti buržvazni vladi, bi slika v Evropi ne bila tako temna. Kar se tiče borbe v Španiji, bi ji močna delavska fronta v Franciji gotovo lahko več pomagala kakor pa sedaj, ko delavstvo nosi odgovornost za politiko, ki ni njegova politika, marveč politika francoske bur-fcvazije. O tem bi se lahko mnogo druge in somSljenike po naselbinah, da v zbiranju pri na drugem mestu v tej številki. Upam, da bodo izvoljeni so-nabrati. Iz vrnjenih nabiralnih I drugi delali za koristi kluba in pol je razvidno, da se v neka-j d« bomo lahko drugo leto ob spevkov store čim več za hero- terlh naselbinah zadovoljuje- tem času poročali o napredku, ične španske bojevnike. Z vsa- nekaj dolarjev V Milvvaukeeju je, ko to pi- kim dnevom je bolj razvidno, iz društvene blagajne, od po- šem, velika stavka pri Plan-da je zmaga španskega delav-sameznikov pa ne skuša nikdo j kinton Packing Co. Na stavki 0tva odvisna popolnoma 0d i «^Lirat1. Storite oboje. Med j je 900 delavcev. Prizadetih je materialne pomoči svetovnega posamezniku je povsod mogo- tudi nekaj Slovencev. Stavkar-delavntva. "Demokratične" dr-i^e vei' nabrati kakor pa iz dru- ji zahtevajo priznanje unije in žave so že dovolj jasno poka- Mvene blagajne dati. Ako ni- zvišanje plače, zale. da so pripravljene zabo- mate nabiralnih pol, dobite jih Kot navadno, se družba noče sti špansko revolucijo v hrbet. uri tajnikih društev ali pa pi- podati. Najela je večje število Od te strani nima špansko de- Me P°nje na Proletarca. To skebov. Ker so pikeine linije lavstvo nič druigega priicako- naJ l>() va* odgovor na fašisti- preCej močne, si ti skebi ne u-vati kakor sabotiranje in za-Knf brutalnosti v Španiji in (paj0 sk(>zi nje. Družba je skle- sploh na vso borbo med fašiz- |nilat (la jih pr^kH>i z vsem potrebnim, tako da sedaj spe in jedo kar tam. Po dnevu hrbtno izdajat vo. Ta akcija se*a dal j kakor pa gola pomoč španskim vdovam in sirotam, ali pa obramba demokracije — buržujske namreč — kar nekateri tako radi naglašaio. Borba v Španiji je med fašizmom in socializmom. Buržvazne demokratične države se tega dobro zavedajo; mom in socializmom! Anton Garden. TO IN 0N0 IZ MILWAUKEEJA Zadnja seja soc. kluba št. 37 JSZ je bila jako živahna. Naprav tako tudi mednarodni fa- vzočih je bilo več na.*h sodru Srcem. Ergo njih enotna fronta proti socialistični Španiji, ki prihaja, ako zmaga delavstvo. | In koliko daleč je svetovni fa- j sizem pripravljen iti za dosego svoje zmage, je razvidno iz sledeče krvoločne izjave fašističnega generala Queipa de Liana: "Mola, Franco, Cabanella in i jaz smatramo željo, da se ob-varje . življenje . 300,000 do 400,000 ljudem v Madridu, za barbarsko... Ako bi jih toliko pomrlo v Madridu, tedaj bi bilo vsega konec in v Španiji bi nastal mir. Ako bo storjen poskus, da se nas ustavi kjerkoli, tedaj se ne bomo nič pomišlja-li pred ubijanjem žen, otrok in starih ljudi. Za dosego naše zmage je potrebno, da umre tri do štiri milijone Spancev. Ako ne bodo končali na bojnih poljanah, tedaj svečano obljubljam, da bodo postreljeni po naših legionarjih in maroških četah." Tukaj vam je — "civilizacija" fafcizma! In za to "civilizacijo" je šla v boj tudi sv. katoliška cerkev, v kateri imajo faaisti izbornega zaveznika. Samo poglejte naše klerikalne liste in se boste o tem lahk > prepričali. Kar se de Llanove krvoločne obljube tiče, je treba dostaviti*, da so fašisti mojstri v klanju žena, otrok in starcev. V civilni vojni je v Španiji do sedaj že padlo okrog pol milijona ljudi. Od teh je bila precejšnja večina pomorjenih v zaledju, na ozemlju, katerega drže faAisti. Svetohlinsko krščanstvo ne vkli tega fašističnega barbarstva, niti ga ne vidi bur-žvažno časopisje. Lahko se reče, ako bi delavstvo ugan jal > tak barbarizem, kakor ga faši-|M žic, in to je razveseljivo. Bilo je vse nekam bolj veselo, kot na prejšnjih sejah. Sprejetih je bilo več dobrih predlogov. Darovali smo $10 iz blagajne za španske delavce. Sklenili smo tudii, da klub proslavi naš delavski praznik Prvi maj z veselico in dobrim programom. Da omenjam to že sedaj, je vzrok, da ne bi morebiti kak- klavnica. ponoči boarding house. City building insipeetor je sicer takoj protestiral in zahteval, da mestni pravdnik izda vvarrant proti družbi, ker krši mestno postavo glede snage in varnosti svojih boardarjev. In kaj je naredil naš novoizvoljeni mestni pravnik? Odklonil je izdati vvarrant! Ko je lansko leto prišla ravno taka zadeva do prejšnjega mestnega pravnika, našega sodruga Raskina, je on takoj izdal sodno prepoved in tiral družbo pred sodišče. Tukaj je jasen dokaz, da delavski kandidati zastopajo delavce. kadar so izvoljeni. Nestrankarski pa kapitaliste, če- Sedaj jim plačuje! Upam, da si bodo zapomnili, ko bodo zopet volitve in oddali svoje glasove možu, ki l>o v resroki zastopal njihove interese. Pri tej stavki lahko me ženske stavkarjem veliko pomagamo. Zahtevajmo v trgovini meso, ki je kupljeno pri družbi. katera je podpisala pogodbo z delavci po dvodnevni stavki. Ako bi nobena gospodinja ne kuptila mesa, ki je pripravljeno po skebih, bi bila stavka dobljena v par dneh. Isto velja tudi za Jaeger Packing Co. Tudi tam so delavci na stavki že par tednov. Ne kupujte tam, kjer se delavci bore za izboljšanje položaja. Dobi se kruh, ki ga pečejo u-nijski delavcii, skoraj v vseh trgovinah za isto ceno. Zavedati se moramo, da je zmaga teh delavcev tudi zmaga drugih, ki niso na stavki. Hearstov list The Wisconsin Nevvs ne bi nikdar ]>odpisal pogodbe s takratnimi stavkarji, da jim ni prišla javnost na pomoč. Cirkulacija lista je padla tako nizko, da so bili prisiljeni podpisati pogodbo ali pa ustaviti list. Želim vsem* sodrugom križem Amerike srečno in veselo Novo leto. Christina Podjavorshek. ŠTIRI NOVE KNJIGE cankarjeve družbe knji<:<\ ki jili jr /u leto 1937 izdala -iuha. Gledal ga je nekako z viška, pa ne morebiti, da bi ga bil hotel žaliti. Le tako iz navade. MAH ne bi popil enega požirka čaja?" Kožuh je odgovoril: "V desetih minutah bodo naše čete napadle sovražnika. Moji ljudje stojijo tik pred sovražnikovimi strelskimi zakopi. Tudi topovi so že pripravljeni. Razdeli svoje čete na obe krili, pa bomo sigurno sovražnika ugnali!" "izključeno!" Koižuh je stisnil čeljusti in počasi vprašal: "Pa zakaj?" "Zakaj? Zato, ker še niso tukaj! je odgo-^■loril Smolokurov, se je dobrodušno nasmehnil ter zasmehljivo pogledal drobnega, razcapanega mo&ička. "Druga kolona je pravkar vkorakala v vas. Saj sem jo sam videl!" "Svojih ljudi ne dam, pa jih ne dam!" I "Zakaj pa ne?" "Zakaj ne. zakaj ne?" je Smolokurov z močnim basom ponovil Kožuhovo vprašanje. "Zato ne, ker so ljudje utrujeni, ker se morajo odpočiti. Kako si vendar otročji, da tega Be razumeš!" Kakor napeto pero v uri, je v Kožuhovih možganih delovala ena sama misel, ki je pregnala vse druge občutke, vsa druga čuvstva: "Ce bom zmagal, bom zmagal sam!" "Pa naj tvorijo tvoji ljudje vsaj rezervo! Jaz bom mogel potem svoje za rezervo določene ljudi uporabiti za podporo napadajočim četam!" "Svojih ljudi ne dam! Kar sem rekel, sem* rekel, pa basta! Saj me menda poznaš!" Smolokurov je hodil iz kota v kot. iz vse njegove orjaške postave, iz njegovega obraza, ki je bil pravkar še tako dobrodušen, je dihala zdaj naravnost bikovska trma. Zaman bi ga bil človek skušal pregovoriti. Kožuh, ki pa je dobro poznal, je rekel adjutantu: "Pojdite, greva!" Tedaj se je dvignil šef Smolokurovega štafet ter pristopil k Smolokurovu. Rekel mu je z glasom, ki je bil mehak, vendar pa v nekem pogledu precej oster: "Jermej Aleksejevič, ljudje bi pač lahko tvorili refzervo! Saj bodo v rezervi samo čakali, torej počivali!" V njegovih, navidez mlačnih besedah se je skrivala misel: če bodo premagali Kožuha, aiti nam ne bodo prizanesli. To bi bil pač tudi naš pogin! "Hm ... pravzaprav . . . da, saj nisem nasproten ... No, zaradi mene ... Pa vzemi čete, ki so pravkar vkorakale v vas!" Smolokurova je bilo težko pridobiti, če si Je kaj vtepel v glavo, vendar se je kaj kmalu vjjal nepričakovanemu pritisku. Bradati obraz se je od dobrohotnosti kar topil. Po-®®pljal je s svojo mogočno šapo po rami majhnega čokatega Kožuha: "No, bratec, kako pa gre? Veš, fante, mi smo morski medvedje. Na vodi smo tiči! Pa če bi priA d .sam satan, bi ga ugnali v kozji rog! Na suhem pa... človek ae počuti kakor slavček v kletki! Nato se je zakrohotal, da so se beli zjbj-* pod črnimi brki kar zableščali. "No, ali ne bi popil požirka čaja?" &*abni oficir ie prijizno dejal K »žuhu: "Sodrug Kožuh, takoj bom napisal povelje. Kolona se bo kot rezerva zvrstila ob po-sta ii." Ivza teh besedi se je skrivala misel: "Vidiš, tlragec. brez tn»še pomoči se ne bi mogel izmazati!" Kožuh je stopil h kinjema ter je v temi šepnil na uho adjutantu: "Ostanite tu! Poidte s kolono do posta ie ter mi pozneje prineste poročilo'... Človek nikdar ne ve, kakšno mu utegnejo tile tički zagosti!" * • * ' Vojaki so ležali kakor dolge verige. Pri-žemali so s* ob trdo z »ml jo. Gosta črnina teme jih je pritiskala k zemlji. Na tisoče živalsko napetih oči ae je vsesalo v zemljo. V kozaških zakopih je bilo vse tiho in mirno. Reka je šumela. Vojaki n:so imeli ur. Napetost je bila vedno večja. Vsakdo je čutil, da čas neznansko hitro teče. čas je t«'W kakor šumeča reka. Zdajci se je preklala noč. Skrlatnordeči oblački so se razleteli na brezštevilne črepi-nje. čeprav so vsi na ta trenutek čakali,' vendar so bili vsi presenečeni. Trideset topov ie začelo neutrudljivo bobneti. Doslej nevidni kozaški zakopi so se zdajci osvetlili v ognju pokajočih, plapolajcčih šrapnelov, ki so trepetali v zraku nalik ognjeni biserni verigi. "še vedno ni končano!" so si dejali izmučeni Kozaki, si so se stiskali k stenam strelskih zakopov. Komaj, komaj so čakali, da bi se nehali škrlatnordeči robovi oblakov bleščati, da bi se črepinje razklane noči zopet združile, da bi se naposled od tesra strašnega bobnenja, ki je treslo zemljo globoko do maternice, oddahnili, škrlatnordeče bleščanje pa ni ugasnilo, grmenje se je nadaljevalo, treslo je zemljo, prsi in možgane. Semtertja so se vmes oglašali stokajoči glasovi umirajočih. ^ Prav tako naglo, kakor se je noč bila razklala, se je zopet združila. Nepričakovana tršina je pogasila škrlatnordeče šviganje plamenov in nečloveško tuljenje topov. Pred strelskim zakopom se je zdajci dvignila ograja iz živih postav, ž njo pa vzdolž strelskih zakopov drugačno tuljenje, živo in zverinsko tuljenje. Kozaki so nameravali obrniti se ter zbežati iz zakopov, kajti tepsti se z duhovi jih prav zares ni veselilo. A zaman! Bili so prepozni! Jarki so se polnili z mrtveci. Nato so se v divjem, pogumnem obupu pognali proti sovragu. Hoteli so se bojevati do skrajnosti. Resnično: Prava satanska sila jih je gnala petnajst kilometrov daleč. Petnajst kilometrov v eni uri in pol! General Pokrovskii je zbral ostanke kozaške konjenice in pehote in ostanke častniških bataljonov ter je oslabljeno in izčrpano vojsko povedel nazaj v Jekaterinodar. Boso-nožci so imeli pred seboj odprto cesto. 1 XXXVII. Bosonožci korakajo vsi razcapani in počrneli od sonca in smodnika ob naporu vseh svojih sil naglo skozi stepo. Vsi gledajo ostro v daljavo, tje do obzorja od sonca požgane stepe. Topovi močno bobnijo. Konjske glave se v oblakih prahu nepotrpežljivo pozibavajo. Topničarji ne morejo obrniti svojega pogleda od daljne modre črte. Po cesti škripajo brezkončne vrste voz. Bose noge dvigujejo prah. Osamele matere se držijo tujih voz. Iz počrnelih obrazov svetlo gledajo za vedno izjokane oči; tudi te oči so se zazrle v tisto modro črto na daljnem robu stepe. (Dalje prihodnjič.) SILVESTROVA ZABAVA KLI IIA ST. I J. S. v četrtek večer 31. decembra v dvorani SNPJ (IIKA^O, ILL. Ooriha v obeh dvoranah. V gornji igra John Kochevarjev orkester in v spodnji Gradišek in Omerza VSTOPNICE: V PREDPRODAJI 40c. PRI BLAGAJNI NA VEČER PRIREDITVE 60c. Nabavite ni jih v pred pr mlaji, kajti n tem prihranite! Dobite jih pri članih in članicah klaba in v uradu Proletarca. ODPOR ŠPANSKEGA LJUDSTVA PROTI FAŠIZMU PRESENEČA VES SVET (Nadaljevanje s 1. strani.) doslej pomagala generalu Francu največ finančno, z aeroplani, piloti in drutg mi vojaškimi tehniki, ter z municijo, od kar pa je (Mussolini priznal generala Franca za špansko "vlado", mu I pošilja v pomcč tudi svoje vojne trume. V tujski legiji lojalistične armade je več tisoč Nemcev, k> so pobegnili pred Hitlerjevim terorjem in se proti njemu bore na španskih bojiščih, dalje kakih 10,000 prostovoljcev iz Francije, par tisoč protifašističnih Italijanov, nekaj tisoč Rusov, Čehov, Poljakov, Amerikancev, 'n tudi nekaj Slovencev Ur članov raznih drugih narodnosti. Srd španskega ljudstva proti fašizmu je nepopisen. Kar taš /em počne nad Madridom, je več kot barbarizem in tolo-aj-tvo. In ne samo nad Madridom, pač pa povsod, kjer more prebivalstvo doseči s svoj mi letali, bombami in plini, še nikdar :ii bilo v nobeni vojni civilno prebivalstvo tako napadano, kakor ga napadajo fašistične čete v Španiji. V tej številki je objavljen drugi izkaz prispevkov v pomoč španskemu ljudstvu, ki se bori s fašizmom in bedo. Tisoči so ob domovanja, ker so jim jih razdejali fašistični aeroplani s svo-i mi bombami. Pomoč je nujna. JSZ pošilja ves zbrani denar I)ubin>kijevernu odboru v Nevv Vork. Vsak dolar je potrošen v prispevani namen. Podpora španskemu ljudstvu je v tej težki uri potrebna in uverjeni smo, da naše delavstvo to razume in mu jo bo nudilo kolikor največ mogoče. Na tej »liki je tu rojena Slovenka Ann Beniger, ki je dobil« v kontestu za popularnost v Heleni in bližnji East Heleni (v slovenski naselbini, kjer stanuje) prvenstvo. Nagrada jo upravičuje za pot v Hollywood, kjer bo, ali pa je še gostinja filmskih zvezd Myrna Loy in Gary Cooper. Dalje določa pogodba v kontestu, da se jo preiskusi za filmsko igralko. Te vaje ima izvršiti v študiju Paramount družbe. Miss Ann Beniger je ne zamo ena izmed najpopularnejših mladih Slovenk v tvojem kraju, ampak tudi izborna »opranistka, ki je že radi svojega glasu znana iirom okraja. Njen oče Frank Beniger je star naročnik Proletarca. gospodarska in politična važnost jugoslavije V prejšnji izdaji Proletarca na 1. strani smo priobčili članek o tekmi velesil, ki si prizadevajo, kako se bi utaborile v Jugoslaviji gospodarsko in politično. To ni velika, toda tudi ne majhna država. Lahko bi bila imovita, ker ima velika rodovitna polja in bogate pri-rodne vire. Toda izrablja jih tuji kapital za dobičke bogatašev v tujih deželah, dočim plačuje delavcem v Jugoslaviji beraško mezdo. Vlada v Beogradu obljublja, da bo tuje družbe primorala pustiti večji del dobička v Jugoslaviji, nego so ga doslej, in pravi, da bodo morale tudi z delavci boljše ravnati. Druga važnost Jugoslavije je njena strategična lega, kajti ona je most na Balkan in v Malo Azijo. Pred svetovno vojno sta si te dežele izbrale za pot svojega prodiranja proti vzhodu pokojna A vstro-(hcrska in Nemčija. Prva je v svetovni vojni razpadla in na njenih razvalinah je mala Srbija postala razmeroma močn enota pod imenom "Država Srbov, Hrvatov in Slovencev". Pozneje s»i je to nerodno ime poenostavila z označbo "Jugoslavija". Avstro-Ogrske ni več, pač pa samo še ostanki te nekdaj mogočne velesile. Dunaj še sanja o obnovitvi svoje veličine in Budimpešta otvorjeno zahteva povrnitev dežel, ki so ji b»'le "ugrabljene". Pomaga ji v naglašanju te zahteve Italija, toda vzetih ozemelj ne bo dobila nazaj drugače kakor z zmagovito vojno. Te ni še na vidiku. To jako dobro razumejo v Berlinu, skoroda Veliko boljše, kakor v Parizu. Zato se je fašistična Nemčija odloČila za politiko prijateljstva z Beogradom, četudi "arijski" tretji rajh Jugoslovane mrzi, ker niso kulturni. Nemci so slovanske narode že od nekdaj smešili in podcenjevali. Ampak v Jugoslaviji so rude, kakršnih v Nemčiji manjka. Jugoslavija prideljuje več žita, nesro ga rabi, in Nemčija veliko manj, pa ga mora iskati drugod. Trgovina čni-škar, Frank Udovich, Justin Zaje, Charles Pogorelec, Anton Garden, I>onald J. Lotrich in Frank Zaitz. V razpravi je bilo poudarjeno, da se konference mora sklicati, ker jo je določil prošli zbor. Vprašanje je le, kakšno proceduro naj rabimo. Hu-janov predlog sprejet in v odbor so bili izvoljeni Anton Garden, Frank Alesh in Donald J. Lotrich. Dalje je bilo sklenjeno, da se prvi sestanek skliče v Chicagu, ostali pa se bodo vršili v področju konferenc klubov JSZ in Prosvetne matice. Vsake se udeleži tudi pooblaščenec eksekutive JSZ. Refe-rante in predmete, kar se tega predmeta tiče, jim izbere omenjeni odsek. Ločniškar prediatra. da se na prvi sestanek v Chicagu povabi vse člane odborov JSZ in druge naše aktivne delavce in če mogoče, tudi zunanje člane. Sprejeto. Akcija v pomoč španskim delavcem. — Udovič meni, da bi bilo ivič več kot prav, ako bi pričeli z organizirano kolekto v pomoč španskih delavcev že pred par meseci.Angela Zaitz pravi, da smo prvi apel naslovili na članstvo in somišljenike meseca septembra, organizirana akcija pa ni bila podvzeta zato, ker je bilo ljudstvo zaverovano v volilno kampanjo. Dobili smo kljub temu že tedaj precej prispevkov in tud"i par shodov je bilo sklicanih v področju naših klubov. Justin Zaje pravi, da je treba poslati klubom in društvom pismene apele v ta namen, če jih mi ne bomo, drugi tudi ne bodo izvršili tega dela. K stvari govore še Hujan, Lotrič, Garden, Aleš in drugi. Nato John Rak v smislu mnenj, Izraženih v razpravi, predlaga, da eksekutiva JSZ pošlje apel društvom in klubom, s pojasnilom, da nabrane vsote lahko pošljejo eksekutivi JSZ, gl. uradu SNPJ, ali pa cleve-landski federaciji SNPJ. Pred-lotr sprejet. Za ravnatelja te kampanje izvoljen Anton Garden. Naloge JSZ. — Frank Zaitz predlaga, da nova eksekutiva naslovi proglas o našem delu in nalogah na članstvo JSZ in somišljenike. Sprejeto z dodatkom s. Alesha, da se skliče izredno sejo eksekutive, ki naj razpravlja o osnutku proglasa in drugem nujnem delu. Konec seje. -MM ^ gB/jj lUltfP^ .._M i a^a* sa W ^HHkifl 9< S h *LN t * MmBRk JOM^LttJ ?> Ih '; $ »T * jp^ iSPBsEf m v-S i ^^irajPl 1 j B y ^ t i MU ^rjs^ UI)| 4 V i^L , ^mb^r • AM - v \ j TpPr_'jjTri Ty~ P t CflH « ■ yyjp|J SR^mn^^^^^ jtf jkl Na sliki so stavkujoči mornarji in pristaniski de« maite in rajse trpe izgube milijone dolarjev na pro-Uvci e San Franciscu, ki »o demonstrirali na Market metu, kakor pa da bi se resno skušale sporazumeti s Streetu sa svoje sahteve. Paroplovbnc družbe so tr- unijo svojih delavcev. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1937 SPLOŠNO UGAJA Spomin na tebe še živi, in Uvel bo do konca dni. Z ljubeznijo vsi mislimo nate, ki ljubil ti iskreno nas si vse. Žalujoči ostali: K LIZA RETH LOTRICH. soproga, Hči in SINOVI. Chicago, III. Novi odbor kluba st. 37 Milwaukee, Wis. — V odbor kluba št. 37 JSZ so bili za leto 1937 izvoljeni sledeči: tajnik-blagain k, Leonard Alpner; zapisnikarica, Christina Pod-javorshek; organizatorji, Mary Shuler in Antonia VValte; nadzorni odl>or: Frank Poltčnik, Frank Zaje in Joe Krainz, "Ameriški druiinski koledar za leto 1937 je res lepa knjiga," pfše zasitopnik, ki je naroČil že drugo večje število. "Prvih 25 izvodov sem takoj razprodal," pravi v pismu. Neki naš somišljenik hrvatske narodnosti piše: "Tako je prav, kajti koledar naj služi borbi za delavske pravice. Novi letnik je to nalogo sijajno izvršil." Agitator iz Penne omenja: "Nekje sem ponudil Družinski koledar. Rekli sormi: 'Aha. rdeč, kaj!' O, imam tudi take, ki niso rdeči. Prodal sem jim enega s plavimi platnicami. 'Kako je vam ta všeč,' sem jih vprašal teden pozneje. "O, v tem je pa res fino branje," so mi odgovorili." In tako bi lahko citirali pisma naprej in naprej iz vseh držav ameriške Unije. Razpečavanje koledarja ni enostavno delo. Ako ni veselic ali sej, na katerih bi ga zastopniki mogli raz pečati, morajo od hiše do hiše, kajti koledarja ne naroče zato. da jim bi ostal na policah, ali da bi ga potem vračali. Z leposlovnimi deli so zastopana v letniku 1937 Etbin Kristan, Angelo Cerkvenik. Ivan Molek, Mile Klopčič, Ivan Jon-tez. Tone Seliškar, Louis Beniger, Arkadij Averčenko, Louis Slabe, Katka Zupančič, Vladi- mir Rijavec, Janko Zega, Anton Slabe, Milan Medvešek, Frank fesen, Ivan Vuk in Frank S. Tauchar. Z razpravami in članki so v tem koledarju predstavljeni Anton Garden, Angelo Cerkvenik, Etbin Kristan, Frank česen in Frank Zaitz. Zelo dober je informativni del koledarja, ki vsebuje razne podatke, in pa zgodovinski spis o slovenskih naselbinah in Slovencih v Kansasu, ki ga je priredil Anton Sular. Nedvomno bo že njegov spis razveselil tisoče čitateljev, ki žive, ali pa so žiiveli kdaj prej v "državi solnčnih rož". Raznih ilustracij je v tem letniku 91. Iz dosedanjih sodb o vsebini, tehnični razpodelbi •in slikah sklepamo, da so naročniki z njim zadovoljni in nam je to všeč, ker smatramo, da naš trud in trud agitatorjev ni bil zamanj. Vsota 75c za tako knjigo je malenkostna, če jo primerjate z vsotami, ki jih morate dati za angleške knjige, dasi izhajajo v veliko večji nakladi. Apeliramo na vse, ki koledarja še niso naročili, da to store, in da pomagajo tudi v agitaciji zanj, kajti čimveč ga gre med ljudi, toliko boljše za bodočnost tega koledarja, in za izobraževalno delo. ki ga vrši med našim ljudstvom. Naročila pošljite na naslov Proletarca. O poslovilnem večeru Frances in John Raku Chicago, III. — V soboto 19. dec. smo se zbrali v velikem številu v Slovenskem delavskem centru, da se družabno poslovfimo od Frances in John Raka. ki sta se odloČila poskusiti v boju za obstanek življen-sko srečo v Johnstownu, Pa. Omenjenega fečera so prišli v Slovenski delavski center sodrugi in sodružice ter drugi prijatelji da se poslove od Francke* in Johna, katera bomo jako pogrešali. V John-stownu sta prevzela malo gro-cerijsko trgovino, katero je doslej obratoval Franckin brat John Langerholc ml. Vsi, ki so govorili na tem poslovilnem večeru, so izražali nado, da bi v svojem novem prizadevanju Čimboljše uspela. John Rak je pomožni upravnik Proletarca, pomočnik v u-redništvu, Član odbora Prosvetne matice, tajnik kluba št. 1, aktiven član društva Pioneer št. 559 SNPJ. član dramskega odseka kluba št. 1 — torej sodrug, ki se nd strašil aktivnosti in raznih del. nego jih prevzemal in izvrševal po svoji najboljši moči. Njegova soproga Frances je bila prošle tedne glavna direktorlica mladinskega odseka Red Falcons. Ona je hčerka znane Langer-holcove družine v Johnstownu, John pa ima starše v Noko-misu, III. Oba bomo v Chicagu pogrešali, Proletarčev urad pa bo vsled Johnovega od potovanja veliko na škodi, ker je bil jako dober delavec. Frances je odpotovala prošli pondeljek, John pa bo delal v uradu Proletarca še vse ostale dni decembra in januarja tolrko časa, da bodo urejena letna poročila. Potem gre tudi on v Penno. Zabavo njima v poslovitev so uzorno aranžirale Kristina Turpin, Mary Andres in Angela Zaitz. Naravno, da so jim pomagali mnogi drugfi sodrugi, sodružice in prijatelji. Zabava je bila prijetna in zaključili smo jo šele proti jutru. • Poročevalec. Božična veselica kluba st. 49 v Collinwoodu Cleveland, O. — Na božični dan v petek 25. dec. priredi naš klub plesno in domačo zabavo. Vršila se bo v Slovenskem delavskem domu na Wa-terloo Rd. V ta namen smo najeli kar obe dvorani, torej bo glede plesa ustreženo starim m mladim. Tudi za pogostitev udeležencev bo vse najboljše preskrbljeno. Kam bo šel morebitni prebitek, tega mii zavednim delavcem ni treba pojasnjevati. Rečem le, da potrebe so velike in nujne. Danes je v teku bitka med dvema svetovoma: med fašističnim in demokratičnem. Ce zmaga slednji, bo šlo človeštvo navzgor; ako prvi, se pogrezne, kakor v Nemčiji in Italiji. Delavci, somišljeniki, na svidenje dne 25. dec. v Sl>D! A. Skapin. Podpora španskim delavcem II. IZKAZ. V podporo junaškim bojevnikom za svobodo In demokracijo v Španiji, ki so v boju s črno reakcijo, smo pre'« je>li do proAle sobote sledeče vrote od dmMev, »oc. klubov in posamezni-| kov: Chicago, III. Joseiph Omerza $3; Ann« Jordan $1, skupaj $4.00. Milwaukee, Wis. Nabrano na konferenci klubov JSZ in druAtev Pro-j svetne matice $6.67. Detroit, Mich. Pev.«ki zbor Svoboda $5.00. Lawrence, Pa. Louis Brit z $5.00. (Poslal John Terčelj.) Brooktjrn, N. Y. Društvo At. 580 SNPJ $1.00. Pursglove, W. Va. Klub »t. 288 JSZ $5.00. I East Helena. Mont. DruA. At. 143 I SNPJ $5; po 50c: Frank Benigar, John Smith, Frank Saiiek, Anton Strainer, Frank L. Smith, Frank IPereich in Anton Mihelčič; po 2Sc: Anton SaJiek, Frank Strainer, Joseph SaAt-k, John Riffler. Jo*. Mihelich in Ijazo Niat, skupaj $10.00. (Poslal Joseph Mihelich.) Chicafo, III. Pola Antona Cardna. Katy Hrvatin $2; po $1: Anton Garden, Frank Sajovic, Charles Jurko-fhek, John Skavich in Frank Zaitz; !*> 50c: Anton Trojar. J. R. Rudman, R. Božičnik, L. Macerl, Frank Zvo-kel, J. YVershay; po 25c: John Mi-klautz, Matthew Lepej, Mirko Cijja-nich. J. Grejrorich, F. Urbas, Neimenovan, Math. Videjrar. Mary Vide-K*r, Frances Prebil, Anton Novak, Steve Bruohee, Matt Grgurich, Lu-j kas Gnosser, Louis Zorko, Valentin I Mersol, Frank Kordisih, John ftkrjam-in Ix>uis Mihel; Thomas Svetlik 20c; po lOc: Frank Reich. Ph. Gotiina, John Ju rečic, skupaj $15.25. Pola Chas. Jurkosheka: Po $1: Joe Mrvatin in John Hrvatin; po 50c: Lllian Hrvatin, John Porenta, John SI« psa k, Jennie Ktančnik, Louis Skr-binek. Robert Gie^orich, John Doles in Martin Ahram; po 25c: Frances Ah ram in Philip Janesh. skupaj $6.50. Skupaj na obeh polah $21.75. Girard, O. Društvo št. 49 SNPJ $5; po $1: Andrew Krvina, Louis Pire, John KraAevec, John Bojratay, Lo-uis Blazich in John Tancek; Joseph Skrobut 58c; po 50*: John Ro-van. Louis Racich, Louis Muater, Anton Ro^tan, Antonia Pere-cthlin, Matilda Luiar, Anton Dobrovolec, Matt Zaube, Val. Mihelich, Karol Rogel, John Kriiaj. Bartelj Lovfrina in Frank Preveč; Frances Ramovah 25c. Skupaj $18.33.' (Poslal John Tanček.) Everetsville. W. Va. Nabrano na seji dru Stva nt. 469 SNPJ $14.25. (Poslal Eli Jerbic.) Export, Pa. DruA. št. 57 JSKJ $5; po 50c: J. Sever; po 25c: A Drnje-vich, W. Gutman, A. Dmjevich, M. Ncjricti, L. Soipančič, F. Lavrich, M. Kogovshek. J Kof^ovšek in F. Aha-čič; J. Bele 20c; po 10c: A. Martin- »M»>»»M»>HtlllHMIIMf FENCI/S RESTAVRA CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle A v«. Chicago, III. Tal. Crawfor4 13Sw i > < ► P rUtna ia okusna domala jedila " Cen« smerna. Pastretfca l*laa. A»k »n J. Ko^fovšek, nku-paj $8.15. (Poslal John Sever.) Adah, Pa. Dnu*. *t. 269 8NI*J $5. (Poslal MVhael Bukovac.) Detroit, Mich. Po $2: Jo« Aniiček in John Plachter; po $1: Peter Vonči-na, Loui» Korošec, Mae Knez. Mary Kn®z, Elizabeth Pla< bter, M, M. Kla. rich, Martin Klarii4i, St. John Baur, Fiank Če>*en, M*ntin Menton, Rudolf Potočnik, Max Judnich, Louis Urban, Dom. CaiaoMitfno, Ka*ie Atimac, An- v ton Anžiček in Jack LočrviAkar; Ja-coib Račke 80c; po 50c: Dom. Hu/b-ner, A. M. Urban, Mrs. Jaklič, Math. Uubas, Frank Priman in Frank Ba-loh; Mrs. L. J. Golčar 45c; po 25c: K. Ptitrlch, Frances Koreič, Anna Ireltz, Mary Baloh, I.aura Zrimec, Mre. J. čeme, Mary Jurca, Jennie ' Se-mec, Rose Forbas, Herman Rugel, Mary Potočnik, M. Gretrorich, Jack Turk, I^ouis Stra»betn?er, John La-rmith, Joe Treven, H. Kovacb, Al. f*a-rak nazaj. — Cisto navaden trik! je izjavil po prvem presenečenju. Zakaj sploh dopuščajo temu Itfcarskemu rdečemu križu, si je mislil, da daje prebežnikom in njegovim svoicem potu ho? AH je potrebno, da oblasti mirno gledajo, kako si dopisujejo prebežniki s svojimi sorod- §u? — Kakšen trik! ga je vpra- —- Očiten trik! Jaz sam l»m doživel podoben primer, imel sem prijatelja, ki mi je izročil kakšnih dvajset pisem za ivojo ženo. Na vsakem pismu je bil napisan poseben datum; prvo pismo je bilo datirano s 1. teptembrom, drugo z 10. septembrom,tretje s 15. itd. če bi on bil umrl, naj bi bil tista mladosti. — Kmilio, je rekla, adaj ni čas za tinto, kar se budi v naju dveh. — Nič več se ne budi. Živo je kakor sonce ob vzhodu nad Caprijem, Živo kakor ocean ob viharju, živo kakor zemlja v j članstva in upam, da se rVsem goče, celo glave pod aekiro, I vnemlrju. Zakaj bi ne bil zdaj motil. Hazi>oloženje, kakor&no njemu, ki je vzbujal daleč 1.1« bilo na tej seji, že dolgo ni ložili, če ni bilo drugače mo- Klub at« 37 JSZ prestal I Miklavž v Braddocku teiko krizo Milwauke«, wU. _ z letne seje kluba At. 37 poročam vest, da smo tnfcko notranjo krizo preboleli. Vsaj tak vtis sem dobil na omenjenem »borovanju okrog strah in trepet... Vojaku! Vojaku z dušo in telesom, vojaku s sleherno kapljico krvi, vojaku v poslednjem, najdrobnejšem drobcu misli! Pozabil je, da drdra mimo smrtno nevarnih prepadov/ Ob oknu svoje spalnice pa ie slonela Franceschini jeva žena. Mogoče pa ima polkovnik prav! je premišljevala. Nemara so ga res ujeli. Tako zelo me ljubi. Saj ne bi bilo rea nič nenaravnega, če bi v strahu zame,_v želji, da bi mi prihranil vsaj za neko dobo bolest in žalost, pisal * takšnale pisma. Pogledala je proti jugu. Neprodirna stena vrhov je neizprosno zatirala pogled v deželo, kier se je njen mož boril za svoje prepričanje, ki mu jas pošiljal... In je možkar res padel. Pri Lwowu. Pa sem darcev. dva ali tri pisma res odposlal... Nekdo je potrkal. Potem pa nisem mogel te strahote več prenašati. Sporočil sem ji resnico. — Mogoče je, da delajo ali da so delali drugi tako. Leone je bilo več nego lastno življe nje. več nego življenje žene in ja otr(>ka- — Preskrbela vam bom av- V zvoniku je udarilo pet u- to. Tie do oglišča boste že hodili. Napeti morate vse sile! Umorili vas bodo! bilo. Odborniki za leto 1937 so — Ne spominjajte me na "sti, kakor v tem letu. Imena to! odbornikov bo nedvomno spo- Zakaj je udarila s pestjo v rrč'1 v list klubov tajnik, cbraz prečudnemu doživetju? Klub je prispeval v pomoč Ali je res tako mrzla? Ali ne delavcem v Španiji $10. član čuti, da so stvari, ki se jih smrt j<|ui)a pomagajo v ta namen \ ne more dotakniti? društvih in kjerkoli sploh mo« — Lepe besede, je šepetala. rt,j0* a stvari, ki se jih smrt no I.'j Tajnjk k,u,)a je na tej sejj J" .v '"' poročal, d a velika v.6na |.(|a to m,.nj (|ll Hmo ,u(|i misli, k, se je kdaj rodila, je depresijo pr,-stali, sojena smrt. Misli, ljubezni, ... , . vsemu ... Zakaj vas sporni- KU,b >e *k,eml P^rediti pn-njam na nevarnost? Ker je hmln,e leto v€,iko Prvomajsko skrajni čas, da zbežite manifestacijo. Vršila se bo v — Ne morem se odločiti. ^ dvorani. Seje bo klub ob-_ \jjtj Z(jaj ne? Ali vam država I v bodoče na isti datum nisem povedala, da so straže kllkor doslej, namreč v.sak podvojene? Zdaj celo pred (,rugi četrtek v mesecu v SST menoj skrivajo spise o va&i za- dvorani ob 8. zvečer, devi. Meni se zdi, da bo v klubu — Tež/ko hodim, sestra He- P<> teh neprilikah prevladovaI drug duh in da bo napredoval. To pa bo dosegel najlaglje, ako vsak član sprejme nekoliko odgovornosti, namesto da b pričakovali, da naj le par oseb opravlja vse delo. V tem letu le stranka doprinesla ogromne žrtve. Morala je, ker ji ni kazalo drugače. V 'bodoče pa bomo zasledovali združevalno taktiko in- poslušali naše vodi-napravil. Predobro me pozna. s trejni, štirimi stavki mu je ^ da\ks 010^^končati^katere. V^nmmo. d? _ Milostiva, prečudni ste! j povedala, kaj je danes *ve-l u Kranceechini ^ihče mu ne ,ajo'1 vsemi mo*mi Zft de,av" t,e,U Ar . . • m more dopovedati, da niste pre- nisr) V8e*a" Al. nuslite. da je mogo- bežni k in izdajalec. Dolgo v ^ogočn, in podvrženi so napa- noč sta se pogovarjala glede kam. kakor vsakdo dru«. toda pobega. skusajo jih popraviti čim spo- V izbo je stopil župnik. Siv. Slok. Pogled oster. O-krog ustnic ljubezniv nasmeh. — Klanjam se, milostiva. — Dober večer, gospod žup- ne bi kaj podobnega nikdar nik ^volite sesti. — Dobro, Hela. naj bo,' vam na ljubo! Stisnila mu je roko. — Nepopisno sem srečna. Kmilio! Polkovnik je strašen. Sovraži vas. Ne vem, zakaj, a !sovraži vas. Vtepel si je v gla- Vai mož je prav tako iz kosti la mesa. kakor vsi drugi ljudje! — Motite se! Leone ni tak če. gospod župnik? Župnik je mrko gledal v len, kakršni smo vsi. In sploh °KenJ- , .■ <—- Vse je moffoce, foipil Tema je počasi prodirala v sobo. Plamen iz kanrna se je smo vsi zelo različni. Polkovniku je že presedalo. — Če mi nočete verjeti, pa , . .. ... pridite jutri ali pojutrišnjem horU ^ ' !u temo' Si kadarkoli v zasilno vojaško 'Um.kaioc se vedno bolj vase. bolniinico v Trento. Videli bo-ste na lastne oči, česar ne ve- rujete mojim besedam. ... .. r . .____ * , prj^ja nastih k:;pov — zrla v borgi bolj Minila je ura. S« dela sta ob kaminu ter nepremično — kakor dvoje bro- — Zanesite se name tan, ne morda, ker dvomim o Ob treh zjutraj sta se poslovila. (Dalje prihodnjič.) IZ KANSASA znajo, da jih store. Mi smo z njimi, pa če se newyorftki Nevv Leader na glavo postavi s svojimi privrženci vred. Tudi jaz sem bil izastopnik New Leadra, dobil sem- nagrado, toda danes se več ne navdušujem zanj. Federalno sodišče v Kansas j ker je razdiralen in škodljiv našemu gibanju. Torej proč z njim! luči in teme. _ , v 0 . , i Daleč v dolini je trobil avto, »oj«r, možu Samo dokazati strast, ljubezen, wm hočem, da se motite! Priklonil ae je ter odšel. Sedel V volilni kampanji sem po- tako n.pobitno dokazala mo- «rl.. k, ,-a tr^ o hij^e. Kakor ,,m, l( ti se je boss navadno l«Y0 identiteto. Potem bi imel ?« ""'"' 'al ?*j0*rjf' * » «.0 prt več. najvažnejšo pričo da prodor do- jlel0, nia mrzlega zeieza. j volj prezračen, čes, "z lopato Cityju je 11. decembra prizna lo dvajset t«'soč dolarjev ($20,-iOOO) odškodnine mlademu Poljaku Albert Gulayu iz Arme. Odškodnino mora plačati tu-L^, razne govornike. La-samoljubje, ponos ali kdo ve kajšnja \Vestern ^Mining Co., p0llette je rekel, da so repu- ie ravtoCte7zdrdrallkai' Sam ni ve(,cl; Bil° mu je kier je bil omenj°ni zaposlen. biikanci aicer 0/K., imajo pa Droti Tren il ' ' n^nan"ko hudo' Kakor da je 1>elal J> v r°vu 22 Doka77h/f £1 m m i naernni ni »prla! Njemu, ki je pred njim klfčal polk na kolenih, njemu, K* "Čigar povelje so vojaki po- ti 'enotni fronti Tajništvo kansaške fw(|'ali-stične stranke je prevzela mla- prostira pml Oceanom trda da učiteljica iz Wkhite, sodru-zemlja. ginja Pearlanna Briggs. Pri V tem trenutku je zaživel zadnjih volitvah je kandidira-samo za tisti drobec preteklo-|la ha soc. tiketu za urad nad-sti, za drobec prelepih dni s zornice karlsaškega Šolstva. Prejela je nad sedem tisoč glasov. Pred kratkim sem poročal, da je pod obtožbo VValdo Me-Nutt, član kluba v Topeki. Obtožila ga je eksekutiva zaradi raznih intrig v stranki. Po mišljenju spada v komunistično stranko. Na seji kansaške eksekutive, ki se je vršila 29. novembra v Yates Centru, je bil, kljub tri ure dolgem zagovoru, spoznan krivim in izključen b. stranke. — Kronikar. naročite si najnovejšo knjigo LOUIS ADAMIČA: CRADLE OF LIFE (ZIBEL ŽIVLJENJA) s CERA W..?0 V salogi imamo tudi sledeče Adamičeve knjige: LAUGHING IN THE JUNGLE----»3.00 GRANDSONS............... 2 50 »VNAMITE ................ 2.00 kkjigarha proletarca 2301 So. Lawndale Ave.f CHICAGO, ILL. Pišite po cenik naic knjigarne I .......................... Vabilo na "bunco party" udeležbo, s svoj-imi nastopi ni napravil ugodnega vtisa. Pravzaprav so se ljudje, ki so iz navade republikanci, vračali razočarani nad tako slabim predstavnikom svoje strank*.. Naravno, da smo one tedne povsod veliko argumentirali. Mene so pri delu napadli, da sem komunist. Odgovarjal sem jim, da moje prepričanje je takšno in takšno, vzlic temu vem, da bo Roosevelt — vaš kandidat izvoljen, in prejel bo 10 milijonov glasov večine. Stavim pet dolarjev v korist Proletarca. Toda nihče izmed teh, ki so se v delavnici navduševali za Roosevelta, ni imel poguma ri-skirati pet dolarjev. Naravno, ja*z sem vedel v naprej, da jih bi izgubil, a demokrati niso imeli tega u pogled a. Zdaj pa — kaj? Meni je vtšcč, da je gorje v tej deželi, čeprav mene prav tako zadene. če bi zmagali republikanci, in ako bi res bili pravi fašisti, tedaj Aele bi delavcem slaba predla. Sedaj 'imamo še pri- < > ........ ♦ Chicago III — Angleško po-slujcči odsek kluba št. 1 JSZ, Social Study Club, priredi v nedeljo 24. jenuarja v Sloven-1 liko, da svoje moči strnemo skem delavskem centru "bun-j skupaj in združeno sledimo co and card partyM. Prične se naukom naših učiteljev. Posa-! j ob 2. pop. Vstopnina je 25c. mično ne štejemo nič. Le v J Pridite in povabite s sabo pri- enotnosti in organizaciji je jatel je. — Odbor. moč. — Joe Radelj. Braddock, Pa — Tukajšnje in okoliško občinstvo je vabljeno na veselico, ki jo prirede društva M. 28» KKPZ, 800 SNPJ in 31 J _.vJ v soboto 26. decembra v Lithuanian Hali, Wr*hin imeti uspeh. Ne samo, da so j prodajali vstopnice, ampak si še darila prispevali, želeti bi bilo, da bi ti simpatičarji postali člani kluba, potem pa zopet dobili simpatičarjev. Nas klub je v primeri z drugimi društvi in klubi zelo majhen. Je pa v primeri z njimi zelo delaven. V preteklem letu lje imel samostojnih, ozirom*. z drugimi naprednimi organfea-cijami, sedem priredb. Januarja je imel kartno zabavo. Majsko zabavo z drugimi naprednimi organizacijami. Piknik junija. Piknik avgusta. Septembra sodeloval na priredbi Prosvetne matice. Novembra igro. Decembra bunko in kartno zabavo. Vse rte priredbe so bile prirejene s pomečio klubovih so-delavcev-^impatlSarjev. Zato bi bilo -želeti, kakor sem že o-menil, da bi postali člani in članice kluba, da bi klub v prihodnjem letu imel še boljši uspeh. Ako jim pa tega ni mogoče, j>:m bo klub hvaležen in jim da! priznanje za vsako mogočo pomoč. Za prihodnje leto ima klub dosedaj določeni dve priredbi. Prva bo kartna zabava, dan mi ni še znan, bo pa 13. ali 20. februarja. Gotov dan bo naznanjen ob času. Druira priredba bo konferenca Prosvetne matice dne 18. aprila 1937. Za to konferenco bodo povabljena Vsa društva, klubi y one of the lirfrent crowl* thflt ever atterided a rhrt^nias pro-tfrnm at the SNPJ Hali. Our tvard t f Torta were not in valn. VV> were very proud <*f our fine you!if group. • In an much as we all workcy vvith the children. Needles« to eay, I wil mi«s very mu-h my Saturday morninirs with the »'"and jfroup of Fakons. The experience that I received durirfr the time Ann Beniger and I were in charjje, wiW be cherish-ed forever. I cary with me a Krami m«*ul<( continue his reckless apending and subsicly of "boondotf-glingi" The Democratic Party, vvithout committing itself in so many words, created the im-pression that it vvould maintain the relief .standard by vague talk standing by the Nevv Dsal. The I^abor Non-Partisan League and the rest of Rocnevelt^ liberal supporters made much ado about the presidenfs pro-gressivism in the matter of relief. Their only fear was that the president rmght yield to reaction should he be reelect-ed by a small margin. But should FDR ?et a really big vote, then relief vvas safe. The Communist Party repeated^ pointed out that in the matter of relief, at least. there was really a biin the ranks of the faithful! The "liberal" Post wonders vvhether it vvas Roosevelt or Landon vvho was elected. And Heywood Broun — good ,old Heywood vvho vvas so angry vvith our sectarian campaign in not jumping on the Roo^- ve!t bar.d - vvagon — vvritee: "Someone ou-rht to remind the RooseveU aiministration that !t vvon the last eleetion." The Jevvish i)aily Forvvard expla:ns it j>ll ,by saving that there f> a "mi^unJerstanding betvveen the VVPA administrator* and the local officials." And vvhat is needed is "the in-t/odueton of claritv in the question." (Monda.v. December 7.) The Forvvard is deter-mined to stand bv Roosevelt! And the Nevv Leader. ALP affiliate, carries a strange headline, read ing: "VVPA to Drop Million Families; Some may Get Month-ly Dole. "Administrator Hopkins Only Alternative VVill Be to Exhaust Funds and Shut Dovvn Com-pletelv Before VV i n t.e.r Is Over." Only one group seems to hail the VVPA cuts. These are the erstvvhile supporters of Landon and the present pals of the administration, vvho are cheeri-ly rubbing their noses together dovvn in VVashington, confab- bing on hovv they shall" ali get togetlu * and cooperate for the dear vv »rkers. The Social Mt Party did not conduct its campuign, hovvever, in order to crovv. VVe conducted a campa gn in order to vvarn the vvorkers, to keep alive the flame of prinest, t) keep the unemplo>ed o**gani-zations from relaxing their sinevvs before the promises of Roosevelt. VVe spoke then so that the vvorkers vvould be in a p >sition to raise Hell novv. Unemploved vvorkers! Em-ployeockets. If there ia nothing in them, that'« it. Activities Of Seetion In Our English Cleveland WAGES AND PROFITS Folloving are figures of wagea and profits given in the November lbusine*s rurvey of thc A. F. of L., shoving the exploitat:on of vrorkers in the cigare*te, paper box, auto-mobile and steel industries. The vvages mentioned should be compared vvith the "minimum health vvage" of 73 cents an hour set by experts. Cigarette*—Wages of 72 cents an hour for 95.fi per cent of the vvorkers in March, 1935; profits of *ix large manufacturers amounting to $72.090,000. Paper Boxes—VVages of less than 70 cents an hour for R2.7 per cent of the vvorkers in Aimut, 1935; pro-fits $2,«00,000 in 1936. Automotbiles—VVaires of 65 to 90 cents an hour for 00.9 per cent of the vvorkers in 1934; profits of $195,600,000 for thirtheen firms in 1935 and estimated in 1936 at more than $300,000,000. Steel—VVatfes of less than 75 cents an hour in March, 1935, for 71.5 per cent of the vvorkers; profits of $14,-940,000 for tventy-tvo companics in 1935 and profit inereases of over 200 per cent for the first nine months of 1936. Cleveland, O. — From aH appear- ances English Seetion "No. 27 JSF, vri M do things in 1937! There seems to be an inerease in enthusiasm and intereet as tirne goes on. To top this off, the member hip, at its eleetion meeting, accepted officers and committee appointments vvith a zeal that bevpeaks a tendency to do more than just their duty by the newly ac-ouired responsibilities. The offi-cers and commitees are: Sophie Turkman. secretary; Betty Bogatay, record in«r secretary; VValter Wesley, Olga Vehar, Joe Turk, organizers; Frank Kerzisnik, Frank Elersich, nudit o rs; Andy Turkman, Walter Wesley, Olga Vehar, Frank Kerzisnik, public:ty committee; VValter Wesley, Bett.v Bogatay, Good and VVelfare Committee. * The evecutive board of Socialist Singing Society "Zarja", Braneh and Sub->branch No. 27 JSF, met an I ar" laying plans for a "Prosvetni ve*er", vvhkh vvill be held some t:me in Fcb-ruary. English seetion members, vvho vvere elected to help formulate plans are: Andy Turkman, Frank Elersich. and Pauline Selan. This affair vvill feature an ama-teur program, and vvill be follovved. most like!v, vith d-anciner etc. VVath for the date! e At a previous meeting it vvas decided that vve hold a social eait:mated the povver of the masse«. The povver of a people vvho, like hungry beasts, are infuriated at the prospect of losing v-hat to them is the vrry breath of life itself. The mighty force of men — and vvomen |— vvho, having basked in the vvarm , elovv of Dejnociwy. are lot h to let it go. Such fighting špirit will not be very easily tamed! Betty Bogataj. VVhen the f in I hi tory of this de-,»ie >ion hs^ b en wriltcn. U will b.' garded as the mo«t ttagic tpj#od> n the fiithu hi>'tory of the nation. 't vvill bc rccalltd a half a century vence as the black era. Thc past four yeara have rccurded he vvortt tiagedieh of human ex-ptricnce. Kaith has gioun dim in the hearts of in«iny, patriotom hav become, tu thou«aud.4, a h illoar motkery, and revercnce for lav and common d ceney has pas+ed fn»m the k,n of millions. The aver»gc man an1 vomati cannot undeintand why th re should be «o much m:jery in the rkUehl nation under the »un. They car.not under stHud why millions »houM be hungry m.d in i jig« j t a time vvhen Lhe fc I-cral government is aetuall.v spend-!ng R]illions to inducc farmers t » produce lesa food, less wool and less cotton. They cannot understand vvhy little childrcn should be denied milk vvhen the federal government is spending a kiag\ ransom to cut dovvn the ui1)H-|>roducntg herds, and farmers are pouring barrels of th • precious fluid into hog wallows. Hespcct for lav and revercnce for government are holy things, but they no longer puli at the heart strings vvhen government fails to provide an opportunity to everyone to earn a d c cent living. Patriotiam js not immune to death from starvation. There have been thousands of sui-cides as a direct result of the d?-pression, and millions have knovvn vvant during these last four .vears vvho a fevv years ago w^re considered independent. Thousands have lost their farms, their homes and their chance at making a living, and other thousands have been compelled by circumstances to ask admittance at county homes. But of ali the tragedies yet rec-orde* to international c plomacy than a]»-pear.s on the aarface. Nevertheleav, 3t is alvays veli for the common citizen to remeir*>cr thrt there i* a social and economic greup above an I a^ait from hm vith importjrt intereats to purve. And, almoft in vaiifb!y. great national and inter-nrfonal ifues are reguluted in su:*h manner as to benefit that cla.-s. His-tory teaches that, in the fina! kViov-dovn, the mnsfes are used merely as pavns in the rame vhi h the intereats play for their ovn advantage. VVith the foi^go ng as a prolotue, let us consider currert negoitations for aettlcmcnt> of debts vhich Amer-i< Furopcin allies in the VVorl I VVar appeared to have repudiate 1. One suggestion is thut th h na'ion accept alx>ut one- jrh'h of the to tu I amount in full r iynient. At fii-it glance it mav a%;H'ar t h t the ceptance tMs amrzement vou I promote a kindly feeling in Europ • for Unclc Sam and thus saf guai I the cause of peace. But there i> another vway of look ng at the matter. SeUlcnient of war debts at this time might be the signal for another European var—« var in vhich the^e United S4ates vou Id eventually be involved. Why? Because Europe ean hardly fight another var vithout financial Us.-is-tance from America, ai. I Bete use under t've of the land U ih foibidden t i lend inonev io a nation vh ch has not met it.s i-'»li. gations in this country, an I _ Becauee as Koon a^ an avervement is rcachad—not mater on vhat ba^is —for the li(;u'd-iting of the World VVar dt ' ' .;, the vay vil! be opene I for the presen4 debtors t > airain bor-rov for another var. VVhether or not France, Britain and the other debtor nations ever squarc t'uir lon^-nt ilected accounts vith this nat'on is a matter vhich fev rank and file Americans nee-I vorry a1 »out. Hov ever, it is just as veli that thcy understand thH any aetion vhich may b? taken on that H-ore vili be dictited b.v the expe-diency of the ruiing cliss and not b.v an.v conce;tion of business honestv. Moreover, der te the f.ou< hope; fo*- petH-t- vh'e-h ar« ti • esied in h j h t|uai tei s, the decision be've?n ;h i e ond anc'her var in vhich vvorkers vvill be sacrificed vi'I like-VMse be ba».ed u':on the velfare of the expk>i'ing class an:l the requiie-ment? of their legalized ra.-ket. Peace ean not l>e as. ure 1 as long as the nations of the vvorl I fu:tion under an cconocnic ariangement vhich breeds var. Reading Labor Advooate. Donald SEARCHLICHT «„ THE CAUSE OF WAR It is to the tHernal glory of the So .alists that in aH countries and at ali times they have been the only ones that have fearlea«Vy opposed var. milit«rlsm, and national ar-grandizement, and have everyvhere urjred amity among the peoples of the earth. To them the World var vas not an accklent. They foretold its om-ing. They s»vr its advent in every battle>h:p that vas added to the vies, in every armiy appropriation, in every colonial venture. They hhv iU menace in the struggle bet ve en France, Italy, BeLgium and England in A f lica. betveen England, France aml Germany in S.vria and Me^opo-tamia, bet vi en En g'and and Russia in A.*:«, and betveen ali of them everyv here. Market , concessions, Fpheres of influence, souives of mar material, eppoi tunities for trade vere the things the gpvernmenis vere fighting for, ostensibly for the people, in reality for the ruling interest*. For a-ll the i>eople can get out of a var is the inatmed, the dead, and heavy taxes. — Meyer London, in House of Representatives. HE WANTED A LITTLE MORE OF LIFE What Is Your Answer? Queipo de Liano, Spaniah Fascist general, announcea with pride: "Mola, Franco, Cabanella and myaelf regard it aa bar-baroua to deaire to aave the livea of 300,000 or 400,000 people m Madrid. For if ao many died in Madrid everything would be over ^and there 'vvould be peace in Spain. If an attempt ahould be imade to prevent our advance at any other point we would not ahrink from killing vvomen, children and old people. For our final victory 3 or 4 ,million Spaniarda muat die. If they do not die on {Ihe field of battle I promiae on my honour that they will be ahot by our leeionairea and our Moroccan troops." What ia your ansvver to thia bloodhound vvho with the aid of hia faaciat generala aeeka to overthrow the legitimate and democratically elected liberal government? Your beat an»wer can be by getting out the contribution liata aent to aH branehea, and lodgea of friendly fraternal aocietiea by our federation and aolicit funda for the heroic vvork era of Spain to carry on their battle againat theae murderera. Laat vveek the firat 2 hundred dollara for the Spaniah Defenae Fund wa» aent by our Federation to the Dubinaky Fund in New York. Our branehea, lodgea and individuala have reaponded remarkably. Get m contribution liat and canvaaa your frienda for a donation. The workera in Spain mre aacrificing their livea. It tis our duty to help them in what ever amall way we can in their battle for democracy freedom and peace. 2"" ^ V "i j > • i ' 5 One of the biggest crovda ever to attend the annual Xmas Party of the Chicago District Federation of SNPJ packed the SNPJ Hali last Sunday afternoon. A fine program vas put on by the Red Falcons. Gifta vero divtributed and the large number of young people had a good time. An appeal vas made for contribution* for the Fpanieh loyalist forces. It vas good to see the fine crovd anJ may reflect the reborn interest of the people. It is the duty of the officials to instill the old špirit back into them. # I.a*t Saturda.v night ve gathered to bid farevell to Comrades John and Frances Rak vho are leaving for Jo4ins-tovn, Pa. for permanent resi-dence. In addition to the fine food and drinks ve had a nunvber of talks by people vho vis»hed the comrade« veli and vho foresav a continuation of their tfforia in the Socialist movement. Comiade Rak has been a fixed asset to our movement and to the progcasive ideal in Chicago. VVhich means that he'll be missed, vvithout a rueition. His helpfulness deserved the reccgnition given him at the party last Saturday night. Fev have hud as much to do vith John Rak as I have. In bidding him adieu I need but add that it is my sincere vish for his health, happdnees and pros-perity and a continuation of his loyal and honest and friendly charact?r. * The year has but a fev more days to go. It vas a year in vvhich man.v j changes have taken plače. A year in j vhi h conditions have improved at lea> t to the cxtent that more ]KMV)>!e are vvorking thou;h earning onl.v i feebie salaries. The steel in lued man.v records. Railroadt have carried peak load-« of frcight and pas^engers. Dividends. both fisciil nnd rogular, are the highest on record. Over $800,000,000 vas voted in November, alone. Manv other eomniodities are up on top. But stili millions and millions are unemploy- CARRV ON, COMRADES DURT AND TRAGER Greeting to Comrades Roy Burt rnd Fiank Trager, the nev national officers of the Socialist Part.v. Your coming into office coines at a time vhen the National Executive Committee of the Socialist Party has decided to root the part.v in the m«ss »truggles of the American vorkers. b.v puttinr forvard a milita nt and class conscious policy in those giant movements vhich today ročk America. As the party menubemhip and class conscious vorkers look up for cen-tralized leadership, the national office vili find a hcavy burden of res-i>onsibilit.v resting mpon it. It vili be the task of tho.«e in position-« of national rerponsibility to bring tbe ali 'mportant resolution of our 1a*t NEC meeting into real life. Comrades Burt and Trager hnve both energy and vi^ion. I/et them be-gin the job of solidlv rootin-T the So-cialiH Part.v in the day by rlay strug-gles of America s vorkers. farm »rs, Negroes, mkhlle classes and in their mas* organizations. The party mem-berehip «tande read .v to do the ha H spae?t year in American hirtory. Strikes have been numerous, and rti!! are. VVVre going, ve're moving, but vhere? • * For the remaining fev days ve, of Bramh No. 1 JSF, have tvo important events. The first is the monthly meeting of the Bianch Thursday evening, Dec. 24 at the Center. VVe vant to make this a social evening and from the announce-ment ve learn that good gifts will be passed out to ali. VVe can make this an annual event as traditional, for us, as the old bogey of ChrdaUnaa is for the aordid Christians, vho sin the year round and than repe nt for Christma>»time. — The other affair is our Nev Year's F^ve Party, Thurs-day, Dec. 31 at the SNPJ Hali. It is of the utmoH imj>oitance to have a lai^ge attendance this year. The comrades should understand this need and utilize the meaning fev day« to dispose of their allotment of tickets. On Nev Year's Eve people generali)-vant to celebrate. VVhy not have thtm celebrate vvith us? * Nov comes that great big sleeping mon ter, China, to further »tir up the bestirred Jaj>an. Though the nevv revohitk>nary movement has little labor cons.aousness it is a movement vith vhich ve can sympathize if for no other reason than that they vant to s to vveaken China. But we ean't help to «ympathize vith any force vvhich vili overthrovv the povver of Japan on Chinese soil. * Genran.v's rationing of lar.I anil I fats fartens the noose jucrcy. Shcving America'- brea I-lines as another excuse for their deficit ncies. Ifs terrible. We know that Amer'can unemployed don't have any too mu h but at leas< Amerka isn't thvoving avay its entire lifetime to build oi*nwments «n ' to rearm to the teeth. Bevare. b«1-vvare, don't let a Hitler get y»u-Vou'11 have no butter, no bacon, no lard. Never Again (?) Nevs from Puenos A res: Our na-tive land. vvhiih spends more for amvamerts than an.v other con nt O' in the vorlsl, has decided to outlav vva r! Everybody out la ved vvar a f"*-I vears ago. Nov ifs time to start aH j over airain. It's like the ol<) no-drink-ing pledge—"never again." ^ Society Note (iov. Landon, Gifford Pinchot an ! William Allen Ubite hell a dinncr at Topeka to dimhiss future plans for the Republican party. . The convers«tion dr»«ze«l, »ni Landon left to attend a ve M ng. ^ "VVe didn't get around to politica. he a