102. številka Ljubljana, v četrtek 4. maja. XV. leto. 1882. Iahaja vsak dan svežef, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st r i j sk o-oge rs ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 al A. _ Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr.f za j eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna He po 10 kr. za mesce, po :so kr. za četrt leta - Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. če Be dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirnti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „GIedališka stolba*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Ijjubl jjiiif, 4. maja —r.— Iz Londona se poroča, da je angleška vlada izpustila iz zapora irske agitatorje Purnell-a, Dillon-a in O1 Kelly-ja in da hoče odšlo sploh mehkejše, to je pravičnejše postopati proti Ircem. Irska bila je dosle krvava rana na mogočnem telesu mogočne angleške dižave in morda je ni j pod božjim nebom take sramotilne zgodovine, kakor je zgodovina o irskega ljudstva trpljenji in bridkostih njegovih. Cromwell, puritanski ta absolutist, zadavil je bil skoro polovico prebivalstva rodovitnega otoka; druga polovica pa se je, plašiva se pred meča ostrino, kakor zbegana četa živine vrgla pred noge neusmiljenemu trinogu, ki je z besedami svetega pisma opravičeval v nebo kričeče moritve, izvršene nad „Amalekiti". Pozneje so se zopet opomogli, in ko je Viljem Oranski pregnal iz angleškega prestola neznosnega Jakobp, naselil se je le-ta s francosko pomočjo v Dublinu ter hotel iz irskega otoka razrušiti moč anglo saksonskega plemena! Ali tedaj bd je irski rod uže den.oraliziran, in ko je prišlo do glavne bitke na vodi „Boyne", pobegnilo je pri prvih strelih mnogo irskih polkov, ter, ne da bi videlo sovražnika za petami, kričalo: pardon! in pomagajte;] V valovih reke „Boyne" ugasnila je zadnja iskra, ki se je vtrnila iz neodvisnega irskega duha in potem so historični časi pluli nad nesrečnim otokom, kakor nad velikanskim grobom, v katerega je bila položila zgodovina mrtvo ljudstvo. Da, po nesrečnej bitki na „Boyne" bilo je ljudstvo irsko mrtvo in prava peta pod angleško nogo! Takoj po tej bitki gonilo je angleško sovraštvo do Ircev velikanske valove, in ti valovi prepluli so vso Irsko ter jo pokončali vzlic temu, da se pri debati, ki se je takoj po Viljemovej povrnitvi o Ulko zvauih „polih in sredstvih" vnela v angleškem parlamentu, iiij sprejel načrt postave, po katerej naj bi se bila vsaka ped zemlje odvzela Ircem ter podarila vladi v namen, da bi si po tem potu pokrila stroške Viljeinove irske ekspedicije. V svojej lastnej zemlji bil je Irec rob anglo saksonskemu, BUrovo-olikanemu plemenitašu, in rušo. ki je poprej redila njegovih očetov očeta, obdelavan je moral v potu svojega obraza; sad pa je požel tujec, tlačitelj! In tako se je godilo do najnovejših dob. Anglež, kojega fregate so se po morjih drvile za ladjami robskih prekupcev, bil je pod streho lastnega svojega kraljestva najsrditejši in najneusmilje-nejši gospodar belih sužnov in drl in tri je Irce krutejše od krutega Šp-mjola, ki je v Floridi posedoval celo plantažo polno zamurskih robov! Pri vsem tlačenji vstal je irski rod v novejših dobah iz stoletnega svojega groba in s prečudno vstrajnosijo pričeli so sestradani vnuki pobitih očetov krvavi boj proti velikanskemu državnemu organizmu, ki z železno svojo pestjo gospodari nad četrtino obdelanega sveta. Ali sedaj sprevidelo je ministetst\o v Londonu, da mora kapitulirati pred zatiranim irskim ljudstvom, in vlada, katera ima toliko pripomočkov, kakor nobena druga ne v olikanej Evropi, prišla je do spoznanja, da ne more ničesar opraviti nasproti raztrganim prebivalcem v raztrganih irskih kočah! Sklenilo se je, da se imajo po poti zakono-dajstva vpeljati reforme, po katerih bi se irskim kmetom dodelila neomejena lasti inska pravica do zemlje, ki so jo do sedaj za tujca obdelavah. In takoj so se tudi izpustih iz ječe voditelji tlačenega I naroda, tako, da se po vsej pravici upati sme, da I se bode s previco povrnil tudi mir mej prebivalstvo zeleneča otoka. i Vprašalo se bode morda, čemu pripovedujemo j vse to slovt nskemu narodu, ki o Ircih komaj vo, (da žive* na svetu. Ne glede na to, da je primerno narodu, ki je bil tudi stoletju in stoletja zatiran po oholem germanstvu, pripovedovati 0 tem, kako se je drugod zatimni rud po svojej ljubezni do zemlje domaČe in po BVOjeJ energičnej vzdržljivosti priboril do slave in premage, imamo pa pri sedanjem prevratu v irskih razmerah priložnost priti do prevažnega sklepa, da k o D s ti tu c i j o na 1 ti a v 1 a d a, če Čuti še take pripomočke in sredstva v svojej roki, nikdar ne more s a tre ti prvotnih pravic, ki jih ima kak narod do svoje zemlje in, kar je j e d D ace g a pomena, do svojega jezika! A ko narod neče, mu še tako prebrisana in močna vlada ne more kratiti in odtrgati pravic, ki so mu užo po naravnem pravu samem dodeljene! Ker pa nam nasproti nemštvo brez dvombe aijma toliko oblasti in moči, kakor jo ima Anglež nasproti Ircu, tako živimo lahko v zavesti, da germanske sile nikdar ne bodo preobdale slovenskega naroda, če le-ta ne bode hotel. In to tudi tedaj ne, Če bi v LJeču gospodovala nemška vlada, katere j bi bila germaniza-cija prvi cilj. Brez vladne podpore pa je nemštvo mej nami prava senca, bolnik, ki lazi ob palici okrog, ali pa kragulj s strtimi peruti! (Je. opazujemo, kako se leto za letom vedno bolj oživlja narodna zavest mej SIovenc;, kako se naroda masa leto za letom trdnejše strinja v mogočno, germanstvu sovražno armado, in kako da nemštvo 1 to z:i letom vodno bolj hira in peša, potem smo prepričani, da bodo tudi Slovencem napočili tisti časi, V katerih bodo popolno premagali besnega in oholega nemškega nasprotnika, LISTEK. (Spisal I. Turgenjev, preložil Bd Malovrh/ i>i-ii;j;;i lcnjlffit« XI. (Dalje.) „Drage volje. — Marijana, hotel sem vam reči, ne udajte se čuvstvom! Toda tega n;j treba. Vi ste prava junakinja!" nO gotovo, gotovo!" pritegnil je Paklin. „Kot Rimljanka iz Katovih časov! Ali pojte, Vazilij Fedo tič, pojte!" „Snj se ne mudi tako," tolažil ga je Solomin. Neždanov stisnil se je malo v s.ran, da sta mogla pri vratih oditi; v njegovih očeh izražena je bila ona ista brezčutnost kot prej. Ko sta Solomin in Paklin odšla, sel je nasproti Marijane. „Aleksej," rekla je ta počasi: „vse se je izdalo; Markelova so kmetje, ki jih je puntal, ulovili in v mesto policiji izročili; zdaj je zaprt in isti trgovec, pri katerem ste obedovali tudi; skoraj gotovo pride policija i po naji. — Paklin peljal se je k Sipjaginu." „Čemu V" ščebetal je Neždanov. Njegove oči so se mej tem čisto i/proinenile in obraz njegov isto tako. Kakor da je kdo z roko mu odvzel pijanost. „Da bi tega pregovoril, da se zavzame zu . . .' N«ždancv skočil je s sedeža: „a ventler ne za naj i?" „Ne, samo za Markelova; hotel jo i o nas govoriti .... ali jaz sem mu to p.abramla. Nijseni li prav delala, Aleksej ?" „Prav?'* vprašal je on in jej segel v roko. — JPrav?" ponavljal je po kratkem molku in jo na srce pritisnil — ter se glasno *jokal. „Kaj ti je?" vpraša'a ga je Marijana skrbno. Kakor tedaj, ko je pred njo klečal in se plakal, položila mu je tudi zdaj obe roki na tresočo se glavo. Ali kar je ona zdaj čutila, bilo je povsem drugače od onega, kar je tedaj čutila. — Takrat pripravljena je bila mlati se mu, samo da je besedo rekel. Zdaj ga je milovala in le mislila, kako da ga umiri. „Kaj ti je V" ponavljala j«? prejšnje besede. „Čemu plakad? Pa vender ne zategadelj, ker si prišel tako domov? To je nemogoče l — Ali se ti Markelov smili — ali se morda zame bojiš? Ali obžaluješ, da so vse naše uade tako uničene? — Saj si menda vender nijsi mislil, da bode vse tako izšlo, kakor si se nadejal!'' Neždanov vzdignil je glavo. „Ne, Marijana," je rekel in BkuŠal ihtenje 3 silo zadržati, „niti zate ni /ase ni j sem skrben, le ti BO m: smiliš, ti ! ki si svojo usodo združila z usodo človeka, ki te ni j vreden!" „ Kako ti je to prišlo na pamet V1' „llže zato, ker človek, s katerim si se združila v tem opasnem trenutku, nič druzega storiti ne vé — nego jokati!'; „Ti ne plakaš, samo živci tvoji.*4 ,,Moji živci, ali jaz — to je jodno ter isto! Slušaj me, Marijana; poglej mi na oko; ali mi umreš danes reči, da ne obžaluješ.....M „Kaj da ne obžalujem?" „Da si z menoj bežala?" „Ne!u „In ti pojdfcš tudi nadalje z menoj?" »Dal* „Da? Marijana . . . da ?" „l)a, gotovo. Jaz sem ti to obljubila, in dokler ti oni isti ostaneš, katerega ljubim, ne bodem se izneverila svojej obljubi." Neždanov nij s svojega mesti vstal, Marijana stala je pred njim. On jo je držal okolo pasa in ona naslanjala se je nanj. — „Da ... ne," mislil je Neždanov .... „prej, ako sem jo tako držal, stala je mirno, a zdaj se od mene odmakuie/' Potegnil je na jedenkrat svojo roko k sebi in ... . z Nemčijo, vsled katere jamči Nemčija Francoskej za vse ozemlje v Evropi in Afriki proti temu, da Francoska zniža svojo vojsko in se ne zveze z nobeno drugo velevlastjo. Pristavljalo"se je, dajeG.il ldet, to poizvedel od Gambette in takoj je bil svet poln te senzačne novice in nemški listi pnali so uže, da je Gallifet „Francoski Skobeljev." Zdaj pa objavlja Gallifet v listih pismo, v katerem pove, da je sicer prijatelj Gambetti, da je pa vse drugo, kar se je pisalo o banketu in njegovem govoru, izmiš ljeno. Min ster Frevcinet predložil je predsedniku francoske republiko velezanimivo poročilo, bako bi se puščava Sahara v Afriki izpremenila v veliko morje. Veliko in važnih vprašanj nastaja v očigled temu velikanskemu podjetju. Kako se bode premenil klima? Ne bodo li peščeni zameti preore-čili vhod v novo morje? Kdo bode plačal stroške? Bi li bilo na korist ali v škodo francoskim naselbinam v Afriki? V pretresovanje teh in jednacih vprašanj sestavljena je posebna komisija iz raznih strokovnjakov in veščakov. Francozom v Afriki pripetila se je zopet neprilika. Odposlali so namreč topografičen oddelek v južno stran dežele Oran. Za varstvo imeli so soboj dve kompaniji legije tujcev pod poveljstvom g. de Castries, vsega vkupe 350 mož. To četo napalo je pri Fontassa-Fratis kakih G000 arabskih pešcev, spremljanih po svojih ženskih in 1800 konjikov. Franeozje bojevali so se jakj hrabro, usmrtili več stotin sovražnikov in si osvojili bojišče. A izgubili so 37 mrtvih, mej nimi dva častnika, 30 bilo je ranjemh — in popustiti so morali ves živež in vso prtljago, ker so ne vojaki izmej spremstva porezali velbljodom uzde iu pobožali. Rodovi, ki so napali Francoze, spadajo pod Maroko, njih vodja je baje v boji bil ubit. General Colooieu in polkovnik Negrier napotila sta se takoj za sovražniki. V Egiptu traje gibanje proti tujcem še dalje. V Kairu odstavili so nemškega profesorja Spitto Beya, kateri je deželno knjižnico urejal skozi sedem let. Odstavili so ga pa zaradi tega, da ne bi izročenih mu svetih knjig in rokopis )v oskrunil z vinom, katerega je profesor pri svojem delovanji rad in cesto pil. Angleški opozicijonelni listi grajajo opro stitev Parnella. „Times" dvonrijo, da bi se s tem upokojila Irska._ Dopisi. ■z spodnjega Staferja 4. maja. [Izv. dop.] Ministerska naredba zastrari rabe slovenskega jezika pri sodnijah nas nij na vse strani zadovoljila. Narbolj pogrešamo naglašanje, da se slovenske vloge tudi slovenski rešiti morajo. Kaj to pomaga kmetu, Če je sod nij a primorana slovenske vloge sprejemati, uradnik pa vlogo nemški reši, ali mu je na voljo dano, v katerem jeziku, da jo reši. Mi se do-zdaj v prvej vrsti ni)stno borili za narodne odvetnike in bilježnike in za izpolnjevanje njih želja, da bi se od njih v slovenskem jeziku pisane vloge spre jemati morale; — mi smo se najbolj za to potezo-rali, da Slovenec, posebno prosti kmet od sodnije i pisma v njemu razumljivem t. j. v materinskem je- ziku rešena dobiva. To je bila svrha; slovenska vloga je le vez, pot, katera k tej svrhi pelja. Kaj je s slovenskimi blanketi, katere je m i-nisterstvo naročilo, če sodnikom, barem tistim, kateri so slovenskega jezika popolnoma zmožni, nij naloženo, jih rabiti? Iznenadilo nas je tudi imenovanje novega ptujskega sodnika g. Scheuchenstuela, pri katerem je ministerstvo pokazalo malo srčnosti. Z malimi, polovičnimi sredstvi tira se le malostna polovičarska politika, ki ne ugaja niti vladi, niti državljanom. — Mi sicer nij-mamo nič proti osobi novo imenovanega g. sodnika, mi celo Čislamo njegovo nadarjenost in spretnost, a kdor pazljivo pogleda po dolenjem Štirskem in pozna sodnike in pristave ondi nameščene, njih politične nazore, prišel bode na čudne misli, katerih pa denes še nečemo izrekati, pridržujoč si to za drug, obširneji dopis. ■z Celja 3. majnika [Izviren, dopis.] Čudno vest prinaša zadnja številka „Südst. Post" iz Maribora. Nemški dijaki na tamošnjej gimnaziji in pri-pravnišči vadijo se v narodnem šcuvanji, odlikujejo surovostjo, piepevajo „Wacht am Rhein", napadajo mirno v krčmi sedeče Slovence in jih psujeje: Vi slovenski psi znate le lajati, ne pa govoriti", hodijo po mestu s črno-rudeče-zlatimi in pruskimi črno-be-limi trakovi, razsajajo po krčmah in se ob treh po polunoči še pretepajo s delavci, kateri slednji jih na zadnje iz krčme pomečejo. To j3 tedaj sad od-goje. Jaz bi vsega tega niti ne verjel, da nij tiskano črno na belem. Saj pa tudi nij čudo, da se gode take reči, ako se na dalje čita, da sta mariborska ravnatelja Gutscher in Frank v mestnem zboru glasovala za znano hujskajačo resolucijo proti Slovencem in da je tem gospodom vse bolj mari nego disciplina mej nemškimi dijaki. Poudarjam besedo „nemskimi", kajti da so se slovenski dijaki drznili kaj jednacega, ne ostali bi brez kazni, izključeni bi bili uže iz gimnazija. Na našem gimnaziji zabraujuje se slovenskim dijakom pri javnem nastopu kot jedno točko programa peti peseu: „Kje dom je moj?" češ da je pesen n varna za denašnji položaj, v Mariboru pa se slobodno poje „Wacht am Rhein". Sploh imajo slovenski dijaki na gimnaziji v Celji jako neugodno stališče in mnogo neprilik. Zgodaj in neprestano morajo se vaditi v potrpežljivosti in diplomatičuo postopati, da ne zaidejo v nastavljene zanjke. O tem pa drugikrat. Z Dunaja 3 maja. [Izv. dop.] (Iz državnega zbora. Volitev v državni zbor. Ostavka ministra Szlavyja.) Debata o novem carinskem cenilniku teče v nepričakovanem lepem redu. Generalna debata, ki je trajala dva dni, bila je mirna in skoro bi mogel tudi reči, v katerih bodo prve glave naroda polne radosti in ponosa, jednakega tistemu, s katerim zapuščajo sedaj ječe Parnell, Dlllon in O'Kelly! Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 4. maja. V državnem zboru traje speoijalna debata o carinskem cenilniku še dalje. Vsaka prena-redba glede carine je težavna, zlasti pa pri nas, ko treba v oz»r jenu«.ti toliko raznovrstnih interesov. Do zdaj so se vzprijeli predlogi o dišavah, južnem sadji, sladkorji in tabaku. Največ pozornosti zavzima žitna carina, o katerej se je og'asüo 23 govornikov, katerih vsak ima skoro posebno misel. Nekateri zahtevajo prosto uvažanje pšenice, koruze in žita v Trst, Gorico, Istro, Dalmacijo, Hercegovino itd., drugi pa v okrajno glavarstvo Freiwaldau v Šleziji, zopet drugi pa se potezajo za ugodne železniške tarife in za olajšanja v prevožnji. Dunajski listi poročajo, da utegne postati kot naslednik Szlavyja v skupnem finančnem mi nisterstvu grof Coronini, kar bi bilo nam, ne pa Magjurom po volji. Baron Waltcrakirclieu bil je včeraj v Aussee pri muogobrojnej udeležitvi jednoglasno vo Ijen. Izid volitev drugod, zlasti pa v Murau-u nij še znan. Stranka nemških kazinarjev v Pragi, ki se je osobito v zadnjem govoru svojega vodja dra. Schiney kal • a pokazala nespravedljivo, izgublja vedno bolj veljavo pri nemško - liberalcih. „Wiener Allg. Ztg." očita jej v ostrem Članku zaslepljenost in malostno politično stališče. .Pester Lloyd" poroča iz zanesljivega vira, da niti skupna vlada niti merodajni vojaški krogi ne nameravajo v oltuplranili cležeiali ustanoviti nove .vojaške krajine". Pač pa se bode ob črnogorskej meji južno od Foče preko Gačka, Korita, Bileka do Trebinja politično administrativno poslovanje se za dalje izročilo poveljnikom postaj in njim pridanim častnikom. To pa samo za dva, naj-dalje za tri leta. V B4nvo*BJuli prenehdo je „puskaranje", a poroča se, da je 28. aprila treščilo v kulo na Golem vrhu in ubilo dva vojaka, jeduega pa ranilo. Dne 29. aprila pa je na Oclini strela ranila sedem vojakov. Viiaiij«' drxare. Tako zvani Barrere-ov predlog za rešitev donavskega prasunja. kateri je predložen po francoskej vladi in principijelno vzprijet od vseh držav, izvzemši jedino Rum uns ko, ima namen do ločiti pravila z i strugo Dunava od „ železnih vrat" do Galaca. Ta del reke razdelil bi se v 4 nadzor-ništva. Prvi oddelek do ustja reke Timoka nadzoroval bi srbski, tretjega bolgarski, druzega in četrtega rumunski podnadzornlk. „Romanul" s tem predlogom nezadovoljen toži, da jim sedaj baš Francoska vlada nudi to grenko torilo. „Nordd. Allg. Zeitung" poročala je nedavno, da je francoMkl general Gallifet pri nekem banketu trdil, ka pruski poslanik nagovarja francoskega ministra Freycineta, naj podpiše zvezno pogodbo njeno telo se je res nekoliko od njega nazaj pomaknilo. „Kaj meniš?" začel je zopet on govorico. „Ako bi naji policija preganjala, ne bi li dobro bilo, da ae prej poročiva? Drugod kje je težko dobiti takega popa, kakeršen je Sosim . . .u „Jaz sem pripravljena," rekla je Marijana. Neždanov gledal jo je pazljivo. „Prava Rimljanka!" mrmral je poluglasno in ustne nabrale so se mu v čuden, vrlo čuden smeh. „Cuvstvo dolžnosti je dobro razvito!" Marijana je delala, ko da tega nij cula. „Trebalo bode ... s Solominom govoriti." „Da . . . Solomin . . ." odgovoril je Neždanov. „Ali tudi on je v opasnosti; tudi njega bode policija soboj odvela. Meni se vidi, da je on vsega še bolj kriv, nego jaz, in da tudi več zna, nego jaz." „Tega ne vem," odgovorila je Marijana. „On o samem sebi nikdar ne govori." „Ne tako, kakor jaz!" mislil je Neždanov. „To hotela je reči!" Nekoliko časa bil je molk, — na to rekel je zopet on: „Solomin ... da, Solomin. Radi tebe ne bil bi tako skrben, da je človek, s katerim se imaš združiti, takšen, kakeršen je Solomin ... ali pa ta sam!" Zdaj pogledala je Marijana vsa začudena Než danova: „Ti nijmaš nobene pravice tako govoriti!" vzkliknila je naposled. ,,Nijmam pravice? . . . Kako mi je to umeti ? Tako, da ti mene ljubiš ... ali tako da sploh nij-mam nobene pravice kaj tacega reči." „Ti nijmaš nobene pravice!" ponavljala je Marijana. Neždanov pobesil je glavo. ^Marijana," rekel je za nekoliko časa čisto drugim glasom. „Kaj hočeš?« „Ako bi te zdaj nekaj vprašal .... ti znaš kaj ... . Ne, jaz te ničesa ne vprašam .... Z Bogom!" Neždanov je vstal in odšel iz sobe, a ona ga nij zadrževala. V svojej sobi sel je na počivalnik in obraz z rokama zakril. Lastne misli so ga plašile in skušal je misliti na kaj druzega. — Le nekaj je čutil: da je neka roka iz zemlje korenino njegovega žitja prijela in je neče izpustiti. Čutil je, da tisto drago in ljubo bitje, v drugej sobi, od katerega je le po tankem zidu ločen, ne bode k njemu ven prišlo; — a sam k njej iti, se nij upal: čemu tudi ? Kaj bi jej rekel ? Čul je hitre korake in pogledal je okolo sebe. Solomin šel je skozi njegovo sobo in na Marijanina vrata potrkal. „Čast, komur čast gre!" Sčebetal je Neždanov. XII. Bilo je uže deset ura zvečer, in Sipjagin s svojo soprogo in Kolomejcevom sedel je v salonu Aršanovskem in kartal, ko pride sluga in javi, da neki gospod Paklin želi govoriti njegovo ekscelenco Borisa Andrejiča zavoljo neke jako važne svtari. „Tako pozno!" čudila se je Valentina Mihaj- lovna. „Kaj?u vprašal je Boris Andrejič skozi lepi svoj nos. „Kako si tistega gospoda imenoval?" „Rekel mi je, da se zove Paklin." „Paklin!" vzkliknil je Kolomejcev. To ime se sliši, kakor „Solomin"; oba smrdita po vasi. — De vrais noms ruraux, hein?" „In rekel je," obrnil se je Boris Andrejič k slugi, „da je stvar vrlo važna." „Tako," je dejal. „Hm! ... To je kakšen prosjak ali pa intrigant. (Morda oboje opomnil je Kolomejcev.) — Lahko mogoče. Dovedi ga v moj kabinet." Boris Andrejič je vstal s sedeža. „Pardon ma bonne . . . . stvarna, akoravno nekateri levičarski govorniki napada na zdanjo vlado nijso mogli opustiti. Večni tarne z vit. ^ h ! u in e i /. k y bivši minister za poljedelstvo, je prav nesrečen, da so novi carinski ce-nilnik bas po tem od njega in pajdašev njegovih toliko črtenem ministerstvu spravi v red. Naslednje pa je izjavil, da bode zjedinjena levica pokazala, kaj se pravi sprava z levičarji na polji gospodarskega interesa. Glasovali so skoro vsi levičarji za prehod v špecijalno debeto. To je bil trenotek celo nekako veličasten, da se je vsa zbornica glasil«* za ministirsko predlogo. Veličastnost pa nij trajala dolgo, kajti v špecijalnej debati se skoro pri vsakej stavki glase levičarski govorniki proti. Tako je prišlo, da je šp^cijalna debata tu i tam kos generalne debate. Levičarji repenčijo se pa največ iz političnih, nikakor pa ne iz gospodarskih uzrokov. Za nekatere dežele za Dalmacijo, južno Tirolsko, Galicijo zahtevalo se je iznimek, ker se dotičnim deželam po novem carinskem cenilniku preveč nalaga bremen. Posebno težko je stališče Dalmatincev, ki ne pridelavajo dovolj za se, za to pa morajo razne predmete za živež od drugod kupovati. Tako se bode za Dalmacijo živež predražil. Dr. Monti je baš iz tega uzroka položil svoj mandat. Razprave o carinskem cenilniku ima trajati najmanj 14. dnij. Nadejati se je, da se bode cela predloga vzprejela, kakor jo je predlagala vlada. Priznati se tudi mora, da levičarji tudi v tej razpravi nijso tako jedini, kakor so trobeutali. Včeraj vršila se je volitev v državni zbor občin okolice Hernalsa in Klosterneuburga. Nemški nacijonalci kandidirali so dr. Rodi er j a, ki je v volilnem shodu rekel, da bode vedno tako glasoval, kakor Herbst in Chlumetzky. Židovski listi so tudi zelo poganjali se za tega kandidata. Dr. Kopp, jeden levičarskih glav, prišel je eam v volilni zbor, da bi govoril za svojega pristaša. Pa slabo se mu je godilo! Koj ko je naznanjeno bilo, da ima govoriti dr. Kopp, začel je krik proti njemu, tako, da niti nastopiti nij mogel. I pri tej voliltvi je njegov kandidat po velikej agitaciji od 400 gla sov komaj vjel jih 96. Izvoljen je dvorni svetova lec Exner z 287 glasi. „Wiener All. Ztg." pravi, da ta volitev zopet jasno dokazuje, „wie hoch die Antipathie gegen die jetzige Partei leitung der Linken gestiegen ist", in „Man ist oben des Parteiterrorismus satt". Torej so zjedinjeni levičarji zopet dobili strašno brco! I to so nemški možje! Kedaj pa bodo mej Slovenci živeči takojvani Nemci spametovali se? Magjarski listi se silno hudujejo nad neko avstrijsko vojaško stranko, ki je Szlavy-ja prisilila, da je dal ostavko. „Pester Lloyd14, velik magjarski šovinist, je kar besen. Ta list je baje v prav tesnej zvezi s Szlavyjem. Odstopivši minister pa nij bil radi tega na ostavko prisiljen, ker je bil splošni finančni minister, temveč radi slabe uprave v Bosni in Hercegovini, ki je tudi bila v njegovih rokah. Vse je upravljal v smislu magjarskega šovinizma. Zato vzbudil je nezadovo'j-nost in moral je — iti. Kdo pa bode njegov naslednik? To je teška uganjka. Pravijo, da mora zopet priti Magjar. Domače stvari. — (Močvirski odbor) imel je zadnji torek sejo, pri katerej se je sklenilo, da se poizvedo tisti, kateri dolgujejo še konkurenco, da se zahteva od njih povrnitev. Podobčina Blatna Brezovica nasve-tuje, da bi se iztrebili Zornov, Konfinsk in Žrnikov graben. O tem se bode sklepalo, ko dojde m Dunaja glavni črtež za osuševanje močvirja. Močvirski komisarji za nadzorovanje del imenovali se bodo še le v jednej prihodnjih sej. — (Stavbenim mojstrom) imenovan je zidarski mojster, hišni posestnik in izvrstni narod-njak gosp. Filip Zupančič v Ljubljani. V dosego tega imenovanja podvrgel se je g. Zupančič pred baš ad hoc imenovano komisijo tri tedne trajajočemu, jako strogemu izpitu. Spričevalo deželne vlade pro glasa g. Zupančiča popolnem sposobnega za samo-stalnega stavbenega mojstra, ki je dovišil izpit z dobrim uspehom. Ker je ta gospod prvi, ki je na Kranjskem delal tak izpit, mu prav srčno čestitamo in ga priporočamo vsem narodnjakom in vsem drugim, ki hote kaj zidati, kot veščega in izvrstnega strokovnjaka. — (Samoumor.) Včeraj zjutraj ob 3/* na šest ustrelil se je na stopnicah Št. Peterske vojašnice Ivan Trap, korporal v 18. kompaniji domačega Kuhnovega pešpolka, rojen na Krškem, s puško pod brado, da se je vsa glava razletela. O uzrokih samoumora se ugiblje. Nekateri trde, da so mu predpostavljeni nagajali, drugi pa, da svojih vojaških dolžnostij nij spolnoval, kakor bi moral. — (Nesrečen skok.) Včeraj popoludne šli so dijaki Waldherr-ovega zavoda na sprehod. Jeden mej njimi, rodom Rus, skoči preko malega jarka, pa se takoj kričaje zdrugi na tla, ker se mu je v nogi žila razpočila. Ker je prišla takoj zdravniška pomoč, nij za ponesrečenega nevarnosti. — (V Šent-Vidu nad Ljubljano) bo prihodnjo nedeljo novi župnik, g. Andrej Vole, po kanoniku in dekanu, g. Antonu Urbasu, slovesuo vmeščen. Sprejem pretekli torek popoludne bil je silno slovesen. Priprave velikanske. Kaj tacega se pač redko na deželi vidi, kakor se jo zdaj skazal Šent-Vid. Obširno poročilo nam je obljubljeno. — (Iz Velike Doline) na Dolenjskem se nem piše 3. t. m.: Začeli smo zidati novo cerkev, katera bode stala 27.000 gld , za kar smo novce s prikladami na davek v dolgih letih spravili vkupe. Delo prevzela sta g. inženir Tomek iu stavbeni mojster g. Filip Zupančič. Pri podiranji stare cerkve našli so prav lepa vrata v gotiškem slogu najmenj 500 let stara, katera bodemo pri novej cerkvi porabili. Do jeseni upamo biti pod streho. — (Iz Bohinja) se piše „Nov.-: Kmetijska predavanja deželnega učitelja poljedelstva gosp. E. Kramarja v Bistrici 23. in v Srednji vasi 25. aprila bila sta nepričakovano dobro obiskana. Kako so Bohinjci ukaželjni in kako se zanimajo za kmetijski napredek, kaže nam to, da se je v Bistrici nad 150, v Srednji vasi pa 300 ljudij predavanja udeležilo. Da se nas je toliko sešlo, zahvaliti se moramo posebno za kmetijski napredek tako vnetemu, zaslužnemu in obče spoštovanemu gosp. Janezu Mesarju, župniku na Bistrici, kakor tudi g. Vojvodu, župniku v pokoji in g. Poklukarju, kaplanu v Srednjej vasi. Tudi učiteljema gg. Pretnarju in Mencingerju, kakor tudi posestniku Antonu Odarju, gre vsa hvala za njihov trud. Se i/, daljnih kraje? se je mnogo ljudij udeležilo; tako je pripeljal gospod župnik Sodnik lepo število ljudij iz Kopiivnika. Občno se je želja izrekla, da nas naj g. Kramar zopet kmalu obišče. — (Izkopali) so te dni v Studenicah okraja Slovensko-Bistriškegu uže dolgo pokopanega Antona Košiča, po domače Flegar imenovanega, ker se sumi, da ga je lastna žena „na sedaj uže nič več nenavadni način" spravila iz sveta, ga namreč zastrupila. — („Vrtec") za mesec maj je prinesel našej slovenskej mladini naslednje gradivo: 1. Me-dlečej cvetlici (pesen); 2. Pod orehom (povest); 3. Obogateli trgovec (povest); 4. Na poti (pesen s podobo); 5. Previdnost (povest); 6 Mačka, miš in miška (basen v vezanej besedi); 7. Nabita puška (povest); 8. Samota (s podobo); 9. Čudna skrinjica (povest); 10. Radovljica (zgodovinsk obrazec); 11. Kuhinjska sol (prirodopisni sestavek). Slovstvene stvari. — Iz te vsebine se vidi, da je dobila naša učeča se mladina zopet lepo število poučno-zabavnega berila, da se primerno izobražuje in si v imdolžnem veselji Ča3 krati. _ Igrajte mej tem ecarte ali pa malo potrpita . . . jaz se koj vrnem." „Nous causerons . . . allez!" klical je za njim Kolomejcev. Sipjagina Btopivsega v svoj kabinet in zapazivšega žalostno vnanjost Paklinovo, obšlo je tisto pravo mi-nistersko čuvstvo: prevzetno usmiljenje in gnusna ljubeznivost, ki je visokim dostojanstvenikom Petro-gradskim, rekel bi, prirojeno. „Moj Bog," si je mislil, „kako žalostno izgleda ta človek !u „Sedite," rekel je glasno z milostivim baritonom, ter sam prej sel, nego njegov gost. „Gotovo ste od potovanja utrujeni, sedite torej in povejte mi: kakšna važna stvar je vašemu kasnemu prihodu uzrok ?" „Ekscelenca," začel je Paklin in se pazljivo na stolov ogel vsedel, „dovolil sem si . . ." „Čakajte," rekel je hitro Sipjagin, „Vas ne vidim prvikrat. Jaz nobenega obraza ne pozabim, ki sem ga kdaj videl; vašega obličja se spominjam . . . Kje sem vas videl?" „Ekscelenca se ne motite. Čast mi je bila, videti vas pri nekem znanci v Petrogradu, pri tistem .... ki je ... . žalibože . . . vaše nezadovoljnost .... Sipjagin vstal je hitro s svojega stola. „Pri gospodu Neždanovu. Zdaj mi je prišlo na pamet .... A vas baje on nij zdaj k meni poslal? . . .k „Ne, ekscelenca; obratno . . . jaz . . ." Sipjagin se je zopet vsedel. „To je pametno, kajti drugače proBil bi vas bil prav uljuduo, čim hitreje mogoče kopita pobrati. Mej tistim gospodom in menoj ne trebam nobenega posredovalca .... Jaz sem previsok, da bi se nad tem gospodom maščeval, ali slišati nečem niti o njem, niti o tistej deklici, pri katerej je zlega bolj duh nego srce krivo. (Odkar je Marijana utekla premleval je to frazo neprestano.) — Iz mojega spomina sta izbrisana!" Pri slehernih besedah naredil je Sipjagin z roko njegovemu čuvstvu odgovarjajoče znamenje in sicer od zdolej gori. „Jaz sem ja pozabil, moj gospodine!" „Čast mi je uže bila, vašej ekscelenci opomniti, da nijsem v njijinem imenu prišel, akopram morem vašej ekscelenci reči, da sta se poročila." („Kaj zato!" mislil je Paklin sam pri sebi, „rekel sem, da se bodem tu kaj zlagal .... zdaj sem obljubo izpolnil.") Sipjagin si je, čuvši to vest, začel hrbet na naslonilu stolovem drgniti. (Dalje prihodnjič.) Telegrami »Slovenskemu Narodu1'. Dunaj 4. maja. Defacis imenovan je predsednikom deželne sodnije v Trstu. Kijev 4. maja. Pretekli teden se je tu iztiralo 1500 židovskih rodbin. Kairo 4. maja. Kedive neče podpisati obsodbe proti čerkeskim častnikom. Situvacija najozbilneja. _ Razne vesti. * (Vereščagin pisatelj.) Ta tako hitro po vsem svetu zasloveli skoro nedosežni slikar spisal je o svojih potovanjih v srednjej Aziji in Indiji knjigo, katera se v Lipsiji tiska. Vereščagin spisal je knjigo v ruščini, njegova soproga pa jo je prevela na nemški jezik. To delo, kateremu je pridejanih mnogo umetnikovih risarij in podob, bode gotovo posebno zanimivo. * (N o v denar.) Na Francoskem se bode izdeloval drobiž iz nikelna po 10 in 20 santimov (cen-times). V Novej Kaledoniji našli so toliko niklove rude, da je cena tej rudi znižala se na tri franke za funt. Nikel je kovina stoprav leta 1751. iznaj-dena, a jako koristna. Do sedaj se je iz nikelna izdelovalo tako imenovano novo srebro, tudi pri žepnih urah se rabi za kolesa. * (Če prideš na francoski kraj, — pozdrav od mene mu oddaj!") tako napisal je v Tunisu živeč Francoz na listek, katerega je rudečim svilenim trakom privezal na nožico vjete lastovke in jo potem izpustil. V dan 26. aprila t. 1. priletel je ta krilati sel v francosko mesto Saint-Otner v svoje staro gnezdo. Neki deček zapazi ru-deči trak, vjame lastovko in izroči listek s pozdra-vilom učitelju, kateri je smatral za svojo domoljubno dolžnost to oojaviti ter odposlal pozdrav listu „Si<5cle". * (Karakterističen dvogovor.) K omaro vn v „Sviet" prinaša naslednji razgovor : Častnik : „Kdo je naš notranji, kdo pa naš zvunanji sovražnik?" Vojak novinec: „Naši notranji sovražniki so Nemci in zidovi, zunanji pa Turki, Angleži in druga sodrga." vw ^ - ------------•» eter: Stanje barometrovo je bilo v preteče-omaj srednje in sploh za 2-6f> mm. nižje, kot vsega leta; znašalo je 732-<>5 mm. in je bilo Meteorologično poročilo. (Progpleid «>o;#! pretepeni moHCC.) Barometer nem mesecu kom srednje stanje 21 krat podnormalno, 9 krat pa nadnormalno Z o/.irom na srednje stanje vsega Pesege [a stal barometer lfikrat pod-in 15 krat nad normalom. Najvišje srednje stanje, 742 02 ram. ali za 9-37 mm. nad meBečiiim normalom, je imel 6. april; najnižje, 724-25 mm. ali za H 40 mm. pod mesečnim normalom, 28. april; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja znaša torej 17 77 mm. Najvišje v vsem meseou sploh, 744-34 mm. visoko, je stal barometer 7. aprila zjutraj; najnižje, 723T)4 ram. visoko, 28. aprila zjutraj; razloček m;>j maksimum iti minimom sploh znaša torej lO>80 mm. Največji razloček v stunji lednega dne, za 5 94 mm., je imel 29. april; najmanjši, za Ó10 mra,t 24. april Termometer: Srednja temperatura vsega meseca je znašala -f- 9-4° C. in je bila torej popolnem normalna. Srednja dnevna temperatura je bila ¿Okrat nadnormalna. K) krat pa podnormalna. Najvišjo srednjo temperaturo, -f- 133o C, sta imela 24. in 35. april; najnižjo, -|- 2-3° C, 10. april; največji razloček v srednjej temperaturi znaša torej ll-0° C. Najvišja temperatura vsega meseca sploh, 19 6° C, je bila 30. aprila opoludne; najnžja, — 1-4U C, 12. aprila zjutraj; največji razloček v temperaturi sploh je torej znašal 21"0° C. Največji razloček v temperaturi jednega dne, 17° C, je imel 1. april; najmanjši, 1.0° C, 10. april. Temperatura je bila samo dvakrat, to je 12. in 13. aprila pod ničlo. Vetrovi pretočenega meseca so bili večinoma slabotni in so prevladovali vzhodni in južni vetrovi nad severnimi in zahodnimi. Z največ 8/0 je bil zastopan „ vzhod", namreč z 38°/0, s 30°/0 nj'iKozahod", s 13-33n/0 nPTorenjec", s 6-6°/0 „burjau, s 5*5°/0 „brezvetrijea, z 2-2% nzahodu in z 1-1 »/o »iever«. Nebo je bilo vsled nizkega stanja barometrovega precej premenijivo; z 41%, jasno, z ravno tolikimi oblačno, z 18°/u pa deloma jasno in deloma oblačno. Mokrima: Deževnih d nij je imel april 9, sneženega 1 ; palo je menj mokrino kot v marcu, namreč za 103-10; največ, za 40*20 mm., 27. aprila; najmenj, za 1*30 mm., 17. aprila. Umrli so v IJublJani: 2. maja: Franc Košir, čevljar, 52 let, Karlovska cesta št. 7, za jetiko. — Franja (Jrum, delavka, 21 let, Ilrndecki-jeva vas št. 14, za jetiko. 3. maja: Alojzija Tomšič hišna poso*tnica, 73 let, llradeckijeva vas št. 17, za vodenico. — Franja Podržaj, hišnega posestnika hči, 6 let, Poljanska cesta št. G9. V deželnej bolnici: 29. aprila: Marija Kralj, duinarica, 04 let. Na Mirliiili pri Vrhniki prodajo h< mladi prašički Štefanu Ferlanu. IV. izkaz doneskov za spomenik dr. J. Bleitveisa viteza Trsteniškega. O. Gabršek Simon v Št. Andrežu pri Gorici............ G. Vilhar Ivan. posestnik v Ljubljani G. Murnik Janez, tajnik kupčijske in obrtno zbornice......... G. Jan Jurij, dekan v Dolini na Krasu G. Zamejc Andrej, kanonik itd. v Ljubljani ............. G. Vole Jurij, kanonik in stolni dekan v Ljubljani........... G. dr. Simonič Fr., c. kr. uradnik vseuči-liščne knjižnice na Dunaji..... G. Pizer Andrej, župnik v Grabštcinu na Koroškem........... G. Einspioier Andrej ml., farni oskrbnik v Šempetru pri Grabšteinu..... G. Mesar Janez, župnik v Bohinjskej Bistrici ............. G. Jamar Andrej, oskrbnik tovarne na Fužinah pod Ljubljano, in sicer v svojem imenu.......... 2 gld. 10 „ — kr. > 10 , 16 „ — 10 i — 5 n — » 5 , — n 3 „ — n 1 , 50 a 2 B — n 2 „ — v imenu svojega umrlega oreta Andreja v imenu svojega umrlega brata Matevža v imenu svojega še živečega brata . . (J Murnik Ivan, trgovec itd. v Kamniku G. Grča Blaž, vikarij v Čepovanu na Goriškem ............ G. Potočnik Fr., stavbeni svetnik v po-koji in dež. poslanec....... G. Križnik Gašper iz Motnika .... G. dr. Vošnjak Josip, državni in deželni poslanec itd........... G. Smrekar Josip, profesor bogoslovja v Ljubljani........... G. Jeraj Josip, župnik v Žavcu .... G. Par Val., župnik v Gotovljih . . . (i. Jurčič Josip, kaplan v Žavcu . . . G. Zehl Josip, župnik pri sv. Petru v Sa-vinskej dolini......... G. Arzenšek Mat, župnik v Grižah . . Vkupe . . ." K temu v zadnjem listu izkazanih . . Vkupe do zdaj . . gld. — kr. 2 „ - 5 „ - 1 n - 5 . - 5 , - 5 „ - 5 „ - 2 n - 2 n - 1 - — 107 gld. 770 - 50 kr. 50 . 878 gld. — kr. I encere ce tCi i—i t- o rt a g - „ rt - is « S ti S > rt > T3 > rt M sfl rt ^ S .*2 a E £ a rt es) a l-i (D 'S. j* • rt £ »o _ „ > 1> m E A* H — ' rt o > . es |BI g a A S — N3 td > rt S. ■ § g 'M'a J. J rt >8 n u. w h o o o o C -c Ou, CL, domače reje pri ^286—2) EPILEPSIJO (božjast) i i n <>K. ki se kot po- sebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehora rabi zoper božjast. (218—28) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se ilticon pO iSO l*r. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v l.jultl juiii ima ta sok lekarnar'gi .1uli) pl. Ii'iih0 kr. Salicibi zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a .¡0 kr. ! Najnovejše spričalo. "^S^! Vaše blagoroiije! Mnogo let vporabljam Vašo »nlUdluo uhIiio \(mI<> in -.:!..« il: i /oluii prašek z i/.vrstnim uspehom in priporočati ja morem vsakemu naj topleje. Pošljite zopet od vsakega 9 steklenice. Spoštovanjem (162—14) j^-nton Slcxxan.a,, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzerju lekarna „pri samorogu", V B. lil* I j;« »i i. NeNtlli li^ Kt. 4. Ji o o lii to i o i i co - r 1 f i I «O I I iT. G) "O '"T- ¡t. t— CT: CO ^ Ol I jO y-1 80 CO »H i3 S......... «i f j ;:,"„:,::., H 2 . . jg - • • • |j I ' • " O * " " * r- 2 • • K , da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč j ako skrbno, vpliva uspeäno pri vseh težavah pri prebavljen ji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri Icrči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidih, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega vpliva je zdai gotovo in priznano IJu domače smdsiv«» postal in so splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja so na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svoto. Vaše blagorodje! Čutim se dolžnega, da Vam izrečem najboljšo zahvalo. Za februvarja uže boleham na želodčnej bolečini, zjedinjeno i neapetitnoarjo in brezmirnimi nočmi. Obiskal si m uže mnogo zdravnikov brez uspeha. Le po moči „dr. Rosovega zdravilnega balzama" sem zopet opomogel, vplival je čudovito. Vsi moji znanci v tem kraji morejo to pričati in so čudijo nad mojim apetitom. Do zdaj sem si naročil tretjo Bteklenico pri gospodu Neueteinu v Piankengasse. Prosim Vas, da to moje spričalo po resnici objavite. Se jedenkrat presrčno zahvalo. Spoštovanjem Peter Npringer, vrtar v Gorenjem Sv. Vidu pri Dunaji, Auorliotgasse 2. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, 'naj povsodi izrecno «Ir. Konov zdravilni lmlzttui iz lekarne E. Fragnerja 7 Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rocovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca It. Fragncrjn, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Kpornergaase Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Fioooli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, lekar. V Novem mestu: Dom. Rlzzoli, lekar. V lCameuiku: Jos. Močnik, lekar. V Kranj i: K. Šavnik, lekar. ifil&" Vse lekarne in večje trgovine z materijalnlm blagom v Avstro-O g-e rs koj Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam: Praško vseobeno domače mašilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne mozoljčke, črniasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji inpoputiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če Be noge pote in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; /oper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rano in take, ki se gnoj e; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožieo na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem brez bolečin ozdravi. ■ ■} ciifjtt ti h pt» 2.5 in 3.5 lir. (142—7) EJoulzaEii /,a uho« Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Mi si jemljemo čast s tem naznanjati, da se začne Izdaywoj« našega piva dn6 8. maja a. c in je bodemo na dalje notiiali z gld. i:t.r>o per hektoliter netto kasa od pivovarne, sodo ve franko tja nazaj, gld. 1H.50 per hektoliter netto kasa od naše zaloge — gospod 3F\ Sda.ečLi-W37\ «radec, Anaen«*AraHse «5 — sodove franko v Gradec nazaj. Naklonjenja naročil na ta izvrstni produkt prosimo spoštovanjem Meščanska pivovarna v Plznu, (Ponatis se ne plača) uHtunovljena 1S-1£2. Izdutelj in odgovorni urednik Mnkao A rini 6. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne**.