Poštnina plačana s gotovini Leto XIL, štev« 163 Ljubljana, sobota 18. julija I93I Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123» 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul 3. — Tel 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180. Wien št. 105.241. Naaočnena znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon st 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef. it. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Poskusen atentat na baziliko sv. Petra v Rimu Vatikanski orožniki so pri večernem pregledu cerkve našli peklenski stroj, tempiran za 2. uro ponoči — Razburjenje v Vatikanu — Za storilci ni nobenega sledu Rim, 17. julija, č. Ko so sinoč! papeževi orožniki zapirali baziliko sv. Petra, so jo, kakor vedno, še prej preiskali in našli v desni ladji položeno bombo. Takoj so jo izročili poveljniku vatikanskega orožništva, ki jo je dal na samotnem mestu razstreliti. Bila pa je baje tako slaba, da ne bi mogla napraviti nobene škode, niti ogražati komu življe- ' Rim, 17. julija, s. O poskušenem atentatu v cerkvi sv. Petra poročajo naslednje podrobnosti: Sinoči je vatikanska žandar-BJerija odkrila v cerkvi sv. Petra peklenski stroj. Orožnik: so spravili bombo takoj na varno, daleč od poslopij, kjer je davi eksplodirala, ne da bi bila povzročila večjo škodo. Foskušen atentat na cerkev sv. Petra, ki sa jo preprečila le čuječnost vatikanskih orožnikov," je izval v Vatikanskem mestu veliko vznemirjenje. Rimski opoldanski H-eti odločno obsojajo zločinski čin ter«rja, Vi sa, kakor številne druge bombne atentate po Italiji, pripisujejo protifašistom. Papeža so takoj snoči, ko so bile znane podrobnosti, obvestili o tem, da so peklenski stroj odstranili. V Vatikanu so še snoči natančno preiskali vse prostore, če ne bi bile skrite bombe morda ie kje drugje. Peklenski stroj je napravil pri eksplozij i globoko luknjo v zemljo. Tla okoli do-tičnega mesta, so 200 m na okoli posuta z grudami in drobci bombe. Po eksploziji sodeč bi bil povzročil peklenski stroj, če M bil eksplodiral v zaprtem cerkvenem prostoru v cerkvi, velika opustošenja. Eksplozija. ki je zbudila prebivalce bližnjih hiš lz spanja, nI povzročila razen nekaj razbitih šip v upravnih poslopjih Vatikana nobene druge škode. Državni tajnik, kardinal Pa-celli Je davi ponovno informiral papeža o podrobnostih poskušenega atentata. Zločinski napad na baziliko sv. Petra je zelo užalostfl Papeža, ki ne more razumeti, da so na svetu tudi taki zločinci, ki se ne ustavijo niti pred največjim božjim hramom na svetu. Tudi javno mnenje Italije Je zelo ogorčeno in zahteva, da se krivci čimprej najdejo in najstrožje kaznujejo. Rim, 17. julija, s. Večerni listi objavljajo iz npne podrobnosti o posknšenem atentatu. Peklenski stroj, ki je bal opremljen z uro, bi bil moral eksplodirati ob dveh ponoči, ko v cerkvi ne bi bilo več vernikov. Zaradi tega ne bi bilo človeških žrtev, vendar pa bi bila stvarna škoda zaradi dragocenosti, ki jih ima Petrova stolnica, nepregledna. Peklenski stroj so opazili pri običajnem nočnem pohodu papeževi gardisti v spovednici, nedaleč od spomenika papeža Benedikta XV. Gardistu, ki je našel stroj, je bila takoj Jasno, da ga je treba čimpreje odstraniti lz cerkve. Na povelje poveljnika garde so položili bombo v neki vrt, precej oddaljen od naseljenih delov Vatikanskega mesta. Tekom večera so o najdbi obvestili papeža, ki je izdal navodilo, naj se peklenski stroj drugo jutro izroči arti-ljerijskim strokovnjakom. Proti jutru pa je peklenski stroj sam eksplodiral. Krivdo vale na protifašiste S pojasnjen jem zadere se bavljo italijanska policijska oblastva ln vatikansko orož-ništvo, vendar doslej niso našli še niti najmanjšega sledn za storilci. Vatikanska oblastva so izdala stroge varnostne ukrepe. Vsi dohodi v Vatikansko mesto so pod najstrožjo kontrolo. Danes so smeli skozi nje ramo vatikanski nameščenci, ki so se morali -izkazati s posebnimi legitimacijami. Tndi cerkev sv. Petra šo začasno zaprlL Rim, 17. julija, g. Rimska listi vidijo v poskušenem bombnem atentatu na cerkev Sv. Petra delo protifašistov, ki so hoteli žaRti italijanski narod v njegovih najsvetejših čustvih ljubezni do domovine in vne> me do vere. Prvi sestanek odbora strokovnjakov Zaradi skorajšnjega sestanka ministrske konference se bo odbor omejil samo na proučitev posamnih vprašanj _ - - a__13_ __If««M C* ««t A AM London, 17. Julija. AA. Danes dopoldne ob 11 so se sestali angleški, belgijski, iran-ooski, nemški, italijanski, japonski in ameriški finančni strokovnjaki, Ja razpravljajo o &e nerešenih vprašanjih, kako naj se ■uveljavi Hoovrov predlog. Seja je bila v aakladnem ministrstvu. Ker je Francija načelno sprejela Hoovrov predlog, je nastala v tem vprašanju precejšnja iaprememba. Ker je bilo določeno, da bo konferenci strokovnjakov sledila takoj seja ministrov, bodo strokovnjaki razpravljali le o reparacija b in predložili poročilo o tem vprašanju ministrom, ki se sestanejo v ponedeljek zvečer. Po konferenci, ki je bila zaključena kmalu po 12. uri, je bil izdan naslednji komunike: »Davi se Je sestal v zakladnem ministrstvu odbor strokovnjakov, da razpravlja o odredbah, potrebnih za fevedbo enoletnega moratorija, ki ga je predlagal ameriški predsednik Hoover. V odboru so bili zar sbopnikl Belgije gg. Gntt, Frere, Janson, Marx, Smeers in vikomt de Lantsheere; zastopnika Francije gg. de Peyster ln Ru-ef; zastopniki Nemčije gg. Berger, Noel-decke, Litter ln Ronde; zastopniki Anglije sir Frederick Leith Ross, Sargent m Wa-ley. Italijo sta zastopala Beneduce In Sont-no, Japonsko Kurijama, Jumoto ln Kljnhl in Združene države Hugh Gibson. Ker se sestane v ponedeljek konferenca ministrov, je razpravljal odbor le o preliminarnih vprašanjih. Za predsednika je bil Izvoljen sir Frederick Ross-Leifch, za tajnika pa Pinset ln Perowne. Sklenili so imenovati odbor, ki bo razpravljal in poročal o Se nerešenih vprašanjih reparacijskill dobav v blagu. Dalje so sklenili, da bodo lahko države, ki niso zastopane v odboru strokovnjakov, predložile pismeno poročilo o svojih posebnih interesih v tem vprašanju. Imele bodo tudi priliko, če bo potrebno, obrazložiti svoje poročilo v osebnem razgovoru z odborom. Neredi in nemiri v Španiji se nadaljujejo Edina telefonska zveza Španije z inozemstvom v nevarnosti — Izgredi brezposelnih v Cartagenl Madrid, 17. julija. AA. Stavku joH so danes v glavnem mestu skušali prerezati telefonski kabel, ki spaja Madrid z inozemstvom. To je edina zveza, ki danes obstoji med Španijo in ostalo Evropo. Dozdaj se jo je posrečilo ohraniti navzlic vsem poizkusom sabotaže- . . Madrid, 17. julija. AA V Cartagem je prišlo do neredov in izgredov brezposelnih delavcev. Desettisoč se jih je zbralo pred mestno hišo in čakalo, da se vrne deputa-eija, ki je šla k mestnemu načelniku pred- ložit njihove zahteve. Hafelnik pa je izjavil. da to vprašanje ne spada v njegovo pristojnost. Ta odgovor je delavce tako raz-dražil, da so pobili vso opravo v njegovi pisarni. Razen tega je množica razdejala tudi mestno posvetovalnico. Škoda je ogromna. Rim, 17. julija. Aragooski nadškof kardinal Baraquer je prispel danes z letalom semkaj, da bo poročal papežu o položaju v Španiji, posebno pa o situaciji v Kataloniji. Nov konflikt med Grčijo in Bolgarijo Zaradi vesti o razveljavljenfu plačil za odškodnino beguncem je zavladalo v Bolgariji veliko razburjenje Sofija, 17. jiriija. AA. Bolgarska agencija poroča: Atenske vesti, da je grška vlada sklenila ukiniti vsa plačila, izvirajoča iz pogodbe Kafandairis-Molov, so v vseh krogih zbudile veliko vznemirjenje. Posebno razburjeni so begunci, ker so morali zapustiti Grči jo in tam svoje domove z imet« jem vred, s čimer so ne samo izgubili vse 6voje premoženje, nego tudi sredstva za življenje. Predsednik vlade MaJinov je testo vn emu uradu dal izjavo, da bolgarska vlada nima uradnega pofcnfila teh vesli, vendar ne more verjeti, da bi bila grška vlada res izdala tak sklep, ker vseh plačil po dogovoru Kafandaris-Molov ne vrši bolgarska vlada, temveč odbor beguncev, katerih imetje je pod jamstvom Društva narodov. Če pa bi se te vesti potrdile, bi se s tem ustvarili nevaren precedens, ker bi se tako postavili temelj za samovoljno od* klan jam je prevzetih obvez. Smrtna nesreča pri italijanskem krožnem poletu Rim, 17. julija, g. Pri današnjem krožnem poletu po Italiji, za katerega je dal startni znak sam Mussolini, se je pripeta* la smrtna nesreča. Ko je letalo italijanskega letalca Pallavicinija letelo preko leta* lišča v Napolju, se je zaradi napačnega ravnanja zrušilo iz 50 m višine na zemljo. Spremljevalec Donati je bil na mestu jnnfcev, PaJJavdcini pa dana zlomljeno nogo, Budimpešta, IT. Julija a. Lord Rother-mere je poslal ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu brzojavko, v kateri se veseli uspeha madžarskih prekooceansMh letalcev, ki Jima je istočasno brzojavno nakazal razpisano nagrado 10.000 dolarjev. Znižanje uradniških plač v Avstriji Dunaj, 17. julija AA. Kortnro poroča: Na seji parlamenta je vlada predložila zakon o znižanju uradniških plač in decem-berskega dodatka. , ^ Seja francoske vlade pod predsedstvom Doumerja Pod takimi okoliščinami se le sinoči sestala francoska vlada k izredni seii ood predsedstvom predsednika republike Dou-itteria. da sestavi konkretne predloge in da sklepa tudi o pogojih pod katerimi bi bila Francija voljna izvesti to gigantsko. tako-rekoč svetovno gospodarstvo odrešoiočo akcijo. . . _ Ministrski svet ie zasedal pozno v noč. O seii ie bil izdan le kratek komunike, ki naelaša. da je ministrski svet razpravljal o položaju, ki ie nastal po denarni krizi v Nemčiji in do razgovorih z angleškimi in ameriškimi državniki. Ministrski svet ie sklenil, nai se uvedejo pogajanja med zastopniki vseh zainteresiranih vlad o sredstvih. ki naj vzpostavijo kredit in medsebojno zanoanie v Evropi proti primernim [inančnim in političnim garancijam. O skleoib ministrskega sveta oa so se kfjub temu. da bodo podrobnosti objavljene šele potem, ko bodo francoski predlogi oficijelno sporočeni nemškim državnikom, izvedele naslednje podrobnosti: Ogromno posojilo Nemčiji Po načrta, ki sta za sestavila Lava! in ilandin. predlaga Francija za NemSio mednarodno posodilo v višini 12.5 milijard frankov. Prva transa posoda v višini 4 milijard frankov naj bi se izplačala Nemčiji takoj, ostanek Da pozneje, ko bi bile že urejene vse modalitete in ko U se posojilo pretvorilo v mednarodno posojilo ood pokroviteljstvom Društva narodov in reoara-cHske banke. K temu posojilu b! orisoeva-!a Francija eno tretSno, drugo tretiino Amerika, ostalo tretiino pa AngfHa. Ho-Iandnska Belgija. Italija in Švica- S prvim obrokom v višini 4 milijard frankov nai bi se nemški Državni banki omogočilo kritje povečanega obtoka bankovcev. Id bo neobhodno potrebno, ker se le inozemski kapital skoro popolnoma umaknil iz Nem-člie. Za posofflo nai garanflra Nemčfla z vsemi svojimi carinskimi dohodki, vrniti pa ga mora v roku desetih let. Poseben garancijski odbor, sestavljen te zastopnikov anSi držav, ki bodo sodelovale ori oosoHhi. nai čuva nad striktno izvedbo stavljenih pogojev. zlasti pa nad tem. da se bodo carinski dohodki v prvi vrsti uporabili za amortizacijo tega posojila. Polffične garancije Kar se tiče ostalih pogojev, ki |fh stavi Francija, bi se morala Nemčija obvezati, da po poteka Hoovrovega moratorija ne bo zahtevala novega moratorija v smislu določb Toungovega načrta, marveč da bo redno nadaljevala reparaeijska plačila. V to svrho naj služijo, v kolikor druga v ta namen predvidena sredstva ne bi zadostovala, tudi carinski dohodki, v kolikor ne bi bili angažirani ra amortizacijo tega posojila. V političnem pogleda aahteva Francija prostovoljni pristanek Nemčije na to, da ne bo povišala izdatkov sa vojaške namene ter da se odpove gradnji novih križark in carinski uniji s Avstrijo. Naposled za-hteva Francija, da se Nemčija obveže na politično premirje za dobo trajanja tega posojila, to je za dobo prihodnjih desetih let- V tej dobi mora Nemčija opustiti vsako revizijonistično akeijo in spoštovati status qno. Francija s s roje strani nudi enake garancije- Pred If.'MHIJIH pogajanji OGROMNO POSOJILO ZA OZDRAVLJENJE NEMČIJE Velikopotezni francoski predlogi — Bruning in Cnrtius na potu v Pariz — Na pragu nove ere v evropski Pariz, 17- Jtiliia d. Že tretjič je nastopil v razvoju nemške krize senzacionalen preokret. Nocoj sta, kakor poročajo iz Berlina, nemški državni kan-eelar dr. Bruning in zunanji minister dr. Cnrtius v spremstvu finančnih strokovnjakov, državnega tajnika dr. SchaJferja, ministerialnega ravnatelja Srossiga, državnega tajnika dr. Biilo-wa in tajnega svetnika Reinebecka odpotovala v Pariz, da sodelnjeta na konferenci s francoskimi, angleškimi in ameriškimi državniki. Morda bo že ju-tri ali najkasneje prve dni prihodnjega tedna na konferenci v Londonn dozorel načrt, ki bo v stanu iz temeljev izpremeniti politični in gospodarski položaj Evrope. Gre za orjaško posojilo za gospodarsko obnovo Nemčije, za konsolidacijo kratkoročnih kreditov pod pokroviteljstvom Društva narodov in reparacijske banke. Tako Evropa kakor Amerika hočeta solidarno financirati to posojilo, čigar upravo bo prevzel bržkone poseben garancijski kon-zocij držav upnic. Istočasno z rešitvijo gospodarskega problema naj bi se razčistili tudi politični odnošaji v Evropi, predvsem pa odnošaji med Francijo in Nemčijo. Kakršna je situacija sedaj, nihče ne dvomi v uspeh pariške konference. Laval in Briand, Henderson in Stimson niso možje praznih besed. Malo težko je verjeti, da bi povabili nemška državnika v Pariz zato, da bi ju praznih rok poslali nazaj ▼ Berlin. Po splošni sodbi bo jutrišnja konferenca v Parizu najvažnejši dogodek povojne dobe. Kako je pr®o do preokreta Do tega gigantskega preokreta so doved-la včerajšnja posvetovanja med francoskimi. ameriškimi in angleškimi državniki v Parizu. Pri razmotrivanjn splošnega položaja in ori podrobnem proučevanju nemške politične in finančne krize so pnsUdl-oJomatie v Parizu do soglasnega prepričanja. da si Nemčija iz lastnih stredstev ne bo mogla ©pomoči in da lahko dovede polom Nemčije do nedosledne svetovne gospodarske krize. Zato se ie Francniia naposled odločila, da prevzame iniciiativo za velikopotezno pomožno akcijo. Id nai ori-pomore do gospodarske ozdravitve Nemčije. predpostavljajoč seveda, da bo obenem prišlo do konsolidacije francosko-nemških odnošajev v duhu evropske solidarnosti m mirovne politike, koie naivečii oobornik le Franciia- , , V ameriških in angleških krogih le bila inrcijativa Francije sprejeta z velikimi simpatijami. Upoštevajoč ori tem pravilnost francoskega stališča, da mora Nemčija dati za tako podporo tudi primerne garancije, so se državniki v Parizu zedinili. da povabijo v Pariz nemške državnike, da tako v direktnih razgovorih in pogajanjih popolnoma razčistijo ooložai in čimprej pridejo do povolinega zaključka. Nemška vlada, ki je morala uvideti, da z lastnimi sredstvi ne bo mogoče premostiti čimdalje hujše finančne krize, ie povabilo sprejela in dr. Bruning in dr. Gurtius sta nocoi ob 21. krenila iz Berlina v Pariz. Ifa tej osnovi se bodo vršila pogajanja po prihodu dr. Bruninga in dr. CurKusa. V francoskih krogih poudarjajo, da Francija pod nobenim pogojem n® more opustiti teh svojih zahtev, ki nudijo edino garancijo, da pride v Evropi v bližnji bodočnosti do pomirjenja. Pri tem ima Francija v vidu I odi svetovno razorožitveno konferenco, sa !catero bi se s sprejetjem francoskih pogojev ustvaril pripraven teren in p v večji meri zasigural uspeh. Predvideno je, da se bodo pogajanja v Parizu nadaljevala nepretrgoma tako delijo, dokler ne pride do načelnega sporazuma. V Parizu si ne prikrivajo, da bo sprva prišlo do hudih nasprotij, vendar pa izražajo nado, da bo ob obojestranski dobri volji mogoče doseči načelni sporazum še pred sestankom konference zunanjih ministrov v Londonu, ki naj bi bila potem le še nadaljevanje pariških pogajanj. V francoskih krogih celo izjavljajo, da se Francija v nasprotnem primeru ne bi mogla udeležiti londonske konference. Sodba pariškega tiska Pariz, 17. j«Mja, d. Pariški tisk je saen* krat še zelo rezerviran in soglasno ugo* tavlja, da bi bilo preuranjono vdajati se prevelikim nadam. Računati je treba s tem, da bodo pogajanja z Nemci naletela na velike težkoče in ovire. Nemci še vedno nočejo razumeti, da ima Francija ne saimo pravico, marveč naravnost dolžnost zahtevati od Nemčije garancije za to, da denarja, ki ji ga Framciga posodi, ne bo uporabila za nabavo oiožfja |»roti njej. V ostalem pa pišejo zlasti gospodarski H* sti, kakor »Information Financiere«, da gre francoski vladi predvsem za finančno Konsolidaoiflsko operacijo in da je politična moment bo^ v ozadju. Poudarjajo pa, da pomeni incifjaitiva francoske vlade odločilno m poslednjo fazo v likvidaciji vojnih posledic. Odmev v Berlina Berfln, 17. julija d. Sklep nemške vlade, da se odzove povabilu Pariza ter da odpotujeta dr. Brfining in dr. Curtius že nciooj v Pariz, je naletel v nemSkem tiska na zelo deljeno sodbo. Levičarski tisk navdušeno pozdravlja ta korak ter vidi v njem jamstvo za uspešno rešitev nemške gospodarske krize in krize francosko-nemških odnošajev. Desničarski tisk pa je skrajno rezerviran. »Deutsche Allgemelne Zeitung« piše, da so pariška pogajanja vse prenagljena in da bi bilo mnogo bolje, če bi bili angleški državniki najprvo prišli v Berlin, se tu informirali o položaju hi šele nato šli v Pariz. Nacionalistični tisk, zlasti Hugenbergovi listi, odklanjajo v naprej vsako misel na sporazum a Parizom in predbacivajo Brii-ningu, da je ustrelil novega političnega kozla. Obenem skuša ta tisk izzvati v javnosti novo zmešnjavo z raznimi alarmantnimi vestmi. Tako širi med drugim popolnoma izmišljene vesti, da je Hinden-burg na smrtni postelji in da je tudi Brti-ning na koncu svojih moči. Naposled prihajajo še komunisti, ki vidijo v pariškem sestanku samo sestanek kapitalistov, ki da bodo sklenili sporazum na račun delavskih žuljev. V gospodarskih krogih pa presojajo položaj sedaj zelo optimistično in se vdajajo nacE, da bo pariški sestanek državnikov rodil aelo povoljne uspehe. Odmev na londonski borzi London, 17. julija AA. Ker je upanje na rešitev nemške krize narastlo, se je položaj na današnji borzi precej rztooljšaL Tečaj nemških in angleških papirjev se Je dvigafl. Posebno ugodno je vplivala vest o mednarodni konferenci v Londonn ln e napredku informativnih razgovorov v Parizu. Francoski predlogi Parts. 17. Julija, g. Francoska rtada le. kakor se izvedelo, že izdelala sanacb-ski načrt za Nemčijo, la vsebuje po vesteh pariških listov naslednje točke: l. Otvoritev kratkoročnega kreffita 500 nutijonov dolarjev (12.5 milijard frankov) v notnih bankah Francije, Anglije in Amerike za kritje nemških novčanic. 2 Nadomestitev tega kratkoročnega kredita z mednarodnim posojilom oo vzorcu Youngovega posojila. Posojilo bi bflo ranortizirati v 10 letih In zagotoviti z za-stavnino na nemške carine. 3l Uporabo posojila bi kontroRraf odbor banke za mednarodna plačila. Ta odbor b» imel tudi pravico nadzirati posojila, ki bi lih v bodoče najela Nemčija- 4. Nemčija se bo obvezala po poteka Hoovrovega moratorija zopet izvrševati plačila po Yotmgovem načrtu. 5. Nemčija se bo obvezala reformirati svoie finance m o izvedenih reformah obvestiti gospodarsko komisijo Društva nap rodov. 6. NemčDa bo sklenila « FrancBo in osta-flmi državami. U bodo dale oosofflo. neke vrste politično premirje za dobo 10 let In se bo obvezala, da v tel dobi ne bo zvišala izdatkov za oborožitve z zagotovitvijo obojestranosti. Razen tega se bo Nemčija obvezala, da v svoji zunanf! politiki ne bo sorožila problemov, ki bi utegnili ogrožati položai v Evropi. Konkretno se ti prepovedana problemi ne navajajo. Zatrjuje se tndi. da ta sanacijski načrt ni ultimat temveč samo podlaga za nadaljnje razprave. Pariz naj bi postal drugi in bofiši Locarno. Nemški konranisti rovarijo dalje Razburjenje prebivalstva izrabljajo za inscenlranje Izgredov m nemirov *■— Krvav! spopadi s policijo — Demofirane trgovine Bertin, 17. juHja. d. Ves« te Partea ter odhod nemških državnikov na pariška pogajanja so vplivala v nemški javnosti zelo pomirjevalno. Panično razpoloženje, ki je trajalo vse do včeraj zvečer je začelo pojemati ln na ulicah se polagoma vrača zopet staro lice. V gospodarskem svetu vlada sicer kot posledica zasilnih odredb vlade še vedno popoln zastoj, vendar pa se povsod Izraža upanje, da bo kmalu bolje. Le komunisti in nacionalisti, ki skušajo vsako zmedo izkoristiti za svoje politične cilje, hujskajo dalje. Radi njihovih hnjska-rij je prišlo v pretekli noči v Berlinu In drugih večjih mestih zopet do velikih nemirov. Zborovanje brezposelnih v Berlinu so komunisti izkoristili za hujskarije ter povzročili take nerede, da je morala policija intervenirati z orožjem. Precej ljudi je bilo ranjenih, še več pa aretiranih. Foeno zvečer so od komunistov nahuj-t&ane maožice napadle trgovine, zlasti mesarije in pekarne v severnem delu mesta. Več trgovin so popolnoma demolirali ln Iz-ropaH Policija je morala rabiti strelno Ruska spijonaža na Poljskem Varšava, 17. julija, g. Tukaj so aretirali majorja generalnega štaba D-emkovsskega ter ga izročili vojaškemu sodišču. Preiskava je dognala, da je major Demkovski že delj časa vohunil v korist sovjetske Rusije. Svoje posie je upravljal s pomočjo nekega uradnika sovjetskega poslaništva. Za« sačili so ga, ko je ravno izročil svojemu zarapn3cu aktovko z raznimi zaupnima vojaškimi spisi. Po poljskem vojaškem kar ženskem zakoniku preti obtožencu smrtna orožje. Do slifinili dogodkov je prišlo tedt v Vrabislavi, Darmstadtn in Karisruhe. V dotmudskem okrožju je prišlo do pravcate borbe med policijo in demonstranti Dva demonstranta sta bila ubita, mnogo p« huje ranjenih, šest policistov so moraM prepeljati v bolnico. Do hujših spopadov je prišlo v Koblensu, kjer so konranisti zgradili na ulicah barikade, odkoder so streljali na policijo. Policija je morala naposled izprazniti hišo za hišo in šele pozno ponoči je prišlo do miru. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih, 1 demonstrant pa je balubit. Tudi v Trieru, Dortmundu in Gelsenkirchenu so se vršili krvavi spopadi . Hitlerjev »Angrlf!« začasno ustavljen Berlin, 17. Julija g. Berlinski policijski predsednik je za dobo 8 dni prepovedal Izhajanje berlinskega narodno-socialistič-nega glasila »Der Angriff«, ker je list hudo žalil državno vlado. Praski nadškof ni sel prostovoljno v pokoj Praga, 17. julija, h. »Narodny Politika« objavlja razgovor vašega dopisnika s praškim nadškofom dr. Kordačem, ki je stopil v pokoj. Dr. Kordač je izjavil, da ni sam prosil za upokojitev. Iz intervjuva je razvidno, da njegov odstop ni bil posledica starosti in rahlega zdravja, temveč večletnega nesporazumi jen ja med njim in pa» peSkhn nuncijem v Pragi« Nadškof dr. Kordač je bH znan podpornik reveže* in le-jph BHIflhljTftft Ljubljanski občinski svet Važni sklepi poletne seje - Moderno zavetišče za onemogle — Novi mostovi — Sprejem službene prag-matike za mestne nameščence Ljubljana, 17. julija. Danes je imel ljubljanski občinski svet redno javno sejo, ki jo je kmalu po 17. uri otvoril župan dr. Puc. Omenjal je najprej, da je bila nedavno svečano otvorjena tramvajska proga na Vič. Na pozdravne brzojavke, poslane takrat Nj. Vel. kralju in ministrom, so priepele iskrene zahvale. Jadranska Plovitba je postavila na progi Kotor—Sušak v promet nov; parnik, katc« romu je dala ime »Ljubljana«. Da se od* dolišmo tej lepi gesti, smo izročili parniku zastavo z lijubOjan&kim grbam, da bo vihra« Ja na Jadranskem morju v čast ljubljan« skega mesta. Ob nedavnem dvojnem pose« tu naših rojakov iz Amerike se je mestna občina obakrat udeležila sprejema; obe skupini sta sc prisrčno zahvalili za go6to« ljuiben sprejem. Tehniška srednja šola je obhajala 20 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je županstvo izreklo zahvalo vsem onim, ki so sodelovali pri razvoju te naše vzorne šole, med njima bivšemu IjuMjan-fikemu županu g. Ivanu Hribarju, -direktor« ju Reisnerju in celokupnemu profesorskemu zboru. Obč svet. dr. Bohinjec je zaradi prevelike zaposlitve odložil svoje mesto v odboru za mestno delavsko zavaroval« nico. Regulacija Gradišča In odkup Lukmanove hiše Načelnik finančnega odbora Ivan Tavčar je najprej orisal položaj zaradi znane ožine na Gradišču, ki je postal posebno Ifrereč sedaj, ko 6e je zgradila v tej ulici tramvajska proga. Zato so se vršila že dclj časa pogajanja z lastnikom Lukmano« ve hiše na Gradišču, da' bi se ali odstranil del te hiše ali pa se vsa hiša porušila in sezidala nova v stavbni črti. Lastnik hiše, odvetnik dr. Lukmam je pripravljen po« dreti sedanjo hišo in sezidati novo tri-na/dstropno hišo v stavbni črti proti odškod« niini v znesku 1,200.000 Din in nekaterim drugim, manj važnim pogojem. Finančni odsek predlaga, naj se ponudba sprejme. V debati je obč svet. g. Kosem poudar« jal, da je za regulacijo Ljubljane, posebno ya regulacijo Gradišča, vendar se mu zdijo bremena, ki jih prevzame mestna obči« na v tem primeru, previsoka. Zato bo glasoval proti. Župan dr. Puc je popravil nekatere navedbe predgovoruika in pojas« nil, da so mestni cenilci cenil} vrednost hiše na 1,263.500 Din, dočrim so jo Luck« mammovi cenilci candij na okroglo 1 mili« j on 500.000 Din. Tudi podžupan profesor Jarc je podal nekatera pojasnila v istem Kmislu in menil, da je najbolje, da ee me« pto odloči za definitivno rešitev ter sedanjo hišo podre in postavi novo popolnoma v stavbni liniji. Obč. svet. Rado Hribar je naglašal, da je rešitev tega vprašanja Tinina in je priporočal predlog finančnega odseka. Pri glasovanju je bii predlog finančnega odseka za sprejem dr. Lukmanove ponud* be .soglasno sprejet z izjemo glasu gospoda Kosma. Občinski svet je odobril računsiki zaklju« ček Mestne hranilnice in njenega Kredit« nega društva za leto 1930. Novo zavetišče za onemogle Nato je načelnik finančnega odseka, Tavčar, poročal o zgradbu novega zavetišča za onemogle. Občina je apelirala na Mestno hranilnico kot največji slovenski denarni zavod, da s svojimi sredstvi orno« goči zgradbo prepotrebnega zavetišča Apel ni ostal brezuspešen. Upravni odbor Mestne hranilnice je dne 22. maja 1931 do« ločil za zgradbo novega zavetišča za one« mogle v Ljubljani znesek 5 milijonov di« narjev s posvetilom, da se novo zavetišče za onemogle agradi v proslavo 10 letnega vladarskega jubileja Nj. Vel. kralja Alc« ksandra. S t a/vb išče bo dala mestna občina za topmičarsko vojašnico v izmeri 690 m5. Poleg tega rezervira občina tudi sosedni stavbni blok v izmeri 6200 kvadratnih metrov za socialne ustanove, ki bi 6e zgra« dile v bodočnosti. Tako je položen temelj za koncentriranje socialnih zavodov bodoče velike Ljubljane. Gradbeni pro« gram bo izdelal odbor petih zastopnikov hranilnice in dveh zastopnikov občinske uprave, novo zavetišče pa bo upravljal ku« Tastoritj iz zastopnikov mestne občine in hranilnice. Zavetišče za onemogle v Jap« Ijevi ulioi bo še naprej obstojalo in se bo v njem uredil poseben hiralski oddelek. Predlog finančnega odseka je bil soglas« no sprejet. Kot zastopnika občinske upra« vc v odboru za izdelavo gradbenega pro« grama sta bila izvoljena obč. sv. Tavčar in inž. Bevc. Razširjenje plinskega in vodovodnega omrežja Občinski svet je dovolil najetje posojila 2,000.000 Din za razširjenje plinskega omrežja in posojila 1,500.000 Dim za razširjenje vodovodnega omrežja. Posojila se hodo amortizirala iz donosov, ki jih bodo dali koristniki novega plinskega in vodo« vodnega omrežja. Par pritožb proti predpisu pasje takse in proti predpisu prirastkarine je bilo odklonjenih. Parcelacije in trotoarji Občinski svet jc najprej rešil večje šte« vilo pri tožb razmih interesentov proti re« gulacijskemu načrtu in več prošenj za spremembo parcelacije in za nove parcelacije. Na prošnjo stavbne zadruge Mali dom je obč. svet odstopil zajdrugi potrebno parcelo brezplačno. Nadalje je občinski svet rešil še nekaj ponudb za odkup mest* nih zemljišč. Poročevalec prof. Jarc je po« dal kratko poročilo o ureditvi trotoarjev v raznih delih mesta. Za letos je predvsem prtdvidema ureditev trotoarjev v Grohar« jevi in Gorupovi ulica, na Prulah in raz« nih drugih ulicah. Točko dnevnega reda o regulaciji Du« rajske ceste pri Figovcu je žurpan odstavil % dnevnega reda. ker so nastali razni pomisleki v tem oziru. Čevljarski most Poročevalec prof. Jarc ae je najprej ba« vil z nekaterimi predlogi interesentov šentjakobskega okraja in okoliša Starega trga, naj bi se namreč novi Čevljarski most po« stavil v smeri Turjaškega trga na Stari trg. Obširno je pojasnil, kako se je občinska uprava šest let trudila pri raznih mero« dajnih faktorjih v Beogradu, da »o -rotirali potrebne zneske za regulacijo Ljubi j a« niče in za izvedbo razmih ded, kj so v zvezi s to regulacijo, toreg tudi za Čev« Ijareki most. Ako bi hoteli sedaj upošte« vatj most na novi predlagani liniji, bi spravili v nevarnost sploh vso zgradbo. Zato predlaga gradbeni odsek, naj se po« stavi novi most na istem mestu, kjer jc sedanji litoželezmi most in naj se oddajo dela za znesek 339.000 Din tvrdki inž. Du-kiča, ki je brila najnižji ponudnik. Pred« lagal je, naj se sedamji most Pod Trančo. ki je v svoji zgradnji v litem železu edini v naši dTŽaivi, prestavi niže ob Ljubljanici pri bolnici in naj se oddajo dela za presta« vitev mostu isti stavbni tvrdki za znesek 152.000 Din. Vsega skupaj bo stala presta« vitev tega mostu z dovoznimi cestami vred in z drugimi potrebnimi deilj 250.000 dinarjev. V zvezi s tem predlogom so občinski svetniki Rebek, Likozar 'in Šterk priporočali razne želje Šentjakobčanov. Župan dr. Phc je sporočil, da je včeraj sprejel deputacijo Šentjakobčanov, ki mu jc predložila željo, naj se Dapravi most od Turjaškega trga na Stari trg. Tudi župan je podal razna pojasnila v zvezi s tem vprašanjem in menil, da bi se preložitev mosta na Turjaški trg ne izkazala za koristno, ker bi vezala čisto mrtvo ulico. Župan je zavračal očitke, da so se zanemarjali interesi šentjakobskega okraja, in je naštel, da je mestna občina v teku zadnjih let prav dobrohotno upoštevala te interese. Pri glasovanju je bil predlog gradbenega odseka soglasno sprejet K i očki o kanalizaciji občine Vic-Gllnce, ki namerava združiti svoj zbiralni kanal z mestnim zbiralnim kanalom, je poročevalec predlagal dogovor glede prispevkov viške občine za to združitev in za čiščenje kanalov. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Nova Aškerčeva ulica Poročevalec orof. Jarc je poročal. so ooeajania z Josinom in Irmo Tomšičem slede otvoritve Aškerčeve ceste dovedta do sporazuma. Tomšič dobi za odškodnino 55.000 Din. Ta novo otvoriena Aškerčeva cesta bo vezala Šentjakobski tre s Tržaško cesto, kar bo zelo pospeševalo promet iz šentjakobskega okraja na zapadni del mesta ob Tržaški cesti. Obč. svet. dr. Fettich priporoča ta predlo? in zagovarja obenem, naj se prehod iz Aškerčeve ceste na Emonsko cesto vendar enkrat razširi. Predloz odseka ie bil sprejet. Regulacijska komisija Nadalje ie poročal prof. Jarc o novo izišlem gradbenem zakonu, ki smo ea že doleo pričakovali in ki je zelo moderen. Zlasti važni so paragrafi, ki se tičejo /esru-lacijskih načrtov mest: izdelava teh regulacijskih načrtov oa bo zahtevala od mest posebno od Ljubljane mnogo truda, obširnega dela in velikih, študij. Zato predlaga poročevalec, nai se ustanovi' regulacijska komisija, ki bi se s tem delom bavila V širši komisiji naj bodo zastopani najrazličnejši faktorji, ki pridejo pri tem delu v po-štev. v ožicm odseku na po en arhitekt geometer in občinski svetnik. Obč. svet. Urbas je mnenja, da bi morali biti v teh komisijah v večjem številu zastopani občinski svetniki. Župan dr. Puc predlaga, naj se odpošlje v širšo komisijo ves gradbeni odsek mestne občine, v ožji odsek pa dva člana občinskega sveta. Ker se ie poročevalec temu predlogu pridružil, je bil predlog v tem smislu sprejet Trnovski most Občinski svet je oddal delo za zgradbo novega betonskega mostu pred Trnovsko cerkvijo najnižjemu ponudniku stavbeniku Curku, ki bo zgradil tudi brv pri Tenen-teju. Ob tej priliki je ugotovil poročevalec, koliko je mestna občina že napravila za ra-zne mostove v Ljubljani. Poleg del, ki so bila danes določemi, je občina tudi sklenila izgradnjo frančiškanskega tromostovja. Napram kritikam, ki so se oglasile v tem oziru, ugotavlja, da bo to delo stalo vsega skupaj 900.000 Din, od katerih bosta del prispevali tudi vlada in banovina, dočim bi stalo razširjenje frančiškanskega mostu, Če bi se podrl stari most in sezidal širši novi most, 1,200.000 Din. Nadalje se je sezidal most v Groharjevi ulici čez Gradaščico ln izdelujejo se načrti za brv čez Grubarjev prekop. Občinska uprava ljubljanska je torej storila glede mostov toliko kakor že stoletja ne. Razstava mesta Ljubljane Imenom tujsko-orometnega odseka ie poročal tudi podžupan orof. Jarc. Ob priliki razstave slovenskih mest na jesenski razstavi v Ljubljani, bo mesto Ljubljana tudi priredila svoio razstavo, v kateri bo z modeli, z grafikoni, slikami, načrti in drugače oredočen razvoj Ljubljane in njene zgodovinske znamenitosti. Razstava bo poučna in propagandna. Med drugim bosta na niei tudi model rimske Emone in model Liuuliane iz 1. 1660. Razstave se bodo udeležili tudi vsi mestni zavodi s svojimi izdelki in načrti Občinski svet ie poročilo vzel na znanje. V zvezi z raztavo mesta Ljubljane ie poročal orof. Jarc tudi. da se v jeseni, to ie 6. septembra, odkrije v Ljubljani spomenik kralju Petru in da bo v tem času pri-reien v Ljubljani velik festival, pri katerem nastom zbor preko 1400 pevcev ter združeni ljubljanski moški zbori, nadalje bo na terasi Tivolija prirejena opera »Gorenjski slavček« in igra »Slehernik« na stopnišču Nunske cerkve. Festival bo velike propagandne važnosti za Ljubljano. Nato ie poročal načelnik personalno pravnega odseka dr. Bohinjec o raznih prošnjah za zagotovilo sprejema v ljubljansko domovinsko zvezo in za prostovoljni soreiem v ljubljansko domovinsko zvezo ter o določitvi in oouustu občinskih taks pri takih snreiemih. Službena pragmatika za mestne uslužbence Načelnik personalno - pravnega odseka dr. Bohinjec je z daljšim govorom uvedel razpravo o službeni pragmatiki za mestne uslužbence ljubljanske in pojasnil načela, po katerih ie sestavljena, nova pragmatika. Pragmatika je v svojih bistvenih določbah dobra. O prikrajšanju pridobljenih pravic ni nikjer govora. Pragmatika ustvarja na- I čelo enakovrednosti vseh mestnih uradni- ' kov, ker se ne more delati razlike med posameznimi skupinami. Nova pragmatika podčrtava princip sistemizacije uradniških mest in dalje načelo kvalifikacije, ukinja avtomatično napredovanje po skupinah, prizna pa le napredovanje po triletnicah. Plače se delijo v temeljne plače in stanarino. Poleg tega imajo uradniki še funkcijske in druge doklade, ki jih določi od prilike do prilike občinski svet. Nadalje določa nova pragmatika načelo, da se ne more upokojiti noben uradnik, ki nima polnih službenih let. H koncu svojih izvajanj je stavil g. re« ferent naslednje predloge: 1. personalno pravni odsek predlaga, da se službena pragmatika in pravilnik o dokladah za mestne uslužbence ljubljanske sprejme. 2. Sedanje stanje uslužbencev sc smatra za začasno sistemizacijo do sprejetja stalne sistemizacije, ki sc izvrši s proračunom za 1. 1932. 3. V roku šestih meseccv mora biti izdelan in sprejet nov službeni red za delavstvo, ki naj osvoji načela nove pragmatike in uredi službeno razmerje delavstva. 4. Pri oddaji razpisanih sistemizira-nih mest jc smatrati vse uslužbence kot ccloto. Za sprejetje nove služebenc pragmatike so pledrrali še obč. svetniki: g. Orehek, dr. Šubic, inž. Zupančič, inž. Pavlin, g Kosem, dr. Ravnihar, g. Rupnik. izmed ka« terih so nekateri stavili razne dopolnilne predloge, ki so bili soglasno sprejeti. G. dr. Puc je nato odredil glasovanje za sprejetje službene pragmatike in je bila ta en bloc sprejeta. Po končanem glasovanju se je g. župan zbranemu občinskemu svetu prisrčno zahvalil. naglašajoč, da je s tem končano delo, ki je trajalo skoro 10 let, predno je bilo sprejeto v tej obliki. S tem je vsekakor završena velika stvar in gre največja zahvala za to person a Ino-p ravnemu odseku, posebno pa referentu dr. Joži Bohinjcu. Promet v Šelenburgovi ulici ln Aleksandrovi cesti Sledilo je poročilo policijsko zdiravstve« nega odseka o predlogu za prepoved vozil z živinsko vprego v šelenburgovi ulici. Sprejet je bil predlog odseka, da se prepove v Šelenburgovi ulici promet za težko vprežme tovorne vozove in za tovorne avtomobile s celimi gumami. Prepovedano bo v bodoče postajati v Šelenburgovi ulici vsem vozilom razen za čas vstopa in izstopa. Sklenjeno ie bilo nadalje tudi, da se odpre Aleksandrova cesta za ves promet in se ukine svoječasmo prepoved, da se ne sme voziti po imenovani cestri ob gotovih urah. Nato je sledila še tajna seja. na kateri so razpravljali o raznih osebnih zadevah. v nedeljo 19. VII. ob 17*45 Igrišče SK Ilirije državno prvenstvo Ob vsakem vremenu 9304/a Z občnega zbora SPD Ljubljana, 17. julija že včeraj smo poročali o poteku važnega občnega zbora SPD, ki se ga je udeležilo v ljubljanskem mestnem domu okoli 430 planincev. Danes hočemo včerajšnje poročilo še na kratko dopolniti. Debata o izpremembi društvenih pravil se je izkazala za to zborovanje kot prekomplicirana in preobširna, zato je bila prepuščena posebej izvoljenemu odboru. Gre namreč za to, da se obrazujejo iz sedanjega SPD planinske organizacije s centralo v SPD. nova organizacija v Ljubljani bi pa prevzela imovino dosedanjega osrednjega društva ali pa naj bi se, kakor predlagajo podružnice, ustanovile povsod podružnice, tako tudi v Ljubljani, nad vsemi pa naj bi bila centrala. Pri volitvah predsednika je dobil dr. Josip Pretnar 69 odstotkov glasov, njegov protikandidat pa 29 odstotkov. Novi predsednik g. dr. Pretnar je v svojem nastopnem govoru, zahvaljujoč se zborovalcem za zaupanje in zagotavljajoč jih, da bo z vsem članstvom vestno deloval za napredek društva in slovenskega planinstva, izjavil, da niso bili nastopi dosedanje opozicije nikdar namenjeni dr. Tominšku osebno. Da se to tudi danes izkaže in da se izrazi priznanje za njegovo dolgo uspešno delo v SPD, je predlagal govornik, naj zborovalcl izvolijo dr. To-minSka za častnega predsednika SPD. Z velikim odobravanjem in večminutnim aplavzom je bil predlog sprejet. Dr. Pretnar je dejal: »Izvolitev g. dr. Tominška za častnega predsednika naj bo primeren konec dolge borbe, da stopimo k delu brez zamere in osvete in da gremo skupaj k težkim nalogam.« Izredni občni zbor je nato odposlal vda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju in brzojavne pozdrave predsedniku ministrskega sveta, ministru za trgovino in industrijo in banu dravske banovine. Za namestnika odbornika je bil izvoljen g. dr. Brilej, nakar je bil po krajši debati o preimenovanju koče na Kredarici in o tem, da bi se skupščine vedno vršile novembra, ob 22. v lepi slogi članstva zaključen občni zbor SPD. Zagrebški »Gradjanskl« V konkurzu Zagreb, 16. julija C. Nad Imovino grad-janskega športnega kluba je proglašen stečaj. Za upravnika stečajnega sklada je Imenovan advokat dr. Božo Mor. Semifinale za Davisov pokal Amerika : Anglija 1:1 Pariz, 17. julija AA. Danes se je pričel medcocski finale v tekmovanju za Davisov pokal med evropskim finalistom Veliko Britanijo in ameriškim finalistom Združenimi državami. Austin (Anglija) je zmagal nad Woodom (Amerika) 2:6, 6:0, 8:6, 7:5, Shields (Amerika) pa nad Perryjem (Anglija) 10:8, 6:4, 6:2. Po prvem dnevu je stanje 1:1. Jutri se igra double. Zmagovalec nastopi drugi teden v izzivalnem kolu proti Franciji, ki brani pokal že štiri leta. Ministrska konferenca v Londonu - uvod za razorožitveno konferenco? V zvezi z razpravo o političnih garancijah za posojilo Nemčije se bo po angleški sodbi načelo tudi razorožitveno vprašanje London, 17. julija, p. Povabilo angleške vlade na konferenco zunanjih ministrov v Londonu, ki se sestane v ponedeljek zvečer, so sprejele vse povabljene države razen Francije. Po informacijah diplomatskega dopisnika >Daily Telegrapha« bo konferenca ministrov razpravljala v glavnem o naslednjih točkah: 1.) Vprašanje garancij ia mednarodno posojilo in kredite Nemčiji, zlasti o tem, ali naj se izda to posojilo pod pokroviteljstvom Društva narodov ali pa pod kontrolo posebnega garancijskega odbora. 2.) Vprašanje finančnih garancij s strani Nemčije. 3.) O problemu mednarodnega sodelova- nja na gospodarskem pojjn- 4.) O vprašanja političnih garancij, ki jih zahteva Francija od Nemčije. Dopisnik smatra to konferenco za izredno ?a£no in sodi. da se bo pri razpravi o političnih garancijah načel tudi problem razorožitve, tako da bo ta konferenca tvorila že nekak uvod r svetovno razorožitveno konfcrenco. London, 17. julija, č. »Times« javljajo, da bo konferenca ministrov, ki se sestane v ponedeljek, razpravljala razen ccle vrsto finančnih vprašanj tudi finančno - politične probleme, ki so v zvezi s Hoovrovim predlogom. V tej stvari bo po angleških pričakovanjih prišlo že prve dni do načelnih sklepov. Madžarska se vrača k normalnemu finančnemu gospodarstvu Bethlenov proglas na narod — Zasilne uredbe so bile samo preventivnega značaja Budimpešta, 17. julija, č. Službeni list madžarske vlade jc objavil včeraj nove prehodne odredbe za gospodarsko življenje. Ti ukrepi bodo veljali ves prihodnji teden. Banke smejo izplačevati v notranjem prometu samo 5 odst. na knjižice ali čekovni račun, in s:cer tudi to samo do 1000 pengov, to jc približno 10.000 dinarjev. Izvzete so le plače, davki in podobne dajatve. Promet z inozemstvom je dovoljen samo preko madžarske Narodne banke. Kdor se ne bi držal predpisov teh zasilnih ukrepov, ima računati s kaznijo do dvomesečnega zapora. Istočasno s te« mi začasnimi odredbami je izdal ministrski predsednik Bethlen narodu oklic, naj sprejme te odredbe mirno im naj se zaveda. da so edinole inozemske neprilike prisilile vlado na ta korak, da se očuva v polni meri kredit im gospodarsko ravnovesje na Madžarskem* šahovska olimpijada v Pragi Po devetem kolu je Letonska prevzela vodstvo pred Poljsko In Ameriko — Jugoslavija zmaga proti Norveški v dveh igrah, dve partiji pa sta bili prekinjeni Praga, 17. julija, h. Danes dopoldne 60 bile odigrane sterilne prekinjene partije, po katerih je stanje v posameznih kolih naslednje: IV. kolo: Italija : Danska 2 rn pol : 1 in pol. VI. kolo: Litva : Švedska l : 3, Amerika : Avstrija 1 in pol : 2 in pol. Norveška : Francija 1 : 3, Španija : Ru« mumija 1 : 2, Nemčija : Danska 4 : 0, Ita« Irija : Madžarska 1 in poj : 2 in pol. Nizozemska : Letonska 1 : 3. VIL kolo: Šved« sle a : Amerika 1 in pol : 2 in pol. Danska : Švica 1 in pol : 2 in pol, Jugoslavija : Litva 2 in pol : 1 hi pol, (AstaJoš je dobil proti Seinbergas=ti. Letonska : Nemčija 1 in pol : 2 io pol. Madžarska : Nizozem« ska 1 in pol : 2 in pol. Francija : Anglija 2 in pol : 1 in pol- Partija med Poljsko in Španijo je bila prekinjena. VIII. kolo: Amerika : Jugoslavija 1 in pol : 2 in pol (Mars hali je izgub/l proti Astalošu). R"* munija : Poljska 1 : 3. Norveška : Šved« ska 1 : 3, Nemčija : Madžarska 2 in pol : 1 in pol. Anglija : Avstrija 1 in pol : 2 in pol, Italgija : Francija 2 : 1 (1), Švica : Letonska 1 ki pol! : 2 tn pol. Danes popoldne je bhlo odigramo K. kolo z naslednjimi rezultati: Jugoslavija : Norveška 2 : 0 (2). Kostič je dobil proti Hovindu, P/re pa proti Gulbrandsenu, do« čim je dr. Vidmar prekinil s Hanssenom, dr. Astaloš pa s Halworsenom. Nemčija : Češkoslovaška 2 in pol : 1 in pol (Bogoljubov je zmiagal nad Flohirom), Avstrija : Italija 3 ki pol : pol, Švedska : Anglija l in pol : 1 im pol (1), Danska : Rumunija 2 : 1 (1). Amerika : Litva 2 : 1 (1), Letom« Ska : Španija 3 : 0 (1), Madižareka : Švi« ca 2 in pol : pod (1), Francija : Nizozemska 2 : 2. (Aljehin je zelo elegantno zma« gal nad Weenimkom). Stanje po IA'. kolu. Letonska 23 (1), Poljska in Amerika 22 (1), Nemčija 22, Anglija 21 (1), Avstrija 21, Jugoslavija (2), Češkoslovaška 19 (1), Madžarska 15 (1). Nizozemska 17 in pol. Švedska 16 (1), švica in Francija 15 im pol (1), Rumunija 15 (1), Danska 13 (D, Italija 11 in pol (2), Litva 11 (1), Španija 6 in pol (2), Norvc« ška 5 in pol (2). Podrobnosti o napadu pri Sv. Petru O napadalcu še ni nobenega sledu — Ranjeni miličnik je še vedno v breznadnem stanju Trst, 17. julija, d. O napadn na fašističnega miličnika, o čemer smo že včeraj na kratko poročali, pišejo današnja tržaški 11-sti: Kasno zvečer je obmejni vojak Mario Viviani, prideljen postaji Sv. Peter na Krasu, pregledoval v družbi še enega vojaka po' imenu Pastigli predel med Kozano in Ribnico, ko je z vrha griča tik ob cesti počil strel. Viviani, zadet v spodnji del trebuha, sc je zgrudil v mlaki krvi. Napadalec je takoj pobegnil in se zgubil v noči, kljub temu, da se je drugi vojak takoj podal za njim. Ranjenega Viviania so obvezali, kakor se je dalo. nato pa prepeljali v bolnico v Trst Oblasti so takoj po obvestilu o tem napadu povzele najenergičnejše korake, da i se izsledi napadalca. Na Me« mesta »e jo ' nemudoma podal konzul Diamanti, poveljnik 12. legije miličnikov ter izdal nadaljnja navodila. Po svoji vrnitvi v mesto seje konzul Diamanti podal v bolnico k ranjencu, ki se še vedno nahaja v brezupnem stanju. O napadu je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Obmejni stražnik Viviani je postal irteT atentata, ko je v družbi še enega vojaka pregledoval predel med Kozano in Ribnico. Zadet je bil v spodnji del trebuha. V nočni temi se je napadalen posrečilo pobegniti, čeprav ga je drugi vojak pričel takoj zasledovati. Oblasti so podvzele korake, da se napadalec izsledi. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Gozdni in drugi požari na vseh straneh V okolici Sarajeva gorijo veliki gozdni kompleksi — Tudi v Sremu se množe požari Sarajevo, 17. julija, č. Že včeraj smo na kratko poročali o mnogih požarih, Ki jin povzroča ali vsaj pospešuje strašna vročina poslednjih dni. Med največje požare v Bosni je šteti onega v gozdu ob železniški progi Pale-Sarajevo. Ker je pričelo goreti na sa.-mem, ognja dolgo časa niso opazili. Najprej je bila obveščena o požaru orožniška postaja, ki je skupno s sreskim načelstvom in direkcijo šum v Sarajevu organ zirala frašenje in omejevanje požara. Prihiteli so na pomoč tudi seljaki iz bližnjih m daljnih polj ter izkopali jarke okoli divjajn-Cetra elementa. Kakor strašen ognjen tunel so se vili plameni nad železniško progo od postaje Pale do Kozje čuprije, čisto blizu Sarajeva. Sprva je bilo gašenje uspešno le v bližini Pal. dočim je ogenj vedno huje besnel proti železnici in v hrib. Včeraj zju- traj so po celonočnem požaru pr< dteli na pomoč gasilci iz Sarajeva, preko dne pa tudi vojska. Mnogo posla trna orožniška postaja na Palah, ker ji je bilo že včeraj tudi javljeno o novem požaru na Ravni Planini in na Javorini. Ta ogenj pa upajo pogasiti samo s pomočjo domaCnov. V vasi Mandjelovci pri Sremski Mitro-vici je pričelo goreti na skednju seljaka Jeftiča. Jeftič se je vrgel na ogenj, da ga pogasi, a je svojo neprevidnost drago plačal. Po vsem telesu se je nevarno opekel in so ga komaj rešili gotove smrti. Požar se je razširil na bližnja gospodarska poslopja. Na plat zvona iz bližnje cerkve pa se je zbralo toliko domačinov, da so še pravočasno rešili šestero poslopij propada, ker so imeli k sreči pri roki dovolj vode. Potresna katastrofa v Ameriki Newyork, 17. julija. 5. Iz države Ekvador prihajajo vesti o hudi potresni katastrofi. Mesto Latachunga, ki ima 10 tisoč prebivalcev, je domala celo porušeno. Iz glavnega mesta Ouito je odpotoval na kraj nesreče predsednik vlade z ministri, da čim smotreneie uredi vse potrebno za pomoč prizadetim. Vojaška imenovanja Beograd, 17. julija p. Vojni list objavlja ukaz, s katerim je imenovan za komandanta pešadije dtmavSke divizije bri-gadni general Pavel Pavlovič. Z istim ukazom je razrešen dolžnosti komandanta pešadije dunavske divizije diviziiski general Aleksander Dimitrijevič, maršal dvora. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Stalneje, zmerno toplo, poloblačno, temperatura zmerna. — Situaeija včerajšnjega dne: Barometerska depresija se je pomaknila proti vzhodu. Na svoji zapadni strani je v naših krajih povzročila neznatno deževje z nekaj grmljavane in precejšnjim padcem temperature. Na Jadranu je slab barometerski minimum, ki povzroča v Pri-morju zmerne severovzhodne in severne vetrove. Barometerski pritisk se je v splošnem zelo dvigniL in sicer za 3 do 10.5 mm, najmanj v Primorju, največ na severu in vzhodu. Jutranje temperature so se dvignile nekaj malega samo na za padu, dočim so drugod padle, in sicer ia 1—4 stopinje v Primorju in za 3—10 stopinj na jugu in vzhodu. Dunajska vremenska napoved ea soboto: Na vzhodu in jugu pretežno jasno in bolj toplo. V severnih Alpah bolj oblačno, morda ponekod tudi t dežjem. Zmerna toplota. Naši kraji in ljudje Pismo naših rojakov iz Belgije Smrt je ugrabila Jugoslovenskemu delavskemu podpornemu društvu dva vrla odbornika Eysden, 14. julija. Naše J trg »slovensko delavsko podporno ilruštvo je zadela težka izguba. V soboto 4. t. m. srno pokopali našega najstarejšega člana in dolgoletnega odbornika, 62»letne-ga Jožeta Zdolca. V društvenem odboru .^j^iiiš^i&fc« mm je brl silno marljiv in požrtvovalen, drugače pa v vsakem oziru vzoren delavec. Na večer, še zdrav in čil za svoja leta, se je odpravil v rudnik, 700 m globoko, kjer pa ga je kmalu po nastopu dela zadela kap. Neizprosna smrt je iztrgala iz naše srede enega najboljših tovarišev ter zavednega narodnega in društvenega delavca. Nismo se še vsi razšli po njegovi zadnji poti, ko je zopet zapel mrtvaški zvon in došla tužna vest, da je smrtna kosa pokosila tudi našega člana m bivšega odbornika, 32-letnega Antona Ruparja. Anton Ru-par je žrtev morilke proletarcev — jetike, ki ga je mučila več mesecev in končno 6trla v najlepši moški dobi. Oba zvesta naša tovariša sta imela veli* častna pogreba po posebni zaslugi tukajšnjega pevskega društva »Zvona« ki je pod vodstvom pevovodje Lojzeta Hribarja pel žalostinke ob hišah in ob odprtem grobu. Pri pogrebu je sodelovalo tudi Društvo sv. Barbare in je bila tako ob obeh grobovih zbrana z malimi izjemami vsa tukajšnja jugoslovenska kolonija. Pogreba pa so »o udeležili tudi mnogi rojaki iz Holandšje. Jugoslovensko delavsko in podporno društvo deluje tu z najboljšimi uspehi že šest let ter si je s svojim delovanjem pridobilo zaupanje rojakov in tudi spoštovanje ter ugled domačinov. V teh šestih letih smo pokopali še štiri vrle člane. Naj jnm bo lahka zemlja v tujini, med nami pa ohranjen blag spomini Zadnja pot ponesrečenega planinca Ljubljana, 17. julija. Tragično preminuli Mi ha jlo Weber bi »moral biti položen k večnemu počitku na pokopališče Sv. Ožbolta pri Jezerskem že včeraj dopoldne, a je medtem dospel brzo-jav, da jc na poti njegova mati, ga. Klara \Veber iz Novega Sada. Pogreb se je zaradi tega vršil ob 15.15. Na pogreb je pri* spelo iz Ljubljana sedem pokojnikovih stanovskih tovarišev pod vodstvom njegovega prijatelja in tovariša g. Emila Freliha. Na mirnem planinskem pokopališču so se zbrali poleg domačega prebivalstva vsi tam stanujoči bivši letovriščarj i in tudi mnogo gorenjskih planincev, katere je zbral g. Vinko Tapina, ki se je požrtvovalno udej-srvoval tudi pri rešilni ekspediciji. Pogrebni obred je opravil župnik g. Gostija. Stanovski tovariši so položili na gTab lep venec, g. Emil Frelih pa je pokojnemu tovarišu in prijatelju govoril v slovo. V svojem govoru je naglašal, kako je Miha j lo tekom polletnega bivanja v naših krajih vzljubil naš gorenjski svet in kako se je na vseh svojih planinskih potih vedno najrajše oziral v triglavsko stran in na Kamniške planine. Pohod v ta ma« jestetitični del naših gora mu je bil srčna želja. Ko so Kamnške planine rdeče žarele ob zatonu solnca, najbrž ni slutil, da bo tam ob prvem pohodu iztekla njegova srčna kri, planinsko naravo pa je ljubil tako goreče, da je v njej vdano prestal tudi smrt. Vsi so globoko ginjeni obsipali s planinskim cvetjem grob vrlega mladeniča. Gospa Diirmbach iz Osijeka je zbrala med letoviščarji primerno svoto, da bi se žalujoči miateri zmanjšali stroški ob zadnji poti ljubljenega sina. Mnogoštevilni prijatelji. tovariši m rnanci bodo ohranili Mihajla Webra v bla» gem in častnem spominu. Za dijaško kuhinjo v Kočevju Kočevje, sreda julii*. Na sestanku, ki se je vršil v soboto zvečer v prostorih gostilne g. Beljana, je bil položen temelj dijaški kuhinji, ki je za naše dijaštvo zelo -potrebna. Sestanek je sklical predsednik Dijaškega doma, g. dr. Sajevic, med drugimi pa so sc ga udeležili mestni župan g. dr. Kostanjevec, občinski odbornik, odvetnik g. dr. Lavrič, šolski nadzornik g. Betriani, gimnazijski ravnatelj g. Burger in predsednik sodišča g. dr. Lavrenčič. Sklicatelj je razložil potrebo in pomen d jaške kuhinje, o kateri je razpravljal že odbor Dijaškega doma, ki pa jc sklenil, naj bi bila ta ustanova popolnoma samo* stojna. Ravnatelj g. Burger je poročal o razmerah, v katerih živi dijaštvo na kočevski realni gimnaziji. To dijaštvo iz mesta in bližnje okolice je po večini zelo revno. Če bi se dijakom nudila cenejša hrana, b:; se število dijakov, ki sedaj pada, gotovo zvišalo. Na vsak način je treba omogočiti študije siromašnim dijakom. Za dijaško kuhinjo bi prispevali poleg Dijaškega doma, banske uprave in mestne občine tudi privatniki, ki bi postali ali člani dijaške kuhinje ali pa njeni dobrotniki. Po pojas* nilu predsednika g. dr. Sajevica do dal Dijaški dom kuhinji 10.000 Din podpore za novo šolsko leto. G. dr. Lavrič je predlagal, nai bi se dijaška kuhinja priključila že obstoječi delavski kuhinii. Po prečitanju osnutka -pravil društva Diiaska kuhinja se je izvolil pripravljalni odbor, v katerem so gg. dr. Sajevic, dr Lavrenčič, ravnatelj Burger, župan dr. Kostanjevec. šolski nadzornik Betriani. odvetnik dr. Lavrič in prof. Nace Voštar. Pripravljalni odbor bo pravila predložil v odobritev ter pripravil vse za ustanovni občni zbor društva. _ V nedelio 19. VII. ob 17-45 Igrišče SK Ilirije HAJDUK (Split): ILIRIJA Ob vsakem vremena 9304/a Zborovanje odvetniških in notarskih uradnikov Maribor, sredi julija. Zadnjemu občnemu zboru Društva odvetniških in notarskih uradnikov, ki se je vršil 5. t m. v Narodnem domu, je bilo poslanih mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov od tovariških organizacij in podpornikov. Vodja zbora, predsednik g. Dra* go Gilčvert se je najprej spomnil mrtvih podpornih članov gg. dr. Gosaka, odvetnika v Ptuju, celjskega odvetnika dr. Vre* čka, mariborskega odvetnika dr. Jurit-scha, notarja drja Firbasa, celjskih odbornikov Peschitza in Uršiča in mariborske odbornice Miinke Zelnilkove. Poudaril je nadalje velike zasluge, ki sta si jih pridobila za organizacijo odvetniških j uradnikov bivši tovariš, pokojni minister Anton Kristan iin pokojni tovariš Leopold Spielmann na Dunaju. Potem je podal predsednik obširno društveno poročilo ter referate o bolezenskem, pokojninskem in starostnem zavarovanju, o delovanj« Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani, o društvenih ciljih in o disciplini društvenikov, o sodnem zastopanju itd. Po poročilu drugnih odbornikov je bil podeljen odboru absolutorij. Tov. Drago Vojska je poročal o sredstvih proti namešča* nju državnih upokojencev po odvetniških pisarnah in o podpornemu fondu, ki bi bil lahko močna opora privatnemu uradništvu, če bi se vsi organizirali v spoznanju velikega pomena take samopomoči. Odbornikom, posebej pa še predsedniku Gilčvertu. ki brezplačno urejuje stanovsko glasilo »Odvetniška pisarna« so bile izrečene zahvale, nato pa je bil izvoljen z malimi izpremembara.i dosedanji odbor. Po sklepu občnega zbora ostanejo članski prispevki kakor doslej, stanovsko glasilo pa se bo tudi v bodoče izdajalo po možnosti in po potrebi. Zadeva borovškega vodovoda Kranjska gora, IT. Julija Mnogo se je v javnosti pisalo in razpravljalo o vprašanju borovškega vodovoda v tujsko-prometnih institucijah in v prizadetih letoviščarskih krogih. Stvar je razburila tudi prebivalstvo samo, ki je sam bog ve zakaj zavzela sovražno stališče napram tej novotariji, ki so jo poedi-ni naravnost kategorično odklanjali. Toda uvidevnost, da je vodovod letovišču naravnost življenjskega pomena, je nazadnje vendarle zmagala in dosegel se je nekakšen kompromis, ki je vsaj na videz zadovoljil obe stranki. Pričetek graditve vodovoda je bil napovedan že za letošnje leto; toda še danes je delo na mrtvi točki in izdelani niso nobeni projekti, da, niti površni proračuni. Oblast je ponudila precejšnjo podporo za ta vodovod in obljubila brezobrestno posojilo pod pogojem, da se prično dela najkasneje do letošnjega septembra. Ti pogoji so jako ugodni, a vendar občina še omahuje in nikakor noče pričeti z resnim delom. Vidi se, da je uvidevnost v resnici na pravem mestu, a neuvidevnost od strani posameznih malkontentov vendar še tolikšna, da zadržuje energijo onih, ki so edini poklicani za to, da izvrše projektirano, skrajno potrebno delo. Sicer obstoji nekakšen projekt, da M se zgradil novi vodovod na razvalinah starega, skrajno nepraktičnega vodovoda, ki bi imel kljub vsej modernizaciji pomen samo za predvojno, malo Kranjsko goro. Potrebni rezervoar bi bil zvezan z ogromnimi stroški in bi kljub temu ne zadovoljil letovišča, ker bi ne razpolagal s potrebno količino vode. Ta vodovod bi bil enostranski, ker bi oskrboval z vodo samo stari del letovišča, dočim bi bile nove zgradbe izključene. A prav pri vodovodu se mora misliti pred vsem na bodoči razvoj letovišča, ki se bo širil proti novemu kopališču in okrog njega ter še dalje proti Pišen-caml. Po preteku nekaj let bi bil ta vodovod neporaben in velikanska svota bi '>Ila vržena v vodo. Naravna posledica tega pa Je, da se zavrže neracionalni projekt za Gmajnico ln se zgradi rezervoar v tako zvanl Gromov! Pišenci, kjer je studenec bogat in izvrsten, da bi lahko oskrboval trikrat, večjo Kranjsko goro z najboljšo pitno vodo. Pri tem prihajajo že v poštev vse nove zgradbe, ki se bodo zidale v bodočnosti in ki se bodo lahko priključile vodovodu. Stroški za rezervoar bi bili znatno nižji nego za Gmajnico in pri tem bi bila jako razbremenjena kolonija, ki se je že pričela graditi v Pišencah, da ne govorim o kopališču ter o skupini vil, ki bodo zrastle že v prihodnjih letih okrog kopališča. Vodovodni problem je jako važen za bodočnost letovišča. Zato ga mora novi vodovodni odbor natanko preštudirati in pre-rešetati vse, kar je v zvezi z njim. Graditve se pa mora brez vsega lotiti takoj, oa ne izgubi ponujane podpore in ugodnih posojil; a pred vsem se mora zavedati, da gradi vodovod za bodoče letovišče, a ne za sedanje, še najmanj pa za preteklo. Smrt vrlega narodnega delavca Zagorje, 17. julija. V ponedeljek se je bliskoma razširila po zagorski dolini žalostna vest, da je nenadoma preminul g. Peter G o s t i š a iz Ki-sovca. Pokojnik, ki je imel čevljarsko delavnico, je bil splošno znan in zelo priljubljen. Smrt ga je nenadoma ugrabila v najlepši moški dobi 37 let zaradi srčne bolezni, katero sii je nakopal v svetovni vojni. V nedeljo zjutraj je še bil v Zagorju pri voj* nem razporedu, potem pa je odšel na Loke kjer je bilo žegnanje. Zvečer je še bil v veseli pevski družbi, v kateri je bil tudi operni pevec g. Burja, ki je na dopustu na Lokah. Ob tej priliki mu je Peter še dejal: Lepo pojete, ali bi tudi peli, če bi jaz umrl? G. Burja mu je seveda takoj pritrdil, nihče pa ni mislil, da so veselemu in dov-tipnemu možu, ki je izgledal čil in zdrav, ure že štete. Drugi dan je dobil g. Gostiša hud napad srčne bolezni in mu je poklicani zdravnik dal najprej injekcije, potem pa je ugotovil, da je vsaka pomoč zaman. Opoldan je g. Gostiša že preminul od srčne kapi. Pokojnik se je ves čas svojega življenja vneto in požrtvovalno udejstvoval pri narodnih in socialnih društvih. Kot dober pevec je mnogo pripomogel do ustanovitve društva »Loški glas«. V odboru tega društva je zavzemal ves čas mesto podpredsednika. Kot obrtnik je bil na najboljšem glasu ie so bili z njim posebno zadovoljni rudarji, katerim je šel na roko v največji meri. Njegov pogreb je bil najboljši dokaz priljubljenosti iin spoštovanja. Poleg mnogoštevilnih prijateljev in znancev so ga spremljali na zadnji poti Sokloi, člani Obrtnega društva in Narodne strokovne zveze, svinala mu je rudniška godba, pel pa je »Loški glas«, pri katerem je sodeloval tudi g. Burja ter tako izpolnil željo, katero je izrekel blagi pokojnik v svojih smrtnih slutnjah. Blagega moža in vnetega narodnjaka bo ohranila vsa zagorska dolina v častnem spominu. Tega spomina bo deležen še po* sebno zaradi globokega socialnega čuta, po katerem se je vedno ravnal. Dobro se še spominjam, kako mi je lani, ko sva se vračala iz Maribora s kongresa NSZ, v globokem razumevanju in čustvovanju govoril o našem socialnem pokretu ter dejal, da bi morali tudi obrtniki po svojih močeh žrtvovati za omiljenje socialne bede. F. J-n. Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, vstopnuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri »Franz Jo-sefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Elitni Kino Matica lanes ob 4», m. in 9.% uri Nepozabni zvočni velefllm: Godbena ljudska igra lz Alp •Vesmrftt« potepuh Po istoimenski opereti ▼ glavni vlogi Liane Haid, Gustav Frohlich Izven tega: »Paramountov najnovejši zvočni žnraal«. Pred likvidacijo agrarne reforme v dravski banovini Ustanavljanje pašniških in gozdnih zadrug — Važno za vse agrarne interesente Zveza slovenskih agrarnih interesentov je poslala na vse zaupnike tam, kjer leže veleposetniški gozdovi, ki prihajajo v poštev za razdelitev po § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme, pravila in tiskovine za ustanovitev pašniških in gozdnih zadrug. Pozivamo vse agrarne interesente, da pristopijo nemudoma k ustanovitvi, kjer še niso, in da se ravnajo natančno po naših navodilih. Naj vas to nič ne moti, če vlagajo tudi občine prošnje za gozdove. Kajti tudi one so lahko prosilke za svoje potrebe in so po zakonu enakopravni subjekt kakor paš-niške in gozdne zadruge. Agrarni interesenti pa morajo v svoio zadrugo. Določba § 34 sedanjega zakona o likvidaciji agrarne reforme ni v bistvu nič drugega, kakor je določba, ki jo določa lakon o nakazovanju kuriva in stavbnega lesa v veleposestniških gozdovih interesentom agrarne reforme v Sloveniji iz L 1922. >Uradni list< 123. od 29. novembra 1922. § 1. tega zakona odreja, da imajo pravi- co do kuriva in stavbnega lesa iz veleposestniških gozdov interesenti agrarne reforme, ubožni poljedelci in ostali kmetje, ki so redeni t izkazu interesentov agrarne refor-med pod kategorijami A, B in C ter prebivajo v okolišu gozdnega veleposestva.« Novi zakon te pravice razširja še na j>a-šnio, les za domačo industrijo in obrt ter za druge gospodarske potrebe agrarnih interesentov in kar je glavno, določa, da se bodo velej>osestniški .pašniki in gozdovi tudi razlastili. Iz navedenega paragrafa sledi, da se bodo gozdovi razlastili prvenstveno za agrarne interesente, ti pa so dolžni stopiti skupaj in se organizirati, da bodo o svojih pravicah sami odločali. Zato je ustanovitev zgoraj omenjenih zadrug ogromne važnosti, za prizadete agrarne interesente. Agrarni interesenti na delo. rok j© kratek. Do 26. t m. morajo biti vse prošnje na kr. banski upravi. Zveza slovenskih agrarnih interesentov. * Graoba skupnega sokol-skega in delavskega doma Št. Pavel pri Preboldu, 17. Julija. Da tudi pri nas nismo zadnji, čeprav smo postavljeni prav pod hrib, smo letos na prav viden način pokazali Desetletena želja dveh društev, da si zgradita lastno streho, je pred izpolnitvijo. Sokolsko dru» štvo v Št. Pavlu pri Preboldu in Delavsko podporno društvo tkalnice v Preboldu sta se dogovorili, da postavita z združen/km močmi skupen dom, ki se bo imenoval Zadružni dom in bo znak složnega dela za jugoslovensko zavednost. Poleg prostorne sokolske telovadnice z gledališkim odrom bosta v domu tudi obednica tovarniškega delavstva in brezalkoholna gostilna. Stavb išče in prostor za letno telovadv-šče v izmeri 1750 kvadratnih metrov jo društvoma brezplačno poklonila gospa Olga dr. Tajmškova, neumorna dolgoletna duša šent tpavelske podružnice CMD. Gospa je s tem pokazala, kako visoko ceni delavnost in pomen naših društev, ki ji bosta vedni dolžnici. Da tovariškii društvi javno manifestirata svojo solidarnost, bo priredil Sokol prihodnjo nedeljo 19. t. m. svoj prvi javni nastop. Dolžnost vseh Savinjčanov in dru* gih prijateljev odločnega jugoslovenstva je, da posetijo v obilnem številu to prireditev in podprejo koristno in v vsej ba;K>-vini edinstveno zamisel skupne sokolbke in delavske strehe. Dopoldne od 11. do 12. bo promenadni koncert znane trboveljske rudniške godbe sredi šentpavelskega trga. Za dvig tujskega prometa v Zasavju Litija, 17. Julija. Sreiin Gjorzjevič. profesor beozrajske univerze, in dr. Branko Šoljan kustos biološko - oceanskeza instituta v Splitu. * Novi grobovi. Včeraj zjutraj je umri v Mariboru v 67. letu starosti upokojeni strojevodja državnih, železnic g. Franc Birfc. PogTeb bo v nedeljo ob 16. na mestno pokopališče. — V splošni bolnici v Mariboru pa sta umrla 73-letnl zasebnik g. Franc Klojčnik in 36-letni delavec g. Anton Dolamlč. — V četrtek je umri g. Anton Vivot, mesar, gostilničar in posestnik g. Alojz Brinovec iz Podvrha pri Braslovčah. — V Mežici je umri g. Anton V i v a t, mesar, gostilničar in posestnik, star šele 45 let. Pogreto bo v nedeljo popoldne v njegov rojstni kraj v Laškem. — V Ormožu je preminila v starosti 42 let ga. Matilda Anderliče-v a, rojena Urchova, soproga trgovca in posestnika. Pogreto pokojnice bo danes ob 17. iz bolniške mrtvašnice. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Silen padec cen dalmatinskega vina. Po vesteh iz Šfbenika je v tamkajšnji občini še približno 40-000 hektolitrov neprodanega vina. Ker je izvoz vina skoro popolnoma prenehal, so cene vinom silno padle- V vinskih kleteh so cene znižane od 4 na 3 Din za najboljše vrste vina. produ-centi pa so znižali ceno na 2 Din. ponekod celo na 1 Din za liter. Vinogradniki so s silnim padcem cene hudo prizadeti. * Pobijanje draginje v Splitu. V SpRtn se Je te dni osnoval odbor za pobijanje draginje. sestavljen iz dveh zastopnikov občine m po enega veterinarja, trgovca, tajnika sreskeza načelstva in zastopnika policije. Na svoji prvi seji ie odbor razpravljal o vprašanju draginje v Splitn in o ukrepih, ki so potrebni, da se draginja Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani dne 17. Julija 193L Številke za označbo kraja oontenHo: I. Čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo naivišio. druge nainižio LJubljana 7.. 766.4. 16.2. 86, ME 1. 9. dež. 8.3. 24.2. 14.8: Maribor 7.. 767.4. 16.0. 75, NW 1. 8. dež, 1.0. 23.3. 12.4: Zazreb 7„ 766-1. 18.3. 76. tiho. 8. dež. 0.4. 27.1. 17.4: Beozrad 7.. 764.9 18.2, 63. E 2. 0, —. —, 36.1. 17.3: Sarajevo 764.2, 19.1. 70. tiho, 4. —. —. 34.2. 14.5; Skopi je 7.. 7622. 24.8. 67. tiho. 0. —. —. 39.8 21.8: Split 7„ 761.7. 26 8 44. NNE 6. 0. —. —. 34.5. 21.9: Rab 7.. 762.4 22.9. 40. NE 4, 1. —. —. 32.8. 19.8: Vis 7.. 7612. 21.3. 45. N 10, 1. —. —. 31-9. 19.0: Mostar 7.. 761 J. 24.8. 48. NNE 4. 3. —, —, 35.4. 19.3. — Solnce vzhaja ob 4.28, zahaja ob 19.44. — Luna vzhaia ob 6.11, zahaia ob 21.32. ublaži Policijsko oblastvo bo strogo kontroliralo cene življenskih potrebščin in pazilo na to. da prekupci pred 10. uro ne bodo nakupovali živeža. Vsak prestopek se bo ovadil državnemu pravdništvu Odbor bo zlasti tudi raziskal cene mesu, kruhu. ribam in ostalim važnim življenskim potrebščinam. * Zračni promet ki je bil te dni otvorjen na progi Zagreb - Beograd - Solit se lepo razvija. Avijoni »Aeroputa« dohajajo točno ob določenem času. Sedaj se poslužuje ae-roolanov večinoma le tuje občinstvo, ki se v Jugoslaviji nahaia na letovanju, ker domačini še niso vajeni tega prometnega sredstva. Obisk je oovelien. * Silna vročina v Beograda. Po vesteh iz Beograda je bila predvčerajšnjim tamkaj taka vročina, kakor je ne pomnijo niti najstarejši Beograjčani Temperatura je ob 2-oonoldne dosegla rekordno višino. živo srebro ie v senci kazalo 38.9 stopinj, na solncu oa 53.8 stopinj Celzija. * »Ženski svet«. Prejeli smo 7—8. številko »Ženskega sveta«. Vsebina je naslednja: Zagorka Marija Juričeva (M. Govč-karjeva); Crnogorka Tka (Mile Klopčič); Pisma (Dora Grudnova); Mati Lukačka (Marica Romanova); Mara Jeraj - Kraljeva (Trst); Črtice s pota (Vida Lapajneto-va); Kratek pregled nekaterih del jugoslovanske filozofke dr. Ksenije Atanasije-vičeve (Marija Kokalj - Zeljeznova); Nad-vladje moškega in ženskega spola v zgodovini narodov (Milica Stupanova); Norec (M. Kokalj - Zeljeznova); Mednarodna ženska konferenca za mir in razorožitev v Beogradu (Marija Bukovčeva); Odmevi beograjskega kongresa v Ljubljani CPavla Ho-čevarjeva); Vnetje mandeljnov in njih odstranitev (dr. Janko Hafner); Zena in naše mlekarstvo (Anka Nikoličeva); Tobačne delavke — pionirke ženskega poklicnega dela (ista); Kakšnega moža si želi žena; Tujki (Li Tai Po — Ks. Marko). Izvestja. »Ženski svet« izhaja kot mesenik in stane na leto 64 Din. Naroča se v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12/IL * Prispevek Ciril - Metodovi družbi. Tvrdka Ivan Perdan nasL Ljubljana, je izročila Ciril - Metodovi družbi 1000 Din kot prispevek od čaia. Kupujte Ciril-Metodov čaJ! * Gozdni požari pr! Saraievo. Zaradi isker iz lokomotive se ie na širnem kompleksu med Palami in Sarajevom vnela suha trava. Spričo velike suše se je požar kmahi razširil tudi na bližnji gozd. Orožniki in kmetje so izkopali široke jame. da bi na ta način omejili širjenje požara, kar pa se ni obneslo. Poklicali so na pomoč tudi gasilce iz Sarajeva Orožništvo v Pa-lah Je bilo obveščeno, da so začeli goreti tndi gozdovi na Ravni planini }n na Jahori * VeHk požar v Novem Vrbasa. Na doslej še nepojasnjen način je v sredo zvečer na pristavi Jakova Jeka pri Novem Vrbasn nastal požar, ki Je do temelja upe-pelil stanovanjsko poslopje, hlev In ostala gospodarska poslopja hi nad 100 meter-skih stotov stare pšenice in znatno množino še neomlatenega letošnjega pridelka. Škoda se oeni na 800.000 Din. Dr j*. Fritaaa Sehr&derja KREMA 000» Virnje koSo pred Taet- jam hi daj« koJH i»ya» zagorelo barv«. * V okolici Nove Gradiške gori velik gozdni kompleks. V šumah Narodne šum-ske industrije v bližini Nove Gradiške že več dni zori V plamenih se nahaja že nad 1500 oralov šume. Požar se nazlo širi. Vsi napori, da se omeji požar, so ostali doslej brez uspeha. Škoda je ozromna. * Nevaren padec v kamnoloma. Iz B raslo vč nam pišejo: Kakor smo že poročali, se nadaljujejo dela na banovinski cesti iz Šmartneza ob Paki proti Mozirju. Drobilec se ie sedaj prestavil iz Letuša v Sotesko, ker se je pokazalo, da je tu kamen mnogo boljši kakor je bil letuški V tem kamnolomu je bil zaposlen tudi delavec Martin Prislan iz Pariželj. V sredo je Prislan ves dan kopal kamenje in vrtal luknje za raz-streljevanje. Nenadno pa se je utrgal plaz in Prislan je zdrčal s plazom kakih 30 metrov globoko navzdol. Popolnoma nezavestnega so naložili na voz in ga odpeljali k okrožnemu zdravniku dr. Lesnikarju v Mozirje, ki mu je nudil prvo pomoč in mu obvezal vse rane, ki jih je imel poškodovanec nešteto na glavi, po prsih in po rokah. Prislana so prepeljali v celjsko bolnico. * Vinjeni kolesar Je zavozfl v gručo Hudi. Iz Braslovč nam pišejo: Te dni je za-vozil na cesti od Plaskana proti cerkvi neznan kolesar v gručo žensk. Precej natre-skani kolesar očividno ni imel zavore in zato ni mogel kolesa pravočasno ustaviti. Podrl je tri ženske in otroka iz otroškega vozička Vsi so dobili manjše poškodbe. Tako tudi kolesar, ki se ie pa hitro pobral s tal m Jo na kolesu popihal dalje. * Podjetnik aretiran zaradi smrtne nesreče delavca. Ob priliki smrtne nesreče delavca Mrzljaka ori gradbi palače Srpske banke v Zagrebu, o kateri smo te dni poročali. je policija aretirala inženjerja Stap-pa in gradbenega poslovodjo Šetinca in jn izročila sodišču. Državno pravdništvo ju Je obtožilo, da nista zadostno poskrbela za varnost delavcev. * Ne sme v krčme. Z izvršno sodbo okr. sodišča v Gornji Radgoni Je bila izdana prepoved, da ne sme zahajati v krčme za dobo od 28. maja letos do 27. novembra 1932 Lovro Lenartič. vimčar v Rožičkem vrhu. občina Stanetinci pristojen v Oko-slavce. Vsakdo, ki bi navedenemu vede postregel z opojno pijačo, bo kaznovan 4 Mesto občinskega tajnika razpisuje županstvo občine Breg pri Ptuju. Prošnje je vložiti do 31. t. m. * Dobavo kuriva razpisuje banska uprava dravske banovine za proračunsko leto 1931/32. Natančna pojasnila dobijo interesenti med uradnimi urami v ekonom a tu banske uprave v Ljubljani. * Dobavo pisarniških potrebščin razpisuje banska uprava dravske banovine za ekonomat kraljevske banske uprave v Ljubljani. Natančne informacije dobijo interesenti v ekonomatu banske uprave v Ljubljani. Bolni na gihta in revmatizmu ne morejo zadosti prehvallti edinstveno učinkovanje TOGAL-TABLET. Ako jih vzamete pravočasno, izginejo takoj pojavi bolezni. Neškodljive za želodec, srce in ostale organe. En poizkus napravite v lastnem interesu, toda zahtevajte samo TOG AL! Ni nič boljšega! V vseh lekarnah. 5820 * Konjska dirka na Krškem polju je zaradi nepredvidenih ovir preložena na nedeljo 2. avgusta, kar naj vzamejo udeleženci na znanie. * Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno in pismeno v Slovenski ulici 7, zraven trgovine Wogerer, od 8. do 12. in od 2. do pol 7. Šolski programi brezplačni! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna los. Reich. Iz Ljubljane u— Odkritje spomenika br. Tonetu Mateju. Za udeležence žalne svečanosti bodo pri vlakih rezervirani zadnji vozovi. Za tiste. ki se bodo odpeljali z izletniškim vlakom. bo zbirališče pred zadnjimi vozovi vlaka Tisti pa. ki bodo potovali skupno na pooblastilo z vlakom ob 7.30. se pa bodo zbirali ob 7. zunaj kolodvora pred vhodom v restavracijo. o— Razstava mesta Ljubljane. Prejeli smo: Prioravlialni odbor za razstavo in. sta Ljubljane na razstavi vseh mest dravske banovine, ki se priredi na letošnjem relesejmu v jeseni v Ljubljani se obrača tudi do zasebnikov, zlasti zbirateljev 8 prošnjo, da blagovolijo posoditi ali prepustiti vse znamenite, za ljubljansko zgodovino značilne predmete. Mnogo starinskih in tudi novejših posebnosti je v zasebni posesti kakor slike, risbe, gravur L dr. z Ljubljano aH najbližjo okolico (celotni, širši ali detajlni pogledi) od najstarejše dobe dalje. Dobrodošle so slike, risbe ali dobre fotografije zgodovinskih ta važnih dogodkov v Ljubljani Zaslužnih osebnosti in prizorov lz življenja Ljubljančanov od stare dobe doslej. Iščemo stare značilne ljubljanske noše ta uniforme, orožje, znake (embleme), cehovske listine, skrinjice ta znake, prapore, slikane stare napisne table, kolajne, znamke ta sploh vse redke, splošni Javnosti neznane spomenike lz ljubljanske preteklosti Vse predmete pregleda ta izbere najvažnejše, oziroma najzanimivejše posebna strokovna komisija. Pripravljalni odbor prevzema za sprejete razstavne predmete popolno Jamstvo ta se vsi predmeti seveda tudi zavarujejo. Ustne ta pismene prijave sprejema magistrata! svetnik dr. Arnošt Brile j na mestnem magistratu, soba št. 24, v L nadstropju, vsak delavnik od 9. dopoldne do 13. popoldne do 31. julija t. L I PONOVITEV „ BENEŠKE NOCI na splošno željo občinstva o— Izlet avtomobilskega kluba. sekcHe Ljubljane, na Vršič. Prejeli smo: Ob prilila praznovanja sv. Krištofa, zaščitnika vseh avtomobilistov. priredi avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcije Ljubljane, v nedeljo 26. t. m. letošnji prvi oficijelni celodnevni izlet na Vršič. Izletnikom je prepuščeno. da si čas odhoda izberejo oo svoji volji in Se predviden samo skupni sestanek med 10. in 11. uro pred Erjavčevo kočo na Vršiču. Glede na ozko cesto se priporoča voziti na Vršič do vrha naše meje; tam se je treba obrniti in se voziti nazaj do Erjavčeve koče. kjer naj se parkira na desni strani oeste. Tu bo prisoten član športne komisije, na katerega se bodo mogli posamezniki obrniti v svrho potrebnih informacij- Obenem se izletniki opozarjajo. da bo cesta na Vršiču za vožnjo navzdol ta dan zaprta do 2. popoldne. Dobro bi tudi bilo. ako bi ponesli avtomobi-listi s seboj mrzle prigrizke, sicer bo pa tajništvo avtokluba itak obvestilo oskrb-ništvo Erjavčeve koče na Vršiču o prihodu izletnikov, da bo poskrbelo za zadostno zalogo potrebnih okrepčil. Ker bo to prvi letošnji oficijelni izlet ki ga priredi Avtoklub skupno s svojimi člani, si dovoljujemo člane vljudno pozvati, da se izleta udeleže v čim večjem številu. Poleg priietne družabne zabave se bo nudil udeležencem izleta med vožnio po lepo speljani cesti, ki vodi na Vršič, tudi veličasten razgled na krasno gorsko panoramo (Škrlatico. strme stene Razoria in Prisoj-nika in vitek Špik). Članstvo vljudno prosimo, da orijavi svojo udeležbo oo pismenem ali pa telefonskem potu tajništvu kluba. Kongresni trg 1-1., najkasneje do petka 24. t. m. do 6. zvečer. Članom je dano na prosto da oovabiio na izlet razen svojcev tudi svoie ožje prijatelje in znance. u— Rojaki! Prijatelji! Prosvetni društvi »Tabor« in »Zora« v Ljubljani vabita vse primorske rojake in prijatelje na vrtno veselico v gostilni Pavletič v Šiški (Reining-haus) jutri v nedeljo ob 16. Po deklama-ciiah in oevskih točkah, ki jih bo izvajal mladi zbor »Tabora«, bo ples ob sviranjn «"odbe »Sloge«. Kdor bo hotel loviti srečo, mu jo bodo nudili krasni dobitki srečolova. Za razigrano, domače veselje bo skrbela šaljiva pošta itd. Pridite zlasti vi rojaki, da se pogovorimo in pozabavamo po dolgem času. da se bomo spomnili na kraško brinje in borovce, da si bomo ob lepi naši pesmi priklicali v spomin lepe čase. ki smo iih preživeli v naših vaseh, gorah in mestih. Dolžnost naša ie. da podpremo mladino v njenem delu na prosvetnem polju in ji tako damo vzpodbudo za veLiko nalogo bodočnosti, ki jo čaka Vstopnina 5 Din. Cisti dobiček ie namenjen revni primorski mladini.________ BENCIN IN OLJE PRI jreO-AUTO ZACHERLIN mrčesni prašek v originalnih steklenicah ta škatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva se povsod. — »Zacherlln«, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 16, 197 a— Oblastna strelska družina Liubliana priredi v nedeljo 19. t m. ob 8. zjutraj ostro streljanje na vojaškem strelišču. Dolenjska cesta. Za vse člane udeležba obvezna zaradi strelskih tekem, ki se kmalu prično. Na strelišču se dobe tudi legitimacije. Dežurna: Vahtar. Gorazd. u— V svrho dogovora zaradi proslave lOOletnice rojstva pisatelia Franca Levstika. ki se bo praznovala 25. in 26. t m. v Velikih Laščah, so vabljena društva Atena. Kolo jugoslovenskih sester. Splošno žensko društvo in Klub Primork v pisarno Splošnega ženskega društva na Rimski cesti v soboto ob 15.30. u— Zidovje ob Prešernu rušijo. Tudi za levi most ori tromostovju so pričeli postavljati leseno konstrukcijo za opaž. V svrho betoniranja tega mestnega loka oa morajo podreti ob Prešernovem spomeniku okrog šest metrov obrežnega zidu. S tem delom so pričeli in rušijo zidovje s kompresorjem. u— Tlakovalna dela na Masarykovi cesti. Za tlakovanje podaljšanega dela Masary-kove ceste nroti Šmartinski cesti so pričeli voziti materij al. Navoženih ie več kupov kock in so pripravljeni tudi že obrob-niki. Za vozni promet je del ceste zaprt, ker je zelo razkopan- u— Hiše popravljajo. Na Aleksandrovi oesti so pričeli s preoleskavanjem hiše št 9. Na Gosposvetski cesti je dobila zadnje dni lično zunanjost hiša št 14. last ge. Ivane Gorše. Na Mestnem trgu obnavljajo zunanjost trinadstropne hiše 9 Sedanji leoi dnevi so kal pripravni za renoviranje starih in umazanih hiš. ki pa so v Ljubljani že redke. n— Zgradba poslopij nove carinarnice. Gradnja objektov nove carinarnice ob Vil-harievi cesti napreduje prav hitro. Nekaj objektov je v surovem stanju že dograjenih. drugi oa so dvignjeni do prvega nadstropja. Do zime bodo menda že vsa po-t slopja pod streho. b— Normalno jajce v ogromnem jajcu. V uredništvo so nam prinesfi velikansko jajce s prav tanko lunino V jaicu se ie nahajalo, plavajoče v beljaku, drugo normalno jajce. Velikana ie znesla enoletna kokoš na posestvu ge. Neže Carmanove na Ižanski cesti 27 v Ljubljani Zanimivo Je, da ta kokoš silno mrzi petelina kt za vedno besno okljnje. kadar se ji bliža. o— Česen z drugim zarodom na sredi stebla. G. Josip Šulizoj iz mestne kolonije na Vodovodni cesti v Ljubljani nam je prinesel tri rastline zimskega česna, ki Imajo po dva zaroda, eneza normalneza. a drugega sredi stebla. G. Šuligoj nam je de-iai da bo sicer kmalu videl Abrahama, a take igre narave še ni imel prilike videti. u— Zaradi razširjenja ceste podirajo barake. Zaradi razširjenja in tlakovanja podaljšane Masarykove ceste morajo podreti par barak, ki ovirajo napredek dela in ki stoje v črti ceste. Deložiran bo klepar -invalid Jože Kovač, ki ima bolano ženo in je tudi sam živčno močno razrvan. Skromni družinici bo pač treba poiskati novo stanovanje, sai so to končno vendarle domači ljudje in imajo prav toliko pravice do strehe kakor sosedje. Jri imajo v baraki v stanovanjske svrhe veliko odveč prostora. V imenovani baraki s* nahaia kantina in lastniki niso revni ljudje. ■— Žrtev pomanjkljive ograje. Prejeli smo: Ograja na Gallusovem nabrežju je skrajno pomanjkljiva. Te dni je postala žrtev te pomanjkljivosti ga H. F., žena uradnika poštne direkcije. Slonela ie ob ograji, ki se je pa nenadno utrgala m je H. padla z delom ograje vred v strugo Ljubljanice. Prvo pomoč Ji je nudil mestni fizik dr. Rus. ker je poleg poškodb, zaradi katerih bo morala ležati več tednov, obstojala tudi nevarnost zastrupljeni a krvi po umazani vodi. Cas je. da se pomanjkljiva ograja spravi v red! u— Vol ga Je sunii Štempihar Andrej, zaposlen kot hlapec v Zeleni jami je imel včeraj dopoldne opravka pri živini v hlevu. Nenadno oa je podivjal neki vol. ki so ga nadlegovali obadi in sunil Štemoiharja v levo lice. Štempihar ie moral iskati pomoči v splošni bolnici Iz Celja e— Osebna vest. V Celje je prispel na daljši oddih glavni urednik graške »Ta-gepost« g. Alfonz Castelliz s soprogo, e— Slavnostna otvoritev Obrtnega doma v Celju. Mestno načelstvo v Celju razglaša: V nedeljo 19. L m. ob 9. dopoldne bo slavnostna otvoritev Obrtnega doma v Celju pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Draga Marušiča. Mestna občina bo ob tej priliki okrasila svoja poslopja z zastavami in vabi tudi vse hišne posestnike mesta Celja, da imajo na ta dan na svojih domovih razobešene zastave. e— Priobčitev vojnega razporeda za okoliško občino bo v nedeljo 26. t. m. ob 6. zjutraj pri občinski hiši v Gaberju. K priobčitvi morajo priti vsi vojni obvezniki in dajalci živine iz občine Celje-oko-lica. Vsakdo, ki bi neupravičeno izostal, bo moral nositi posledice. e— Nogometna tekma. V nedeljo 19. t m. ob 17.30 bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti« nogometna tekma med SK Rapidom iz Maribora in celjskimi Atletiki e— Pogumen rešitelj. V nedeljo 12. t. m. sta se kopali v Savinji med damskim in moškim kopališčem dve okoli 8 let stari deklici. Otroka sta se nenadno začela potapljati. Na desnem bregu je bil slučajno g. Josip Krobat, natakar v kavarni »Evropi«, ki je takoj skočil v vodo in rešil deklici. e— Kolo ga je zgrabilo. Ko Je peljal 48-letni mali posestnik Andrej Lipovšek pred dnevi po cesti v Petrovčah voz, ga je kolo zagrabilo za desno nogo in ga precej poškodovalo. Lipovšek se zdravi v celjski bolnišnici. e— Izguba. G. Mirko Korenčan je izgubil 15. t. m. okoli 18. v mestu novo črno usnjato listnico, v kateri je bil bankovec za 1000 Din, dva bankovca po 10 Din in neko pismo. Najditelj naj se zglasi pri predstojništvu mestne policije. e— Lažni financar, ki jo je skupil. V četrtek popoldne je prišel na Lavo neki človek, ki se je izdajal za finančnega stražnika in pregledal gostilne. Zraven tega pa je pridno naročal in ostal dolžan. V neki gostilni je celo ozmerjal lastnika, da Ima staro pivo, in mu pretil s kaznijo. Naposled je prišel v Janičevo gostilno, kjer Je zahteval ključe od kleti Gostilničar pa mu jih ni dal in zahteval, naj se legitimira. Ko so še pristopili nekateri gostje, je sleparju upadel pogrum. Začel se Je nerodno izgovarjati in je hotel zbežati Možje pa so ga zagrabili zaprli v sobo m poklicali orožnike, ki so lažnega finan-carja aretirali in oddali v zapor okrožnega sodišča. Iz Marlli^ra a— Citroenova karavana v Maribora. Dočim ie bilo prvotno rečeno, da bo dospela Citroenova karavana v Maribor okrog 19.. oa so prisueli že včerai Drvi njeni avtomobili že nekaj minut po 13u Utaborili so se na Trgu Svobode. a— Naše skavtinje so tudi letos, kakor lani. pohitele v Savinjsko dolino v okolico Braslovč. Lobniško kolo mariborskih pla-nink vodi predsednica Narcisa s pomočjo dveh starejših članic. a— Koncert v parku priredi v nedeljo 19. t m. ob običajni uri in pod osebnim vodstvom g. kaoelnika M, Schonherrja Glasbeno društvo žeL deL in uslužbencev % Mariboru s pestrim programom. a— Nezgode. V Sokolski uliti v Studencih je padla včeraj popoldne 25Ietna Ivana Cerv tako nesrečno da si je zlomila levo nogo. — Včerai donoldne okrog 10. se je v 51 letno Ivano Kooičevo. ženo strojnika na Ptujska cesti, zeletel neki mlad kolesar in io podrl na tla. Kopičeva je dobila znatne poškodbe na levi nogi. — Obe ponesre-čenki je reševalni avto odpremfl v mariborsko bolnico. a— Z motorjem Je povozil stragar v delavnicah državnih železnic Viktor Gril 60-letno Marijo Kren. Nesreča se Je zgKJdlla ob pol 21. na poljski poti, ki pelje iz Studencev proti delavnici državnih želeanie v bližini Murkcve ulice. Gril Je vozil počasi in dajal ženici ki je počasi korakala s svojo hčerko po poti, znamenja s hupo. Krenova pa jih je nazbrž preslišala, ker se je nenadoma znašla pred motorjem, ki je bil brez luči Padla je na kraj ceste ter se precej potolkla. Poleg tega ima raztrgano obleko. Sočasno je padel z motorjem tudi Gril in z njim njegova spremljevalka Marija Wagner. a— Velik vlom na Tezam. V no« od M, na 15. t m so vdrli neznani vlomilci v trgovino posestnika, gostilničarja in trgov* ca Jerneja Očka na Teznn. V trgovino so prišli na ta način, da so vtrM šipe na su>« nanjem ta notranjem gostilniškem okno, nakar so vlomili iz gostilne v trgovske prostore. Tu so pobrali iz blagajne razna zlate predmete kakor zapestno žensko uro, prstan z brfljantom, ženski prstan, žensko zapestnico, uhane ln srebrno žensko torbico. Poleg tega so odnesli še 6000 cigaret »Vardar«, 2 kg čokolade, 20 ška-tel sardin in za kakih 1000 Din kovanega drobiža. Skupna škoda znaša okoli lO.OCO Din. Storilce zasleduje orožništvo. a— Najdba dvokolesa. Mizar Jože Kajo Je našel naslonjeno na vrata svojega stanovanja moško črno pleskano kolo znamke »Steyer«. Oddal ga je na policijo, kjer ga dobi lastnik. a— Izgubila se Je 88-letna Jožefa Kla« vora, mati upokojenega poštnega zvanič-nika Ferda Klavore. Pogrešajo Jo od 14. t m., ko je odšla v cerkev. Zenica, ki jo je poslednje čase zapuščal spomin, Je oblečena v po noš ene modro obleko, pokrita je s sivo ruto ter obuta v suknjene čevlje. a— Zobozdravnik dr. D e r n J a č. Stolna ulica 1—n. zopet ordinira. Iz Novega mesta n— Kino »Meteor« bo predvajal film »Alahov vrt« v soboto ob pol 9. in v ne» deljo ob 6. in pol 9. Ples, čarobna razsvetljava, nebroj balončkov, rakete, Jazz-kapela Itd. Pridite gotovo vsi! Cene običajne! Odprto do 2, uri popoln oči Iz Trbovelj t— Kirchschlagerjev most čez Savo. V torek popoldne sta imela po naročilu ban, ske uprave občinska zastopa, trboveljski ia svetokriški, skupno sejo, na kateri se je razpravljalo o prevzemu mostu čez Savo, ki veže obe občini. Zastopniki obeh občin so se izjavili soglasno proti prevzemu in predlagali, naj bi ga prevzela banska upra« va. Most je zgradil pokojmi Kirchscblag&r pred kakimi 25 leti. Ker je vsa ta leta po« biral mostnino, se mu je most gotovo že izplačal. Njegovi dediči zahtevajo sedaj kot odškodnino še 300.000 Din. Most pa se nahaja v zelo slabem stanju in bi popravila stala velike vsote. Teh bremen pa nobe* na od prizadetih občin zairadi slabega finančnega položaja ne more prevzeti, posebno še, ker obe občini na tem mostu ni* sta posebno zainteresirani t— Zahvala županstva občine Trbovlje. Da je1 bil sprejem biratekih pevcev in pevk »Obilica« tako veličasten in prisrčen, je velika zasluga trboveljskih društev, naših požrtvovalnih žen in vsega občinstva, ld se je zbralo in jih v svoji sredini prisrčno sprejelo. Zato smatram za svojo dolžnost, da se vsem društvom, obrtništvu^ delavstvu in sploh vsem, ki so prihiteli pozdrav vit naše mile brate in sestre, najlepše za* hvaljujem. Gustav Vodušek. župan. t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 20. zvočni film »Zasužmgene duše« z Greto Garbo in veseloigro »Adieu Mascotte*. Z Jesenic s— Kino »Radio« bo predvajal zvočno senzacijo »Iz one strani ž;vljenja« (»Živa mrtvec«). Predstave: v soboto 18. t m. ob pol 21. in v nedeljo 19. t. m. ob 15. in pol 21. uri Iz Kosiflc nj— Oebna vest. Tukajšnji okrajni sod« nik g. Širalc Leopold je na lastno prošnjo premeščei k okrajnemu sodišču v Preko, ki leži ;,a otoku nasproti Zadra. Njegova odsotnost bo samo začasna. Želimo g. sodniku, ki je postal v kratkem času v našem kraju zelo priljubljen, srečnp vrnitev v Konjice. Na sodišču pa bo nastala obKutna vrzel, ker tukajšnji gg. uradniki že itak komaj zmagujejo delo, ki se je v letošnjem letu izredno pomnožilo. Zato prosimo višje deželno sodišče, da pošlje nemudoma na* mestnika za začasno odsotnega g. sodnika. nj— Javna tombola Sokola z izredno les pimi dobitki bo v nedeljo 9 avgusta na Glavaetn trgu v Konjicah. Karte po 2 Din •o dcfce pri draStrenem fltegš ia t trgovi. nah bratov Zoretov m Vrbovška Segajte po kartah! e ni— Vojaški nabori sa sr«z Konjice bo. do od 20. do 23. t. m. t Konjicah. SoikoU eka društva konjiškega sreza so pozvala svoje člane nabornike, da se v vsej dieci. plini ia dostojnosti udeležijo naborov, h Katerim naj pridejo 6 sokolskimi znaki. nj— Vojni razpored za naš srez bo v nedeljo 19. t m. na sejmišču. Točenje alkohola bo istega dopoldne po gostilnah prepovedano. nj— Ustanovni občni zbor Pašnike in gozdne zadruge v Konjicah se je vršil v torek 14. t. m. zvečer v Narodnem domu. Zbora se je udeležilo 118 posestnikov in posestnic fo Konjic in bližnje okolice. Pri* pravljakri odbor, obstoječ iz gg. Gajška Karla kot načelnika in Seručarja Franceta, Ajdnika Franceta, Režabka Blaža in Koška Franceta kot odbornikov je poskr. bel vse potrebno za ustanovitev. Zbora se le udeležil tudi g. dr. Igor Rozina, advokat iz Maribora, ki je v svojem govoru omenil velik zgodovinski dogodek v naši državi, ko se izbrišejo poslednji znaki fev« dalizma in pride zemlja zopet nazaj v ro» ke našega ljustva. Po prečtanju zadruž. nih pravil je zbor izvolil v načelstvo za« druge g. Seručarja Franca kot načelnika, Mlakama Jakoba kot podnačelnika, Ajdni* ka Franca, Režabka Blaža in Kokota Jo. žela kot odbornike. Pristopilo je k zadru« gi takoj na zboru 60 članov. To število pa se bo povečalo, ker ee bodo pritegnili v zadrugo tudi kmetje a oddaljenejših občin konjiškega sreza. Za zadrugo vlada med kmetovalci veliko zanimanje, kar je poka-eala tudi udeležba na občnem zboru, kjer so vsi prisotni z velikim zanimanjem sle. dilš izvajanjem gg. Karla Gajška in dr. Igorja Rozine. Iz Ljutomera H— Tombola Olepševalnega društva bo hitri v nedeljo v eostilni Triglav. Ker deluje društvo v splošno korist, posebno z vzdrževanjem kopališča, zasluži vso podporo in mnogoštevilen obisk pri prireditvi. Iz Hrastnika b— Kino Narodni dom predvaja danes ta Y nedeljo zabaven film »Mornarska ljubezen«. __ b življenja na deželi DOLENJI LOGATEC. Pred kratkim si ie občina nabavila brizgalni voz. s katerim se sedaj dnevno škropi cesta. Liudie. ki sta-nttfejo ob cesti, so za to naoravo občini eotovo hvaležni — Ker se po naši oroaz-nj vasi vse prenavlja, ie sama »b sebi zrasla misel oo olepšavama kraja Treba ie namreč dati vasi tisto prijazno, ob oo-letiu zeleno in cvetoče lice, ki tako diči naše slovenski vasi. Ta namen si stav>ia snujoče se Oleoševalno društvo, katerega občni zbor bo > nedeljo 19. t m- Krai m čas občneea zbora se naznani pred cerkvijo. Vsi, ki imate smisel za olepšavo našega domačega kraja, ste k udeležbi vabljeni. — Želimo tudi. da se ob priliki prenavljanja vasi dovrši spomenik v vo m padlim. — Naša ponikovalnica Jačka čaka ž« dolzo časa na iztrebljenje ta * tem omo-eočenie redneea odtoka vode. Načrti so biije že gotovi. Čaka se samo še na komisijo. ki nai na licu mesta pregleda, kai Je napraviti. G. župana prosimo da napravi potrebne korake. — Od prevelike suše ta vročine ie začel vodovod pojemati. To čutijo zlasti prebivalci Gorenjega Logatca in dovsod tam. kjer so hiše v višini. Vodovodni odsek se bo pač moral enkrat lotiti tega vprašanja z vso potrebno resnostjo. Rešiti oa se da samo na ta način, da se nadomestijo pokvarjene cevi in da se napravi v Gornjem Logatcu nabiralnik za nekai sto kubičnih metrov vode. ki naj bi se ob tem času. ko ie vode dovoli, napolnil in potem zaprl. Kadar bi vode v Gorenjem Logatcu zmanjkovalo, naj bi ljudstvo iz prizadetih vasi uporabljalo vodo iz tega reservnega nabiralnika. Ker ima vodovodni odsek denar, ne bo težav za rešitev tega vprašanja. — Minilo nedeljo ie bil javen nastop domačega Sokola. S telovadnimi točkami in postrežbo so bili ljudje zelo zadovoljni- Ob tej priliki naj tudi omenim, da bi domače pevsko društvo, katerega člani so sami Sokoli, lahko zapelo na večer nekai pesmi. — V nedeljo 19. t m. bo imela sokolska četa v Rovtah svoj nastop, katerega se udeleže tudi člani in deca našega društva. Avto Logatec - Rovte bo vozil — Vajenska preizkušnja za obrtni naraščaj logaške zadruge bo 26. t- m. RADEČE. Otvorjeno je mestno kopališče, ki je bilo res potrebno Radečanom. Najdejo se še pa taki ljudje, ki jim ni všeč. da se je dal denar za to napravo. Nai to nikar nikogar ne plaši. Županu g. Polancu vsa zahvala, da koraka z duhom časa kot mož sedanjosti. — V severnem delu mesta je bil že leta in leta neraben vodnjak, pokrit z deskami, ki se že dolgo vrsto let niso izmenjale. Razne urgence ta prošnje so potovale na občino, čim smo pa sedanjega župana g. Polanca opozoril' na ta nedostatek. Je g. župan že dal nalog in vodnjak, ki ni več za rabo. se zasipa. Na njegovo mesto bo najbrž prišel mal vrtiček. ki bo mestu v kras. — Letoviščarji prihajajo in vedno več iih ie. Kdo bi pa tndi ne šel v Radeče, sai imamo lepo mestno kopališče, lepe gostilniške senčnatp vrtove. dobro in ceneno hrano, lepo urejene tujske sobe. dobro pijačo in večkrat na teden godbo Poleg Jugoslovenov imamo že nekaj .odličnih letoviščarjev iz Rumu-niie. Avstriie in Švice. Pridite k nam! RADOMLJE. V nedeljo 19. t. m. ob 16. bo imel tukajšnji Sokol na vrtu br. Ce« raria redni letni telovadni nastop, združen z vrtno veselico. Vabljena sosedna dru. fttva in prijatelji Sokotetva, da se udeleže naše prireditve v čim večjem številu! PREKLIC Podpisana Marija Bogov«, goetflničar-ka v Brežicah, sem pisala anonimno karto sreskemu načelniku g. Fran ju Maršiču zelo žaljive vsebine, za kar je imel g. sreski načelnik povod, da me toži. Ker sem v dopisnici lagala in Obrekovala njega in njegovo družino, Obžalujem to svoje grdo dejanje in se zahvaljujem g. načelniku, da je odstopil od tožbe. V Brežicah, dne 13. julija 1931. Marija Bogovi«. Damske lahke obleke iz umetne svile od Din 120, iz domače pe-rilne od Din 60 naprej pri F. I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Oglejte si cene in blago v naših izložbah! 8849 Nevarni požar! v Kočevskih gozdovih Podrobnosti o požaru na Medvednjakn — Gozdov! nad Bosljfvo Loko gorijo že nad teden dni — Vode nI in skale pokajo od Vročine ter ogražajo gasfice Kočevje, 17. julija. Po prvih alarmantnih vesteh o velikem obsegu požara v Auerspergovriih gozdovih v Barvvaldu prihajajo sedaj vesti pomiriji-vejše,in tudi točnejše. Zaradi velike suše, ki je vladala pri nas že dober mesec dni, se je kaj lahko zgodilo, da se je vnelo su* ho lristje v gozdovih. Možno je, da je kdo s cigaretnim ogorkom po neprevidnosti zapalii. Listje se je vnelo kakor tudi korenine in bližnje grmovje, kar je začelo goreti z veMkim plamenom. Ogenj se je kaj l-aihiko širil po tleh, pri čemer mu je pridno pomagal močan veter, ki je zanašal drobne iskrice daleč na okrog. Ljudje, ld so prvi hiteli gasit požar, so morali pričeti z raz-kopavanijem, kolikor se je to moglo vršiti. Ko so mislili, da je na enem kraju že poga» šeno, se je pojavil ogenj ravnotam in čez čas zopet v primerni daljavi naprej. V Barwaldu je pogorel knezu Karhi Auerspergu velik kompleks gozda. Požar, ki se je začel širiti tudi po obronkih gozdnih parcel, ki so Last kmetov, je spravil tukajšne prebivalstvo v opravičen strah. Ljudje so se bali, da jim bo požar uničil še edino, kar imajo — gozdno bogastvo. Komaj 90 požar v Auerspergovem gozdu za silo lokal i zii r ali, je že izbruhnil na novih krajih. Tako je gorela šuma v bližini Trnovca, kakih 18 km iz Kočevja. Tu je začel goreti gozd na več krajih hkrati. Šu» ma je last kmeta iz Grintovca in Trnovca. V zadnjem dežju se je prebivalstvu posrečilo požar za silo pogasiti, vendar obstoji še vedno velika nevarnost, da prvi veter zopet ne razpiha skritih isker. Kmetje pravijo, da tli globoko v koreninah in da se tlenje še dolgo ne bo dalo pogasiti. Dosedaj škoda še ni ocenjena ne pri prvem, ne pri drugem požaru. Gozdni požar večjega obsega je izbruhnil tudi v borovniških gozdovih, kii že spa» dajo pod čabarski srez. Tu so gorela debla in granovje v veliki širini, tako da prebivalstvo nri moglo nikakor požara ugasiti. Zato so delali le na tem, da se ogenj lo-kalizim, kar se jim je tudi deloma po dolgem trudu posrečilo. Zadnji dež je prinesel malo hladnoče v že neznosno vročino. Vendar ga je bilo zelo malo in ni bil toliiko močan, da bi pogasil gozdne požare. Na kraju vseh požarov so se mudili tu=> di zastopnika oblasti, dia poročajo na pristojna mesta o veliki nesreči. Skoda, ki je zelo velika, je še nepreoenjena. Prebivalstvo ondotnrjh krajev se boji, da ne bi v sedanji vročini in močnem vetru zopet nastali požari, ki bi imeli mnogo žalostnejše posledice. Bosljiva Loka, 16. juBja, Vaš poročevalec je bil danes na kraju požara, ki divja že teden dni v gozdovih nad vasjo Bosljiva Loka pri Osilnici. Po- žar je sedaj zajel žo velik kompleks gozdov v smeri pro tri Brodu ob Kolpi. Poglavarstvo čabarskega sreza j« izdalo ukaz prebivalstvu vasi, ki se nahajajo v bližW ni požara, da pomagajo pri gašenju gasilcem, ki ae nahajajo v ogroženih gozdovih že nekaj dni. Gašenje pa je zaradi silne suše, ki vlada po teh gozdovih že ves mesec, silno težavno. Vode ni nikjer, tako da ljudje ne morejo priti niti do pitne vode. Zaradi tega pa ae požar tudi zelo hitro širi, tako da so do »edaj ob goreli griči že deset kilometrov naokoli. Veliko nevarnost pri gašenju povzročajo tudi skale, ki zaradi silne vročine pokajo in se rušdjo v dolino. Kako je požar nastal, dosedaj še niso mogli ugotoviti Nekateri ljudje pripovedujejo, da je zažgal neki berač, ki je pekel v bosti krompir, drugi trde, da je za* žgal nekdo iz maščevalnih namenov, gotovo pa je, da jc požar nastal po silni neprevidnosti in lahkomiselnosti ljudi. Kakor dosedaj izgleda, ne bo mogoče požara pogasiti niti v enem tednu. Vaščani, ka so posestniki teh gozdov, bodo s tem utrpeli veliko škodo, ki pa se ne bo dala še tako hitro ugotoviti. Kočevska občina nastopi kot agrarni interesent Kočevje, 17. julija. V ponedeljek zvečer se je vršila seja občinskega odbora da sprejme potrebne sklepe z ozirom na novi zakon o likvidaciji agrarne reforme. Sejo je sklical mestni župan, dvorni svetnik g. Maks Kostanjevec, ki je uvodoma podal historijat in pomen novega agrarnega zakona. Navedel je razglas ban-ske uprave, ki določa da se morajo prijaviti agrarni interesenti v smislu zakonskih določil najkasneje do 26. julija. Za mesto ln Kočevsko pride v poštev v glavnem veleposestvu kneza Karla Auersper-ga, ki jma na Kočevskem velikanske gozdne komplekse. Ti pridejo v poštev za novi zakon. Treba je, da se mestna občina v določenem roku izjavi, ali nastopi kot agrarni interesent ali ne. župan je stavil plenumu naslednje predloge: 1. da se mestna občina Kočevje prijavi kot agrarni interesent in subjekt, 2. da se odobri gerentu premoženjske uprave mesta Kočevje sklep, da se tudi premoženjska uprava samostojno prijavi in 3. da nastopi tudi vaški gospodarski odbor Ma-hovnika samostojno kot agrarni Interesent. Ker se nihče ni javil v podrobno debato o teh predlogih, je dal župan g. Kostanjevec predloge na glasovanje. Sprejeti so bili z osmimi glasovi proti dvema S tem je rešeno to važno vprašanje, o katerem smo že tudi na tem mestu svoje-časno poročali. PODARSTVO Potreba koncentracije denarnih zavodov Pod gornjim naslovom objavlja včerajšnja >Politika« zanimiv članek, v katerem uvodoma opozarja, da je po novem zakonu kreditna vloga Narodne banke postavljena v drugi red. Narodni banki je v prvi vrsti poverjena skrb za denar kot javna služba Zaradi splošne situacije se mora vse kreditiranje od strani Narodne banke izvesti z največjo opreznostjo. Menič. portfelja zaenkrat ne bo mogoče povečati, temveč ga bo morda treba počasi celo zmanjšati. Ce bo stabilnost dinarja zahtevala, bo Narodna banka kredite denarnih zavodov in privatnikov reducirala brez sentimentalnosti- Zakon o Narodni banki zahteva visoko zlato in devizno kritje v višini 35%, in to ne samo za obtok bankovcev, temveč tudi od vseh žirovnih obveznosti, češkoslovaška Je n. pr. ob priliki stabilizacije krone uvedla le 25% minimalno kritje, ki se ima pozneje dvigniti na 30 in 35 %. Po izkazu naše Narodne banke od 8. t. m. se je kritje pn Narodni banki zaradi odplačila pred meseci vzetega revolving kredita zmanjšalo na 38.3 % m obstoja torej glede na zakonsko minimalno kritje le rezerva od 3.9%. Kritje dinarja se je po izvršeni zakonski stabilizaciji znatno povečalo, vendar pa }e bila Narodni banki istočasno naložena dolžnost, da drži razmeroma visoko minimalno kritje. Pri tem je treba še upoštevati, da daje novi zakon glavni državni blagajni možnost, da vzame od Narodne banke začasni avans do 500 milijonov Din. Vse te okolnosti mora Narodna banka upoštevati. Ker je vsakoletno povečanje deviznih rezerv v jesenski izvozni sezoni pričakovati šele čez nekaj tednov, bo morala Narodna banka v primeru potrebe zmanjšati obtok bankovcev na račun meničnih in lombard-nih posojiL S krediti Narodne banke torej zaenkrat ni računati v enaki meri kakor doslej. Pisec članka kaže nadalje na potrebo večje koncentracije v našem bankanrtvu. Sistem malih bank z glavnico od 1—2 milijona Din ali celo 500.000 Din ne more zadovoljiti potreb gospodarstva Slovenske zadruge in velike hrvatske banke bodo vsekakor v stanju, da uspešno kreditirajo gospodarstvo v svojem delokrogu, saj se le malo poslužujejo kredita pri Narodni banki. V ostalih pokrajinah pa je treba pod-vzeti korake, da se številni mali nesposobni zavodi združijo, tako da nastanejo večji in sposobnejši zavodi- Koncentracija malih bank je velika in nujna potreba našega gospodarstva. To vprašanje je treba čim prej in temeljito rešiti, ker sedanji kreditni sistem ne more zadovoljiti potreb gospodarstva V tem smislu je tudi že izdelan načrt zakona o bankah. = Mlini ne smejo trgovati g pšenico. V »Glasniku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« objavlja Priv. izvozna družba da prodaja vojvodinsko pšenico vsem mlinom v državi v omejeni količini po točno ugotovljenih cenah. Prav tako prodaja družba mlinom pšenico iz drugih krajev države v neomejeni količini, in sicer po objavljenih cenah, ki se plačajo producentom z dodatkom 5 Din, ki jih družba plača kot provizijo trgovcem in zadrugam. V prvi vrsti prodaja družba vagonsko pšenico. Mlini, odnosno mlinarji se ne smejo javljati na tržišču kot kupci, niti tedaj, Se imajo pravic« trgovati z žitom. Mlini, odn. mlinarji s« mo- rajo izjasniti ril aa mlinski aH pa trgovski obrat =» Zakonske odredbe n Htni reiim v kampanji 1931/32. »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« objavlja r svoji najnovejši številki (St 14. od 15. t m.) vse zakonske in druge odredbe, ki so bile izdane v zvezi z uvedbo žitnega izvoznega m uvoznega monopola, in sicer: zakon o Izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke z uradnim komentarjem, pravilnik o načinu poslovanja Priv. izvozne družbe, nadalje zakon o pooblastitvi trgovinskega ministra za izdajo naknadnih uredb in predpisov z naredbo trgovinskega ministra glede kupovanja pšenice t Vojvodini na državni račun in z naredbo glede prisilnega mešanja pšenice za mletev ter pojasnilo glede minimalne odkupne cene za posamezne nakladalne postaje. Na koncu so objavljeni še podrobni nakupna pogoji Priv. izvozne družbe. = Izvršilni odbor Narodne banke. Po novem zakonu o Narodni banki vodi kakor znano vsakodnevne posle banke poseben izvršilni odbor, ki ga sestavljajo poleg guvernerja od vlade imenovana dva vicegu-vernerja in dva člana ki jih določi iz svoje srede upravni odbor. Na prvi seji upravnega odbora je guverner g. Bajloni na podlagi zakonskega pooblastila Imenoval do definitivne sestave izvršilnega odbora štiri začasne člane tega odbora in sicer dr. Melha Čingrijo, Andrijo Rado-viča, dr. Bogdana Markoviča in DragiSo Matejiča Te dni pa je vlada kakor znano imenovala za L vicegnvernerja dr. Melha Čingrijo in sa dragega vicegnvernerja dr. Milorada Gjorgjeviča. Cim bo upravni odbor banke na prihodnji seji imenoval svoja dva člana v izvršilni odbor, bo ta odbor deflnitivno sestavljen. Novi viceguver-ner dr. Cingrija je znan nacionalni hi gospodarski delavec ter ugleden odvetnik in pravnik. Pred 3 leti je bil Izvoljen za predsednika Dubrovniške trgovsko - obrtniške in industrijske zbornice, prej pa je bil dolgo vrsto let župan Diibrovnika Lani je bil izvoljen za člana glavnega upravnega odbora Narodne banke. Drugi viceguver-ner dr. Milo rad Gjorgjevič je navzlic mladosti (star je 35 let) znan strokovnjak za finančna vprašanja Leta 1919. je po dovršenih študijah vstopil v državno službo pri finančnem ministrstvu, kjer Je naglo napredoval do položaja pomočnika finančnega direktorja beograjske finančne direkcije. Od leta 1928. je sodeloval pri vseh pripravah in pogajanjih za zunanje posojilo ln je hfl tndi v zadnjem časa aktivno udeležen pri sestavi zakona o denarja in zakona ter statutov Narodne banka — Naš isrof v junij«. Zavod ca pospeševanje zunanje trgovine objavlja prve podatke o našem izvozu v juniju, ki pa se zaenkrat nanašajo samo na količine pri izvozu najvažnejših izvoznih predmetov. Izvoz lesa je sicer Se vedno slab, vendar se je vsaj glede na količine v primera z zadnjimi meseci nekoliko dvignil V juniju smo izvozili 79.176 ton gradbenega lesa (v maju 77.175, v aprila 71778) in 20.047 ton drv (v mapi 22.633, v aprila 16.288). Precej se je povečal izvoz izdelkov od lesa, in sicer na 3176 ton nasproti 1666 tonam v maju in 1836 tonam v aprila. — Izvoz živine je še precej stabilen. Pri kooph in pri govedi opažamo sicer nazadovanje, žato pa je bil izvoz 'svinj večji kakor v maju in se je obdržal na lanski višini. Znaten skok nasproti izvozu v maju pa opažamo pri drobnici, ki smo Je v juniju izvozili 50.522 glav nasproti 25.250 v HITRO W VARNO bnd Vaše motorno vozilo na Oontt-nental-obročih. Močno izdelani bloč-ni prerezi omogočajo hiter dovoz m zaviranje, kakor tudi varno vožnjo na ovinkih. ffinnnenf« \T\\\l VffiTOB BOHEVEC, Ljubljana maju. Seveda je bil lani v tem meseca izvoz drobnice še večji. Sezonsko nazadovanje pa opažamo pri izvozu jajc. ki je znašal le 2034 ton nasproti 4199 tonam v maju. Koruze smo v juniju izvozili 1894 vagonov nasproti 2793 vagonom v maju. = Obrtni zakon. Po obvestilu, ki so ga dobile gospodarske organizacije, je trgovinsko ministrstvo ponovno pričelo proučevati projekt novega obrtnega zakona. Kakor poročajo iz Beograda, so gospodarske organizacije zaprosile trgovinsko ministrstvo, da bi se tudi one lahko udeležile dela pri redakciji tega zakona. — Tudi za novi trgovinski zakonik se delo nadaljuje. Posebna komisija strokovnjakov pravosodnega ia trgovinskega ministrstva se peča trenutno z odredbami projekta trgovinskega zakonika, ki se tičejo delniških družb. = Povišanje cen sladkorju. Glede na povišanje cen od strani tVornic. so zagrebški detajlisti povišali cene sladkorju v nadrobni prodaji. Kristalni sladkor stane sedaj 12.50 Din. sladkor v kockah na 14 Din za kilogram = Oprostitev od rentnega davka n verske, humanitarne, šolske, vzgojne, dobrodelne in, socijalne ustanove, fonde in zadut-bine. Po členu 64. zakona o neposrednih davkih sme ministrski svet na predlog ministra za finance začasno v celoti ali deloma oprostiti verske, humanitarne, šolske, vzgojne, dobrodelne in socijalne ustanove, fonde in zadužbine od plačevanja rentnega davka. Zaradi hitrejšega in enotnega postopanja pri osvoboditvi od rentnega davka po čl. 64. zakona o neposrednih davkih je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal posebno pojasnilo, po katerem je potrebno predložiti naslednje podatke: 1.) Prošnjo je treba opremiti s kolkom od 20 Din za rešitev, ne glede na to, ali je ustanova oproščena taks. 2.) Predložiti jo treba pravila ali statute, potrjene od pristojne oblasti ali kak drugi dokaz, iz katerega je mogoče spoznati, da ustanova ne dela za dobiček, temveč da služi za svrhe, ki so v členu 64. zakona o neposrednih davkih navedene. 3.) Zaslišati se mora predstavnik dotične ustanove o tem, od kje izvirajo dohodki, ki se naij oprostijo od davka, kako visoki so, in v kakšne svrhe a uporabljalo. = Milijardna aktivnost nemške trgovinske bilance. Spričo velikih finančnih težko? v Nemčiji je vzbudila precejšnjo pozornost pravkar izdana statistika nemške zunanje trgovine za junij in za prvo polletje. V junija je Nemčija izvozila za 747, uvozila pa je le za 607 miljonov mark, tako da je za ta meeec izkazana aktivnost od 140 milijonov mark. Nemška trgovinska bilanca je bila v vseh mesecih tek. leta visoko aktivna in je ta aktivnost dosegla v prvem letošnjem polletju ie 1068 milijonov mark. V lanskem prvem polletja je bila nemška trgovinska bilanca aktivna za 929 milijonov, prejšnja leta pa je bila, kakor znano, pasivna, leta 1927 m 1928 celo za milijardne zneske. s= Ukinjene omejitve , v trgovini med Francijo in Rnsijo* Francoski uradni Bst je te dni objavil dekret, s katerim se ukinjajo rmejitve glede uvoza gotovih ruskih proizvodov. Istočasno so bili v Rusiji ukinjeni ukrepi, ki jih je sovjetska vlada izdala kot represalije proti uvozu francoskih proizvodov. Tako so med obema državama nastopili zopet normalni trgovinski odnošaji. = Izredni občni zbor Pohorske Tipenjače, r. a ■ e. a v Maribora je sklican za četrtek 23. t m ob 20. v lovski sobi hotela >Orel< v Mariboru. Na dnevnem redu je poročilo o stanja akcije za gradnjo Pohorske železnice, čitanje proračuna in pogodbe tv. Fflhles & Schultze, Munchen, sklepanje o oddaji gradbenih m mehaničnih del gornji tvrdkl, sklepanje o razpolaganja z denarjem, naloženim pri Mestni hranilnici v Maribora in sprememba naziva zadruge v »Pohorska železnica«. » Poravnalno postopanje Je uvedeno o Imovini dolžnika Karla Teodorja Mayerija »Fotomayer« v Maribora, Gosposka aL 39 (poravnalni upravnik dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru; narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Mariboru 1/. avgusta, oglasftveni rok do 12. avgusta). Borze 17- J«Kja. Ka ljubljanski borzi je bfl danes devizni promet srednjL Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, le Dunaj, New-york m Pariz so za malenkost popustili. London se je po včerajšnjem padcu zopet nekoliko dvigniL Med efekti je prišlo do prometa v Kranjski industrijski po 313. Na zagrebškem efektnem tržišču' se je Vojna škoda nekoliko okrepila, vendar je prišlo do zaključka le za december po 373 do 376. Za aranžma notira danes Vojna škoda 373 do 378 (včeraj 366—368). Dolarski papirji so ostali priiično stabilni, le 7 odstotno Blairovo posojilo je nenadoma zaradi večje ponudbe popustilo in je bilo zaključeno po 7550; 8 odstotno Blairovo posojilo je imelo promet po 90, 7 odstotno Seligmannovo posojilo pa po 80450. Zaključek je bil še v investicijskem posojilu po 85. Od bančnih vrednot sta se trgovali edino Union banka po 150 in Jugobanka po 67. Med industrijskimi vrednotami pe je prišlo do prometa v Narodni šumski po 25, v Slavoniji po 200 in v Vevčah po 120. Trboveljska je nadalje slaba in je v tečaju popustila na 232.50—240 brea zaključka Devize. Ljubljana. Amsterdam 2275^5—2282-39, Bruselj 786.85—789.21. Curih 1096.66 do 1099.96, Dunaj 792.87—706.27, London 273.94 do 274.76, Nevvvork 5636.74—5663.74, Pariz 221.19—221.85, Traga 167.24—167.74, Stock-hohn 1508.99—1513.50, Trst 294.71-295.61-Zagreb. Amsterdam 2275.56—2282.39. Dunaj 792.87-795.27, Bruselj 786.85-789.2t, London 273.94—274-76. Milan 294.71—295:61. Newyork kabel 5647.74—5664.74, Newyork ček 5696.74-5653.74, Pariz 221.19—221.85. . Praga 167.24—167.74, Curih 1096.65—1099.96 * Curih. Zagreb 9.0950, Pariz 20.19, London 24.98, Newyork 514.75, Bruselj 71-6750, Milan 26.87, Madrid 48.—, Amsterdam 207.60, Dunaj 72.30, Sofija 3.73, Praga 15.26, Varšava 57.70, Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 90 bL, 7% Blair 89 bL, Celjska 150 dem, Ljubljanska kreditna 120 dem, Praštediona 960 d en., Kreditni zavod 195 d en-, Vevče 120 dem, Stavbna 40 den_, Ruše 145 dem. Kranjska industrijska 313 zaklj. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 373 — 378, kasa 373 — 375, za december 375 — 876, investicijsko 8£—85, agrarne 46 — 50, 6% begluške 60 den., 8% Blair 89 — 89.5, 7% Blair 755 — 77, 7%l Drž. hipotek, banka 79 — 80.5; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965, Union 150 — 152, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 120 den. Narodna 6350 den, Srpska 190 — 192, Zemaljska 120 — 122; industrijske vrednote: Narodna šumska 26 de 30, Gutmann 110 — 113, Slavonija 200 de 205, Sečerana 215 den.. Brod vagon 32 bL, Vevče 120 — 122, Dubrovačka 300 den, Trbovlje 232.5 — 240. Beograd. Vojna škoda 375, 372.90, 966.50 zaklj. za nov. 388 zaklj, za december 890 zaklj, investicijsko 86, 86.50, 84.50 zaklj, 4% agrarne 46—49, 7% Blair 80, 79 zaklj, 8% Blair 90.50 zaklj- 6% begluške 61.5CV 62 zaklj. Narodna 6500 zaMJ. Blagovna tržfSča LES -f Ljubljanska borza (17. t m.) Tendeo* ea za les mlačna- Zaključen je bil 1 vagoa desk. V zadnjem času se je pojavilo povpraševanje za brzojavne drogove (za Nemčijo) in za pilote (za Argentino). V prvem In drugem primeru prihajajo v poštev le večje količine. Ta produkcija bi se pri nas lahko povečala če ne bi izvoza obremenjevale visoke železniške tarife. V tramih se išče blago nove produkcije, večinoma za izvoz preko morja Italija je za to blago trenutno slaba odjemalka. Prav tako se iščejo drva zimske sečnje 1930. SITO "-f Ljubljanska borza (17. t m.). Tendenca za koruzo čvrsta Zaključkov ni bila Nadi se koruza zdrava, rešeiana, slovenska postaja, plačljiva v 30 dneh, pri mlevski vo»-nini po 150—192,.50, pri navadni voznim pe 156—157.50. + Novoeadska blagovna bona (TL t m.) Tendenca neizpremenjena Promet: 42 vas. pšenice, 17 vag. koruze, 7 vag. moke, 1 vag. otrobov, 1 vag. ovsa in 1 vag. ječmena — Pšenica: sremska nova, 78/79 kg 171 do 173. Koruza : baška 102.50—106; okolica Sombor 106—107.50; sremska, okolica Indjija 102.50—106; okolica Šid 106—107 Ječmen: sremski, 64 kg 102.50—105. Otrobi: baški stari 117.50—122. Moka; baška >0« in >00« 280—300; >0« 260—280; >5« 240—260; >6« 220—230; »7« 180—190; >8« 125—135; sremsko-slavonska >0« in >00« 265—270; >2« 245—255; >5« 230—240; >6« 215—220; >7< 178—180; >8« 125-135. + Somborska blagovna borza (17. t m) Tendenca prijazna Promet: 112 vagon o«. Pšeniea: sremska nova, 79 kg IGO—171; slavonska nova 79 kg 167.50—170. Koruza: baška 102.50—105; za julij 104—106; ladja Dunav 103—105. Oves : baški, sremski, slavonski novi 150—155. Ječmeni baški, novi 104—106; sremski K)6—108. Moka: baška >00« 260—280; >2« 245 do 265; >5« 235—250; >6« 225—235; >7« 175 do 186. Otrobi: baški 112.50—117.50. Zavarovanje proti zakonolomu Zavarovanje proti izgubam pri igrah aH zavarovanje dežnikov in parnikov ni takšna reč, da bi modernega človeka spravila v začudenje, pač pa bodo gotovo še Američani debelo gledali, ki jim je velik zavarovalni trust te dni uvedel zavarovanje zakonskih mož in žena proti zakonolomu. Trust si od tega obeta menda lep dobiček in vrhu tega dvig zakonske morala Družba stremi seveda za tem, da bi čim bolj zmanjšala svoj riziko in če se n. pr. mož zavaruje proti stranskim potom svoje boljše polovice, jo bo dala družba opazovati po enem svojih detektivov, da prepreči še pravočasno kakšen neroden fait ac-complL Detektivova naloga gotovo ne bo lahka ker zahteva mnogo spretnosti in takta, še težja pa bo, če se bosta zakonca zmenila za kakšno zavarovalno goljufijo, ki jo je baš tukaj vse lažje izvesti nego n. pr. pri kakšnem zavarovanju zoper ogenj. Družba špekulira pač na podlagi nekoliko izpodkopane modeme morale in tu je največji riziko, ki ga prevzema nase. Zanimivo bo videti, ali se ni temeljito uštela Zverinski umor trgovca z v« • zivmo Porotno sodišče v Litomeficah je obsodilo zakonca Marijo Varilek na devet let ječe, njenega moža Franca pa na smrt zaradi umora trgovca z živino Josefa Krey-sea. Varilekova sta živela v slabih denan-nih razmerah. Zato se je Varileku porodila misel, da bi oropal kakšnega bogatega sejmarja. Nagovoril je ženo, da je izvabila k sebi s svinjskega sejma na dom Kreyso, ki je imel pri sebi 3000 Kč gotovine. Mož je prežal nanj za pečjo in ga je udaril s sekiro po glavi. Potem ga je skupno 8 svojo ženo razsekal na dvanajst kosov in jih pometal v reko. Denar, ki ga je bjl ukradel žrtvi, je shranil v kovčegu, kjer so ga našli orožniki. Morilčeva žena je pristala zločin v polnem obsegu, mož pa se je izgovarjal, da je ravnal v silo-branu Sodišče ga je kljub temu obsodila na smrt. « KULTURNI PREGLED Vuvertura k Levstikovemu w jubileju Ljubljana, 17. julija. Velikopotezna proslava stoletnice rojstva Frana Levstika, ki jo prirejajo njegovi rojaki v Velikih Laščah dne 25. in 26. t. m., bo dostojna otvoritev Levstikovih jubilejnih proslav. Za konec septembra pripravljata Slovenska Matica in Narodno gledališče v Ljubljani veliko dvodnevno proslavo v našem kulturnem središču. Povabljeni bodo zastopniki vodilnih književnih organizacij v naši državi. Pričakovati je, da pridejo tudi zastopniki Čehov. V srednjih šolah bo na Levstikov rojstni dan obvezno predavanje o tem velikem reprezentantu naše duhovne kulture. Želeti pa bi bilo, da bi tudi prosvetna društva na kmetih proslavila Levstikov jubilej. Od mesta do mesta, od vasi do vasi naj bi šel glas o Franu Levstiku in dvigal našo kulturno zavest- V tem je pravi ln najgloblji smisel jubilejnih proslav. Veliki mrtveci ne potrebujejo našega če-ščenja, toda mi potrebujemo njihovega duha, da lažje najdemo smisel svoje sedanjosti. Velike Lašče začenjajo s slavjem Franja Levstika. Dolenjska, klasična pokrajina našega slovstva, se s ponosom spominja svojega rojaka, ki je bil nekoč slovenstvu tako dragocena osebnost, da smo jih v vsem stoletju imeli samo nekoliko, ki se morejo meriti ž njim. Dolenjska pobuda za narodno proslavljanje Levstikovega jubileja, misel, da drugo polovico letošnjega leta posvetimo Levstiku, ni samo izraz plemenitega regionalizma, ki v teh razrvanih časih uči spoštovati rodno drugo in gojiti domačo tradicijo, marveč je tudi priznanje k naši kulturni preteklosti, iz katere organsko naravno rase najboljše, kar imamo. Iz nje nam priteka živi vir našega jezika, neusahljivi tok naše literature, talna sila našega duha; priteka v nas in nas sili s sveto zapovedjo naše besede, da to dedščino živo in čisto izročimo zanamcem. Brez dvoma je Fran Levstik vreden, da stoletnica rojstva oživi tudi pred širšimi krogi in zlasti pred mladino njegovo osebnost, ki je tolikanj kazala izrazitost našega tipa. Levstik ie po svoji možati borbi z okoljem, ki je šele v zadnjih letih zlomila njegovo voljo in upornost, najvernejša podoba slovenskega duševnega delavca - borca. Njegovo življenje je bilo po svoji mnogo-stranosti in intenzivnosti vzor požrtvovalne službe idejam in narodu in zaradi tega z zgolj osebnega vidika tiha tragedija. Toda baš to ie dokaz, da je bil velik, zakaj samo v napetem, bolestnem, do fizičnih muk stopnjevanem razmerju med imperativom brezosebnih idej in osebnim utilitarizmom, se kaže veličina človeka in prava višina njegove inteligence. Pesnik, pisatelj, jezikoslovec, kritik, publicist, urednik, politik Levstik je celo pri nas, kjer je na izrazitejši osebnosti ležalo vse breme skrbi za ljudstvo, kjer je moral voditelj pisati pesmice na narod, članke o domačem gospodarstvu in politične polemike, skratka biti vse in nič — celo pri nas je ta mnogostranski Levstik izreden pojav. Ne le po količini, temveč po kakovosti, ki je edino merilo najdragocenejših duhovnih energij. Letos bo prilika, da se bolj poglobimo v Levstika, da ga pravilneje razumemo in pravičneje ocenimo- Prilika, ki ne bo samo •»aktualizirala« njegovega imena, marveč bo tudi prinesla na dan nekoliko novega gradiva o njem. »Slovenska Matica« je izdala zajeten zvezek njegove korespondence. Jugoslov. knjigarna je objavila prvi zvezek Zbranih spisov. Slovenski seminar na univerzi namerava izdati zbirko člankov in študij o njem. »Ljubljanski Zvone bo posvetil Levstiku septembersko številko. Tudi v dnevnikih in v raznih časopisih bo odmevala ta stoletnica. In vendar — dvomimo, da bi že izdane ■ali napovedane knjige dovolj popularizirale osebnost in življensko delo Frana Levstika. Pisma in zbrani spisi, kier je Levstikovo delo garnirano s seminarsko učenostjo, so pomembne edicije, a obsojene, da ostanejo omejene na ožji krog. Najbolj nam je treba močne, žive, prepričevalne biografije Levstika, biografije po onem vzorcu, ki danes v tujih slovstvih tako obilno cvete. To biografijo bi moral spisati mož, ki je v eni osebi umetnik in znanstvenik. Vedno bomo obžalovali, če nam dr. Ivan Prijatelj ne bo spisal takega dela o Levstiku. Dobra knjiga te vrste" bi izpolnila mučno vrzel v Levstikovi bibliografiji. Nadaljnja potreba je vešče urejena Levstikova čitanka, izbor najboljšega v njegovem celotnem delu. To bi bila knjiga, ki bi jo vedno znova priporočali vsem, ki ne prenašajo ropota znanstvenega aparata v »akademski«, kritični izdaji, ki pa čutijo potrebo krepkega, domačega štiva. Nadalje bi bilo treba objaviti pisma, ki jih je pisal Levstik v zadnjih letih svojega življenja Franji Koširjevi, pisma. o katerih vemo, da so globok človeški dokument, a so po nepotrebnem zaprta v nedostopnih predalih. Ne potrebujemo praznega zvoka Levstikovega imena; ni treba, da ga v teh mese- cih slišimo aH opazimo na vsakem vogalu. Treba }e pokazati narodu živega Levstika, ki se razodeva predvsem v njegovi močni, izraziti osebnosti- V današnjem prehodnem času, v dobi burnih konfliktov med individualističnimi in kolektivističniimi stremljenji, v času, ki se zanima za preteklost samo toliko, kolikor hoče spoznati lastno rast od korenin, čutimo, da magija močnih osebnosti ni premagana. Podzavestno iščemo vsega, kar je v človeku dragocenega in edinstvenega. Zato tudi pri Levstika polagamo večjo važnost na njegovo osebnost in nje duha nego na popolnost njegovih spisov. Skušamo pronikniti v tragično bistvo Levstikovega konflikta z narodom, v dramo, ki i o vedno doživlja dragocen poedinec v malem in malenkostnem okolju. Kdo bo pogledal Levstika skozi to prizmo in ga pokazal v sodobni luči? Čakamo ga in jubilejne zastave mu vihrajo, pričakovanemu Neznancu, v pozdrav in vzpodbudo. B—o. Kriza jugoslovenskih časopisov D- Blagojevič je v beograjski »Pravdi« priobčil dva članka o akutni krizi naših književnih časopisov. Pisec je vzelpo-štev vse književne revije v naši državi in ie prišel k sklepu, da je teh revij preveč in da v pretežni meri nahajajo razlog svojega obstoja v medsebojni nestrpnosti. Pri nas se revije zelo često ustanavljajo zbog ene same osebnosti, iz osebnih ambicij, ne da bi jil izzvala široka potreba v občinstvu. Naša sredina ne čuti tolike potrebe po časopisih. Dogaja pa se, da se list, ki je manj vreden pozornosti, prerije v ospredje samo zaradi svoje navidezne borbenosti. V tem je akutna kriza naših revij. G. Blagojevič priporoča čitatelju, da izbira med revijami zgolj po književneip merilu. Poskus prereza skozi srbohrvaško literarno časorjjsje g. Blagojeviču ni posebno uspel, prav tako ne poskus razčlenjevanja borbenosti posameznih listov. V glavnem so njegova izvajanja nejasna in preslabo podprta. Toda opozoril je vsaj na zadevo, ki je v zadnjem času postala v srbohrvaški književnosti zelo pereča: Stare revije nekako izgubljajo tla, nove pa vznika jo na očitno netrdni osnovi, so po večini vzlic tako zvani borbenosti in literarni kričavo-sti nezanimive, za samo književnost le malo plodne, res zgolj zeleni sad osebnih ambicij. »Srpski književni glasnik« vzlic sorazmerno odlični vsebini in dobri redakciji ne more zavzeti mesta vodilne književne revije (če je taka danes sploh še mogoča), dasi je še vedno v vsakem pogledu na prvem mestu. »Misao« ima dobrega urednika, vendar ni več posebno zanimiva; ne-dostaja ji vidne linije in naprednega ela-na. »Letopis Matice Srpsket se je z gosp. Manojlovičem pomladil: proces je še v razvoju in je treba čakati nadaljnjih rezultatov. »Život i rad« se vedno bolj izpremi-nja v ideološko revijo. V Zagrebu je »Hrvatska Revija« po vnanjosti prav reprezentativna, prinaša tudi nekatere prvovrstne prispevke (Krleža, Cesarec in dr.), vendar je po duhu ekskluzrvno hrvaška. »Književnik« je borben in zanimiv. »Savreme-nik« kaže voljo do polnega življenja, toda občinstvu nedostaja zaupanja v njegovo zdravje. (Eksperimentiranje s starejšimi revijami je vsekdar nevarno.) To so v glavnem centralni literarni listi, h katerim je treba prišteti še sarajevski »Pregled« in cetinjske »Zapise«. Že to je za samo srbohrvaško književnost precejšnje število literarnih revij, mimo teh pa obstoji cela vrsta manjših, ki zlasti vznemirjajo g. BlagojeviCa. G. Blagojevič ni povedal, da nobena teh revij ne predstavlja celotne književnosti, da iz nje ni dobiti niti točnega pregleda vsega, kar se pri nas ustvarja; če vzamemo vse te revije kot celoto, ga takisto ne dobimo. Tako res nastaja vprašanje, čemu so revije'in kakšna je njihova vloga v sodobni jugoslovenski književnosti, vendar nismo v "tem pogledu brezpogojni dvomljivci. Vsaka resna književna revija opravlja v svojem krogu vzgojo za književnost, a te v naših razmerah zelo potrebujemo. Bili bi malce bližje -idealnemu stanju, če bi imeli samo štiri ali šest književnih revij, a te prvovrstne, obilne, živahne, zanimive. Toda razcepljenost je še vedno znak našega časa, zlasti v kulturi, kjer bujno pro-cvita individualizem. Slej ko prej pa stoji pred nami neizvršena naloga: ustvariti književno revijo, ki bo zbrala najboljše stvarjalne sile v srbohrvaški in morda tudi slovenski literaturi samo na osnovi umetniškega merila. O g. Blagojeviču pa še nekaj: V svojem prvem članku se dotika tudi »Ljubljanskega Zvona« in »Doma . in sveta« zgolj z vprašanjem, ali »tako zasidrana v mirni pristan konservativizma predstavljata književno Ljubljano«? Po tej opazki smemo soditi, da pisec obeh listov sploh ne pozna natančneje, takisto ne našega slovstva. —o. Bernard Shaw — 75 letnik Bernard Shaw je eno najpopularnejših živih imen v sodobni svetovni literaturi. Ima veliko gorečih prijateljev in mnogo takih, ki ga ne marajo ne kot pisatelja niti kot človeka. A vsaka njegova izjava se beleži po vsem svetu; o njem kroži stotine anekdot, ki so več pripomogle k Sha-wovemu slovesu nego vsi njegovi spisi. Ta žgoči ironik in dovtipni posmehljivec angleške družbe je edini med sodobnimi pisatelji, ki lahko prisostvuje svojemu festivalu. O njegovem obsežnem literarnem d3-lu ni mogoče poročati v nekoliko vrsticah, ne da bi suho ponavljali leksikonske podatke. Omenimo naj samo to, da je s svojim novejšim velikim spisom »Kažipot Inteligentni ženi k socijalizmur spisal enega najboljših uvodov v socijologijo in socijal-no življenje, kar jih sploh premore svet. Tako je na stara leta začel tudi teoretično obravnavati življenska vprašanja, ki jih je prej zagovarjal v leposlovni obliki^ saj so njegovega gibčnega duha vsekdar živo zanimali družabni problemi; zlasti kot dramatik' je bil eden izmed znanilcev današnjega socijalnega časa. Shaw obhaja v bližnjih dneh 75letnico izredno svež in gibčen. Ta starec je duševno in telesno še ves mladosten; opravlja fizično delo, goji šport, plava, vesla, se vozi na kolesu kakor 201etni mladenič. Strast do telesnih vaj ga spremlja že izza mladih let Že dolgo se hrani izključno b sadjem in zelenjavo, nič ne pije, celo kave ne, nič ne kadi; zimo preživi vedno na francoski Rivieri, kjer se večji del dneva solnči. Govore? o svojem načinu življenja, je Shaw ondan izjavil sotrudniku »Physical Culture«, da za mladih let ni imel nobenega literarnega nagiba; po njegovem lahko vsak človek, ki začne s - tridesetim letom razvijati vse svoje intelektualne sile in ki živi po takem sistemu kot on, doseže enak uspeh. Shaw je tudi znamenit potovale«; mudil se je že v naši Dalmaciji in na Cetinju ter je s svojimi povoljnimi izjavami napravil večjo reklamo za naš tujski promet nego tisoči kričečih plakatov po vsem svetu. Poljski roman v letu 1930 V praškem ruskem časopisju »Central-naja Jevropa« (julijski zvezek) je St Ba-tinski priobčil zanimiv članek o poljskem romanu v minulem leu. Literarno je pisec izrazit modernist, zato ga predvsem zanimajo taki književni pojavi, ki kažejo prelom s tradicijo, šablono, maniro in razodevajo silen stvarialni impulz. Zbog tega ne najde v romanu L 1930. kdo ve kaj prida novosti, vendar ugotavlja zlasti v prvem delu članka nekatera zanimiva dejstva, ki osvetljujejo ozračje, v katerem nastaja sodobna poljska književnost Prva ugotovitev je: Na Poljskem so se veliko preveč razbohotili prevodi in od njih ima domača književna produkcija že očitno škodo. Prevajajo pretežno zelo povprečne reči in celo najbolj frivolno književno blago, kar ga je moči dobiti: tako je n. or. Pitigrilli, ta »bajazzo« sodobne Italije, kakor dobro pravi Batinski. po nakladi prekosil celo Remarquea. To pričuje, da se je splošni okus sila trivializiral in da jc tržni uspeh take manjvredne knjižne robe preveč omamil založniške špekulante. Kritika se sicer bori zoper poplavo prevodov, ki so pretežno tudi jezikovno slabi, tako da ie škoda Se večja, vendar vse preveč napada prevajalce in premalo založnike, ki so predvsem odgovorni za najnovejšo rjo poljske kulture. Naslednja ugotovitev je v tesni zvezi s prvo: Zaradi tolike produkcije prevodne književnosti in zbog slabih gmotnih pogojev. ki ji še preostajajo. ie poljska izvirna tvorba močno zaostala. Preveden roman je vzlic odškodnini avtorju in prevajalče-vemu honorarju cenejši od izvirnega; ima torej vso jamstvo za poslovni uspe^. Zato je tako težko dobiti založnika za novo. izvirno delo; težave ima celo znan pisatelj, kamoli začetnik. Napačno bi bilo sklepati, da sodobna Poljska nima pripovednikov. Narobe: mnogo jih je, toda vsi se morajo trdo borita za obstoj in se ukvarjati s prevajanjem ali s časnikarstvom, namesto da bi ustvarjali izvirne spise. Kaj nai mlade pisatelje vzpodbuja k izvirnemu delu. če založniki zahtevajo od njih (oa tudi od starejših. že slovečih) vse mogoče garancije, celo kritje izgube, ako knjiga ne bi imela tržnega uspeha! Taka ie usoda vseh mladih pisateljev na Poljskem in le redke so izjeme. Zaradi tega je posebno otežkočen razmah one izvirne književnosti, ki sega nad povprečnost in krči pota novim oblikam. novim smerem. Batinski nato navaja nekatere značilne novotarske romane, ki so se vzlic naštetim oviram in težkočam prerili na svetlo. Najzanimivejši je v tem pogledu roman St I. Witkewicza »Nenasycenie« (Nenasitnost), ki je v poljskem slovstvu prvi poskus, najti samorodno. izvirno koncepcijo romana izven dosedanjega literarnega kroga. Pisec je ta krog tradicije, forme in prevladujočega okusa prebil že v svojim prejšnjim spisom »Požegnanie jesieni« (Slovo jeseni). Njegov novi roman jc no svojih značilnostih dokaj daleč vsemu, kar gojimo pod tem imenom Novotarsko. čeprav po obliki še v stari šabloni je delo VI. Zerzinskega »Klejnoty« (Dragulji), razčlemba malomeščanskega življenja Varšave W, Siergoszewski je spisal na stari tema o panu Twardowskem nov roman z naslovom »Pan Twardost Twardowskic. Roman je sicer zanimiv, vendar ni uspel v pričakovani meri: pisec ni bil kos težavni nalogi, ki si jo ie zastavil. Srečnejšo roko je imel St Wirzikow-ski z romanom »Moskiewskie Gody« (Moskovske gostije), ki izredno tankočutno in muniziozno opisuje poljsko življenje v 17. stoletju. Izmed znanih romanopiscev so lani objavili svoje romane Jerzy Bandrowski. St Grabinski I. Kossowski t dr. Kar je bilo mladih začetnikov, ne obetajo nič kaj prida Izvzemši spredaj omenjene pisatelje -novotarje in še tega ali onega vsa nova produkcija na področju romana tone v tradicionalni formi in problematiki in tako ne izvršuje ne umetnostnih, niti socialnih nalog. Vzrok utegne biti v tem. da med tako zvanimi »modernisti« razen Witkewicza ni močnih izvirnih talentov, pa tudi v tem. da so se kompromisni futuristi prejšnjih let kmalu vrnili k šablonam. V ostalem pa so krive prej opisane okoliščine in enostranska izbira snovi. Tako ie torej dobršen del poljske književnosti v znamenju epi-gonstva. Mi bi samo še vpraša*: Ali je poljska književnost edina, ki preživlja taka giadna leta v izvirni produkciji?! Iz nemške književnosti Pri Fischerju je izšel roman Kur ta Hen-serja >Die Reise dne Innere«. Roman se dogaja v ekvatorski Afriki ln slika s veliko umetniško silo in v odličnem slogu življenje evropskih kolonistov v tej divjini, njihove strasti in nevolje, zamorce in njih skrivnosti Leo Matthias je v knjigi »Griff tn den Orient« pokazal, kako se piše t našem času potopis. Subjektivno doživljanje krajev in ljudi je združeno s širokim, nikdar površnim znanjem, ki skuša prodreti k jedru pojavov. Leo Matthias je v omenjeni knjigi podal izredno živo sliko sveta med Jeruzalemom in Bombayem, Orient s vso njegovo sodobno problematiko; »slikovito je opisal posebnosti puščav, perzijske vrtove, ulice prastarih mest: Bagdada, Kirma-na, Mossula« (iz neke ocene). Nekateri potopisi so izšli prej v revuji »Die Neue Rundschau«, kar dovolj označuje njih literarno kvaliteto. Nemška kritika je pohvalno sprejel« roman Marthe Karlweis »Schwindel«, ki obravnava dunajsko rodbinsko življenje. Smatra ga za enega najboljših nemških romanov zadnjega časa. »Mussolini ohne Maske« Je naslov knjigi »rdečega repertoarja« Alfreda Kurella, ki je na skrivaj prepotoval Italijo in zasliševal delavstvo v rudnikih in tovarnah, brezposelne, kmečke delavce ln druge ljudi, da bi dobil pravo sliko položaja v Italiji Knjigo krasi 300 fotografij, ki jih je Kurella le z zvijačo spravil čez mejo. Ku-rellovo zrelišče je enostransko marksistično, toda nabrani material je prav zanimiv. Izšle so tri zanimive politično-gospodar-ske brošure, namenjene zrelim, mislečim Jean Louls TortAn, Slovanska knjižnica v Pragi Praga, v juliju. Češkoslovaški narod se dobro zaveda dejstva, da je Praga središče slovanstva, zlasti po vojni, odkar je zveza severnih in južnih Slovanov z Moskvo prekinjena in ko so se Slovani še tesneje oklenili Prage, ki je postala pravi centrum vsega dela za njih medsebojno zbližanje in spoznavanje. Da je prišla vzvišena naloga vodstva tega dela v prave roke, nam jasno pričuje delo, ki so ga storili čehosTovaki v tem pravcu od prevrata do danes. Naj poudarim samo ustanovitev Slovanskega ustava, ki je "zbral v kratki dobi svojega obstoja najboljše delavce iz vse Evrope, ki neumorno gradijo 'znanstvene in gospodarske stike s slovanskimi narodi. Njegov najvišji pokrovitelj je sam predsednik češkoslovaške republike T. G. Masaryk, prijatelje in podpornike pa ima v vseh najodličnejših osebnostih češkoslovaškega naroda. Največja podpora Slovanskemu ustavu v njegovem delu pa ima biti Slovanska knjižnica, ki jo je 1. 1924. ustanovilo čsl. ministrstvo zunanjih zadev in o kateri naj podam nekoliko zanimivih informacij. Slovanska knjižnica je bila ustanovljena iz spoznanja, da se bo delovanje Slovanskega ustava in delo za medsebojno zbližanje slovanstva sploh lahko razvijalo samo takrat, če bodo kar najpopolneje zbrane v enotni knjižnici vse slovanske in slovanstva se tJA>če knjige, kot je omenil v svojem govorP minister dr. E. Beneš na prvem občnem zboru Slovanskega ustava 22. januarja 1. 1928. Temelj Slovanske knjižnice so tvorile knjižnice ruskih učenjakov-emigrantov, ki so bile raztresene po raznih državah v Evropi; tikale so se predvsem zgodovine, literature, umetnosti, prava in narodnega gospodarstva predvojne Rusije. Te knjižnice Je kupilo češkoslovaško zunanje ministrstvo in tako zabranilo, da se knjige velike vrednosti niso porazgubile po raznih evropskih antikvarijatih in knjigarnah. Ob koncu 1. 1924. in v 1. 1925. so bile te knjige zbrane in urejene v gradu v Stromovki in so že takrat bile dane na razpolago k študiju. V naslednjih letih so .kupovali predvsem nove knjige in dopolnjevali starejše Zbirke. Radi premajhnih prostorov «e je knjižnica v maju 1. 1929. morala preseliti v Klementinum, kjer ima svoje prostore tudi univerzitetna knjižnica, ki je največja češkoslovaška knjižnica. Tu se je lahko Slovanska knjižnica vsaj nekoliko razmahnila dasi ji bo treba zopet kmalu iskati novih prostorov, ker zelo hitro raste, kakor je videti iz teh-le številk: leta 1925. je imela 12.000 zv., 1. 1926. pa že 62.000 zv., 1. 1928. je zrastla na 101.500 zv., 1. 1922. je Imela 119.000 zv., danes pa ima okrog 160.000 zv. • Knjižnica, ki je imela v začetku čisto ruski značaj', se je posebno po 1. 1928. razvila v pravo slovansko knjižnico. Nakupovali so knjige vseh slovanskih narodov, bodisi kar cele knjižnice posameznikov, bodisi posamezna dela v knjigarnah in dru- god. Tako je bila v začetku 1. 1929. knjižnica razdeljena na naslednje oddelke: češkoslovaški, ruski, ukrajinski, beloruski, poljski, bolgarski, srbo-hrvaški, slovenski, lužiško-srbskl, splošno slovanski, splošen (neslovanski); v slednjem so zbrana enciklopedična dela, slovarji in dela, ki se direktno ne tičejo slovanstva. Največji in najbolj dragoceni je ruski oddelek, o katerem se splošno govori, da je največja in najbogatejša Zbirka ruskih knjig sploh. Zlasti dragocena so kompletna ruska periodika od začetka do najnovejše doibe in nekateri stari tiski, kakor na pr. prva v Moskvi izišla knjiga v cerkvenem slovanskem jeziku »Apostol«, ki jo je natisnil prvi ruski tiskar Ivan Feo-dorov 1. 1564. in po istem tiskarju natisnjena »Ostroška biblija« iz 1. 1581. Od rokopisov so dragocena pisma L. N. Tolstega, F. Dostojevskega, I. Turgenjeva, P. čaadajeva in drugih. Poleg drugih vrednosti obsega knjižnica tudi kompletno »Pol-noe sobranie Rossijskoj imperii zakonov« v 200 zv., od katerih ima vsak okrog 1000 strani velikega formata. Redkost pa je tudi velika zbirka illegalne literature v nekdanji carski Rusiji in literature, ki izvira iz zadnje ruske revolucije. Danes kupujejo vse važnejše knjige in časopise, izhajajoče v Sovjetski Rusiji. Ruski oddelek obsega posebne pododdelke: Puškiniana, Tolsto-jana in Dostojevskiana, v katerih se zbirajo vsa dela omenjenih treh pisateljev in sploh vsa literatura, ki obstoji o njih v kakršnemkoli jeziku. ' Tudi ostali oddelki so zelo dobro zastopani, predvsem poljski, ukrajinski, srbo-hrvatski in slovenski. Glavni del srbo-hrvatskega oddelka tvorita knjižnici univ. prof. dr. Br. Vodnika in dr. Mil. Rešetara. Omeniti je zlasti knjižnico poslednjega, ki obsega skoro vso literaturo, izšlo v Dubrovniku in ono, ki je izšla drugje in ki se tiče Dubrovnika, kakor tudi mnogo dragocenih rokopisov. Poleg tega pa so v sr-bohrv. oddelku dragocena srbska predvojna periodika, kakor na pr. kompletno »Delo«, »Otadžtoina«, »Glasnik Srpskog učenog društva«, »Nastavnik«, , »Srpski književni glasnik« in dr. Dalje »Bosanska vila«, od hrvaških pa »Neven«, Književnik*, «Vijenac«, »Rad« in dr. Glavni del slovenskega oddelka tvori knjižnica dr. Janka šlebingerja, ki Je bila kupljena 1. 1922. in ki obsepi blizu 2000 izbranih slovenskih knjig in časopisov. V nji so predvsem kompleti: Novic, Jane-žičevega »Slovenskega glasnika«. »Dunajskega Zvona«, »Ljubljanskega Zvona«, »Doma in Sveta« in mnogo drugih. Od knjig naj omenim T. Hrena Evangelia inu listovi, prve izdaje Vodnikovih in Pohlino-vih del in zelo dobro ohranjeno veliko zbirko raznih brošur iz 19. stol., ki so danes v resnici prava redkost. Lahko trdim, da je ni v Jugoslaviji knjižnice, v kateri bi bila vsa starejša in nova južnoslovanska literatura zbrana na enem mestu v takem številu, kot je v Slovanski knjižnici. Pri nas imajo nekatere knjižnice novejšo literaturo, druge starej- gn amen J ti francoski slikar, ki je umri M Parizu čitateljem: M. L Bonna »Prosperity« (poizkus objektivne slike ameriškega gospodarstva in njegovih metod); Michaela Farbmana »Pjatiljetka« (poizkus objektivnega presojanja sovjetskega petletnega načrta, prevod iz angleščine) in študija JnlA-ja HLrscha »Die Wirtschaftskrise«, (temeljito, čeprav kratko premotrivanje sedanje krize in njenih vzrokov). Nečak biv. itaL minlstr. predsednika Francesoo F. Nitti je opisal 6voj beg s Liparskih otokov, kjer je bil interniran a nekaterimi preganjanci naše narodnosti v zanimivi knjigi, ki je pravkar izšla v nemškem prevodu z naslovom »Flncht«. Založba Propylaen« nadaljnje svojo inrpo-zantno »Svetovno zgodovino« (WeItgeschS-chte). Pravkar je izšel 2. zvezek z naslovom »Hellas und Rom«. Odlične so tudi ilustracije. Med drugim je repTočhicžraai zemljevid rimskega kosmografa Castonija iz i 400 po Kr. Tu so zaznamovana tudi mesta Emona, Celeja in Petaviono. Vsebinsko je ta zgodovina prvovrstna. Posebno zanimivo so opisani začetki krščanstva. K vprašanja mariborskega gledaliSCa. K članku g. dr. Pavla Strmška v »Jutra« s dne 1L t m., nam je poslal gosp. Pavel Rasberger, član Narodnega giedaJ Hšča v Mariboru daljši odgovor, v katerem izjav* lja, da je pisec z besedami, da se mariborskega odra drže tudi »penzijonisti, ki so sicer eocijalno potrebni kake podpore, so pa že bolj ali manj prekoračili zenit svojega udejstvovanja«, meril nanj, ker je nai-starejši član tega odra, Gosp. Rasberger piše: »Odkod ima pisec strokovnjašlco sodbo o tem, kdaj kateri stvarjajoč umetnik prekorači zenit svojega udejstvovanja? Ali na podlagi kritik, ki so tako nezanesljiva, tako (nepravične in »nekritične«? Ali na podlagi lastne umetniške izobrazbe? S kakšno pravico imenuje igralca, k! je bil od prvih začetkov mariborskega gledališča ena glavnih opor tega odra, »penzijonista«, medtem ko ta igralec dobiva le zasluženo, pogodbeno, skromno plačilo. V brošuri, ki jo je za desetletnico Narodnega gledališča v Mariboru izdal isti avtor in za katero sem mu na prošnjo tudi jaz prispeval precejšnji članek, imenuje med najbolj vidnimi igralci Nušičeve tudi mene. Odkod sem sedaj kar naenkrat pen-zijonist ne več tako viden?« Tako in podobno gosp. Rasberger. Objavljamo lojalno njegovo izjavo, ker je bil članek namenjen javni diskusiji Želeli pa bi si iz Maribora stvarnih misli k vprašanju drugega slovenskega gledališča, čigar obstoj je zadeva nas vseh, ne pa osebnih obračunavanj. Harald Hoffding umrl. V Koper.hagemj je umrl v 86. letu življenja znani danski filozof Harold Hoffding. Bavil se je osobito z zgodovino filozofije, vzgojeslovjem in da-šesiovjem. Nekateri njegovi spisi so prevedeni tudi v srbohrvaščino. tUvSSft-S !x.vS IJOVS *Vr7»> Tri zanimive knjige Izmed novih knjig »Tiskovne zadruge« y Ljubljani so vzbudili posebno pozornosti kritike in občinstva prevodi iz svetovne terature: 1. R. Tagore, Dom bi svet. Krasni roman iz indijskega življenja. 2. Voltaire, Candid. Duhovita satira n« človeško omejenost 3.Flaubert, Salam bo. Mojstrski zgodovinski roman iz Kartagine. Te knjige, umetniško opremljene ta vzorno natisnjene naročite nemudoma pel »Tiskovni zadrugi«. šo, nekatere srbsko, nekatere hrvaško« slovenske predvsem slovensko, ali pa vsake nekaj, Slovanska knjižnica pa stremi za tem, da zbere vse, kar je bilo dobrega pri južnih Slovanih in kjerkoli drugje o njih. Upati je, da se ji bo v bližnji bodočnosti to popolnoma posrečilo. Vsakdo si lahko predstavlja, kako velikega pomena je baš v Pragi taka zbirka južnoslo-vanske literature tudi za naše dijake, ki prihajajo sem študirat in ki bodo prav zaradi nje prihajali še v večjem številu kot zdaj. Velikega pomena je predvsem to. da prihajajo v Slovansko knjižnico vsi dobri časopisi in časniki iz vsega slovanskega sveta in da imajo tako vsi, ki se zanimajo za razvoj kulturnega življenja slovanskih narodov, priliko, slediti njegovemu razvoju. Primerjava izdajanja knjig in časopisov pri posameznih slovanskih narodih pa nam nudi priliko soditi, kako visoko stojijo v tem oziru posamezni. Za nas Slovence Je na pr. zanimivo, da je mnenje vseh onih, ki dobro poznajo slovansko knjižno produkcijo« da so slovenske knjige po znnao£ opremi in tisku na prvem mestu med vsemi slovanskimi knjigami. V vsakem oddelku knjižnice delajo knjižničarji dotične narodnosti. Vse delo ia vso upravo knjižnice pa vodi izborni po. znavatelj slovanskih narodov, njihovih Je* zikov in literatur, dr. Oton Kfižek. O. Berkopec, Praga« >JUTRO« St. 163 Sobota, 18. "VTL 1F3I Ali je Hajduk za nas res nepremagljiv? Jutri sc bo vršila revanžna tekma med Hajdukom, bivšim dvakratnim državnim prvakom, in Ilirijo ob 17.45 na Igrišču Ilirije Splitski Hajduk je bil v dosedanjem letošnjem Jiginem tekmovanju za oba naša vodilna kluba Ilirijo in Primorje pravo strašilo. V treh tekmah je kar mimogrede na-t«rašil polno golov v mreže, pri Iliriji se mu j« to celo posrečilo v dvoštevilčnem lezul-Utu. Za naša kluba je bil v ligLnem tekmovanju najtežji nasprotnik in je po dosedanjih rezultatih i za Ilirijo i za Primorje nepremagljiv. Po dosedanjih rezultatih smo rekli. Trikrat je res zmagal, nikjer pa ni rečeno ali zapisano, da mora tudi četrtič. Sicer ie tu-dj za nedeljo izrazit favorit, mogoče je pa tudi, da mu Ilirija iztrga dve točki. Iliriji n'eer točki nista potrebni, ker je njena usoda v liginem tekmovanju itak zapečatena, pač pa gre za prestiž kluba in obenem za reuome in rehabilitacijo slovenskega nogometa, kar smo že včeraj poudarili- Če bo Ilirija disponirana in če zaigra tako ambt- cijozno kakor proti Concordiji, potem se tudi Hajduk ne bo smel šaliti. Sicer pa: če je uspelo Gradjanskeniu Ln Concordiji odpraviti mojstra z morja, zakaj to ne bi bilo mogoče Iliriji, zlasti če upoštevamo ugodna rezultata, ki ju je dosegla proti obema. Odgovor na vprašanje, če je Hajduk za nas res nepremagljiv, nam bo torej v nedeljo dala Ilirija. Pričakujemo od nje, da bo zaigrala z voljo in elanom, da se bo borila požrtvovalno do skrajnosti in da se ne bo ustrašila renomiranega nasprotnika. Kaj dokaže, da zna tudi zaigrati, moštvo naj se zaveda važnosti in resnosti tekme, ne sm« kloniti in obupati. Saj z napetostjo pričakuje nedeljsko tekmo vsa športna Slovenija in pričakuje, da bo Ilirija dostojno in častno sastopala naš nogomet. Tekma bo pričela ob 17.45 na igrišču Ilirije, sodil bo zagrebški sodnik g. Podaub-sky. Plavač svetovnega slovesa starta v Ljubljani Z moštvom GAK, ki gostuje v nedeljo v I-jubljani v dvomatehu s plavači Ilirije, dospe v Ljubljano Fred Rodiger, večkratni avstrijski prvak in rekorder, bi uživa svetovni sloves. Lista desetih najboljših plavačev sveta, ki datira iz L 1930., navaja Rodiigerja na progi 100 m .hrbtno na devetem mestu s časom 1:14.8. Od takrat je Rodiger svoj rezultat že izdatno izboljšal in opetovano plava! pod 1:14. Nra 200 m hrbtno ima avstrijski rekord v 2:50.2, dočim mu ga je na 100 m odvzel Koller (Wian) z 1:12.8, katerega smatrajo danes za tretjega najboljšega hrbtnega plavača v Evropi Rodiger pa ni samo izvrsten hrbtni pla-vač. temveč tudi izboren sprinter. V Ksti avstrijskih rekordov v začetku letošnjega Teta najdemo njegovo ime v 200 m prosto t- 2:25, 300 m prosto s 4:012 in 400 m s 5:23.4. — Vsaka avstrijska reprezentanca je brez Rodigerja nemogoča! V Ljubljani starta Rodiger na 100 m prosto an 100 m hrbtmo, predvidoma v-obeh štafetah (5 krat 50 prosto in 3 krat 100 mešano) in v vaterpolu. Ljubljanski plavalni podsavez. (Službeno.) U. o. LPiP opozarja vse klube, da so za prijave in takse za savezma prvenstva odrejene naslednje spremembe (glej »Novosti« in Jutarraji List« z dne 21. junija t. 1.): Taksa za poedinca in poedino ".očko 5 Din, dooim ostane taksa za moštva ;,n za vraterpolo 30 Din. Rok za prijave sc podaljša do 22. t. m. do 20., dočim se vrši žrebanje po prvotnem oglasu 23. t. m. ob 20. javno v restavraciji »Lovački rog«, Zagreb. Ilica. — Seja upravnega odbora bo danes v soboto ob 19.30 v kavarni Evropi. ASK Primorje (nogometna 6ekcija). Danes ob 18. igramo z vojaškim tirnom, v nedeljo ob 9. s SK JavornJkom iz Ras ?ieka. Danes ob 17.30 im v nedeljo ob 8-30 morajo biti v garderobi: Bauan I. im II., Klopčič, Šinkovec, Sinkule, Pišeik II, Pes bri-č, Mlinar, Golob, Caleari, Trček, Vrli ovruik, Pcterlim, Strnad, Končam. Opre* mo in hlačke prinesite seboj. ASK Primorje (plavalna sekcija). Opo» zarjajo se vsi verificirani plavači, da jim bodo odvzete legitimacije za vstop v kopališče Kolezrija, ako ne bodo redno obiskovali treningov, ki se vrše pod vodstvom trenerja g. Rotzerja dnevno od 7. do 10.30 in zvečer od 18. do 20. V ponedeljek, 20. t. m. zvečer bo ob 18. generalni pregled tekmovalcev za podsavezno in državno ju-niorsiko in seniorsko prvenstvo, ker morajo biti prijave že v torek, 21. t. m. oddane. Vsi tekmovalci so obvezani prisostvovati temu plavalnemu pregledu. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes ob 18. bo na igrišču interni matimg v disciplinah: kladivo, kopje, skok ob palici. Vsi in točno! SK Svoboda, Za predtekmo. ki se bo vršila v nedeljo ob 16. uri na igrišču Ili« rije, naj bodo naslednji igrači ob 15. v klulbeki garderobi: Naumovič, Marjetic, Jeršek, Serše, Zemljaik, Bogme, Jakša, Ja-nežiiič, KaLaš, Bončar, Starman, šušteršič, Smolnikar. Vai ostati igralci morajo vrniti opremo gospodarju. SK Korotan. V nedeljo, 19. t. m. ob 930 dopoldne bo obvezen sestanek vsega članstva. Na sporedu so zelo važne točke, vsak izostanek naj se pravočasno oipravdči. Kapetani posameznih moštev imajo v so* boto ob osmih običajno sejo. SK Svoboda (Vič). Drevi ob 30. sestanek vseh sekcij. Vsak naj prinese seboj opremo in predpisane slike. Na sestanek se pozivata Gruden in Tebovmik. ŠAH Urejufe dr. MIlan Vidmar četrtič se že vrši velika mednarodna tekma držav za Russel - Hamiltonov pokal. Milijon dinarjev je baje vreden. Država, ki pride trikrat po vrsti na prvo mesto, ga je končnoveljavno osvojila. Vsako leto se vrši meddržavna tekma, vsako leto v drugem mestu. Letos v Pragi. Madžari so bili prvi pred tremi leti. Naslednje leto so zmagali drugič. Čisto blizu so že bili dragoceni trofeji. V tretjem letu so začeli tekmo izredno dobro. Ves čas so vodili v turnirju. Tudi še v predzadnjem kolu. Zadnji dan pa so doživeli nepričakovan poraz. Pokal so jim iztrgali Poljaki. Te dni je spravljen na praškem poljskem poslaništvu. Na letošnjo olimpijado so vse države mobilizirale izredno jaka moštva, štirje igralci nastopajo v falangi za vsako državo. Na prvi deski so povsod veliki mojstri. Za Francijo n. pr. Aljehin, za Nemčijo Bogoljubov, za Avstrijo Grunfeld, za Ameriko Kashdan, za Anglijo Sultan Kban. Na prvih deskah so igra velemojstrski turnir. Favoriti so letos Poljaki, ki imajo Rubin-steina na prvi deski, Avstrijci, ki imajo na drugi deski Spielmanna, seveda Madžari, Angleži in mi. Devetnajst držav se bori. Vsaka država mora torej igrati osemjiajst-krat. To da 72 možnih točit. Najbrž bo 50 točk zadostovalo za prvo nagrado. Za Jugoslavijo igram sam na prvi deski, Astaloš na drugi, Kostič na tretji. Pire na četrti. Mirko Konig igra na četrti deski, če hoče kdo od nas počivati. Boje se nas. Močni smo. Nismo baš srečno začeli. V prvem kolu smo se spopadli z Madžari. Porazili smo jih z 2Vi : Toda prav za prav bi morali imeti 3 : 1. Jaz sem zapravil pol točke, ker sem po ljuti borbi v 65. potezi izpustil svojega nasprotnika. Igral sem dobro, imel dobljeno igro. Remis je vsem bil nepričakovan. Brez treninga je težko izogibati se površnim potezam. V drugem kolu bomo propadli proti Če-hoslovakom. Ti zmage prav gotovo niso zaslužili. Flohr je bil proti meni na prvi deski, že izgubljen, ko sem napravil težko pogreško. Tudi Astaloš se je spotaknil. Rezultat bo VA : 2lis. V tretjem kolu smo tolkli Francoze 8 3'/s : >?. Nič jim ni pomagalo, da je sam svetovni prvak nastopil na prvi deski. Re-miziral je z menoj. Partijo spodaj prinašam. Prav za prav Astaloševa partija še ni končana. Toda konec je že čisto jasen. Sedaile, ko pišem te vrstice, je tudi borba z Avstrijci žc precej končana., Na prvi deski sem remiziral z Griinfeldotn, Astaloš na drugi s Spielmannom, Kostič na tretji s Knochom, Mladi Pire ima na četrti deski dobljeno partijo z Beekerjem. Torej bomo zmagali z 2% : lH. Zdi se mi, da imamo lepe šanse. Astaloš in jaz sva premagala začetne težave. Sedaj sva že nekoliko vigrana. Pire igra zelo dobro, Kostič prav tako. Konig, ki pridno nadomešča izmučene borce, je v krasni formi. Če bomo res po četrtem kolu imeli 10 točk, bo vse v najlepšem redu. Vrh vsega smo že absolvirali 3 favorite. Igra pa je zelo naporna: 8 ur na dan. V petem kolu, proti Švedom, moram počivati. Preveč sem že izčrpan. Poleg meddržavne tekme ima olimpija-da tudi še dva turnirja za mojstrske kandidate in damski turnir. Zmagovalca na obeh >glavnih< turnirjih dobita naslov mojstra. Dame pa igrajo za drugi Hamiltonov pokal. V glavnem turnirju A Igra Zagrebčan Filipčič, v glavnem turnirju B pa Milan Vidmar jun. Upajmo, da nama prinesete oba mojsterski naslov. Oba sta resna m nadarjena igralca, ki nam gotovo ne bosta kvarila ugleda. V tekmi Francij*a : Jugoslavija sem igral naslednjo partijo • svetovnim prvakom dr. Aljehinom: Beli: dr. A. Aljehin <5n«i: dr. M. Vidmar 1.) e2—e4 e7—e5 Prav malo je še igralcev, ki se spuščajo v tako imenovane odprte igre. Moderne poteze so: 1.)---e7—e6, 1.)--- c7—c6 ali pa 1.) ---— c7—c5. 2.) Sgl—f3 Sb8—c6 3.) Sbl—c3 Sg8—f6 Igra štirih skakačer. Pred dvajsetimi leti je bil ta začetek zelo priljubljen. Nešteto lepih partij je prinesel. Dandanes poznamo že vse težave te partije. 4.) Lfl—b5 Sc6—d4 To izvrstno obrambo Je iznašel Rubin-sdein. 5.) Sf3Xd4 --- Do težkih komplikaeij vodi 5.) 1*6—a4. Tudi 5.) Lb5—c4 prihaja v poštev. Na 5.) Sf3Xe5 igra Rubinstein na napad. Igrana poteza daje jasno, toda razmeroma preprosto igro. 5.) — — — e6Xd4 6.) e4—eo! --- Važna poteza! Orni skakač se ne more umakniti. 6.)------d4*e3 7.) e6Xf6 Dd8Xf6! Seveda ne e3Xb£, ker dobi črni po 8.) LclXb2 .razdrapano igro. Zelo nevarno je tudi s 7.) —--c3Xd2+ obdržati kmeta. Beli dobi takoj silovit napad, ki Je dokaj več vreden nego borni kmet. 8.) d2Xc3 Df6—e5+ Črni mora zelo previdno igrati. Pozicija namreč nikakor ni mrtva. Aljehin je to va-rijanto že večkrat vodil do zmage. 9.) Ddl—e2 De5Xe2+ 10.) Lb5Xe2 d7-d5 Mogoče najbolje. Jasno je, da 10.)--- d7—d6 preveč utesnuje lovca na 18. Beli je bolje razvit, ima pa dvojnega kmeta. 11.) Lcl—f4 c7—c6 12.) c3—c4 — — — Dvojni kmet belemu ni všeč, zato ga zamenja. Igra pa se ugladi sedaj popolnoma. Boris Rihteršič: Neznanka Tiho in mimo je plula ladja po morju in se zibala. Solnce je pravkar izginilo na obzorju in zlatilo valove, ki so drhteli v njegovem soju. Mirko je sedel v udobnem ležalnem stolu in listal po knjigi, ki jo je vzel s seboj na pot. Toda ni se mu dalo citati. Sam ni vedel zakaj. Zaprl jo je in položil na klop. Potem se je zagledal v daljavo, kakor bi bil nekaj iskal, kar je že daleč, daleč. In vendar tisto, kar je iskal, ni bilo tako daleč. Komaj nekaj metrov od njega. In tisto je bik) mlada neznanka, ki ie sedela niemu nasproti in ga časih pogledala izpod dolgih trepalnic. Ce je pri tem nepričakovano naletela na njegov pogled, se je hitro obrnila stTan, kakor bi bile njene oči srečale njega samo slučajno, toda Mirko je vedel, da ta srečanja niso bila samo slučajna. Nasmehnil se je in pomislil, kako bi se na najlepši način pridružil neznanki, ki ga je jela zanimati. In prav nič čudno ni bilo, da ga je zanimala. Bila je lepa, neke redke, posebne lepote, ki jo tako malokdaj srečamo. Lepe svetle lase je imela, tako svetle, da je bila od solnca ožgana koža temnejša od njih. Njene oči so bile kakor morje in prav te oči so Mirka tako zanimale in privlačevale, da bi bil najrajši kar stopil k njej in se začel z njo pogovarjati. Premišljal je, aH naj tako naredi, aH ne. Ko se je že odločil, da poskusi srečo, pa je moral z žalostjo ugotoviti, da je neznanka odšla. Potem je šel v igralnico in se tam nekaj časa ubijal z igranjem. Toda kmalu se je naveličal. Dolgočasilo ga je vse, česar se je že lotil, in ko je po-večerjal, se je spet vrnil na krov. Tema je že pokrila morje. Nobene luči ni bilo, le na vrhu jarbola je brlela signalna svetiljka. Iz trebuha ladje je čul enakomerno ropotanje strojev. V temi je otipal svoj ležalni stol in sedel nanj. Nagnil je glavo nazaj in pustil, da mu je veter kuštral lase in potem se je zatopil v svoje misli. Premišljal je, kako mora biti zdaj doma, premišljal je, kaj bo vse počel jutri, toda kaj kmalu so njegove misli prišle spet na neznanko, ki ga je tako zanimala. Nenadoma pa se mu je zazdelo, da ni sam na tem koncu krova. Prisluhnil je in res je čul, da se v bližini nekaj giblje, prav tam, kjer je prej sedelo dekle. • Kaj če je ona? Ce je ona? Srce mu je hitreje udarilo, če je pomislil nanjo. Potem je opazil, kako se je polagoma jelo svetlikati nebo. Izza oibzorja je vstal mesec. V začetku je videl samo krvavordeč pramen, ka je nenadoma oblil valove, tako krvavo rdeč, kakor tista signalna luč na vrhu jarbola. In potem je postajal mesec vse večji in večji, dokler ni bil kakor ogromna krvava krogla, ki se je pravkar »kopala v morju. Počasi je vstal m stopil k ograji. Ta prizor je bil tako lep in čudovit, da je za trenutek pozabil na neznanko. Za-strmel se je vam, kakor bi gledal čudež, razodetje, ki ga prej še nikomur ni bilo dano videti. Nenadoma pa se je zdrznil in se naglo obrnil. Od jjresenečenja mu je skoraj zastal dih. Pred njim je stala ona. »Ali vas ni prav nič strah, ko ste sami tu?« mu je rekla smeje. »Vi, gospodična?« je zajecljal. »Kaj sem vas prestrašila? Le pomirite se. Saj ne vzhaja mesec samo za vas.« Njen glas je bil tako lep, da bi ga bil Mirko vekomaj rad poslušal. »Nič me niste prestrašili,« je rekel. »Ali pa ste me?« je dodal čez nekaj časa. »Saj še sam ne vem. Tako čudno se mi je zdelo vse. Nisem bil pripravljen.« Vedel je, da govori neumnosti, toda nič pametnejšega mu ni hotelo priti na misel. Šele potem se je znašel. »Oprostite mi,« je poprosil. «Kaj naj vam odpuščam. Saj sem jaz premotila vas in ne vi mene.« Potegnila je svoj stol k njegovemu m sedla. »Tudi snoči sem vas videla, ko ste sedeli tu,« mu je rekla. »Zato sem nocoj prišla sem.« »Zato?« »Da,« je tiho pritrdila. »Samo zato. Govoriti sem hotela z vami. Hotela sem, da bi mi povedali kaj lepega.« PremoHcnila je in ga pogledala. Potem je nadaljevala: »Čudite se mi, kaj? Moje besede vas presenečajo. Vidim to. In vendar je dobro, da spoznate nas ženske tudi s te strani. Časih imamo svoje mušice m če nam ustrežete...« Nasmehnila se je. »...če nam ustrežete, smo srečne. Ali mi boste ustregli?« »Rad. Samo povejte kako,« j*e odvrnil Mirko. »Kaj naj vam povem?« 12.)--— Lc8—efi! 13.) c4Xd5 Le6Xd5 14.) 0—0 --- Kmet na g2 je bil napaden. 14.) - _ - Lf8—c5 Tudi črni je sedaj lepo razvit Aljehin jadra od tu dalje dosleduo na remis. 15.) Tal— dl 0—0 16.) c2—c4 Ldo—e6 17.) Lf4—d6 --- Izsili izmenjavo lovcev. 17.)--— Lc5Xd6 18.) Tdl XdG Tfd—d8 črni seveda ne sme prepuščati nasprotniku odprte linije. 19.) Tfl—dl Td8Xd6 20.) TdlXd6 Kg8—!81 21.) f2-f3 --- V poštev prihaja tudi 21.) a2—a3, kar omogočuje c4—c5. 21.) _----KfS—e7 22.) Td6—d2 Ta8—d8 23.) Td2Xd8 Ke7Xd8 24.) Kgl—f2 remis. Napad mravelj V osamljeni kolibi je vlekel iz pipe Diego Sanchez in čakal sina, ki se še ni bil vrnil. V tem predelu ogromne Amaconke sta živela oče in sin sama. Pridobivala sta kavčuk in oskrbovala grob, v katerem je snivala večni sen njuna žena in mati. Kadar je le zašelestelo listje, se je Diego dvignil, stekel proti vratom kolibe ter se oziral, kolikor daleč mu je neslo oko. Nikogar ni bilo. Najbrže se je zgenila kakšna žival med vejami, si je rekel v tolažbo. Nenadoma pa se mu je zdelo, da se je vzdignil od nekod močan, nepretrgan šum udarcev, ki so postajali vse jačji. Tedajci je planil pokonci in položil roko na čelo orošeno od hladnega znoja. Stekel ie pred hišo in jel obupno vpiti: »Pedro... Pedro .. Odziva ni bilo. Solnce se je začelo nižati in v zeleni puščavi je tajinstveni šum čedalje bolj naraščal. Diegu se je zdelo, da prihaja vedno bliže. Njegove oči so izražale velik strah. Ozirale so se tja doli, odkoder je prihajal naraščajoči šelest, ki je postajal vedno tajinstvenejši, glasnejši in groznejši. Zemljo so jele pokrivati velike pege v obliki madežev. Podoba je bila, da se premikajo med visokimi travami. Po vsej priliki je bila to vojska na pohodu, armada, ki se je bila napotila proti nedoločenemu cilju, pripravljena na spopad z neznanim sovražnikom. »Pedro... Pedro... moj sin...«, je iz vsega grla vpil Diego in srce se mu je krčilo od groze. Tudi to pot ni dobil odziva. Polotil se ga je strašen sum. Srce mu je tako divje razbijalo v prsih, da je vsak trenutek pričakoval izbruha blaznosti. Morda, si je dejal, je sin že padel iz-grizen in oklan od vojske pomazečih mravelj, ki spremenijo pokrajino, kjer se pojavijo, v brezupno pustinjo... •Vrnil se je torej v kolibo, zapahnil vrata in okna ter z grozo jel mašiti reže in razpoke med deskami sten. Medtem je legal mrak na zemljo. Die-je prižgal oljenko in napenjal sluh. Čakal je, prevzet od strašnega strahu in groze, kaj se bo zgodilo. Tudi upanje ni bilo popolnoma izginilo iz njegovega srca. Kdo ve, morebiti le niso mravlje napadle Pedra. Morda se je medpoto-ma zatekel v koliko kakšnega kolonista in se skril, dokler je strašna vojska gomazela mimo... Sum pa je prihajal čedalje bliže. Polagoma je obsedel kolibo. Diegu se je zdelo, da razloči škripanje. Ni dolgo trajalo, pa se je moral preveriti, da so res prišle mravlje, ki napadajo njegovo pribežališče. Zdelo se je, da bodo kočo vsak trenutek razvalile. Nenadoma se je pojavila na oknu rdečkasta mravlja. Za njo se je vlila reka in jela poplavljati kolibo. Čeljusti je imeia kakor klešče. Reka je naraščala v veletok, vojska je napadala z divjo srditostjo. Kmalu je bilo v kolibi na tisoče mravelj. Uničevale so vse, česar so se bile lotile — in skušale so napadati tudi Diega, da ga okoljejo do smrti. Diego je v obupu segel po palici z bunko namestu glave in jel mahati oko-lu sebe. Tolkel je besno in divje. Mravlje so poginjale pod temi udarci kakor od strupenih plinov. Toda kolikor jih je ubil, toliko jih je stopilo na njih mesto. »Kaj lepega.« »Težko bo, ko ne poznam vašega okusa. Bojim se, da boste razočarani.« »Ne bom. Vem, da ne bom* Dajte, povejte mi kaj... za srce.« »Za srce? Težko je najti besede za srce, ki ne bi bile laž.« »Naj bo laž, samo da je lepa.« »Ali naj vam povem tisto lepo pravljico o slavcu, ki si je zataknil trn v srce, da je pel svoji ljubici iz njega. O tistem slavcu, ki mu je trn prebodel srce, da je padel mrtev na tla, ko je ljubica priletela k njemu?« »Ne, ta je preveč žalostna.« »Ali naj vam povem o fantu, ki je... Ne, to že poznate. Saj so o fantih vse enake. Povedal vam bom lepo pravljico o ljubezni sami in o mesečni noči, tako lepi, kakor je ta, nocoj. Ali naj vam jo povem?: »Da, povejte jo,« je poprosila. In Mirko jo je povedal: »Dolgo je že, kar sem jo nekje čital in vendar še vse vem, kako je bilo. Nekoč je živel župnik, ki je bil globoko učen in pameten. Zmeraj je študiral debele knH^e in se poglabljal v tajnosti stvarstva. O vsaki stvari je premišljal, zakaj jo je bog ustvaril, in zmeraj je našel pameten odgovor. Vedel je, da je bog ustvaril dan, da ljudje delajo, noč, da spe, polja, da jih obdelujejo, gozdove, da dajejo les. O vsaki stvari je vedel, zakaj je bila ustvarjena. Nekega večera — tako lep je moral biti, kakor je nocoj — je šel počasi po stezi, ki je peljala iz župnišča na njive in v gozd. In tedaj si je nenadoma zastavil vprašanje: »Zakaj je bog ustvaril večere?« Te so bile še požrešnejše, nadležnejše od pobitih prcdhodnic. Kaj storiti? Diego se je kmalu izčrpal, začutil jc utrujenost. Razumel je, da se odigrava tragedija, ki bo zahtevala na koncu človeško žrtev, da ga bodo mravlje uničile. Nenadoma mu je šinila v glavo rešilna misel: Reka... Voda, ta ga bo gotovo ubranila mravelj... Kkočil je tedaj proti oknu, ga odprl, skočil skozenj na prosto in zd:rjal proti Amaconki, vpijoč od bolečin in groze. Mravlje so mu bile pokrile obleko do zadnjega prostorčka, njihove čeljusti je čutil povsod na životu. Zbadalo ga je, kakor bi ga kljuvale ptice roparice v mrtvaški pokrajini. Prišedši do reke, je začel iskati čoln tik brega. Ni ga našel. In dasi je čutil silne bolečine, ga je hipoma prešinil občutek radosti... Zdaj ni bilo več dvoma, da je čoln odvezal njegov sin Pedro, ki je torej ubežal strašnemu napadu mravelj. Strgal je raz sebe obleko m planil v vodo. En sam vzklik je še dal od sebe: »Zbogom Pedro, dragi sin...« Izdavil je — in se prepustil toku. Bližal se je konec. V ušesih mu je šumelo, zvonilo, zavest je pojemala. Začutil je bolečino v tilniku. In potem nič več... Predramljen se je znašel v čolnu. Sin Pedro ga je držal v naročju. Pedro, ki se je vozil s čolnom proti toku, je bil zaslišal krike, zaveslal polagoma tja, od koder je prihajal glas, se nagnil nad vodo, opazil brezsilno telo in ga pote;-nil k sebi. Tako je rešil očeta. Mravlje pa, k\ so uničile kolibo in opustošrle naselje, so bile ob tem času že daleč od Diegove kolibe. ____ N. A. Drobne zanimivosti Na Montblancu ni mogoče pristati z letalom Italijanski teniški igralec dr. Leonard Bon-zi, ki je letalski častnik v rezervi, je skušal te dni s svojim letalom pristati na masivu Montblanca v višini 3500 m. Letalo pa se je prevrnilo in razbilo. Bonzi je bil težko ranjen na glavi, vendar pa je odšel peš in sam do ljudi v dolino. Tropska vročina v Siciliji Sicilija hutdo tepi zaradi sedanje vročine. V Padermu imajo 42 6topinj v 6enci. Strojevodjo Baiba je na vožnji v Porto Ltnpe* docle zadela solmčarica. Kot. žrtve vroči« ne je umrlo tudi 10 koscev na travnikih pri košnji. Zveza poljedelskih delavcev je zategadelj sklonila, da ee delo na polju do preklica ustavi. Konj ubil hlapca V Kw»chbergu pri Braunauu je hlapec pri nekom kmetu vozil gnoj na njiva Na« kladal ga je na voz, v katerega je bil vipre-že konj. Nenadoma pa je priletel obad in pičil konja v noga To je žival tako raz« burilo, da je začela brcati na vse strani. Hlapec ga je skušal pomiriti, toda konj ga je 6unil s kopitom v pisni koš t_r mu ga zdrobil, da je na mestu izdihnil. Kobilice v Toscani V bližini Perugie in nekaterih sosednih občin so se pojavili izredno močni roji kobilic, ki so strašno opustošili nasade. Ogroženi kraji so skušali paralizirati napad s plinom, ki' pa ni dosti pomagal. Kobilic je toliko, da so ceste dobesedno pokrite z njimi. Avtomobili vozijo počasneje, da ne bi zaradi ovir nastale nesreče. Dolgo si je belil glavo in ni mogel najti pravega odgovora. Karkoli mu je prišlo na misel, vse je zavrgel. In začel je dvomiti v boga in v samega sebe. V sebe, ki je doslej razkril že vse čudeže stvarstva, samo tega ni mogel. In počasi je šel dalje proti gozdu. Nenadoma pa je obstal. Tam čisto ob potoku, ki je zalijal gozd, je opazil dve senci. S tihimi koraki je šel bliže in spoznal ju je. Mlad fant je bil in mlado dekle. Čudil se jc, kaj delata sama tu daleč od vasi ob tako pozni uri. Šel je še bliže in ju gledal. In videl je, kako je dekle fantu slonelo na prsih, kakor bi poslušalo utripe njegovega srca in njegov pogled je božal njena lica. To je bilo za starega župnika nekaj novega, čisto nov svet. Za njega, ki je videl v ženski samo zapeljivko, hčer tiste Eve, ki je bila vzrok, da je bil ubogi Adam pregnan iz raja, tiste Eve, ki je človeštvu napravila toliko gorja. Videl je prvič ljubezen. In takrat je v njegovi duši vstalo spoznanje, najlepše med vsemi. Tiho, še tišje kakor je prišel, se je vrnil proti domu, saj je zdaj vedel, zakaj je bog ustvaril večer, saj je vedel, da jih je ustvaril za tiste, ki se ljubijo.« Mirko je umolknil. Njegove poslednje besede so bile tako tihe. da jih je morala bo-lj slutiti kakor razumeti. In potem je počasi dvignila glavo in šepnila: »Lepa je bila ta povest. Prelepa, da bi smela na njo misliti. Dosti prelepa.« Mirko pa se je sklona k njej m jo poljubil na ustnice. Spremembe pri nemški Državni banld t Novo sredstvo proti naduhi Zdravljenje z injekcijami bencina Naduha nastopa kot spremljevalka tež* kih srčnih in pljučnih obolenj, pri kroničnem bronhialnem katarju, pri močnih raz« burjenjih in preobčutljivosti napram dolo« cenim živilom in sestavinam v ozračju. Takšne sestavine tvori n. pr. pelod različnih trav, ki povzroča znano seneno mrzlico. To zdravijo danes s serumi in apnent» mi preparati. Živčno naduho zdravijo s sugestijo, psihoanalizo, bromom itd., srč» bo naduho z injekcijami sredstev za srč» re bolezni. Druga sredstva, n. pr. injekci.ie morfija in papaverina, uporabljajo za ublažitev težkih krčev v bronhialnem miši« čeviu, ki se pojavijo pri močnih najpadih te bolezni. V primeru takšnega napada je treba bolnika, dokler ne prispe zdravnik, po rokah in nogah oblivati z vročo vodo, istočasno 10 mu polagati mrzle obkladke na tilnik in srce. Litevski zdravnik dr. Kainnkstis priporo« ča novo sredstvo za pobijanje vzrokov bronhialne nadušnosti. To sredstvo je najčistejši bencin, in sicer raztopljen v 70 odst. olivnega olja. Majhne doze te zmesi služijo za injekcije. V prvih dneh po injek^ c i ji se lahko še poslabša stanje bolnika, x že po dveh, treh dneh sc v večini primes rov pokaže očitno izboljšanje. Dihanje postane svobodneje, znaki bronhitisa izginejo, napadi prenehajo itd. Injekcija učinkuje dolge mesece v nekem primeru, kjer m pomagalo nobeno drugo sredstvo, učinkuje sedaj žc poldrugo leto. Tudi če se izbolj* šanje vrši zelo počasi, se injekcija ne sme prehitro ponoviti. Teh injekcij se po?lužuje dr. Kairinksti6 tudj kot pripomoček pri zdravljenju pljuč« ne tuberkuloze, a v tem primeru morajo biti kakor v primeru, če je naduha zve« zana s to tuberkulozo, še mat.jše. Ptičja tragedija med labodi in štorkljami »Umor« štorklje po labodjem samcu in maščevanje štorkelj nad labodom in njegovo samico Te dni se je odigrala na Plauerskem je-Eeru v Meklenburški drama, kakršnih ne beležijo mnogo v — živalski zgodovini. Na jezeru gnezdijo labodi in slučajno se je mlada štorklja približala gnezdu, pred katerim je stal labod samec na straži, da bi noben nepoklicani ne motil samice, ki je počivala v njegovem domu. Takoj se je labod zaletel v štorkljo in jo z močnim praškom peruti prekucnil v vodo. Med obema pticama je prišlo do srditega dvoboja, ki se je končal s tem, da je labod zagrabil štorkljo in jo toliko časa tiščal pod vodo, da se je zadušila. Ta iirmor-f; so po vsej priliki opazile druge štorklje, kajti kmalu nato je nastalo med njimi veliko razburjenje. Na vse strani so odleteli njihovi »kurirji« in jih sklicali na >vojni posvet«, ki se je vršil na enem izmed jezerskih otokov. Hipoma ee je vzdignila jata deset največjih in naj-^ močnejših štorkelj, zletela naravnost proti gnezdišču labodov in jih začela neusmiljeno obdelovati s krepkimi udarci kljunov. Komaj se je ta jata spustila v boj, je že priletela druga, labodi so bili povsem nedorasli tej premoči in načinu bojevanja in so skušali pobegniti na vodo. Toda štorklje so jih znova napodile proti gnezdišču in ni trajalo dolgo, da so jih pobile do zadnjega. Po tej zmagi so štorklje odletele na otok, tu so se pa morale sporazumeti, da delo še ni povsem dovršeno, kajti kmalu nato je priletelo deset ali dvanajst štorkelj znova na labodji otok. Pometale so mrtve labode v vodo in razdrle vsa gnezda. V tretjič so se potem napotile do svojega zbirališča. Po kratkem pomenku se je sedaj vsa vojska dvignila v zrak in izginila. Vse to se je izvršilo tako hitro in tako temeljito, da ni utegnila posredovati nobena človeška roka. Največji vodljivi zrakoplov Na levi predsednik dr. Luther, o katerem trdijo politični nasprotniki, da se bo moral umakniti. V sredi dr. Klepper, ki ga smatrajo za. njegovega, naslednika. Na desni bivši predsednik zavoda dr. Schacht, kandidat desničarskih elementov Pravkar je izšla nova številka ilustrovane tedenske revij« ŽIVLJENJE IN SVET z naslednjo vsebino: Jugoslavija v luči ljudskega štetja (s karto in tabelo) —ik Posebnosti naše prestolnice (dr. J os. Rožman — 3 ilustracije) Konec življenja na Zemlji (s slikami E. Justina) Na pingvinskem otoku (s sliko) Skrivnosti komarjev Slike iz življenja in sveta O čem je pel slavec... (MihajI Zoščenko, z ilustracijami E. Justina) Flameneči bog; Navajcev (s sliko) Kako so v Švici rešiJi jezikovno vprašanje Razvoj letalstva v sliki in besedi Ljudje na vrhu Kamela (s slikami) Zrakoplov nad severnim tečajem (s slikami ) Tedenski jedilni list Ločeni dopusti Avtorsko pravo pri ljiidožrcih Karikature Humor v slikah »življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din, mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Rnafljeva ulica 5. Vf/fcO^' N.V5 UVrl l-V^S I> ,V=i >>\~l l.\_VEi i-o OvVa ^l-CV-^ I; Nočno srečanje z levi Iz Pretorie v južni Afrika sporočajo EI rasen doživljaj, ki sta ga imela sina južnoafriškega ministrskega predsednik Albert in Charles Hertzog. Premier je z večjo družbo napravil izlet v park, kamor prihajajo levi. Gostje so se vozili z avtomobili. Na povratku je obtičalo vozilo sinov ministrskega predsednika v nekem usadu in ni moglo dalje. To je bilo v pokrajini, kjer spijo stražniki-domačini na drevesih, da jih zveri ne zalotijo in raztrgajo. Sinova ministrskega predsednika sta začela z žarometom razsvetljevati okolico in iskati pot za izginulo avtomobilsko kolono. Nenadoma pa se je v svitu žarometa pred njima pojavila levja glava. Zver se je že pripravljala na skok. Hotela sta se umakniti — in sta uzrla drugega leva... V silnem strahu za življenje sta splezala na prvo drevo in počakala na njem tako dolgo, da so prišli ponju odposlanci očeta, ki je bil medtem sinova pogrešil in poslal za njima posebno stražo. Bogastvo ne prinaša sreče v zakon Vse gleda za njima V A meriki so zgradi R zrakoplov »Akron«, ki bo vozil s seboj 5 letal, da bodo startala z njega — Jambor za pristajanje na traktorjih V bližnjih dneh se bo Izvršila, kakor poročajo iz Amerike, krstna ceremonija za največji vodljivi zrakoplov na svetu. Ime mu bo »Akron«. Tri ali štiri tedne pozneje pojde zrakoplov na svoj prvi poizkusili polet. »Akron«, ki je že skoro dokončan (a dokončali ga bodo popolnoma šele po kr-etu), bo polnjen s helijem. Dolg je 785 čevljev, vsebine pa ima 6.500.000 kubičnih čevljev. Opremljen bo z osmimi motorji po 560 k. s., ki ga bodo gnali z brzino 80 ameriških milj na uro in brez obnove kuriva 10.500 milj daleč. Novost na njem bo predvsem ta, da bo vozil s seboj 5 letal, ki bodo startala z njega in se vračala nanj med vožnjo. Dalje bodo vse kabine in motorji nameščeni v njegovi notranjosti in ne v gondolah, saj bo napolnjen z negorljivim plinom. Zgradili so zanj tudi 76 m visok in 130 ton težak piramidast jambor za pristajanje, ki bo nameščen na traktorjih, tako da ga bo lahko zvlekel v lopo ali pa iz nje. Lopa je vsa jeklena in zgrajena tako, da se lahko sama »stisne« in »razširi«, kakršna bo pač zunanja temperatura. Delavnica za zrakoplov je zgrajena v obliki prazne lupine pol jajca, meri 1175 čevljev v dolžino, 325 čevljev v širino, 211 čevljev v višino in je največja zgradba na svetu, ki so jo postavili brez notranjih opor. Vsak teden poroma do te delavnice preko 50.000 ljudi, ki prihajajo sem občudovat največje zrakoplovno čudo na svetu. Kmh iz bombaža Slon rešil Khidskega Cirkus Kludsky gostuje trenutno na če-Skem. Zadnje dni sc je primerila ravnatelju podjetja pri večerni predstavi neljuba nezgoda. Zaradi premočnega sunka se je zvrnil z živali na tla, nakar so se sloni v areni splašili in začeli besneti. Vsi zmedeni so divjali sem in tja in bi bili nedvomno poteptali Kludskega, da se ni postavil predenj najmlajši slon, ravnateljev ljubljenec. Ta je pobesil rilec do tal, pobral ravnatelja in ga dvignil ter ga odnesel iz arene. Pobesnele slone so sluge takoj nato ukrotili. Heidelberški kemik Caspar Schmitt je odkril postopek pridobivanja beljakovin in nekih soli iz bombaževih semen, ki so jih doslej zametali NobSovo skladišče živil Profesor Ahlmann, ki se trenutno mudi na otočju Gillis, kjer se je našlo truplo raziskovalca Andreeja, poroča, da je tam odkril skladišče živil Nobilove ekspedici-je. Zaloga ni bila več dobro ohranjena. Beli medvedi so bili skladišče izvohali in ga izropali. Nobile, ki je nedavno dospel v Moskvo, da se vkrca na »Malygina«, se bo med vožnjo ruskega ledolomilca ustavil tudi na imenovanih otokih, a ima prav malo upanja, da bi našel ostanke zgorelega oboda »Italie«. onidve pa se smejeta vsem ljudem in tudi neznosni poletni vročini Elektrika v gospodinjstvu Med novimi električnimi aparati, ki se dajo s pridom uporabiti tudi v gospodinjstvu neimovitih slojev, zaslužita omembo posebno sušilnik za brisače in ogrevalna steklenica. Sušilnik sestoji iz dveh vrtljivih okvirjev, ki se kurita na znotraj kakor električne blazine. Perilo, ki se obesi na ta okvira, brisače ali kopalne oprave, se posušijo v najkrajšem času in ogreje-jo. Ogrevalna steklenica se za 10 minut ali četrt ure priključi na lučni tok in nabere v tem času vase toliko toplote, da jo lahko oddaja 4 do 5 ur. Oba aparata porabita zelo majhno količino toka. To je njiju velika prednost. Vizum odpravljen, a treba ga je plačati Italija je prostovoljno odpravila vizum za nekatere države, med njimi tudi za Češko in Poljsko. Nekaj dni potem, ko je bilo to razglašeno v listih, se je peljala neka češka državljanka v Italijo brez vizuma. Na meji blizu Brennerja pa so jo ustavili in zahtevali od nje, naj izstopi, ker nima vizuma, a brez njega se ne more peljati dalje. Podobno stvar je doživela tudi neka poljska dmžina, ki je bila na potu v Italijo in so ji povedali na italijanskem konzulatu v Varšavi, da je vizum odpravljen. Od vseh teh potnikov so obmejni organi zahtevali, naj se odstranijo iz vlaka, ker ni komisarja, ki bi jim lahko vidiral potne liste. No, uradni organ se je naposled pojavil, da ni bilo treba potnikom brez vizuma zapuščati vlaka. Ko mu je vsak potnik plačal pristojbino za vizum, je pritisnil žig na potni list — in vlak jo je odpihal v fašistično deželo. Proslava francoskega narodnega praznika v Parizu Smrten skok z Eifflovega stolpa V torek opoldne je skočila z najvišje platforme Eifflovega stolpa 20-letna Rusinja Ana Obelinska. Obležala je na mestu mrtva. Neka sorodnica, ki je bila v njeni družbi, je hotela storiti isto, zadržali pa so jo ljudje, ki so videli, kaj namerava. Vrvenje množic pred pariškim borznim poslopjem na dan 14. julija, ko obhajajo Francozi spomin naskoka na Bastiljo ........ ........ . V Londona se je ločila hči milijarderja Tur ban a od moža, ki jo je vzel samo zaradi denarja in jo potem pustil Mr. Justice Deloney, sodnik-epecialist za ločitve zakonov v Londonu je te dni obravnaval tožbo nesrečne M rs. Muriel Ga-baldy, ki je zahtevala ločitev od svojega moža, ker je ni več maral. Tožiteljica je hči pokojnega, južnoafriškega milijarderja Turbana, ki jo je tako razvadil, da je bila od same muhavosti nesrečna še kot dekle. Ni je bilo reči, ki bi jo bil oče odrekel hčeri. Zato ni čudno, da je trajalo precej dolgo, da se je našel primeren ženin za bogato nevesto. Potem ko je bogatinova hči zavrnila nešteto snubcev, se je odločila stopiti v zakon s 26-letnim Malcolmom Babaldyjem, ki je bil leto dni starejši od nje in v katerega se je bila zaljubila kakor otrok v igračo. Pred to zvezo so razvajeno milijarderje-vo hčer vsi svarili, seveda brez uspeha, ženin . je ponovno izjavil, da ne ljubi neveste. ki je norela za njim. Niti tega ni prikrival, da jo vzame za ženo samo zategadelj, ker se bo s tem Izkopal iz svojih velikih dolgov. Nevesti so vse to prinesli na nbo, a ona se ni zmenila za svarila. Trmasto je vztrajala na tem, da hoče Imeti Gabaldyja za moža in je stopdla z njim pred oltar. 14. februarja 1930 Je taOa poroka. Zakonca pa sta ostala skupaj samo do junija. Potem se je GabaWy odstranil iz hiše tn se hI hotel vrniti k ženi. Na njene prošnje, naj pride nazaj, je poslal pismo. v katerem ji je sporočil, da Jo zapušča zato, ker Je ni nikoli ljubil... Priznal je tudi, da smatra sedaj svoje zadeve za rešene, ker je dolgove poplačal, več pa ne potrebuje. Na koncu jo je prosil, naj ga skuša za vedno pozabiti in mu odpustiti ravnanje, ker noče več dalje igrati komedije. Po tem bridkem obvestilu je poslala ž»»= na pobeglemu možu sledeče pismo: »Dra-gi Malcolna! Ne najdem besed, da bi ti povedala, kako me boli to, kar si mi razodel. čutim se globoko ponižano in razžaljeno. Ti si me brezsrčno izigral. Zdaj vidim, zakaj, šel si z menoj pred oltsr res samo zaradi denarja, čemu pa mi nisi rajši povedal, da potrebuješ denar, ki bi ti ga bila dala in ostala neporočena? Sklepam pismo, ker ne morem naprej. Srce je prepolno bolečine. Muriel.« Gabaldy Ji je odgovoril: »Vidim, da seir te s svojim pismom močno ranil. Nalagam si torej pokoro. Ostavljam Anglijo in bora skrbel, da ti ne pridem nikoli več pred oči. Zbogom za vedno! MaJcolm.« Odvetnik milijarderjeve hčere, ki Je ta pisma predložil sodišču in jih prečita! na razpravi, je zahteval ločitev zakona zaradi moževe krivde. Mr. Deloney je ugodil zahtevi tožite! jice in ločil zvezo, ki je vse ogromno bogastvo ni moglo držati skupaj. Berlinčani stedijo Ka&Sno «t3ko kaže nemSka prestolnic* v dneh zaprtih barik in borz, ko marka ne no« tira na domačem denarnem trgu? Očividci poročajo, da se povsod opaža tendenca štedenja. Mestni magistrat v Berlinu iz« plačuje brea pridrilka plače m mezde svo« .rim 4000 nastavi jenoesn in 25-000 deJavcetn-Državne železnice javkajo, da je promet skoro nonmailem. Tudi njih plačilne obveznosti se vrše kakor prej. Težje stališče imajo trgovske hiše im zasebna podjetja. Mnogo trgovin je znižalo cene, da bi s tem privabftle kupce. Najbolj so prizadeta gledaliSča te «aba» višča. Njih poset je nazadoval za polovi« oo. Tudi gostilne im pivnice imajo manj gostov kakor običajno. Najbolj pa čutijo pomanjkanje denarja luksuzne in delikatesne trgovine. Da prebrodijo krizo nakupov, so dovolile znanim odjemalcem kredit. Nekatera podjetja so uvedla poslov nje s čeki, ki 6e bodo pozneje pokrili. Naravnost katastrofalne posledice ima sedanja kriza na inozemsko 60Čivje *n po>-vrtnino. Zaradi onemogočenega deviznega prometa se že od torka pošiljajo ta živila nazaj, ker zahtevajo imozemsiki dobavitelji takojšnje plačilo v svojem denarju. V Ham< burgu so zaradi tega zavrnili mnogo dan« Skih ribičev, ki 60 pripeljali blago na trg in ga hoteli razipečati za danske krone. Nemški ribiči in povrtninarji so j®rahiili ugoden trenutek tu za to, da so začeli po« zivati javnosrt, naj krije potrebo v teh predmeih izključno na domačem trgu, kar se je zaradi položaja trenutno zgodilo. Orok ne spada v kavarno Pred dunajskimi sodniki se Je moral te dni zagovarjati zakonski par, ki je jemal svojega pet let starega otroka s seboj v kavarno in ostal z njim ponovno do dveh zjutraj z doma. Oko pravice je videlo v tem ogražanje telesne varnosti otroka, dočim sta se starša zagovarjala, da imata samo temno in majhno luknjo za stanovanje, v kateri se je otrok moral slabše počutiti nego v javnem lokalu, poleg tega sta predložila zdravniško spričevalo, da ni mali nič utrpel zaradi svojega po-nočevanja. Sodniki so bili mnenja, da bo zanj vseeno bolje, če bo noč prespal v majhni sobi, nego da bi jo prečul in so starša obsodili pogojno na 320 Din globe, poleg tega so zagrozili, da Jima bo otrok odvzet, če ga povedeta še enkrat tako pozno v kavarno. Botdterjeva ni pričakovala oprostilne razsodbe Kakor smo že včeraj kratko zabdefflE, je sodišče ▼ Charu oprostilo morilko pisatelja Kuna Hoferja, češ, da je ravnala v nejasnem stanju, ko je ustrelila nezvestega ljubčka. Posvetovanja o tem, naj se obtoženka oprosti ali obsodi, so trajala tri ure in pol. Sodniki se dolgo niso mogli ze-dinlti na razsodbo, ker Je eden med njimi zahteval, naj se Boulterjeva obsodi pogojno vsaj na 6 mesecev ječe zaradi uboja, ker mora biti zločin vsekakor kaznovan. Ostali sodniki pa se niso pridružili njegovi sodbi in tako je bila izrečena oprostilna razsodba. Ko so obtoženki sporočili rezultat, je veselo vzkliknila: »Kaj takega nisem pričakovala.« Oče Boulterjeve, ki Je Imel ta dan rojstni dan, je izjavil, da pomeni zanj oprostitev hčere najradostnejši dogodek njegovega življenja. Najdebelejfše drevo na sveta Imajo ga izjemoma v Mehiki in ne v Zedinjenih državah ter raste na pokopališču vasi Santa Maria Tule. To je 45 m visoka cedra, ki seže samo 3 m nad zemljo in je 54 m debela. Vrh tega stasitega pxjak& je pravcati gozd v ministari. — Zagotavljam vas, da je izvrsten človek. NikoH ne govori slabo o drugSh ljudeh. O Sen p« p& potem razgovaj^g? Not prekomorskl polet se je posrečil Madžarom Endreszu tn Ma-gyaru. Dvignila sta se v Harbour Graceu in sta morala zaradi pomanjkanja gorivi zasilno pristati tik pred Budimpešto. Lord Rotbermere je bil razpisal za propagandni polet, ki se je vršil z geslom »Pravičnost zi Madžarsko« 10.000 dolarjev nagrade Dete - starček V Draždanah raziskujejo zdravniki redek primer predčasne ostarelosti. Gre za devetmesečno dete, ki sliči bolj staremn možu nego dojenčku. Glava mu je prekomerno velika, poteze v obrazu izžite, nos velik in izrazit. Poleg tega je dete plešasto. Mišičevje, pomanjkljiva tolšča, značaj kože — vse spominja na zelo staro in zelo suho osebo. Zanimivo pa je, da ne kažejo notranji organi nič abnormalnega In tudi duševna razvitost je takšna, kakršna mora biti pri devetmesečnem otroku, pač pa Je krvni tlak izredno visok. Kakšna bo nadaljnja usoda tega otroka, zdravniki ne vedo povedati. Vsak dan ena Jos. Fr. Knafflč: Intimen pogovor Pozna ura mile poletne noči. Na kavarniški ploščadi sedita dva gospoda (eden že plešast, drugi kodrolas fant) in sc pogovarjata o lovu, o svojih psih in naravno o ženskah. Pod mizo ležita njuna psa Lord in Flok, (Lord je star, čemeren resavec, Flok mlad, vihrav kratkodlakar) in se pogovarjata o lovu, o svojih gospodarjih in naravno o psi-cah. Lord (se pretegne tn zazdeha na glas): Torej je tvoj gospodar zgrešil srnjaka, praviš. Se čudim: Tak izboren strelec! Prsd leti sva bila skupaj na lovu. V polju. Na prepelice, jerebice, zajce. Ti povem: Vsak njegov strel je bil aport. Več sva iirula plena, ko vsi drugi skupaj. Hok (se je tudi pretegnil m zazde-hal): Hm, mogoče je bil kdaj dober strelec, zdaj je skaze. Koliko zajcev j3 zgrešil pozimi! To je vse od pijače. Saj še pomnim, ko so mi otroku pobalini porinili v goltanec kruha, namočenega v tako smrajo, kako se ji potem vse vrtelo okrog meoe. On pa to zmeraj pije, tudi zdajle, saj vendar duhaš? Tudi gori na senožeti, ko sva čakala srnjaka, je nekaj takega srkal, srkal in potlej js zadremal. In ne bi bil niti zapazil srnjaka, da ga nisem podrezal. Pa tako lepo, kakor mu je stal srnjak! Miže bi ga moral podreti. Pa mu je samo par dlačic po-strigel. Naj bi rajši ne bil streljal, tako j 3 žrval samo prepodil. Potlej je pa rjo- Badio Izvleček lz programov Sobota, 18- julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, vremenska napoved. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Nove smernic« Ljudskega odra. — 20: Časnik in časnikarstvo. — 20.30: Koncert delavske godbe : Zarja«. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet Nedelja, 19. julija. TJUBLJANA 9: Poljedelsko predavanje. P.30: Prenos cerkvene glasbe- — 10.30: Versko predavanje. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa in poročila. — 12.15: Plošče. — 15.30: Veseloigra >Veleturist<. — 17: Prenos nogometne tekme. — 20: Koncert na citre. — 20.45: Kro-matična harmonika. — 21: Prenos z Bleda. 22: Napoved časa in poročila. —■ 22.15: Koncert salonskega kvinteta. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve. 11.30: Ciganska godba. — 12.30: Koncert radio-orkestra- — 16.30: Narodne pesmi. — 17.30: Valčki na ploščah. — 20: Narodne pesmi. _ 20.35: Pevski koncert — 2.1,15: Poročila, — 21.35: Plošča.^ 22.20: Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Orkestralna glasba na ploščah. — 18: Komorna glasba. '.».30: Koncert na citre. — 21: Poljuden koncert orkestra. — 22.10: Valčkov večer. VRAGA 16: Koncert iz Bratislave. — 18: Petje- — 19: Mandoline in kitare. — 19.45: Opereta iz Bratislave. — 22.15: Godba za ples, _ BRNO 18: Pevski koncert — 19.45: Opereta iz Bratislave. — 22.15: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Orkester. — 20.15: Poljuden koncertni večer. — 22.30: .Petje. 23: Lahka glasba. DUNAJ 10.30: Zborovski koncert. — 11.05: Dunajski simf. orkester. — 15-50: Lahka glasba. 17.45: Cerkvene pesmi. — 18.05: Komorna rlasba. — 20: Operetni večer. — 22.20: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 19.20: Orkester. — 20.30: Sluhoigra. — 22.30: Godba za ples. — KONIGSBERG 17: Orkestralen koncert. — 20.15: Prenos opere iz Vratislave. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — MOHLACKER 16: Lahka glasba- — 18: Koncert na dveh klavirjih. — 20.05: Večerni koncert. — 22.30: Plesna glasba iz Berlina. — BUDIMPEŠTA 16.15: Lahka godba orkestra. — 18: Madžarske' pesmi 9 cigansko godbo. — 19.45: Dramski večer. — Koncert ciganske kapele. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert — 21: Mešan glasbeni in gledališki program. SOKOL Razvitje sokolskega prapora v Gorenji vasi—Poljane Pokloni tev na grobu dr. Iv. Tavčarja na Visokem. V nedeljo 26. t m. razvije ob svojem 10 letnem obstoju Sokol Gorenja vas—Po* Ijane svoj društveni prapor, kateremu bo kuni oval ban g. dr. Drago Marušič. Spored: po 8. uri zjutraj poklonitev d ni* ištvene deputacije na grobu staroste po* kojnega dr. Iv. Tavčarja na Visokem; o-b 9. izkušnje za popoldanski nastop, ob 11. sprejem kuma g. bana; nato razvitje pra» pora; po razvitju sprevod z novim pra=> porom skozi vas; popoldne ob 15. javni nastop; po nastopu velika ljudska zabava. Pri vsej prireditvi bo sodelovala godba Sokola I. iz Ljubljane. . . Vsa prireditev bo v Gorenji rasa, kjer »c nahaja sokolski dom. Sokolska društva :n Sokolu naklonjeno občinstvo je vablje* no na ta dan v našo Poljansko dolino, da se ob tej priliki pok ton i tudi spominu staroste dr. Iv. Tavčarja na njegovem grobu. Domžalski sokolski prapor Domžalski Sokol je praznoval lani 25-letnico obstoja. Že tedaj je nameraval raz. viti svoj prapor. Gmotne ovire pa mu tega miso dopustile, čeprav so naraščajniki zbirali več let denar v ta namen. Prvotno za prapor nabrani denar je društveni odbor zaradi pomanjkanja denarnih sredstev mo» ral porabiti za kritje važnejših potreb. Le* t os pa je želja po lastnem praporu posta* 13 obča. Neustrašeni sokolski delavci so vedno glasneje zahtevali, da se prapor razvije letos, ko obhaja društvo 20 letni* co zgradbe lastnega doma. Zato se je od» bor klj-ub hudim gospodarskim prilikam odločil za nabavo prapora. Med najbolj vnete zbiralce denarnih prispevkov za prapor spada bivši starosti br. Petrove« To* m o. Njegova zbirka, izdaten pnspevek se- vel na mene, češ da ne znam najti. Pa najdi, če nič ne leži. Da, prijatela, križ je s takimi lovci... Flokov gospodar pripoveduje Lordo-vemu gospodarju: Ga nisem mogal ^eč dobro vzeti na muho, je bilo že pretem-no. Pa rajši nisem streljal. Ni nič v tej vročini, ko srnjak tako pozno izotopa... Lord (mrko gledaje predse): Ampak nakaj zabave le imaš! Tvoj gre vsaj še kdaj na lov, maj pa ni za nobeno . rabo več. Ce pomislim: ta lepa rosna jutra na gorah, polna naslad-za lovčevo srce, on se ti pa valja v postelji. Kako bo rano vstajal, ko tiči vse večere tam pri tisti... (Zabrunda nekaj v kosmato brado.) Bedak! Ona ga samo vara. S sin zadnjič dobro zavohal na njenem kolenu tujo moško roko... To me je ujezilo, pa sem jo popadel za nogo, malo samo, toliko, da ga posvarim. Ampak je fant slep in gluh za vse opomine! Brcnil me j 2 in zapodil ven. (Spet brunda v brado.) Jaz ji prav nič ne verjamem tej lisici. Ona me gladi in hvali, zato da se njemu prilizne, v resnici sem ji pa zoprn. Saj smo vendar inteligentni psi in dobro vomo, kdo nam je odkrit prijatelj in kdo se samo hlini. Flok (zbadljivo): Oprosti, Lord,- ampak ti stara kost malo preveč zahtevaš. Nisi baš tako lep, da bi te moral vsakdo rad imeti. Tvoje krvave in solzave oči, pa še tako pusto se zmeraj držiš, oprosti... Lord (zarsnči togotno): Molči, paglavec! Kaj lepota! Značaj, tisto je poglavitno. Kaj pa moja zvestoba in poštenost, ha? Zvesto sem služil že rajnemu njegovemu očetu in da bi jaz kdaj zapustil svojega gospodarja, — prej ss dam raztrgati. Ne ganem se izpred njegovega praga. A ti, nepridiprav? Z vsakim bi šel, da le ima puško na rami. In zmeraj se klatiš okoli. Celo konjsde-rec te je že imel v tisti mrtvaški kletki... Sramota! Psa se prerekata dalje pod rmzo. Mladi lovec, Lordov gospodar (sa-njavo): ...tako ms še nobena ni ljubila... In jaz sem njena prva ljube- Z Starejši lovec, Flokov gospodar (se reži ko Mefisto); Tak je le nikar ne poroči! Da ji ne razdereš iluzije... Zakaj v zakonu je ženska zmeraj razočarana in si potem išče druge »prave ljubezni«, hehehe... Mladi lovec (zibais se v zaljubljenih občutkih): In vitka je kakor jelka in hodi kakor srnica... kakor srnica! Starejši lovcc (hudobno): Kar staro poglej, pa boš videl, kako bo stopala čez dvajset let... hehehe! Mladi lovec (ga ošin; z zaničljivim pogledom): Ah, čez dvajset let bomo mi imeli plešo, bakren nos in trebuh ko žabji kralj... in bomo mladim ženskam v posmeh... Iz tebe govori sama zavist, ti stari, žaltavi kozel! Gospoda na terasi se hrulita in morita dalje. Mimo gre elegantna dama s psico španjelko, ki se ji sveti dlaka kakor svila. Flok je takoj šinil za njo, da bi ji po- dvorfl, a mu dama požuga s korobačem in gospodar ga strogo pokliče nazaj. Flok (gleda za španjelko s poželjivimi očmi in požira sline): Lola, bpa Lola! Fina dama! Vsak dan skopana m počesana. Stavim, da niti ne ve, kaj je to: bolha. Malo flirtka s takšnole princesko, to bi bilo nekaj... ha, Lord, stara kost, kaj praviš? Lord (zaničljivo): Pravim, da takšne niti ne povoham. In če ti nekaj povem, bodo tudi tebs hitro minile skomine. Flok (je osupnil. Srepo pogleda tovariša): No, kaj pa veš? Nikar ne obrekuj! Punčika je dobro vzgojena, zelo pazijo nanjo. Lord: Vem, kar vem. Tu lezi nazaj, tepec, in poslušaj: Tam pri nas, na sosedovem dvorišču je pes, neka ostudna, nepopisno grda mrha in kdove kakšnega propadlega rodu. Mršav, garjav, poln mrčesa, leži tam v temnem kotu, med nekimi črnimi, smrdljivimi sodi, rožlja z verigo, bevska hripavo tjaven-dan in tuli po cele noči. Ne razumem človeka, kako more trpeti tako spako, ki dela sramoto našemu žlahtnemu pasjemu rodu. No, zdaj pa premisli, ti zaljubljeni zelenec: K temu gnusnemu ščenetu je prišla ona — lepa Lola, plemenita Lola! Da, bila je pri njem. Na lastne oči sem vse videl, gori z našega hodnika. Ukradla se je z doma in je skoz luknjo v plotu zlezla k njemu na dvorišče. Vidiš, taka je tvoja princesa, fina dama z dobro vzgojo... Nesram-nica je! Flok (je poslušal ves zavzet, nozdrvi mu drhtijo, oči mu žarijo): O, kaj praviš, — ona je prišla k njemu, k temu siromaku, nesrečnemu sužnju... ki je dan in noč priklenjen na verigo, ki nikdar ne vidi tovariša, ki ga nikdar ne poboža dobrotljiva roka gospodarjeva, ki je tako zapuščen in pozabljen... O, ona je prišla k njemu in mu darovala ljubezen! O, kako je to lepo, kako je to lepo! Kako jo občudujem, kako jo ljubim ... Lord: Tu se pa vse neha! Takšna je morala današnje mladine. Škandal! (Ogorčeno okrene tovarišu hrbet in Še dolgo rentači predse.) Mladi lovec: ...pri ženski moraš gledati tudi na dušo. Lepo telo kaj kmalu ovene, lepa duša pa je vedno lepa. Starejši lovec: Ženska duša, hehehe, ta je pa dobra! Ali veš, kje ima ženska dušo? Ne maraš slišati zdravega do-vtipa ... Prav. Pa poslušaj vsaj dober svet: Ce hočeš, da boš srečen v zakonu, takšno si vzemi, ki bo imela malo duše, pa veliko denarja! Samo takšna se izplača. No, pa lahko noč! Gospoda se razideta. Zaljubljeni mladenič ubira korake tja, kj?r morda na oknu še sloni »ona« in sanjari v sladko mesečino. Nejevoljno mu sledi stari Lord in nalašč obvohava prav dolgo vsak hišni vogal. Plešasti gospod pa zavije še malo v zakotno krčmo, kjer je natakarica brhka in dovzetna tudi za krepke šale. Veselo teka pred njim Flok, saj tam na dvorišču so podgane m vča-si tudi kakšen bojevit maček — zabave nič koliko za mladega lovskega psa! Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« danjaga starosite br. ŠetineEgidije in ogromna pomoč našega pravega sokolskega strica br. Majdiča Franca, veleposestnika in tovarnarja z Vira pri Domžalah, so orno* gožili nabavo prapora. Naj bodo prepričani ti bratje, da jim bo domžalski Sokol znal izkazovati zasluženo hvaležnosi s svojim delovanjem. Društveni prapor izdeluje državni oered* nji zavod za pospeševanje ženske obrti v' Ljubljani. Prapor ima na eni strani čisto rdeče polje, prepleteno z narodnimi in za domžalski kraj simboličnimi okraski. Sre* d i polja je Sokol v vzletu. Druga stran pa ima v državni trobojrndci pisano polje s primernimi okraski in napisom. • Prapor bo razstavljen v Ljubljani, 9. av< gusta pa slovesno razvit. Slovesnosti se udeleže v§a okoliSka društva, ki se ta dan zberejo ob 13. pred domom, odkoder odkora« kaj o k sprejemu gostov na kolodvor. Pri sprevodu bosta sodelovala ugledna dom* žalska godba in sokolska konjenica gostov iz Ljubiljane. Vabljena so društva Ljubljane, Šiške, Most, Viča, Polja, Št. Vida in okolice. Ugodne zveze z vlakom in-z avtobusi. .Sprejem .gostov bo ob 13.48 na kolodvoru v Domžalah, odhod pa ob 21. Pridite! = Sokolskj nttfiop v . Preddvora, Vsi judfi»> lešencs ■ ©okoliškega-" nas-topa .Preddvoru; naj" sc poSkižijo p6-:možn&6ti dopeManakiJt. vlafkov." Za prijavljene bodo .-na postaji Kranj' pripravljeni- vozovi1 in avtomobili za prevoz v Preddvor. Ob' 13.15 krene po« vorka, ki se bo formirala v Tupoličah, z godbo Sokola I. iz Ljubljane na čelu skozi vas Preddvor in od' tu na letno telovadi* šče. Ob 15. se prične javna telovadba domačega članstva, naraščaja in dece in g o* 6tov. SpoTed javne telovadbe bo zelo pester. Turistom in prijateljem narave se nudi lepa prilika izletov na StoržaS, Za« plato, Krvavec, Kokrsko dolino in na Jezersko. Sokoli in prijatelji Sokolstva, v nedeljo 19. t m. vsi v Preddvor! Sokol v Boh. Bistrici sporoča vsem, ki ee bodo udeležili odkritja Malejevega spomenika, da se dobe okrepčila v SokoLskem domu. Taven nastop Sokola na Polzefl se ie vršil preteklo nedeljo in pokazal, da se društvo izredno lepo razvija. Nastonilo .ie 122 članov. 76 članic. 72 naraščajnikov. 32 naraščajnic. 72 moške in 116 ženske dece. Uprava Sokola se najlepše zahvaljuje vsem. ki so na kakršenkoli način pripo-mosdi do tako teoo uspele prireditve. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU! □□□mmnDDUUuuuuuuuLiuiJuuuLiuu V globoki žalosti javljamo pre-tužno vest. da nam je preblagi brat, nečak in stric, gospod J&ntentpSvet mesar In gostilničar v Mežici dne 16. t. m. preminuL Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v Laškem v nedeljo, dne 19. julija ob pol 17. uri. V Laškem, dne 18. VTL 1931. Žalujoča FRIDERIK in MARIJA VIVOT in sorodniki. 9324 Trstje MtfrODP Jos. R. Puh, Ljubljana 9 Gradaška ul. it M, tel. «1) katera EDINA izdeluje to blago najboljšega materijala prodaja najceneje naročajte le pri domači tvornlci, E 150/31. 9316 Dražba veleposestva grofa Chorinsky v Gornji Radgoni Dne 1- avgusta 1931 ob 10. dopoldne se bo vršila pri okrajnem sodišču ▼ Gornji Radgoni dražba veleposestva Chorinsky z grajSčino vred. Grad sam je impozantna stavba, ki leži na vzvišenem vinorodnem griču nad trgom Gornja Radgona. Vsa poslopja se grupirajo okrog 2 velikih kanaliziranih dvorišč ter imajo poleg centralne kurjave inštalirano še električno razsvetljavo in rezervoar za mrzlo in toplo vodo; pod gradom pa so ogromne vinske kleti. V neposredni bližini gradu so lepi gospodarski in delavniški prostori ter tovarniško urejena klavnica. H grajskemu posestvu spadajo tudi obsežni vinogradi s viničarijami in gozdovi v črešnjevcih, Orehovcih in Zbigovcih ter dobro uspevajoča gostilna »pri Lovcu« pod gradom. Vsa posestva merijo skupno okrog 110 oralov. Veleposestvo se bo najprej dražbalo v 7 gospodarskih skupinah posamezno, kakor n. pr. vinogradna posestva v Zbigovcih, Orehovcih, Črešnjevcih, grajščina s posestvom v Gornji Radgoni, grajska gostilna pri Lovcu v Gor. Radgoni, nadalje viničarija v Gor. Radgoni in obširen gozd na Orehovskem vrhu. Za slučaj, da se po dražbi posameznih skupin najde ugodnejši kupec za celotno veleposestvo, se izdražba isto kot enota. Najmanjši ponudek znaša za posamezne gospodarske skupine od 15.101 do 486.622 Din, za celotno veleposestvo pa 878.429 Din. Natančnejša pojasnila daje pisarna: Dr. Boezio Lenart, odvetnik v Gornji Radgoni. Mestni pogrebni ravod » Mariboru Brez posebnega obvestila Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni in nepozabni soprog oziroma oče, gospod FRANC BIRK STROJEVODJA DRŽ. ŽEL. V POKOJU v petek, dne 17. julija 1931 ob 3. uri po kratki mučni bolezni previden s tolažili sv. vere v 67. letu svoje dobe bogu vdano premi nuL Pogreb blagOpokojriega se bo vršil v nedeljo, dne 19. julija ob 16, uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 20. julija ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. Maribor, dne 17. julija 1931. 0323 EUFENIJA BIRK roj. OSTRIGO VIČ, soproga; FRIG BIRK, sin; ROZA in JOSIPINA BIRK, hčerki ter vsi ostali sorodniki. NOVI TOVORNI FORD A GLEJTE si novo linijo, dolžino ter silno, pa vendar vitko obliko novega tovornega avtomobila FORD, njegove razširjene in manj zavite blatnike, njegov zoženi radiator in ravno streho. Za-divila Vas bo sliČnost tega lepega tovornika z najnovejšim osebnim avtomobilom. Zopet smo dosegli novo, višjo stopnjo v »kvaliteti FORDc, ki se brez prestanka pomika vedno višje. Zahtevajte od naših preprodajalcev, da Vam raztol-mačijo ugodnost kredita, ki Vam ga nudi Ford. ufNCOtN pordsoib AEROPLAKI n Dva tipa šastjs: kratki model od 335 cm dolgi model od 399 ca za obsežnejši tovor. 9295 Za slaščičarje Najfinejša nougat masa in mo-delir marcipan kg k 60.— Din nudi tvrdka Fr. Dolin ar Ljubljana, Poljanska cesta Zahvala Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo dobro sestro, teto in svakinjo, gospodično , Katarino Hafner POSESTNICO IN TRGOVKO iskreno prisrčno zahvalo. Posebno vsem ljubim sorodnikom, prijateljem, ČČ. duhovščini, Sokolu, gasilcem, pevcem in godbi za ganljiv način počastitve spomina naše nepozabne. Ohranite jo ▼ dobrem spominu! SkofJa Loka, dne 16. julija 1931. 9319 ŽALUJOČI OSTALI. Mali oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh ? vJUTROc St 163 10 Sobota, ». TO 1931 Cettc maKm cglasen* t Ženitv,- dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za iifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din. Ostali oglasi: vseka beseda 50 para Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati še pristojbino 2.— Din. Pri. stoibtne ie vooslati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic! v Ljubljani 11.842. — Telefon številka 2492. 3492 fl^HHHHHB Za e«f£o0et* 2 Din 0 »■ tiamicah SSCaslove tnalih oglasov dobite takoj po izidu tista, p podružnicah ,Jntra* v MafibofUp v ^Betfu, 9 »Voccm tnes&u, 9 'Grbov 1 j ah in m &esenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Kuharico kit U opravljala vaa druga hišna dela razen -velikega perila in donašanja premogi, pošteno in čisto, nad 34) let staro sprejmem k dvema osebama na Štajersko. Reflektira »e le na pp Tovrstno samostojno moč Ponudbe pod »Kuharica« na podružnico »Jutra« v Celju 32504-1 Učenca tr »aaufakturno in modno togovioo sprejmem takoj v Celju. Pismene ponndbe na podružnico »Jntra« v Celju pod značko »555«. 32506-1 Trg. učenko t zadostno šolsko izobrazbo, pridTH> in požteno, dobro računarico »prejme v trgovino mešanega blaga Peter Setina, Sevnica. 32511-1 3 soboslikarskih in plesk. pomočnikov ter speci jalis ta z a »Spritz-tehuiko« sprejme Drago StCger, dika-rski mojster v K rekem ob Savi. 32513-1 Vrvarja dobrega samostojnega de-larvca, ki je vešč samostojnega popravljanja čet-vornih vrvi, išče za takoj Kdustrijsko podjetje. _ Ponudbe z obširnim opisom H navedbo dosedanjega »InSbovanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »515«. 325154 150 do 300 dinarjev dnevno zaslužijo oni, ki Imajo mnog« poznanstva! ,Za odgovor znamko! — Kosmos, Ljubljana, poštni predal 307 25620-3 Vpokoj. železničarji dobijo pri vpeljani zavarovalnici, za obisk železničarjev, lep postranski zaslužek. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »St. 7«. 32S97-3 Dva potnika manufakturne stroke — za obisk privatnih strank v Mariboru, sprejmemo. Vpeljanim in v tej stroki iz-vežbanim se nudi lep zaslužek. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Lep zaslužek« 32506-5 Fiksum to provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank is Ljubljano tn okolico, ter eelo Dravsko banovino. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum to provizija«. 27662-5 Agilnega potnika za oblačilno stroko in kape — za Dalmacijo takoj sprejmem. Prednost imajo potniki, ki so že vpeljani v teh krajih. Dopise z zahtevami na oglas, .oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik« 32458-3 Učenko M tata veselje do fedelo-fania perila, sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32585-1 Učenko H fan* veselje d« pJetflj-irtTva, sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek ».Jutra«. 32586-1 Šiviljo za pletenje sprejme® ▼ HM na Opekarski cesti S2. 82668-1 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska e. 12. Zahtevajte Informacije. 30616-4 Natakarico dov. in nemškega jrnrii* ter zmožno kavcije nprejmem takoj. Predstaviti se je: Jesen ice-Sava K. «5. 32613-1 Pek- vajenca • »e« oskrbo v hžži sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32613-1 Plačilno natakarico perfektno sprejme takoj hotel Tivoli. 82646-1 Peugeot 10/84 HP, v brezhibnem stanju, odprt, Stirisedežen, uporaben tudi kot polto-vorni, za 600 kg, za Din 15.000 proda Inf. I. Lovše, Firestone, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. 33362-10 Kroj. pomočnika Je prvovrstnega, isa veliko delo sprejme takoj K. Pučnik, Tavčarjeva ul. 3. S2644-1 Pek. pomočnika vojaščine prostega sprejme takoj Kari Kačič. pekovski mojster v Trbovljah. 32608-1 2 dobra mesarja dobro izurjena prekajeval-f», z dobrimi spričevali sprejmem samo po ustnem dogovoru. Naslon v oglas, oddelku »Jutra«. 32535-1 Več šteparic doibro izurjenih, v stalno (službo sprejme takoj_ Prešeren, tovarna čevljev v Kraji ju. 32620-1 Trg. pomočnika jačetnika, zmožnega samostojno voditi podružnico na deželi, poštenega, zanesljivega in dobrega prodajalca sprejmem. — Ponudbe na naslov: Viktor Zadravec, trg. meSamega blaga. Vo-gric-ovci-Ljutomer. 325514 Trg. in pekovskega vajenca leoSna in zdrava, poStenih KtarSer', s hrano in stanovanjem v h Ki sprejme takoj Jo«. Bruss, trgovina b mešanim blagom in parna pekarna v Logatcu. 32628-1 Natakarico b osebno pravico, staro nad 25 let, ki zna kuhati, zmožno 10.000 Din kavcije (tudi kot družabuico) sprejmem za prometno gostilno ob drž. cesti na deželi, ponndbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 32694-1 Jelonošo (^SpensentrSger) z dobrimi spričevali, zmožnega nemščine, v letno mesto, išče hotel Štrukelj. 32739-1 Deklico m voa hišna dela, ki sna tudi kuhati in šivati — ■ščem za Srbijo, proti mesečni plači 400 Din. Nastopiti je takoj ali s 1. ■ivgustom. Nemško govoreče imajo prednost. Ponudbe na: Fa. Klefisch. Ptuj. 32728-1 Mesarja za perutnino podjetnega in marljivega, brezpogojno treznega, iščemo takoj za Srbijo. Razpolagati mora s spričevali Plača po dogovoru. Samo izučeni im podjetni mesarji naj so javijo na firmo KleGscb, Ptuj. 32729-1 Agil. zastopnika za prodajo premoga iščem za mesto Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrsten premog«, 32704-8 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska e. S6 (Jugo - Anto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijouirana prospekt 15 zastonj — pi žito ponj! 251 JVSaB avto štrrisedežen, malo _ rabljen, proda Lampret in drug, Ljubljana, Šelefiburgova 4. 82655-10 Motorno kolo s priklopnim voz-om, v telo dobrem stanju, 8 HP, 3 prestave, za 6800 Din prodam. Na ogled pri mehaniku Drago Gams, Gaberje-Celje. 32607-10 Damsko kolo skoraj d-ovo pocenj naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutri«. 32572-11 Damsko in moško kolo poceni naprodaj ▼ garderobi pri Figovcu. 32713-11 GZSB2395S Trgovec dober organizator, zm-oien kavcij«, išče zaupno mesto Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sigurna eksistenca«. 3184.1-2 Trgovski pomočnik želi prem en rti službo a 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten — Ormož«. 32516-2 Vrtnar požtea in marljiv — vešč vseh vrtnarskih del, želi s 1. septembrom premeniti službo. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten vrtnar«. 32701-2 1000 Din nagrade dobi tisti, ki posreduje, da dobim službo mitničarja v Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32699-2 Šivilja z dobrim okusim, se priporoča za delo oblek in perila ter otroških obleke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32720-2 Brivski pomočnik dober delavec, bubi štucer, išče službo za takoj. — Špicko Franc, Ljubljana, Sv. Jakoba 5. 32547-2 »1» Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Tribuč na Glincab — telefon 2605. 30596-6 Olje za stroje 1 sod cylider in 1 sod strojnega "olja poceni proda M. Švajgar, Dravi je 74 pošta Št. Vid nad Ljubljano. 32559-6 Gonilni jermen prvovrstne kakovosti, 16.50 m dolg im 28 cm širok, po nizki ceni proda M. Švaj-sar, Dravlje 74, pošta St. Vid nad Ljubljano. 32560-6 Dežo za mast prodam v Rožni ulici 91. 32659-6 Krasen salon za klub« ali društva poceni odda hotel »Tivoli«, 32647-6 1400 kom. vrčkov lepih, po 5—6 Din proda hotel Tivoli. 32645-6 Železno posteljo im omaro s predali poceni proda Salejmanovič Hasan — Kavškova cesta st. 5, dvorišče. 32632-6 Fino uro (tula-srebro) ® verižico p« prav nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32667-6 Vinske sode transportne, rabljene, od 60—800 litrom, črpalke _ za vino ua ročni m električni pogon, razne gumijaste cevi in druge kletarske potrebščine prodam. Pojasnila daje tvrdka Bolaffio v Šiški. 32416-6 Ostrešje (grugtl .od velike šupe, dobro ohranjen takoj poceni proda Ivan Cerne, gostilničar rn posestnik v Ljubljani. Vidovdanska c. 24 (gostilna »Možina«). 32672-6 Moderen voziček naprodaj na Celovški cesti žt. 79. 32703-11 Pohištvo Pofltrrano spalnico in kuhinjsko opravo iz trdega lesa. radi selitve tudi posamezno poceni prodam na Cankarjevem nabrežju 31, vrata 4. 327.15-6 Kupiti^ Ladijska tla najceneje nudi »Jugograd« Streliška ulica 83. 32451-7 Železnih tračnic kompletno žago 10—15 km, po 7 ali 9 kg, po 1 meter dolgih ter z 2 popolnima jarmenikoma ter odgovarjajočim strojem kupim. Ponudbe franko vagon železniška postaja na naslov: Pero Gnječ, Sjet,-lina kod Sarajeva. 32391-7 Kot družabnik v hotel, restavracijo ali kavarno želi pristopiti ne-ošeojen, 50 let star natakar, ki govori 4 jezike. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32633-16 Ijf Zdravnik išče za november 3 sobe s kopalnico, če mogoče z balkonom, v mestu ali ob postaji elektr. železnice — za privatno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3 osebe 10«. 32494-2 Dekle iz boljše družine, želi vstopiti v kako primerno službo v mestu, kot pomočnica pri gospodinjstvu in raznih deli-h. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten-o dekle«. 32363-2 Večje posestvo z vinogradi ali sadovnjaki, na lepem in ugodnem kraju, s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Posest žt. 620«. 32638-20 Za Wekend hišice pripravne parcele na Rožniku po ugodni ceni prodam. Dobra voda in elektrika na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek .»Jutra« pod šifro »Zdravo letovanje«. 32656-20 Lepo, novo hišo z velikim vrtom in vseh vrst sadjem, z 2 orali njive. ua najlepšem kraju pri mestu poceni prodam. Mesečna najemnina dionaša 1100 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32616-20 Vsled odpotovanja iz proste roke prodam polovično last posestva, obstoječega iz stanovanjske hiše s 4 stanovanji (3 po 3 sobe, 1 pa s 4 sobami) z vsem komfortom, vrtom in dvoriščem. Posestvo se nahaja na prometni ulici v Celju. Kupcu je na razpolago takoj po dogovoru lepo stanovanje. Cena ugodna. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 32601-20 Lepo hišo enonadstropno, z velikim vrtom, ki se obrestuje po 8 %, v Ljubljani prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32567-20 Vogalno parcelo pod Rožnikom ugodno prodam. Elektrika in vodovod tik parcele. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 32132-20 Hišo z 8 sobama i.n kuhinjo prodam Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica št. 27 32733-20 fZ?! Lokal pripraven za pisarno ali trgovino, na zelo prometni cesti oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32582-19 Gostilno s trgovino mešanega blaga, v mariborski okolici oddam v najem ali prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Udobna gostilna«. 31874-19 Pohištvo spalnice iz bukovega, hrastovega in mehkega lesa ter kuhinje po nizki eeni prodaja Josip Kurnik, mizar, Zg. Šiška pod hribom. 30369-12 Razno pohištvo poceni naprodaj v štepanji vasi št. 107 — Kodeljevo. 32689-12 Trodelno omaro belo pleskano, z ogledalom, rabljeno — a dobro ohranjemo poceni proda Stark, G-orupov» ulica 16. 32671-12 Brivski in damski salon tu® obroke naprodaj v industrijskem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«. 82361-.19 Trg. lokal ali trgovino r. meSamim blagom, z manjšo zalogo in stanovanjem, na zelo prometnem kraju vzame takoj v najem mlajši trgovec. Ponudbe pod šifro »Prometna točka« na oglasni oddelek »Jutra«. 32350-19 Pisarn, prostore obstoječe iz 3—4 prostorov, cestne ali parterne, v centru mesta išče zavarovalna družba za takoj ali najtesneje s 1. novembrom Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«. 32708-19 Lokal oddam Poizve se na Oullu^ovem nabrežju št. 17,1. 32654-19 Lep trgovski lokal na Kralja Petra cesti v Celju odda Vajt. 223-19 Tvornico brezalkoholnih pijač v Hrvatskem primorju, najbolje upeljano, radi bolezni pod ugodnimi pogoji prodam. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »549<. 32549-19 Gostilno ali restavracijo v prometnem industrijskem kraju vzamem v najem s 1. oktobrom ali novembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 32447-17 Več stanovanj in kovačnico odda ▼ najem Pogačnik — ob kolodvoru Skofja Loka. 32558-17 Večjo trgovino t. mešanim blagom, v prometnem industrijskem kraju na Gorenjskem oddam takoj ali po®neje v najem. Prevzeti bi bilo nekaj zaloge. Trgovina obstoji iz 2 trgovskih lokalov, velikega skladišča m 3 kleti. Na razpolago je stanovanje s kuhinjo. Oddam radi bolezni. Ceaj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Jako rentabilno«. 82(515-17 Okrogel in rezan les lipo«*, JeHerv, bnk«rr, Jesenov in javorjev, kakor tudi bukova drva kupuje R. Schenk, Sušak. Vpošteva samo ponudbe z navedbo Ce«. 31826-15 Suha drva žagana po 120 Din meter prodajam. Teža metru je 420 kg. Strupi, Ljubljana, Valvazorjev trg. 32610-15 Prid€i4u Maline Kupca za večje mnoSne iščem. — Manjši odjem v škafih franko Novo mesto kg po 4.50 Din, škaf računam posebej, proti povzetju. Ciril Dular, Novo mesto * 82387 33 ZESStt V nedeljo pod Golovec h »Konjičku« kjer dobite na ražnu počenega prašička in izboren cviček. Priporoča se Marija Prepeliih. 32651-18 Halo! Kam pa v nedeljo, 19. julija? V Koseze, kjer bo otvoritev etaroenane gostilne pri »fivedraču*. — Na rajzpolago razna dolenjska in štajerska vina ter gorka ra mrzla jedila. Se priporočata Ivan in Aloj-aiia Trobec. 32706-18 Gostilna Dolenc Dunajska cesta 71 toči pristen cviček in belo dolenjsko vino po 12 Din, ter štajersko belo po 14 Din. Vedno sveže pivo v vrčkih. 327174» fttmvvonia Opremljeno stanovanje sobe hi kuhinje oddam v Sp. SiSki, Kamniška ulica št. 19. 33442-31 Trisob. stanovanje s pritiklinami, lepo in solnčno, z vrtom za 1300 Din oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36300-23 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklta, išče mirna stranka 2 oseb Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Solnčno«. 22709-21 Sobo to kuhinjo e pritiklinami oddam s 1. avgustom v bližini mesta. Nasl«v v oglasnem oddelkn »Jtrtra«. 82631-31 Stanovanje 3 eobj kopalnice in vseh pritiklin, b vrtom oddam s "L avgustom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 82665-31 Stanovanje 1 ^rflke sobe fa kabineta, 3 aH S manjSih Mb, kuhinje rn vseh pritiklin, išče s t. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. — Ponudbe na odas. oddelek »Jutra« pod »Mirna in točno plačljiva stranka«. 82698-91 Trisob. stanovanje s kopalnico, na Dunajski cesti št. 99 takoj oddam. 82716-21 Kot prodajnega Šefa Tekstilne tvomice Dngaresa Iščemo MLADO, PRVOVRSTNO MOČ ld je že vpeljana v prodaji tkanin in bombaževine, ki dobro pozna jugoslovenske stranke in ki je po možnosti že več let delala v tekstilni stroki. Samo pismene ponudbe z življenjepisom, plačilnim zahtevam in referencami poslati na Ravnateljstvo tvornice Dugaresa. Gospodična poStena in zmožna 10.000 Din kavcije, .išče mesto v trafiki, pekariji, slaščičarni ali kaj eličnega. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1. avgust«. 32624-3 Mlad šofer želi primerno službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32675-2 Kot trg. učenka bi šl« v manufakturno ali špecerijsko trgovino, najraje v mestu, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena učenka*. 32719-3 Stavbne parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 32133-20 Proda se veleposestvo t Gor. Cmureku obstoječe Iz grafščine, mlinov, več gostiln ter gospodarskih poslopij, kakor tudi iz večjih kompleksov gozda, travnikov in njiv. Posestvo se bode tudi kosalo. Natančnejše informacije dobe kupci v grajščini v Zg. Cmureku. 9308 Gostilna sredi Savinjske doline — blizu velike ceste, edina v vasi, z edino novo kovačijo, 3 % orala njiv i» travnika ter velikim sadovnjakom, ki bo dal letos 8 polovnjakov sadjevca, bo prodana 24. t. m. ob Vs 10. pri sodišču na Vranskem, z gostiln, koncesijo vred. Posestvo je sodno cenjeno na 85.000 Din. 32417-20 Pozor, Američani! Novo vilo pod ugodnimi pogoji takoj prodam. — Istotam oddam dvoje stanovanj z 1 in 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami. Kodeljevo, Slomškova 17. 32537-20 Posestvo obstoječe iz enonadstropne hiše z gostilno, gospodarskega poslopja, sadonosni-ka in njive, blizu Ptuja takoj proda Franjo Brus, Budina št. .18, pošta Ptuj. S2519-20 ZDRAVLJENJE KILE v .. 001 po naravnem, ortopedično-mehaničnem potu br«® operacije, Sij brez bolečin, brez poklicnih motenj je omogočeno le z upora- e--| bo mojega AVSTRIJSKEGA PATENTA. — Brezplačno neobvezno razkazovanje po meni osebno v naslednjih krajih: Graz; Bahnhofgurtel 65 v lokalih Gasthof »Ungarische Krone« v četrtek, dne 23. julija in v petek, dne 24. julija t. 1., vsakikrat od 8. do 15. ure. Spleffeld - Strass: v lokalih Gastbof Kaschl r Spielfeldu t ponedeljek, dne 27. julija t. 1, od 8. do 14. ure. Villach (Koroško): v lokalih Gasthof Lamm na glavnem trg*, v soboto, dne 1. avgusta t. 1. od 8. do 14. ure. Eno is med številnih dnevno dospevajočih zahvalnih pisem. 2e približno 35 let bolujem na težkem slučaju dvostransko razvite kile v dimljah, ki se je vedno stopnjevala ter mi povzročala neznosne bolečine in motnje. — Z uporabo Streifeneder-jevega patenta pa sem se končno popolnoma rešil vseh bolečin in motenj. Kila, na kateri sem bolehal, je povsem izginila navzlic temu, da sem že 78 let star. Izrabljam priložnost, da Vam izrazim moje največje priznanje nad presenetljivimi učinki tega izvrstnega patenta,_ katerega uporaba se vrši brez bolečin in poklicnih motenj. KILB, dne 18. junija 1931. J. Trimmel. (Podpis potrjen po občinske« wr»Am) Zahtevajte mojo pojasujnjoč-o ilustriral*® brošuro, katere razpošiljam proti dvojni pristojbini neobvezno in brezplačno. F. G. STREIFENEDER, MttNCHEN 27, Mauerkircherstr. 8. Stanovanje •obe, kuhinje in pritiklin, čisto, suho in solnčno, v prizemlju vdle oddam s 1. septembrom. Želijo se odrasle osebe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Sito 7-žl Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32687-21 M Balkonsko sobo hladno, z vso oskrbo ali brez, lahko tudi samo za počitniško dobo takoj oddam v vili ob Tivoliju. — Istctam tudi na razpolago podstrešna sobica Želijo se mirne damske in-teresentinje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32479-23 Boljšega gospoda sprejmem kot sostanovalca v zračno sobo, event. s hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32487-33 Kot sostanovalca sprejmem takoj ali ■ 15. julijem preprostega gospoda. Hrana in stanovanje tedensko 150 Din. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta S. 31777-23 Mirno sobo čieto in zračno, blizu gi. kolodvora in Tabora oddam takoj stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31905-23 Veliko prazno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam eni osebi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 32326-23 Prazno sobo separirano, s vhodom k stopnjic, r centru mesta iščem za takoj. Ponndbe pod ».Parketira.no« na ogl. oddelek »Jutra«. 33340-23 Opremljen kabinet z ali brez brane oddam v Tavčarjevi ulici štev. 4/TI, desno. 32398-23 Boljšo gospodično aH gospoda sprejmem v lepo sobo — evemt. tudi * vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 32652-23 Prazno sobo s kuhinjo »H brez i S č e zakonski par brez otrok. Ponndbe na oerla«. oddelek »Jutra« pod šifro »Prazna« 32527-33 Opremljeno sobo z elektriko ia posebnim vhodom takoj oddam na Prulah štev. 6, pritličje. 32661-23 Sobo z elektriko m posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33433-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, if-e uradnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Cel dan odsotna«. 83678-23 -—,- Opremljeno sobo s souporabo kuhinje oddam zakonskemu paru, gospodu ali gospodični v Jenkovi ulici 13, pritličje. 32686-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elektriko, na Mestnem trgu oddam solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32673-23 Sobo išče dijak če mogoče s posebnim vhodom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Samo u dober mesec«. 32676-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom in električno razsvetljavo oddam boljšemu solidnemu gospodu ua Poljanski ce=ti 13, parter, levo. 32674-23 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama in posebnim vhodom, s hrano aii brez oddam v Spodnji Šiški, Černetova ulica 31. 32696-23 Sobo oddam 1 ali 3 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32721-23 DvpUi Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-ranl Zavod za sklepanje zakonov »Rezor«, Zagreb. poŠta 8- Informacije in prospekte pošilja proti vpo>sla m poštni znamki za 10 Din 218-24 A dica! Žalostno, pa resnično. Veliko zabave Tebi Tvoja S 32653-24 Katera vdova ali samostojna dama, stara do 45 let, s premoženjem ali drugimi dohodki, želi resnega znanja 7. značajnim drž. uradnikom. naj blagovoli pisati (ne anonimno) na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vdovec 50«. 32711-24 »Nameščenje« dvigni pismo. 32669-24 Mladenič državni službenik, s kapitalom 20.000 Din — želi znanja z gospodično, ki ima lastno ognjišče, radi pozmejše ženitve. — ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Julijan«. 32630-34 D. Stankovič Iskrena hvala na zaupanju. Globoko sočuvstvujo*; in željno pričakujoč obljubljeno. kar najsrčneie pozdravljam. 32680-24 Gospa posestmea in gostilničarka. ločena, prijetne zunanjosti, srednjih let, želi znanja s starejšim aktivnim državnim uradnikom. — Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« T>od šifro »Jesen 31«. 32434-94 Ugodna prilika! Radi nenadne preselitve prodam najnovejši nemški šivalni stroj znamke Ha:d & Neu, z garancijo za 30 let tistemu, ki se obveže odplačevanja v nadaljnih mesečnih obrokih po 150 Din. Ze vplačanih 500 Din ne zahtevam nazaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno«. 32681-29 1 e-M e^Nl \ i i i i O/I I I s/J Mreže za postelje izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec, Go-sposvetska cesta štev. 13 (Kolizej, poieg skladišča »Alko«). Sprejema tudi popravila. 31674-30 Uniforme izdeluj« Simon Klimanck, Ljubljana, Šelenburgova 6. 32543-30 Gospod trgovsko na-obražen, z Težjim kapitalom, bi se rad priženil k simpatični, 25 do 31 let stari gospodični z večjo trgovino ali posestvom. Samo neanonim-ne dopise pod »domačija« na oglasni oddelek Jutra. Tajnost zajamčena. 83638-95 Zasebni uradnik samostojen — 45 let star, mirnega in poštemega značaja, želi v svrho ženitve spoznati pridno in simpatično gospodično, po mož: nosti državno uradnico ali damsko krojačico, v starosti 30—35 let. Slika za-željena, ki se na zahtevo vrne Anonimna pisma ne pridejo v poštev. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod ».Neodvisen«. Diskre-cija pod častno besedo zajamčena. 32677-25 f * d U^A*« Harmonike izdeluje nove in sprejeasa vse glasbene instrumente v popravilo Jane, Ljubljana, Bohoričeva 9. 185-26 Zatekel se je pes z znamko bt. 724, Ljubljana 1931. — Lastnik ga dobi pri Omejcu, Loka 4, pošta Križe - Golnik, Gorenjsko. 83611-26 Pava 5 le* starega poeenf proda Schein Štefan, Jezero, pošta Preserje. 82702-37 Zaslužijo se plefflnl stroji r sezij! t nekaj tednih sami, prodajo se zaradi preuredbe obrata popolnoma ohranjeni, zelo poceni: 8/40 po 850, 8/50 po 1000, 8/60 po 1300, & ključni 8/90, ročni jaquard-ni 8/80, motorni jaquardn! 10/120, raschel-stroji, navi-jalni, čupalnl ia razni speci jalni šivalni »troji. Volneno predivo »Kamgarn« v vseh barvah na zalogi — cena konkurenčna. — Ciril Vajt, Celje. 234-29 Doba nervoznosli. Večina današnjega rodu trpi na nervozi ta artritskih boleznih. Večina ljudi se predčasno postara in umre: samomori, uboji in druge rodbinske tragedije, apatija, nespečnost, glavobol, utrujenost itd. so postali že navadni pojavi pri današnjih ljudeh. A vzrok temu vsemu je preutrujenost naših življenjskih žlez in naglo zastrupljenje krvi z otrovi narušene spremene materije, (sečna kislina in dr.). Medtem je znanstveno ugotovljeno, da moremo po nasičenju organizma z fiziološki ekstraktom (kot je »Kalefluid«) iz življenjskih žlez mladih živali očistiti organizem strupov, da zopet normalno deluje in kot rezultat: nervoznost in druge bolezni izginejo, moč se vrača ta prejšnji bolnik postaja ponovno zdrav, energičen ta sposoben za delo. To je z eno besedo: pomlajen. Brezplačno zahtevajte detaljno literaturo »Bolezen«: Beograd, Kralja Milana 15, biro »Kurirc Miloš Mar-kovič. 6801 »Kalefluid« se dobiva v vseh apotekah, naprodaj so tudi steklenice po 60 Din. Knjigarna Učitelj, tiskarne sprejme Pogoj: snanje nemškega ta nekoliko latinskega jezika. 93T0 Iščemo reprezentativnega trgovca za samostojno zaključevanje kupčij. Dobra eksistenca. Velik zaslužek. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je poslati na Jngomosse, Beograd, pošt. fah 409 pod br. »483«. 9313 m Kaj naj čita nežno čuteča žena? Roman R. Tagoreja: »Dom in svet«. Izdala »Tiskovna zadruga«. I Žalostnega srca naznanjam pretužno vest, da Je moj preljubljeni soprog, gospod Anton Vivot MESAR, GOSTILNIČAR IN POSESTNIK V MEŽICI dne 16. julija ob 20.30 uri v starosti 45 let po dolgoletni mukapolni bolezni previden s svetotajstvi v Gradcu v Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil 19. JuHja popoldne v njegov rojstni kraj v Laškem. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Mežici ta LaSkem. Mežica, dne 17. Julija 1931, Žalujoča soproga« Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, sestra, teta ta botra, gospa Matilda Anderlič roj. Urch soproga trgovca bi posestnika ▼ Ormožu, dne 16. t. m. ob pol 11. url predpoldan previdena s sv. zakramenti mirno za večno zatisnila oči v 42. letu, v svoji najlepši dobi življenja. Pogreb drage pokojnice se vrši v soboto 18. Julija ob 17. uri iz bolniške mrtvašnice v Ormožu na mestno pokopališče. Sv. maša zadušili ca se bo brala dne 20. t. m. v mestni farni cerkvi v Ormožu ob 6. uri zjutraj. Ormož, dne 16. Julija 1931. RUDOLF ANDERLIČ, soprog; PAVLI in SILVA, otroka. Ostalo sorodstvo: ANDERLIČ—URCH. žalujoči ostali. 9322 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi x Ljubljani. Poitnina plačana T gotovInL Leto XII., štev. 164 Upravnistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. 3. — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. ra vodili: Ljubljana št 11.842, Praha č»lo 73 180 W?«n št 105.241 LJubljana, nedelja 19. julija I93I Cena 2 Din NaeočaŠM zna&a mesečno 25.— Din. sa inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 n 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Cdjer Kocenova uL 8. Telef. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Podpora po toči prizadetim kmetom Po sklepu vlade bodo dobili delci po predloga Beograd, 18. julija. AA. Danes je bila od 11. do 12.15 pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živko-viča seja ministrskega sveta,_ na kateri so se reševala tekoča vprašanja. Ministrski svet je na svoji seji sklenil podeliti kmetom, ki jih je prizadela toča, podporo 1 milijon dinarjev. Ta podpora i • »v« a • podporo najrevnejši polje-banskih uprav se bo razdelila na podlagi seznamov, ki jih predlože banske uprave, in sicer samo onim osebam, ki so najsiromašnejše in to podporo neobhodno potrebujejo. Sezname za to podporo bodo v posameznih srezih napravile komisije, sestoječe iz sreskega načelnika, sreskega kmetijskega referenta in referenta ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Beograjski list za zbližanje z Avstrijo »Pravda« zagovarja v svojem uvodniku čim najtesnejše politično in gospodarsko zbližanje med Jugoslavijo in Avstrijo Beograd, 18. julija, p. NocoJSnja »Pravda« objavlja zanimiv uvoinik pod naslovom »Stari neprijatelji _ novi prijatelji«. V tem članku zastopa pisec potrebo ustvarjenja tesnejših zvez med našo državo in Avstrijo. Spočetka navaja več primerov iz zgodovine, ko so se manjše in tudi velike države. ki so bile nekaj časa sovražne, kasneje prisrčno sprijaznile. V meddržavnih odno-šajih je treba hladnega razuma in prera-čunanja, dočim je čuvstvo treba prepustiti poeziji. Tako Anglija kakor tudi Francija težita k temu, da se spoprijaznita z nekdanjimi nasprotniki in še celo Rumunija hoče navezati prijateljske stike z Rusijo. Vse kaže, da bi mogli tudi Jugoslavija in Avstrija skleniti prijateljstvo in dokazati, da utegneta najhujša nasprotnika postati v miru najboljša prijatelja Bivša Avstrija in sedanja Avstrija nimata ničesar skupnega in danes ni več predvojnih barijer med Beogradom in Dunajem. Kljub temu moramo priznati, da vlada še vedno pred-vnina psihoza v medsebojnih odnošajih. da-siravno v blažji obliki in da med Jugoslavijo in Avstrijo še ni dosežena ona prisrčnost, ki bi že morala in. mogla biti dosežena Republika Avstrija nima nobenih interesov, ki bi šli na škodo Jugoslavije. Vprašanje združitve z Nemčijo nam ne ume biti ovira, ker Je to bolj sentimentalna stvar in končno se tudi prijatelji ne strinjajo v vseh stvareh. Tudi Italija in Madžarska sta bili protivni carinski uniji, kar pa ni imelo nobenih slabih posledic, »že na prvi pogled se zdi,« nadaljuje »Pravda«, »da bi ustvarili lahko Avstrija in Jugoslavija prav prisrčno vzajemnost Avstrija sicer stoji na stališču revizije mirovnih pogodb. A tudi ta zadeva je kakor ona združitve z Nemčijo takšna, da jo je treba razumeti bolj teoretično. Mnogo se tudi zamerja Avstriji, ker trpi v svojih mejah emigrante, ki so v svoji zaslepljenosti stopili v tujo službo zoper svojo domovino. Toda Je-Ii temu kriva republika Avstrija? Na Dunaju živi prav tako emigracija Južnih Tirolcev, kar pa nič ne ovi-R-o-5s+--'-'=vr,. i+niiia-nsT^ega prijateljstva. Vpoštevajoč vse mogoče okolnosti in spo-znavši pravo stanje stvari, bi bilo nepravično in neopravičeno dolžiti zaradi emigracije avstrijsko vlado. Kajti če bi gostoljubni, ljubeznivi in veseli Dunaj skušal izgnati vse politične begunce, se ne bi mogla njegova policija prav nič več posvečati prostim zločincem. Slovanski jug je v svoji daljnj.1 in bližnji burni preteklosti pokazal, da se ume dvigniti nad vsakdanjost. On bo tudi tokrat lahko uvldel, da zahtevajo jugoslovenskoavstrijsko prisrčno vzajemnost ne samo obojestranski Interesi, ampak tudi največji Ideal mira« Baidwin o ciljih konservativne stranke Čim pride do oblasti, bo uvedla visoke zaščitne carine žitvl ie šla Anglija do skrajnosti London, 18. Jutfja. A A. Snooi je imel konzervativni voditelj Baldwin v Huullu važen političen govor, v katerem je_ nagla« sil, da bo konzervativna stranka, čim pri, de do oblasti, takoj uvedla splošne zaščit« ne carine. Ustanovila bi nepolitično carin« sko komisijo, katere sklepe pa bo moral »eveda odobriti angleški parlament. Člani komisije bi uživali pobožaj kraljevih sodnikov in bi bili politično popolnoma ne< odvisni. Plačani bi bili tako, da bi bili tudi gosoodarsko neodvisni. Gcxvoreč o finančnih težkoCab Evrope :ri posebno o 'nemški aospodareltf krizi je Ra'ldwin dejal, da ti dogodki dok aru i e jo, kako tesno so zvezani civilizirani narodi erveta. Nadaljeval je. da je blagostanje flveta odvisno od sodelovanja vseh držav. V razoro- Ti dogodki nas uče, je končal BaJdvHn, da je ravnovesje državnega proračuna foistve« ne važnosti za tako industrijsko državo, kakršna je Anglija Končno je govori! Baldvrin e raizorožtt« v enem vprašanju. Dejal je, da je Anglija storila za razorožitev več kot vse druge države. Omejila je vse svoje vojne sile. V vojnem letalstvu je angleška država na petem mestu in je znižala stanje armade do skrajnosti. Vrhu tega se je pogodbeno še obvezala omejitj vojno mornarico. Več Anglija ni mogla storiti. Jasno pa je, da bodo morate slediti angleškemu zgledu tudi druge države, če svet ne bo hotel, da nastane v Evropi položaj, ki je bil pred mnogimi leti m bi bi pomenil velikansko nevarnost za Evropo in za ves svet. Trgovinski sporazum z Avstrijo Dunaj. 18. julija. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo so bila danes končana s tem, da je bil načrt nove pogodbe s prilogami parafiran. Z izmenjavo diplomatskih not sta se avstrijska in jugoslovenska vlada sporazumeli, da se bo trgovski promet med Avstrijo in Jngoslavijo od t?), t. m. dalje začasno uredil na podlagi novega načrta pogodbe. Trgovinska pogajanja med ČSR in Madžarsko zopet prekiniena Budimpešta, 18. julija. AA. Pogajanja za sklenitev češkoslovaško-madžarske trgovinske konvencije, ki so se začela konec junija v ženevi, so odgodene do srede avgusta, ker je več oseb, ki sodelujejo pri teh pogajanjih, zaposlenih na drugih mestih. Kaže se namera, da bi se v bodočo madžar-sko-češkoslovaško trgovinsko konvencijo, glede katere se je dozdaj pri pogajanjih doseglo zbližanje, postavilo tudi načelo pre-ferenčnega sistema za nekatere poljske pridelke, kakor je to sklenila mednarodna agrarna konferenca. Zopet politični umor v Bolgariji Sofija; T8. julija, č. V Berlinu te ba sinoči izvršen nov politični umor. Znani liberalni politik Nikola Rušev je sedel z dvema sinovoma na vrtu neke restavracije. Nenadoma se je vsula na nje salva petnaj« stih revolverskih strelov. Rušev in oba njegova sina so bili na mestu ubiti. Napadalci so izginili brez sledu Oblasti so uvedle preiskavo, ki na ie ostala dosedaj brez uspeha. Snlošno vlada prepričanje, da je umor političnega značaia. Grčija spremiria nemške reparacije v stvarne dobave Atene, 18. iulija. g. Ministrski svet 'e sklenil uporabiti vsoto 1.900.000 nemških mark. ki Drina d a Grčiji na račun reparacij, za nakup 65.000 ton nemškega premoga. Oborožen spopad med fašisti in vojaki Beograd, 18. julija, p. Po vesteh iz Parme je neki oficir italijanske vo-'ske interveniral v nekem sporu med fašističnim miličnikom in italijanskim vojakom ter je pri tej priliki usmrtil fašista s strelom iz revolverja. Poveljnik fašističnih miličnikov v Parmi je prišel s četo miličnikov pred vojašnico ter zahteval izročitev oficirja in vojaka. Ker je poveljnik polka njegovo zahtevo zavrnil, je prišlo med vojaki in 400 miličniki do pravcate bitke, v kateri so stopile v akcijo tudi strojne puške. Veliko število je mrtvih in ranjenih. Protifašistična demonstracija v Berlinu Berlin, 18. julija. M. Ko so dajali v Mozartovi dvorani film »Nova Italija«, je prišlo kakor svoječasno pri filmu »Na zapa-du nič novega« do bučnih demonstracij. Občinstvo je bilo močno razburjeno zoper fašizem, ki dela propagando s takimi fil» mi. Policija je s težavo izpraznila dvorano, a je imela tudi še na cesti polno posla z demonstranti, ki se niso pustili ukrotiti. Demonstrirali so neprestano zoper Italijo, dokler jih ni policija razpršila. »Nautilus« zopet nopravlien London, 18. julija, s. Podmornica »Nautilus«, ki je več tednov bila v popravilu v Plymouthu, je popolnoma popravljena. Po uspelih poizkusih v soboto namerava odpotovati v ponedeljek v polarne kraje. Vzrok poloma koncema volne Bremen, 18. julija. A A. Polici ia j« aretirala brata Lahusen ki sta vodila severo-nemški koncem volne. Obtožena sta de-frav-dacije im da sta si orilastila denar tvrdke v osebne namene. Izgubo tega koncema cenijo na 250 milijonov mark a Neurje podrlo cerkev Pariz, 18. julija AA. Iz Santiaga de Chile poročajo, da se je v Juanu Fernan-dezu med neurjem podrla cerkev, pri čemer je bilo ranjenih 10 ljudi, SVETOVNE KONFERENCE V PARIZU IN LONDONU Francoski ministri so prisrčno sprejeli vodilna nemška državnika - Prvi razgovori - V Parizu so tudi najvplivnejši predstavniki Anglije in Zedinjenih držav - Izboljšan finančni položaj v Nemčiji Pariz, 18. julija, d. Danes popoldne so se pričela v Parizu diplomatska pogajanja, ki tvorijPe-tit Parisiena«, ki pravi med drugim: »Nemški državniki so lahko prepričani, da bodo v Franciji deležni najlepšega sprejema in da jih Francija pozdravlja v duhu sprave. Pariz se dobro zaveda, da je glavni namen tega sestanka odstraniti za obe državi škodljivo napetost. Četudi se bodo od Nemčije za podporo, ki ji jo je pripravljena dati Francija, zahtevale finančne in politične garancije, se to v nobenem primeru ne bo zgodilo v grozilnem ali morda celo v poniževalnem tonu za Nemčijo. Francoska vlada je povabila nemške državnike v Pariz ne za to, da tu podpišejo diktat, marveč da v odkritosrčnem razgovoru prouče položaj ter najdejo sredstva in pota za zbližanje in mirno sodelovanje.« Kot rdeča nit se vleče skozi vse francoske pozdrave in komentarje ideia apolitičnega moratorija«, ki naj zasigura mirni razvoj Evrope tako na političnem kakor na gospodarskem polju. Hujskanje nemških nacionalističnih listov Na žalost na nemški stran! nI opažati enakih znakov pomirljivosti. Odhod nemških državnikov v Pariz je izzval v velikem delu nemškega tiska hude napade na sedanjo nemško vlado. V nacionalističnih listih kar mrgoli očitkov, da ie Briining izdajalec in da bo spravil Nemfiiio pod popolno gospodarsko in politično kontrolo Franciie Le socialno demokratski tisk in tisk sredinskih meščanskih strank ne omalovažuje pomena pariškega sestanka ter izraža enako kakor nariški tisk upanje, da bo sestanek rešil Nemčijo pred popolno gospodarsko in politično izolacijo ter da bo Nemčiji pri- znano odgovarjajoče mesto v družbi evropskih narodov in držav. Napadi opozicijskega tiska so dosegli tako ostrino, da se je čutila vlada prisiljeno še pred odhodom dr. Briininga in dr. Curtiusa izdati zasilno uredbo, s katero se uvaja v Nemčiji poostrena cenzura. Listi so dolžni objaviti brez kritike in komentarjev ne-skrajšano in neizpremenjeno vsako uradno objavo. Kršitve te določbe se kaznujejo s takojšnjo ustavitvijo lista. Uredba je stopila takoj v veljavo in že danes je bilo ustavljenih šest nacionalističnih listov, ki so hajskali proti vladi. Prihod nemških ministrov ▼ Pariz Pariz, 18. julija, a Nemški kanceter dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius 6ta v spremstvu državnega tajnika von Bulo* wa in ostalih članov neiaške delegacije prispela danes ob 14.10 na pariški severni kolodvor. Na kolodvoru eo jih pozdravil5 ministrski predsednik Laval, zunanji mini« ster Briand, generalni tajnik za zunanje zadeve' Berthelot in državni podtajark za narodno gospodarstvo Francois Poncet. Oba ministra sta se v avtomobilih podala v nemško poslaništvo, kjer bosta stanovala za časa svojega bivanja v Parizu. Že dolgo pred prihodom vlaka Je več tisočglava množica napolnila lopo in zu* nanje dvorišče pariškega severnega kolodvora ter ceste in trge v bližini. Policija je ukrenila obsežne varnostne odredbe, ki so se pa kasneje z ozirom na popolnoma korektno, da celo prisrčno zadržanje pa« riškega prebivalstva napram nemškima mi« nistroma izkazale kot docela nepotrebne. Nemški poslanik Hosch se je nem« škima ministroma peljal do belgijske meje nasproti. Ko je vlak s 5 minutno zamudo pripeljal na kolodvor, so se vsi prisotni odkrili ter pr'?eli vzklikati nemškima ministroma, ki sta očitno presenečena v sprem. 6tvu fra-soskih ministrov počasi Sla proti Izhodu. Ko sta nemška ministra prišla v zunanje dvorišče kolodvora, se je množica razgibala. Iz tisoč in tisoč grl eo za« orili klic4: »Živela Franrija! Živel mir! Ži« vel Briand!« Slišali so se tudi klici »Živel Briining!« Nemški in francoski mhrstri so si le s težavo utirali pot skozii veliko mno» žico. Klioi »Živel mir!« so trajal5 še dol« g o časa, ko so avtomobili že izgini?, gledalcem n oči. •Prvi stiki Pariz. 18. iulija. s. Po kratkem odmora na nemškem poslaništvu sta dr. Briining in dr. Curtius takoj pričela svode razgovore s francoskimi ministri. Zunanji minister dr. Curtius 'e «b 15.25 odšel v francosko zunanje ministrstvo, da oficijelno poseti Brianda. Prvi razgovor med obema ministroma ie trajal 10 minut in je potekel zelo prisrčno. Kancelar dr. Briining ie, ko je v Elizeiu oddal svojo posetitico pr! predsedniku republike, odšel v notranje ministrstvo. kier ga je na pragu svoje delovne sobe s nrisrčnim stiskom roke pozdravil ministrski predsednik Laval. Ko sta oba ministra vzdržala naval neštetih fotografov sta odšla k prvemu razgovoru. Ostala sta poldrugo uro popolnoma sama. Ob 16 ie orisoel v notranje ministrstvo zunanji minister dr. Curtius v spremstvu nemškega poslanika von Hoscha, Par minut za niim ie prispel francoski zunanji minister Briand v spremstvu finančnega ministra Flandina. proračunskega ministra Pietriia in generalnega tajnika ministrstva za zunanie zadeve Berthelota. Ko se ie vršil zauoni razgovor med Bruningom in Lavalom. so bili ostali franooski in nemški ministri v nevezanem razgovoru. Svetovne konference Pariz, 18. julija, s Ob 15. je bil končan dolg zaupni razgovor med vladnima šefoma Lavalom in Bruningom. Takoj nato so se sestali vsi člani nemške delegacije s francoskimi ministri Lavalom, Briandom, Flandinom in Pietrijem ter ekspertoma Poncetom in Berthelotom k prvi službeni konferenci, ki je trajala kasno v večer. O konferenci ni bil izdan nikak komunike, ker se bo jutri še nadaljevala. Jutrišnjim posvetovanjem bodo aktivno prisostvovali tudi ameriška ministra Stimson in Mellon, angleški zunanji minister Henderson, italijanski zunanji minister Grandi in najbrž tudi zastopnik belgijske vlade. Zvečer ali v ponedeljek zjutraj se bodo vsi državniki odpeljali v London, kjer se bo popoldne vršilo njihovo skunno posvetovanje v privatnem stanovanju Macdonalda. Berlin, 18. julija, g. Iz Pariza poročalo* Prva konferenca v Parizu je trajala od 17-do 20. Kancelar dr. Brunins je obrazložil finančni in gospodarski položaj v Nemčiji. Francoski finančni minister Flandin je sporočil inicijativo francoske vlade glede sre velika. Marcel Ray: Francija In Nemčija Nenadna in dramatična iniciativa predsednika Hoovra je delovala na celem svetu na domišljijo narodov, istočasno je pa globoko motila njihov mir in njihov varljivi občutek varnosti. Skoraj povsod je naletela na prijazen sprejem, ker nudi izglede na pomirjenje in ozdravljenje, kljub temu je pa zadoščenje ,ki nam ga daje, precej pomešano z grenkostjo, ker narodi kakor po-edinci ne gledajo radi v lice neprijetnim resnicam in se ne odpovedujejo radi svojim iluzijam. Ko sem neke lepe nedelje bral senzacionalne brzojavke, ki so prihajale iz Amerike, sem takoj pomislil na dve zelo nerazveseljivi stvari. Moj prvi pomirit je bil, da bo Hoovrov načrt razkril celemu svetu rjesnost nevarnosti, ki jo je le malo ljudi poznalo, in da Nemčija ne bo imela prevelike koristi iz krika, ki so ga zagnali o njeni revščini. Mislil sem si, da bi moje veselje ne bilo popolno, če bi bil Nemec. Ker pa nisem Nemec in ker sem se navadil misliti kolikor mogoče evropsko, se mi je skoraj nehote pojavila misel, da je gesta predsednika Hoovra skoraj ponižujoča. Kdo od nas ne bi želel, da ne bi Evropci sami ob uri naše največje krize rešili svojih zadev? čutil bi izreden ponos in zadoščenje, če bi Francija sprožila misel glede odprave vojnih dolgov, kakor je Francija sprožila misel o zbližanju in združitvi evropskih narodov. Toda vsi vemo, če bi Francija ali katerakoli država Evrope predlagala odložitev plačil, da je Amerika ne bi poslušala. Nahaja se torej izven naše celine neka velika in močnejša država kakor smo mi, država, brez katere dobre volje nam je nemogoče si pomagati, dokler smo razcepljeni. Ta razcepljenost Evrope se je pojavila ponovno takoj po objavljenju Hoovrovega predloga. Na obeh straneh Rena so se ljudje začeli gledati s še večjim nezaupanjem ravno tedaj, ko bi jim bilo zbližanje najbolj potrebno. Francosko javno mnenje se je razburilo, ker ni bila Francija predhodno vprašana za svet, in ugibali so, po kaki zaroti je postal Youngov načrt, o katerem so trdili, da je »definitiven«, zdaj naenkrat le krpa papirja. V Nemčiji pa je bilo še hujše: časopisna gonja je označevala Francijo za zgago Evrope, za narod vražjega egoizma, proti kateremu se morajo združiti Amerika, Anglija in Nemčija in ga prisiliti, da vzame na sebe levji del skupnih žrtev. Dvanajst ali trinajst let po vojni se oba velika naroda, ki tvorita hrbtenico Evrope, še vedno obmetujeta s sumničenji in medsebojnimi očitki. Upravičenost francoskega stališča še enkrat prosim Nemce, naj se potrudijo pravično razumeti razpoloženje francoske javnosti. V Nemčiji očitajo Franciji, da ni sprejela prvega trenutka in zavezanih oči Hoovrovega predloga ter da je s tem zamudila priliko, podesetoriti njegov psihološki vpliv in njegovo sugestivno silo. Začeti moram z nekim priznanjem: večina Francozov še po desetih letih ne razume, da bi plačila države do države bila nekaj drugega kakor plačila med zasebniki. Celo v parlamentu so najvplivnejši ljudje za-manj skušali razložiti problem vojnih plačil. Devetindevetdeset odstotkov Francozov se še vedno vprašuje, zakaj vlada v rajhu ne vrže ob vsakem zapadlem roku denarja, ki ga mora plačati, v vagon in ne odpošlje tega vagona preko meje. Izredno je težko izruvati to naivno mnenje, ki povzroča toliko nezaupanja. Isto je tudi v Angliji in Ameriki. In kdo bo verjel, da bi Nemci sami razumeli težavo in nevarnost transfer-jev, ako ne bi bili zainteresirani, da na golo besedo verujejo svojim gospodarskim in finančnim strokovnjakom ? Kljub tej nevednosti, ki je skupna Francozom in drugim narodom, mora Nemčija vedeti, da bi Francija ne samo brez oklevanja sprejela Hoovrov predlog in bi celo vzela v pretres odložitev plačil za dve ali tri in ne samo za eno samo leto, ako ameriški predlog ne bi kršil osnov in bistvenih določb Youngovega načrta. Osebno cem čisto prepričan, da bi psihološki vpliv in praktičen uspeh bila popolnoma ista, ako bi ameriški načrt zadržal plačilo 500 milijonov mark brezpogojnega letnega obroka. Francosko mnenje je bilo, kar je zelo razumljivo, neprijetno dirnjeno, ko je naenkrat ugotovilo, da postaja ono, kar je brezpogojno, pogojno. Toda kaj je napravila francoska vlada? Najprej je brez vsakega ugovora pristala na odgoditev pogojnih plačil. Nato je ponudila, da stavi brezpogojni letni obrok na razpolago evropski skupnosti. Zakaj ne na razpolago Nemčiji sami? Zaradi tega, ker je smatrala za nepravično in nevarno, prezreti interese malih držav in še ni pozabila, s kakimi težavami je bilo rešeno vprašanje nemških reparacij in madžarskih optantov. Našlo se je potem drugo sredstvo, da se -arujejo interesi vzhodne Evrope. Dobro. Toda ali se lahko šteje v zlo Franciji, da je hotela povezati vse strani problema v celoto in ga rešiti v evropskem duhu? To pa še ni vse. Francija ne pristane samo na to, da se za eno leto odreče vsakemu plačilu, temveč je tudi pripravljena, da se pod gotovimi pogoji udeleži pomožne akcije v korist Nemčije. Ko to pišem, se še razpravlja o teh pogojih, katerih pa ne stavi samo Francija, ampak tudi drugi upniki. Za svojo osebo sem mnenja, da so politični pogoji najmanj vredni, in dvomim v trdnost obvez, ki so sprejete pod pritiskom nujnosti. Noben svoboden narod ne more pristati na to, da trguje s svojo politiko ali prodaja svojo neodvisnost. Vendar je tudi v tem primeru edini odločilni kriterij evropski interes; sprejemljivi so oni pogoji, ki jamčijo večjo stalnost v Evropi in spoštovanje tujih pravic. V času, v kakoršnem se nahajamo, so največje države v Evropi prisiljene izbirati med evropsko vzajemnostjo in skrajnim nacionalizmom. Suvereniteta naroda ne sme več biti pravica, da lahko vsak narod napravi prav, vse kar hoče. Najvišjo svobodo omejuje načelo arbitraže in drama moderne Evrope leži baš v sporu med pravico sile in silo pravice. Politični pogoji, ki jih stavimo za mednarodno pomoč finančnega značaja, so torej zelo delikatni in opasni, vendar jih smemo že vnaprej odklanjati. Mnogo bolj potrebni in lažje sprejemljivi so gospodarski pogoji, o katerih bom govoril kasneje. Za enkrat prosim nemško javnost, naj upošteva, da Francija ni niti trenutek pomišljala, kako naj se odloči. Mogla bi, kakor je zahtevala peščica nacijonalistov, stati pasivno ob strani dogodkov, dokler ne bi propadla Av- strija, dokler se ni zrušila marka in Reichs-banka in dokler ne bi v Nemčiji izbruhnila državljanska vojna. Seveda bi to bila blaznost, vendar blaznost žal ni izključena iz mednarodnih odnošajev. čeprav je ta katastrofalna politika imela resne pristaše v Franciji, ti niso bili mnogoštevilni; edini argument, ki so ga naši v opravičilo svojega stališča, je bila ona gonja po nemškem časopisju, ki sem jo gori omenjal. Zmagala pa je politika, ki jo odobrava ogromna večina naroda, da Francija skupaj z Nemčijo v spravljivem duhu rešuje težave, v katere je slednja zašla. To je politika Locarna. Čim Nemčija na njo pristane, je to za Francijo ne le politika od včeraj, temveč tudi politika za danes m jutri. Reparaeijska psihoza Toda le pod enim pogojem: da nacionalistična mrzlica v Nemčiji polagoma pade, namesto da še raste. V prvi vrsti je pa potrebno, da se Nemci, ki niso pristaši Hitlerjeve stranke, otresejo čudnega naziranja, ki vidi v reparacijah, če že ne edini, vendar pa bistveni vzrok svoje gospodarske krize. To splošno naziranje je popolnoma napačno in odgovorni ter neodgovorni državniki, ki so pripomogli, da se je to mnenje razširilo, nosijo veliko odgovornost. Kar se je zgodilo, odkar je bil Hoovrov predlog objavljen, bi moralo odpreti oči vsakemu uvidevnemu Nemcu. Reparacije so sedaj odgodene najmanj za ei» leto. Vprašajte dr. Luthra, koliko je s tem Reichsbanka olajšana. Hoovrov načrt je samo okence, ki ga odpreš, da se ne zadušiš. Vendar bo olajšanje trajalo samo kratek čas, če hiše ne pometemo do vrha in je popolnoma ne prezračimo. želel bi predložiti kolikor mogoče velikemu številu Nemcev letne proračune Francije in Nemčije. Ne da se zanikati, da so zelo slični celo v dobi normalnih plačil po Youngovem načrtu. Pred kratkim je g. Loucheur izvajal ta dokaz v pomirljivem duhu pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve in vsi ki so ga slišali, so bili prepričani o stvarnosti njegovih navedb. Reparaeijska plačila predstavljajo v nemškem proračunu samo 12 do 13 milijard francoskih frankov. Brezposelne podpore zahtevajo spet 12 do 15 milijard frank. Se-štejmo obe vsoti; obe skupaj znašata«24 do 28 milijard frankov ali komaj 35% celotnega nemškega proračuna. V Franciji po-žro obresti za državne dolgove 40% proračuna, kljub temu pa ne mislimo, da bi to breme resno obteževalo našo gospodarsko krizo. Tudi letni deficit je približno isti v Franciji in Nemčiji. Amerika ima to leto deficit 35 milijard frankov in vendar ne bo še umrla zaradi tega. Tako izgleda gola resnica. Nobenega težkega problema ni v nemškem proračunu niti zaradi njenih reparacij niti zaradi njenih brezposelnih. Reparacije so samo moralno breme, brezposelnost samo socijalna havarija. Tako se da problem proračuna lahko rešiti z malo več štedljivosti in z boljšo razdelitvijo davkov, kar so pa čisto nemške notranje zadeve. Resnične težave so drugje. Obstojajo v likvidaciji preteklosti, v zamenjavi kratkoročnih kreditov za dolgoročne. Obstojajo dalje v ozdravljenju bodočnosti, v politiki špartanske štedljivosti in v osnovni reviziji direktiv nemške industrije, ki se je racionalizirala in razvila preko vsake pravilne meje, črpajoč s polnimi rokami iz lahkega vira tujih kreditov. Tukaj se pojavlja potreba gospodarskih pogojev, ki bodo omogočili ono mednarodno pomoč veli- j kega stila, kakor jo zahteva dr. Luther. Ni I več mogoče, da veliki narodi razvijajo svo- j jo industrijo v medsebojni tekmi; taka brezmiselnost mora voditi naravnost v vojno. Proti temu vidim samo eno pomoč: kontingentiranje vseh glavnih panog proizvodnje mirnim potom ter razdelitev trga med zainteresirane industrije. To je edina pot, ki vodi do pomirjenja strasti, do omiljenja gospodarske krize, do zedinjene Evrope in miru. V nedeljo 19* VII. ob 17*45 Igrišče SK Ilirije državno prvenstvo HAJDUK (Split): ILIRIJA Povišanje diskonta Narodne banke Beograd, 18. julija. Kakor znano, je Na rodna banka že pred 14 dnevi povišala di skont na 6.5%. Danes pa je bilo sklenjeno, da se diskontna mera z veljavnostjo od 20. t m. ponovno poviša od 6.5 na 7.5%, obrestna mera za lombard pa od 8 na 0%. Kakor prvo povišanje ob koncu junija tako ima tudi najnovejši dvig diskonta le pomen ko ukrep opreznosti. Narodna banka ima danes po zakonu dolžnost držati minimalno kritje obtoka; te dolžnosti prej praktično ni poznala. Zato je bilo že davno pred izvedbo zakonske stabilizacije napovedano, da bo diskontna politika bistveno izpremsnila in da bo banka opustila dotedanjo politiko neizpremenjeneiza diskonta ter bo v bodoč** diskont men;ala, kakor bodo to zahtevale razmere na denarnem trsu. Ivanka zaenkra* nima možnosti, da poviša kreditni volumen, temveč mora iz previdnosti celo stremeti za tem, da se menični in lombardni porttelj zmanjša. Spričo podražitve inozemskih km ditov je morala sedaj tudi Narodna banka zvišati svojo obrestno mero, ker bi sicer nastopila možnost, da se gospodarstvo raj»» posluži cenejšega kredita pri njej, kakor pa drugje. Seveda je to povišanje le prehod nega značaja in bo ostalo v veljavi le toli ko časa, da se položaj v inzemstvu razbi stri. Zato javnost nima ^zaradi tega nika-kega povoda za vznemirjenje. Beograd, 18. julija. Po izkazu od 8. Julija, se stanje Narodne banke ni znatneje spremenilo. Podlaga se je zmanjšala za 47.3 milijona Din in znaša sedaj 2045.4 milijona Din (od tega 1542.8 milijona Din v zla tu). Istočasno pa je nazadoval tudi obtok bankovcev za 108.4 milijona Din na 4690 5 milijona Din. ^Prav tako so nazadovale žl-rovne obveznosti od 703.3 na 646.7 milijona Din. Skupno nazadovanie obtoka bankov cev in žirovnih obveznosti znaša torej 165 milijonov Din. Zaradi zmanjšanja obtoka ln žirovnih obveznosti, za katere je potrebno zlato in devizno kritje, se je odstotek kritja za malenkost povečal. Po zadnjem izkazu je znašal 38 %, sedaj pa predstavlja obtok podlaga 383% skupne vsote obtoka bankovcev in žirovnih obveznosti Ob vsakem vremenu 9304/a Novi poljski poslanik v Beogradu Beograd, 18. julija, p. Poljska vlada je zaprosila od nase vlade agreman za novega poslanika Poljske v Beogradu. Agreman je bil že dovoljen. Za poslanika je bil imenovan g. Vladislav Švarcburg-Gunter. Novi poljski poslanik na našem dvoru je študiral v Franciji in promoviral v Kra-kovu. Med vojno je bil kot avstrijski državljan ujet v Rusiji in interniran na Kav» kazu. Kasneje je živel v Kijevu, kjer se je posvetil literaturi in novinarstvu. Po osvoboditvi Poljske je stopil v službo zunanjega ministrstva ter bil delegiran na razne mednarodne konference. Leta 1924. je bil svetnik poslaništva v Angori do leta 1926., ko je bil premeščen v Rim. Tega leta je bil imenovan za načelnika južnoevropskega oddelka ministrstva zunanjih poslov v Varšavi, na katerem mestu je ostal do sedaj. ko je imenovan za poslanika v Beogradu. Zagrebški pevci v Atenah Atene, 18. julija. AA. Zagrebško akademsko pevsko društvo »Mladost-Balkan« je bilo danes sprejeto na atenski univerzi Rige in Fere. Tam ga je pozdravil rektor, nato pa je profesor Sengeli govoril o pomenu Rige in Fere za osvoboditev balkanskih narodov. Po sprejemu na univerzi je bila zakuska, kjer so študentje izrekli več zdravic. Svečanosti so se udeležili razen jugoslovenskega poslaništva tudi grško-jugoslovanska liga, člani jugoslovanske kolonije ln mnogo drugih ljudi. Drevi priredi »Mladost-Balkan« koncert, ki ga z zanimanjem pričakujejo. Odgodena otvoritev proge Beograd, 18. julija AA. Zaradi tehničnih težav se preloži otvoritev železniške proge Lopašica—Raška, ki bi se imela vršiti 20. t m., na 1. avgusta. Nemška imena na slovensko Koroško Celovec, 15. Julija. Nemštvo na Koroškem prodira polagoma, toda sistematično. Nemci ne vplivajo samo b silo kakor Italijani, temveč skušajo tudi mirnim potom pridobiti lašega človeka za svojo potencirano rseaemško idejo; pri tem uporabljajo seveda vsa sredstva, ki so količkaj pripravna za njihove namene. Tako so se mogli že v začetku sistematične raznarodovalne akcije naslanjati na uspehe, dosežene od nemških grofov in škofov, ki so se pred stoletji naselili po naših krajih in ki imajo še danes več kot polovico zemlje v svoji posesti. Potem so ponemčevanju služili seveda tudi javni urar di, v katerih so sedeli večinoma ponem-čenci, kakor vsi odpadniki najhujši sovražniki Slovencev ln najboljši propagatorjf nemščine in nemštvv Najmočnejša postojanka za raz&irjeva-nje nemščine po slovenskih deželah pa so bile šole, ki nosijo velik del krivde na ae-bi. da so izginila v obmejnih narodnih krajih slovenska krstna imena, kakor Zdravko, oveiko, oia.ivo, uanica, Marica itd. in se namesto njih uporabljajo imena Hans Fritz, Mitzi, Betty itd. Toda vpeljala in iurna tudi popolnoma nemška imena Walter, Gunther, Irmtraud, uu ^aud itd. Mdklinova »Začetnica«, ki je v usk&terih utrakvističnih šolah vpeljana ?n 'imo knjieo za slovenski Jezik, navaja Mici. Toni, Rudi, Pepi Itd. kot slovenska imena! Kakor so se krstna imena v tem času spremenila, tako so dobivala polagoma tudi rodbinska imena novo obliko. Iz končnic —nik in —ič »o nastale —i«, —igg tn —itsch; črka »ž« Je postala »Bchc. Tako Be je začel Primožič pisati »Primo-schitsch« itd. Dočim spreminjajo Italijani slovenska krstna in rodbinska imena potom oblastnih odredb čez noč v italijanska, prepuščajo Nemci to razvoju ln sistematičnemu podrobnemu delu. In Slovenec, ki Je v vsakem oziru postrežljiv ln gostoljuben, prezentira na vsem lepem popolnoma slovensko ime v nemški obleki! Tudi hišna imena so podvržena isti mentamor-fozi. Iz »Vovka« Je postal posestnik Wolf«, is Kajžnika »Keuschlerc itd. Da se ponemčevanje nI ustavilo pred krajevnimi imeni Je umevno. Nekatera krajevna imena so predelali po svojem; tako n. pr. pravijo Rutam »Greuth«, Bistrici »Feistritz«, Straži vasi »Schrekendorf« itd. Druga imena pa so samo ponemčili kakor Pečnica — Petschnitzen, Ledince — Ledenitzen, Karnica — Karnitzen, Sreje — Srejach itd. Toda s temi samo na zunaj ponemčenimi imeni posebno koroški Nemci ln nemčurji niso prav zadovoljni. Radi bi Imeli pristne nemške označbe. In v tem oziru hočejo turisti, ki se često ponašajo s svojim internacionalizmom, biti v zgled drugim organizacijam. V zadnjem času so se nekateri člani celovških planinskih društev prerekali glede pisave imen onih gor, ki ležijo v slovenskem delu Koroške. V nemški literaturi so bila doslej običajna slovenska imena teh gora, kakor Stol, Golica, Košuta, Baba, Grlovc, Dobrač itd. Rabila so se tudi v nemških zemljevih. V zadnji dobi pa so za nekatera imena našli nove izraze in so krstili Stol v Hochstuhl, Grlovec v Ferlacher Horn, Golico v Kahl-kogel, Babo v Frauenkogel, Dobrač r Villa-cher Alpe In Kepo v Mittagskogel. Narodno prenapeti turisti pa skušajo uvesti tud! za ostale gore nemško doneča imena, ker vendar ne gre, da bi na primer človeška gar-nizija imela vaje na slovenski »Košuti«. Četudi Be Je bivši vodja celovškega Hei-matbunda, dr. Wutte sam izrazil proti upe-ljavi novih imen, vendar nekateri ljudje okrog nemškega ln avstrijskega planinskega društva vzpodbujajo vse faktorje, ki imajo interes na tem, da dobi vsa Koroška čim prej popolnoma nemško zunanjo sliko, da se krstijo tudi druge gore nemško. Ali se najde Ime znanstvenim potom, ali vrže kak Izraz ob priliki kake veselice od sekta animirana oseba, kakor se Je to zgodilo pri krstu Grlovca v Ferlacher Horn, to Je potem vseeno. Glavno Je, da se doseže namen: uničiti sledove Jugosloven-stva na Koroškem in koroškim Slovencem j vzeti polagoma pristna slovenska krajevna I ln gorska imena. —iv— Uspešen (lan za Jugoslavijo v Pragi Naša eldpa si Je včeraj priborila 5 točk — Dve partiji prekinjeni Senzacionalna zmaga dr. Vidmarja nad Sultanom Khanom — Pire premagal Winterja in Romija, Ko mg Heltmatma — Jugoslavija je po XI. kolu na četrtem mestu Praga, 18. julija, h. Danes dopoldne 6e je odigralo X. kolo šahovske olimpijade z naslednjimi rezultati: Jugoslavija : Angli* ja 2 in pol : pol (1). Dr. Vidmar je v kras® ni igri premagal Sultan Khana, Pire je premagal Winterja, partija Kostič : Thomas je ostala remis. Dr. Astaloš je prekinil gvo» jo partijo z yatesom. Češkoslovaška : Švica 2 : 1 (1), švedska : Italija 3 : 0 (1), Avstrija : Nizozemska 2 in pol : pol (1), Nemčija : Francka 2 in pol : pol (1), Ma* džareka : Španija 2 : 1 (1), Rumunija : Letonska 1 : 0 (3), Poljska : Danska pol : pol (3), Litva : Norveška 2 : 0 (2), Amerika je bila prosta. Popoldne se je odigralo XI. kolo. Rezul« tati so bili naslednji: Jugoslavija : Italija 2 in pol : pol (1). Pire je premagal Romija, Konig pa Hellmana. Dr. Vidmar je remizl- ral z Rosellijem. Partija Kostič : Montb celli je bila prekinjena. Češkoslovaška : Španija 1 : 0 (3), Avstrija : Nesmč:ja 2 in pol : 1 in pol, Švedska : Nizozemska 3 : 1, Amerika : Norveška 3 : 0 (1), Litva : Anglija 2 : 1 (1), Letonska : Poljska pol : pol (3), Madžarska : Rumunija 0 : 0 (4). V6e partije so bile prekinjene. Francija : Švica 1 : 1 (?). Stanje po XI. kolu je naslednje: Nemčija in Avstrija 26 (1), Amerika 25 (2), Ju« goslavija 24 in pol (3), Letonska 23 in pol (7), Poljska 23 (7), Anglija 22 in pol (3), Češkoslovaška 22 (5), Švedska 22 (2), Mas džarska 20 (6), Nizozemska 19 (1), Švica 17 in pol (4), Francija 17 (4), Rumunija 16 (8), Litva 15 (4), Danska 13 in pol (4), Italija 12 (4), Španija 7 ti pol (6), Norveška 6 (4). Ogromen požar na Slovaškem Zgorela je vsa vas z nad 300 poslopji — V plamenih je našlo smrt mnogo otrok — Škoda znaša nad 15 milijonov Praga, 18. julija AA. V Češkoslovaški vasi Vazec v liptovskem okraju je izbruhnil katastrofalen požar, ki je upepelil nad 800 hiš. Zgorelo je 10 oseb, večinoma otrok. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. Ogenj je izbruhnil v petek zvečer. Pogasili so ga naglo, ven- dar je nastal ponoči nov požar, ki je v kratkem zajel vso vas. Da ga pogasijo, so mobilizirali vsa bližnja gasilna društva. Celokupno prebivalstvo, 2.400 oseb, je ostalo brez strehe, škodo cenijo na 15 milijonov čeških kron. Kavalirstvo do nemških gostov na Jadrana Gostje so zašli v velike stiske, ker ne morejo menjati marke in hotefirji jim gredo vsestransko na roko Oblasti Split, 16. julija, č. Na intervencijo hotelirske zveze in zveze za tujski promet v Primorju, ki sta opozorili vlado na mučen položaj nemških letovišča rje v v naših letoviščih zaradi položaja v Nemčiji in negotovosti tečaja nemške marke, je prometno ministrstvo izdalo odlok, s katerim sc pooblašča društvo Putnik, da na stroške države izda onim nemškim leto-viščarjem, ki bi se hoteli vrniti v domovino, brezplačne vozne karte. Nekateri nemški letoviščarji so se teh ugodnosti res tudi poslužild, večirome pa ao ie ostaB, gredo naši hotelirji nemškim gostom i kem pogledu na -oko. Ne samo, da jim kreditirajo stanovanje in hrano, marveč jim dajo tudi gotovino za. druge izdatka. Nemški gostije so tudi polni hvale za to ustrežljivo«t naših hotelirjev in naših oblasti ter poudarjajo da tega ne bodo pozabili in da se bode vselej radi vrnili v naše kraje, kjer so deležni tolike gostoljubnosti, kakor more a nikjer drugod Španska ustavodajna 1 vv« skupsema Pariz. 15. itrtrla. V zeodovfnski h« za svečano priliko bogato okrašena dvorani španskega parlamenta v Madridu so se včeraj orvič zbrali novi možje Španije, ki imaio nalogo izdelati svojemu narodu novo ustavo. Nič se ni izpremenilo v dvorani. Samo kraljevske in-sismije nad ministrskim baldahinom so odstranjene in z mize ministrskega predsednika j« izrezana lesena krona katoliških veličanstev. Ostali sta na še znameniti sliki »Reys Catolioos« Ferdinanda in Izabele: tudi soanška republika se torei še naslanja na slavne SDomine španskega kraljestva. Naloga. pred katero se nahajajo ti tvorci nove državne oblike za Španijo, ni majhna in ne lahka. Saj ne gre samo za novo ustavo: izdelati bo treba tudi celo vrsto zakonov, od katerih od vi si jo življenjska vorašania današnie Španiie. Najpotrebnejši zakoni, ki nujno čakajo rešitve. so še vedno v zraku. Katalonsko in agrarno vprašanje, razmerje cerkve do države. šolski in kazenski zakon, vse ie še nerešeno, čeprav so vsi ti problemi izredno aktuelni in so vladne stranke v volilnem bora svečano obljubile njihovo rešitev. Delo na konsolidaciji nove Španije ie še vedno težavno in začasno vlado, ki bo stala sedaj oTed konstituanto. čakaio še hudi boii Vihar protestov na desnici in levici kale. da ie vlada krmarila do srednji noti. Bila ie že mnogokrat v nevarnosti, da se razbije, in bržčas bi se bilo to res zgodilo. ako se ne bi bili vsi člani kabineta svečano zaobljubili, da bodo držali skupaj, dokler se ne sestane ustavodajna skupščina. In tako ie vlada, čeprav so se v niei Doiavh'ala nesoglasja, ki bi v drugih razmerah zrušila vsak režim, res vztraiala ori svoji zavezi in vzdržala do volitev. Vendar oa ie to nesoglasje povzročilo, da orovizorična vlada ne more pokazati nikakih pozitivnih uspehov. Podrla je mno-ro zgradila le malo. Ministri so se sicer lotili dela z velikim elanom. kmalu oa ie popustila njihova vnema pod pritiskom dogodkov ali oa zaradi malodušnostl ko so videlL kako od vseh strani pada na nie samo kritika. Spor s kardinalom Seguro in napadi množic na oeikve in samostane so podrli optimizem, s katerim so gledali na rešitev cerkvenega vprašanja. Ko ie vlada potem zaradi finančne krize morala opustiti načrt velikih del. ki ga ie sestavil še diktator Prirno de Rivera. je nastal krik in vik med brezposelnimi. V nekaterih delih države ie zavladala tako huda beda. da se ravno isti minister, ki le poprej najod-ločneie zahteval, nai se Riverov načrt ukine, sedaj z vso silo zavzema za to. da se vladna odredba prekliče 5n prekinjena dela zopet nadaljujejo. Tudi Katalonija ie Se vedno deKkaten problem. Sicer so se zaenkrat izognili odkritemu sooru v tem vprašanju, vendar na se člani vlade še niso mogli zediniti glede načrta republikanske ustave. Kostituanti zaradi tega manjkalo elavne politične smernice v najvažnejših vprašanjih, kar ie zelo velik nedostatek za vsak parlament, kai šele za španski, ki obstoj a večinoma iz politično neizkušenih mož. Ustavni načrt ki ea ie izdelal pripravljalni odbor pod oredsedništvom Ossorija y Gallarda. ie vzel za osnovo monarhistično ustavo iz leta 1876. io reoublikaniziral. nridržal oa strogo oentraTistični sistem Načrt je bil skrpan na brzo roko ln v zadniem trenutku pripravljen z neštetimi modifikacijami. O mnogih važnih vprašanjih se Slans odbora niti med seboi niso tnogli zediniti in so bila često rešena s formalnim glasova-niem in oelo z enim samim glasom večine. Tvorci ustavneea osnutka so si zato nridržali oravioo. da lahko oeio v konsf-tuanti nastoniio proti posameznim določbam. ki so Me vnešene v ustavni načrt protri njihovi volji. Velika in težka je zato natooa španske nstavotvorne skupščine tn sitna nI ena odgovornost Ako odrečejo in ne rešilo svoje naloge, bo no njihovi krivdi Španija, že itak preizkušena, pahnjena v dobo novih, morda še hujših pditdčnnh in social-nogospodarskih katastrof. 60ietnica metliškega gasilnega društva Metlika, 18. julija. Naša belofcrajlnsika metropola proslavi v nedeljo 19. t. m. 601etnioo obstoja svojega prostovoljnega gasilnega društva. V vsej tej dobi je bilo nase gasilno društvo vedno delavno in je v številnih primerih pomagalo svojim bližnjim v nesreči. Le v času vojne je društvo počivalo, a po vojni se je takoj zopet oživilo. Sedaj štejejo gasilci 107 članov ki pose« dujejo tri brizgalne, dve ročni in eno motorno. Društvena zastava, ki je bila blagoslovljena 23. maja 1. 1875., je torej stara 56 let. Sedanja shramba gasilnega orodja je bila zgrajena L 1887. Velezaslužnomu, za ljubljanskim najstarejšemu slovenskemu gasilnemu društvu čestitamo ob njegovi 60Ietnici. Ustavljena plovba na Savi od Broda do Sisfca Beograd, 18. Julija AA. Direkcija rečne plovbe je zaradi nizkega vodostaja v gornjem toku Save počenši z 19. t. m. ustavila plovbo od Broda do Siska ln obratno. HmeljsM trg 2atee, 18. julija, h. V preteklem tedr.u je bila tendenca "mirna ob nekoliko živahnejšem zanimanju za žetev 1930 zaradi osvoboditve nadaljnjih državnih jamstev v svrho nakupa po hmeljskem sindikatu, ki bo prihodnji teden pričel z nakupom- Cene za žatski hmelj iz leta 1930. so se eibale med 120 do 250 K5 za 50 kg brez prometnega davka. Rast hmelja je zelo ugolna. Padavin dovolj. Vreme zelo dobro. Poslovni 'izgledi pa ostanejo še slabejši. Javni markacijski urad v Zatcu je registriral 170.000 meterskih stotov iz leta 1930. Vremenska naooved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Stalno, zmerno toplo, s spremenljivo oblačnostjo. — Situacija včerajšnjega dne; Baro-meterska depresija pokriva vzhodni del kontinenta, dočim prevladuje na zapadu barometerski maksimum, ki raztega svo« vpliv tudi na večji del naše države m povzroča zlasti na zapadu prehodno deževje. Barometerski pritisk je padel za 0.1 do 3 mm, dočim so temperature ostale v glavnem nespremenjene. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Menjajoče se oblačno, od časa do časa možnost dežja, temperatura se ne bo mnogo spremenila. t Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljuba mamica, gospa miaiija Scfo&ckegg roj. PATEKNOST žena poštnega poduradnika danes 18. t. m. ob pol 12. predpol-dan previdena s sv. zakramenti po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zatisnila oči. Pogreb drage pokojni ce bo v ponedeljek 20. t. m. ob 16. popoldne izpred hiše žalosti Gosposvetska cesta 7 k sv. Križu. Ljubljana, 18. julija 1931. 9346 žalujoči soprog in hčerka. ljudje Občni zbor strojevodij Ljubljana, 18. julija V salona Keršičeve restavracije ▼ Šiški se je predvčerajšnjim vršil ob prav lepa udeležbi članov občni zbor strojevodij, udruženih v ljubljanski oblastni upravi. Zastopane so bile vse pokrajinske skupine, prihiteli pa so na zbor tudi zastopniki iz ZagTeba in Beograda, kjer je centralni sedež organizacije. Skupščino je otvoril zaslužni preda ©dn* g. Anton Gale, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, p reči tal pozdravne brzojavko ter besedilo vdanostnih izjav nj. Vei kralju, ministrskemu predsedniku ter ministru prometa Nato se je spomnil s prisrčnimi besedami lani umrlega predsednika organizacije tov. Pavla Dežmana, katerega spomin so navzoči počastili z dvigom raz sedeže in vzklikom: Slava! Predsednik je v nadaljnjem podčrtat važnejše lanske stanovske dogodke, intervencije in delovanje odbora v splošnem, ki Jo vselej in povsod stremel, članstvu kolikor mogoče olajšati položaj. Skrbno sestavljeno tajniško porofiHo je podal tov. Pirkovič, blagajniško pa Tone Alift. Poslovanje odbora je bdlo v najvzor-nejšem redu, stik z organizacijami v ostali državi Je bil vedno stalen. Iz poročil Je nadalje razvidno, da so se posli odbora povečali. Predlagani absolutorij tov. Antona Sluge Je bil soglasno sprejet. Pil volitvah Je bd izvoljen sa paeflBO nfka g. Orehek, in sicer na Izrecno željo g. Galeta, ki zaradi upokojitve ne more več voditi organizacija V ostali odbor so bili Izvoljeni tov.: Mencej, Brenčič, Škr-Janc, Alič, Marenče in Pirkovič. Popoldanski čas zborovanja je potekel t znamenju mestoma zelo živahne debate o zadevah, M interesirajo strojevodja io Je o kilometrinah, premijah, pokojnini, uradniškem zakonu in drugih aktualnih stanovskih vprašanjih. V Elitni ^ Kino Matica Danes ob 3-, 5i 7* in 9« Nepozabni ivočnl veleflhns Godbena ljudska igra is Alp ^esmrittt potepuh Po istoimenski opereti t glavni vlogi Liane Haid, Gustav Frohlich Izven tega: rejšl Kvočni Praznik primorske mladine Ljubljana, 18. juHJa. Dvanajstletna doba emigracije je sa nami Na desettisočo naših ljudi je zapustilo svoj« domove in ae razkropilo po širnem svetu. Največ nas jo v Jugoslaviji. Naša mladina se zaveda, da je samo v delu rešitev in v skupnosti moč, zato se je zatekla do svoj« prosvetne organizacije, kjer hoče nadaljevati z delom na kulturnem polju tako, kakor je delovala v svojih, pred leti razpušč enimi društvi doma Namen naših prosvetnih društev je, bo> diti mladino s kulturnim delom ter vzgajati i* nje popolne ljudi vredno sinove svojega naroda. Naša mladina dviga visoko prapor jugoslovenstva ter koraka zvesto za svojim najvišjim voditeljem. Našo organizacije naj obvarujejo našo mladino pred vsemi nevarnostmi današnje dobe,, da bo utrjena v idealizmu, požrtvovalnosti in delu za narod. Bodočnost je naša, zato smo se lotili dela, da čim prej dosežemo svoj cilj. Nafia kulturna organizacija stopa jutri v nedeljo prvič pred svoj« rojak« m prijatelj«, da pokaže uspehe svojega dela i« dobe kratkih 3 mesecev. Ni jih dovolj, toda prihodnjič jih bo mnogo več, kajti vsi smo prežeti trdne volje do ustvarjanja. Od rojakov in prijateljev si nadejamo pri svojem stremljenju vsestranske podpore in upamo, da nas bodo v velikem Številu poeetili ter ocenili naše delo. Spored naše prireditve jutri v nedelo ob 16. v gostilni Pavletič (Remtngbauo) Sp. Šiški je naslednji: koncert žel benega društva »Sloga«; S. Kosovel: (dešklamacija); V. Vodopdvec: Bel« cvetice, mešani zbor »Tabora«; F. Gerbič: Kad Prijetno za Vas in zdravo za VaSe lase . je redno umivanje glave z Elida Shampoonom... zlasti poleti. Lasje Vam postanejo lepi in negovani — Vi sami pa se cd* tite čudovito poživljeni! Vsak teden po enkrat si tnnij+e glavo! ELIDA SHAMPOO Sčeš tu lovec?«, mešani zbor; Dev: Pojdem v rute (koroška narodna); Adamič: Kaj pa fantič dela? (narodna), mešana zbora: L Pregelj: Roža mogota. Ce bi ljubezni imel, recitacije; godba; Medved: Vijolični vonj; F. Venturini: Preljuba, le zdrava ostani (tržaška narodna) in Ne boš, ne boš me zabila (tržaška narodna) mešana zbora; godba; Igo Gruden: Naskok, deklamacija; F. Venturini: Mornar; Bartl: Oj planine, mešana zbora; godba; Tolminski punt (deklamaci- Jm); godba, srečokr«, šaJpv» Ltd. Rojaka in prijatelj« pa ne wtoiw uma na obisk, temveč jih tucfi prosimo, da bi pristopili k našim organdzacja-m. Vsi, ki se strinjate z našim delom in ste mladostnega duha, pridite v naše vrsta da bodo čim popolnejše in trdnejše. Med nami m razliko v starosti , v stanu m spolu; vsi smo eno, naša srca bčjejo samo za srečno bodočnost našega naroda Nastajajoče letovišče v Poljanski dolini Pogled od Gorenje vasi na Trato. Glej o tem članek na prihodnji strani. Belokrajinski drobiž Črnomelj, 18. juRJa. Prejšmflo nedeljo j« slavil Črnomelj ve-lilk sokolski praznik. Sokolska društva iz bližnje in daljne okolice so prihitela na okrožni sok o tebi zlet, ki ee je vršil v Cr» nomlju. Številni gosti, ki so se pripeljali z dopoldanskimi vlaki, oo bili sprejeti na kolodvoru z mestno godbo. Popoldne gc jc razvil slavnostni sprevod, ki ga je ob* činstvo živahno pozdravljalo in obsipavalo raz oken s cvetlicami. Pred brojnim občin« stvom in ob navzočnosti sresikega načelni« ka g. dr. Suhača in predstavnikov drugih obllastev se je otvorila s sokolsko koračni-oo javna telovadba vseh oddelkov pod vodstvom okrožnega načelnika bir. Pretnarja, društvenega načelnika br. Štrubija in načelnice Maleričeve. Vretili so se po re« du oddelki, ki so s svojo etrumnostjo izzvali pri občinstvu živahno odobravanje. Po telovadbi so se zbrali na telovaidrišSu vsi oddelki, ki so jih pred zbranim stare« šinstvom pozdravili društveni starosta br. Vrankovič, mestni župan g. Muller in žup» na starosta br. Malovič iz Kari ovca. Novoimenovani sreeki načelnik g. doktor Suhač je nastopil svoje službeno mesto v Črnomlju. Za podna-čelnnlka v Metliki j« bi imenovan dosedanji vflSjl M__„ _ nomlju g. 2uidaaršič. Poslovilni večer pred njegovim odhodom je pokarad, kako po* ljubljen jc bil v vseh gLoflih. Na njegovo mesto je imenovan g. Maiešič od iospeb torata v Mariboru. Kopalna sezona v Omood^n je na vSba Lahinja sprejema dnevno nebroj kopalcev. To idealno naravno kopališče pa moti nesnaga ki jo povzročajo nekateri nusaa.Jt s tecm, da perejo ob gornjem boku stoaa mesto razna živalska čreva Naprošajo so pristojna ohlaefcva, da prepovedo maser« jem to početje in jih napotijo, da bodo opravljali to delo v dolnjem toku Lahonjo onstran Flekovega jeza. Tudi v Beli Krajini so je začet gvjUf nogomet. V Črnomlju se je vršila v no» deljo IZ t m. med SK »Belo Krajino« (Črnomelj) in SK »Metliko« tekma pri k* teri je zmagal Črnomelj s 3 : 1 (l : 0). Gledalcev je balo okrog 300, kar jo za naše razmere mnogo, posebno ker je te vrsto šport pri nas v prvem razvoju. V ponedeljdk ponoči j« začelo goreti pri posestniku Wolfu. Ogeng jo nastal, ker j« bila v pepelu tleča žerjavica, H jezapaiila leseno steno. Domači so ogenj pravočasno opazili ni ga s pomočjo sosedov kmaiu pogasili Praznik belokrajinslrih gasilcev Gradac, 18. julija Za liiodul gjaivnostoi dan 2. avgusta ko bodo blagoslovili v prijaznem Gradacu v našd lepi Beli Krajini prapor gasilnega dru» štva, katerega kumstvo je blagovolil spre« jeti Nj. Vet kralj Ajeflcsamder, se že vse pripravlja z največjo vnemo in požrtvovalnostjo. Vsi hočejo, da bo ta proslava belo« kranjskega gasilstva čim bolj dostojanstvena in svečana Bo to praznik človekoljubja in nesebične požrtvovalnosti, kronan z naj-moleraitejšo gesto priznanja največjega pgosiLovena Marljivi pripravljalni odbor ima pote« roke dela * neustrašeni v boju z besnim elementom preizkušeni društveni člani, se lopaliiče v Skofjl Loki Starodavno mesto Skofja Loka s svojo slikovito okolico privablja vedno mnogo ljubiteljev narave v svoje okrilje. Posebno privlačna točka za izletnike je kopališče, ki ga je zgradilo Olepševalno društvo ob romantičnem obrežju Poljanščice in ki nudi kopalcem res Izreden užitek. truda ne boj«. Vse s« prirja s naJwuCJH naglico m v detajlih organizira Odbor pre« tresa v svojih sejah vse eventualnosti po« samezni funkcionarji so povsod na poslu. Slavmost se bo vršila v krasnem grajskem parku, v senci gostih jelk in temnih boro*, ob lepi zeleni Lahinjn. G. Šutej je namreč prepustil ta dan na razpolago vse prostore v prenovljenem gradu, lepe vrtove in park. Služba božja s« bo vršila zunaj na prostem in je vojaška oblast dovolila iz Zagreba vojaško godbo. Preskrbljeno j« za ugodne železniške zveze z Ljubljano m Karlovcem ter je zaprošeno tudi za pok* vično ceno vožnje. Za dovoz in odvoz bodo skrbeli i avtobusi Odbor s svojim za gasilstvo nad vse zaslužnim načelnikom g. Mazelletom na čelu se trudi, da v vsem točno izpelje ves program svečanosti v najlepšem redu in se s tem izkaže hvaležnega vladarju za njegovo kraljevsko odlikovanj« in na drugi strani priznanje zaslug belo-krajinskega gasilstva m s tem celokupne JGZ. iPriJiftfte tovargi gasflci ta dan od vseh strani polnoštevihio v Belo Krajino, ki bo snrejela najgostoljubnejše! Ko se začno krvne cevi poapnjevafl, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice za redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vode priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« grenčice, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanje ter omili dražijivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bled, 1& julija Leta 19OL Je blvS? dunajski državni zbor dovolil sredstva za izpeljavo karavanške m bohinjske železnice. Bohinjska železnica se začne na Jesenicah, kjer je zvezana s koroško po 7976 m dolgem prevozu. Proga po kranjski zemlji je dolga 30 km in ima postaje: Dobrava, Vintgar, Podhom, Bled-je-zero, Bohinjska Bela, Soteska Nomenj in Bistrica - Bohinjsko jezero- Pri zadnji postaji pelje po 6339 m dolgem predoru skoa Bačo na postajo Podbrdo, ki je ze na la^ki strani, dalje v Gorico in Trsi ^^ Bohinjska železnica je bila slovesno otvor-fcna dne 19. julija 1906, torej pred 25 leti. Takrat je bil blejski kolodvor ves v cvetju bi zastavah. Zbrali so se tam občinski odborniki z županom Peternelom, razna druživa z Bleda in Gorij ter nepregledna množica ljudstva. Drago ti n Rape je preoblekel 46 otrok v narodno nošo in jih pripeljal na kolodvor k pozdravu. Ko je pridrdral slavnostni vlak in izstopil nadvojvoda Franc Ferdinand, ga je pozdravil župan Peternel — opravljen v narodno nošo — v slovenskem in nemškem jeziku. Nek visok uradnik ga je opozoril na nedostatnost njegove oprave, ker mu je pisana zidana ruta pri napol odpetem lajbelču gledala ven, pa on se ni zmenil za opomin, ker je vedel, kako se mora »narodno« obleči Pozdravili sta nadvojvodo tudi gospodični Luci Peternelo-ra in Julka Vovkova, obe v narodnih nošah. Danes je prva soproga lastnika Park - hotela druga pa lastnica Toplic na Bledu. Dobili sta v dar zlato verižico za na vrat in zapestnico. Živio - klicev ni bilo ne konca ne kraja. Po četrtumem postanku so je vlak s slavnostno gospodo odpeljal proti Bohinju. Zvečer je bila v hotelu Triglav, M je bil tudi ta dan otvorjem, slavnostna ve-če rja, katere so se udeležili razni dostojanstveniki Govorniki so poveličevali veKk pomen nove železnice za tujski promet sploh in za Bled še posebej. Na sliki vidimo za odhod pripravljene lokomotivo pred kurilnico na Jesenicah. To je bil prvi štiricilinderski stroj s brzin« 90 km, ki se je uvedel na železniških progah naše pokrajine. Lokomotivo je vodil strojevodja g. Miha Skrlovnik, ki Js bil upokojen i 1928. in živi sedaj v Ljubljani Pred lokomotivo stoji češki rojak g. Karel Najdek, načelnik kurilnice iz Gorica Ali ste ie naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije t,življenje in svet"? 25-letni jubilej bohinjske železnice Maši kraji in Med dvema predsednikoma Slovenskega planinskega društva Slovensko planinsko društvo je s četrtkovim Izrednim občnim zborom zaključilo drugo razdobje svojega delovanja Ker je tej dobi dajal svoj pečat dr. Tominšek, jo smemo upravično imenovati Tominškovo ero. Ko je L 1908. stopil dr. Fran Tominšek društvu na čelo, je bilo to še šibko, bolj narodno-obrambnim ciljem, kakor tu- daj kot predsednik SPD dr. Josip Pretnar. Je še nepopisan list toda gre o njem glas, da je mož neumorne delavnosti železne energije, in vzgledne poštenosti. Kot tak bo vreden naslednik velezaslužnega svojega prednika o tem smo trdno overjeni čaka pa ga mnogo in trdega dela! Treba bo organizacijo, ki je postala v Tomin-škovih rokah velika in močna na znotraj ustaliti-in konsolidirati. Treba Ji bo priboriti v našem javnem življenju ono pozicijo, ki Ji gre po številnosti njenega Članstva ta po kulturni, a tudi gospodarski važnosti njenega udejstvovanja In ko bo enkrat izvršena ta notranja konsolidacija, bo nemara tre/ba še razširiti delovanje SPD tudi preko meja majhne dravske banovine. Neobdelanega polja Dr. Fran Tominšek častni predsednik SPD Sfstfid služeča organizacija Naša ptantne so bile takrat domena nemških planinskih društev in naše planinske kraje so posedali največ Nemci. Povsem naravno je torej bilo, da je v teh krajih naraščal nemški. vpliv in se jela širiti narodna mlač-nost. Nemci so gradili v naših gorah svoje koče, in vsaka izmed njih je bila trdnjava nemške misli. Slovensko planinsko društvo je bilo osnovano v prvi vrsti za to, da zajezi turistike se poslužujoči nemški naval na slovensko zemljo in ohrani našim krajem njihov narodni značaj. To delo ni bilo lahko. SPD ga je v prvem desetletju svojega ohstoja ko mu je nače-ioval prof. Orožen, opravljalo z največjo težavo, šele ko je stopil društvu na čelo dr. Tominšek so se razmere korenito spremenile. Pod njegovim energičnim vodstvom je SPD prešlo iz pohlevne defenzi-" ve v krepko ofenzivo in s smotrenim neumornim delom korak za korakom polagoma popolnoma iztisnilo nemške planinske organizacije z naših gora In še pred-no je potekel prvi decenij, odkar je zavzel dr. Tominšek predsedniško mesto, je bilo fiPD že skoraj neomejen gospodar v naših gorah. To pa skoraj Izključno le po dr. Tomin- čkovi zaslugi! Ni naše planinske postojanke, ni planinske naprave, za katero bi dr. Tominšek ne bil dal iniciative ali pri kateri bi ne bil vsaj aktivno sodelovai Upravičeno lahko trdimo, da nosijo skoraj ■vse naprave, ki jih je v zadnjih dveh de-eenijih ustvarilo SPD, pečat Tominškove-ga nesebičnega dela pa tudi pečat idealne njegove ljubezni do slovenskih gora Zato tudi ostane njegovo Ime z neizbrisnimi črkami zapisano v povestnici slovenskega planinstva kot moža, pod čigar spretnim vodstvom se je SPD lz skromnega, prvotno samo narodno-obrambnim ciljem služe-čega društveca razvilo v mogočno turiste vsko organizacijo, kakršne ni na slovanskem Jugu ln s katero se lahko upra-vfcieno ponašamo pred vsem kulturnim svetom. Pred takim možem klobuk doli! Na dr. Tominškovo mesto je stopil se- Dr. Josip Pretnar novoizvoljeni predsednik SPD je tu zlasti na našem Jugu še dovolj. SPD lahko tu postane pravi kulturni pionir in novi predsednik, ako bo imel smisel in voljo za to kulturno delo, si bo lahko prido-oil nevenljivih zaslug za naš prekrasni turistično pa še skoraj nedotaknjeni jug. Poglavitna naloga novega predsednika SPD pa bo, da reši pereče vprašanje ma-terijalne podpore s strani državnih oblasti, vprašanje, ki se mu je doslej posvečalo premalo pažnje. Važnost naših planinskih postojank, naprav in potov leži na dlani. Opozoriti bo treba na primeren način na te naprave naše oblasti in jim razložiti njihovo veliko važnost tudi za državno obrambo, pa bodo tudi oblasti uvidele, da je delo SPD vredno in potrebno ne samo državne zaščite, marveč tudi dejanske državne podpore. Predsednikova intervencija v tem pogledu gotovo ne bo ostala brez uspeha. A še ena stvar Je, ki čaka nujne rešitve in ureditve. Je to nejasno razmerje med osrednjim društvom in podružnicami Skrajni čas je že, da se ta spor, ki traja dejansko že desetletja in truje dobro raz-derje med Ljubljano in podružnicami, že vendar enkrat spravi s sveta. Z geslom-enaka bremena in enake pravice za vse člane SPD, s taktnim in konciljantnim nastopom se bo novemu predsedniku, o tem smo prepričani posrečilo odstraniti vse, kar je motilo prijateljsko soglasje med osrednjim društvom in podružnicami Priznavamo, da naloge, ki čakajo novega predsednika niso lahke, vendar pa se dado z vztrajnostjo, energijo in krepko voljo izvršiti. Ker je novi predsednik mož velikih sposobnosti in krepke volje, bo to tudi izvršil. Dolžnost vseh planincev ta sploh vseh, ki ljubijo krasno domačo zemljo, pa je, da mu pomagajo iskreno in nesebično z vsemi svojimi močmi Velka avtomobilska nesreča Krrk... bum... in avtomobil je zletel v jarek. Se mi je pred očmi ta strahoviti prizor. A na srečo se ni nobenemu potniku ničesar hudega primerilo. Sedaj so se pričela prerekanja med šoferji: Ti si kriv ... Ti si kriv . . .! Bogve kako dolgo lDi trajalo to prerekanje, da se ni v njih prepir vmešal starejši sopotnik: Gospoda! Jaz sem gledal ves dogodek, pa rečem, da ni nijeden temu kriv. (Napram šoferju, čigar avto je ležal v jarku): Vidite, vaše gume so popokale in te so krive, da ste se znašli v jarku, toda če bi imeli DUNLOP-gume kakor mi, se vam to sigurno ne bi dogodilo. | kad twiievfle ki Met mtK m4 j* v zadnjih letih napravila več, kakor se je sto« rilo oelo desetletje, toda manjka denarnih sredstv«, Treba bi bilo torej najti pot, kako bi fethko kJjub temu prišli do nujno potrebnega kopališča. Učiteljevo življenje v konkordatski dobi V torek, 14. julija je bil pokopan pred* sadmji učitelj še a konkordatske dobe na Kranjskem goep. Iv. Gantar. V dobrem mesecu je šel za svojim dragom Josipom Banedekom. Ž njim je odšel iz naše srede eden zadnjih sv od okov razmer v naši pro» šlosti, ki si jih današnji rod sioro ne more več predstavljati. Gotovo bo mnoge »Jutro« ve« čitatelje zanimalo, kaiko so se morala boriti učitelji pred 70 leti za svoj obstanek, za pouk in kaj vse so morali prestati in tiho pogoltniti. Pokojni Gantar je o tem pripovedoval. Doma je bfl iz Zirov In je ie z dobrimi 18 leti po6tal učitelj. Nastavljen je bil, letos jeseni bo ravno 70 let, v Adlešičih ob Kolpi v Bela Krajini. Nemški dekret kneze* škofijskega konzistorijata se je glasil: »Uradno se Vas odreja za podučdtelja v Adlešičdh. S to službo je spojeno tudi cer» kovniško in organistovSko opravilo. Naro< ča se Vam, da se podaje tja in nastopite službo s 1. novembrom (1861) t. L in sprejmete tam nadaljnje ukaze tamošnjega žup« nijskega in šolskega načelstva. po katerih 6« Vam je ravnati najtočneje. Pričakuje se od Vas, da se boste z živahno pridnostjo mi primernim čtivoan čimdalje bolj izobraževali in da boste pri šolski mladina z me« todionim postopanjem in pedagoškim taktom uspešno delovali, da si boste z zmer« nim in preudarnim vedenjem pridobili ob5. no spoštovanje, zlasti pa, da se boste z voljno pokorščino in s prespoštljivim abna« šanjem prikupili svojim predstojnikom, da postanete s s^ojiim verskim in moralnim življenjem vsem vzor in da boste s kar naj« točnejšim izpolnjevanjem uradnih dolžnosti po uradni iistrukaiji delali čast sebi in svojemu stanu.« S takim dekretom v žepu, se Je pokojni Gantar podal na dolgo pot, ki je trajala od Ži-rov do Adlešioer štiri dni. Tedaj j« bila pri učitelju organistovska in cerkovniska služba prva, učiteljska p« postranska. Sluz« bo cerkovnika in organasta je opravljal te« daj v AdlešiSih neki čevljar, bi je po svoje zlagal in komponiral cerkvene pesmi za posebne prilike. Ko se je Gantar predstavil aradotmemo župniku, ga je ta osorno zavrnil: »Čemu ste prišli, saj imamo tu svojega mežnarja in organista, ki bo opravljal tudi učiteljsko službo; le pojdite nazaj, tu vas ne po« trebujemo!« Gantar je potegfffl svoj dekret iz ž«pa: »Gospod župnik, tu je moj dekret, podpisan od višjega šolskega nadzornika, kanonika Zavašnika, s tem dekretom sam imenovan semkaj m tu ostanem!« Župnik ga je premeril z očmi od nog do glave: »No, pa ostanite!« Videti je bilo, da mu ta odločni nastop mladega uči« telja ni bil po volji, mogočnemu kanoniku Zavašniku se pa le ni bilo zameriti. Na vprašanje, kje je iote, kje njegov« stanovanje in kaj bo s hrano, je zopet dobil od župnika os oren odgovor: »Šola je tn blizu, tam imate tudi svoje stanovanje, toda šele tedaj, ko bo izpraznjeno, a bra« ne tu ne boste dobili, ker ni nobene go« stilne, daleč naokrog ne.« Tuidi te grožnje se Gantar ni ostra® in s svojo odločno voljo je premagaj vse začetne neprijetnosti. Očedil in prebedil si je stanovanje, za hrano pa se je na vse zadnje domenil s samim župnikom, ki v srou ni bil tako osoren kakor v besedah. Plačeval je za hrano 13 goldinarjev na mesec, plače je imel pa 60 goldinarjev — na leto. Dogovorila pa sta Be z župnikom tako, da mu je za hrano odstopil svojo bero, ki mu je šla kot organisttu ki cer. kbvniku. Tudi ljudje so ga začetkoma glodali zelo postrani, češ: tale mlad človek da nam bo orglal? Rila so nad vse navezani na sita« rega orgamista, ki jim je orgflal pri maši razne marše in druige poskoanice. Za sv. Štefana pa je imel to«le pesem: »Sveti Štefan, ti presrečni, kak si velik svetnik, »o te grtdo špotali in s kamni pokali«. In dru» ga za predpust pri maši: »Oh, kaj za 'n trošt in veselje — pri tej nebeški ohceti, — ki ne ho nikdar jenjala, — bo za večno gverala.« Ko je Gantar prevzel orgdanje, je mislH, da bodo pesmi Blaža Potočnika in komponista Riharja bolj ugajale ljudem. In ko le ni odnehal, je sčasoma stri odpor in ljudje so pričeli polagoma mu priznavati njegove sposobnosti Še večji križ je bil s šolo in poukom. Župnilk je prišel vsak dan v šolo, ob katerikoli uri se mu je po« ljubilo, in pričel s poukom krščanskega nauka. Ganitar pa je moral sesti v zadnjo klop in ga poslušati. Vročega poletnega dne se Jc fcl (5aotw kopat v Kolpo. Jedva je bil v vodi, je zaslišal zvon en je v cerkvi. Hitro se je oblekel in stekel pogledat, čemu s« zvoni. Na poti proti cerkvi je srečal župnika in ga vprašal, kdo da j« zvonil. Župnik mu je odgovoril: »Jaz, da vas pokličem in vam povem, da pred velikim oltarjem ne gori večna luč; takoj jo prižgite!« Ko je bil naslednje leto ob _ koncu šo4» slkega pouka po tedanjem običajnem iz« praševanju povabljen tudi Gantar k žup« niku na ' kosilo, ga je vprašal poleg njega sedeči mlad kaplan, ko 90 zamenjali krož. niike: »No, aili ne boste pobirali krožnikov in prinašali jedil na mizo?« »Ne, go« apod kaplan, nisem prišefl k oibedu, da no« slina na mizo; sem povabljen k obedu kakor vi, da jem in pijem«, je bil možati ^ od« govor, ki je Gantarju nakopal precej jeze, a mu pridobil tudi rešpeMa. __ Taiko se je godilo najstarejSean nSte-Ijem bivše Kranjske. Važna gradbena in druga dela v Hrastniku Začetek gradnje šole ln vodovoda — Vprašanje kopališča Hrastnik, 18. juBja. Pred tednom se je mudila pri nas komisija zaradi regulacije potoka Boben od rudnika do Roševega jeza. Banska uprava Je določila za to komisijo strokovnjaka in-ženjerja, občino sta zastopala v njej gg. Boš in Malovrh, cestni odbor pa g. Golija. Na omenjenem kraju se je potokova struga tekom let zasula z gramozom in premogo-vim zdrobom. tako da izstopi pri vsakem malem nalivu voda iz struge ter preplavi cesto. Komisija je ugotovila nujno potrebo regulacije. Zastopnik banske uprave je mnenja, da bi moral k stroškom regulacije prispevati tudi tisti, ki najbolj povzročuje zasipanje struge. Gradba šolske stavbe počasi napreduje, ker manjka še to in ono. Tvrdka »Slogradc hoče najbrž dovršiti najprej dela pri mostu v Zidanem mostu in šele potem pričeti 'z večjim delom pri naši novi šoli Gramoz za betoniranje bo dobavljen iz Praprotne-ga. Potrebni domačini upajo na zaslužek pri novi veliki zgradbi. Za uresničenje tega upanja se bodo morali seveda prizadevati merodajni faktorji. Prepotrebni vodovod je končno pričela graditi tvrdka >Union< iz Beograda, oziroma Gradca Tako bo končno le uresničena dolgotrajna želja in smo hvaležni vsem, ki so zadevo pospešili. Glavni vod mora biti glasom pogodbe gotov do 1. decembra. Občina obljublja ikropilni avto za obe dolini Kako se bo obneslo škropljenje cest v obeh dolinah, bo pokazala šele praksa, bil pa bi že skrajni čas, da se nas reši prašne nadloge. V hudi vročini si vse želi hladne vode, a kam naj človek gre? V Brnicl pri Pintarjevih bajerjih je vsak dan polno otrok, tako je tudi v Bobnu nad rudnikom, Sava pa je preumazana in prenevarna. Odrasli nimajo drugega hladilnega sredstva, kakor doma škaf vode, pa še ta je v mnogih hišah prazen, ker primanjkuje vode celo za kuho in pranje. Prav resno bo treba misliti kje in s kakšnimi sredstvi bi se moglo zgraditi v Hrastniku prepotrebno kopališče. Nujna potreba zdravstvenih in higijenskih naprav na Jesenicah Jesenice, 18. jri?}«. O nujni potrebi gradnje Zdravstvenega doma aH potrebam kraja ustrezajoče bolnice na Jesenicah $e je pri nas že mnogo razpravljalo. Jesenice, ki so 6d Ljubljane raz* meroma zelo oddaljene, bi morale imeti že tako zdravstveno ustanovo spričo dej« strva, da se pri nas često porajajo nalezlji* ve bolezni kot posledica slabih eocrijaleih razmer. Predvsem daje povod za razne bolezni slaba prehrana dece, ki je tudi zelo sabo oblečena in obuta. Osobito pa so le« glo bolezni slaba in premajhna stanovanja. Zelo pogosti so primeri, da hodi od ene same družine po 5 otrok v šolo, doma pa imajo še mlajše bratce in sestrice, a vsi spijo v eni sobi, dostikrat tudi _ po trije v eni postelji. Da se v primeru epidemij prenese okuženje od enega otroka v družini na vse ostale, je samo po sebi umevno. Primerilo se je že, da so oibolefli vsi družine® člani, pa ni bilo nikogar, ki bi jfim stre« gel- Take primere smo imeJi prg zadnjih poja« vih šknlatirike v našem kraju. Obolelo je več otrok, pa jih je prišel iskat na Jese* nioe ljubljanski reševalni avto, ki jih je naložil vse skupaj. Nič ni pomagalo vzdihovanje njihovih svojcev, otroke so odpe« Ijali v negotovost daleč v Ljubljano. Osta« le otrobe tovarniških delavcev im name« šŠencev so oddali v bofoico bratovske siklaidnice. Prišli pa so tudi otroci privatnikov v to bolnico, taiko da je zmanjkalo šoto in postelj in so morali otroci spati v več primerih po dva v eni postelji. Sreča je le, da so bili primeri obolenj lažjega značaja in da ni bilo nobenega smrtnega primera. Zdravstveni doni bi ne bil nujno potre« ben samo za Jesenice, ampak za ves gornji del radovljiškega sreza, katerega na« ravno središče so Jesenice. Zdravstveni dom, ki naj bi imel izolirmico, bi lahko služil vsemu prebivalstvu blejskega kota, bohinjske in zgornjesaroike doline. Če hi se vse prizadete občine apora®o» mele, bi bila zadeva zdravstvenega doma kmalu zadovoljivo rešena in prebivalstvo bi bilo s tem odrešeno mučnih skrbi Ob« čine bi potrebne izdaitlke krile s tem, da bi v to svrho uporabljale denar, ki ga sicer potrošijo za drago prevažanje bolnikov v daljno ljubljansko bolnico, kjer tudi vedno primanjfauje postelj. Naj navedemo, da je le jeseniška občina plačala za prevažanje bolnikov v Ljubljano v lanskem letu okrog 30.000 Din. Droga važna zadeva za Jesenice je vpra* šamje javnega kopališča. Na Jesenicah Je center železniške industrije in največji kolodvor v Sloveniji. Iz neštetih tovarniških dimnikov in lokomotiv na kolodvoru se vali noč in dan gost dim, kateremu je vreden drag neznosni cestni prah ki ga dvigajo številni avtomobili, ki švigajo po našHh cestah. Komaj se človek polkaže v poletnih mesecih na cesto, že ima na obleki celo plast prahu. Plasti prahu pa najdeš tudi na oknih in v odprtih stanovanjih, tako da so Jesenice v poletnem času pravi pekdL Toda javnega kopališča Jesenice kot četrto največčje mesto Slovenije ne premorejo. Vsi manjši potoki v poletni vročini ustih« nejo, ostane torej za kopanje §e samo reka Sava, bi pa je tu za kopanje prederoča te premrzla, tako da je uporabno samo za popolnoma zdrave in utrjene ljudi. Jesen!« čani, bi so no večini delavci, mali obrtniki in uradniki, nimajo ne časa in ne denarja, da bi 9e hodilii kopat na Bled ali kam diru« gam. Potrebno je torej, da se napravi čim prej javno kopališče kje bolj na sredini mesta, kamor bi imeli vsi enako daleč. ObBinsIki upravi na Jesenicah se ne moreta odre- Parastos v ruski kapeD na Vršiča Kranjska gora, 16. julija. Nihče se več ne spominja v naši dolini onih dni, ko ao se valile skozi pišensko sotesko ln više gor na Vršič vsak dan dolge kolone vojakov na soško fronto. Nihče se več ne spominja tisoč ev razcapanih in sestradanih ruskih siromakov, ki ao ■ svojo krvjo ln a svojo smrtjo zgradili cfcrzno cesto, vodečo naravnost v divjo, neusmiljeno gorsko strhaoto, ki Je pokopala na tisoče mladih, slovanskih življenj. Objestni avtomobili vriskajo dandanes po cesti mrličev, trume brezbrižnih nedeljskih turistov prepevajo tam, kjer so padali v nečloveški roboti mladi ruski ljudje z nemimi smrtnimi kriki ta so jih rabi jI pokopavali kakor živali, ki ne zaslužijo groba in krščanske prsti. Planinski svet se je cakrknfl ta Je pozabil na svojo preteklost ki Je bila zanj doba prave usmiljanosti in srčne kulture. A vse to Je pozabljena bajka, bajka, ki Je ne pozna naš svet nič več v času, ko stoji v ospredju tujški promet to se kal-kulira noč in dan samo o njegovi molzni gibčnosti in materialni uslužnostL Melanholično in ponižno se stiska na Vršiču ruska kapela v samoto, ta spomenik, M so ga gradile krvave roke ruskih mrličev v večno sramoto svojih krvnikov; ta spomenik, ki nima podobnega v vsi naši državi Jn ki bi ga častili povsod drugo z največjo pieteto ln ga negovali z usmiljenim srcem povsod drugod, samo v kraju ne, kamor ga je postavila brezsrčna usoda. Da nI Ruske Matice, ki vzdržuje kapelo s svojimi naj^kromnejšimi sredstvi, bi bil ta spomenik že davno sprrtmel in niti sledu bi ne bilo več za njim, ded bi vodila samo še do vrhovnega rablja, po katerem se še vedno Imenuje cesta »Erzherzog Eugen Strasse«, dasi se Je že stokrat apeliralo na občino, naj krsti cesto za »Rusko«, kar M Mo «Odo prsvfltao ta SoveSka. A nai svat menda nima smisla za vse ono, kar Je izven njega in kar ima največji pomen za celokupnost ln splošno človečnost Vsako leto roma na določen dan truma ruskih izgnancev k tej kapeli da se pokloni žrtvam avstrijske brezsrčnostt To je čin pietete in bratoljubja in ta dan bi moral biti prav za prav za Kranjsko goro nekak praznik, ki bi bil posvečen spominu vsem tisočim neznanim ruskim junakom, bi Jih pokriva borovška slovenska zemlja ln ker Je ta dan vprav sredi najžavahnejše sezone, bi se lahko praznoval z vso svečanostjo is s vsem razpoloženjem, ki ga potrebuje tak praznik. S tem bi s« ra najlepši način pokazalo tujemu svetu, ki Je ztoran v letovišču, da sta bratoljubje in srčna kultura doma tudi tam, kjer je zemlja okamenela visoko tik pred božjim nebom. Kakor vsako leto, m opravi tnfl letos ta sicer danes v kapeli pod Vršičem parastos sa nesrečne ruske žrtve, ki so žalostno poginile tam sredi pri rodnih grozot. Ljudstvo se ne zaveda pomena vsega tega, kar ga noče nihče poučiti, zato se vrši žalna svečanost redno v prav skromnem stilu: truma rojakov, nekaj turistov in dva aH trije domačini — skromnost ki ni na mestu ta ki se Je moramo sramovati odkrito to bras besedi pred gosti tujih ra-rodnosti. Udeleženci današnje žalne svečanosti na Vršiču al morajo pri tej priliki na vsak način ogledati tudi vojno pokopališče na Podlesju, kjer so po večini pokopani ruski vojaM, trm ril med svetovno vojno. Pokopališče Je v Jako desolatnem stanju, ker se ne zmenijo zanj niti občina niti tuJSko-prametno društvo, niti zasebniki. Primitivni prvotni križci so po večini že razpadli to posamezna imena na deščicah bo že tako zabrisana, da se ne more več dognati identiteta pokopanega. »Jutro« je že svoj čas apeliralo na borovško Javnost naj Be zavzame za to pokopališče in ga uredi b tisto akrirjo kot povsod drugod. A apel Je bil brezuspešen. Zato bi bilo dobro, da se Ruska Matica pobriga za to pokopališče to ukrene vse potrebno, da reši vsaj Se to, kar Je Be mogoče rešiti in kar sta ljudska nevednost to brezbrižnost občine Skoro že popolnoma uničili Nam pa naj nfkar ne zameri! V. Gorenja vas - Trata in Zgornja Poljanska dolina Nastajajoče letovBče Gorenja ras—Trata — Kope! v Sort prehod! Jn Izleti v okolico — Hegaš cRta) «nko LJubljana, 18. Julija. Za Poljanami, kjer Je tekla zibel SuM-cem in Tavčarju, se ozka Poljanska dolina mahoma odpre to razSiri v prijetno ravnico, ki se pa takoj za to vasjo jame zopet ožiti. V Hotavijah zaključi dolino — seveda le navidezno — široki hrbet Slajke; levo in desno te gore se vijeta malone v soteskah med visokim gričevjem cesta proti žirem to druga preko Kopataice do državne meja Gorenja vas, ki Jo Je pred petami Isti komaj dober geograf poznal po imenu, se Je prav v zadnjih dveh poletjih jela uveljavljati kot napredujoče letovišče to središče tujskega prometa v Poljanski dolini Agilen žirovski rojak g. šorli je pričel v to lepo selo vabiti goste iz bližnje Slovenije in iz oddaljenejših krajev naše domovine. Njegovo prizadevanje Je rodilo že lep uspeh; najbolj ga podpira v njegovem stremljenju položaj Gorenje vasi ki ima vse pogoje, da postane priljubljeno letovišče skromnejših meščanskih slojev. Ugodna lega sredi venca zelenih gričev ln gora, izredno prijetna kopel v topli Poljanski Sari, cela vrsta mičnih izprehodov, zanimivih izletov, cenena stanovanja, dobra in nedraga prehrana vabijo goste v ta lepi kotiček naše zemlje. Doli ob Sori, nad nekdanjim mlinom ta pod zgornjo brvjo, »o se naselili kopalci, ki cenijo tople in zdravilne valove Poljanske vode. Polegajo ob bregu in na vabljivi skali sredi reke, odkoder ti splava pogled proti vzhodu do Bukovega vrha in Pasje ravni; tam nekje so v starih časih živeli poljanski rokovnjači — Kuzovci, ki jih je s svo-flm mehkim peresom oveko-večil dT. Ivan Tavčar, bard Poljanske doline. Komur se zahoče izprehoda aH Meta v okolico, ima bogato izbere. Na vseh straneh vabijo zeleni griči, temni gozdovi, bele ceste, tihe, romantične doline. Denimo, da stopiš proti Hotavljam. če počasi prestavljaš noge, prideš po prijetni poti ob desnem bregu Sore v desetih minutah do pokritega lesenega mostu, znamenitosti svoje vrete, ki je že zelo redka v naših krajih. Malo dalje si že v Hotavijah, skromni lepi vasici ki Jo od vseh strani pritiskajo brda, da komaj najde prostora za svoje bele hiše. Lična cerkev ponižno ždi v svojem tesnem kotičku med hribom in Soro. V Hotavijah se cesti cepita; ena krene skozi vas na desno ter se izgubi med zelenimi hodmi ob Kopačnici ki bistro žene svoje vode proti Sori. V tej lepi tihi dolini se do sitega navžiješ božje samote. Potok šumi in žubori svojo pot, ob cesti stojč rumeni cveti lučnika, velike modre zvezde cikorije in goste naselbine šent-Janževke; zvončnice se mirno pozibavajo v lahnem vetru, na desni in levi se vrste visoka, gozdnata brda in med njimi si ob beli cesti krči pot mladostno razigrana Kopačnica. ■— Pri Topličarju ti postrežejo z dobrim domačim kruhom in pijačo; tu se lahko okoplješ v toplem vrelcu, ki so ga zajeli v mal bazen to prekrili s senčno uto. če hodiš naprej po dolini, se ti na mostu v Kopačnici odpre najlepši pogled na Ble-goš: tu pregiedaš od vznožja do temena njegovo mogočno pojavo; ves Je pogreznjen v temne gozdove, na vriau pa nosi široko zeleno planoto. Mimo Krnice in Tič-jega brda prispeš nazadnje po strmi poti do stražnice ob državni meji, kjer ti prijazni kapilar pokaže mejno grapo v Me-klnovšu ta te za nameček Se povabi na črno kavo. V Hotavijah pa tudi lahko aavtješ na levo po cesti proti »rem. Mimo skalovite tesni kjer v globokih tolmunih zastaja temna voda, prideš, v vas Trebijo; tu te zanima v zelenje pogreznjena stavba osnovne Sole; domačini pravijo, da je nastalo včasih od 2irov pa do Treibije veliko globoko Jezero in da so hodili čistit ln trebit odtok vode pri tej vasi, ako so se hoteli izogniti poplavi odtod da baje izvira Ime vasi. šilasti zvonik Stare oslice moli visoko v hribih na desni proti nebu; mimo Fužin, kjer si lahko ogledad žirovskd elek- - Iz- I. itnml tričao centralo, to po nadaljnjih ovinkih se spustiš v Selo to mimo Sv. Ane na Lednici, ki na griču sredi zelenega gaja razveseljuje srce to oko, kreneš po ovinku v široko žirovsko ravan. Pogled ti obstane na dvostolpi žirovski cerkvi ta Zbeži dalje k staremu znancu na Vrhu, pri Sv. Treh kraljih, ki vlada nad vso okolico. Lepi so tudi bližr$ izprehodi iz Gorenje vasi: če se hočeš najesti debelih poljanskih borovnic, se moraš vzpeti v okolico Preduča, samotne jase v gozdu nad vasjo. Na nasprotni, Južni strani al v desetih minutah na Lajšah, odkoder pregle-daš vso gorenjevaško ravnino; odtod lahko streljaš po mili volji — ■ fotografskim aparatom seveda; motivi se ti kar vsiljujejo. — AH pa se gibi ješ polagoma po ravnini skozi Sp. to Zgornjo Dobravo pod strmi holmec Sv. Urbana, čegar cerkvico bo malone zadušil bujni gozd okrog njenega zidovja. — In v Poljane moraš seveda tudi »topiti, da pogledaš rojstno hišo Tavčarjevo ta se v nemem občudovanju zamakneš v mojstrsko Subičevo sliko Madone, ki drži Kristusa v naročju. Ce hodiš po Poljanski dolini ne moreš mimo Blegoša To Je gora vseh gora za Poljance, njihov ponos ta njihova ljubezen. Vso dolino obvladuje v ozadju njegova košata, široka, kopasta glava. Iz Gorenje vasi ga ne vidiš, zakrivajo ga griči nizkega predgorja. Ce pa stopiš do Sp. Dobrave aH do Hotavelj, se ti že pokaže njegova mogočna pojava Najlepši pa je pogled na Blegoš iz Kopačnice; tam se pokaže vladar Poljanske doline v vsem svojem visokem veličastvu. Od tam najbolj mika ln vabi; dolgo se mu ne moreš ustavljati. In prej aH siej mu boš stopil na teme, ako živiš v njegovem podnožju in ako te vabijo gore. čez Voljake, Stu-dor in Leskovoo mu prideš kmalu do živega, aH pa kar čez čabrače in po gozdu in grebenu na vrh. Doli se lahko spustiš na 2etino in po slikoviti višinski poti čez Malemski vrh in Brda na Trato ali čez Javorje v Poljane. Na vrhu Blegoša se zagledaš v Triglav to njegovo družbo, pramotriš globoko doH v solncu tonečo Selško dolino in z obžalovanjem ta težkim srcem pozdraviš široko sleme mejnega Porezna. Potem pa se zlek-neš v travo, strmiš v nebo to uživaš srečo, ki je na gosto razsejana po vseh vrhovih naše domovine. — Na severni strani Blegoša gori rdeče grmičevje sleča to kimajo rumene košarice kosmate škržolice. Ves vrh je pretkan s posušenimi cveti velikega svišča; če Imaš srečo, najdeš še tu in tam temno glavico dišeče murke; pravijo, da jih je bilo včasih vse črno v travi okrog vrha; pa so Jih pohrustale leskovške krave, i ki se sedaj sprehajajo po Begloše-vem temenu: kajti kravam gre murka v slast kot otroku čokolada — Nižje doH v svetlih bukovih gozdih pa sameva v zgodnjem poletju prelepi cvet — Marijin čeveljc; morda vedo leskovški ln žetinjski fantje za tajne moči te rože in jo skrivaj podtaknejo svojim dekletom, če — trdo-srčne in neusmiljene, kakršne pač so dekleta — nočejo in nočejo usHšati njihovih vročih prošenj ... Dr. A. B. Sleparski prekupčevalci v ljutomerski okolici Ljutomer, 18. julija. V zadnjih Sasfh se ie razpasla v naših krajih navada, da kupujejo razni nakupo-valci in mešetarji pri kmetih razno blago, zlasti živino, sadje in jajca, za tega ali onega trgovca, kakor pravijo, ali pa kar na lastno pest in to dostikrat brez obrtnega dovoljenja. Pri svojem poslu so često prav spretni. Tako n. pr. posetijo kmeta-sadjar-ja, mu obljubijo za sadje primerno ceno, včasih celo višjo kakor drugi in mu naročijo. naj pripelje sadje določenega dne na železniško postajo. Zgodi se. da tak naku-povalec sploh nima kupca za blago in da preži na postaji, kdaj bo temu ali onemu nakladajočemu trgovcu zmanjkalo sadja za poln vagon. Takrat šele se z njim pogodi ter pritisne, če treba, tudi na eeno. ki jo Je m % Okusna ta zdrava Je KOLINSKA KAVA! poprej ponudil kmetu. Ta pa mora dati sadje tudi po nižji ceni f« ga noče voziti nazaj domov. Tožita naknpovalca ne more, kep ta navadno nič nima. Taki nakupovalci bo škodljivci kmeta ta reelne trgovine, ki plačuje visoke davke. S reško načelstvo Je že opozorilo kmete, na) se pred sklenitvijo sličnih kupčij prepričajo, če je nakupovale« za nakupovanje spk>h upravičen ali ne. Ce kupuje nakupovalee na lastno pest, se mora izkazati t obrtnim dovoljenjem, če pa za koga drugega, potem pa mora imeti posebno legitimacijo, ki jo izdaja trgovski gremij in potrjuje »reško načelstvo. Legitimacije se izdajo samo za dobo šestih mesecev. Vsako drago pooblastilo ali druga izkaznica Je neveljavna. Kdor bi nakupoval blago brez obrtnega lista ali omenjene legitimacije, gotovo nima poštenih namenov in naj ga kmetje takoj naznanijo županstvo ali pa najbližji oroi-niški postaji Radio Izvleček iz programov Nedelja 19. JnHJa LJUBLJANA 9.: Kmetiško vtodatatija. 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.805 Versko predavanje. — 1L: Koncert Balonskega kvinteta. — 12.: Napoved časa in poročila — 12.15: Plošče. — IS.: Vremenska napoved. — 15.30: Veseloigra »Ve-leturist«. — 17.30: Prenos prvenstven« nogometne tekme Ilirija : Hajduk. — 20.: Koncert na citre. — 20.45: Godba na hroma tično harmoniko. — 21.15: Prenos plesne glasbe z Bleda — 22.: Napoved časa in poročila — 22.15: Salonski kvintet. Ponedeljek 20. julija LJUBLJANA 12.15: Plošče. — £S.«Se Dnevne vesti. — 13.: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Klima in človek. —. 20.: Valčkova ura salonskega kvinteta. —• 21.: Opera na ploščah. — 22.: Napoved čar-sa ta poročila. BEOGRAD 11jso: FtodCa. — M.4BS Koncert radio-orkestra. — 19: Popoidnoski koncert — 20.30: Vokalen koncert 21: Radio-crrkester. — 22: Poročila. — 22.20: Flavta. — 22.50: Prenašanje taja postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30 Koncertni večer. — 22: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.10: Plošče. — 19.05* Narodne pesmi — 19.35: Program iz Brna. — 21: Pevski koncert — 21.30: Violinske skladbe. — 22.20: Plošče. — BRNO 17: Plošče. — 19.05: Prenos to Praga. — 19.35: Humoristična scena. — 20: Koncert orkestra. — 21: Igralski večer. — 21.30t Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.: Koncert lahke glasbe. — 19-20: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 22.30: Lahka ta plesna glasba. — DUNAJ 11-30: Plošče. 16: Koncert orkestra. — 20.15: Prenos šlezijskega večera iz Vratislave. — 22.20: Jazz-band. — BERLIN 20.40: Simfoničen koncert — 22.30: Godba za ples. — KO-NIGSBERG 16: Popoldanski koncert. ^—■ 18.25: Klavirski koncert — 19.30: Orkestralen in pevski koncert — 21.10: Slubo-igre. _ MtJHLACKER 16: Popoldanski koncert. — 18.40: Nemško ta rug&o otroško gledališče. — 20: Koncert Regerjeve glasibe. — 22.30: Prenos plesne giaefl» iz Berlina. — 0.30: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 9.15: Godba na pihala — 17.30: Pevski koncert — 18.25: Lahka glasba. — 20: Koncert ciganske kapei«. — 21.15: Koncert opernega orkestra. — Ciganska godba — Torek, TL JnHJa. LJUBLJANA 12.15: Plošča — Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta — 19.30: Gradovi na Slovenskem ta življenje v njih. — 20: Literarno predavar nje,_ 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba, 22: Napoved časa ta poročila. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 13.4K Koncert radio-orkestra. — 19: Večerni koncert — 20: Veseloigra. 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba — 22.30: Poro- gUa. _ 22.50: Koncert radio-orkestra. —. ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Koncertni večer. — 22.40: Koncert lahke gia»-be — PRAGA 17: Plošče. — 19.05: Pozabljene pesmi. — 20.10: Prenos iz Brna, 20 25: Skladbe za kromatično harmoniko. 2110: Pevski koncert — 21.30: Klavirski koncert. — 22.20: Plošča — BRNO 17: Plošče. — 20.35: Prenos programa iz Pra- _ 21: SJuhoigra — 21.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Plošče. — 18: Orkestralen koncert — 19: Mešan program. — 22.15: Lahka godba orkestra — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 13-10: Plošče. — 15.15: Plesna glasba na ploščah. — 17: Komorna gladba _ 20.10: Koncert Millockerjeve glasbe. _ 22.15: Lahka godba orkestra. BERLIN 20: Sluholgra iz cirkuškega življenja. — 21.10: Iz kabineta glasbenih kuriozttet — KONIGSBERG 16: Prenos orkestralnega koncerta. — 18.55: Glasbeno potovanje v Egipt. — 19.30: Poljuden koncert operne glasbe. — 21.15: Recitacije. — 22 30: Koncert komornega orkestra. — Lahka glasba. — MCHLACKER 16.30: Popoldanski koncert. — 19.50: Odlomki Iz romanč&ih oper. — 21.15: Dramski večer. — 22.30: Godba za pl^s. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kvarteta. —• 17.30: Koncert vojaške godbe. — 19.15: Pevski koncert — 20.30: Mešan glasben ta literaren program. — Koncert ciganske kapele. <— <*§ fTTTTRCf« it. TOI Neilelja, 19. VIL 1931 Jubilej dveh odličnih mož iz Loškega potoka Eden vzor gospodarja, drug! vzor šolnika, kremenita narodnjaka oba „ „ Lo5H Potok, 18. Julija, Za Veliko goro ob plečih Debelega vrha »©r ob vznožju Rejske gor© in Bloščka je malo tiho naselje, kjer se je pred 60 leti 21. julija rodil prvi jubilant g. Iran Rus. Iskreno, da bi Se dolgo deloval uspešno bi koristno. NadučitelJ v pokoju gosp. Ferdo Wigele se je sicer preselil od nas, a je vendar tudi naš jubilant. Zibelka mu je tekla pred 60 leti tam za Karavankami v Bistrici v lepi Zilski dobni, kjer je bil njegov oče znan borec za narodne pravice koroških Slovencev in je moral zaradi tega zapustiti Koroško in prevzeti šolo na Robu pri Velikih Rojenice so mu pisale usodo prav tako, kakor njegovim rojakom- Oče ga je poslal v šole, Ivan pa je tudi brez njih postal mož kakršnega narod potrebuje. Z 18. leti je že prevzel skromno posestvo in začel voditi Ksno trgovino, v katere podrobnosti ga je dobro vpeljal pokojni gosp. Hieng na Rakeku. Mlademu vzornemu gospodarju so pe vsi čudili in ko je bil star 28 let, so mu že poverili občinsko gospodarstvo, katero je vodil 12 let Ivan Rus je bil eden izmed prvih pobornikov napredne ideje v kočevskem okraju. S pomočjo pokojnega ribniškega notarja Načeta Gruntaria je Ivan Rus leta 1895. po pravclh pok. Avgusta Endli-cherja ustanovil posojilnico za Loški potok, Drago in Travo, ki je krepko posegla v gospodarsko, še bolj pa narodno življenje tega dela kočevskega otoka. Njene tajniške posle je z veliko požrtvovalnostjo vodil brezplačno več let Z iskrenim sodelovanjem tedanjih župnikov gosp. A. Moreta v Loškem potoku tn gosp. F. Kadunca v Dragi je bila vzgojena nočna garda narodno zavednih mož, ki je budno stala na braniku proti ekspanzivno-sti kočevskih Nemcev, ki so uživali pri oblasti vse predpravice in prejemali po Siidmarki in Schulvereinu razne dobrine. Na tej strani sta delovali podružnici CMD v L>skem potoku in Dragi, katerima je bil Ivan Rus duša. Pokojnemu dr. Tavčarju, dr. Schiffrerju in Ivanu Puclju je pomagal delati jez politiki, ki je razdvajala narod. Njegova velika lesna trgovina je velikega pomena za ves Loški potok- Kam bi šli rinogoštevilni delavci, Žagarji in vozniki, če ne bi imeli zaslužka pri tem podjetju? Kakor po svojem vzornem gospodarstvu, tako je tudi po svoji plemenitosti gosp«. Ivan Rus znan daleč naokrog. Od daleč ga hodijo povpraševat za svet in prosit za pomoč, katere Ivan nikdar nikomur ne odreče. Za svojo sposobnost in zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save to z Jugoslovansko krono. Ob 601etnici in ob priznanju njegovih ▼elikfh dosedanjih zaslug želimo V nedeljo 19- VII. ob 17-45 Igrišče SK mrije državno prvenstvo Ob vsakem vremenu 9304/a Laščah. Ferdo je takrat študiral v Ljubljani, kjer je nastopil tudi svojo prvo 6lužbo, a že v drugem šolskem letu je prišel v idilično Loško dolino. V Starem trgu je preživel svoje zlate čase, pa tudi dokaj bridkosti. Tu si je ustvaril družino, a mu je smrt ugrabila sedmero otrok s soprogo vred. Rešil je samo sina - edinca. Dober in plemenit značaj, kakršen Je Ferdo, je bil v Loški dolini eden izmed prvih nositeljev naprednosti Zaradi tega pa ni bil dobro zapisan pri takratni višji gosposki. Pol življenja in vse svoje najdražje je pustil v Loški dolini, pa vendar ni dobil razpisanega mesta na novi šoli v Iga vasi. Iz Loške doline je odšel razočaran v Loški potok, kjer si je v kratkem pridobil med tovariši in med ljudstvom toliko simpatij, da je ostal na šoli celih 21 let, vzgojil več generacij ter z veščo roko vodil mlajše učne moči k samostojnosti. Ko so bili pred in med vojno za kočevske Slovence najtežji časi, sta reševala naše ljudi narodnega pogina le Ferdo Wigele dn Ivan Rus. V veliko oporo jima je bila potoška posojilnica. Tiho, brez kadila in Škropila Je odšel Ferdo pred tremi leti v pokoj v zavesti, da je posvetil svoje življenje narodu in njegovemu vstajenju. Čvrst in krepak duševno in telesno, se sprehaja po Dolenjski cesti in priliva pod Golovcem svojim na-geljčkom, ki mu delajo družbo v samoti-Naj bi mu bilo mnogo mirnih, srečnih let plačilo za vse trpke preizkušnje v življenju. Požar v Zgornji Kokri Kranj, 18. Julija. SrecB gozda Je stala na samem z lesom krita stanovanjska hiša za delavce, ki so bili nslužbeni pri velefcidustrijcu Fnanca Dolencu iz Škofje Loke. Ker žo od januarja ni bil očiščen dimnik te hiše, ml čudno, če so se preteklo sredo ponoči kmalu po polnoči vnele saje ki je zajel ogenj vso poslopje. Zaradi kfadao velike cd« M bU» nastal velik gozdni požar, ki »o ga pa pre- prečiE Dolenčevi delavci, ld so M lotiB gašenja z vso požrtvovalnostjo. Poslopja našo mogli rešiti in je zgorelo do taL Najbolj j« prizadet delavec Flander, ka ima ženo ia dva otroika. Zgoreli st«, mu vsa obleka in oprava. Učni tečaj na Mladiki za rastlinsko prehrano Gdč. Zemljanov* med gojenkaml IjidAJutt, 38. joSja. Za Časa letoSnje kulinarične razstave t TJnionu je priredila naša odlična gospodinjska šola Mladika v Ljubljani zanimivo večerjo z zelenjadnim jedilnikom. Povabila je poleg odličnih predstavnikov ta predsrtavnic naše javnosti tudi več ljub-lja.nskih zdravnikov in pristašev rastlinske hrane. Jedilnik Je obstojal Izključno iz rastlinske hrane, deloma surove, deloma kuhane. Gostje, ki so bili na tej večerji, je niso mogli prehvalitt že tedaj je neumorna, za vsak napredek vedno vneta ravnateljica gospodinjske šole, gdč. Zemljanova obljubila, da priredi v tekočem letu za ljubljanske gospodinje učne kuharske tečaje o rastlinski brani in tozadevna predavanja. In res, ni Se dobro minilo redno šolsko leto, že se je pričel prvi osemdnevni tečaj. že k prvemu tečaju, ki se Je vrffil t dneh od 26. junija do 4. julija, se je prijavilo zadosno število ukaželjnib gospodinj, ki so pokazale izredno zanimanje za rastlinsko hrano. Učni čas je trajal od 5. popoldne do 8. zvečer. Vsak dan je imela gospa, ravnateljica na podlagi sestavljenega jedilnika primerno predavanje o novi prehrani, ki jo propagirata na temelju poizkusov med znamenitimi švicarskimi zdravniki posebno dr. Birchner tn Benner in jo v svojem sanatoriju z uspehom tudi uveljavljata. Novi način priprave rastlinske prehrane ohrani namreč vse svoje snovi, ki so se po starem načinu pripravljene, izgubile in zavrgle, ki pa so velike vrednosti za človeški organizem. Sedanji čas je čas presnavljanja, obnove na celi črti. Vse se izpreminja. Današnji človek živi vse drugače, kakor so živeli prednamel. Njegovo delo porabi več energije, zahteva več napora, toliko du- ševnega kakor telesnega. Zato rabi tudi njegovo telo take hrane, ki mu daje moč, toda prožnost, ga ne ob te žuje, a krepi Mesna in močnata jed redi in debeli, človek je po nji len in zaspan. Rastlinska hrana ga poživlja in krepi, pospešuje prebavo in ne obtežuje želodca. Dragocene snovi, ki so po najnovejših raziskavanjih našemu organizmu potrebne, so izključno v surovi rastlinski hrani. Vendar smo tako razvajeni tn navajeni, na dosedanjo hrano, da se morda nobeni sodobni novotariji ne bi tako težko privadili, kakor izključno surovi hrani. Zato se moramo le postopoma ln polagoma sprijazniti z njo in se je privaditi. Slaba kuhinja povzroča različne bolezni. želodčne in črevesne katare, bolezni, ki jih ne opazimo tako hitro, pač pa občutimo, ker nam povzročajo utrujenost, nekako duševno apatijo In telesno lenobo. Naša hrana je obstojala do sedaj po večini iz mesa, močnatih jedi in le malo rastlinstva. Toda to (rastlinstvo) se je pripravljalo ln se še pripravlja tako, da izgubi vse naravne redilne snovi. Izumetničena, rafinirano pripravljena, varjena, parjena, z različnimi začimbami in dišavami pripravljena hrana pa je baš s tem izgubila na svoji hranilni vrednosti. Kljub temu, da telo želi zelenjave lm čuti odpor proti preobilici mesovja, se še dandanes po pretežni večini hranimo z mesom ln nepravilno pripravljeno zelenjavo. Novodobna priprava zelenjave Je deloma surova, kuhana pa tako pripravljena, da ohrani čim več hranilnih snovi, to je rastlinske soli in vitaminov. Ce smo navajeni, da špinačo, mangold, kolerabe, ohrovt in slično najprej poparimo, nato odcedimo in potem skuhamo do mehkega v obilici slanega kropa, ki ga potem odcedimo, je to po novem načinu čisto napačno. Z iz- kuhavanjem in v odcedku zavržemo triče-trt dragocenih rastlinskih snovi. Po novi metodi se zelenjava dobro opere v čisti vodi, pusti, da se odteče, nato pa jo na tesnem parimo in nazadnje dodamo le košček presnega masla. Solimo le malo. Veliko zalenjave se da pripraviti surovo prav okusno. Paradižniki kot surova jed so znani že dolgo, zelje tudi, toda da tudi kolerabe, peso, korenje, grah, zčleno uživamo lahko surovo, tega mnogi še ne vedo. Gospa ravnateljica Zemljanova nas je seznanila tudi s tem. Kot predjed k vsakemu jedilniku je bila surova predjed, bodisi surova sadna mešanica ali surova zelenjavna plošča. Vsak dan kot prvi red drugačna rastlinska juha, vsak dan drugačna rastlinska jed za drugI red, zrezki, pudingi, narastki obloženi z prilogami in zele-njavami, vsak dan drugačna sladica s sadjem Vse prikupno za oko, vse okusno in vabljivo. »Jed mora biti za oko 'mikavna, ako naj bO želodcu v slast ln tek in organizmu v prid in lek!« V svojih predavanjih nam je gdč. Zemljanova razlagala vrednost mleka in mlečnih izdelkov. Z okusom in pridom je sestavila po starih pojmih nemogoče jedi z mlekom. Tako n. pr. nadevana paprika s kislim mlekom, kraljevska repa, kolerabi-ce v beli omaki, kumare s kislo smetano, jagode s tolčeno smetano, sirovi smočki kot vložek za juho itd. Vse okusno. Sodobni način življenja zahteva temeljite preosnove tudi v prehrani, temeljite reforme v kuhi. Dolžnost vsake gospodinje je, da preneha s tem, kar je kvarnega. V polni zavesti za zdravje svoje družine mora sprejeti boj proti zastarelim predsodkom. To je njena dolžnost, njen delokrog, v katerem bo našla vedno novo zadoščenje. V tem mora iti tudi preko svojih lastnih predsodkov, čim se zave o koristi novih pojavov in spoznanj. Od oktobra dalje nam obeta gospodinjska šola na Mladiki pod vodstvom ravnateljice gdč. Jerice Zemljanove, gospodinjsko posvetovalnico redno po enkrat na teden. Obenem pa bodo pričeli tedaj zopet osemdnevni poučni večerni tečaji s predavanji o rastlinski hrani in pripravi iste. Vse gospodinje, ki čutijo potrebo po osvežitvi svojih sposobnosti in delovnih moči, Zavidajo Vam Vaš smehljaj? Erasmic Savon Dentifrice po-vzroča trajno in sijajno beloto zob ln izpopolnjuje z dovršeno lepoto Vaš smehljaj v zavist Vaših znancev. In še nekaj — nežni privlačni vonj povzdigne dražest Vaše osebe. ERASMIC SAVON DENTIFRICE fft-07S željne spoznati nove metode T pripravi rastlinske hrane, bodo z veseljem to pozdravile. Kajti zadovoljne ta za svoje dolžnosti obodrene se bodo po končanem tečaju ločile od gospodinjske matice Mladike in se vrnile bogatejše na znanju y svoj ožji, važni delokrog. — Utva. ♦ Opomba. — Nekaj receptov za surove predjedi je z dovoljenjem gdč. Zemljanov« že prinesel tedenski jedilni list ▼ reviji »življenje ta svet«. Po možnosti se bodo vsak teden pod isto rubriko priobčevali še nadaljnji recepti za rastlinsko hrano. Od solnca ogorelo zdravo kezo mladeniške svežosti, zdravega izgleda daje Vam NIVEA-CREME NIVEA- ULJE OLJE ZA KOZO IN MASAŽO. Oboje vsebuje edinstven svoje vrst« — Bocerlt, ld neguje kožo, oboje ublaži nevarnosti solnčaric« in daj« telesu prekrasno barvo, tudi pri oblačnem nebu. NI-VEA-Creme hladi telo, kadar je vroče. NTVEA-olJe vas varuje prehlada radi prenaglega ohlajenja, kadar je slabo vreme. Tako se morete tudi v hladnih dnevih kopati na zraku ta v vcx£L NIVEA-CREMA.: Dta 5.— do 22.—. NIVEA-OLJE Dta 25.— do 35.—, Jugoslovan. P. BEHERSDORF & OO. d. s. o. j., Maribor. tor državne realne gimnazije v Kočevja Anton Burgar; za tajnika prof. Voštar Nace; za blagajnika inšpektor Betriani Teo; za odbornike pa notar in hišni posestnik dr. Maurer Vilko, hišni posestniki Novak Ivan, Bogataj Ivan, hotelir in posestnik Ferdo Tsehinkel, župan Kostanjeve« Maks in prof. Ivan Polovič; za preglednika dr. Tavčar, odvetniški kandidat in Tvrdy Alfred, železniški uslužbenec v p.; za namestnike pa inž. Štiglie Franc in prof. Kamer Janko. Dijaški dom v Kočevju Kočevje, 18. julija. Ta fciternat m srednješolsko mladino kočevske realne gimnazije je interesantno humanitarno vzgojno podjetje. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1919. ter je začelo s prav skromnimi začetki pod gostoljubno streho takratne gimnazije. Leta 192l- je pridobilo enanadstropno hišo s kakimi 15 ha sveta s kapaciteto največ 15 gojencev. Danes pa razpolaga društvo z dvema dvonadstropnima palačama, vzorno lastno ekonomijo, vrtovi, igrišči itd. ter s kapaciteto 110 gojencev. Pod njegovo okrilje pošiljajo svoje sinove najboljše slovenske rodbine, a društvo podpira s svojimi napravami in ustanovami letno okrog 20 revnih, toda talentiranih dijakov, omogočujoč jim z materiielHO in moralno podporo, da srečno dokončajo srednješolske študije. Dne 15. t m. se je vršil XI. redni občni zbor društva. Udeležilo se ga je okoli dve tretjini vseh društvenikov. Mnogoletni društveni predsednik odvetnik dr. Sajovic, pod čigar predsedstvom in vodstvom se je društvo tako dobro razvilo, je podal interesantno predsedstveno in gospodarsko - upravno poročilo občnemu zboru. Iz tega in poročil ostalih društvenih funkcijonarjev posnemamo, da ima društvo Dijaški dom 24 članov, med njimi 4 častne, 6 ustanovnih in 14 rednih, ki plačujejo mesečno po 10 Din članarine v društveni podporni fond. Občni zbor je poslal častnim članom: predsedniku vlade Petru Zivkoviču in ministroma Nikoli Uzunoviču in Boži Maksimovičn brzojavne pozdrave. Društveno poslovno le- | to je stalo v znamenju tesnega in vzajemnega sodelovanja gospodinjstva in ekonomije in se je večino potrebnih sadežev, pa tudi mleka, masti, drv itd. dobilo iz lastne ekonomije. Predsednik je vodil društvo z enim uradnikom in 11 posli; pedagoško delovanje društva je ostalo pod veščim vodstvom prof. Alojzija Sivea in še dveh gg. profesorjev. Od 84 gojencev je padel le en dijak, nekaj jih ima ponavljalne izpite, ogromna večina pa je izdelala, in sicer trije z odliko. 13 s prav dobrim uspehom, ostali z dobrim- Poleg prejšnjih naprav, vrtov in igrišč je društvo izgotovilo letos za svoje gojence krasno čitalniško dvorano. Društvo je letos v palači I. napravilo nov umivalnik, izpopolnilo inventar itd. Društvo je polagalo odločilno važnost zlasti na prehrano gojencev in red t poslovanja ■ njimi. Dobre razmerje med društvom in gojenci je rodilo tudi tako ugodne učne rezultate. V ostalem pa ni bilo kulturne ali patrijotične prireditve v mestu, pri kateri bi Dijaški dom ne bil bodisi v materijal-nem, bodisi v moralnem pogledu storil svoje dolžnosti, tako da lahko rečemo, da stoji društvo Dijaški dom morda kot najmočnejši patrijotični in imovinski steber v Kočevju, ki se svojih humanitarnih ciljev in dolžnosti dobro zaveda, jih vrši iz lastne moči in lastne inicijative, tako da je lahko v ponos vseh pravih naeijonalnih ljudi v mestu in okraju. Iz poročila podpredsednika, direktorja Burgarja sledi, da je dalo društvo v preteklem letu za 33.500 Din dijaških podpor. Iz finančnega poročila (M. Kajfež) izhaja, da je društvo finančno popolnoma uravnovešeno in da ima okrog en milijon Din čiste imovine. Prof. Alojzij Sivee kot Sef pedagogi je J« podal interesantno in izčrpno poroSlo z zanimivimi predlogi, ki bodo predmet odbo-rovih sej. Funkcionarjem Je bfla izrečena zahvala, v novi odbor za triletno dobo pa so bil Izvoljeni gg.: za predsednika ponovno banski svetnik in odvetnik dr. Sajovie Ivan, posestnik v Kočevju; za podpredsednika direk- Delavnost konstanjeviskega Rdečega križa Kostanjevica. 18. joKfja. Ptava&ua Je naloga, ki jo vmše na d eie® knjjorao organizacije Rdečega križa, ki streme za tem, da čim več doprinesejo zA zdravje naroda. Vsa čast gre tudi agSk DCOIU krajevnemu odboru RK v Kostanjevici, ki pod Todsfavom predsednika gosp. Zagorca Franja, tajnika g. Burje, okrožnega zdravnika g. dr. Ivaniševiiča in aktiv« nSh odbornikov doesza lepe uspehe. Za letos si je krajevni odbor RK nadel nalogo, da propagira ▼ čim večjem obte-ga ljudsko brigijeno. Odbor je na lasrtno in4» orjativo in lasftme otroške povabi Hlgijeo-skš zavod, da je priredil higijensko raz« stava Predavanja, ki so se vršila po vecSni »večer, je obiskalo 1450 oseb ali povprečno 144 na večer. Pij tem nSso všteti oni, kt ■o ri razstavo samo oglodalL Se lepši uspeh je zafoedežii odbor m «** maiitansikim tečajem, katerega do3a in vo» dilna sMa je bit tukajšnji agftrri narodni delavec, okrožni adravnik g. dr. Ivo Im* nišerič. G. doktor je $aim vodil strokovna predavanja, ki so brez prekinjen ja trajala tedensko po 2 nri r Sašu od 8. aprila do 29. junija letos. Povprečno je predarvang* obiskovalo 43 tečajnikov, od katerih se ja za javni izpit pcs^aivflo 25. V slavnostno okrašeni ioJBfci sobi ao s« ■vsMi zaključni izpiti db prisotnosti delega« ta oblastnega odbora RK te Ljubljane gosp. Matnariča in domačega krajevnega odbora. Odgovori kandidaitov in kandidatk so bili točni in pokazala se je njihova praktična iz« vežbanost v vsakem pogledu, tako da je iz« pitna komrierja priznala vsem tečajnikom prav dober uspeh. Nag bo agitoost našega krajevnega od* bora RK vsem v pobudo, da * podvojeni« mi nlami usmerijo delo v praven narod o« vega zdravja! Smrtni padec 701etne ženice Mojstrana, 18. julija. V četrtek 15. t m. «o pokopali na dov-škem pokopališču 701etno vdovo Lenko La-kotovo, po domače Turkovo, ki je umrla zelo tragične smrti. Nesrečna ženica, ki j« bila tudi v starih letih vzor marljivosti, se je podala v tOTek zjutraj na skedenj po klajo za živino. Ko je bila sredi lestve, je iz neznanega razloga omahnila, padla n« pod in obležala na mestu mrtva. Vsaka pomoč je bila zaman, ker si je pri padcu na glavo prebila lobanjo in najbrže zlomila tudi hrbtenico. Zdravnik je ugotovil takojšnjo smrt Tragično pri vsem dogodku je zlasti la, da Turkovo rodbino neizprosno preganja usoda. V nekaj letih Je izgubila uboga mati troje sinov. Svetovna vojna je pobrala Alojza, 1. 1923. so zmečkali hlodi Jakoba, lansko leto je umrl nesrečne smrti Tomaž in naposled je tragično preminila še mati sama. Obilna udeležba občinstva pri pogrebu j« pokazala, kako je bila ženica priljubljena med občani Mimo spavaj med svojimi sinovi, saj življenje M je bilo le trpljenje! ULJ II I II II H I H M H »H HJUULOJUULBJU1JLI Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Letošnji absolventi elektro-delovodske šole na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Prvi na desni je Josip šuster iz Maribora, ki je dne 9. t. m. pri kopanju v Dravi utonil ter še njegovega trupla do danes niso našli. Pokojni Pepi Je bil izredno simpatičen mladenič, veselje in ponos staršem in edini sestri. Med študijami je stanoval pri našem tovarišu A. Betu ▼ Rožni dolini, 9>omače vesti * Spomenik kralju Petru L v Ljubliani se bo svečano odkril v nedello 6. seDtembra. Priprave so že v teku. Vse organizacije se naprošajo. da uvažuieio termin odkritja. Te dni 'e bil zeraien temelj. Dravkar se oa montira podstavek, v katerega se bo vložila spominska listina. V ta namen ie sklicana II- plenarna seia odbora za postavitev spomenika ki se bo vršila v soboto 25. t. m ob 11. dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata. K seji so vab-lieni vs; člani častnega predsedstva, reprezentančnega in izvrševalnega odbora. Po poročilu izvrševalnega odbora se bo vložila «nominska listina v podstavek. * Za četrto »Jutrovo« potovanje v 'Pariz na kolonijalno razstavo v dneh 8. do 18. avgusta poteče rok za prijave v sredo 22. t. m. Program in pogoji za to potovanje so isti, kakor so to bili za dosedanja tri potovanja: potovanje stane skupno 3.300 Din za vožnjo Ljubljana-Pariz in nazaj v III. razredu brzovlaka, za prehrano in stanovanje v prvovrstnem modernem hotelu, obisk razstave, trije ali štirje izleti V pariško okolico, avtokari in vodniki za ogled Pariza, predstava v operi — balkonska loža, vstopnine v muzeje in gradove, napitnine in drugo. Pristojbine za razstavno legitimacijo (60 Din), za francoski vizum (13 Din) in za avstrijski vizum (30 Din) gredo na breme udeležencev. Ako se do določenega roka 22. t. m. prijavi zadostno število interesentov, bomo objavili v listu podroben program tega četrtega potovanja in ga tudi razposlali vsem interesentom obenem z obvezno prijavnico in z nadaljnjimi navodili, če se pa do gornjega roka me prijavi zadostno število udeležencev, ker se interesenti, kakor čujemo, bojč av-gustove vročine, potem bomo to potovanje v avgustu odpovedali. Opozarjamo pa že sedaj, da bomo v dneh 2. do 12. septembra, torej že pred začetkom šolskega leta, priredili vsekakor še eno potovanje, za katero je med interesenti že dalje časa precejšnje zanimanje in imamo že danes večje število prijav. Program in pogoje tudi za to potovanje v septembru bomo pravočasno razpisali v našem listu in razposlali posameznim interesentom. — »Jutro«. * Voiaške vesti. S kraljevim ukazom sta imenovana: za komandanta dunavske di-viziiske oblasti kraliev ad.iutant nehotni brigadni general Pavle Pavlovič za vršilca dolžnosti kom^danta aerodroma 7 zrakoDlovnega polka oa zrakoplovni kane tan 1 razreda Franc Rus. Od svoie dosedanje dolžnosti ie razrešen zrakoplovni kaoetan 1. razreda Joža Zupančič ter no-stavlien na razooloženie ministru voisKe in mornarice. Konjeniški narednik . vodnik S konjiškega polka, na službi pri vojaškem tožilstvu savcke^a diviziiskega vojnega sodišča Fran Kuražiia ie traino uno-koien. — Obenem popravljamo, da j t p;t za čin aktivnega zraVnnlovnega maior-ra naoravil kaoetan 1. razreda Joža (ne Dragotin) Zupančič znani naš pilot in tekmovalec na maloantantnih tekmah. * Izpremembe v banovinskl službi. Z odlokom kr. banske uprave dravske banovine so imenovani: inženier Anton Strgaršek za banovinskega pripravnika pri tehn;?kem razdelku sreskega načelstva v Mariboru: Niko Zupančič za banovinskega pisarniškega uradnika pri iavni bolnici v Brežicah: Bozomila Grafenauerjeva za bano-vinsko arhivsko uradnico ori zdravilišču na Golniku: Fran Krašovec za banovinskega uradniškega pripravnika ori kr. banski upravi• Georgij Kudašev za banovinskega uradniškega pripravnika pri tehniškem razdelku sreskega načelstva v Celiu: Anton Mlinar za banovinskega zvaničnika pri sreskem cestnem odboru v Ptuju: Franio Romih za banovinskega uradniškega pripravnika ori banski upravi v Ljubljani: Ljude-vit Sagadin za tainika sreskega cestnega odbora v Ptuiu: Elza Pihlerieva za bano-vinsko zvaničnico ori iavni bolnici v Ptuiu. Banovinska arhivska uradnica Hedvika Brusova. arhivska uradnica ori kmetijski šoli v t. Juriju ob iuž. žel., je na lastno prošnjo premeščena h kr. banski upravi v Ljubljani. * Notarski izpit je naoravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubliani s prav dobrim uspehom notarski kandidat goso. Milan Hafner iz Ljubljane, sin notarja g. Mate Hafneria. Čestitamo! * Kmetski praznik na Krškem polju, združen z veliko konjsko dirko, sprevodom skupin iz kmečkega življenja, razstavo konj in goveje živine, bo v nedeljo 2. avgusta. Za dirko, sprevod narodnih noš, razstavo konj in goveje živine vlada v vsem krškem okraju že sedaj velik interes. Posebno kmetska mladina se pripravlja in zbira stare narodne noše, da se bo ta dan postavila pred tisoči gledalcev, ki pridejo Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani dne 18. julija 1931. številke za označbo kraja pomenilo: 1. Čas ODazovanja, 2. stanje barometra, 3. temoeratura. 4. relativna vlaga v %. 5. smer in brzina vetra 6. oblačnost 1—10, ? vrsta padavin, padavine v mm. — Temperatura: Prve številke pomenijo nalvišio. druge nainižio. LiubFana 7.. 764.8. 152. 68 tiho. 2. dež, 0.2. 24.4. 13.2: Maribor 7.. 763-3. 15.7. 59. NE 1. 6. dež 2.8 24.8 10.3: Beograd 7.. 762-9 18.8. 58. NE 1. 4. —. —. 29.1. 18.2: Saraievo 7. 763-6. 16.7. 70. tiho. 9. —. —, 23.3 13.5: Skoolie 7.. 761.4. 19.8. 65. ESE 2. 10 — 33.2. 19.8: Kumbor 7.. 758.2. 26.7. 50 SE 8 6. —. —. 34.0. 21.2: Solit 7.. 760.2. 25 9. 46 NE 8 0 —. —. 33.4. 20.8: Rab 7.. 763.0 24.8 42. tiho. 1. —. —. 32.6. 19.6. — Zagreb in Mostar. ni danes depeše. — Solnce vzhaia ob 4.29. zahaja ob 19.43. — Luna vzhaja ob 7.38. zahaia ob 21.53. od blizu in daleč vsako leto ob priliki te velike prireditve na Krško polje. * Dom Jugoslovenskega akademskega društva v Brnu. Jugoslovenko akademsko društvo v Brnu ie objavilo pogoje za snre-lem visokošolcev iz Jugoslavije. Kandidati morajo izročiti prošnje najkasneie do 10. avgusta na naslov: Sprava Jihoslovanske-ho studentstva. Brno. Srbska ulica 537. Češkoslovaška. Prošnji naj se prilože izpričevalo. ubožni list in zdravniško izpričevalo. Priloži oa naj se tudi potrdilo, da ie prosilec vpisan na kaki češkoslovaški šoli v Brnu. Stanarina znaša 100 češkoslovaških kron. siromašni dijaki oa imaio popust 50 do 75 odstotkov. * »Službeni list dravske banovine« objavlja v 41. letošnji številki med drugim: zakon o izvozu in uvozu pšenice, rži in Dšenične moke. zakon o prodaji kmetiiskih proizvodov na zeleno, zakon o geološkem institutu kraljevine Jugogoslavije uredbo o opravljanju pripravniške zdravniške službe. razglas o ukinienju mostnine v Sevnici in objavo o prenosu sedeža kletarske-ga nadzornika za dravsko banovino v Liubliano. * XIII. kongres Saveza jugoslovenskih srednješolskih udruženj, ki bi se imel vršiti od 2. do 5. t. m. v Mariboru v zvezi z občnim zborom župe za dravsko banovino, slikarsko razstavo beograjskih tovarišev in drugimi prireditvami, je v smislu sklepa Centralne uprave SJSU v Beogradu preložen na začetek septembra. * Učiteljice maturantke mariborskega zasebnega učiteljišča iz leta 1916 iskreno vabim na tovariški sestanek 4. avgusta ob 15. v hotelu »Orel« v Mariboru. — Mlina-ričeva. * Kongres Narodne strokovne zveze v Trborljah. Narodno strokovna zveza bo 16. avgusta v Trbovljah. Kongresni dnevi pričnejo že 14. avgusta s sejo upravnega odbora Federacije jugoslovenskih narodnih strokovnih organizacij, ki se bo vršila v Ljubljani. V soboto 15. avgusta se bo vršil delegatski zbor ob 4. uri popoldne v Trbovljah. V nedeljo 15. avgusta bo zjutraj slovesen sprejem kongresistov na postaji na katerem bo imel podpredsednik NSZ g-dr. Joža Bohinjec referat »Gospodarski položaj in naša načela«. Popoldne se bo vr-Trbovlje, ob 10. se bo pa vršil kongres, šila nogometna tekma in ob 4. uri velika vrtna veselica. — Kongresa se udeležijo poleg članov NSZ iz vse Dravske banovine tudi zastopniki Jugoslovenskih nacionalnih delavskih sindikatov iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Splita in drugih krajev. Na kongres pridejo pa tudi zastopniki Češkoslo-venske obec delnicke iz Prage in delegati delavstva iz Vestfalske. Letošnji kongres se bo vršil v znamenju manifestacije za slovansko internacionalo nacionalnega delavstva. Bratska društva opozarjamo na to prireditev in prosimo, da to vpoštevajo. Več o kongresu bomo še poročali. * Prodaja pšenice. Prejeli smo: Kakor je že bilo objavljeno, ie sedaj država prevzela skrb. da se bodo oene našemu domačemu pridelku pšenice držale in da iih ne bo kvarila brezvestna špekulacija. Najmanjša cena za 1 kvintal pšenice povprečne kakovosti ie sedai določena na 160 Din. Določena cena se nanaša na pšenico, ki je suha in zdrava, dobro rešetana in ki ustreza povprečni dobri kvaliteti letošnje žetve. Ako oroducent ne proda svoie pšenice potom kmetijskih zadrug, temveč tr- • govcu za skladišče, se smejo odbiti od objavljene cene samo stroški dovoza železniške ali vlačilske postaje in oa kraievni stroški, če iih ni oroducent že sam plačal. Navedena cena se bo v teku leta postopno zvišala, da bodo tako kriti stroški za hranjenje. obresti, primanjkljaj na teži zrnja in slično. Sicer se na sme pšenica svobodno prodajati, ne samo Izvoznišketnu društvu in kmetijskim zadrugam, ampak tudi vsakemu drugemu kupcu, kot n. pr. trgovcem mlinarjem rn drugim toda ne izood najmanjše cene. ki ie določena po odredbi kraljevske vlade. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani ie umrla ga. Marija Schischeggova. rojena Pater-nostova. žena poštnega poduradnika. Po vreb bo v ponedeljek ob 16 — V Zagrebu ie preminil g. Vladko Kodrič. agronom, dijak . narednik. Njegovo truplo bodo prepeljali na njegov dom k Sv. Križu ori Kostanjevici. kjer bo v ponedeljek ob 16. pogreb Pokojnikoma blag spomin, žaluiočim naše sožalje! • Naši v Ameriki Kakor poroča »Ameriška domovina«, se Je v Chioagu nedavno vršila velika plavalna tekma na daljavo 50 jcrdov. katere se le udeležilo nad 200 deklet. Med tekmovalkami ie bila tudi Slovenka gdčna. Zofka Stritarjeva, ki je dosegla prvo mesto med vsemi olavalkamL za kar ie poleg častnega naslova »naiholi-ša plavalka« prejela tudi zlato kupo. — Pri kopanju v reki Sbeboyganu ie utonil roiak Franc Lončar iz Rogatca na štajerskem. Ponesrečenec zapušča ženo. sina in dve hčeri — V sheboyganski bolnici ie po daljši bolezni umrl rojak Jakob £osmač-oo rodu iz Luč v Savinjski dolini, kier zapušča mater in sestro, v Portlandu pa sina in hčer. V Ameriki ie bival nad 30 let — V Cievelandu je preminil Jakob Romondeli v starosti 57 let oo dolgi in mučni bolezni. V Ameriki ie živel 32 let. Doma ie bil iz Žirovnice ori Cerknici. — Istotam ie umrl Josip Zakrajšek v starosti 64 let Pokojnik ie bil po rodu z Griča ori Velikih Laščah Bil ie zek) aktiven član pri slovenskih društvih. — V Chisholmu je preminil roiak Franc Arko. doma iz Sodražioe. star 55 let ki ie bival v Ameriki 32 let Pred 25 leti ie ori delu v rudniku prišel ob nogo. Zapušča ženo in šest odraslih otrok. — V državni bolnici v Cievelandu ie oo dolgotrajnem trpljenju umrl Janez Šega. star 36 let ki ie celih 13 let preživel v bolnici. Doma ie bil iz Žlebiča ori Ribnici. V Ameriki zapušča brata Antona, v stari domovini oa mater, brata in sestro. — Iz Chi-caga ooročaio. da se ie smrtno ponesrečil ISletni rojak Artur Erčul Pri kopanju ie skočil v plitvino in si zlomi! vrat. • Angleški admiral — ribolovec. Komandant angleške sredozemske flote ki se že nekai časa mudi na našem Jadranu, admiral Shefield. je že ored dnevi prispel v j Sarajevo, kjer se v. tamkajšnji okolici bavi Samo takrat potnjei brez skrbi na letovanje, ako si pred odhodom nabaviš 5HEUT^X SIGURNA SMRT vsema mrčesa! z ribolovom. Admiral je navdušen ribolovec. Spremljajo ga odlični člani Ribarskega društva. * Prijave konj za dirko, ki bo na Krškem ooliu 2. avgusta, sprejema g. Anton Gliha. posestnik in trgovec v Krškem. Čas za prijave ie do 1. avgusta. Po tem roku nri-spele oriiave ne bodo veljale. Priiavnina za vsakega konja znaša 20 Din. Prijave naj vsebuiejo: ime in bivališče gosoodar-ia konja ooois konja. ime. starost, spol ln barva Za konie. ki so že dirkali, naj se navede, kie in kake uspehe so dosegli. * Prostovoljno gasilno društvo na Vidmn pri Krškem priredi v nedeljo 2. avgusta letno veselico s tombolo. Ker je čisti dobiček prireditve namenjen za nabavo gasilskih potrebščin, oziroma motorne brizgal-ne, je dolžnost sosednih društev kakor tudi drugega prebivalstva, da se prireditve udeleže v čim večjem številu. * Nov rudnik premoga v Dalmaciji. Družba Adriia - Bauxit je te dni otvorila nov izdaten rudnik premoga v okolici dalmatinskega sela Dubravice v bližini Solina. Po mneniu strokovnjakov ie premog zelo dober. * Nemški skavti na Jadrana. Po vesteh s Sušaka ie za konec tekočega meseca prijavljen dohod skupine nad 100 skavtov iz Nemčije, ki bodo po krajšem bivanju na hrvatskem Primorin odpotovali v Dalmacijo. * Zagrebška »Riječ«. Prejeli smo 28 številko te revije s pestro vsebino. Med drugim obra -nawa revija politični in finančni bankrot Nemčije. Letno stane 120 Din. Naroča se na naslov: Zagreb. Berislavičeva ulica 10-1. * Najbolj vroč dan zadnjih 70 let. Pišejo nam: »Čital sem. da ie zagrebška vremenska opazovalnica zabeležila 14. t m. v stnci 37. na solncu pa 50 stopini Celzija, kar da ie bil tam najbolj vroč dan v zadnjih 70 letih. K temu vam poročam, da sem na Kogu ori Sv. Bolfenku istega dne kon-štatiral na solncn 58 stopinj C. v senci pa 40 stopinj C. Pri nas so oo večini vinogradi ki vsi spadajo k Uutomerškim goricam. Če ne bo kakih vremenskih nezgod, se baš zaradi solnčnega poletja lahko pričakuje izvrstna kapljica, kakor je zrasla v letih 1911 in 1921.« * »Jugoslavija« (JugosJavenski tnrizam). Prejeli smo julijsko številko tega oficiiel-nega glasila za propagando našega turizma v inozemstvo, ki prinaša poleg lepih ilustracii razne spise v nemščini, francoščini in angleščini. Med drugim ima reviia članka ^Ljubljana, daš jugoslavische Salz-burg« izpod peresa g. Pintaria m »Upper and hmer Carniola« ge. Copelandove. Časopis 9e naroča ori administraciji v Splitu ali preko kakšne knjigarne. Posamezna številka stan* 10 Din. Letno stane revija 120 Din (za inozemstvo 140 Din) * Odirovedano potovanje parntka »Kraljice Marije« v Grčijo. Ravnateljstvo Jugoslovenskega Lloyda je odpovedalo za drugo polovico Julija določeno potovanje luksuznega oarobroda »Kraljica Marija« v Grčijo zaradi nezadostne prijave potnikov. * Veliki živinski ln kramarskl sejem sv. Ane v Leskovcu pri Krškem bo leto« v ponedeljek 27. t m. * Bojevnikom Iz svetovne volne! Prejeli sroo: Kakor smo že javili, bo 15 avgusta naše vsakoletno običajno zborovanje na Brezjah. Tam se bomo zbrali da pož'v ▼ to svrho prirejeno Ovomix-čašo, ki ima Se to prednost, da Je v njej pripravljena Ovomaltine zelo okusna. Ovomix-ča8o dobite povsod, kjer je v prodaji Ovomaltine, in to za ceno Din 15. V vroči poletni dobi lahko uživate Ovomaltine ne le kot zajtrk in obed, nego tudi čez dan kot osvežujočo, na ledu ohlajeno pijačo, 8624 variši. da pošljete iz vsake naše vasi može. ki so dobri organizatorji in ki bodo tvorili temelj naši organizaciji v kraiih. kjer je še ni- Spored bomo še pravočasno objavili kakor tudi sporočili olajšave glede vožnje. Na svidenje na Brezjah 15. avgusta. — Zveza bojevnikov Ljubljana. * Gorenjci v narodnih nošah iz okolice Lesc. Radovljice. Bleda in Gorii se udeleže letos v velikem številu kmetskega praznika na Krškem ooliu. ki bo v nedeljo 2 avgusta. Vse udeležence v narodnih nošah bo vodil župan iz Lesc g. Ivan Ažman-Kdor se še ni priglasil, naj se priglasi pravočasno. * Sokol Radovljica javlja, da le tombola preložena na nedeljo 9. avgusta. Ta dan bo neoreklicno in ob vsakem vremenu. * Ciril • Metodova družba je prejela ob priliki Crril - Metodovega kresa od podružnico v Velikih Laščah 200 Din iz Ga-beria 153 Din in iz Trbovelj 628.50 Din. Iskrena hvala! * Nov način kons»"^iranJa. V nobenem gospodinjstvu, velikem ali malem, ne moremo biti brez konservitanja. Ali gre za ostanke zelenjave ali mesa. ki nai se ob priliki porabi, ali pa si nabavimo večie množine sadia in zelenjave za čas. ko teli ne moremo dobiti v svežem staniu. kusi konservirania z jrtisnieniem zraka s pomočjo sesalke Vacuum so si v inozemstvu na mah pridobili prijatelj« v gospodinjstvu. Po tej metodi lahko uporab; vsak kozarec, ki ima trdno se zapirajoč pokrov in gumijaste obročke, ki ne pro-puščaio zraka. Kozarec se do roba napolni s tvarino. ki io želimo konserviratt Vsak kozarec se nato posebej opremi z dvema, drug na drugim ležečima gumijastima obročkoma in se povezne nanj pokrov. Nato se koničasti konec oevke vtakne med oba gumijasta obročka fn se pokrov z roko pritisne na kozarec. Istočasno se zrak s pomočjo nožne sesalike iztiska, dokler kazalec Vacuum-metra ne obstoii na rdeči črti Sedaj ie vsak koazrec sigurno trdno zaprt Na ta način se vrši tudi mrzlo kon-serviranje. Novi. v promet došli aparat za konserviranje. »Beco«, bo brezplačno predvajan od sobote 18. t m do vštetega ponedeljka 20 t m od 4- do 7. ure popoldne v Liubljani. v hotelu Štrukelj, kier dobi vsak potrebna pojasnila in informacije, na kar posebno opozarjamo cenjene čitatc-l.tice. v hotela TIVOLI Ples, čarobna razsvetljava, nebroj balončkov, rakete, Jazz-kapeia itd. Pridite gotovo vsi! Cene običajne! Odprto do 8. ure popolnočL • Velik požar v Bučki gor d. K našemu poročilu so nam poslali naslednje pojasnilo: V noči od srede na četrtek okrog polnoči je nenadno nastal požar v Bučki gor-ci. občina Buče, pri posestniku Antonu Bovhl. in sicer v mali hišici, kier je že nad 25 let živela kot najemnica neka stara ženica. Ta je izpovedala, da je prišla pozno zvečer domov in pustila ob postelji gorečo svetiliko. Domneva se. da ie v spanju zamahnila z roko po svetiiiki in io prevrnila. Sosedje so io opazili, ko ie pri-bežaia že iz goreče hišice. Ni res. da bi ženica bila zanetila ogenj v peči. ker so našli na ognjišču še od ognja nedotaknjena drva. Zaradi močnega vetra se Je ogenj z neverjetno naglico razširil na sosednji hlev in klet posestnika Bovhe. ki sta bila naenkrat vsa v plamenih in je bilo vsako reševalno delo nemogoče. Od tam se ie prenese! ogeni na gospodarsko ooslooie in klet Franca Truoeia. Z velikim naporom se le posrečilo vdreti vrata v klet. rešiti vino in prazno vinsko posodo. Na krai požara so nemudoma prihiteli gasilci iz Buč z dvema ročnima brizgalnima. Le tem gre pohvala da se ogenj ni razširil še na sosedne hrame, kajti v tem primeru bi bile posledice še katastrofalnejše. Škoda se ceni na približno 250.000 Din. kakor ie »Jutro« ooročaio Zaradi močnega vetra ie še vedno obstojala nevarnost, da se požar razširi Treba je bilo ogeni popolnoma zadušiti. Zaradi nezadostnega gasilnega orod-ia domačemu društvu to ni bilo mogoče, zato so poklicali na pomoč sosednii društvi. Kozje in Pilštanj. ki sta Prišli približno ob 5. uri zjutraj na pomoč. Zal je kmalu zmanikalo vode in olia motorkama. Zooet te moralo stopiti v akdio izmučeno domače moštvo kateremu «e le do poznega popoldneva posrečilo popolnoma pogasiti ogenj tako da ie bila odstraniena vsaka nevarnost ♦ Gostilne so zabranlene s sodbo sreskega sodišča v Šoštanju Valentinu Ver-devu. roi enemu v Tooolšici leta 1906. in tam stanuiočemu. Prepoved veli a za čas od 24 t m. do 24. iulija 1932. ITO zobna pasta najboljša! ♦ Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plislra In Hka tovarna Jos. Reich. • Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi naiceneie kamnoseško-kiparsko oodietje Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ. Liuhiiana tel. 2787 • Uradniška posojila daje »Beograjska zadruga« Liubliana. poštni predal 307. * Prave Lnbasove harmonike se dobijo v Liubliani. Dunajska oesta 12. * Vse barve. laki. flrnežl nalcenele -ri »LUSTRA« Gosposvetska cesta 12. * Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje ustmeno in pismeno v Slovenski ulici 7. zraven trgovine Wi5gerer. od 8 do 12. in od 2. do pol 7 zvečer. Šolski programi brezplačni! • Sanitol za razknževanle za časa nalezljivih bolezni se dobi v vseh lekarnah in drogeriiah. Zahtevajte le originalne steklenice! * Darujte podpornemu društvo slepih. Lj ibljana. Pod trančo 2—n._ BOMBE — BOMBE JZ FRIGIDAIRE-SLADOLEDA V vseh kalibrih dwtaTljann» tndl n» dan. Oknenl ZonifrVH, j*rT«-rrftn! tabranl Hor§ d' Murre, anana« boObi« lič« iz Beograda se je ustavilo na svoji turneji tudi v gorenjski metropoli. Pretekli četrtek se je pripeljalo društvo, ki šteje skoro 80 članov, popoldne iz Ljubljane. Na kolodvoru sta pozdravila pevke in pevce g. Stanko Završnik v imenu občine in narodnih društev in g. Viktor Planinšek v imenu kranjskih akademikov. V Delavskem domu, kjer so gostje dobili hrano in prenočišče, jih je pozdravila v imenu Kola jugoslovenskih sester ga. Sabothyjeva. Zvečer je bila velika sokolska telovadnica v Narodnem domu nabito polna kakor že davno ne. Goste je pozdravil z zelo lepimi besedami kranjski župan g. Ciril Pire. Poudarjaj je ve Ink o vrednost srbske na« rodne pesmi in veliko kulturno delo, ki ga vrši »Obilic« s prirejanjem koncertov. Zelo izbran program sta naštudiTala dirigent beograjske opere g. Lovro Mataorč in gospod Branko Dragutinovič. Navdušili sta krepko zapeti »Narodni zbor« in »Jugoslo-veni«, mogočni domorodni pesmi. Na višku so bile pesmi v cerkvenem stilu. Najbolj pa so ugajale občinstvu, ki ni štedilo z aplavzom in priznavanjem, Moikranjčeve rukoveti, ki jih je dirigiral in sijaijno interpretiral g. Matačič. V tem pogledu je bila nad vse odlično zapeta splošno znana deseta rukovet. Izvrstno je interpretiral g. Dragutinovič Slaveiskega »Slepačko« in »Rugalico«. Zboru je poklonila gdč. Mira Košnikova v imenu ljubiteljev jugoslovenske pesmi lep venec. »Obiličev« koncert Kranju bo nepozaben vsem onim, ki se za» vedajo, kako velikega pomena je medsebojno spoznavanje vseh Jugoslovenov, lrf ga je narodno zavedni Kranj vedno gojiL Društvo »Obilic« je imenovalo mestno županstvo, župni urad. Kolo, Sokola in Narodno čitalnico za svoje častne člane. Radi od potovanja no sprejemam strank od 17. julija do L avgusta zobni atelje FRANC HOLCHAKER KRANJ 9299 r— Obrtniška slavnost. Dames bo praz» novala Obrtna zadruga 10-letnioo svojega obstoja. Prijatelji obrtništva, udeležite se te slavnosti. r— Gasilska tombola. V nedeljo 2. avgusta se bo vršila v Kranju tombola, lri bo presegala po vrednosti dobitkov vse dosedanje. Iz Škofje Loke SI— Regulacijska dela na glavni cesti v Škofji Loki, med Dolenčevim gradom in starološkim pokopališčem, se bližajo do-vršitvi. Delavci so morali za izravnanje m razširjenje ceste odrezati precejšen kos pokopališkega sveta. Cesta je dobila tudi betonsko škarpo. Promet bo sedaj vse lažji Stara Loka je z ureditvijo ceste precej pridobila. Dr. Iv. Hubad zobozdravnik v Skofji Loki ne ordinira od 8. do 18. lija 1931. 8 iS 11— Ferijalke, dijakinje srednjih iol is južnejših krajev naše države so prispele v Škof jo Loko in so se nastanile na deski osnovni šoli. Študentk je 25 in ostanejo na Gorenjskem okoli mesec dni. Iz Slovenske Bistrice Sb— Ustanovitev vodne zadruge v Slo- venski Bistrica se bliža uresničenju. Kakor smo svoječasno že poročali, bo zadruga po točno določenem načrtu regulirala potoka Bistrico in Ložnico in s tem osušila razsežna zamočvirjena zemljišča od Slovenske Bistrice in Pragerskega do Makol in Poljčan. Ker se taka dela lahko Izvedejo le s pomočjo in s privoljenjem interesentov, ki so lastniki nadpolovične večine melioracijskega ozemlja, so se osnovali pripravljalni odbori, katerih naloga je predvsem pripraviti skladni kataster in določiti letne prispevke posameznih posestnikov. Osnovalo se Je četvero takih odborov, in sicer v Slovenski Bistrici s predsednikom g. dr. Pučnikom, na Pra-gerskem s predsednikom g. Vezjakom, v Makolah pod vodstvom g. Bogine in v Poljčan ah z županom g. Prešernom na čelu. Upajmo, da bodo pripravljalni odbori, ki so prostovoljno prevzeli težavno nalogo za izvedbo vseh priprav, svoje delo v čim krajšem času uspešno dovršili in tako omogočili ustanovitev vodne zadruge, ki bo za naš sodni okraj največjega gospodarskega pomena. sb— Vojaški razpored bo razglašen za vse vojaške obvezane« letnikov 1881. do vštetega 1909., ki so v Slovensko Bistrico pristojni tn stanujejo v mestu ali v okolici, danes od 6. do 18. pred Vrhovnikovo gostilno ob LJulbljansiki cesti. Proti obveznikom, ki bi v določenem času ne prišli na Zborišče, se bo izvršilo kazensko postopanje. Iz Trbovelj s— Kbto Sokol bo predvajal danes ob 4. in 8. zvočni film »Zasužnjene duše« t Greto Garbo in veseloigro »Adieu Mascotte*. Iz Novega mesta a— Objavljen je vojnega razporeda vseh vojaških obvezancev bo v nedeljo 26. t m. ob pol 7. na Loki. Vsak obvezanec ima točno priti na določeno mesto in prinesti s seboj vojniško izpravo. Obvezniki, državni nameščenci, ki so na ta dan službeno zadržani, naj se zgiase pri sreskem načel-stvu od od 27. do 31. t. m. v sobi voja« škega referenta. Kdor se temu pozivu ne bo odzval, ga bo zadela občutna kazen. n— Sokohki orkester je dobil po odhodu dirigenta g. Fakrina v Kranj namestnika v osebi g. Hermana Lenassija, kateremu želimo pod njegovo taktirko novih uspehov. n— Iz članka »Impozanten nastop novomeškega Sokola« sta pri navedbi imen požrtvovalnih in agilnih sokolskih delavcev nehote izostali imeni dveh istotako zaslužnih oseb, br. Vilka Menarta in s. Pije Kudrove, hčerke s. o. s. g. Antona Kudra, ki sta s svojim marljivim delom v telovadnici obalo pripomogla k lepemu nastopu i naraščaja preteklo nedeljo na Loki. I ZAHVALA Ob priliki svoj® 70-letnice ln tme»-dana sem prejela od vseh strani toliko osebnih ln pismenih čestitk, da mi je nemogoče se nahvaliti vsakemu posebej. Vsem, ki so ae me spomnili ln ml lz srca voščili Izrekam tem potom svojo presrčno zahvalo. 9348 Marjeta Vilfanova Ježi ca Majdica ___ hoče pomagafL Mamica pere perilo ki mala Maj« dica ji hoče pomagati; mamica se pa smehlja: »Ne potrebujem prav nobene pomoči, saj sama nimam kaj delati Vzamem Schichtov Radion in on pere sam". Nato Sta Majdica skupaj z mamico lepe Radion-pravljice. 5 C H I C H T O V RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA Najmlajši ljubljanski Sokol IV se je v kratki dobi svojega delovanja izredno lepo razvil in zbral v svojem okrilju več sto članov. Posebno je razveseljivo, da Je tu stu. Poudarjamo, da je zaslužil ta občni zbor več pozornosti s strani starejših članov, posebno onih, ki »o ga pred 10 leti ustanovili. Iz poročil predsednfka in osfcaKh ftmdo-narjev posnemamo, da je klub, četudi je imel težko stališče in doživel mnogo kriz, vendarle dokaj uspešno deloval. Tako se je tekom leta zvišal poset nogometnih tekem za približno 20 odstotkov. Rezultat teh tekem sicer ni pozitiven, vendar je napredek tudi tu, kajti igralo »e je večinoma z močnejšima klubi iz Ljubljane in Kar-lovca. V prvenstvenih tekmah pat je bilo moštvo zmagovito ter tudi letos odneslo že četrtič naslov »Prvaka ljubljan. okrožja«. Prav dobro (je delovala teniška sekcija, kakor tudi pmg-pomg sekcija. Plavalna sekcija je začela šele delovati. Pred volitvami se je razvila rdk> trama, s stvarna debata. Posamezniki predlagani v odbor nrfso hoteli prevzeti mest tako tudi ne predsednik z motivacijo, da je nemogoče delovati uspešno, ako bodo vladale tako razmere, kot dosedaj, posebno ▼ nogometni sekciji šele, ko »e je ugotovijo, da bodo posamepne sekcij« predvsem nogometm, delovale na povsem drug način kot dosedaj, posebno glede treninga in discipline, razpolaganja z društvenim premoženjem in inventarjem, se ije sestavil odbor z mž. Me_ dfcem na čelu in ostalimi starejšimi člani kluba, katerih imena jamčijo za popolnoma nov kure v društvu. Članstvo so poživlja k resnem« delo, da bo klub ponos Dolenjske in vreden svojega imena. Mladina naj ve, da uspeh ne bo izostal- Publika pa jih bo ©odpirala in ra* da prihajala na njih prireditve. ASK Primorje t SK Javorntk. Danes v nedeljo dopoldne ob 9. nastopi prvič letos v treniing-tekmi v Ljubljana na igrišču ASK Primorja ambicijozno moštvo SK. Javorni-ka z Rakeka. Nasprotnik Rakovčanoan bo mlado moštvo ASK Primorja. Tekma se odigra ob vsakem vremenu. Službeno iz LNP. Namesto zadržanega službujočega odbornika LNiP za današnjo prvenstveno tekmo Hajduk : Ilirija g. inž. Kuljiša, vrši službo g. Dorčec. Nadalje se namestu SK Retje določa SK Dobrna, da odigra poskušno tekmo danes s SK Zai-gorje. SK Ilirija (za tekmo Hajduk : fftrjj*). Blagajniško službo pri današnji tekmi vrše gg. Babšek, Pevalek, Habič, Miklavčič, Je-ras. Lahkoatletska sekcija mora postaviti za tekmo 8 starejših rediteljev, ki se morajo javiti službujočemu odborniku. Na« stop blagajniške in rediteljske službe je točno pol irrc pred pričetkom predigre. Vhod za vse proste vstopnice je pri blagajni ob Celovški cesti poleg garderobe. Člani nogometne sekcije morajo pri vstopu predložiti podsavezne izkaznice, sicer ne prejmejo prostih vstopnic. SK TTfrija. V prihodnjem tedna vrše odborniško službo: ponedeljek Baltezar, torek dr. Kuhelj, sreda Medic, četrtek Pevalek Jos„ petek Berdajs, sobota Jerala. ASK Primorje (plavalna sekcija). V ponedeljek 20. t m. ob 18. seja sekcijskega odbora v Koleziji. Točno in vsi. SK Svoboda. Za predtakmo ob 16. na igrišču Ilirije pozivam naslednje igrače toč« po ob 15. v klubsko garderobo: Naumovič, Marjetič, Jeršek Serše, Zemljak, Bogme, Jakša, Janežič, Kalaš, Bončar, Starman, Šu-šteršič, Smolnikar. Tonr de France Bagneres de Bigorr, 14. julija. 2L julija: Tretja etapa, ki se je vršila na progi Dinau _ Brest je bila dolga 206 km. Ker pri drugi etapi 7 dirkačev ni doseglo določenega časa, so bili izločeni iz nadaljnjega tekmovanja; eden je zbolel, tako da je bilo na startu samo še 73 kolesarjev. Prvi je prišel v Brest Italijan Fabio Batte« sini v 6:17:39. V splošni kvalifikaciji ima prvo mesto Francoz Le Calvez, drugo Me-tze (Nemčija), tretje Gyssels (Belgija). Proga vodi še vedno po samih ravninah, ki so le tu pa tam posejane a strminami, imenovanimi »ruski hribi«. Kakor »e vid?, se močnejši hranijo za Pireneje, ki že groze z daljave. 3. julija: Četrta etapa. Brest - Vannes (211 km), ni imela posebnega uspeha. Prvi je bil »touriste _ routner« Godinat v 6:08: 16. Kakor opažamo zaupajo »asi« veliko preveč samim sebi, kar priča že dejstvo, da je Avstrijec Bulla zlomil prednje kolo, izgubil zaradi tega 7 minut a prišel še 1 minuto pred »asi« v Nannes. 4. julija. Pri 302 km dolgi etapi Vannes - Les Sables d, Olonne je prišlo 12 dirkačev istočasno na cilj. Poljub »kraljice« Les Sablesa je dobil letos Charles Pčlissi-er, ker je zasedel prvo mesto v splošni klasifikaciji. 5. jjulija: V Sesti etapi Les Sables d* Olonne » Bardeaur, ki je tudi najdaljša (338 km), je zmagal Belgijec Hamerlinck v spri tu Tvred Francozom Leducqom v 10:46-30. To je že njegova druga zmaga. IVntirdhfMf"— ji iuMI odstopiti od nadaij-nega tekmovanja, ker je obolel, na koncu je za z zadnjimi silami le zmagaL 6. julija: Sedma etapa Bordeaux . Bayou» ne (180 km) »e je kaj nesrečno začela. Pri odhodu se je zbralo toliko ljudi, da so morali start trikrat prenesti Po ogorčeni borbi v finishu sta zasedla istočasno prvo mesto Francoz Ch. Pelissier in Italijan di Paco. V splošni kvalifikaciji jih je 10 na prvem mestu z istim časom (42:54:37). Med njimi so 3 Francozi, 3 Italijani, 2 Belgajca in 2 Nemca. 7. juli(ja: V dežju in mrazu (smo pod Pi-reneji!) se je začela osma in najkrajša etapa Bayonne » Pau (100 km). V finshu je zmagal Ch. Pelissier pred Nemcem Metze-jem in rojakom Leducqom. 8. julija: Po hudem nalivu se je pričela najtežja etapa Pau « Luchon (227 km), ki je, kakor so tudi pričakovali, določila bodočega zmagovalca Na progi sta dva prelaza, ki se vlečeta do 25 km v dolžino in sta še za avtomobile huda preizkušnja. Naš najvišji klanec je proti tema orjakoma le skromna igračka. Na prvega (eol d' Aubisqaie, 1748 m) je prispel Belgijec Sche-pers s 4 minutami pred drugimi. Od tu pade proga na kakih 700 m, za tem spet skoči na 2144 m (ool du Tourmalet). Tam ga je dohitel Francoz Antonin Magne, za njim še Belgijec Dewaele, Švicar Biicchi in Italijan Pesenti Magne je povečal razliko v Bagu-eres de Biorr, kjer je bila kontrola, na 3 minute. V Luchon je prišel v 8:56:3 in je porabil za to progo skoro pol ure manj kot lanski zmagovalec Binda. Drugi je bil I ta« lijan Pesenti a 4 minutami zamude. Jako slabo sta se odrezala favorita Ledneq in Pelissier, ki imata 20, oz. 25 minut zamude V splošni klasifikaciji ima 1. mesto Antonin Magne (61 .-02JI); 2. A. Pesenti (Italija) ▼ 61:12:03; 3. Jeff Demuysere (Belgija) ▼ 61: 13:15. Pri ekipah, kjer seštejejo srednji čas prvih šestih vsakega moštva, je prva Francija v 183:43:37, sledi ji Belgija v 183:53:05, Nemčija, Avstrija s Švico in Italija. 9. julija: Danes je bfl prvi dan trdo zasluženega počitka. 10. julija: Pri 323 km dolgi progi Lochoo-Perpignan je prišla večja skupina »asov« istočasno na cilj. V splošni klasifikaciji vo» di še vedno A. Magne z 10 minutami pred Pesentijem. U. julija: Danes je bfl drogi dan, določen za počitek. 12. julija: DanaSnje dirke, ki se je »nitta na progi Perpignan - Montpellier (168 km), se je udeležilo samo še 61 kolesarjev. V sprintu je zmagal Italijan di Paco v 5:50: 36 pred Ch. Pčlissierom. 13. jvhja: V strašni vročini se je začela 12. etapa Montpellier - MarserDe (207 km). Danes je bil spet tkzv. »ločeni odhod«. Ločili so namreč »turiste« od »asov« z 20 minutami razlike. K« ima večina grupiranih že nad 1 uro boljši čas kot »turisti«, se prvim ni nikamor mudila (28 km na uro). Po 6:22:7 je prišel v MarseiHe Avstrijec Mat Bulla pred Italijanom Catalinijem »Asom« so odvzeli 27 minut kar pa jim še nič ne Škoduje. Novice iz Los Angelesa Oirairtzaciiski odbor X. oHmoiiade v Los An velesil ie te dni končnovellavno določil do sadnifh podrobnosti oroirram olimpijskih tekem Ker ie razdelitev odobril ored-sednink mednanrodne*a olhnoiiskera odbora rrof Baillet-Latoor. ie tudi ni več moeoče spremeniti. Slovesna otvoritev oRmuflade bo v soboto 30. iuliia 1932 t zgodovinsko ceremonijo in defilelem narodov. Nato bodo tekmovalci 35 držav pod svojimi drž. zastavami prisegli pred Častno tribuno. Po tej svečanosti bo za vihrala nad stadionom olimpijska zastava. K otvoritvi ie povabljen prezident Hoover. ki se bo vabilu kot star priiateli soorta rotovo odzval Stadion v parku Olrnroic bo hnd prostora za 105.000 dedalcev: ▼ tem stadiona se bodo tekom 16 dni odisrall davni bog. Krona olimpilskejra nroerama ie lahka atletika, ▼ kateri se bo tekmovalo ▼ tekih na 100. 200. 400. 800. 1500, 5000 in 10 tisoč metrov, z zaprekami na 110 in 440 m. štafetah 4X100 in 4X400 m. 3000 m cross, skokih v vis. daljavo, ob palici in trojnem, metih diska, krozle. kooia in kladiva ter desetoboju in maratonskem teku. Kot v Amsterdamu bodo tudi t ni j i sodelovale dame. za katere so določene naslednje konkurence: tek 100 m. tek 80 m z zaD rekami, skok v vis. met diska m koDia ter štafeta 4X100 m. Zanimivo je. da 800 m. kjer so L 1928 slavili zmaeo Nemci (Radke), v Los Angelesu ne bo aa programu. Za tekmovanja ▼ boksu, rokoborbi in dviganju uteži so DriDravlieni kriti prostori za približno 10.000 gledalcev. Popolnoma zase ie zgrajen plavalni stadion, ki oa ni daleč od glavnega Za olavalno olimoi-jado je odbor razpisal naslednje konkurence: 100. 400 in 1500 m v crawlu. 100 m hrbtno. 200 m prsno, štafeta 4 X 200 m v crawlu skoki in waterDolo. Za dame ie dovoljenih nri plavanju sedem tekmovanj, in sicer na 100 in 400 m v crawlu. 100 m hrbtno. 200 m Drsno, v štafeti 4X100 v crawlu in v skokih. Veslaške tekme se bodo vršile v alamit-skem zalivu, ki ga je narava obdarila s prav posebnimi čari. V jadranju bodo tekmovalci »nastopili v idealnem losangeie-škem pristanišču, in sicer v priv polovici avgusta nekako istočasno z veslači Za ostale športne panoge so določeni drugi prostori V hockeyu in streljanju s pištolami bodo tekmovali v glavnem stadionu. v sabljanju v posebni dvorani itd. Najslabše pogoje bodo imeli pač kolesarji, ker Los Angeles nima dirkališča. Vozači bodo morali potovati v Pasadeno. kjer bo v ostalem vse urejeno prvovrstno. * Koliko skrbi posveča organizacijski odbor čim brezhibnejši organizaciii kaže med drugim dejstvo, da Je že sedai izdal razna navodila glede potovanja udeležencev v Kalifornijo. Za potovanje bo moral imeti vsak udeleženec dve osebni legitimaciji. za potovanje po morju in za potovanje z vlaki posebej. Legitimacije bo izdal in razposlal odbor. Prevoznih ugodnosti bodo deležni samo udeleženci in spremljevalci ter oficielni zastopniki državnih športnih savezov ter člani državnih ozir. mednarodnega olimpijskega odbora. Vozne ugodnosti bodo nudile pri prevoza med drugimi naslednje prekomorske paipolcon« družbe: Canadian Pacific. Cie- Generale TransatlantiOue. Cosulich Line Conard line, Gdmia-America Line. Norddeutscher Lloyd. Red Star Line. United States Line in White Star Line. Znižane cene bodo dalje veljate »koral z enakimi pogoji tudi za vožnjo z železnico. Vozni listek (tudi povratni) iz Newyorka ▼ Los Angeles bo stal po znižani ta rili 100 dolarjev. Olajšav« bodo dalje za spalne vozove. Pot bo trajala iz Newrorka do Chicaga 20—24. odtod do Los Angelesa pa od 56 do 60 nr. Vozni listki bodo veljavni od L Junija do 31. julija, za povratek do pristanišč do 15. septembra. Prtljaga bo do določene teže tudi oproščena prevoznine. Najbolj ngodno bo potovanje v skupinah po 25 oseb. ker bodo za take močne skupine na razpolago posebni vagoni — tudi za prevoz prtliage. Za skupine preko 25 oseb bo na železnicah pripravljal Jed! lasten kuhar. Najboljše bo potovati skupno: za transporte preko 125 oseb bodo daiale železnice posebne vlake na razpolago. Za brezplačna viza potnih listov vseh udeležencev Je vse urejeno Enako Je ukrenie-no tudi za razne carinske pristojbine- TI sklepi so zaenkrat še začasni ker Jih mora sprejeti kongres, ki pa seveda ne bo povzročat težav Čim bo dobil organizacijski odbor pristanek (proti konca leta), bo izdal vsem nacionalnim olimpijskim odborom definitivna navodila in potrebne listine za nživanie mnogih ugodnosti, brez katerih bi bile potovanje v Kalifornijo za marsikatero državno reprezentanco neizvedljivo. Morda nekaterim še to ne bo pomagalo .. Preklic Podpisana Marija Rogovič, gostikdčafr ka v Brežicah, sem pisala anonimno karto »reškemu načelniku g. Fran ju Mar&rčn zelo žaljive vsebine, za kar je imel g. «re» ski načelnik povod, da m« toži. Ker sera ▼ dopisnici lagala in obrekovala njega in njegovo družino, obžalujem to svoje grdo dejanje m se zahvaljujem g. načelniku, d* je odstopil od tožbe. V Brežicah, dne 13. jutm 1931. Marija BogovU. 9381 Žoge in vse potrebščine za nogomet, kakor tudi žoge in raqueti za tenis ▼ veliki izbiri pri: TeMCs 99 J1OS0P BANJA! 66 LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 20 ZALOGA KOLES, GRAMOFONOV ITD. ELEKTRIČNE INSTALACIJE za hišno razsvetljavo ln za pogon motorjev ter instalacije telefonskih central, hišnih, zvoncev tn signalnih naprav. ELEKTROTEHNIŠKA DELAVNICA ZA POPRAVILA Telefon Stev. 2003. Strokovno ln solidno delo! IVAN BOGATAJ oblastveno koncesijonirano elektrotehnično podjetje LJUBLJANA KONGRESNI TRG ST. 19 POLEG NUNSKE CERKVE 9333 Izjemno nizke cene! Poštna hranilnica rač. št. 12.619. TRGOVINA IN TOVARNIŠKA ZALOGA Instalacijskega materijala, motorjev, ventilatorjev, medicinskih aparatov, žarnic, likatnikov, kuhalnikov, me* dernih lestencev in svetilk ter telef. aparatov in varovalk KRALJESTVO MODE Moda pri konjskih dirkah in podobnih športnih prireditvah Kar Sadno fe, kako se razlikujejo mnenja ravno na tem polju; zakaj mnogo jih je, ki amatrajo na dirkališča preprosti >trot-tour« za pravilno obleko (tako tisti, ki gledajo na taks prireditve predvsem kot športne dogodke) — medtem ko drugi zahtevajo kar največ elegance (namreč tisti, ki jim je dirka predvsem družabna reč). HekaJ primerov dirkaliske mode naj poda naša slika. Ti primeri so obenem vzorci elegantno - preproste popoldanske obleke sa zdravilišče in za poletje t mestu. Da je tudi z najpreprostejšimi sredstvi moS doseči odlične učinke, dokazuje naš prvi vxorec; napraviš si ga lahko ii bede svfhe ali belega, tenkega modnega blaga. Njegova mineta je preprosta, vitka, poudarjena s gubami; krasi jo edino ob strani zavezan preprost pas is mnogobarvne progaste kravatne svile; is enakega blaga napraviš običajno tudi ozko ročno torbico in dosežeš s tem dojem kar najbolj kulti-viran« elegance. Klobuk iz panamske slame je zmerom iep na oko in ima saradi svoje naravne barve prednost, da ga lahko nosiš tudi k mnogim drugim oblekam. 2'eLo h vati jo tudi pisane obleke iz gaza-stega mušljina, georgete ali kitajskega krepa. Ker omogoča tu že blago zadostne efekte, prevladujejo nevsiljive oblike, tako n. pr. dojem ravne obleke s preprosto padajočim zgornjim delom, vitko linijo in na-birkastim pristavkom zmerom ugoden. »Vrečasti roka vi < so dekorativna novost letošnje sezon«. Majhen solnčnik, prevlečt® z vzorcem obleke same. }e kaj mičen videti; seveda se mora nosilka takega solnčni-ka, odločiti za prav majhen, tesno se prilegajoč klobuček. (Slika 2.) Elegantna žena, si, kakor vemo, slej ko prej rada izbira črno barvo in zlasti svileni kompleti s tričertinskimi paletoti, katerih edini okras je časih, všita guba po sredi hrbta, so letos zelo priljubljeni. (VEoree S.) Zelo radi spojijo tudi vezeno kazako k surove svile z enobarvnim šantungastim sin IJUilJfiNfl U J9VIRSKA UUCP 2S U* X Ribičič: Ljubljanski doživljaj Bil je Isp večer. Seja je bila kratka. Pravzaprav seje še bilo ni, ker nismo bili sklepčni. Sklepčni smo postali šele, ko smo zunaj na ulici srečali še dva odbornika. »Nazaj se nam pa res ne izplača,« je odločil predsednik. »Saj se tudi v gostilni lahko pogovorimo!« je dodal podpredsednik. In smo šli na dalmatinca, da se raz-govorimo o vsem, kar teži nas m naše društvo. V začetku je šlo vse lepo po redu. Cim poznejša pa je bita ura, tem manjši je postajal red. Končno so govorili trije hkratu im o treh različnih zadevah. Predsednik je sicer skušal vsmsriti debato v pravi tir, pa se je krna?»» naveličal. »To je zverinjak, ne pa seja!« je za-godrnjal in vtaknil svinčnik v žep. »Seja je zaključena! Prosta zabava! Sedaj pa zgrizite drug drugega, če hočete!« V prosti zabavi smo se sprli. Užaljeni srno plačali in odšli. V treh skupinah in na tri strani. Eni so sopihali proti »Zvezdi«, drugi v »Union«; skupina pa, kateri sem se jaz priključil, jo je mahnila v Prešernovo kavarno. Miroljubno smo sedli za mramornato mizo in naročili vsak svoje šilce. Prvi, ki je izpil, se je obliznil in $okimal, drugi je odmajal neodločno z glavo, tretji pa je skremžil obraz in ®e namrdnil. Na- krflom, kar da zelo preprosto, a tudi zelo učinkovito celoto (skica v ozadju). Prelestno učinkujejo »popoldanski tre*-teurji« iz pisane svile, pogosto kombinirala s temnimi bolerskimi jopicami, ki jih lahko podložiš z blagom, i® katerega je obleka. V tem primeru je zelo »šikc, da podložiš z istim vzorcem tudi širokokrajni, temni klobuk. Kratke rokavice bolera radi obrobijo s krznom, s Smer je dan že prehod v jesensko modo (predzadnja slika). Enobarven georgette vpliva seveda zmerom decentno in nevsiljivo. Vobče so zgornji deli takih oblek zelo preprosti; odlikujejo jih Bamo apartm, % nabirki obrobljeni rokavi, medtem ko opažamo v krilnih delih jako zanimive kroje, ki vzlie svoji obilno zvončasti obliki slej ko prej podčrtavajo vitkost siluete (zadnja slika). K tvorbam te vrste prinaša moda temne baržunaste klobuke, ki zbujajo — kot naj-zadnja novost na velikih dirkalnih prireditvah — vedno hmova kar najprijetnejšo pozornost Zaponke s pravimi aH ponarejenimi dragulji so se kaj kmalu udomačile. Taka zaponka je zelo dekorativna, bodisi na ovratnika, na klobuku ali pa na rokavu. Zaponko nosiš lahko poljubno danes na eni obleki, jutri na bluzi, pa tudi na čepici. KUPUJEMO stalno zdravilna zelišča ter plačamo po dnevni ceni: lipovo in bezgovo cvetje, tisoč rože, cvetje bele akacije, pola j, črno meto, jagodovo perje, robidnico-listje, lapuh. Zahtevajte naš cenik in navodila kako mora biti zelišče posušeno. Drogerija »Sanitas«, Celje 77. 8318 Povsod isto mišljenje: Pomaga zares! Prhljaj izgine! Izpadanje las preneha! Lasje zopet poraste jo! Sredstvo za nego las, izdelano na znanstveni podlagi. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših brivni-cah. Cena: veliki steklenici 75 Din, mali steklenici 42 Din. Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošlnskoga uL 5. Plavalni pasovi V zadnjem času so se pojavili za otroke prav ljubki plavalni pasovi is gume, ki so popolnoma izpodrinili pasove a pkitovine. Oblike so najrazličnejše. Nekateri norijo gumijaste blazinice, drugi gumijaste ribe afi kaj stičnega. Slika nam kaže plavalni pas x gumijastimi ribami. Pas se prepns čez prša in ko otrok zaplava po vodi, )e videti od njega edinole glavo na hrbtu mijaste ribice. Taki pasovi so vi tudi zato, ker tako otroka mo izpred očL Vprašanja In odgovor! »123<. Tolike količine w boste praiosii delj časa brea posledic. Par mesecev se gre. Opažate morda ia, da izgubljate na tefi? Kislina na trti as Škoduje toliko, ker •e v telesa sek> hitro nevtralizira, saradi tega ne bodo telesni sokovi prav nič več kisli kot pri drugih. Ko min« vročina, si pa boste itak ta način gašenja žeje odvadili. — Dober nasvet Ponovno smo naglasil! da izpadanje las ni krajevna zadeva kože, ker zavisi od mnogih drugih činite-Ijerv. Prebava mora biti popolnoma v redu, ev. morate ozdraviti malokrvnost, tndi kri as mora serološko pregledati. Torej vidite, da Je mnogo notranjih Rntteljev, pri katerih mažete kožo makar leta in leta, ne da bi dosegli uspehe Poleg tinktur in maž, ki se zapisujejo individualno, priporočajo tudi obsevanje s kremensko lučjo. Vendar bi Vam svetovali, da as posvetujete prej s Speeijalistom za kožne bolezni, ko pridete o priliki v mesto. Ad 2.) Tla umijte s sodo ali močnim Ingom in lokal stalno zračite. Duh je bolj neprijeten kakor škodljiv. — Ga. J. L. v Lj. Ad 1-) Nobenih skrbi, ker bo prihodnji? dovolj na razpolago. Ad 2.) Pojde težko, ker Vam noben izvedenec, od kojega mnenja bo za visela sodba, ne bo mogel točno reči, da Je ta ali ona oseba s svojim nastopom itd. povzročila prenehanje funkcije organa. Ce bi dotična oseba prostovoljno kaj napravila. Je drugo vprašanje, ampak sodnijsko ne boste ničesar dosegli. — Radovednost Ako je bil zaposlen toliko let v' premogokopu, ni prav nič čudno, da so mu bila pljuča kar vsa črna, ker ostanejo deloi premoga dosmrtno v pljučnem tkivu. — G. L. V. v Lj. Da je to verjetno posledica prejšnjega obolenja, nI dvoma. Ampak to ni glavno, temveč je naj- vsžnejše dejstvo, afi se nahajajo v eni stezi ie bolezenske klice ali ne. Takšno kata-ralično vnetje mnogih sluznic pušča sledove še mnoga leta, • tem pa ni rečeno, da bi bolezen ie bila v kužnem stanju, marveč je sluznica samo bolj razdražljiva in občutljiva. Ako bi torej opazovali še nekaj dni pri zmernem načinu življenja takšne izcedke, se morate brezpogojno obrniti do zdravnika, ki bo ukrenil vse potrebno. Drugo ne bo v vzročni zvezi s prejšnjo boleznijo. Da bi se sami zdravili, to misel opustite v lastnem interesu- — G. H. A. v 2. Ad L) Nadaljnje postopanje zavisi od osebnega pregleda, ker je to morda čisto nedolžna stvar aH pa kaj resnega. Ad 2.) Kodranje kakor pri ženskah, če niso naravni. Ad 3.) Temu zlu pač ne bo leska, ker je to le znak drugih živčnih motenj. Vedeti bi morali nekaj o osnovni bolezni (mogoče kakšna nevrastenija ali kaj podobnega). Ad 4.) Le z vajo, sledite Demosteou. Ad 5.) Ni potrebno, če je nosna duplina itak zdrava. Ad 6.) Ker se po mutaciji višina glasu ustali, naj dotičnega v teh letih pregleda strokovnjak, mogoče najboljše na konservato-riju. — Gdč. S. N. v "Lj. Ako je točno prehlad kriv sedanjemu pljučnemu kataru, je pač drugo vprašanje, ampak najvažnejše Je dejstvo, da bolehate na pljučnem kataru, ki bo, kakor pretežna večina teh katarjev, tuberkulozne narave S takimi katari pa se ne šalimo, temveč jih smatramo že v prvem početku za resno obolenje, kateri so za smotrno zdravljenje zelo hvaležni, ki se Ba, ako ga zanemarjate, bridko maščuj«, a ravnost tragično je, da ustvarja takšen katar pri mnogih bolnikih občutke ugodja, kar smemo smatrati m znak bolezni same in kar zdravniku pogosto otežkoča ukrepanje. Torej pljučni kater ni nedolžna zadeva, temveč v Vašem primeru sicer počet-no, ampak vsega upoštevanja vredno obolenje. — Gdč. K. J. v K. Ne gre brez ordinacije, ker so od Vas opisani znaki zelo pogosto značilni za vnetje rebrne mrene, ako ne tiči za vsem tem kakšna tuberkuloza. — G^ D. 8. v N. Takšnim posledicam cd po more le kozmetična opera« dja, ki jo vršijo, ker gre za zategnjeno veko, Specija-listi za očesne bolezni. Kozmetični efekt Je prav dober. Z drugimi sredstvi ne pridete do cilja. — Gdč. T. G. v H. Ako Vam strokovnjak —m priporoča obsevanje z Rentgenom, potem ne oklevajte- Obsevanje ni boleče in ni več vezano ■ kakšnim rizikom, ker se dajo količina žarkov dandanes lepo dorirati, in niso doze za vse bolezni ista. Vprašajte pa svojega zdravnika, kakšne posledice utegnejo nastopiti in kaj Va on najbolj priporoča. — Transfuzija. Da bi se prenesle s transfuzijo telesne ali eek> duševne lastnosti dajalca na prejemalca, spada pač med bajke. Vsak dajalec ae mora seveda zdravniško točno pregledati, ne le glede krvnih skupin, temveč tudi zaradi ev, prenosnih bolezni P&ISTOPAJTB k Jugostovenskemu društva aa pitn^smijo in zatiranje raka, odbor Ljubljana (Ženska 1 (J bolnica). Kmetijski vestnik Najhujša zajedalca detelje Detelja nam dajejo naJtmljBo krmo. Gospodarji aa tega tndi aa veda jo tn razveseljivo je videti, a kakšno vnemo so as mnogi natt živinorejci vrgli na pridelovanje detelje. Sedaj ae več na poklada detelja samo konjem ki volom, ampak todi kravam in plemenski iiviut Ah žal, sedaj Ob drugi košnji aa tele opazuje, kako so naša deteljišča ogražana ln kako jih uničujeta najhujša Škodljivca detelj: predenica ln pa deteljni pojalnlk. Predeni ca ja silno nevarna zajedavka, ki Izsesava is deteljnega stebla sok. Razmnožuje se a semenom, ki je dokaj drobno, okroglo ln manjše od deteljnega. To seme je zek) trdoživo in ostane kaljivo po več let (baje do 10 let in Se več). Seveda je tudi zatiranje zelo težavno. Predvsem je treba vsa napadena mesta čkn prej po-žetl ali pokositi vsaj Se za dober korak od napadenega mesta na okrog. PokoSeno deteljo, ki je napadena, moramo na mestu sežgati. Prostor je potem prekopati hi na novo posejati. Mnogi tudi potrosijo na napadena mesta apneni dušik, hi sicer, dokler so mlade rastline Se rosne. Apneni dušik požge seveda vso deteljo s predeni-co vred, aH detelja aa zopet pozneje opomore. V zadnjih letih u^joraMjaJo i dobrim uspehom posebno sredstvo, a katerim poškropijo napadena mosta, to je kuskutan. S kuskutanom se na fino polijejo ali poškropijo predeničasta mesta tn po Škropljenju zraste že pri prvi košnji na Istem mestu enako gosta detelja. Rabi se 20-odstotut kukutan, to je na posodo od 10 1 Obupane žene ne imejte nikakega strahu, ako Izostane mesečno perilo! POMOČ Vam prinača prt požkodbi ali »ostanku maminega perila, perij ode, dolgoletno preizkušeno ti-to&rat poverjeno in zdravniško priporočeno, zanesljivo učinku j t^e sredstvo, ki ni odpovedalo tndi ne ▼ aa j težjih io trdovratnejših slo-6ajih, v nasprotja t dragimi sredstvi, ki niso ačinkovala: Prof. dr. Rettiha »Erose a«, ki učinkuje ie po pv urah, ne da bi Vas oviralo pif VaSem del«. Cena 70 Dia, sa starejSe po&odbe 100 Dia. ca bolj odporne žene 160 Din, dvojno, sa stare poškodbe in zelo od-jorne 200 Din. Ospeb zajamčen, sicer vrnemo denar! Tisoči len potrjujejo nagel io zanesljiv ospefa tega sredstva, kakor tudi pffvračujoče se zadovoljstvo. Diskretna poSiljatev po poŠti. Ordinacijskl damskl laboratorij H a w e I k a, Praga-Rutle, Bozetech ul. 10. J.-54. poitai predal K. 17 CSB. — Pičite razločno! je vsebin« 2 kg (cena kuskutaoa v ročkah Je 18 Din za kg). Ce se hočemo predenlce obraniti ie iz vsega začetka, potem moramo sejati čisto seme detelje brez predenice. Žal, zanašajo na njive predenico tudi ptiči in druge živalL živali namreč pojedo z drugo hrano predenično seme, ki zaradi tega vprav nič ne trpi na kaljivosti, ker preide Skozi prebavne organe živali brez vsake kvare. Nasprotno, še bolje kali tako seme. Lietoa, ko je suša močno skrčila pridelek druge košnje, naj se na to posebno pazi. Poko-šena detelja, ki je pomešana s predenico, se ne sme pokladati živini, posebno če je predenica že ocvetela. S tem se potem raznaša predenično seme z gnojem tudi drugam. DrugI zajedalee na deteljlSčIh pa je de-teljni pojalnlk. Znano je, da se pojavi ta zahrbtnež na deteljlSčih že pomladi, zl»-sti pa poleti. Spoznamo ga po fom, da tsrastejo lz tal po deteljlščih maitm svečkam podObne rastline, ki so temnorumen-kaste barve. Pojalnlk živi na deteljnih koreninah, kjer jim odjemi je vodo hi vb« redUne snovi in tako zamori deteljo. Nastans vprašanje, odkod pride na de« teljišče kar naenkrat toliko svečk. Narava no samo lz semena. Cveti, ki so na koiv en pojahrika, vsebujejo na milijone prahu podobnega semena, katero potem raznese veter na vse strani. Običajno ga pa prinašamo lz kraja v kraj s deteljnim semenom. Svetujemo tečaj kmetovalcem, da posvečajo tndi temu nevarnemu škodljivcu vso pažnjo. Kjerkoli ga zapazimo, ga iz-rujmo aM izkopljimo, hi sloer preden Je dozorel odnosno ocveteL Dandanes Imamo za ta namene todi priprave, a katerimi prav hitro oborimo to drugače zamudno delo. Križalika „Podkev" Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Tekoča voda, 6. del konjska opreme, 8. stanje vode, 9. pritrditev, 11. del parnega stroja, 12. brez družbe, 14. vinska rastlina, 15. nastane pri gorenju, 17. oseba lz sv. pisma, 18. osebni zaimek, 19. žensko krstno Ime, 20. afriška reka, 21. kovaško delo, 22. del kopja, 23. vprašal ni ca, 24. ob« lika pomožnika biti, 25. član družine, 27< beseda ki jo pišemo pred datumom, 28. vprašalnica, ki pričakuje nikalnega odgovora, 29. nočna ptica, 30. zver, 31. izraz ža« lostL Navpično: 1. dri skednja, 2. medmet, kazal ni zaimek, 4. predlog, 5. vezni k, 6, števnik, 7. nota, 8. metulj, 10. vrt, 11. nesreča na morju, 13. član državne uprave, 14. srednjeveški davek, 16. otok v Sredozemskem morju, 26. moško krstno ime, 27. vladarjevo bivališče. mah so se ustvarila tri mnenja. Razvila se je debata, ali je brinjevec pristen ali le dober surogat ali le slaba kopija su-rogata. Ni minilo pol nre, pa srno se zaradi tega tako siprli, da smo sedli vsak za svojo mizo in buljili vsak v svoge šilce do pol treh zjutraj. Ob pol treh sem vstal jn odšel. Pred Prešernom je bila gneča o&ofi klobasarja, da mu je~lice žarelo zadovoljstva. Kajti ob pol treh cvete kloba-sarjeva obrt ob Prešernu. Od petih strani vro ljudje na kup m zagozdijo prostor ob belem vozičku. V desnici hrenovko, v levici knih m košček papirja, namazanega z gorčico, se vsak sklanja napred, da ne bi pokapijal obleke z mastjo, ki se cedi izmed prstov. Mastne kaplje sicer ne padajo na tla, temveč se lepo mimo vležejo na hrbet predstoječega, ali to ne moti nikogar. Naročim si hrenovko s kruhom ter opazujem mimoidoče. Ko tako jem ki gledani, opazim enega izmed odbornikov svojega društva, kako raca mirno z lapim dekletom. wKie jo je neki ujefl?« si misftm in zakličem za njim: »Halo!« On obstane in se ozre. Nekaj poSepne svodi dami m jo maha trdih in jeznih korakov proti meni. Ustrašim se! Sicsr nisem strahopeten, ali kdo bi se pretepal za prazen nič sredi Ljubljane. Najbrž je napak razumel moj »halo« in mislil, da je namenjen dekletu. Pride ki mi prisimoJi zaušnico. V jezi sva se razšla, kar gotovo ni nič čudnega. Hitro zbašem še zadnji kos hrenovke v usta m čakam, kaj bo. Kakor vihra privihra, se obregne obrne io — stopi h klobasarju. Jezno pogleda klobasarja ki mu d6: »Zaradi tiste baga/tele pa res ni bilo treba vpiti za mano. — Sicer sem bil pa pozaba — oprostite!« In položi tri kovače na klobasarjev voziček. Nato odhiti k svoji dami m oba izgineta v gneči. Jaz gledam ki ns razumem. Pa mi klobasar pojasni: *Naa, na tega pa nisem več računal. Ce bi vas ne bilo, gospod, bi čakal večno. Zato vam darujem tisto hrenovko, ki ste jo pojedli.« In je vzel iz predala dabel zvezek, poiskal odbornikcrvo kne jft ga črtal. Cudič se, koliko imen je še nečrtanih v klobasafljevi knjigi dolžnikov, sem zadovoljen odšel domov. Mojega namreč ni med njimi. A. P.: Trije na klopici Stal sem na križišču in čakal na cestno železnico. Zatohlo vroči dan se je nagibal h koncu, mračilo se je in omamljeno mesto je navidezno zadihalo. Nekoliko korakov od mene, pod vhodom velike hiše, je čepel berač — »trup«, ki je imel na mestu svojih nog dve usnjeni Jopi, po katerih je drsel Pred njim njegov klobuk kot zbiralnica za mfloda-re mimoidočih. Le malo bakrenih novcev je bilo v njem. Nikelnaste novce, če jih je sploh dobil, je pohabljenec gotovo hitro skril iz strahu,, da bi mu jih kdo zavidal. Spravil je tndi bakreni drobiž, si nataknil klobuk in ostavil svoje mesto s pomočjo rok, na katere je bil pritrdil dva mala ročna podplata. Klop nasproti je bila njegov smoter; hitro jo je dosegel, se spretno zavihtel nanjo in se spustil udobno na naslanjalo. Pogled mu je postal blažji, vedenje pokojnejše. Počival je. Delo beračenja je za njim, nevese-le uradne ure so mimo. Z ljudmi nima danes nobenega opravka več... sedaj ni več nameščenec dobrodelnosti... sedaj je zasebnik, svoj lastni gospod! Z lagodno kretnjo, z roko na pol v žepu, si zvija cigareto. Prešlo je nekoliko minut, potem se je pojavila mlada, dekliška ženska, ki je sedla k njemu. Način njiju kratkega pozdrava, način, kako sedi poleg njega, kaže, da spadata skupaj. Dekle iztegne nogo naprej, jo guga, kaže na čevelj. Zvok njenega glasu ne prihaja do mene. Kakšen nenavaden par... tucB strop« ima svojo dekle! Zakaj pa ne... Med tem ko se je mož sklonil naprej in se rahlo dotaknil njene noge, je stopila neka ženska do klopi. Prikimala je dekletu, pogledala zvedavo na trup, sedla. Kratke besede so padle, potem je ženska potegnila culo iz svoje košare, jo odvezala. Prikazali so se čevlji, skoraj neobnošeni, popravljeni, malo da ne »novi« čevlji. Odkod jih ima, kako izdeluje iz starega novo, to je njena skriva nost Par sledi paru. drug lepS od drugega. Celo čevlji iz krokodiljega usnja so med drugimi, lakasti čevlji niso pritegnili kot nemoderni niti pogleda. Končno si je dekle izbralo par, si ga ogledalo od vseh strani, pokazalo ga svojemu drogu. Po kretnji sem razumel odgovor breznožca: »Pokaži nogo!« Dekle je iztegnilo svojo, z nogavicami lz umetne svile oblečeno nogo proti njemu, položilo novi čevelj poleg starega, pomerilo, primerjalo, uživalo... »-Poskusi!« Prodajalka # da žlioo za če vije. V hipu je mlada ženska odvrgla stare čevlje in si ročno obula nove, vstala, stopila mak) sem, malo tja. Breznožec opazuje zadovoljno noge« vitke, ravne noge. »So prav?« — »Da.« Prodajalka je zvezala culo; vstala je in čakala. Pohabljenec seže v žep... ta-kaj nad usnjenima krpama... potegne iz žepa polno roko drobiža, še za eno pest, še za eno. Kopiči ga na kupčke po različni vrednosti. Vsi trije se smejejo nad preobilico drobiža, potem se prodajalka odpravi. Dekle sede spet na klop, iztegne noge, udari koketno s petami skupaj. Zadovoljno, ponosno, pokroviteljsko jo opazuje trop.«. Ped klasične slovenske zemlje Dolenjska, domovina genija Franceta Levstika Pogled na trg Velike Lašče. Na desni na je Levstik hodil Prihodnjo soboto in nedeljo bo sredi našo lepe Dolenjske veliko kulturno slavje. Vrli Velikolaščani z juristom Antonom Puc-ljem na čelu organizirajo praznovanje stoletnice najožjega rojaka, blizu Velikih Lašč rojenega slovenskega pisatelja in znanstvenika Frana Levstika. V zadnjih letih z veseljem ugotavljamo, Tda pri nas vidno napreduje domača kulturna tradicija. Mnogi naši kraji so se že spomnili svojih rojakov in počastili njihov spomin s spomeniki, ploščami in podobnim. Tako se domovinsko občutje domačega kraja srečno združuje s kulturno preteklostjo lastnega naroda, tako nastaja ono vzdušje, ki Človeka še tesneje veže z njegovo rojstno grudo: vzdušje zavestne domačnosti, negovane s krajevno zgodovino, s kultom domačih mož, ki so nekoč posvetili svoje sile narodu, z ohranjevanjem zvez, ki spajajo v isti pokrajini rojene ljudi tudi tedaj, če so raztreseni po svetu. Dolenjsko slavje Frana Levstika izhaja takisto iz tega plemenitega duha. 2e dolgo se dviga v Velikih Laščah spomenik pisca »Martina Krpana«. Za stoletnico bodo ta vidni znak hvaležnosti do slavnega rojaka -olepšali z roliefom umetnika Peruzzija. V •Velike Lašče bo prihitelo stotine, tisoče ljudi z vseh strani naše domovine. Priglasili so se udeleženci celo iz oddaljenih pokrajin Jugoslavije. Znani in neznani rojaki pridejo počastit spomin našega velikega genija. Tako bosta 25 in 26. julij v Velikih Laščah več kot krajevni praznik: te dni bo Frana Levstika, enega najizrazitejših predstavite-ljev svojega duha, slavilo slovensko ljudstvo. Slavilo ga bo na klasičnih tleh slovenske knjige. Saj je blizu kraj, kjer 6e je rodil Primož Trubar, ki nam je dal sredi 16. stoletja prvo knjigo v našem jeziku. Tri sto let pozneje, sredi 19. stoletja, je Fran Levsrtik zrasel kakor mogočen hrast iz istih tal in je s svojim velikim umom pomagal utrditi slovenski jezik in ga napraviti sposobnega za moderno književnost. Bližnji sosed mu je bil Josip Stritar, naš poznejši krasnoslovni učitelj in voditelj, ki je slovensko slovstvo, zraslo iz preprostih domačih začetkov in obdarjeno z velikim genijem Prešerna, priključil svetovnemu literarnemu toku. Fran Levstik se je rodil v Spodnjem Retju pri Velikih Laščah dne 28. septembra L 1831. V Velikih Laščah je obiskoval ljudsko šolo, v Ljubljani pa gimnazijo, ki jo je zapustil brez mature. To so mu v tistih časih nekateri zamerili, toda Levstik je že s svojimi prvimi deli položil tako maturo, da ga niso dosegli mnogi tovariši »dohtarji«. Iz Ljubljane je šel kot reven slovenski študent v moravsko mesrto Olomuc, kjer je vstopil v bogoslovje Nemškega viteškega reda. Ni vzdržal, saj ga že naslednje leto vidimo na Dunaju, kjer z vnemo posluša predavanje Slovenca Miklošiča. Tudi tu ni mogel dolgo ostati: krušne skrbi so ga prislile, da je šel za domačega učitelja. Potem je postal tajnik najstarejše slovenske čitalnice, ki je delo- Frana Levstika rojstna hiša v Spodnjih Retjah pri VeL Laščah. Ko je bala hiša še v lasti Levstikovih staršev, je bila lesena tn je bila spominska plošča pri odkritju leta 1889. na les pritrjena. Pozneje so hišo pozidali in so tudi ploščo v steno zazidali. prvem gričku cerkvica Sv. Roka, kamor na izprehode. vala v Trstu, dokler ga nI graščak, pesnik in skladatelj Miroslav Vilhar zvabil med novinarje; kot urednik je kmalu zašel v zapor. Nato je prevzel tajništvo Slovenske Matice, zatem se je po naročilu škofa Wolfa posvetil sestavljanju slovensko - nemškega slovarja Vse te službe so bile sila skromne, in Levstik, v katerem je rasel eden naših največjih mož, je moral dobesedno stradati. Naše kulturne razmere so bile še skromne; kulturno delo so smatrali za kos narodnega dela ln le to naj bi bilo zastonj. Pri tem je v enomer prihajal navskriž z »odločilnimi rodoljubu, med katerimi so bili tudi taki ljudje, ki niti niso znali dobro slovenski. Sam je bil bolj strastne nature, nemirnega, bojevitega duha, kritičen nasproti vsemu- Umljivo je, da je moral prihajati v nasprotja s svojo, po večini ozkosrčno okolico, ki mu jo dajala za težko,'resno delo samo drobtinice kruha. Tako so mu življenje zagrenili in kruto razbili vse lepe sanje. Boljši časi so mu začeli svitati šele tedaj, ko je po urejevanju satiričnega »Pavlihe« postal sourednik slovenske izdaje državnih zakonikov na Dunaju in naposled 1. 1872„ skriptor Licejske knjižnice v Ljubljani. Kot tak je umrl 16. novembra 1. 1887., zlomljen telesno in duševno. Zapustil je za seboj za naše razmere vprav ogromno delo. Veliko je pesnikova!, opevajoč naravo, ljubezen, življenje; njegove pesmi očitujejo realističen poglea na svet, kažejo sledove trpljenja in razočaranja nesrečne ljubezni in naposled trpke udanosti v to, kar biti mora; a tudi v njih prevladuje neka upornost, ki prihaja posebno do izraza v satiričnih pesmih. Odlikuje ga krepka, povsem Levstikova dikcija; skoraj ga ni pn nas človeka ki ne bi poznal njegove mogočne balade »Ubežni kralj«, ki je natisnjena v vseh šolskih čitankah, prav tako Levstikove mladinske pesmi, ki so med najboljšimi, kar jih imamo. Prevajal je tudi iz če-ščine in ruščina V prozi je spisal dolgo vrsto reJL Njegovo »Potovanje od Litije do Čateža« (L 1858.) ;e pomenilo dogodek v slovenskem pripovedništvu. Take proze doslej še ni napisalo slovensko pero, zato lahko Levstik velja za začetnika našega umetniškega pripovedništva V »Martinu Krpanu«, enem najpopularnejših literarnih narodnih tipov Slovenca, je Levstik prvi s satiro udaril po Avstriji, čeprav spretno zavito v dobro alegorijo. Tudi več drugih njegovih povesti očituje satiriči.o noto in se po svoji književni prednosti dostojno uvrščajo v naše klasično slostvo- Ogromno delo je Levstik opravil v književni kritiki, kjer je čistil posebno jezik. Nekatere njegove kritike, n. pr. Koseskega ali Kleinmayerjeve »Zgodovine slov- slovstva« so klasično štivo za naše književnike, prav tako njegove »Napake slovenskega pisanja« in še nekateri jezikoslovni sestavki. Čeprav vse njegove jezikoslovne reforme niso obveljale, so vendar njegova prizadevanja mnogo pripomogla k razvoju našega jezika. Znameniti so bili Levstikovi polemični spisi in politični članki, ki so pričevali o voditeljskem formatu njegove osebnosti. Preobsežno Je Levstikovo delo, da bi ga na tem mestu zadostno označili. Poglavitna značilnost tega dela pa je ona krepka domača nota, ki ga vsega preveva tista pr-vinsko-slovenska barva vsega njegovega pisanja in vse njegove močne osebnosti. Pisec »Martina Krpana« se je znatno dvignil nad svojo preprosto rodoljubarsko okolico in je pripravil tla Stritarju, Jurčiču, Tavčarju, Kersniku in drugim, ki so prihajali za njim. Ne smemo naposled prezreti Se pionirskega dela, ^i ga je Levstik izvršil za širjenje napredne misli na Slovenskem, zaradi česar so mu nekateri nadeli naziv: »oče slovenskega liberalizma«. Za tako, v naših razmerah mučno in nehvaležno^ pionirstvo je bila njegova uporna bojevniška natura kakor nalašč, in če se je proti koncu življenja zlomila v naših tesnih razmerah, kdo bi se čudil?! Levstikovo slovenstvo, M ga korenito predstavlja, ni bilo nikdar tesnosrčno — njegovo bistro oko je bilo vedno odprto proti slovanskemu Jugu, čigar najzapadne]-ša straža smo bili Slovenci. Bil je nasprotnik umetnega nenaravnega stapljanja slovenščine s srbohrvaščino, čutil pa je potrebo najožje zveze med vsemi vejami južno-slovanskega debla in utrjujoč slovenščino, je utrjeval nacionalno odpornost zapadnih Jugoslovenov, odpornost, ki je po naravni poti zgodovinskih nujnosti vodila v leto vstajenja 19l8. Tega velmoža bodo slavfH v Velikih Laščah, zato bodi dan, ko se bo dolenjsko ljudstvo poklonilo njegovemu spominu, začetek Levstikove polovice letošnjega leta, ki naj nas vse združi okoli imena Frana Levstika Lašče ln okolica Košček zemlje slovenske, čudovito lepe, sanja ve. vase zaprte nikjer enake pokrajine, diha jugovzhodno od Ljubljane za gri« či, ki obrobljajo Barje in vtesnjujejo mesto z blnžnjo okolico v soparno, megleno in vlažno ozračje nasičeno kotlino. Kako spremenjen pa je svet za tem gričevjem, ki nam priMenja razgled na to dolgočasno barjansko ravnino! Za Škofljico pri Pojavi gorici se dvigne bela cesta vkreber mimo dveh, treh ličaih domačij, da se po par strmih ovinkih skrije v tihem in ko» šatem gozdu. Sveži duh zdravega gozda^ se razliva po belooeščeni ravna cesti, položno se dvigajoči v lahnih krivuljah. Sem pa tja vodi cesta ob jasi: precej globoko doli v dolini teče bela črta tik ob parobku visokega gozda, ob kraju ostro začrtana Hkl komaj slutečih odtenkov smaragdne barve — spodnja cesta skozi Žeiiimlje proti Turjaku, ob njej njive in travniki, vse pod srebrno tenčico barjanske megle. Zgoraj pa prodira sobico skozi vejevje, prameni zlate luči padajo na belo eesto in z modrikastimi sencami poudarjajo slikovitost vse okolice v čistem ozračju. Za hip se prikaže trdnjav« turjaškega gradu, preširno gospodujočega vse na oko* K. Tik za graščinskim posestvom se eesta prevali in hitrejše pada. Za vsakim ovinkom se veča razgled. Pod nami leži veli-kolaška kotlina spredaj Rašca z znamenitim Temkovim mlinom, rojstnim krajem Trubarjevim. Par korakov nad njim pa že ugledamo spredaj na griču visoka stolpa veHkolaške farne cerikve. Krog nje »e dre* njajo in kukajo izza zelenja temnordeče strehe starih laških domačij. Krog in krog je kotlina vokvirjena z griči, na katerih žde prijazne cerkvice in res ni stvari, ki hi le mate kazfla to talko harmonično komponirano pokrajino. . • VeSke Lašče leže sredi oeste to železniške proge Lj ub 1 jananKoče vj e, nekako 30 km oddaljene od obeh. Trg leži 554 m nad morjem na kraških tleh. Vendar pa vsa okolica ne kaže nikakih trdih oblik kraškega sveta, niti izrazite mehkosti in zli* tosti dolenjskega gričevja Prav to pa je, kar daje kraju samosvoje, nepopisno prijazno obličje. In ni čuda da so se na tem edinstvenem koščku slovenske zemlje izoblikovali samonikli značaji. Trubar, Levstik, Stritar, Krek. Sto let mineva, od kar so pričele piti krasoto te zemlje oči Frana Levstika, ki je izkopal iz nje največji zaklad, lepoto žive slovenske besede. Kaj se je od takrat tu spremenilo, koli* ko duha nesmrtnega Levstika še očituje njegov rodni kraj? Kozolec na posestvu L Oblaka Levstikovega prijatelja Pod njegovo streho Je Levstik veliko pisal ln neutrudno koval nove načrte. Levstikov rojstni kraj Izvrstni poznavalec spisov Frana Levstika, prvi urednik njegovega Zbranega dela Fran Leveč je L 1895. tako-le opisal Levstikov rojstni kraj: Okoli štirideset kilometrov pod Ljubljano, ob okrajni cesti, ki drži i« deželnega stolnega mesta proti Ribnici in Kočevju, pol ure pod Velikimi Laščami, leži prijazno selo Spodnje Retje. Vasica šteje 5 hiš ter ima 30 stanovnikov. In v tej vasi pri Jo-škovih, pod številko 2, v neznatni, pol zidani, pol leseni hiši, je bil porojen naš Levstik dne 28. kimovca 1831. leta. Ves laški okraj, kamor spadajo Retje, ni romantiško lep, kakor naša Gorenjska vendar je po svojem jako zanimiv. Tu ne vidiš nobene visoke gore. in le malo tekoče vode; tu, ni ravnega polja, ne globoko vrezanih dolin — ves svet je, kakor sploh kraška zemlja, bregovit, poln dolov in kotlin, poln tokav in podzemeljskih jam, in le malo-kje ti ugleda oko bister strudenec- Vendar svet ni tako pust, kakor je notranji Kras. Le tu in tam moli sivi dolomit iz zemlje, katero pokrivajo sicer lepo obdelane njive in zeleni logi; zadaj za poljem pa se razprostirajo prekrasni gozdje z orjaškim bukovjem in temno jelovino. A še prej, nego priroda, prikupi se ti narod, ki prebiva tod. Moški res da niso tako krepke postave kakor Bohinjci; ženske niso tako lepe kakor gorenjske Blejke aLi Dolžanke; ali tukaj tudi ni tiste znane gorenjske prevzetnosti, tistega gorenjskega moštva, pretepavanja in zabavljanja. Ti ljudje se odlikujejo po svojem prostodušnem vedenju: odkritosrčni so, prijazni, zgovorni in postrežni. Prava njih posebnost pa je izredno pravilna govorica in neusahen, ljubezniv humor. Sčdi k možakom v krčmi, ne moreš se naslišati, kako modrujejo; ali opazuj fante in dekleta, ko se v nedeljo vračajo od opravila, kako se podajajo, kako jim teče govor in ugovor, kako dovtip pobija dovtip. Verujte ml, nf rinSaj, da so se asm v tem okraju, malo uro vsaksebi porodili trije pisatelji, katerih imena bo Slovenec vedno imenoval s častjo in spoštovanjem: Trubar, Stritar in Levstik. Toda v Levstikovih mladih letih Je bfl ta okraj še oddaljenejši od velikega prometa nego je dandanes. Takrat skozi Lašče in Retje ni tekla hitra železna in gladka deželna cesta, ampak od klanca do klanca se je — prav mimo Levstikovega doma — vila kolovozna pot, po kateri so lljudje več tovorili nego vozili; sedanjo cesto je šele 1839. L dal napraviti tedanji ribniški komisar in poznejši župan ljubljanski, Mihael Ambrož. In pozimi, ko so v gorki sobi brneli kolovrati, možje pa pripovedovali razne dogodbe iz turških bojev in francoskih časov, oglašal se je iz bližnje hoste tuleči volk, po zelenem bu-kovji se je spomladi pasel brzonogi Jelen, in v Retjah ni bilo hiše, kjer bi o Veliki noči gospodinja ne bila na mizo postavila suhega jelenovega mesa. Levstik sam mi je pravil, da sta z očetom neki zimski večer, ko sta se peljala s semnja iz Ribnice, pod Planino, četrt ure pod Ret-jami, srečala na cesti volka, ki je grozno zavijal in se le nerad umaknil s ceste. Jeleni so pa zahajali v retijske gozde lz Rudeževih gozdov na Veliki gori, kjer jih je graščak Rudež krmil pozimi. Ko je Levstik nekoč v gozdu nad domačo hišo ležal v senci in bral, je začul, kako nekaj lomasti po hosti, in velik jelen se prikaže iz zelenega bnkovja naravnost proti njemu. Retenci so jelene skrivaj lovili, kar jim pa dobrodušni Rudež ni štel za prehudo zlo. Zadnje Rudeževe jelene so postrelja-li ieta 1848- uporni Suhokrajinci. In v tem kraji, med takimi ljudmi je naš Levstik prebil svojo mladost! Vsakemu človeku z nekako divno močjo objemajo dušo spomini iz mladosti, iz otroških let Nihče izmed nas, in najsi je prebil svoja detinska leta kjersibodi in kakorsibodi, jih ne more pozabiti. V vzgojevalnem oziru sploh, zlasti pa v jezikovnem oziru so mladostni vtiski kolikor toliko odločilni pri vsakem človeku. Domače navade, domače govorice, da, vsega duševnega obzorja, v katerem si prebil svojo mladost, se ne moreš docela iznebiti do konca dni svojega življenja. Ako se to dogaja že navadnemu človeku, v koliko večii meri moremo to psihološko posebnost opazovati pri tako receptivnih, dovzetnih poetičnih ljudeh, kakor je bil Levstik. Levstik je bil po lepem svojem govoru in po neusahljivem svojem humorju ves Laščan. In koliko je Levstik sočasne pisatelje slovenske nad-kriljeval, že zaradi tega, kar je od doma prinesel s seboj! Jezik slovenski še dandanes ni na vse strani tako razvit, da bi se ga mogel kdo korenito naučiti iz samih knjig. Še dandanes vsak dober pisatelj zajema naravnost iz narodovih ust In ta nedostatek se je čutil takrat, ko j*e Levstik začel pisateljevati, še močneje, nego se čuti dandanes. Se stoji ▼ bBnjft Spodaj* stikov* rojstna hiša Seveda prenov^ L. 1889., ko so odkrili na njej spominsko ploščo, je bila še lesena šn ni bilo moča, plošče vzidati. Zato so jo le pritrdili, vzidali pa kasneje, ko so hišo pozidali. Prav trdna še stoji hčša Levstikovega prijatelj« Jože Oblaka, p. d. Ilije, kjer je imel Levstik v podstrešja sobico. Tu je našel svoj drugi dom, ko so starši hišo prodali in se preselili v bližino Novega mesta Skoro gotovo pa je še danes tak kot za Lev* stikove čase kozolec na Ilijevean posestva, na katerega je pisatelj tako rad zahajal in od koder je sprožil marsikatero pikro satiro na svoje zavidljivce. Prav tako stoji zunaj Lašč, ob oesti proti Ribnici prijazna bela hišica. Svoje čase je v njej gospodarila in gostila gibasta ženica, na eno oko slepa, ki pa je bila v mladosti zalo dekle. Bila je vdova po laškem zdravniku in so ji pravdli gospa. V njeno gostilno je zahajal Levstik, kadar je bil doma s Stritarjem. Seveda sta poprej v bližnjem go^du pekla krompir in je Levstik zanetil ogenj po stari slovanski navadi s kresrlom in gobo, češ, užrgalioe so za aristokrate, V tej gostilni so tudi igra* li »Junteza« in kakor je omenil Stritar v svojem predavanju leta 1889. v Slovenskem klubu na Dunaju, se je takrat v gostilni trlo ljudi, da je večini primanjkovalo prostora. Pri oknih in vratih »o se vzpenjali ljudje, da bi kaj videli in slišali. Igrali pa so tako naravno, da »o se ljudje razburjali, naiboj neki gorenjski kramar, katerega miso mogli prepričati, da je vse le teater. Ko se mu je po igri pokazal Levstik in povedal, da je bil on tisti Juntez, ki so ga upiijannh in mu vzeli hčer, je b9 na vse hud, ker je mernl, da ga imajo za tepca. Tudi gostilničarka se mu je zame* rila in ga ni bilo več na spregled, ker je videl »kakšne stvari se v tej hiši gode«. Prigod, kakor jih je povedal Stritair t omenjenem predavanju, se spominja še več starejših Laščambv iz pripovedovanj« svojih staršev ali sorodnikov. Domačimi niso Levstika nikdar imenovali po imenu. Ba jim je »Retenski« aH »retenski gospod«. V domačeh kraju jo med sodobniki užival izredno spoštovanje in obzir. Prav čudno, če pomislimo, kako težak je bžl položaj bivših, oziroma odpuščenih semerrišnikov. V očeh domačinov Levstik te žalostne usode ni bil nikdar deležen, temveč je bil čast vsakega obrekovanja sumničenj« in predsodkov. Res, da ni dosegel visokega naslova, niti ne lepih prejemkov ali nagrad, kar je bilo takrat in je še danes sa vred* nost človeka v preprostem narodu edino merilo, zato p« si moremo veliko spoštovanje, ki ga je užival, tolmačiti le z njegovim močnim intelektom, s njegovo iz-vanredno samoniklo osebnostjo, ki je vplivala, prepričevala in neodoljivo domdmrar la nad vso okolico. Velika njegov« priljubljenost med sodobnimi rojaki pa izvora tu» di od tod, ker je vedno in povsod iskal družbe preprostega narod«. V njegova govorici je iskal temelje slovenske besede in je včasi kmečke ljudi kar silil, da so se z njim pogovarjali Nekega večera je pri-rohnel v gostilno, kjer je v stranski sobi sedel Stritar v družbi Jaških »škricev«, ga pograbil in postavil v sprednjo izbo k družbi kmečkih Ijucfi * besedam*: »Kaj boš pri Skricab, sem sevffci piramide spomenik umefc« niško posrečeno izpopolnjuje. Snomenife kakor tudi spominska plošča na rojstni bisl sta očiščena, napnsi na novo pozlačeni, ka® je vestno opravila tvrdka Vodnik iz Lrub« ljane. Postavitev spomenika pred 42. tetS te ve* Ijala nekaj nad 3000 srebrnih avstrijska* goldinarjev in so morafi primanjkljaj takratni odborniki še dolgo let plačevati. Ra* z en trgovca Fercfmandša Doganocs so vsi člani takratnega pripravljalnega odbora že pomrli. Najboljši poznavalec VeL Lašč je upo* ko j eni župnik Franc žužek. iz njegovih vestnih in obširnih zapiskov posnemamo, da so Lašče prvič imenujejo L 1145. kot last nekega Dietrieka, vdšnjegorskc^a plemiča ki je »villa Lasis« odstopil Peregri* nu L, takratnemu oglejskemu patrijarha, V zameno je dobil nekaj posestev v oko-» lici Št Vida pri Stični, ki so veljala ta* krat za manj vredna. V Laščah (Lasis =■ Laze) so »e naselili stiski menihi in ime3 tu svojo »viHo«, (to so bile privilegirane naselbine z določenim številom rokodelcev in obrtnikov). L. 1659. je kupil Lašče od stiških menihov baron Jusrij Lichuonberft od njega pa L 1749. Turjačami, ki so jih imeH v posesti do L 1848, ko je bila odpravljena tlaka. Takrat je bilo tudi turjaško sodišče prestavljeno v Lašče. 2e L 1662. so bile Lašče samostojbs ka>* planij«, od leta 1871. pa župnija. L. 1813. so bile Lašče povzdignjene v trg. D*ne® štejejo 103 hiše s 530 prebivalci, vsa župnija pa 30© duš. V trgu je okrajno_ sotfr* šče in 8 razredna osnovna šola nadalje dve hranilnici in posojilnčci in Kmetijsko društvo (konsumna zadruga). V hiši kmetijsko podružnice je moderna sušilnica za sadj^ skladišče umetnih gnojil, shramba za motu mlatilnioo, prešo, travniške brana, ŽTtočU stilnice in drugo gospodarsko orodje. Razenš male tovarne za stole in pohištvo v tirgu ni industrije. Prebivalstvo se peča z živ** norejo in poljedcljstvom, kar je oboj« vzorno razvito. Kraj odlikuje lepa govorica, saj so Srp«® iz nje ustvari tel ji našega pisma LjucB ka« rakterizira originalni humor ter 25 vabita šegavost in zgovornost Ponos ljudi in njihov« saroozsvest pd govori iz Levstikovih verzov, ki so napisa, ni tudi na spominski razglednici, ki jo j«| založil proslavni odbor: »Sam trpi in sam se bori, nase bodi sam oprt; sam z usodo se zgovorf, stoj «1* pa da puščajo neizkoriščene milijardne zneske. Da nemška kriza ni imela doslej neposrednega vpliva na naš denarni trg, pa je v znatni meri pripisati tudi dejstvu, da je kratkoročna zadolžitev nalega gospodarstva v inozemstvu, ki je za druge države spričo nezaupanja zapadnega kapitala do naložb v Srednji Evropi postala tako usodna, razmeroma majhna in da je v zadnjih letih še nazadovala. Po podatkih finančnega ministrstva, ki jih vsako leto objavlja Narodna banka v svojem letnem poročilu, so znašale kratkoročne obveznost) našega gospodarstva v inozemstvu ob konrn leta 1926. še 592 milijonov Din, L 1927. 566 milijonov, 1. 1928. 523 milijonov, predlanskim 462 milijonov, lani pa le še 448 milijonov Din. Danes, ko so odnošaji do dunajskega Kreditanstalta. povsem likvidirani, je ta zadolžitev še neprimerno manjša. Jugoslovenski denarni zavodi, ki so bili v poslovnih stikih z dunajskim Kreditanstal-tom, so že v juniju likvidirali vse obveznosti nasproti temu zavodu, kar spričo likvidnosti njihovega stanja ni povzročilo nikakih težkoč. Vprašanje dunajskega Kreditanstalta zaradi tega naše denarstvo tudi ne more več tamgirati. —,, : ——" :-----— sKoanma. v pogieau mezmkov na škodo splosnosti, temveč ima- ka prj raz]asfjtvi ter višina odškodnine v--V nr-vi vrsti služiti jmloSnemu socialne- j-ajo predpis1 obstoječih zakonov o razla- jo v prvi vrsti služiti splošnemu socialnemu blagostanju »n omogočiti skupnosti v mestih in naselbinah boljše, bolj zdravo in cenejše življenje. Novi gradbeni zakon se ne nanaša kakor poprej samo na zidanje posameznih hiš .temveč v prvi vrsti na regulacijo mest in naselbin v skupnem interesu prebivalstva.. Ne vsebuje samo suhih predpisov o debelini zidov, višini stopnic itd., ki Lnte-resirajo samo stavbenike in gradbena ob-lastva, temveč tudi predpise, ki v največji meri zanimajo vsakega državljana, ker občutno posegajo v temelje njegovega življenja. Gradbeni zakon spada torej glede na te smernice med eminentno socialne zakone. Naglo širjenje mest je v zadnjih desetletjih dovedlo do intenzivnega izkoriščanja zemljišč. Stari zakonski predpisi niso predvidevali tako naglega razvoja in zato niso vsebovali določb proti prekomernemu bi '»pekulativnemu izkoriščanju zemljišč, kar je povzročilo prenatrpanost brez ozira na potrebo higijene in prometa. Vrednost zemljišč se je umetno dvigala brez eashig lastnikov, ki so jim prišle v dobro investicije občin, namenjene splošnosti (ureditev cest, kanalov, vodovoda, razsvetljave itd.). Zato je nastala potreba omejiti izkoriščanje zemljišč in temu sledečo dražitev stanovanj. Zakon daje v tem ozirj občinam in mestom pravna sredstva, ki sio jih doslej pogrešala. Socialna stran zakona se kaže zlasti v modernih predpisih glede olajšav za gradnjo malih, zdravih in cenenih družinskih stanovanj in v predpisih glede možnosti eksproprijacije remljišč za gradnjo takih stanovanj. Razlastitev zemljišč v te namene pa je dopustna seveda samo za mala stanovanja, ki Jih gradijo občine. Uveljavljenje tega zakona pomeni važen napredek naše strokovne zakonodaje in je lep primer evolucije pravnih načel, ki "zahtevajo od posameznika pravično kontribucijo na korist skupnosti, a od skupnosti zaščito njenih najslabejših članov. Najvažnejše določbe novega zakona Da podamo javnosti točne informacije o najvažnejših določbah novega zakona, smo sp obrnili na ljubljanskega člana odbora šestorice tehničnega višjega svetnika inž. Otahala. ki nam je ljubeznivo dal naslednja pojasnila: Kmalu po uedinjenju naše države se J® občutila potreba enotne ureditve gradbenih zadev; medtem ko je ostalo v nekaterih pokrajinah v veliavi kar več gradbenih redov. =o druge pokrajine pogrešale tudi naj-primitivnejše gradbene predpise, ki bi omogočali občinam vsaj določitev gradbenih črt. Da tem nedostatkom odjx>more, je Udruženje jugoslovenskih inženjerjev tn arhitektov prevzelo inicijatlvo m pripravilo predlog gradbenega zakona, ozirajoč se na potrebno enotnost in zaželjeno elastičnost. Rezultat teh smernic je tvoril predlog, da |e uveljavi gradbeni zakon kot okvirni za- stitvi, v kolikor ni z gradbenim zakonom drugače predpisano. Pripravlja pa se enoten zakon o eksproprijaciji. Prispevek lastnikov zemljišč za ureditev cest Ker imajo od ureditve novih komunikacij največjo korist lastniki okoliških zemljišč, kar se kaže zlasti v povečanju vrednosti zemljišč, določa zakon, da more občina del stroškov za napravo novih ali za razširjenje obstoječih ulic, prenesti na lastnike zemljišč, ki ležijo ob dotičnih ulicah. Skupna vsota prispevkov lastnikov zemljišč sme znašati največ polovico stroškov za nakup zemljišča in napravo ceste. V primeru, da mora lastnik del svojega zemljišča v ta namen odstopiti, se mu vrednost tega dela vračuna- Višina skupnega prispevka lastnikov zemljišč se ravna po tem, ali služi komunikacija bolj lokalnim ali bolj splošnim prometnim potrebam. Kot osnova za odmero prispevka služi dolžina fronte posameznih zemljišč, upoštevajoč pri tem tudi površino. Ta določba glede prispevka k stroškom za gradnjo cest ima namen, omejiti umetno ustvarjanje stavbišč na oddaljenejši periferiji, ker morajo nositi stroške tudi oni, ki imajo od novih komunikacij največje koristi. Za izvedbo regulacije se osnujejo regulacijski fondi, v katere se stekajo poleg proračunskih dotacij, dohodki od parcelacije. komasacije, gradbenih taks in kazni ter dohodki od prodaje občinske posesti, ln sicer najmanj 25 % od prodajne cene. Lastniki, ki parcelirajo svoje zemljišče, morajo odstopiti občini brezplačno potrebno zemljišče za javne prometne in proste površine (ulice, parke, trge, nasipe itd.) vzdolž fronte do največje širine 20 m, ako ulica v celi širini preseka parcelo, odnosno do j>olovice ulične širine, toda ne več kakor 20 m, če gre ulica po meji parcele Komasacija Znaten del zakona je posvečen komasaciji stavbišč. Komasacija ima namen, spojiti več zemljišč v eno celoto in jo nato razdeliti na stavbišča. Komasacija se more izvesti le tam, kjer je zaradi neprimerne 'ege, oblike ali velikosti zemljišč onemogočena izvedba regulacijskega načrta in onemogočeno racljonalno zidanje. Ce gre za splošne interese, se komasacija lahko izvede tudi proti volji lastnikov zemljišč po službeni dolžnosti. Po pravilu obsega komasacija le ona zemljišča, ki so za racljonalno izvedbo regulacije neobhodno potrebna in ki sama ne odgovarjajo gradbenim predpisom za stavbišča. V komasacijo se vnesejo tudi površine, ki služijo splošnemu prometu. S tem je odstranjena občutna pomanjkljivost dosedanjih stavbnih redov, ki je v mnogih primerih delala težave ne le posameznikom, temveč tudi občinam. Novi gradbeni zakon pomeni vsekakor veliko pridobitev, ne le za javno upravo, temveč tudi za vse prebivalstvo, ker b00< 280—300; >2< 260—280; >5c 240—260; >6< 220—230; »7< 180—190; »8< 125—135; sremsko-slavonska >0< in >00< 265—270; >2« 245—255; >5« 230—240; »6< 215—220; »7« 178—180; »8« 125—135. CAS VKUHAVANJA SE JE PRIČEL! Dobra gospodinja uporablja najpopolnejše WECKove priprave ea v kuha vanje. Pri nakupu pazite na znamko. Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10. Krajevni prodajalci: Celje: I. Jagodic, Maribor: Carl Lotz ln Plnter Sc Lenard, Ptuj: P. Vogel, Brežice: V. Petan. Kranj: »Merkur«, Kočevje: P. Huber, Sevnica: A. Kastello ln P šetina. Slovenjgradec L Rojnik ln K. Rojnik. flflM Pošto j in čitaj! BI Iz oaloiDogtt, torej porsea« brecplatao, dajemi-run, v kolikor tu to ranima, pobližnje informacije o sledečih 4 stvarih: Kje zamorete dobiti »talno hišno zapoelenje za pismeno delo. Kje se i a. morete oanSiti dobi&kanoeeo domač obrt. Ali, ako se telite baviti proti primernemu mednemu pavšalu a prodajo mao go Iskanega predmeta. Ako želite prevzeti po srezib zastopstvo neke ogledne velike tvrdke. Pišite oroti prilogi znamke it odgivor. Oskar Lnetig, ravnatelj. Osijek. Kremiina alica. 8231 NAZNANILO! Trajna ondulacija s 5-mesečno garancijo Din 100—. Priporoča se HTJTAR MAKS, damski frizerski salon 9344 Trbovlje II. pri Tratniku. Iščemo za večje tovarniško podjetje za takoj agilno, inteligent. damo v svrho reklamne propagande proti dobri plači. Potovanje se vrši z lastnim avtomobilom po Sloveniji. Ponudbe pod šifro »2000« na Aloma Company, anončna in reklamna družba Ljubljana. 9345 železniški inženjer verzi ran v Izdelovanju načrtov in konstrukcij, višinskih in nižinskih zgradb, vešč že-lezobetonskih del, išče zat akoj ali i 1. avgustom primerno mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutrac pod »Stellung«. 9348 Novo! Novo! Velevažna iznajdba je RENOVATOR s katerim operete vse svilene predmete ter lase in sicer z enim kartonom 20 do 24 parov nogavic, 6 do 10 svilenih oblek odnosno zadostuje za 8-kratno umivanje las za kar ni nič boljšega. »Renovator podeli vsem svilenim predmetom prvotno barvo, svileni blesk in šumenje, kakor ob dnevu nakupa. Poskusite in prepričajte se. če niste zadovoljni vrnemo denar.« Renovator zahtevajte v vsaki trgovini! Ako še ni za dobiti, naročite pri »Renovator« centrali Ljubljana, Florjanska ulica 31. 9334 -aznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, n^rmor papir, zlato, su- *-<»nec itd. Vam nudim po najnižjih cenah NA DEBELO! NA DROBNO! A. JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA Mladostna 231 lepota! SREZK.E NADZORNIKE nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2.400 ln superproviziji. Nadalje pouča vam o in zaposlujemo v vsakem srezu spretno žensko osebo zaradi nadaljnjega poučevanja v strojnem pletenju kot domači obrti. S prilogo znamke za odgovor pošljemo obširna navodila. Zadruga jugosl. pletača Osijek. " 8219 32-letni energičen delovodja tekstilne stroke sprejme mesto v Sloveniji. Do sedaj je bil zaposlen kot delovodja v prvovrstni tkalnici v ČSR. Mesto bi menjal radi družinskih razmer. Vešč je v izdelavi umetne svile in volnene robe. Ponudbe pod »Dober odbornik« na podr. »Jutra« Maribor. 9349 ustvaril pogoje za izboljšanje splošnih živ- , 'iudi za industrijske vrednote ni bilo skoro ljenjskih razmer. nikakega zanimanja. Trboveljska se je v NAZNANILO Ker sem na Savi v hiši št. 84, (prej Mencinger sedaj Lasan) otvoril konjsko-mesar sko in prekajevalsko obratovanje, se priporočam cenj. občinstvu z Jesenic in okolice, da se prepriča, da bo postrežen vsakdo s prvovrstnim blagom ter se tudi priporočam za nakup v mojo stroko spadajočega blaga. 9329 Jesenice-Sava St. 84. Ivan Frledrlch. Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje sa na dan 27. Julija 1931 ob 1L uri dopoldne nabavo: 30 komadov jednopolnlh bHsfcovodnfh naprav. Pogoji se dobe pri podpisani. 9336 Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje št. 7012. POJASNILO Svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da agent g. Frido Kvas iz Trbovelj ni več zaposlen pri moji tvrdki in vsled tega tudi nima več pravice sprejemati naročila za moje PFAFF šivalne stroje, ozir. denarnih zneskov. V slučaju, da je imenovani sedaj ponujal kateri stranki moje PFAFF šivalne stroje in mu je potem stranka dala tudi naročilo za PFAFF šivalni stroj, prejela pa Je potem stroj druge znamke od g. Kvasa, se naproša, da mi to takoj javi. IGN. VOK samoprodaja PFAFF šivalnih strojev LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. 7 9338 NOVA KOŽA OBRAZA. Z aponbe »polialnega medicin, biološkega preparata dr. Dorraine & Cie., Pariš, •Astrigent Special V en ur« poetane >brax t 10—14 dneh pomlajen. Zgubijo se ta vedno vse gube. madeži, pege, boboljiee, maš&oba '.n groba koža. — Obraz poetane leten, rvei in mehek, kakor pri majhnem otroka. — Garnltira ataše tt LEPA OKROGLA » POLNA PRSA •o okraa vsake dame. 0a prav m pnea ie tako Jak« lakrSjaM ln viaeč*, dobila bodo * »porabo »Lait de Jono« *ari4feo bnjnoet, okroglo* b> trto ost v najkrajžem Saša. — 8 ta ne 85 Dia. RAVNO DR2ANJB TELESA »a doseže i noeitvijo »Saša Geradehal-terja«. Pospešuje normalno dihanj« la pravilno delovanje pljoi. V 14 dneh se pripognjen hi grbaM hrbet popolnoma poravna. Stane 52 Din. CENTIFOLIA, kozmettfkl aavod, Zagreb, JnrflHfeva S. Zahtevajte brezplačne Ilustrirane eenikel IV (Prostovoljna prodaja Zadruga »STAN«, strojno stavbeno ln pohištveno mizarstvo in izdelovanje ter brušenje zrcal, v Zagrebu, Tratinska cesta št. 4/a, prodaja svoje nepremičnine, obstoječe iz poslovnih zgradb, pritiklin, tvor-nice s popolno strojno opremo za predelavo lesa na električni pogon. Tvornica se nahaja že več let v popolnem obratu ter ima obenem dobro upeljano trgovino lesnih izdelkov. Opisane nepremičnine obsegajo površino 1104 m2 ter leže skoro v centru Zagreba, na Tratinski cesti 4/a. Natančnejša pojasnila in pogoje daje g. Pavlina Jakob, industrijalac v Zagrebu, Kosirnikova ul. 22, telefon št. 29-81, odnosno dr. Milan Peklič, Zagreb, Preradovičeva 2/IL Tel. 70-14 9271 LUTZ-«« PEČI po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi samo Ing- Onzelj LJubljana Bel Jaška ulica št. 4. LASTNA LIVARNA IN TOVARNA ZA »EMAJL« LUTZOVE PECI ca galvanično ponikla-nje in izdelavo emaj-liranih predmetov kakor: hišne številke, občinske in uradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki! Tel. 3252 Lotzove peči Čajno maslo™ prvovrstne kakovosti, vedno sveže in po najugodnejših, cenah Vam nudi tvrdka JULIJ ZUPAN, Ljnbljana Sv. Petra cesta 35. 8402 Pri boleznih želodca, črevesa, slabe prebave in hemoroidov vzemite tudi vi FIGOL. FIGOL po-svežuje in čisti kri. FIGOL-se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proiz-ajalec: Lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 stekleni-£ ca 40 Din. Z vJutkO« R. Wf 14 lfede^ TU TEL 1951 Z IVI čudodelni učinki a iaa Pred grancosfcg-nemSKfra sporazumom ultrakratkih valov Vpfiv „ smrtnih žarkov" na ljudi in živali — Hladna voda, ki uničuje energijo Znani drmajsfei dektropatolog prof. Jel- iinek je pred kratkim opazil nekaj presenetljivega: iz ptičjih jajc v območju električnega polja ultrakratkih valov se izležejo mladiči prav tako. kakor da se nahajajo v umetnem vališču aH pod toplim te» lesom samice. To jc bilo tem bolj presenetljivo, ker ni kazala niti najbližja okolica jajc nobenega povišanja temperature. Ali so se torej embrioni razvili brez 'toplote in nadomeščajo ultrakratki valovi popolnoma temperaturo, ki je sicer potreb« na za izvalitev mladičev? Na to vprašanje je odgovoril dunajski raziskovalec dr. Heller s prav tako preprostim kakor nazornim poskusom. Vtaknil je v jajce tenak termometer in jajce nato dejal v območje valov. Čez nekoliko minut je začel živosrebrni steber vstajati, temperatura v notranjosti jajca je torej naraščala, dočim je vse v njegovi okolici ohranilo svojo prejšnjo temperaturo nespremenjeno. Dokaz je bil podan: Ultrakratki valovi ne učinkujejo s kakšno po» •cbno, doslej neznano silo, temveč preprosto s tem, da se električna energija spreminja v toplotno! Tako so nam razdrli iluzijo o brezprimerni, svojevrstni demoni j i ultraradia. Ali pa so jo še bolj potrdili? Kajti to, kar doživljajo raziskovalci z trltrakratkimi valovi, presega vse, kar so doslej doživljali z vse mri drugovrstnimi silami. V polju teh valov, brez vsake zve* *e z oddajnikom, »e krti človeka mrzlica; muhe in druge živalic e pocrkajo, miši hipoma otrdijo; cveti in listi sc spremenijo v oglje; kri se sesiri, beljakovina izpade; na koži kuncev se pojavijo ožgane rane in mehurji; to je razdiralno delo teh valov, ki jih niso zaman krstili za »smrtne žarke«. A uničujoča moč teh žarkov se lahko spremeni vsak hip v blagodejno moč. Mrzlico, ki se polašča človeka v kratkovalovnem polju, izkoriščajo za to, da ozdravljajo progresivno paralizo; pri majhni oddajni energiji rasejo male živali in rastline kakor v najboljših življenjskih prilikah; ptičja jajca se izvalijo; ljudje s slabim sluhom hipoma dobro slišijo, prišč, lišajii, izpuščaji, abcesi na koži se v najkrajšem času izzdravijo; celo zločeste otekline in druga razdejanja po raku izginejo — za sedaj so dognali to samo v živalskem eksperimentu. Ali ni v vseh teh pojavih nekaj skrivnostnega, demonskega, pa čeprav je znanost oo drugi strani ugotovila, da učin» kujejo ultrakratki valovi le kot elektrika ki se je spremenila v preprosto toploto? Zanimivo pa je, da se da ta učinek parali zrirati vendarle tako preprosto kakor učinki toplote: z dovajanjem hladu, če so obsevano jajce postavili v hladno vodo, se ni iz njega izvalil noben mladič, pa naj je bila oddajna energija še mnogo večja od normalne. „Umrl je od strahu" Dva srčna živca vzrok nenadne smrti — Zanimivi poskus! z elektro- kordiogramom Ta rečenica skrrd po novih znanstvenih raziskovanjih na resničnih primerih — se» veda umori strah večinoma samo takšnega človeka, čigaT srce je na kakršen koli način oslabljeno ali bolno. So pa tudi primeri, da so imeli od strahu umrli ljudje povsem zdravo srce in za takšne primere se je znanost v poslednjem času pred vsem zanimala. Preiskovali so s tako zvanim elektrofcar-diogramom na živalih pojave pri nenadnii smrti srca in na bolnikih pri hipnih srčnih napadih. Pri tem se je pokazalo, da pre-ide ne povsem zdravo srce pod nekimi pogoji v stanje, v katerem ne bije več redno, temveč se v posameznih svojih delih giblje na neobičajen, neenakomeren in Krpedno hiter način. Pri nižjih živalih pre» ide to stanje običajno kmalu v normalno, pri višjih živalih in pri človeku pa se kon- ča skoraj vedno ■ smrtjo. Vprašanje je bilo sedaj, kako to »tanje sploh nastaja. In tudi na to so našla odgovor. Pokazalo se je namreč v živalskem eksperimentu, da imata tu največjo ulo-go dva živca, ki oskrbujeta srce. Če so ta dva živca umetno zdražili, je nastopilo gori opisano stanje. A tudii pri nenadnem velikem prestrašenju se živca razdražita na podoben način in posledica tega je smrt. A kakor rečeno so zelo redki primeri, da bi na takšen način umrl človek, ki ima zdravo srce. Sedaj iščejo sredstva, ki bi nevarno stanje nerednih gibanj v srcu spremenila spet v normalno stanje. Doslej so se izkazale injekcije določenih snovi samo v nekaterih primerih. Upati pa je, da bo znanost tudi v tem pogledu postregla človeštvu kmalu s primernim sredstvom. Junaški mat Patrick H. Wiffis Mornar, ki Je ofo potope podmornice »Poseidon« rešfl pet tovarišev, bo zaradi tega povišan t častnika Rešene angleške mornarje nesejo na ladjo -Angleška podmornica *Poseidoaw Je trči k prošli mesec pri Vejhajvejn ob kitajski parnik in »e potopila. O tem amo svoj čas obširneje poročal L 20 mož je utonilo, 30 so jih rešili in petorica med tema s© lahko zahvali za svoje življenje nadčloveškemu junaštvu mata Patricka Henryja \Viilisa, o čemer je poročal prvi lord brit-ske admiralitete Alexander v londonski *podnjd zbornici med debato o koncu ne* srečne podmornice. Ko se je trčenje zgodilo, je bilo takoj itzdano povelje, naj se zaprejo vmesna vrata ladje in Wiillis je prevzel poveljstvo nad ljudmi, ki so ostali v njenem sprednjem delu. Pozval jih je, naj zaprejo vrata v njih oddelek, kar se je zgodalo po težkem naporu. Med tem se je podmornica nagnila naprej in izginila v globino. Vse luči so bile ugasnile, ljudje v podmornici so ostali v strahotni temi, \Villi-s je naj prvo spregovoril molitev za>-se in svoje tovariše, nato jim je ukazal, naj si nadenejo rešilne aparate, pri čemer se je sam prepričal, da4i jih znajo uporabljati. Potem je izjavil, da bo oddelek, v katerem so bili zaprti, odprl vodi, da b? se notranji pritisk izenačil z zunanfiim. Razpeli so nad tlemi omrežje žic, da br stali nekoliko višje in odprli ventile. Med tem je neki mornar naznanil WilHsu, da mora biti njegova steklenica s kisikom ■prazna, ker ne šumi več. Willis je prisluškoval ob svoji steklenici in hladnokrvno izjavil: »Ne boj se. Moja tudi ne šumi, navzlic temu mora biti še vsa množina kisika v njej.« Ta izjava je pomirila liudi, da vso izgubili glave, kar bi pomenilo za vse gotovo smrt. Voda ie počasi pritekala. Po dveh urah in desetih minutah jim je segla do kolen i.n \Villis je menil, da je notranii pritisk sedai dovoli velik in da lahko odpre vrata. Z velikim naporom so jilh odprli toliko, da sta dva moža lahko splavala kvi» šku. Bila sta mornarja l/ovock in Holt. Lovock Ja med potjo fegubfl sat ust, Holt je toliko časa držal njegovo glavo nad valovi, da je prišla pomoč — a Lovock je bil tedaj že mrtev. Med tem je bil vodni priBsk vrata v Willisov oddelek zapri An ao morali ponovno odpreti ventile; po celi ura grozotnega čakanja, ko jim je voda segala že do vratu, so skušali vrata ponovno odpreti Šlo je lahko in tako so mogH splavati na površje. Vse so rešili. Kakor sedaj poročajo bodo W3Bm v priznanje njegovega junaškega zadržanja imenovali za čas trnke. Stotisoč muh Pred kratkim so objavili vsi vodM londonski dnevniki oelas znane tvrdke Smith Brothers: »Nuino potrebujemo 100-000 zdravih muh. Nudimo najvišje cene. Pismene Donudbe na našo londonsko pisarno«, Tvrdka Smith Drodaia hrano za ptiče in dvoživke ter stalno dobavlja oičo in krmo velikim zverinjakom. Londonski zoološki vrtovi hi zasebni ljubitelji redijo letos do 1500 kameleonov. Ta eksotična golazen ie zdaj v modi zaradi krasnih snremin.iastih barv. Kameleoni ne maraio nobene hrane razen živih muh. A baš letos ie v Londonu zmanjkalo muh. Tvrdka Smith ni vedela, kako bi ustreda svojim odiemalcem. Od kraja je naročala muhe iz kolonij. A narniki so orivažali napol mrtve žuželke in izbirčni kameleoni jih niso marali. Takrat je dal Smith natisniti omenjeni oelas. Odziv ie bil velikanski. Cela vojska brezposelnih je pričela loviti muhe. a brez posebnega uspeha. Zdi se. da so letos v Londonu pdginile vse muhe. V tei stiski ie nujno naročil Smith 100.000 muh na francoski rivieri. Kameleoni, ki so jako drage živali, so že bili napol mrtvi od lakote. Zato ie brzoiavila tvrdka francoskim muholovcem: »Plačamo vsako še tako visoko ceno. Najeli smo letalo, ki bo na vaše obvestilo takoj prišlo do blago.« To je pomagalo. Neštevilno francoskih otrok ?e pričelo loviti muhe. Plačevali so jih dobro Letalo je kmalu natovorilo 100 tisoč muh in londonski kameleoni so bili rešeni. Poljub zmagovalki Francoska mojstrska plavalka gdč. Godart je zmagala v plavalni tekmi na 100 m in je dobila v nagrado v obliki poljuba od prejšnjega predsednika pariške občine, de Castellana Solnce in goBa Švicarski zavod za raziskovanje visokogorske klime v Davosa je dognai v zatb njem času c poučnimi poskusi, da ima solnce zdravilen učinek na golšo. Redil je poskusne živali z isto hrano, nekatere na solmonih, druge v mračnih prostorih. Zadnje so kmalu začele kazati spremembe v žlezi ščitnici in znake golše, prve pa ne. Ti poskusi so ▼ skladu z opazovanjem, da je golša na senčni strani visokogorskih dolin med prebivalstvom bolj razširjena nego na solnčni. To pa je spet ▼ zvezi z manjšimi in večjimi količinami ultravio» letnih žarkov. Deset dolarjev za moža Neki časopis v Meamphisu, Zapadni Ar-kansas, je prinesel nastopni oglas, ki ga je dala objaviti Mts. Olive Neal: »Moj mož je ▼ sredo med tretjo in četrto uro zjutraj izginil iz hiše. Kdor ga privede nazaj ži» vega ali mrtvega, dobi 10 dolarjev na« grade.« Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Kak. asaSt. Odobrena od zdravstvena odseka pod St. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Ra rok je pri nas n. pr, Krim. Tudi če se živina napoti r nS/a krafe (itua če gre pit) aH če se uriti ogkfejtt posebno močno, velja, da se bo frera« V kratkem spremenilo ca slabše. Mepa v vWnsh os pomenijo vedno, da je pračdbcnsfi tSsb bega vremena, tudi če zadobc temnejfio barvo in »e začno hipom*, v popoloeaa brezveterju nižati. Če pa nastopijo v temni sivini nizkih oblakov cenadoma bele, koprensm podobne pro$t, lahko računamo s tem, da bo zsdrrjala ▼ skoro četrt ure ezboA nevihta, tudi če tri za hip še nobenega vetra. V splošnem pa tri meglam nikoli pcerveč zaupati, ker la prečesto naznanjajo 11 S? fC vremenske rrvot* nje. Angleška in ameriška šola Angleže odBkuje kvaliteta, Američan! prednfrčrjo t Pruski militarizem In nemški marksizem Vodja odlične ameriške deške šofie, dr. Tillmgh-ast, se je vrnil iz Nemčije in Anglije, kjer je študiral tamošnjo šolsko organizacijo in je podal prav zanimive izjave o razlikah med šolami v Ameriki in na Angleškem. Fo njegovih opazovanjih je angleški Stadij višje razvit nego ameriški, angleški učenci se s stališča učenja bolje vzgajajo od ameriških, s stališča vzgoje do inicv a ti ve in vodilnos tri pa so spet ameriški v prednosti Ameriško učiteljstvo polaga težišče na splošno izobrazbo in pripravo za praktično življenje, angleški sistem vzgaja učence v prvi vrsti za teorijo in znanost. Drugega zanimanja angleški učenci inosfl —* nimajo razen n sportao odajstroraija Ameriška mladima predela komaj tri 6e-trtine snovi, ki jo predelava angleška mladina. Angleški učitelji so mnogo bolj izobraženi od ameriških, bolj izbrani in »to» je tudi socialno višje. Kar se tiče ka-sao-vanja in discipline so Angleži v primeri z Američani naravnost nazadnjaki. Zanimivo je, da ne najde dr. TSfeig-hast na nemški šoH nič dobrega. Ta zahaja po njegovem naziranju v dva ekstre-ma: po eni strani vlada v njej pruski sistem z vojaško metodo, kri popolnoma ja osebnost, po drugi strani imajo Nemci marksistično šolo brez discipline in kon* trole. Strupen les Marsikdo ne ve, da >e na sveta pedeg strupenih kovin tudi strupen les, med katerega spada n. pr. les avstralskega moa-ha. Takšen les se zavoljo svoje lepote cesto uporablja v umetni obrti, posebno v mizarstvu. Delavci, ki so predelavali takšen les, so često oboleli, dobili mrtvoud in podobno. Šele preiskava lesa je dognala, v čem tiči vzrok teh obolenj. Les vse. buje namreč neke prav strupene alkaloide kn imajo za posledico lahko nevarna za-strupljenja in celo smrt. Najmanjše dete na sveta Pret oris, transvaslska prestofatica, 9C po> naša, da ima med svojimi zidov} najmanjše dote na svetu. .To je Mary, hčerkica nekega Indijca. Sedaj ji je sedem mesecev in ko se je rodila^ je bila tako majcena, da je niso hoteli niti stehtati, ker so se baili, da bd jo poškodovali. Po 14 dneh je tehtala mala 3 funte, sedaj )o še vedno zavijajo v bombaž in k> hranijo z vbrizgavanjem hranilne soli in z nadrgavanjem bože z olivnim oljem. Ker je dete za navadno steklenico za do* jemtčke premajhno, so ji morali naročiti steMemHoa, kakršno rabijo za lutke. Navzlic temu se počuti dobro in bo živ-c^a. 11 mesecev mofta Emedt Gordon Blair iz MeSboornea v Avrjbraijji je trpel zaradi poškodbe v vojni na tuberkulozi v goltancu. Zdravniki so bij i že obupali nad njim, končno eo menili, da bo morda ostal živ, če opusti popolnoma ne samo kajenje, temveč tudi govorjenje. Blair je na to pristal. 18 mescev ni Lzprogovoril besede, sedaj so mu zdravniki končno do* vodili govorjenje, ker je res ozdravel. Le ena izmed glasilk mu je še delno omrtvis Sena, a upajo, da jo bo lahko kmalu 6pet uporabljal. Smrt Dvorakove vdove V Vvsoki pri Pragi je umrla 773etma Ana Dvofakova. Pokojnica je bila vdova po slavnem češkem skladatelju Antoninu Dvo« raku. Kaf bo t atigors&o pagodo na kolonialni razstavi Trancoska kinematografska tvrdka Pa-fhč Frčres je kupila najlepše poslopje aa Dariški kolonijalni razstavi, znani An?Kirski tempelj a ne zato. da bi zz prenesla drueam, marveč zato. da ra bo po zaključku razstave sežzala na sejmišču. Prizor s požarom vehčastneza svetišča bo flavna nrivlačnost novega fHma n in.lo-kitaiske zrodovine. Poletna oblačila Jopiče v modernih karo-vzordh, modre, platnene in modne letne hlače v ve'Cd izberi pri Drago Schwab, Lju&fjasa »Da, zdaj je milijonar, toda poznal sem ga še, ko je stanoval v siromašni pod-strešnici.« »Tako, tega pa nisem vedel, da je začel od spodaj!« (Prvovrstna prava t* •frCajbelJsa Kvaliteta t XimŠee cene t »•flbdler" Kolesa izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerwerke" iz Frankfurta in dobite «amc pri tvrdGS Čfos. (Peteline, Hfublfana, Ger fe ena edini ff (Prvovrstna tcolesa ŠŽrit&nef*' navedenih tovoren za Slovenijo €ettc malint oglasom t Zemttve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za šifro 5-— Din Najmanjši znesek 10.— Dm Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek *Jutraje plačati še pristojbino 2.— Din Pri, stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni krmnihrir-i V Ljubi lani 11A42 - Telefon številka 2492. 3492 •Vasiove malih oglasov dobite Utkof po izida lista 9 podružnicah 9 Jutra" 9 iMonWii» 9 9 ^orcm mssiu, 9 tSfboolfah in na {Jesenicah, ki sprefemajo tudi naročila Ma male oglase in inserate. TtTEffifiR Trg. vajenca M SMaafakturna tergo-▼ Ljvbljoni. Naslov ▼ •ddelku »Ju trn«. 32561-1 Več šteparic —taorjenih, ▼ stahx> ■Mbs »prejme takoj Pre-ier*c, tovarn* ievljev v &*njm. 82820-1 Trg. in pekovskega vajenca Bifv. pomočnika mlajšega, ižčem. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 32790-1 —-— ta idr« v*, pcčtesnh stauierv, 1 hra-ne in «tajxv tuu)«« t hifii (prejme takoj Jo«. Brues, trgovina ■ aMeantai blago« in par a* pekarna ▼ Logatca. 82638-1 Deklico k! H dovršila me£čan. SoHo trn. Im* ookrbo pri »tarših, ■projiuem kot frizersko ra tenko. — Zgiasiti m je v dam4k« - frizerskem »Ionu Pran abettt, Ljubljana, Dunajska cesta 20. S2460-1 Kuharico U H «ravlj*la m draga I Su dela razen velikega perila ta Aonaša-nja premoga, pošteno ta čisto, nad 80 let »tare sprejmem k č Trma osebama na Stajer-ski. Reflektira m lt m pr70vmtn» samostojno moč Ponudbe pod »Kuharic*« na podružnico »Jutra« v Celju «2504-1 Učenca V Msafakturno ta aoda« tegovta« »prejmem takoj ▼ Cel ju. Pismene ponn-d^e na pJu tra«. 32801-: Ključavničarskega pomočnika starejšega in vajenca sprejme takoj Rov Ur, Sl<*v. Javor nik 8. 32746-1 Mizar, vajenca z v»o oskrbo v hiši takoj sprejme Joža Vižin, Dor-farje, Skofja Loka. 32T762-1 Služkinjo starejBo deklo, ižžem. Ponudbe na podružnico »Ju tra« v Novem mestu, pod Šifro »Marljiva«/47. 82(747-1 Mizar, vajenca s hrano in stanovanjem v hiž; sprejme Franc Kregar, Vižmarje 87 — St. Vid nad Ljubljano. 32684-1 Rudar, merilca pe mož&ofeti neoženjenega, z nekaj let prakse, »prejme rodnilk. Ponudb« z navedbo predrzobraabe, prakse, priporočil, zahtevkov, po možnosti dmeva nastopa ta drugih osebnih podatkov poslati pod K-1736 na Interreklam, Zagreb, Maaarvkova 28. 82629-1 Vajenko s primere« izobrazbo »piej-mera v trgovino. Naelov t oglasnem oddelku »Jutra« 826584 Brivskega vajenca «^>rejinom. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 83660-1 Pletiljo tav<"4twno na oeetttkljB^-nem »trojo, sprejmem takoj. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra«. 82650-1 Boljšo gospodinjo srednjih let, zdravo, vešžo vsega gospodi n ji. tv a in kuhe, ižče samostojen trgovec. — Ločena go«pa ima prednost. Ponudbe s sliko na oglaend oddelek Jutra pod Žiro »Samostojna 30« 82614-1 Mesar, pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra« 32878-1 Hišnika oženjemega — brez otrok, ki ima veselje do avtostro-ke in oskrbovanja garaže, sprejmem takoj v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Garaža«. 82841-1 Mlajšega brivskega pomočnika same dobro izurjenega sprejme Stjepan Kralj, I>n najska eesta 58. 32874-1 Učenko za izdelovanje perila sprejme takoj P. M i h e 1 a k, Ljubljana, Rimska e. 5. 82899-1 Modist. učenko sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 82902-1 Tipkarica ki Ima na razpolago stroj dobi za dobo 14 dni Eaposlltev. Ponudbe b zahtevo honorarja na ogl. od d. »Jutra« pod »Stranski zaslu žekc. 32901-: Pek. vajenca poštenega ln spretnega, ki je vešč vozač na dvokolu, sprejmem takoj. Dobi vso oskrbo ln za prodajo peciva procente. Prednost Imajo tisti, ki so se že učili dotlčnl obrt. Jevšenak Oskar, pekarna. Murska Sobota, Crikvena cesta št. 15. 32938-1 Kuharico samostojno, pošteno ta varčno sprejmem r večjo hižo na deželi blizu Ljubljane. Sobaric* v hifii; plača dogovora. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Šifro »(Kuharic* 18«. 82940-1 Kuharico samostojno, ki bi «pnrr- Ijala tudi draga hišna dela, sprejmem takoj v boljSo hišo v Ljubljani. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 82860-1 Železostrngarja dobro izurjenega išče strojna tovarna izven Ljubljane. Ponudbe 1 navedbo plače in dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj«. 32617-1 Knjigoveza mojstra, dobro izurjenega ta samostojnega sprejmem Ponudbe na ogla«, oddelek »Jntr*« pod »Knjigovez«. 32627-1 Mllar. pomočnika (Seifemsieder) pridnega in zanesljivega sprejmem takoj al! z avgustom. — Ponudbe na naslov: Albert Moser, Zavodna št. 47 pri Celju. 32505-1 Kovaškega vajenca močnega m zdravega, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj WesteT-meyer, Celje, Kocenova ul. št. 11. 32508-1 porf kotel Natakarico K osebno pravico, staro nad 25 let, ki zna kuhati, zmožno 10.000 Din kavcije (tudi kot družabnieo) sprejmem za prometno g>ostflno ob drž. cesti na deželi. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« T>od šifro »Takoj«. 32694-1 Starejšo kuharico 11 1. avgustom sprejme Orožniška postaja Maren-Iberg. 32409-1 Učenca ipridnega tn poštenega, s predpisano Šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom s hrano tn »tanoranjem r hiši. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Trgovec 89«. 82756-1 Učenko s primemo šolsko izobrazbo. poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga na deželi. — Naslov pove podruž. Jutra v Celju. 32509-1 Mlado dekle simpatično, ki je že bila kot podnatakarica, vajeno pomagati pri gospodinjstvu, iščem za gostilno. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 105«. 32518-1 Vajenca za vrtnarsko obrt. s prosto hrano in stanovanjem v hi-ši sprejme takoj M. Keše, Ljubljana, Linhartova ul. 5 82817-1 Pek. vajenca z vso oskrbo sprejme Riha Karel, pekarna v Dravljah pri Ljubljani. 82806 1 Izdelovalca krtač ta metel, izurjenega strokovnjaka iščem za čimprejšnji nastop. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dober zaslužek«. ^ 82847-1 Šoferja treznega ta izurjenega mehanika, k osebnemu avtomobilu sprejme takoj Luka Menard, Dalmatinova ulioa 10/n. 82825-1 Mizar, pomočnika mlajšega, dobro izurjenega v pohištvenim delu — ter vajenca takoj »prejme D. Laaesi, Wolfova 13. 82948-1 Klepar, vajenca event. s hrano ln stanovanjem sprejme Pran Gradlšar, kleparski mojster ln vodovod. Instalater v Ljubljani, Stari trg St. lla. 32950-1 Prodajalko pridne ta pošteno, dobro izurjeno v Špecerijski trgovini, tiprejmem. — Ponudbe pod »Prodajalka« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 82988-1 Natakarico pridno ta pošteno, dobro račumarico — ki zna tudi šivati, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Natakarica« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 32987-1 Trg. vajenca s predpisano šol. izobrazbo, poštenih staršev sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82969-1 2 slaščičarska pomočnika sprejme takoj K. Maatrf, slaščičarna, Celje, Gosposka ulica št. 26. 32978-1 Zobotehniškega vajenca s predpisano šol. izobrazbo sprejmem v Ljubljami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Zo-botehniški praktikant — takoj«. 32976-1 Tapet, pomočnika snreime takoj Karol Sitar, Wolfova 12. 32975-1 Manufakturista in blagajničarko sprejmm. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »d. avgust«. 32990-1 sfeSt« Kot trg. učenka bi SU v manufakturno ali špecerijsko trgovino, najraje v mestu, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena učenka«. 82719-2 Trg. pomočnica iavežbana v manufakturi, špeceriji, železnini in v vseh strokah, želi premeni-ti službo, po možnosti v Sloveniji. Zmožna je tudi sama voditi trgovino. Na zahtevo lahko položi tudi primerno kavcijo. — Ponudbe na ogla&ni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra prodajalka«. 82664-2 Trgovski pomočnik želi premenRi službo s 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek KJutra« pod šifro »Pošten — Ormož«. 82516-2 Lesni manipulant ozir. prejemalec lesa, vajen tudi v pisarni, išče primerno službo. Ponudbe na ogl. oddelek >Jutr»« pod šifro »Manipulant«. 32304-2 Vrtnar pošten ta marljiv — vešč vseih vrtnarskih del, želi s 1. septembrom premeniti slnžbo. Cenjene dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten vrtnar«. 32701-2 600 Din plačam onemu, ki mi preskrbi primerno stalno službo bodisi kot duga ali kaj podobnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »600«. 82777-2 Strojnik izpraJan, 1 10 letno prakso, iSče službo. Sprejme tudi službo kurjača event. tudi v Srbiji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojnik 10«. 82771-2 Strojnik s večletno prakso pri parnih turbinah (AEG, Skoda-sistem) in vešč vseh popravil. bučen strojni ključavničar in s strojno šolo v kralj, »omarici, želi mesto pri stalnem podjetju. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten moč«. 82755-3 Ženska moč z 8 letne prakso r tovarniškem Izdelovanja moškega perila išče nameščenja kot voditeljica kake Šivalnice. Ponudbe pod »tPred-delavka« n* oglasni oddelek »Jntr*«. 82774-2 Služkinjo pošteno, zdravo ta pridno, kater* zn* opravljati vsa hišna dela. sprejme proti mesečni plači 800 Dta I. HrilbovSek, »oboi atelje, Zagorje ofc Sarri. 82758-2 Prodajalka ®Se službe v trgovini I meS. blagom na deželi. — Va'Vna kuhe in vsega hišnega dela. Dopisi s* ogl. oddelek »Jutra« pod »Cenejša dobra moč«. 32756-2 Gospodična v«H* slovenščine, delom* francoSčine ter italijanske korespondence, knjigovodstva ta strojepisja, želi mesta v pisarni. Ponudbe pod »Začetnica« n* oglasni oddel. »Jutra«. 82765-2 Boljša oseba srednjih let, želi mesto gw spodinje pri gospodu ali orožnikih. Dopise na naslov: Hflttig, Celje, Glavni trg St. 12. 32723-3 Čevljar, pomočnika dobro iavežbanega v Srva-nem delu in v izdelavi gornjih delo izplačilo. — Ponudbe n* naslov: Korže, Črnomelj. 82622-5 Provizij, zastopnika prvovrstnega i S č e m o za mesto Ljubljano in okolico, z* prodajo dobro ido-čega konsumnega predmeta. V poštev pridejo samo solidne in mlajše moči. — Ponndbe prosimo z navedbo dosedanjega delovanja na: Ljubljana, predal 35. 82854-5 Trgovski potnik dobro vpeljan po vsej Sloveniji, ki potuje z lastnim vozilom. prevzame zastopstvo od dobro vpeljane tvrdke, z malo kolekcijo — naj-rafe špecerijskega blaga Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro A. C.« 31831-5 Potnika zastopnika, v stroki zmožnega, že vpeljanega sprejme stara žea-njekuharlla. tvornica likerjev, knhanje mali-novca Itd. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »žganje, mallnoveo«. 32971-5 »i* r« Olje za stroje 1 sod cylideT in 1 sod strojnega olja poceni proda M. Švaigar. Dravlje 74 pošta St. Vid nad Ljubljano. 32559-6 Pletenje nogavic odda na dom Prek, Ka-radžlčev* 19. 82871-3 Gonilni jermen prvovrstne kakovosti, 16.50 m dolg in 28 cm širok, po nizki ceni proda M. švaj-gar, Dravlje 74, pošta St. Vid nad Ljubljano. 32560-6 Vinske sode transportne, rabljene, od 60—800 litrov, črpalke za vino na ročni ta električni pogon, razne gumijaste cevi in druge kletarske potrebščine prodam. Pojasnila daje tvrdka Bolaffio v Šiški. 82416-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška eesta 16. Tri. 88-18 Lanenega semena letošnjega večjo množino prodam. Samo resni kupci naj blagovolijo staviti svoje eenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mesta pod značko »Lan«. 82419-6 »Smyrna« preproga pristna, 4.60 X 5.70 in nekaj skoraj novih perzijskih, privatnih, zel« dragocenih naprodaj. — Ponudbe pod šifro »Seltene Sttlcke« na agenturo Pichler, Ptuj. 83429-6 Vrtne zaklop. stole prodaja pisarna Trlbuč oa Glincah — telefon 2605. 30596-6 Volno za modroce zelo poceni prodaj* Sega, Cankarjev« nabrežje 5/1. 81062-6 Avtomatično Schember tehtnic«, kompleta« električno eentral« 1 motorjem na »arov« olje prodam. Cen* po dogovora. Naslov v oglasnem oddel ka »Jutra«. 81982- Žlčna vrtna ograja po ugodni ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32829-6 Ročni voziček močan, na 4 kolesih, predam. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«. 32864-6 Več sodov dobro ohranjenih, za 1 makanje sadja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Juti*«. S2857-6 Premog In drva prodaja Jezeršek, Vodmat 800 Puhasto perje čisto, Sobano, kg po 46 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čist« belo goe>je kg po 180 Din ta Sisti puh kg po 250 Dta razpošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB, niča 82. 83-6 1400 kom. vrčkov lepih, po 5—6 Din proda TtvoH. hotel 82645-6 Dežo za mast prodam v Rožni ulici 81. 82659-6 Krasen salon sa klub« *H društva poceni odda botri »Tivoli«. 82647-6 Železna postelja zložljiv*, s žimntao, naprodaj. Naslov v ogla«, oddelka »Jntr*«. 82783-6 Voz-dera n* vsmeteh, skoro popolnoma nov*, jak« pripravna sa podeželska gasilna društva, ker »o n* voza že montirani sedeži, kateri se p* v slučaju potrebe tudi lahko demontirajo, naprodaj. Ogleda se ka-darkoU v gasilnem domu v St. Vidu nad Ljubljano. 32798-6 Vinske lagve šestpolovn jaške, močno, v najboljšem stanj« proda Mursa, Ljutomer. 82772-6 Vinski sodi novi in stari, vsako množino, 60—400 litrov vsebine, kakor tudi hrastove doge navedenih dimenzij naprodaj po dnevni ceni. Josip Kosi, trgovec v Križevcih pri Ljutomera. 82749-6 Prodam poceni: polico, zelo ugodno t* manjšo trgovino aH posebno knjižnico, železni držaj z žele&no ploščo za firmo, marmornato ploščo za električni števec 1 okvirom, z 4 varov., steklene plošče s postavkom. Omenjeno stvari se nahajajo v pisarni »Triglav« blizu glavnega kolodvora, Pražakova ul. 8. 32760-6 12 starih oken dvojnih, 1 m na 1.15 m, zelo poceni proda Hribar, Zaloška cesta 14. 32691-6 Daljnogled 8 X Peldsteher po nfeki ceni prodam. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celjn 32606-6 Otroško posteljico belo, z medenimi okraski, dobro ohranjeno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32489-6 Otroški voziček na vzmetih — skoraj nov ugodno proda Verščaj, Ko-linska tovarna. 32836-6 Fotoaparat Rolfilm speč. aplanat 8 X 9, nemški fabrikat, popolnoma nov, za 198 Dta proda »Peba«, Ljubljana — poštni predal 8176. 89885-6 Ročni voz z dlro nov, n* 4 kolesih, po nizki ceni proda ali vzame v zameno blago W i s j * n, Kolodvorska nI. 82879-6 Ljubljana, št 35. Gospodinje, hotelirji in gostilničarji pozor V Novo praktično hladno in toplo kozerviranje z patentiranim aparatom »BECO« xa konzerviranje Brezplačno predvajanje od sobote 18. julija do inkl. ponedeljka 20. julija od 4. do 7. ure popoldne v hotelu Štrukelj, Ljubljana. — Ne pozabite nas posetiti! Prodaja Platneni namizni prti ln 6 servletov ICC1 Din, fini damast - namizni prti, 20 vzorcev, 60 Din. pisani turški namizni prti 50 Din, posteljne garniture, 3 delne 250 dinarjev, kravate 10 D, svilene nogavice 40 Din, gramofoni »Mlkado« 350 Din, jedilni pribori rje prosti, 24 delni, 300 ao 350 Din. Vse na trimesečne obroke. »Om-nla« — Bchaplra, Miklošičeva eesta 14. 32808-4 štedilnik mtzad, ■ kotličam ta pečic* prodam. Naslov povo oddelek »Jutra«. 880004 Pisarniško pohištvo 2 pisalne mize, velika konferenčna miza. železna blagajna, 2 knjl-govodstvena pulte, zelo poceni za oddati zaradi likvidacije kod Prodajni Zavod, Dunajska cesta 1. B/TV. 32916-6 Salon Luts XVI garnitur* Is gubi sna. vse bogato zlačene — 4 »toli, zofa, marmor, mis*, kon-zolna mizic* ■ velikim stenskim zrcalom, paravan, vitrina, sekretar ta stol empire, radi pomanjkanja prostora naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 82929-6 2 orig. oljnati sDtd mojstra Jakopič*, naprodaj. Naslov pov® oglasni oddelek »Jutra«. S2930-6 Stelaže, pulte, mize prodam. Naslov v oglas, oddeku »Jutra«. 82932-6 Svilenih odpadkov nad 400 kg prod* tvornica kravat Mola, Tavčarjeva ulica št. S. 82933-6 Stare zidne opeke 3000 komadov prodam na Triglavski eesti — pri Vo dovodnL 82936-6 Ostrešje (grušt) 8 X 6, p« ntaki ceni prodam. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 82958-6 Večjo žganjekuho opremljeno, žično vrvi ta braovrtalni stroj na pogon prod* F. Ovek, Kamnik. 32941-6 Zofo po nizki ceni naprodaj. Hrastovo, Apthova ulica 39, Bežigrad. 32951-6 Okna in vrata rabljena, dalje kočijo, biljard ta vinske »ode proda hotel Slon v Ljubljani. 32975-6 Murnikovo knjigo ■Navihanci« na vsako ceno kupi Frane B i r t i č, Hrastnik. 32833-8 Otroški voziček športni, kupi Krivec, Mest-m trg št. 24/IL 32851-T Parni kotel 8—16 m' kurilne ploekvo, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Para 16«. 220084 Dva voza srednj« težka, dobro ohranjena, za vožnje s parom konj, kupim. — Naslov v oglasnem oddelka »Jntr*« 82907-7 Izložbeno omarico stensko, kupim. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 32891-? Pisalno mizo kupim. Ponudbe 1 navedbo cene n* oglasni oddelek »Jutra« pod fifeo »Dobro ohranjena«. S3919-I Tehtnico isotaslta ta rimsko ks pim takoj. — Ponudb« o* oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Tehtnica«. 82961-7 Stare plinov« cevi tričetrt *n 1 eeio, 86 m kupi Herman Btele. Zalog — Dov. Mar. v Polju. 329644 7- k ^ ' rfi ndl 1 Radio-aparat 4 cevni, »»očnfkom prodam no. Ponudb« n* ogiaeni oddelek »Jutra« pod šifro »Radi« 1600«. 82757-9 Radk>-aparat kompleten, sedemcevni —^ najnovejie konstrukcije, • priklopom na električno omrežje, vried premestitve poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 82824-9 Motorno kolo • priklopnim vozom, v zelo dobrem stanja, 8 HP, S prestave, n 6800 Din prodam. Na ogled pri mehanika Drago Gams, Goberje-Ceijs. 89607-10 Peugeot 11MM HP, v brezhibne* stanja, odprt, (tirisedežen, uporaben tudi kot polto-vorai, sa 600 kg, za Drm 15.000 proda Inf. L Lovše, Firestone, Ljubljana, Tavčarjeva nlica 1. 32862-10 FN motorno kolo 500 ccm ohv-, tovarniško nov«, nevoženo, po znižani ceni proda H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg štev. 17. 33114-10 Man avto Stbtaedežen, malo ra hijen, proda Lampret ta drug, Ljubljana, Selenlburgov* 4. 82655-10 Motor BSA 500 cm* zamenjam za mali štirisedefei avto. Razliko doplačam. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »BSA«. 83471-10 Motorno kolo brez prikolice, dobro ohro-njeoe kupim. Ponudb« no oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobro ohranjeno«. 32955-10 Kočijo luksnmo, dvovprežno, Črno pleskano, z gumi kolesi, le v najboljšem stanju kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Elegantna kočija«. S2378-7 Železnih tračnic kompletno žago 10—15 km. po 7 aH 9 kg, po 1 meter dolgih ter z 8 popolnima jarmenikoma ter odgovarjajočim strojem kupim. Ponudbe franko vagon železniška postaja na naslov: Pero Gnječ, Sjet-lina kod Sarajeva. 32391-7 Ladijska tla najceneje nudi »Jugograd« Streliška ulica 83. 32451-7 Suhe gobe k a p n j e po najvišji cen! tvrdka Peter Setina, ' Radeče. Ponodit« po vzorčen o 831 Več moških pup za obleke kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 89643-7 Perztjaner plašč dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo cene pod »Perrijanec« na ogl. oddelek »Jatra«. 83496-7 Otroški voziček ie dobro ohranjen, p« nfeki eenl kupim. — Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ln poceni«. 82918-7 Avto Stiilsedežen, dobto njen, radi bolezni prodam. Ponudbe na podruž. Juti* v Mariboru pod »Poceni«. 32503-10 Opel avto dvooedeflen, latikoto^oni, poceni naprodaj. Naslov r oglasnem oddelku »Juti*« 32846-10 Več motociklov popolnoma novih B. S. AU pod dnevnimi cenami proda Velepromet Anton An-tončič, Maribor, Slovensk* ulica 6 — Ugodni plačilni pogoji! 32732-10 Mali potniški avto takse pro&t, ugodno prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 32859-10 Majhen avto dvo9edežen, takse proet, dobrem voznem stanju —1 vsled pomanjkanja prostora prodam, oziroma zamenjam sa motorno kolo. — Naslov v oglasnem oddelka »Jntr*«. 32927-10 Ford limuzina novejša tipa, prvovrstno konzervirana, z nizko kilometra žo, pod Ugodnimi pogoji proti plačilu v gotovini takoj naprodaj. Samo resni reflektantl naj se obrnejo na go. Zofijo Pograjc, Breg pri Celju 33, ali na pisarno Vzajemne zavarovalnice v palači Ljudske posojilnice v Celju. 32981-10 Luksus limuzino amerikansko, v brezhibnem stanjn. malo voženo poceni prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelkn »Jutra« S2983-10 Mariborska ZKD v zimsko - pomladni sezoni Poročilo ob zaključka zimsko-pomladne sezone o uspešnem delovanja in načrtih za bližnjo bodočnost Maribor, 17. julija. Vsem vSanjenhn (danes 270) društvom ter vsem onim, ki naše delo vedo ceniti in ga podpirajo, objavljamo v kratko informacijo brez vseh fraz iledeče podatke o delu v ZKD tekom pravkar minule zimsko-spomladne sezone (od lanskega občnega zbora 16. novembra 1930 pa do danes). Na dan občnega zbora je bilo ustanovljenih 8 novih potovalnih knjižnic ZKD (Orla vas, Oplotnica, Razvanie, Olimje, Vnrberk, Gorica v Prekmurju, Zreče, Cir-kovce), katerih število se je s tem zvišalo pa 50. Dne 23. novembra 1933 se Je vršil velik gospodarski in prosvetno . poučni te5aj s predavanjem filmov v Ptuiu v Narodnem gledališču, ki je bilo polno kmctskega ljudstva. Dne 21. decembra 1930 se Je vt&! enak tečaj v Konjicah, obenem pa konferenca prosvetnih delavcev iz sreza, na kateri se je ustanovil pododbor ZKD za srez. Dne 18- januar.a 1931 se je vršil rccčni tečaj s filmi in predavanji v Selnici ob Dravi. Dne 25. jan. 1931 se je vršila prosvetna konferenca in seja pododbora ZKD za srez Dol. Lendava. Istega dne se je izvršila ustanovitev nove potovalne knjižnice ZKD v Zamostju pri Dol. Lendavi. Od 15. do 22. februarja 1931 se je vršila ▼ Ptuju higiienska razstava, ki jo je priredil mariborski Zdravstveni dom na ini-cijativo tamošniega pododbora ZKD. Dne 21. in 22. februarja t 1. se je vršil ▼ Mariboru prvi knjižničarski tečaj ZKD za vzgojo podeželskih knjižničarjev. Udeležilo se ga ie 19 tečajnikov, povečini kmet-ski fantje. Od dne 22. do 29. marca t L se je vršil s sodelovanjem šolskih vodstev v celi bivši mariborski oblasti »Teden narodnega v zdravja«, ki ga je priredila ZKD deloma s pomočjo gg. zdravnikov v celem tem okolišu. Bilanco prireditve podajamo na drugem mestu. ZKD je ob tej priliki izdala poljudno - poučno knjižico »Vsakdo sam svojega zdravja kovač«, ki jo je spisal g. dr. Jos. Vrtovec, šef Zdravstvenega doma v Mariboru, kateremu na tem mestu izrekamo iskreno zahvalo, v 60.000 izvodih. Knjižica se je tekom tega tedna delila med aarod. Dne 11. In 12. aprila t I. »o se vršile lepo uspele konference v Gornjem gradn, Ljubnem in Rečici ob Savinji, ob kateri priliki se je ustanovil pododbor ZKD za srez Gornji grad. Dne 10. maia t L se Je vrSfl velik gospodarski in prosvetno - poučni tečaj ZKD v Središču ob Dravi s sodelovanjem ta-mošnjega Sokola ter Društva kmetskih fantov in deklet. Obenem se je vršila okrajna prosvetna konferenca. Dne 14. maja t. L pa Je bil v Beltincih velik gospodarski in prosvetno - poučni tečaj in obenem velika prosvetna konferenca za vse Prekrrrurie. Bilanca tedna narodnega zdravja Kakor že omenjeno, se je ta »Teden narodnega zdravja« vršil v obliki predavanj na šolah deloma za otroke iz višjih razredov, deloma za odraslo prebivalstvo. Predavali so gg. zdravniki, v kolikor so bili na razpolago, deloma pa gg. učitelji sami, ki se tudi že odlično bavijo s problemi podeželske higijene, na podlagi gori navedene knjižice, ki jo je ZKD izdala. Ta knjižica se je obenem razdeljevala med narod. Bilanca prireditve je sledeča: Srez Celje: 39 osnovnih šol, 1 meščanska (Voinik). Na šoli v Mariji Reki se ni moglo vršiti radi obolelosti vseh učiteljskih moči. Na osta-rij ob Ščavnici in Lukavcev. Na ostalih bilo zdravnikov. Poslušalo ie 2402 šolska otroka, 930 odraslih oseb, razdelilo se je 5138 knjižic- Srez Dolnja Lendava: 35 osnovnih, 1 meščanska šola. Poročil ■i od šol v Čentibi m Melincih. V Radmo-ž-ancih sc predavanje ni vršilo, ker prebivalstvo razume samo madžarski. Na ostalih šolah je bilo 32 predavanja, 7 od gg. zdravnikov. Poslušalo je 2481 otrok in 802 odrasli osebi Razdeljenih 2237 knjižic. Srez Gornji grad: 14 osnovnih šol, poročil ni od šol Gorica in Ksaverii. Na ostalih je bilo 12 predavanj, 5 od gg. zdravnikov. Poslušalo 699 otrok in 281 odraslih. Razdeljenih 1046 knjižic. Srez Konficet 19 osnovnih šoL Predavanja al Mo v Vitanja. Na ostalih šolah Je bflo 18 predavani, 6 od gg. zdravnikov. Poslušalo 1093 otrok in 437 odraslih. Razdeljenih 1967 knjižic. Srec Ljutomer: » OSH. ŠoL Poroča nI od Jol v St. Jurij ob ščavnici in Lokavec. Na ostalih bflo 17 predavanj, 13 od gg. zdravnikov. Poslušalo 1757 otrok in 1012 odraslih. Razdeljenih 2526 knjižic. Srez Maribor desni breft 36 osnovnih, ena meščanska šola. Poročila ni od šole Podova. Na ostalih bilo 36 predavanj, 12 od gg. zdravnikov. Predavanja sta izven tega priredila Sokol v Slivnici in Ljudska univerza v Studencih. — Predavanja je poslušalo 3911 otrok in 1048 odraslih. Knjižic bilo razdeljenih 5805. Srez Maribor levi breg: Na šolah v Mariboru, kjer so večkrat zdravniška in druga zdravstvena predova-nja, se v okviru te prireditve predavanja niso vršila. Izven Maribora Je 28 osnovnih tn ena meščanska šola (Sv. Lenart). Poročilo izostalo od šcJe Sv. Duh, na ostalih bilo 25 predavanj, 11 od gg. zdravnikov. Poslu., Jo 2194 otrok in 1676 odraslih. Razdeljenih bilo 4195 knjižic. Srez Murska Sobota: 49 osnovnih šol. Poročila izostala od 4: Murska Sobota, Brezovci, Moščanci, DoL Slaveči. V Mačkovcih se radi selitve učitelja baš tisti čas ni moglo vršiti. Na ostalih šolah bilo 44 predovanj, 7 od gg. zdravnikov. Poslušalo 4042 otrok, 730 odraslih. Razdeljenih 3460 knjižic. Srez Prevalje: 29 osnovnih, 1 meščanska šola. Predavanj 29, 10 od gg. zdravnikov. Poslušno 1882 otrok, 486 odrasnh. Razdeljenih J090 knjižic. Srez Ptuj: 37 osnovnih, 3 meščanske šole. Predavanja ni bilo na šoli. v Narapljah, ki je bila radi bolezni zaprta. Na mestnih os-novn:h. na okoliških osnovnih in na meščanskih šolah v Ptuju so predavanja odpadla. ker so otroci bili deležni predavanj povodom Hig. razstave v Ptuju od 15. do 22. febr. t 1. Na ostJih 33 šolah so se predavanja vršila, 10 «o j;h imeli gg. zdravniki. Pos'ušalo 4664 otrok, 630 odraslih, razdeljenih je bilo 7!40 knjižic. Srez Slov. Gradec: 22 osnovnih, 2 meščanski šoB. šola v Razboru bila takrat zaprta, ker je manjkala učiteljska meč. Na ostalih šolah bilo 21 predavanj, 15 od gg. zdravnikov. Poslušalo 1754 otrok, 826 odraslih, razdeljenih bilo 2600 knjižic. Srez Šmarje: 37 osnovnih šoL 3 šole niso poročale (Dobje, Stoprce, Sladka gora). Na ostalih šolah bilo 34 predavanj, 15 od gg. zdravnikov. Poslušalo je 2486 otrok, 892 odraslih, razdeljenih je bilo 4146 knjižic. Resume: 362 osnovnih šol, 10 meščanskih. 15 Sol ni poročalo. Na 6 šolah se predavanja niso mogla vršiti. Predavanj je bilo 340, 119 od gg. zdravnikov. Poslušalo 31.165 otrok, 9750 odraslih. Razdeljenih Je bilo 43.340 knjižic. Razen tega Je 255 takrat v ZKD rOa- n.ienih društev v teh dneh razdelilo 5100 knjižic. Skupno je bilo torej razdeljenih med narod 48.440 knjižic. Nedvomno impozantna prireditev, dasi se zavedamo marsikatere pomanjkljivosti! 27 novih potovalnih knjižnic ZKD Tekom letošnjega leta je mariborska ZKD odkupila od ljubljanske posestrime knjižnico na Bregu ter nanovo otvorila knjižnico v Dohiji Bistrici (srez Dolnja Lendava). Tekom zadnjih dveh tednov pa Je ZKD v Mariboru brez vsega hrupa v javnosti dala med naš narod 25 novih svojih potovalnih knjižnic in sicer: v Benioo, Petešov-ce in Turnišče pri Dol. Lendavi, v Teša-novce in Pusonce v srezu Murska Sobota, v Sv. Primož na Pohorju, v Kaplo, v Sv. Jernej nad Muto, v Ojstrico nad Dravogradom, v Sv. Lovrenc na Pohorju, v Sve-čino, v Škomarje pri Konjicah, v Skale, v Sv. Andraž v Slov. Gor«, v Žetale, v Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, v Koprivnico pri Rajhenburgu, v Venčesl nad Slov. Bistrico, v Zibiko, v Sv. Miklavž na Dr. polju, v Sv. Razstava meščanske šole ▼ št. Vida nad Ljubljano Risba na steklo, na svilo, akvarel, oljnata slika, odlitek iz mavca, louč. vaza, intarzija | MarRn pri Vurberfcn, v Polzelo, v "Hnje nad Slov. Bistrico, v Sv. Anton na Pohorju ter je zamenjala knjižnico t Ka-lobju. Ako upoštevamo, da Je izmed teh 25 knjižnic 12 izrazito obmejnih, bomo razumeli ogromni pomen dela ZKD. Število potovalnih knjižnic ZKD Je s tem poskočilo na 78. To je tekom ne polnih 6 let dela vsekakor časten uspeh! Priprave za jesen 2n zimo V Juliju in avgustu bo odbor ZKD pripravil teren za večje prosvetne prireditve tekom bodoče jesensko - zimske dobe v Šmarju, Celju, Vranskem, Šoštanju, Rogat- ca, OornJ! Radgoni, Maribora, Prevaljah, v. Lenartu. Kozjem, kjer se bodo obenem povsod izvršile ustanovitve okrajnih pododborov ZKD v svrho poglobitve dela. Pripravlja se za zimo H. knjižničarski tečaj! Pripravlja se velika prireditev »Teden naše knjige«! Pa o vsem tem podrobneje po tsvrSenft pripravah! Naše delo rre mirno ki tiho, a stvarne in globoko zasnovano in razpredeno naprej! Kdor Je dobre volje, naj sodeluje ali pa drugače podpre naše delo! Za odbor ZKD v Maribora: Vekoslav Spindler, predsednik. Otvoritev nove bakarske železnice Poročali smo že o svečani otvoritvi te kratke, a v gospodarskem ozira Izredno važne železniške proge, ki veže staro postajo Bakar z mestom in njegovo luko. Danes objavljamo dva posnetka z otvoritvene svečanosti. Na gornji sliki vidimo prihod prvega vlaka na zadnjo postajo Bakar-luka, spodnja pa nam kaže pogled iz vlaka na mesto Bakar. Na sliki se dobro vidi zadnji del proge, ki se vije okrog mesta, ležečega na obronka hribovja, ln se na desni spušča navzdol v pristanišče. ok. Po .izčrpnem pgugx«ma je zapet ** pevski kvintet, ki nas je a svojim izčišče-nim podajanjem in neprisiljenim nastopoma spominjal na pri j ubij eno »Kytary« praške« ga Hlahola, ter žel posebno srčno odabna* vanje. Glavna pozornost je bila osredotočena v zborovodjo A. G., ki »e je izkazal pred-vsem kot izboren strokovnjak za giasovno šolanje ter kot vesten in preudaren dirigent .. H. D. »češke Slovo* od 23. junija. Pevski zbor »Grafika« iz Ljubljane je potrdil pevoljubje Slovencev. Na jugu pravijo, kadar se snidejo štirje Slovenci, nastane zbor. Tu pa gre za 25 pevcev, tiskarskih delavcev iz Ljubljane, ki so ustanovili svoj zbor že pred osmimi leti z namenom, da bi širili ljubezen do petja m glasbe med tipografL Od ustanovitve vodi »bor prof. A. G., izkušen zborovodja, ki pravilno presoja, kaj je primerno za zbor in kaj ni. Pri izberi skladb se izogrblje ekstremnim skladbam, kakor tudi onim, ld •o namenjene plitvi zabavi. Dirigira pri-prosto, a izrazito. Zbor je obdarjen s krasnimi, zvočnimi glasovi od prvih tenorjev do drugih basov, je izravnan in discipliniran, čist v intonaciji, (jasen v izrekih, krepak v ritmu, prijeten v melodiji, ter ma niso tuji niti dramatični naglasi. .. Premr-lov »Moj mu blagoslov« se odlikuje po izvirnem stnlu... Solo pesmi sta pela ba-rifconist g. Petrovčič, ki je nastopil s krasno pesmijo H. Sattnerja »Zaostali ptič« in Gerbičevo »Poj dem na prejo« in tenorist g. ML Jug, ki je z nežnim prednašanjem podal razpoloženje Larovičeve skladbo »Mesec v izfoi«. Klavirsko spremljavo je oskrbel prof. A. Ravnik. Prav tako navda-Seno, kakor so slovenski pevci peli, prst tako navdušeno so bih tudi enrejeti od praškega občinstva. Dt. Jar. B. »Narodni poFlflkar od 25. junija. SOKOL Su&ub&I nastop na Vrfec?5! SokoSako društvo na Vrhnflki je tgfe nedeljo pokazalo svoje celoletao delo. Dm poldne so se vršile ob navzočnosti občinstva skušnje. Ob pol 16. je vrla godba zaigrala pod vodstvom, g. kapeflnifca. Ulmana nekaj koncertnih komadov. M«V tem se je Zbralo polno občinstva, tako d* ao blU zasedeni skotro vsi prostori, dragimi smo opažih barskega šote! nadzornika g. Rapeta, zastopnike In orožnlStva, le g. župana ni bilo opasftU. Točno ob 16. je prikorakalo 11 člaahfe ki ao izvajale vaje precizno te skladno, kar orno že v naprej pričakoval, ker že dolgo poznamo deto naše neumorne delavke se* stre Mesry Valettčeve. SledSo je pod vod« atvoaa br. Novaka 29 mogks deca. Vaje ao zadlvfi« gledalce. NIČ manj ni zaostajat ženeki naraščaj, ki je pod vodstvom sestre Novakove izvajal proste vaje iz prejšnjih let. Nad vbo ljubek je bil pogled na žensko deca. Pod vodstvom, sestre Sfcnojeve ja izvajala ena grapa igro z žogo, druga pa konjičke, kar je zelo poživilo tefovaciba. Sledila ja orodna telovadba domačega dro-StTva. Na vsem telovacEšču je b£Lo potezo življenja, tako da gledalec nI vedel, kam bi gledal. Posebno sta aa odlikovala na droga br. Kaotai in Kimčič, M sta pokušala ■ svojo eleganco velike sposobnosti. S prostimi vajami je nastopilo 15 članov pod vodstvom br. Kacina, ki so teva-jafi S praške vaje. Skladnost tn kritje ja taBo dobro, le tempo je Ml nekoliko prepočasen. Za dani je pripeljal starosta br. Vuk 16 močno razvitih naraščajndfc m. Na iivedoulh vajah jim moramo samo čestitati. NaS starešina ae je peč vedno odlikoval bodisi na odra, v telovadnic! a& po* vsod, kjer je treba njegovih delavnih rok. Ponovno je nastopila moška tn ženska deca, skupaj 52, pod vodstvom br. Volka, M Je izvajala Burjeve simbolične vaje »dj»-varj. — perice — koeci«. Izvea je bOa aeio dobra. Da je bil spored Se bolj pastor, Je prt« poanogto 9 članic tat Ljubljane s svajhn gractozntm rajateim plesom. Nastopila ja Se vzorna vrsta članov iz Ljubljane na droga in bradlji ki so pokazali, kaj aa lahko doeeže z vztrajno telovadbo. Nastop je bil zelo dobro izreden. VSe občinstvo je z zanimanjem sledilo \ajaut ki * aplavzom nagradilo nosilce sokrtstoa V zadovoljstvo vseh, db svitanja vihiA* flke godbe se je razvila po nastopu aot* mirana zabava, želimo vrtmfSksmu Soko« lu Se mnogo tako lepih nastopov. Zahvala, pa gre tudi našim gasBcem, ki so pred te« lovadlSčem poškropili cesto, da naa duša neprijeten prah. Mlada Sokolska četa r Otobokem pit Brežicah priredi v nedeljo 26. t m. ob 15. v senci lepega gozda br. Lepšim« letni Ja*« ni telovadni nastop. Ker bo imel nastop propagandni značaj, prosimo bratska sosednja društva, da se ga polnoštevflntf udeleže, zlasti bratje in sestre v krojih. Ob pol 15. bo sprevod izpred šole na tek>-vadišče, ob 15. bodo nagovori in naposled telovadni nastop. Po nastopu prosta raba« va. niškega naraščaja. Obrtno društvo v Celju je kupolo in adaptiralo bivšo zgradbo Zla« tarke d d. v Gledališki ulici z velikimi stroški. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli do uresničenja te že davno začrtane ide« je, bo slovensko obrtništvo vedno hvaležno in želeti je, da bi celjsikemu Obrtnemu domu sfledile tudi v drugih centrih draiv« ske banovine stične ustanove. Celje bo da» nes sprejelo veliko število odličnih delav« cev in voditeljev v obrtniških orpani*— erijah. Pozdravljena ki obilo uspeha! Cehi o pevskem zbora »Grafike« " — y X----------O ~ "O— ----- r .m » ' " Pevski zbor Grafike je v dneh 18. do 23. junija uspešno izvedel svojo turnejo, o kateri priobčujemo za enkrat nekaj, ob priliki pa še več češkoslovaških ooen: Koncert pevskega zbora Grafike... Je sijajno uspel. Grafika je razmeroma mlad zbor, ustanovljen šele pred osmimi leti. Zato tembolj presenečajo zmožnosti zbora, ki ne pričajo le o veliki marljivosti članov, njihovi umetniški nadarjenosti in ljubezni do pet^ja, temveč fcudi o usmerjenem stremljenju njihovega dirigenta, ki je znal v tej kratki dobi privesti zbor do umetniškega oil ia • • • - « i Že način, kako je Grafika zapela naše narodne himne, priča, kako se zna ta petindvajset članski zbor uveljaviti in da stoji na visoki umetniški stopnji. To so pokazale tudi vse nadaljnje pesmi, ki jih je Grafika zapela s krasnimi glasovi in tudi z umetniškim razumevanjem tako, da se je navdušenje občinstva, ki je navzlic pozni sezoni napolnilo dvorano, stopnjevalo od točke do točke... Ker pa aplavz po končanem sporedu ni hotel prenehati, je nastopil še kvintet se-stoječ iz solistov: bratov R. in A. Pefcrov-čioa, V. Stibernika, A. Sulca in M. Juga, ki je predvajal Marinkovičevo »Na Adrijo« m Prelovčevo »Zapoj mi...« Viharni aplavz, ki je sledil temu nastopu, je pričal, kako je občinstvo navdušeno. Jugoslovenski pevci odnašajo \x Prage zaslužen uspeh, kakor si ga morejo tu pridobiti le najboljši pevski zbori. A nam je zapustil njihov obisk najlepše vtise in spomine, ki bodo ostali neizbrisni v naših srcih. R-ek. »Velestavtn* od 26. junija. Zbor je bil ustanovljen pred 8 leti, večinoma iz samih začetnikov. Znal si je p-nem okolišu, vsled selitve ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »500.000«. 32636-19 Brivnico in damski salon dobro Ido«, na zelo prometnem kraju v Ljubljani prodam radi opustitve obrti. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod šifro »Brivnica«. 82866-19 Vodstvo trgovine Trgovina Inserat pod šifro »Samostojen trgovec« je oddana, kar naj blagovolijo interesenti vzeti na znanj«. _32855-16 Družabnika (co) a kapitalom približno 400.000 Din s sodelovanjem ali brez, Išče dobro vpeljano rentabilno velepodietje v LJubljani. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Dobra naložba 400«. 32875-16 Družabnika tihega aH javnega, s 60.000 Din kapitala, na varno vknjižbo sprejme tehnično podjetje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Resno delo«. 32860-16 IS—20.000 Din |MMj)t Išče obrtnik proti vfoofcta obrestim in garanciji, za eno leto. Ponudbe pod »Posoiilo« na oelasni oddelek »jutra«. 32895-16 Družabnika s 30—40.000 Din iščem za dobro idočo trsovi.no. Ponndbe pod »Dober zaslužek« na podružnico Jutra v Mariboru. 82985-16 Pohištvo Bpalnlce lz trdega ln mehkega lesa ln razno drugo pohištvo dobite najceneje pri Matija Andlovlc, Komenskega ulica 34. 32953-12 Halo! Kam pa v nedeljo, 19. Ju-Hja? V Koseze, kjer bo otvoritev staroznane gostilne pri »Svedraču«. — Na razpolago razna dolenjska in štajerska vina ter goriia in mrzla jedila. Se priporočata Ivan in Aloj-stia Trobec. 32706-18 Gostilna Dolenc Dunajska cesta 71 toči pristen cviček in belo dolenjsko vino po 12 Din, ter štajersko belo po 14 Din Vedno rveže pivo v vrčkih 32717-18 Suha drva Bagana po 120 Din meter prodajam. Teža metru je 420 kg. Strupi. Ljubljana. Valvasorjev trg. 32610-15 Okrogel in rezan les BpoVj jelšev, bukov, Jesenov ra javorjev, kakor tudi bukova drva kvpuj« R. Schenk, Sušak. Vf ošteva samo ponudbe z navedbo cen. 91826-15 Brzojavne droge borove, smrekove in jelkovo., ve? tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za sukse-rivno dobavo, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Srebot-njak. Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal 4. Lokal pripraven za pisarno ali trgovino, na zelo prometni cesti oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32583-18 Gostilno s trgovino mešanega blaga, v mariborski okolici oddam v najem ali prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Udobna gostilna«. 81874-19 Trg. lokal ali trgovino z meSacta blagom, z manjšo zalogo in stanovanjem, na zelo prometnem kraju vzame takoj v nojem mlajši trgovec. Ponndbe pod šifro »Prometna točka« na oglasni oddelek »Jutra«. 82550-19 Lokal 150 m*, svetel in »rti. v centru mesta ugodno oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 82337-19 Lokal oddam Poteve se na Gullusovem nabrežju St. 17/1. 32654-19 Gostilniški paviljon na veseličnem prostoru ve-leeejma naprodai. Naslov v oglasnem oddelku »Ju-tra«. 82788-19 Dobro klet v sredini mesta, pripravno za vinsko trgovino ali ■»lično, takoj oddam v Ključavničarski 8. 32789-19 Klhičav. delavnico brezkonkurenčno, z električnim pogonom te opremo za mehanična popravila ter trgovino z dvoko-lesi proti skromni najemnini oddam v naiem. Stanovanje v hiši. Vprašanja na Jožef Polaček, Rogatec. __32743-19 Vinotoč aH gostilno vzamem v najem ali na račun. Imam osebno pravico. Pomodbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Begunka«. 82758-19 DeUkates. trgovino z ž 3 stanovamjl po 2 sobi in lepim vrtom, ob glavni cesti naprodai za 145.000 Din nod ue>odniml plačilnimi f>ogoji. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 83111-20 Vilo v Zg. Šiški nasproti gostilne Birk prodam. 82795-20 Stavbna parcela (vogalna) ob glavnih cestah Rožne doline naprodaj. Rožna dolina e. Vin, 24. 82786-20 Hišo viookopritlično, dvostaao-vanjsko, novo, z vrtom, v Rožni dolini prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 82782-30 Hišo z 9 sobama in kuMnto prodam Pobrežje pri Mariboru, Gubčeva ulica St. 27 82788-30 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna«. Ljubljana. Mestni trg 251 814-20 Za Wekend hišice pripravne parcele na Rož-niku po ugodni ceni prodam. Dobra voda ta elektrika na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdravo letovanje«. 32656-20 Enonadstroono hišo z elektriko, vodovodom in kopalnioo kupim v LJubljani. Ponndbe pod »Eno-nsd«tropna hiša« na o?las. oddelek »Jutra«. 82791-20 Posestvo z rospodankim poolopimn. vodnim mlinom. S6 oralov zemlie t gozdom. dobW>a-n<*mo. VC ure od postaje Zidani most, nanrodai. Gostilna Alojaij Mozer. Zlda-'---* V751-H Novo hišo enonadstropno, 5 min. od postajališča cestne železnice, prodam radi družinskih razmer. V hiši se nahaja troje stanovanj po 3 sobe s predsobami in pritiklinami, solnčna lega. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 82785-20 Enodružinsko hišo s pritiklinami in vrtom kupim ob progi Ljubljana —Litija, eventuelno tudi biten Ljubljane. Ponudbe l>a oglasni oddelek »Jutra« pod »Na eolnčni strani«. 82517-20 Hišo v Ljubljani s trgovskim ta gostilniškim lokalom kupim takoj. Ponndbe poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »355«. 82761-30 Krasno posestvo z novim gospodarskim poslopjem ob državni eesti pri Konjicah je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Poizve se pri g. Vidmarju, trgovcu v Zrečah. 82754-20 Hišo z vrtom in nekaj polja, v lepem kraju pri glavni eesti prodam. Potreben kapital 23.000 Dim. Pojasnila daje Lipovnik, Limbuš pri Mariboru. 32986-20 Gostilna in mesarija na Gomilskem naprodaj z inventarjem ta 8 posestvom. Naslov T oglasnem oddelkn »Jutra«. 32750-30 Stavblšče v velikosti 662 m* takoj poceni prodam. Iskopan je že temelj in stavbno dovoljenje plačano. Pojasnila daje Ivan Schir^ighofer, monter, Studenci pri Mariboru, Folfenkova ulica 20. 83598-20 Hišo ta 1 oral zemlie. 10 ttfotft od aa i'eno od trga Vojnik, v lep! legi prodam za Dm 26.000. Primerno it vpoko-jenca ali delavca. Pojasnila daje Ivan Florjančič, trgovina, Vojnik pri Celju. 89603-30 Hišo z zelo dobro idočo gostilno ta mesarijo, v zelo prometnem mesta Slovenije, na trgu prodam radi smrti gospodarja. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod Kfr« »Redka ta lepa prilika«. 83574-90 Hišo z vrtom v k. o. Brezje it. 16. • posestvom, obstoječim te 8 parcel njiv, travnikov ta pa.-...a, v lepi logi ob glavni eebti prodam. Pojasnila daje A. Fister, Radovljica. 83448-30 Hišo vtsofcopritlično, davka prosto, v .Stožicah ob Dunajski eesti štev. 93 prodam. 82616-20 Hišo prodam v Zeleni jami — Zvezna ulica S. 82845-20 Dvostanovanj. hiša vsled selitve ugodno naprodaj — Vodovodna eesta št. 83 (m viaduktom). 83718-20 Posestvo obstoječe te 8 hil, vinograda in sadonosnika, radi bolezni prodam na Počeli ovi 8 — K očaki pri Mariboru. 83734-20 Posestvo s Sez 40 johov zemlje, četrt ure od farne cerkve, na ravnini v bližini Celja za 110.000 Din proda ali odda v najem Urša Hrovat. pošta Dramlje pri Celjn. 82977-20 Posestvo z gostilno in trgovino proda Pečnik Marija, Ro^poh št. 13. 82984-20 Informacije — Maribor nakup in prodaja posestev, trgovin, gostita itd. Stanovanjske, gradbene, osebne zadeve. Vprašanja posojil, razdoliitev. Posredovalnica »Marstan«, Maribor Koroška eesta 10. Priložite 3 znamke. 82738-20 Vilo v kateri bi Imel na sebe pet sob s pritiklinami, najrajše za Bežigradom, v Slški aH na Mir Ju v ceni do 350.000 Din, kupim. Ponudbe s ceno pod: »Takojšnje plačilo« na ogl. oddelek »Jutra«. 32944-20 Novozldano hišo 8 8 stanovanji prodam. — Maribor V. okraj, Viktor Parmova St. S. 83731-30 Novozgrajeno hišo z enim oralom zemlje, pri glavni oestl prodam v De vici Mariji T Brezju št. 4. 83734-20 Parcelo v centru mesta prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83707-20 Maribor — Bled Elegantno hišo v mesta, z velikim vrtom pod eenfl-no vrednostjo Trgovsko hišo za obrt ta Industrijo — v denarju 100.000, ostalo ▼ hipotekah Gosposko posestvo < gradom aa 800.000 Din Mlin na ugodni legi ia 60.000 Din Majhno nno kav aro. m 450.000 Din Vilo na Bledu ca 960.000 Din — Rosounnarke Posredovalnica »Rapid« — Maribor, Gosposka ul. 28 83625-20 Hišo s trgovino pripravni lokali za vinotoč ln 3 stanovanjem ln skladiščem, vse v najboljšem stanju prodam. Zraven lep vrt ln kegljišče. Cena 125.000 dinarjev. Ponudbe na Mengeš, gostilna Ku-ralt, Hlnko Kosmatln. * 32882-20 Posestvo prodam na Viču. Hiša pritlična, obstoječa lz 2 kuhinj, 4 sob, pritiklin, lokala, V Izmeri 48 kvadratnih metrov, z električno napeljavo za pogon motorjev. Zele-njadnega ln sadnega vrta, približno 2000 kvadratnih metrov. Vse na lepem prostoru. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 32896-20 Hišo z gostilno kupim na prometnem kraju. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značk p »Najraje r Ljubljani«. 32947-30 »Posest« podružnica v Celju Prešernova ulica 6 proda: gostilno ln mesarijo ter 8 oralov prvovrstnega zemljišča V večjem trgu pri Celju, cena 220 tisoč dinarjev. Posestvo v izmeri 45 oralov v rudniškem revirju, cena 225.000 Din. Posestvo blizu Poljčan v izmeri 17 oralov, cena 130.000, dinarjev. Vila s tremi stanovanji, obširnim gospodarskim poslopjem, približno 20 oralov zemljišča, oddaljeno 15 minut od Celja, cena 230 tisoč dinarjev. Dvodružinska vila , 10 minut oddaljena od centra Celja, pred letom dni zgrajena, cena 325.000 dinarjev. Enodružinsko hišo, oddaljeno od Celja 25 minut s eno njivo ter večjim vrtom, cena 65.000 Din. Poleg tega Ima v prodaji različna večja ln manjša posestva, mline, žage, gostilne, trgovine Itd. 32991-20 Vilo - hišo v LJubljani, tudi starejšo stavbo, kjerkoli v mestu ali neposredni bližini, v ceni od 200 tisoč do 500.000 Din kupim. Ponudbe a navedbo donosa, cene ln kraja na ogl .odd. »Jutra« pod šifro »Plačam takoj«. 32946-20 Stanovanje sobe in kuhinje, ali samo 3 praznih sob, kamor bi »e event. mogel postaviti štedilnik. Išče mirna stranka — najraje kje v trnovski aH šentjakobski okolici Navesti pe treba tudi eeno Naslov j« poslati na ?gl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Mirna dva«. 11302-31 Trisob. stanovanje s pritiklinami, lepo in solnčno, t vrtom za 1200 Din oddam 8 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36309-33 Stanovanje sobe, kuhinje ta pritfkBn, čisto, suho ta solnčno, v prizemlju vOe oddam 8 L septembrom. Želijo »e odrasle osebe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32657-?: Stanovanje 1 velike sobe ta kabineta, 3 aH 8 manjših sob, kuhinje ta vseh pritiklin, išče 8 1. septembrom družina 5 odraslih članov, v mestu ali na bližnji periferiji. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna ta točno plačljiva stranka«. 32698-31 Stanovanje velike sobe, kuhinje, kabineta ln pritiklin oddam s L avgustom v Zeleni jami, PrešernVva ulica 15. 82776-21 OpremlJ. stanovanje strogo separirano, obstoječe te dveh do treh sob s tremi posteljami event. brez kuhinje iščem 8 1. avgustom v vilah v bližini "nvolija. Rožnika itd. za mesec dni. Cenj. ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Letovišče«. 82794-21 Solnčno stanovanje 8 velikih »ob, urejene kopalnice ta vseh pritikUn, v centru mesta oddam s 1. novembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Centrum«. 32800-21 Krasno stanovanje 5 velikih »ob. velike predsobe, urejene kopalnice ln vseh pritiklin, v e e n t r u mesta oddam s 1. avgustom. event. tudi pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Komfortno«. 32799-31 Enosob. stanovanje ali prazno sobo Išče za avgust zakonski par. Ponudbe pod šifro »Ves dan odsotna«. 32775-31 Stanovanje sobe ln kuhinje oddam i raje stranki brez otrok v Zg. Šiški 184, Vodnikova e. 32810-21 Stanovanje 3 sob hi kuhinje takoj oddam mirni stranki na Glincah. — Isto tam oddam opremljeno sobo « posebnim vbodom mirni boljši gospodični sa 150 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 82840-31 Lepo stanovanje v L nadstr., sobe ta kuhinje, s elektriko ter vodovodom, tramvaj itd., za 450 Din oddam 8 1. avgustom mirni stranki odraslih oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82819-31 Dvosob. stanovanje oddam s L avgustom Poizve so aa Vodovodni cesti »t. 28. 82710-21 Stanovanje štirih, odnosno petih sob, prostorno, »olnčno, z vsem komfortom ta prikljočkom na plinovod, v neposredni bližini postajališča eestne železnice (na Mirju) oddam 8 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod iifro »8W8«. 83714-21 Stanovanja za november Veltks sobe, solnčna lega, moderni komfort s centralno kurjavo, vsi prostori (tudi predsobe) kur- jeni. Stanovanja: veHka predsoba, 8 »obe, kuhinja, sobica za elnflkinjo, kopel, shramba, garderoba, klo-set, balkon itd. Cista najemnina mesečno 1680 do 1740 Din. Stanovanja: velika predsoba, 2 sobi. 1 »obica. kuhinja, sobica za služkinjo, shramba, garderoba, kopel in kloaet, balkon. — Cista najemnina m "sečno 1430 do 1470 Din. Pojasnila daje arh. Costa peraria, Knafljeva ul. 15 82695-31 Stanovanje prostorne kuhinie ta velike sobe, » pritikliinami, vodovodom ta elektriko oddam 8 1. septembrom aH oktobrom v najem. Savlie št. 50, Jeiiea pri Liubliani 82867-31 Stanovanje 8 »ob, kuhinjo ta pritiklin oddam takoj v Rožni dolini, eesta D/27. 82869-21 Dvoje stanovanj lepih, po nizki ceni oddam takoj v Mali vasi 50, blizu kopališča 5tem. 83880-31 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin oddam. Poizve se v gostilni Kolezija (kopališče). 32877-81 1 -sobno stanovanje oddam za 1. aH 15. av-srust stranki brez otrok. Kodeljervo ob Ljub^anici 33. 32745-31 Stanovanje 4 velikih sob. kopalnice, »obe za služinčad. velikega balkona ali vrta. Iščem za takoj aH pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Suho in solnčno« 82100-31 Stanovanje t vsemi pritiklinami takoj oddam v Vevča-h štev. 91. pošta D. M. v Polju. 33641-31 Trisob. stanovanje z vsem modernim komfortom — kopalnico, plinom, elektriko, vodovodom itd. v novi vili oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 32868-21 Zdravnik Išče za november 3 sobe 8 kopalnico, če mogoče z balkonom, v mestu aH ob postaji eleiktr. železnice — za privatno stanovanje. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3 osebe 10«. 32494-21 Stanovanje 2 sob ta vseh pritiklin, v solnčni legi to neposredni bližini eemtra išče soliden državni vpokojenec i od raslo tričlansko družino — za avgust ali poaneje. Ponudbe pod »Dober plačnik« na oglasni oddelek Jutra. 25586-31 Štirisob. stanovanje komfortno, 8 kopalnico in plinom, v centru mesta iščem za november. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značk« »A. B„ trgovec«. 32893-21 OBLAČILNIU Varčevati do skrajnosti • • S stališča ženskega sveta, bi stavi na obleke, perilo in čevlje največje zahteve, je blago »ILIRIJE« hranilnik, tako dolgo se nosi! Ostanki poletne sezone za zelo nizke cene! Dolgoročno odplačevanje! 9332 NA 0BRQK£ I LJUBLJANA MESTNI TRG 17/1 Foto-amaterji! 0Caiccvostna *namQa v plvicah in filmih /e »POSEST" Realitetna pisarna družba s o. t. Ljubljana, Miklošičeva e. 4 odda v najem sledeča stanovanja: PETSOBNO, mesto, komfort, 2000 Din. STIRISOBNO, center, komlort, 2200 do 2300 dinarjev, Mlrje, kom-lortno, 1600 Din, solnčno. TRISOBNO: Bežigrad, komfortno, Din 1350, 1100, Kolezija Din 1000, center. Din 1600, Sp. Šiška Din 1100, Stožlce Din 600. DVOSOBNA: Bežigrad, Din 600, komfortno Din 1400, Trnovo Din 650, Šiška Din 500, Laverca Din 350. ENOSOBNA: Kodeljevo Din 400, Tržaška cesta Din 450, Bežigrad Din 500, 400, Stožlce Din 225, 250, 300, Dunajska cM komfortno, Din 650, Ižanska cesta Din 260, Slška Din 350, Trnovo Din 100 za 1 žensko, Moste Din 350. Poleg tega več drugih stanovanj, opremljenih sob, lokalov Itd. 32820-21 Stanovanje 8 aH 8 parketiranih sob, v prvem nadstropju nove hiše oddam na Kodelje-vem, Ob Ljubljanici 31. 82910-31 2 trisob. stanovanji oddamo avgusta v zadružni hiši »Stan ln dom«. Tržaška c. 28, ob postajališču cestne železnice. Pojasnila se odbe v mlekarni, Tržaška 26. 32872-21 Enosob. stanovanje oddam z avgustom v Rožni dolini, eesta VI/4. 32911-31 Štirisob. stanovanje renovirano, s kopalnico ln vsemi pritiklinami oddam. Sobe Imajo posebne vhode Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32908-21 Stanovanja Opozarjamo na oglas na strani 18, o oddaji stanovanj ln pisarniških prostorov. 83892-31 Dvosob. stanovanje ali enosobno s kuhinjo išče za avgust ali september mirna in čista stranka brez otrok. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točen plačnik«. 32923-21 Stanovanje 2 »ob, kuhinje ta prltikliD išče mirna stranka 4 oseb Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažna«. 82917-21 Trisob. stanovanje iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« nod značko »Boljša in solidna stranka«. 82945-31 Stanovanje sobo ln kuhinjo v podpritličju oddam s 1. avgustom. Podllmbar-skega 42, Ljubljana VII 32966-21 Stanovanje na Jesenicah v bližini tovarne ln kolodvora, oddam onemu, ki ml posodi 14.000 Din. ^tanovanle obstoll lz flveh sob, kuhinje, shrambe, pralnice, kleti in drvarnice. Naslov v ogL odd. »Jutra«. 32970-21 Dijake ali dijakinje iz dobrih hiš sprejme inžo-njerska rodbina v lastni solnčni vili z vrtom. Goepa bivša učiteljica, v'iješoleo v hiši kot pomoč pri učenju, dobro nadzorstvo, klavir, na željo konverzacija v 4 jezikih, zmerna cena pri" dobri oskrbi. Vprašanja pod »Inženjer« na podrni-nioo »Jutra« v Mariboru. 32498-28 Boljšega gospoda sprejmem kot sostanovalca v zračno sobo, event. s hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 82-487-38 Sobo lepo opremljeno, aa trga pred Figovcem takoj oddam stalnemu, solidnem* gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 83465-28 Starejšim damam in gospodom nudim udoben dom v moderni vili v Mariboru — s vsem komfortom, vrtom, vso dobro prehrano, skrbno postrežbo, dom. zdravnikom in biblioteko. Krasne solarne sobe, zmerne eene. — Interesenti naj pišejo aa podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Samski dom«. 83497-38 Prazno sobo separirano, z vhodom te stopnjie, v centru mesta iščem za takoj. Ponudbo pod »Parketirano« na ogl. oddelek »Jutra«. 82340-28 Kot sostanovalca sprejmem takoj aH 8 15. julijem preprostega gospoda Hrana in stanovanj« tedensko 150 Din. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra eesta 8. 81777-28 Mirno sobo čisto in zračno, blizu gi-kolodvora ta Tabora oddam takoj stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v o plašnem oddelku »Jntra« 51905-38 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama ta posebnim vhodom, 8 hrano ali brez oddam v Spodnji Šiški, Cernetova ulica 31. 32696-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, ®Se uradnica. Ponndbe na ogL oddelek »Jutra« pod šifro »Cel dan odsotna«. 83678-38 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje oddam zakonskemu paru, gospodu ali gospodični v Jenkovi ulici 13. pritličje. 32686-33 Prazno sobo s separatnim vhodom, elektriko oddam samski os^bl. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3-793-23 Prazno sobo s štedilnikom oddam takoj 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32779-23 Sobo oddam samo bolj?emu gospodu v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32792-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, z vso oskrbo, ali prazno sobo s štedilnikom išče gospodična s 1. avgustom. — Ponudbe z navedbo eene na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 890«. 33843-33 p< Sobo )' fL kolodvora, Bkfto iče Buren goepod. pod »Stabilen« oddelek »Jutra«. 32764-33 Veliko sobo kpttj * souporabo kopalnice b elaktr. lučjo oddam takoj. Našlo* v oglasnem oddelku »Jutra <. 33763-23 Kot sostanovalka k boljši gospodični bi šla 95 let stara uradnica, brez »taršev. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Prijateljstvo«. 32685-23 Opremljeno sobo takoj oddam starejši osebi _ event, tudi dosmrtno s kramo. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 32643-33 Dva gospoda »Ujega sloja sprejmem »tanovanje takoj. Ulica na Grad 7. 32778-23 Opremljeno sobo •ddam 1 ali 2 boljšima osebama f 1. avgustom. — ©oepo«.v«t»ka 3, Zsbk&r. 32796-33 Opremljeno sobo • »epariraaim vbodom ■topnjie «4 dim v Ciril-Metodovi alici it. 19,1-1. 32818-23 Sobo s štedilnikom •d dam r Kolegiji, Gerbi »lica St. 9. 82807-23 Sobico Ir zračno, ■ •iat vbodom, išče ve« dan od«otaa gospodična. Ponudbe Ba oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 35« 82814-23 ' Sobo lop* •premljeoo oddam T Groharjevi alici štev. 5. 63813-23 Sobo lep* •premi j eno, ■ poeeb sin vbodom in elektriko, ▼ novi hiši, blizu tramvaja t 8p. Šiški poceni od ds». Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32838-23 Sostanovalko sprejmem po smerni eeni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32849-23 Lepo, prazno sobo * posebnim vbodom takoj •dda.m. — Istotam prodam pe primerni ceni dobro ttbraaje* otroški voziček. Roin« dolina, cesta IV/4. 82848-23 Sobo kap« opremljeno, I 9 posteljama odda Pire v gkofji •lisi »t. 10/11. 252842-23 Dve zvezani sobi * H. nadstropju, solnčnl, c (ugledom na trg, par-kotiraoi, opremljeni oddam »redi avgusta 1 gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32831-23 Lepo sobo N separatnim vbodom is »topnjic ln električno razsvetljav«, r sredini mesta iščem xa takoj. Ponudbe r>a oglasni oddelek Jutra pod Šifro »22«. 32822-23 Opremljeno sobo • separatnim vhodom oddan v Kolodvorski ulici »t. 11/1, desno. 32821-23 Prazno sobo mCno, suho in mirno, z elektriko, parketom in po-sehnim vbodom, v novi vili tik tivolskega gozda takoj oddam — kakor tudi opremljeno sobo •eJidiil stranki. Naslmv v •glasnem oddelku »Jutra« 82853-23 Mesečno sobo opremljeno, zračno in 81-*te, z avgustom ali septembrom išče gospod pri mirni in stalni stranki v bližini Napoleonovega spomenika. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro •Cietoet 12«. 32804-23 Prazno sobo ■ vbodom iz stopnji??«, kurjeno in razsvetljeno oddam eni osebi pričetkom avgusta na Aleksandrovi cesti — v pritličju nove zgradbe za 500 Din. Na-■Joiv pove oglasni oddelek »Jutra«. 32823-23 Prazno sobico te mogoče s štedilnikom, išče preprosta gospodična. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Malo doma«. 32876-23 Malo, čisto sobo • posebnim vhodom, išče gospod s 1. avgustom. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Stalen 250«. 32915-23 Sostanovalec! Kdo sprejme mladega, zelo dostojnega gospoda oemSke narodnosti — kot sostanovalca. Ponudbe z navedbo cene do najdalje 23. julija na oglasni oddelek »Jutra« pod značko •Nemški sostanovalec«. 32906-23 Sostanovalca •vent. s hrano sprejmem t zračno sobo k uradnika Naslov v oglasnem oddelku •Jntra«. 32887-23 Dve sobi ■ strogo posebnim vhodom, prosto uporabo kopalnice in vsem kom-fortom oddam takoj za nizko ceno dvema bolj-Sima gospodoma. Kole-zlja. Zelena pot 4. vila »Kanaria«. 32928-23 Sostanovalca ■ tm> oskrbo mesečno za 600 Don sprejmem blizu drame; Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 32967-23 Opremljeno sobico Vpokojen uradnik soliden, prijetne zunanjosti, velike in vitke postave, želi rnanja z neodvisno gospodično ali vdovo brez otrok, do 40 let staro, z nekaj premoženja ali dohodki, za skupno gospodinjstvo. Ceni. dopise s sliko in naslovnim na o rite ono, kar najbolj prija vaši postavi in okusu. Ker nabavljamo blago naravnost iz tovarne ln je prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. GLASBILA ZA VSE: . vtolla. . Din M.— i ptara . «d Din 199.— troenp.* od Din 460.— harmonik« «d Din 8&— kron. la klavfr-barm«. »»k«, fcMtrnaMnti. Z»hter»jt« brapte&ri CENIK aaJveBJe In naJcenejS« tvrfk. gtasMI Jngotfevfja MEINEL & HEBOLD tovarna glasbo la harmonik Ptaf Hr- Maribor br. 101 Koroctl R(tnM Najnoveta dolinska pa-tetna felezna celo praktična sloiljiva postelja s tapeciranim madracom — praEtična ta vsaka bita, hotele, ta' pntnjuča oso-be in nočne sluibe. Slane Din' 399—. Raspoši. Ijam poitom ia iclezni-toni po povzetja* Knjigarna Učitelj, tiskarne sprejme vajenca. Pogoj: znanje nemškega ln nekoliko latinskega jezika. 9320 lllllll III iS M......... M 2e nad pol stoletja postrezamo svoje odjemalce v največje zadovoljstvo. Največja trgovska ln Izvozna tvrdka "Zagreb. Ako Be nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. V nekoliko dneh ga Imate V rokah brezplačno in neobvezno. lliadi in močni ljudje se Vam smejejo ker (te riaU. Znameniti zdravnik dr. Sehmet- der in njegovi sodelavci »o pokazali, kako m more tndi vsak slabejši in starejši mo&ki (a tudi 4ena) naravnim potom pomladiti osirnma okrepiti. Pišite takoj, DOKLER JE SE CAS, ta brezplačno pojasnilo na Apotheken-Bedarfs-Kontor, Abtei-lung F, Berlin SW 48, Friedrich-strasse 19. 8272 z dolgim prerezom Angleški proizvod. Uporabljajo se pri Gillette-aparatlh za britje. 9216/a fci&tlcf-ufie ^✓svjetske rekorde u°^rak drži sve — ____________________ _ ZRAKU,NAVOOI I NA ZEMLJI. INDIAN^TCHLESS-MOTOCKU. MICHEUN 5UME.VARTA ii mmnnrr—""" PFR /I rr m^MBBBBBTsav auto pribor Lesena eloliaska patentna telo praktična slol-Ijiva postela • tapeciranim madracom. — Stane Dia Malti patalaa farfeta sloiljiva praktična i touriste, vojak« in za ferijalne kolonij*. Slane Dia 354.—« Foto-amaterji! ■; Mirko Mlakar; L]nhl]aoa | Slomškova attea U. ' Telet »« Okvirji za slike in slike 6, vvijl Prešernova ulica 4 ZLATO v listih garantirano 23 karatno, za črkoslikarje, podobarje, Kamnoseke, knjigoveze nudim v vsaki množini po najnižjih dnevnih cenah. A. JANE2IČ LJUBLJANA Florjanska ulica 14. ^Poceni in dobro kupite uie, zlatnino ki uehiuino pri svetovno znani tvrdki H.Sutttutt Ljubljana, Prešernova ulica 4 kraj* Amerika, Afrike, Avstralije ia Azije. Velika zaloga ur znamk. Glas-hfltta, J. W. C. Schaffhausen Sol vil, Ornega, Longtnea, Doxa, Omiko, Iko, Azo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosta American Kola V palači Ljubljanske kreditne banke se odda s lo avgustom 1931 * Stanovanje, obstoječe iz 4 sob z vsemi pritfklinaml, moderno opremljeno, s centralno kurjavo in električno razsvetljavo. 2 pisarniška prostora s centralno kurjavo ln električno razsvetljavo. — Pojasnila daje uprava Ljubljanske kreditne banke. 9247 NAZNANILO P. n. občinstva vljudno naznanjam, da sem dobil nov prvovrstni aparat za trajno kodranje. 8 spoštovanjem ter se priporoča JAKL AL- Kolodvorska 35 9314 NAJBOLJ ZDRAVA PIJAČA RATSL Je s zlato kolajno odlikovan zato, ker J« dokazano pred oblast vi, da je zanesljiva sredstvo proti podganam ln mišim, a da je kljub temu popolnoma neopasen. Enako zanesljivo deluje GAMADEV proti ščurkom, STENOL proti stenicam, ARVICIN proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Izdeluje ga BIOMEDIKA, Zagreb, Hatzova 25. 8666 Klice na mfnnIi so opazne. Pri vsakem Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Liubliani.