41. številka. Ljubljana, nedeljo 20. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poftti prejeman za avstro-nperske deželo za rolo leto 10 £ld., za pol leta 8 gld., ta eetrt leta 1 gU\. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto l.'i ^hl., za četrt leta 3 gld. .'50 kr., za. en mesec 1 #ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, IM> kr. M eetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 ^Id. f>0 kr., po pošti prejeman za eetrt leta \\ gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste (i kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 1 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirnti. — IJokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frane Kolnianovej hiši št. J.">—2(j Etoleg gledališča v „zvezdi". 0 pravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, Je v „Narodni tiskarni" v Kolnianovej liiSL Šoštanjska posojilnicam nauk iz nje. Iz Šoštanja 15. fob. [Izv. dop.| Šoštanjska posojilnica je imela 5. februarja svoj rodni občni zbor, v katerem je ravnateljstvo položilo račun o preteklem letu, ki jo bil od zbora potrjen. Posojilnica se je v drugem letu svojega obstanku moćno okrepila in razvila, kar kaže sledeči poslovni pregled doli oda in raz li od a v upravnem letu 1875: Dob od: Zadružni deleži 5250 gld., hranilnične vloge 19419 gld. 20 kr., posojila zadruge 4G.000 gld., vrnena posojila 125.280 gld., obresti za posojila 4324 gld. 02 kr., reservni fond 47 gld. 11 kr., prihod V reservni fond 2167 gld. 15 kr., kreditna kavcija 300 gld., vrnene obresti 2 gld. 85 kr., konto za dividendo 270 gld., skupaj 202.707 gld. 23 kr.; razbo d: za zadružne deleže 250 gld., izplačane vloge 0510 gld. 13 kr., vrnena* posojila 22.000 gld., posojila na osobni kredit 1(13.525 gld., posojila na hipoteke 720 gld., vrnene obresti 50 gld. 78 kr., kreditna kavcija 000 gld., obresti za posojila 1770 gld. 24 kr., konto za razne reći 0 gld. 15 kr., konto za stroške G04 gld. 2 kr., nagrade za upravo 200 gld., inventarski konto 14 gld. 34 kr., obresti za vloge 140 gld. 71 kr., konto za stroške in inventuro 032 gld., 27 kr., za sobo 32 gld., za dobrotne naineno 30 gld. dividenda (G%) za upravne deleže 201 gld., gotovina 31. dec. 1875 1505 gld. 50 kr., skupaj 202.707 gld. 23 kr. Celi denarni promet je tedaj leta 1875 znašal 40,»..»31 gld. 40 kr. Bilanca koncem leta 1875 kaže: aktiva: gotovina 1505 gld. 59 kr., posojila 38.245 gld. posojila na bipoteke 720 gld,, zaostale obresti 51 gld. 49 kr., naprej plačane obresti 207 gld. 91 kr., kreditna kav- cija G00 gld., obresti zu-njo 20 gld., konto za razno reči G gld. 15 kr., inventurski konto 809 gld. 48 kr., skupaj -11.755 gld. G2 kr. Pasiva: zadružni deleži 5000 gld., vloge 0000 gld. 7 kr., obresti za-njo 301 gld. 23 kr, nevzdignene dividende za leto 1874 15 gld., reservni fond 44 gld. 47 kr., obresti za-njga 2 gld. 04 kr.. prihod v reservni fond 2107 gld. 15 kr., naprej vzdigne ne obresti 574 gld. 73 kr., dividenda (G°/0) za zadružne deleže 300 gld., čisti dobiček 560 gld. 33 kr., skupaj 41.755 gld. G2 kr. Nalašč sem te številke natančno navedel, ker ta po g. denarničarju Fr. Vošnjaku, katerega delavnosti in izveduosti ima posojilnica predvsem svoj prospeh zahvaliti, sostav-leni račun lehko služi za izgled, kako se naj sploh pri sestavi tacih računov ravna. Računu je dalje dodan konto, dobička in izgube, iz katerega resultira čisti dobiček: De bet: Izplačane obresti za vloge 301 gld. 23 kr., izplačane obresti za posojila 1770 gld. 24 kr„ obresti za reservni fond 2 gld. 04 kr., konto za stroške 004 gld., nagrado 200 gld., za sobo 82 gld., konto za stroške 1874 1 205 gld. 20 kr., vrnene obresti 50 gld. 78 kr., naprej plačane obresti za 1870 1. 574 gld., 73 kr., dividonda (G °/0) za upravne deleže 300 gld., čisti dobiček 500 gld. 83 kr., sku paj 4G07 gld. 17 kr., kredit: dohod od obresti 4324 gld. 92 kr., naprej plačane ob resti 207 gld. 01 kr., zaostalo obresti za 1875 1. 51 gld. 49 kr., obresti od kreditno kavcije 20 gld. vrnene obresti 2 gld. 85 kr., skupaj 4G07 gld. 73 kr. Cisti dobiček je upravo znašal 860 gld 33 kr., ker se mora prišteti izplačana 6 % dividenda za upravne deleže. Po pravilih bi smel občni zbor po odbitih 10% za reservni fond ves ostali dobiček razdeliti mej zadruž nike. A občni zbor tega nij storil, ampak zadružniki so se zadovoljili s 0°/» dividendo in ves ostali znesek 960 gld. 38 kr. pripisali reservnemu fondu. Ker so po sklepu lanskega občnega zbora vsi dolžniki posojilnice morali zraven navadnih obrestij še neke odstotke za reservni fond plačati, kar jo celo leto znašalo 2107 gld. 15 kr., je reservni fond od lanskih 44 gl. 47 kr. narastel na 54774 gl. 59 kr. Občni zbor je se ve da z ozirotn na ta krasni vspeh izrekel vse priznanje in zahvalo ravnateljstvu. Potem so se izpremenile nekatere točke zadružne pogodbe in so se volili v ravnateljstvo in uadzorništvo večjidel dozdanji funkcijonarji. Posojilnica je tedaj srečno premagala razne ovire, s katerimi se je imela boriti v začetku svojega delovunja in razvila se bode od leta do leta močneje. Glavni steber pa njenega razvoja je zraven delavnosti ravnateljstva i nadzorništva neomejeno poroštvo; kajti le vsled tega ima društvo utrjen kredit ne samo pri ljudstvu, ampak tudi pri denarnih zavodih, zlasti pri štajerskoj in graškej mestnej hranilnici. Lo tako je bilo društvu mogoče v sedanjej hudej d en ar ne j stiski vedno si priskrbeti potrebno gotovine, da je ustrezala vsem, ki so se v zadregah do društva obrnili. Več ko 200 strank je dobilo veča ali manjša posojila, največ po 40 do 100 gld.; najmanjše posojilo jo bilo G gld., najvišje 1000 gld. V novo ravnateljstvo so izvoljeni gos p. Mih. Vošnjak, veliki posestnik kot ravnatelj, g. Golob, načelnik okrajnega zastopa kot kontrolor, g. Franc Vošnjak, poštar in usnjarski fabrikant kot denarničar. Načelnik nadzorništva pa jo g. J. Rak, župan v Velenji. Ravnateljstvu nemam ničesar druzega „Slovenska knjižnica." Te zbirke pripovednih slovenskih knjižic sta prišla dosedaj dva zvezka v Ljubljani v „narodnoj tiskarni" na svitlo. Drugi zvezek prinaša šest Dret llarte-ovih „kalifornskih po-vestij". Kdo in kaj je PretHarteV Ko je štirinajst let stari mladenič leta 1853 deklico podučeval, pač se mu še sanjalo nij, da bode črez kakih dvajset let njegovo ime po vsem olikanem sveti: znano. Pa komur narava in osoda podarite ženijalnost, tega slavi podpišete popotni list po vsem svetu. Mlademu Dret Ilarteju, kije bil uže rano izgubil očeta, se nij dopadlo v rojstvenem mestu Newyork Albany. Njegovo živo domišljijo je razvnelo to, kar je slišal o zanimivej, zlata bogatej deželi Kaliforniji. Tija ga je vleklo; tija je tudi šel 1. 1854. Začel je zlato kopati — pa nij šlo; potem se je zopet lotil šolni-kovanja, pa se ga je tudi kmalu naveličal. Zdaj je stopil v službo pri nekem društvu in kot jezdeč šel jozdaril od kraja do kraja. Popustivši črez nekoliko časa to službo, šel je za zeinljemerca, in ko ga je vso to jezilo, postal je stavec in začel se je ob jednom pečati z literaturo. Stavil jo listič za neko maj-heno naselbino zlatokopsko. Necego dne gredo naseljenci v pokrajino divjih rudečepoltnikuv, maščevat se zarad neke malenkostne razžalitve, katere Indijanci še prav za prav krivi nijso bili. Ti beli divjaki so strašno razsajali po selišči indijanskem. Moških nij bilo doma, in tako so vse žene in otroke pobili in jih po cesti vzpored položili, da bi jih možje, vračajo so domov, precej zagledali. To grdo dejanje je razkačilo blago-srčnega stavca. Očital je naseljencem zvečer v krčmi njih ravnanje in zagrozil se jim je, da bode v prihodnjej številki lističa uže po- svetil divjej druhali. Rekli so mu na to, da če bode kaj zabavljal v listu, mu bodo tiskarno razrušili in njega ubili. Dret Ilarte napiše svoj prvi članek, stavi ga sam, in ko se tiskani list začne raznašati, zapre in zastavi vsa vrata tiskarne in v njej dobro oborožen pričakuje, če bi kdo prišel nad njega. Pa nij bilo nikogar. 1'roselivši se 1. 1857 v San Francisco, začel je sodelovati pri časopisih „The golden Era" in „Tho Ca-lifornian." Leta L868 jo osnoval sam nov časopis „Tho Oberland Montlilv." V teli časopisih je razglašal svoje pripovesti, katere so hitro zaslovele po amerikanskom svetu, pa tudi takraj Atlanskega oceana. Leta 1870 in 1871 je izdal svoje zbrane novele. L. 1871 je pustil časnikarstvo in je šel nazaj v New-york za profesorja novejše literature. Kar je tako kmalu Dret llarte-ovo slavo razširilo, to je njegova originaluost y tem, kar pripoveduje, in v tem, kako pri- priporočati nego, da ne pozabi, da društvo nij kak nemšk zavod, ampak da je kot „posojilni ca" protokolirano, naj se tedaj tudi pri tiskovinah, oklicih itd., našemu slovenskemu jeziku daje ista pravica, katera mu pristuje po pravilih in po narodnem značaju prebivalstva Šoštanjskega okraja. (Mi smo ta dopis postavili tu na odlično prvo mesto z namenom, naj vendar po druzih vsaj po večjih krajih na Slovenskem narodni možje jednake posojilnice ustanove! S tem bi narod najbolj osvobodili. Saj vendar ta izgled, kakor vseh druzih posojilnic, jasno kaže kako lepo stvar napreduje, kako vclekoristna je, — samo začeti je treba, no križem rok držati. Tudi v Soštanji možje od kraja nijso verjoli da bi šlo, tudi tam so z glavo zmajevali — sedaj so veseli! Tako bi bilo povsod drugod tudi. Ur.) „Mol" in „Dur." u. Mi tožimo, da se časopistvo, literatura zdatno ne podpira etc. To je lehko umeti. Srednji stan naš ne naročuje dovolj; srednji stan nij občinstvo pri nas, kakor drugod, ki bere in gmotno kako reč podpira. S tem sem se dotaknil naše rane. Boli, boli, pa kaj hočemo; če jo z dijaholom pokrivamo, ne bode zacelila; ta rana hoče drugo zdravilo, nego samo pokrivanje, zamolčanje. Mi nemarno srednjega stanu v našem taboru celo; najmonj 2/3 nam ga manjka, to je resnica in da brez tega nijsmo cel organizem, to je tudi resnično; da brez tega stana vsi napori le malo izdajo, ker je cokla, odtujeno meščanstvo in tržanstvo pod našim vozom, ker ti dementirajo, o čem mi tožimo, ker ima v srednjem stanu birokratizem in s tem ponemčevalni aparat svoje velikovredne zaveznike, — to je tudi istinito; da je brez tega stana napredek, omika narodna nemogoča, pove nam vsak, ki je nemško ali kako drugo zgodovino študirfd, ter v njej najti moral srednji stan kot mogočnega nositelja ved, napredka, najti moral v njem stan, iz katerega so vse dobrotne prekucije, iznajdbe etc izhajale, našel v njem sploh napram zmirom konservativnemu kmetu agilen, napredujoč element v človeškej družbi. Bilo bi odveč o vrednosti srednjega stana na političnem, slovstvenem, družbinskem in bog si ga vedi kakem vsem polji še več govoriti, prevažen je ta stan, da bi njegova vrednost vsakemu v oči ne padala. Ali odveč nij, pisati o tem, kako to na pol izgubljeno tvrdnjavo zopet nazaj dobiti. To vprašanje je pri nas najvažnejše. Storimo narobe od tega, kar smo pred desetimi ali še menj leti storili. Tedaj smo žvižgali samo v „durutt, dajmo zdaj tudi kako pesen v „molu" peti, ali Še boljše pesen, v katerej si „dur" in „mol" lepo roke podajeta. „I)ur" po melodiji kakor jo poje Ihering „Kampf um's Recht", (o tem drugokrat) in „mol" kot agitatorji, ki z glavo skozi steno ne butajo. V naših mestih in trgih se nahaja dosta ljudij, ki akoravno v tujčevem ali odpadniškem taboru, si vendar ne upajo trditi, da so Nemci, ampak ti še zmirom pravijo, da so Kranjci, Slovenci itd., ali le nekaj politično drugače pobarvani. V tacih in jednacih je še kakovi prostor za pošteno našo reč. Take ljudi jaz pridobivljati skušam. Nič ne politikujcm in tudi če vidim, da radi nemščino gonijo, nemški govorim, zraven vpletavajoč slovenščino in počasi jih navadim na njo. Naše veselico po trgih in mestih bi se morale snovati na jednakoj podlagi; vse bi se moralo k njim povabiti, kar je tržana ali mestjana, in tam naj se popeva, naj se kolikor mogoče veselo dru-štvovanje napravi, tako da najhujši odpadnik čuti, da se da tudi inej narodnjaci veselo živeti in kar je najvažnejše, mladi ljud naj se prime posebno ženstva; če se žene pri nas dobro imajo, pridejo v drugo, v tretje in mož zraven in tako počasi stena zginjava, ki se dviguje mej tržani, mesfjani „rdeče in bele rože" in tako tudi pride zopet mir v društveno naše ž ivl je nje, ki je zdaj žalibože kaljen, kar bi ne smelo biti, ker kamor pogledamo, vidimo, da nij pametno, ako sovraštvo iz političnega bojišča prenašamo tudi na društveno življenje. Le, ako naše odpadništvo v srednjem stanu na društvenem polji pridobimo, jo upanje, da ga počasi tudi v našo politično borbo dobimo. Vsaj, 5e dnizega ne dosežemo s tem, napravimo ga mirnega, indiferentnega in tak je bolj objektivnega vida, ki lože razume pametne naše politične terjatvo in Če tega ne, ljubši mi je miren indiferenten mestjan in tržau, nego agilen nasprotnik. S starimi nij nikjer dosta opraviti; star človek se ne loči rad od vtelesenega v sebi mišljenja, ali mlade poprimimo; mladi ne bodo kakor Hanibal Rimljanom večno sov raštvo Slovencem prisegali, ako so se starci na naše društveno stališče vsaj spustili, ali ako jih nijsmo zdražili, ker starci no bodo mladih učili sovraštva do nas, in če tega ne storijo več, kaj nam še brani potem, da tega mladega naraštaja počasi ne dobimo domov. Mladi profesorji in juristi naši, to jo vaše delo. Ne glejte tržana ali mestjana črez ramena, Gutzkov pravi: „Bildung heisst, sich zu jedem Menschen so stellen, dasg das Inanderklingen seines und unseren "VVessens VVollaut gibt"; vi nam lehko veliko pomagate do narodnega srednjega stana, ako potegnite v društvenem življenji kar je mladega v svojo družbo in jurist posebno, ker njemu nij treba neumen dekorum varovati. Če kak koncipijent na pr. se v ka-kej hiši seznani, ne bo teško dobiti na vesel večer gospodičin kaj in tam naj govori, naj napravlja tedenska predavanja, počasi preide tudi na drugo polje po predavanjih, — in skusi naj ženske spraviti k petju, zloženi zbori so za nas večje vrednosti od moških; — oder je kmalu gotov, ne bodo umrl, če se kako naloge nauči in kar je glavno, ne delajmo pasivne opozicijo tudi na društvenem polji, no pustimo kazin na našej zemlji brez nas društvenikov, njih veselic ne brez nas sodelavcev, kjer se količkaj do.; dostikrat z našim udeleževanjem odkrhnemo agitacijo zoper nas, počasi izpodkopljemo voditeljstvo v lastnom taboru, ali mu vsaj par ljudij odvzamemo, ali vendar par druzih šans za nas pridobimo; proč s kratka s pasivno opozicijo in kujanjem, nij vredno to dvakrajcarske smodke. Tako izolirano voditeljstvo — tujčciija, in da se rešpekt pred njim omanjša, nam je tudi jezikov in ta rešpet je hudič škodljiv, treba tržana, mestjana ponosnega na svoj stan delati itd. — „oni uže vajo." Dajmo mol peti pri srednjem stanu, dur o škodljiv. Kako pa vpotrebljimo dur, bodem jedenkrat prihodnjič povedal, to je, če no pridem na objektiven lopar, ki me nese v koš. S-c. poveduje. Duh se mu nij razvijal veliko po šolskih klopeh, ampak v burnem življenji in v čudovitoj naravi. Kar nam pripoveduje, ne zajema toliko iz meglene domišljije, kolikor iz tega, kar je sam videl, sam doživel. Kaki so to ljudje, ki nam jih predstavlja v svojih povestih! To so po večjem — dejal bi na prvi pogled vsak — izroditi in izvrženci človeštva. Ali pripovednik ve tudi mej tom zavrženim svetom poiskati zadnje še tlečo iskrice blažjih čutov; in nam kaže značaje, ki so kakor krasni otoki posojani po divjem morji strastij. In kako nam vse to pripoveduje! On gleda v človeško srce, on pozna njega naj-skrivnejše nagibe in čute in jih nam popisuje, da imamo notranje človeško življenje pred soboj, kakor na sliki. On ne pripoveduje in ne popisuje na dolgo in široko, z nekoliko bosedami, je najkrasnejša slika dovršena, včasi slika, da se kar zavzamemo nad njo; ali čim dalje jo prornišljujemo, tem lepša se nam zdi Njegovih pripovestij dogodbe so največ vršijo v Kaliforniji, v tej prečudnej deželi, katerej so razmere v družbenem življenji ravno tako nenavadne, kakor jo narava vla stovito velikanska in krasna. V teb krajih je pisatelj, kakor sam pravi v predgovoru svojim zbranim novelam, našel v tistej dobi to liko junaško-poetičnega, toliko, kar spominja grško poezije. Pravi, da mu bodo zadostilo čo je v svojih povestih gradiva nabral za novo I lij ado, katera še čaka svojega pevca Bret Ilarte se prestavlja v jezike vseh izobraženih narodov; Slovani nijso zadnji mej njimi. Hrvatski „VienficM je začel prinašati njegove novele in drugi zvezek Jurčičeve „Knjižnice" je te dni prinesel, kakor uže re čeno, šest izbranih njegovih novelic tudi Slo vencem. Jugoslovansko bojišče. Iz Hercegovine piše „Slovenskemu Narodu" znani slovenski prostovoljec Janko Stibelj, Barbieue-jev lejtnant mej drugim: Po zadnjej bitki pri „gluhoj smokvi" nij bilo več bojevanja. Železna zima in debel sneg, kateri hercegovačke plani ne in doline pokriva, primoral je nas vstaše v bolj ugodnih nižinah zavetja iskati. Po sutorinskem okraji, do Zub-cev in Sitnice miruje momentanno 4000 do 5000 vstašev. Včeraj so se njih vojvodi Peko Pavlovie, Zimunić, Lazar Sočica in Trifko Vu-kalovič v Sutorini zbrali, ter o prihodnjem postopanji proti Turškej pomenkovali. Več nego 1000 vstašev straži pri Pier, druzih 800 pri Ban-janih. Nujno je bilo, da se vsaj glavne vstaške čete bolj org anizirajo, in da zjedinjeni napredujemo. Vse kaže, vse upa da se hoče vstanek na spomlad črez celo Turčijo raz-ploditi. Tudi kakor hitro vreme bolj ugodno nastane hoče so ustaško krdelo pomnožiti, da bode 15 do 20.000 samih Ilercegovincev v orožji stalo. Italijancev zmirom več prihaja, in kakor sem iz zanesljivih virov poizvedel hoče njih četa v času jednega meseca do 1000 mož narasti in še več. Res je, da mnogo inostran-skih dobrovoljcev pred hrbet Hercegovini okrene, predno Turčina vidi. Ali mi upamo, da se bode vso spremenilo, še pred ko se bode kukovica po herceg ovinskih hribih glasila. Iz Bosne se 13. t. m. „Obzoru" piše: Kot odgovor turški na Andrassvjevo noto naj vam služi sledeče: Bosenska vlada je izdala skriven oklic na vse Muselmane, da se naj brzo oborožajo in na prvi poziv na odločeno mesto pod Mohamedovo zastavo pribite. Tedaj pride še hujša vojna mej muselnianstvom in krščanstvom, mej barbarstvom in omiko, tiran-stvom in slobodo. Polje Sarajevsko do Ilidje se ne sme obdelavati, na njem bode se skupljala turška vojska. Politični razgled. !Yotrt«uJ«* «■>>.«» I«». V Ljubljani 18. februarja. V ffo*pnfIskt>jt zbornici je bila 17. februarja sprejeta postava o urejenji kranjskega zemljiško-odveznega fonda. Sicer so se same formalnosti godile. — Volili so se 1«. delegati. V poslanskej zbornici eir£t*V**Cfl** &hov vrstah po jako znižane] ceni storiti, katera se izve pri administraciji „Slovenskega Naroda". Ha rij a Dreni k. kii]H'ija poleg nunski* cerkve št. :$2. Zalupi n >jiiovtjš h pričetih in Izdelanih stikarij ; volnate preje za »tikanje, pletenje; priprave zn sti-kanje mi svilo, leniujo, zlatom in jagodi) vso priprave za siv njo, pletenje, sukanje; galanterijskega blaga, bisoterije, Igrač, umetni rezanih lesenih izdelkov Po ni/.kcj ceni.___(10) Voščene svece, in zgvitke (Wacli8st8ckl) vsake vrste za cerkve, pogrebe, |n trgovino po najnižje) ceni prodaja In so čestiti duhovščini, kakor tudi slavnemu o očinstva pripor, čb Zagotavljajo; da bo vsem najbtujše In hitro postregel. Orosluv Dolenee, (2) svečar. tfledaliSćnn ulic« St. 140—141. Tomaž Vol I a, na frančiškanskem trgu, priporoča svojo zalogo vsako bire usnja po nizkej ceni. (8; Zalego mnogovrstne mašne obleke v Ljubljani poleg Frančiškanskega mosta št. 45. priporočam h izdelki iz jako slovečih tabrik ki so bili Jri dose«i. i;: ili r* tavali često i ohvaljet.i ter proda-am v:e jo nizkej fabriskej ceni. Frevzamera tudi vezenje (»trik ari <> montiranjs eerkverrb tfSStav (Ol-dahlliofj '"t. ter \so zvršujeui vrb« pazlfivo (II Aua lIof'i»«iu<*r. Avguštin 4*ot/l. ptiduliar in pailatovalee, poštne ulice Ml. it ~>7, (poslopje slovensko čitalnice) v Ljubljani, n* tatntnfti z l.i<>l»dii 'iiitzi, >■ i.-h'/t ulicah r •h'uzlerjeri hiši! ptl* poroči klavnemu občinstvu, /lasti preč duhovščini in farnim predstttjnfitvOm sledečo izdelke : oltarji1, križem pota, hee ()iriznire), sretnike (hmtre), prapor* (bandinu, m lm (i)tiiiiftliiiti/ pn naročila v vseli velikostih in po najtn'žjej nni. V zalogi ima zmirom podobe in hipe ~u oltarji , kritne omarr, BVtčHiht \n križe za stene, jmiiobt .si it n ik ur m iz miran vsako v iikusti in Cent na platnu, kositarji in papirji, zrralti itd posebno dober kup s<> nljiniti stike.. Sploh vso, kar spada k cerkvenemu kinču, — vse to naglo in po nnjnižjej ceni. Sprejema vsa naročila iz dele e, ter jih natanko in brzo U Vrši i^) Jan. \ep. H Morali. rokovičar, odlikovan s srebrno industrijno svetinjo priporoča svojo za ogo (v judovskej ulici št. 224) vsake bire glace rokovic In rokovic za prati, vezUa za počene, ustijjite spodnjo h ače, zavratnike elastične oh-rainuiko, podvezuike itd. kakor tudi drugo v to strok" spiulj« če bi i ur i >. (11^ Najboljša dolenjska in bizeljska stara in nova vina na debelo in drobno prodaja na starem trgu št. 152 Josip Bibič prav po nizkej ceni. Vnanje naročilu točno in vestno oskrbuje. (11) Pri It. Milil a licu, trgovcu manufakturnega in kramarskega blaga v spi talskej ulici v Ljubljani, dobi se vsake vrst« kra-mnrtkft blago poleg pa tudi še vsak' vrste sukne nega blaga »s hlsee in suknje tele kotenine vsako vrste li-f porhent In Urvrtften tibet itd. in spi h iloliro blago m po ni/kej ceni. (12) ■ %'ay.iio /a leto. H Ker s a s poe.r k Ona novega teta prične nova mera, priporoča podpisani vse kositarske nove mere, posebno se pa priporoča čestitim gospodom du-hovnikoui po il želi za vsa dela topi obrta, ?a pokrivanju ..tolpov m cerkvenih streli naj si bod.} z b.ikrom, s kopitarjem ali cinkom itd. Sfeeka (9)_ _šolski tr^ št- 2'.).r>. 4«ostiIiii<>«ii° Jurij Dolenc, na Poljanah št. 24 „pri mesarskem dvorišči" t«.či izvrstna nrvatslca in dolenjska vina po nizkej ceni, tudi kupuje in prodaja poljske pridelke vsako bire. Pri njeni je vedno v.lik« Saloga (11) 1*1 i ^liliael IN* kiču, trgovcu v Ljubljani (štacun • za vodo, magnein v gledalljkej nrjol) j^ za'oga vsake vrste lesenega hišnega in kuhinjskega orodja slamnatih izdelkov, žimo /;i luV/ine, dratendi mre-/, žimatih s tov. pletenih korb itd. vse po nizkej coni in izvrstno blago d mačeg i Izdelovanja,__(Ijj 4» osi i I u a iu pekar i ja Antona Avbolna v st. Peterckem predmestji tik gostilne „pri DaTU"priporoča se p. n. občinstvu zaradi izvrstnega vina in tudi jedil in posebno pa potni-k m za prenočišče zlasti Gorenjcem ki se s Hudob fovo železnico pripeljejo, tudi je sploh pri njem sve prav DO nifki'j gani._(12) ■V. Sar k, krojač na dvornem trgu v Kastnerjovcj hiši, izdeluj o naj-le/i.ie in naj maileriiejre altleke vsake bire po nizkej ceni, tudi iina nalaga m«o«/«»i »■.»#ne,*/m Mufja po istej ceni kot v stacunah. Naročila so brzo izvrše. _ (18) Janez Ticič prodaja Kakor pri razprodaji ( lus-vcrkauf) 10 do 25% l»o«l falirlško ceno na debelo in drobno innogr/o-vrsdio kramarsko in gospodsko blato. (2) Linreuc Zdešar, na telovškej cesti št. S2, priporoč» BVOjb zalogo vsakovrstnih likerov iu žganja po n'ukej ceni. Vitanja naročila izvršuje točno in vestno._(S; Knjigovez K. Molin na starem tff/u .it. t iT Jedini v MJultljitiii, prevzema in izdeluje najhitreje, najcenejše vsak.' vrste dela. Poaobno se priporoča č. gosp. duhovni kam. ("J) V |ieli«irij i .losi p t aia >iem trgn št. v t._'_(4) ,, l£o il ko r cl ij a", zavarovalno društvo ^ proti ognju in na življenje se priporoča zazarovanja po najnižjih cenah. Glavni za-stop pri A. Androjni, poštne ulic, št. 5,r) v Ljubljani. (11 W Josip E«evceveJ speceriskej štacuui na št. Peterskem predmestji št. 18 tik mesarskega mosta dobi se najboljšo blago potem Staj. bruse, kupuje in prodaja na debelo poljsko pri-del k e fižol, krompir, črešplje, repo, zelje, orehe itd. (2) Najbolje torij e, cese in striže na Sentpet predmestji h. št. 9, kateri izvrstni brivec rad pride tudi na dotn, ako kdo to želi (8) Tujca. IS. februarja i Pri NU>ijii : Merlak iz Idrije. — Gnezda iz Trsta — Korošec iz Ljubljane Pri Uuiiel: ^Scherian iz Dunaja. — Škarja iz Kranja. — Glinzel iz Dunaja. — Ribano iz Kamnika. — Jaklič, Bilek iz Dunaja. Sf C 35 c~ llllll g §"5' o. H. 2. . a>. n -t »i g o f •' t** ? S f i < S« m Cft os y « 21 S j-' S T* 2* " ~- -k c 3 .....» * S * s Za predpust 187611 Salon obleka, jaketa, hlato in vostija od gl. 25 do gl. 40 Saloiijaket podložen s klotbom Salon suknja, dvovrstna, podložena s svilo ali klotbom...... Frak, podložen s svilo ali klothom . . Doskinglilacc . . ..... Tcstljc, bele in Srne...... i) n n n 14 20 18 najelegantneje facone in najveČjej izl)iri priporuža (11-6) izdatelj iu urednik Josip Jurčič. M. Neumann-ova zaloga obleke za gospode v Zagrebu, j v Ljubljani, I v Reki, 8 na Jolatić-evem trgu. | v liukinan-ovpj liiši. | na Korzi. O Vnanja naročila izvrše sc točno proti poštnem Ir g ^povzetku, nepristajoče izmenja se radovoljno. g CXX20000QOOO0CXXXXX3O000OO Josip liani/.. v hiši banke „Slovenije", (H) priporoma vsake vrste žganja, likere, rozolije po naj-nižiih eenali. Vnanja naročila izvršim točno in vestno. CfevJjar Jakob Sltei hinee, v gb'dališkej ulici št. 11) izdeluje vsako bire najin djšib črevljev na drobno iu debelo; potem prodaja tiuli Tržiške črevlje na debelo in drobno po nizki j et-ni._ (2) •Jm"3K ss ** os^isv ^ LJnbljjtnj 19 februarja t. 1. Pšenic« l-ektoliter 8 tftd. 45 kr.; — rož f> jrld. 70 kr.; — ječmen 4 »fiii. 40 kr.; — oves '6 jcld. 40 kr.; — ajda 6 gld 40 kr.; — proso 4 gld. 40 kr.; — koruza 4 goul. 8?> kr ;. krompir 100 kilogramov 3 gld, <»0 kr.; — fižol hektoliter V gld. 50 kr.; masla kilogram — gl. 96 kr., — mast — gld. 82 kr.; — špeh trisen — gld. 66 kr.; — Špeli povojen — gld. 75 kr.; jajco po l kr.; — unoka dter 8 kr.; goveduine kilogram 46 kr.; — telominu 43 kr.; svinjsko meso 45 kr; — sena 100 kilogramov H ffld. 50 kr.; — slamo 2 gold. 95 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 9 gold — kr.; — mthka 6 ^ld. — kr. Radgostski išniver&atni čaj i u rožnovski uiabo-rastlinski cBltličli, priporoča bo posebno za vse, tudi za zastirane bolezni rja pl.iučab, za srOue, pr-.tjc iu vratne bolečine, posebno za saijoo, želodečevo »laboHt, za sploHnri slarn st Člltnic in zsfenjnjočej ne pljućuici ! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v preprloanje. Javna zahvala. Oospodu J. Seichertu, lekarju v Eož-novi^v Radgostskem. Čestiti gospod t Po dostanem nevarnem pljučnem vnetji mučil me je ce!e tri leta suhi kašelj in ponavljajoča se hripavost. Pretečono jesen postalo jo inoje žalostno stanje tako hudo, da sem celo kosce vstrdeue krvi izkašijal in trpel Sem pri tom zarad prebavonja in telesne slabosti, mrzlice in ponočneui uio jako slabe-čim potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — konstatiral jo začetno jefiko! Po dolgom brezvspeštiem zdravonji poskusil sem vsled sveta mojega zdravnika kot zadnji pripomoček Vaš Jiadgostski univerzalni čaj, kateremu se zahvaljujejo užo mnogi v našem mestu za zopet pridobljeno zdravje, ter rabim za olajšanje suliega in žgočega kašljanja Vaše Itožnovske eeltličke. V kratkoj dobi zboljša.o se je moje brezupno stanje tako, da se čudijo vsi moji znanci, kakor tndi moj zdravnik, kateri ni-kakoršnega ozdravenja nij upal. Kašijanje nehalo je popolnem, ravno tako nij sem voč kri pljuval in nehalo jo tudi ponoćno potenje, povrnil se jo zopet tek in močnejši kot poprej, in tako pridobilo jo moje slabo telo zopet poprejšnjo krepost in elasticiteto. Komaj po četiritednem uživanji som popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem moje ozdravenje poleg bogu jedino le Vašim pripomočkom. Prosim Vašo blagorodje mojoj starej materi, katera uže četiri leta trpi na srčnem bodenji in teškem dihanji, priposlati proti poštnem povzetku dva paketa tega čaja in ravno toliko škatljic maho-rastlinakib celtlič-kov in želim iz srca, da bi ta izvrstni lek in nedrago hišno zdravilo zasluženo splošno pri-poznaujo pridobilo, ter ostajam s posebnim spoštovanjem Vašemu blagorodju hvaležni Ivun